LETO XXVI. ŠT 15 (1223) TRST, GORICA CETRTEK, 22. APRILA 2021 CENA 1,20€ www.noviglas.eu TAXE PERCUE TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA, ITALY SETTIMANALE Poste italiane S.p.a. Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma1, NE/PD ISSN 1124-6596 Str. 3 / Odtenki slovenšcine Po spletu so potekali 30. Primorski slovenisticni dnevi Str. 8 / Števerjan Predsednik Marko Jarc o izzivih paritetnega odbora Str. 13 / Trst DSI priredilo spletni vecer o slovenski spravi Pred obcnim zborom naše banke Jurij Paljk E dina slovenska banka v našem prostoru, Zadružna kraška banka (ZKB) Trst Gorica, se pripravlja na obcni zbor, ki bo zaradi pandemije potekal na enak nacin kot lani. Trenutne zdravstvene razmere v državi in naši deželi zahtevajo, da tudi obcni zbor ZKB poteka na daljavo. Obcni zbor clanov ZKB je najbolj pomemben trenutek v življenju banke, na njem pa bodo prikazali uspešnost banke, rezultate in cilje, ki jih želi banka uresniciti. Med skupšcino izvolijo organe družbe in odobrijo racunovodske izkaze in z njimi povezano porazdelitev dobicka. Vsi clani se lahko udeležijo obcnega zbora in glasujejo v skladu z nacelom ena glava, en glas. V ta namen je ZKB konec minulega tedna imela že tradicionalno obmocno srecanje, ki je potekalo preko spleta, na njem pa so predstavili vsebine obcnega zbora, ki bo 30. aprila 2021 ob 12. uri na sedežu družbe v prvem sklicu oziroma 7. maja 2021 ob 17. uri v istem kraju v drugem sklicu, predvsem pa so nagovorili svoje clane, naj na obcnem zboru dejavno sodelujejo. Tisti, ki smo spremljali v živo obmocno srecanje, smo z veseljem opazili, da se da narediti veliko tudi v casu pandemije, ko se zdi, da se je naše življenje skoraj zaustavilo. Tako predsednik Adriano Kovacic kot ravnateljica ZKB Emanuela Bratos sta nagovorila clane ZKB jasno in odprto, predvsem pa sta z vedrim, treznim optimizmom poudarila, da pandemija ni zaustavila delovanja ZKB, saj so cas izkoristili za posodobitev tako samopostrežnih bancnih storitev kot bancnih storitev preko spleta, kot sta tudi s podravnateljema Deanom Rebecchijem in Ivom Coticem naglasila, da ZKB že sto let vztraja v zvestobi ljudem in prostoru, v katerem deluje. Vsak posameznik je za ZKB pomemben, predvsem pa pri ZKB jasno vedo, da je prav prisotnost na obmocju, kjer živimo in delamo Slovenci, izjemno pomembna, zato smo z veseljem opazili pozdrava dveh predsednikov osrednjih gospodarskih ustanov v Italiji, za Kmecko zvezo je pozdravil Franc Fabec, za Slovensko gospodarsko združenje pa Robert Frandolic. ZKB torej predstavlja vse nas, naši osrednji gospodarski ustanovi in posameznike. GORICA Odprtje knjižnice v prenovljenih prostorih Fabianijeve palace S Feiglovo knjižnico je zaživel Trgovski dom! G oriški Slovenci smo docakali uresnicitev dolgoletnih sanj: Trgovski dom v mestnem središcu je zaživel. V petek, 16. aprila 2021, so namrec v vogalnih pritlicnih prostorih Fabianijeve stavbe na Verdijevem korzu v prisotnosti predstavnikov oblasti iz Slovenije in Italije - z blagoslovom in rezom traku - predali namenu obnovljene vecnamenske, sodobno opremljene prostore Feiglove knjižnice. Goriška enota Narodne in študijske knjižnice je že vec desetletij bila pomembno izobraževalno središce. / str. 7 Stekel je novi nacin distribucije Novega glasa prek raznašalcev. Narocnike, ki živijo v stanovanjskih hišah v Trstu in Gorici, naprošamo, naj nas poklicejo na telefonsko številko 0481 533177 (uprava NG v Gorici) ali pišejo na zadruga.gm.ts@gmail.com za nujne informacije. Hvala! 22. APRILA 2021 2 Svet okrog nas NOVI GLAS Komentar Tiskovna konferenca senatorke Tatjane Rojc Državna “milošcina” ne more “Stopiti moramo skupaj, biti dovolj! sodelovati, da bomo kaj dosegli!” D a bo prinesla pandemija težavah, saj mehanizem še ne manifestacijah. “Nismo tukaj Minuli ponedeljek, 19. raznimi predstavniki. Precej televizijske prenose, in grozljive posledice na deluje, še vedno vse poteka samo zato, ker potrebujemo t. m., je slovenska bolj optimisticna je bila opozorila, da ne smemo gospodarsko strukturo prepocasi, bolj zapleteno, kot financno pomoc, vlada senatorka v Rimu Tatjana glede dokoncnega prepisa pustiti, da bi iz tega italijanske države, je so obljubljali, in zakonska mora prilagoditi omejitve … Rojc sklicala tiskovno Narodnega doma v Trstu proracuna šel denar tudi postalo jasno že lani, dolocila, ki šcitijo zdravje mi želimo delati!” so jasno konferenco preko spleta, na na slovensko fundacijo, za vse glasnejše furlanske ko smo razumeli, da se državljanov, nepovratno povedali protestniki, jeza kateri sta sodelovala tudi ki naj bi se zgodil okvirno zahteve po radijskih in pa je kmalu prekipela in predsednica SKGZ Ksenija do 13. julija letos, kot sta televizijskih oddajah, prišlo je do trenj in nasilja. Dobrila in predsednik SSO Veliko vlogo pri sporih so Walter Bandelj. Senatorka je tudi tokrat zaigrale skupine imela tiskovno konferenco desnicarskih skrajnežev, preko spleta, saj, tako je ki so se skrivaj, obleceni v sama povedala, sedanje crno, kot je v njihovi navadi, razmere v casu pandemije pridružili protestu ter obracajo naše življenje na izkorišcali socialno nelagodje glavo, tudi v Rimu je zato za ustvarjanje napetosti in delo zahtevnejše. Kljub spodbujanje nasilja. temu je slovenska senatorka Pospeševanje nacrta cepljenja jasno, nazorno in trezno pomeni reševanje življenj, poudarila, da bi morali biti zašcito najbolj ranljivih predstavniki slovenske skupih in zmanjšanje pritiska narodne skupnosti med na oddelke za intenzivno seboj prav v teh casih zelo nego v bolnišnicah, povezani, še bolj, kot smo virusa ne bomo zlahka oškodujejo gospodarstvo. kljucnega pomena pa je bili pred pandemijo. To bi znebili. Italijanska vlada Nekatere kategorije tudi za preprecevanje bilo pomembno predvsem skuša omejevati škodo z gospodarskih akterjev je nadaljnjega pogrezanja za dosego skupnega vrsto ukrepov v podporo pandemija prizadela bolj kot našega gospodarstva v politicnega zastopnika, ki v Rimu nedavno dejala tudi sedežu RAI v Vidmu. podjetjem, pandemija pa druge, zato so se gostinci, brezno, iz katerega se ne bo bi ga lahko imeli v Rimu, tudi italijanski predsednik Nadalje je spregovorila je vsekakor huda in dolga, trgovci, upravitelji telovadnic, vec rešilo. Casovni dejavnik je ce bi znali bolje sodelovati. Sergio Mattarella in o problematiki strešic podpornih ukrepov pa ni in kinodvoran, gledališc in odlocilen in vsak dan zamude Senatorka Tatjana Rojc je to slovenski predsednik Borut pri zapisovanju imen in ne bo dovolj. drugi zbrali na trgih in pomeni resno financno veckrat poudarila, saj casa Pahor. Dotaknila se je tudi priimkov, povedala je, da Vlada bo najverjetneje ulicah najvecjih italijanskih škodo za veliko gospodarskih za spremembo zakonodaje, šolske problematike in je bila koncno podpisana podaljšala izredno stanje mest in manifestirali. Svoja dejavnosti. Veliko je ljudi, ki ki bi omogocila izvolitev opozorila predvsem na listina za manjšinske še za dva meseca, torej stališca so glasno izrazili bolj kot drugi trpijo zaradi slovenskega poslanca-problem slovenske šole v jezike. Povedala pa je tudi, do konca junija, trenutno tisti, ki imajo obcutek, da potrebnih, a bolecih omejitev, poslanke v Rimu, ni vec Nabrežini, ki bo izginila, ce da bo slovenska narodna pa vsi govorijo o maju kot jih državni upravitelji ne ki jih je državna vlada uvedla, veliko. Senatorka Tatjana ne bomo stopili skupaj in manjšina tudi letos dobila odlocilnem mesecu za upoštevajo, tisti, ki bodo in imajo zato pravico mirno Rojc je bila iskrena, dejala se zavzeli zanjo, današnja za svoje delovanje deset postopno vracanje v neko morali svojo dejavnost manifestirati ter zahtevati je, da sama glede tega obcinska uprava namrec milijonov evrov, pet jih je normalno stanje. Ustrezno zapreti, ki cutijo, da jim ni vec spoštovanje prvega clena ni optimist, malo zaradi nima nobenega namena bilo že nakazanih, krajevni zaporedje dejavnikov, ki bodo zajamcena ustavna pravica italijanske ustave. Žal pa pandemije, ki je spremenila reševati tega vprašanja. predstavniki naše narodne lahko privedli do tega, ostaja do dela, tisti, ki so nestrpni postaja jasno, da živimo v prednosti sedanje politike, Senatorka Tatjana Rojc manjšine pa morajo še vedno isto: oskrbovanje s in obupani, ker jim državna casu, ko se omejevanje pravic malo pa tudi zato, ker je spregovorila tudi o poskrbeti, da jih bo Dežela cepivi, cepljenje prebivalstva, “milošcina” ni dovolj, da veckrat skriva za masko pozna delo v manjšini in konvenciji RAI, ki zagotavlja FJK cim prej razdelila. znižanje okužb, ponovno bi lahko placevali delavce, dobrohotnega zdravstvenega velika razhajanja med slovenske radijske in JUP odprtje. Žal se v tem najemnine, davke. “Umrli paternalizma v casu, ko je zaporedju marsikje zatika bomo zaradi ekonomske cloveku ocitno prelahko in luc na koncu tunela še ni krize, ne zaradi virusa”, odvzeti njegovo dostojanstvo. vidna. Draghijeva vlada je v so kricali na množicnih Katja Ferletic Plemenito je pomirjati nasprotja Janez Povše locujejo in nam jemljejo moc, ter ukinili še vedno zakoreninjeno miselnost, po kateri so eni naši Ce je kakšno delovanje, ki ga lahko poimenujemo drugi pa vaši. To bi bilo naravnost nujno, saj kot plemenito, potem je to prizadevanje za je odvec ponavljati, koliko moci in uspešnosti pomiritev nasprotij, ce so le-ta prevelika in na vseh ravneh vsaj v svoji državi izgubljamo v škodo vsem. In to velja za vse odnose, ki z grobo razdelitvijo na dve polovici, ki nista obstajajo, za odnose znotraj družine, za odnose pripravljeni sodelovati. Ceprav tega bremena, med družinami, za odnose med vecjimi in da ne recemo zla, niso rešeni tudi drugi narodi, manjšimi skupnostmi, za odnose znotraj naroda pa sociološke in politicne raziskave ugotavljajo, in med narodi, za odnose med civilizacijami da je delitev znotraj našega naroda brez in verami in v našem primeru znotraj naše sence dvoma še posebej ostra in ji zato lahko maticne domovine, znotraj Slovenije. Ce so upraviceno recemo razkol, ki že kot beseda zveni medsebojni odnosi obeleženi s premocnimi kruto in neusmiljeno in kako razdiralna je šele v nasprotji, nerazumevanjem ali celo mržnjo, življenju. Po teh domacih raziskavah se politika, potem trpi vsa družina, trpijo vse družine, trpi ko gre zares, vselej zatece v ideološko izrocilo narod, trpijo vere in civilizacije, trpi ves svet. izkljucujocnosti in razpostavi sebe ter ljudi v dve Prevladajo pac razdalje, delitve, pride do razkola nepomirjeni in zelo hitro tudi sovražni polovici in razkolov in namesto srecnega izgrajevanja in se ponovno znajdemo v tako slabi situaciji, skupne sedanjosti in prihodnosti se obzorja da slabše biti ne more. In da bi se iz tega zares prihodnosti zatemnijo, v sedanjost vdre morje slabega in vec kot škodljivega položaja enkrat za zamer in porušenih ter nikoli obnovljenih mostov vselej izvlekli, bi bilo, kot receno, zares še kako iz preteklosti. Tu pa se seveda in na sreco rešilno, da bi se koncno zavedeli, da moramo Govor je bil o današnjih kocljivih vprašanjih šolstva in šolanja na daljavo odpirata dve možnosti, se odpira dvoje docela vsi, kar nas je, preseci sami sebe in storiti vse, Sindikat slovenske šole se je dne 13. aprila sestal s predstojnikom Urada za slovenske šole dr. Igorjem razlicnih poti, kar ne nazadnje velja tudi za naš da bi se iz razklanosti obrnili v delovanje za Giacominijem. Srecanje je zaradi znanih omejitev potekalo na daljavo. Na srecanju sta bila za Sindikat narod: ali na prevelika nasprotja pristajamo skupno dobro, za dobro vseh, kar v teh težkih slovenske šole prisotna deželna podtajnica Katja Pasarit in prof. Tomaž Simcic. Govor je bil o razmerah, in jih nadaljujemo ali pa se odlocimo, da jih casih zelo pogrešamo. Se pravi, da bi prisluhnili s katerimi se vsak dan spopada tako ucno kot neucno osebje in vsa šolajoca mladina v tem izrednem presežemo in opustimo, ker smo ugotovili, da predsedniku države Borutu Pahorju, ki se med stanju. Beseda je tekla tudi o problemu kadrovanja in zaposlovanja na šolah vseh vrst in stopenj, ne koristijo nikomur in so rušilna za vse. In visokimi politiki ocitno edini nepopustljivo ki zadeva zlasti ucitelje in profesorje z zacasno delovno pogodbo, o priznanju študijskih naslovov, vsekakor bi bilo prav in res plemenito, da bi se zavzema za pomiritev in strpno sodelovanje med pridobljenih v Sloveniji, in o razpisu novih izrednih in rednih natecajev za šole vseh vrst in stopenj. v dobrobit svojega naroda z vso zavzetostjo vsemi, pomiritev, brez katere bomo kot narod Sindikat je predstojniku Urada slovenske šole izrazil željo, da bi se tovrstna srecanja in izmenjave mnenj opredelili za drugo možnost, se pravi, da bi storili v svojo velikansko škodo potemnili še vceraj ter informacij redno nadaljevali. neprimerno vec za odstranitev nasprotij, ki nas svetlo obzorje lastne prihodnosti. 22. APRILA 2021 NOVI GLAS Aktualno 3 Obisk predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja v Rimu Predsedniška diplomacija O bisk predsednika ta “posebni odnos” na ravni poenostavimo: predsednika domom. Pahor je dejal, da bo prinašata nova zavlacevanja veckrat med ožjimi kandidati Pahorja v Rimu je eno od Italija – Slovenija sklenil Slovenije in Italije sta se do 13. julija opravljen stvarni pri vsedržavno nenujnih za prestižne politicne funkcije. zadnjih bilateralnih srecanj prihodnje leto s koncem srecala, da bi se pogovarjala o prenos Narodnega doma na temah. Zato moramo s tega Njeno ime je bilo z Draghijevim z italijanskim predsednikom mandata obeh predsednikov. slovenski manjšini v Furlaniji istoimensko fundacijo, ki ga bo vidika jemati nedavni obisk v igri za mandatarstvo tudi v Mattarello. Obema se namrec Rezultati bodo seveda ostali, Julijski krajini. Nikoli bi si cesa prevzela v last. Kaj to pomeni? Pahorja pri Mattarelli kot neke obdobju krize druge Contejeve izteka mandat, Mattarelli že tako tudi nekateri skupni takega ne mogli predstavljati, Predvsem gre za natancnejšo vrste jamstvo, da bo italijanski vlade. Predsednik Mattarella v zacetku prihodnjega leta, projekti, ki so bili zastavljeni. ne v preteklosti in malodane opredelitev casovnega roka, v predsednik opomnik za ministrico Cartabia zelo ceni, Pahorju pa v drugi polovici Primer tega je prav podpora niti danes. In težko bo kaj katerem naj bi bile odstranjene pristojne v vladi, naj zaženejo povezuje ju tudi prijateljski leta 2022. Vemo pa tudi, da EPK 2025, do katere ne bosta takega ponoviti. Kaj bo pa od ovire, ki onemogocajo birokracijo tudi v zvezi s tem odnos. Ko sta bila skupaj clana srecanje na Kvirinalu ni bilo mogla biti ravnodušna niti tega ostalo? nadaljevanje tega procesa. vprašanjem. Ker doslej tega Ustavnega sodišca, sta bila zadnje. Veliki finale tega prihodnja predsednika. Nova Jasno je, da imata predsednika Govorimo o spremembi 19. pristojni funkcionarji niso namrec tudi soseda. Cartabia v “posebnega prijateljstva” izvedli, je pred slovenskim Draghijevi vladi spada v kvoto bo najbrž na Trgu Evrope, predsednikom vlogo “tehnicnih ministrov”. Gre oktobra letos. Tudi ta obisk bo moralnega garanta prevzel za tiste ministre na kljucnih imel pomemben simbolicni italijanski predsednik. položajih, ki sta jih izbrala pomen. Leta 2004 (pred Ministrica Cartabia, zaveznik Draghi in Mattarella in ki torej manj kot 2 desetletjema) v vladi niso izraz posameznih strank. je ob vkljucitvi Slovenije na Še zanimivejša pa je bila Po Pahorjevih besedah bi v evropski zemljevid bil Trg Pahorjeva izjava v zvezi prihodnjih tednih in mesecih Evrope v središcu mednarodne s pogovori na Kvirinalu lahko bila prav ministrica pozornosti. Tam sta bila o zastopstvu slovenske Cartabia tisti dejavnik, ki bi predsednik Evropske komisije narodne skupnosti v posegel v prid kakršnemukoli Romano Prodi in slovenski parlamentu v Rimu. Dejal dolocilu glede manjšinskega politicni vrh (vkljucno z je, da Mattarella razume, zastopstva. Borutom Pahorjem, tedanjim da je treba ob spreminjanju Jamstev ni, je pa izhodišce predsednikom Državnega volilne zakonodaje vnesti To je seveda (že spet) samo zbora), italijanska vlada ustrezna dolocila, ki bi izhodišce. Jamstev ni. Dejstvo, (premier je bil Berlusconi) pa je omogocila nadaljnjo stvarno da je Cartabia tehnicna poslala le funkcionarja nižjega možnost izvolitve slovenskega ministrica, lahko vidimo v luci ranga. Gorica in Gorica imata uradno republike v parlamentarnih clena zašcitnega zakona, ki predstavnika. Jasno je, da kozarca, ki je poln do polovice Prijateljstvo, ki ga je treba zagotovljeno pokroviteljstvo demokracijah, kakršni sta je potrebna za stvarni prenos predsednik republike v ali na pol prazen. Njena tesna izkoristiti obeh predsednikov, v kratkem Italija in Slovenija, zgolj lastništva in ki je v domeni zakonodajnem postopku vez z Draghijem in Mattarello Tempora mutantur, ni bosta Pahor in Mattarella tudi simbolno vlogo. Res pa je italijanske vlade. To vprašanje nima nobenih pooblastil in pomeni, da njen glas v zdajšnji kaj. A v tem kontekstu je skupaj nagovorila obe mesti tudi, da je v Italiji (precej bolj se je namrec odprlo že takoj formalne možnosti vplivanja vladi in v današnji politicni zanimivo pogledati, kaj na simbolnem Trgu Evrope. kot v Sloveniji) institucija po 13. juliju lani. Najprej je na parlamentarce, ki bodo sliki italijanskega parlamenta prinašajo ti spremenjeni casi To je dejansko ovrednotenje predsednika republike bilo predvideno, da bo vlada morali odobriti dokoncno ne sme biti preslišan. In to je in kaj pomeni prijateljstvo blagovne znamke EPK 2025, visoko spoštovana moralna 19. clen zašcitnega zakona besedilo novega volilnega pozitivna plat. Ker pa ni clanica med Borutom Pahorjem in ki bo nujno padlo v narocje avtoriteta. Ce je torej Pahor spremenila z amandmajem zakona v okviru ustavne nobene stranke, bi vsakršna Sergiom Mattarello za nas. njunima naslednikoma. nagovoril Mattarello in k lanskemu financnemu reforme zmanjšanega števila sprememba zdajšnje politicne Najprej je treba razumeti, Ker pa gre za odnos na bo italijanski predsednik zakonu, ki je bil sprejet tik pred parlamentarcev. Pahor je ob slike lahko zamajala njeno da gre v tem primeru za osebni ravni, bo nekaj drugih “dvignil telefon”, bodo novim letom. To se ni izšlo. vsem tem pojasnil, da lahko “pogajalsko moc”. Pahorjeve osebno prijateljstvo. Brez stvari v prihodnosti težko ucinki vidni. Zaradi tega je Neuradno je bilo nato slišati, predsednik Mattarella “reagira besede gre zato razumeti tega dejavnika bi ne bil ponoviti. Zaradi drugacnih zanimivo prisluhniti besedam da bi omenjeni amandma drugace”. Konkretneje je nato samo kot izhodišce ali kot mogoc obisk v Doberdobu okolišcin, ki se bodo ustvarile. slovenskega predsednika vlada lahko predstavila v pojasnil, da bi lahko to dosegel potencialni “kanal” delovanja ob odkritju spomenika Pomenljiv in zgovoren je po srecanju na Kvirinalu. Iz sklopu enega od odlokov za s svojim vplivom na pristojne slovenske predsedniške slovenskim vojakom, padlim za našo narodno skupnost intervjuja, ki ga je predvajal pomoc gospodarstvu (takrat ministre, natancneje na diplomacije. Ne gre za rešitve, med 1. svetovno vojno. Niti bi dnevni red srecanja, ki sta ga slovenski televizijski še znanih kot Ristori). Ko je ministrico za pravosodje. gre za možnosti. In ocitno je ne bil mogoc skupni poklon prejšnji teden imela Pahor dnevnik RAI, gre izpostaviti nastopila vladna kriza in je V Draghijevi vladi to vlogo pravosodno ministrstvo v tem lani v Narodnem domu in v in Mattarella na Kvirinalu. dve pojasnili slovenskega padla druga Contejeva vlada, opravlja nekdanja predsednica trenutku ena od možnosti za Bazovici. Predsednika Pahor Skoraj vse obravnavane teme predsednika. tudi ta casovnica ni bila vec Ustavnega sodišca Marta institucionalno predstavitev in Mattarella sta vzpostavila so bile tesno povezane s Mattarella kot garant za aktualna. Nova vlada in novi Cartabia (prva ženska na teme slovenskega zastopstva cloveški stik na zasebni slovensko narodno skupnostjo Narodni dom mandatar v tako negotovem tem mestu). Gre za ugledno v Rimu. ravni, kar pomeni, da se bo v Italiji. Ce to misel nekoliko Prvo je povezano z Narodnim politicnem casu pa s seboj ustavno pravnico, ki je bila že AC 30. Primorski slovenisticni dnevi Žlahtnost slovenskega jezika in njegovih odtenkov P rimorski slovenisticni praznicno, hkrati pa prisrcno Žežlina, Ernesta Dejak izrekla tudi Franka Žgavec, in bila prisotna na naših kulturne zgodovine, dnevi so zelo pomemben in toplo. Pod naslovom “Vse Furlan in Nežka Cerne Gec, predsednica Kulturnega prireditvah. Bila je zelo vsestranska moralna vsakoletni dogodek, ki zatopljeno je v sanje – dalec se je veckrat s poeticnim centra Lojze Bratuž (KCLB), priljubljena kot uciteljica in podpora in še marsikaj so združuje sloveniste iz so misli vsakdanje”, povzetim nadihom zaustavil ob ki je bil soudeležen pri veceru. pesnica. O njenem plodnem vrline, ki morajo biti in vse Primorske, tudi cez iz pesmi Ljubke Šorli njenem liku in vecer koncal Žgavceva je povedala, da je pesnikovanju prica njena ostati bogata dedišcina nekdanjo mejo, saj je med (1910-1993) V gozdu se je vil prav z omenjenim verzom. KCLB ponosen na ime, ki bogata zapušcina. Vsak njen za vso našo skupnost, je soorganizatorji poleg SD program kulturne prireditve Megi Rožic je, poleg mladih ga nosi, saj je Lojze Bratuž nastop in njena beseda sta naglasila Žgavceva. Da bi Koper in SD Nova Gorica v poklon priljubljeni recitatorjev, s custveno simbol trpljenja goriških bila polna miline, lepote ta del zgodovine, s katero tudi SD Trst-Gorica-Videm, primorski pesnici, ki je vecino obarvanostjo podala nekaj Slovencev v casu fašisticnega in dobrote, je naglasila jepovezana družina Šorli­kar prica o prizadevanju svojih pesniških biserov globokih pesnicinih stihov. nasilja. Opozorila je na Žgavceva. Zgled Ljubke Šorli Bratuž, ne šel v pozabo, si slovenistov za ustvarjanje nanizala v soncni Goriški. S pozdravnim nagovorom to, kako je družina Bratuž je bil življenjsko vodilo tudi za pri Kulturnem centru Lojze enotnega slovenskega Njena svetla osebnost, ki je vecer uvedla Ernesta s svojim vsestranskim hcerko Lojzko (1934-2019), Bratuž prizadevajo, da bi kulturnega prostora. kljub prestanemu trpljenju Dejak Furlan, predsednica aktivnim kulturnim delom profesorico, glasbenico in uredili spominsko sobo. Epidemija koronovirusa, ki in bolecinam ni nikdar gojila Slavisticnega društva Nova sooblikovala naš prostor in literarno zgodovinarko, in Praznicni program se je še zmeraj mocno pogojuje sovraštva do vseh tistih, ki Gorica. Poudarila je cilje ga neizbrisno zaznamovala, sina Andreja (1936-2011), vil ob pronicljivih pesmih naše življenje in tudi kulturno so ji prizadeli gorje, je bila teh srecanj in tudi to, da je zacenši z Lojzetom filozofa, kulturnika, šolnika, Ljubke Šorli, ki so jih v dogajanje nasploh, je vseskozi prisotna, saj so se pesnica Ljubka Šorli vpeta Bratužem, skladateljem, publicista in glasbenika. V glasbo prelili marsikateri prireditelje prisilila, da so izseki iz njenega življenja v ta naš prostor, prav zato organistom, zborovodjo, stoletni življenjski zgodbi primorski glasbeniki (Lojze se zatekli v virtualni svet. in njenega prerano umrlega so izbrali njeno poezijo kot ki je v svojem srcu zvesto družine Šorli-Bratuž se zrcali Bratuž, Vinko Vodopivec, Tako so letošnji jubilejni, 30. moža Lojzeta Bratuža (1902-rdeco nit vecera. Pri tem ohranjal zakoreninjeno tudi zgodba naše skupnosti in sodobnika Štefan Mauri in Primorski slovenisticni dnevi, 1937), svetle žrtve fašizma, se je zahvalila vsem, ki so pripadnost slovenskemu njihovo družinsko življenjsko mladi Patrick Quaggiato ...); ki se tradicionalno vrstijo prepletali z raznolikimi pripomogli k uresnicitvi narodu. Omenila je, kako pricevanje v nesprejemljivih nekatere so bile izvedene izmenicno na krajih, kjer glasbenimi utrinki, ki so vsakoletnega posveta, še se je Ljubka Šorli, po hudih razmerah, spoštovanje tudi na tem veceru. Petje se je delujejo omenjena društva, požlahtnili celoto. Tudi zlasti Nežki Cerne Gec za življenjskih preizkušnjah, drugace mislecih, delitev namrec oglasilo iz mladih in potekali na spletu. Kljub povezovalec vecera Aleks koordinacijo programa in vkljucila v naše goriške osebnih darov s skupnostjo, odraslih grl. temu odprtje v cetrtek, 15. Birsa Jogan, po scenariju, Sonji Žežlina za izbor besedil. ustanove in organizacije ter spodbujanje k razvijanju in / str. 9 aprila 2021, ni bilo nic manj ki so si ga zamislile Sonja Pozdravne besede je povsod aktivno sodelovala ohranjanju bogate narodne Iva Koršic 22. APRILA 2021 4 Kristjani in družba NOVI GLAS Slovenci v San Franciscu Topel, hvaležen spomin na škofa Metoda Piriha P riljubljeni škof Metod Pirih nas je trikrat obiskal v Kaliforniji. Prvic kot vrhovni dušni pastir slovenskih izseljencev leta 1989. S svojimi pridigami nas je zelo navdušil. Ocitna je bila njegova vsestranska Ravno tako je obcudoval na posebno slavje na dosegel srecanje med zaživela in še isto leto, tako oddaljeni od Slovenije, slikovito obalo Tihega “ameriških Brezjah”. Takrat škofom Metodom in novim ravno na Božic, smo po ohranimo slovenske tradicije oceana, ki pa ni vedno je bila pri nas velika kriza. nadškofom Williamom dolgem casu zopet skupaj in slovenski jezik, tako da zelo tih! Zanimal se je za Za našo cerkev, kot še za Levado. Srecala sta se in v praznovali v naši cerkvi. ostanemo povezani s svojo zgodovino staronaseljenih kakšnih deset drugih cerkva, italijanšcini prav pošteno Sam nadškof Levada je domovino. Sledimo naj Slovencev v Kaliforniji. je nadškofija odlocila, da in globoko pogovorila o daroval prvo sv. mašo. Naše temu, kar je blaženi škof Te obcutke je lepo vkljucil jo bo treba zapreti. Pater problemu našega ljudstva in orgle so zadonele, lepe Slomšek napisal: naj bo vera v pridige, ko je veckrat David je to dobro vedel in je o rešitvi naših težav. Predno slovenske božicne pesmi so luc, materin jezik pa kljuc do maševal za naše farane. na našo prošnjo podaljšal je odšel, nam je škof Metod se razlegale po naši ljubljeni zvelicavne narodne omike. Krst: škof Pirih, msgr. Franci Petric Štefka (Rutar) Ravnik, Mirjam Ravnik in škof Metod zunaj cerkve Rojstva Gospodovega v SF V Slovenskem domu osebnost. Z zanimanjem je Nenavadno veliko Slovencev škofovo potovanje: oba še enkrat lepo pridigal, nam cerkvi in naši farani so bili Cerkev smo ohranili in je še vpraševal vsakega od nas, se je zbralo, ceprav so sta prišla v San Francisco podprl upanje, utrdil vero res veseli. odprta, ceprav je pandemija kakšne so njegove razmere. nekateri prihajali iz velikih na obisk. Naša skupnost je in dokazal moc ljubezni. Deset let pozneje je bil na preprecila vsako slavje v Ko je prenoceval pri nas v daljav. To je bilo res že dalj casa skušala na vse Povedal nam je tudi, da vrsti njegov tretji obisk preteklem letu! Oaklandu, je takoj prisluhnil enkratno doživetje za naše nacine prepreciti zaprtje je nadškof obljubil, da bo pri nas. Takrat ga je naša Za vse to se nenehno petju pticev v našem vrtu. To farane, posebno za poznejše cerkve. Naš odvetnik, odobril ponovno odprtje slovenska skupnost povabila zahvaljujemo ravno ga je zelo razveselilo in se je priseljence, ki so še vedno Tom Brandi, je celo tožil cerkve. za krst prvega slovenskega našemu priljubljenemu pocutil kot doma. Imeli smo cutili veliko domotožje. nadškofijo, pozneje pa In res, naše in njegovo otroka v tem stoletju, z škofu Metodu, ki je tako priložnost, da mu pokažemo lepote naše pokrajine. Še najbolj presenecen je bil, ko Drugi obisk, novembra 1996, je bil še pomembnejši. Pater David Šrumpf, smo najeli odvetnico, ki je imela poseben dostop do vatikanske kurije, kjer je upanje se je uresnicilo. V tem, cesar mi nismo dosegli, je našemu željo, da bi to bilo v lepi slovenšcini. Zopet nas je posebno poživil naše duhovno in tudi vsakdanje življenje. Da še imamo našo slovensko se je sprehajal med našimi takratni vodja franciškanske predložila našo prošnjo oz. ljubljenemu škofu uspelo. presenetil, ko nam je na svoj cerkev, je v veliki meri “velikani”, nekaj tisoc let skupnosti v Lemontu, protest – vse zaman! Po novi odredbi nadškofije ljubeznivi nacin poudaril, naj njegova zasluga. starimi sekvojami. je povabil škofa Piriha K sreci je p. David lahko je naša skupnost zopet tukajšnji izseljenci, ceprav Ivo Ravnik Misel na 4. velikonocno nedeljo Sodelovanje med Bogom in clovekom N edelja Dobrega Pastirja mu zaupani. Najbrž se vsi do paradoksa. Naš Gospod je tista, ko še posebej še kako zavedamo, da smo je zaradi vsega trpljenja prosimo za duhovne prav malo podobni temu povsem izmalicen, pa se zdi, poklice, za nove, kakor tudi našemu Pastirju, precej bolj da ni nic kaj lep, vendar je za svetost in stanovitnost pa najemniku, ki so mu precej njegova lepota v njegovem poklicanih. Poklicani naj bi bolj pri srcu njegovi lastni darovanju, žrtvovanju za nas. Imeti dolocene znake svojega truda, svojega boja, ali imeti vse cim manj obrabljeno, ker smo se pac varovali, da se ne bi prevec iztrošili. Ob Veliki noci imamo vendarle tudi velikonocno sveco, ki predstavlja vstalega Kristusa, vendar je vseeno sveca, le-ta pa kaže na Kristusa, ki se razdaja, zato pa se tudi izrablja. Poznati svoje ovce po imenu bi pri nas kazalo zanimanje za zaupane nam ljudi, še zlasti za njihove duše. se zgledovali po tem Pastirju, interesi. Zase dela glede na to, Kristus še poudarja notranjo ki je Kristus. On zvesto in ali on kaj od tega ima ali ne. Ni vez med njim in Ocetom. Gre do potankosti izpolnjuje nobenega truda, ni ljubezni, za ljubezen, ki je v Troedinem Ocetovo voljo. Ker pa ne ni srca v tem, kar dela. Ne Bogu. Podoba Troedinega govorimo le o duhovnikih, zanimajo ga niti nevarnosti, Boga na zemlji je cloveška naj v letu sv. Jožefa še posebej katerim so ovce izpostavljene. družina, tako da se Boga svetu opozorim na pastirsko vlogo Ce slucajno pride do kaže tako, da se trudimo za družinskega oceta. V vsakem nevarnosti, zbeži, pa pusti pravi odnos v družini, ki pa primeru gre za zvesto in ovce brez pravega vodstva, ga ne more biti, ce ni najprej natancno izpolnjevanje svojih da se panicno razbežijo. pravega odnosa z Bogom. Ce stanovskih dolžnosti, kar je Dobri pastir pa, kakor so nas obsije sonce, bomo svetili naša odgovornost, vendar napovedovali že preroki tudi drugim, le tako lahko še s tem že kažemo tudi svojo (Ezekiel 2sl.), da do zadnje druge ovce pridejo v Ocetovo ljubezen, saj vselej gre za kaplje krvi za svoje ovce, stajo, torej v sveto Cerkev, velikonocno tridnevje v srcu da bi jih rešil. V izvirniku je kjer je edino paša za dušo vsakega, za umiranje sebi pastir sicer tudi lepi, ne samo ovac. v korist drugih, tistih, ki so dobri, kar pa nas pripelje Andrej Voncina Kaj nam hoce povedati koronavirus? (45) Primož Krecic k temu, da bi imel bolnik bolj pozitiven odnos Sporocilo bolezni do sebe in okolja. Bolezen lahko postane klic k drugacnemu odnosu do sebe in drugih. in ozdravljenja Zdravje, bolezen, zdravljenje se vrstijo skozi Sveto pismo. Jezus je pogosto rekel: “Tvoja Zdravje je velika vrednota, za nekatere celo vera te je rešila.” Treba je zaupati v Gospoda in nekakšen nadomestek za religijo, da ga castijo njegovo ozdravljenje, vendar je to ozdravljenje, s pretirano skrbjo. Zato povsod vidijo nevarnost, ki je Božji dar, odvisno tudi od cloveškega da bi se okužili in zboleli. Drugi govorijo o sodelovanja. Potrebni sta odprtost in svoboda, zdravju, v praksi pa ga bolj unicujejo. Zdravje da more Božji Duh delovati v srcih in telesih jim je kot stroj, ki mora delovati brez napak in ljudi. Treba se je srecati z Gospodom, z drugimi nemoteno. Ce se pokvari, ga je treba popraviti in in zlasti sami s sabo. Potem se more zgoditi ozdraviti. Zato so potrebni zdravstvo in mocna ozdravljenje po Božjem kraljevanju in klicu k zdravila, ki morajo cim prej delovati.spreobrnjenju. Že Grki so se zavedali, da je treba za zdravje Kršcanska misel se je marsikdaj držala stran od živeti zdravo. Zdravniki niso le zdravili, ampak telesa in dajala vec pozornosti duši. Vendar ni so ucili, kako zdravo živeti. Cerkveni ocetje bilo vedno tako. V patristicnem casu je Klemen iz so pokazali, da Bog govori po telesu, zato so Aleksandrije rekel, da je Jezus resnicni pedagog zagovarjali povezavo telesa, duše in duha. Za to in vzgojitelj, ki nas uci umetnosti zdravega povezavo sta potrebna ponižnost in upoštevanje življenja. Meniška pravila benediktincev so telesa. Bolezen marsikdaj pokaže, da je bila bila nekakšen poizkus ustvarjanja prostora, v prezrta skrb za telo ali da so pustili dušo v temi katerem so menihi živeli na zdrav nacin, tako za ali ognju. Telo vzame dušo veliko bolj resno, kot telo kot za dušo. Kasneje sta zlasti Albert Veliki si mislimo. Ce nismo poslušali telesa, se le-to in Hildegarda iz Bingna obudila staro izrocilo marsikdaj odzove z boleznijo. Sem spadajo o zdravljenju telesa in duše. Oba sta govorila o razlicna pretiravanja v delu, custvih, naporih, dietetiki, ki je del askeze in duhovnosti. umikanju, strahu. Po drugi strani se obcutje zdravja pogosto Za nekatere je bolezen Božja kazen, za druge je odkrije šele po bolezni. Ko smo zdravi, nimamo življenjska šola in lekcija, za klasicno medicino je zagotovila, da bo vedno tako. Ob bolezni se biofizicna motnja, za druge posledica potlacenih zavemo, da zdravje ni nekaj nujnega in moramo custev, negativne karme, videza in še marsicesa. skrbeti zanj. Odkrijemo svojo šibkost in krhkost, Model, ki se omeji na razlago preteklih vzrokov, cutimo se ogroženi, ne moremo zbrati svojih ne more videti bolezni v celoti. Še vedno ostane moci, vrtimo se okrog sebe. Zato je toliko vecje skrivnost delovanje cloveškega telesa in njegova veselje, ko ozdravimo in se nam vrne volja povezava z duševnostjo ter duhom. Brskanje do dela, srecevanja, nacrtov. Vsekakor pa je po preteklosti je zelo obremenjujoce za bolnika: zdravje vec kot samo odsotnost bolezni. To sem zbolel, ker sem prevec tvegal, premalo je sposobnost, da se cutimo dobro, iz obcutja skrbel za zdravje, spal, se sekiral, napacno notranje harmonije se odpremo življenju, delu, se hranil, pil, trpincil custva? Vsekakor pa je se prepustimo ljubezni. Samo tako življenje bolezen cas premisleka o življenju, krhkosti postane rodovitno in zacveti. Kot Jezusovi in smislu nasploh. Karl Jung se sprašuje o ucenci smo poslani k ljudem našega casa, da cilju, smislu, sporocilu; kam vodi ta bolezen? bi jim posredovali njegovo izkušnjo celovitega Kaj hoce povedati? Kaj je treba spremeniti? Ta zdravljenja na duši in na telesu ter bi jim bili blizu vprašanja se ne vrtijo okrog krivde, ampak vodijo s svojo ljubeznijo. 22. APRILA 2021 NOVI GLAS Rdeci športni avto in staro kolo Dobra zvesta prijatelja D va odlicna univerzitetna uporabljala ti dve prevozni 1929, Surce, CH - 6. 4. 2021, “zelo pravoverne” teologe, ceš profesorja iz Tübingena sredstvi. Za naju je bilo usodno Tübingen, D), ki je pred katkim da zdaj pa Sveti sedež popušca sta sodelovala tudi na leto 1968, ko so nastajale preminil. heretiku. drugem vatikanskem koncilu. študentske demonstracije. Ce spremljamo medije Nasprotje med Benediktom Študentje, ki so v tistem casu Takrat so se pogledi na glede odnosa med teologi in XVI. in Küngom torej ni bilo prihajali na predavanja v teologijo mojemu znancu Vatikanom, vidimo, da so ti bili tolikšno, da bi prekinila stike. Tübingenu, so ju videvali, kolesarju zdeli sumljivi. V njej vedno na strani teologov, saj Takole je 11. februarja 2013 kako sta prihajala na univerzo. zapisal Küng: “Napoved Eden se je redno pripeljal odstopa Benedikta XVI. me z zelo starim kolesom, še je izredno presenetila. Cenim na “frailauf”, drugi pa s vlogo papeža, vendar odstopa starejšim športnim vozilom še ne morem komentirati, ker alfa romeo rdece barve. postavlja pred svet nov izziv Poznano je bilo, da sta redno in kaj vse bo papežev odstop enkrat tedensko hodila skupaj potegnil za seboj. Želim pa, da na vecerjo, seveda z avtom. bi Benedikt XVI. prišel živet v Kolesar je vedno rad prisedel rodno Nemcijo in da bi z njim v alfo romeo. Pri vecerji sta še kakšno rekel!” Iz teh besed se pogovarjala predvsem o se vidi, da ceprav sta bila vsak teologiji. Kolesar je v teologiji na svojem bregu v teologiji, sta odkrival nove poglede, šofer ohranila medsebojni odnos. pa se je raje držal tradicije, kjer Prav tu je velicina Benedikta se je pocutil bolj varnega. Svoje je videl izgubo globine, ceš so kardinala Josipa Ratzingerja XVI. S tem je dokazal, da je videnje na teologijo je šofer teologija se poplitvuje. Tako kot prefekta Kongregacije za voznika rdece alfe prehitel kolesarju rad konkretiziral so med nama nastajale vedno verski nauk celo imenovali kolesar, in to v cisto navadnem s svojo vožnjo po ulicah vecje razdalje.” “Panzerkardinal” – “Božji odnosu do socloveka. Tübingena, ceš, takole hitro se Šofer stare rdece alfe je leta rotvajler”. A teolog Hans Küng Ta kolesar - teolog Hans danes svet prevaža. Kolesar pa 1977 postal münchenski ni bil tiho. Imel je dostop v vse Küng - je imel v Mariboru 28. je avtomobilista posvaril, da nadškof in pozneje kardinal medijske hiše. Progresisti so 6. 2012 odmevno predavanje. se tudi s kolesom dalec pride. – Josip Ratzinger – in leta vzrojili, ko je Ratzinger postal Priložnostni zvedavi Voznik je med vecerjo smel 1981 prefekt Kongregacije za papež, še posebej, ko si je poslušalec ga je tedaj vprašal, popiti en vrcek piva, toliko je verski nauk. Še preden pa je nadeval nekatere kose oblacil, ali ima še kaj stika s šoferjem bilo dovoljeno po predpisih kot kardinal prišel v Rim, je ki jih papeži že dolgo niso vec rdece športne alfe. Veselo za voznike, za sopotnika pa Vatikan leta 1979 kolesarju uporabljali. S tem je dokazoval, je odgovoril: “Vcasih me ni bilo omejitev, zato si je ta odvzel licenco za poucevanje da je pac konservativec, poklice po telefonu in govoriva privošcil vsaj tri vrcke. Natakar katoliškega nauka – “missio tako so trdili. Vendar je kljub predvsem o zdravju, obujava je znal povedati, da je bil njun canonica” – na katerikoli šoli. vsej napetosti celo prišlo do stare spomine in se tudi pogovor še zelo živahen, celo Glavna krivda je bila njegova zbližanja med nekdanjim nasmejeva kakšnemu dovtipu, ko jima je pomagal obleci knjiga Unfehlbar? Eine Anfrage kolesarjem in voznikom rdece ki ga obudiva. Sicer pa moj plašca in sta mu redno dala – “Nezmotljiv? Vprašanje”. V alfe. Poleti 2005 sta v Castel stari znanec ni nikoli podpisal “trinkgeld”. njej je postavil pod vprašaj tezo Gandolfu preživela skupaj nobenega dekreta proti meni, V španskem dnevniku El o papeževi nezmotljivosti. cel popoldan, pozneje pa sta vse, karkoli je prišlo, je imelo Mundo so 23. 3. 2013 zapisali, Cas je tekel naprej in nekdanji si izmenjala nekaj pisem. podpis kakšnega nižjega da so vprašali šoferja te stare šofer rdece športne alfe je Ko je izšla Küngova knjiga uslužbenca.” – Tu vidimo: športne alfe, koliko je v zgornji postal papež Benedikt XVI., “Zgodovina Cerkve”, je celo v “Nemci ostajajo Nemci, pa ne zgodbi resnice. Odgovoril kolesar pa je ostal sporni Vatikanu dobila visoko oceno, glede na to, kaj so … ” je: “Res, v tistem casu sva teolog dr. Hans Küng (18. 3. tako da je razburilo nekatere Ambrož Kodelja Ponovno v Beninu 6. del Utrinki življenja otrok v sirotišnici D ne 11. decembra je krasijo gredice. Na ta nacin so res zelo, zelo zacudeni, ko svoje težave. Tudi odlocne v Beninu praznik “ocistijo” tudi zeleni pas ob mi ne gre nic v glavo. Tako morajo biti, da obvladajo katoliških šol. Na ta dan ni zunanji strani hiše, ki meji na mi na listek napišejo samo vse te otroke. A da pri tem pouka in otroci so doma. ulico … Zelo so prizadevni, a nekaj pesmic v francošcini. Ko uporabijo nasilje, palico in Prazniku recejo tudi la fęte vse skupaj jemljejo kot igro se prvic zberemo in pojemo, de l'excellence, saj nagradijo in druženje. Všec jim je prosti se zbudi sestra Genevičve in najboljše ucence. Tega dne je v dan, ko ni treba v šolo. pride iz pisarne pogledat, kaj našo sirotišnico prišel župnik. V naslednjih dneh z otroki se dogaja. Otroci utihnejo. “Prišel sem obiskat les trčs pojemo. Naucim jih Marko Zaklicem sestri, naj pride saintes mčres”, je rekel in skace in sem presenecena, s poslušat, kaj smo se naucili. povedal, da so iz njihove šole kako lahkoto si zapomnijo in Oklevajoce stopi bliže, a izbrali po tri najboljše ucence izgovarjajo njim tuje besede. otrokom postane nerodno, iz vsakega razreda. Razredov Pojemo tudi Evenu shalom niso vec sprošceni in veseli in je trinajst, torej se bo praznika in zdaj so oni preseneceni, komajda odpirajo usta. Ko se udeležilo 39 ucencev. Prišel jih da poznam to pesem. Ker se naslednje dni spet dobimo in bo iskat avtobus. Otroci iz naše nekateri v šoli ucijo špansko, pojemo, jih katera od mamans sirotišnice pa so se odpeljali jih naucim še pesem Yo tengo pošlje delat. Vedno, ko smo z avtom, ki ga je vozila sestra un amigo que me ama, ki skupaj, se igramo, pojemo ali Ghislaine. Praznovanje so sem se je naucila v Peruju. zabavamo, jih maman utiša, organizirali v manjšem kraju Nekateri prinesejo zvezek pošlje delat ali spat kar sredi blizu Allade, za odlicen uspeh in si zapisujejo besedilo. dneva. Od strahu ubogajo. v šoli pa so prejeli tudi darila. Nato pa pojemo skoraj do Ceprav svojim varuškam Drugi naši otroci so sicer ostali onemoglosti. Mali Donné pravijo maman, so te vcasih doma, a jih je sestra Genevičve je ves srecen, vzame neko vse prej kot mamice. Vidi se, hitro zaposlila. Z motikami plastenko, posodico in palico da svoje delo opravljajo zaradi No, v nedeljo nas pa lepo oblecejo cistijo gredice, s pešcenih in udarja v ritmu. Pravi mali denarja. Res je, da so dneve in gremo skupaj k maši površin odstranjujejo bobnar, ta petletni fantek. in noci s temi otroki in jih poganjke trav in plevelov. Ker Tudi otroci me naucijo nekaj vcasih rutinsko in naporno pesti, pa tudi kricanje in jim sestra ne pokaže, kako in pesmi. Predvsem Augustin delo bremeni. Nekatere so žalitve, se mi ne zdi prav. kje naj cistijo, razkopavajo kar in Rhen se tega navdušeno doma pustile svoje otroke, da Te sirote imajo že tako ali tja v en dan in razmetavajo lotita. Nekateri me skušajo lahko zaslužijo in preživljajo tako polno custvenih travm. tudi lepe okrogle kamne, ki nauciti pesmi v jeziku fon in družino. Imajo svoje skrbi in Ponoci jokajo. V šoli jih je Kristjani in družba 5 Odkrivanje Amerike 2 - Pogovor o spolnosti v družini Nekoc ste rekli, spoštovani g. župnik, da bi bilo prav, ce bi se vsaj vcasih oglasili tudi moški, zlasti še ocetje. Pri nas doma smo se ob vašem pismu Odkrivanje Amerike prisrcno nasmejali. Povedati Vam moram, da smo kar “produktivni”, saj se že cetrtic v družini srecujemo s pubertetnikom. Otroci obdobje pubertete doživljajo zelo razlicno. Hcerki sta ga prešli skorajda mimogrede, starejši sin je imel vec problemov in smo imeli z njim kar nekaj težav, zadnji pubertetnik, najmlajši sin, pa to obdobje spet preživlja po svoje. Skratka, mi smo se v družini s puberteto srecali štirikrat, Vi pa se srecujete vsako leto na novo, in to tolikokrat, kolikor let ste duhovnik. Kakšen je pravilen pristop do pogovora o spolnosti v najstniških letih? Najino (moje in ženino) izkustvo je, da se o spolnosti z otrokom moramo pogovoriti cim prej. Pri današnjih najstnikih se spolnost zacne razvijati zelo zgodaj. Pogovor o spolnosti pa je razlicen glede na to, ali ga imamo z osnovnošolcem ali višješolcem. Starši pa radi pozabljamo, da otrokovo predstavo o spolnosti najprej oblikuje okolica (!), v kateri otrok živi. Pomembno je pravilo: “Vse ob svojem casu!” Ce so starši složni in je njihova medsebojna ljubezen pristna, je to vredno vec kot vsa predavanja in knjige o spolnosti. Ko otrok vstopi v drugo ali tretjo triado osnovne šole, sam opazi, kako se mu je telo zacelo spreminjati. Zacno se težave z raznimi mozoljcki, potenjem … Ko pa fant ali dekle prideta v višjo šolo, pade pogovor o spolnosti na plodna tla, saj je dijak custveno že bolj dozorel. Ob tem nastopi še problem, ki je danes “pohojen”, to je vprašanje osebne cistosti pred poroko. Da dijak v svojih letih bolje razume vrednost cistosti pred poroko, o cemer naj bi se mi starši z njim pogovorili, pa je odvisno od stopnje njegove custvene zrelosti. Ko govorimo z otrokom o spolnosti, moramo upoštevati, da obstaja v zvezi s tem polno vprašanj. Predvsem ne smemo nikoli govoriti, da gre za nekaj prepovedanega. Otrok mora najprej odkriti svoje telo in sam (!) pravocasno ugotoviti, kaj pomeni biti zaljubljen. Tudi se ne smemo osredotocati samo na telesno lepoto in rojevanje otrok. Ob tem pogovoru ne smemo prezreti dejstva, da naš otrok ni le sad zakonske zveze, ampak tudi cudovit Božji dar. Vidite, spoštovani gospod župnik, kako je odkrivanje Amerike, kakor Vi temu pravite, pestro. Vse to pa od nas staršev zahteva kar nekaj odprtosti do samih sebe pa tudi do otrok. Pozdravlja Vas Miha Spoštovani gospod Miha! Odlicno ste povedali in upam, da bodo Vaša spoznanja o “odkrivanju Amerike” koristila še komu. Sam bom za to molil. Vi pa, gospod Miha (in starši sploh), ne pozabite moliti k Sv. Duhu, da vam bo dal pri vzgoji prave besede o pravem casu. Bog z Vami! Vaš župnik strah uciteljev, ki jih tudi kdaj njim, samo naj ne kaka vec. udarijo s palico. Nekateri od In kako je bil vesel, ko sem strahu kakajo povsod. Tako se mu pomagala cistiti! Tisti dan je Daniel nekega dne pokakal bi od veselja pocistil kar celo ucilnico! Otroci gredo zjutraj v šolo, nato pridejo v sirotišnico na kosilo, po popoldanskem pocitku pa se zopet vrnejo v šolo. Ko povecerjajo, pišejo naloge in se ucijo skoraj do desetih zvecer. Nekega vecera grem mimo ucilnice. Nekaj otrok iz nižjih razredov sedi na lesenih klopeh. Pred tablo stoji decek in oci mu zalivajo solze. V strahu gleda eno od mamans, ki stoji pri vratih s šibo v roki. Maman gleda na tablo in za vsako napako, pa naj so se otroci zmotili pri pisanju ali racunanju, grozece dvigne glas in palico. Vcasih res koga natepe. V takem vzdušju Redko se igramo s punckami strogosti in strahu se res ni mogoce uciti. Otroci otrpnejo v kot za vrati ucilnice. Ko je in možgani se jim ustavijo. maman to odkrila, je kricala Kako boš razmišljal, ce te je nanj, vzela šibo in ga natepla. strah udarcev? Bilo mi je hudo in rekla sem / dalje mu, da bom jaz pocistila za Špela Pahor 22. APRILA 2021 6 Goriška NOVI GLAS POGOVOR Zoran Freiberg, frizer Goriški prostor je zelo zanimiv! L astnik salona “Figaro” do mene, kaj jim je všec. Po Jaz sem želel udariti nekaj vidika? drugem valu, jeseni, smo bili dohodka. na Bazoviški ulici v Novi novem se dogaja, da prek drugacnega. V salonu je Ljudje so razlicni, zato je zaprti vec casa, kar mi je delalo Lahko si predstavljamo, o Gorici je Zoran Freiberg, socialnih medijev kar prihajajo parkirano vintage kolo, ljudem kar pisano. Opraviti imam sive lase. Gotovo trpim, ker cem najvec govorijo stranke v frizer, ki ga dobro poznajo in tudi novi. Ta oblika je zelo je všec. Tam je pa samo zato, z zanimivimi ljudmi, z moram biti pokrit in se ravnati salonu v zadnjem letu … Kaj cenijo tudi mnogi Goricani. zanimiva, zame je novo ker ga nimam kam dati … nekaterimi imamo kar po predpisih. menijo na splošno? Zoran je zanimiv in prijeten odkritje, funkcionira! Skoraj Ker je lepo, na koncu izpade globoke debate. Opažam, So varnostni ukrepi v casih, Preblem je globalen, ker je sogovornik, ki ima rad ljudi in se zdi, da socialnim medijem kot nekaj zanimivega, del da priklicujem kar precej ko je bil salon odprt, mocno polariziranost prevelika in prav tako rad veliko razmišlja. delam reklamo …, a v bistvu interiera. Ce bi zdaj prenavljal, sebi podobnih. Mnogi se ovirali tvoje delo? sredine ni. To me skrbi. Všec Tudi zato smo ga povabili na mi omogocajo, da prek svojih V zacetku sem bil panicen, saj pa mi je, da vedno bolj cutim sprošcen razgovor. objav privabim take ljudi, bi moral nositi vizir in masko. dve Gorici kot eno samo kakršne si sam želim. Žena, Nemci in Švicarji imajo samo mesto, kot celoto. To se vedno Od kdaj sploh delaš kot frizer? moj kritik, mi je rekla: “Igraj vizirje: ta pa šciti mene, ne bolj cuti in to je dobro. Jaz Že kar dolgo! Zacel sem ob na svojega paradnega konja, stranke. Maske imamo, v živim, kot da ni meja. Upam, koncu 80. oz. v zacetku 90. let na to, kar najbolje obvladaš! V zacetku sem jih strankam da je EPK2025 samo zacetek prejšnjega stoletja. Ko sem se tistem bodi specializiran! In nudil tudi sam. Ljudje so se necesa vecjega. Naš župan bo šolal, sem veliko iskal, kam tako je.” Kot se npr. dogaja z navadili, stvar ni zapletena. dal ljudem nekaj, kar se vidi, bi se usmeril. Odkril sem, da oblekami znamke Max-Mara, Lahko recem, da opazujem pripravljajo se lepe stvari. imam smisel za kiparstvo. ki, kot znano, niso za nizke “fenomen” dveh polov: za Cenim ga, ker je izobraženec Enostavno sem zacel - krojiti! ženske ... skrajneže, ki zagovarjajo in zelo sposoben, ima to Krojim frizure. Moja žena, Nudiš tudi brivske storitve? ukrepe, sem zanikovalec, dodano vrednost; ostali so ki je dober kritik, mi je rekla, Je moških z brado v zadnjih vi bi rekli “negacionist”. bolj politiki oz. politikanti. naj igram na svojo najboljšo letih vec ali manj? Obžalujem neko srednjo Osebno bi želel, da bi si Gorici karto, krojenje. Dober sem bil Brivske storitve so po mojem pot. Vidim, da obstajata izborili poseben status, da bi tudi v opazovanju morfologije zrasle za 20-30%, sicer pa dva ekstrema razmišljanja, to postala zašcitena, posebna obrazov; tudi zato sem se stalno nihajo. Glavni val pogrešam pa sredino. Osebno cona. V naslednjih letih bo usmeril v frizerstvo. Obstajajo hipsterstva je že v zatonu. menim, da se bo dolgorocno svet še bolj zanimiv. Gorici “kompletni” in nauceni Vsekakor lahko “naštimam” razodela resnica, ki je nekje lahko to dobro izkoristita. frizerji, ki so “popolni”, od bradice in podobno, to vmes. O virusih morda Novogoricani imamo radi spenjanja las do barvanja in pride rutinsko zraven. So pa premalo vemo; cez nekaj casa staro jedro Gorice, pa tudi vsega ostalega; jaz sem šel bolj saloni, ki so za hipsterje bolj bomo nanje gledali drugace. za vas je verjetno zanimivo v krojenje. Na svoji facebook specializirani kot jaz. Z vsem tem se bomo morali prihajati k nam. Ljudje kar strani že ciljno prikazujem Kaj se je v tvojem poklicu bi se vrnil v minimalizem, kar izpovejo. Najbolj mi je navaditi živeti. Všec mi je svobodno prehajajo mejo, s stranki, kaj želim. Zadnja leta najbolj spremenilo od casov, imel bi vec betona, reflektorje všec, ko mi pripovedujejo Sgarbi, ceprav ni nujno, da kolesi se radi vozijo po naših mi gre zelo dobro barvanje: ko si zacel delati, do danes? na stropu kot v kakšnem o svojih izkušnjah. Neka je kdo na njegovi ideološki kolesarskih stezah, ki jih bo postal sem zahteven glede Trendi se spreminjajo, fotografskem studiu, zraven gospa, izredna ženska, mi je strani: je intelektualec in kmalu še vec. Mislim, da smo tega, da želim posebne barve, to se vidi že pri oblekah. pa žameten fotelj. povedala, da je po res uspešni kolerik, velikokrat ima tudi kot Berlin: imamo mejo, ki ki jih je zelo težko kombinirati. Vedno bolj, ko se staram in Ko si odprl salon, ti ga je menedžerski karieri šla na prav. Brez ukrepov bi gotovo nas je delila, ter ideologije in Ce daš veliko neke ekstremne “postajam zrel”, odkrivam uredila sestra. camino. Njeni nasveti so mi bilo slabše; nihce pa ne zna obremenitve, ki so brezvezne barve, ne bo v redu. Kako naj funkcionalnost. Ce je bil do leta Da, takrat ga je oblikovala dragoceni, saj je marsikaj povedati, koliko slabše. in za katere mlade generacije jo “zacinim”, da ženska lahko 2000 aktualen modernizem sestra, ki je arhitekt. Odlocila doživela; ko pride k mani, je Imaš kakšnega uslužbenca? niso krive. Rojen sem leta gre v kavbojkah na pijaco, oz. minimalizem, ki je nato se je za tipicen stil 90. let, še to balzam za dušo. K meni je Ne. Odlocil sem se, da bom 1970: zakaj bi me moral dedek zvecer pa v fini obleki v opero, šel v zaton, se zdaj dogaja to, pod vplivi iz konca 80. let, prišla po nakljucju, ker je njena sam. Diši pa mi ponudba, obremenjevati z nekimi frizura pa je kljub vsemu da se - kot iz naftalina - spet ko so dosti rabili crn lak in frizerka zbolela, pa je tu rada da bi komu dal stol v najem: zamerami?! Ta prostor je drzna? To je zame kot frizerja vraca. Spet se uveljavljajo pohištvo se je blešcalo. Bilo je ostala. Obicajno je v salonu to pomeni, da bo on imel v zelo zanimiv! Nekoc je bil najvecji izziv. To je najtežje funkcionalne stvari. Kar je zelo zanimivo! Nato sem sam veliko zanimivih razprav. salonu proste roke in delal celo pod Beneško republiko, doseci, to pa si najbolj želim, dobro, pušca sled. Armani šel v minimalizem, kasneje pa Povejo marsikaj, kar moram s svojimi ljudmi. To sem že danes pa imajo tu Albanci to išcem. Srecujem se z ljudmi, je kot modni velikan pred v že omenjene barve. Za ljudi je seveda tudi držati zase. Tudi poskusil, se je dobro obneslo. vec otrok kot mi … Ne vemo, ki jim moram spremeniti casom povedal nekaj, kar to zanimivo, ker že ob vstopu jaz sem kar zgovoren, tudi jaz Njegove stranke cakajo njega, kako bodo ti kraji izgledali cez stilski izziv. Velikokrat se me je šokiralo: moderno je, v salon opazijo drugacnost. To marsikaj povem. Zaupnost je moje mene. Frizerji, ki imajo 150 let. Dovolj je vzeti v roke pregovarjam s stranko, ki da si kupiš hlace Valentino, sem želel. za nekatere zelo pomembna. vec zaposlenih, imajo v tem zgodovinski atlas srednjih šol nekaj hoce, pa ji povem: srajco Armani in jakno V vaši družini ste vsi Frizer je kot družinski trenutku kar nekaj težav. in pustiti pri kraju emocije: “Pa zakaj? Saj to nisi ti!” To tretjega ustvarjalca. S tem je ustvarjalni in nekam posebni zdravnik: nekateri bi ga lahko Si zaradi pandemije utrpel kdo pa je rekel, da bo ta meja samozavest sem pridobil s hotel povedati, da moderno … tudi zamenjali, ce se je on ali škodo? obstala? Evropa je nekaj casom, pred leti bi to zame bilo pomeni biti individualist. Ce Naš oce je bil bohemski tip, pacient “izpel”, tudi to se Hvala Bogu škoda ni bila dosegla. V zakonu župnik rece “misija nemogoce”. pogledamo hollywoodske izredno modra in markantna zgodi. Nekateri pa ostanejo, velika. V zacetku je bilo novoporocencem “v dobrem Kdaj si odprl svoj salon? igralce, ugotovimo, da so osebnost. Bil je clovek, ki se ga ce to rabijo. Se pa ne užalijo, katastrofalno, ker smo v in slabem ...”; zdaj je slabo, Salon je zacel delovati ob individualisti: ni treba, da so zapomniš, ko ga vidiš. Veliko je ce nimam casa zanje; ko tistem trenutku doma imeli vsi smo na preizkušnji, to pa koncu leta 1993. lepi; pomembno je, da imajo potoval: ko se je vracal domov, imam na drugem stolu drugo veliko stroškov. Vse skupaj se je treba izkoristiti. Župani Kako si se izucil poklica? nekaj svojega, prepoznavnega. je vedno prinašal kakšne stranko, ne zamerijo. je pojavilo nekako “zahrbtno”. bi morali s strokovnjaki Izšolal sem se na neki zasebni Zakaj ne bi smel tudi specialitete, ki smo jih nato Pri meni je standard, da Kmalu pa smo si opomogli. pripraviti dober projekt, da šoli v Italiji. Poleti sem tedaj “navaden” clovek biti tak? sami ustvarjali. stranki, ki npr. pride na Kaj pa stranke iz Italije? So zašcitijo ta kraj. In bom še bolj delal tudi v Lignanu, a to je bilo Vsakomur bi rad pomagal, da Si morda že imel kakšnega pramene ali barvanje, skuham prihajale? Prihajajo? srecen, da sem Novogorican! bolj izkorišcanje študentov. pride to tega. Eni gledajo na frizerja med predniki? caj, da se umiri in usede. Zanjo Te stranke pogrešam. Januarja Zakaj ti je ta poklic všec? Opravil sem dober staž pri neki obleke in frizuro kot na nekaj, Teta je bila frizerka. Po si vzamem cas. Ko je vec dela, je kar veliko Italijanov in Ta poklic je ustvarjalen, gospe v Vojvodini: bila je res s cimer kaj skrijejo oz. nekam mamini strani je bil tudi neki pac delam nadure; ko ga ni, zamejcev prišlo k meni peš “naredim izdelek”. Podoben dobra frizerka, znana v krajih, spadajo, toda to je na njih pravi stari brivec, ki sem ga dobro si vzamem cas za družino, preko Trga Evrope. V lanskem užitek ima verjetno vrtnar: kjer je živela. Potem sem bil na tujek. V Sloveniji imamo kar poznal. Saj to, da sem frizer, pocitek, karkoli. spomladanskem valu sem postriže grmicevje, poreže Dunaju pri dveh velemojstrih: nekaj izredno dobrih frizerjev; je “ratalo” slucajno. To je Vidim, da je v Novi Gorici izgubil nekaj strank, italijanski travo, še vec: nekaj postavi, najprej sem bil pri enem, cudim se, kako se nekateri zelo dozorelo pocasi. prevec frizerjev. Velikokrat frizerji so se prav potrudili ... vse preuredi. Ali oblikovalec, potem pa še pri konkurenci. uveljavljajo, ceprav na glavah Ko bi ne bil frizer, kaj bi bil? so še pretirano dobro A to je bilo pricakovati. Konec ki preureja prostore. Ne moreš Ker je nato Slovenija stopala “delajo” izredne tujke. Kot bi Uh … Zdaj sem odkril, da bi opremljeni. Nova Gorica je oktobra smo spet zaprli, verjeti, kako lepo je videti na pot osamosvajanja itd., sem koga oblekli v tujek. Dokler bil tudi kuhar. In po mojem agresivno okolje, ogromno delati smo zaceli šele teden zelo zanemarjeno glavo ali odlocil, da se vrnem domov delaš minimalisticne stvari, se bi bil zelo dober in iznajdljiv je divjanjaja za denarjem in pred Božicem. Potem nas nekoga, ki rece: “Redkokdaj in tu zacnem svojo dejavnost. to sicer še obnese. kuhar! Sicer pa priznavam samouveljavljanjem. V tem niso vec zaprli, ker nas niso si privošcim frizerja, zdaj pa Želel pa sem biti sam sebi Po naravi si iznajdljiv, samo tretjino zagovornikov neoliberalnem okolju vidimo imeli za skrajno rizicne, razen bom!” Pride k meni in mi rece: gospodar, to je bilo moje umetniška duša, ki ima rada slow fooda: vsi ostali so toliko eno samo drvenje. Vem pa v malem lockdownu v prvi “Naredi mi nekaj!” Skupaj vodilo. posebne stvari. Se to odraža obremenjeni z videzom, za kolege, ki so šli na drug polovici aprila. Lani spomladi premisliva, še kaj naredim po Sprejemaš tako moške kot tudi v tvojem salonu oz. da je okus zanje skoraj pristop, individualen, in so zame ni bil lockdown, pac pa svoje. Ce mi uspe, gre stranka ženske? poklicu? drugorazredno vprašanje. veliko vec dosegli kot tisti, ki pravi shutdown: vladala je iz salona in je “nova”. Je pa Da. Ponavadi jih imam pol in Vsekakor! Za ljudi so zanimive Zame je prvo okus! Tudi ce ni se grebejo. neverjetna tišina … res, da lase rastejo in frizura pol. barve salona, kjer prevladuje lepo na pogled, je pomembno, Kako si delal v zadnjem Je država kaj pomagala? se pokvari … Ljudje mi sicer Po cem te stranke najbolj pastelna, ubito temno-zelena. da boš hotel lizati krožnik. letu, ki ga je zaznamovala V Sloveniji smo v prvem valu pravijo, da moja striženja povprašujejo? Tisti zid malo spominja na Pogosto je frizer za stranko pandemija? prejeli mesecno 700 evrov dolgo trajajo. Vsak pa te ne V glavnem bolj ali manj safari. Kdor vstopi, opazi tudi zaupnik, psiholog, Nekaj izpada je bilo. Zaprt sem neto, v drugem valu še strošek hvali: nekateri tudi blatijo, tudi vedo, za kaj prihajajo. Zato tudi dišeco sveco ali etericna “spovednik”. Si oseba, ki bil lani spomladi, od srede za prispevke. To imamo to je normalno. Jaz pa stavim nove kliente vprašam, kdo olja. Saloni so vecinoma beli zna poslušati, to vem. Kako marca do konca aprila. Meseca pravico uveljavljati, tudi ce na svojega paradnega konja. jih je poslal, kako so prišli ali srebrni, kovinski, hladni. doživljaš svoj poklic s tega maja je bil seveda naval. V menimo, da imamo izpad Danijel Devetak 22. APRILA 2021 NOVI GLAS Goriška 7 S 1. STRANI Odprtje knjižnice v prenovljeni Fabianijevi palaci v goriškem mestnem središcu S Feiglovo knjižnico je zaživel Trgovski dom! O dslej bo še pomembnejše posebno dragocena je bila na slovenstva v centru mesta vmes se je zgodil marsikateri in sredozemsko dušo teh knjižnice Marco Menato, kulturno osrcje goriških tej poti podpora, ki sta jo nudila Gorice, obenem pa prinaša tragicni dogodek, a danes krajev. V tej stavbi so nekoc direktorica Goriške knjižnice Slovencev, evropski zgled prefekt Roberto De Lorenzo nove možnosti spoznavanja lahko spet gledamo naprej. zažigali knjige, je še dejal, te Franceta Bevka Irena Škvarc sožitja in, kot so poudarili, in, za njim, prefektinja Maria bogastva slovenske kulturne Poslanec Guido Germano pa so danes spet našle svoj in drugi. izložba veckulturnosti Gorice. Augusta Marrosu. Glavni in jezikovne tradicije, ki ta Pettarin je izrazil veliko dom kot izraz slovenskega Pred glavnim vhodom na V konferencni dvorani sogovornik pa je vseskozi vogalu Trgovskega doma so po Trgovskega doma je v imenu bila - in je še vedno - Dežela govorih v konferencni dvorani upravnega odbora NŠK, FJK s svojimi odborniki, predsednica NŠK Mariza Škerk osrednje knjižnice Slovencev v predvsem s Sandro Savino ter župana Rodolfo Ziberna Italiji, toplo pozdravila navzoce in Francescom Peronijem. in Klemen Miklavic slovesno predsednica Mariza Škerk in “Danes zacenjamo novo prerezali trak, slovensko in poudarila, da je slavnostni poglavje te zgodbe, goriškega italijansko trobojnico. Pred dogodek zgodovinskega Trgovskega doma, doma tem je knjižnico blagoslovil pomena. Dvajset let po goriške multikulturnosti s škofov vikar za slovenske sprejetju zašcitnega zakona pridihom Evropske prestolnice vernike na Goriškem Karel za slovensko narodno kulture, dveh Goric - enega Bolcina, ki je izrazil željo, da bi skupnost so se koncno odprla mesta, prostora sožitja, kjer se v tem kulturnem središcu vrata Feiglove knjižnice naj se prav vsi cutijo doma.” mladi izobraževali in razvili v v Trgovskem domu. Po Naš prostor potrebuje take osebnosti, ki bodo ponesle v zapletenih prehodih je mogoce in podobne simbole, še bolj prihodnost duha zgodovine. stopiti v nove prostore, kjer pa ljudi, ki bodo znali snovati V spremstvu direktorice NŠK so namešcene “knjige, ki prihodnost tega prostora, Luise Gergolet in arhitekta prenašajo kulturo, bogatijo “kjer bo preteklost v domeni Dimitrija Waltritscha so si cloveka, odpirajo nova obzorja zgodovinarjev, prihodnost prostor žlahtni že stoletja. veselje in cast, da se je lahko naroda. Slovenci v Furlaniji nato predstavniki oblasti in utrjujejo samozavest ter v rokah vizionarjev, ki znajo Da je mogoce sobivati v udeležil pomembnega slavja. Julijski krajini niso na tuji in medijev ogledali nove srcno kulturo. Kot se odpirajo gledati onkraj sedanjih medsebojnem spoštovanju in Poudaril je, da sam ne pripada zemlji, “tu so doma!” Uradni prostore. V njih po novem knjige, tako se bo tudi knjižnica fizicnih in miselnih mej”. sprejemanju enakopravnosti slovenski narodni skupnosti, del slavja z govori sta sklenila hranijo okrog 60 tisoc knjig: odpirala celotni Goriški in širši Pred devetimi leti je prostore obeh narodov, pritrjujejo temvec furlanski manjšini; predsednica SKGZ Ksenija v vogalnih prostorih so v skupnosti ter tako spodbujala dvorane v Trgovskem domu cezmejni evropski projekti, in vendar cuti, da zato, ker Dobrila in predsednik SSO glavnem otroške knjige, kulturni pluralizem”. Odprtje odpiral predsednik Republike pa tudi uspešnost skupne gleda na Gorico in Novo Gorico Walter Bandelj. Prva je enciklopedije, turisticni knjižnice se ujema tudi z lepim Slovenije Borut Pahor, ki je kandidature Nove Gorice in kot na skupno mesto, ima poudarila, da bo Feiglova vodniki, ucbeniki za ucenje dogodkom, je še povedala ravno prejšnji teden bil pri Gorice za Evropsko prestolnico kar dva župana - goriškega knjižnica pomemben mozaik slovenšcine in casopisi, Mariza Škerk: prijateljski italijanskem predsedniku kulture.” Ministrica je med in novogoriškega. Goriški v plejadi projektov, ki jih bo na podestu so slovenska mesti Gorica in Nova Gorica Sergiu Mattarelli v Rimu, kjer drugim poudarila, naj se prvi obcan Rodolfo Ziberna vodila Evropska prestolnica literatura, literarna kritika sta bili izbrani za Evropsko je bil govor predvsem o naši enakopravnost obeh skupnosti je preprican, da je Trgovski kulture, drugi pa je podcrtal, in leposlovje, v polkletnih prestolnico kulture za leto narodni skupnosti in njeni na obmocju poselitve dom, ki je zaživel v mestnem da je naslednji korak nujna prostorih, ki so tudi zelo lepo 2025. “Veselje, ki je zajelo obe prihodnosti. “Vse to nam daje slovenskega avtohtonega središcu, izredna pridobitev pridobitev tretjega nadstropja urejeni, pa vse ostalo. mesti, se mora spremeniti v veliko odgovornost”. prebivalstva odraža na vseh za vso Gorico. Tudi tokrat je stavbe, po možnosti še pred Po uradnem slavju, ki je bilo cudovite skupne projekte”, pri Ministrica za Slovence v ravneh družbenega delovanja, z navdušenjem omenil izzive letom 2025. Poleg omenjenih namenjeno le ožjemu krogu, katerih bo gotovo soudeležena zamejstvu in po svetu Helena ne le na kulturnem, temvec našega mesta v duhu Evropske so bili na slovesnosti prisotni predstavnikom oblasti in tudi na politicnem: “Tu je prestolnice kulture. To je za ves vidna dvojezicnost, pravica naš prostor izredna priložnost, rabe slovenskega jezika v da vsej Evropi pokažemo, kako javnem življenju, celovita je lahko državna meja kraj, podpora slovenskemu šolstvu kjer se ljudje srecujejo. Župan in vsem dejavnostim, v katere Mestne obcine Nova Gorica se vkljucujejo mladi in starejši, Klemen Miklavic pa je dodal, sprejemanje, spoštovanje da Trgovski dom predstavlja in zavedanje, da skupno pravo esenco prestolnice sobivanje prostor v najširšem kulture. V nekdanjem sijaju pomenu besede samo mesta, ki ga v tem trenutku krepi in žlahtni, pa se mora utrjujemo, se odseva to, kar so odražati tudi v zajamcenem želeli videti evropski ocetje. zastopstvu slovenske manjšine V imenu Dežele FJK je v zakonodajnih telesih. odbornik za javno premoženje Slovenija je tu zagotovo lahko Sebastiano Callari povedal, tudi knjižnica. Inovativni, Jaklitsch je v svojem nagovoru svetal zgled in spodbuda.” da je ponosen, da je Dežela še goriški prefekt Raffaele medijev, je Feiglova knjižnica moderni prostori bodo gotovo poudarila, da je oživljanje Prenovljena in sodobna financno sodelovala pri Ricciardi, konzul RS Peter odprla vrata javnosti v privabili veliko obiskovalcev. dejavnosti na tem kraju knjižnica bo gotovo dala še izredno lepem projektu Golob, deželni svetnik SSk ponedeljek, 19. aprila. Odprta Knjižnica naj tako postane izrednega pomena: “V stavbi, dodatni zagon za delo v dobro sredi Gorice. To je izjemno Igor Gabrovec, sekretarka z je od ponedeljka do petka “ne samo izobraževalno ki jo je po njenem odprtju leta slovenske manjšine in krepitev sporocilo o potencialu tega Urada Vlade RS za Slovence v med 10. in 18. uro. Kdor vstopi središce, ampak tudi prostor 1904 zaznamovalo bogato in sobivanja obeh narodov v tem mesta, ki skupno z Novo zamejstvu in po svetu Irena vanjo, mora seveda spoštovati druženja in utrjevanja razvejeno delovanje Slovencev prostoru, je še dejala. Gorico pošilja sporocilo o Vadnjal, direktor Posoške varnostne predpise. prijateljstva med pripadniki na Goriškem, se ponovno bere Senatorka Tatjana Rojc je prihodnosti. Po rodu je sicer slovenskega in italijanskega in govori slovenska beseda. dejala, da vsi, ki poznajo s Sicilije, v naši deželi pa se naroda”. Predsednica se je Odprtje prenovljenih prostorov zgodovino, dobro vedo, kaj pocuti doma. V prenovljeni zahvalila podjetjemu Friulana knjižnice Damirja Feigla, se je zgodilo s Fabianijevo knjižnici vidi prostor, ki Costruzioni in Esse Zeta, pomembnega primorskega stavbo. Zgrajena je bila, ko je daje novega zagona duhu posebno srcne besede pa je pisatelja, s simbolnega vidika bil pogled naših prednikov prijateljstva in sodelovanja, (od 23. do 29. aprila 2021) Gosgnach): Okno v Benecijo: namenila knjižnicarkam in pomeni vecanje vidnosti uprt v prihodnost, je povedala; ki združuje srednjeevropsko oddaja v benecanskem, terskem, še zlasti direktorici NŠK Luisi Radijska postaja iz Vidma rezijanskem in zilljskem narecju. Gergolet. oddaja na ultrakratkem valu s Nedelja, 25. aprila ponovitev Livio Semolic, ki mu je deželna frekvencami za Goriško 97.5, oddaje Okno v Benecijo. 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, Ponedeljek, 26. aprila: Radio uprava leta 2005 dala nalogo, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino Ve'rite'. Vodijo Ilaria Bergnach, da spremlja udejanjanje 19. 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo Miha Kovic in Jakob Leopoli. clena zašcitnega zakona, je z dolino Bele 98.2 Mhz; za Torek, 27. aprila (v studiu Matjaž velikim zadovoljstvom zatrdil, Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na Pintar): Utrinki v našem prostoru - da ni šlo zgolj za odprtje internetu www.radiospazio103.it . Glasbena oddaja z Matjažem novega sedeža knjižnice, Slovenske oddaje so na sporedu Sreda, 28. aprila (v studiu Danilo temvec za odprtje goriškega vsak dan od 20.00 do 21.00. Cotar): Samotni pastir: Clovek Trgovskega doma. Pred 15 Spored: in domace živali 1. del. - Izbor leti ni vedel, kaj ga bo cakalo, Petek, 23. aprila (v studiu melodij. zavedel pa se je “pomembnosti Niko Klanjšcek): Zvocni zapis: Cetrtek, 29. aprila (v studiu in kompleksnosti” tega clena posnetki z naših kulturnih Andrej Bavcon): Cetrtkov vecer zakona 38/2001. Nato se je prireditev - Glasba iz studia 2. z glasbo - Zanimivosti obvestila spomnil na prelomne trenutke Sobota, 24. aprila (vodi Ezio in humor. in osebe, ki so odlocilno pripomogli k uspehu projekta: 22. APRILA 2021 8 Goriška NOVI GLAS izrekamo odborniku Zdenku in vsej Marko Jarc na obisku v Števerjanu družini globoko sožalje. Bil je kot Feiglovo knjižnico v Gorici odslej drevo, ki daje zavetje. Ohranili ga lahko obišcete v obnovljenih bomo v najlepšem spominu. Jus Izzivov za paritetni odbor je veliko V prostorih v Trgovskem domu Vrh na Verdijevem korzu 52. Za petek, 16. aprila 2021, se sploh ne bi rabile prispevka preverjanja, neki nadzor obcine (predvsem kmeckega obiskovalce bo odprta od 19. Ob izgubi dragega oceta Jožefa je predsednik paritetnega iz tega clena. Pri tem je nad financnimi sredstvi. znacaja) presegajo celotni aprila 2021, in sicer od ponedeljka Cernica izreka iskreno sožalje odbora Marko Jarc mudil Jarc omenil pomanjkanje To je tudi prva tocka na obracun stalno zaposlenih. do petka, od 10. do 18. ure. V svojcem župnijska skupnost na Goriškem, in sicer v slovenskih kadrov na takih dnevnem redu paritetnega Predsednik paritetnega prostorih knjižnice je seveda Gabrje Vrh. Števerjanu, na obcini, kjer so nivojih. odbora. Jarc je dodal, da je odbora je povedal, da se je obvezno spoštovanje varnostnih ga pricakali županja Franca Problem nastaja v obcinah, zdaj njegova naloga in naloga že informativno pogovarjal predpisov. Skrb, delo in veselje Padovan, podžupan Marjan kjer sta osebje in uprava pol paritetnega odbora preuciti z deželnim odbornikom tvoje je bilo življenje, Drufovka in odbornica slovenska pol italijanska ali razlicne obcinske realnosti Pierpaolom Robertijem in ga ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE bolecine in trpljenje si prestal, Martina Valentincic. Županja pa prevladujoce italijanska. in razviti pravilno strategijo vprašal, katere so smernice PROSVETE išce uslužbenko/ zdaj lahko boš mirno spal. uslužbenca za knjigovodsko in Ob smrti Joškota Cernica organizacijsko delo, za 30-tedenski izrekamo vsem svojcem iskreno urnik. Obvezno znanje slovenskega sožalje PD Vrh Sv. Mihaela. in italijanskega knjižnega jezika. Racunalniško znanje v okolju MS Office. Zahteva se razpoložljivost, fleksibilnost urnika, dinamicnost in Namesto cvetja na grob Joškota velika organizacijska sposobnost. Cernica darujejo sestra, bratje, Zainteresirani lahko svoj necaki in necakinje z družinami curriculum, do 25. aprila 2021, 100,00€ za PD Vrh Sv. Mihaela, pošljejo na poštni naslov: Zveza 100,00€ za DVS Bodeca Neža, slovenske katoliške prosvete/ 200,00€ za vrhovsko cerkev in Unione culturale cattolica slovena, 150,00€ za Jus Vrh. drevored/viale xx settembre, 85 v javnih upravah eden od – 34170 GORICA/GORIZIA ali na temeljev, na katerem sloni V teh je treba biti pozorni, oz. sistem, da bodo sredstva deželne reforme, predvsem elektronski naslov: zskp_gorica@ zašcitni zakon. Opozoril je na da imajo ta sredstva ucinkovitejše uporabljena. kar se tice javnega sektorja, yahoo.it Naš stric Lucijan, Lucko, Mozetic iz Mirna praznuje 85. rojstni dan. 8. clen omenjenega zakona, pravo namembnost. Clen Glede tega so Franca oz. po katerih kriterijih bodo Vse najboljše in veliko zdravja na podlagi katerega krajevne predvideva, da so ti prispevki Padovan, Marjan Drufovka in zaposlovali v naslednjih letih. mu želimo necaki in necakinje z ta namen oz. za slovenska sistem na obcinah nekako uslužbenko, ki je zaposlena zato ta problematika prišla Ob izgubi dragega oceta Joškota družinami. okenca. V zvezi s tem imamo ustaljen. Smisel tega je, da na števerjanskem jezikovnem gotovo na dan. razlicne primere na našem na vseh upravah zaposlijo uradu. Županja pa Na koncu srecanja so se enotni lestvici, s katere prebivalstva. Tu so že opazne obmocju. Obcine, kot je za nedolocen cas osebe, ki zaskrbljeno gleda na pogodbe prisotni pogovorili še o bi vse obcinske uprave težave pri vnosu podatkov npr. Števerjan, poslujejo bodo zagotavljale storitve za nedolocen cas, in to ne problematiki lestvic za crpale osebje. Nazadnje slovenskih obcin, predvsem skoraj v celoti v slovenskem v slovenskem jeziku. Zakaj zaradi tipologije pogodbe, jezikovni urad, saj kot sta podžupan in odbornica ko gre za dvojezicne nazive jeziku, saj od uradnikov do nastane problem? Veckrat ki bi bila seveda z obcinske so poudarili odborniki, opozorila Jarca na nastajajoco obcin in prisotnost strešic. clanov odbora in svetnikov ti zneski niso pravilno uprave dobrodošla, temvec prirejanje natecajev problematiko okoli Predsednik Jarc se je zahvalil govorijo vsi slovensko. uporabljeni in nekatere zaradi mocnega vpliva, ki ga znaša velik strošek. Jarc je vpisovanja v novi register za opozorilo, saj bo treba na Ce bi take obcine imele še obcine zaposlujejo osebe, ki ta ima na obcinski obracun. povedal, da je glede tega ANPR (Anagrafe nazionale to hudo pomanjkljivost takoj obcinske tajnike in revizorje, opravljajo drugacne funkcije. Zakon postavlja glede tega paritetni odbor že razmišljal della popolazione residente) opozoriti in jo tudi rešiti. ki obvladajo slovenski jezik, Treba je ustvariti neki sistem precejšnje omejitve in male o enotnem natecaju in - Državni register stalnega MC uprave dobijo denar prav v dodeljeni, dokler ne bo Martina Valentincic pohvalili Reforma je še v prvi fazi in bo Ob 40-letnici Kulturnega doma skupinska razstava “Rokovanje kultur” “S kulturo bomo prebrodili družbeno neurje, ki smo mu v tem casu neposredne price” K ulturni dom v Gorici praznuje letos 40-letnico delovanja, ki jo bo primerno obeležil z vrsto manifestacij in osrednjo slovesnostjo meseca novembra. Uvodni kulturni dogodek je skupinska mednarodna likovna razstava z naslovom “Rokovanje kultur – La cultura in una stretta di mano – Culture in t'une strete di man”, ki je že nekaj tednov postavljena v galeriji in mali dvorani goriškega kulturnega hrama. Razstavljena so dela vec kot 65 likovnih umetnikov razlicnih narodnosti, ki so v štiridesetih letih sodelovali pri vec kot tristo razstavah in nekatera svoja dela darovali Kulturnemu domu. Predsednik Igor Komel je povedal, da so podobno razstavo postavili tudi ob 30-letnici Kulturnega doma – tedaj je bila razstavljena približno polovica tokratnih umetniških del: “Z razstavo Rokovanje kultur želimo obeležiti tudi letošnji jubilej in se obenem zahvaliti umetnikom, ki so v štiridesetih letih z nami sodelovali in s katerimi smo navezali osebne, cvrste prijatejske odnose.” Ob tridesetletnici je razstavo sestavljalo tudi veliko fotografij raznih umetnikov, zbirka umetniških del pa se je v casu tako povecala, da bodo tokrat organizirali dve loceni razstavi in fotografom posvetili poseben kulturni dogodek. Stene galerije in male dvorane Kulturnega doma tokrat krasijo dela slovenskih, italijanskih, hrvaških in bosanskih umetnikov, Komel pa je poudaril, da so posebno pozornost namenili “našim, zamejskim umetnikom.” Predsednik Igor Komel je ob odprtju razstave prispeval tudi uvodno misel: “Ne da bi dopušcal izgovorov, današnji cas brezkompromisno zahteva odgovor na vprašanje: 'Cemu kultura v sedanji družbeni krizi koronavirusa covida-19?' Možen je le odgovor, da le kultura, z vsemi svojimi zvrstmi in odtenki, zna biti tista dodana vrednost, ki omogoca slehernemu, da na nebu, zakritem s crnimi oblaki, najde lastno zvezdo vodnico, napolnjeno z upom, zagonom in prepotrebnim elanom. Rokovanje kultur naj bo torej ob 40-letnici Kulturnega doma v Gorici sinonim za vlogo kulturnih dejavnosti, ki prijateljsko ponujajo roko nam in prijateljem drugih kultur, da s skupnimi napori prebrodimo družbeno neurje, ki smo mu v tem casu neposredne price. Istocasno pa naj bo 'trojezicno Rokovanje kultur' (v slovenskem, italijanskem in furlanskem jeziku) znamenje našega medsebojnega sodelovanja, ki sloni na iskrenosti, prijateljstvu ter globokem in cvrstem temelju, na katerem se gradi nadaljnja vsestranska kulturna rast. Kulturni dom v Gorici je v štiridesetih letih uresnicil marsikatero 'prijateljsko rokovanje' in tako najprej obogatil samega sebe, nato pa 'okužil' tudi marsikaterega soseda dobre volje.” Trenutno v Kulturnem domu še razmišljajo, kako bodo organizirali letošnje kulturne dogodke v spoštovanju vseh varnostnih predpisov, ki jih bodo nove zakonske odredbe dolocale, z zadovoljstvom pa ugotavljajo, da je bila razstava slikarja Klavdija Palcica, ob umetnikovem 80. življenjskem jubileju, zelo dobro obiskana. Predsednik Komel nam je namrec povedal, da si je, od spletnega odprtja, ki je bilo 27. novembra lani, “virtualno” razstavo ogledalo že vec kot 40000 ljudi, vec kot 500 pa jih je prišlo v Kulturni dom – “to so rekordne številke. Zadovoljen sem, da smo Palcicu posvetili tako uspešno razstavo.” Napovedal je tudi, da bo letos na programu tudi razstava del umetnika Demetrija Ceja, ob 90-letnici njegovega rojstva, ki nastaja v sodelovanju s profesorjem Joškom Vetrihom, dolgoletnim sodelavcem Kulturnega doma. Razstava “Rokovanje kultur” spremlja gledalca na poti spoznavanja razlicnih kultur, misli in obcutkov. Dela umetnikov, prijateljev Kulturnega doma, ponazarjajo ogledati vse do 15. maja 2021 oz. po odpravi sedanjih ovir pri zakonskih predpisih za zajezitev covida-19, pri tem pa pobudniki opozarjajo udeležence na upoštevanje zakonskih predpisov za preprecevanje širjenja okužb s koronavirusom. Kat 22. APRILA 2021 NOVI GLAS Kultura 9 S 3. STRANI 30. Primorski slovenisticni dnevi Žlahtnost slovenskega jezika in njegovih odtenkov Na v razlicnih, sugestivnih krajih posnetih nastopih so ubrano zapeli OPZ OŠ odlocili za spominski poklon Ljubki Šorli, ki je kljub vsemu hudemu ljubila življenje; njena prostoru, ki zaobjema Slovenijo in t. i. zamejstvo. Pri tem se je zaustavil pri humanisticnem oddelku Univerze v Trstu, je predstavila svoje zelo uporabne prirocnike pesnico Ljubko Šorli, o kateri je poglobljeno pisal med prvimi. Uredil je njene prvi samostojne Drugi del, pod naslovom Književnost praznujmo s komedijo!, sta vodili Majda Frana Erjavca Nova Gorica poezija je obceveljavna, še zgodovini Goriške in jo na slovenskega jezika z vajami knjige. Z njeno hcerko Lojzko Arcon in Loredana Umek. pod vodstvom Milene Princic, zmeraj ljuba in domaca. kratko obnovil ter omenil in se pomudila pri pisanju Bratuž sta plodno sodelovala, Robert Jereb je prikazal Goriški oktet Vrtnica (pod vodstvom Matjaža Šceka), Kratek nagovor je v petek imel tudi Niko Žvokelj OFM, prisotne jezikovne realnosti, ki so od nekdaj oplajale druga ucbenikov slovenšcine za tujce. Ti prirocniki so izredno dragoceni z njo ga je povezovalo tudi soustvarjanje s številnimi znanstvenofantasticni humor v delih Damirja Feigla. Njegov ki letos obeležuje 40-letnico delovanja, ŽmePZ Šempeter gvardijan Franciškanskega samostana Kostanjevica v drugo in vzajemno prevzemale besede. Pomudil se je tudi pri za usvajanje slovenskega jezika. italijanskimi in furlanskimi intelektualci. Obširno delo humor je lahkoten, svež, feljtonisticen; dela so zabavna, ob spremljavi Godalnega Novi Gorici, kjer bi morali krajevnih imenih in poudaril, Po kratki, živahni razpravi prof. Lojzke Bratuž, castne šaljiva, šegava, hudomušna orkestra NOVA z dirigentom potekati jubilejni Primorski da so slovenšcino govorili tudi je kot oddih spet izzvenela clanice Slavisticnega društva in duhovita. Po Feiglu je Bogdanom Brecljem (izvedel slovenisticni dnevi, ce bi plemici, kot zgovorno pricajo kulturna razglednica iz Slovenije, dobitnice priznanja poimenovana slovenska je tudi Ave verum v spomin tega ne ovirala epidemija slovenske pridige prvega Franciškanskega samostana Republike Slovenije in Italije pa knjižnica v Gorici, katere novi Lojzeta Bratuža), mlade sestre koronavirusa. Cestital je goriškega nadškofa Karla Kostanjevica v Novi Gorici. še vstajenja Društva slovenskih sedež v Trgovskem domu so Monika, Brigita in Klara Kobal, za jubilej, ki sovpada s Mihaela Attemsa. Poklon Lojzki Bratuž in izobražencev v Trstu, je bilo uradno odpirali prav na dan Pevski zbor Biotehniške šole Šempeter pri Gorici tridesetletnico samostojne Slovenije. Med drugim Jutranji del programa z naslovom Jezik - Slovenšcina Marijanu Breclju Vez med prvim in drugim že veckrat predstavljeno širši javnosti. Zelo dejavna srecanja slovenistov, kot je v razpravi opomnila Vera Tuta (zborovodkinja Nežka Cerne Gec) in Pevski zbor Gimnazije je spomnil, da se je veliki jezikoslovec Škrabec vneto tako in drugace sta vodili Natalija Plohl in Senija delom je bil poklon Lojzki Bratuž in Marijanu Breclju je bila v razlicnih kulturnih društvih in cerkvenih Ban. Barbara Pregelj in Anika Nova Gorica (zborovodkinja Staša Peršolja Bucinel) in boril za slovenšcino v liturgiji. P. Niko je zaželel, naj Smajlagic. Vsak predavatelj je svoje predavanje razvil v (1931-2019), ki ga je zaslužnima Goricanoma organizacijah zamejskih Slovencev, clanica razlicnih Velišcek sta govorili o temi Didaktizacija Županove Micke po Maruša Komljanec Ban, slovenšcina v vsem svojem dvajsetih minutah. Vsa so in njunemu plemenitemu komisij, soustanoviteljica bralnomotivacijskih strategijah mlada dijakinja, kantavtorica, bogastvu živi in obstane, bila zelo skrbno, strokovno delu namenil prof. Zoltan razlicnih združenj, pogosto Montserrat Sarto in aktivno ki je ob spremljavi kitare slavisti pa naj bodo še pripravljena in bogata z Jan, cigar poklicna pot je javna govornica. Sodelovala je vpletli v predstavitev te metode predstavila svojo pesem naprej njeni oznanjevalci in informacijami, zato bi si vsako bila zelo povezana z njima. pri publikacijah Mohorjevih tudi poslušalce. Ana Perne Kovaci srece. Skupina Vivid posebej zaslužilo poglobljen Bibliotekar Marijan Brecelj družb. Imela je vidno vlogo s Slovenskega gledališkega mind?, ki jo sestavljajo mladi zapis. Za nas “zamejce” je je pomembno prispeval pri Združenju cerkvenih inštituta (SLOGI) je prikazala Eva Hocevar, Jure Ipavec, bilo zanimivo predavanje tudi k osvešcanju spomina pevskih zborov Gorica in komedijske preobleke našega Marko Cadež Mackic, Crt tukaj in zdaj. Pri tem se je Saksida, Jaka Podgornik, osredotocila na humor Iztoka so v rockovskem zanosu, Mlakarja. Marija Mercina se je s hudomušnim pristopom poglobila v narodno (samo-) (video Zarja Pelicon) izvajali zavest, ponos – hudomušnost in Prešernovo Gloso. Ob klavirski se pri tem navezala na napise spremljavi Petre Grassi sta zapela mlada Ester Gomisel na mostu cez Mocilnik. Vita Žerjal Pavlin je razvila temo in Tomaž Grassi iz Glasbene o Ivanu Robu za sodobno rabo. matice FJK, Tadej Ivancic pa je Predstavila je tudi njegovo na harmoniko zaigral vencek avtobiografsko zgodbo v stripu beneških ljudskih pesmi. Mladi recitatorji so ob nizanju Ljubka Šorli (1910-1993) Franciškanski samostan na Kostanjevici v Novi Gorici Martina Ramovša Roba. Spletni pogovor z Iztokom dogodkov iz življenjske zgodbe Ljubke Šorli in Lojzeta uporabniki. Ker so letošnji Primorski Nine Klaut, ki je zaposlena na RTV Slovenija Koper Stanislava Škrabca. Brecelj je nelocljivo povezan s knjižnico Svetu slovenskih organizacij. Bila je tudi zborovodkinja, Mlakarjem Letošnji jubilejni Primorski Bratuža, umrlega 17. februarja slovenisticni dnevi obogatili Capodistria in izmenicno na Kostanjevici že iz casov, organistka, proucevala slovenisticni dnevi so se 1937, po velikih mukah zaradi ogabne strupene mešanice, kulturo mesta, je spregovoril tudi župan MO Nova Gorica vodi oddajo S-prehodi, ki jo prenaša tudi Slovenski ko so sem prispele dragocene inkunabule. Zelo natancno je je glasbena dogajanja na Goriškem. Število njenih sklenili z vecerom, na katerem je Anika Velišcek imela ki jo je moral izpiti pod prisilo dr. Klemen Miklavic. Navezal deželni program RAI 3bis. bilo tudi njegovo delo v Goriški objavljenih del je zavidljivo zelo prikupen, na iskrive in fašistov, citirali tudi besede Alojza Rebule, “Življenjska se je na somestje dveh Goric, v katerih je slovenšcina zmeraj Spregovorila je o Kontrastivni analizi informativnih radijskih knjižnici Franceta Bevka, kjer je skupaj delal 22 let in si (na Cobissu je vec kot 170 njenih enot, 44 knjižnih igrive tone uglašen pogovor z Iztokom Mlakarjem, partitura Lojzeta Bratuža je vsa domovala. Društvo je pohvalil oddaj na Radiu Slovenija in pridobil trdno bibliotekarsko objav). Preucevala je literarno dramskim igralcem, vec v enem svetlem kljucu, v kljucu še zato, ker ohranja dejavnost Radiu Trst A z vidika pravorecja znanje. Zaradi tega je prejel zgodovino na Goriškem, desetletij clanom SNG Nova ljubezni”. tudi v teh posebnih casih in in jezikovne kulture. Iz tega je tudi priznanja. Zastavil je posredovala slovensko Gorica, avtorjem privlacnih, Ob koncu te raznolike vztrajno sledi osnovnemu bilo mogoce izlušciti, da bi bilo marsikatere knjižnicne zbirke. literaturo Italijanom in zabavnih, a vselej pomenljivih prireditve, prežete s poslanstvu, posvecanju treba pri nas na tem podrocju Bil je pobudnik za ustanovitev Furlanom, urejala je vrsto knjig komedij, ki brez dlak na spominskimi utrinki na slovenskemu jeziku. V tem še marsikaj postoriti. Bojana Kalanovega sklada. Pisal je v slovenšcini in italijanšcini, jeziku razgrinjajo cloveške goriško pesnico, se je globaliziranem svetu mora biti Modrijancic Rešcic je vzela v številne strokovne clanke, pomembno je tudi njeno napake. Take so Duohtar pod sooblikovalcem zahvalila skrb za jezik še vecja, je zatrdil pretres narecni govor Breginja pripravil študijsko poglobljene pedagoško delovanje na višjih mus!, Sljehrnik, Tutošomato in tudi Vera Tuta Ban, necakinja Ljubke Šorli. župan. Na obisk licnega gricka in ob starih fotografijah svojih domacih obrazložila vrsto knjižnicne razstave, na podlagi katerih so nastale šolah in videmski univerzi ter tudi v Sloveniji, kjer je bila Pašjon, v kateri se je v svojem razpoznavnem slogu lotil celo Strokovno znanstveno Kostanjevica, samostana, narecnih izrazov. Iz njenega bibilografije, ki jih je objavil gostujoca predavateljica. Z Kristusovega življenja. Vse štiri srecanje notranjosti kostanjeviške izvajanja je zavela velika v samostojnih publikacijah Marijo Pirjevec Paternu je komedije je režiral Vito Taufer; Primorski slovenisticni dnevi cerkve, med grobnice ljubezen do domacega kraja in ali jih vkljucil v knjižnicne napisala ucbenik, 3. Berilo z Mlakarjem sestavljata so se nadaljevali naslednji kraljeve francoske rodbine govorice. Martina Piko-Rustia periodicne izdaje. Povezan je za slovenske višje šole, odlicno umetniško dvojico. dan, v petek, 16. aprila, s Burbonov, v bogato je spregovorila o slovenskih tudi z revijo Goriška srecanja Od realizma do moderne. Igralec je v prijetnem klepetu strokovnim znanstvenim srecanjem Odtenki slovenšcine. knjižnico, poimenovano po p. Stanislavu Škrabcu, ki je ledinskih in hišnih imenih na Koroškem, ki so komaj in njeno naslednico Primorska srecanja. Pri tem je odpiral Sodelovala je na slavisticnih kongresih in drugih razkril marsikaj o komediji na splošno, o igralskem poklicu, o Razdeljeno je bilo na jutranji in na Kostanjevici preživel 42 v zadnjih casih našla mesto nova podrocja raziskovanja. strokovnih srecanjih, na svojem pisanju v verzih, ki jih dopoldanski del. let in v kateri hranijo tudi tudi na kažipotih, in pojasnila S Pavletom Medvešckom simpozijih teološke akademije ne stresa z rokava, kakor kdo Jutranji del izvod Bohoriceve slovnice metode zbiranja podatkov, je npr. izdal prvo slovensko v Rimu, SAZU in s Filološkim zmotno misli, in o mešanici Uvodne pozdravne misli Arcticae horule z njegovim ki je vse prej kot lahko, tudi mapo ex librisov in se še sam furlanskim društvom. V primorskih narecij, ki jih pri so podali že omenjena lastnorocnim podpisom, je zaradi odlocitve kriterija, preizkusil v izdelovanju le-teh. Primorski biografski leksikon tem uporablja. Priznal je, da je Ernesta Dejak Furlan, ki je spomnila, da so prvi Primorski gledalce pospremila Mirjam Brecelj. Jedrnato je predstavila ki ga je treba izbrati. Metod Žunec je bolj s filozofskega V ospredju njegovega širokega znanja in delovanja, zaradi je prispevala vec kot 40 gesel. Med zgodovinske teme težje rimati besede v narecju kot v knjižni slovenšcini. Za slovenisticni dnevi potekali zgodovino Kostanjevice in vidika slikovito razvil svojo katerega je prejel tudi Bevkovo o literarnem kulturnem vsem se seveda skriva veliko v Ajdovšcini pred tremi njene bisere ter vse povabila temo, naslovljeno Ko besede nagrado, je preucevanje dogajanju na Goriškem spada dela in truda. Priklicati smeh desetletji, a njihovo poslanstvo na ogled krasnih vrtnic, spregovorijo. Rada Cossutta je dedišcine primorskih krajev tudi njeno zgodovinsko na obraz publike je zelo težko, je ostalo nespremenjeno. Cilji dišecih burbonk, ki omamno predstavila privlacno filmsko in osebnosti. Njegovo splošno preucevanje slovenskih zato se je treba tudi pisanja so isti: izmenjava pedagoških zacvetijo v maju in krasijo monografijo Tromeja skozi cas. znanje je bilo res zavidljivo, kot rokopisov že omenjenega komedije lotevati zelo resno. izkušenj, gostovanje v samostanski vrt. Zbrane Udeleženci posveta so si lahko tudi njegovo leksikografsko nadškofa Attemsa iz ene Kdor želi, si posnetek tega razlicnih primorskih krajih in sodelovanje z zamejstvom. gledalce, bilo jih je cez 50, je pozdravil tudi dr. Matej Šekli, ogledali, žal zaradi omejenega casa, del zanimivega filma, delo. Domala sam je npr. zastavil in pisal prve zvezke najuglednejših goriških plemiških rodbin. V slovenšcini klepeta lahko ogleda na Youtube kanalu SD Nova Letošnje srecanje je odprlo predsednik Slavisticnega posnetega na terenu, ki Primorskega slovenskega in italijanšcini je objavila dve Gorica. strokovna vprašanja jezika in društva Slovenije, ki vselej se napaja ob lepotah pod biografskega leksikona. Pisal njegovi samostojni knjigi o Ob 30. Primorskih literature, vezana na goriški podpira delovanje SD Nova Mangartom in se zaustavlja je tudi slovarje: furlansko njegovih slovenskih pridigah. slovenisticnih dnevih je bila prostor. Ker jih je presevala Gorica. Tudi on je izrekel tudi v Breginju, ki je po potresu slovenskega in celo brazilsko To ima epohalen pomen, ki ga v Frnaži, na Erjavcevi ulici, praznicnost, so bili namenjeni tudi spominjanju na osebnosti cestitke in poudaril, da je slovenski jezik avtohton na izgubil nekdanjo podobo. Rada Lecic, univerzitetna slovenskega, ki je njegovo zadnje objavljeno knjižno strokovnjaki niso še primerno preucili, je zatrdil prof. Zoltan na ogled razstava z naslovom P. Stanislav Škrabec tako in iz teh krajev. Prav zato so se slovenskem jezikovnem profesorica slovenšcine na delo. Zelo se je zanimal tudi za Jan. drugace. 22. APRILA 2021 10 Kultura NOVI GLAS POGOVOR Maja Smotlak, slovenistka, avtorica slikanice Vsak naj iz zgodbice jemlje to, kar tisti hip najbolj potrebuje! P red nekaj tedni je pri knjig, z odraslostjo pa se slikanice ste se pa preizkusili glas. Obe vrsti ustvarjanja sama trenutno vidim v njej založnikov, ki se ne boji celovški založbi Fran je temu pridružila velika v besednem ustvarjanju. Ali cutim enako svoji. predvsem vrednoto mirnega, novih izzivov (predvsem pa izšla slikanica z naslovom ljubezen do narave – je bil ta prehod enostaven? V uvodu sem omenil spoštljivega in ljubecega še neuveljavljenih avtorjev!). O crnem pticku in beli spoznanje, koliko lepote je Verjamem, da prav vsi le nekatere vsebine, cakanja. Pa tudi pomembnost Všec nama je bila zamisel, pticici. Pozitivno naravnano mogoce prepoznati, denimo, nosimo v sebi vec svetov. pomembnost katerih upanja. da bi s prevodom v ta dva besedilo je napisala v navadnem drevesnem Vcasih tudi takih, ki so na knjiga poudarja. Bi lahko Katero je po vašem glavno jezika segla še v drugi dve slovenistka Maja Smotlak, ki listu, ce se ga lotiš pozorno videz medsebojno oddaljeni predstavili vse pozitivne poucno sporocilo slikanice? kulturi in se tako dotaknila opravlja profesorski poklic opazovati. ali v nasprotju drug z drugim. znacilnosti in vrednote iz Slikanice nisem pisala z željo, vecjega števila bralcev. Zakaj na tržaškem Državnem da bi vanjo vnašala poucno sta to ravno italijanšcina izobraževalnem zavodu Jožef noto. Moj namen je bil na in nemšcina, pa je jasno. Stefan. Licna publikacija, ki jo papir prenesti obcutke lepote, Založba Fran se nahaja v je ilustrirala Nana Homovec miline in topline, ki smo jih Celovcu, jaz pa sem resda iz Ankarana, pripoveduje o prav vsi željni, ne glede na rojena v Kopru, kjer trenutno svobodi, hrepenenju, novih starost. Ce se ob branju v kom stanujem, a vecino svojega željah, pomenu sanj in še o prebudi vsaj eden od teh, je to življenja sem preživela na marsicem drugem. Delo, ki zame velik uspeh. Tržaškem. Zdaj v Trstu ima priložene pobarvanko Pravljice so navadno delam, in ko je le možno, in razglednice z odlomki namenjene otrokom. Ali se tu tudi izven delovnega zgodbe, bo v kratkem lahko vašo vzamejo v casa rada zadržujem. Eh, izšlo tudi v italijanskem roke tudi odrasli? Komu je ce pomislim, ugotavljam, in nemškem jeziku. Ob pravzaprav namenjena? da sem pravzaprav morala njegovem izidu smo avtorici Namenjena je vsakomur, ki Trst zapustiti, se od njega postavili nekaj vprašanj, na bi rad z neobremenjenimi oddaljiti, in da sem se zdaj katera je prijazno odgovorila. otroškimi ocmi pogledal vanj do ušes zaljubila. na svet in odnose v njem. Ali lahko glede bližnje Kako in kdaj je nastalo Vsakomur, ki si še dovoli prihodnosti pricakujemo besedilo za slikanico? Ali sanjati in ljubiti … ali pa je izid še kake druge vaše je na njegovo sestavo in na ta custva morda malce publikacije? Nam boste kaj izid morebiti vplivala tudi pozabil in bi si rad osvežil razkrili? pandemija s tem, da vas je spomin. Zdaj celovito uživam ta priklenila na dom? Kaj je botrovalo temu, da trenutek, ko prejemam prve Besedilo je nastalo pred ste se odlocili tudi za prevod odzive bralcev na sveže štirimi leti. Navdih se je mogoce najti vzporednice slikanice v italijanšcino in izdano slikanico. Novih porodil iz obcudovanja z daljavami, ki nas zdaj V naboru mojih svetov sta slikanice, katere - ce sem nemšcino? leposlovnih izidov še ni narave, jutranjega poslušanja locujejo, omejujejo in med drugim tudi ta dva, ki pravilno razumel - jih v Do odlocitve za prevod je na obzorju. Za zdaj sem pticjega šcebetanja, onemogocajo marsikatero ju omenjate, torej pisanje življenju velja gojiti? prišlo že na prvem srecanju predvsem v fazi, ko v misli opazovanja cudovitih bližino, vendar omenjena znanstvenih in strokovnih Želim si, da bi bralci sami z založnikom Francem nalagam številne nove vtise, jesenskih barv drevesne paralelnost je le slucajna. literarnovednih besedil, kjer razbirali vrednote, ki jih Merkacem. Zamisel se iz katerih bo, ce gre vse po krošnje. V medijih ste poznani je glasnejša racionalnost, ponuja zgodbica. Vsak naj je porajala pri njem, kar sreci, kdo ve, morda kdaj Dolgo casa sem namrec kot avtorica znanstvenih ter pisanje leposlovja, pri iz nje jemlje to, kar tisti hip potrjuje moj obcutek, da nastala še kaka zgodba. oboževala predvsem svet literarnih kritik. Z izidom katerem govori intimnejši najbolj potrebuje. Recimo, je eden redkih slovenskih Matej Caharija Uciteljski tovariš z dne 20. januarja 1902 poroca, da je prof. Franc Vodopivec praznoval petdesetletnico poucevanja. Naslov cesarskega svetnika mu je bil podeljen leta 1892. ’“’ ”  22. APRILA 2021 NOVI GLAS Kultura 11 Drugi redni obcni zbor Društva mladih Slovencev v Italiji DM+ Navezovanje novih sodelovanj pri oblikovanju skupne prihodnosti mladih Slovencev v Italiji V torek, 13. aprila 2021, 75 mladih. Društvo šteje strukture društva preko se namrec seznaniti z Ne nazadnje bodo clane dati težo predvsem takim je potekal drugi redni 64 clanov (starost: 16-35 teambuildingov. Zaradi mednarodnimi tokovi, ki pošiljali na mednarodne projektom, ki bodo izvedljivi obcni zbor Društva mladih let) in ima 20 aktivnih vsesplošnih prepovedi so se ticejo tako manjšin kot izobraževalne dogodke, ki jih kljub slabi epidemiološki sliki. Slovencev v Italiji DM+. odbornikov in sodelavcev. morali preklicati udeležbo mladinskega delovanja. prirejajo YEN in morebitne Clanom želijo nuditi možnost Predstavili so porocila o Delovanje društva se je na drugih mednarodnih V preteklem letu so spletli druge organizacije. izobraževanja na temo opravljenem delu v letu 2020, med lockdownom nekoliko izobraževanjih in dogodkih. nova partnerstva s sorodnimi Skupnost želijo neposredno ustvarjanja digitalnih vsebin organizacije YEN (Youth osebno rast clanov odborov navdihovanje, spoznavanje of European Nationalities) upocasnilo, saj so vecino Nekatere prirejene dogodke društvi in postali izredni clani in skupin (upravni odbor: in sodelovanje med partnerji, in Simon Rustia v imenu energij in financnih sredstev so prenesli na spletna mesta, mednarodne organizacije 9 clanov, nadzorni odbor: razmišljanje izven kalupov organizacije koroških namenili izobraževanju drugim so spremenili obliko, YEN (Youth of European 3 clani, odgovorna skupina ter spodbujanje kriticnega Slovencev SMO (Slovenske odbornikov, nakupu opreme, spet tretje pa jim je uspelo Nationalities). družbenih omrežij: 2 clana + 3 razmišljanja so odskocne mladinske organizacije). ki bo društvu služila v izpeljati v živo v septembru. Veliko pozornost bodo clani, multimedijska skupina deske vseh mladih, ki želijo Opravljeno delo v letu 2020 prihodnjih letih delovanja, Nacrt dejavnosti 2021 namenili ozavešcanju javnosti 2 clana + 4 clani) ter uvajali soustvarjati družbo in okolje, V letu 2020 je društvene oblikovanju celostne graficne Za letno temo 2021 so o razvojnih možnostih, ki jih nove clane. iz katerega izhajajo in v dogodke v živo obiskalo podobe in utrditvi notranje izbrali naslov Evropa. Želijo odpirajo evropski projekti. Ob vsem tem želijo letos katerem živijo. RAZISKAVA Inštitut za narodnostna vprašanja Vabilo na ogled spletnega Sejma s kavca O jeziku mladih v zamejstvu Uspeh romanov o K akšen je jezikovni istocasno želeli organizirati Jagodic navedel utrjevanje ta tudi mocno ogrožena. profil mladih v vseh posvet z mladimi. Tega je znanja slovenšcine znotraj Pomenljiv se ji zdi tudi naši polpreteklosti slovenskih zamejstvih (vsaj do danes) preprecila manjšine in pridobivanje podatek, da so samo (v Italiji, Avstriji, epidemija, tako da so se novih govorcev štirje mladi na vprašalnik na Madžarskem in vseeno odlocili, da zvezek slovenšcine. odgovorili v slovenskem pri Mladiki Hrvaškem)? S tem predstavijo vsaj spletno. Martina Piko - Rustia je jeziku, ostali so odgovarjali vprašanjem se je ukvarjalo Vodja projekta Vera povedala, da se v Avstriji v madžaršcini. Kljub V ponedeljek, 19. aprila 2021, in Slovenske prosvete ob vec raziskovalnih Kržišnik Bukic je razložila, situacija zelo razlikuje temu je dobra polovica je slovenski predsednik stoletnici požiga Narodnega inštitutov, ki so svoje kako je potekalo delo. glede na avstrijsko Koroško anketiranih mnenja, da Borut Pahor v Ljubljani sprejel doma in 90-letnici ustrelitve ugotovitve pod vodstvom V vsakem zamejstvu so in avstrijsko Štajersko. Za bo slovenski jezik ohranil pisatelja Marija Cuka, ki je ob bazoviških junakov. Inštituta za narodnostna poglobljeno intervjuvali od Koroško obstaja veliko vec isto število govorcev, slaba 100-letnici požiga Narodnega Založba Mladika bo z desetimi vprašanja združili v cetrti šest do osem mladih, ob raziskav. Poudarila je, da polovica pa jih meni, da zvezek širše raziskave tem pa so na vecjem vzorcu je slovenšcina omenjena bo slovenšcina izgubile z naslovom Mladi v poskrbeli za anketno v novi koroški deželni govorce, dokler ne bo slovenskem zamejstvu: raziskovanje. Terensko ustavi, vendar da tja ni popolnoma izginila. družbeni in kulturni anketiranje in intervjuvanje bila vkljucena kot drugi Barbara Riman je konteksti ter sodobni izzivi . jim je predstavljalo jezik dežele. Mladi se v raziskovala stanje na Na javni predstavitvi, osnovno ogrodje, v okviru Avstriji danes vedno bolj Hrvaškem skupaj z ki je zaradi epidemicne katerega so razvijali naseljujejo v mesta, kar Mojco Medvešcek. Število situacije potekala spletno, raziskavo. predstavlja nove izzive za govorcev slovenšcine se na so sodelovali predsednica Od raziskovalcev je prvi slovenšcino. Razložila je, tem podrocju zmanjšuje. Inštituta za narodnostna spregovoril Devan Jagodic da jih vecina zelo dobro Hrvašcina je bila v casu vprašanja Sonja Novak s Slorija, ki je orisal govori nemško narecje, Jugoslavije privilegiran Lukanovic, vodja projekta stanje mladih Slovencev pa tudi slovenska narecja. jezik na tem obmocju, Vera Kržišnik Bukic, v Italiji. Z njim je pri Za knjižni jezik je 70 kar se še danes pozna. direktor Slovenskega raziskavi sodelovala tudi odstotkov anketirancev Slovenski jezik se govori raziskovalnega inštituta v Zaira Vidau. Dejal je, odgovorilo, da ga dobro predvsem v društvih, ki Trstu (Slori) Devan Jagodic, da pri nas slovenšcina obvladajo. Slovenski jezik jih je na Hrvaškem 18. 80 Martina Piko - Rustia s izgublja vitalnost. Med je sicer najbolj prisoten odstotkov anketirancev doma v Trstu lani pri založbi svojimi uspešnicami od 22. Slovenskega narodopisnega 60 anketiranci, ki so jih v kulturnih in športnih je kot materni jezik Mladika izdal roman Crni do 25. aprila sodelovala pri inštituta Urban Jarnik zajeli v raziskavo, jih društvih. Martina Piko -izbralo hrvašcino, obroc. Ob tej priložnosti je vseslovenskem spletnem v Celovcu (pri raziskavi je bilo le 38 odstotkov Rustia je naglasila pomen, odnos do slovenskega avtor poklonil predsedniku še dogodku Sejem s kavca (www. je z njo sodeloval tudi takih, ki prihajajo iz ki ga imajo slovenske jezika pa je tam slab. italijanski prevod tega dela, ki sejemskavca.si). Na njem Milan Ubid s Slovenskega popolnoma slovenskih posojilnice, saj se tudi tam Raziskovalki sta ugotovili, ga je oskrbela Martina Clerici bodo mogoci spletni nakupi znanstvenega inštituta v družin. Vecina jih je tudi v veliki meri uporablja da se mladi jezikovno in je pri Mladiki ravnokar izšel iz izbora vec kot 500 knjig Celovcu), Katalin Munda ocenila, da je njihovo slovenski jezik. Kar pa je prilagajajo situaciji in da ni pod naslovom Fiamme nere. nad 50 slovenskih založb Hirnök, ki je raziskovala znanje slovenšcine slabše problematicno, je to, da se medgeneracijskega prenosa Roman pisatelja Dušana (iz zamejstva bo sodelovalo Porabje, in Barbara Riman, od znanja italijanšcine. mladi v šolah med seboj jezika. Poleg tega imajo Jelincica Šepet nevidnega tudi Založništvo tržaškega ki je predelala stanje na Kar pa je Jagodic poudaril pogovarjajo v vecinskem na Hrvaškem skromno morja, dvanajst tablet svinca, ki tiska), in to po ugodnih Hrvaškem. kot dobro, je to, da jeziku, prav tako spremljajo ponudbo medijskih vsebin. govori o naslednjem obdobju, sejemskih cenah ter z enotnim Sonja Novak Lukanovic imajo mladi pozitivna v glavnem vecinske medije, Ob koncu srecanja so na tigrovskem uporu proti odpošiljanjem. je uvodoma dejala, da stališca do jezika in da slovenske tednike pa samo inštitutu potrdili, da bi raznarodovanju in o liku ter Tiste dni bodo med 12. in 17. je to vecletni projekt, slovenšcini napovedujejo v primeru, da porocajo o bilo treba take raziskave trpljenju Zorka Jelincica, pa uro na voljo tudi sejemske ki obravnava mlade v svetlo prihodnost. Kot njihovih dogodkih. opravljati še naprej, da doživlja te dni delno objavo v telefonske številke sodelujocih zamejstvu. Cetrti zvezek so možnost, ki bi jo morala Katalin Munda Hirnök je bi ves cas vedeli, kakšno obliki podlistka v osrednjem založnikov za svetovanje koncali že novembra 2019, ubrati slovenska skupnost razložila, da je danes v je stanje v slovenskih slovenskem dnevniku Delo. pri nakupu knjig, vprašanja, a so z javno predstavitvijo v Italiji za upocasnitev Porabju nizka vitalnost zamejstvih. Roman je osvojil lanski morebitne predloge in klepet nekoliko pocakali, saj so izgube govorcev, pa je slovenskega jezika in da je UP literarni natecaj Mladike v živo. 12 Kultura ZALOŽBA MLADIKA Slikanica za otroke Evelin, Peter in strašni koronavirus E pidemija koronavirusa tistega groznega trenutka, se borita in za dosego vecjega v katerem živimo. Kot v covid-19 nas še vedno ko se v njunem mestu pojavi ucinka prosita tudi druge pravljici si tudi mi srcno trdno drži uklešcene v svojem “cisto majhna pikica”, virus, otroke, naj se jima pridružijo želimo, da bo vendarle žarko smrtonosnem oklepu in ki povzroca kašelj, vrocino v tem boju proti “Goljatu”. sonce zdravja spet zasijalo nam ne dovoljuje, da bi se ... Sprva se ljudje ne zmenijo Urok zacne res delovati, nad nami in pregnalo vse kot nekdaj družili in imeli zanj, a polagoma se ta virus a žal se ljudje predcasno strašljive, crnoglede misli. stike z bližnjimi, s prijatelji, veca in veca in postaja vse bolj veselijo in delajo racune brez Pomenljiva, zelo “stvarna” celo z domacimi ne, ampak hudoben in strašljiv. V svoji krcmarja. Koronavirus se je zgodbica, ki ne olepšuje zahteva, da vselej upoštevamo castihlepnosti in nadutosti poleti potuhnil, na jesen pa resnicnih dejstev, je res zelo varnostno razdaljo in da primerna pri razlagi otrokom, ticimo karseda cim bolj doma. kaj je sploh ta hudi virus, kako To osamitev in oddaljenost se je razvil in kako se lahko od vrstnikov cutijo tudi pred njim zašcitimo in ga najmlajši clani naše družbe, dokoncno premagamo. saj se ne morejo prosto igrati Lara Spinazzola si zasluži s prijateljcki. Tudi oni se iskren aplavz za svoje morajo v vrtcu in šoli strogo pisanje, ki otrokom nic ne držati navodil, medtem ko prikriva, ampak jim jasno in tako zelo potrebujejo bližino odkrito pojasnjuje situacijo, drug drugega, tudi za osebno v katero smo zašli. Obenem in osebnostno rast. Pri tem pa jim vliva v krhke in nežne še posebno pogrešajo toplino duše veliko upanja, da bomo ljubljenih nonotov, ki se znajo ob koncu tega trdega boja na poseben nacin približati vendarle zmagovalci. Kot v svojim dragim vnukom in jih vseh dobrih zgodbah tudi pocrkljati, ko žalost prekrije v tej dobro premaga zlo in njihova vedra licka. Koliko prevlada nad njim. In to je bodo današnje razmere najpomembnejše. Otrok mora vplivale na njihov duševni imeti upanje in mora zaupati razvoj, pa se bo verjetno v zdravnike-strokovnjake, saj pokazalo cez cas. Gotovo bo nas le oni lahko pospremijo iz v njih ostala neka neizbrisna tega mracnega tunela. senca, ki jih bo morda Drobna, triindvajset strani spremljala vse življenje in obsegajoca knjižica, je pogojevala njihova ravnanja. skuša zavladati svetu, spet privihral, mocnejši kot zelo privlacna tudi zaradi Kako naj otroku sploh povezne si krono na glavo ter prej. Otroka mu ne moreta licne likovne opreme, razložimo ta nenavadni cas in se proglasi za Koronavirus. vec kljubovati z urokom, za katero je poskrbela vse te zdravstvene okolišcine, Ljudje se ga zmeraj bolj bojijo. potrebujeta pomoc mojstra sama avtorica. Ilustracije ki zahtevajo previdnost in Da bi se zašcitili pred njim, Zdravnika. Ta po velikem nocejo razkazovati nekega nic koliko prepovedi, da bi ga zaprejo šole, vrtce, parke trudu vendarle pripravi zapletenega umetniškega cim manj obremenjevali in in druge ustanove. Vsak se zdravilni napoj. Kdor ga izražanja, ampak se z vešco bi iz njega pregnali strah in poskrije, kot ve in zna, na spije, se obda z nevidnim, roko cim bolj iskreno in tesnobo, ki ju gotovo obcuti? svojem domu. Medtem pa neprebojnim šcitom. Tako prisrcno približati otroški Vse to je imenitno uspelo Lari virus nemoteno razsaja in seje prebivalci mesta dokoncno ustvarjalnosti. Spinazzola, avtorici privlacne preplah. Tudi Evelin in Peter premagajo zlobneža. Nad Knjižico Evelin, Peter in slikanice Evelin, Peter in strašni sta zaprta med domacimi mesto spet zasije sonce srece strašni koronavirus toplo koronavirus, ki je izšla pri stenami. Najbolj žalostna in seveda svobode gibanja! priporocamo v branje. Zelo založbi Mladika v lanskem, sta zato, ker ne moreta k Srecen konec zgodbice prikupna je tudi njena cena prvem letu pandemije. nonotom, ker bi morda skupaj navdaja z veselim (7 evrov). Otroci bodo gotovo Protagonista zgodbice sta z njima smuknil v njihovo razpoloženjem tudi starejše z veseljem sprejeli ta lepi sestrica Evelin in bratec Peter. hišo še ta neusmiljeni virus, bralce, ki resnicno upajo, da knjižni dar, ki bo vsem (tudi Vesela sta in razigrana. Evelin ki najraje napada starejše. jih bodo cepiva kot carobni odraslim!) razjasnil oko. je že šolarka, Peter pa je Domenita se, da se bosta napoj iz pravljice rešila iz Knjigo je graficno oblikoval mlajši in ga starši prepušcajo proti njemu borila s carobnim stiske. Danilo Pertot, njen izid pa v varstvo nonotom, ki ga urokom, katerega sestavine Avtorici Spinazzola je izvrstno sta podprla Urad Vlade RS za imajo srcno radi kot on njih. so super moc cistih rok, super uspelo opisati obcutke, ki Slovence v zamejstvu in po Oba rada uživata prosti cas šcit v obliki maske, super moc smo in jih še obcutimo ob svetu ter Avtonomna dežela v parku, kjer se lahko prosto ostajanja doma in super moc tej neizprosni pandemiji. Furlanija Julijska krajina. igrata. Vse poteka srecno do pozitivnih misli. Neustrašno Znala je tudi ustvariti ozracje, Iva Koršic 22. APRILA 2021 NOVI GLAS NOVOSTI PRI GORIŠKI MOHORJEVI DRUŽBI iz vetra in sanjdi vento e di sogni Erika Fornazaric Medetnicna integracija vlokalnem okolju Dejan Valentincic V samostojnostije moc Marjan Drufovka Zapustil je izjemno umetniško dedišcino V letošnjem februarju se je v 87. letu starosti poslovil dramski igralec Danilo Benedicic (1933-2021), ki je bil skoraj štiri desetletja clan SNG Drama Ljubljana in v njej odigral vec kot 150 velikih in stranskih vlog in tako ustvaril nepozabne like. Njemu (o njegovi gledališki poti smo v našem tedniku že pisali), prejemniku Borštnikovega prstana, “krone igralskih nagrad”, ki je zapustil izjemno umetniško dedišcino in bil cuteca osebnost, je ljubljanska Drama v slovo priredila spletni spominski vecer 31. marca 2021. Posnetek, na katerem so tudi fotografije iz predstav in filmov, v katerih je igral, pa tudi izseki iz pogovora z njim, ki ga hrani Slovenski gledališki inštitut (SLOGI), je še zmeraj na ogled na Yutube kanalu ljubljanske Drame. O skupaj preživetih poklicnih letih pa tudi o prijateljevanju izven odrskih desk so spregovorili Igor Samobor, kolega in umetniški vodja najpomembnejše gledališke hiše v Sloveniji, in soigralci Saša Pavcek, Marijana Brecelj, Kristjan Muck, Jurij Soucek, Zvone Hribar in Boris Cavazza. Vsi so poudarili njegovo skromnost in prijaznost. Igor Samobor je Benedicicu, enemu od velikanov Drame, posvetil tudi pesem Srecka Kosovela O, saj smrti ni. O njem je med drugim povedal, da je znal vzbuditi “velik, nalezljiv smeh” in da bo zmeraj pod kupolo Drame in da bo živel z njim, dokler bo sam delal. Saša Pavcek se je Benedicica spomnila kot “zlatega cloveka in cudovitega soigralca”, in predanost, vselej brez kanca nastopaštva, je na poseben, njemu lasten nacin ocarala publiko in s svojo umetnostjo tudi nas, njegove kolege”, je povedal Kristjan Muck. “Ni prav, to ni prav, preprosto, ni prav! Od treh, ki smo v Stari gardi sedeli na klopci v parku, sem obsedel sam in premišljujem, kako je vse skupaj cudno ...”, je dejal Jurij Soucek in dodal, da bolj prijaznega cloveka kot Danila igralca si težko zamislimo. “Bil je prijazen, ljubezniv, zvest, zanesljiv”, je naglasil Soucek. Zvone Hribar se je Benedicicu zahvalil “za vse lepe nasvete, iskrive misli, iskrene nasmehe: Naj ti bo lepo, tam gori, nekje, kjerkoli že si.” “O tebi ostajajo dragoceni gledališki spomini, v katerih je tudi del mene. Ostal boš dobrohoten, dobrodušen, duhovit in vedno nasmejan kolega”, je iskreno dejal Boris Cavazza. Po prisrcnih spominskih utrinkih so si gledalci lahko ogledali trpko dramo, s sicer duhovitimi prebliski, Prva klasa (Classe di ferro) Alda Nicolaja, v prevodu NatašeSlavinec in Nade Šumi. Na malem odru ljubljanske Drame je v režiji Jožeta Babica premiero doživela 28. septembra 1991. V vlogah treh upokojencev, ki se nakljucno srecajo na klopci v parku in si po malih zacetnih lažeh priznajo, kako jim je hudo, ker obcutijo, da so v breme hceram in sinovom, ter kako jih muci osamljenost, so v lepo zamišljenih kostumih Marije Vidau nastopali Jurij Soucek, Danilo Benedicic in Iva Zupancic. Posnetek je bil s 150 ponovitve ganljive predstave, ki je odslikavala mojstrske igralske pristope znanih in uveljavljenih dramskih umetnikov. Spomnimo naj, da je isto predstavo v sezoni 1975/1976 postavilo na oder tudi Slovensko stalno gledališce v režiji nedavno preminulega Maria Uršica. V njej so igrali Silvij Kobal, Jožko Lukeš in Mira Sardoc, nekdanji stebri traškega gledališca. Kot odrski bisercek se je predstava zalesketala tudi na domacem ljubiteljskem odru v izvedbi dramskegaodseka PD Štandrež. Like treh upokojencev so pod natancno in obcutljivo režijsko roko Janeza Starine pretresljivo odigrali Božidar Tabaj, Marko Brajnik in Majda Zavadlav. Predstava, katere premiera je bila 7. februarja 2004, je bila na 42. Linhartovih dneh razglašena kot najboljša ljubiteljska predstava na Slovenskem v tistem letu. Doživela je 33 ponovitev. Ta uspeh je štandreški dramski odsek popeljal na gledališke vršace in igralci so upraviceno še danes ponosni na ta doseženi cilj. Iva Koršic 22. APRILA 2021 NOVI GLAS Tržaška 13 Spletni ponedeljkov vecer DSI Dokument Izjava SAZU o slovenski spravi T ri desetletja so mimo, odkar so se sanje Slovencev uresnicile in smo dobili svojo samostojno državo. Toda prebivalci Slovenije še vedno niso med seboj spravljeni. Polovica se jih v svoji domovini še vedno pocuti kot drugorazredne in zapostavljene in ena preselilo iz Peterlinove dvorane na splet in svoj ponedeljkov vecer posvetilo temi, ki ocitno vzbuja veliko zanimanje, saj je spletni okrogli mizi sledilo res lepo število gledalcev oziroma poslušalcev (okoli 80). Gre za Izjavo SAZU o slovenski spravi, za dokument, ki so ga clani Slovenske akademije znanosti in umetnosti izdali pred dobrim mesecem dni. Svojo prisotnost je sicer napovedalo pet clanov delovne skupine, ki je Izjavo pripravila, žal pa se dva izmed njih nista mogla udeležiti srecanja. Vsekakor pa so sodelovali na okrogli mizi in odgovarjali na vprašanja, ki jih je postavljal novinar Martin Brecelj, trije imenitni gostje, in sicer predsednik SAZU, zgodovinar, akademik dr. Peter Štih, zgodovinar dr. Peter Vodopivec in teolog, dr. Jože Kraševec. Vsi trije so poudarili, da so z Izjavo skušali preseci zgodovinsko razklanost Slovencev. Takoj po njegovi objavi pa je dokument izzval poleg nekaterih pozitivnih tudi vec negativnih odzivov. Z organizacijo vecera so organizatorji DSI zato želeli dobiti jasnejšo sliko in boljše razumevanje tega dokumenta in z izbiro teme ocitno zadeli v živo, ce upoštevamo veliko število tistih, ki so okrogli mizi sledili. Kot je razložil dr. Štih, ima dokument doloceno zgodovinsko ozadje. Na temo sprave so razpravljali Dr. Peter Štih že na simpoziju junija lani, naslonili pa so se tudi na nekatere predhodne izjave, npr. na izjavo o kršenju clovekovih pravic v drugi svetovni vojni in po njej. Zanjo si je prizadeval takratni predsednik SAZU, akademik dr. Trontelj, vendar formalno ni bila nikoli izglasovana (ob cemer je dr. Štih izrazil zacudenje). Ob izkopu žrtev v Hudi jami so izdali še izjavo z naslovom Pravica do groba. Izjava SAZU o slovenski spravi je sad piljenja, dodajanja in crtanja v želji, da bi dokument ustrezal cim vecjemu številu clanov Akademije. Po besedah dr. Štiha ji daje legitimnost vecina clanov Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki je zanjo glasovala. Ker imajo Slovenci razklan zgodovinski spomin in zelo razlicne poglede na polpreteklo zgodovino, so avtorji v dveh tipkanih straneh tega dokumenta skušali najti tocke, v katerih bi lahko imeli enotno, skupno stališce o temeljnih eticnih vrednotah, na podlagi katerih bi se lahko zedinili. Po besedah dr. Štiha gre za sodbe in razlocevanja, ki temeljijo na obcecloveških vrednotah. Gre npr. za pojmovanje upora: ce priznavamo pravico upora proti okupatorjem, moramo priznati tudi pravico do upora proti komunisticnemu revolucionarnemu terorju. Za neeticno dejanje imajo tako sodelovanje z Dr. Peter Vodopivec okupatorjem z orožjem (dr. Štih je poudaril, da so vzeli v poštev edino sodelovanje z orožjem), obenem pa prav tako obsojajo kot neeticno dejanje-izkorišcanje spontanega upora okupatorju za komunisticni prevzem oblasti. Obenem obsojajo prav vse zlocine in še posebej imajo za skrajno zavržna dejanja vse množicne umore v casu miru po drugi svetovni vojni. Po besedah dr. Štiha pa se namenoma niso dotaknili problema, kaj je bilo casovno prej: ali je bilo prej nasilje komunisticnega terorja ali prevzem orožja od okupatorja (ker naj bi bil razkol v mnenjih pri tem še prevelik). Prav tako se niso spušcali v analize, koliko je bilo žrtev na eni ali na drugi strani: zavestno jih niso omenjali, ker naj bi bila stališca o tem še vedno zelo deljena. Eticno izhodišce, ki so ga vsi delili in na katerem so lahko gradili izjavo, pa je, da sta oba upora opravicena, tako samoobramba pred revolucionarnim komunisticnim terorjem, kot tudi pred okupatorjem - vsak ima pravico do upora. Na direktno vprašanje moderatorja, ali bi lahko zgodovinska stroka naredila kaj vec za preseganje sprtosti, je dr. Vodopivec odgovoril, da je razumljivo, da so v njegovi stroki, kjer desetletja ni bilo mogoce svobodno javno razpravljati, mnenja deljena. Do 80. let prejšnjega stoletja Dr. Jože Kraševec je bilo zgodovinopisje izrazito enostransko; po mnenju dr. Vodopivca pa je bilo v zadnjih 40 letih opravljenih veliko študij, ki so segle tudi na podrocja, ki jih prej niso obravnavali. Po njegovem mnenju je krvava preteklost iz 2. svetovne vojne še vedno predmet politicnega boja. Zgodovinar misli, da so med Slovenci besede o dejstvih, ki jih omenja dokument: “Na obeh straneh so bili storjeni tudi številni zlocini, med njimi po svoji strahovitosti izstopa poboj tisocev domobrancev in civilistov, ki ga je komunisticna oblast zakrivila brez kakršnegakoli sodnega preverjanja njihove krivde” - danes “široko sprejeta”. Glavni vzrok spora pa po njegovem še vedno povzroca vprašanje, kdo je bil za vse kriv. Na podlagi raziskav so avtorji dokumenta ocenili, da sta za spopad in nasilje med vojno krivi obe strani. Odgovornost in krivdo za zlocine in množicna pobijanja po vojni pa seveda nosi samo ena stran, to je komunisticna oblast (in sicer ne le tista v Beogradu). Glede pouka pri zgodovini in informaciji o tragicnem zgodovinskem poglavju slovenske zgodovine pa po njegovem ne gre s tem obremenjevati mladih ljudi, ki izhajajo iz razlicnih realnosti, in zato je po njegovem najbolje, ce se ucitelji omejijo na stvarne podatke ali pa jim strašljive dogodke skušajo približati preko literarnih del. Povedal je, da je treba razumeti izraz “razklan spomin” v metaforicnem pomenu: spomini so vezani na osebno doživeti dogodek in so torej razlicni; po skoraj 80 letih od tragicnih dogodkov iz krvavega casa po 2. svetovni vojni pa gre predvsem za posredovane spomine, iz raznolikih družinskih izrocil, razlage pa so povezane z našim doživljanjem sodobnosti. Mnenje o dogajanju iz 2. svetovne vojne ostaja v Sloveniji obremenjena tema in mnogi ostajajo po njegovem zakoreninjeni na stališcih prednikov zmagovalcev ali poražencev. Priznal pa je, da mora slovenska zgodovinska stroka v Sloveniji še marsikaj raziskati: manjka pa pripravljenost na odprt, argumentiran dialog razlicno mislecih, tudi zaradi politicnega boja. Z izjavo bi želel preseci to stanje. Dr. Kraševec je mnenja, da namen Izjave SAZU o spravi ni v tem, da bi se z njo vsi strinjali; po njegovem je njena naloga ta, da pride do sprejema pojma sprave kot vrednote v vseh segmentih življenja. Sam trdi, da je to najvec, kar se da kateremukoli narodu ponuditi; nasprotje tega pa je skrajna katastrofa. Pojem vrednote, ki je veckrat omenjena v besedilu dokumenta, po njegovem temelji na idealih, ki se v veliki meri cloveku ne uresnicijo. Clovek stalno hrepeni po preseganju vseh alienacij, želi notranji in zunanji mir, želi biti konstruktiven in ustvarjalen. Vprašal se je, kaj naj clovek torej stori, ko se znajde v konfliktu, ko je npr. v podrejenem položaju in je žrtev okupacije? Sv. Pismo opisuje dva taka primera, vzeta sta iz preroka Jeremija (ko so Izraelci v podrejenem položaju z mocnejšo velesilo Asircev) in preroka Izaija (ko Izraelce ogrožajo Babilonci). Oba sta prepricana, da ko mocnejša država napade šibkejšo, se ta ne sme upirati, saj bi jo mocnejša unicila. V tej situaciji mora ubrati drugo strategijo - z mirnim iskanjem rešitev, v skrbi, da reši življenje cim vec ljudem (in v zavesti, da v loku ok. 70 let v zgodovini vsaka velesila propade). V tej izbiri seveda ne gre za kolaboracijo, ampak za iskanje strategij za preživetje lastnega naroda. Glede sprave dr. Kraševec meni, da je bila pieteta do mrtvih od nekdaj prisotna v vseh kulturah, saj je bilo v celi zgodovini vedno v cloveku prepricanje, da obstaja nekaj višjega od nas in da ni dobro vzeti pravico v svoje roke. Odpušcanje je zato možno, saj clovekovega dostojanstva ne more nihce, niti z umorom uniciti. Kot pravi Platon, so žrtve v vsakem primeru glede tega na boljšem kot njihov morilec. Po pricakovanjih je Izjava imela številne pozitivne odzive in mnoge kritike. Izjavo so podprli predsednik Borut Pahor, krovna organizacija iz zamejstva SSO, Škofovska konferenca, ali posamezniki, kot Marko Kerševan, Krivic Matevž, Žiga Turk, ali razne ustanove itd. Do nje pa so bili kriticni nekateri pripadniki obeh politicnih opcij, npr. NOB, SKGZ, ali vidne osebe, kot Anton Bebler. Dr. Štih meni, da so kritike iz obeh politicnih opcij znak, da so na dobri poti. Obenem se ne strinja z mnenjem, da naj bi izjava favorizirala poražence iz 2. svetovne vojne. P.in V rojanski cerkvi maša zadušnica za pokojnega msgr. Franca Voncino Nadgradili bomo njegovo dragoceno delo N adaljevali in nadgradili bomo dragoceno delo, ki ga je msgr. Franc Voncina opravil v korist slovenskih vernikov v Rojanu in na Tržaškem nasploh. Ta obljuba, ki je bila izrecena v petek, 16. aprila 2021, v rojanski cerkvi, predstavlja verjetno glavno sporocilo udeležencev maše zadušnice za pokojnega duhovnika msgr. Voncino, ki se je poslovil 30. marca. Bogoslužje, ki ga je spremljalo izvajanje domacega cerkvenega pevskega zbora, so darovali duhovniki Jože Bajzek, Anton Bedencic in Franc Pohajac. Kot po predpisih zoper širjenje pandemije so se sv. maše ob varni razdalji udeležili župljani, prijatelji in znanci priljubljenega župnika. Openski duhovnik je uvodoma poudaril pastoralno modrost, skromnost in skrb, ki jih je pokojnik oznanjal pri daritvah. Pozitivne in spodbudne besede msgr. Voncine so prek Radia Trst A ob nedeljah zjutraj iz rojanske cerkve prihajale v številne domove. “V njegovem glasu se je cutilo, kako mu je bilo pri srcu, da je ljubezen bistvena,” je naglasil g. Pohajac, ki je pocastil spomin msgr. Voncine s tem, da je prebral utripa evangelija, ki ju je pokojnik podal julija lani: v prvem se je navezal na sv. Cirila in Metoda, ki so ju naši predniki sprejeli z veseljem, v drugem na sv. Mohorja in Fortunata, ki sta v naše kraje prišla iz Ogleja in katerima je posvecena rojanska cerkev. Vikarja za slovenske vernike tržaške škofije g. Bedencica in msgr. Voncino je združeval izvor iz delavskih cetrti. Skupaj sta nacrtovala, razmišljala in uresnicevala razna srecanja. “Bil je preprost in je znal sprejemati naloge,” kot takrat, ko je, “ker je zaupal”, celih 28 let predsedoval Marijanišcu na Opcinah. “Z njim je bilo lepo sodelovati,” je poudaril salezijanec, ki bo pokojnega duhovnika, “ki se je znal žrtvovati in drugim pomagati,” nadomestil pri vodenju Slovenskega pastoralnega središca v ulici Risorta. Zadnji je udeležencem bogoslužja spregovoril župnijski vikar pri Sv. Jakobu Klemen Zalar, ki se je spomnil, kako mu je pokojnik posredoval veliko koristnih poklicnih nasvetov in znanja, za kar mu je izredno hvaležen. Svojega službenega kolego, s katerim je bil prijateljsko povezan, je duhovnik predstavil kot cloveka, ki je med drugim znal s primerno spodbudo tudi poskrbeti, da so se zadeve z mrtve tocke koncno le premaknile. Pokojniku je pred smrtjo tudi v imenu slovenskih vernikov obljubil, da bodo “peljali naprej, nadgradili, in ce kaj ne bo šlo, tudi spremenili, kar je monsinjor zapustil.” G. Voncina je veckrat g. Zalarju objasnil, da slovenski duhovniki v mestu predstavljajo “božji blagoslov”. Mch 22. APRILA 2021 14 Tržaška NOVI GLAS POGOVOR Peter Grusovin, urar Že v mladih letih me je ocaral svet ur R olli-Poniz je zgodovinska draguljarna in urarna v središcu Trsta (Korzo Umberto Saba 31), ki je bila ustanovljena leta 1942 in še danes velja za pomembno središce za prodajo draguljev in ur, a tudi popravila ur. Družina, ki jo vodi, se zavzema, da bi obdržala elegantno sorazmerje med klasicnim oz. tradicijo in sodobnimi težnjami. Že ob vstopu zadiši po profesionalnosti in trgovini? Ima vsak svojo vlogo? Skupno smo v osmih. Poleg mene in žene so še sin Martin in seveda družinski steber Franco ter štirje uslužbenci, Daniele, Marco, Cristina in Elizabeta. Vsak pa ima svojo vlogo. Jaz, sin, tast in še en uslužbenec se v glavnem ukvarjamo s popravili. Po potrebi smo tudi v trgovini. Trije, moja žena in dva uslužbenca, skrbijo za knjigovodstvo (tudi žena je po potrebi v trgovini). Ena uslužbenka pa je stalno v trgovini. Kaj nudite strankam? Trgovina je klasicna draguljarna, v kateri lahko stranke kupijo zlate in srebrne izdelke, kot npr. ogrlice, uhane, prstane, zapestnice, v bistvu raznovrstne modne nakite. Smo pa tudi urarna in zato prodajamo in popravljamo ure. To je bolj moj svet. Te je ta svet od nekdaj zanimal? Ja, seveda, kot sem povedal, so me nekateri življenjski dogodki in izbire gotovo mocno preusmerili na to pot. Mogoce, ce bi žena ne imela družinske urarne, bi se ne zacel ukvarjati s to dejavnostjo, tega zdaj ne morem vedeti. A že v mladih letih so me ocarale ure. Imel sem jih vec in jih že takrat razstavljal, ponovno sestavljal in jih zaradi tega veliko tudi pokvaril. Obcudoval sem mehanizme in njihovo natancno delovanje. Zato sem takoj sprejel tastovo povabilo, da bi pomagal v delavnici. Urarsko podrocje je “plemenit” svet, popravila še bolj ... Kako si se naucil popravljati ure? Si obiskoval kakšen tecaj? V bistvu sem samouk, vecji delež in skrivnosti te posebne obrti pa me je naucil prav Laurin oce Franco. Tecajev nisem obiskoval, kajti so zelo dragi, trajajo vec let in niso v bližini (v Milanu ali Švici). Veliko se nauciš s prakso, ko spoznaš mehanizme, posamezne dele in kako ura pravzaprav deluje. Kot pri vsem se zato uciš tudi ob napakah. Najprej se zacneš ukvarjati z enostavnimi urami, potem pa spoznaš bolj komplicirane mehanizme, ki imajo vec sestavnih delov. Priznati moram, da me po vseh teh letih nekatere ure še vedno presenecajoin vedno izvem in se naucim kaj novega. Osnova ure je navadno podobna, so pa nekateri izdelovalci, ki posamezne dele premaknejo in obrnejo na druge nacine, tako se obicajno delo lahko zakomplicira. Tehnika je priskocila vsekakor na pomoc, saj imamo zdaj vsi pri roki pametne telefone, ki imajo fotografski aparat. Ce je ura nova ali posebno zapletena, ob razstavljanju poslikamo posamezne delce, da ne bi slucajno pozabili, kje so bili namešceni. Ko sem te zadnjic obiskal (sicer pred pandemijo), si imel ogromnega dela. Znani ste namrec tudi po popravilih. Niso vsi urarji izurjeni v tem, kajne? Tocno tako. Vecina ljudi misli, da so urarne trgovine, v katerih tudi popravljajo ure, a ni tako. Vcasih je morda bilo res, zdaj pa je takih urarn res malo oz. vedno manj in mi smo eni od teh. Popravljamo vse ure, ki nam jih stranke prinesejo v trgovino; k nam prinašajo tudi ure iz drugih trgovin v deželi in ne samo, saj smo tudi uradni servis ur Citizen, zato nam prihajajo ure s cele Italije. Vcasih je bilo deset takih servisov za to znamko in mi smo bili odgovorni le za FJK in Veneto. Zdaj pa nas je le pet in si delimo celo Italijo. Neverjetno ... Kaj pomeni to v številkah? V številkah pomeni, da dobimo od 12 do 30 paketov na dan in jih prav tako pošiljamo od 12 do 30 na dan nazaj v trgovine. Popravimo približno med 15 in 25 ur na dan, kar na koncu leta postane pomembna številka. Delo je zato kar pestro, tako v delavnici kot s knjigovodskega vidika. Kvarcna ura ali mehanska ura? To so pa nevarna vprašanja. Vsaka ima prednosti in slabosti. Kljub široki priljubljenosti sodobnih elektronskih izdelkov ima tradicionalna mehanika še svoje zveste oboževalce. Jaz sem eden od teh. Quartz ure so natancnejše, mehanske ure pa so brezcasna klasika urarstva. Ce upoštevamo ceno, pa so mehanske dražje od serijsko izdelanega kvarca, ceprav lahko v obeh kategorijah najdete tako visoko kot tudi nizko kakovost. Ko smo že pri drznih vprašanjih, te vprašam še to: a so švicarske ure res najboljše? Na to vprašanje pa bom odgovoril bolj odlocno, z zanikanjem. Mislim, da so Japonci res mojstri na tem podrocju, predvsem ce govorimo o srednje­visoko kakovostnih urah oz. komercialnih. Te so res najboljše v razmerju kvalitete in cene. Ce govorimo o elitnih urah, pa je drugace, a to je podrocje le za nekatere “srecneže”. Vse ure pa imajo ali švicarski ali japonski mehanizem. Kako pa gledaš na moderne ure, tiste, ki jih imenujemo “smart”... Verjetno nisi navdušen, kajne? Nisem ne. To je moda trenutka in zelo majhen odstotek ljudi res rabi tako uro. Je prakticna predvsem za športnike in za dolocene športne discipline, ker ima veliko funkcij, ki so lahko zanimive, da natancno spremljamo dolocen trening. Izven tega je popolnoma nepotrebna, saj je klasicna ura bolj prakticna in za vsakdanje življenje pametna ura ni potrebna, ker je itak povezana na telefon, ki ga imamo vedno pri roki. Ce dodamo, da jo je treba napolniti enkrat na dan ali celo veckrat, se sploh ne splaca. Mislim, da jih ima vecina ljudi že v predalu doma. Si opazil kakšen padec v prodaji ur? Ja, ne moremo mimo tega, da so pametni telefoni nadomestili ure. V zadnjih letih pa opažam, da se tudi mladi bolj zanimajo za “stare” mehanizme. Po velikem padcu se je interes nekako ustavil in se zdaj mogoce celo spet viša. Zdaj pa cisto drugacno vprašanje. Kako je s slovenšcino v središcu Trsta? Vi se imate seveda za slovensko trgovino, kajne? Ja, tako je, od osmih nas sedem govori slovensko. V naši trgovini je vec slovenskih napisov, tako so npr. že navodila in urniki ob vstopu dvojezicni. Mi se v trgovini pogovarjamo v slovenšcini, tako da ljudje vedo, da je servis slovenski in italijanski. Sin pa dobro govori tudi angleško in smo zato pripravljeni, tudi ce vstopi kak tujec oz. turist. Kljub temu se obcasno zgodi, da se tržaški Slovenec slucajno zave, da govorimo slovensko in se zacudi. Dvojezicni napisi niso nakljucje, jim odgovorim obcasno. Po moje je v središcu Trsta še veliko slovenskih trgovcev, a ne vemo, da so, ker je to dejstvo premalo ocitno ali celo neopazno. Tudi meni se zgodi, da vstopim v trgovino in slucajno izvem po toliko letih, da so v njej Slovenci. Mislim, da bi lahko bili vsi bolj zavedni in da bi bilo tako jasno, da je Trst tudi slovenski. Menim, da nas je vec, kot si vcasih bili odprti zaradi popravil, trgovina pa je bila zaprta. Bili smo med srecneži. Dela pa je bilo manj, strank seveda tudi in prav zato smo se tudi mi vrstili na delu. Upamo, da bo zdravstvena kriza cim prej mimo in da bo življenje steklo spet z neko normalnostjo in z njim tudi dejavnosti. Nekateri trgovci so se znašli res v velikih težavah. Matevž Cotar 22. APRILA 2021 NOVI GLAS Tržaška 15 Codice Bic: CCTSIT2TXXX Predavanje spletne Akademije ZSŠDI Misijonski krožek Rojan Misijonski krožek Rojan je ul. Cordaroli 29 prejel: 34135 Trst Ženske in šport pri nas K Za misijone: Fani Zupanic 10,00 Za Društvo Rojanski Marijin €, v spomin na Danielo Pisani dom daruje Iza Arban 30€ akšno vlogo odigravajo dušo namiznega tenisa pri tudi dva velika kristalna odlocitev, saj sem bila takrat 100,00 €. v spomin na msgr. Franca ženske v slovenskem nas Sonjo Milic, predsednico globusa v rolkanju. Ta zelo utrujena, sicer bolj V spomin na msgr. Franca Voncino. športu v Italiji? To so Smucarskega kluba Devin šport z razliko od zelo psihološko kot fizicno,” je Voncino: T.A. 100,00 €, N.N. Za rojansko glasilo Med nami se spraševali na novem Marjanko Ban ter trenerko in podobnega teka na smuceh razložila na Akademiji. O 50,00 €. daruje Paolo Pišcanc 50€ v predavanju spletne odbornico Sokola Cirilo Kralj. ni olimpijska disciplina, razlikah med moškimi in Darove lahko nakažete tudi na: spomin na sestro Danielo. Akademije ZSŠDI, ki je, Veronika Sossa je povedala, vendar se Bogatceva vseeno ženskami v roklanju pa je ZADRUŽNO KRAŠKO BANKO V spomin na Rudija Košuto kot že sam naslov pove, da ženske v zamejskem ni odlocila za zamenjavo dejala, da se je to poznalo IBAN: IT22 L089 2802 2010 daruje Nadja Lupinc Košuta 50 € obravnavala žensko tematiko športu prednjacijo tudi panoge. V zimskem športu se v nagradah, saj so moški 2000 0086 948 za Društvo Rojanski Marijin dom. in vlogo žensk v našem na najvišji ravni (za je preizkusila, a je tam samo veckrat prejemali bolj bogate zamejskem športu na zgodovinske podatke se je trenirala, tudi ce je imela nagrade od žensk. besedah zelo pomembne, toliko predsednic v športnih vseh podrocjih: atletskem, zahvalila Branku Lakovicu). kar dobre rezultate. Danes Namizni tenis je tisti ne samo kot tekmovalke, društvih, je po njenem ampak tudi kot odbornice. mnenju stvar razvoja in Med svoje najlepše spomine enakopravnosti, po kateri Sonja Milic šteje osvojitev stremimo. Mnenja pa je, da ekipnega državnega naslova je lažje stopiti v društveno in posamicnega clanskega dejavnost, ko so otroci že naslova. Dejala je, da je nekoliko starejši. imela v karieri tudi veliko Ženske pa niso najboljše grdih trenutkov, ki pa so ji zastopane v trenerskih pomagali rasti kot športnici vodah. Trenerk je v naših in cloveku. Po njenem društvih namrec le 35 mnenju je tudi danes vec odstotkov, vecinoma pa športnikov kot športnic, trenirajo mladinske ekipe zato lahko športnice s trdim ali športe, ki so tipicni za delom lažje pridejo do ženske. Veronika Sossa je željenih rezultatov. v ta namen intervjuvala Ženske dobivajo vedno trenerko in odbornico Cirilo vecjo vlogo tudi na vodilnih Kralj, ki je poudarila, da mestih v naših športnih ženske veckrat opravljajo Mateja Bogatec Sonja Milic Marjanka Ban Cirila Kralj društvih. Tako med 51 društvi funkcije, ki niso vidne, saj trenerskem in odborniškem. Arianna Bogatec je prva naša je nekdanja tekmovalka šport, ki je slovenskemu zdaj kar 10 žensk zaseda delajo blagajniško ali tajniško Tudi govorke so bile na športnica, ki je nastopila na odbornica pri Mladini in športu v Italiji dal najvec predsedniško funkcijo, delo, s katerim se moškim tokratni akademiji samo Olimpijskih igrah, kjer je glavni referent rolkarske reprezentantk, saj jih je bilo kar se v preteklosti sploh ne da ukvarjati. Pri Sokolu ženske. Vecer je sicer tekmovala kar dvakrat, za njo sekcije, pred casom pa je bila kar 13. Med njimi je Sonja ni dogajalo. Na Akademiji imajo zelo veliko žensk v uvedel operativni tajnik pa je dvakrat tekmovala tudi v društvu tudi trenerka. Za Milic dobila mesto tudi se je zato Veronika Sossa odboru in tudi trenerk. Te ZSŠDI Evgen Ban, ki je Claudia Coslovich. Nobenemu svojo športno pot je dejala, v clanski reprezentanci. pogovarjala s predsednico pridobivajo predvsem iz predsednika Ivana Peterlina moškemu predstavniku ni da je bilo vec treniranja kot Miliceva je dejala, da SK Devin Marjanko Ban, ki vrst nekdanjih odbojkaric, prosil za kratek pozdrav, uspel tak podvig. odrekanja. Dejala je, da se trenutno ni velikega je to vlogo prevzela lani. Ona ki se odlocijo, da bi se rade v nato so besedo prevzele Tudi po naslovih svetovnih je v mladih letih verjetno zanimanja za ta šport pri trdi, da danes ni težko priti društvu udejstvovale tudi kot ženske. Okroglo mizo je prvakov v našem športnem manj zabavala od svojih mlajših dekletih, vendar je do predsedniškega mesta, saj trenerke. namrec vodila novinarka združenju prednjacijo vrstnikov, a da ji ni žal zaradi žensko ogrodje v njihovem se ga vecinoma vsi otepajo. Akademija ZSŠDI se bo Primorskega dnevnika ženske. Najvec jih je zbrala tega. Kariero je koncala na društvu še zelo mocno, saj Zdi pa se ji pomembno, da nadaljevala 22. aprila, ko bo Veronika Sossa, ki se je Tanja Romano, zelo veliko vrhuncu, ko je že drugic še vedno tekmujejo starejše odbor sestavljajo tako moški Elisa Bogatec predavala na pogovarjala z nekdanjo jih je osvojila tudi Mateja zaporedoma osvojila kristalni igralke. V zgodovini kluba kot ženske, ker ima vsak temo Osnove prve pomoci. rolkarico Matejo Bogatec, Bogatec, ki je zmagala globus: “To je bila pravilna so bile ženske po njenih svoj zorni kot. Da je danes UP Projekt ENGREEN Krepitev zelene infrastrukture in obnova ledenice O bcina Dolina v okviru Naravnega rezervata Doline velike kolicine hrane, ki naložili v bližnje ledenice, vodi z obeh strani kratek obcini na podlagi javnega evropskega Programa Glinšcice. jo je bilo treba shraniti na so nato v toplejšem obdobju in prijeten sprehod. razpisa izbrali tržaško sodelovanja Interreg V-A Gre za eno izmed številnih primeren nacin. Rešitev pripeljali v Trst in prodali. Ledenica je dokaj dobro gradbeno podjetje Benussi Italija-Slovenija 2014-ledenic, katerih ostanki je bila uporaba ledu. S Dela za obnovo ledenice, ki ohranjena, vendar je dno & Tomasetti. Odlocilno 2020 sodeluje pri projektu so prisotni na obmocju proizvodnjo, hranjenjem so se zacela 23. marca 2021, pokrito z raznim odpadnim pri izbiri je bila ponudba z naslovom Krepitev zelene v bližini zaselka Draga. in prodajo ledu so se na so namenjena ohranjanju materialom. Sestavlja jo izvajalca, ki se je zavezal, infrastrukture v cezmejni Ledenice so pomemben del Krasu ukvarjali do prvega in izboljšanju te zanimive krožni jašek s premerom da bo pri obnovi imenoval kulturni krajini IT-SI kot nadzornika delavcev (akronim ENGREEN). Borisa Coka, ki je najvecji Vodilni partner projekta strokovnjak pri obnovi je Javni zavod Park kraške gradnje na suho na Škocjanske jame v Sloveniji. našem obmocju. Gospod Pri projektu sodelujeta še Cok že desetletja sodeluje Univerza na Primorskem v razlicnih projektih za iz Kopra (Fakulteta za obnovo in ovrednotenje matematiko, naravoslovje struktur, prisotnih na in informacijske tržaškem in slovenskem tehnologije) in GAL Venezia Krasu, ki prispevajo k Orientale iz Portogruara. edinstvenosti našega Projekt je na cezmejnem ozemlja. Poleg tega, da obmocju aktiven od 1. osebno izvaja obnove, aprila 2020 in izvaja vrsto je raziskovalec, pisatelj, dejavnosti za krepitev, razširjevalec znanja, obnovo, ohranjanje turisticni vodnik in tudi in upravljanje zelene odlicen inštruktor visoko infrastrukture ter za zgodovinske in kulturne povojnega obdobja. V strukture, ki je bila dalj casa 6,5 m in globino 5 m. Suhi usposobljenega osebja za ozavešcanje o njihovem dedišcine tega obmocja, ki ta namen so uporabljali zapušcena. zidovi, s katerimi je obdana, sanacijo kamnitih struktur pomenu. jo je treba sproti ohranjati ledenice (jazere v tržaškem Ledenica, ki bo obnovljena, so narejeni iz nepravilnih s “suho” tehniko. Ravno Projekt predvideva med in vrednotiti. narecju): globoke zidane se nahaja ob zelo apnencastih segmentov sodelovanje Borisa Coka naj drugim obnovo treh kalov Ledenice so nastale v 19. jaške, izkopane v bližini priljubljeni peš poti z in so v bistvu v dobrem bi bilo najvecje zagotovilo in najmanj 250 m suhih stoletju kot posledica kalov, na posebej hladnih oznako Vertikala SPDT stanju, razen posameznih za koncni rezultat. Dela zidov na obmocju Parka gospodarskega in obmocjih, ki so bila (Slovenskega planinskega poškodovanih delov. naj bi koncali do zacetka Škocjanske jame ter demografskega razvoja primerna za tovrstno društva Trst), na odseku, ki Projekt obnove je izdelal avgusta. Vec informacij obnovo ledenice z bližnjim mesta Trst. V mestno dejavnost. Led, ki so ga povezuje cesto Bazovica-tržaški arhitekt Fulvio dobite na spletni strani kalom v Dragi na obmocju pristanišce so prihajale pozimi odstranili iz kalov in Draga in Pesek. Do nje Bigollo, za izvajalca so na www.ita-slo.eu/engreen 22. APRILA 2021 16 Mladi NOVI GLAS POGOVOR Peter Persoglia, univerzitetni študent Multimedijski svet me zelo navdušuje P eter Persoglia je nadarjen sem potrebo, da moram 'trenutki'. Zdaj pa se tudi na ekipo spet zaceli tekmovati? ženski Under19 in derbi kamere, mikrofone, režijsko dvajsetletnik iz Sovodenj. neki trenutek in emocijo, univerzi zanimam prav za Letošnje prvenstvo je posebno. Olympia - Soca) se je skupina opremo in monitorje. Prejšnje leto je uspešno ki jo zacutim, “shraniti”. produkcijo. Mi kot ekipa v C-ligi smo razširila. V organizacijo smo Povrniva se k tebi. Ali misliš, opravil maturo na DTZ Po srednješolski maturi mi Katere pripomocke uporabljaš lahko zaceli trenirati že od vkljucili tudi Jurija Lavrencica, da bi v prihodnosti lahko bila Jurij Vega v Gorici, zdaj pa je mama kupila za darilo za svoje ustvarjanje? oktobra naprej, saj je ta liga ki je s svojo opremo (kamere, fotografija in snemanje tvoje šolanje nadaljuje na fakulteti v ‘nacionalnem interesu’. režijska oprema, mikrofoni) delo? znanosti in multimedijskih Prvenstvo pa se je zacelo 20. posnetek še izboljšal. Ker Za zdaj ne vem še, kje bom tehnologij v Pordenonu. V februarja. Žal so v marcu sem na derbiju tudi sam igral cez 10 let, a preprican sem, prostem casu se ukvarja s tri tekme odpadle zaradi s svojo ekipo, nisem mogel da bom v multimedijskem športom, fotografiranjem in popolnega zaprtja; sicer jih pomagati skupini, kljub temu okolju. Fotografija in video sta snemanjem. Pogovorila sem se bomo nadoknadili. pa sem pripravil vse potrebne lahko povezana, istocasno pa z njim o njegovih zanimanjih Letos ste zaceli odbojkarske grafikone, predstavitev ekip in sta si lahko tudi zelo razlicna. in kako jih prepleta s svojo tekme tudi predvajati v živo drugo. Mislim, da ce bi zdaj moral vsakdanjostjo. po spletu. Kako je prišlo do te V soboto, 17. aprila, na derbiju izbrati, bi med dvema izbral zamisli in kako ste se potem Soce in Olympie, sta se nama podrocje videoposnetkov, Peter, najprej povej, zakaj si organizirali? pridružila tudi komentatorja saj mi bo ta dal dosti vec izbral fakulteto znanosti in Vse se je zacelo, ko me je tekme Cristian Visintin in priložnosti v prihodnosti, multimedijskih tehnologij? Luca Milocco, trener ženskih Simon Cotic, režijo je pripravil bodisi pred produkcijo, pri Izbral sem to fakulteto, ker ekip Soce, vprašal, ali bi Jurij Lavrencic, za pomoc produkciji in po njej. me multimedijski svet zelo znal pripraviti in sestaviti pri režiji je poskrbela Karin Ali sta snemanje in fotografija navdušuje in ker mislim in streaming tekme, ki so zaradi Maligoj. Za snemalca smo povezana? vidim, da je na tem podrocju pandemije brez gledalcev. poklicali Roka Dolenca in S snemanjem lahko ujameš veliko možnosti za prihodnost. Nikoli prej nisem imel vecjih Andreja Cavdka. dogodke, s fotografijo pa Kako pa doživljaš izkušenj na tem podrocju. Mislim, da smo na sobotni obcutke. univerzitetno življenje? fotografski aparat, ki ga še Na vsakem potovanju imam Zaradi tega sem malo pobrskal tekmi dosegli zelo dober Kaj pa ti danes, v Žal univerze nisem še doživel danes uporabljam. Spremljal fotografski aparat pri sebi, naj po spletu in tako zacel rezultat, kar se tice povezav. vsakdanjosti, predstavljata v celoti, saj sem v prvem me je na vseh potovanjih, si bo to daljši ali krajši izlet. predvajati prvi streaming Dobili smo pozitiven fotografija in snemanje? semestru imel le dva meseca šolskih izletih in ekskurzijah. Zadnje case pa nosim s sabo tekem ženskega prvenstva odziv publike, tudi v živo Fotografija in snemanje pouka v prisotnosti, v drugem Zadnja leta me poleg tudi gimbal, to je stabilizator, under19 Soce. Po prvi tekmi s komentarji. Nekateri so sta lahko zelo uporabna pa samo en teden, nato so fotografije navdušuje tudi na katerega postavim telefon smo dobili veliko povratnih celo omenili, da je bilo naše instrumenta, s katerima lekcije spet bile le na daljavo. snemanje. Za zdaj so vsi moji in snemam. pozitivnih informacij gledalcev predvajanje v živo na nivoju obujamo spomine, saj ni Zdaj imamo spet ‘normalen’ videoposnetki osredotoceni Kje išceš navdih za svoje in društva in tako smo to zaceli A lige. Preprican sem, da ce nic lepšega kot si ogledati pouk v prisotnosti. na izlete, ki sem jih opravil ideje? izboljševati. Medtem sem sta dobra skupina in dobro stare slike in videoposnetke Kdaj in zakaj si se zacel v Barceloni, Londonu in na Navdih išcem na socialnih poskrbel tudi za vse grafikone društvo, je odlicen rezultat ter obujati lepe trenutke iz ukvarjati s fotografijo in Lokvah. Ti so vidni na mojem omrežjih, kjer je neskoncno in tockovanje tekme v živo. lahko samo konstanta. preteklosti, ki smo jih doživeli snemanjem? Instagram profilu. Taki možnosti. Ali se je iz tekme v tekmo Katere pripomocke rabite pri na kakšnem izletu, kaj pa šele s S fotografijo se ukvarjam videoposnetki ne potrebujejo Sam si tudi športnik in igraš organizacijska skupina širila? snemanju tekme? prijatelji ... že od mladih let. Zacutil scenarijev, saj so ujeti odbojko pri Soci. Kdaj ste z V zadnjih treh tekmah (dve Poleg dobre skupine, še Katarina Visintin Epidemija covida-19 Mladi nestrpno cakajo cepivo E na izmed zdaj najbolj življenje. Dvomim, da nas pa je tudi delo prodajalcev visoka regionalizacija in dali necemu, kar verjetno AD: Priznam, da ne dajem aktualnih in perecih bo cepivo popolnoma rešilo življenjskih dobrin in pomanjkanje enotnega bi v drugacnih okolišcinah prevec poudarka negativnim tem je cepljenje. Glede cepiv iz te situacije, je pa najbolj ponudnikov nujnih storitev, sistema. Tudi pri cepljenju sploh ne prišlo na dan; novicam glede cepljenja in imamo ljudje razlicna mnenja ucinkovit nacin, da se vsaj ki so ravno tako stalno v so bile logisticne in dvomim, da dajejo tako veliko do dolocene mere sploh ne in prepricanja, ki so seveda delno obvarujemo pred stiku z ljudmi in zato v veliki organizacijske težave zelo pozornost stranskim ucinkom spremljam novic v povezavi spoštovanja vredna in na hujšimi posledicami. nevarnosti. ocitne, tako kot so omembe kateregakoli drugega cepiva, s pandemijo. Zavedam se, neki nacin pravilna. Vecjo SC: Ja, se bom cepil. Zaradi SC: Treba je priznati, da je vredne tudi razlike med ki ni vezano na obdobje da dolocena cepiva lahko oviro za program cepljenja in izbrane študijske smeri med teoreticnim nacrtom in deželami. pandemije. povzrocajo težave, ki pa so reševanje epidemiološkega poznam prednosti cepiv in se realno izvedbo precej velika Kako je nate vplivalo SC: Novice me niso posebno manj pogoste od težav, ki jih stanja pa predstavlja strah, zavedam pomembnosti, ki jo razlika. Zavedam pa se, da bombardiranje z prizadele ravno zaradi tega povzroca okužba z virusom, ki ga v veliki meri povzroca imamo mi, ki se lahko cepimo država skuša na cim bolj nasprotujocimi si novicami ne, ker imam nekaj znanja na zato še vedno verjamem v medijski terorizem. in na tak nacin obranimo tudi ucinkovit nacin porazdeliti glede cepljenja in razlicnih tem podrocju. Poleg tega sem ucinkovitost cepiv. Nepopolne informacije, šibkejši del populacije. sredstva in cepiva, ki jih vrst cepiv? preprican, da institucije in Kako doživljaš dejstvo, da bo nasprotujoce si novice in AD: Absolutno ja. Samo imamo na razpolago. tvoja starostna skupina zelo verjetno zadnja, ki bo prejela velik pritisk vzbujajo dodatno cepljenje lahko omogoci, da se AD: Države so dejansko cepivo? tesnobo v že negotovih casih. spet vrnemo v bolj normalno ukrepale na precej boljši V manjši meri pa so negativne življenje, predvsem pa omeji nacin, kot sem pricakoval, EK: Seveda se tega ne novice vplivale na mlajše, ki možnost, da okužiš starejše in da bodo. Pred enim letom je veselim, predvsem zaradi v glavnem nestrpno cakajo šibkejše ljudi. veljalo prepricanje, da bomo odgovornosti, ki jo nosimo na cepivo in upajo, da bodo Kako bi ocenila italijanski cepivo dobili šele cez 3 leta, mladi, da lahko okužimo lahko kmalu spet zaživeli nacrt cepljenja in samo danes pa obstaja že 5 razlicnih starše in starejše sorodnike. mladostniška leta. izvedbo? cepiv. Prvi nacrt cepljenja je Mislim, da smo mladi tisti, O cepljenju, strahu in mnenjih EK: Mislim, da je nacrt predvideval, da se bomo mladi ki še najbolj potrebujemo glede cepilnega nacrta sem popolnoma neucinkovit cepili šele januarja 2022, socialno življenje in dvomim, se pogovorila z mladimi in slabo izveden. Zamisel, zdajšnji pa predvideva, da da se bomo še veliko casa predstavniki goriškega da se prebivalstvo cepi nam bo dana možnost že sredi zadrževali v sobi. Zato upam, prostora. EK je 22-letna po starostnih skupinah poletja. Italijanski odlocevalci da se bomo lahko cepili cim študentka mednarodnih je ucinkovita zato, da se so seveda naredili dolocene prej. odnosov, SC je 22-letni zmanjša število smrtnih napake, pretekle dogodke pa SC: Verjamem, da so nacrt študent biotehnologije, AD pa žrtev zaradi virusa, ni pa je vedno zelo lahko kritizirati. cepljenja pripravili na podlagi 23-letni študent ekonomije. ucinkovita z vidika ponovnega Treba je omeniti pa tudi to, da tehtnih razlogov, tako da se zagona javnega življenja in Evropska unija nima popolne EK: Tudi negativne novice pristojni, ki skrbijo za analizo ne bi upiral odlocitvi. Mislim Ko ti bo dana možnost, se boš zmanjšanja števila okužb. oblasti nad kupovanjem in niso prevec vplivale na moja cepiv, imajo dovolj znanja pa, da bi bilo cepljenje ljudi, cepil/a? Zakaj? Ce sem iskrena, mislim, da razdeljevanjem cepiv, saj prepricanja o cepljenju, ker in potrebnih kompetenc, da ki se pogosteje premikajo in EK: Brez dvoma se bom bi bilo bolje cepiti mlajše se posamezne države lahko zaupam v to, da v 21. stoletju lahko dolocijo, ali je cepivo imajo vecjo verjetnost, da cepila, takoj ko mi bo dana in tiste, ki so zaradi službe individualno zmenijo s imajo pristojni dovolj znanja, varno ali ne. Cepljenje seveda prenašajo virus, ravno tako možnost, ne glede na cepivo, stalno v stiku s številnimi ponudniki cepiv. Nedvomno da dovolijo rabo dovolj varnih prinaša možnost dolocenih ucinkovita strategija. ki ga bom takrat lahko ljudmi. Zdravstveni delavci pa je nabava preko Evropske cepiv. Priznam pa, da me stranskih ucinkov, ki se AD: Ne zanima me vrstni red, prejela. Mislim, da je ta edina nedvomno nosijo velike unije cenejša. zelo motijo lažne novice in lahko pojavijo tudi zaradi upam samo, da se bomo lahko možnost, da se povrnemo odgovornosti in igrajo zelo Eden vecjih problemov medijski alarmizem. Mislim, najbolj enostavnega zdravila, cepili cim prej. v kolikor se da normalno pomembno vlogo, nujno italijanske države je da so prevec pozornosti ucinkovitost pa je podobna. Giulia Cernic 22. APRILA 2021 NOVI GLAS Slovenija 17 Teden v maticni domovini V politiki razlicno o predcasnih parlamentarnih volitvah, toda vecina strank jim nasprotuje! V politiki in dobršnem delu javnega mnenja ni dovolj razjasnjeno, da sta 46 glasov podpore in s tem pravno podlago za vodenje oblasti. V bistvu se nadaljuje preverijo, ali je na njihovi strani zbrana že dovolj velika vecina za morebitno novo volitvah leta 2022. Založba tednika Družina je izdala knjigo o Virgilu Šceku. samozavest o tem, da s trudom za pravo stvar lahko Slovenci stojimo in obstanemo. Ko se je z naslovom Lepo je deliti. Z njo zbirajo pomoc za najbolj revne in v drugih pogledih ogrožene zaskrbljenost in strah pred spopad med taborom Janeza nezaupnico zoper sedanjo Napisal jo je pisatelj Ivan po drugi svetovni vojni zacela družine in posameznike. V virusom covid-19 in drugimi Janše in taborom, ki mu vlado. Nisem podpiral niti Sivec in pomeni prvo delo v razprava o združitvi Primorske Rdecem križu navajajo, “da virusi, ki se širijo iz tujine, nasprotuje. Prof. dr. Igor prejšnjih poskusov za vložitev novi zbirki omenjene založbe, z maticno domovino, je je kar težko verjeti, da pod še vedno zelo velika. Saj je logicno in razumljivo, da je Lukšic, nekdanji predsednik Socialnih demokratov (SD), ustavne obtožbe, ki jih je v opoziciji sprožala SDS Janeza ki nosi naslov Slovenski narodni buditelji. Virgil Šcek na naslovnicah casopisov objavljal resnico o primorskem pragom revšcine živi vsak osmi prebivalec Slovenije. slehernik, ki živi po veljavnih je v tedenskem magazinu Janše. Postopke za ustavno je bil borec za slovenstvo. O ljudstvu. Pisal je deklaracije, Ta trenutek v Sloveniji pod civilizacijskih standardih in Reporter navedel vec izvirnih obtožbo je treba prihraniti za njem je mocno živo ljudsko pisal rimskim poslancem pragom tveganja revšcine pravilih, zaskrbljen za svoje stališc in ocen. Zatrjuje, “da resne kršitve ustave. Toda v izrocilo, zlasti na Krasu, kjer o usodi Primorcev pod živi: 243.000 oseb, to je zdravje in v primeru okužbe v državni zbor cedalje bolj sedanjem politicnem procesu je deloval. Bil je neutruden fašizmom. Zaradi svojih stališc 12 odstotkov prebivalcev z virusom tudi za življenje. prihajajo ljudje, ki jih ne gre predvsem za preverjanje duhovnik s številnimi talenti. je prišel v spor s tržaškim Slovenije, 90.000 upokojencev, Toda politika je tudi na zanima interes Slovenije, trdnosti vladne vecine.” Deloval je kot izjemno škofom Santinom. Njegov boj kar pomeni 18,2 odstotka podrocju pandemije kruta pac pa zgolj njihov osebni, Pozornost javnosti in zmeraj pismen clovek, izdajal je je široko odmeval v Jugoslaviji vseh upokojencev, ter 41.000 in razdeljena. Vlada se na novinarskih konferencah, in materialna korist. Zato nasprotujejo predcasnim navzoce ter nastopajoce politike vzbujajo tudi drugi casopise, napisal je neizcrpno zakladnico clankov. Z besedo in Italiji. Pisatelj Boris Pahor navaja, “da je bil Virgil Šcek mladoletnih otrok, kar pomeni 10,5 odstotka vseh otrok. ki jih pripravlja skoraj vsak volitvam, ki bi jih postavile v dogodki v Sloveniji. Na in zgledom je navduševal eden najbolj poštenih in Revšcina vodi v družbeno in dan, zahvaljuje zdravnikom, negotov položaj. Ob kritikah Univerzi v Ljubljani, kjer ljudi. Bil je zgled duhovnika. zavednih Slovencev, kar jih kulturno osamljenost, ki sta za medicinskim sestram in vsem, premiera Janeza Janše glede študira približno 40 tisoc Njegovo poslanstvo je bilo poznam.” mnoge hujše gorje kot lakota ki si prizadevajo za osamitev soocenja z epidemijo sem slušateljev iz Slovenije pa poleg kršcanske vere širiti Pozornost in pomoc zasluži in mraz.” virusov. Iz opozicijskih strank preprican, da se Slovenija ne bi tudi iz tujine, so 14. aprila tudi narodovo zavest in akcija Rdecega križa Slovenija Marijan Drobež še ni bilo zaznati takšne bistveno drugace spoprijemala volili novega rektorja. Vendar zahvale. Zdaj še zmeraj velja napoved vlade, da bi s 60 do z njo, ce bi vlado vodil kdo drug. Levo politicno telo je bo za koncni izbor potreben še drugi krog volitev. Vanj Delovno srecanje slovenskih škofov z Janezom Janšo 70-odstotno precepljenostjo nenehno v notranjih sporih, sta se uvrstila profesor prebivalstva, ki naj bi jo dosegli konkurira med sabo. Ko je veterine Gregor Majdic in najpozneje do meseca junija, na oblasti, so bitke vcasih dozdajšnji rektor, profesor viruse zatrli in s tem vrnili hujše kot do desnega pola. elektrotehnike Igor Papic. življenje v približno take Predsednica SD Tanja Fajon ni Preostala kandidata za rektorja razmere, kakršne so bile pred najvecji problem slovenskega sta prejela manj glasov. pandemijo. Veliko upanja politicnega prizorišca. Imamo Gre za Antona Ramšaka s vzbuja dejstvo, da je povsod vec ljudi, ki so prišli po Fakultete za matematiko po državi veliko zanimanje podobnih merilih v politiko. in fiziko in Igorja Lukšica s za cepljenje, tudi s cepivi, Vsak ponuja, kar zna in misli, Fakultete za družbene vede. ki bi bila domnevno sporna da je prav. Nekateri smo šli Po mnenju profesorja Rajka oziroma kompromitirana, stran, ker za svoje poglede Muršica s Filozofske fakultete kar pa ni dokazano in na to, kaj je treba v Sloveniji rektorske volitve ucinkujejo potrjeno. V prizadevanjih za narediti, nismo dobili podpore. kot nadomestek za volitve na V pricakovanju ponovne neposredne pastoralne dejavnosti cepljenje prebivalstva pa ne Vendar tudi nacin, ki ga Janez državni ravni, ki naj bi jih po V ponedeljek, 19. aprila 2021, je v Ljubljani potekalo delovno srecanje slovenskih škofov s predsednikom gre podcenjevati tistih, ki Janša vsak dan ponavlja – njegovem velik del državljanov vlade Janezom Janšo. To je bilo prvo tovrstno srecanje predsednika vlade s Slovensko škofovsko iz sovražnosti do premiera Janeza Janše trdijo, “da virusov ni, ce pa so, jih je kako se obnašati do medijev, javnega življenja – je pretrd, ni dober za skupnost. Predlog že težko pricakoval. Pozornost je pritegnila zlasti predvolilna kampanja prof. dr. Igorja konferenco. Predsednik vlade s tem srecanjem nadaljuje dialog, ki ga vzpostavlja z vsemi vecjimiverskimi skupnostmi v Sloveniji. Škofje in predsednik vlade so poudarili delo vlade na podrocjuepidemije koronavirusa covid-19 ter trenutne omejitve kolektivnega vidika verske svobode. Škofje ustvaril Janez Janša.” ustavne obtožbe, ki so ga Lukšica, politologa in politika pricakujejo, da bodo, glede na epidemiološke razmere, lahko kmalu izvajali verske obrede na prostem Na politicnem prizorišcu zoper Janeza Janšo vložile iz stranke Socialni demokrati. ter da bo dovoljena neposredna pastoralna dejavnost, ki je trenutno še omejena. Ob tem so se škofje pa si oba ideološko oziroma politicno nazorsko razlicna opozicijske stranke tako imenovane Koalicije ustavnega Kot omenjeno, ni uspel s svojo kandidaturo, kljub temu pa se strinjali s predsednikom vlade o pomenu cepljenja za preprecevanje epidemije in uresnicevanje verskesvobode. Škofje so s predsednikom vlade izmenjali tudi informacije glede praznovanj ob 30. obletnici tabora prizadevata, da bi v loka, vidim predvsem kot je na tak nacin predstavljal kot samostojnosti slovenske države ter predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije. državnem zboru pridobila poskus, da pri opoziciji kandidat za predsednika na PREŠERNOVO GLEDALIŠCE KRANJ 51. Teden slovenske drame Nagrade Slavka Gruma se veseli Maja Šorli, nagrade za mlado dramaticarko pa Nina Kuclar Stikovic K ot smo že pisali, je letošnji, 51. Teden slovenske drame, ki poteka navadno konec marca in prve dni aprila, zaradi epidemije prestavljen na november, ko bodo na sporedu predstave, uvršcene v tekmovalni in spremljevalni program. Dne 6. aprila, ko bi morala biti sklepna prireditev Tedna slovenske drame, sta bili že znani imeni nagrajencev oz. nagrajenk nagrade Slavka Gruma in nagrade za mladega dramatika/dramaticarko. Prestižno nagrado za najboljše izvirno slovensko dramsko besedilo, ki jo na festivalu podeljujejo od l. 1979, po soglasni odlocitvi komisije (Srecko Fišer, predsednik, Matej Bogataj in Amelia Kraigher, clana) je letos prejela Maja Šorli za besedilo Tega okusa še niste okusili. V utemeljitvi nagrade med drugim piše: “Sodobna drama o univerzitetnih spletkah in igrah moci je spisana v realisticnem jeziku, odlikuje jo dobro poznavanje dramske snovi, karakterizacija oseb pa je plasticna in verjetna. Dramske osebe pred kuliso preoblikovanja ustanov doživljajo tudi osebne in sentimentalne zaplete, podvržene so nejasnim obtožbam o prekoracenju pedagoškega erosa in sumom nadlegovanja študentov. Celotno igro preveva angažma, jasno se zavzema za pridobitve študentskih protestov in zahtev, kot jih poznamo že od konca šestdesetih let naprej. V tem je nadaljevalka nekaterih preteklih politicno angažiranih in v realisticni nameri izpisanih dramskih besedil izpred desetletij, na primer Kozakove Afere.” Nagrade za mladega dramatika/dramaticarko je deležna Nina Kuclar Stikovic Maja Šorli za delo Jutri je v sanjah izgledal drugace “družinska drama, oblikovana v preizkušeni realisticni maniri, na zunaj celo dokumentaristicna: pisana je prav po datumih 'casa, ko smo živeli med zidovi', od 13. marca 2020, 13:43, do 7. maja 2020, Nina Kuclar Stikovic 22:49, kot navajajo didaskalije. Cetudi drama ni brez izdatnih komicnih elementov in ti ji nemalo koristijo …, so zapisali v utemeljitvi. Teden slovenske drame že od leta 1979 bienalno podeljuje tudi Grün-Filipicevo priznanje Milan Ramšak Markovic za dosežke na podrocju dramaturgije in teatrologije. Tudi letošnjega nagrajenca Milana Ramšaka Markovica je izbrala omenjena strokovna žirija, ki je med drugim zapisala: “Ko Markovic kot dramaturg na novo prebira tako zastavlja številne miselne rebuse, uganke, ki drezajo v tkivo aktualnih družbenih problemov.” IK 18 Aktualno 22. APRIL A 2021 NOVI GLAS Treba je zaupati strokovnjakom SLOVENIJA Literarni natecaj na temo zavržene hrane O cepivu Prispelo je vec kot 200 zgodb V Trstu je v soboto, 17. cepiva. pišem te vrstice. Truditi se V februarju 2021 so po spodbudila k razpisu morda naredili korak v smeri aprila 2021, potekala Prav je, da imamo na voljo vse moramo, da dobijo besedo Sloveniji razmišljali, literarnega natecaja Zgodbe o zmanjševanja zavržkov hrane. manifestacija proti podatke o cepivih, vendar je tisti, ki se na to spoznajo. ustvarjali in pisali zgodbe o zavrženi hrani. Kot pravijo v Lidlu Slovenija, obveznemu cepljenju za zelo pomembno, kako mediji Da nam razložijo, zakaj je zavrženi hrani. Na literarni Odmevnost tematike je je zavržena hrana ena izmed zdravstvene delavce. Ti o njih porocamo. Krivda za cepivo koristno. Da nam natecaj, ki so ga v okviru presenetila vse. Ocenjevalna tem njihovega objavljenega namrec ne nasprotujejo zmedo pa ni samo na strani razložijo, kateri so lahko pobude slovenski dan brez komisija je med vec kot 200 trajnostnega porocila. V cepljenju samemu po sebi, medijev. Zanjo poskrbijo tudi stranski ucinki, kako jih lahko zavržene hrane izvedli Lidl prispelimi zapisi izbrala okviru trajnostne pobude prepoznamo in se pred njimi Slovenija, program Ekošola, pet najboljših besedil, ki so Ustvarimo boljši svet v Lidlu zavarujemo. Pomembno Ekologi brez meja, Zveza na plakatnih mestih TAM-Slovenija namrec že leta bi bilo poudarjati, kateri so prijateljev mladine Slovenije TAM po Sloveniji zaživela sistematicno naslavljajo simptomi za krvne strdke, in podjetje TAM-TAM, je v ilustrirani obliki 12. aprila problematiko zavržkov hrane, tako da se lahko vseeno prispelo skupno 240 zgodb. 2021. Te zgodbe nosijo tako v samem poslovanju kot varno cepimo s cepivom V aprilu je pet najboljših naslove Košcek popecene tudi širše v družbi. Prepricani AstraZenece in se ob potrebi z ilustracijami zaživelo na slanine (Nika Kuzma), Izbircne so, da tudi z majhnimi koraki zglasimo pri zdravniku. plakatnih mestih TAM-TAM vevericke (Dana in Asja lahko spremenimo svet na Trenutno odmerkov cepiva ni in tako naznanilo številne Perhoc), Kruhek Stanko (Maks bolje in da bomo lahko nekoc dovolj za vse, nekateri, ki bi se aktivnosti ob obeležbi prvega Dobovšek, Katarina in Hana rekli, da je zavržena hrana del zelo radi cepili, bodo morali cakati še veliko casa, da bodo prišli do svojega pika. Pa ampak njegovi obveznosti. politiki, ki neprenehoma vendar z vsem nezaupanjem Cepljenje pa je na splošno ena spreminjajo strategije okoli cepiva lahko tvegamo, od tem, ki vedno deli javnost cepljenja, v vsaki državi se da ga bomo imeli prej ali slej na dva dela. tudi spreminjajo drugace. prevec oz. da ne bomo dosegli Pisati danes o cepljenju, To nenehno spreminjanje credne imunosti, ker se prevec ko smo od vseh strani privede do še vecjega ljudi ne bo želelo cepiti. bombardirani z novicami o nezaupanja med ljudmi. Kako Vsekakor stroka še vedno napredovanju cepljenja zoper lahko zaupamo, da je cepivo trdi, da je cepivo varno. koronavirus, ni lahko. Beremo AstraZenece varno za osebo, Tako kot verjamemo, da je o tem, koliko je neko cepivo starejšo od 60 let, ce je še do varen aspirin in antibiotik, ucinkovito, koliko je nevarno, pred mesecem dni veljalo, da ki nam ga predpiše zdravnik, zakaj je cepljenje pomembno, je priporoceno za mlajše, nato verjemimo tudi v varnost s katerim cepivom je je bilo namenjeno vsem, zdaj cepiva. Sama nimam znanja, priporoceno, da se cepijo pa samo starejšim? da bi lahko to presodila, zato katere starostne skupine ... Vsi Poleg tega se o cepivih govori moram zaupati tistim, ki so ti podatki pa se neprenehoma vsevprek, o njih govorijo to preštudirali in raziskovali. spreminjajo. In to povzroca ljudje, ki niso podkovani v In tudi pri cepivu proti zmedo med ljudmi in tem. Z zavedanjem, da sem koronavirusu jim zaupam. posledicno nezaupanje v tudi sama med njimi, vseeno Urška Petaros slovenskega dne brez zavržene Trpcevic), Tine in Pisanko preteklosti. hrane, ki bo v soboto, 24. (Patrik in Doroteja Anžlovar) Kot receno, bo 24. aprila aprila. in Na naši pici jemo, kar je 2021, na pobudo Lidla Prijateljskih stikov ob meji pandemija ni izbrisala, ampak Zavržena hrana je eden ostalo (Rassel Šavron in Erika Slovenije, prvi slovenski jih je le prestavila na boljše case. O tem je preprican g. vecjih financnih, okoljskih Rebula). Podobo so zgodbam dan brez zavržene hrane. Maurizio Qualizza, vodja pastoralne enote Koprivno- in eticnih globalnih izzivov, nadeli slovenski ilustratorji Poleg družinskega Moraro. Že dve leti ni bilo cezmejnega križevega pota, a je ta, ob obilici drugih David Krancan, Gregor Goršic, natecaja organizatorja cudovite izkušnje, ki se je rodila iz srecanj z duhovniki problematik, v javnosti žal Nina Kovacic, Nea Likar in do takrat pripravljata in verniki Slovenskih Brd pri svetišcu na Prevalu. Letos pogosto spregledan. Po Jana Fak. številne aktivnosti, ki bodo so razmere bile in deloma so še težke, dolgotrajno podatkih Statisticnega urada Ob koncu ocenjevanja je posameznike, družine, zaprtje državne meje, lockdown v Italiji in Sloveniji, na RS najvec zavržene hrane, kar komisija, ki so jo sestavljali organizacije in podjetja neki nacin nerazumljivo oviranje bogoslužja v cerkvah, 50 odstotkov, nastane doma. predstavniki Lidla Slovenija, nagovarjale k zmanjševanju vse to je prispevalo k preložitvi sine die srecanj, ki so Pri tem žal ne govorimo le o programa Ekošola, Ekologov zavržene hrane in pridružitvi že bila tradicija. Tudi letos bo praznovanje vnebohoda, odpadkih ali preteceni hrani, brez meja, podjetja Tam-Tam pobudi za Slovenijo brez 16. maja, s križevim potom na Kojskem, ki je združeval ampak tudi o neuporabljeni in Zveze prijateljev mladine zavržene hrane. cerkvene skupnosti iz razlicnih župnij na obeh straneh in sveži hrani, ki bi z Slovenije, sporocila, da so Pobudi za obeležbo prvega meje, preloženo na naslednje leto. Na tem mestu pa odgovornim ravnanjem in prejeli izredno veliko zgodb slovenskega dne brez želimo izraziti željo, da bi še z vecjo mocjo nadaljevali to, malo domišljije lahko postala in da je bila izbira težka. Na zavržene hrane so se kar se zdi, da je pandemija izbrisala, in vendar v srcih vsi okusen obrok. natecaju so vsi sodelujoci pridružili tudi ostali partnerji pricakujemo, je še zapisal g. Qualizza. Prav domišljija je tista skrivna o tematiki zavržene hrane natecaja, Ekologi brez meja, sestavina, ki je partnerje razmišljali in na tak nacin ZPMS in podjetje Tam-Tam. ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec Registriran na sodišcu v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, Crab Apple Omenjena esenca pomaga sprejeti lastno tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Cvetna esenca Crab Apple ureja kožo. Uporablja telo in se hitreje osvoboditi fizicnih toksinov. Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, jo, kdor ima težave z aknami in dermatitisom. Vsaka dieta naj se zacne s pitjem Crab Apple. tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Dobro jo je uporabljati tudi na zacetku detox Dobra je za osebe, ki imajo manicno potrebo po Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, terapije in v kopeli iz njivske preslice, da se cišcenju, ki si preveckrat na dan umivajo roke, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com telo bolje precisti. V ki imajo fobijo pred www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa Veneto S.r.l., Sede legale: Via Saint Jean 64 Fontafredda - PN, savnah s pilingi jo Sede opreativa: Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, Cod fisc e P. Iva IT01882960931 dajejo v kreme proti tel. 0499960021 - faks 049 9960022; e-mail: info@centrostampaveneto.com , spletna stran: www.centrostampaveneto.com aknam, celulitu in LETNA NAROCNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoci racun 10647493 dermatitisu. Zelo PODPORNA LETNA NAROCNINA: 100 evrov dobro je spiranje z njo Bancni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00 ob vaginalnem vnetju. naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. Na splošno ta cvetna OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu Jamcenje zasebnih podatkov: v skladu s 13. clenom Uredbe EU 2016/679 in z zakonskim odlokom 101/2018 (varstvo osebnih esenca pomaga podatkov) jamcimo najvecjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Celotno pri cišcenju telesa, Kdor se pretirano boji besedilo je na razpolago na spletni strani www.noviglas.eu v poglavju “Varstvo podatkov”. Bralci lahko brezplacno zaprosijo za predvsem ko je telo polno toksinov. Na zacetku za higieno, sploh v tem casu koronavirusa, in si spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je clan Združenja vsake terapije je dobro jemati Crab Apple; v Saeki mrzlicno umiva roke, slikovito vidi, kako bakterije periodicnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških ted nikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novega glasa podpirata tudi jo dajemo med terapijo z detox protokolom: lezejo po njegovem telesu, zato si ne upa prijeti Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Dežela Furlanija Julijska krajina po DZ št. 26/2007. ko kdo opravlja detox telesa, pije vodo s to za semafor, stopnice, kljuko ... To je seveda Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek za založništvo po zakonu št. 198/2016 in zakonskem odloku esenco. Odlicna je tudi za spomladanski pretirano. Crab Apple vse to uravnava. 70/2017 (prej zakon št. 250/1990). Novi glas prejema javna sredstva za medije. Novi glas je kot clan združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks. smuti, ki cisti kri. Clovek se pocuti umazan in To esenco lahko damo tudi v šampon, ce imamo To številko smo poslali v tisk v torek, 20. aprila 2021, ob 13. uri se sploh ne pogleda v ogledalo, ker si ni všec. mastne lase. 22. APRILA 2021 NOVI GLAS Aktualno 19 Pri Športnem krožku Kras se veselijo uspehov Zanimiv poskus mladih v Vareseju Napredovanje in ugleden play-off Ustvarili so “mehurcek” v župnišcu N amiznoteniška ki je tudi kandidat za bila za zeleno mizoBojan Podobno kot protagonisti vstopijo le tisti, ki opravijo zacel oktobra birokratski prvenstva so prišla dokaj paralimpijske igre v Tokiu, Simoneta in Edi Bole. Za zdaj v zgodbi Decamerone bris in so negativni. Prav to iter preko prefekture in res nemoteno do konca. Majhne, Francesco Trevisan, Simone uživajo v lepem uspehu za Giovannija Boccaccia, ki so so mladi iz Vareseja prosili proti koncu februarja je prišel tri ali štiriclanske zasedbe Fazi in Luca Ceppa, postavo celotno društvo. se zatekli v vilo na podeželje domacega župnika, da bi vsaj odgovor in tudi dovoljenje. v velikih dvoranah zlahka so sproti dopolnjevala tudi V nedeljo se je koncal redni izven Firenc, da bi se ne za kratek cas lahko doživeli Mladi in župnik so tako ohranjajo medsebojno dekleta, ki smejo nastopati del ženske državne A2 lige, nalezli kuge, tako se je 22 spet tisto normalnost oz. vstopili v “mehurcek” 7. varnostno razdaljo, tako v moških ligah. Na odlocilni najbolj prestižnega ekipnega mladih med 16. in 18. letom v druženje, ki ga predvsem marca in izven njega 28. da se je dalo vse skupaj, tekmi proti Latisani (zmaga tekmovanja, v katerem je mestu Varese odlocilo, da se mladi tako pogrešajo. marca, ko so se spet pridružili vkljucno s treningi in Krasa s 5 : 2) je fante okrepila zaposlen zgoniški klub. Eva zberejo v župnišcu. Predlog seveda ni bil sprejet celotni skupnosti za oljcno Carli, sestri Martina in Vanja nedeljo. Bila je res lepa in Milic ter Irene Favaretto pozitivna izkušnja za vse, so v svoji C skupini zasedle je povedal duhovnik za koncno tretje mesto in se italijanski dnevnik. Mladi tako uvrstile v play-off so se lahko za tri tedne za napredovanje v A1. V spet družili, se ukvarjali s zadnjem krogu tekem so v športom, skupaj pripravljali Castel Goffredu pri Mantovi kosilo in vecerjo ter dekleta premagala Piso in uporabili cas tudi za skupno po hudem boju izgubila razmišljanje in molitev. Šole proti gostiteljicam, ki so seveda niso zanemarjali, saj pristale na prvem mestu v so imeli vsak dan lekcije na skupini. Zdaj cakajo priprave daljavo, ki so jih opravili zelo na koncnico prvenstva, resno. Bili so pa skupaj, kot potešene pa so v bistvu že da bi bili v šoli, kar so posebej potovanji, upravljati brez Irene Favaretto, ki igra sicer z doseženim primarnim Kot poroca dnevnik la v kratkem casu, saj je bilo pogrešali v teh izrednih vecjih ovir. v A2-ligaški vrsti. Trener je ciljem. Repubblica, je imel idejo treba narediti kar nekaj casih. Razvidno in poucno Pri Športnem krožku slovaški strokovnjak Dušan Omeniti gre, da je bil te dni eden od mladih, ko je gledal prošenj. Župnik pastoralne je bilo prav to, kako so si Kras se tudi letos veselijo Michalka, ki vodi vse Krasove gost v zgoniški obcinski košarkarske tekme ameriške enote 'Beato Samuele pomagali pri študiju in kako napredovanja, in sicer ekipe. V mlajših starostnih telovadnici selektor lige NBA. Organizatorji lige so Marzorati' je bil zelo vesel za so se organizirali za skupna prestopa paradne moške skupinah trenira v klubu tudi italijanske mladinske namrec nadaljevali prvenstvo, pobudo mladine, ki je prišla dela, kot so cišcenje, priprava ekipe iz državne B2 v B1 nekaj domacih slovenskih državne reprezentance, toda ustvarili so “mehurcek”, na dan meseca septembra jedilnice, pranje oblek itd. ligo šele po prvi sezoni deckov. trener armenskega porekla da bi zavarovali igralce in vse in se je konkretizirala šele Mehurcek je bil uspešen, saj med drugoligaši. V Zgoniku Uprava kluba se še ni Levon Zakaryan. Vodil je prisotne (delavce, odgovorne meseca marca, saj je bilo so ob koncu marca, preden imajo zelo mlado ekipo, ki odlocila, ali bodo lahko niz individualnih treningov in družinske clane) pred treba pripraviti vse potrebne so se vrnili v družine, spet predstavlja tudi perspektivo sprejeli izziv sodelovanja v z najbolj obetavnimi clani morebitnimi okužbami z avtorizacije, prošnje in opravili brise, ki so bili za prihodnost. Clani moštva ugledni B1 ligi, v kateri so kraškega društva. virusom. V bistvu gre za dokumentacije. negativni. so Matteo Parenzan, nazadnje tekmovali, ko sta HC dolocen prostor, v katerega G. Gabriele Colombo je tako MC Dragoceni zakladi, ki prehajajo iz roda v rod (1) Slovensko ljudsko izrocilo in ljubezen do domovine S lovensko ljudsko hudobne, najmlajša hci pa je posledica podobnih med mitom, obredi in svetimi sveta, rešujemo vsaj v nekakšne povecalo. Ljudsko pripovedno pripovedno izrocilo je pridna, dobra, usmiljena. Na kulturnih razmer in duševnih zgodbami, so nastale pravljice. nadomestne skupnosti.” gradivo so objavljali razlicni bogata zakladnica. V njej veliko vprašanj si še danes ne razpoloženj. Te in druge Izgubile so pridih svetosti (Goljevšcek 2003: 41 – 43) casopisi. V tistem casu je najdemo mnoge bisere, na znam odgovoriti, saj so najbrž teorije pa so si edine v tem, in postale zabava in užitek. Slovensko pripovedno najvec zbral in objavil Matija primer pripovedi o tem, kako bolj domena psihologije kot da so nekatere pripovedi zelo Že beseda pravljica pomeni izrocilo skozi zgodovino Valjavec. (Maticetov 1957: 129 je Bog ustvaril Slovenijo, zakaj etnologije. stare, da so mednarodna last, izmišljeno, neresnicno Tudi naši predniki so gojili – 134). je Slovenija blagoslovljena, V casu študija sem tudi da so se vedno spreminjale zgodbo, v katero verjamejo le ustno pripovedovanje. Iz 9. Matija Valjavec - Kracmanov številne zgodbe o nastanku sama hodila po terenu, kot in se prilagajale in da ima še otroci. Po njenem mnenju stoletja je ohranjen pridižni (1831-1897) je bil folklorist, posameznih krajev, zanimivih recemo etnologi, iskala vsaka pripoved svojo lastno so vzroki, zakaj se današnji zgled o knezu Ingu; nekaj jezikoslovec in pesnik. ljudeh, legende in vrsto pripovedovalce, zapisovala zgodovino (Maticetov 1957: clovek ukvarja s pravljicami, legend, pridigarskih zgledov Zanimanje za folkloristiko je v pravljic, ki nas nagovarjajo in snemala njihove zgodbe. 127 – 129). trije: prijetni spomini na in drugih spisov, ki so morda njem prebudila babica, ki mu in vzgajajo za vrednote. Odkar sem se pred nekaj manj Dr. Alenka Goljevšcek meni, otroštvo, ponovno prebujanje krožili med ljudmi, pa je je v otroštvu pripovedovala Ukvarjanje s pripovednim kot tremi desetletji znašla v da so bile na zacetku to svete narodne zavesti ob vstopu zapisanih v latinskih kodeksih. predvsem svetniške legende. izrocilom nam lahko odpre knjižnicarskih vodah, jih tudi zgodbe, nelocljivo povezane z v Evropsko zvezo narodov Razne svetniške zgodbe so Gradivo je zbiral na Koroškem, oci za lepoto in raznolikost pripovedujem in prevajam. tudi slikarsko upodobljene. Gorenjskem, Štajerskem, naše domovine. Približa nam Zadnja leta pravljice sama Drobne plastike, slike in v Prekmurju, pa vse do vrednote, kot so ljubezen do ilustriram in pripovedujem napisi iz obdobja do 16. Varaždina. Zbral je vec kot socloveka, skrb za živali in ob slikah na malem odru stoletja pricajo tudi o ljudskih tristo ljudskih pripovedk. spoštovanje narave. Povezuje (kamišibaj gledališce). pripovedih posvetne vsebine. Pripovedi je zapisal tako, kot starejše in mlajše generacije Od kod in kaj so pravljice Od 16. stoletja dalje najdemo jih je slišal, v živem, ljudskem in ustvarja mostove med Strokovnjaki pripovedno pricevanja o ljudskem jeziku. V tem casu sta bila razlicnimi ljudmi. Obenem se izrocilo delijo na vec pripovedništvu tudi v knjigah pomembna zbiratelja tudi lahko v pripovedovanju vadijo zvrsti: pravljice, povedke, (Maticetov 1957: 129 – 134). duhovnik, pesnik in pisatelj tudi otroci. pripovedke, basni, anekdote, Janez Vajkard Valvasor, Matevž Ravnikar Požencan S pravljicami sem se kot najbrž legende ... Zaradi enostavnosti kranjski plemic, (1802-1864) in Gašpar Križnik veliko otrok najprej srecala v bom v prispevku v glavnem znanstvenik, kartograf, (1848-1904), etnolog in družinskem okolju. Še vedno uporabljala pojem pravljica. zbiratelj in polihistor, je v jezikoslovec. se spomnim oceta, ki nam je Znanstveniki so razvili vec monumentalnem delu Slava Potem pa so se izdaje pripovedoval ljudske pravljice teorij o nastanku ljudskega vojvodine Kranjske (druga zbirk ljudskih pripovedi z rodnega Krasa. Slišal jih je od pripovedništva. Mitološka polovica 17. stoletja) objavil kar množile. Prva zbirka svoje none. Spomnim se tudi, teorija je zastopala mnenje, da veliko ljudskega pripovednega vseslovenskih ljudskih pravljic ko mi je teta Gusti podarila so indoevropski narodi tako miti in obredi. Pripovedovale ter odkritje tradicije. Svet izrocila. Delo, napisano v je izšla leta 1885 z naslovom slikanico Martin Krpan, pa kot jezik prinesli s seboj tudi so o nastanku sveta in cloveka, je namrec postal odprt in nemšcini, ima vec kot 3532 Slovenski narod, pravljice in moje prve knjige, Slovenske svoje mitološke predstave o smislu življenja, o smrti in spremenljiv, v njem hitro strani in 582 grafik, ki jih je pripovedke, pripravil jo je narodne pravljice. Najbolj in verovanja. Iz teh prvotnih posmrtnem življenju. Pravljice izgubimo smer, zato išcemo narisal sam. Je neprecenljivi B. Krek. Leta 1930 je Jakob sem si zapomnila kratko mitov, ki so se v tisocletjih so svet razlagale, obredi pa korenine. “Moderni clovek je vir za prikaz življenja na Kelemina izdal Bajke in zgodbo Sedem laži. Vem, da spremenili, naj bi nastale bajke so svet ohranjali v cloveku izgubil posluh za sveto, odkril pa slovenskem ozemlju ob koncu povedke slovenskega ljudstva. sem ob poslušanju in branju in pravljice. Indijska teorija primerni obliki. Obredni je posluh za zgodovino … Danes 17. stoletja. Leta 1953 je izšla Slovenske pravljic vzljubila slovenski meni, da so pravljice nastale v obhodi kolednikov, šem ali nam je vse, kar je staro, vredno, Za Valvasorjem je precej narodne pravljice, uredil jo jezik, se naucila veliko Indiji in se od tam naselile tudi kresnic so na primer pomagali in bolj ko je staro, vrednejše je. gradiva v domacem jeziku je Alojzij Bolhar. Leta 1970 besed iz kmeckega življenja drugam. Antropološka teorija pomladi, da je pregnala zimo, Tako tudi v pravcah odkrivamo zapisal še svetokriški pridigar je Slovenske ljudske pripovedi in si postavljala mnoga pravi, da so pravljice nastajale ali zemlji, da je bila rodovitna. svoje korenine, svojo rodovno Janez Tobija Lionelli. V casu izdala Kristina Brenkova. vprašanja, na primer, zakaj samostojno na raznih koncih Ko je z razpadom plemenske preteklost in se, osamljeni v romantike se je zanimanje za Špela Pahor so v pravljicah starejše sestre sveta in da so podobnosti skupnosti razpadla povezava ponorelem hitenju današnjega ljudsko besedno umetnost /dalje