Leto XIII. Štev. 124 TELEFONi UREDNIŠTVA 25.67 UP B A VE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, petek 2. junija 1959 NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din Cena din 1 — Nesreča angleške podmornice Enaka usoda kakor pred tednom ameriško „ quaius“, je zadela včer_ angieško podmornico „Scythus“, ki se je v Liverpoolskem zalivu potopila — Reševalni poizkusi še tra]ajo LONDON, 2. junija. V Liverpoolskemzativu ie izginila včeraj angleška pod-morrnica »Scythus«, ki se ie udeleževalatamkajšntfh pomorskih vaj. Podmornica se po potopitvi ni več prikazala na površino, kar je vzbudilo veliko zaskrbljenost. Na kraj, kjer ie podmornica izginila šobile odposlane reševalne ladje. Po prvi vesti je v potopljeni podmornici zaprtih 8 častnikov in 49 mornarjev. Podrobnosti še niso znane. PODROBNA POROČILA LONDON, 2. junija. Enaka nesreča, kakor je pred tednom zadela ameriško bojno mornarico, je zadela včeraj angleško. Nova podmornica »Scytbus«, ki je bila šele uvrščena v bojno mornarico, se je včeraj popoldne ob 13.40 potopila s 63 možmi posadke v Liverpoolskem zalivu pod morsko gladino. Po načrtu vaje bi se morala zopet dvigniti iz morja ob 16.30, ker je pa ni bilo na spregled, se je takoj pojavila bojazen, da se je zgodila nesreča. BREZUSPEŠNO ISKANJE Spremljevalna ladja je takoj alarmirala najbližjo, 90 km oddaljeno oporišče Birkenhead, od koder so takoj odposlali več hitrih edinic na kraj nesreče. Iz Portlanda je prav tako odhitela takoj na pomoč eskadra rušilcev, minonoscev in specialnih ladij z najmodernejšimi reševalnimi aparati. Iskanju so se pridružile tudi mnoge trgovske ladje, ki so križarile ves popoldan na kraju, kjer je podmornica približno izginila. Tudi eskadrilje vodnih letal so krožile še pozno zvečer nad morjem, zaradi nastale teme so pa vendarle morali nadaljnje in dotlej brezuspešno iskanje prekiniti. Ladje so ostale dalje na svojem mestu. PRVI STIK OB 22. URI Ob 22. uri ponoči je izdal admiralat v Londonu poročilo, da je rušilec »Bruson« našel, podmornico in prišel z njo v stik.-Rušilec je našel na površju signalno bojo. (Boja je kovinasta krogla, napolnjena z zrakom ali brez zraka, ki se sama dvigne iz globine in je s podmornico v zvezi z vrvjo In telefonsko žico.) Danes zjutraj so ob prvem svitu spustili v globino po tapljače, rezultati pa ob času tega poro’ čila še niso znani. PODATK! O PODMORNICI Podmornica je bila zgrajena šele 1. marca letos, Ima 1090 ton in je stala 90 milijonov dinarjev. Njena posadka šteje 48 mož in 5 častnikov, a je vzela včeraj s seboj še 10 drugih častnikov, ki so se udeležili posbnega manevrskega tečaja. Posadka je opremljena z Davisovimi re sevalnimi aparati, ima pa s seboj zraka le za 30 ur. Kakšni so nameni Anglije ANGLEŠKI CILJ JE PREPREČITI VOJN O, KER V NJEJ ANGLIJA NIČESAR NE BI PRIDOBILA, IN SEČI PO OROŽJU LE V NAJSKRAJNEJŠI SILI. — LONDON, 2. junija. Vtis, ki ga je na- pravil tu govor Molotova, je, da je izrazila Rusija bolj pomisleke zaradi oblike, kakor vsebine pogodbe. Glede kritike manjkanja garancij za baltske države, so tu mnenja, da bo to težkočo težko v kratkem premagati, ker bodo za to potrebni poprejšnji angleški stiki z "baltskimi državami samimi. Rusija izraža dalje željo po garanciji še drugim državam. Tudi o tem se da razpravljati, saj so bile dane garancije Poljski in Romuniji le zato, ker sta bili najbolj ogroženi. Treba se je pa spomniti, da sprva tudi ti dve nista bili navdušeni za rusko pomoč. Na splošno je mogoče reči, da se vsa zadeva pogajanj pričenja kristalizirati v tej smeri, da bo vsebovalo končno besedilo trozvezne pogodbe določila o takojšnji medsebojni pomoči vseh treh velesil: 1. v primeru direktnega napada na eno izmed njih, 2. v primeru, da bi bila ena izmed njih vpletena v vojno zaradi Izvajanja garancij, danih določenim državam in 3. ako bi šla katera koli izmed njih na pomoč kateri koli državi, ki bi »bila napadena In bi se postavila v bran ter bi zaprosila za pomoč. Zadnja točka bo predstavljala vsekakor najtežje poglavje pogajanj, kajti treba bo točno določiti, katere so te države. Upoštevati je namreč treba, da ne gre več za kolektivno varnost. Garancij ne bodo deležne vse države. Gre torej za vse »jolj daljesežne obveznosti, kakor pri kolektivni varnosti: za pomoč, ki je bodo deležne določene države in ki »bo takojšnja, avtomatična In vojaška, dočim se je bilo treba pri kolektivni varnosti šele posvetovati in tudi šele določiti obliko pomoči in nje obseg. Vsekakor bo Anglija tudi sedaj še skušala uveljaviti svoje hotenje. Angliji je prvi cilj, ostrašiti napadalca, šele v drugi in zelo podrejeni vrsti ji gre za vojno z zmago, ki pa Angliji ne bi prinesla nlkakega dobička, kakor ga pojmujemo v normalnem smislu, saj Anglija ničesar ne želi in nasprotnikom njčesar ne more vzeti. Nasprotno bi pa morala tudi v tem primeru zmage še njena pozna pokolenja plačevati vojna razdejanja. Gre ji torej le za to, da se obnovi porušeno ravnotežje sil in zavaruje ogroženost Imperialnih poti. V zvezi s trozvezo in s tiho podporo USA bo zato po angleškem mnenju mogoče doseči cilj: vliti vsakomur strah pred napadom. Ako pa kljub temu izbruhne vojna, se je treba že sedaj zavedati, da bo zajela ves svet, in sicer ne glede na to, kje bi se* začela: v Aziji, Ameriki ali Evropi. V tej vojni ne toi šlo za Itako teritorialno povečanje, kakor leta 1914. Tej vojni bi bil cilj: prelom,.sistemov, uvedba samovlade samo enega sistema nad vso zemljo. Za to je po angleškem mnenju prav sedaj trenutek, ko se morajo države moralno odločiti, na katero stran bodo krenile. Nasledki ruskega stališča PREPLAH NA PARIŠKI BORZI. MNENJE DIPLOMATOV. OČITEK RUSKE IN-DISKRETNOSTI. POZITIVEN UČINEK PISANJA NEMŠKEGA IN ITALIJANSKEGA TISKA V LONDONU. PARIZ, 2. junija. Včeraj je nastal na tukajšnji borzi preplah zaradi govora Molotova. Veliko vrednostnih papirjev je padlo in občuti se precejšnja nervoznost. V diplomatskih krogih se zatrjuje, da zahteva Rusija vedno več, na kar Anglija in Francija težko pristaneta. Včeraj so se pa le pričela angleško-francoska diplomatska posvetovanja zaradi odgovora na govor Molotova. Gre predvsem za skupno besedilo francoske in angleške note zaradi nadaljevanja pogajanj z Moskvo. Uradni* ruski odgovor na angleško-fran-coskl osnutek pogodbe še ni prispel. V Londonu je napravila ponekod slab vtis ruska indlskretnost, ker je Molotov javno govoril o stvareh, ki so bile doslej pridržane le diplomaciji, toda veselje italijanskega in nemškega tiska in ironično pisanje o pogajanjih je v Londonu doseglo nasproten učinek in je Ie še bolj okrepilo voljo do sporazuma. Halifax naj potuje v Moskvo KOMENTARJI PARIŠKEGA TISKA O POLOŽAJU PRIZADEVANJ ZA SKLENITEV ZVEZNE POGODBE S SOVJETSKO RUSIJO. PARIZ, 2. junija. Današnji listi se ba-vijo še vedno z govorom Molotova. Večina listov je prepričana, da do zveze z Rusijo pride, toda dragocen je vsak za-mujenr dan. Italijanski tisk že triumfira nad počasnostjo demokracij in stavlja za zgled jekleno os. To ima, pravijo pariški listi, lahko nedogleden vpliv na male države, ki še oklevajo. O stvari sami ugotavljajo, da so za Rusijo baltske države isto, kar je Holandija za Anglijo: za obe velesili strateško nedotakljivo ozemlje, brez ozira na stališče teh malih držav samih, ki razen tega niti ne morejo riskirati, da bi bila njihova nevtralnost s takimi javnimi določili tretjih kompromitirana v očeh nasprotnega bloka. Težkoča je v tem najti zadovoljivo formulo. Zato podpisa pogodbe pred sestankom obeh angleških zbornic 6. in 7. junija ni pričakovati. Nekateri listi poročajo iz Londona, da bo treba posredovanja, bodisi indirektnega potoni Turčije, ki ima odlične zveze tako z Londonom kakor z Moskvo, bodisi direktnega s potovanjem uglednega člana angleške vlade v Moskvo, s Čimer v zvezi s imenuje lord Halifax. Roosevelt odhaja na počitnice WASHINGTOIV, 2. junija. Prezident Roosevelt je predal svoje posle podpredsedniku Garnerju, ki bo vodil zakonodajno delo v sedanjem zasedanju kongresa, in mu naložil, da doseže v kongresu sprejetje vrste socialnih zakonov, zlasti pa spremembe zakona o nevtralnosti. Dokler ti zakoni ne bodo sprejeti, kongres ne pojde na počitnice. Medtem pa bo Roosevelt ukrenil vse potrebno za sprejem angleške kraljevske dvojice, nakar bo krenil v notranjost države, kjer bo imel več zunanjepolitičnih, govorov in govorov za spremembo nevtralnostnega zakona. GAFENCOVA POT V ANKARO. BUKAREŠTA, 2. junija. Dne 11. t; m. bo odpotoval romunski zunanji minister v Ankaro in Atene. Zapiski General lose Mlaja Branilec republikanskega Madrida, general Jose Miaja, je prispel te dni v Vera Cruz v Mehiki, kjer ga je sredi velike množice ljudi sprejel oficielno posebni odposlanec mehiškega vojnega ministrstva. Miaja bo ostal v Mehiki pri svojem bratu. Pred odhodom je opisal general svoje skušnje v španski državljanski vojni in dejal: »Moderno orožje je ofenzivo podražilo, defenzivo pa pocenilo. To se pravi, da se je mogoče braniti z dosti cenejšimi pripomočki, kakor so potrebni za napad. Pri ofenzivi na višino Sarion so izstrelili Italijani na naše postojanke 20.000 topovskih strelov, pa še niso pregnali naše obrambe, čeprav je bila šibka. Tudi tu se je izkazalo, da s topovi ni mogoče nasprotnika uničiti. Odločilna je ostala kljub vsej najmodernejši tehniki še vedno vztrajnost in hrabrost pehote. Ako bi bilo na vseh republikanskih frontah dovolj obrambnega duha in dobre organizacije, kljub tehnični premoči nasprotnikov ne bi bili vojne izgubili. Naj si Franco in njegovi pomagači ne mislijo, da so nas premagali z orožjem. Premagal nas je le mednarodni položaj, ki je delal vsak naš odpor brezuspešen. Trditve, da obstajajo moderne vojske, ki lahko v naskoku zmeljejo nasprotnika, so puhlo napihovanje. Tehnična sredstva ne bodo nikoli taka, da bi ob količkaj urejeni obrambi mogla uničiti odporno voljo napadenega. Vojna, ki bi jo kdo začel v zmotni misli .na »izprehod«, bi se v vsakem primeru spremenila v vojno vztrajnosti« Ruska zagotovila Salkanu Potemkinu je uspelo, piše »Petit Journal«, da je za svoj načrt črnomorskega pakta zainteresiral Sofijo, obetajoč Bolgariji, da bo dobila del Dobrudže, ki ga je anektirala Romunija. Potemkin je dal razumeti Romuniji, da bi bila Rusija za zameno Dobrudže pripravljena priznati aneksije Besarabije. Po teh teritorialnih izpremembah bi Rusija garantirala kopne in pomorske meje Turčije, Romunije in Bolgarske. Ne Monakove, ne Rapallo! Sklenitev rusko-angleškega pakta bo vrnila Rusijo evropski politiki. Mnogo izprememb je morala pretrpeti Evropa, preden je prišlo do tega sodelovanja, piše „Kurjcr Polski“, organ poljske težke industrije. Izpremcmba je morala biti posebno globoka na Angleškem, kjer je javno mišljenje naravnost sililo vlado, da se pogodi z Rusijo. To naj odpre oči vsem, ki še sanjajo o novem Monakovu in novem Rapallu. Cilenški Nemci in iole Pri Santiagu, glavnemu mestu Čileja, je močna poljedelska kolonija Nemcev. Direktor čilenskih šol, Luis Galdames, je te dni izjavil, da se otroci nemških staršev sploh nočejo učiti španskega jezika, Čeprav jim gre vlada v vsakem pogledu na roko. Nemški otroci se nočejo mešati s čilenskimi, poroča »Prosveta«, ne poznajo ne zgodovine, ne geografije čileja. Oblast va so se odločila, da bodo naredila teintf konec. . Mrzlično utrjevanje Belgije V senatnem odboru je zastopnik belgijskega generalnega štaba dejal, da se v odsekih Sun—Reucan in v okolici Liegea v vsej naglici grade prvovrstne trdnjave ogromnega sbsega. Kneževski obisk v Berlinu VELIČASTEN SPREJEM OB PRIHODU. NAPITNICI HITLERJA IN KNEZA PAVLA NA SLAVNOSTNI VEČERJI. ODLIKOVANJE GORINGA Maribor, 2. junija. Mussolini je Angliji in Franciji že ponovno poudaril, da noče biti ujetnik v Sredozemskem morju in da je to morje »il mare nostro«. Poglejmo si strateške postojanke Italije v tem, navodno njenem morju. Važno je, da jih spoznamo, ker je jasno, da je težišče vloge Italije, kot članice osi, na morju, dočim predstavlja Nemčija izrazito suhozemno silo. Središče Sredozemskega morja je trdno v italijanskih rokah. Na severu ga obvlada Italija sama s Sicilijo, na jugu Libija s Tripolisom. To je za Italijo enako važna osrednja os njen. imperija, kakor za Francijo črta južna Francija-Alžir. Oporne točke Italije v osrčju njene pomor ske strateške baze so Brindisi in Tarent na polotoku, Sirakuza na Siciliji, Carlo-forte na Sardiniji, Tripolis in Bengazi v severni Afriki. Strateški pomen teh opornih točk leži v tem, da ločijo vzhodno polovico Sredozemlja od zahodne in obvladajo prehod iz enega dela morja v drugega. Italija lahko vsaj za nekaj časa s svojo mornarico, podmornicami, podprta z aviacijo, popolnoma zapre prehod iz ene polovice Sredozemlja v drugo. V vzhodnem delu Sredozemskega morja poseduje Italija Dodekaneško otočje z Rodosom kot najvažnejšim otokom v njem. S tega otočja nadzoruje Italija do neke mere Turčijo in Grčijo, najvažnejše pa je, da obvlada z njega izhod iz Dardanel, t.j. prehod iz črnega morja v Sredozemlje. Zahodni del bazena obvlada Italija s Sicilije in Sardinije. če pregledamo kritično postojanke Italije v Sredozemlju, nam pade v oči predvsem njihova velika raztresenost in razdrobljenost po vsem bazenu. Dasi je njihov strateški pomen zaradi lege, ki jo imajo, velik, ga gornje dejstvo na drugi strani precej zmanjšuje, ker omogoča hitro odrezanje posameznih postojank od matice, t. j. polotoka kot osrednje baze. Trden je le četverokot, ki loči obe polovici bazena, vendar bi ga premoč združenih angleških in francoskih pomorskih sredozemskih sil utegnila oslabiti. V letošnjem aprilu je imela Italija po francoskih virih na Dodekanezu 30.000 mož, v Albaniji 50.000 vojakov, v Libiji 100.000, v Abesiniji 50.000 vojakov. K temu je treba v Libiji in Abesiniji dodati še močne čete domačinov. Kakšni so cilji te razporeditve vojaških in pomorskih sil Italije po Sredozemlju, kam merijo in koga tangirajo? Anglija obvlada Gibraltar, skupno s Francijo Suez, s Turčijo in Rusijo pa Dardanele. Italija ima Tarentsko ožino med njo in Balkanskim polotokom, ki vodi v zaprti Jadran. Na navedena tri vrata, ki zapirajo Italiji izhod iz Sredozemlja, so tedaj uperjene italijanske sile. Na Suez, da pride lahko neovirano do svojih kolonialnih posesti na obalah Rdečega morja, proti Gibraltarju, da si zagotovi svoboden izhod na Atlantik, proti črnemu morju, kjer so ob njegovih obalah bogate žitnice in petrolejska polja, kar je oboje za Italijo v gospodarskem pogledu velevažnega pomena. Najšibkejša točka italijanskih oporišč je Dodefcanez, ki predstavlja komaj obrambno točko za prehod ruskih ladij v bazen, pa le za kratko razdobje. Suez lahko ogroža Italija z moija in iz Libije po suhem, enako Gibraltar z morja ter z evropske in afriške Španije po suhem. Kakšne so proti-poteze Anglije in Francije? Koncentracija brodovij na Malti in Gibraltarju, pripravljenost francoske suho-zemne vojske v Sev. Afriki, utrjevanje Korzike, Sueza in alpske meje, sporazumevanje s Turčijo in Rusijo. Tak je današnji položaj v Sredozemlju. Kalco se bo naprej razvijal, bo pokazala najbližja bodočnost Figure so razpostavljene, ostalo zavisi od moči in sposobnosti ter diplomatske spretnosti igralcev. vk. Vremenska napoved. Pretežno oblačno, zmerni vetrovi, morda krajevne padavine, loda le kratkotrajne, topleje. Mariborska napoved: Prevladalo bo obtočno, malo vetrovno m nekoliko toplejše vreme. Možno je še mestoma malo dežja. Temperatura se bo dvignila. Včeraj je bila v Mariboru naj višja toplota 17.4" C, danes najmžja 13.6° C, opoldne C, BERLIN, 2. junija. Prestolnica Nemčije je priredila včeraj popoldne jugoslovanskima gostoma veličasten sprejem. Na kolodvoru ju je pričakoval sam Hitler z maršalom Goringom, naj višjimi predstavniki oblastev in diplomacije. Ulice od kolodvora do dvorca Bellevue so bile polne navdušenega občinstva, ki ie venomer vzklikalo visokima gostoma. Kmalu po 17. uri se je knez Pavle odpeljal k Hitlerju v novo kancelarsko palačo, ob 17.45 mu je kancelar vrnil obisk v Bellevue. BERLIN, 2. junija. Na čast knezu namestniku Pavlu in kneginji Olgi je priredil sinoči Hitler svečano večerjo, na kateri je nazdravil visokima gostoma v imenu vsega nemškega naroda. Pred odličnimi gosti nemškega javnega življenja je kancelar naglasil prijateljske vezi, ki spajajo obe državi. Poudaril je legendarno hrabrost jugoslovanske vojske, ki so jo spoznali nemški vojaki v svetovni vojni. Prepričan je, da bo po izmenjavi misli ob priliki sedanjega obiska prišlo še do tesnejšega sodelovanja. Nemčija spremlja s simpatijami napredek Jugoslavije in visoka gosta se bosta lahko prepričala o dobri volji in naklonjenosti nemškega naroda. Knez namestnik Pavle se je Hitlerju zahvalil za zdravico in prijazen sprejem v prestolnici Nemčije. Jugoslavija je imela prilike že v preteklosti, spoznati in ceniti veliki nemški narod in njegov krepak razmah. Jugoslavija vidi v nemškem narodu zgovoren primer dobre volje naroda po samovzgoji in napredku. Prepričan je, da se bodo prijateljski odnošaji med obema državama še okrepili, kar bo mnogo pripomoglo k utrditvi miru. Danes zjutraj je knez Pavle položil pred spomenik padlih nemških vojakov krasen venec.' Zvečer se bosta visoka gosta udeležila slavnostne predstave »Mojstrov pevcev norimberških« v gledališču. Zunanji minister dr. Cincar-Markovič je po sinočnji večerji obiskal maršala Go-ringa in mu v imenu kneza Pavla izročil najvišje odlikovanje, red Karadjordjeve zvezde. CENJENE NAROČNIKE, KI REKLAMIRAJO BINKOŠTNO ŠTEVILKO »VE-CERNIKA«, OBVEŠČAMO, DA JE IZ RAZLOGOV, KI LEŽIJO IZVEN NAŠE MOCl, NISO PREJELI. Domaii zapiski ..Francija in Jugoslavija bosta vedno združeni" »Močna, edina in samozavestna Francija je osnova in pogoj evropskega ravnovesja in miru«, je dejal na kongresu Zveze francoskih bojevnikov iz Soluna naš pariški poslanik Božidar Purič.« — Jamstvo Anglije in Francije nekaterim državam je nastopilo pod vtisom in kot posledica brisanja treh držav z zemljevida. Smisel tega jamstva je vzpodbudila: Ne vdajte se in če se boste branili, vas bomo tudi mi branili. Jugoslavija dela s svojo politiko za svoj mir in tudi mir Francije. Ako se je Jugoslavija odločila, da vzpostavi dobre odnošaje s sosedi, ima v tem pogledu mirno vest, kajti storila bo vse, da se izogne vojni. Jugoslavija hoče ostati svobodna in neodvisna. Ni sile na svetu, ki bi mogla ustrahovati njen narod, ki mu vsi priznavajo pogum in odločnost. Ali je kdo, ki misli, da bi se Jugoslavija ne branila, če bi bila napadena? Jugoslovani niso nikdar pozabili, kaj so zanjo storili francoski bojevniki. Jugoslavija ni nikdar pozabila bratstva v orožju, ki jo veže s Francijo, z ono Francijo, ki jo je rešila. Naši dve državi, Franoija in Jugoslavija, ki sta se skupaj borili za iste ideale, bosta vedno združeni, ker imata iste interese. Zato lahko obe z zaupanjem gledata v bodočnost.« Veličina sporazuma za Srbe Danes je vsakemu jasno, da kdor noče sporazuma s Hrvati, noče te države in ne želi dobro niti srbstvu, ki more biti zedinjeno le v tej državi. S pravično rešitvijo hrvatskega vprašanja more srbski narod le pridobiti, ničesar pa izgubiti, ker bo na ta način zrasla njegova moralna vrednost in se okrepila njegova moč, piše »Bosna«, nov list v Brčkem. Naii ..nacionalisti" Pod tem naslovom prinaša »Nova Ri-ječ« v dopisu n Ljubljane zanimiv članek, kjer pravi med drugim: Razne politične skupine staišajo nacionalizem v naši državi zavesti na tir, po katerem že dalje časa vozi srednjeevropski nacionalizem. Na srbski strani se ti nacionalisti opirajo na žrtve, ki so padle za svobodo v vojni. V imenu teh žrtev odklanjajo sporazum s Hrvati. S tem blatijo spomin pa-dKh žrtev, hoteč se okoristiti z grmadami kosti naših najboljših sinov. Na hrvatskš strani kompromitirajo »samozvani radikalni nacionalisti« boj hrvatskega nairoda za svobodo. Ti so se sadi, stično veseHi razpada Ceiko-Slovaške, zdaj zamerijo celo Poljakom, da se pripravljajo na obrambo. Tretja vrsta je jugoslovanski nacionajizem. Tem je bil pred vojno res končni cilj življenje v svobodi Pokorni dr. Krek je naglasil, da je treba Jugoslovanom za skupno življenje mnogo svobode. Ti nacionalisti izpred vojne so verovali v demokracija In danes? Danes se predstavljajo za nacio-naKste ljudje, ki nimajo hrabrosti, da bi skozi zobe stisnili besedo »demokracija«, Id jo celo odbijajo ato ji dajejo relativni pomen. Kdor pa ni demokrat, je za nasilje in korupcijo. Srbski »nacionalist« hoče tlačiti Hrvata, hrvatski mrzi Srba, slovenski pa dirja za tistim, ki je močnejši. Ne, taJso se ne grada skupni dom... Angleži v naii industriji Tekstilna industrija Jugočeška d. d. v Kranju in Beograjska tekstilna industrija a. d., ki sta doslej pripadali češkoslovaškemu industrijskemu koncernu Peček, sta prešli v last nek« angleške finančne skupine. Slovanski otok brez opore Društvo prijateljev Lužičkih Srbov, ki je za slovanski otok v nemškem morju obstajalo v Praei 32 let, je zdaj preneha- lo. Izdajalo je »LučačJto srbski veetrtk* in- »&o vključno nedelje II. del »Džim iz džungle«, največji film po istoimenskem romanu Aleksa Rey-monda. Radio Sobota, 3. junija Ljubljana: 12. Za zabavo vam igramo. 12.45 Napovedi in poročila; 13.20 Za zabavo...; 17. Otroška ura; 18. Za delopust igra RO; 18.40 Glasba v službi naroda; 20. Zunanja politika; 20.30 Vesel živalski krog: 22.15 Za dober konec igra RO. — Beograd: 17.50 Narodne pesmi; 20.30 Koncert velikega RO, nato vesele plošče. — Solita: 18. Popularni koncert; 19. Vedra ?lasba za ples in zabavo. — Bratislava: 9.30 Slovaške pesmi s cigansko glasbo. — Bukarešta: 20.15 Koncert ameriške glasbe. — Firenze: 20.30 Dunajski valčki. — Leipzig: 20.15 Vesele melodije. — Marseille: 20.30 Zabavni program. — Stutt-gart: 20.15 Operetne melodije. Borzna poročila Devize. Ljubljana. Uradni tečaji: London 206.27—209.47, Pariz 116.47— 118.77, New York 4386.75—4446.75, Curih 995—1005, Amsterdam 2364.50—2402.50, Berlin 1772.12—1789.88, Bruselj 750—762. Tečaji na svobodnem trgu: London 256.40—259.60, Pariz 144.83—147.13, Ne\v York 5457.06—5517.06, Ženeva 1236.13 do 1246.13, Amsterdam 2939.23—2977.23, Bruselj 932.29—944.29. Efekti. Zagreb. Drž. papirji: vojna škoda 465—467\ 4 odst agrarji 59.50 d., 6 odst. begi. obv. 88.50 d., 7 odst. stab. pos. 98.50 d., 7 odst inv. pos. 99 d., 7 odst Blair 93—9350, 8 odst. Blair 100— 102. Delnice: Nar, banka 7400 d., PAB 213 d., Trbovlje'187,50-195. Jubilej Celjskega pevskega društva Letos obhaja CPD, ki je najstarejše pevsko društvo na bivšem Štajerskem, 45 letnico svojega obstoja. Njegovo ustanovno leto 1894 priča, da se je ustanovilo v dobi najhujšega preganjanja slovenskega življa v tedanjem neraškutarskem Celju predvsem iz na-rodno-obrambne nujnosti. V njegovem krogu so se zbirali vsi narodno zavedni slovenski Celjani brez razlike stanu in svetovnega naziranja, dobro se zavedajoč, da je pesem ona sila, ki nas druži in navdušuje, nas bodri in krepi. Reči moramo, da je vršilo CPD, ki je bilo več ko 20 let edino pevsko društvo v Celju, v tem pogledu vele-važtio narodno delo. Gojilo je v začetku zlasti družabnost in se posvečalo razen petju tudi dramatiki ter je postalo središče vsega narodno-kultur-nega delovanja. Ko pa se je rodilo iz njegovih vrst „Draraatično društvo41, se je jelo posvečati CPD redno petju in stremelo po izpopolnjevanju v umetnostnem pravcu. Pevski žbor, ki so ga vežbali odlični glasbeniki, kakor Anton Lajovic, dr. Anton Schwab in Ciril Pregelj, je pod njihovim vodstvom kmalu dosegel priznanje doma in drugod. Posebno je oživelo društveno delovanje v CPD, odkar ga vodi marljivi in priznani pevovodja g. Pec Šegula. Pod njegovim vodstvom je absolviral pevski zbor v teku 10 let 28 samostoji-nih koncertov in preko 100 različnih nastopov in sodelovanj pri prireditvah narodnega, kulturnega in socialnega značaja. Z zadoščenjem more gledati CPD na svoje delo v preteklosti, saj je šlo skozi njegove vrste mnogo pevskih rodov. Ob svoji 40 letnici je prejelo tudi priznanje z najvišjega mesta in bilo odlikovano z redom sv. Save IV. stopnje. CPD priredi 3. junija koncert, s katerim bo obhajalo svoj 45 letni jubilej ter hkrati počastilo 60 letnico odlične* ga slovenskega skladatelja in svojega nekdanjega pevovodje Ant. Lajovica« Kultura K premieri »Potovanja v Benetke* Drevi bo v našem Narodnem gledališču v korist Združenja gledaliških igralcev predstav^ zabavne komedije »Potovanje v Benetke«. Delo je pisano spretno in duhovito in zasluži zato vso pozornost. V ospredju je mlada Parižanka Carolina Omelet, žena premožnega, a prezaposlenega velezaložnika, ki se doma dolgočasi in odpotuje zato k svojemu očetu v Nico/ Tam se seznani z mladim bohemom, ki se je .dotlej brez uspeha ukvarjal s kiparstvom, zdaj se pa ves posveti Carolini. Samo kako odkrižati se moža? Stvar zaupata očetu, ki se jima ne upira. Carolina piše zato možu, da pride k njemu na razgovor, medtem jo mož že preseneti v Nici. Mož kmalu spozna položaj in sklene, da ne bo posnemal 99 odstotkov mož v takem položaju. Dela se ravnodušnega, a jima le na mojstrski način prepreči potovanje v Benetke. Mož obišče tekmeca sam tik pred odhodom in vzbudi v njem pohlep, po kiparski slavi. S tem si postaneta najboljša prijatelja, in žena zaman čaka na ljubčka, s katerim naj bi pobegnila. Kipar odpotuje z možeih v Pariz m tja se vrne tudi razočarana žena. Tam se nazadnje vse lepo poravna z novo zakonsko ljubeznijo. In namesto z ljubčkom, odpo-* tuje Carolina v Benetke — s svojim možem. še bolj kot vsebina je pa mojstrska obdelava snovi. Delo je zrežiral Edo Ver-donik. -c. k. Jadran, 1919—1939. Društvo »Jadran« je izdalo za svojo dvajsetletnico čedno publikacijo s sledečimi prispevki: R. Rehar »2e dvajset let...« (pesem), Dvajsetletno delo »Jadrana«, L. Bizjak: Omladina, J. Cijan: Preporod »Jadrana«, dr. L. Čermelj: O pravni zaščiti naše manj šine pod Italijo, dr. I. M. čok: Misli ob dvajsetletnici »Jadrana«, dr. A. Dolar: Naši Primorci v Mariboru, R. Golouh: Socialno delo emigracije, A. Pinterjeva: Naloga današnje žene v emigraciji in dr. V. Rapotec: Stara domovina nam nalaga dolžnosti. Dodani šta še dve celostranski sliki.j?«v$.kega zbora in odbora »Jadrana«. k. Kozarčanin: Tihi putovi. Sodobna inijižnica Matice Hrvatske v Zagrebu je izdala nedavno zbirko novel Iva Kozar-čanina pod naslovom »Tihi putovi«. k. Jubilei slovaškega slikarja- Te dni je slavil 50-letnico življenja slovaški slikar in kipar Andrej Kovačik, predsednik Društva slovaških likovnih umetnikov v Bratislavi. k. Samomor pisatelja Tollerja. V New-yorku se je obesil v svojem stanovanju svetovno znani nemški pisatelj Ernst Tol- V nedeljo bo ob pol 5. popoldne na igrišču Rapida kvalifikacijska tekma med SK Bata (Borovo) in ISSK Mariborom za vstop v ligo. Kvalifikacijsko tekmovanje se bo odigravalo, kakor znano, po dvojnem pokalnem sistemu, sodelujejo pa vsi jrvaki podzvez razen Concordije in Splita, :i sta sodelovanje odpovedala. Nedeljski nasprotnik ISSK Maribora je vsega upoštevanja vredno moštvo, ki je doseglo že odlične rezultate v srečanjih z domačimi ligaši ter najmočnejšimi italijanskimi in madžarskimi moštvi, saj spada SK Bata med one klube v državi, ki odigravajo največ mednarodnih tekem. Da je moštvo tudi trenutno v odlični formi, dokazuje nedavna zmaga nad Gradjanskim, ki je moral na turnirju Cibalije v Vin-kovcih kloniti s 3:2, čeprav je nastopil skoro s kompletnim ligaškim teamom. Bata spada med najresnejše kandidate za ligo. ler* star 46 let. Po zma:gi nacionalnega socializma v Nemčiji je živel kot emigrant večinoma v Ameriki. Bil je znan tudi pri nas Slovencih in nekaj njegovih krajših del je bilo prevedenih tudi v našo materinščino. Usmrtil se je baje zaradi neozdravljive bolezni. k Odlikovanje sv. Olafa. Dne 17. III. 1939. je švedska vlada sklenila osnovati nagrado — pod imenom svetinja sv. Olafa — v zahvalo norveškim in zamejskim osebam, ki so prispevale k poznavanju Norveške v tujini. Med prvimi tujci, ki nosijo navedeno medaljo, je novinarka Jacques de Goussange, s pravim imenom mme Pierre de Ouirielle, in G. La Chesnais, neumorni prevajalec i: tolmač Ibsenovih del. Mariborsko gledališče Petek ob 20.: »Potovanje v Benetke«. — Premiera. Predstava Združenja gled. igralcev. Sobota ob 20.: »Utopljenca«. Red D. Nedelja ob 20.: »Potovanje v Benetke Predstava Združenja gled. igralcev. — Zadnjič. Naraščanje uvoza nemških avtomobilov K Uvoz nemških avtomobilov v Jugoslavijo se zvišuje od leta; ao- leta, kar dokazujejo naslednje številke: leta 1935 je bilo naročenih iz Nemčije 457 avtomobilov, naslednje leto 1596, leta 1937 že 4636, lani a se je dvignil uvoz na 6032 avtomobilov. ,anski uvoz motornih vozil iz Nemčije je predstavljal vrednost 110 milijonov dinarjev. Za vso vrednost nemškega uvoza prejema Nemčija v zamenjavo naše pridelke, za katere pa so vnaprej določene tržne cene in so tako onemogočene špekulacije. Stalno naraščanje uvoza nemških avtomobilov vpliva ugodno na razvoj motorizacije v naši državi, ki seveda se vedno zaostaja za motorizacijo sosednjih držav. Naš sedanji avtomobilski park bi se moral trikrat povečati. Nemška avtomobilska industrija, navezana v naivečji meri na ekšport, si osvaja tuja tržišča na ta način, aa se v čim večji meri s svojimi izdelki ravna po razmerah v tujih državah. V prvi vrsti se skuša prilagoditi stanju cest, potem pa seveda tudi kupni njoči prebivalstva v, posameznih- državah. V zve zi z naraščanjem uvoza nemških avtomo bilov posvečajo Nemci veliko pozornost organizaciji „Auto-servisa“, ki daje kupcem avtomobilov strokovne nasvete ter jih oskrbuje tudi s cenenimi rezervnimi deli motornih vozil. Tipizacija — to je omejitev števila tipa ali vrste avtomobilov, ki se je letos pri vseh nemških avtomobilskih tovarnah začela energično izvajati, daje zelo ugodne rezultate. Cim manjše je v kaki državi število tipov ali vrst avtomobilov, tem laže je rešiti vprašanje? nabave rezervnih delov in toliko nižji so pri tem tudi stroški. Zaradi izvedene tipizacije je možnost zastaritve motornih vozil znižana na minimum. Vse to se pri nas upošteva in zaradi tega je tudi razumljivo ogromno zanimanje, ki vlada za revijo nemške avtomobilske industrije, ki bo na „Ljubljanskem velesejmu" od Q do 11. junija. So or« ISSK Maribor v borbi za vstop v ligo Tudi ISSK Maribor se je temeljito pripravil za izločilna tekmovanja, ker se zaveda, da reprezentira v tej konkurenci slovenski nogomet. V spominu so nam še kvalifikacijska tekmovanja pred leti, ko je v njih ISSK Maribor dosegel višek mariborskega in, mirno lahko trdimo, slovenskega nogometa. Znano je pa tudi, da se belo-čmi ravnajo po svojem nasprotniku. Cim boljši je nasprotnik, lem več dajo tudi oni iz sebe, medtem ko proti slabejšim klubom dostikrat nepričakovano slabše zaigrajo. Zato lahko pričakujemo v nedeljo prvovrsten nogomet. Tekma se bo razvila v resnično borbo na zelenem polju, v kateri bo šlo domačinom za to, da si zagotovijo primeren naskok za povratno tekmo v Borovem, medtem ko bodo gosti brez dvoma malo previdnejši, zavedajoč se, da bo povratna tekma doma. Za tekmo vlada veliko zanimanje. TenlSki troboj v Beogradu Beograd—Sofija 2 :0 V Beogradu se vrši te dni teniški troboj eograd—Bukarešta—Sofija. Prvi dan je dosegel Beograd dve zmagi proti zastopnikom Sofije. Smerdu je premagal Mladova s 6 :4, 6:4, 6:1, v drugi igri pa je Radovanovič porazil Jordanova s 6 :3, o : 3, 6 :0. Beograd vodi 2 :0. Turnir se nadaljuje. TEKMA S HOLANDSKO ZAKLJUČENA Jugoslovanska nogometna zveza je za-čila meddržavno nogometno tekmo s Holandsko. Tekma se do odigrala 11. junija v Amsterdamu. Bazen te tekme bo zveza predvidoma skblenila še tekmi z Bolgarijo v Sofiji in s Turčijo v Carigradu. ZAVRNJENA PROTESTA V kvalifikacijskem tekmovanju za vstop v. prvi razred sta vložila SK Hrastnik in SK Savica protest proti verifikaciji tekem Radeče—Hrastnik (4 :3) ter Disk—Savica (5 :0). Poslovni odbor je oba protesta zavrnil, ker ni stvarnih razlogov za razveljavljenje tekem. POSREDOVANJE NEMŠKE NOGOMETNE ZVEZE Zagrebški Gradjanski je zaprosil Nemško nogometno zvezo za posredovanje v Beogradu radi izrečenega suspenza, ki mu onemogoča, da bi izpolnil svojo obvez-’ nost. Nastopili bi moral 8. v Hamburgu, 10. v Monakovem in 11. v Stuttgartu. Prošnjo za, posredovanje motivira Gradjanski s tem ,da je bila turneja že pred suspenzom zaključena. Nemci so posredovanje obljubili. ŽREBANJE PAROV ZA TENISKI DVOBOJ Z BELGIJO Včeraj je bilo v Zagrebu v hotelu „Es~ planade“ žrebanje parov za evropski se-mifinale v Davisovem cupu, v katerem se bosta srečali Belgija in Jugoslavija. Pri žrebanju 'je bil • navzoč vrhovni sodnik za Davisov cup Thomson ter oba kapetana moštev Lacroix in inž. Malančec, Izžreban je bil sledeči spored: v soboto: ob 15. Lacrois—Piuičec, Geelhand—Mitič, v ne del jo ob 15.30 Lacroix - de Boorman : Pun-čec-Milič, v ponedeljek ob 15. Lacroix~Mi-tič, Geelhand—Punčec. Naši mušketirji so v tem srečanju visoki favoriti ter je pričakovati, da se bodo z zmago nad Belgijo plasirali za evropski finale, kjer bo njihov nasprotnik zmagovalec v srečanju Anglija—Nemčija. KOLESARSKA DIRKA OKOLI NEMČIJE. V Berlinu je startalo za kolesarsko dirko okoli Nemčije 68 vozačev 7 narodnosti. Na 252 km dolgi prvi etapi do Stettina je zmagal Holandec Gerrit Schulte, najbolje plasirani Nemec je Siebelhoff, ki je šele na 5. mestu. s Poverjeništvo SOLNP-a (službeno). Delegiranje za 4. t m.: Maribor—Bata, str. sod. gg. Bergant in Konič, predtekma g. Konic, Ptuj—Rapid g. Jančič (e. Skalar). — Nadaljevanje tečaja za kandidate drevi ob 20. — Poverjenik. s SK Rapid bo v nedeljo gostoval s prvim moštvom na Ptuju proti SK Ptuju. s Pripravlja se reprezentančna nogometna tekma med Julijsko krajino in dravsko banovino. s Troboj Nemčija—Romunija—Jugoslavija v atletiki so predlagali Nemci za 28. in 29. julij v Celovcu. Ta konkurenca bi se naj nato vsako leto ponavljala, prireditelj troboja bi bila vedno druga država, s Praga: Slavija—Rapid (Wien) 5:2 (3:1). Sah Anglija — Nizozemska 10:10 Za binkošti sta odigrali Anglija in Nizozemska dvokrožni match. Prvo kolo je nepričakovano odločila v svojo korist Anglija v razmerju 5 in pol proti 4 in pol. V tem kolu je vzbudila partija dr. Euvve— Aleksander veliko senzacijo. Neznatnejši angleški mojster je gladko porazil velemojstra in bivšega svetovnega prvaka. JDrugo kolo matcha pa je prineslo zmago Nizozemcem, in sicer v prav takem razmerju 5 in pol proti 4 in pol. Končni rezultat je bil torej izravnan na 10:10. Nizozemci so se sicer nadejali zmage, pa so jih Angleži zelo neljubo presenetili. V naslednjem prinašamo poraz dr. Eu-\veja: MEMCOVICEVA OBRAMBA Beli: dr. Euwe Crni: C. H. Alexander 1. d4, SI6 2. c4, e6 3. Se3, Lb4 4. De2, Sc« 5. Sf3, d6 6. Lg5, h6 7. Lh4, g5 8. LgS, g4 9. Sh4, Sxd4 10. Dd3, eS 11. 8-0-0, Sefi 12. Sbl, La5 13. Da3, Lb6 14. Lxe5, Se4 15. Lxh8, Dxh4 16. e5, Dg54-17. Sd2, Sxe5 18. h4, gxh3 e. p. 19. gxh3, Sxf2 20. Th2, Sxdl 21. Tg2, De3 22. Tg8+, Ke7 23. Kxdl, Dxa3 24. bxa3, Se6 25. h4, Lf2 26. h5, da 27. Lh3, b6 28. Lxe6, Kxe6 29. Te8-f, KcT7 30. Te5, Lb7 31. Lg7, Ld4 in beli preda. E. S. BRUCE: 33 ?MŠMMluwa SktiVMSi »Dobro. Zdaj se vrnite k ribniku, pa vam ni treba tako hiteti, ker je vroče,« je dejal Beeke in nabodel na vilice velik kos zrezka. »Recite nadzorniku, da pridem kmalu za vami. še nekaj: naročite mu, naj še dalje preiskuje ribnik.« Policist je obstal z odprtimi usti. »še dalje? »Ali me niste slišali?. »Ali mislite, da je še kakšno truplo na dnu?«. »Ne. Polovite vse, kar. dobite. Stare konzervne škatle, steklenice ... potem... sploh vse. Ko pridem, bom vse pregledal.« »Povedal bom, gospod«, je odvrnil policist, še zmerom ves presenečen. Po njegovem odhodu je začel Beeke z veliko vnemo prazniti vse, kar je ostalo rta krožnikih. Eustace ni bil več lačen. Gledal je predstojnika in ni skrival svoje radovednosti. »Kaj pa iščete še v ribniku?« je vprašal. »Novega trupla menda ne?« »Ne, toda Gibbons bo to mislil«, je hlad no odvrnil Beeke. »Današnji dogodek lepo kaže, kako detektivom časih pomaga slučaj. Seveda pa tega ne bova obešala na veliki zvon. Naj mislijo ti gospodje z dežele, da sva bolj nabrita, kakor je res. Treba je varovati ugled Scotland-Yarda.« »Meni pa lahko kaj poveste«, je rekel Eustace. »Saj sem vaš pomočnik ali vsaj šofer.« »Iščem umetno zobovje človeka, ki je zgorel v letalu,« je počasi odgovoril Beeke. »Saj se še spominjate najinega pogovora. Sklepala sva, da je morilec iznenada izpremenil svoj načrt.« »Prav za prav ste samo vi to sklepali.« »Zdaj pa mislim takole: ko je sklenil morilec spraviti truplo v letalo, se je spomnil, da ima žrtev umetne zobe. Takrat je bil nedvomno še pri ribniku. Vzel je torej mrtvecu umetno zobovje in ga zagnal v vodo. Ni si mogel misliti, da bo rib nik zbudil mojo pozornost. Naj bo že kako koli, ničesar nisem smel opustiti. Seveda se mi pa niti sanjalo ni, da bom našel v ribniku tudi načelnika postaje.« Zadovoljijo se je oddahnil. »Zadeva začenja postajati zanimiva«, je nadaljeval. »No, obrnite se že vendar! Ali boste ves dan jedli? Pojdiva!« Vstal je in se pretegnil. Začel je zabav- ljati, da je bil zrezek trd kakor podplat, krompir samo na pol pečen in vino bolj kisu podobno. »No, in zdaj bom moral še zlesti v vaš svinjak in se peljati do ribnika«, je zagodel. »Saj se ne upam hoditi peš. še kap bi me zadela pri tej vročini! No, hitro, hitro k ■ * Čez nekaj minut ju je Eustaceov avto pripeljal do ribnika. Novica o novi tragediji se je raznesla kakor blisk in ves Ma-low~Datchett je bil na nogah. Nadzornik Gibbons je ves razburjen gledal Beekea. Občudoval ga je. »čestitam vam, gospod Beeke«, mu je rekel. »Ko ste mi naročili, naj preiščem ribnik, sem mislil, da sc vam je zmešalo, in bil sem pasje volje. Toda imeli ste prav. Kako, hudiča, ste mogli slutiti, da leži ubogi Field na dnu.« »Ali ste poslali koga, da bo obvestil njegovo vdovo?« je vprašal Beeke, ne da bi bil odgovoril na nadzornikovo vprašanje. »Seveda!« »Kdaj?« »Pravkar je šel eden izmed policistov«, je dejal. »Možak je star Fieldov znanec in bo znal siroti prizanesljivo sporočiti novico.« Beeke se je oddahnil. »Prav, Gibbons«, je rekel. Gibbons, ki ni vedel, kako skopari Beeke s pohvalo, hi bil videti prav zadovoljen. »Ne bi mi bilo prav všeč, če bi uboga ženska zvedela za smrt svojega moža od kogar koli«, je nato dejal Beeke. »Kam ste pa dali truplo?« »Tamle doli je. Z rjuho smo ga pokrili. Ali mislite, da bo novo odkritje pomagalo razrešiti uganko?« je vprašal. »Ali morda mislite, da je Field ubil moža iz letala in potem iz obupa skočil v ribnik?« »Tega nisem nikoli .mislil«, je nestrpno dejal Beeke. »Prehitrih sklepov ne delam rad.« »Hotel sem samo reči, da je skrivnost zdaj še bolj zapletena, kakor je bila prej«, je dejal nadzornik. »Tudi Field je umorjen. V njegovih žepih smo dobili vse polno kamenja in glavo ima razbito. Strahotno je to. Field je bil najboljši človek na svetu.« »Pogledal ga bom, je suho rekel Beeke. .*AIi ste dobili še kaj drugega v ribniku?« »Ne. Kaj pa še želite?« je vprašal Gibbons. »Povedati mi morate, da bomo vedeli, kaj naj iščemo.« »Zobe«, je dejal Beeke. »Kaj?« (Datje stoeft1 Zanimivosti Pademvski - umetnik in rodoljub Velika požrtvovalnost in dobrotljivost prvega predsednika poljske republike Slavni poljski umetnik Ignacij pade-rewski nima svojega mesta samo v umetnosti, temveč tudi v zgodovini. Kako bi se sploh moglo pozabiti njegovo ime, ko se v prvem predsedniku poljske republike tako tesno spajata dve veličini. Poljska, zemlja nekoč nestalnih mej, razsekana med Rusijo, Avstrijo in Nemčijo, poznana le poedinim romantikom, je Sicer že imela svojega Chopina. Ignacij Paderewski je pa bil prvi poklican, da spregovori o svoji domovini v svetu še pred vstajenjem velike Poljske. Ta veliki umetnik, ki je v izgnanstvu v malem kraju Morgesu v Švici čuval srebrnega orla kot edini spomin na rodno zemljo, je kakor apostol visoko donečih akordov ponesel v svet večno hrepenenje po rodni zemlji. Nekoč je prisostvoval ruski car Pade-rewskega koncertu v Petrogradu. Po koncertu so nameravali prirediti umetniku svečan banket. Car je želel še pred tem izraziti Paderewskemu svoje priznanje. Pozval ga je v svojo ložo in mu dejal: — Srečen sem, da morem stisniti roko največjemu ruskemu umetniku ... — Naj mi Vaše Veličanstvo oprosti — odgovori paderewski. — Nisem ruski pianist .Poljak sem... Od tega trenutka je moral Paderewski zapustiti Poljsko. Vsa njegova umetnost je bila poslej posvečena poljski propagandi. Ni ga skoro bilo revnega poljskega begunca, da mu Paderevvski ne bi pomagal. Ogromne vsote, ki jih je zaslužil s koncerti, so komaj zadostovale za veliko delo, ki ga je umetnik vršil po svetu za propagando tlačene domovine. Do 200 konoertov je priredil na leto, ne brigajoč se za počitek, vedno hrepeneč prispevati propagandni blagajni. Osebno je podpiral poljske propagandne odbore v Nemčiji in Rusiji, vselej je dajal še več, kakor je kdo prosil. L. 1897. je narisal poljski slikar Jan Styka ogromno sliko »Golgote«, v kateri je simbolično prikazal suženjstvo poljskega glavnega mesta Varšave. Ogromno sliko, v obsegu 60:15 m, ki bi naj še bolj poživila propagando za Poljsko, pa ni bilo mogoče razstaviti. Ko je paderew-ski za to zvedel, je dal takoj zgraditi poseben razstavni paviljon v vrednosti 100.000 rubljev. L. 1910. je daroval rojakom mesta Krakova 300.000 rubljev za postavitev spomenika poljski zmagi pri GrUnwaldu. Večkrat je zaradi tega zašel v denarno stisko, pa to ga ni strašilo. — Poljska, je dejal, — je vedno siromašnejša od mene... Nikoli ji ne bom mogel dovolj dati. Vso dobo velike vojne, od avgusta 1. 1914. do prevratnih dni, je igral samo v dobrodelne namene za pomoč rojakom, ki so se borili drug proti drugemu v četah Nemčije in Rusije. Postal je govornik, potoval v Ameriko In nagovarjal rojake, naj vstopajo v osvobodilno vojsko. Sam, čeprav 59 let star, se je med prvimi prijavil v ameriške čete. Zaradi kongresa ameriških Poljakov si cer ni šel na evropska bojišča, a z vztrajno propagando po Ameriki je dosegel, da mu je prezident Wilson obljubil svobodno Poljsko. Bil je priznan vodja naroda, ki je še tičal pod tujim Jarmom. L. 1919. je že sedel v Versaillesu kot predsednik poljske republike — domovina je bila svobodna. Kmalu se je Paderevvski spet vrnil k umetnosti. Ponovno je potoval po svetu, križaril po oceanih in osvajal občinstvo s svojo glasbo. Trajno hvaležnost velikemu predsedniku Wilsonu je postavil s spo menikom v Poznanju, ki je bil z naijvečjo podporo Paderevvskega odkrit vpričo Wihonove vdove. Dva in pol milijona dinarjev je daroval za spomenik sam umetnik. Pred leti je na- meraval koncertirati v Parizu v korist spomenika glasbeniku Debussyu. Bil je ziadržan, a da izpolni obljubo, je naglo izračunal, koliko bi prinesel ta koncert — 120.000 frankov! Gladko jih je poslal odboru za postavitev spomenika ... Svojo veliko kariero je začel Paderevvski kot 16-letni deček, ko je bil še tako-mlad imenovan za profesorja glasovirja in kompozicije na varšavskem konservatoriju. Tedaj so se morali učenci glasovirja učiti še na dveh instrumentih, paderevvski se je učil na rog in glasovir. Profesor roga ga je večkrat vprašal, čemu se vežba na glasovirju, za katerega nima talenta. Posveti naj se samo rogu in nekega dne bo morda še sviral v orkestru carske opere. Toda ljubezen do glasovirja je zmagala. Na dunajskih koncertih je žel Paderevvski prve večje uspehe v inozemstvu. Od tedaj je priredil 17 turnej po Ameriki, prepotoval po večkrat večino držav sveta. Nekoč so ga zaprosili ameriški študenti, da bi sviral v korist siromašnih kolegov. Ker pa na vsak način niso hoteli, da bi koncertiral brezplačno, jim je impresario določil ceno 80.61)0 din. Prireditveni odbor se je pa zmotil v dohodkih, študenti so prejeli na dragi vstopnini sa- mo 60.000 din in še od teh je večino požrla reklama in stroški za dvorano. Solznih očj je prišel k Paderevvskemu mlad stu dent in dejal, da mu lahko plačajo samo 60.000 din v gotovini ostalo poravnajo z mcnico. Pianist je pa menico raztrgal, vrnil 60.000 din in dodal iz svojega še 80.000 din ... za siromašne tovariše. — Morda se še kdaj vidimo! se je Paderevvski prijazno nasmehnil in stisnil roko ganjenemu študentu, ki ni bil nihče drug, kakor poznejši ameriški prezident Hoover... Paderevvski je zmerom veroval v življenje, ki ima svoj poseben cilj in za ta cilj je vztrajno delal, se žrtvoval in izživljal. Vsako leto je zbral v svoji švicarski vili v Morgesu najboljše mlade poljske glasbenike in jih brezplačno poučeval po 6 ur na dan. Oni naj bi bili nekega dne nasledniki njegove glasbe in vršili svojo dolžnost v ljubezni do domovine. In po svetu je še toliko bednih, ki jim je treba pomagati... Miši na dveh nogah,kokoši brez perja... Znanstveni svet polemizira s problemom, je li mogoče zdresirane lastnosti nekaterih živali napraviti podedljive. Dr. Hachet Souplet v Parizu namerava privzgojiti bele miške, ki se bodo kakor ljudje gibale, in sicer na zadnjih dveh nogah. Nastavljal je miškam hrano tako, da so se morale spenjati zmerom više, dokler se niso temu privadile. Zadnje noge so se jim zelo razvile, sprednji sta zaostali in oslabeli. Strokovnjaki pravijo, da je živali lahko priučiti takšnim lastnostim, nikoli se pa ne bodo rodile miške, ki bi že od rojstva hodile po dveh nogah. Ista je sLvar s poizkusi, odgojiti ko- ČAJ PROTI OPEKLINAM Neki indijski zdravnik v Kalkuti je' po poizkusih prišel -do spoznanja, da so obloge čaja uspešno zdravilno sredstvo proti opeklinam, žličko čaja je treba kuhati 10 sekund v vreli vodi. V to tekočino namoči ovoj in ga polagaj na opeklino. To ponav ljaj večkrat tako, da bo obloga zmerom na opeklem mestu. Zdravnik trdi, da je uspeh presenetljiv tudi pri opeklinah večjega obsega. Zdravljenje pospešuje najbrž velika množina tanina, ki ga vsebuje čajna voda. koši brez perja. Neki farmer je prinesel zdravnikom takšne kokoši, toda vsi poizkusi, da bi oskubljene koklje izlegle prav takšne gole piščance, so bili brezuspešni. Na srečo, ker bi takšne kokoši prav gotovo ne bile v okras naših dvorišč, še teže bi prestale mrzlo zimo. Narava sama že ve, kaj potrebuje, vsako izumetničenje proli njej nima praktične vrednosti. KOSILO V PILULAH Neki londonski kemik je sestavil pilule, ki použite lahko nadomestijo kosilo in človeka povsem nasitijo. Tablete so izdelane v velikosti polovice cigarete in zadostujejo za odraslega človeka,, da je sit. 500 gramov teh tablet lahko nadomesti kosilo, sestavlja jih mešanica žita, dodatkov posušenega mleka in zelenjave. Londončani so navdušeni in menijo, da bodo rezerve prehrane v obliki tablet posebno v vojnem času prav dobrodošle. MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM: V malih oelaslb stane vsaka beseda 60 oar: oalmanjša orlstoiblna u (e oglase le din 6.—. Dražbe, orekllci. dopisovanja In ženltovanjsk! oglasi din 1.— do besedi. Nalmanišl znesek za te oglase le din 10.—. Debelo tiskane besede se računajo dvolno. Oglasni davek u enkratno obiavo znaša din 2.—. Znesek za male oglase se plačnje tnkol pri naročilu, oziroma ea le vposlatl v pisma skupal r naročilom ali oa oo poštni položnici na čekovni račun SL 11.409. Za vse oismene odgovore glede mallb oglasov se mora priložiti znamka za 3 din. SRNJAK JE PREPLAVAL REN V miniUh deževnih dneh so imeli prebivalci Obervvesela ob Renu senzacijo. Na obal naraslega veletoka je pridirjal srnjak, ki so ga najbrže preganjali psi. Pognal se je v deročo vodo, jo preplaval in blizu nekega gradiča stopil na kopno. Tu se je spet prestrašil ljudi, skočil v vodo in znova preplaval Ren, ki je tam zelo širok, nakar je izginil v gozdu. SPREVODNIK ODKRIL LOPOVA Poljska policija je že od jeseni iskala bandita Chmielevskega, ki ima na vesti sedem umorov. Ko je te dni sprevodnik vlaka na pragi Kovel-Varšava zahteval od potnikov vozne karte, so *nu padli v oč trije sumljivi moški. Dva sta skočila skozi okno drvečega vlaka, tretji je naperil v sprevodnika samokres. Toda kon-dukter je bil hitrejši, izbil je lopovu orožje iz rok, ga vrgel na tla in mu zvezal roke. Bandit ni bil nihče drug kakor Chmielev-ski, ki je strahoval poljska mesta in deželo. Anekdota Ko je bil Jurij V. še princ, je kot mornariški častnik na oklopnici „Alek-sander“ dospel v Carigrad. Ko je sultan Abdul Hamid II. zvedel, da je na ladji nečak kraljice Viktorije, je poslal tja poslance, da mu izročijo naj-viSje turško odlikovanje. Poveljnik ladje je sprejel sultanove ljudi na mostu in ukazal poklicali Jurija. Ta je baš stražil na dnu ladje pri gorljivem materialu in ne vedoč za kaj gre, sc je predstavil ves prašen in črn od premoga. — Evo, tu je njegova kraljevska visokost, je dejal admiral. Sultanovi poslanci so se obrnili: — Ne pustimo se mi potegniti za nos! Razno SLADKORNO BOLNI! Dobavitelj splošne bolnice pekarna Rakuša, Koroška c. 24. priporoča zdravniško priporo čen in v kemičnem istitutu Ljubljana analiziran kruh in moko za diabetičarie. 4181—1 POSKUSITE TUDI VI v vitaminih in okusu nedoseg ljiv sladki kmetski kruh pekarne Rakuša* Koroška c. 24. 4180—1 KLOBUKE vseh vrst, doma izdelane, proti dežju impregnirane, kakor tudi čepice po konkurenčnih cenah dobite le pri Bafoošek Vladko, klobučarstvo, Maribor, Vetrinjska ul. 5. Vsa popravila se sprejemaio pod garancijo za 10—25 din. 4961—1 KOVČEGI potovalno torbice, nahrbtniki, velika izbira pri Šterbal, Meljska 2 — Trg svobode 6. 4962—1 HLEV IN REMIZA za 2 konja se odda. Koroška c. 17, Jelenc. 4972—1 OSEBO ki je vzela s plota svileni dež nik Kralja Petra cesta 62. Stu denči. prosim, da ga vrne Cvetlična 6, Studenci, lešnik 4974—1 Prodam ŽELEZNO BLAGAJNO in razno staro pohištvo proda skladiščnik, Meljska c. 29. 4966—4 Stanovanie išie ZAKONSKI PAR brez otrok. išče dvosobno sta novanje od 1. julija. Ponudbe pod »Točno plačilo« na upravo. 4977—6 Sobo odda DVA GOSPODA se sprejmeta na stanovanje. Vetrinjska 5. 4959—7 SOSTANOVALEC se sprejme takoj, soba s posebnim vhodom. Naslov v upravi.________ 4960—7 GOSPODA ali GOSPODIČNO sprejmem na vso oskrbo. — Aleksandrova 64-1 4. 4968—7 LEPA SOBA štedilnikom se odda. Nova vas. Streliška c. 1._______4969—7 SOBA s štedilnikom se odda. Koroš-ka c. /17, Jelenc. 4973—7 MEBL1RANA SOBA se takoj odda. Koroška c 67. 4975—7 Lepa, velika in suha SOBA se takoj odda. Mlinska ul. 15. 4979—7 Službo dobi NATAKARICE za nedeljo 4. junija sprejme^ hotel »Orel«. 4937—9 IŠČEM POSTREŽBO za predpolda-n. Vprašati Sme tanova 51, dvorišče. 4957—9 UČENCA ki ima veselja za pekarijo, je priden, pošten in zvest gospo darju. išče Ivan Faganel, pekarija in trgovina, Rečica ob Savinji. 4963—9 Čista, poštena, samostojna KUHARICA ZA VSE se sprejme. Maistrova ul. 11, Tezno. 4978—9 PRIDNO DEKLE za vsa hišna dela. ki zna eno stavno kuhati in govori nemški, išče Schmid. Podsused pri Zagrebu. 4982—9 Službo išie DEKLE ŽELI SLUŽBE vajeno kuhe m vseh hišnih del. Naslov v upravi. 4958—10 PRAZNO SOBO takoj oddam. Koroška c. 43, Mihelak. 4980—7 EBBlff' POZOR! Smoking, čisto nov, moderen, poceni prodam. Maistrova 14-11, desno. 4970—4 Prodam skoro nov MIZNI ŠTEDILNIK Tezno. Ptujska c. 53. 4976—4 Stanovanje DVOSOBNO STANOVANJE se takoj odda. Pobrežje, Al ek sandrova ul. 16. 4967—5 SOBA IN KUHINJA v bližini Maribora se odda. Rošpohdvor. Posch. Rošpoh. 4971—5 Najboljše ko5ouno apno Rpnenice Rnt. Birolla, Kresnice pisarna: Rnt. Birolla. Ljubljano, Dalmatinova ulica 10 Izd'ia ln urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tisku Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi se oc rračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25-67 ln uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun žtev. It. 4091