343. številka. Trst, v ponedeljek 12. decembra 1904 Tečaj XXIX. Izhaja vsaki dan. Tudi r»l» nedeljah in pr urnikih ob f». uri, ob po.iedel;kih oh uri zjutraj Posamične Nt«Milke -*c pro lajajo po 3 novč. (6 stot nk) v mnogih oliakjirnah v Trstu in okolici LjufoMani. <» rici. Celji Kranju. Mariboru, t'elovcu. Idriji. S t. Petru. Sežani. NaHrtžin , Novvmrne tu i'd. Oglase in uarerbe sprejema u rava lista ..E'inost4, ulica liiorrio 4-alatti it. is. I reda« nrc so od po|». do s. zvečer. Cene oglagom «t. na vr»to petit; poslanice, omnrtaiee. javne zahvale in domaći oglasi po pogodbi. TELEFON štev. 1157. £dinost Glasilo političnega društva „Edinost' za Primorsko. V edinosti je moč ! Naročnina znaša za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 meneče <» K. — Na naroebe brez doposlane naročnine se u ^rava ne ozira. Vsi dopisi m ne posil ajo na uredništvo lista Ne frankov« nn pisma se »e sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino oglase in reklamacije je pošilja'i na upravo l:sta. UREDNIŠTVO: ul. Uiorsrio (ialatti is. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godim. — Lastnik kon norčij lista „Edinost*'. Natisniia tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Ga'atti št. 18. Poštno-h ranil u i ču i račun št. S41.<>">-. "J (Brzojavne vesti). Japonske vtrdbe. PETROGRAD ii. Znani vojni dopisnik Nemirovič Dan enko je brzojavil iz Mukdena, da gradijo Japonci stalne vtrdbe mej Jantajem in Liaojangom. PORT ARTUR. BEROLIN ii. Iz Tokijo poročajo. Tukaj vzbuja občudovanje, kako. rabi general Nirikin, pod poveljstvom Steselja topništvo velikega kalibra pred Port Ar turjem. Dokazano je, da so Rusi namestili vse velike topove z vojnih ladij na raznih točkah trdnjave. Tudi Japonci so namestili svoje velike topove Še le ko bodo isti nastavljeni v pravih pozicijah in ko dospejo nova ojačenja. bo možno zopet napasti trdnjavo, kar se zgodi pa težko pred polovico januvarja oziroma tudi februvarja. Proglašena za svetnika. RIM ii. A cerkvi sv. Petra e danes papež v navzočnosti mnoe^oštevilnikov slo vesno proglasil za svetnika blažena Aleksandra Sauli in Gerarda Majelli. Portugalska kraljevska dvojica v Pariz. LONDON ii. Portugalski kralj se. je j včeraj popol dne podal preko Doverja v Pariz. PARIZ ii. Portugalski kralj obišče v ponedeljek predsednika Loubeta. V četrtek bo na čast portugalski kraljevski dvojici diner v palači Eiysee. -=y • i --- le it! Brzojavne vesti. Korber pri cesarju. DUNAJ ii. Ministerski predsednik Korber je bil danes popoludne vsprejet od cesarja v avdijenci, ki je trajala eno uro Grof Tisza v Maros-Vasarhely-ju M A ROS VASARHELV n. Ministerski predsednik grof Tisza je inr.el na shodu hbt ral ne stranke govor, v katerem je izjavil da hoče izvršiti pravo konstitu cijontlno delo ter da ne po oži prej orožja, dokler ne doseže zmage. Shod je vsprejel res luč jo v kateri je izrekel vladi svoje zaupanje Med zborovanjem so pred po slopjem, v katerem se je vršil shod mladi ljudje peli Košutovo pesen ter predrli kor don redarjev, pri čemer.so metali kamenje na mestnega župana in podžupana. Poslednji je bil lahko ranjen. Sicer se mir ni kalil. Poskus demonstracij v Petrogradu. PETROGRAD n. Mestni glavar je včeraj izdal ukaz, v katerem prepoveduje občinstvu vsako zbiranje na glavnih ulicah z ozirom na govorice, ki se razširjajo po mestu o predstojećih nemirih. PETROGRAD n. Danes populudne se je zbrala na Nevsk« m prospetku velika množica ljudstva, ki je skušala demonstrirati. Na stotine redarjev na konju je vzdrževalo red. Več oseb, izlasti dijakov, je bilo aretovanih. Demisija pravosodnega ministra Muravieva PETROGRAD u Trdovratno se vzdržuje vest da odstop minister za pra vosodje M ura v je v. Srbski kralj in boigaiski knez se 2.opet snideta BELIGRAD n Kralj Peter in knez Ierd nand se danes zvečer zopet sn deta u a tukajšnjem kol-»dvoru. Razgovor bo trajal 40 minut. PODLI S T E K. ^ v minolem drnštreneiii letu. Poročilo tajnika dra. Frana Brnčič-a *). Na lanjskem občnem zboru politič nega društva »Hdinost« izvoljeni odbor konstituiral se je kakor sledi : Predsednik : prof. Matko Mand*č ; L podpredsednik : dr. Otokar Rvbar; II podpredsednik: dr. Eduard Slavik ; tajnik: dr hran Brnčič : blagajnik: Srečko Barte l; odborniki: dr-. Gustav Greg >rin, dr. Josip Abram, Ante Bogdanovič in Stanko (Jr.kob) (rod »na. < rlavni predmet, s katerim se je pečalo moje lanjsko poročilo v društvenem delovanju bile so volitve v mestni zastop. oz roma deželni zbor. Rekel sem takrat, da so zadnje volitve bile sijajen doka/ našega napredka, dokaz discipline ki je vladala v vrstah slovenskih 'volilcev. in me-mento našim sodelež inom druge narodnosti, da so Slovenci tukaj doma da so oni gospodarji tržaške okolice ter tla se ne dajo zavesti ne po denarju ne po s adkih obljubah. da bi izdajali svoj narod, svojo kri. Povdarjal sem tudi. da so na volitvah v posamičnih razredih v mestu igrali glavno ulogo nasilstvo. terorizem korupcija, plačevanje, nagovarjanje — z eno besedo »osar tutto«, ter da je le na ta način gospodovalna stranka mogla priti do ko nečne zmage v vseh štirih razred h. — Te goljufije, ki se ponavljajo že decenije na mestnih volitvah bile so povodom da so bile konečno vse volitve razveljavljene. \ sled pritožbe dra. Gino Dompierija izreklo je upravno sodišče, da se je na volitvah kršil zakon. Radi tega bilo je takoj pričakovati, da vi da iz tega izreka izvede konseguencije. Naši poslanci v mestnem svetu povdarjali so opetovano da je po sebno reklamacjsko postopanje bilo ne zakonito, da je razpis volitev nezakonit in tla so vsh d tega >>poh volitve nezakonite, ZUig ol il e až iih dogodkov, U i .»o v ža ln ih časih • a^top !i dmg za drugim, s o za«ta i s p ročanj« m o letošnjem rednem obineui zboru na?ega političnega društva ,,E>liaost". Zamuj 110 hoć rno č 111 mož o h treje j spop lniti pri bčenjem tega poročila in pa uujestn ga go\ora g dia. O ltvbara o va tr oh t i tega društva in o d dž osti. ki jo 1 a vr-iti naša «lovens-a javnoH. I re i. Z razpustom mestnega sveta zadobila je slovenska manjšina moralno zadoščenje, da je dalje videla nego večina, in dalje, nego vlada, katera ni hotela ugoditi zahtevi ist'h. da se liste na novo razpolože ter razpiše novi termin za volitve. Ker prejšnji mestni svet in prejšnja delegacija nista več obstajala in ker je zadnji mestni svet bil izvoljen na nezakonit način, navstalo je vprašanje, ali ostane delegacija v življenju, ali imenuje vlada vladnega komisarja, ki naj bo vodil ob činske posle do novih volitev ? Logično in zakonito bi bilo seveda, da se imenuje komisarja, toda vladajoči kliki se je posrečilo izprositi pri vladi milost in deta gacija je ostala v funkciji, dasi je ista izišla iz nezakonitega in zato tudi izpuščenega mestnega sveta ! To je zopet bila neprecenljiva usluga vlade stranki večine v dosedanjem občinskem zastopu Ta ne zakonita delegacija bo vodila tudi prihodnje volitve, to se pravi : vlada je odlo čila da ostaneta v rokah gospodovalne stranke tudi za naprej — škarje in sukno. Nove liste so bile izložene in po preteku termina za ulaganje reklamacij bil je razpisan na prošnjo gospodovalne stranke nov termin, tako da smo imeli dvakrat razložene volilne liste in da se je dvakrat moglo reklamirati volilno pravico. Odbor političnega društva opozarjal je zopet svoje volilce * naj pravočasno re klamirajo svojo volilno pravico ter je radi tega sklical tudi zaupen shod poverjenikov iz okolice, katerim se je dalo navodilo, kako naj postopajo v reklamaeijskem postopanju ! Dasi ni m nolo, nego le nekoliko mesecev, odkar so bile vložene prejšnje vo hlne^ listine, vendar je bil magistrat v novih listinah zopet izpustil mnogo naiih volilcev. Reklamiranje volilne pravice prevzele so za posamične okraje pisarne dra Gregorina dra. Slavika, dra. Ribara, dra. Abrama in d.ra Pretnerja, in kmalu se bodo morali naši volilci zopet zbirati na voliščih, da oddajo svoje poštene slovenske glasove za kandidate svoje krvi — svoje narodnosti. Pozna vaje poštenje in vstrajnost naših volilcev in disciplino ki vlada mej stimi, lahko izrečemu že sedaj nado da tudi na prihodnjih občinskih in deželno-zborskih volitvah slo venska stranka častno zmaga po vsej okolici. 1 Pride se). tanjenejih poročil pa ni hotel Grunsburg podati : dostavil je le, da je Port-Artur z živili pr skrbljen za dlje časa. O zalaganja z vojnim materijalom ni (i »•finsburg ničesar omenil. On je živel pred izbruhom vojne na Japonskem ter je imel odposlati v Port Artur večo množino premoga in platna za ladij*. Meseca novembra minolega leta je bil v veli i nepriliki, ke • mu japonske tvrdke niso hotele ničesar prodati z ozira na predstoječo vojno. Iz te neprilike inu je pomagal brat japonskega ministerskega predsednika, Kat-sura, s tem, da mu je iz svojih premogovnikov posredovanjem norvežkih pomorskih kapitanov prodal 120-000 tonelat premoga. Zadnja partija premoga iz premogovnikov Katsure je dospela v Port Artur še le po prvem obstreljevanju trdnjave od strani ja- p nskega brodovja. * * * Kakor je razvidno iz raznih svetovnih listov, je začela javnost dvomiti na prej »gotovi« zmagi Japoncev nad Rusi. Anglež k i vojaški strokovnjak Makenzie opisuje port-arturske glavne utrdbe in prihaja do zaključka, da je Port Artur možno vzeti le, ako se nosadka poda, primorana v to po gladu. Trdnjave .-o tako prirejene, tla se Japoncem na nikak drugi način ne more po srečiti zavzetje in je vse naskakovanje samo nepremišljeno pošiljanje judi v gotovo — s m r t. Dopisu k londonskega lista »Daily Mail", ki je bil na bojišču do pred malo časom, piše v imenovanem listu vse polno rekrimi nacij na 'račun Japonskega generalata. Zamudili tla st> Japonei lepo priliko, ko je imela Rusija v Port Arturju in Mandžuriji le pe šeieo vojakov in skoraj nič drugih vojnih sredstev, da hi bili Japonei na prav lahek način zavzeli enega in drugo. Isti vojni poročevalec proglaša japonske v jne poveljnike za može, ki vsled previsoke starosti — ni«o ko3 svoji nalogi ! Milanski »Corriere della Sera«, iz katerega smo posneli te vrste, pravi angležkim listom, da je grenko pisati tako žalostno resnico o onih, o katerih hi se rado poročalo ker so zavezniki — vse najboljše ! Svobodno je raznim japonskim zastopnik 111 tajiti potrtost japonske vojske in japonskega ua roda, toda tvar se ne da več pokrivati ! N e m i r na Japonskem in t u ti i v K o r e j i s o n a d n e v n e 111 red u in Japonci prav gotovo dobe, česar so iskali, namreč — batine ! - Voj na. V TR*TU. dne 11. decembra katsura, brat japonskega ministerskega predsednika, ruski zalagatclj premoga. Neki urednik ■> Novo'e Vremja« jo imel razgovor z zalaga te Ij m ruske vztočno azijske Hote, < irfiusburgom, ki je r vran^ki pt>d črnim plaščem z belim križem na ra menu tlržeči pred sabo meč z obema ro kama a poleg njega krasen mladenič, si novec mu. Bertslav Paližna, skoro, bi mislili, otroški obraz, rdečebel, a tine brke, resno modro oko trdo čelo pod bujnimi temnimi lasmi so ti kazali junaka Te d čne glave in več slavnih plemičev, med njimi stari Petar Sudar so stali v krogu okolo oltarja sami vojni ki, človek bi rekel nekaka križarska vojska, ker med njimi so stali tud kanoniki Prišlin, Ivan iz Mu ravča, Andriolič in Lancelot. Sedaj je snel škof križ z oltarja 111 ga nud 1 pred se pr ti plemičem. Bratje ! je rekel prišli ste v hram miru za se in za ono plemenito kri. ki vas je semkaj poslala radi svojega gorja, prišli ste za tisoče in tisoče drugih. Ali vam se I ne spodobi da tu pred svetotajstvom porabne le eeie za'epke in cale dopianiee s popolnim bese lilom, posebno, ako eo starejšega datuma. Izreano povdarjamo, da znamk, če so samo izrez ine iz dopisnic in zilepk, ne moremo rabit'. Ob jednem si usojamo opozarjati vse cenjene rodoljubkinje in rodoljube na to, da silno potezali meč, tla bi grabili in plenili, da se hočemo na lepem pogajati s krono in odbiti zle in hinavske svetovalce, ki mamijo krono s kraljevino, da bomo mirovali na svojem pravu in gospodarstvu, dokler bo na i zvezi dana trdna vera, dokler ne poseže sila ali zla prevara v naše svobode. Prisezamo, so vskliknili vsi. Sklenili ste, bratje zvezo pred licem božjim. Prisegli ste, vsi vsakemu priče, in nadejam se, da nikdo iz med nas ni izdajalec, Judež Ali beseda izginja, pismo traja. Kanonik Ivan, izvadi naš zavezni list, da vsaki brat stavi pod dogovor znamenje svoje roke. Ivan iz Moravča jc izvadil iz-pod plašča velik list pergamen, stavil ga na okrajek oltarja, kjer je bila priprava za pisanje. Junak za junakom je pristopal ter stavil svoje znamenje ; vsaki je dal škofu Pavlu desnico v ime Boga in bratstva za svobodo (Pride še.) naj se pisemske pcštoe znamke ne odleplju jejo, ampak izreza vajo s papirjem vred, na katerem so priljepijene in nam tako uj»oši-Ijajo, ker le take znamke je možno naši družbi razpečati. Imena darovalcev in število po njih uposlanib znamk se objavijo BvojeSasne. Vodstvo druŽSe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Vedstro družbe sy. Cirila in Metoda t Ljubljani naznanja, da znova zasedo učiteljsko mesto na družbini peterorazredni deški ljudski šoli pri sv. Jakobu v Trstu. Vsi om kompetenti in kompetentinje, ki so se ea to mesto potegovale povodom prvega razpisa meseca oktobra, io ki še danes re-fUktujejo na t3 mesto, se opozarjajo, da upoš ljfjo priloge svojih prvotnih prošenj do 20. t- m. Om pe, ki ne rtflektuj^jo več na to mtsto, izvolijo naj to na dopisnici naznaniti. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. V Ljubljani, dne 10. decembra 1904. Zvijanje največjesra zneska za poštne nakaznice v prometa z otokom Malta. V bcdoče morejo c. kr. p< štoi uradi v t) zemstvu in v Levanti sprejemati za otok Malta navadne poštne nakaznice do najvišjega zneska 1000 frcnkov. Obratno dovoljeno je pošiljati nakaznice iz Maite v tozjm*tvo in na c. k. urade v Levanti do zneska 1000 Kron. Morilec redarja Nagodeta pred porotnim sodiščem. Predvčerajšnjim se je vršila pred porotnim acdiščem kazenska razprava proti 28 ietoemu Antonu Freno, doma iz Trsta, in l riti 20 letnemu Josipu Ivanovu, p. d. Pepi Spinaca, doma iz Zadra, radi zločina umorstva, izvršenega v noči 24. septembra t. 1. v ulici Crosada na osebi redarja Jakoba Nagodeta. Freno je bil tožen zločina umorstva, a fvanov zlcčina težke telesne poškodbe, ker je namreč že ranjenega in na tleh ležečega Nagodeta ranil na glavo brcnivši ga z nogo. Kakcr smo že včeraj povedali, je ta razprava vzbujala velikansko zanimanje in je bila vsled tega galerija natlačeno polna radovednega ljudstva. Razpravi je predsa-doval podpredsednik deželnega sodišča vit. Nadamlenzki; votanta sta bila sxlni svetovalec Crusie in sodni taj o k G acomelli ; obtežbo je vzdrževal sam državni pravdnik dr. Chenich ; ttženca Frenota je bran:l dr. Ga-gparini, a Ivanova dr. Robba. Evo kako je bil izvršen ta zločin : Dne 24. septembra, okolu 11. ure zvečer je šel Freno z nekaterimi tovariši, mej katerimi je bil tudi Ivanov, po ulici Crosada. Mej potjo so pa prepevali. Ko so prišli pred krčmo »Al pozzo d' oro« je tam stal pokojni Nagode, kateri jih je opozoril na pozno uro ter jim velel molčati. Oni so se uprli njegovemu ukazu vsled če?ar je hotel Nagode nastopiti ostreje, morda aretovati katerega izmej njih. To sluteči je Freno Bkočil proti Nagodetu ter ga potisnil proti zidu. Videč, da mu preti nevarnost, je Nagode skušal izdreti sabljo iz nožnic, da bi se branil. A Freno, da mu to prepreči, je vzel iz žepa nož ter z ist;m zabodel redarja cajpiej v prsi pod levo ramo. Pri t^m sta se Freno in Nagode tesnj oklenila eden druzega ter oba skupaj pa.lis. Da tla. O padcu se je pa Freno z lastnim nožem — katerega je b i že potegnil iz rane — runil v levo roko. O^vofco iivši Bi desno roko je potem prerezal Nagodetu vrat. Dočim so bili ostali njiju tovariši odišli dalje, je bil Ivanov ostal pri Frenotu ter mu pomagal redarja podreti na tla. Ko je bil Freno že jenjal drezati redarja z nožem, je pa Ivanov istega še z nogo brcnil v glaro. Na smrt ranjeni redar je bil pečasi še vstal ob zidu, pobral eabljo, ki jo je bil mej pretepom izdrl, ter jo skušal vtakniti v nožnico, pobral je bil tudi svojo kapo ter si jo djal na glavo in potem je skušal prest piti. A ni mogel; naslonil se je ob zM io se takoj za tem zgrudil mrtev na tla. Umrl je bil vsled velike izgube krvi, provzročeae po grozni rani na vratu, kjer so bile prerezane vse žile. Državno pravdništvo je tožilo Frenota zločina umorstva radi tega, ker se je Freno že pred zločinom grozilno izrazil proti pokojnemu Nagodetu in pa radi dejstva, da je Freno črtil vsakega redarja, ker je bd zbog načina svojega življenja mnogokrat aretovan. Drugače bi bil to le zloČ'n ubojstva. Na razpravi je bil najprej zasl šan toženec Freno. Ta je povedal podrobno vse, kar je storil ifeti dan, pred zločinom. Proti večeru je bil kupil od nek : niso dalje peli :n ženske so odišle. H;p p> -zneje je šel on iz krčme po cigarete. Prtd-edn k : »In teiaj ste srečali redarja Nagodeta ter mu zagrozili z besedhmi : — Le počakaj kos, nocoj jo plačaš! In s cer ste n u to zagrozili zato, ker je velel vaši ljub ci iti domov.« Tožencc : »Ni res, da sem mu zagrozil«. Nadfcljevaje, je toženec povedal, da se je kmalu povrnil v krčmo, a cd tu je od šel z družbo v krčmo »Alie tre porte« n potem še v neko e^rugo v uhci Donot?. Dejal je, da se ne spominja, kedaj da se mu je pridružil Ivanov. Spil da je isti večer 4 litre novega vina. Odidši iz krčme v ulici Donota je on predlagal družbi, da bi šli pit še en liter vina v krčmo »Allo stagno«, a tovariši njegovi so bili sklenili, da se vrnejo v krčmo »Al pozzo d' oro«, v ulici Crosada. Šli so torej tja. On je bil nekoliko zaostal, da si prižge cigareto. Njegovi tovariši so prepevali, on ne. Prišel je bil na to redar Nagode in, ne zmenivši se za ostale, se je obrnil izključno proti njemu ter ga začel zmerjati radi prepevanja, dočim je on molčal. Dejal mu je : »vodja zbara«, »vodja or kestra« ter ga tudi razžalil rekši mu : »Će ste »moškardin«, vas jaz s pomočjo pesti in brc pospremim v ulico Tigor«. On je dejal redarju, naj ga nikar ne žali, a redar je na to položil roko nanj. On je tedaj djal roko na redsrjevo ramo ter ga odrinil od sebe. Redar pa, morda misleč, da mu hoče on kaj hudega, je izdrl sabljo ter ga udaril z isto po stegnu. Od tistega hipa naprej pa ne ve, kaj da je počel. — Bolje bi bilo, da bi se bilo pripetilo meni — je dejal (hotel je reči : kar se je pripetilo Nagodetu). — Jako mi je žal, da sem ga umoril ! Dejal je dalje, da ko je potem odšel od tam, sta ga ustavila dva meža, ki sta mu izdrla nož, ki se mu je bil zataknil v roko. Prišedši pred kavarno »Costanza« v ulici del Torrente, mu je bilo, kakor da bi se bil prebudil iz sna. Šel je v kavarno in tam spil črno kavo z limonom. Zatem je šel v kuhinjo kavarne ter Be tam umil. Na predsednikovo vprašanje, zakaj da je bil odišel iz Trsta, je dejal, da zato, ker je vedel, da je bil moral napraviti neko zmoto, ker je imel klobuk umazaa in roko krvavo. Šel da je proti Kopru in potem dalje v Izolo. Tam je šel spat na prenoČieČ9 neke Bressan. Pozneje je bil šel k tamošojemu zdravniku Almerigotti, da mu je izpral m obvezal rano na roki. Od zdravnika se je bil vrnil na prenočišče, a kmalu za njim je pršil tamošnji občinski redar ter ga vprašal, da je i li on umoril v Trstu redarja. On — tako je dejal — ki je bil čital v listih o zločina, je m i s 1 i 1, da je najbrž storil t} op, in je redarju odgovoril: »da«. Redar ga je na to aretbval. Glede Ivanova je dejal, da ne v j ničesar. Isti večer ni on z Ivanovom niti govoril. Na pi edsednikovo vprašanje je toženec povedal, da je živel vedno jako nesrečno. Oče ga ni m^gel trpeti n kdar. Še v nežni mladosti ga je oddal v zavod za poboljše . vanje, da se ga je le znebil. Od tedaj ee ni več brigal zanj. V zavodu se je bil naučil mizarskega rokodelstva, a ko je prišel iz zavoda, je b:l šel za dimnikarja. Za tem je bil zaslišan toženec Ivanov. Dejal je, da je b 1 s Freoetom in njegovo družbo v krčmi v ul ci Docota. Okolu 11. ure so odišli vsi skupaj iz le krčme ter Šli po ulici CroHada. Fiecjo je bil za vso družb). Prepevali so v s", tudi Freno. Prišel je redar, pristopil k Freootu ter mu dejal : »Kaj prepevaš ob tej uri !« Freno je odgovoril : »Ce ne znate vršiti vaše službe, pojte se učit!« Takoj za tem je slišal, kakor udarec s pestjo. V istem hipu je stopila ca ulico gospodinja krčme »Al prtzzo d' oro« ter mu dejala: „Ne vidiš, kaj Be godi. Glei, ubili so enega re darja!" On je odšel svojo pjt. Drugi dan, ko je šel pa ul ci Crosada, so mu povedali, da ga iščejo redtrji. Šel je sam na policijo vprašat, kaj da mu hočejo, in to ker je vedel da je nedolžen io ker ni imel nikdar opraviti s policijo. Na policiji so ga pa pridržali v zaporu. Branitelj dr. R /oba je ukazal Ivanovu, naj pokaže svoje čevlje porotaikom, češ da z istimi, ki imajo 1« mole, nizke pete, ni mogel raniti redarja. Z a tem je dal predsednik pre čitati nekatere listine, mej tjmi tudi pismeLe izjave j nekfcter h prič, glede prv.h poizvedovanj o j morilcu, a pe tem je začelo zasl ševanje pr:č. i Prvi je bil zaslišan kakor priča redar ' Deaiderij B tuš. Oa je tit-t večer pati ulji ral s pokojnim Nagudetom po starem mestu. Ob 11. uri sta se bila ločila na vogalu ulice Madonna del mare. On je šel po ulici Ca-vana, a Nagode proti ulici Crosada. Ko je prišel na trg Cavana so mu povedali, da je nekdo v ulici Crosada ubil -enega redarja. Šel je tja in našel na tleh lužo krvi. Nagodeta so bili že odnesli na pomožno postajo društva „Igea*. Ob 9. uri je bil on z Nagode tom in sta bila srečala Frenota z njegovo ljubico. Tedaj je bil Freno dejal svoji ljubici neke besede glede Nagodeta. Pozneje mu je Frenova ljubica, Lucija PopoviČ, povedala, da jej je bil Freno dejal : rJaz bom moral iti trpet!" Druga priča, lahkoživka Regina Beehofij stanujoča v hiši št. 4 ulice Crosada, je povedala, da je bila okolu 11. ure na oknu. Pod oknom, na nasprotni strani ulice, je videla F i enota, ki se je pričkal z redarjea Nagodetom. Videla je popolnoma razločno, ker je bilo to le par korakov od svetilke. S Frenotom je bil tudi Ivanov, katerega je je ona poznala po priimku »Pepi Špinaca«. Hkratu je videla, da eta Freno in Ivanov prijela redarja vsak za eno roko ter ga podrla na tla. Zatem je Freno redarja dvakrat udaril s pestjo za vrat in po glavi. Noža ni videla. Na tj sta Freno iu Ivanov odišla, a redar je ostal ležeči na tleh. Onadva sta naredila par korakov, a na to se je Ivanov vrnil k redarju ter ga sunil z nogo v glavo izrekši pri tem še neko grdo psovko, a potem je odšel za Frenotom. Trdila je, da je popolnoma gotova, da je bil Ivanov oni, ki je bil s Frenotom. Spoznala ga je tudi po glasu. Ne pomni, da li je videla redarja »e sabljo v roki. Na tozadevno vprašanje branitelja dre. Robba, je priča povedala, da je Ivanov sun i redarja s peto. A na vprašanje branitelja dra. Gaape rini, če je li redar pahnil Frenota, je dejala, da ni videla tega. (Z.išetek pride.) Razne vesti. Boj mej potapljačem in polipom. V Kap-stadsfieui pristanišču v južni Atriki, je potapljač Palmer imel pol vodo grozen boj z velikanskim polipom (oetopus). Palmer je bil 35 čevljev pou vodo. Nakrat se je za enim blokom pokazal polipov krak, ki se je trdno oprijel noge potapljačeve, diugi krak je zagrabil njegovo roko. Počasi je ž,val izlezla iz svojega kota ter se trdno oklenila Bvoje žrtve. Palmer ni imel seboj noža in se radi trga ni mogel braniti. K srečil ni izgubil zavednosti. Potegnil je za signal, in delavci na površju bo ga počasi potegnili iz vode. Koje pr.šel iz vode, je bil popolnoma oklenjen od grde živali ter blizo, da pade v nezavest. Žival ga tudi potem ni pustila, ko so ga postavili iz vode v ladijo. Posamezne krake poli po ve so morali odrozati s noži in sekirami. Ko so žival raztegnili, je merila od enega kraka do druzega 11 in p 1 Čevljev. Anekdota 0 Voltairu. Neki Anglež je pr.Šel v Fernej ob skat IVaocozkega pisatelja in pesnika Vo.tairja. Isti ga je vprašal, od kod da prihaja. PotDik mu je odgovoril, da se je mudil več časa pri nemškemu pisatelju Hallerju. Voltaire je pričel hvaliti Hallerja rekoč : »Gosp. Haller je velik človek, velik pesnik, velik prirodoslovec, velik filoztt, sploh univerzalen človek.« — »V toliko je od vas lepše in hvalevredneje, da vi o r jem tako govorite, ker g. Haller ne govori tako lepo o va.a«, je rekel Anglež. — »Ah«, je vsklik-nil na to Voltaire, »morda se pa oba motiva.« Loterijske številke izžrebane dne 10. decembra ; Trat 44 61 34 66 71 Line 76 85 13 33 61 amr URAR F. PERTOT Trst, ul. Poste nuove g priporoča veliki izbor ur: j Ornega. Schaffhause Longi-nes, Tavanes itd. kakor tudi | zlate, srebrne in kovinske Izbor ur za birmo ure za gospe. Sprejema popravljanja po nizkih cenah. — „SANUS" — novi higijenični zobotrebniki disinfektirani parfemirani zaprošen patent se prodajajo povsod. C. C O MINI, Trst Barriera 2S Tovarna poMStva Aleksander Levi Minzi - ulica Tesa št. 52, A — (v lastni hiSI.) ZALOGA: Piazza Rosaris (šolsko poslopje). Ceno, da se ni bati nikako kani*p*a s Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi o posebnih načrtih. Custrovan oealfe brespl&Aio im ftrask* Odlikovana v Rimu s zlato kolajno in — zaslužnim križcem — Odlikovana tovarna za čopiče in s četke Odlikovana na Dunaju s zlato kolajno in — častno diplomo — IVAN ANGELI ulioa Vincenzo Sellini (nasproti cerkve sv. Antona novega. Edini specijalist za i/delovanj t' zidarskih in slikarskih čopiče v: lastila specijaliteta čopiče v za barvanje s pokostjo. - Pleteni naslanjači francozkega sestava in nedosežne kakovosti. Se ne boji nikake konkurence glede zmernih cen kakor tudi izvrstnega izdelka. Čuvati se je dobro, da se ne zamenja moja tvrdka s konkurenti jednakega imena. .. • O-V. y» ^farodni kolek je vdobiti pri upravi „Edinost" TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA 01 RISPARMIO 5 MEBLOVANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH KATALOGI BREZPLAČNO. mm „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Podružnica 7 Celovca. Kupuje in prodaja ni t«u itDV, tasiavnil piMun, pnjomob. fajsanurti bJ^scij sreč*. lan-ni Tkiov, auvifv P . > Ht »r»;i t v»ftktnt Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Zamenja** in eakomptuje otrtbtBt *r«