AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MUUNINu DAILY NEWSPAPER
LETO XLVIII—VOL. XLVIII
CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, FEBR UARY 26, 1945
ti nočni klubi, športne arene, gledišča, gostilne, točilnice, kegljišča, biljardnice, zabavišča v parkih, karnivali, cirkusi, plesišča, drsališča, plesne šole, igralnice in podobno.
V vsakem mestu bodo imele lokalne oblasti v rokah nalogo, da se ta vladna odredba točno izvršuje.
* * *
Varnostni direktor v Clevelandu je naročil policiji, naj naznani vsakega kršilca te odredbe. Imena kršilcev bodo izročili vladnim agencijam za nadalj-no akcijo.
župan Burke je izjavil,- da restavracije, ki prodajajo pijačo in servirajo jedila in ki so na-vadn'o odprte dlje kot do polnoči, bodo smele imeti tudi kdaj odprto, toda od polnoči naprej ne bodo smele točiti pijače.
Največ bodo trpeli vsled te odredbe nočni klubi, ki imajo navadno največ življenja od enajstih naprej. Mnogi so se izjavili, da ta odredba ne bo dolgo v veljavi. Mnogi tudi pravijo, da bo samo v državi Ohio vsled te odredbe najmanj 10,000 oseb na razpolago vojni industriji. Mnogi gostilničarji bodo namreč od. clnvili pnpca. ali več uslužbencev.
Manila je popolnoma osvobojna, 12,000 Japoncev je umrlo zanjo
Manila, 25. febr. — Tri tedne potem, ko so ameriški vojaki stopili v Manilo, jo imajo zdaj vso v rokah. Več kot 12,000 japonskih vojakov je bilo ubitih pri obrambi prestolnice Filipinov. Na otokih Luzon in Leyte so izgubili Japonci več kot 200,000 mož.
Fantje 37. ohijske pehotne in prve konjeniške divizije so pobili zadnje ostanke fanatične japonske garnizije. Zadnji boji v mestu so bili tako ljuti, da se je mnogokrat pripetilo, da so se Amerikanci in Japonci bili v isti hiši, ti v enem nadstropju, drugi v drugem. Japonci so pred svojim koncem pomorili mnogo civilistov, ki so jih imeli zajete. -o-
Jutri v mestno hišo!
Mestna koncilmana E. Pucel in F. Durkin sta razposlala važna vabila na vse tiste, bilo da so lastniki, ali da stanujejo v obližju E. 62. ceste in pogorišča, da bi se v torek 27. feb. udeležili in bili priča v mestni hiši, kjer se bo vršilo glede žonSkih pravic in restrikcije tega ozemlja zelo važno razpravljanje. Gotovo bodo kompanije imele tukaj svoje odvetnike, stanovalci pa naj bodo navzoči . s svojimi zastopniki. Razprave se bodo vršile ob 9:30 v sobi mestnih koncilmanov št. 217. Zelo važno, da se velikt) ljudi udeleži.
--o-
Peta obletnica
-V sredo ob osmih bo darovana'v cerkvi sv. Pavla na 40. cesti maša za pokojno Helen Braidic v spomin 5. obletnice njene smrti.
Vreme
Po včeraj šn j eiji lepem dnevu smo člobili danes zjutraj dež. Za danes popoldne in zvečer pa napoveduje vremenski urad mrzleje in morda sneg.
ZATRJUJE SE, DA NAŠ PREDSEDNIK NI BOLAN
Washington. —- Iz Bele hiše se zatrjuje, da vsa poročila, ki so jih dozdaj dobili trdijo, da je predsednik Roosevelt pri najboljšem zdravju.
s|: * *
Vatican City. — Msgr. Carroll iz Pittsburgha, ki je ameriški atašej pri vatikanski državi, je včeraj izjavil, da je zvedel iz ameriških virov, da predsednik "počiva," predno se bo vrnil nazaj v Ameriko. Atašej trdi, da mu ni nič.znanega o kaki predsednikovi bolezni.'
-o-
Zlata poroka
Mr. in Mrs. Frank Ponikvar iz 5710 Bonna Ave. sta v soboto praznovala 50 letnico srečnega zakonskega življenja, številni prijatelji jima želijo vse najboljše in še mnogo let zdravja in sreče.
-o—--
Kupujte vojne honde!
IZ BOJNE FRONTE
(Pondeljek 26. februarja)
ZAPADNA FRONTA —Amerikanci so osvojili važno mesto Dueren v Nemčiji. Nemci trdijo, da ima gen. Eisenhower 600,000 mož v tej ofenzivi.
V ZRAKU—Zavezniški bombniki so sinoči zopet napadli Berlin; to je bila že šesta noč zapovrstjo, ko so bombardirali nemško prestolnico.
župan b« J a najvišji zgodovini
fn^niP?dložil žuPan
Jnest krnici prorata v ® Potrebe v teku NvJ80U $19,298,350. Kvd Vsota> kar jo Mtnjr. kda.i potrebo-1Stracijo v enem
[jej.23 $1,404,700
Cnsk0 leto" To"
1 jih	Povečane
Ka	V^ko leto do-
H	rnica Preko
6	Več-
> leJ\namre& $1,-
b Poii^rtna zbor-
P Po $o' ftom in og-|>av na leto pri-I biv§i /e je Proti te-
PSar, ;?an Lausche Burke-
&5920KMra' John
»^tO^ville bol.
>e A^.^liSko ime Tak°sta
> dril m Mrs.
stari ata £ Vsi Ahlin pa
Iv P?V P0n0sni
Jab}} • Čestitke!
I^KIV0
sži V- lVazno sejo ^v veliAlanstvo naj
TOKIO—Pri včerajšnjem napadu na Tokio so ameriški letalci vrgli na mesto najmanj 2,000 ton bomb. Japonci trdijo, da so se bombe razletele tik palače cesarja Hirohitija. VZHODNA FRONTA—Rusi so pričeli z novo ofenzivo, da bi presekali provinco Pomera-nijo ter zajeli na tisoče Nemcev pri Danzigu.
-o-
Gospodinje so bile spet prizadete, zopet v nedeljo
Urad za kontrolo cen je naložil na ramena naših gospodinj zopet novo breme. Ob 12:01 včeraj zjutraj je urad namreč postavil margarin na 5 rdečih pointov od treh, mast, solatna in kuhinjska olja pa na 4 točke od dveh. Sirovo maslo bo ostalo še naprej na 24 točkah.
Težka poškodba
Mrs. Mary Agnich iz 715 E 156. St. je tako nesrečno pa-dla, da si je zlomila roko*. Na ha j a se doma pod zdravniške oskrbo. Prija.teljice jo lahk< obiščejo.
EGIPTOVSKI PREMIER JE UMORJEN
Morilec ga je ustrelil, ko je v parlamentu prebral napoved vojne
Kaira, 24. feb. — Premier Ahmed Maher je bil ustreljen v poslanski zbornici nocoj takoj potem, ko je prečital kraljevo poslanico za napoved vojne osi-šču. Ko je prečital uradno izjavo kralja Farouka, v kateri na-. poveduje Egipt vojno osišču, je hotel oditi iz zbornice. Tedaj so počili trije streli in ministrski predsednik se je zgrudil,smrtno zadet.
Morilca so takoj prijeli. Njegovega imena še niso dali v javnost. Samo to poročajo, da je star 22 let, po poklicu odvetnik in je član stranke ekstremistov.
Ko je bila vojna v Egiptu, je bila angleška armada, ki je branila Egipt. Egiptovska armada ni oddala na Nemce ali Italijane niti enega strela. Zd&j je pa Egipt sledil Turčiji z napovedjo vojne osišču, ker so tako zahtevali veliki trije. Nobena država, ki ne bo uradno v vojni z osi-ščem do 1. marca, namreč ne bo mogla poslati zastopnikov na konfei-enco Združenih narodov, ki se bo vršila 25. aprila v San Franciacu.
-o-
Chase Brass & Copper Co. bo zgradila novo poslopje
Načrti so gotovi za dodatno polopje Chase Brass & Copper Co. na 260 cesti v Euclidu. Nova zgradba bo veljala $9,-800,000. Z zidavo se bo pričelo takoj. Z novim poslopjem bo podjetje zvišalo produkcijo za 33 odstotkov, trdi vodstvo. Novo poslopje bo pod streho in začelo z obratovanjem že do septembra.
Razne vesli od naSih borcev v službi Sirica Sama
RUSKI MAJOR JE GOVORIL NARAVNOST Z BERLINOM PO NEMŠKEM TELEFONU
Amerikanci prodirajo proti Kolinu, do katerega imajo samo 15 milj
Do Porurja imajo Amerikanci še 12 milj, do Kolina 15; von Rundstedt hiti z ojačenji na to fronto. Rusi prodirajo proti osrčju Breslave in proti Danzigu.
PARIZ, 25. feb. — Prva in deveta ameriška armada sta se pognali pet milj naprej preko planjave pred Kolinom, obkolili 30 nemških mest in vasi ter zajeli na tisoče nemških vojakov. General Eisenhower je rekel, da bo uničil vso sovražno silo na levem bregu Rene in to zdaj tudi vršijo ame-
riške divizije.
Na večer drugega dne te ofenzive so bile ameriške čete oddaljene samo še 12 milj od zapad-ne porurskega bazena in 15 milj od Kolina na Reni.
Ta ofenziva se vrši na 22 milj široki fronti. Poljske baterije so rušile nemške vasi pred pehoto, dočim je zavezniška zračna armada obsipala nemške čete z bombami in strojnicami, ko so hitele na fronto.
Neko poročilo trdi, da feld-maršal von Rundstedt z vso naglico hiti z rezervami iz juga, da jih postavi na fronto pred Dues-seldorf in Kolin.
čete 9. ameriške armade so samo 25 milj še od mesta Dues-seldorfa, kjer je središče Porurja. Obe armadi sta zdaj dosegli višine, s katerih lahko gledata doli do Rene in v Kolin.
Ameriški inženirji so z največjimi žrtvami od dneva invazije končno postavili most čez reko Roer, nakar so se vsuli preko tanki, topništvo, čete in pro-vijant. Ta reka je bila dozdaj Amerikancem največja ovira.
Neka depeša s fronte trdi, da bo 9. ameriška armada dosegla reko Reno morda že v1 nekaj urah ali vsaj dneh.
Pattonova 3. armada je v 24 urah zajela 1,400 Nemcev ali toliko, kot prva in deveta skupaj. Patton je napredoval zopet štiri milje.
* * *
LONDON, 25. feb. — Ruske Aapadalne čete so samo tri milje oddaljene še od središča mesta Breslave v šleziji. Včeraj so Rusi pognali nacije iz 15 mestnih blokov. Hudi boji se vrše po mestnih ulicah. Nemška garni-zija, katero sodijo na 100,000 mož, bi za vsako ceno rada ubranila mesto ter s tem zavrla Rusom pot na Berlin in Dresden.
V poljskem koridorju so se približali Rusi pristanišču Dan-zgi na 33 milj. V vzhodni Pru-siji, kjer se drže še ostanki nemških divizij, ki so popolnoma obkoljene, se ta kolobar vedno bolj zožuje pri glavnem mestu Koe-I niesberer.
j VSE SE LAHKO ZGODI JM, KI NE B0D0 ZAPRL!
Sf0;--Vlada je trdno !i„ ' da izvede program ftrs* in drugih za-
kar stopi v vera, Polnoči. Zapirati
its -mobiKza-
lani z namenom, * Prevozu.
itorjn i
Pisari PriŠel na pomoč (o 8v • Za delovno silo,
SaPirif ?ni pomaEa1'
6 w • točno izvrši. ne b J ne bo pokoril od-
10 »*Pr?M ° P°ln0Či' 36 sled,,;:, na ''ame eno iz-
svo-r1 nevšečnosti: ietiS1 1)od-ietJu ne bo osbh r dr»'gega kot anj& prostorov,
Hf^ino produkcijo , Zarne elektriko in
a<l Z', v
Cm k°ntrolu cen mu la. e zivila, ki so ra-
0 i„obrambno trans-ietw! , preP°ve vsako1
Hap?*"'
' ki -J ne zadene resno* njaj0 navadno od-
° 4 pu
iratl drugega kot !65^^torejzapira-
j Ameriški bombniki so včeraj zopet razbijali Tokio in okolico
Guam, 25. feb. — Admiral Ni-mitz poroča, da so se nosilci letal zopet približali Japonski ter V njeni bližini spustili mogočno zračno armado na Tokio in okoliška mesta in tovarne.
Radio iz Tokia ie poročal, da so začeli ameriški avijatičarji z napadom v nedeljo zjutraj ob sedmih in da je bilo v napadu najmanj 1,600 bombnikov. Ti so napadali v skupinah po 200 in 250. Napad je veljal Tokiu, Yo-kohami in 10 bližnjim okrajem.
Admiral Nimitz poroča, da je bil izveden napad po slični metodi kot na 16. in 17. februarja, ko so ameriški bombniki uničili Japoncem 659 letal in 36 ladij.
Glavni namen tega napada je, da se prepreči japonski zračni armadi priti na pomoč otoku Iwo,. kjer ameriški marini pobijajo zadnje ostanke japonske garnizije. Marini imajo zdaj na tem otoku v rokah dvoje japonskih letališč in včeraj so vzeli polovico tretjega ali zadnjega na otoku.
-o--
NOVI GR0B0VII
I
I	-	John Jesenovic	'■ i
V	bolnišnici v Brooklynu je umrl v nedeljo zjutraj John ^ Jesenovic, star 55 let, ki je bil vdovec zadnja štiri leta. Doma je bil iz vasi Vrzdenec, fa- 1
ra Horjul. V stari domovini /
j
zapušča brata Karola in dve sestri, tukaj pa sina in tri hče-re: John, pri katerem je oče živel in ki ima svoj dom v Brunswick, O., Josephine Ob- ^ lak, Alice Miklavčič in Jennie c Jerich, na 5812 Prosser Ave., r zapušča brata Franka; zapu- T šča tudi 13 vnukov. V Cleve-landu se je nahajal nad 35 let, ^ več let je delal v opekarni v Brooklynu, zadnja leta pa pri j raznih farmarjih.	t
Truplo bo položeno danes na ^ mrtvaški oder v Grdinovem po- j grebnem zavodu. Pogreb bo v sredo zjutraj ob devetih v cer- d kev sv. Lovrenca in potem na a Kal varijo. Naj počiva v miru, I preostalim sožalje.	j
Ernest Pischler	g
Kot smo že poročali je umrl t' Enrest Pischler, star 63 let. s Doma je bil iz Ravne pri Žirih, F odkoder je prišel v Cleveland 11 pred 38 leti. Pogreb bo danes popoldne ob eni iz Zakrajško- 5 vega pogrebnega zavoda na p Whitehaven pokopališče. Joseph Markovič
ir
Danes zjutraj ob dveh je umrl po dolgi bolezni na svo- s jem domu Joseph Markovič, g star 72 let. ^noval .je. na j 1376 E. 43 Št. Pogreb bo iz Za- t krajškovega pogrebnega zavoda. Cas pogreba in druge podrobnosti bomo prinesli jutri, r Joseph Iinrja	š
V	soboto dopoldne se je po- j nesrečil pri delu v N.Y.C. £ Roundhouse in je včeraj popoldne podlegel poškodbam z Joseph Burja, star 57 let, sta- r nujoč na 1149 E. 172. St. Po- s greb ima v oskrbi Zeletov pogrebni zavod. Cas pogreba še ni določen.
-o--i
Umor pripisujejo borbi i raketirjev za monopol J
Cleveland. — V petek ponoči t je bil ustreljen Nathan Wei- i Isenberg. Iz neposredne bližine j je oddal nekdo vanj dva stre-! la iz lovske puške. Odneslo mu s j je pol obraza in del rame. Bil J je v trenutku mrtev. Umor je bi! izvršen, ko je Weisenberg sedel v svojem avtu na neki cesti v Cleveland Heights. .Policija sodi, da je umor . pripisati borbi med raketirji i i za monopol z igralnimi stroji. . V Weisenbergovem skladišču
-	na 1706 Chester Ave. so nam-
1	reč našli 67 igralnih strojev, ,
II	med temi 35 popolnoma novih i'in ki so vredni do $100,000. Da j
2	so ti igralni stroji zdaj toliko . vredni je vzrok ta, ker jih je vlada prepovedala izdelovati.
!. V okrajih pri Clevelandu so .. igralni stroji še vedno v obra-
-	tu in delajo dober denar v teh o! časih, ko imajo ljudje dosti o i denarja, zlasti delavci. Zato
J spravljajo tudi ta umor v zve-= zo s tem. Weisenberg je bil že od leta 1920 v takem raketir-stvu in v času prohibicije je 2 njegova "obrt" zelo cvetela.
i Toda na ta ali oni način se je n znal Weisenberg vedno izogniti postavi.
e,	-o-
Na operaciji 3- Mrs. Mary Hlad iz 6432 Met-ta Ave. je srečno prestala ope-:a racij,o v Charity bolnišnici. Obiski so zdaj že dovoljeni.
Iz Belgije nam piše Pfc. Joseph Rebol. Bil je najprej v Angliji ter tam prideljen k oklepni diviziji, s katero je pomagal invadirati Francijo. Potem se je boril po Franciji, Belgiji, Holandiji in Nemčiji. Njegova divizija je bila poslana nazaj v Belgijo, da so ustavili Nemce, ko so napravil tisto ofenzivo 16. decembra. Pisal nam je daljše pismo v lepi slovenščini, katerega bomo v kratkem priobčili. Je zelo zanimivo. Naroča najlepše pozdrave vsem prijateljem in znancem po Clevelandu.
m w n Poveljstvo 1. ameriške zračne armade nas obvešča, da je bil odlikovan z zlatom obrobljenim plavim trakom Pfc. F, Comenschek iz 14914 Hale Ave., Cleveland, Ohio. Bil je prideljen bombnemu škadronu ki je na 22. avgusta kljub naj-
I^hve * koledar za racioniranje
?4ai Plave znamke X-5, Y-5, Z-5 in A-2 do M-2 tU' »ir, 8h,	|
'AhJ*0 v w?V° maslo itd. — Rdeče znamke Q-5 do Z-5 in
2. jUni!lamka 34 iz knjige 4 je veljavna do srede,
L&'ica^^fce 1. 2 in 3 "airplane" iz knjige 3 so v ve-
5 in C t1'50111 A-14 so veljavni do 21. marca; vsak za er B-6 in C-6 dokler jih imate kaj.
večji opoziciji nemške zračne sile in protizračnih baterij popolnoma razbil oljna skladišča na Dunaju. S tem razdejanjem so izgubili kurivo števil-1 ninemški eroplani. Za ta izre-, den čin so bili odlikovani vsi letelci, ki so se udeležili tega napada, med temi tudi gori omenjeni. V armado je stopil
v juliju 1943. Graduiral je iz Collinwood višje šole ter dovršil kemični natečaj na John Carroll univerzi. Pred odhodom k vojakom je bil usluž-ben pri Thompson Aircraft Co. Njegova mati živi na 15007 Hale Ave., soproga Josephine ' pa na gori omenjenem nalsovu. hi n m Po dolgem času se je oglasil . nekje iz Nemčije Joseph Košir, i ki piše, da je zdrav in da je i bil povišan v korporala. Jo-, seph je sin Mrs. Frances Ko-- šir iz 1095 Addison Rd,
Moskva. — S fronte poročajo 'o naslednji resnični zgodbici, kako je ruski major govoril z mestno hišo v Berlinu po telefonu. Ruski vojaški oddelek je namreč zasedel neko nemško mestece tako nenadno, da niso mogli Nemci razdreti telefonskih zvez.
Major Sergejce je šel na telefonsko centralo in ukazal dekletu, naj pokliče župana v Berlinu. Dobila je zvezo, toda župana ni bilo doma, pač pa se je oglasil njegov tajnik Salz-bach, s katerim je ruski major, ki je znal dobro nemški, začel
razgovor:
"Kako je kaj v Berlinu?" bi rad vedel Rus.
"Slabo. Ljudje pravijo, da so Rusi že blizu. Kako pa kaj pri vas?"
"Tukaj je vse v najlepšem redu. Pred eno uro so Rusi zasedli naše mesto."
"Nikar je uganjaj burk, sicer te naznanim županu," je vpil Berlinčan.
"Magari Hitlerju, če hočeš. Sicer se pa itak kmalu vidiva, Herr Salzbach. Tukaj namreč govori ruski častnik. Na svidenje v Berlinu."
AMERIŠKA
nOMOVINft
Mmo
vojne
SONDE In
[NAMKE
/i »■
^ la
a L.
AMERICAN HOME
-—■-V „«'. 1 .	■	'- '"" _____________L-!!_LJ ---------!-----'—	II f. •y.T.f,
"AMERIŠKA DOMOVINA
r r
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC, Editor) (117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland S. Ohio.
Published dally except Sundays and Holidays_
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do pošti, celo	leto $7.50.
Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po požti. pol	leta $4.00. Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25. Za Cleveland In Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50. pol leta $3.50,
četrt leta $2.00 Posamezna Številka 3 cente
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $6.50 per year. Cleveland, by mall. $7.50 per year. U. S. and Canada. $3.50 for 6 month«. Cleveland, by mail. $4.00 for 6 months. U. s. and Canada, $2.00 for 3 months. Cleveland, by mall. $2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier. $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents.
Entered as second-class matter January 5th. 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd. 1879.
No..45 Mon., Feb. 26, 1945
Reakcionarji
Pravega naprednjaka svobodomiselnega kova spreleti rnfzla kurja polt, kadar sliši besedo reakcija. Sanja se mu o avstrijskem cesarju Francu Prvemu* ki se je tako bal konstituelne ustave, da je celo svojemu zdravniku prepovedal, da bi rabil to besedo, četudi je zdravnik govoril samo o telesni konstituciji in je cesarjevo hvalil. Resničnega pro-gresivca iz liberalnega tabora zona obide, kadar mu pride na misel reakcionarni minister Metternich, ki je ustanavljal sveto zvezo proti prekucuhom. In kdo naj bo dandanes po naprednem receptu reakcionar, če ne grdi klerikalci? Zato, se dober socialist in čistokrven levičar vsak dan Bogu zahvali kot farizej v templu: Hvala ti, o Bog, da nisem tak kot ti-le klerikalni fanatiki in reakcionarji tam za vratmi.
Naj nam ne vzamejo za zlo častitljivi levičarji in kar jih za njimi pot ubira, da jim danes mi predložimo nekaj o reakciji v premišljevanje. Vprašanje je namreč kar aktualno.
Svet je danes nemiren. Vsa Evropa se zdi, da hoče nekaj novega ,nekaj posebnega. Svet je vedno hotel kaj novega, četudi je stara modrost starega modrijana že davno povedala, da ni na svetu nič novega. "Toda," — pravi katoliška pisateljica Anne McCormick, "ljudje so pod fašizmom, nacizmom in pod okupatorji tako dolgo molčali, da morajo dati duška svojim mislim in se morajo oglašati. Čim bolj so molčali, tem bolj hočejo vpiti." In kaj vpijejo? Proti tistim, ki so jih zatirali. To naravno imenujejo boj proti reakciji. Vodstva teh nemirnih mas pa se hočejo polastiti tisti, ki hočejo revolucijo. To so danes komunisti. Ti pa so in bodo proti katoličanstvu, zato je razumljivo, da vpijejo na Cerkev, na katoličanstvo in na papeža. Zato ti označujejo Cerkev kot tisto reakcionarno silo, proti kateri bi radi usmerili povojni nemir ljudskih mas. Moskva in za njo seveda vse, kar igra vlogo naprednega farizeja v svobodomiselnem templu, vpije o fašistovskem in reakcionarnem Vatikanu,
Oglejmo si malo to tako opisovano strahoto rimske reakcije. Pred kratkim je govoril bivši ameriški podpredsednik Henry Wallace takole: "Eden velikih voditeljev je zapisal: V naših dneh ni samo silno bogastvo •nakupičeno v rokah nekaterih, ampak tudi ogromna moč ni despotična ekonomska oblast. Ti redki pogosto niso niti lastniki, ampak samo upravitelji in direktorji zbranega premoženja, katerega upravljajo po svoji mili volji. Tej moči kapitala se je posebno težko Ustaviti, kadar jo izvršujejo oni, ki obvladujejo kredite in drže v svoji roki prav dušo vse produkcija tako da nihče ne more niti dihati proti njih volji."
Wallace je potem rekel, da je na Kapitolu večkrat mislil na te globoke besede. Vprašal je nato začudene poslušalce, če vedo, kdo je ta veliki voditelj, ki je tako udaril proti jedru vsega kapitalizma. — To je namreč papež. V svoji veliki okrožnici o ureditvi človeške družbe je Pij XI. leta 1931 orisal vse potrebne moralne reforme, da se svet reši jarma sjcapitalizma. V tej okrožnici so najnaprednejši socialni nauki Cerkve o odpravi proletarstva, o razmerju med delom in kapitalom, o mejah zasebne lastnine, o družinski plači, socializaciji itd. Poslušalci Wallace-ovi niso uganili, odkod jim bere o nevarnosti kapitalizma. Pravi naprednjak dobrega kova takih stvari itak ne bere. Zlasti ni moderno brati papeške okrožnice. Tam je namreč tudi povedano, da krščanstvo in komunizem ne gresta skupaj, da so potrebne radikalne socialne reforme ,ne pa krvava revolucija in da je za boljšo družbo treba tudi bofjšegk človeka. Take stvari so neprijetne. Namesto da progresivec kaj takega bere, raje vpije o vatikanski reakciji. To je namreč veliko lažje. Wallace pa misli, — in gotovo ni klerikalec — da katoličanstvo ni reakcionarno.
Sedaj se toliko piše o Jugoslaviji, Pa so vsaj tisti slovenski klerikalci gotovo strašni reakcionarji! Ali ni tako? Ban na dan beremo, da je nova Jugoslavija pod Titom zavrgla stare reakcionarne stranke in gre zato nasproti zemeljskemu paradižu. Ali je med temi starokopitnimi reak-cionarci tudi stranka katoliških Slovencev? Da jo je Tito zavrgel, je čisto razumljivo. Ali pa je bila reakcionarna?
Mi smo že poudarili v našem listu, da so vse takozva-ne napredne stranke v Sloveniji bile za belgrajski centralizem, edino Slovenska ljudska stranka je bila od vsega po-četka za federacijo. Danes ta ideja zmaguje in vse s Titom vred je pricapljalo za katoličani. Kdo je bil v tem slučaju reakcionaren in starokopiten? Tudi na socialnem in gospodarskem polju je ta stranka zagovarjala vsako socialno reformo. Noben ne more pokazati niti na eno vprašanje, kjer bi v javnem življenju ta stranka ne zagovarjala modernih socialnih sprememb. Bila pa je tudi na političnem polju vedno v boju z reakcijo. Vzdrževala je boj s Pribičevimi fašisti, orjunaši in z Živkovič-Aleksandrovimi poživniki v dobi kraljeve diktature. Vstanite in povejte, v kateri točki je bil program slovenskih katoličanov reakcionaren!
Ena točka pa je, kjer slovenski katoličani niso marali za takozvani napredek. V svoji starokopitnosti — Če je to starokopitnost —so prepričani, da so neke stvari, ki se ne spreminjajo in zato tudi ne poznajo pravega napredka. Mislijo namreč, da je resnica vedno ista. Mislijo, da kar je res dobro, zmeraj dobro ostane. Uverjeni so, da kar je res slabo, nikoli ne postane dobro. Zato se drže naukov svoje vere
in svoje Cerkve. In kadar se kdo zaleti v to, spozna, da so katoličani do skrajnosti trdoglavi.
Nova Titova vlada je že povedala, da se bo zaletela v Cerkev. Njen prerok Stojan Pribičevič je vsaj tako napovedal, ko pravi, da bo ena naloga partizanov, da izpeljejo ločitev Cerkve od države. Ob tej besedi se pravični farizej iz slovenskega liberalnega kroga nezmotljivo spomni bogatih farovžev. Zgodbe o bogati duhovščini je prežvekovala slovenska svobodomiselna žurnalistika vsaj 50 let. Pa ne gre pri ločitvi Cerkve od države veliko za župnišča. Duhovniki na Slovenskem so dobili pod Jugoslavijo iz verskega, sklada, ki ga je upravljala država, povprečno 10 dolarjev na mesec. Pa niso dobivali tega vsi. Ločitev torej ne bo mnogo poslabšala gmotnega stanja. Na Slovenskem je imela Cerkev tudi nekaj gozdov. Če jih Tito pobere, bo pač ljudstvo moralo vdrževati semenišča in druge vzgojne zavode, kot jih v Ameriki. Jedro vprašanja ločitve Cerkve od države ni v denarju, ampak čisto drugje.
Ločitev pomeni razkristjanjenje javnega življenja. Izločiti Boga iz vsega, kar je v zvezi z državo. Brali smo že, kako so hiteli partizani, da so izločili iz prisege besedo Bog. In angleški pisatelj Kenneth Matthews je opisoyal, kako poročajo partizani fante in dekleta brez duhovnika pod krivo jelko po rokovnjaško. V tej izločitvi Boga iz javnosti, v tem je jedro ločitve Cerkve od d/žave. Iz šol in sodišč križ, iz šole izločen duhovnik in verski pouk, uvede se civilni zakon in razporoka. To so zunanji znaki te ločitve.
In tu bo katoliško ljudstvo zmeraj starokopitno, ker ve, kaj to pomeni in kam vodi. V tej točki bomo tudi mi zmeraj povedali, da je kaj takega narobe. Slabo ostane slabo, pa naj povesta kar hočeta Tito in Osvobodilna fronta. Nas nič ne moti, če pri tem kdo rogovili proti nam po Ameriki z besedami: reakcionarji, konservativci ali če nas počasti s fanatiki. Ni dvojne resnice in ni dvojnega prav. Ne morete klečeplaziti pred Titovimi komunističnimi idejami, pa obenem braniti, kar je stara katoliška last. Nam nič ne impo-nira govorjenje, da smo v dobi socialnih in gospodarskih prevratov. Te vidimo sami. Toda to nas ne omamlja, da ne bi jasno gledali, katere so tiste stalne točke, ki niso in ne morejo biti predmet prevrata, če nočete napraviti človeški družbi največje škode.
I Čez tri gore, čez tri vode. . . J
Pismo na Ameriško Domovino se glasi:
"Dragi "Cez tri:" Oni dan je začelo goreti pri naših sosedih. Takoj smo hiteli na pomoč. Ko smo pa začeli gasiti, smo zapazili, da pomaga gasiti tudi naš sosed čez cesto, ki je komunist. Takoj smo se spomnili, kako A-meriška Domovina gvari pred vsakim sodelovanjem s komunisti. Ustrašili smo se, pustili ogenj in šli domu. Rešili so jako malo, pa mi nismo krivi, ker skupaj s komunistom nismo hoteli gasiti. Dragi "Čez Tri," v prihodnji koloni nas boš< gotovo lepo pohvalil. Pozdrav !
Katoličani z onega konca."
* * *
Dragi katoličani z onega konca : —
' Cisto prav je, da ste se v svojem pismu ponorčevali iz Ameriške Domovine, iz te kolone in iz — samih sebe! Dali ste tej koloni priliko, da stvar razloži, čeprav ni potrebno. Zakaj vsi katoličani s tega konca so vse prav razumeli, kar je pisala Ameriška Domovina. Kako je na "onem koncu," smo zvedeli šele iz Vašega pi^ma. Pameten katoličan pa tako razume, da zanj ni sodelovanja s komunisti takrat, kadar so ko munisti na delu kot komunisti. To se pravi -.takrat, kadar so komunisti na delu za svoje ko inunistične ideje, v kolikor se ločijo od krščanskih idej. Tisti kmounist ni prišel k sosedu gasit zato, ker je komunist, ampak zato, ker je — človek! Morda zdaj razumete? Pozdrav!
Vdani "Cez Tri" in vsi s tega konca.
* * #
Ljudje zelo različnih načel in idej se lahko združijo za dosego gotovfega cilja, če je tisti cilj tak, da je vsem skupen. Dokler se drže samo tega med seboj dogovorjenega cilja lahko z uspehom in brez . preri vanja sodelujejo. Ce gre mo za to, da se pogasi ogenj pri sosedovi hiši, . . sicer je pa to tako jasno, da ni vredno izgubljati besed. Ce bi pa nekdo šel gasit s tem namenom, da te bo potem sosedove hiše sam polastil — ali bi katoličani "z onega konca" tudi pri tem namenu sodelovali?
Ali ste slišali ali brali o ko-
munistih, ki so se izjavljali, da hočejo le pogasiti ogenj fašizma in nacizma v raznih deželah, pa je kmalu prišlo na dan, da jim ni toliko za osvoboditev dežele, ampak v prvi vrsti za pridobitev dežele za komunizem. Ko bo dežela osvobojena, hočejo sami zavladati in zasaditi v deželi komunistične ideje. Niste še slišali ali brali kaj takega? Well, blagor vam, če niste! Morda zato niste, ker Churchill ni smel kričati o jugoslovanskih "trockistih," kakor je kričal o grških. Ni smel, siromak, kakor tudi bi iz vsega srca (in želodca) rad to napravil. Ampak zdaj ni dovoljena taka reč, zato Churchill z dimom iz svoje cigare še marsikaj dru&ega požre.
Komunizem je skoz in skoz otrok tega sveta. Zato mu pri izbiri sredstev za dosego cilja ni treba imeti nobenih ozirov na kako višjo sodbo. Lahko se prikriva, laže, vara, se pota j i, govori drugače kot misli. Nič ga ni sram, če celo samega sebe zataji pred svetom, dokler niso tla pripravljena. Kako je padalo, po Ameriški Domovini, ko je pred dvemi leti pisala, da je osvobodilna fronta v starem kraju komunistična reč. So dejali, da je A. D. "nasedla" Hitlerju in Mussolini ju. . . Zdaj -lahko beremo govore in nagovore, ki so jih i-meli partizani na svojih "anti-fašističnih zborovanjih." Ta zborovanja so imela videz, da družijo vse, kar je za osvoboditev. Pa so govorniki pozdravljali navzoče z besedami: Dragi komunisti! Takrat je bilo to, ko so tu med nami še dokazovali, da samo Hitler in Mussolini zmerjata partizane
s komunisti. . •
* # «
Krasne resolucije so sprejemali in objavljali na onih zborovanjih. Vse se cedi samih sladkih besed o svobodi na vseh poljih: kulturnih, političnih in verskih. Svoboda vere, vesti, govora, tiska, svoboda volitev ... Le kako da zdaj slišimo o eni sami stranki v politiki, o "vladanju" s pomočjo nekakega jugoslovanskega Gestapa, o odpravi besede Bog iz javno veljavnih priseg, in tako dalje. . , ?
(Da, komunisti- res znajo vse spraviti v sklad s človečan-skimi pravicami in svoboščina-
mi, toda pač le — na papirju! V življenju je vse močno drugače. To se spet in spet pokaže, pa naj zagovorniki komunistov skušajo stvari še tako o-lepševati.
* * *
Nekateri se zelo zavzemajo za to, da bi vsaj mi slovenski katoličani zatisnili eno oko, a-li pa celo oba, in marsikaj spregledali komunistom zaradi tega, ker baje ruski in drugi komunisti delajo za ujedi-njenje vsega slovanstva. Pravijo pa, da bo komunizem minil, slovanstvo bo pa le ostalo močno in ujedinjeno. . .
To se vse^ jako lepo sliši, ampak komunizem si je nakopal na Ruskem in drugod že toliko nečednih reči, da jako težko verjamemo v kakšne njegove poštene namene glede u-j edin j enega slovanstva. Ali vam je že kdaj padlo v oči, da ruski komunisti niso nikoli niti v imenu in naslovu svoje komunistične države poudarili slovanstva? Ali Stalin svojo sovjetsko državo kdaj imenuje — Rusijo? Nikoli! Tudi v najnovejši listini, ki objavlja dogovore v Jalti, Stalinova Rusija ni RUSIJA, ampak le USSR. .In kaj je to? To je skrajšano za "Unijo Socialističnih Sovjetskih Republik!"
V tem naslovu ni najti prav nič "ruskega" in tudi prav nič "slovanskega." Ce je Stalin kaj popravil od prvotnega ne-slovanskega gibanja v komunizmu, kakor pravijo, da je — zakaj mu ne pride na misel, da bi namesto USSR začel na-zivati svoj održavo — RUSIJO?
* * *
Mi vsi zelo radi slišimo in beremo, kako RUSKA armada napreduje in seka močne nemške armade kot bi bile navadne zeljnate glave. Krasota je to, pravimo in imamo prav. Toda v RUSKIH poročilih ne beremo o RUSKI armadi, ampak samo o RDECl armadi. Sov-jeti ji pravijo "krasnaja armi-ja," kar je po naše: rdeča ar-, mada. Ali ne kaže vse to, da je sovjetom §lovanstvo le nekaj bolj slučajnega, glavno jim je pa — sovjetska rdečkarija? Je seveda še vse polno drugega, kar nas navdaja z dvomi o "slovanskih" namenih stalinov-stva, toda za danes pač ta kolona omenja te reči. Kaj pravite, kaj se vam zdi?
* * *
Temu kolonarju je dobro znano, da so se nekateri navdušeni slovansko usmerjeni A-merikanci že davno obrnili na uredništva velikih ameriških listov s prošnjo, naj bi nikar vedno ne pisali RED Army, o-ziroma REDS in/ tako dalje, ampak naj rajši pišejo RUSS ali Russian. Zakaj naj bi se vedno ponavljalo v velikih .listih, da je ta zmagovita armada RDEČA, ko je nam Slovencem poglavitno, da je RUSKA, torej SLOVANSKA? Tako so sporočili onim velikim ameriškim dnevnikom.
Toda oni listi so odgovorili, da delajo samo to, kar po-vzamejo iz URADNIH moskovskih poročil in izjav. Dokler Moskva hoče biti RDEČA in hoče imeti RDEČE armade in zraven še RDEČE zmage — nima nihče pravice, da to po svoje spreminja. In so se morali oni prosilci pod nosom o-brisati in vse je otsalo pri RED, RED, RED — pri rdeč-kanju! Ali naj se zdaj obrnejo na Moskvo in tam prosijo spremembe teh izrazov? Saj se obračamo na Moskvo s takimi prošnjami takorekoč vsi, ki se upiramo komunizmu, pa ljubimo slovanstvo. Moskva to dobro ve, zakaj pa noče slišati in ugoditi našim željam?
Mora že imeti Moskva svoje vzroke, da' se ne zmeni za take reči. Kakšne vzroke ima, mi seveda naravnost ne vemo, zato se nam pa toliko bolj zdi,
da tiste vzroke lahko sami najdemo. Kdor nam DOKAŽE, da se motimo, mu bomo iz vsega srca hvaležni. Ampak zapisal sem: Kdor nam DOKAŽE. . .
* * *
Ko smo ravno v Moskvi, čeprav le z besedami, še to! Ravno berem:
"Father Broun je edini katoliški duhovnik, ki je smel iti v Rusijo od leta 1918 naprej in ostati v Moskvi. On je zdaj edini katoliški duhovnik, ki sme skrbeti za verske potrebe katoličanov v celi Sovjetski Uniji. Odpotoval je v Moskvo leta 1934 iz Amerike na podlagi pogodbe med Rooseveltom in Litvinovim. Nič nenavadnega ni, da ruski katoličani potujejo po več sto milj daleč, da dajo krstiti svoje otroke ali da gredo k spovedi in obhajilu. Med temi romarji so tudi ruski vojaki, predno gredo na fronto. . .
"Father Broun je od sile zaposlen in v vseh desetih letih ni imel nobenih počitnic. Toda vsi poskusi, da bi si Father Broun smel dobiti pomočnika, so ostali brezuspšeni. . ." Kaj pravite? Ali naj slovenski katoličani kar mirno pozabimo na takele reči in zatisnemo obe očesi, zatremo še vse bolečine svojega katoliškega srca, in rečemo z mirno vestjo: Naj le vzame Moskva tudi nas katoliške Slovane, bomo vsaj gotovo ostali Slovani .. . ?
# * ♦
Constantin Brown je priznan kot eden najboljših veš-čakov z zadevah sedanje vojne in njenega političnega ozadja. Te dni piše, da Stalin dela za tri velike povojne konfederacije: Ena je "vseslovan-ska" konfederacija, druga "srednjeevropska" konfederacija, tretja "mohamedanska" konfederacija. Vse tri naj bi pomnožile Stalinove podložni-ke toliko, da bodo skupaj šteli okoli štiristo milijonov ljudi. (To število smo nedavno našli nekje omenjeno v zvezi- z nekim "slovanskim blokom". . .
In kje naj bi bile te konfederacije?	t
"Vseslovanska" konfederacija, pravi Brown, naj bi po Stalinovem načrtu obsegala Slovane na Balkanu, par najbrž tudi Albance in Romune. Ce bo Turčija spadala pod vseslo-vansko konfederacijo ali pod mohamedansko, še ni odločeno. . .
"Srednjeevropska" konfederacija ima obsegati: Ogrsko, Avstrijo, Češkoslovaško in Poljsko. . . Tako! Sedite in presodite, kako je z "ujedinje-nim slovanstvom" v teh načrtih!
• * % *
Well, Stalin je tu in je močan in ima veliko besedo. . . In Tito je tu in je močan in i-ma veliko besedo, čeprav bi kdo 'dejal, da le zato, ker se Stalina drži za suknjo. . . Pa kaj hočete, kar je, to je, in treba je šutiti! Radi ali neradi, tu sta, podajmo se. . .
Tako nas svarijo in opominjajo. Nič se ne vpraša, če možakarja počneta jprav ali net Celo molčati je baje treba o raznih grdobijah. Da, še več! Opravičevati jih je treba, pravijo. Kaj pa tudi drugega hočete?
Ce je tako, nam uhaja mise na tiste čase, ko se je reklo 0( Hitlerju in Mu^soliniju, da "sta tu" in da "sta močna." In na čase, ko se je tam v Muni-chu nekaj zgodilo. Saj veste — tisto toliko obsojano "api-zarstvo."
Uboga marela rajnkega Chamberlaina, koliko si morala že požreti radi "Municha!" Ampak v svetlobi današnjih stalinovskih in titovskih api-zarjev dobivaš veliko osvobodilno pismo — če je namreč v človeških glavah še kaj čisto priproste logike! Živela torej, slavna marela!
t
* ♦ *
Hitler je zatrjeval ; < pa je kar naprej w. počil. Stalin je * je'sit, pa kar nap" mnogi mislijo, da ^ počil. Kljub temu P neke postave, ki bva la neka "močna r0 h'ili od tega sveta! v te y
s,
Zdaj ko smo o<T L" roke pečlarijo, kot' 8m0 ■ jatelj Anžiček iz tnj0, samostojno gosP°d' pot,
no gledam okrog se kist
bral kaj koristne?«' ita „, vi, danestičemokr®. ta ^ ral ostanke, ali , sap0 dejo drugim z mi2'*' mal0 koristnih nasvetov1, te] n, bi tudi v naši ku^ . šli. Saj so šli tu*' ^ ^ pob je, kadar se J1 vzg0t naveličal lasati opet spričevalo, da "i ta jn močni kseli, v svej- ttat) poberejo kar je 8edaj smo, da so šli v "^ <la Nekateri so se »d !| ^ s
naučili drugiso 8^^ uro pogledat, »aj i šali o tistem, ki * ■ da bo šel v Trst T ne. Prvi dan je ^ ^ liane do Vrhnike ^, zelo šparoven J1* zaj v Ljubljano rfj J* t je isto napravil ; • menda še danes,<*' g 6 s veličal.	J F*
Tako torej tudi1 J^l na skrivnem, kit(i drugih hišah. Zlajj jo pečlarska j , a. so za glavne ^ sk'h ji kolegi. Pan*e;> vek, da bi kar vf \ zahteval pojasn'1^ te pa imeli pri % S Jaz najraje J* zanesljivega	0j
mogrede vse oŠ 8® j tem poroča, »J premetu je tega-", * g Tako sem d«JJ Ni skrajno zanesUj, ^ ko je Sterletov J ^ rišč doma, on° ^
. dne premetava V . no kokošjo P^fc *
•	kuhinji. Vse r
I' ganil od nje. . , -
•	oplašilo. Da bl f:
. ene same kokos' ^ (
■	nedeljsko poP0'^; p^' tega pa ne. S'ce, ^
' to /tvar in nič ( , čudno, ce je P ,n 1 vse popoldne s i pečenki v teh * o v
■	j a pečenka ta* tj obt^
-	sicer ne zanii^ . < po katerem j® ^ | obrazil v tele^.,nn ^
-	ampak kar .,,! V ^ . kje je kokoš d°J $
-	svojim tajnim tr^J
>	na kak nalči" ^ \,( ^
-	zdaj se jim t0
i John vam J ^ l ga o polnoči rg^ i za pijačo, rat ^ bi ga človek P,, ^
-	je dobil ali naS^j , ^
>	gace prišel	^ i ne izda za j?'
i nisem kokoši N ^ i formi ne kak0 pt^
-	božiča. Zato ^ j
•	leta zalezel, i1 > bj v birat ali otreS& ^ b ^ prosil Seliška^ ie^
>	naj mi prineS® He ^ i	zat, da bom Nv i	jo še perje. J-j I pst
-	lo prošnjo od 0t ■ Xt( i	da zazdaj ne Vj,
-	kodajske pos°f „ za vojni nap°r'i0
i na vso moč 1° , je
-	veselje in ^J S* ' lepše vreme, " J
i ko po farmah ^ %
-	ne
bo čudn<#>\ vf>H
-	ra zmotila (S»J/ N r slim putko) i'1":* ^ t* , mašino. P°tet! f* Sk , letov Janez ^ t
vojaški tajn°s '
slovil, France pa je žvižgaje odšel med temnimi hišami dalje proti domu.
Toda čim bolj se je bližal domu, tem tesneje mu je bilo v srcu. Umolknil je in obstal sred poti.
Tam je stala domača hiša, temna in tiha, kakor bi spala. In vsa vas je bila kakor zatopljena v globoke sanje, nobeden fant ni ukal, nobeden pes ni lajal, le tam doli za poljem je šumela komaj slišno voda in je klo-potal Jernejčkov mlin. Okrog I vasi so stali v daljavi črni hribi, kakor bi bili zaspali. Noč jih je pogrnila s svojim mračnim plaščem in čuva nad njimi. V višavi gorijo nejasno in trepetaje drobne zvezde. . .
Franceta se je polastilo čudno čustvo. Skoraj strah mu je stisnil srce v tej tihoti, ni si upal zavriskati, ne zapeti, da bi je ne vzdramil.
(Dalje prihodnjič.)
TAKOJ SE SPREJME Horizontal & Vertical Boring Mills operatorje Engine Lathes Moške za splošna tovarniška dela Lepa plača od ure. Zglasite se
THE OSBORN MFG. CO.
5401 Hamilton Ave.
THE TELEPHONE CO. POTREBUJE
ženske za oskrbnice
ZA POSLOPJA V MESTU
Poln čas, šest noCi v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj Najboljša plača od ure v mestu, stalno delo.
Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo.
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
MALI OGiASI
Stanovanje v najem
Odda se stanovanje, 5 sob,' spodaj. Vprašajte na 1010 E. 70- St._ (47)
Hiša za 2 družini
Naprodaj je hiša za 2 družini, 10 sob, 5 spodaj, 5 zgorej, cementna klet, 3 garaže. Prostor pripraven za majhno trgovino. Vse v dobrem stanju. Lastnik proda, ker gre ven iz mesta. Vprašajte na 1067 E. 69. St. _______(45)
Opremljena soba
Odda se opremljena soba, lahko za 2 moška. Vprašajte na 1083 E. 67. St.	(46)
Dovoljeno nam je uposliti pri vhodu POTREBUJEMO PRESS ASSEMBLER EXTERNAL GRINDER ENGINE LATHE
OPERATORJE TURRET LATHE OPERATORJE RADIAL DRILL PRESS OPERATORJE VOZNIKA ELEKTRIČNEGA VOZIČKA TEŽAKE
lahka tovarniška dela
v naših
SERVICE DEPARTMENT
Visoka plača od uro Plača vsak teden
Stalna dela sedaj in po vojni. Visoka plača od ure in overtime.
USEDfAT/S NSCEGSABV/H 7J/C AvwufAcruec OP jt/srAMvr eveev K/NA OF HUB AMP crv/i/M r/eower
Rodney Adams Heating Service
Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze, Inštaliramo pihalnike
in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5461 21601 Westport Ave.
Prioritetna tovarna
DUNHAM RD. MAPLE HEIGHTS
Nasledniki
Težaki
Stalno, važno delo. 48 ur na teden. Plača od ure.'
Cleveland Electric Illuminating Co.
soba 918 75 Public Square
(45)
Cleveland Tractor Co,
19300 Euclid Ave,
Tovarniško delo
Gospodinje
Delajte doma v prostem času Lep denar
Royal Crown Co.
2123 E. 9th St. Erie Bldg. 2. nads.
KADAR vaša električna lede. niča potrebuje popravila, pokličite
Franks Refrigeration Service
15523 Saranac Rd. Tel. GLenville 4627. (Mo., Wed., Fri. — 50)
MI IMAMO ODPRTO ZA
IZKUŠENA IN NEIZKUŠENA

ISSUE OATE
KS. AMD jmKlM
SPREJME se žensko za čiščenje na 1935 Euclid Ave. soba št. 304; kratke ure; plača.
(46)
DEKLETA
na vseh 3 šiftih. Dobra plača od ure. To je klic na vse dobre Amerikance, da pomagajo dobiti to vojno.
Eaton Mfg. Co.
E. 65. St. & Central
(46)

i
ženske za čiščenje
Moderen laboratorij, ki je zaposlen z važnim vojnim delom, Delo je samo nekaj ur ob večerih. Zelo dobra plača od ure. Zahteva se državi j an.stvo. Vprašajte za Mr. Sykora, American Gas Association, 1032 E. 62. St. ENdicott 047'<3. (46)
war savings bono series
C76 39? 512 E

-' -
Trebušne podpore
Pri nas dobite vse velikosti trebušne podpore (Abdominal Supports)'
Mandel Drug
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C.
SLOVENSKI LEKARNAR
15702 Waterloo Rd.
Cleveland 10, Ohio
Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah.
Za čiščenje uradov
Sprejme se ženske za čiščenje uradov od
10 zvečer do 6 zjutraj Dobra plača od ure Zglasite se
Marquette Metal Products
1145 Galewood Drive . _ (47)
Težaki
Furnace Helpers, Ladle Men,
Scrap SLoaders Plača od ure, dosti overtime
West Steel Casting Co.
805 E. 70. St.
(45)
Electro Processing Co.
4615 Superior Ave. sprejme
moške in ženske
za dnevno ali nočno delo za poln ali delni čas.
MALI OGLASI
Popravljamo
Popravljamo pralne stroje,! vacuum čistilce, električne likal- j nike, šivalne stroje in druge; električne predmete. Mi kupimo! in prodajamo pralne stroje. Pri-! demo jih iskat ter jih pripelje-! mo na dom.
St. Clair Repair Service
7502 St. Clair Ave.
EN 7215.

Lahko delo za čiščenje v našem oddelku za peko
6V4 ur dan Nič ob nedeljah Dobra plača Uniforma in hrana zastonj VpraSajčc m Mi', Watts
Colonnade Cafeteria
524 Superior E. Leader Bldg'.
Prijatel's Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4213
Ameriške bombe pritrjene na padala so oprcivile svoje'delo. Gornja slika j c bila posneta ob priliki', ko so naši letalci z bombami napadli japonsko, letališče Aparri na severu otoka Luzon. Bombe so popolnoma uničile veliki japonski bombnik in poleg stoječe iz-vidniško letalo pa so onesposobili drobci r a zletcMh se bomb par sekund potem, ko je bila posneta ta slika.
Kupujte vojne bonde!

j Junaštvo in . zvestoba
^^ roman iz časov francoske revolucije.
tovavsj 0	-
roi 1 se na kratko,
Pilati malega Jo-^(Ujj p°SUl*no ponudil
'io .?T° stopnicah za |j' Le do bližnjega Jdo't S6m rekel- "Ce iu pS.Upam' da naj-
,|k wihj0na Flora ne_ |&iCe' kijih
pri» 16 se bomo moil
Gi tnj°0Jfku njegovo voli«! J'da ^ ga takoj ne ¥ ku!m smo odvalili
i [a na balkon, ter spu-t>'; s"a .stopnic. Pridr-»iln Poslušali. To-10 trenutkov je Jo-» ; "Gredo!" je ;' inv ^nj 20 mož z ( r%!•!'» gre stop-
*	^ JaPremo in Zade- i Jtran _ e P° Prstih spla- . 4 Sedaj •>" „
[ff da SQ sem vprašaL < i', K m mestni gasilci .
p "telln „ '	1
J W	«o rekli 1
r|ib°morT nas sami
'< mllnas zlodeji
ti SQtim l tu gor zadu-	]
it oke/kakor pa da bi	i
if m Pošastim," je	1
>!' še 8a	<
sem g ° en izh°d, o	(
! hal ft prej razmiš-	i
*	* *«nner. "Hitro
i 0 2a 0n0 Stran!"	1
i 1otrajnj'm in zaslišali	c
, kati in tolči	< f o £ atih.
*	.^Prejo," je re-	i rnetn,'.Sm° mrtvi> ali	1 'tlospev	i
* Je jz * na nasprotno s voi jclljivi dečko .i
4	Tik Pod <
čelno haj'al° veliko	c
;1le	tvoreče	i
lNi,f,ae' Postavi je-	t
^ vrt i 0V> dvigajo-	1
Oba na	t
'°lja I rzeča okrajka	i v°dila do
or-	t
>	stebri, in	i
k. m°goče priti	i
Nikiu0, °br°bljale H, ,'h kalnih gra- ,
ou°tice ni smel ! je bil ko- r
;Jal Bru?ro'V nas je , '4a nner- "Co smo ;
% jJ na ravnem ob- I
Mor g? lahko. Saj ,
0	^ovoz. Le v i
h Hi i2^, in kdor j ih k l	naj le- :
sta bila brž 1 't k ki sta Pri
SCf ,PrePiezala
k GraUh 6ri- Tudi ma-
5	Se Uendna se nič >o, " 26 zdelo ne-
N in 2tfdnja dva, ^ 1 ntlebušan, >letaV° in nienila,
ii raJši gre' ArSauec skuša sko-
V V 8lob°ko na
^^tipač ti, tak V.rekel Entle-o' V	m°ž ka-
n J* strehi S . nsobeno dol-^ že pol
D* Ue LPfekrizajte
'vii^^rei ngel-vavihu, k	saj gre za
Wbil Brunil
■ bj »Olj, T spustil na
1	Prvo rae-
^S2LneVarneJfe
^ ^Oči ^ potu; ni
Se brička na dzunaj spu.
stiti doli nekaj čevljev globoko. Toda velikanska krona iz pozlačenega bakra, ki sta jo držala dva človeška kipa čez čelo tja ven, je ravno tu tvorila nekako ograjo, da te ni tako mamila omotica.
Brunner je skočil in zakli-cal: "Jaz stojim tu popolnoma varno. Podajte mi Jožka doli!" Ves pogumen je hotel deček skočiti. A nismo mu dovolili, marveč smo ga spustili z rokami v globino. "Dobro!" se je oglasilo navzgor. "Zdaj pa ni tukaj več prostora za( tretjega. Jaz hočem naprej in poiskati pot tukaj skozi za temi kipi. Jožek gre za mano, in kadar zakličem, spustite se, le brez strahu doli na okrajek. Pa ne glejte v globino!"
Človeška kipa, izklesana iz belega mramorja in gotovo trikrat ali štirikrat večja kakor kak človek, sta stala deloma na okrajku, deloma so moleli njiju udje v prost zrak. Bila sta priklenjena k zidu z železnimi kljukami in drogi, ki jih ni bilo videti odzdolaj.
"Zdaj!" je zaklical Brunner.
Priporočil sem se blaženi Devici Mariji in svetemu an-?el-varihu in stal sem po ne-«i.j tesnih trenutkih na vrhu ;elnega polja. Če bi se ne bil )pel na krono, mislim, da bi nil padel v globočino.
Moral sem se najprej neko-i!co zbrati. Potem sem zelzel :ez železne droge, ki so držali inega izmed obeh kipov, in pod ijegovimi dvignenimi peroti laprej. Ta pot ni bila težka, cer mi je kip zapiral pogled v globino. Ko pa sem prišel do spodnjega kraja kipa, postalo ie nfevarneje. Kaka dva sežnja ialje se je končaval poševni )brobek čela obenem s fronto jortalne gradbe. Tam je bilo ;reba okoli njenega naprej str-ečega ogla prestopiti na arhi-;rav, ki je peljal ob ozki stra-li čelnega preozidja, dalje ob lesni tretini osrednje, gradbe n končno okoli njenega ogla la strehe palačinega krila.
Obotavljajoč se, sem se oklepal noge kipa jn tudi Jožkovo n Brunner jevo opogumi j eva-lje bi me ne pregovorilo, da bi šel dalje. Tedaj mi je prišel pomagat Wirz. Neustrašni lo-/ec divjih koz ni mogel umeti, «ij je na t6m nevarnega. Ponudil mi je roko in sam prijel sa nogo kipa, ki sem jo zdaj jaz izpustil.. Tako sem ž njegovo pomočjo srečno prišel na ravni percej široki venčasti ar-hitravov obrobek. Istotako sta Wirz in Kristen čez to mesto pomagala Entiebušanu, ki sta ga vzela med se. Argavec se. ni mogel odločiti za nevarno pot.
Že sem se oddahnil meneč, da sem premagal težave; kajti res ni bilo tako vratolomno plazeč in z obrazom k zidu obrnjenim spraviti se dalje. Talčo smo srečno dospeli na desno stran središčnega poslopja.
"Glej!" sem zaslišal Brunner j ev glas. "Tu nam je napoti eden teh neumnih kipov. A ni tako nevarno. Postavi desno nogo na podstavko, primi kip za roko in zaženi se na ono stran — tako! Hočem ti pokazati."
"Sem že čez," je zaklical deček. "Le srčno pojdite za nama, saj ni nič nevarno."
"Kasyatidi!" sem se ustrašil. Tte kipe ki so na desni in levi od portalne gradbe krasili gorenje nadstropje središča, sem že večkrat ogledoval od spodaj; zdaj pa se jih nisem spomnil; sicer bi se bil težko odločil za pot. Toda obrniti se ni bilo več mogoče, in čutil sem, da si bom tem manj upal, čim bolj bom premišljeval.
(Dalje prihodnjič.;
Doma in v svetu
POVEST Spisal Zvoran. Zvoranov
ti ga ne poznaš!" je dejal France. "Kar reče, to je kakor pribito. Iz hiše me vrže, če bi se mu še enkrat prikazal pred oči. Domov ne pojdem več, razen po obleko in najpotrebnejše, potem pa grem po svetu!"
"Kaj bi kvasil te stvari, ki jih ni treba!" ga je prekinil Tone. "Doma bodi, stari se že spametuje!"
"Za nobeno ceno ne ostanem!" je odločno odvrnil France.
"Hm, če ravno nočdš, te tudi ne bo še konec. Vem, da je tvoj stari hud mož, če se razjezi, še sedaj dobro pomnim, kako pošteno me je nekoč naklestil, ker sem bil kot paglavec sklatil na vašem vrtu jabolko, veliko kakor oreh. Zato ti ne zamerim, da nočeš več domov. Hm, po svetu, praviš, da bi šel ?! Toda kam — to je malce sitno vprašanje!" J
Umolknil je in par hipov ne-j kaj premišljeval.- Potem je pa zopet izpregovoril: "Veš kaj, 7rance! Jaz pojdem pojutrišnjem v Trst delat v plavže, ka-<or sem ti nekoč že pravil. Pojdi tudi ti z menoj, en mesec ali dva že prest^neš! Ko bo pa vi-j del oče, da se ne upogneš, te bo že sam vabil domov! In tudi Mene ti ne bo več silil, ko spozna,
*	da se ne vdaš. Potem se pa poročiš z Anico in me povabiš na ženitnino za plačilo, da sem ti dal danes tako dober svet!"
Tonetove poštene, malo hudo. mušne oči so se kar svetile v veselju, ko je to govoril, f France ga je pazno poslušal, I in ko je Tone končal, se mu je
•	odvalil težek kamen od srca.
"Nikoli ne pozabim tega, To-, ne, da si mi dal ta svet, ko si i sam nisem znal pomagati. Sam bi se gotovo ne bil tega domislil !" je dejal iznenaden in trčil s prijateljem.
"V nesreči spozna človek, kaj je zvest prijatelj. Nikdar se ti ne bom mogel dovolj zahvaliti!"
"Eh, pojdi, no! Kaj bi pravil tu cele litanije, ne da bi bilo vredno!" ga je zavrnil Tone in naročil drugi liter. Tako sta pila pozno v noč in France se je popolnoma odločil, da pojde s Tonetom v Trst. Ni poznal mno-gp sveta, enkrat je bil na Brezjah in enkrat na svetih Višar-jah. A kaj to! — če drugi izhajajo v svetu, bom tudi jaz! — si je mislil. Pogum je rastel v I njegovem srcu, bodočnost se mu i je prijazno smehljala naproti in i silno moč je čutil v sebi.
"Pojdem,s teboj, Tone, in če1 bo treba, ostanem zavedno v Tr- j stu! Za tri bom delal, dokler ne zaslužim toliko, da si lahko'po-; stavim lasten dom. In potem, ' Tone . . . potem pridem po Anico v Zapolje in jo odpeljem kot 1 ženo na lasten dom, katerega si 1 sam postavim in mi ga nikdo ne , b0 mogel kratiti . . .Oj, Tone, to bo lepo!"
Tone se je nasmehnil.
"Pojdi, no, kaj se ti vse ne sanja! Lepo je res'biti prost in neodvisen delavec, lepše nego biti kmet., A ti nisi odločen za to! Dva, tri mesece boš v Trstu, potem pa pride stari sam pote in te za roko popelje domov v Zapolje, pozabi Meto in Gričarjeve tisočake in ti še ukaže, da vzemi Anico. Tako bo, France!"
"Ne bo ... Ti ne poznaš mojega očeta!" je odgovoril France.
"No, pa ne bo . . . Kakor hočeš!" >
Enajsta ura je že odbila, ko sta stopala naša' prijatelja po Zapolju in veselo pela.
Pred kovačnico se je Tone' po-
BUY THAT EXTRA $100 WAR BOND TODAY!
Sprejme se ženske
za
PELO DOBIJO DELO DOBIJO
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE SOPROGE IN DOBRE. SKRBNE MATERE
MARY TOMAZIN
NAZNANILO IN ZAHVAL'
S tužnim in žalostnim srcem naznani o žalostno vest, da nam je preminula nadvse na soproga in dobra mati	H
Frances Kosten
ROJ. MEGLIC
si
ki je po težki in mučni bolezni, previden*1 { sv. vere za vedno in mirfto zaspala večno sp-decembra 1944 v starosti 44 let. Na 3- ' 1945 je pa bil njen zadnji sprevod od d<? ^ kev sv- Kristine in potem na Kalvarijo, k3e j| " ložili njene zemeljske ostanke nazaj v n0 ^ tere zemlje.
Tem potom se želimo zahvaliti Rev. bachu za vse duhovne obiske tekom bolez11' Enako pogrebnemu zavodu A. Grdina in ili vso izkazano naklonjenost in postrežbo. ^ i)
Enako se zahvaljujemo našim drus^pj ti Kristine št'. 219 KSKJ, Slovenski dom št. * družnici št. 49 SŽZ, Oltarnemu društvu faf stine, društvu ter članom Naša Zvezda.
veP
Zahvaljujemo se upravi Jugoslovar>s t turnega vrta, 'boys and girls from seI"Vjff Chase Brass & Copper Co., and boys and t Chandler Products. Enako prisrčna zahv» skemu društvenemu domu v Euclidu-
• riJ'
Prisrčna zahvala vsem sorodnikom, P, a i
in znancem od blizu in daleč. In vi, dra£! (»
sedje, sprejmite najprisrčnejšo zahvalo
ste storili in žrtvovali v vsem tem času te^l
kušnje. Ostali nam boste v najblažjetf1 t
Sprejmite še enkrat najtoplejšo zahvalo ^
vence, za sv. maše, za avtomobile, za vse >
naklonjenost, ki ste jo nam izkazali v tez^
bolezni in smrti. Mogočni Stvarnik ves"
vam bo plačnik.	j
ti
Ti, ljuba soproga, draga in dobra
prezgodaj si odšla od nas. Zastonj Te 1 ^
kličemo: Francka,! mama! .— a odgovora J
Vsemogočnega je bila, da Te je prej P0^ J
solzne doline, predno si mogla videti J ^
zmagoslavne sinove, katerim si dala
da bi se vrnili z bojnih poljan.	■ !•
sf
Ljuba soproga in dobra mama, mirno* ^ tej svobodni zemlji, katero si tako lJu \ nam sveti govori, da vidimo se nad zveZ^
Žalujoči:
FRANK KOSTEN, soprog S/SGT. FRANK, sin
HELEN, hči PVT. RAYMOND, sin
ALBERT, sin	y
Poleg žalujoče družine zapušča v e(t (pred vojno) še živeče starše, pet se§tra, l ta in mnogo sorodnikov. Tukaj pa
sef A
omož. Deblak v Holton, Mich., strica L^'.j,f Forest City, Pa-, ter veliko ožjih in daUn nikov.	I
Euclid, Ohio, 26. februarja 1945.
ki je zatisnila svoje blage oči dne 25. februrfrja 1944,
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETIJICE SMRTI NAŠEGA
LJUBLJENEGA IN NEPPOZAB-
NEGA SOPROGA IN OČETA
0
Frank Zibert
Ui je za vedno zatisnil svoje oči 26. februarja 1944.
Kako pozabit to gomilo, kjer tvoje blago spi srce, ki nam brezmejno vdano bilo ves čas do zadnjega je dne?
Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, resnice sonce ne stemni, tam sonce sreče ti ne vgasne.
Žalujoči:
SOPROGA in HČERE.
Cleveland, O., 26. feb. 1945.
Hladna Te zemlja že leto dni krije, mirno in sladko v grobu zdaj spiš, mi pa ne moremo biti veseli, ker so to žalostni spomini za nas.
Draga soproga in ljubljena mati, prazen je naš dom, kar Tebe več ni, počivaj mirno, blaga duša in prosi pri Bogu za nas.
Žalujoi ostali
JOSEPH TOMAZIN, soprog, HČERE, SINOVI,
zetje, sinaha, vnuk in vnukinja.
Cleveland. O. 26. feb. 1945
Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne
potrebščine
NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV!
SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV
V BLAG SPOMIN
DRUGE OBLETNICE SMRTI PRE' LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA
Louis Campa
ki je za vedno zaspal dne 25. februarja 1943.
Ljubi soprog in dragi oče, prezgodi si nas zapustil ter ni ga dneva ne noi da bi ne bil nam pred očmi. Z as to: Te iščejo naše oči, ker Tebe le odn koder ni. Edina tolažba nam je ostal da se enkrat snidemo v srečni večni f.'ti.
Žalujoči ostali:
• / JENNIE CAMPA, soproga; SINOVI in HČERE.
Cleveland, O. 26. feb. 1945.
VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ!
Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini
"V samotni hiši, kjer smo že enkrat opazovali Sir Edwarda in Elizabeto?"
"Da, Mylord. Že tako dolgo ni bilo nobene luči tamkaj.".
"Ti misliš —."
"Da 'se je Sir Edward zatekel z Elizabeto Robin tje morebiti samo za toliko časa, da se nekoliko odpočije!"
Medtem se je bilo stemnilo. Willy je prišel v balkonsko sobo nažgat svetilke.
"Tako jo je zopet dobil?" vzklikne Jozua škripaje z zobmi in stiskaj e pesti. "Grom in pekel! Njegova ne sme ostati, pa naj tudi — — pst — kaj je to — prekine Jozua samega sebe ter prisluškuje.
"Meni se zdi, Mylord, da se! bliža voz," meni Jim.
"Voz? Da, imaš prav. Poglej J doli, kako izgleda voz!"
Jim je stopil na balkon.
Z vsem potrebščinam opremljen voz, v katerega so bili vpre-1 ženi štirje konji. Približal sej je poslopju ter obstal.
"Popoten voz, Mylord. Obisk j se obeta," reče Jim zamolklo, nakar zopet pogleda doli. "Stre-žaj odpira kočijo — neka dama je pravkar izstopila, Mylord, visoka, črno oblečena, zagrnjena dama —."
"Dama? Ali jo poznaš?" j vprša Jozua Jima.
"Ne, Mylord. Strežaj prihaja gori — dama je že stopila v Wlisonov grad —"
Stari Willy je pravkar stopil v sobo.
"Neka dama, Mylord, ki hoče samo vam povedati svoje ime, je pravkar dospela ter se želi pogovoriti z vami," je na-j znanil stari Willy.
"Damam moramo biti ustre-i žni," se zasmeje rdeče bradi Jozua cinično. "Naj pride!"
Jim stopi v ozadje ter se hoče odstraniti. To priliko izrabi ter zapusti sobo zaeno z Wil-leyjem.
V sosednih sobanah jima že pride črno oblečena in zagrnjena dama nasproti. Njena postava je bila veličanstva. Willy jo popelje v balkonsko sobo.
Zagledavši vstopivšo žensko je bil Jozua prvi hip presenečen ■ in iznenaden — izpoznal jo je po njeni postavi in njenem nastopu, še preden je odgrnila ' svoj pajčolan z obraza.
"Pri moji veri — izreden obisk!" je dejal Jozua z ironičnim nasmehom, "nepričakovan obisk!"
Dama vrže svoj pajčolan nazaj — in bledo obličje Mylady Armenije je bilo vidno. Že po njenih potezah na obrazu je bilo videti, da ji nekaj razjeda srce in da jo muči mrzlična razburjenost. Njene oči so se čudno svetile. Opaziti je bilo v njih skoro krčevito nemirnost.
"Prihajate iz San Francisca, blagorodna Mylady?" jo vpraša Jozua. Upali ste si na dolgo težavno pot? Bodite mi pozdravljeni v Wilsonovem gradu!"
"Vi veste, kaj me je privedlo semkaj, Jozua. Moram se iz-nebiti tega nemira, te negotovosti, ki mi razjeda dušo," odgovori Armenija. "Kje je Sir Edward?"
"Izvolite sesti\ Mylady! Ali še vedno niste opustili misli na nezvestega?" reče Joziia ter povede Armenijo k bližnjemu sedežu. "Še vedno ga ljubite, sicer bi si ne upali na to pot! Ali svojo ljubezen zapravljate do nevredneža! Za vas ni več nobenega upanja, nobenega pričakovanja več!"
"Ali me hočete umoriti, Jozua —."
"Ne, nasprotno. Ozdraviti vas hočem. Ali ne veste več, kaj vam je odgovoril Sir Edward, ko ste mu dali na izbero, ali naj se povrne k vam, ali pa bo pahnjen v siromaštvo? On je šel—in se nikoli več ne po-, vrne k vam."
1 Armenija je ob teh besedah še bolj pobledela, spustila se na stol ter obsedela kakor oka-mnela.
"Vaše besede mi ne zadoščajo. Imeti moram gotovost," je rekla z nizkim, votlim glasom. "Nič več ne morem prenašati te muke! Kje je Edward?"
"Smilite se mi, Mylady! Težko mi je dati vam tisto goto-
jvost, zakaj, že kar vnaprej vi-: j dim, da bo uničevalno vplivala j .na vas," je dejal Jozua. "Z I vsem svojim bogastvom ne mo-|rete kupiti svoje sreče! Ali mo-I rali bi biti močni ,morali bi ' pozabiti moža, ki ni vreden va-l.še ljubezni!"
"Usmilite se me ter mi odgo-j !vorite, kje je Edward!" j "Brezupen odgovor je, ki ga vam moram dati, Mylady! Sir Edward sledi tisti Elizabeti, ki izkuša prevzeti vašo pravico do : njega. Vsi poizkusi, poučiti ga J in pregovoriti, so bili zaman, i Vsi poizkusi, ločiti ga od nje, j so se izjalovili."	,
j "In je res to Elizabeta Wil-Ison, za katero se gre?" ; "Jaz sem vam že takrat v | San Franciscu povedal, da pra-\vk Elizabeta živi'!"
"Ona živi — in on jo je našel —" vzdihne Armenija.
"Samo še ena okoliščina je
: j
ugodna za vas — meni se lahko zahvalite za^o, Mylady," nada-jljuje Jozua z zamolklim gla-isom. "Dosedaj še niso priznali (Elizabete Wilson, in tudi še ni, mogla doprinesti dokazov, da je Edwardova žena. Pač pa so jo izpoznali za nesramno .pustolovko, ki je hči vdove Ro-i bin!"
"In Edward?"
"Seveda, on jo je izpoznal in priznal. Vendar pa tudi on ni-I ma nobenih dokazov." ! Armenija je temno strmela I predse.
"In kje je sedaj ona Elizabeta?" vpraša po kratkem oddihu.
"Hm, sodišče jo je priznalo vdovi Robin." , "Pa Edward?"
"Hm, Edward pa jo je zopet ■ odvedel vdovi Robin." r "Kam za božjo voljo in ke-daj ?"
) "Predkratkim v ono samotno i kočo na Sierri." i "In je združen z njo?"
"Ja tako mi je bilo sporočeno i j pravkar, čeprav še ne ve nobe-|den kaj gotovega. Bojim se,
-	Mylady, da ne bi bila vaša pot
-	zaman. Nič drugega ne boste i izvedeli, kakor to, da je Edward za vedno za vas izgub-
-	ljen."
Armenija pritisne svojo ro-) ko z belim, svilenim robcem za
-	hip na obličje, da na ta način i prikrije strašno bolest, ki se ji
[je pojavila na obličju, j Edward se ne straši niti ubo-.štva, niti nevarnosti; nadaljuje Jozua neusmiljeno. "Njegove misli so samo pri njej, ki jo ljubi tako, da ga ne more nobena sila na zemlji ločiti od nje. Vaš milodoneči glas bi šel ! neslišen mimo njega, Mylady. Zato si ga nikar ne prizadevajte izpreobrniti. On ne zapusti nikoli več Elizabete."
Armenija se je kakor uniče;, na zgrudila na stol •— dosegla jo je zaželjena gotovost, toda kako strašna gotovost je to, ki jo je pravkar izvedela!
"Pozabite ga, Mylady!" pristavi še Joz^ia.
Trenutno plane strašna žena s stola kviško — oči ji zablišče, in sila ter odločnost se je polastila.
"Nikoli! Nikdar!" vzklikne vsa razsebe. "To hi bila moja i smrt! Nikakor bi ne mogla
prenesti mis|i, da je Edward ] last druge. Dokler živim, bonni zahtevala svoje pravice do n j e-1 i ga, potem pa naj bode ona Eli-,1 zabeta, karkoli hoče. Jaz sem poročena z njim in nikoli ne ' pretrgam te vezi razen če um-1 rem."
Jozua se satansko zakrohota.
"Bojim se le, da vam ta sklfip ne bo nič koristil, Mylady," pri- j pomni Jozua. "Edward se ne ! bo dal več pregovoriti k temu,' ' da bi zapustil Elizabeto in se j povrnil k vam!"
"Ona ali jaz!" vzklikne Armenija ponosno vzravnana. "Dokler ni dokazano, da živi Elizabeta, toliko časa so moje pravice nedotakljive, in jih bom vedno dalje" uveljavljala, gospod, uveljavljala, pa če tudi pahnem raditega ono osebo, ki se je vsilila med mojega moža in mene v propast!"
"In če naposled vendar le do-
kaže, da je ona prava Elizabeta?" vpraša Jozua rahločutno, in opazuje s prežečimi pogledi vtis svojih besed, "kaj če se ji posreči doprinesti resnični dokaz, kaj potem?!"
"No, potem raje umrem!" vzdihne od srčne boli, Armenija.
"Smilite se mi, sem mogel ločiti IFm) človeka. Vse sem Pjf ' bi vam ustregel-vam še zanaprej, te| goče kaj pomagab pa prosim, da se !1f |i. gostilno, kjer bi se^A tili neudobno, ami"1 gostoljubnost
1900
V zalogi imamo	^
GRAND PLINSKE KUHINJSKE PE^
Mi vam pomagamo izpolniti prošnjo za doba,c
NORWOOD APPLIANCE & FURNlTlXv
6104 ST. CLAIR AVE.	lor.
JOHN SUŠNIK, lastnik	iij
.............................................................................mil* 1
n
If
Ali Iščete delo?
TRPLJENJE MLADE MATERE
ROMAN
4
"S.-***-.