Naročnina	^^	ж.
^L^	ТГ	i дг^* Ж, / IV 4 rf^
ce- ^^^^^	/^ш шу	ш	^^^^ ш шШш^^ шШШ
loletno 46 za ^^Н^ ШШ	|HV	Ж ШШ	Ш	Mf W П
Kopitarjevi ui.6/111
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna »96, 2994 ia 205»	---Utaja veak dan sjotraj, re*en ponedeljka m dneva "«»ii
tek. račun: Ljnb-i na št 10.650 ia '<49 za inserate; ■ijevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
U prava: Kopitarjeva 6, telefon 2V93
. . k»
K vprašanja katoliške cerkve v Nemčiji
Hitler ne želi boja s katoliško
Cerkvijo
Razpust organizacij - casus bpfli
Miinchen, 22. maja. Po Hitlerjevi Nemčiji gre, kakor znano, val navdušenja za izravnanje vsega političnega, kulturnega in gospodarskega življenja pod kljukastim križem. Toda zdi se, da je Hitler izenačevalni pohod, ko bi imele priti na vrsto tudi katoliške organizaoije, zaenkrat zavrl. To ne bo toliko posledica zmernega političnega zadržanja centruma, kolikor odločne in nedvoumno izražene volje vsega katoliškega nemškega episkopata, da bi razpust katoliških prosvetnih in mladinskih organizacij smatrali za casus belli, za vojiio napoved katoliški cerkvi. Kajti, če se katoličanom pusti neko nadzirano svobodo samo še v zakristiji in cerkvi, potem to ni več svoboda polnovrednega državljana ampak njeno grobo zatiranje v prvobitnih naravnih pravicah.
Katolicizem - varuh in oposa države
Morda pa na voditelje narodnosocialnega gibanja ni vplival samo strah pred kulturnim bojem in negotovim potekom in koncem, ko bi si pri vseh težavah, ki jih imajo doma in v zunanjem svetu postavili proti sebi še strnjeno fronto katoliške Cerkve — verjetno je, da je prodrlo boljše spoznanje in uvidevnost, da more biti katolicizem s svojimi prosvetnimi in kulturnimi organizacijami najboljši zaveznik države in vlade, ki se hoče boriti za narodni preporod proti razjedajoči korupciji med mladiro, kakor tudi proti organiziranemu maierializmu in komunizmu,
Poslanica kardinala Berirama
Skratka, nameravana razpustitev katoliških mladinskih in prosvetnih organizacij se ni izvedla in ravno te dni je kardinal dr. Bertram iz Bresla-va izdal okrožnico, v kateri pravi, da more v sporazumu z vlado in državnim kanclerjem Hitlerjem katoliškim organizacijam sporočili,
da naj nemoteno in pogumno naprej delujejo v svojih društvih. Nobenega vzroka ni za malodušnost ir. boježriost, nasprotno, organizacijsko delo naj se vrši še z večjo vnemo na istih katoliških osnovah kot doslej.
Kardinal Bertram potem dobesedno nadaljuje:
»V sporazumu s sedanjo državno vlado govorim, ko vam sporočam: Nova vlada ni le voljna, da katoliško cerkev tolerira, ampak polaga veliko važnost na to, da cerkev razvije vse svoje orgar.izatorične žile v ljudskem javnem življenju, predvsem v boju proti brez-boštvu, boljševizmu, marksizmu in zlasti proti nenravnosti in razbrzdanosti. Vlada nima namena potisniti cerkev v zakristijo, ampak želi, da razvije vse svoje duhovne in duševne sile v istem stremljenju, ki ga država s svojo politično močjo zasleduje.
Za takšno delo nam ni treba novih pobud. Katoliška duhovščina fci episkopat se z leta v leto obračajo na vse kroge naroda in jih pozivajo na boj proti brezboštvu in svobodo-miselstvu, proti marksizmu in cerkvi sovraž-
Zanimiva izva ania „Osservatore Romano"
Katoličani podpirajo vsak režim, ako spoštu e pravice Cerkve
V tej zvezi so zanimiva izvajanja vatikanskega glasila »Osservatore Romano« (št. 117), kjer člankar govori o zadržanju nemških katoličanov do nove vlade in jih brani očitka kapitulacije.
»Stvar nikakor ni nova, da katoličani iz domovinske ljubezni sodelujejo. Oni morejo podpirati vsak režim, samo da resp.ïktira pravice cerkve, garantira za mir in je narodnemu občestvu v korist.« V teh treh točkah je lapidarno formuliran program za možno sodelovanje katoličanov pri kakem režimu.
Vatikansko glasilo nadalje izvaja po smislu I okrožnice nemških škofov: Škofje so izrazili pri-I pravljenoet katoličanov, da pod gornjimi pogoji I sodelujejo. Da hoče vlada zgraditi državo na kr-. žčanskih temeljih in živeti s cerkvijo v prijateljstvu, je treba z odobravanjem vzeti na znanje. Toda sila sama ne zadostuje in smatrali bi za nasilje, ko bi se hotelo ustanoviti državno cerkev, . kakor nekateri hočejo. Veta in cerkvena disci-
plina je izključna zadeva cerkve. Kdor bi posegal na to polje, bi gotovo samo škodoval... Narodni obnova je tudi stvar pravičnosti in vestnosti. Vsi morajo biti pred zakonom enaki v kolikor sodelujejo z ljudstvom in državnimi oblastmi. Kakor se obsojajo izjemni zakoni proti Nemcem v inozemstvu, tako je tudi doma vsaka neenakost državljanov pred zakoni nedopustna, posebno, če gre za poštene, marljive in neoporečne uradnike. Izjava škofov končuje z zahtevo po ohranitvi družinske avtoritete, konfesiomalnih šol in katoliških mladinskih organizacij.«
Od teh zahtev katoličani tudi v Nemčiji nieo in gotovo tudi ne bodo odstopili. Ako so narodfli socialisti toliko pametni, da bodo pravice Cerkve respektirali in se ne vdab ekstremnim strujam, ki so v stranki, jim je treba samo čestitati, ker bo to zlasti v konfesionalno neenotni državi le v korist državi in narodni skupnosti.	Dt. W.
Namen Hitler-Mussoliniieve »(fret
(0d našega pariškega informatorja)
Franc'îa pred
Pariz, 23. maja.
težhim it aio&ami
Še nikoli po letu 1918 francoska diplomacija ni stala pred tako težko nalogo kakor sedaj. Francoska diplomacija je zaradi Hitlerjevega govora v nemškem državnem zboru, v katerem se je nemški Fiihrer potem, ko je lota in leta oznanjal maščevanje zaradi poraza v svetovni vojni, čez noč prelevil v najmiroljubnejšega državnika sveta, prišla v veliko zadrego. Če se spominjate, da sem Vam že ob priliki Hitlerjevega govora sporočil, da je bil ta govor plod sporazuma mod Hitlerjem in Mussoli-nijem. potem lahko sklepate, kdo je bil tisti, ki je francosko diplomacijo spravil v tak položaj.
Odkod nemški preobrat v Ženevi
Mussolini je Hitlorju jako dobro svetoval: Nemčiji neprijazno razpoloženje v Angliji in v Ameriki,
moč vseh držav, ki čutijo, da so po anglo-italo-nemških eksperimentih le nekoliko ogrožene.
Sicer pa nas revizionizem prav nič ne plaši. Zakaj tudi? Mi namreč popolnoma resno računamo s tem. da bomo v danem trenotku, tudi v primeru, ki ga oznanja ameriški državni tajnik Cornell Hull, govoreč o povratku na program VVilsonovih točk o samoodločbi narodov. pripravljeni, da predložimo svoje račune, ki še niso likvidirani. Ako se ne motimo, obstoja v Istri neka »Wilsonova črtac in naši primorski Slovenci niso nikdar smeli odločevati sami o sebi, samoodločba na Koroškem pa ie hila korumnirann ne mnlo no vndiicrnli ita-
kjer so Hitlerju najbolj zamerili njegovo protiži-dovsko gonjo in brutalno preganjanje demokratskih elementov, pa tudi njegove in njegovih prijateljev grožnje, da si bo Nemčija pomagala sama. akn ji velesile ne dovolijo enakopravnega položaja, se jc po njegovem miroljubnem govoru v Reichstagu čez noč spremenilo naravnost v navdušenje. Kako zelo Fiihrerja vodi Mussolini, sc razvidi posebno jasno iz instrukcij, ki jih jc po Hitlerjevem govoru dobil nemški delegat na razorožitveni konferenci Nadolny. Dočim je namreč Nadolny še nedavno zavzemal sta-liščo, da se morajo ali vse velesile razorožiti do tisto stopnje, ki jo zavzema nenwka oborožitev po omejitvah versaillskcga miru. ali pa se bo Nemčija sama oborožila do iste stopnje, na kateri je danes francoska vojna moč, in je v tem smislu odklanjal tudi MacDonaldov razorožitveni predlog (da se naj uniči vse napadalno orožje) — je sedaj Nadolny naenkrat vseskozi pristal na MacDonnldor načrt in je v nekaterih točkah šel celo preko njega! Tudi ta taktika je očividno inspirirana od Italije, ki je prva med vsemi velesilami v Ženevi brezpogojno sprejela MacDonaldov načrt.
Ofenziva oroti Franci ii
Namen Mussnlini-Hetlerjcve igre je popolnoma jasen: izolirati Francijo. Francoski politiki so se bili zadnje čase že skoro popolnoma udali lepi iluziji o enotni fronti treh svetovnih velcdcmokra-cij. Toda to idejo sta jim sedaj italijanski in nemški diktator temeljito pokvarila. Zakaj sovražnik jc naenkrat izginil popolnoma s pozorišča in na njegovo mesto je stopila Nemčija v popolnoma novem kostumu. Ta Nemčija se je seduj popolnoma identificirala z MacDonaldovim razorožitvenim programom in principi Rooseveltove poslanice, tako da bi
Rim in Berlin prijatelja za ceno neodvisne Avstrije
Pakt štirih
Včeraj smo priobčili daljšo vest iz Ženeve, da se je med italijansko vlado na eni ter med veleposlaniki Francije, Anglije in Nemčije — slednjo je zastopal tudi Hitlerjev osebni zuup-nik, pruski ministrski predsednik Gôring — na drugi strani, dosegel načelni sporazum glede sklenitve pakta med štirimi evropskimi velesilami. Dogodek je velik, posledice so daleko-sežne. Prav je če se vsa pozornost posveti di-plomutskemu delovunju v italijanski prestolici, Ker predstavlja v impozantni verigi mednarod-nopolitičnih pogajanj, ki jih doživljamo, najmočnejši člen, na katerega se obeša usoda razorožitvene konference v Ženevi in uspeh mednarodne gospodarske konference, ki je naznanjena za 12. junij v angleški prestolici.
Sedanji načrt pakta štirih velesil je prav za prav že druga, če ne tretja izdaja, zelo spremenjena, pomnožena in izbrušena izdaja naj-prvo od MacDonalda v jesenskem zasedanju Zveze narodov v surovi obliki podane zamisli o evropskem kuratoriju. ki bi v duhu sodobnega razpoloženja za krepke kretnje prevzel usodo Evrope izključno v svoje diktatorske roke. Italijanski prvi minister Benito Mussolini je to idejo v zimskih mesecih in z diskretno pomočjo angleškega veleposlanika sir Eric Gra-hama temeljito proučil ter 18. marca, ko sta angleški prvi minister Ramsay MacDonald in njegov zunanji minister sir John Simon izstopila iz aeroplana v Oistiji, oba angleška državniku, še bolj pit seveda evropsko javnost pre-ecnetil s konkretnim načrtom o sporazumu med štirimi velesilami glede skupne rešitve vseh velikih političnih in gospod a rsk i h problemov, ki pretresajo Evropo sedaj in bi jo utegnili vznemirjati skozi bodočih io let.
Rimski pakt — tako namreč smo takrat imenovali Mussoiinijev načrt — je izzval povsod nezadovoljnost, ker je morda hote naivno, kar se drugače imenuje tudi predrzno, odprl vi.rnšanje icvizije mirovnih pogodb, ki pa naj bi se ne izvršila nn ozemlju štirih velesil-pod-uisnic :egn pakta, атртк na živem telesu malih držav, pri čemur se naj razumejo države Male zveze in Poljska. Reakcija je bilo viharna. Po državah Male zveze je treskalo, na Poljskem je grmelo. Francija je začutila hodalce in stopila v pozor, Anglija je kazala nedolžno indigniranost in svetovala zmernost, Nemčija je zavihtela hoj no kopje. Takoj 1. aprila je MacDonald. prvi med vsemi državniki predložil Mussolini ju drugo besedilo sporazuma štirih. ki je odstranilo domala vso hrapavost načrta 14. marca, štiri dni pozneje, 10. aprila je prispel v Rim, obdan od vročega odobravanja »malih držav«, francoski protipredlog. ki je imel namen odstružiti od originala vse grče, ki so preveč bodle v oči narode Male zveze in Pol jsko. Francoski protipredlog je povdaril vso iskreno pripravljenost Francije, da sodeluje pri imenovanem sporazumu, kjer se bodo velesile brigale le za »svoje lastne zadeve« pod pogojem seveda, da se bo pristopilo k reviziji mirovnih pogodb, o kateri govori člen 19 pakta Zveze narodov, le v duhu členov 10 in 16 istega pakta, ki govorijo o nedotakljivosti državnega ozemlja, o politični suverenosti držav in naštevajo tudi kazni, s katerimi se bo postopalo proti državi, ki se je pregrešila proti eni ali drugi teh določb pakta Zveze narodov.
Nemčija, ki je stavila velike nade v politični eliksir, ki ga je skuhal Mussoiinijev laboratorij. je opazovala to prilivanje britanske in francoske vode z užaljenimi čuvstvi ter je takoj 22. aprila podregaia v Rimu, da si naj Italija ne pusti pokvariti prvotnega predloga od 18. marca. Za enkrat ni znano, koliko je Mussolini vpošteval Hitlerjeve želje, pač pa zna biti res. da je sporazumno z angleško ambasado v Rimu le hotel nekoliko poplačati pridni govor nemškega kanclerja 17. maja, sestavljen zopet po nasvetih Anglije in Italije, ter v novi izdaji svojega načrta prezreti nekatere predloge francoske vlade, tako da je Francija, nič pozneje kakor v torek, 18 maja, zavrnila en bloc vse spremembe, ki jih je v imenu Mussolinija brzojavil svoji vladi v Parizu francoski veleposlanik v Rimu, Henri de Jouvenel. Ker je včerajšnja vest o doseženem sporazumu izrecno povdarjala pristanek francoskega veleposlanika, je eum upravičen, da je italijanska vlada dogovorno z Goringom in sir Eric Gra-hamom svoj načrt še enkrat spremenila tako, da je v glavnem vodila račune o francoskih pomislekih in tako dosegla načelni pristanek Pariza.
Sedaj pa nastane vprašanje, kakšno stališče nai zavzamemo mi, kajti, mala država, velika država, pri tako pomembnem medna-rodnopolitičnem dogodku nain ne bo nihče zameril, če imamo svoje mnenje. Ali se naj veselimo tega pakta, ki je bil toliko spremenjen, da je nanj lahko vsaj v načelih pristala naša zaveznica? Veselimo se tegu pokreta lahko v toliko, ker predstavlja važno etapo na poti proti zvezi evropskih narodov, ideal, za katerega so se poleg Brianda navduševale in se še navdušujejo vse evropske države. Pri tem pa v razigranosti ne bomo pretiravali, ker je temeljna tendenca sporazuma med štirimi velesilami naperjena kolikor toliko proti Franciji, naši zaveznici, in neposredno proti nam, kot zaveznikom Francije. Ali se naj zaradi tega vdajamo strahu pred liodočiiostjo? To bi bilo še manj na mestu, ker bi prvič nupravljnlo vtis, da ne zaupamo udarni sili Jugoslavije, drugič bi pa razodevalo obupno nepoznavanje sodobnega psihološkega razpoloženja evropskih narodov. Tako na nič pa nismo, da bi si smel drzniti vsakdo, da amputira po našem telesu. Mar ne? Potem imamo Malo zvezo, potem imamo Poljsko, potem imamo še Rusijo, torej ogromne svetove in mase ljudstva, ki se ne bodo prostovoljno ponujali na žrtvenik na ljubo morebitnim kapricam kakšne članice sporazuma štirih velesil! Zakaj bi se torej vznemirjali ali boljše rečeno, pustili vznemirjati, rl(4iali okrog sebe z nezaupanjem, mesto da >i vzidani v nepremagljivost naših pravic in v ljubezen do naše domovine z dostojanstvom zrli 'in vse te dogodke, ki bodo, v kolikor so morc-oiti nevarni. Le konsoliditali notranjo odporno
lijnnskega komisarja princa Borghese. Če bo s|x>razuin štirih odprl vprašanje revizije mirovnih pogodb, bomi mi, vsaj tako si tolmačimo našo patriotično dolžnost, prvi ploskali ter se do zadnjega zgrnili okrog one jugoslovanske vlade, ki lx> v imenu jugoslovanskega kralja in države šla za zeleno mizo zahtevat one Jugoslovane. ki so nasilno ostali izven narodne države Jugoslavije, v katero se vsi brez pridržka želijo vrniti.
Mi sc torej ne smemo «praviti iz ravnotežja. posebno ne. ker razumemo popolnoma upravičeno težnjo Mussolinija. d« se nui dâ v kakšnem svečanem mednarodnem aktu nedolžno priznanje za njegovo desetletno delovanje, kajti potem smemo bolj kot kedaj pričakovati, da l>o s paktom, ki bo nosil njegovo ime, in s zlatim peresom, s katerim ga IkmIo podpisali, šel tja. kninor so šli državniki Ixikarna in Kel-logovega papirja — v zasluženo uživanje mednarodnega spoštovanja. Zgodovina Ikj šla pn svojo pot naprej. Če bomo ostali trdni v optimizmu in dosledni v svojih življenjskih ciljih, na nas. mule narode, nc bo pozabila.
Zato so bila prizadevanja italijanske diplomacije v zadnjem času haperjena t cejoti na to, da se Hitler odreče Anschlussu in da sc prikupi anglosaškemu svotu, ki ga јч> bil tako brutalno ml sebe odbil. Mussolini je Hitlerju izjavil, da bo Italija pustila vse svoje revizijske zahteve pasti in da se ho dcsintcresirala tudi za najbolj upravičene zahteve Nemčije glede spremembe njenih meja, ako Hitler ne ho svoje politike popolnoma preokrenil. Hitler je zahtevam oziroma nasvetom dticcja sledil, nakar je bil (îoring povabljen v Rim. kjer je od Mussolinija sprejel dar za to. ker je Hitler tako hitro in voljno sledil nasvetom Italije. Hitler je bil namreč že večkrat podrezal v Rimu, da naj Italija ne pusti pasti svojega načrta o direktoriju štirih j velesil, zlasti ne ideje o reviziji »ersaillskc. ncuill-ske in saintgcrinainskc mirovno pogodbe. Mussolini
nema socializmu ter komunizmu, proti javni nemorali in zastrupljanju družinskega življenja, v prvi vrsti pa seveda nismo nikdar pozabili poudariti važnost krščanske vzgoje mladine.«
Kardinal Bertram zaključuje svojo okrožnico s svojim sporočilom:
»Katoliškim mladinskim, moškim in žer.skim organizacijam, katoliškim stanovskim društvom naj služi v pomirjenje, ako jim iz pisma državnega kanclerja Hitlerja od 28. aprila 1933 sporočam razveseljivo zagotovilo, da vlada njihovega delovanja ne bo ovirala, če bodo ostala na svojem delovnem področju. Vlada si i obema nemškima veroizpovedima ne želi konfliktov ampak odkritega sodelovanja v korist države in obeh cerkva.«
Francija, ako bi ostala pri svojih (stvarno globoko utemeljenih) pomislekih in pridržkih, ostala popolnoma osamljena in no bi bilo ničesar lažjega za Nemčijo, kakor dokazati tudi pred ženevskim lo-runioin, kar njeni publicisti dokazujejo žc petnajst let po svojih glasilih, da je namreč edini in pravi sovražnik miru v K v ropi Francija in da le na Francijo pada odgovornost, čc se bo razorožitvena konferenca razšla brez rezultata.
Revizija, za'ai, kie?
Dn se je ta rafinirana sprememba nemške politike skuhala v Rimu, dokazuje tudi dejstvo, da je (Joring odpotoval v Rim, kjer so njegove sestanke z Mussolini,jem fišistični listi komentirali kot izredno vačno diplomatično dejstvo. Mussolini je svoj-čas Hitlerju zelo zameril, da je s svojimi skrajno neprevidnimi in vehementnim.i nastopi pomagal, da se je njegov načrt direktorija štirih evropskih velesil ponesrečil. Tedaj jc izgledalo, kakor da je Mussolini žc popolnoma i :signiral na to. da hi se tak direktorij sploh kdaj ustvaril in se lotil tiste stvari, ki je Mussoliniju najbolj pri srcu, namreč postopne revizije mirovnih pogodb. Zakaj ničesar drugega ne namerava Mussolini kakor samo lo! Ou mora izpolniti, kar je obljubil Madjarski in Bolgariji pa tudi Nemčiji. Kajti le na ta način je mogoče oslahiti Francijo in njene zaveznike in ustvariti v Evropi lak položaj, da ho Italija v resnici zavzemala v srednji Evropi tako dominantno mesto, kakor ga Mussolini obljublja Italijanom že celih deset let. Tudi do kolonij ho Italija prišla samo na ta način. Zato je razumljivo, da je Mussolini Hitlorju zelo zameril njegovo neprevidno in nepremišljeno politiko, ki v očeh Anglije ni kompromitirala samo nemiikoga režima, ampak tudi Mussolinijevo politiko. Ncvolja Mussolinija je prišla do vrhunca, ko je nemški režim grozil v pestjo tudi Avstriji, da jo ho pohodil, ker se bržčas ni zavedal, da taka grožnja pomeni obenem tudi grožnjo Italiji, ki stoji na Brennerju in ki smatra neodvisnost združene Avstrije in Madjarsko kot neobhodno ba-riero zopor obnovitev velike Nemčije od Batta do Adrije.
je sedaj, ko se jo Hitler uklonil njegovemu stališču glede Avstrije in glode oborožitve. Hitlerja hono-riral s tem. da je zopet privlekel iz žopn pakt če tvorice!
Franci a se ne da begali
Francoska diplomacija čisto dohro ve. kaj Mussolini s tem paktom namerava. Istotako tudi ie, da Hitlerjev prookret > razorotitvenem vprašanju ni odkritosrčen. Toda ona mora biti skrajno previdna da ne bi mogla pasti na njo niti sencà oè'lka. ako bi se razorožitvena konferenca kljub vsemu temu izjalovila. Treba je počakati, kako se bo Hitler io pet preokrenil, kakor hitro bo videl, da mu tuili njegova najnovejša taktična poteza ne bo pomagala do cilja. Zato mora Francija izjaviti svoj načelen »porasum k ideji intimnega sodelovanja štirih ve-
' h , vrho miru in sprejeti tudi MacDonaldov •, ;..c>i ni predlog — čas za njen nastop bo priti oh'. I.o so bo izkazalo, da Nemčija noče dati iisiiti političnih garancij zu varnost Francije in njenih zaveznikov, ki so nujno potrebne, če nuj l''rani'iju in njeni zavezniki uničijo ves svoj dragoceni vojni materijal, kakor to zahteva predlog ludcškegii premiera. / eno besedo, Francija se v " tie* i ne bo pustila izolirati po nobenih diplonia-icniit igrah, ampak ho mirno počakala. da se po-kuïo iu faillit razgali vsa neiskrenost nemške in italijanske politike.
Sicer pa Vam moram sporočiti, tla pakt četverice nikakor -v ni sklenjena stviir in da tozadevni iv irctiHi e niso končani.
ze razočaram
Resolucija vel. fašističnega sveta
Dočim so fašistični listi dosedaj vsak še tako ni ali uspeh Mussolinijeve diplomacije razpihovali v veliko zinago, se zdaj splošno opaža, da so nji-'luvi komentarji k razgovorom o paktu četvoricc îcnavadno skromni in niso nameščeni niti na prvo mesto.	i
Stališče držav
Budimpešta, 23. maja. ž. Posebni dopisnik iz Ženeve javlja Az Estu«, da so ministri držav Male zveze imeli včeraj posvetovanje o paktu štirih velesil in sklenili, da vložijo protest, ker Mala îvcza ni bila niti pozvana niti informirana o pogajanjih štirih velesil. Posvetovanje zastopnikov držav Male zveze je trajalo pozno v noč, nakar ie bila skupna večerja, katere pa se je udeležil tudi predsednik razorožitvene konfcrence Hcnderson. Nato se jc razgovor nadaljeval. Sklenjeno je bilo, da bo na današnji seji v imenu držav Male zveze sporočil romunski zunanji minister Titulcscu skupno stališče in vložil protest že radi tega, ker Mala sveža ni bila pravočasno obveščena o pogajanjih, ki so sc vodila v Rimu. Dopisnik »Az Èsta.< ie
Zgodovinski dnevi v Ženevi . ..
Vsi današnji italijanski listi prinuiajo na prvi strani nek članek Mussolinija o zmagah italijanskega orožja v svetovni vojni in šele poleni pišejo o diplomatičnih pogajanjih v Rimu, poudarjajoč, da pakt čctvorice še ni sklenjen,
Tudi govor podtajnika Suvicha o mednarodnem položaju v poslanski zbornici 22. maja !,• v pogledu pakta zelo redkobeseden dasi sc ju splošno pričakovalo, da bo temu dogodku posvetil največjo pozornost. Šc bolj značilno je to, dp je prvotno smatralo kot izven vsakega dvoma, da bo ta govor imel Mussolini sam.
Tudi iziavu velikega fašističnega sveta, ki seje zbral 22. maja zvečer pod predsedstvom Mussolinija, ki je imel referat o mednarodnem položaju, jc zelo rezervirana. Mussolini je izjavil, da se je politično ozračje Evrope po poslanici Roosevelta in govoru Hitlerja znatno izboljšalo, nakar jc veliki svet sklenil resolucijo, v kateri značilno pravi, da morn italijanski narod polagati vse svoje liadc ; v prvi vrsti na svojo lastno moč.
Iz lega diplomatični krogi sklepajo, d t med-i narodni položaj nikakor šc ni tako razjasnjen, kakor bi bilo sklepati iz skrajno optimističniii ;;!n-t sov iz anglosaškega sveta.
KraSKJjanskgtfelnica preprog Drinske banovine v Sarajevu
Obiščite
v veliki dvorani hotela „UNION"
ocl 27. maja do 31. maja od 9. do 12. ure dop. in od 2. do 7. ure zvečer Sprejemamo naročila na 24 mesečno odplačevanje brez naplačila
za ubojem okrog PSu$a
vprašal Normana Dawisa tudi o vprašanju r vizije. Ameriški delegal jc izjavil, da noče dati nobenih informacij o tej zadevi. Rekel pa je, da marajo vprašanje revizije proučili interesirane držav.? med seboj, ker Združene države na tem vprašanju nimajo nobenega interesa.
Potiska noče pahta
Varšava, 23. maja. tg. Oliciozna »Gazcta Poij-ska« izjavlja: »Tudi čc bi se pakt četvoricc odrekel temu. da bi vsiljeval svojo skupno voljo proti katerikoli drugi državi, je pakt četvoricc brez vsebine in bi kot varanje javnega mnenja že povečal obstoječi kaos. Poljska bo zase pobijala ta pakt tudi potem, ko bo sklenjen.«
Ptuj, 23. maja.
Zopet .sc je dogodila v okolici Ptuja žalostna družinska tragedija, katere smrtna žrtev jc postal 72 letni prevžitker Franc Petek iz Drstelja pri Sv. Urbanu. Mlada zakonca Josip in Marija Herič sta pred nekaj leti kupila od Franca Petka srednje posestvo in prevzela prodajalca Petka kot preužit-karja v dosmrtno oskrbo. Ker pa kupca nista izpolnjevala svojih v pogodbi prevzetih obveznosti, je nastalo nespovazumljenje, kateremu so sledili trajni prepiri med prodajalcem in kupcema. Tako
je prišlo do usodepolnega prepira tudi v ponedeljek, 22. 1, m. popoldne ob 2. Marija Herič se je oborožila z debelim železnim drogom in je med prepirom udarila Franca Petka po glavi, da se jc zgrudil in v nekaj trenutkih izdihnil. Ta surovi napad in njega posledice je ondotno prebivalstvo skrajno razburil in to tem bolj, ker jc bil pokojni Petek znan kot dobričina. Truplo so pre.nesli v mrtvašnico pri Sv. Urbanu, kjer je izvrišila sodna komisija v torek, 23 .t. m., obdukcijo. Morilko Marijo Herič, ki jc šele 24 let stara, so orožniki prijeli in odvedli v zapore okrajnega sodišča v Ptuju,
Borba za mir m varnost
Žc.-.jva, 23. maja. tg. Delegati petih glavnih držav: ameriških Združenih držav, Anglije, Francije, Italije in Nemčije so se sedaj zedinili o tem, ali naj se najprej razpravlja o varnostni klavzuli angleškega načrta, ali o razorožitvenih določbah, dogovorili so se, da bodo menjaje vsak dan govorili enkrat o razorožitvi, drugič pa o varnosti. Danes bodo začeli razpravljati o vojnem materialu, iutri bodo govorili o vannosti, pojutrišnjem zopet o vojnem materialu itd. Angleški zunanji minister r Solin Simon bo jutri predloži! načrt glede vprašanja varnosti. Imeli bodo na dan po dve eeji in iako tipajo, da bodo hitro napredovali toliko, da ■odo se pred 12. junijem opravili tudi tretji del uigleškega načrta z določbami o razorožitvenih ezultatih in mednarodni kontroli.
Francoska zmaga
Pariz, 23. maja. ž. Francoski tisk slavi včerajšnji dan v Ženevi kot uspeh francoske delegacije, 'ifÉT je Boncourju zopet uspelo spraviti na dnevni rud vprašanja varnosti. V svojem ženevskem poročilu ugotavlja agencija Radio, ki je dobila brez dvoma poluradni namig, da je intervencija Paul-Dcncourja odstranila veliko nevarnost od Fran-rije. Herriotov organ »Ere Nouvelle« poroča, da zasledujejo Dawis, Simon in Nadolny samo en :rlj in ta je, da znižajo francoski ofenzivni mate-rial. i rancija mora to njihovo namero odločno odbiti in trdovratno ostati na svojih dosedanjih nahtevah, kajti brez efektivne razorožitve tudi ni efektivne varnosti. Šc ostrejši je »Echo de Pariš«, ki pravi, da je v Dawisovih izjavah zelo malo svetlobe, pač pa je v njih mnogo mraka. Združene drž.ave si pridržujejo popolno svobodo, da v vsakem posameznem slučaju po svoji uvidevnosti in interesih odločajo, ali naj pristanejo na blokado napadalca ali ne, in tudi definicija napadalca je zelo površna.
Angleško mnenje
London, 23. maja. ž. »Times« poročajo, da je bil včerajšnji dan v Ženevi zgodovinski in pravi, da bitka še ni končana, čeprav so doseženi veliki rezultati. Vse kaže, da prevladuje ideja o znižanju splošne oborožitve. : Daily Telegraph« z zadovoljstvom ugotavlja, da je Amerika ubrala drugo pot, ki bo privedla do končnega cilja. Toda obstoja še odločen odpor od strani Francije in s tem v zvezi so nastale precejšnje težkoče. »Newyork Chro-nicle« misli, da je bil včeraj najvažnejši dan v zgodovini razorožitvene konference, ker se je Amerika zavezala, da bo v bodoče želeč ohraniti mir v svetu, igrala aktivno vlogo v evropski politiki. Edino »Daily Express« ni zadovoljen in piše, da so snoči v Ženevi padale zgolj prazne besede. Bodimo pošteni in priznajmo, da stojimo neposredno pred veliko tragedijo narodov in časa. Ne hva-imo uspehov, ki jih še nismo dosegli. Tako zaključuje list.
Dunajska vremenska napoved: Menjaje oblačno, tuintam morda .deževno, nižja temperatura.
Ameriški predlog! nesprejemljiv
Pariz, 23. maja. tg. O razorožitveni tez.i Normana Dawisa je tu deljeno mnenje. Ilerriotova : Ere. Nouvelle pravi, da so novi predlogi enostavno nesprejemljivi. Amerika je zavarovana z dvema oceanoma. Anglija živi v varstvu svojega brodovja, ki je močnejše kakor vsa brodovja Evrope skupaj. Francija ne sprejme enakopravnosti na suhem. Tudi ne sprejme pomorske paritete, ker bi morala ogra-žati francoske vojaške transporte. To nam liudi samo tako varnost, ki je nc moremo zamenjali z.a pakt štirih velesil, katerega pravi cilj je ta, odtujiti nam naše prijatelje v srednji in vzhodni Evropi ia na Balkanu. Glede razorožitve moremo in hočemo oddati samo toliko, kolikor nam ho prej dala efektivna varnost. . Echo de Paris; izraža bojazen: Če bi jutri v Gdansku ali na Dunaju narodni socialisti prišli do oblasti in kršili versaillsko mirovno pogodbo glede Gdanskega ali avstrijske neodvisnosti, morata pač Poljska in Mala zveza imeli pravico, rešiti mednarodne pogodbe.
Tudi Amerika nezadovoljna
Newyork, 23. maja. tg. Tudi tu je mnenje o govoru Normana Dawisa deljeno, ker se z njim prekinja dosedanje ameriško tradicionalno načelo, da
se Amerika ne vmešava v evropske razmere in nalaga pretežno mornlično odgovornost na ameriške Združene države. Kljub temu, da ima Koosevelt v kongresu silno večino, ni torej ratifikacija pakta povsem zagotovljena.
Sttecanosîi jubilejnega leta
Rim, 23. maja. Ig. Po velikonočni slovesnosti letošnjega jubilejnega leta sc bo tudi prazni!; Vne-bohorla letos praznoval posebno slovesno s tem, da se bo papež .kakor leta 1921), takoj po sklepu la-teranskih pogodb, odpeljal iz, Vatikana v lateran-sko baziliko, da bo tam celebriral sveto mašo in blagoslovil narod s cerkvenega balkona. Seveda tudi sedaj nc bo slavnostnega sprevoda, temveč se bo pripeljal v luteransko baziliko zjutraj navsezgodaj v zaprtem avtomobilu. Papež bo kleče, kakor vsak katoliški vernik, obiskat svete stopnice poleg lateransko bazilike do častitljive relikvije, za katero je naročil nov razkošen okvir, dočim bodo stari okvir spravili v vatikanski muzej. Pristop v lateransko baziliko bo meti sveto mašo popolnoma prosi, tako da je računali z velikimi množicami. Zvečer pa bo potem običajna procesija, kakršne so ponavljajo na dan Vnebohoda, in se jo bodo udeležili tudi zastopniki državnih oblasti. Papež pa se te procesije ne bo udeležil, temveč se bo vrnil v Vatikan neopaženo.
Seja vlade
Beigrad, 23. maja. Danes od 11.30 do 13.15 se je vršila seja vlade pod predsedstvom dr. Milana Srskiča.
Pred Pck:ngom
Tokio, 23. maja. ž. O zasedbi Pekinga in Tien-cina po japonskih četah še vedno ni vesti. Le iz poluradnih krogov se čuje, da že vedno ni določeno, ali bodo Japonci sploh zasedli ti dve mesti, ali ne. V prvem primeru bi morale japonske čete dobiti močno okrepitev, ker s četami, ki se nahajajo v Mandžuriji, nc bi mogli uspešno izvršiti ofenzivo. Radi tega ni izključeno, da bo japonska vlada okrepila samo poslaniško stražo v Pekingu in konzularno stražo v Tienciuu. — Dopisnik Rcuterjc-vega urada je dobil iz vojnega ministrstva informacije, da so japonske čete zasedle Šangčao ter sc sedaj nahajajo v neposredni bližini Pekinga. — Kitajske oblasti so sc obrnile na britanskega veleposlanika s prošnjo, da posreduje, da sc doseže lokalno premirje z Japonsko.
Lcndon, 23. maja, tg. Kakor javlja Rcutcrjeva vest iz Pekinga, je prišlo med Japonsko in Kitajsko do dogovora. Podrobnosti o tem pa še niso znane, lz Tokia je došla v London vest, da bodo kitajski posredovalci predlož.ili merodajniin japon-kim krogom načrt za premirje in pogodbo.
Prve mevshSe s *cčo
Ljubljana, 23. maja.
Drugače prve, pri nas v juniju običajne silne nevihte s ločo so se letos začele pojavljati že zgodaj proti koncu maja. Naslajajo lokalne nevihte radi razgrevanja zraka. So kratkotrajne, navadno ob popoldanskih urah. Prav v ljubljanski kotlini dosegajo nevihte v juniju v padavinah povprečni mesečni maksimum do 145 mm, drugod šc več. Davi okoli 5 jc nad mestom nekoliko porosilo, vsak pa je pričakoval silnejšo ploho. Morale pa so biti po severnejših krajih hujše nevihte. Nato se je nad mestom in širno okolico zjasnilo. Dopoldne je sonce silno pripekalo. Nenadoma so sc na severovzhodu pojavili gosti, črni oblaki, ki so se valili od Kamniških planin proti jugovzhodu. Nad kamniško okolico in Brdom se je v ozkem pasu vlil silovit naliv, spremljan od toče. Ozki pas črnih oblakov sc jc naglo pomikal proli Zalogu, Spodnjemu Kašlju in čez Golovec na Dolenjsko. Pri Zalogu se je med nalivom vsula toča, ki pa ni napravila večje škode na nasadih. Nad Kašljem pa je bila huda nevihta. Padala je debela toča, ki je ponekod pokrila polja do tri prste na debelo. Oklcstila je sadno drevje in povzročila po njivah tudi večjo škodo. Nevihta je šla mimo Sostrega in vseh onih krajev, ki goje črešnje. Prav letos črešnje še dobro kažejo. Zanimivo je, da je bil v Vevčah in na Fužinah le kratek naliv, v Mostah pri Ljubljani pa je močno deževalo, padala jc tudi toča. Isto je bilo na Kode-ljcvem in na mestni pristavi, kjer je padala kot grah debela toča. V mestu samem, dalje na Ježici in Črnučah, kakor tudi v vseli severnih naseljih in j na Barju, pa je opoldne le porosilo. Močno je grinclo.
Zveza mlinov
Beigrad, 23. maja. AA. Na pobudo zveze mlinov v Belgradu in sporazumno z drugimi mlinar-skimi organizacijami v državi je sklican za 8. junij tretji državni kongres, ki bo v Belgradu v dvorani industrijske zbornice, Poincarejcva 25, s sledečim dnevnim redom: 1. skupni davek na moko, 2. izvoz mlinskih izdelkov, 3. kredit mlinske in-j duslrijc. Kongres se bo začel ob 9.15. Udcležcnci kongresa uživajo 5(Kp popust na železnicah. Kup-J 1 jeni vozni listek z legitimacijo kongresa velja za brezplačni povratek.
Pismene prošnje za vstop v bolnico
Uprava bolnišnice v Novem Celju sporoča, da je sprejem nadaljnjih bolnikov v zavod zaenkrat nemogoč zaradi nedovršenih adaptacij in ker so vsi razpoložljivi prostori zasedeni. Tudi v bodoče je treba v vsakem primeru za sprejem pismeno zaprosili in priložiti zdravniško izpričevalo. O rešitvi take vloge bodo prizadeli pismeno obveščeni.
Časi narodnemu borcu
Beigrad, 23, maja. I. Vodstvo Matice Srbsko v Novem Sadu je sklenilo prenesti meseca septembra letos iz Romunije v Novi Sad, zemeljsko ostanke pokojnega poslanca dr. Mihaela Polita-Desančiča, ki je bil skoraj 40 let poslanec srbsko opozicije v inadjarskem parlamentu ter jo kol tak mnogo deloval na ustvaritvi opozicijskega bloka, v katerega so vstopili številni srbski, slovaški in romunski poslanci v budimpeštanskem parlamentu. Prenos zemeljskih ostankov tir. Mihaela Polit.a-Dcsančiča, ki jo sedaj pokopani v Erdelju, se bo izvršil od naše meje na stroške romunske vlade, cd romunske meje do Novega Sada pa na strošlt» Matice Srbske. Kakor čujemo, so bodo pogrebe bivšega srbskega uglednega prečanskega politika udeležili tudi njegovi bivši tovariši v inadjarskem parlamentu in sedanji vplivni politični voditelji iz. Romunije, kakor predsednik vlade in predsednik narodne kmetske stranke Vajda Vojvod, bivši vinilni predsednik in bivši predsednik narodne kmetske stranke ter najuglednejši romunski politik dr. Mariiu in drugi, lz. Češkoslovaške se bo udeležil pogreba Milan llodža.
■Л1
u mor
Lišhi proces
Ljubi Bog je poklical k Sebi mojo ljubljeno ženo, zlato mater, babico !.♦ -__- «L -- «t
po domače Jugovo mater
po veči\o plačilo. Umrli so danes ob 16 po kralki, mučni bolezni, previ-deni. s svelotajstvi, popolnoma ttdani v voljo Gospodovo. Pogreb blagopokojne bo na dan Vnebohoda ob 16. Guštanj-Tolsti vrh, dne 23. maja 1933.
Globoko užaloščeni soprog Luka Kotnik; Antonija Cvitanič roj. Kotnik in Terezija Pctrač roj. Kotnik, hčeri; Ludvik in Janko Kotnik, sinova — in ostalo sorodstvo.
Eelgrad, 23. maja. 1. Danes dopoldne sc je pred državnim sodiščem za zaščito države nadaljeval proces proti prvi skupini liških vstašev. Kot prvi je bil zaslišan Drago Vlahovič, v čigar skladišču so našli različen eksploziven materijal, ki ga je poslal vstašem z Rekç znani terorist Servaci. Obtoženec Vlahovič obžaluje svoje dejan e. Na slednji obtoženci Ivica Dragičevič, Nikoia Rupčič in Avgust Juta so delomn vedeli za obstoi te or- i ganizacijc in za letake, ki jih je širila okou. pa ; tega niso sporočili oblastem. S tem je b;lo zašli-sevanje končano. Prešli so takoj na čitanic raznih obtežilnih aktov. Po končanem dokazilnom pošto- j panju je govoril državni tož.ilec dr. Mave.kino, ki : je posebno močno obremenjeval prve stlrt obto žencc, češ, da so popolnoma premišljeno stopili v j ilegalno organizacijo in pripravljali vstaio v naši državi. Naslednje tri pa obtožuje državni tožilec radi tega, ker so z.a vse to vedeli, niso pa ničesar sporočili državnim oblastem. Zato predlaga sodišču, da vsem obtožencem odmeri kazen po velikosti njihove krivde. Za državnim tožilccm sa govorili še zagovorniki posameznih obtožencev. — Predsednik senata dr. Arnerič jc nalo zaključil proces ter sporočil, da bo obsodba prebrana v. petek ob 11 dopoldne.
Jetgoslovanska tmradim stranka
Beigrad, 23. maja. I. Kakor smo žc poročali, e j akcijski odbor »Jugoslovanske narodne stranke« sklenil, da prične čimprej izdajati svoje glasilo. Na ' svoji današnji seji jc akcijski odbor sklenil, da se bo glasilo »Jugoslovanske narodne stranke« imenovalo »Borba.. Prva številka tega ednika bo izšla že prihodnje dni. Tednik bo izhajal pod geslom: Borba za svobodo, enakost in pravico vseh Jugoslovanov!, Prva številka tega lista bo objavila ludi proglas Jugoslovanske narodne stranke jugoslovanskemu narodu. Akcijski odbor te stranke jc danes odprl tudi tajništvo t? stranke in jc v to svrho najel prostore v Ulici ktalja Milana 33.
Zračni promet Ljubljanes-Zagreb
Zagreb. 23. maja. ž. Dne L junija bo prvič otvorjen letalski promet zu potnike iu |iošto nn pregi Zagreb—Ljubljana. Promet bo vzdrževalo letalo Potez, vsak dan razen nedelje. V Zagrebu sc bo dvignilo ob 16.45 iu bo dospelo v Ljubljano ob 17.30. iz Ljubljane |ki t4i bo dvignilo ob 9.50 zjutraj in b i prispelo v Zagreb ob 10.50. Kakor znano, ima Zagreb letalsko zvezo z Belgradom, Gradcem, Dunajem. Bratislavo in Sušakoin, Beigrad pa ima zvezo z oslalim svetom.
Mukarska, 23. maja. 1. Drugemu morilcu belgrujskego trgovca Slankoviča — Nikoli Milj-koviču. ki je bil pred orožniki pobegnil na planino VclcbiL je uspelo pobegniti s to planine ■■ Mnkarsko in so sedaj skriva na planini tiu-kovi. ki je visoka 1400 metrov. Morilec Milj-kovič jo najel v Splitu avlotukei ter i>o jo z njim odpeljal \ Mnkarsko. V petek zvečer so jc nahajal v mraku na Velikem brdu, kjer jo prosil tamkajšnjo učiteljico, da bi uiti dovolil« prenočiti \ šoli, kar pa je le-tn odklonila. Morilca jo videl tudi neki tamkajšnji pastir, katerega jc morilec Vliljkovič naprosil, da bi uni prinesel iz vasi mleka in kruha, kar je ptstir tudi storil.
Os^fme vesSi
Beigrad, 23. maja. 1. Današnje »Službene novi-ne« objavljajo, da so v izpitni odbor za polaganje odvetniškega izpila v Ljubljani imenovani: predsednik Ivan Vrančič, predsednik apelacijskega sodišča v Ljubljani; namestnik predsednika dr. A. Gradnik, podpredsednik apelacijskega sodišča v Ljubljani; člani: sodnik apelacijskega sodišča v Ljubljani dr. Erik Eberl, sodnik apelacijskega sodišča v Ljubljani dr. Josip Fišinger, odvetnik v Ljubljani dr. Juro Adlešič, odvetnik v Ljubljani dr. Jože Hacin; namestniki članov: sodnik apelacijskega sodišča v Ljubljani Josip Janša, sodnik apelacijskega sodišča v Ljubljani Anton Lajovic, odvetnik v Ljubljani dr. Viljem Krejči, odvetnik v Ljubljani dr. Rudolf Krivic, odvetnik v Ljubljam dr. Josip Sajovic ml., odvetnik v Ljubljani dr J. Smole, odvetnik v Ljubljani dr. Anton Švigelj in odvetnik v Ljubljani dr. Fran Tekavčič.
Beigrad, 23. maja. 1. Postavljeni so: za ban-skega inšpektorja 4. p. s. I. s. v primorski banovini dr. Veljko Pieifcr, okrožni inšpektor iste skupine v Varaždinu; za banskega svetnika 4/II pri banski upravi primorske banovine dr. H. Knrtin, banski svetnik iste skupine pri banski upravi ino-ravske banovine; za načelnika 5. s. pri okraj.icm načelstvu v Celju je postavljen dr. Ivan Vidmar, dosedanji okrajni načelnik iste skupine pri okr. načelstvu v Radovljici; za okrajnega načeinika 5. s. pri okrajnem načelstvu v Radovljici Ivau Vrečar, okrajni podnačelnik iste skupine pri okranem načelstvu v Mariboru-levi breg; za okrajnega načelnika 5. s. pri okrajnem načelstvu Maribor-levi br. Franc Pczdič, okrajni podnačelnik iste skupine pri okrajnem načelstvu v Ljubljani; za okrajnega podnačelnika 5. s. pri okrajnem načelstvu v Slovcnj-gradcu dr. Mirko Potočnik, okrajni podnačelnik iste skupine pri okrajnem načelstvu Mar;bor-dcsni breg; za okrajnega podnačelnika 5. s. ori okrajnem načelstvu v Celju Anton Svetina, podnačej. ntk iste skupine pri okrajnem načelstvu v Laškem; r.a okrajnega podnačelnika 5. s. pri okrajnem načelstvu v Ljubljani dr. Ivan Zobec, političnu-uprav-ni tajnik iste skupine na banski upravi v Ljubljani; za polilično-upravnega tajnika 5. s. pri banski upravi vrbaske banovine Matija Malešič, politično-upravni tajnik 6. s. pri isti banski upravi; za višjega pristava 7. s. pri notranjem ministrstvu Alojz Lenarčič, pristav 8. s. istega ministrstva.