Pofitntna piatess v gotovtnL
Leto XX., št* 212
Ljubljana, torek 12* septembra lm
Cena 2 Din
>pfavnisrvo .tuoiiana, fcnatlievc i - I eletor štev 3121 3123 3124 3126 3126.
nseratn addelek) Ljubljana, Selen-burgovo UL - Tel. 3492 ir 2492 Jodružnico Maribor-. Grajski trg it. ?
Telefon it. 2455. Jodružnico Celje Koeenovc oBcc
reletor it. 190. <ačuni on ooši ček. zavodih: Ljub' l|ano št. 11.842, Praqa čislo 78.180 Wien & 105.241
izhaja vsak "dan razen oonedetjko Naročnina znaša mesečno 25 din 2x3 inozemstvo 40 din
Uieanisi voi jtibliana, Knofljevc ulico d, reletor 1122, 3123, 3124. 3125 3126, Maribot Grajski trg »ev 9. telefon štev 2455; Zelje Strossmoverfevo ulico štev 1 telefon štev 65
Rokopis*	*rar-
Italija in Nemčija
Nekateri ameriški listi so te dni objavili poročila svojih rimskih poročevalcev, po katerih namerava italijanska vlada dati Angliji, Franciji in Poljski zagotovila, da bo v sedanji vojni nevtralna. Mi to vest na tem mestu samo zato registriramo, da opozorimo na najnovejše nemško poročilo iz Rima, ki prihaja do drugačnih zaključkov in ki zasluži, da ga prikažemo v izvlečku tudi našim čitateljem kot napol službeno nemško tolmačenje italijanskega stališča.
Dr. Rudolf Kircher, direktor lista »Frankfurter Zeitung«, o katerem znano, da ima najtesnejše zveze z nemškim zunanjim ministrstvom in ki navadno podaja v svojem listu nemška tolmačenja položajev za inozemske kroge, je objavil te dni dopis iz Rima, v katerem razvija naslednje glavne misli:
Okrepitev italiiansko-nemškega sodelovanja z vojaško in zvezno pogodbo je novejšega datuma. Domneva, da bi Italija na najbolj rahel poziv iz rajha ne izpopolnila svojih vojaških obveznosti, pomeni žalitev za Italijo. Tega poziva doslej ni bilo. Nasprotno, Hitler je v svoji brzojavki Mussoliniju sporočil, da tretji rajh ne potrebuje inozemske pomoči. Lahko smo prepričani o tem, da je bilo vse, kar je v zvezi s sedanjim položajem, že v naprej dogovorjeno med Berlinom in Rimom. Interes Italije za ohranitev miru, kar je v sedanji stopnji istovetno z lokali-ziranjem nemško-poljskega konflikta, je gotovo tu. toda za Mussolinija, kakor za slehernega njegovih sodelavcev, je slej ko prej odločilen naslednji račun: Nemčija in Italija ne moreta storiti nasprotnikom fašizma te usluge, da bi ju ti napadli in porazili drugo za drugo. Prav to je namreč bila in je še vedno osnovna zamisel osi Rim-Berlin: narodnosocialistična Nemčija in fašistična Italija hočeta in morata biti povezani, ker imata iste nasprotnike (one, ki zanikajo njune življenjske interese) m iste cilje (odstranitev poslednjih ostankov versajskega miru).
Kdor tega ne razume, tako poudarja dr. Kircher, tudi ne more oceniti tega, kar je Italija v odločilnih tednih storila in kar še namerava storiti. Italija je v položaju čakanja v oboroženem stanju. Vse je v Italiji tako pripravljeno, kakor to zahteva skrajna morebitnost. Pri vsem tem pa seveda Italija še naprej želi, preprečiti avtomatično razširjenje konflikta v svetovni požar. To nam razlaga sklep italijanske vlade z dne 1. septembra tega leta, da ne bo podvzela »nobene pobude vojaško-operativnega značaja.
Po mnenju dr. Kircherja odgovarjajo ti sklepi »točno onemu, kar Nemčija pričakuje od Italije«, in pa stališču, ki ga »Nemčija sama zavzema nasproti evropskemu zapadu«, da si namreč vojne z zapadom ne želi. To nemško stališče je tudi na Italijane napravilo močen vtis, ugotavlja dr. Kirchner dalje v svojem rimskem dopisu. Da bi pa Nemcev kdo napačno ne razumel, pripominja dr. Kircher ponovno s poudarkom: »Nemčija na zapadu ne bo napadala; napad naj tam, ako hočejo, prevzamejo drugi!« Italijanska politika, ki združuje strogo vojaško pripravljenost z željo, da bi se preprečila splošna vojna, zasleduje mirno razvoj dogodkov na zapadnem bojišču in smatra angleško-francosko taktiko za zelo značilno, med drugim tudi zato, ker v Rimu sodijo, da v Londonu niso še pravilno ocenili pomena »ruske karte«, ki jo ima to pot Nemčija v svojih rokah, kakor poudarja dr. Kircher.
Skratka, italijansko stališče je po tem nemškem prikazu najvernejši odraz splošnega položaja, ki ga označujeta dve značilni okoliščini: na eni strani okolnost, da Hitler sam še ni zahteval italijanske pomoči, na drugi strani pa okolnost, da na zapadu še vedno ni bojev velikega obsega. Dokler se ta položaj v osnovah ne spremeni, ni razloga za nove odločitve italijanske vlade. Italijansko stališče bi po tem tolmačenju odgovarjalo skupni želji Berlina in Rima, da do splošne vojne ne pride in da zapad ne nadaljuje borbe z Nemčijo, ki jo je začel samo zaradi zavezništva s Poljsko. Iz londonskih in pariških poročil, ki smo jih objavili tudi v »Jutru«, pa izhaja, da zapad odklanja misel na sporazum z Nemčijo na lastno pest in da sta se Anglija in Francija postavili na stališče, ki odgovarja prevzetim obveznostim v sporazumih s Poljsko, da ni mogoč noben ločen mir in niti ne ločeno premirje.
Rimski poročevalec uglednega švicarskega lista »Basler Nachrichten«, ki se odlikuje po zelo tehtnih in stvarnih poročilih, navaja, da je po mnenju rimskih Nemcev italijansko stališče v interesu tretjega rajha iz tehle dveh razlogov: 1. ker Nemčiji zaradi italijanske neudeležbe v vojni ni treba razdeliti njenih vojaških sil na tri ali celo štiri bojišča in 2. ker lahko napram Nemčiji prijateljsko razpoložena
Močan odpor Poliakov ob Misli
Nemške čete so se izpred Varšave umaknile 10—30 km nazai — Odločilna vloga poznaniskih čet — Na iužni fronti so se Poliaki umaknili tez reko
San - Gdinia obkoliena
Berlin, 11. sept. z. Nenadni zastoj v napredovanju nemških čet na Poljskem je izzval v berlinskih krogih veliko pozornost. Po celotedenskem umikanju poljskih čet nihče ni računal, da bi poljska vojska sploh še nudila resen odpor. Zato je tudi maršal Goring še v soboto napovedal, da bo »sprehod« na Poljsko končan v 14 dneh, ko bo vsa Poljska zasedena. Umik nemških čet izpred Varšave, ki so jo v petek že proglasili za nemško posest, kaže, da računajo sedaj tudi v nemških merodajnih krogih s tem, da bo nudila Poljska trdovraten odpor na področju petih rek, kakor se je s poljske strani napovedovalo že od vsega začetka Sedaj tudi v berlinskih krogih izjavljajo, da ni mogoče prorokovati vnaprej, kako dolgo bo še trajala vojna na Poljskem.
Glede delne mobilizacije Rusije so razširjene v Berlinu najrazličnejše kombinacije, ki pa jih ni mogoče kontrolirati. Prevladuje pa prepričanje, da Rusija ne bo aktivno posegla v razvoj vojnih operacij na Poljskem.
Varšava, ll. sept. z. Posebni dopisnik »Exchange Telegrapha« poroča, da se je morala glavna nemška armada, ki je z zapada in juga navalila na Varšavo, po 24urni krvavi bitki na vsej črti umakniti. Poljaki so poslali v boj več novih divizij, ki so se skupo z vsem varšavskim prebivalstvom postavile v bran. Nemškim oklopnim oddelkom se je že posrečilo, da so vdrli v predmestja na jugu in zapadu, ena kolona pa je prodrla celo že proti središču mesta. Po krvavi borbi, v kateri so bile na obeh straneh silne izgube, pa so se morali Nemci umakniti. Poljaki so zajeli tri oddelke tankov in oklopnih avtomobilov. Vsa predmestja Varšave so zopet v rokah poljske vojske. Nemške čete so se umaknile 10 do 30 km daleč nazaj od Varšave. Ta umik je Dredvsem posledica odličnega nastopa čet, ki so se umaknile iz poznanjske pokrajine in padle nemškim četam, ki so skušale obkoliti Varšavo, v hrbet.
Nemška poročila
London, 11. septembra. AA. (Reuter) Okoli polnoči je bilo izdano po nemškem radiu tole sporočilo: Kar se tiče operacij na poljskem bojišču, mora nemški narod razumeti, da se od naših čet ne more pričakovati, da bi tudi dalj eprodirale s tako presenetljivo hitrostjo. Potrebno je nekaj čakovati, da bi tudi dalje prodirali s tako dozdaj zasedene.
Berlin, 11. sept. br. Dopoldne je nemško vrhovno poveljstvo izdalo naslednji komunike o najnovejšem položaju na bojiščih:
Velika bitka na južnem poljskem bojišču zapadno od Visle se bliža vrhuncu. Nasprotnik je bil kljub žilavi obrambi potisnjen nazaj in se umika čez San. Nemške čete so si v odsekih Sanok - Javornik Polski in Radimno - Jaroslav izvojevale prehod čez reko. V posameznih okrožjih obkoljene sovražne čete odlagajo orožje Vsi poskusi, da bi prebile obroč, so se povsod izjalovili.
Na Narevu se je nemškim četam po hudih bojih okrog sovražnih utrdb posrečilo postaviti si na južnem bregu reke pri Novogrodu in Visni oporišča za prehod čez reko.
Vzhodno od Varšave razpostavljeno poljsko topništvo vseh kalibrov močno obstreljuje nemške čete ki se nahajajo v zaoadnem delu mesta
Obkoljevanje Gdvnie se nadaliuie Ve1-herovo (Neustadtl in Puck (Putzig) sta v nemških rokah. Pomorske sile so podnrle prodiranje čet z uspešnim obc+relievan^m poljskih topniških postojank in gdinjske vojne luke.
Letalstvo je ponovno bombardiralo ceste in železniške proge vzhodno in severno od Varšave kakor tudi v predelih okro? Lvova ter med Lublinom in Holmom Uničilo je več kolon in vojaških transportov V Lvovu je bil razdejan 7apa^ni kolodvor
Vojne operacije v pokraiini koriHoria =e lahko smatrajo za končane te»-	Hitler
podal k armadi, ki je preko Censtohove
I ------------------------------" -'	'
Italija, ki stoji ob strani, stori velike usluge v pogledu čimprejšnjega konca sedanje vojne. Poročevalec pravi, da misli tu na italijansko vezanje nevtralnih držav in pa na zavlačevanje pravih bojnih operacij na zapadnem bojišču z možnostjo nadaljnjega italijanskega posredovanja.
Ne glede na nadaljnji razvoj, o čemer so slej ko prej mogoča samo ugibanja z dopuščanjem vseh mogočih presenečenj, pa so si po mnenju švicarskega novinarja vsi inozemski opazovalci v Rimu edini v tem, da bi vstop Italije v vojno pomenil razširjenje sedanjega konflikta v splošni požar. Prav zato pa je verjetno da bo skušala Italija še nadalje ohraniti svoje sedanje mirno zadržanje
- S to sodbo se sodba dr. Kircherja znabiti vsaj v toliko ujema, da je to v enaki meri tudi nemški interes. V tej točki, v pogledu skupnih prizadevanj za lokaliziranje sedanjega konflikta, se nemški in italijanski interes krijeta, vse drugo pa je tudi po dr. Kircherju odvisno predvsem od — nadaljnjega razvoja, ki je še neznan.
Kielca, Konskija in Radoma prodrla do Varšave. Nemške čete so zasedle v toku osmih dni prostor, za čigar zasedbo se je uporabilo v svetovni vojni leto dni. Letalstvo, oklopne edinice, motorizirane čete in pehota so dosegle rezultate, ki se zdijo neverjetni. Poljska armada je tako rekoč razbita, kar dokazuje dejstvo, da so bili te dni ujeti trije poljski generali, in to poveljniki 3., 7. in 19. poljske divizije. Poveljnika 19. poljske divizije z vsem njegovim štabom je ujela nemška oklopna edinica v trenutku, ko je stopal iz svojega avtomobila, da bi se pridružil četam. Ujetniško taborišče v Kielcu je prenatr-pano ter so začeli nove ujetnike prevažati v Jedjejov. V pokrajino Radom je prispelo včeraj 24.000 poljskih ujetnikov. Hitler je letel nad bojiščem v pokrajini Kielce in Radom. kjer je zapadno od Visle več poljskih divizij obkoljenih ter obsojenih na predajo. Nato je nadaljeval let proti Varšavi do kraja, kjer Poljaki poskušajo prebiti fronto obkoljenih divizij zapadno od Varšave, in kjer velike množice obkoljenih-poljskih čet padajo pod osredotočenim ognjem nemške artilerije, strojnic in tankov. Zvečer je Hitler odletel z letalom v svoj glavni stan.
Bombardiranje Lvova
Lvov, 11. septembra. A A. (Pat) Včeraj so Nemci od jutra do poldneva neprestano napadali z letali Lvov. Od napadov so posebno prizadeti predeli v središču mesta Nekaj bomb je priletelo na palačo Ivovskega vojvodstva. Nemški bombniki so vrgli tudi mnoffo letakov, toda ljudje so jih pri priči uničili, ne da bi jih prebrali. VčeraiŠnji letalski napadi so napravili veliko škodo v osrčju mesta. Več sto ljudi je mrtvih in ranjenih.
Pred trdnjavo Modlin
Berlin, 11. sept. br. Danes popoldne je bilo uradno objavljeno, da so nemške čete prodrle do trdnjave Modlin na Visli (seve-rozapadno od Varšave). Sedaj ostro obstreljujejo most čez Vis'->.
Gdynja obkoljena
London, 11. sept. c. Današnja nemška vojna poročila s Poljske pravijo, da so nemške čete v koridorju zavzele mesti Novogrod (Neustadt) in Puck ter obkolile Gdynjo.
Lomža zasedena
Berlin, 11. sept. w. DNB poroča, da so nemške čete po trdovratni borbi zavzele Lomžo.
Slovaki bodo anektfral! zasedeni del Poljske
Bratislava, 11. sept z. United Pres poro ča, da so slovaške čete s pomočjo nemških motoriziranih oddelkov zasedle vse ozem Ije, ki ga Slovaška reklamira zase in ki ga je dobila Poljska v letih 1920 do 1028 Za 13. september je sklicala slovaški parlament, da objavi aneksijo in priključitev tega ozemlja Slovaški.
Poljsko vojno poročile
Varšava, 11 septembra AA (Reuter) V komunikeju št. 10, ki ga je objavilo poljsko vrhovno poveljstvo prekc radia, se trdi, da se nemške čete umikajo iz nepo-5redne bližine Varšave.
Berlin. 11. sept c. Nemško uradne poro čilo priznava, da so se morale nemške čete umakniti iz predmestij Varšave.
London. 11. sept. c. Angleški vojaški krogi so mnenja da je jedro poljske vojske v dosedanjih bojih ostalo popolnoma intaktno Poljaki bodo sedaj za Vislo in Sanom lahko zavzeli dovolj trdne pozicije, da se unro nadaljnjem" prodiranju nemške vojske Poljski umik se izvaja v redu Poljsko motvo ima razmeroma majhne izgube. pa tudi materiala Nemci niso mno go zajeli Upoštevati je treba, da v Vzhodni Evropi še nikdar niso nastopili tako veliki oddelki tankov in letaMva kakor so jih unorabili Nemci v sedanji akciji p;oti Po'jski.
»D a i Iv Telegraph« pravi v svojem dana "niem komentarju k dogodi- ^-n na bojiščih da je Nemčija dosegla na Poljskem velike usnehe, toda ves svet ve. da se voina z Nemčijo šele začenja Vsi angleški držav-liani morajo s tem računati. Angliia si ie dobro zapomnfa izkušnje iz svetovne vojne.
Bukarešta. 11 septembra A A Hava«ov varšavski dopisnik je prekorači! polisko-rumunsko mejo Do Lubbna ie ugotovil, ds je n^rnško Wa'stvo srdito bombardiralo neko žeVzmšlm progo v tem predelu in najvažnejše stratege mostove. Od torka zvečer d« četrtka nono'dne so nem«ka letala obsipala z b^mbimi v«e posta ie. mn-stm-e in že1czni?kp nroge med Lublinom j in Varšavo ter tako onemogočila evakuacijo proti Lvovu in no^linnie ojačenj v Varšavo. Mnogo skunm H»'avcev je moralo nenretrgoma popravljat; žeieznvke proge da se omo«»o<S prevoz V ko''1ror , so okoliščine v tei voini rirod' nem"ke i premoči manj ugodne za Poliake, pa na drugi strani psihološki pogoji ne moreio | biti boljši kakor so Vsi vojaH celo ra | ni^nev kažejo od''čno mora'o V Lvovu i" > v Lublinu je civilno prebivalstvo ves čas j v pripravljenosti. Morda bo Poljska podle-
gla, toda borila se bo do poslednjega moža z vero v končno zmago zaveznikov.
Hudi boji ob Narevu
Varšava, 11. sept. br. Vrhovno poveljstvo poljske vojske je danes popoldne izdalo uradno poročilo, v katerem pravi, da so se pričeli 80 km severovzhodno od Varšave ob reki Narevu hudi boji. Gdynja je sicer obkoljena, a se Se vedno odločno brani Na Kašubskem se ponekod poljske čete še bore.
Ruska sodba o poljskem položaju
Moskva, 11. sept. w. Prvič so danes vodilni ruski listi objavili obširna poročila o vojnih operacijah na Poljskem. »Pravda« in »Izvestja« objavljata daljše razprave svojih vojaških sotrudnikov, ki popisujejo razvoj vojnih dogodkov na Poljskem, pri čemer opozarjajo na ogorčene borbe, ki so se vodile zlasti pri Censtohovi, Katovicah, Mlavi in pred Varšavo. Sedanji položaj Poljske označujejo ruski vojaški strokovnjaki za težaven, toda ne brezupen. Dejstvo, da se je Poljakom posrečilo ustaviti nemško prodiranje, dokazuje, da je poljska armada še vedno sposobna nuditi odločen odpor, zlasti pa, da je njena morala ostala nedotaknjena. Glavna borba na Poljskem se bo še le pričela in je v prihodnjih dneh pričakovati prvi veliki spopad, ki bo morda odločilnega pomena. Izguba industrijskih pokrajin pomeni za Poljsko hud udarec, ker bo težko našla nadomestilo. Upoštevati pa je tudi treba, da francosko-an-gleška ofenziva na zapadu pomeni za Poljsko znatno olajšanje, ker bo Nemčija prisiljena, da usmeri svojo glavno moč na zapad.
Poljska vlada se Je preselila lz Lublina v Kremjenjec
Bukarešta, 11. sept. br. Kolikor je bilo" mogoče zvedeti, se je pujska vlada iz Lublina že umaknila v Kremjenjec, poslednje večje poljsko mesto na železniški progi v Rumunijo. Po nepotrjenih vesteh, ki prihajajo iz Nemčije, pa je bila za sedež poljske vlade določena neka vas, ki leži okrog 30 km daleč od ruske meje.
Riga, 11. sept br. Tel Ag Petnajst tujih poslanikov, akreditiranih pri poljski vladi, je z vsem svojim osobjem zapustilo Lublin in se preselilo v mesto Kremjenjec v Voliniji.
Poslanik Lipski
na potu v Lublin
Vilno, 11. sept. c. Semkaj je dospel iz Stockholm a bivši poljski poslanik v Berlinu Lipski. Novinarjem je izjavil, da je povsod v skandinavskih državah našel velike simpatije za Poljsko, ki se bori za čast in svobodo vsega sveta. Iz Vilna je Lipski odpotoval v Lublin.
češke legije in protektoratska vlada
Praga, 11. septembra. AA. (DNB). Vlada češkomoravskega protektorata je objavila sledeči opomin: V zvezi s proklamaci-jo, ki jo je predsednik države skupno z vlado objavil 8. septembra 1939 češki javnosti, opozarja vlada vse državljane protektorata najenergičnejše, da predstavlja pristop k vojnim formacijam katerekoli vrste, ki bi se formirale v inozemstvu, veleiz-dajo, za katero bo izrečena najstrožja kazen. Vlada protektorata posebno opozarja na posledice, ki bodo zadele vse one državljane protektorata, ki bi kot člani tujih vojaških formacij v borbi z Nemčijo padli v nemško ujetništvo.
Poljski begunci v Rumuniji
Bukarešta, 11. sept. br. Zadnje dni so pričeli prihajati preko meje prvi begunci iz Poljske. Doslej se jih je zbralo v rumun-skem obmejnem ozemlju že okrog 2000. Rumunska vlada je ukrenila vse potrebno, da bo mogoče begunce takoj spraviti pod streho. V obmejnem ozemlju grade sedaj celo vrsto večjih taborišč. Vsa dela nadzL ra državni pod tajnik notranjega ministrstva. Preko meje so pričeli pritiskati tudi poljski židje, ki jih pa oblasti zlepa ne puščajo v Rumunijo.
Begunci iz Slovaške na Madžarskem
Budimpešta, 11. sept. br. S slovaške meje prihajajo poročila o vedno večjem številu beguncev, ki prihajajo iz Slovaške na Madžarsko. Njihovo število je naraslo že preko 6000 ljudi. V Bratislavi so zaradi tega zelo vznemirjeni. Vodja Hlinkove garde, propagandni minister Mach, je izdal zato povelje, da morajo gardisti najstrožje postopati z vsemi nezanesljivimi elementi v slovaških obmejnih krajih. Večina beguncev pripada madžarski manjšini na Slovaškem, a mnogo je med njimi tudi Nemcev.
Ruska karta v nemški roki"
Italijanski namigi o možnosti ruskih presenečenj
Rim, 11. sept b Italijanski listi prikazujejo slej ko prej neznano stališče Rusije kot »rusko karto v nemških rokah«, vendar se o nadaljnjem razvoju izražajo dovolj previdno. Tako piše na primer pol-službena zunanjepolitična revija »Rela-zioni Internazionali« v svoji najnovejši številki o tem vprašanju med drugim:
»Onkraj Nemčije je v drugi liniji Rusija Tudi ona je bila udeležena pri dozorevanju sedanjih dogodkov in seveda ni izključeno, da bi ne mogla biti protagonist tudi v zaključnem delu Dovolj je, ako spomnimo, kakor smo to že storili, da je Rusija v poslednji katastrofi izgubila na zapadu obširna ozemlja, med njimi tudi ona. ki so postala de! Poljske, ter Besarabijo, ki si jo je brez ruskega pristanka prisvojila Rumunija. Ne smemo končno pozabiti, da sta Anglija in Francija zajamčili leta 1914. Rusiji osvojitev Carigrada. Tudi to spada med odprta vprašanja.«
Preko teh zaključkov pa revija ne gre in so v krogih rimskih inozemskih opazovalcev nekateri mnenja, da odgovarja grožnja z »rusko karto« predvsem nadaljnjim prizadevanjem italijanske vlade, da bi se s tem pritiskom na zapadni velesili sedanj: konflikt lekaliziral in tako preprečil izbruh svetovne vojne, ki si je Italija ne želi. Ta njena želja pa povsem odgovarja tudi interesom tretjega rajha. ki se prav tako trudi, da bi zapadni velesili odvrnil od nadaljnjih napadov, kakor je to jasno dal razumeti v svojem sobotnem govoru tudi maršal Goring.
ru«ke mobilizacije
M^-kv*. ll. sept. c. Inozemski poročevalci v Moskvi so mnenja, da je bila ru-sk<* d<*lna mobilizacija izvedena zato, da lahko Rusiia prepreči umik poljskih vojaških oddelkov na rusko ozemlje.
Precivftanie ruskih čet ob besarabski meji
Moskva. 11. sept c. Današnja »Pravda« in »Izvestja« pesimistično presojata voja-šk- položaj Poljske.
Bukarešta, 11. sept. c. Na besarabski meii opažajo večje premikanje ruskih čet.
Dsl^ ftoveea ruskega vojaškega zakona
Cnrih, 11. sept. z. O novem ruskem vojaškem zakonu doznava »Neue Zvircher Zeitung«, da prinaša nekatere zelo važne spremembe. Dosedanji vojaški zakon iz leta 1930. je izključeval od službe v vojski kulake in druge buržuje. Sedaj pa je Vo-
rošilov dosegel, da so se te določbe ukinile in je uvedena splošna vojaška obveznost za vse državljane SSSR. Vojaška obveznost je razširjena z novim zakonom tudi na 18-letne mladeniče, dočim se je prej pričenjala še le z 19. letom. Kadrovski rok je podaljšan od 2—3 na 3—4 leta po vrsti orožja.
ČsL poslaništvo v Moskvi še vedno posluje
Curih, 11. sept. z. »Neue Ziireher Zeitung« poroča, je bilo z nemške strani takoj po sklenitvi nemško-ruskega pakta objavljeno, da je sovjetska vlada odredila likvidacijo češkoslovaškega poslaništva v Moskvi. Te vesti pa so se izkazale sedaj za neresnične. Češkoslovaško poslaništvo posluje v Moskvi nemoteno dalje in razvija zadnje dni živahno propagando za češkoslovaško in poljsko stvar.
Japonska ne bo Sklenila z Rusijo nenapadalnega pakta
Tokio, IL sept. c. Agencija Domei odločno zanika poročilo DNB, da je japonski ministrski predsednik Abe izjavil, da je Japonska pripravljena skleniti nenapadaL ni pakt z Rusijo.
Saradzoglu pojde v Moskvo
Carigrad, 11. sept. br. Turški zunanji minister Saradzoglu namerava v kratkem odpotovati v Moskvo, da bi vrnil obisk, ki ga je v aprilu napravil pomočnik ruskega komisarja za zunanje zadeve Potemkin v Ankari. Od rezultatov Saradzoglovih razgovorov v Moskvi bo v veliki meri odvisno nadaljnje zadržanje Turčije glede na sedanjo vojno v Evropi.
Izmišljene vesti o Litvinovu
Moskva, 11. sept. AA. (Havas). Agencija Tass je izdala obvestilo, da je izmišlje. na vest, ki so jo objavili nekateri tuji listi, da je bil Litvinov aretiran in ustreljen.
Roosevelt se je vrnil v Washington
Washington, 11. sept. c. Predsednik Roosevelt se je vrnil danes iz Hydeparka v Washington.
New Tork, 11. septembra. AA. (Reuter) Na merodajnem mestu se izve, da je predsednik Roosevelt sklenil sklicati kongres na izredno zasedanje še v toku prihodnjega tedna.
NOVI FRANCOSKI LOKALNI USPEHI
Nemški protinapadi ob luksemburški meji zavrnjeni — Francozi so zasedli dosedaj 900 kvadratnih kilometrov nemškega ozemlja
Pariz, 11. sept. c. Novo francosko vojno poročilo, objavljeno snoči, pravi: Na zapadni fronti nam je serija sistematičnih akcij zasigurala napredovanje med Saaro in Vogezi. Sovražnik je izvršil ofenzivne napade na vzhodu od Mozele severovzhodno od Siercka. Francoska in angleška mornarica sta položili mine v gotovih odsekih Rokavskega preliva in Severnega morja. Izvidniški poleti letalstva se nadaljujejo.	. .,
Pariz, 11. sept. c. Porocevalci angleških listov poročajo k zadnjim dogodkom na francosko-nemški fronti: V nedeljo so izvršili Nemci na nemškem ozemlju od luksemburške meje proti jugovzhodu v širini približno 10 km silovit protinapad. Ponoči se je Francozom posrečilo napad ustaviti. V vzhodnem delu saarske fronte pri Pirmasensu so dosegli Francozi več lokalnih uspehov. Francoska težka artilerija je uspešno obstreljevala nemške prometne točke v bližini fronte, zlasti pri Zweibriicknu.
Pariz, 11. septembra. AA. (Havas) Stik naših čet s sovražnikom se bolj in bolj spreminja v čedalje pomembnejše boje. Naše čete še zmerom napadajo sprednje dele Siegfriedove črte. V krajevnih bojih smo zavzeli več vasi in strojniških gnezd, ki so nam izboljšali položaj. Zadnja dva dni se zdi, da Nemci ne mislijo brez boja opustiti svojih prednjih postojank in se srdito bijejo na krajih, ki bi nam mogli služiti kot opazovališča za topništvo. Nemci so izvedli celo vrsto protinapadov, med njimi nekaj prav resnih. Krajevni napadi naših čet se nadaljujejo na 50 km dolgi fronti. Prednje straže normalno prodirajo na dveh tretjinah fronte, v em tretjini pa je prodiranje otežkočeno.
Pariz, 11. sept. br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je davi izdalo 15. vojno poročilo, ki se glasi: Na fronti je noc v glavnem potekla mirno. Naše čete so dosegle nov lokalni uspeh.
pariz, 11. sept. br. Vrhovno poveljstvo je nocoj objavilo naslednje vojno poročilo štev. 16: Kljub sovražnemu odporu so naše čete dosegle nadaljnje važne uspehe na fronti, ki se vzhodno od Saare razteza 20 km v širini.
Pariški tisk o položaju na zapadni fronti
Pariz, 11. sept. br. Francoski listi danes spet obširno razpravljajo o položaju na zapadni fronti. Pri tem ugotavljajo, da so se Nemci doslej branili le s topovi in strojnicami. Sedaj so bili, kakor vse kaže snočnje francosko uradno poročilo, prisiljeni, da postavijo v borbo tudi pehoto, ki je skušala včeraj s protinapadom po dolini Mozele nevtralizirati francoske uspehe v VVarnskem gozdu, toda njihova akcija se je izjalovila. Francoske sile so si po premišljenih akcijah priborile že okrog 900 kv. km nemškega ozemlja južno od Sar-louisa in Saarbriickena ter v jugozapadnem in jugovzhodnem delu pokrajine Pfalz. V neposrednem zaledju nemške fronte je francosko topništvo razdejalo skoraj že vse železniške proge in ceste.
Zasedbi Warnskega gozda pripisuje francoski tisk izredno velik pomen. »Ma-tin« pravi, da so sedaj izven vsake nevarnosti francoske železniške in cestne zveze v neposrednem zaledju fronte. Francosko vrhovno poveljstvo lahko sedaj pripravi vse potrebno za novo ofenzivo, ki bo vse večjega stila, kakor so bili dosedanji prodori na obmejnih točkah.
Francija dobi
vojno vlado
Pariz, 11. sept. z. Kakor doznava United Press iz zanesljivega vira, bo že v prihodnjih dneh izvedena preosnova francoske vlade odnosno sestavljena tako zvana vojna vlada. Ministrski predsednik Dala-dier bo v novi vladi prevzel tudi vodstvo zunanjega ministrstva, dočim bo maršal Petain postal vojni minister. Za poslanika v Madridu bo imenovan sedanji zunanji minister Bonnet. Gospodarska ministrstva bodo prevzeli strokovnjaki.
četrti alarm v Parizu
Pariz, 11. sept. br. V pretekli noči je bil Pariz četrtič alarmiran, odkar se je pričela vojna z: Nemčijo. Na znake siren se je prebivalstvo takoj umaknilo iz svojih stanovanj v zaklone. Ze 20 minut kasneje pa je bilo opozorjeno, da je nevarnost minila. Dejansko je poskusilo več eska-drilj nemških letal prodreti nad Pariz, a protiletalske baterije v raznih vzhodno-francoskih trdnjavah so letala že med potjo ustavile in pregnale nazaj čez mejo.
Nemšk" rušilec
žrtev nemške mine
Kodanj, 11. sept. c. V bližini švedske bike Tralleborg je včeraj popoldne naletel neki nemški rušilec na nemško mino. Rušilec se je potopil. O^oli 10 članov posadke je utonilo, ostali so se rešili.
Gamelin in Luka§iewicz pri Daladieru
Pariz, 11. sept. c. Ministrski predsednik Daladier je imel včeraj razgovore z vrhovnim poveljnikom francoske vojske Gamelinom in poljskim poslanikom Lukasie-wiczem.
Boj proti nemškim podmornicam
London, 11. seipt. AA. (Reuter). Ministrstvo za informacije je dobilo več poročil o uspešnih operacijah proti nemškim podmornicam.
Hindenburgov nasip
močno poškodovan
Kodanj, 11, sept. c. Iz Tonderna ob dan. sko-nemški meji poročajo, da so angleška letala ob priliki bombardiranja nemškega otoka 6ylta v soboto hudo poškodovala Hindenburgov nasip, ki veže otok s celino. Po bombardiranju se je razvila med angleškimi in nemškimi letali zračna bitka, v kateri sta bili sestreljeni dve letali. Z danskega ozemlja ni bilo mogoče ugotoviti/
ali sta se zrušili angleški aM nemški letali. Nemške oblasti so sedaj s Sylta evakuirale vse civilno prebivalstvo.
Poncet poroča Bonnetu
Pariz, 11. sept. AA. (DNB). Včeraj se
{'e pripeljal v Pariz francoski poslanik v timu Francois Poncet in podal zunanjemu ministru Bonnetu daljše poročilo.
Tuje legije v Franciji in Angliji
Pariz, 11. sept. e. Mnogo tujcev se je
prijavilo francoskim vojaškim oblastem, nudeč jim svojo pomoč. Ponudbe so bile tako številne, da je bilo potrebno ustvariti posebna središča za tuje rekrute. Poleg poljskih in čeških oddelkov, ki so se formirali že poprej, se sedaj formirajo avstrijski oddelki. Vsem tujcem se odreja služba po njihovih željah in sposobnostih. V Angliji je opažati podoben pokret tujcev. Od 4000 tam živečih Cehov se jih je priglasilo 1000 za dobrovoljce.
Vojna na mor ju
London, 11. sept. c. Parnik »Magdapoor« (8640 ton) je v nedeljo popoldne potopila neka nemška podmornica v razdalji 10 km od angleške obale. Tisoči nedeljskih izletnikov so z obale opazovali katastrofo. Nenadoma je bila slišati silna eksplozija, nakar je brizgnil v zrak visok vodni curek. Parnik se je potopil v dveh urah. Od posadke se je rešilo na obalo 70 mož, ostalih 10 do 20 pa pogrešajo.
V noči med 8. in 9. septembrom sta bila potopljena angleška parnika »Bood-wood« (2756 ton) in »Tiger« (10.176 ton). Posadko prve ladje je izkrcal neki nizozemski parnik na Azorske otoke, potnike in posadko druge ladje pa je prevzela neka belgijska ladja.
Življenje v Londonu se vrača v normalni tir
London, 11. sept. br. Dopisnik United Press poroča, da se vrača življenje v angleški prestolnici in v drugih angleških velemestih počasi v normalni tir. Ker doslej ni bilo napovedanih bombardiranj s strani nemških letal, se je prebivalstvu spet vrnil prvotni optimizem in zaradi tega postaja poslovno življenje v angleških mestih od dneva do dneva vse bolj normalno. Da se nahaja Anglija v vojni, se v Londonu komaj pozna. Izredni ukrepi, ki so bili pod-vzeti za varstvo mesta, se še najočitneje opažajo zvečer, ko je mesto zaradi varnosti še zmerom zatemnjeno.
Vojvoda Windsorski
zopet v Londonu
LondOn, 11. sept. AA. Danes ee pripeljeta v London vojvoda in vojvodinja Windsorska. Vojvodski par bo stanoval v gradiču Belvedere, kjer je vojvoda Wind-sorski kot nekdanji kralj Edvard Vin. po radiu sporočil angleškemu narodu, zakaj se je odpovedal prestolu.
Nevtralnost Irske
London, 11. sept. z. Politika nevtralnosti, za katero se je odločila Irska, je naletela v vsej republiki na odobravanje, kljub temu pa se nihče ne vdaja pretiranemu optimizmu in ne izključuje komplikacij, ki bi utegnile nastati tudi za Irsko v razvoju sedanje evropske vojne. Vojaške priprave, zlasti v pogledu obrambe proti letalskim napadom, ki so se zadnja leta nekoliko zanemarile, se sedaj pospešeno izvajajo. V Dublinu je nemško poslaništvo ostalo neokrnjeno. Tudi
nekatere druge države imajo v Dublinu svoje diplomatske zastopnike. Švica in Poljska vzdržujeta tam generalne konzulate, dočim je Anglija zastopana samo po trgovskem agentu. Tudi v Londonu so se sprijaznili z nevtralnostjo Irske, zlasti še, ker je stališče ostalih angleških domi-nionov pokrilo to »lepotno napako« britanskega imperija.
Kanada v vojni
Ottawa, 11. sept c. Kanadska vlada bo vstavila v prihodnji proračun za obrambne svrhe 100 milijonov dolarjev.
New York, ll. sept. AA. (Štefani) Po vesteh iz Ottawe je izrazil poslanec Torn-son, ko je govoril v parlamentu o kanadski vojni napovedi Nemčiji, svoje prepričanje, da bodo stopile tudi Zedinjene države v kratkem v vojno.
Tudi Avstralija se pripravlja za dolgo vojno
Sydney, 11. sept. br. Ministrski predsednik Mensis je danes izjavil da avstralska vlada računa s tem, da bo sedanja vojna v Evropi trajala več let.. Zato se v posameznih ministrstvih pripravljajo posebni načrti za novo organizacijo avstralskega gospodarstva in oboroženih sil. Mensis je pozdravil kanadsko vojno napoved Nemčiji in je z zadoščenjem ugotovil, da se sedaj ves britanski imperij složno bori za skupno stvar.
Washington, 11. sept br. Predsednik Roosevelt je razširil prepoved izvoza orožja v vojskujoče se države zdaj tudi na Kanado.
Poslanica kralja Jurija indijskemu parlamentu
Simla, 11. sept. AA. (Reuter). Indijski podkralj je prebral na skupni seji obeh zbornic indijskega parlamenta poslanico kralja in cesarja. Britanski vladar izreka svoje globoko zadovoljstvo, da je vsa Indija sporočila svojo zvestobo imperiju, obenem se pa zahvaljuje vsem knezom in indijskim narodom za njihovo pomoč. Med to zgodovinsko sejo so bile vse galerije nabito polne.
Novi Zeland pripravlja ekspedicijsko armado
Wellington, 11. sept. c. Novozelandska vlada je odredila rek ru taci jo za sestavo vojske, ki bo služila tako za neposredno obrambo Nove Zelandije, kakor tudi po potrebi za ekšpedicije v druge dele angleškega imperija. Sestavljajo tudi letalske oddelke, ki bodo najprej izvežbani doma, nato pa poslani v Anglijo.
Anglija bo obnovila odnošaje z Mehiko
Mexico, 11. sept. br. Diplomatski odno-šaji z Anglijo, ki so bili zaradi spora o petrolejskih vrelcih, katerih eksploatacija je bila odvzeta angleškim družbam, pred dobrim letom prekinjeni, bodo sedaj spet obnovljeni. V Mexico je prišlo posebno zastopstvo angleške vlade, ki se sedaj pogaja za obnovo diplomatskih odnošajev. Obenem se z mehiško vlado pogaja tudi za 13 milijonov sodov petroleja, ki ga ima Mehika na ^zalogi in pripravljenega za izvoz. če bo'kupčija uspela, ni dvoma, da bodo diplomatski odnošaji med obema državama obnovljeni. Vsekakor je mehiška javnost spričo vojne v Evropi vsa na strani zapadno-evrnr	'^nkratskih
sil.
Vera v duceja v Italiji
Odmev angleške izjave o dolgotrajni vojni v italijanskem tisku
Rim, 11. septembra. AA. (Štefani) Današnji italijanski listi ponatiskujejo včerajšnji članek »Popola d' Italia«, ki je izšel pod naslovom: »Italija in njena usoda«. Clankar pravi med drugim: Pogosto minejo v zgodovini desetletja in desetletja, preden se popravijo storjene napake. V nedavni zgodovini je bila taka napaka ver-sajska mirovna pogodba. Dolgo je trajala, preden so se odpravile napake versajske pogodbe. Toda poudariti velja, da so se prve priprave za odstranitev versajskih napak začele že onega dne, ko je bila leta 1919 ustanovljena fašistična stranka. Moč fašizma je rasla bolj in bolj in Italija je vštric s tem igrala čedalje pomembnejšo vlogo. Italijanski narod posluša svojega voditelja in zato se bo tudi boril proti ver-sajskemu miru. S to vero v duceja je italijanski narod šel v vojno v Vzhodni Afriki in ustanovil italijansko cesarstvo. Z isto vero pričakuje fašistovska Italija novih ducejevih navodil. Fašistovska Italija se zelo dobro zaveda, da preživlja enega izmed najvažnejših trenutkov svoje zgodovine, in zato spričo usodnih dogodkov še mnogo bolj kakor kdajkoli zaupa svojemu duceju.
Rim, 11. septembra. AA. (Štefani) »Te-vere« komentira izjavo britanske vlade, da bo vojna trajala najmanj tri leta, ter pravi, da so to pravljice, kajti takšne izjave naj samo pripravijo blokado, ki pa ne bo nikoli prava blokada. Prav tako tudi britanske čete na Francoskem niso sposobne za večje naloge. Ko sporoča Nemčiji, da bo vodila triletno vojno, se Velika Britanija obrača tudi do Francije in Poljske, ki je je polovica že v nemških rokah. Obrača se tudi do drugih držav, ki je z njimi zvezana s pogodbami, v želji, da bi igrale čim manj pasivno vlogo. Razumljivo je, da misli Velika Britanija, ko stopa v vojno, da bo vojna dolgotrajna in težavna, toda objavljati že zdaj, da bo vojna trajala tri leta, more služiti samo kot argument propagande, ki bo bolj škodoval kakor koristil. A ne samo to; tudi sovražnik bo znal izrabiti takšno odkrivanje kart. In naposled morajo biti tudi sami prijatelji Velike Britanije v skrbeh, če pomislijo na perspektive tako dolgotrajne vojne. »Giornale d' Italia« griobčuje članek
svojega ravnatelja, ki pravi, da so glavne smernice Velike Britanije v vojni proti Nemčiji moralna in gospodarska blokada. Z moralno blokado ne želi Velika Britanija doseči samo politično in moralno osamljenost Nemčije v Evropi in na svetu sploh, temveč tudi pobuniti nemški narod proti narodno socialističnemu režimu. Toda to je iluzija, podobna napaki, ki jo je zagrešila Anglija med vojno v Vzhodni Afriki. Narodno socialistična Nemčija je izraz disciplinirane ideje in nemški narod je prežet s to idejo, zaradi katere je tudi šel na vzhodno fronto. Tudi gospodarska blokada je iluzorna, kajti Nemčija danes ni to, kar je bila leta 1914. Nemško gospodarstvo je sad njene avtarkije in njeni uspehi so veliki. Razen tega lahko Nemčija računa s tem, da se bo oskrbela s surovinami iz Rusije, s katero bo neposredno zvezana čez Poljsko. In nazadnje lahko že doslej zasedena Poljska daje Nemčiji potrebne surovine.
Italija hoče izkoristiti svoj položaj
Curih, 11. sept. z. »Neue Ziircher Zei-tung« piše. da se iz pisanja italijanskega tiska in iz raznih ukrepov italijanske vlade jasno vidi, da namerava Italija do nadaljnjega ostati na svojem dosedanjem stališču neintervencije, da pa ob enem skuša ta svoj položaj vsestransko izkoristiti tako na političnem kakor na gospodarskem področju. Italija si prizadeva, da čimprej preuredi svoje trgovinske odnošaje z nevtralnimi in vojskujočimi se državami, pri čemer stremi za tem, da si pridobi čimveč deviz. V Angliji in Franciji išče Italija tudi večje blagovne kredite, kar bi zelo pospešilo medsebojno izmenjavo blaga.
Angleški poslanik pri Cianu
Rim, 11. sept. c. Angleški veleposlanik Loraine je imel danes zopet daljši razgovor z zunanjim ministrom grofom Cianom. Opaženo je, da je od 1. septembra dalje skoro vsak dan v zunanjem ministrstvu. Ameriški novinarji domnevajo, da -veljajo razgovori dokončni razjasnitvi angieško-ite#jan@kig odnošajev,
Odmev Goeringovih
mirovnih ponudb
Angleži in Francozi zatrjujejo, da je vsaka nemška mirovna akcija obsojena v neuspeh, dokler Nemci ne
izpraznijo Poljske
Pariz, 11. sept. z. Sobotni govor maršala Goringa angleški in francoski listi obširno komentirajo in vidijo v njem dokaz,	M »	*
t. t itlkii l i uiljtt d Kar se tiče Goringovih mirovnih ponudb, naglašajo tako francoski kakor angleški listi, da se Anglija in Francija ne pustita več varati. Francija in Anglija sta šli v vojno z določenim ciljem,	-----
T. .^».»»»j j j in ne bosta prej odnehali, dokler ta cilj ne bo dosežen. Gd-ringove napovedi o naglem koncu vojne na Poljskem smatrajo za skrajno neprevidne, ker ga dogodki že sedaj demanti-rajo. »Temps« vidi v Goringovem govoru pričetek za jutri pričakovane velike diplomatske akcije, ki jo namerava po posredovanju Rima pričeti Nemčija ter piše, da je tudi ta manever že v naprej obsojen na neuspeh, ker Anglija in Francija nikdar ne bosta žrtvovali Poljske na ljubo Nemčiji. Sedaj je položaj takšen, da ni mogoče govoriti o sklenitvi miru poprej, predno ne bo obnovljena ne samo popolna neodvisnost in neokrnjenje Poljske, marveč tudi češkoslovaške republike, dočim bo Avstrijcem dana prilika, da sami odločijo, toda brez slehernega pritiska, ali hočejo ostati v Nemčiji, ali pa obnoviti samostojno avstrijsko republiko. Vrhtega bo morala Nemčija povrniti vso škodo, ki jo je povzročila tem državam.
Pariz, 11. sept. e. (Havas) Sklep angleške vlade, da bo nadaljnjo politiko vodila na podlagi računa, da bo vojna trajala tri leta, se živahno komentira v pariškem tisku, ki vidi v tem sklepu popoln in de-finitiven dokaz, da Anglija želi, da se bori do konca, pa naj se zgodi karkoli.
London, 11. septembra. AA. (Havas) Diplomatski urednik agencije Press Asso-
ciated piše, da je mirna a trdna odločitev britanskega naroda, da z vsemi silami podpre vlado in njeno politiko, temelječo na računu, da bo vojna trajala najmanj tri leta, napravila na vsem svetu najgloblji vtis. Odločnost britanskega naroda in vlade se zrcali v vsem tisku. Nemci so skušali razlagati deklaracijo britanske vlade tako, kakor da hoče reči, »da je treba vojno končati«, o čemer pa ne more biti niti govora. Nobenega dvoma ne more biti o odločnosti britanske vlade, a sobotna vladna izjava je jasen izraz volje, da je treba iti do konca.
Basel, 11. sept. z. »Basler Nachrichten« poročajo, da v Londonu z vso gotovostjo pričakujejo, da bo Hitler sedaj, ko je proglasil vojne operacije v poljskem koridorju za končane, predlagal Londonu in Parizu sklenitev miru. Sprva so v Berlinu računali s tem, da bo medtem že padla tudi Varšava. Ker pa se to ni zgodilo in se očitno v dolgednem času še ne bo, so se v Berlinu odločili, da takoj prično z mirovno akcijo. Hitler bo izjavil, da Nemčija sedaj, ko je likvidirala poljski koridor, nima več nobenih teritorialnih zahtev v Evropi ter da je pripravljena pristati na razorožitev. Toda v Londonu izjavljajo v me-rodajnih krogih, da sedaj ni mogoče več razpravljati o miru poprej, predno ne bo dosežena popolna zmaga, tudi če bi trajala vojna več let. Anglija je sedaj nepopustljiva. V Londonu mislijo, da gre tudi pri teh mirovnih ponudbah samo za taktični manever. Nemci hočejo na ta način dobiti '	da bi se mo-
gli nato z vso silo vreči na zapadno fronto. Še le tedaj se bo na tej fronti pričela prava vojna.
Energični Francov ukrep
ti diktator je razpustil dosedanji nacionalni svet falange, ker ni odobraval nekaterih njegovih ukrepov, ki so v zvezi s špansko nevtralnostjo
Burgos, 11. sept. br. Kljub vojni v Evropi se v Španiji naglo nadaljuje notranja obnova. Generalu Francu je uspelo podrediti si do kraja tudi falangistični pokret, ki se mu je postavil na čelo šele pred nekaj tedni. Danes je Franco razpustil dosedanji nacionalni svet falange. V vseh španskih političnih krogih je vzbudil ta energičen ukrep španskega diktatorja največjo pozornost. Obče zatrjujejo, da se je falangistično vodstvo pričelo upirati generalu Francu zaradi nekaterih upravnih in političnih ukrepov, ki so bili v nasprotju z njegovimi težnjami. Tako Je bilo falangistično vodstvo proti temu, da se Nemci, ki so jih falangisti za časa državljanske vojne naselili v pirenejskih pokrajinah tik ob francoski meji, sedaj prisilno izselijo na jug. Falangisti so kritizirali tudi Francovi odredbi o internaciji posadk z nemških trgovskih ladij, ki so se zadnje dni pred angleškimi rušilci zatekle v španske luke. in glede zapeča-tenja radijskih oddajnih postaj na teh ladjah, kar jim je onemogočilo vsak vohunski stik z Nemčijo.
V ostalem je imel razpust dosedanjega vodstva falangistov tudi notranjepolitično velik pomen. Španski politični krogi so prepričani, da bo novi nacionalni svet falange, ki bo sestavljen iz samih najbližjih zaupnikov generala Franca, mnoga pripomogel k notranjemu pomirjenjuv Španiji, ker bo nedvomno opustil proti falangističnim nasprotnikom naperjeni represivni režim. Novi falangistični nacionalni svet bo imenovan že v bližniih dneh.
Madrid, 11. sept br. V političnih krogih zelo komentirajo nenadni razpust nacionalnega sveta španske falange, ki je bil imenovan še le pred dobrim mesecem. Nacionplni svet je glavni svetovalni organ vlade. Kakor zatrjujejo, se je general Franco odločil za razpust sedanjega m imenovanje novega nacionalnega sveta falange zaradi tega, ker je bil sedanji svet
docela nemško orientiran. General Franco vodi v novejši dobi strogo nevtralno politiko, kar bi moglo dovesti do velikih nesoglasij med vlado in nacionalnim svetom Da se temu izogne, je odredil razpust sedanjega ter bo v kratkem imenoval nov nacionalni svet, v katerega pridejo zastopniki zmernejših struj.
Prijateljska pogodba med Francijo in Španijo ?
Madrid, 11. sept. o. V dobro poučenih španskih in francoskih krogih prevladuje vedno bolj prepričanje, da bo med Španijo in Francijo podpisana prijateljska pogodba.
ftfine v holandskem vodovju
London, 11. septembra. AA. (Reuter) V zaščito svoje nevtralnosti je nizozemska vlada odredila, da se položijo mine med Severnim morjem in holandsko obalo.
Turški parlament
Ankara, 11. sept. br. Danes se je sestala velika narodna skupščina, da sprejme na znanje poročilo vlade o mednarodnem položaju in ukrepih, ki jih je v varstvo turških interesov izdala vlada.
Turška vojaška misija v Egiptu
Kairo, 11. sept. br. (Štefani) Tukaj pričakujejo skorajšnji prihod turške vojaške misije, ki jo tvorijo najodličnejši predstavniki turške armade.
Rumunija ima milijon ljudi pod orožjem
Bukarešta, 11. sept. br. Rumunija mobilizira dalje. Včeraj in v pretekli noči je bilo vpoklicanih nekaj nadaljnjih letnikov rezervistov. Na ta način so zadnje dni v Rumuniji mobilizirali skoraj milijon ljudi.
Minister dr. Markovic o sporazumu
Minister pravde dr Laza Markovic je imel v Nišu sestanek s svojimi političnimi prijatelji, katerim je med drugim dejal, da je radikalna stranka posvečala največjo pozornost rešitvi hrvatskega vprašanja vse od časa zedinjenja pa do danes. V dokaz je navajal Markov protokol iz 1- 1925, o katerem je izvajal:
»Takrat nismo uspeli. Situacija se je spremenila šele 1 1927, ko so priznali Hrvati vidovdansko ustavo in vstopili s svojim šefom, pokojnim Radičem v vlado. Ta sporazum je onemogočil s svojim delom naš bivši strankarski tovariš Nikola Uzu-novič. Prišlo je do tragičnih dogodkov v narodni skupščini 1. 1928 in do odhoda Hrvatov iz Beograda. Za časa diktature in po njej nismo držali križem rok Po neštetih konferencah in sestankih je končno prišlo do sporazuma med HSS m skupina-ni beograjske združene opozicije 9. akto-bra 1937. Izvedbo tega sporazuma je onemogočil dr. Milan Stojadinovič Pri volitvah 11. decembra lanskega leta se je vodila borba v znamenju parole: za ali proti sporazumu.«
Minister dr. Markovic je dalje obširno razpravljal o vlogi združene opozicije v teku pogajanj med dr. Mačkom in predsednikom Cvetkovičem, potem pa nadaljeval: »Glavne naloge sedanje vlade so izvesti sporazum, čuvati državo in vrniti narodu politične svoboščine. Izvedba sporazuma bo izvršena lojalno in razumno. V tem ozi-ru bodo gotovo storili svojo dolžnost tako Hrvati kakor Srbi. Po sporazumu ostaja nedotaknjeno naše narodno in državno edinstvo. Hrvati so dobili to. da lahko na svoji zemlji po svoji volji urejajo svoje stvari. Vlada stremi za obnovo političnih svoboščin in normalnega parlamentarnega Življenja. Edina ovira, da se na tem polju *ie postopa hitreje, je težka zunanjepoli-
tična situacija. Vlada bo skoraj sprejela zakon o volitvah narodnih poslancev s tajnim glasovanjem, s sistemom okrožij in srezov. Volitve v novo narodno skupščino bodo zelo važne, ker bo imela skupščina naknadno odobriti sedaj sklenjeni sporazum. Sporazum bo vnešen v novo ustavo ter bo šele takrat definitivno redigiran. Kar se tiče novih političnih zakonov, morem reči, da bodo sprejeti in da bodo zelo svobodoljubni, tako da bo omogočeno ustanavljanje strank po njihovih političnih programih.«
Dr. Markovic je nato ostro obračunal z dr. Milanom Stojadinovičem in mu očital, da je hotel potom JRZ razbiti poslednje ostanke Narodno radikalne stranke ter ustanoviti svojo posebno fašistično stranko. Končno je pozival minister dr. Markovic k zbiranju vseh radikalov v njihovi stari Na. rodno radikalni stranki.
Pomočnik poštnega
ministra upokojen
Beograd, 11. sept. p. Upokojen je bil pomočnik poštnega ministra inž. Dobrislav Ratajac.
Odgodena kongresa
Beograd, 11. sept, p. Kongres zveze slaščičarskih mojstrov, ki je bil napovedan za 12. t. m. v Beogradu, in kongres proizvajalcev sodne vode, la bi se moral vršiti 15. t. m. prav tako v Beogradu sta bila odgodena za nedoločen čas.
Vremenska napoved
Zemunska: Postopna pooblačitev v za-padnih in severozapadnih krajih, pretežno jasno drugod. Toplota se bo dvignila.
Dunajska: Polagoma se bo pooblačilo, sicer pa še suho vreme.
»JUTRO« št 212
3
. VoceK, tt. DL 1938.
Naši kraji in ljudje
Zahvala ministra vojske in mornarice našim rezervnim oficirjem
»Lepa Slovenija je meni prav tako draga, kakor srcu
vsakega našega vojaka44
k pisarne pododbora Udruženja rezervnih oficirjev nam poročajo:
Minister vojske in mornarice armijski general g. Milan Nedič je dne 9. t m. sprejel zastopnika Udruženja rezervnih oficirjev v dravski banovini ravnatelja dr. Vin-
ka Vrhunca, ki mo je v prisotnosti predsednika osrednje uprave tega udruženja g. inž. Nikodija Bogdanoviča izročil dekorativno listino, katero so nameravali naši re-
zervni oficirji na svečan način izročiti vojnemu ministru na kraljev rojstni dan v Beogradu. Listina vsebuje poleg čestitk Nj. Vel. kralju za Njegov rojstni dan tudi obnovo svečanega zagotovila, da so rezervni oficirji trdno odločeni izpolniti vsakčas svoje vojaške dolžnosti tudi za ceno največjih žrtev za svobodo in neokrnjenost Jugoslavije.
Gospod minister vojske in mornarice je rezervnim oficirjem v dravski banovini sporočil tole zahvalo:
»V imenu vrhovnega zapovedništva in v imenu domovine izrekam rezervnim oficirjem iz dravske banovine priznanje za njihovo visoko pojmovanje vojaških in domoljubnih dolžnosti. U druženju rezervnih oficirjev in ratni-kov v dravski banovini se kot minister vojske in mornarice zahvaljujem za izkazano mi pozornost in za njegovo izredno delavnost, s katero se odlikuje pred vsemi ostalimi. Zelo mi je žal, da razmere niso dopuščale, da jih osebno pozdravim v Beogradu, zlasti ker imam med njimi mnogo starih prijateljev in vojnih tovarišev. Lepa Slovenija je meni prav tako draga in mila kakor srcu vsakega našega vojaka. Rezervnim oficirjem v dravski banovini sporočam svoj pozdrav, prepričan, da so pripravljeni v vsakem trenutku vstati v ob-brambo kralja in svetih tal domovine.«
To sporočilo g. ministra vojske in mornarice bo našlo brezdvomno globokega odmeva pri vseh rezervnih oficirjih in v srcu slehernega zavednega Jugoslovana.
Uvedena je obvezna dveletna zdravniška
praksa na deželi
Brez nje ne more noben zdravnik nastopiti javne službe
Beograd, 11. sept.
Na osnovi paragrafa 107 finančnega zakona za leto 1939-40 in po odobritvi ministrskega sveta je izdana naslednja uredba o zdravniški službi na deželi, ki jo pravkar objavljajo »Službene novine« od 9. t meseca.
Vsak zdravnik, ki želi dobiti službo v državni, banovinski ali samoupravni ustanovi ter pri organih socialnega zavarovanja ali v zasebni bolnišnici s pravico javnosti, mora preživeti dve leti v praktični zdravniški službi na vasi ali v trgu, ki ima manj kakor 4000 prebivalcev. Ti zdravniki bodo nameščeni pri združenih ali samostojnih zdravstvenih občinah, zdravstvenih zadrugah, pri OUZD, bratovskih skladni-cah, železničarskem fondu ali drugih ustanovah na deželi. Ti dve leti v praktični zdravniški službi na deželi se vračunajo v pripravno službo po zakonu o uradnikih.
Zdravniki, ki ne želijo vstopiti v javno službo, imajo pravico do privatne zdravniške prakse po zakonu o zdravnikih ter lahko vstopijo v bolnišnico, kliniko ali drugačno ustanovo zavoljo specializacije, ali pa lahko odprejo privatno zdravstveno ustanovo brez pravice javnosti. Ne morejo pa dobiti javne službe, preden ne odslužijo omenjenih dveh let na deželi. Oproščeni so od tega lahko samo zdravniki s hudimi telesnimi napakami ali boleznimi, ki jih ovirajo pri gibanju in delu. Nadalje so oproščeni zdravniki, ki stopijo v vojaško službo. A če to zapustijo, ne morejo
nastopit! javne službe, dokler ne absolvi-rajo praktične zdravniške službe.
Ban določa po zaslišanju banskega zdravstvenega sveta one združene in samostalne zdravstvene občine ali vasi in trge, v katerih se bo vršila dveletna zdravniška praksa. Pri tem bo vpošteval potrebe narodnega zdravstva, pogoje zdravstvenega dela, primerno nastanitev in možnost zdravstvene ambulance. Minister za socialno politiko in narodno zdravje pa lahko namešča te zdravnike po domovih narodnega zdravja ter po zdravstvenih stanicah in po stanicah za pobijanje epidemičnih socialnih bolezni. Zdravniki v dveletni praksi se nameščajo kot uradniški pripravniki 8. skupine s plačo iz državnega, banovinskega ali občinskega proračuna. Ostale ustanove plačajo te zdravnike po svojih statutih ali po kolektivni pogodbi ali po določbah pravilnika Zveze zdravniških zbornic. Vse ustanove so tudi dolžne nuditi potrebna sredstva za izvrševanje zdravniške službe. Zdravnik v dveletni praksi ima letno lahko največ dva meseca navadnega ali bolniške-da dopusta. Višek mora odslužiti. Po dveh letih je praksa končana, zdravnik dobi potrdilo splošne pravne oblasti 1. stopnje, kjer je služil. Ta uredba velja za vse zdravnike, ki do uveljavljenja te uredbe (9. septembra) niso odslužili zdravniške pripravniške službe. Takisto se lahko v to službo sprejmejo oni zdravniki, ki so pripravniško službo sicer žc odslužili, a se prostovoljno prijavijo.
Železniške ugodnosti vojnih invalidov
ln ostalih oseb, zaščitenih z uredbo o Invalidih
Ljubljana. 11. septembra Pravilnik o socialnih ugodnostih vojnih invalidov na državnih železnicah in ladjah je dobil nekatere izpremembe in dopolnitve, ki jih objavljajo »Službene novine« od 9. t. m.
Poglavje »Vojni invalidi« se zdaj glasi: Osebe, zaščitene z uredbo o vojnih invalidih in ostalih žrtvah vojne. Vse te osebe uživajo brezplačno vožnjo pri odhodu in povratku, kadar na poziv ali navodilo pristojnih oblastev ali organov potujejo z namenom, da dosežejo pravico ali pomoč po omenjeni uredbi. Vozijo se v onem razredu vlaka ali ladje v državni eks-ploataciji, ki jim pripada po činu v vojski, ostale osebe pa v onem razredu, ki pripada vojnemu invalidu oziroma osebi, po kateri se izvaja dotična pravica.
Za brezplačno potovanje je potrebna objava pristojnega oblastva, — »Službene
novine« jih podrobno navajajo. Objava velja tri mesece. Razen tega morajo imeti invalidsko knjižico ali osebno železniško legitimacijo ali začasno legitimacijo s fotografijo. Ruski invalidi morajo imeti osebno železniško legitimacijo ali člansko knjižico Združenja ruskih vojnih invalidov s fotografijo.
Vojni invalidi uživajo v zasebnem potovanju polovično voznino za neomejeno število potovanj. Ostale osebe, zaščitene z uredbo o vojnih invalidih, pa uživajo 12krat na leto polovično voznino. Za te vožnje so potrebne legitimacije, veljavne pet let. Za dravsko banovino izdaja te legitimacije železniško ravnateljstvo v Ljubljani. Vse prizadete, ki jim pritiče pravica voznih ugodnosti, opozarjamo na »Službene novine« od 9. septembra, kjer je tudi objavljen vzorec objave za brezplačno vožnjo.
Dve lepi prireditvi trboveljskih jadralcev
Razstava in tekma jadralnih modelov sta zbudili vso
pozornost
Trbovlje, II. septembra
Trboveljski jadralci so pretekli teden stopili prvič pred našo javnost z dvema lepo uspelima prireditvama, ki sta zbudili splošno zanimanje. Razstava jadralnih modelov in jadralna tekma sta bili posebno privlačni za našo mladino, ki je tudi s svojim aktivnim sodelovanjem pri tej novi športni panogi pokazala mnogo zdravega smisla in tehnične izvežbanosti. Trboveljska pobočja morda niso najpri-kladnejša za te vrste zračne polete, vendar ne dvomimo, da se bodo z malo truda in sodelovanja raznih krajevnih činiteljev našla in pripravila ustrezajoča tla za sinji šport.
Izložba jadralnih modelov je bila izkaz prvega dela mladih članov trboveljske aerosekcije. V izložbeni dvorani je bilo razstavljenih preko trideset zelo lepo in precizno izdelanih modelov vseh velikosti in konstrukcij od najmanjšega do široko-krilega jadralca, ki je imel v krilih premer 2.20 m in je vzbujal veliko zanimanje. Modele so zgradili izključno domač' člani aerosekcije z domačim gradivom na
podlagi razstavljenih predpisanih načrtov nemškega izvora — jadralno letenje je v Nemčiji na višku —, mnogo jadralnih tip pa je bilo tudi jugoslovenskega izvora Med drugimi je bilo videti tudi prereze letal in kril. Nekoliko modelov je bilo zgrajenih iz specialnega amerikanskega lesa balse, ki se odlikuje po peresni lahkoti. V vrsti motornih letal je vzbujal pozornost lepo zgrajeni model jugoslovenskega bombnika. Na razstavi je bilo tudi vse polno jadralnih časopisov in drugega propagandnega gradiva. Škoda le, da naš aeroklub za to razstavo v našem največjem industrijskem kraju ni stavil na razpolago nekoliko statističnega gradiva o jugoslovenskem civilnem in vojaškem letalstvu sploh, kar bi prireditvi dalo brez dvoma več propagandnega poudarka za stroko, ki je zlasti v današnjih časih tako važna.
Tekma jadralnih modelov je bila v petek popoldne na vzbočju za občinsko izo-lirnico pri najlepšem vremenu. Tekmovalo je deset modelov, med katerimi je dobilo prve nagrado — lep društveni po-
kal — jadralno letalo Franca Pokorna, dijaka iz Trbovelj. Sicer so pa tudi drugi modeli pokazali pri letenju lepe uspehe. Tekmi je prisostvovala množica mladine in odraslih ter je ta prvi trboveljski dan letenja pokazal, da je zanimanje za zračni šport pri nas izredno razvito.
Strokovno vodstvo tekme je prevzel rez. vojni pilot g. Tušek, splošno vodstvo in organizacija tekme pa je bila v rokah predsednika trboveljske jadralne sekcije g. Jure Baumgartena. Treba je želeti, da mlade sile podprejo tudi drugi činitelji. predvsem občina in rudniška uprava, ki naj jim bo pri srcu, da tudi iz naše industrijske sredine vzgojimo v kratkem času čim več dobrih in sposobnih pilotov, branilcev domovine. Jadralstvo je pač najboljša šola za dobrega pilota sploh. Trboveljski jadralni sekciji naj se za sedaj omogoči vsaj izgraditev jadralne delavnice, ki jo pripravljajo, da si zgradijo prvo lastno jadralno letalo. Javnost naj pomore s prostovoljnimi prispevki!
Kamnik je odkril spomenik padlim vojakom
Kamnik, 11. septembra.
Naše mesto je včeraj svečano odkrilo spomenik med vojno padlim borcem. Na Žalah so bili spomenik zregulirali prostor pred vhodom na pokopališče, od koder je krasen pogled na Kamniške planine. V okrilju stoletne lipe stoji kameniti podstavek, na katerega je postavljena bela kamenita roka, ki drži v pesti navzdol obrnjen bronasti meč — simbol miru. Za spomenikom se vzdiguje kameniti lok. ki je oprt na pokopališčno ograjo. Tam so z zlatimi črkami vklesana imena mrtvih borcev.
Spomenik je odkril in ga izročil v varstvo mestu Kamniku g. Bokalič, blagoslovil ga je pa g. dekan. Govorili so bivši soški bojevnik kapetan v rezervi g. dr. Dominik žvokelj, polkovnik g. Andrejka in g. Košir, ki so z izbranimi besedami orisali pomen teh žrtev. Zaključno besedo je imel župan g. Novak, nato pa so pevci kamniške »Lire« in »Solidarnosti« občuteno zapeli »Oj Doberdob, slovenskih fantov grob«.
Požar zaradi saj
Zagorje, 11. septembra.
Na mali Šmaren sredi popoldneva, ko je bilo zaradi lepega solnčnega dneva polno ljudi na glavni cesti, se je oglasil iz zvonikov v Zagorju in pri Sv. Urhu plat zvona. Kmalu se je razvedelo, da je gorela v Prapročah lesena hiša, last Ignacija Drnovška. V hiši sta stanovala zakonca šin-kovčeva. Ker je rudnik obratoval, je Slo le nekaj gasilcev na pogorišče, kjer pa je ogenj že dokončal svoje delo.
Kakor se je ugotovilo, je nastal požar zaradi vnetja saj, ker je bila žena močno zakurila v peči. Nenaden požar je oba zakonca tako zmedel, da sta pričela trgati gorečo slamo iz strehe, namesto da bi rešila — pohištvo, zajce in drugo.
Orožništvo je ocenilo škodo, M jo je utrpel lastnik Drnovšek, na 25.000 din, a škodo, ki jo imata zakonca šinkovčeva, na 5.000 din.
Diplomatski slovar
Danes odgovarjam na drugo vprašanje ki sem ga prejel iz vrst čitateljev:
Kaj je »Bela knjiga«?
»Bela knjiga«, kakor vse druge diplomatske knjige, ki jim daje označbo barva platnic (»rumena«, »zelena« itd.) in ki so nam znane iz diplomatske zgodovine, so zbirke diplomatskih dokumentov. Izda jih vlada z namenom, da informira javnost o določenih dejstvih, ki jih v knjigi podpre z dokumenti.
Po svoji vsebini spadajo diplomatske knjige v vrsto onih diplomatskih dokumentov. ki izražajo eno samo voljo (voljo prizadete države), katere učinki se kažejo na področju mednarodne politike, lahko pa tudi samo posredno na tem področju in neposredno na področju notranje politike. Angleška vlada je na primer v zadnjih letih izdala tudi dve »Beli knjigi« o angleškem oboroževanju, torej dve zbirki dokumentov, ki sta bili neposredno notranjepolitičnega in le posredno tudi med-narodnopolitičnega značaja. »Bela knjiga«, ki jo je angleška vlada pred kratkim izdala, pa se nanaša na krivdo za izbruh nove vojne in sega potemtakem njena učinkovitost neposredno na področje mednarodne politike, kjer se ie vprašanje krivde pojavilo v neposredni zvezi z razvojem pogajanj v dneh od 22. avgusta do 2 septembra, posredno na že poprej v mednarodnem razvoju zadnjih dveh, treh 'et. Po zgledu angleške »Bele knjige« je tudi nemška vlada objavila nekaj dni nato ■vojo »Belo knjigo«, ki vsebuje nemške 1 ~k umen te o Dogajanjih v istem razdobju.
V samih dokumentih ni bistvene razlike ned obema knjigama, precejšnje pa so •azJike v uvodni razlagi dejanskega sta-nia. Uvodna razlaga navadno spremlja vse diplomatske kniige. Običaj je, da so uvodne razlage objektivne, toda ne smemo se čuditi, ako je tu in tam obi°ktivnost žrtvovana namenu knjige. Objektivnost "vodne ra^laffe pa je mogoče preveriti z dokumenti, ki so zbrani v knjigi. rdrr->sno r dokumenti, ki so bili drurrače objavljeni ^li ki so nam na ra7p^la2o iz konkurenčne diplomatske zbirke. S primerjanjem obeh »Belih kniig«. an<?le5ke in nemško, ter s primerjanjem obeh 7 italijansko službeno obiavo o M"c<:r,1ir,;i'»vem posredovanju, ki tvori tudi del dokumentacije p krivdi, razčiščenje vprašanja o tej krivd5 v^kor se diolomatekn postavlja ni težko "^ključki ki nam iih to razčiščenje nudi -o seveda boli formalnega značaja, kajti "orašanje vojne krivde ni samo vprašanje izmenjave not in drueih dokumentov tamveč predvsem vprašanje celotneg? •mednarodnega ra7Voja. ki dovede do to-15kšne napetosti, da je pri naib^ljši volji mo?oča samo oborožena rešitev spora Navzlic temu pa so tudi taki omejeni dokumenti. kakor »Bela knjiga«. draeoce« "vicT>evek k r^čiščeni"	^inlomat-
:v> vnra?'"! V tem ie	"»liki nom —
-v,-irirnat<:Vi kakor v sp1 zgodo--'-
Scrutator
Srečko dveh milijonov je prodal
Zanimivosti pri zaključnem žrebanju v Splitu
Split, 11. septembra V soboto je bilo končano žrebanje V. razreda 38. kola Državne razredne loterije. Po praksi, ki jo je zadnja leta uvedla uprava loterije, da se glavno žrebanje vsakokrat vrši v kakem večjem mestu Jugoslavije, je tokrat prišel na vrsto Split, kjer je seveda vladalo za žrebanje veliko zanimanje, domala prav tolikšno kakor lani v Ljubljani. Čeprav pa je bilo žrebanje zaključeno že v soboto dopoldne, vendar ni bilo mogoče takoj prvi dan dognati, kdo so srečni dobitniki glavnih dobitkov in premij. V teku nedelje pa so prišle na dan nekatere vesele zgodbe pa tudi majhne tragikomedije, od katerih je najzanimivejša tale iz Sarajeva:
Srečka štev. 91.760, ki je zadela premijo dveh milijonov dinarjev, je bila prodana iz kolekture Filipa Maksimoviča v Sarajevu zasebnemu uradniku Božidarju Dereti-ču iz Nikšiča. Takoj v soboto popoldne je Maksimovič obvestil Deretiča, da je njegova srečka dobila premijo. Ali na ža-
lost Deretič nima od tega koristi. Svojo srečko je bil namreč prodal dalje. Ponovno je z brzojavko zaprosil Maksimoviča, če je srečka štev 91.760 res zadela premijo. Maksimovič mu je rade volje ustregel. Kakšen prid bo imel Deretič od prodane srečke, je seveda njegova stvar.
V splošnem je tudi tokrat bila sreča svojeglava. Nagradila je precejšnje število ljudi, ki so denarja res potrebni, ponekod pa se je ravnala po svojem starem pravilu, da je treba tudi tam dodati, kjer je že nekaj kupčka. Tako je tokrat sreča nagradila zobnega zdravnika Aleksandra Boka v Smederevu, ki je zadel s četrtinko srečke četrt milijona dinarjev. Bok je letos začel zidati svojo vilo, obenem pa si je kupil srečko, rekoč v šali, da mu mora srečka z lepim dobitkom prispevati k zidavi. Ko se mu je zdaj želja izpolnila, bo vilo povišal za eno nadstropje in še mu bo ostalo lepo število tisočakov, ki jih bo naložil za doto svoji hčerkici.
Smrtna žrtev fantovskega pretepa
Grda stara razvada popivanja po žegnanju
Gornja Radgona, 11. septembra Solnčni dan je na mali šmaren privabil v vinotoče na vrhove Slovenskih goric mnogo ljudi. Tako se je tudi v vinotoču Martina Hamlerja na Ivanjševskem vrhu pri Nego vi zbrala precejšnja množica, med njo fantovske družbe iz IvanjSevcev in drugih vasi, ki so prišle od žegnanjav Negovi. ProH večeru je prispel v Hamler-jev vinotoč tudi mlinarski pomočnik Franc škerlec iz Očeslavcev v delovni mlinarski obleki. Sedel je k fantovski družbi iz Ivanjševcev, ki je že vse popoldne tamkaj popivala. Kaj kmalu po njegovem prihodu pa se je vnel med fanti prepir, kateremu je seveda sledil pretep s koli in noži. Ko-
nec surovega pokola je bil tak, da jih je bilo več laže poškodovanih, a mrtev Je obležal škerlec Franc. Bil je zaboden r srce.
Glavni junak noža, neki Rudolf B., Id je bil škerleca zabodel z velikim kuhinjskim nožem, je takoj po izvršenem zločinu izginil v noč.
Orožniška patrulja je odredila takojšen prevoz pokojnega škerleca v mrtvašnico v Gornji Radgoni, kjer je bilo truplo v soboto obducirano v prisotnosti kazenskega sodnika g. Stanka Schweigerja in zapisnikarja g- Adaniča Toneta. Orožništvo je aretiralo več fantov, medtem ko se sirovi morilec še vedno skriva.
Preiskava in zasledovanje zaradi dvojnega roparskega umora v Blatu pri Grosupljem

Grosuplje, 11. septembra.
Nemimi časi, ki jih preživljamo, so očitno tudi v kriminalnem svetu uveljavili nekakšno negotovost in nemir, da že dolgo ne pomnimo podobnega. Vsak teden nam listi prinašajo vesti o krvavih zločinih, izvršenih po samotnih kmečkih naseljih, in poročila se po navadi zmerom končajo: za storilci ni sledu. Ni še dolgo tega, ko sta bila v samotni vasi v škofjeloških hribih umorjena gospodar in gospodinja, približno ob istem času so v nekem kozolcu v Gameljnah pod šmarno goro našli truplo umorjenega neznanca V zvezi a temi nepojasnjenimi zločini se je zadnji čas jelo pojavljati ime Antona Haceta. tatu in vlomilca skromnega kalibra, kaikršnim pravijo bratje Srbi »kokošar«. Nekaterih krvavih dejanj je bil že osumljen Hace, a najbrž po krivici.
Izgubljenec, ki si je iZbral usodo majhnega, zaplotniškega tatu, se težko dokoplje do »kariere« velikega zločinca. Do te »kariere« mu lahko pomaga samo dolga vrsta neposrednih srečanj z roko pravice, ob katerih padajo krogle iz revolverjev in pušk in ki imajo po navadi za sabo nekaj v odprtem boju mrtvih ali vsaj ranjenih. Tako se je — pač gotovo, po krivem — pojavilo Hacetovo ime tudi v zvezi z dvojnim umorom v Blatu pri Grosupljem, izvršenem v noči od sobote na nedelja
Tri žrtve dveh zločincev
O žalostnem dogodku je ponedeljsko »Jutro« že izčrpno poročalo. Včeraj okrog 6. zjutraj je 15-letni Ivan Uljetič, rejenec v hiši 62-letnega posestnika Jožeta Nu-čiča .pritekel k sosedu Francetu Zrncu v Blatu in zaklical: »Pri nas so bili razbojniki!« Zrnec je takoj planil na noge in pohitel k sosedu in potrkal na okno. Ko se mu nihče ni odzval, je stopil okoli hiše, kjer je našel odprto okno velike sobe. Skozi okno je zlezel v hišo, kjer je včum-nati našel strahovito razmesarjenega gospodarja Jožeta Nučiča, ležečega vrh postelje, zraven njega pa pod odejo njegovo ženo Marijo z razbito glavo. Stene so bile vse obrizgane s krvjo, tik postelje je na tleh ležala okrvavljena sekira. Sosedje so brž obvestili grosupeljske orožnike o svojem odkritju, a ko so raziskali hišo, so našli v sobi na drugem koncu gospodarjevo sestro Marijo nevarno ranjeno. Z orožniki je prispel tudi grosupeljski banovinski zdravnik dr. France Podkoritnik, ki je odredil prevoz v bolnišnico, še prej pa so ranjenko izprašali orožniki.
Marija Nučičeva je pripovedovala, da je sredi noči iznenada stopil nekdo v njeno čumnato in ji s svetiljko posvetil v obraz. Pred sabo je uzrla dva maskirana neznanca, ki sta od nje zahtevala denar, obenem pa navalila nanjo z rokami 'n nogami. Nučičeva se je od udarcev kmalu onesvestila, prebudila pa se je v mlaki krvi poleg postelje. V tem času sta roparja že opravila z gospodarjem in gospodinjo, pa tudi z rejencem, ob katerem se zagode tka začenja razpletati.
Zagonetka mladega posinovljeuca
Ivan Uljetič, ki je po rodu iz Dalmacije, je orožnikom pripovedoval, da sta bila v hiši dva razbojnika, prvi velike, drugi majhne postave. Oba sta imela obraz zastrt s črno krpo. Uljetič je spal v hiši tik čumnate, kjer sta ležala gospodar in gospodinja. Tudi njemu sta razbojnika posvetila v obraz, nato pa sta mu velela, naj se skrije pod odejo. Pod odejo je Uljetič ostal nekako do 5. zjutraj, medtem ko sta razbojnika prišla v hišo že kmalu po 3. uri. Ko je začutil, da je v hiši vse mirno je zlezel iz postelje, se ra^gl^al po
hiši, skočil skozi okno in šel klicat soseda Zrneca.
Ko so orožniki preiskali hišo. so ugotovili, da so hišna vrata zaklenjena, manjkali pa so ključi, ki sta jih razbojnika očitno odnesla s seboj. V hiši je bilo razen odprtega pritličnega okna, odprto tudi okno na podstrešju, na strehi pa je bilo odmaknjene tudi nekaj opeke. Za zdaj še ni bilo mogoče ugotoviti, kje sta se roparja vtihotapila v stanovanje. Ko sta opravila krvavo dejanje, sta razbojnika premetala vso hišo. Po vsej priliki sta morala vedeti nekaj o tem, da je pri Nučičevih denar. V resnici sta pri gospodarju našla 200 din, pri njegovi sestri pa 2.200 din. Ko sta po končanem delu zbežala, ju je okrog 3.30 srečal neki kmet iz okolice, ki je peljal čebele na pašo. Na cesti je naletel na dva maskirana neznanca, ki pa sta se mu umaknila, da tu ni videl od blizu. Tik pred njegovim vozom sta zavila s ceste in se skrila v gozdu. Tudi kmet s čebelami je potrdil, da je bil eden izmed njiju velike, drugi pa manjše postave.
Zločinca sta pobegnila dalje na Dolenjsko
Grosupeljski orožniki, ki jih vodi komandir Suligoj, so bili včeraj in danes neprestano na nogah, da najdejo sied za zločincema. Za pomoč so naprosili tudi policijsko upravo v Ljubljani, ki je že v nedeljo dopoldne odposlala svojega dakti-loskopa in fotografa, da sta napravila več posnetkov. Prav tako je bilo takoj v nedeljo dopoldne o zločinu obveščeno državno tožilstvo v Ljubljani in popoldne je v Blato prispela sodna komisija z državnim tožilcem dr. Lučovnikom. Trupli obeh žrtev sta bili na odredbo komisije prepeljani v mrtvašnico, kjer sta bfli raztelešeni. Jože Nučič in njegova žena, ki ji je bilo 57 let, sta bila vsa v narah. Oba sta imela tudi večkrat presekano lobanjo.
Petnajstletni Ivan Uljetič je pri zasliševanju na orožniški postaji obnovil nekatere podrobnosti krvavega dogodka, a njegove izpovedi so si tako v navskrižja, da orožniki do večera še niso mogli dognati, ali je njegova zmedenost posledica strahotnega doživetja ali česa drugega. Toliko pa so rožniki dognali, da sta razbojnika po opravljenem dejanju krenila dalje na Dolenjsko in po vsej priliki dalje v hrvatsko smer. V nedeljo okrog 8. sta si dva sumljiva potnika, prvi velik, drugi manjši, izpirala obleko ob nekem potoku onkraj Višnje gore. Prav takrat je prišel mimo berač, ki sta se ga izprva ustrašila, a ko sta opazila, da je samo star siromak, sta si samo pomežikrula, češ: tega se nama pa ni treba bati.
Umorjeni gospodar in gospodinja sta uživala sloves premožnih skopušnih zakoncev brez otrok. Kadar so se na njunem domu oglasili prosjaki in vagabundi, sta imela navado, da sta prosilcu sicer postregla, a sta ga obenem pridržala pri hiši, da bo odslužil dar. Tako so pod njuno streho večkrat po teden dni in še več prebivali neznanci od blizu in daleč, ki jih nikoli nista prijavljala občini ali orožniški postaji. Morilca bo treba iskat najbrž med sumljivimi potniki, ki so kdaj uživali skromno gostoljubje njune strehe ali pa med bivšimi arestanti, ki so v zaporu od svojih tovarišev čuli o njunem blagostanju in domačih razmerah. Kakor znano, je bilo iz grosupeljske okolice zadnja leta več sumljivih in nevarnih ljudi pod ključem.
*ostani in ostani čtan Vodnikove družbe!
domaČe vesti
♦	Novi grobovi. V Spodnjem Kašlju 39. je umrla gospa Marija Schiagova v 76. letu Blago pokojnico bodo jutri ob 16. spremili na farno pokopališče pri Devici Mariji v Polju. — V ljubljanski bolnišnici je umrl carinski uslužbenec g. Viljem L<>rber. Zad-njo pot bo nastopil jutri ob pol 17. — V Ložu na Notranjskem je umrl, star komaj 26. let, g. Mirko Skrbeč. Pokopali ga bodo danes ob 16. — Pri Sv. Jerneju blizu Maribora je umrla gospa Julijana Friedlova v visoki starosti 80 let K večnemu počitku jo bodo spremili jutri ob 16. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Darujte za protituberkulozno borbo!
Na drugem mestu objavljamo seznam darovalcev. ki so v času od 1 januarja do danes prispevali za protituberkulozni po-kret. Na žalost pogrešamo v tem seznamu imena imovitih osebnosti, katerih socialni položaj je takšen, da bi se prošnji Protituberkulozne zveze brez posebnih pomislekov lahko odzvali. Naša skrb v teh resnih časih bodi predvsem, da ohranimo zdrav narod. Četudi so nameni drugih humanitarnih ustanov prav tako pohvalni, vendar ne pozabimo predvsem nalog Protituberkulozne zveze, ki skuša po svojih edinicah na najuspešnejši način manjšati gorje, ki ga prizadeva našemu ljudstvu najopasnejša sovražnica jetika Zato pozivamo vso javnost brez izjeme, da posveča smotrom protituberkuloznega gibanja vso svojo pozornost ter se z gmotnimi prispevki ob vsaki priliki spominja njenih nalog Čekovni račun Poštne hranilnice je 15-531. Protituberkulozna zveza v Ljubljani.
MANUFAKTURA
F. KS
S0UVAN
MESTNI TRG 24
*	Dva nova spomenika. V nedeljo so v vasi Bristu nedaleč od Makarske odkrili spominsko ploščo na razvalinah rojstne hiše popularnega pesnika Andreja Kačiča Miošiča. V čačku pa so v nedeljo odkrili pri vhodu v park spominski kip Veselinu Mili ki ču, bivšemu dolgoletnemu županu, narodnemu poslancu in uglednemu trgovcu.
Trgovsko učilišče Robida s pravico javnosti Ljubljana. Trnovska ul. 15 opozarja, da je šolska sv. maša 12. sept. Redni pouk se prične 14. sept. Redno vpisovanje do 15. sept.
*	SpOm'nska svečanost pri Pirotu. V nedeljo je bilo veliko narodno slavje v Rudi-nju pri Pirotu. Blagoslovili so novo cerkev, posvečeno Viteškemu kralju Aleksandru in so obenem odkrili spominsko ploščo junakom, ki so padli za svobodo. Svečanostim je prisostvovalo nad 10.000 ljudi, ki so navdušeno sprejeli kraljevega odposlanca brigadnega generala Gjukanovi-ča. Četniki so ob tej priložnosti razvili svojo zastavo, ki ji je kumoval sodnik Daska-lovič iz Pirota.	v
— Pri gotovih boleznih žolča In jeter, žolčnega kamna in zlatence urejuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda prebavo in pospešuje izpraznjenje črev. Kli-niške izkušnje potrjujejo, da domače zdravljenje dobro učinkuje, ako se jemlje zjutraj na tešče Franz - Josefova« voda, pomešana z nekoliko vroče vode.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
*	Novi spalni vagoni bodo uvedeni tudi na naših glavnih ozkotirnih progah. V železniških delavnicah so zadnje čase začeli izdelovati večje število udobnih vagonov, med temi tri spalne vagone v Sarajevu. Ti bodo popolnoma dovršeni na pomlad in bodo prihodnjo sezono v prometu. Vsak va-gon bo imel po 12 postelj za I. in H. razred. Obratovali bodo na glavnih ozkotirnih progah in to dva vagona na progi Beograd — Dubrovnik in obratno, eden pa na progi Sarajevo — Brod in obratno. Z uvedbo novih spalnih vagonov na ozkotirnih progah poleg že obstoječega restavracijskega vagona in z uvedbo novih prav udobnih »jeklenih vagonov« bodo lahko potniki mnogo udobneje potovali skozi Bosno in Hercegovino, kakor doslej.
*	Dalmacija letos ne obeta toliko vina kakor lani. Kakor poroča splitska »Notfa Doba«, so letošnji izgledi trgatve v Dalmaciji v pogledu količine slabši kakor lani, zato pa bo kakovost vina odlična, ker je letos mnogo solnca, deževje pa je zadnii čas bilo kakor naročeno in se je grozdje zelo opomoglo V nekaterih krajih bo po službenih podatkih za polovico manj grozdja kakor običajno, drugod za četrtino manj, tako da se v splošnem računa pov prečno za 30% manjši pridelek kakor dru ga leta.
*	Vpisovanje v enoletni trgovski te*-9 pravico javnosti na Trgovskem Robida, Ljubljana Trnovska ulica št 15
se vrši vsak dan Učilišče je osnovano ko* redna enoletna trgovska šola. potrjeno od ministrstva za trgovino in industrijo t<« vsposablja mlade ljudi po sodobnih rv todah za samostojne trgovce in prvo- • ne pisarniške moči Dijaki imaio n polsti pravice javnosti" veljavnost izp-rodbinske doklade in železniške vo/> karte. (—)
*	žrtev grobe šale. Sodar Rudolf Ks-čid iz sarajevskega predmestja Staro Hras no je šel ob železniški progi, ki t<-<*e s sara jevskega kolodvora v smeri proti Višegra-du. Po progi je privozal tovorni vlak. Iz objestne šale je kurjač vrgel z lokomotiv? v Karačida kos premoga Karačiča pa lučaj tako zadel v glavo da se je na me-' onesvestil in izdihnil.
*	Amnestija v vojaški službi. »Službene Novine« od 9. t. m. objavljajo, da je amne-stiran bivši orožniški kaplar Ciril Trček iz Račeva v logaškem srezu, ki je bil obsojen letos konec januarja od dunavskega divizijskega vojnega sodišča.
*	Kazen za očetovo smrt. Pred novosad-skim sodiščem je bila v soboto končana velika razprava proti ekonomu Vasi Antiču iz Tovariševa v Vojvodini, ki je bil obtožen, da je lani 12. oktobra zadavil svojega 801etnega očeta Miloša in ga je nato obesil na bližnje drevo, da bi bilo videti, kakor da se je starček sam obesil. Vasa Antič se je zagovarjal, da tega zločina ni storil on, marveč neki Vučevič. Temu pa je uspelo dokazati alibi, nakar je bil Antič obsojen na 20 let težke ječe. Obenem je bila obsojena na 5 mesecev zapora Antičeva soseda Terezija Neuhoferjeva, ki je vedela za zločin, a ga ni prijavila sodišču.
Ravnateljstvo drž. priznanega enoletnega trgovskega učilišča »CHRISTOFOV UČNI ZAVOD« — s pravico javnosti, Ljubljana, Domobranska c. 15, objavlja vsem vpisanim učencem in učenkam, ter onim, ki se še nameravajo vpisati:
L Šolsko leto se prične v torek, dne 12. septembra. Tega dne se zberejo vsi vpisani ačenci-nke v šoli v svrho porazdelitve v oddelke.
2. Otvoritvena služba božja bo v sredo,
dne 13. sept. v cerkvi sv. Jožefa. Zbirališče ob 8. uri pred šolo.
8. Redni pouk se prične v četrtek, dne 14. sept. Tega dne se razglasi učencem urnik, učne knjige in ostalo.
4. Vpisovanje traja Se redno do četrtka, dne 14. t. m., naknadno pa le še v petek in soboto. — Ker so v šolskem prostoru na razpolago novi učni prostori, se vsled številnih prijav otvori še en oddelek.
Interesentom daje ravnateljstvo vsa po-lasnila osebno ali pismeno. Novi ilustrirani prospekti na razpolago, šolnina je zmerna! Posebni oddelki za deklice! Sprejemajo se učencl-nke meščanskih šol m gimnazij z malo maturo. — Za učence-ke z nižjo predizobrazbo posebni oddelek. — Zavod je potrjen od ministrstva, ki mu je kot prvemu v Sloveniji priznalo pravico javnosti (veljavnost izpričeval, rodbinske doklade, dijaške vozne karte). — Edini zavod te vrste, ki Ima lastno šolsko poslopje, ki se uporablja le v učne namene.
Največji in najmodernejši zavod te vrste v državi, znan po svoji solidnostl, odličnih uspehih in zmerni šolnini.
*	Brezumno početje alkoholika. V Gornjem Jarunu pri Zagrebu je že dalje časa živel rumunski vojni begunec Ivan Popuh z ženo Dragico, sinom Ivanom in pastorko Dragico Licitarjevo. že precej časa jih je trla beda. Ivan Popuh je tu in tam ujel kakšen priložnostni zaslužek, pa še tistega je takoj zapil in je nato doma pretepal svojce. V noči od sobote na nedeljo je prišel ob 2. zjutraj vinjen domov. Sosedje so naenkrat začuli strašno vpitje na pomoč. Hiteli so pogledat, kaj se godi, a prišli so prepozno, ker je bila žaloigra že končana. V popolni podivjanosti je namreč Ivan Popuh z nožem zabodel svojo ženo naravnost v srce, da se je zrušila sredi barake in obležala na mestu mrtva. Nato je Popuh s krvavim nožem napadel še llletnega sina Ivana, ki se je v smrtni grozi stisnil v kot barake, če ne bi bili tisti trenutek priskočili ljudje, bi bil zverinski človek tudi z njim opravil. Ranil ga je že na vratu. 18 letna pastorka Dragica, ki je hotela braniti mater in polbrata je dobila vrezni ne po roki. Vse se je odigralo v nekaj trenutkih. Ivan Popuh je s krvavim nožem v roki pobegnil pred ljudmi v noč in sicer proti Zagrebu. Policija je bila takoj alarmirana. Dva stražnika na kolesih sta proti jutru zalotila zločinca in ga odgnala v zapor.
*	Roblekov dom na Begunjščld bo odslej do preklica oskrbovan le ob nedeljah in praznikih, ob sobotah popoldne in popoldnevih pred prazniki.
*	Enoletni trgovski tečaj s pravico Javnosti pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2. Redno vpisovanje se vrši dne 9., 11., 12., 13. in 14. septembra od 9.—12. in od 3.—V27. ure popoldne. (Na praznik in v nedeljo ni vpisovanja). Pričetek pouka je dne 15. septembra ob 8. uri. — Tečaj je organiziran kot redna Enoletna trgovska šola in nudi svojim učencem vse ugodnosti, kot jih imajo učenci državnih trgovskih šol. Šolnina je zmerna, ki jo zavod pridnim in potrebnim učencem tudi primerno zniža. Zavod uživa zavoljo svoje vestnosti, discipline in svojih učnih uspehov izvrsten sloves in je po svojih pedagoških metodah ter prvovrstnih strokovnih profesorjih najmodernejši in najuglednejši zavod te vrste. Zavod kot odlično zaključno šolo naj-topleje priporočamo. (—)
*	Čitatelje ponedeljskega »Jutra«, a posebej še stalne reševalce nagradne križanke, ki vsak ponedeljek privablja toliko interesentov. prosi uredništvo ponedeljske izdaje oproščenja za neljubo tiskovno pomoto, ki se je včeraj primerila. V zadnji vrsti križanke je predzadnje okence (pod št. 22) zaprto, tako da beseda, ki je označena pod št. 23 (orjak, ki na svojih plečih nosi svet), obsega samo pet črk.
*	Največji hotel v Bitolju je zgorel. V Bitolju je zgorel v središču mesta hotel »Bosna« in z njim vred nižja ženska gimnazija. ki je bila v njem nameščena. Po slopje je bilo last bitoljske občine, škodo oenijo nad pol milijona dinarjev, vendar pa zavarovalnina 750.000 din.
<• Prostovoljni prispevki za protituber-11I' -ni pokret. Poleg humanitarnega fonda pri direkciji drž. železnic, Delavske '4born'ce Trgovskega bolniškega in pod-"»ome^a društva, Zbornice za TOI in Tr-,ovelJ~ke premogokopne družbe, ki se 39 ko leto spomnijo protituberkuloznega ->< kreta z večiimi prispevki, so doslej da-ov<Ti po 1000 din inž. Vinko čop in tvrd-<a šr 'bon v Ljubljani; po 500 din Metal-
0	akcijsko društvo, veleindustrijec Ivan \ vppnek in veleindustrijec Avgust Pra-
*n'k v Ljubljani in Franc Sire, tekstil-n 'ovima v Straž:šču pri Kranju; pO200 , tT.-,~Pno ^ posojilno društvo v Celju
1	Hiško podjetje »Polzelo«, Zug-- Gruber, d. d. v Slovenski Bistri-
i H 'ni in posojilni konzorcij, kreditna za 'iga drž. uslužbencev v Ljubljani, tvrdka Hrovat & Komp. v Ljubljani, ljub-Manska kartonažna tovarna in papirna in-iustrija Bonač sin v Ljubljani in »Plamen«, kovinarska zadruga v Kropi; 180 1in tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku; 150 din Remec & Komp tovarn-upognjenega pohištva in lesna
J v Duplici; po 100 din Bratje Piatrtik. tovarna za papir v Radečah pri Zid. mostu, Hipotekama banka jugosl. hranilnic v Ljubljani, Kolinska tovarna hranil v Ljubljani, tvrdka Knez & Pacchiaffo v Celju, tiskarna Blasnika nasl. v Ljubljani, pivovarna Union v Ljubljani, kemična tovarna v Mostah, Jug. elektr. d. d. Brovvn Bo-veri, podružnica v Ljubljani .in Zanatska banka kraljevine Jugoslavije, podružnica v Ljubljani; 90 din dr. Ivan Drobnič, šef-zdravnik OUZD v Ljubljani; po 50 din Splošno jugosl. bančno društvo, podružnica v Ljubljani, Commercial Union, zavarovalna d. d. v Ljubljani, Jadranska zavarovalna družba v Ljubljani, Franc Kotnik, industrijec na Verdu, in Valentin Mulej, industrijec na Bledu; po 20 din Olga Sit-tig v Radovljici; po 10 din Avgust Losch-nigg pri Sv. Lovrencu na Poh., Alojzija Medved v Zapužah, »Slavotex«, tekstilna industrijska družba v Kočevju, in Peter Remer iz Studencev pri Mariboru. Prav tako je Proti tuberkul ozni zvezi naklonil šentjakobski gledališki oder v Ljubljani kot čisti dohodek gledališke predstave znesek 2,094 din. Vsem darovalcem se protituberkulozna zveza najiskreneje zahvaljuje.
Iz Huligane
n— Potrdila za polovično vožnjo. Po § 11. potniške tarife iz leta 1938. uživajo potniki, ki dopotujejo v kraje Jugoslavije zaradi odmora, okrepitve oziroma zdravljenja ter bivajo v tem kraju najmanj 10 dni, a najdalje 3 mesece, brezplačen po-vratek. V dobo 10 dni se računa tudi dan prihoda, dan odhoda pa se v to dobo ne računa. Potnak, ki hoče izkoristiti to ugodnost, mora poleg vozne karte kupiti še potrdilo o bivanju. Bivanje pa overavljajo občine in sicer v Ljubljani obrtni oddelek mestnega poglavarstva, ki ima svoje pisarne v I. nadstropju mestne hiše na Mestnem trgu štev. 2. Vsak potnik mora predložiti potrdilo uprave policije o prijavi in odjavi. Ker pa potniki iščejo overovljenja tudi popoldne ter ob nedeljah in praznikih, ko obrtni oddelek ne posluje, izdaja ta overovljenja ob delavnikih popoldne od 17. do 19. ter ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. ure predsedstveno tajništvo v mestni hiši na Mestnem trgu štev. 27., torej ob delavnikih dopoldne v desni, drugače pa v levi hiši rotovža, kjer se je treba javiti pri vratarju.
n— Poslednji komisijski pregled motornih vozil. Po odloku kr banske uprave v Ljubljani bo za drugo polletje 1939 poslednji komisijski pregled motornih vozil, ki služijo javnemu prometu (avtotaksijev, avtobusov) in v tem letu za drugo polletje še niso bili uradno pregledani ln odobreni za javni promet. Pregled bo v petek 18. t m. od 11. do 13. ure v Ljubljani, šubičeva ulica 5. (pri upravi policije). K temu pregledu se morajo pripeljati tudi vsa motorna vozila (motocikli in avtomobili) za zasebno uporabo, ki letos iz kakršnega koli razloga še niso bili komisijsko pregledana in odobrena za promet. Opozarjamo, da se z nepregledanimi in neodobrenimi motornimi vozili ne sme obratovati.
Redno vpisovanje v enoletno trgovsko učilišče Chrlstofov učni zavod s pravico javnosti je do 15. septembra, ker je zavoljo številnih prijav otvorjen še en oddelek. Prijave se sprejemajo vsak dan. (—)
u— Razpis gledališkega abonmaja. Za sezono 1939-40 je razpisan abonma, ki nudi abonentom 20 dramskih in 18 opernih predstav. Reflektanti lahko izbirajo med stalnimi' abonmaji (Sreda, Četrtek) ali pa se poslužijo premierskega ali reda A ali B. Abonentske cene so v primeri z dnevnimi cenami za 30 do 40% nižje in abonenti se ognejo čakanju pri blagajni pred vsako predstavo, ker imajo zagotovljen svoj stalni sedež. Abonma se plačuje v 10 mesečnih obrokih. 2e za 180 din dobite celoletni abonentski sedež za vseh 38 opernih in dramskih predstav, najdražji (cela loža v I. redu) pa stane za sezono 3.200 din.
u— Iz Glasbene Matice. Pevski zbor ima redne vaje ob torkih in četrtkih ob 20. uri. Drevi bo vaja vsega mešanega zbora. — Kdor se želi učiti glasbe (klavir, violina, petje itd.), naj se takoj vpiše v šolo Glasbene Matice, Ljubljana. Gosposka ulica 8. To je najstarejša slovenska glasbena šola z odličnimi uspehi. — Vsi gojenci šole Glasbene Matice, ki morajo obiskovati splošno glasbeno teorijo in mladinsko petje, naj pridejo v sredo 13. t. m ob 14. uri v sobo št. 17 poslopja Glasbene Matice v Gosposki ulici. — Na srednjo glasbeno šolo v Ljubljani (drž. konservatorij) se sprejemajo gojenci do vštetega 15. t m. Redni pouk se bo pričel 18. t. m.
n— Baletni plesalec Maks Kttrboe javlja, da se je pouk klasičnega plesa spet pričel in vabi vse resne interesente, da se prijavijo v njegovem študiju dnevno od 8. do 11. in od 16. do 18. ure v prostorih bivšega kina Tivoli Poseben tečaj za otroke in moške. (—)
u— Kup prometnih nesreč. Na kirurškem oddelku splošne bolnišnice so včeraj spet sprejeli vrsto ranjencev, ki so postali žrtve prometnih nezgod. Med drugimi so pripeljali 50Ietno posestnikovo ženo Mano Kristanovo iz Drniča pri Vodicah, ki jo je podrl tramvaj na cesti. 161etnega brivskega vajenca Jožeta Kastelca iz Pražakove ulice, ki ga je podrl neki avtomobilist na cesti proti Logatcu, in 151etnega posestni-kovega sina Jožeta Legata z Radne pri Breznici, ki je padel s kolesa in si pretresel možgane.
u— Slovenska sekcija Jugoslovenske žen ske zveze javlja, da bo njen redni občni zbor 24. t. m. ob pol 10. uri. Odbor.
u— Italijanske in nemške, začetne in nadaljevalne tečaje priredi v večernih urah Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani. Prijave v društveni p°sarni. Gregorčičeva ulica 27. pritličje, med 8. in 14. uro.
u— Prvovrsten klavirski pouk Prof Pavčič Tos., Trnovo Zelena pot 5 Gre tudi na dom. (—)
u— Smola pri loteriji Naročnik iz ljubljanske okolice nam piše: Loterija — up neštetih ljudi. Igraš kolo za kolom brez uspeha, a ko se ti končno nasmehne sreča, se ti pa lahko oripete neprijetna razočaranja. Poslušajte tedaj resnično storijo! Srečka je zadela majhen dobitek. V četrtek 7. t. m. sem Sel v kolekturo z namenom. da vnovčim srečko. Ali glei smolo, niti majhnega dobitka ne morem dvigniti. Gospod kolektor mi z vso prijaznostjo pove, da so banke in r>oštna hranilnica zaprte, pa je zato izplačilo dobitka -emogoče V soboto, ko bodo banke spet "--^lovale	dejal, bo pa šlo. A
V.e, da je ll p
I
KINO UNION — TeL 22-21
Prekrasen film nesmrtnih Joh. Straussovih valčkov, njegove opojne muzike, ki je osrečila
in očarala ves svet. Ne zamudite tega lepega filma. — Predstave ob 16., 19. in 21. uri.
Julien Duvlvierova umetnina
VELIKI VALČEK
Lulse Rainer — Fernand Gravet ln M. Korjus v glavnih vlogah.
FILM NAGRAJEN S PRVO NAGRADO FRANCOSKE KINEMATOGRAFIJE !
Premiera velikega francoskega filma	m	j •
po znamenitem romanu franc. pisca »MaTia CIta»£»616111©« Luisa Hemona. V slovenščini poznamo	' Sr
ta roman pod naslovom »Marija Kožuhova«. V glavnih vlogah: Madeleine Renaud, Jean Gabin — Jean Pierre Aumont — Režija: JULIEN DUVIVIER.
Premieri tega filma je osebno prisostvoval predsednik francoske republike. KINO MATICA, tel. 21-24 — Ob 16., 19. in 21. uri.
I
AZI JATI
(NA VZHODU NIČ NOVEGA) KTe^fon^?Ž A
šlagerfilm po romanu O. P. Gilberta. Napete borbe francoskih inženjerjev z zloglasnimi kitajskimi banditi. DANES nepreklicno zadnjikrat. Ob 16., 19. in 21. uri.
I
zadela večji znesek. Pripovedoval je. da imajo pri njem ljudje, ki igrajo v loteriji, veliko srečo. Zaupal je. da je pred nekaj dnevi tudi nekdo pri njem zadel 80.000 din ter da mu je pri izplačilu dobitka poklonil 10.000 din, pa tudi pisarniškega osebja da se je spomnil. Nato je zaupal, da banke in poštna hranilnica do 24. t. m ne bodo izplačevale in da ni nikjer mogoče dobiti denarja, ampak on pa lahko takoj prinese denar. Ta ljubeznjivost je bila odklonjena in rečeno je bilo, da bo dobitek dvignjen v kolekturi v soboto 9. t. m A glej spaka: baje zaradi zamere bo dobitek izplačan šele 24. t. m. Na kak način je prišlo do zamere in kje je bilo, utegnem sporočiti prihodnjič.
Iz Celja
e— Zatvoritev planinskih koč. Kocbekov dom na Korošici bodo zaprli v ponedeljek 18. t. m. Frischaufov dom na Okrešlju bo od ponedeljka 25. t. m. dalje med tednom zaprt, pač pa bo meseca oktobra vsako soboto in nedeljo zasilno oskrbovan. Pisker-nikovo zavetišče v Logarski dolini in Mo-zirska koča na Golteh sta stalno oskrbo-vana.
e— Nevarna prijateljica tuje lastnine.
šiviljski vajenki Mariji Semetovi je pred dnevi nekdo ukradel iz njene sobe Za k rešijo 400 din gotovine. Celjska policija je ugotovila, da je tatvino izvršila 391etna po-strežnica Marija T. iz Zavodne pri Celju. V njenem stanovanju je policija našla veliko zalogo ukradenih oblek perila in čevljev. V zadnjem času je več strank, pri katerih je bila Marija T zaposlena, prijavilo policiji, da jim je izginilo razno blago. Sedaj se je izkazalo, da je tudi te tatvine izvršila Marija T. Vrednost ukradenega blaga znaša več tisoč dinarjev. Mnogo ukradenega blaga so še našli, ostalo blago pa je Marija T. prodala odnosno poklonila znancem. Znesek 400 din, ki ga je ukradla Semetovi, je porabila za poravnavo nekih računov. Marija T. si je v zadnjem času tudi izposodila pri raznih ljudeh pod raznimi pretvezami večje vsote, Id jih pa potem ni vrnila. Izročili so jo okrožnemu sodišču.
e— Konj ji je zlomil nogo. Na Babnem pri Celju je v nedeljo zvečer konj brcnil 631etno posestnico Katarino štantejevo in ji zlomil nogo. Ponesrečenko so prepeljali z reševalnim avtomobilom v bolnišnico.
e— Sprememba posesti. Hišo zdravnika dr. Franca Premšaka na Cankarjevi cesti, v kateri je davčna uprava, je kupil vinski trgovec g. Pero Matkovič.
e— Brezposelnost. Pri celjski borzi dela je bilo 10. t. m. v evidenci 366 brezposelnih (225 moških in 141 žen3k) nasproti 366 (229 moškim in 137 ženskam) dne 31. av. gusta.
Iz Maribora
a— Za novega mariborskega mestnega poveljnika je imenovan brigadni general S. Golubovič. Dosedanji mestni poveljnik general Ceda Stanojlovič je odšel na svoje novo službeno mesto v Novi Sad
a— Jubilejna gledališka sezona 1939/40. Letošnjo 21. sezono bodo otvorili v nedeljo 1. oktobra v znamenju ustanovitve Narodnega gledališča v Mariboru Naključje je hotelo, da praznuje skoraj istočasno 301etnico svoje ustanovitve tudi tukajšnje dramatično društvo, ki je s svojim delovanjem ustvarilo temelje 10 let pozneje vzniklemu Narodnemu gledališču v Mariboru. Vsa slovenska Talija pa praznuje letos tudi 1501etnico spomina na prvo slovensko predstavo sploh, ko je bila v Ljubljani prvič vprizorjena še danes priljubljena Linhartova »Zupanova Micika«.
a— Odlikovanje. Orožniški narednik pri štabu mariborske orožniške čete g. Franc Mirnik je bil za vestno službovanje odlikovan s srebrno kolajno, z zlato kolajno pa orožniški narednik pri štabu mariborske orožniške čete Jakob Kurnik.
a— Nove žrtve lahkovernosti. Vzdolž naše meje so te dni spet zasačili številne delavce iz banovine Hrvatske, ki so nasedli goljufivim vabam raznih agentov in ki so hoteli skrivaj preko meje. Odpre-mili so jih v domovne občine.
a— 5000 dinarjev škode ima posestnik Matija Kotnik s Pragerskega, ki mu je neki tovorni avto povozil konja, ki je zaradi tega poginil. Zadeva se bo končala pred sodiščem.
a— Veliki kazenski senat bo obravnaval v petek 15. t m. s pričetkom ob 8.30 znane dogodke v noči na 16. aprila t. L. ki so se pripetili v magdalenskem mestnem okraju. Zagovarjati se morajo 181et-na dijakinja Jožica P. iz Maribora, 401etni slikarski mojster Ernest List, 341etni ključavničar Ivan Schweighofer, 321etni šofer Herman Trop iz Ptuja, 391etni delavec Er-vin Pernat ter 31 letni skladiščnik Milan Muhič. List in Schweighofer sta bila že večkrat kaznovana Mariborčani se za potek razprave zelo zanimajo.
a— Pri odprtih oknih. Številni Mariborčani puščajo navzlic znanim odredbam odprta okna, da se njihov radio sliši na ulico. Ker je to izzivalno postopanje, se je za zadevo poaznimala oblast in bodo ovadenci kaznovani v smislu znane odredbe.
a— Poizkusi Špekulacije in navijanja cen raznim življenjskim potrebščinam se nadaljujejo od strani gotovih špekulantov. Oblast pa je. kakor kažejo nekateri nedavni primeri, odločena, da te poizkuse v kali zatre. a— Otrok je bil zadavljen. Poročali snr-sumljivi nenadni smrti ^-^"čavp ^ Marije ^erenčeve '-M 1	pri
'.ru niže Maribora SoJn^ koi.d^j U
dognala, da je bil ubogi otrok zadavljen. Zaradi tega so orožniki zaslišali otrokovo mater 351etno Ivanko Ferenčevo, ki pa krivdo taji. Orožniki so jo oddali mariborskemu sodišču.
a— Vest lz glasbenih krogov. Znani goslač Zvonko Devide. abiturient mariborske realne gimnazije, je bil sprejet na glasbeno akademijo v Zagrebu. Mlademu goslaču želimo obilo uspeha.
a— Ona dama, ki je v nedeljo v mestnem parku našla opoldne modri damski plašč, se naproša, da ga proti dobri nagradi odda v hotelu »Meran« Maribor. (—)
Iz Zagorja
z— Rojstni dan nagega kralja je Zagorje slovesno obhajalo. Vsi hišni posestniki so razobesili državne zastave. Na prejšni večer je sokolska družina v Sokolskem domu priredila prisrčno proslavo. Starosta br. Kolenc je orisal življenje raisega kralja. Sledila je recitacija br. Košmrlja, nato pa je prosvetar br. Kalan prečitaJ poslanico SSKJ in br. Fincingar je orisal delo Petrove petletke. S pesmijo »Hej Slovani« je bila proslava v dvorani zaključena. Na letnem telovadišču je bil zatem zažgan kres. Drugi dan so se tudi Sokoli udeležili božje službe v cerkvi.
z— Dobra sadna letina. Po dolgih letih so spet obrodile češplje, ki so tako polne, da so se polomile vse težje veje. ki niso mogle nositi teže sadu. Tudi jabolk in hrušk je dovolj, kar bo vsemu prebivalstvu v korist, ker je cena zmogljiva za vsakega, češplje prodajajo po 1 ain za kg, nekateri pa še ceneje, čeprav jih do-našajo iz daljnih krajev.
Iz Krškega
kr— Kozolec je zgorel z veliko zalogo slame in sena posestniku Kerinu Alojzu v Velikem Podlogu. škode je okoli 13.000 din. Ogenj je povzročil 8-letni sinček nekega soseda, ko se je igral na paši v bližini kozolca s tem, da je kuril slamo.
kr— Ciganki ste ga okradli. V stanovanje mizarja Slanška sta se vtihotapili dve ciganki in ukradli večji znesek, čeprav jima je bil mizar takoj za petami. Obnašali pa sta se nasproti njemu tako sveto-hlinsko, da jima je dovol i še piti rodo v kuhinji, šele po njunem odhodu je ugotovil tatvino. Sosedov pomočnik sedlar Kos je nato ciganki dohitel že uro daleč oddaljeni na štajerskih hribih ter ju prive-del k orožnikom, ki so tatici izročili sodišču.
kr— Večina Nemcev, zaposlenih v Bo-načevi tvornici na Vidmu, je zapustila naš Kraj. Nekateri so bili klicani v vojaško službo v rajh ,drugi pa so odšli na lastno pobudo. Bili so to sami rajhovski državljani.
Iz Novega mesta
Specialist za ženske bolezni in porodništvo
DR. SLAVKO PERKO
ordinira na Florjanskem trgu 9.
Iz Gornjega grada
g— Proslava kraljevega rojstnega dneva se je tudi pri nas izvršila po določenem programu. Baklada je morala odpa-sti in se je vršila na praznik slovesna služba božja v župai cerkvi, katere so se udeležili šolska mladina, zastopniki obla-stev in društev, Sokoli in gasilci v krojih in s prapori. Opaža se pa že dalje časa, da se svete maše udeleži vse premalo občinstva. Tudi se premalo držijo predpisi glede počitka. Sokol je po sv. maši imel zbor članstva z lepim programom. Prvič je ob tej priliki nastopal novoustanovljeni sokolski orkester, ki je bil deležen obilnega odobravanja številno prisotnega članstva v sokolskem domu.
g— Naša električna razsvetljava je že dalje časa v slabem stanju. Pravijo, da primanjkuje vode ln da je zato luč tako slaba. Potrebno pa bo vsekakor popraviti naprave na jezu in v strugi, da ne bo voda odtekala iz struge med tokom in da bo več vode mogoče zajeti pri električni centrali. Zdaj bi zlasti radijski poslušalci želeli dovolj močan tok in zato naj lastnik centrale in sresko načelstvo poskrbita, da bo zadeva urejena.
g— Na našem sodišču spet manjka ena pisarniška moč. Pisarniški uradnik g. Lončar Franjo je moral oditi k vojakom, namestnika pa nismo dobili. Ko ?e tako trpi pisarna zaradi pomanjkanja pisarniških moči, je zdaj postala še nujnejša potreba. da pošlje nadrejeno sodišče nemud-no namestnika.
g— Katastrsko opravo dobimo v kratkem za naš okraj s sedežem v Gornjem gradu. Naselitev novega urada v našem mestu bo pomenila spet korak naprej.
g— Batova podružnica bo odprta te dni v preurejenih preetorih žmavčeve hiše.
g— Na načl davčni upravi je .lastopil službo g. Hafner Franc, ki je bil premeščen semkaj iz Ptuja. V Ptuj je šel na njegovo mesto g. Voljč Ignacij, ki je z vso svojo rodbino marljivo deloval pri našem Sokolu, zato ga bo Sokol zelo pogre-šaL
g— Sadna letina je tudi pri nas zelo dobra. Posebno sc dobro obrodile češplje in hruške. Pa tudi breskve prinašajo iz spodnjega dela okraja v velikih količinah k nam. Priporočati bi bilo prebivalstvu, da odvišno sadje rajši posuši, kakor da ga uporabi za žganje.
ostani in ostaničian d n i k o v e družbe!
Gospodarstvo
Jutri stopi v veljavo splošna kontrola uvoza iz deviznih držav
Beležke
Poročali smo že, da je finančni minister preklical odlok, po katerem se od 12. septembra naprej uvede splošna kontrola uvoza blaga lz deviznih držav in se po tem datumu ne more uvoziti in ocariniti blago, ki pride iz neklirinških diržav, brez predhodnega dovoljenja odbora za uvoz pri devizni direkciji Narodne banke. Za blago ki bo prispelo v sredo, 13. t. m. iz deviznih držav, bodo torej že veljali novi predpisi. Uvozna kontrola je bila uvedena zaradi tega, da se ne bi naše devizne rezerve obremenile z uvozom nepotrebnih predmetov, odnosno da se devize rezervirajo za nakup nujno potrebnih surovin za domačo produkcijo in za vzdržavanje zaposlenosti. Uvozni odbor pri Narodni banki se bo pri
Včeraj je bila pod predsedstvom g. Avgusta Praprotnika redna seja uprave Zveze industrijcev za dravsko banovino. Iz poslovnega poročila je razvidno, da je bilo že v zadnjih mesecih zaradi deviznih omejitev mnogo skrbi zaradi oskrbe industrije s surovinami. Da bi se olajšal uvoz surovin iz deviznih držav, so bili izdani ukrepi za povečanje izvoza v devizne države z uporabo tako zvanih »transfernih« dinarjev. V zvezi z akcijo za povečanje izvoza v devizne države je sklenil upravni odbor Narodne banke, da se odobravajo izvoznikom brez ozira na to, ali že uživajo kak kredit pri Narodni banki, posebni izvozniški 3-odstotni krediti na podlagi izvozniških dokumentov in proti bančnemu žiru. Ob koncu julija je bila pri ljubljanski podružnici Narodne banke konferenca izvoznikov zaradi kreditiranja izvoznih poslov, kjer pa so se pojavili pomisleki glede učinkovitosti nameravanega kreditiranja izvoznih poslov, ker gre pretežna večina izvoza iz našega področja v sredozemske države in Anglijo, pri čemer traja inkaso dokumentov približno 3 tedne ali celo man;j za tako kratko dobo pa izvoznik nima interesa zaprositi za kredit, ker bi stroški povečali obrestno mero na približno 6%. Poročilo nadalje navaja rezultate zasedanja jugoslovensko-nemškega stalnega gospodarskega odbora v Kolnu, zasedanje jugoslo-vansko-italijanskega stalnega gospodarskega odbora v Rimu, nadalje razpravlja o prizadevanju za revizijo tabele za pobiranje posebn*ega prispevka za narodni obrambni fond in nekaterih nejasnih zakonskih določb, zlasti pri uslužbenskem davku, in končno o načrtu uredbe o proizvodnji in
Uredba o shranjevanju pšenice, prodane Prizadu
Poročali smo že, da je moral Prizad v zvezi z intervencijo na pšeničnem trgu odkupiti znatne količine pšenice in nima primernih prostorov za vskladiščenje te pšenice. Velika ponudba pšenice je v zadnjem tednu sicer popustila, vendar se je na drugi strani ustavil tudi izvoz. Že pred tedni jc Prizad objavil, da bo sprejemal pšenico od trgovcev proti poznejši izročitvi in morajo trgovci prodano pšenico shraniti za Prizad proti primerni odškodnini. Sedaj je ministrski svet o tem izdal uredbo, ki določa v glavnem naslednje:
Trgovci, zadruge in vsi ostali, ki so prodali pšenico Prizadu, niso pa pšenice še izročili, so dolžni pšenico izročiti v predvidenem roku. Prizad je pooblaščen, da prevzemne roke podaljša preko pogodbenih rokov za največ 12 tednov, če to zahteva javni interes. V tem primeru je Prizad dolžan plačati prodajalcem odškodnino za shranitev pšenice v višini 0.50 din pri met. st. za vsak teden. Osebe, ki so prodajalcem Prizada prodale pšenico, pa je še niso izročile, so prav tako dolžne shraniti prodano pšenico in jo držati na razpolago kupcem za enako dobo in po enakih pogojih.
Če prodajalec prodane pšenice ne izroči Prizadu v določenemu roku in prosi za podaljšanje roka, mu Prizad. če so upravič-ljivi razlogi, lahko podaljša rok izročitve za 14 dni; v tem primeru pa nima prodajalec pravice do odškodnine za shranitev pšenice. Proti odločitvi Prizada je možna pritožba na trgovinsko ministrstvo, ki izda končno odločitev.
V uredbi je predvidena kazen 50.000 do 1,000.000 din za onega, ki pšenice ne bi izročil Prizadu v predvidenih rokih odnosno kazen 10.000 do 500.000 din za onega, ki ne bi pšenice v določenem roku izročil prodajalcu Prizada. Končno je predvidena kazen 10.000 do 500.000 din za onega, ki bi zanemaril dolžnost, skrbeti da se pšenica ohrani v pravilnem stanju in bi zaradi tega pšenica p^et^a n°«pr-j 1 * a po borz-
izdajanju dovoljenj ravnal po dotoku deviz od izvoza.
Odlok finančnega ministra nadalje pooblašča devizni odbor pri Narodni banki, da preko devizne direkcije uvede kontrolo izvoza posameznih predmetov, bodisi v klirinške ali neklirinške države, in sicer z omejitvami pri izdajanju overenj za zavarovanje valute in sličnimi ukrepi, ki bodo še objavljeni. Očitno bo razširjen seznam izvoznih predmetov, ki se ne smejo izvoziti brez predhodnega dovoljenja. Namen teh ukrepov je predvsem ta, da si v posameznih predmetih zavarujemo potrebno rezervo in da se zavarujejo interesi domačega gospodarstva in državne obrambe. Omejitve se bodo nanašale predvsem na živila in surovine.
izkoriščanju električne energije, ki ne varuje prej pridobljenih pravic in razširja brez-odškodninsko razlastitev na že obstoječa podjetja v nasprotju z določbami zakona o izkoriščanju vodnih sil kar tudi ni v skladu s pooblastilom v finančnem zakonu in vrhu tega posega v ustavno zajamčene lastninske pravice.
Pri naslednji točki dnevnega reda je uprava Zveze industrijcev razpravljala o vprašanju ločenih zbornic. Banska uprava je pozvala zvezo, naj se izjavi o predlogu o izločitvi obrtnega odseka iz Zbornice za TOI. Uprava je o tem vprašanju sprejela sklep, ki pravi, da je glede na razloge, izražene na seji 11. avgusta, mnenja, naj se v primeru izločitve obrtnega odseka izloči tudi industrijski odsek ter ustanovi posebna industrijska zbornica, vendar smatra, naj se v tako važnem vprašanju doseže enoten sklep vse industrije. Če pa bi industrijski odsek Zbornice za TOI zavzel drugačno stališče, tedaj naj se uprava Zveze industrijcev sestane s člani industrijskega odseka na skupen posvet, da se doseže enotno stališče, pri čemer naj zvezo zastopajo predsednik Avgust Praprotnik, podpredsednik Fran Heinrihar ter člana uprave Zdenko Knez in dr. Vinko Vrhunec.
Industrijski odsek zbornice se je na svoji seji 16. avgusta izjavil proti vsakršni cepitvi obstoječe skupne zbornice. Do sestanka med upravo Zveze industrijcev in predstavniki zborničnega industrijskega odseka zaenkrat še ni prišlo, ker je tudi že zveza svoj čas zavzela načelno stališče, naj ostane skupna zbornica in se je na seji 11. avgusta razpravljalo zgolj o eventualnosti za primer izločitve obrtnega odseka.
nih uzancah Vse kazni izreka redno sodi šče in se v primeru neiztirljivosti spreme ne v zapor.
Gos radarske vesti
=r Pojasnilo k uredbi o dviganju hranil nih vlog. Beograjski »Jugoslovenki kurir« je v svoji številki od 8. t. m. poročal, češ da se lahko uredba o izplačilu hranilnih vlog tolmači tako, da je mogoče večkrat dvigniti po 5000 din brez odpovedi. Na to je trgovinsko ministrstvo uradno obvestilo redakcijo, da je uredbo tolmačiti na naslednji način: do 5000 din se lahko dvigne vloženi denar brez odpovedi in brez ozira na višino vloge samo enkrat na breme ene vloge, za nadaljnje dvige pa je potrebna odpoved glede na vsoto, ki jo vlagatelj hoče še dvigniti.
= PAB pride pod nadzorstvo kmetijskega ministrstva. Ministrski svet je te dni razpravljal o predlogu kmetijskega ministrstva, da se Privilegirana agrarna banka stavi zopet pod nadzorstvo kmetijskega ministrstva, kakor je to bilo, preden so bili pod prejšnjo vlado vsi državni denarni zavodi postavljeni pod nadzorstvo finančnega ministrstva. Ministrski svet je ta predlog odobril in je izdal uredbo, ki določa, da ima nadzorstvo nad PAB kmetijsko ministrstvo. Uredba bo te dni objavljena.
= Nova veleblagovnica v Beogradu. Iz
Beograda poročajo, da bo še ta teden otvorjena v Beogradu veleblagovnica pod firmo »Akra«, in sicer na Prestolonasled-nikovem trgu št. 17. To veleblagovnico ustanavljajo bivši uslužbenci veleblagovnice »Ta-ta«, ki so najete lokale že preuredili v ta namen.
= Priprave za razstavo slovenske obrti
prekinjene. Razstavni odbor naznanja, da je v smislu sklepa svoje zadnje seje zaradi napetega mednarodnega položaja prekinil začeto delo za razstavo. Razstava slovenske obrti, ki je bila določena za čas od 7. do 16. oktobra t. 1., bo preložena na poznejši, primernejši čas. Razstavni odbor je o tem obvestil tudi vse prijavljene razstavljalce s prošnjo, da izdelke — v kolikor nimajo še gotovih — dokončajo in
j pripravijo za poznejši čas, ki bo za razstavo primeren, o čemer bodo še obveščeni. V proslavo 10 letnice dela Zavoda za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI bo izšel v pozni jeseni poseben zbornik s prispevki strokovnjakov o delu in položaju obrtništva v dvajsetih letih svobodne države. Podrobnosti o tem bodo še objavljene.
= Kontrola izvoza perja in puha. Trgovinski minister je izdal na osnovi zakona o organizaciji in kontroli izvoza živine in živinskih proizvodov pravilnik o kontroli izvoza perja, ki določa, da se sme perje (puh) izvažati samo na osnovi posebnega izvoznega dovoljenja, ki ga izda Zavod za pospeševanje zunanje trgovine. Carinska oblastva ne bodo izvršila izvoznega carinjenja, če pošiljka ne bo opremljena a tem izvoznim dovoljenjem, železnica pa ne sme dovoliti nakladanje takih pošiljak. Perje in puh smejo izvažati samo pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine registrirani izvozniki. Stari izvozniki morajo a carinskimi deklaracijami dokazati, da so doslej izvažali perje in puh, posebej pa se registrirajo novi izvozniki. Prt vpisu v register je treba plačati kavcijo-10.000 din. Registrirani izvozniki perja in puha morajo ustanoviti posebno združenje, ki ureja izvoz in stavlja zavodu predloge za izvozna dovoljenja. Zavod predloži nato te predloge strokovnemu odboru za živino in živinske proizvode zaradi sklepanja, nakar izda izvozna dovoljenja. Zavod bo za izvozna dovoljenja pobiral posebno takso, višino te takse pa bo še določil trgovinski minister v soglasju s finančnim ministrom. Dohodki od takse bodo služili za pospeševanje zunanje trgovine in za kritje stroškov kontrole izvoza. Ta pravilnik je bil objavljen v »Službenih novinah« 9. t. m. in je istega dne stopil v veljavo.
= Nemška dobroimetja v New Yorku. Iz New Yorka poročajo, da je bilo v zadnjih dneh predloženih 52 predlogov za se-kvestracijo premoženja nemških bank pri newyorških bankah v skupnem znesku 25 milijonov dolarjev.
Borze
11. septembra
Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.30. Grški boni so nekoliko popustili. V Zagrebu so se nudili po 32, v Beogradu pa je bil promet po 30. Bolgarski klirinški čeki so se v Zagrebu nudili po 90.
Na zagrebškem efektnem tržišču državni papirji še niso notirali, pač pa je bil promet na beograjski borzi, kjer je prišlo tudi do zaključkov. Tečaji so v primeri z zadnjimi tečaji pred izrednimi prazniki (1. septembra) nekoliko nižji. Tako je Vojna škoda popustila od 455 na 442.75, 7% investicijsko od 99 na 96, 6% begluške obveznice pa so popustile od 85 na 82.50.
DEVIZE
Ljubljana. Oficielni tečaji. London 177.40 —180.60, Pariz 98.85—101.15, New York 4383—4443, Ženeva 995—1005, Amsterdam 2336—2374, Bruselj 754—766. Tečaji na svobodnem trgu: London 220.38—223,58, Pariz 122.86 — 125.16, New fork 5480 — 5520, Ženeva 1235.13 — 1245.13, Amsterdam 2901.50 — 2939.50, Bruselj 936.49 — 948.49.
Curih. Pariz 10, London 17.95, New York 443.25, Bruselj 76, Milan 23.10, Amsterdam 235.50, Stockholm 106.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote niso notirale. Delnice: Trboveljska 172 — 176, Isis 30 den., Gutmann 51 bi., Sečerana Osijek 80 den.	_
Beograd. Vojna škoda — (442.75), 4% agrarne — (58.75), 4% severne agrarne — (56.26), 6% dalm. agrarne — (78.75), 6% šumske — (76), 6% begluške — (82.25), 7°/o invest. — (96), 7% Blair — (90.75), 8% Blair — (96), PAB — (193.50).
Blagovna tržišča
SITO
qr Chlcago, 11. sept. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 82.75, za maj £3.50; koruza: za sept. 56.50, za maj 59.
-f- Novosadska blagovna borza (U. t. m.). Tendenca prijazna. Pšenica; stara 78/79 kg): baška. sremska slavonska 147
149- lužnoban 148--149 RS: baška nova 127 — 129. Ječmen: baški sremski, novi 140 — 142.f J Koruza: baška in pariteta In djija 117 — 118. Moka: baška ln banatska »0g« in »Ogg« 230 — 240; »2« 210 — 220; »5« 190 — 200; >6« 170 do 180; >7« 145 — 155; >8« 117.50 do 122.50 K»4oi baški, sremski beli brez vreč novi 287.50
—	292.50. Otrobi: baški v jutastih vrečah 105 — 107; sremski v jutastih vrečah 102
—	104; v banatski, v jutastih vrečah 100
—	102.
Izpostava hrvatske banske oblasti v Splita
Včeraj smo objavili uredbo o upravni organizaciji banovine Hrvatske. Na čelu banovine stoji ban z bansko upravo, ki se odslej na Hrvatskem imenuje »banska oblast (vlast)«. Zagrebški listi objavljajo iz uredbe še nekatere nadaljnje podrobnosti, po katerih posnemamo:
Zupanije, na katere je nekdaj bila razdeljena Hrvatska, se zaenkrat še ne bodo obnovile. O njihovi morebitni obnovi bo padla odločitev kasneje. Dosedanja banska uprava v Splitu ostane začasno še dalje kot izpostava hrvatske banske oblasti. Njen delokrog bo odredil hrvatski ban s svojo uredbo. Do nadaljnjega bo ostalo vse pri starem, samo da bo na čelo izpostave postavljen poverjenik, ki ga bo določil ban lz vrst svojih uradnikov.
Od onih srezov, ki so bili iz drugih banovin priključeni Hrvatski, bodo spadali srezi Sid, Ilo, Brčko, Gradačac in Der-venta neposredno pod bansko oblast v Zagrebu, na jugu pripojeni srezi Dubrovnik, Fojnica in Travnik pa bodo podrejeni izpostavi banske oblasti v Splitu.
Izjava ministra dr. Suteja
Finančni minister dr. Juraj šutej je v nedeljo obiskal Sarajevo, kjer je stalno nastanjen kot odvetnik in voditelj bosanskih Hrvatov. Priredili so mu slovesen sprejem. Spotoma se je ustavil v Zenici, kjer je izjavil, da se HSS ne misli na oblasti maščevati nad svojimi nekdanjimi ali sedanjimi nasprotniki. Rekel je:
»Naša glavna naloga je popraviti krivice, ki so bile storjene ne samo Hrvatom, temveč tudi našim bratom. Prosim vas, da živite z brati Srbi in muslimani v sožitju in slogi.«
Dalje je minister šutej napovedal, da bo prihodnje dni objavljena uredba s strogimi kaznimi za vse trgovce, ki skrivajo zaloge blaga in povišujejo cene. V Sarajevu pa je izjavil po sprejemu zbrani množici, da so »Hrvati vedno stremeli po sporazumu s Srbi, ker žele z njimi izgraditi svojo ln skupno svobodo«. Hrvati si ne žele take »svobode«, kakršno uživa neki mali slovanski narod«.
Sestanek dr. Laze Marko-viča z Aco Stanojevičem
Kakor smo že poročali, se je sestal pravosodni minister dr. Laza Markovič s šefom Narodno radikalne stranke Aco Stanojevičem O poteku tega sestanka je dejal novinarjem v Nišu, da je nastal nesporazum med njim in nekaterimi člani radikalnega glavnega odbora. O Aci Stanoje-viču je rekel:
»Globoko spoštujem in cenim vašega in mojega šefa g. Aco Stanojeviča ter se nadejam, da so vsi nesporazumi sedaj po mojem sestanku z njim odstranjeni.«
O razgovorih, ki jih je imel z Aco Stanojevičem je dejal, da se je razgovarjal z njim o novem političnem položaju in da se nadeja, da bo vse v redu.
»Slovenski dom« pravi v poročilu o sestanku med ministrom dr. Markovičem in Aco Stanojevičem, da je šef Narodno radikalne stranke izjavil novinarjem, da je ostalo stališče njegove stranke v vprašanju sporazuma med predsednikoma Cvet-kovičem in dr. Mačkom nespremenjeno tudi po razgovoru z ministrom dr. Markovičem Prav tako je izjavil, da vztraja Narodna radikalna stranka pri svojem stališču, da v vladi g. Cvetkoviča ni zastopana.
Včerajšnji »Slovenski dom« poroča, da je bila v nedeljo pod predsedstvom dr. Antona Korošca v Ljubljani seja plenuma ba-novinskega odbora JRZ za dravsko banovino. Komunike o seji pravi:
»Po izčrpnem poročilu o notranjem in zunanjem političnem položaju, je odbor pretresal in sklepal o vsem, kar je potrebno za prenašanje kompetenc na posamezne banovine v smislu uredbe o razširitvi predpisov uredbe o banovini Hrvatski na ostale banovine z dne 26. avgusta 1939. Banovin-ski odbor JRZ izraža živo željo, da se v teh pomembnih in težkih časih vsi Slovenci zedinijo v trdni disciplini na delo, da se priznana pravica o organiz;ciji banovin in prenosu kompetenc začne čim preje realizirati v naši banovini.«
»Hrvatski Junak"
»Hrvatski dnevnik« poroča: »Pred dvema letoma so pričeli ustanavljati po hrvatskih mestih telovadno društvo »Junak«, ki naj bi združilo v svojih vrstah prvenstveno hrvatsko mladino. Režim dr. Milana Stojadinoviča je delovanje te organizacije onemogočil. Vse že ustanovljene organizacije »Junaka« so bile razpuščene. Po dveh letih je sedaj ban dr. Subašič potrdil pravila »Hrvatskemu Junaku«, ki je že živo na poslu. V številnih krajih so vstopile v vrste »Hrvatskega Junaka« kompletne organizacije hrvatske skavtske organizacije »Mladost«, ki bodo odslej tvorile naraščaj »Junaka«. V vodstvo »Junaka« sta vstopila med drugimi tudi narodni poslanec Milu-tin Majer in voditelj katoliške omladinske organizacije »Križarjev« dr. Protulipac. Vodstvo »Hrvatskega Junaka« bo skoraj izdelalo program organizacije, ki bo odgovarjala čisto hrvatskim potrebam ter predstavljala nekaj samoniklo hrvatskega.«
Še o delavskih zaupnikih
»Delavska pravica« polemizira z objavo ljubljanske Delavske zbornice o poteku volitev obratnih zaupnikov v podjetjih na ozemlju dravske banovine. Glasilo krščanskih socialistov pravi, da so se mnogi ftu-dili porastu števila zaupnikov, ki ga izkazuje slovenski del Jugorasa. To pojasnjuje takole:
»Takih zaupnikov, kakor jih beleži Ju-goras, bi imele lahko druge organizacije na tisoče. Vsak delavec ve, koliko pomeni zaupnik v delavnici v kateri je en delavec zaupnik, drugi pa njegov namestnik. In takih zaupnikov ima slovenski Jugoras gotovo nad dve tretjini. Mi smo vedno stali na stališču, da zaupniki, izvoljeni v obratih pod 10 delavci nič ne pomenijo, in da je bolje, da se v takih obratih sploh ne volijo. Pri zaupnikih je važno to, koliko delavcev sploh predstavljajo. V tem pogledu so številke zaupnikov, ki jih je izvolila Zveza združenih delavcev, naravnost porazne.«
Gospodarski ukrepi v Bolgariji
V Bolgariji je uvedla vlada celo vrsto gospodarskih ukrepov v zvezi s sedanjim položajem. Ostro je pričela preganjati vse navijalce cen ter je bilo samo v Sofiji aretiranih 30 podjetnikov, ki so prodajali blago po višjih cenah, kakor pa so bile pred 30. avgustom. S posebno uredbo je naloženo bolgarskim trgovcem, da takoj popišejo vse svoje zaloge blaga in sezname nato predlože pristojni policijski oblasti. Končno je vlada prepovedala zasebnim osebam vožnjo z avtomobili zaradi štednje z bencinom ter odredila, da se ob sredah in petkih ne sme prodajati meso.
Ženitve grških oficirjev In podoficirjev
Grški minister vojske m mornarice je podpisal odredbo, da se smejo v bodoče oficirji in podoficirji člani aktivne vojske ženiti samo z Grkinjami. Odredba velja tako za suhozemsko vojsko, kakor za letalce, mornarico in orožništvo. Oficirji in podoficirji, ki bi v bodoče kršili to odredbo, bodo odpuščeni.
Dalje je odredila grška vlada, da se prepove vsako potovanje v inozemstvo vsem rezervistom od 20. do 50. leta starosti.
Iz državne službe
Beograd, 11. sept. p. Napredovali so v prosvetnem ministrstvu Ana Šlibar za šolsko referentko v 5. pol. skupini, na univerzi v Ljubljani Štefanija Prebil za arhivarko, pri Higienskem zavodu v Ljubljani Janez Genussi za tehniškega uradnika, v bolnišnici za duševne bolezni na Studencu pri Ljubljani sekundarni zdravnik dr. Ivan Kanoni za asistenta in arhivarka Ljudmila Orehek za glavo arhivarko, v bolnišnici za ženske bolezni v Ljubljani Leopold Sarabon za glavnega arhivarja in Metod Trtnik za upravnega uradnika, vsi v 7. položajni skupini.
Premeščen je bil pomožni poštni uradnik Artur Pahor s Pragerskega na pošto Maribor I.
Postani ln ostani dlan Vodnikove družbe!
n—ar
Tekmovanje harmonikarjev
Od leta 1928 prireja uprava ljubijan skega velesejma vsako leto ob jesenskem velesejmu tekmo harmonikarjev. Do leta 1933. so jo imenovali »konkurenca slovenskih harmonikarjev«, od tega leta naprej pa »tekma jugoslovanskih harmonikarjev«, ker so se s slovenskimi začeli meriti tudi hrvatski in srbski »harmonikaši«. To pomeni, da si je harmonika utrla pot med ljudstvo m postala jugoslovanski narodni instrument. Danes imamo že lastne note za igralce harmonik, ki obsegajo dela najznamenitejših komponistov in je harmonika v zadnjih letih uvedena že v vsak modem orkester. Celo operetni komponisti jo jemljejo v svoje orkestrske glasove, v učnem programu jo pa imajo tudi glasbene šole in konzervatoriji v Pragi, Dunaju, Stuttgartu, Ziirichu, Bruslju itd. Harmonični koncerti so postali priljubljeni in privlačni.
V nedeljo smo imeli na velesejmu 12. tekmo harmonikarjev. Zanimanje za to tekmovanje je bilo znatno in občinstvo je budno spremljalo ocenjevanje razsodišča. Celo »drukarji« so sodelovali. Ocena je takole izpadla:
Diatonična lažja kategorija: I. Kotnik Alojzij, Ljubljana (zlata kolajna), n. Ni-koleti Ivan, Vrhnika (srebrna), IH. Strus Lojze, Grosuplje (srebrna), IV. Tršan Alojzij, Ljubljana (bronasta), V. Lupine Vida, Ljubljana (bronasta), VI. štancar Milan, Ljubljana (bronasta), VH. Podgor-nik Mihael, Šmihel pri Novem mestu (bronasta).
Diatonična težja kategorija: I. Goršič Edvard, Stožice pri Lb. (zlata kolajna), II. Sušnik Franc, Vič (srebrna), HI. 2e-leznik Jakob, Vrzdenc (srebrna), IV. Po-dobnikar Ivan, Brezje (bronasta), V. Ste-ban Alojz, Zagorje (bronasta), VI. Magister Ivan, Zg. Gameljne (bronasta), vn. Dacar Franc, Lesce (bronasta).
Krom a ti č na lažja kategorija: I. K"* Edvard, Sma> jc S«p (zlata kola j"«), II
f Sajovic Franc, Celje (srebrna), HI. Jer-; šinovič Helena, Vrhnika (srebrna), IV. Pate Milan, Ljubljana (bronasta), V. Pa-pler Anton, Begunje (bronasta).
Kromatična težja skupina: I. Kožel Zvonko, Celje (zlata kolajna), n. Herman Anton, Loke-Trbovlje (srebrna), HL Ra-kuša Sonja, Celje (bronasta).
Mladinska skupina: I. Kožel Darko, Celje, (zlata kolajna), H. Gruden Vinko, Ljubljana (srebrna), HI. Ristič Slobodan, Ljubljana (srebrna), IV. Gruden Ida, Ljubljana (srebrna), V. Kajfež Tonček, Ljubljana (bronasta), VI. Antolič Herman, Celje (bronasta), VEL More Drago, Ljubljana (bronasta), VIII. Florjane Lado, Ljubljana (bronasta), IX. Svigelj Drejček, Ljubljana (bronasta), X. Sitar Branko, Mengeš (bronasta).
ANSAMBLI: I. Šmarski šramel (Abram Ivan) (zlata kolajna), H. Cimermanov kvartet, Ljubljana (srebrna), IH. Dacar-jev kvartet, Lesce (bronasta).
Prvenstvo v diatoničnl harmoniki: Jur-man Jože, Ljubljana (zlata kolajna in pokal).
Prvenstvo v kromatični harmoniki: I.
Pillich Rudolf, Celje (zlata kolajna), H. Stan te Milan, Celje (srebrna kolajna).
Žrebanje veleseimskih vstopnic
Za zaključek letošnjega jesenskega vele-sejma v Ljubljani je bilo 11. t. m. na velesejmu javno nagradno žrebanje vstopnic v navzočnosti notarja in komisije, ki so jo tvorili zastopniki uprave velesejma, razstavljal cev in občinstva, žreb je nagradil naslednje obiskovalce velesejma:
1) St. 22.228 Vklmar Alojz, Godič 33, Kamnik (zapestna ura), 2) št. 31.532 Ans Debeljak, Ljubljsn'' Stari trg 1 0"r»-«i»r>-ura), 3) št. 26 5"" *P'--' na, G^ ' -'-i 1 f ; 1
35.120 Marija Rozman, Ljubljana, Dolenjska 14 (zapestna ura), 5) št. 29.101 Glišo Diimitrovič, trgovina Robežnik, Vič—Ljubljana (zapestna ura), 6) št. 29.422 Zinka Gašperin, Ljubljana, Gajeva 6 (zapestna ura), 7) št. 35.893 Pavel Petkovšek, Vrhnika, Idrijska 205 (zapestna ura), 8) št. 12.680 Vinko Majdič, Celje, Razlagova u!. 3 (zapestna ura), 9) št 20.952 Herma Jordan Ljubljana, Jegličeva 15 (zapestna ura), 10) št. 16.122 Šmajd Marija, Radovljica (zapestna ura), 11) št. 34.382 štros Miroslav, Maribor, Stritarjeva 5 (jedilni pribor), 12) št. 33.299 Mlinar Matevž, Ljubljana, Bežigrad (moško kolo »Mundus«), 13) št. 12.596 Ivo čater, Bežigrad pri Celju (moško kolo »Mundus), 14) št. 31.625 Roškar Franc, kurilnica, Šiška (žensko kolo »Mundus«), 15) št. 11.874 Zdenka Gostiša, Ljubljana, Kotnikova 21 (moško kolo »Resta«), 16) št. 25.875 Mimi Paučnik, Podravska Slatina (moško kolo »Resta«), 17) št. 23.432 Janez Klun, Nemška vas pri Ribnici (žensko kolo »Resta«),
18)	št 11.714 šuman Franjo, Sv. Lenart 23 v Slov. goricah (moško kolo »Panax«),
19)	št. 15,349 Mandelc Ivan. Lesce pri Bledu (moško kolo »Panax«), 20) št. 21.192 Raza Probst Apatin, Rajhlova 27 (žensko kolo »Panax«), 21) št. 26.238 Kambič Vinko, Metlika 22 (moško kolo »Helvetie«), 22) št. 22.225 Bogdan Škerjanee, Ljubljana, Hradeckega 64 (moško kolo), 23) št 23.225 Vinko Kunčič Ukova 4. Jesenice (žensko kolo »Helvetie«), 24) št. 21.687 Kunaver Franc, Ljubljana, Koroška 4 (moško kolo »Standard«), 25) št. 11.636 Sattler Jožica, gostilna Zupančič, Ptuj (moško kolo »Standard«), 26) št. 12.087 Franci Benedičič, dijak, Senovo p. Rajhen-burg (žen3ko kolo »Standard«), 27) št. 12.152 Drobnak Maks. Ponikva pri Celju (šivalni stroj »Pfaff«), 28) št 36.058 Marija Norman, Valpovo pri Osijeku (radio aparat »Korting«), 29) št. 35.523 Bren France, tehnik, Zagorie (motorno kolo DKW »RP 5 Luxus«)	<<2.717 Pirnat
T ^'Hiana. r	"	(mo-
♦-"•no kolo *AnJie*).
Seja uprave Zveze industrijcev
Cene in vojna psihoza
Stališče trgovcev
Včervjšnji »Trgovski list« objavlja čla- . nek o stališču trgovcev glede na vprašanja dviga cen in vojne psihoze ter pravi med drugim naslednje:
Zaradi izrednih dogodkov, ki jih preživljamo, se je prejšnji teden prebivalstva lotilo vznemirjenje. V spominu na pomanjkanje v svetovni vojni so nekateri smatrali, da se je treba založiti z živili in življenjskimi potrebščinami, drugi pa so začeli zbirati denar in niso plačali računov, češ da je v hudih časih najbolje, imeti dosti gotovine. Nastala je kratka vojna psihoza, ki pa je v nekaj dneh popustila in bi ponehala še prej, če bi s poklicane strani storili vse potrebno za pomirjenje prebivalstva. Sicer pa je treba priznati, da se je prebivalstvo naglo pomirilo, k čemur je največ pripomogla naša nevtralnost in nevtralnost sosednih držav.
Glede na neljube posledice, ki so jih povzročili razburljivi dogodki, pa so smatrali nekateri za potrebno, da so kar na lepem naprtili trgovcem krivdo za dvig cen, ne da bi se potrudili ugotoviti, če je njih obtožba v resnici utemeljena. Predvsem
je treba ugotoviti, da trgovci-detajlisti sploh nimajo večjih zalog. Večje zaloge imajo le grosisti, ki pa v današnjih časih pogosto tudi niso sami gospodarji. Ugotoviti je treba, da trgovci sami niso prav nič zvišali cen, saj so cene ostale nespremenjene. Razburjenje pa so povzročili oni, ki so hoteli kopičiti blago; ker ga jim trgovci niso mogli dati, so začeli raznašati, da trgovci zadržujejo blago. Pri tem niso upoštevali, da se mora trgovec ozirati predvsem na svoje stalne odjemalce in ne more dajati blaga v neomejenih količinah, zlasti če sam ne more takoj nadomestiti zaloge. Zlasti tudi ne more dajati več blaga na kredit (razen stalnim odjemalcem) ker ga tudi sam ne dobi več na kredit, če torej trgovci posameznikom niso hoteli prodati blaga v neomejenih količinah, so delali prav in v interesu celote, ki takšnega kopičenja blaga ne sme trpeti, če poklicani činitelji smatrajo, da je treba napraviti red, potem naj tudi poskrbijo, da se ne bo povsod vršila nelegalna trgovina.
Wilhelm Bolsche je umrl
Te dni je umrl v Nemčiji znani pisatelj poljudno znanstvenih spisov Wilhelm Bolsche. Rodil se je 1. 1861 v Kolnu in je živel pozneje v Schreiberhau v Krkonoših.
Sprva je pisal romane, svetovno slavo pa si je pridobil šele z delom v treh knjigah »Ljubezensko življenje v naravi«, v katerem je na nov način širok krog laikov uvedel v takšne probleme. V znani založbi »Kosmosc je objavil celo vrsto zelo zanimivo pisanih del o najrazličnejših problemih znanosti. Bil je navdušen pristaš Dar-winove teorije. Priobčil je tudi Darwinov življenjepis in sodobno delo o Haecklu.
Topovi, pripravljeni na strel
Westeriplatte
Poljska posadka na NVesterplatte pri Gdansku se je po junaškem boju — to izrecno priznavajo vsa nemška vojna poročila — morala predati, ker so ji v teden dni trajajoči borbi pošla živila. Sedem dni so Poljaki na tej izpostavljeni postojanki zdržali kljub temu, da so jih nemška letala in vojne ladje dobesedno zasipavale z izstrelki.
Westerplatte je bilo municijsko skladišče, ki so ga imeli v rokah Poljaki odkar je postal Gdansk svobodno mesto. Pred svetovno vojno je bil ta košček sveta kopališče Gdančanov. Ko je bila Wersterpal-te priznana in izročena Poljakom, so porušili ondotne kopališke naprave ter jo obzidali in utrdili.
Novi ruski poslanik v Berlinu
Aleksander škarcev zapušča letalo na tempelhofskem aerodromu
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Vtiis& in opazovanja našega sotrudnika, ki se je ob izbruhu vojne mudil v nemški prestolnici
Ko smo sredi avgusta prispeli v Berlin na počitniški tečaj »Visoke politične šole za tujce«, ki se je vršil pod devizo spoznavanja nove Nemčije, smo že našli zelo težek položaj. Na vzhodni meji se je zbiralo vedno več nemškega vojaštva, tiha mobilizacija se je nadaljevala, tisk in radio sta vedno več poročala o preganjanju Nemcev na Poljskem. Ta kampanja je bila silovita in je očividno imela nalogo pripraviti razpoloženje za stvari, ki so se bližale. Bila je presenetljivo podobna oni v lanskem letu. Hkratu so se stopnjevale zahteve nemškega tiska napram Poljski, ki so se že močno oddaljile od slovite »enkratne« ponudbe. Gdansk, ves »Koridor«, Poznanjsko, Gornjo šlezijo so vedno glasneje zahtevali vsi nemški listi. Kljub tej hudi kampanji so >ili Ber-linčani nekam zelo mirni in tudi sicer dobro informirani krogi so vedno zatrjevali, da se bo vse mirno izteklo. Tedaj so še bili prepričani, da se bo kancelar nekega dne zopet vrnil z miroljubne okupacije Gdanska in Pomorjanske, kakor je brez prelivanja krvi dosegel priključek Avstrije, češke in Moravske ter Klajpede.
Pričakovanja nemških množic
V	Nemčiji nihče ni verjel v vojno, čeprav so istočasno v manj prizadetih, nevtralnih državah, že vsi bili prepričani, da je neizogibna. Monakovo je postalo za Nemce ideal mirne revizije versajske pogodbe in oni so trdno verjeli, da se bo kapitulacija nemških sosedov in zapadnih velesil nadaljevala. O velikem preobratu, ki se je letos izvršil na evropskem zapadu, nemška javnost ni vedela skoro ničesar. zato so bili vsi prepričani, da se bodo naposled Poljaki vdali pod težo živčne vojne, če bi pa vendarle prišlo do prave vojne zaradi Poljakov, potem bi to bila »eine kleine Angelegenheit«. Nemčija bo hitro obračunala s Poljaki in jim potem diktirala mirovne pogoje. Tudi v resnih družbah pa so odklanjali možnost, da bi se iz spora mogla razviti velika evropska vojna. Zato v poljskem konfliktu nihče ni gledal zadeve, zaradi katere M se bilo treha kaj več razburjati.
To silno zaupanje Nemcev v Hitlerja je razumljivo, ako pomislimo na njegove izredne uspehe v zunanji politiki, a tudi na veliki tehnični napredek v notranjosti, na ogromne gradnje, na socialno pomožno organizacijo in druge stvari, ki so splošno znane. Zato množice o politiki ne razmišljajo mnogo, temveč verujejo, da Do vodstvo že našlo najboljšo pot.	•
Vpliv moskovske pogodbe
V	tej veri je v težki atmosferi, Ki je začela nastajati zaradi vedno ostrajše pro-tipoljske kampanje v tisku in radiu, znova utrdila nemško javnost vest o nenapa-dalroi pogodbi z Rusijo. Triumfalnega razpoloženja v Berlinu skoraj ni mogoče popisati. Smatrali so splošno, da je s tem politika obkroževanja dobila najvačji udarec in da je sploh razbita. Nekateri so bili celo prepričani, da je s tem vojna nevarnost odstranjena. V resnici pa je moskovski pakt s pospešeno naglico sprožil dogodke, ki bi se brez njega bržčas še zavlačevali in morda zaenkrat sploh odgo-dili.
Med novinarji demokratskih velesil, ki so bili takrat še v Berlinu je vladalo prepričanje, da je ta preokret moskovske politike ponovni dokaz slabosti rdeče vojske, s katero se gospodarji v Kremlju ne upajo v nikako zunanjo akcijo, pa so se zato raje odločili za nenapadalno pogodbo. Po zatrjevanju istih krogov ;e nemška odločitev padla takoj po podpisu v Moskvi. Res se je že od sobote 26. avgusta začelo kazati predvojno stanje, železniški vozni red je bil razveljavljen in ves vozni park je prevažal vojake in vojne potrebščine proti vzhodu. Protiletalska ar-tilerija je zavzela svoje pozicije, vidne tudi prebivalstvu.
Vojna se je začela!
V	nedeljo, 27 avgusta, smo v veliki skupini obiskali pokrajino Brandenburg in ob tej priliki smo lahko videli mobilizacijo na deželi, ki je razen ljudi obsegala tudi motorna vozila in konje. Razpoloženje med mobiliziranci je bilo resno, čeprav se je takrat na zunaj še zdelo, da je še veliko upanja v ohranitev miru. V ponedeljek nato je prišla že omejitev v konzumu življenjskih potrebščin, mila, obleke in obutve. V četrtek, 31. avgusta zvečer, so bili nato objavljeni Hitlerjevi zadnji predlogi, za katere so, kakor sedaj zatrjujejo, tudi Poljaki in Angleži v tej dokončni obliki zvedeli šele iz radia. Jasno pa je bilo tedaj vsem, da je odbila odločilna ura. To prepričanje je bilo potrjeno, ko je y petek od 6. zjutraj dalje radio sporočal,
da je za 10. uro sklican rajhstag. In
proti 10. je utihnilo vse delo. Vsi so hiteli k radijskim aparatom poslušat Hitlerjev govor. Prinesel je potrditev njihovih sluten j.
V	nedeljo so nato zvedeli ljudje iz Hitlerjevih proglasov, da je tudi Anglija stopila v vojno stanje z Nemčijo. Vojno napoved Francije pa je nemški tisk objavil šele čez tri dni, ker je medtem že stopila v veljavo prepoved poslušanja tujih radijskih postaj. Kazni so tako ostre, da ljudje prepoved res izvajajo, ako pa je kdo vendarle ne, seveda molči ko grob o tem, kaj je slišal.
Mnogo se je govorilo tiste dni o Italiji. Njeno stališče si tolmačijo na način, ki je za Nemce ugoden, in zato ni bilo slišati očitkov in kritik. Vsa pozornost pa je bila obrnjena na poročila s poljskega bojišča. Naglo prodiranje nemških čet je ustvarilo navdušenje in obenem zaupanje, da bo vsaj vojna s Poljsko res hitro končana, nakar se bodo odprle nove možnosti za razne izhode. Po poročilih li3tov in radia sklepajo ljudje, da Poljaki niso zmožni za resen odpor in da so nemške žrtve zaradi tega razmeroma neznatne.
Berlin v vojnem stanju
V	petek zvečer je bil v Berlinu prvi letalski alarm, toda samo zaradi zatemnitve. Vse je v največji naglici bežalo v zaklonišča, kajti večina je mislila, da so Poljaki že nad Berlinom. Od tedaj je vsa Nemčija zvečer v temi: mesta, vasi, kolodvori, vlaki. Nekam grozno je hoditi po zatemnjenih ulicah velemesta. Promet je neznaten. Le redki hodijo po najnujnejših opravkih. Avtomobili, omnibusi, tramvaji, podzemska železnica z modro lučjo se počasi pomikajo kakor pošasti. Robovi hodnikov so pretrgano pobarvani z belo barvo, da se razločijo v temi. Za okni, zatemnjenimi z debelim črnim papirjem, je v lokalih še precej živahno, samo hudo vroče je in tudi postrežba gre počasi od rok, ker je mnogo natakarjev mobiliziranih. Ko stopiš iz razsvetljenega lokala na cesto, sploh nič ne vidiš od teme kakor v rogu in potrebno je, da se oči šele privadijo.
Povsod so nalepljeni plakati z označko »Javno zaklonišče« za toliko in toliko ljudi. Drugi plakati utemeljujejo uvedbo nakaznic za živila in druge življenjske potrebščine. Pred trgovinami se že nastavljajo procesije. Tujec pa dobi v restavracijah še vse, kar želi.
V vlaku skozi Nemčijo
V	prvih dneh po začetku vojne je večina inozemcev zapustila Nemčijo, državljani neposredno prizadetih držav pa so jo zapustili že prej na poziv svojih poslaništev. 2e pred začetkom sovražnosti je prišlo zelo veliko beguncev z vzhoda, od 1. septembra naprej pa tudi z zapada, ker so bili kraji tik ob meji evakuirani.
Po ukinitvi voznega reda ima vsak veliki kolodvor svoj posebni vozni red. V Berlinu n.pr. ti točno povedo, kdaj gredo vlaki proti Monakovu, toda nihče ti ne ve povedati, kako boš prišel naprej v Solnograd ali na Dunaj. Na vlake je seveda velik naval in potrebno si je že zgodaj zagotoviti prostor. Hudo je pa zvečer in ponoči, kajti na kolodvorih in v vlakih je gosta tema. Na vseh kolodvorih je gneča, nikogar ne razločite, samo slišite kako drug drugega kliče. Tudi sedaj lahko prepotuješ z vlakom vso Nemčijo razen neposrednega vojnega zaledja, samo dosti več časa potrebuješ za vsako pot, ker je treba tu in tam nekje neprostovoljno prenočiti, če ni zveze dalje.
Ko smo ondan na povratku iz Berlina zapustili po pregledu postajo špilje, smo zrli v noči na temne nemške obmejne vasi, dokler nismo naenkrat zagledali prve razsvetljene hiše in potem vedno več. Lahko nam je postalo v srcih, saj smo iz tega vedeli, da smo doma Tedaj je prišel že tudi sprevodnik in veselo napravil luč v vagonih. Mala obmejna postaja št. Ilj se nam je zdela kar razkošno razsvetljena, Maribor pa že prav velemestno. — O. A.
.Bremen" v nevtralni luki?
Iz Berlina javljajo, da se je zatekla potniška ladja »Bremen«, ki je bila na poti izAmerke v Evropo, bržčas v neko nevtralno pristanišče. Potrjena pa ta vest še ni.
Restavracija na Matterhornu
Neki italijanski podjetnik se je odločil za otvoritev restavracije na Matterhornu. in sicer v višini 3600 m Poslopje bo imelo okroglo obliko <? premerom 8 in. Ta »kro-; gla« bo tehtala 15 ton in bc povezana z jeklenimi obroči.
Berlin v usodnih dneh
Električni tok v traverzah
Nesreča pri izmenjavanju kalupa za led
SHka s nemške utrjene postojanke ta Siegfriedovi črti — Pravkar je bil lan znak, da se bližajo sovražna etala. Vojaki so planili iz svojih skrivališč in se pripravljajo na borbo
i
Odmor na umiku
V neki brnski tvornici ledu se je zgodila svojevrstna nesreča, ki je zahtevala življenje dveh delavcev. 291etni Bogomil Drahuš in 151etni vajenec Avgust Fona-ček sta v prostoru za izdelovanje leda hotela izmenjati poškodovan kalup za led. Uporabljala sta pri tem električni žerjav, s katerim sta dvigala kalupe.
Po naključju je prišel kabel, ki je žer-> javu dovajal tok, pod kalupe. Izolacija se je pokvarila in tok je prišel v stik v železne kalupe in traverzo, na kateri so bili pritrjeni. Ko sta hotela delavca traverzo izvleči, se je zgrudil Drahuš na mesta mrtev na tla, Fonaček pa je padel nezavesten in je umrl med prevozom v bolnišnico.
Ruska vojska
»Corriere della Sera« beleži, da bo obsegala ruska vojska po novem zakonu nad tri milijone mož. če prištejemo k temu še moštvo, ki se nahaja trenutno v aktivni službi, šteje stalež vojske štiri milijone mož.
Boj s hobotnico
Devetnajstletni Marino Bergonzelli iz Genove je imel razburljiv spopad s hobotnico. V Speziji je vzdolž obale s čolnom iskal školjk. Nekje je opazil na morskem dnu morske ježe in se je potopil, da se jih polasti.
Ko pa je hotel spet na površje, ga je nekaj zagrabilo. V svojo grozo je opazil, da ga je objela lovka hobotnice. Nastal je obupen boj, med katerim je Bergonzelliju uspelo, da je lovko z nožem prerezal, potem pa je splaval ves onemogel na površje. Sesalke grozotne živali so mu priza--djale bolestne rane. Odrezano lovko so pozneje našli drugi ribiči.
Kiepura in Eggerthova v vojni
Neka brzojavna vest iz Frarcije poroča, da se je slavni poljski pevec Jan Kiepura prošli četrtek javil za prostovoljca v francosko poljsko legijo. Njegova žena Marta Eggerthova pa se je stavila na razpolago poljskemu Rdečemu križu za strežnico.
Brodolome!
Dveurna zamuda zavoljo izgubljenih zob
Na progi iz Denvera v Santa Fe v Zedinjenih državah je imel strojevodja nekega brzega vlaka smolo, da je dobil v nos košček premoga, tako da je moral kihniti. Pri tem pa mu je zletelo iz ust umetno zobovje in padlo nekje ob progi v travo. Vrli mož je vlak takoj ustavil in ob sodelovanju potnikov je zajel iskati zobovje, dokler ga ni našel. Tako se ?e zgodilo, da je prišel vlak na cilj z dve^rno zamudo — toda strojevodja je imel spet »svoje« zobe.
Smrt konnersreuthske Terezike
Iz Linca poročajo, da je umrla Terezija iz Konnersreutha, h kateri 60 zaradi stig-matov romali ljudje v dolgih procesijah. Pokojnica je veljala leta in leta za medicinsko uganko, zato jo bodo zdaj raztelesili. da se njeni pojavi za življenja vsaj do neke mere preiščejo.
Portal čenstohovske cerkve
Informacijska centrala za ujetnike
Mednarodni odbor Rdečega križa v Ženevi je podobno kakor v svetovni vojni tudi zdaj ustanovil informacijsko centralo za ujetnike v Ženevi. Ustanova se je v svetovni vojni 1914-18 odlično obnesla. Računajo. da bo v sedanjih uradih te ustanove zaposlenih 1500 pisarniških moči.
Ženske sprevodnice na dunajskem tramvaju
Na Dunaju so otvorili prvi tečaj za ženske sprevodnike cestne železnice. Tečaj pohaja zaenkrat šestdeset žensk, ki bodo nadomestile moško osebje kakor v času svetovne vojne.
Prerezan kabel
Uradna vest angleške vlade pravi, da je neki angleški rušilec prerezal kabel med nemško ladjo »Emden« in New Yorkom. Kabel je šel čez Azore.
Brezmesni dnevi v Bolgariji
Bolgarska vlada je odredila, da se dva dneva v tednu, in sicer ob sredah in četrtkih ne sme uživati mesa. Dovoljen je kruh samo iz enotne moke. Prepovedano je tudi klanje telet in drobnice.
Nova cesta v Abesiniji
Italijanski listi poročajo, da je bila nedavno izročena prometu cesta, ki veže Adis Abebo z Rdečim morjem. Ta cesta je ena najdaljših in najmodernejših avtomobilskih cest na svetu. Izhodišče ceste k morju je pri Hasabu.
člani posadke grške ladje »Kosti«, ki Je v Oresundu zadela na nemško mino kt ae nato potopila
ANEKDOTA
Sloviti angleški igralec Edwin Booth ja igral nekoč Hamleta. Igralec, ki bi moral predstavljati duha Hamletovega očeta, rg bil še nikoli nastopal. V trenutku, ko viefi Hamlet očetovega duha, ki se približuje, je imel Booth tako resnično in pristno zgrožen izraz na obrazu, da se je »dub« sam prestrašil, da ni mogel sprva napraviti nobenega koraka, potem je pa ušel ▼ panični grozi...
VSAK DAN ENA
Vhodna vrata romarske cerkve v Censto-hovi, katera je zdaj v nemški oblasti
Sukanec in bombaž ▼ Nemčiji
Nemški listi poročajo, da so se liudje vrgli na kupovanje sukanca in bombaža, ker se boje, da bosta ta dva predmeta v doglednem času pošla.
Plinske maske v Vatikanu
Prebivalci Vatikanskega mesta so prejeli v zadnjih dneh maske proti plinom.
Torpedo proti »Batavini«
Ladja, s katero se je vračal domov poslanik Henderson
iz Berlina
Bivši angleški poslanik v Berlinu Nevi-Ie Henderson se je vrnil domov na Angleško na krovu holandske ladje »Batavina«. Z njim vred se je peljalo vse osebje raz-puščenega poslaništva pri nemški vladi.
Holandsko ladjo »Batavina« so spremljali holandski rušilci tri milje daleč od holandske obale. Tam so prevzeli spremstvo ladje angleški rušilci. ki so spremili ladjo v Grawesender.
Dne 6. septembra ob štirih zjutraj so se nahajali člani poslaništva že na ladji. Kapitan ladje pa ni pristal na zahtevo, da bi
zapustil Rotterdam pred jutrnjo zoro. Ko je ladja plula proti Angleški, so začutili vsi potniki močan potres. Potniki so popadali na tla. Kaj se je zgodilo?
»Exchange Telegraph« poroča, da je nemška podmornica izstrelila proti »Batavini« torpedo. Moštvo angleških vojnih ladij, ki so spremljale holandsko ladjo, je opazilo, kako so padle bombe v morje. Torpedo k sreči ni zadel. Holandska ladja se je samo stresla zaradi velike detonacije v globini morja, iz katerega so se dvignili stebri vode.
»G. » Vofesor, tu imate dežnik, ki ste ga predvčeraj pozabili pri nas.«
»Hvala lepa... Ampak zdi se mi, da sem tisti pozabljeni dežnik že včeraj našel v kavarni.«	(Tidens Tegn«)
Mati umrla ob spo
meniku svojega sina
Poljski vojaki umikajoče se vojske počivajo in uživajo hrano
V Novi Zagori na Bolgarskem so te dni odkrili spomenik najhrabrejšemu bolgarskemu vojaku iz svetovne vojne, Kristu Donevu. Med častnimi gosti je bila tudi mati Doneva. Ko je ogrinjalo padlo, se je nesrečna mati dvignila, strmela je nekoliko trenutkov v kip svojega sina, nato se je zgrudila mrtva na tla.
Kulturni pregled
Vojna v literaturi:
Vojna In napredek
V svoji francosko spisani knjigi »E n t r e le p a s s e et 1'avenir«, kije izšla v Parizu, se znameniti italijanski zgodovinar in filozof civilizacije Guglielmo F e r-rero dotika mnogih, pravkar aktualnih vprašanj vojne in miru. Iz dveh njegovih esejev v tej knjigi prinašamo nekatere značilne odlomke:
Ali je vojna hčerka božja ali pa izrodek pekla? Je-li ena izmed sil napredka, ali pa plošna nadloga in kazen?. . . Zago-netka je močno temna, čg jo hočemo raz-vozljati, se je treba sporazumeti glede besede »napredek«, kar pa ni lahko, zakaj to besedo rabi vsak človek, ne da bi točno vedel, kaj pomeni. Vzemimo jo za sedaj v njenem najbolj bežnem, splošnem in množici najbolj dostopnem smislu: da je namreč napredek naraščanje bogastva, populacije, blagostanja, razkošja, moči, intelektualne kulture in človekovega stvar-jalnega vzgona. Ali torej lahko pritrdimo ali zanikamo, da vojna pospešuje to, našemu času tolikaj ljubo vrsto napredka?
Da in ne. Ni mogoče zatajiti, da so nekatere vojne »unapredile« človeštvo. Prav tako pa je nedvomno dejstvo, da so ga druge opustošile, osiromašile, vrgle procvi-tajočo civilizacijo v anarhijo in barbarstvo.
*
Obe doktrini sta enako resnični. Vojna je hčerka božja in izrodek pekla. Zakaj? Ker vojna vedno pomeni nasilne prekinitev nekega ustaljenega ravnovesja, če so v neki družbi sile. ki bi lahko povišale bogastvo, moč in kulturo, ki pa so suženjsko odvisne od izkristaliziranega socialnega ravnovesja, tedaj lahko vojna, ki uniči to ravnovesje in sprosti navedene sile, pospe-Si napredek, če pa ni nikakih zajetih sil, ki bi jih bilo treba osvoboditi, tedaj vojno razbitje ravnovesja samo oslabi tiste pozitivne sile, ki so že delovale. Takrat nastopa propadanje in družba se razsuje.
*
Namesto da bi se naša doba ustalila in kristalizirala, kakor so se vse civilizacije preteklosti, je že pred vojno trpela za nečim, kar bi lahko imenovali »splošna te-kočnost«. Prvič v človeški zgodovini živi neka civilizacija v večnem gibanju. Velika in dolgotrajna vojna je samo pospešila tendenco, ki je bila že brez tega dovolj močna in ki je pognala to napako v skrajnost. Namesto da bi omejila preveliko moč konservativnih sil, je revolucionarno strem Ijenje naše dobe pognalo kvišku vse že obstoječe revolucionarne sile, ki bi jim prav za prav bilo treba dati več umerjenosti, ne pa jih pognati v skrajnost. Množice, ki zahtevajo miru, so navdahnjene z globljo modrostjo, kakor pa komunistični ali konservativni filozofi, ki pišejo zagovor vojne. Vojna je nedvomno prevratna sila, ki lahko služi tam, kjer je obstoječi red toliko izkristaliziran, da preveč zadržuje
Operno gostovanje
Mire Bašičeve
V soboto je gostovala v ljubljanski operi mlada hrvatska sopranistinja Mira Ba-šičeva, ki je pela vlogo Leonore v Verdijevem »Trubadurju«. Pevka razpolaga s kvantitativno dokaj obsežnim in kvalitativno za začetek svoje delovne poti že lepo izdelanim glasom, katerega lege sicer še niso izravnane in je zlasti v višinah glas nastavljen nekoliko preostro. Sicer pa so to pomanjkljivosti, ki bržkone izvirajo iz pevkine nerutiniranosti in ki se bodo s številnejšim nastopanjem ter nadaljnim skrbnim glasovnim šolanjem čedalje bolj izgubljale. Gostinja je tudi pokazala do-kajšnjo kultiviranost glasu, smisel za pravilno in učinkovito interpretacijo, razločno artikulacijo in dovolj igralskih zmožnosti, iz katerih moremo sklepati, da se bo sčasoma mogla na odru lepo uveljavljati, čeprav iz enega začetniškega nastopa ni mogoče postavljati nekakih trdnih pro-gnoz, je pevka že tokrat dokumentirala s svojim nastopom toliko zmogljivostnih pogojev, da smemo verjetnostno upati na njen uspešni razvoj, če bo dobila odgovarjajočih in potrebnih možnosti. Tudi občinstvo jo je sprejelo ugodno in s priznanjem.
Ves ostali zbor je bil v splošnem prav dober. Predvsem omenjam J. Francla, ki kaže vedno lepši razvoj, V. Janka ter F. Lupšo, dočim ženske vloge niso povsem zadovoljevale. Dirigiral je D. švara, ki je s skrbno izdelanim orkestrom močno dvignil estetsko stopnjo omenjene predstave.
cd—
Vaciav Prihoda
Prejšnji teden je obhajal svoj petdeseti rojstni dan eden najpomembnejših sodobnih čeških pedagogov, univ. docent dr. Vaciav Prihoda, profesor na pedagoški akademiji v Pragi in vodja široko* zasnovanega šolsko-reformnega pokreta, ki ni vzbudil zaslužene pozornosti samo v domovini, nego je zaslovel po vsem svetu.
Vaciav Prihoda se je rodil dne 7. septembra 1889. v Sanech pri Podebradu kot sin vaškega učitelja. Po končanih gimnazijskih in univerzitetnih študijah v Pragi je nadaljeval v letih 1922./24. in 1925./26. pedagoške in psihološke v USA, in sicer v Chicagu in New Yorku, kjer so mu bili učitelji med drugimi tudi slavni Dewey, Thorndike in Giddings. L. 1929. se je ha-bilitiral na praški univerzi za področje celotne pedagogike in hkrati začel z organizacijo poskusnih šol v republiki. Kmalu ga je elita čsl. učiteljstva priznala za svojega nespornega duhovnega vodjo, zaslovel pa je tudi v inozemstvu in njegova dela so prevedli v več tujih jezikov.
Pfihoda se odlikuje po svoji razgledanosti v pedagoškem svetu in s svojo globoko pedagoško naobrazbo, ki se druži z izrednim darom za uresničenje pedagoških idej v praktičnem šolskem delu. Kljub svojemu svetovljanstvu je popolnoma zakoreninjen v svojem narodu, kjer nadaljuje slavno češko pedagoško tradicijo. Pfihodi je najvišja ideja, smoter in glavno sredstvo vzgoje ideja neprestanega, nepretrganega napredka, ki vodi vse njegovo iskanje po večji evidenci v tolmačenju pedagoških dejstev. V pedagogiki in psihologiji je zagovornik strogo znanstvene smeri ter uporablja na obeh območjih eksperimentalne in statistične metode, iščoč po anglosaškem 7.gVdn 7.p "leherno teorija potr-
dila v vzgojni resničnosti. Radi tega pripada krogu pedagoških realistov, iz katerega potekajo vsi največji sodobni vzgo-jeslovci, zlasti na zapadu. V organizacijskem pogledu je Pfihoda pristaš diferencirane enotne šole, ki jo je krasno prenesel v resničnost poskusnih šol. (Kdor se želi o vsem tem natančneje poučiti, ga opozarjam na mojo študijo v »Popotniku« 1. 1934/35: »Idejne osnove češkoslovaške šolske reforme«, str. 162/171.) Kar se tiče pouka, se zavzema Pfihoda za metode delovne šole v smeri čim večje individualiza-cije, hkrati pa zahteva ojačeno kolektivno vzgojo z njenimi socialnimi metodami (samouprave učencev, šolski klubi, zborovanja učencev i. si.). In reči je treba, da je v teoriji in praksi zelo posrečeno izmiril staro nasprotje med individualnimi in socialnimi zahtevami v vzgojnem delu.
Kot pedagoški pisatelj je Pfihoda izredno plodovit, ne da bi pri tem kakor koli trpela kakovost njegovih del. Prava zakladnica moderne pedagogike je njegova knjiga »Racionalisace školstvi« iz L 1930., v kateri je razvil svoje osnovne misli glede organizacije modernega šolstva in reforme pouka. Sledile so »Pedotechnika«, 1. del (»Teorie školskeho mefčni«) L 1931., »Globalni metoda« L 1934., »Pedotechnika«, 2. del (»Praxe školskeho mčfeni«) 1. 1936., in še mnogo krajših razprav in člankov v češkem jeziku, a tudi v tujih jezikih, osobito v francoščini, angleščini in nemščini. S slovenskimi pedagoškimi delavci je Pfihoda v tesnih stikih vse od leta 1926. dalje. Leta 1931. je celo predaval na 1. počitniškem pedagoškem tečaju v Mariboru pred več ko 300 učitelji. V slovenskem pedagoškem tisku so številni članki seznanjali učiteljstvo z njegovimi posku-snrpii šolami in izboljšanimi učnimi metodami. L. 1936. je priredila Pedagoška centrala v Mariboru 14dnevno pedagoško ekskurzijo na češkoslovaško, kjer so si udeleženci (iz raznih predelov Slovenije) ogledali predvsem poskusne šole. Ves čas jih je spremljal Pfihoda in jim z besedo in dejanji omogočil kar najbolj temeljit ogled reformnega šolstva. Plod to ekskurzije je bila posebna češkoslovaška številka »Popotnika«, za katero je tudi Pfihoda prispeval lep članek. L. 1937. je izdala SŠM njegovo knjižico »Ideologija nove didaktike« v slovenskem prevodu ter z njo vzbudila med našimi šolniki mnogo pozornosti. Iz umljivih razlogov je danes Pfihodovo pedagoško delo zelo utesnjeno, toda ob njegovi petdesetletnici je vroča želja vseh njegovih slovenskih prijateljev, da bi kaj kmalu spet razvil svoje ogromne energije in srečno dovršil započeto delo. Prepričani so, da bo vreden naslednik velikega Ko-menskega, ki je v najtežjih časih svojega naroda napisal nesmrtna pedagoška dela. Še mnogo zdravih, srečnih in plodnih let!
G. S.
aktivne in stvarjalne sile. Civilizacija, ki je že sama po sebi dovolj razgibana in v kateri že brez vojne deluje dovolj aktivnih revolucionarnih sil, taka civilizacija potrebuje bolj miru kakor pa vojne.
*
Juristi 18. stoletja so priporočali kraljem, da naj ne rabijo v vojni sredstev, ki bi po svoji hudobnosti ali krutosti preveč razkačila bojujoče se ljudi in otežkočila ali onemogočila sklepanje miru. Devetnajsto stoletje je šlo prezirljivo preko te stare doktrine in pred leti smo lahko sami občutili, kako modri so bili stari nazori... Mir bi bil mnogo lažji, če bi bila vojna manj kruta.
*
Tehnika vojne je v sleherni dobi združena z nje prevladujočo moralo. Ah morala vsili vojni njene meje, ali pa si vojna podredi moralo in ji vsili krutosti, ki o njih
misli, da so neobhodne za uspeh.
*
Vojna po pojmovanju 18. stoletja, čigar formalizem tolikaj preseneča sodobne vojne teoretike, ni bila nekak starostno propadajoči izrodek vojne. Ne, takrat niso videli v vojni divjega izbruha vseh strasti in brezobzirnega sproščenja vseh uničevalnih sil, marveč so si zamišljali vojno kot učeno in subtilno umetnost, ki je — prav kakor vse druge umetnosti, — podvržena strogim in natančnim pravilom. Tudi vojna umetnost je stremela po neki kvaliteti in dovršenosti, če so bili vojaki v tistih časih manj številni, so se pa zato dalje časa in skrbneje vzgajali za svoje naloge. Smoter vojne je moral biti dosežen s pre-finjeno kombiniranimi manevri in treba je bilo kar moči varčevati s človeško krvjo. Najsi je to kvalitativno pojmovanje vojne izumetničeno ali ne, ni mogoče zanikati, da ne bi imelo svoje logike in lepote. Bila je to zadnja stvaritev stare kvalitativne civilizacije, ki so jo v teku 19. stoletja razrušile velike industrije in demokracije. Ta civilizacija ne vstane nikdar več od mrtvih, kakor ne bodo več obnovljeni versajski dvori, Sveto cesarstvo ali aristokratska organizacija Evrope ... Ta primer nam kaže, da si lahko neka civilizacija naloži pravila in da zavestno omeji moč nasilja, zavedajoč se, da obstoji še višji interes kakor je neposredna korist, ki jo lahko bojujoča se stranka doseže z nasiljem.
To je nauk, ki bi bil naši dobi kaj potreben ... često pravijo, da bo vojna toliko časa na svetu, dokler bo obstajalo človeštvo. To je mogoče. A če je vojna večna, se vendar nje oblike neugnano spreminjajo. Lahko je bolj ali manj premišljena, bolj ali manj krvava, bolj ali manj kruta, bolj ali manj brezobzirna. Te razlike pa imajo že znatno važnost za srečo človeških rodov, za usodo držav in za veličino civilizacije.
Zapiski
Septembrski zvezek »Ženskega sveta«
prinaša med drugim: Angele Vodetove »Misli ob sporazumu«, dve pesmi Vide Tauferjeve in Lina Legiše članke o poeziji te pesnice, prozo Ive Breščak »Just Poštenjak — patron alfajske bolnišnice«, potopisno črtico Inke šušteršič »Kjer oranže cveto« in več krajših člankov, poročil in informacij. Kakor vsak zvezek, ima tudi ta svojo gospodinjsko in krojno prilogo.
S. Markuš, Symposium uz kulturni-socialni-politički savremeni cant i kyni-zam. Tod tem naslovom je izšla v Zag- ebu
84 strani obsegajoča brošura iz peresa hrvatskega prevajalca Goethejevega «Fau-sta« S. Markuša. Za izhodišče temu originalno zasnovanemu polemičnemu spisu so neke aluzije, ki jih je napravil na S. Markuša pisatelj M. Krleža v svojem najnovejšem romanu. »Banket v Blitvi«. To je avtorja vzpodbudilo, da je posvetil svoje
pero problemu nastanka raznih Ideoloških doktrin, ki prehajajo v literaturo in povzročajo razkrojne učinke. Pisec se ne bavi samo s Krležo, marveč tudi s Papi-nijem, Freudom, Karlom Krausom in z drugimi značilnimi pojavi. Knjižica stane 20 din in se naroča pri S. Markušu, Za-i greb, Zelengaj 21.
ŠPORT
Še nekaj nedeljskih dogodkov
Med številnimi športnimi prireditvami pretekle nedelje je bila ena, ki zasluži prav posebno pozornost in o kateri smo glede na njen obseg in pomen kakor tudi glede na veliko udeležbo — saj je pri vseh tekmah nastopilo nič manj kakor 176 tekmovalcev — poročali mnogo premalo. To so bile
športne igre KID
na Jesenicah,
ki niso imele morda namena vreči v svet kakšne nove rekorde, temveč vse važnejši cilj, ustvariti čim uspešnejšo propagando za vzgojo mladine v športu. Prireditev je zelo lepo uspela in je treba vodstvu KID kakor tudi vsem, ki so se lotili te naporne organizacije, izreči vse priznanje.
Kratko smo o poteku teh športnih iger poročali že v ponedeljskem »Jutru« danes pa dodajemo še podrobne rezultate, ki so jih tamkaj dosegli juniorjL in pa — ženske. Tudi nežni spol se je namreč precej številno in s prav lepimi uspehi udeležil teh športnih iger v raznih primernih atletskih disciplinah.
Med juniorjl so bili najboljši tile:
v teku na 3000 m: Stana Roman (13:27), v teku na 100 m: Thuma Slavko (12), Novak Otmar in Prevc Peter, v teku na 800 m: Pohar Avgust (2:12), Bertoncelj Jože in Stana Roman, v teku čez zapreke na 110 m: Klinar Tone (18.2), Novak Otmar in Žabkar Jože, v teku na 400 m: Prevc Peter (57.4), Miceli Leo in Blatnik Boris, v skoku v daljino: Pohar Avgust (5.78), Malej Valentin in Klinar Tone, v skoku v višino: Vister Marjan (165), Klinar Tone in Miceli Leo, v skoku s palico: Klinar Tone (2.61), Vister Marjan in Jeram Zvon-ko, v troskoku: Klinar Tone (11.30), Cof Metod in Malej Valentin, v metu krogle: Klinar Tone (11.84), Miceli Leon ln Malej Valentin, v metu diska: Bertoncelj Jože (32.61), Klinar Tone in Ravnikar Rado, v metu kopja: Bertoncelj Jože (37.30), Bertoncelj Albin in žabkar Jože. V štafeti 4X100 m: je zmagala štafeta iz Javornika (Natlačen, Klinar, Zavrl, Jamar) v času 48.2, drugo in tretje mesto pa je pripadlo štafetama vajeniške šole odn. martinarne.
Med ženskami je bila v metu krogle najboljša Silva Poharjeva, v metu diska Danica Torkarjeva, v skoku v višino Silva Poharjeva, v skoku v daljino Julijana Kržišnikova, v teku na 60 m pa je zmagala Anica Hafnerjeva.
Moštva so tekmovala 3e v hitri hoji in vlečenju vrvi ter je v prvi konkurenci zmagalo moštvo ekonomata, v drugi pa moštvo martinarne.
Med starimi nogometnimi »kanoni« z Jesenic in Javornika je bila slednjič še nogometna tekma, ki je ostala neodločena.
V	nedeljo bo lo ligaSkih
tekem
Ljubljana pojde v Split
Prihodnjo nedeljo bo ligaški spored, če se med tem ne zgodi kaj nepričakovanega, še bogatejši kakor je bil zadnjo. Razen popolnega sporeda v hrvatsko-slovenski ligi bodo tudi v JNS ligi imeli prvo popolno kolo.
Spored je razdeljen takole:
v hrvatsko-slovenski ligi: v Zagrebu: Concordia—Split, v Subotici: Bačka—Sla-vija (Varaždin), v Osijeku: Slavija—Gra-djanski, v Sarajevu: Sašk—Hašk in v Splitu: Hajduk—Ljubljana.
V	JNS ligi bodo igrali:
v Beogradu: BSK—Gradjanski (Skop-Ije) in Bask—Slavija (Sarajevo), v Novem Sadu: Vojvodina—Bata, v Subotici:
Slavija (S.) Jedinstvo Vojvodina 2AK
3 1 1 1
2 1 0 0
o o o o
1
0
1 1
10:4
3:2 1:5 0:3
4 2 0 0
SK Ljubljana. Danes ob 16. strogo obvezen trening. Na igrišču naj bo kompletna juniorska napadalna vrsta.
Torek, 12. septembra Ljubljana 12: Uverture (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Radijski orkester. — 14: Napovedi. — 18: Harmoniko igra g. M. Stante. — 18.40: Socialne bolezni im zaščita pred njimi (gdč. Zlata Pirnatova). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Deset minut zabave. — 19.40: Nac. ura: Nove smeri, v slovenski glasbi (D. M. šijanec). — 20: Iz Bolgarije (plošče). — 20.30: Operna glasba. Sodelujeta g. Ado Marijan in radijski orkester.
• 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Instrumentalni dueti: klavir in harmonij.
Beograd 18.30: Narodna glasba. — 20: Narodne pesmi. — 20.30: Pester glasbeni spored. — 22.30: Lahka godba in ples. —
Zagreb 20: Petje in orkestralna glasfoa. — 22.20: Lahka godba in ples. — Praga 19.15: Zborovsko petje. — 20: Plesi. — 22.15: Lahka glasba. — 23.15: češka glasba. — Varšava: Program po napovedi. — Sofija 18: Lahka in plesna muzika. — 20: Komorne skladbe. — 21.20: Lahka godba in ples. — Dunaj in vse druge nemške postaje: Program po napovedi. — Pariz 19.15: Plošče. — 20: Operetne arije. — 20.15: Lahka godba. — 20.30: Operni prenos.
P ostani in ostani član Vodnikove družbe!
» i
KaterajeVaša
SREČNA
BARVA
Se nekateri prvenstveni izidi
Med nedeljskimi prvenstvenimi tekmami, ki so bile raztresene'ne samo po mestih, ampak tudi daleč tja po deželi, tako da v nedeljo niti nismo mogli prejeti vseh poročil o njih, je treba dodatno omeniti še prvenstveno tekmo L razreda v ljubljanski skupini med Diskom in Reko, ki je bila na igrišču Diska v Domžalah. Tekma se je na presenečenje (Rečanov seveda) končala neodločeno 3:3 (1:3). Igra je bila izredno živahna in po krivdi domačinov tudi precej ostra, tako da so Ljubljančani kljub boljši igri in kljub temu, da so bili do odmora že za dva gola na boljšem, komaj rešili vsaj eno točko. Pripomniti je treba, da delegiranega sodnika za to tekmo ni bilo v Domžale in je igro vodil domačin, ki pa tej nalogi ni bil kos ter je s svojim sojenjem precej oškodoval Reko.
V	ljubljanskem II. razredu moramo zabeležiti še naslednje nedeljske izide: Moste—Korotan 8:2, Grafika—Adrija 4:0 (gladka zmaga brezdvoma najboljšega moštva v tem razredu) in Mladika—Slavija 0:0 (velik uspeh za Slavijo).
V	prvenstvu juniorjev sta se enajstorici Slavije in Most razšli z neodločenim izidom 1:1.
Okrog ureditve našega nogometnega športa
V	Subotici so imeli v nedeljo, ko je tamkaj gostoval najmočnejši predstavnik hrvatskega nogometnega saveza — Gradjanski, športno konferenco, na kateri je bil ustanovljen bačkl nogometni podsavez s sedežem v Subotici. Na tej konferenci so bili vsi vidnejši predstavniki hrvatskega nogometnega saveza in pa zastopniki skoraj vseh subotiških klubov. V novi podsavez so nekateri klubi vstopili kar takoj, ostali pa se bodo odločili za vstop ali proti njemu v teku tega tedna. Za predsednika novega podsaveza je bil izvoljen g. Ivo MalagurskL Zanimivo je, da leži ta podsavez izven območja hrvatske banovine in se torej hrvatski nogometni savez, kakor kaže ustanovitev tega foruma, v svoji organizaciji ne misli omejiti samo na ozemlje hrvatske banovine.
Prav ta dan so v zvezi z razmerami v našem nogometu razpravljali na podobni konferenci tudi v Sarajevu v navzočnosti zastopnikov vseh sarajevskih klubov in tudi nekaterih z dežele. Predstavniki klubov sarajevskega podsaveza so na tej konferenci sprejeli spomenico, v kateri se soglasno izrekajo zoper ustanovitev srbskega nogometnega saveza. TI klubi zahtevajo, naj se na občnem zboru JNS izvede reorganizacija novo nastalih razmerah in v sporazumu a predstavniki Hrvatske športne sloge. Pri spremembi pravil je treba na vsak način upoštevati tudi krajevne interese klubov sarajevskega podsaveza, predvsem glede odigravanja prvenstvenih tekem.
ŽAK—Jugoslavija in v Zemunu: Zemun— Jedinstvo.
Iz sporeda je razvidna še ta posebnost, da bodo v Subotici, kjer sta oba nogometna tabora menda še najmanj edina, imeli kar dve ligaški tekmi, in sicer eno za ligo iz Zagreba, drugo pa za ligo iz Beograda.
*
V JNS ligi so bile dozdaj — kakor znano — odigrane vsega samo tri tekme, po kateri so klubi v tabeli razvrščeni takole:
pudra
NAJNOVEJŠI NI AN SE
PMA
9 Izmed 10 žena uporablja napačno barvo pudra.
Napačna barve pudra Vam daje strašen, trd »olepšan« izgled — napravlja Vas starejšo, kakor ste. Edini način, s katerim boste našli. Vašo pravo nianso, je, da preiz-l kusite eno barvo pudra na eni, | drugo barvo pa na drugi strani Vašega lica. Napravite še danes ta poizkus z novimi dražestniml niansami pudra Tokalon. Te najnovejše nianse so mešane j a pomočjo novega stroja — | »hromaskopa«. Kakor magično oko izbira ta stroj barve z nepogrešljivo točnostjo. Zdaj ni več »olepšavajočegs« pudranja. Puder s teko dovršeno prilega koži, da | izgleda, kakor da bi bil njen se- ] stavni deL Puder Tokalon je po patentiranem postopku pomešan s »kremsko peno«. Ta do6eže, da s drži na licu ves dan, celo na vetru in v dežju. Poizkusite še danes puder Tokalon. Opazujte, kako presenetljivo Izboljšanje bo povzročil v Vašem tentu
Iz Gornje Radgone
gr— Na lovu obstreljen. Na praznik 8. popoldne je bil v lovišču Jožefa Ilamlerja v Orehovcih pri Gornji Radgoni večji jesenski lov. Med gonjači je bil tudi 18-let-ni posestnikov sin Anton Pavlič z Orehov-skega vrha. Proti 19. uri je sledil znak gonjačem, da za trenutek obstanejo na svojih mestih. Pavlič je bil že utrujen in je to priliko porabil, da bi se malo odpočil v mehki travi. To je bilo zanj usodno. Ko so dobili gonjači znak, da nadaljujejo svoj pohod, se je začel dvigati tudi Pavlič iz visoke trave v gozdu. Nedaleč vstran stoječi lovec iz Gornje Radgone je menil, da se približuje lisici, ko je opazil, da se je gibalo v travi nekaj rjavega. Ustrelil je in zdrobci izstrelka so zadeli Pavliča v desno ramo, glavo in nogo. K ranjenemu Pavliču je bil takoj poklican zdravnik dr. Vinko čremošnik iz Gornje Radgone, ki mu je nudil prvo pomoč, nato pa ga odpeljal s svojim avtom v bano-vinsko bolnišnico v Murski Soboti. Stanje poškodovanca je baje precej resno.
gr— Obveznice za brezobrestno posojilo
je dal te dni v promet Sokol v Gornji Radgoni. Vsakdo, ki prejme obveznico po pošti, se naproša, da je ne vrne, temveč jo odkupi ali pa vnovči pri svojih znancih in prijateljih ter ustrezni znesek nakaže društvu, da na ta način omogoči dograditev društvenega doma, ki bo stal komaj 200 m oddaljen od nemške meje kot trajen spomenik požrtvovalnosti obmejnih Sokolov.
Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja, ki smo jih sprejeli ob nenadomestljivi izgubi naše mamice
Marije Hodnik
roj« Rožman
Izrekamo Iskreno zahvalo vsem, ld so pokojnico spremili na zadnji poti. častltemu gosp. dekanu Burnlku ter dr. Sobcu in dr. Buhu, ki so ji v bolezni nudili potrebno pomoč, prav tako najlepša hvala.
VRHNIKA, 9. septembra 1939.
Žalujoče družine:
Hodnik. Kune. Rožman
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša dobrosrčna in iskreno ljubljena mama, stara mama, tašča, gospa
Julijana Friedl
roj. VERONIK
VDOVA UČITELJA
v ponedeljek, dne 11. septembra 1939 ob 5. uri po daljši bolezni, previdena s tolažili sv. vere, v 80. letu starosti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage pokojnice bo v sredo, dne 13. septembra ob 16. uri iz mestne mrtvašnice na magda-lensko pokopališče v Pobrežju.
Sv. Jernej, Maribor, dne 11. septembra 1939.
| FRANC, sin in ostalo sorodstvo
M. BRAND
Sest
zlatih angelov
Roman
25
»Nu, vsekako me veseli, da ste se spet opomogli«, je menil Ryder po kratkem molku, »kajti prej, pri .Danteju', ste se komaj držali pokonci.«
»Samo zaradi zraka, ki je bil tako strašno slab.«
»Kaj ni smešno, da hodiva okrog stvari kakor mačka okrog vrele kaše?« je odločno vprašal. »Ali ne marate biti odkritosrčni in mi povedati, kaj vas je tako zmedlo?«
»Prav nič me ni zmedlo.«
»Pač — nedvomno nekaj, kar je bilo v zvezi s sliko tiste Dorrite.«
»Verjemite mi, da se motite.«
Spet je nastal premolk.
»Kam bi se radi peljali?« je vprašal nazadnje.
»Na prihodnjem vogalu si vzamem drug voz, kajti težko da bi imela isto pot.«
»Razume se, da vas zapeljem, kamor vam drago.«
»Lepo — torej prosim, po vzhodni strani navzdol.«
»Do kod?«
»To morem šele povedati, ko bom videla ulice.«
»Ali je vaš odgovor namenoma tako skrivnostno
nedoločen?«
»Nikakor ne.«
»Vam smem zadati vprašanje, ki se utegne zdeti malce neotesano?«
»Izvolite — saj nisem občutljiva«, je kratko odvrnila.
»Se kdaj pa kdaj pogledate v zrcalo?«
»Seveda se«, je zavzeto odgovorila.
»In se vam ne zdi nevarno, da se ženska vaše vnanjosti brez spremstva podaja v to newyorško podzemlje?«
»Na to res še nisem pomislila!«
»Torej pomislite zdaj, in če menite, da bi mogel namesto vas kdo drug opravljati takšna pota — sem vam rad na voljo kot tekač ali kaj podobnega.«
»Zelo ste ljubeznivi.«
Pri teh besedah se je počasi vzravnala iz kota, kamor se je bila stisnila, in ga napeto pogledala.
Kaj res ne marate izpregovoriti?« je vprašal.
»Saj ves čas govorim«, se je nasmehnila.
»Torej me nočete razumeti. — Naj zdaj zavijeva na Tretjo avenijo?«
»Ne, prosim, na Drugo.«
Cesta, ki sta brzela po nji, je bila jako živahna — topli večer je bil privabil ljudi iz hiš. Ko je pri Drugi aveniji voz zavil proti jugu, je Leslie Car-ton mahoma vzkliknila:
»Recite mu, prosim, naj tukaj ustavi!« Dal je šoferju znamenje in ji nato pomagal, ko je stopila iz voza.
»Tako silno ljubenzivi ste bili, da se vas upam prositi še za eno uslugo«, je smehljaje se dejala. Ryder se je molče naklonil.
ŽREBNA LISTA
H. EFEKTNE LOTERIJE REJCEV MALIH ŽIVALI Z DNE 10. IX. 1939.
29, 44, 150, 192, 194, 197, 205, 393, 400, 411, 433, 539, 556, 581, 697, 1073, 1078, 1101, 1173, 1200, 1307, 1367, 1436, 1503, 1693, 1709, 1518, 1887, 1941, 1961, 2024, 2038, 2190, 2193, 2250, 2270, 2298, 2300, 2318, «371, 2406, 2437, 2481, 2509, 2578, 2598, 2641, 2666, 2676, 2745, 2826, 2874, \030, 3209, 3225, 3296, 3363, 3426, 3458, 3619, 3631, 3666, 4042, 4204, 4218, !333, 4426, 4752, 4769, 4865, 4920, 4947, 4948, 4964, 5030, 5059, 5127, 5267, 5480, 5687, 5754, 5832, 6017, 6010, 6348, 6442, 6443, 6595, 6626, 6647, 6820, ®49, 6887, 6917, 6941, 7010, 7075, 7107, 7194, 7216, 7278, 7302, 7393, 7574, T623, 7730, 7745, 7749, 7808, 7844, 8020, 8126, 8136, 8222, 8494, 8498, 8534, 3598, 8600, 8708, 8748, 8733, 8740, 9057, 9148, 9214, 9222, 9231, 9291, 9391, J502, 9592, 9630, 9641, 9653, 9728, 9730, 9754, 9781, 9793, 9803, 9978, 9938, 0047, 10101, 10293, 10365, 10371, 10479, 10599, 10685, 10715, 10834, 10870, 10948, 11521, 1545 11558, 11608, 11731, 11848, 12138, 12188, 12267, 12274, 12382, 12393, 12399, 12435, 2443, 12465, 12546, 12769, 12855, 12889, 12937, 12982, 13050, 13083, 13100, 13112, 13178, 3183, 13156, 13203, 13289, 13533, 13507, 13584, 13632, 13650, 13770, 13853, 13921, 14009, 4038, 14097, 14285, 14344, 14422, 14701, 14780, 14912, 14917, 14943, 14996, 15019, 15049, 1.5067, 15074, 15210, 15314, 15320, 15485, 15578, 15617, 15493, 16067, 16017, 16088, 16158, 1.6163, 16462, 16519, 16159, 16734, 16740, 16750, 16772, 16865, 16941, 17090, 17093, 17177, i.7231, 17357, 17368, 17370, 17408, 17555, 17613, 17618, 17646, 17668, 17717, 17805 17959, .18002, 18169, 18243, 18400, 18545, 18597, 18630, 18686, 18764, 18781, 18797, 19032, 19049, ».6113, 19132, 19240, 19264, 19396, 19462, 19797, 19844, 19880, 19890, 20027, 20064, 20468, «472, 20497, 20522, 20534, 20585, 20896, 20903, 20911, 21197, 21206, 21245, 21247, 21302, 1515, 21517, 21573, 21586, 21641, 21759, 21760, 21749, 21818, 22064, 22216, 22291, 22384, ■2392, 22450, 22514, 22627, 22704, 22782, 22819, 22871, 22891, 22911, 22972, 23050, 23256, 3269, 23397, 23404, 23449, 23476, 23678, 23768, 23777, 23815, 23964, 24074, 24104, 24107, 4131, 24179, 24268, 24284, 24439, 24470, 24480, 24576, 24603, 24614, 24656, 24752, 24877, 4858,24974, 24990, 25067, 25106, 25246, 25370, 25381, 25556, 25715, 25722, 25743, 25795, ©879, 25944, 25964, 25797, 25040, 25825, 26208, 26642, 26730, 26743, 26756, 26775, 26795, .6868, 26942, 26986, 26872, 27035, 27130, 27265, 27330, 27402, 27543, 27808, 27889, 27912, »298, 28313, 28421, 28646, 28689, 28905, 28955, 29034, 29147, 29262, 29313, 29428, 29436, £9443, 29468, 29677, 29626, 29852, 29860, 3863, 3876, 23418, 23485.
Dobitki so na razpolago v pisarni Zveze, Ljubljana Karunova ul. 10, kjer naj se dvignejo najkasneje do 31. oktobra 1939. Po pretečenem roku pripadejo v last Zveze.
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3,— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, kt iščejo
Bluzb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12._. Dopisi
ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka ea vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje
naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20._.
Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L— sa besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17*--.
Vsakovrstno zlato
drage kamne, srebro, vsakovrstne antikvitete kupuje po najvišji ceni.
A. Božič
Ljubljana, Frančiškanska 3.
294-36
Obrt
Obiskovalcem
velesejma
te priporočam za obisk. — Nizke cene, jedači in pijači, prepričajte se Stražiščat Ela, paviljon pri »Žlahtni trti«.
24814-1»
VvA<r<;'J
Več šoferjev in avtomehanikov
b prej me takoj Kovač Jože, avtoprevoznlštvo, Tržič.	25224-1
Nekaj čevljarskih pomočnikov
sprejmem za vse vrste dela te stroke. Anton Ješe, izdelovanje čevljev, Tržič. Isto-tam sprejmem tudi trgovsko naobraženo žensko moč, ki ie verzirana v korespondenci in knjigovodstvu.
25050-1
Vrtnar
ki zna krmiti krave, dobi takoj stalno službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten - trezen«.
25346-1
Frizerko
dobro delavko, sprejmem. Nastop takoj. Ivan Vodo-pivec, brivec, Tržič.
25345-1
Dva čevljarska
pomočnika
mlajša, za stalno delo takoj sprejmem. Zorko, Senovo, Rajhenburg. 25323-1
Brivskega
pomočnika
sprejmem takoj. — Ivan Pantar, št. Vd nad Ljubljano.	25340-1
Frizerko
dobro moč, sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25329-1
Mlajšo postrežnico
Kontoristko zmožno knjigovodstva, — predvsem amerikanskega sistema, takoj sprejmem. — Ponudbe z navedbo plače, prepisi spričeval itd. na podružnico Jutra Celje pod »Izvežbana moč«. 25362-1	iščem od 7.-3.. — Užnik, Pnile 19-IL, vhod zadaj. 25335-1
	Sprejmem vodovodnega inštalaterja in dva kleparja za takoj v stalno službo. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25342-1
Plačilno natakarico sposobno, simpatično sprejme boljša gostilna v Celju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra, 25363-1	
	Brivskega pomočnik f ali pomočnico, dobrega, vojaščine prostega, iščem za takoj. M. Mežan, Bled. 25343-1 Natakarico z neka) kavcije sprejme gostilna v predmestju Ljubljane. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod šifro »Temperamentna«. 25341-1
Mesarskega pomočnika prekajevalca, sprejmem takoj. Jože Musar, Ljubljana, Sv. Petra c. 61. 25359-1	
Steklarskega pomočnika sprejmem takoj. F. Koll-mann, Ljubljana. 25347-1	
	Trgovski pomočnik mlajša moč. dobi takoj mesto. Ponudbe na veletrgovino Ed. Suppanz, Pristava. 25322-1
Brivskega pomočnika dobro moč, sprejme takoj ali po dogovoru Konopa Ivan, Logatec. 25355-1 Trgovskega pomočnika »prejme takoj Drago Radej Trbovlje. 25350-1 1	
	
	m Službe išče j
	1 Trgovski pomočnik pošten in delaven, z nekaj pomočniške dobe, izučen v trgovini z meš blagom — prosi službe za takoj kjerkoli. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zmožna in agilna moč«. 25344-2
Vajenci (ke)
■■"•''""""'•1'^iinmiiniifTO!'
Vajenko
za krojaško obrt sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25339-44
Pouk
Dipl. učiteljica
v francoščini, nemščini in klavirju daje inštrukcije po zmerni ceni. Informacije dopoldne in od 1.—5. ure. Dollar, Mestni trg 5-III. __ 25357-4
Francoščino,
nemščino
KLAVIR IN TEORIJO od osnove do obvladanja redno, vestno privatno poučuje Aneta Potočnik, strok. dipl. Tržaška cesta 1-1, križišče: Groharjeva, Bleiweisova in Aškerčeva cesta.
25325-4
W
BM
Vsakovrstno zlato
cupuje po najvišjih cenah
CEKNE - juvelir,
..jubljana — Wolfova
Veliko izbiro
klobukov
za moderen in soliden okus priporoča Justi Šinkovec, roj. Toplak, Cigaletova 3, priti, poleg sodnije. Popravila najličnejše izgotov-ljena. Sprejmem vajenko.
25324-30
Knjižice
Mestne hranilnice Radovljica, Posojilnice Ribnica, Kmetske posojilnice ljubljanske kupimo. Praštedio-no zamenjamo za Kmetsko posojilnico ljublj. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka št 12.	25358-16
Posest
Lepo parcelo
pod šmarno goro, že ogra jeno prodam. Dopise na ogl. odd. Jutra pod značko »Solnce«.
25007-20
INSERIRAJ V JUTRU"
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami oddam za oktober za ceno 500 din. Rožna dolina, Cesta VIII., štev. 27.
_25328-21
Enosob. stanovanje
s predsobo, oddam za november za 300 din. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra.
24650-21
Manzardno
stanovanje
enosobno s kabinetom in pritiklinami, oddam mirni, snažni stranki 1. ali 15. oktobra. Bežigrad, Costova 9.
25334-21
Dijuike sobe
Dijaka
nlžješolca sprejmem v dobro oskrbo. Naslov v vseb posl. Jutra.
25210-22
Visokošolki
oddam sončno, zračno, opremljeno sobo s zajtrkom. Ogled med 2. ln 4. uro. Naslov V vseh posloval. Jutra.
25142-22
Dve dijakinji
sprejmem v popolno oskrbo v bližini gimnazije. Poljanska cesta 20-III, desno.
25353-22
Dva dijaka
sprejmem v vso oskrbo. — Cesta 29- oktobra 9, II. n. štev. 15. (Rimska cesta).
25326-22
Srednješolca
sprejmem v vso oskrbo. — Nemška konverzacija. Naslov v vseh poslovalnicah
Jutra.
25330-22
Za osmošolca
iščem zračno solnčno sobo z družinskim stikom blizu glavnega kolodvora. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Resen • soliden«.
25337-22
Lepo sončno sobo
s kurjavo in zajtrkom oddam višjegimnazijki ali visokošolki, posebno podkovani v matematiki. Proti« usluga: pomoč pri učenju petošolki in tretješolcu, ki oba prav dobra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Protiusluga«.
25331-22
Sobo odda
Sončno sobico
na Mirju, s posebnim vhodom, oddam gospodu. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25360-23
Opremljeno sobo
oddam takoj. Gradišče 8a visokopritličje, levo.
25356-23
Sobo
oddam takoj. Beethovnova 15, desno stopnišče, vrata 17.	25336-23
Opremljeno sobo
lepo, s posebnim vhodom, poceni oddam. Valjavčeva 17, Kolezija.
25332-23
Sobe išče
Komfortno sobo
za oktober po možnosti s hrano išče stalni višji drž. uradnik. Ponudbe z navedbo cene na ogi. odd. Jutra pod šifro »Domačnost«.
25338-23a
Opremljeno sobo
solnčno, s strogo separlra-nim vhodom, najrajše z vso oskrbo pri skrbni gospodinji išče uradnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V mestu«.
25130-23a
INSERIRAJ V JUTRU" l
Potrtim srcem javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša predobra, skrbna mati, stara mati in teta, gospa
Schlag Marija roj. Krofič
po kratki in mučni bolezni, previdena s svetotajstvi za umirajoče, včeraj, v ponedeljek, dne 11. septembra 1939 ob pol 9. dopoldne, v 76. letu starosti, mirno v Gospodu zaspala.
Predrago pokojnico prepeljemo jutri, v sredo, dne 13. septembra 1939 ob 16. (4 popoldne) iz hiše žalosti, Spodnji Kašelj št. 39 k večnemu počitku na pokopališče v Devico Marijo v Polje.
Rajnico priporočamo v molitev ln blag spomin.
Rodbini: SCHLAG in SKENDER ter ostalo sorodstvo
»Ne čakajte, da bi videli, kam poj dem.«
»Vaša želja mi je seveda ukaz — ne glede na to, da se nikoli ne vračam skozi zadnja vrata«, je odvrnil; »a te dni pridem k vam skozi sprednja,
da vidim, koliko je ura pri vas.«
»Nikar!« je smej6 se odgovorila. »Do svidenja in najlepša hvala za vse!«
Ko se je Ryder spravljal nazaj v avtomobil, je šofer reže se pripomnil:
»To je bilo pa res zabavno — namreč, kako ste sneli gospodično in kako se vam je nazadnje spet izmuznila.«
Ko se je Ryder spet vrnil domov, ga je zasebni detektiv že čakal v predsob ju.
»Vendarle moram vedeti, ali vam je gospodična Carton spotoma povedala kaj važnega«, je odgovoril Woodly na Charlesovo osuplo vprašanje, kaj ga je privedlo.
»Kako veste, da sem se vozil z njo?«
»Oh, gospod Ryder, moji ljudje so gospodični ponoči in podnevi za petami — in moja naloga s tem, da ste izvolili za trenutek sami poseči v stvar, seveda ni prekinjena. — Ze tu sem prejel nekaj telefonskih poročil.«
Ryder se je nehote zasmejal.
»Torej jo kdo izmed vaših uslužbencev tudi zdaj opazuje?« je vprašal.
»Seveda — ves čas, odkar ste se poslovili od nje.«
»Izvrstno«, je zamrmral Charles, stopil k telefonu in poklical Ravenno.
»Kaj ne, da dobro poznate Lesliejo Carton?« ga je vprašal.
»Seveda — zakaj pa?« je pobaral Ravenna.
»Ce ji hočete storiti uslugo, ji pri prvi priliki povejte, da je neki Elia Gonelli nevaren lopov in in zločinec.«
»Vsekako storim to prej ko mogoče«, je živahno odvrnil Ravenna, »kajti dedec je res to, kar pravite.«
Ryder je obesil slušalo in se znova obrnil k zasebnemu detektivu. Vzel je zlatega angela iz žepa in mu ga podal z besedami:
»Oglejte si tole.«
Frank Woodly je najprej samo z očmi objel umetninico, se slastno nasmehnil, izvlekel povečevalno steklo, jo še enkrat natančno ogledal in vprašal nato:
»Kaj je s tem?«
»Ali je pristna, ali je napravljena v New Yorku?«
»Ni dvoma, da je zelo dober posnetek starobi-zantinskega izvirnika..«
»Prav. — Treba je, da daste kar najnatančneje preiskati stvari vseh šestih žensk, ki jih imate na svojem spisku Pet jih bo imelo enakega zlatega angela, a šesta ga nima, in ime te šeste bi rad vedel.«
»Preiskati tuje stvari — v ta namen bi se moral zateči k vlomu, gospod Ryder!«
»Seveda — a bistvena razlika je v tem, da ne boste ničesar ukradli.«
»Gotovo ne, toda če pride zadeva na dan, bi utegnila — «
»Koliko bo stalo?« mu je Ryder segel v besedo. »To me zanima.«
Prehrani*
Dijetično hrano
iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25333-14
Izgubljeno
Oseba
ki je pobrala na tleh glavne pošte bankovec za 1000 din je poznana, vsled tega se poziva, da ga takoj prinese v pisarno Planinšek, Ljubljana, Beethovnova 14.
25361-28
Oženil bi se
z damo ali gospodično 20 do 30 let. Star 36 let, Slovenec, trezen, podjeten. Ponudbe samo s sliko. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25327-25
*
PREMOG
KOKS — DRVA
nudi
I. Pogačnik
BOHORIČEVA 5. Telefon 20-59. Postrežba brezhibna.
Nezaupanje?
»brnite ie na srafoloe;
Karmaha,
ti se odlikuje posebno < analize človeškega značaja, dela na strogo znanstveni bazi graiologije, in daie »s k emu za nastopajoče dogodke pismene nasvete, tri Vam bodo koristili vse Vaše bodoče življenje. Obiske sprejema v Ljubljani hotel »SOČA«. Sv. Petra cesta, vsak dan od 9.—12. in od 15.—19. Odgovarja tudi aa došlo korespondenco. V Ljubljani ostane do 20. septembra.
KLIŠEJE
ENO VECBAtVNE
JOGOGRAHKA SV PETKA NASIP 23
iinHjmtmiiuimmtumiHuimiimniiiiiniiiiMiiiimmmum^^
Predilnlški tehnik
32 let star, samski, absolvent predilniške strokovne šole, večletna praksa (mojster) v vseh predilniških odd. želi premeniti mesto kakor asistent ali nadmojster. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Jugoslovan«.
tin«tifinniiiiniiiiiiifiuittiiiitiiiitiiricfi!ii(iiitii»uiiiiittuittimiiiitiuunutti*fifium
JAVNA DRAŽBA
6000 m2 zemljišč in cca 1000 m2 stanovanjskih prostorov in
skladišč.
Dne 16. septembra 1939 se vrši ob pol 11. uri pri okrajnem sodišču v Ljubljani v sobi štev. 16 javna dražba nepremičnin vi. št. 618 k. o. Sv. Peter — predmestje I. del, pare. štev. 320-2, ki je stavbišče ob šmartinski cesti.
Cenilna vrednost zemljišča znaša Din 759.335, najmanjši ponudek pa Din 379.667.50.
Varščina po Din 75.934 se položi v tuzemskih državnih papirjih, v drugih na borzi zaznamovanih vrednostnih papirjih, v katerih se smejo po predpisih, veljajočih o tem nalagati novci zavarovancu, v drugih tuzemskih na borzi zaznamovanih vrednostnih papirjih, ki nudijo po sodnikovem preudarku zadostno varnost — po preudarku sodišča zlasti tudi v vlož-nih knjižicah kake tuzemske hranilnice ali kake tuzemske posojilnice.
Varščino je treba položiti ob začetku dražbe v roke sodnika.
POSESTVO
13.000 m2, ob glavni cesti v Savinjski dolini s stanovanjsko hišo in tovarniškim poslopjem z vodno pravico naprodaj pod ugod-limi plačilnimi pogoji. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju, pod »Ugodno«.
(Kder oglašuje
ta napreduje!
f
Dotrpel je naš ljubljeni sin, soprog, brat, stric
Viljem Lorber
CARINSKI USLUŽBENEC po dolgi težki bolezni.
Pogreb predragega bo v sredo popoldne ob pol 5. iz splošne bolnice.
Zagreb—Ljubljana—Gorica.
ŽALUJOČI OSTALI
Od Vas
odvisno, da hnate obleko vedno kot nove jo postite vedno kemično čistiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana poljanski nasip 4-6
Pulila — Sv«lofik»lnicT-
JSERIRAJ V »JUTRU"!
Vsem, ki so naši ljubljenki
MAJDICI NOVAK
ob bolezni lajšali gorje, vsem, ki so mrtvo obsuli s toliko in tako lepim cvetjem ln jo spremili do prezgodnjega groba ter nas tolažili v teh težkih urah, se prav Iz srca zahvaljujemo.
Posebno se zahvaljujemo preč. gosp. spiritualu Koretiču, njenim čestitim sestram učiteljicam in sošolkam za spremstvo. Nadalje, zahvala rodbini g. ravnatelja Okrožnega urada, gosp. tajniku Likarju ter ostalemu urad-ništvu OUZD.
Vsem in vsakemu: Bog plačaj!
V LJUBLJANI, dne 9. septembra 1939.
Globoko žalujoča rodbina NOVAK
Neizprosna usoda nam je nepričakovano ugrabila v najlepši dobi 26 let našega srčno ljubljenega sina, edinca, brata, svaka, strička itd.
Škrbec Mirka
katerega pokopljemo v torek 12. t. m. ob 4. popoldne na domačem pokopališča pri Sv. Roku.
LOŽ PRI RAKEKU, 11. septembra 1939.
Globoko žalujoči starši, sestre ln ostalo sorodstvo
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.