ISTRSKI TEDNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE KOPRSKEGA OKRAJA LETO I. - Štev. 11 KOPER, 12. maja 1950 Cena 2 din Vse sile za uresničenje gospodarskega plana Ž razvojem našega gospodarstva prihaja polagoma do korenitnih sprememb tudi na področju delovne sile. In prav zaradi tera v našem IO nihče ne govori, ali bo delal ali ne. Fogovor teče sedaj o novih in novih vprašanjih, ki se porajajo ravno v gradnji našega gospodarstva. Ta pojav je seveda razveseljiv. Kaže, da tičimo že -precej globoko v ticiti »bodačnociti«, za katero smo se borili. Ema izmed dosedanjih .večjih po-marnjkOjiivctiti je v tem, da nismo še uspeli dovolj mobilizirati delovno silo za našo gradbeno dejavnost. Naše investicije ,na tem področju so letos skiono dvakrat večje od lanskega leta. To pa zopet pomeni, da rabimo skorb dvakrat več delovne sile. — O tem vprašanju mora resno razmišljati vsak delovni človek in ne le to, dopriruišati mora k reševanju tega važnega vprašanja. ■Izkoriščevalci delovnega ljudstva po gradi'i le, v kolikor je odgovarjalo njihovim interesom. Kdor delovno liudbtvo izkorišča, ga pač ne bo dvigal. .Danes občutimo zaradi tega na svojih la itn-ih ramenih 'težke posledice. Imamo pa Ljudsko oblast in nihče ne more preprečiti, da bi se dvigali. Cim bolj razumemo sam položaj in vsa vprašanja, ki se dnevno pojavljaj© v našem gorpoidarlsltvu, tem krepkeje bom d Zgrabili za delo. Letos rabimo za ■naše gradbene objekte nad 2000 no. vlh delavcev. Kje jih bomo vzeli? Odgovor je lahko tudi zelo preprost. Poiskati jih bomo morali v vani in v mestu. Naloga vseh KLO ter zlasti še množičnih organizacij je, da budno pazijo, kako je de- INVESTICIJE NA PODROČJU GRADENJ V ISTRSKEM OKROŽJU 1948 130.000.z00 Din. 1949 250.000.000 « 1950 480.000.000 « * IO. lovna sil1 a razmeščena. Ukrepati morajo naglo in odločno, ko se pokaže, da je treba delovno silo premestiti na nov sektor. — Delati je potrebno tam, kjer bomo naši skupnosti najbolj koristili. Za čaisa fašizma se je doga j ato, da se ie morala naša mladina izseljevati, Mlada dekleta so morala hoditi služit v Trst in še v druga velika mesita. Marsikdo od teh se ni več vrn'1 Tedaj se je ustvarjalo mišljenje, da mlada dekleta lahko opravljajo le nekatera dela in n!č Preti taki misenosti, na katero bomo še tu in tam naleteli, se moramo odločno boriti. Na ta način bomo d ose g V., da bodo dekleta marsikje nadomestile moške, ter na ta način sprostile delovno lilo, ki je preveč pričvrščena. Vprašanja naše?a gospodariva in gclr-pcda : k> za plana ni le vprašanje enega mota aij vasE je vprašanje vresa delovnega ljudstva v IO. — V aka 'var. in vsaka delovna zadruga se mora boriti, da dajeta na razpolago vso tisto delovno silo, ki jo potrebujemo na naših gradi-liščih Prav tako se to vprašanje pcritar.\Ma tudi v mestu. Da bi se to doseglo, je treba to vprašanje stavno ■ ibrai'na-vat'. Proučevati je treba novo načine dela ter doneči boljšo organizacijo ter samo mehanizacijo de1 a. Le na ta način bomo pmpešili svojo lai tno gospodarsko izgradnjo .zmanišaiM težave, ter si v krajšem čaru izvojevali trajno blagostanje. Vpričo pomanjkanja delovne sile igra prav prisebno vlogo prostovolj- no delo. S prostovoljnim delom dosežemo najmanj dvoje: rešujemo Vprašanje delovne sile, ki nam primanjkuje in pospešujemo brzino naše gctsipodarlske izgradnje na splošno. Ugotavljati moramo stalno, kakšno prostovoljno delo je v danem trenutku najvažnejše. Napačno bi bilo če bi mulili, da lahko vsi sektorji dajo enako količino delovne sile. Znano je, da je n. pr. vrtnar bolj pričvrščen na zemljo, kakor tisti, ki zemljo orje. Cim boltj intenzivno zemljo obdelujemo, tem bolj srno privezani nanjo, Vrtnarstvo je-za naše okrožje ogromnega pomena. Nepravilno bi bilo na primer, če bi ribiča silili, naj spremeni svoj sektor deta, kajti ribištvo ter ribolov sta za naše IO živi j enske važnosti. Zavedati se moramo vsak trenutek, da gradimo zase. Zaenkrat razpolagamo le s skromnimi sredstvi, toda z delom bomo svoje bogastvo pomnožili. Darieis se lahko dvigamo, ker imamo Ij.udliko oblast. Od učenja zavisijo v precejšnji meri naši uspehi. Kolikor bomo znali ter razumeli, toliko bomo napravili. Od nas samih zavisi v prvi vrsti gospodarsko in kulturno dviganje IO, teina razstava v Kapra MINISTER ZA PROSVETO PRI VLADI LRS BO V SOBOTO 13. t. m. ODPRL TURISTIČNO RAZ STAVO V KOPRSKEM MUZEJU OB ČASU RASTAVE BODO PRE DAVANJA O TURIZMU PRI NAS. {OBJAVA S.I.A.U. ¡Tekmovanje v počastitev ¡Titovega rojstnega dne Zmaga Ljudske fronte na volitvah 16. aprila 1950. je ponovni dokaz njene pravilne politične linije in njenih voditeljev pod vodsteom J Komunistične Partije. „ Da je to velikanska zmaga, nam potrjujejo naslednja dejstva: Prvič: Zmeda, v katero so zašli vsi reakcionarji in kominiormistični elementi po volitvah, ko so propadli vsi njihovi načrti, da bi razbili slovensko-italijansko Ljudsko fronto. Drugič: Letošnja proslava 1. Maja, ki je bila ob zaključku prvega štirimesečja našega enotnega , gospodarskega plana- Nad 20.000 ljudi Koprskega okraja je proslavljalo mednarodni praznik delovnega ljudstva in zaključek tekmovanja j na najbolj slavnostim način in v takem razpoloženju, kot kdajhoii. V zvezi s temi uspehi je sprejel na svojem sestanku dne 5. Maja j t. 1. Okrajni odbor SIAU ter Okrajni odbori množičnih organizacij | skupno s člani krajevnih organizacij sklep, da se tudi letos vrši 20 : dnevno tekmovanje na čast rojstnega dneva Maršala TITA. To tekmovanje bo obsegalo: 1. Vsi Frontovci in člani ostalih množičnih organizacij naj izvrše !j vsaj 20 ur prostovoljnega dela na enem izmed objektov ki so že v planu. 2. Vsi bazni odbori SIAU naj v tem tekmovanju izvrše že zadano nalogo, da pripravijo vsak mesec 4% svojih članov v frontovsko delavno brigado. Obenem naj se postavi vaška irontovska brigada z nalogo, da nudi pomoč družinam onin članov, ki se bodo udeležili dela v frontovskih brigadah na okrajnih ali okrožnih objektih. 3. V tem tekmovanju naj se izpopolnijo vsi .bazni in kvartni odbori množičnih organizacij po novi strukturi s pripadajočimi aktivi in komisijami. Prav tako naj se izvrši popis vseh članov Fronte za razdelitev novih izkaznic SIAU za leto 1950. t 4. Mladini bodi v tem tekmovanju kot prvo naloga razširitev or-ganizocije. Druga pa da formira nove mladinske prostovoljne delovne brigade za izpoinittv letnega plana. Priporočamo da slede mladinci drugih sektorjev mladini iz sekrja Sv. Peter , ki je že formirala svojo brigade z 82 člani. 5. žene naj ukrenejo vse potrebno da bi se ustanovile še nove dečje jasli, zlasti je to potrebno, kjer se nahajajo KDZ. Pripravijo pa naj tudi prostore, da bi se čim preje ali vsaj v prihodnjem šolskem letu odprli novi otroški vrtci. Na ta način se bodo sprostila delnvijega dela in lahko vključila v produkcijo. 6. Zveza P.P. ni nikdar zaostajala za ostalimi organizacijami in smo prepričani, da bo tudi ob tej priliki izpolnila svojo dolžnost in se postavila na čelo ostalih množičnih organizacij. 7. E. S. naj streme za tem da dvignejo normo in povišajo storilnost dela ter na ta način prekoračijo p'an. Delujejo naj tudi na tem, da i razširijo svojo organizacijo, pridobijo nove člane ter razdele izkaznice. 8. Prosvetna društva naj z novimi člani razširijo svoje odseke f:r' pripravijo primerne programe za sprejem štafete in proslave na predvečer rojstnega dne tov. TITA. . Na polju fizkulture in športa bo ZTDV uključila nove člane tei >;dla vrsto športnih in telovadnih nastopov. 19 Pionirji bodo poleg učenja nabrali mnogo starega stekla, cunj, kosti, papirja- itd. za produkcijo. Njihovi odredi, naj med seboj tekmujejo v pobiranju češenj, da na ta način sproste drugo delavno silo. 11. KDZ in KrAct Naproze naj stremijo za tem, da bodo čim bo- S lj-e izvršile odkup pridelkov in izboljšale način dela. V navedenih točkah napoveduje naš Okrajni odbor SIAU Okraj- j nemu odboru SIAU Buje tekmovanje. Trudili se bomo da na ta način , čim lepše počastimo rojstni dan n lšega ljubljenega voditelja marša- : In TITA. \ PISKI TABOR V LDKAVGU OB ŠESTLETNIM TUME BRIGADE P artizani m or a j o biti prvi tudi danes v borbi proti imperializmu in revizionizmu Bivši borci iz cone A in B Tržnik ega ozemlja, ki jih je bilo okrog 500, so po šeiatuamem praivem partizanskem maršu prikorakali y Srednji Lcfcavec že v soboto opoldne, V Lckaivcu je bil praznik, VJsi vaačam.} od pionirjev pa do najstarejših mamic so bili zbrani pod lepo okrašenim slavolokom in z odprtimi rekam«, sprejeli tovariše, s katerimi so za čaisa narodno osvobodilne borbe delili vse zlo, ki so jim ga p,r: zadejaile podivjane fašistične tolpe ter fkupaj z njimi oevdboidiiM svojo domovino. Goste jie pozdravil predsednik KLO, ki je poudarili, da se je v tem kraiju v težki borbi proti na-cifašizmiu kovat© bratstvo in enotnost slovenskega in italijanskega ljudstva, V nedeljo zjutraj je prikorakala partizanska brigada iz Tolmina, ki so jo Tržačani navdušeno pozdravili. Na' mestu, kijer je bila pred šestimi leti ustanovljena tržaška udarna brigada, so se še enkrat srečali slovenski in italijanski borci, združeni klet so bili za čara narodnoosvobodilne borbe. Med navzočimi so bili tudi koman dant IX, korpusa tov; Bonšitnar, bivši načelnik štaba IX, korpusa general major Skala, komandant tržaške brigade tov. Laurenti in drugi, Na ffavnertnem zbicctoVanjlu sta Fipregiovorila tovariša Borštnar in Laurenti, ki sita še enkrat poudari'a potrebo po združitvi vseh zdravih sil v boribj za obrambo revolucije in napredka. Fred xakliu.čkom Obveze za Tita tekmovanje ¥angan@I Svojo zavedne,.,t kažejo Vanganel-čanj pri vsakem delu. Na masovnem sestanku, 'ki no ga imel; te dni, so sklenili, da bodo vsi delali pri tekmovanju za Titov rojstni dan. Kar visoko obljubo so dali in je gotovo, da jo bodo tudi izpolnili. Napravili bodo 4700 prostovoljnih ur, kar ni malo za tako majhno vas. i Piran Sindikalne poj.vižnice podjetij v Piranu so sklenilie, da bodo na čast Titovega rojtrnega dne napravile (Nadaljevanje na 2. strani) Zborovanja pa je nastopilo sedem članov bivše kulturne skupine IX. korpusa, katera je za ča«a narodnoosvobodilne borbe slovela po vsej Primorski. Zborovanje je bilo zaključeno z »Internacionale« in »Hej brigade« ob navdušenem ploskanju udeležencev tega nepozabnega partizanskega tabora. PO SLEDOM italijanskega tilent« Svoj čas je izhaja,! v Kopru almanah pod imenom »Porta orjen-tale«, V izdaji tega almanaha iz. leta 1857 najdemo med sotrudniki tudi Vatussija Pacifiea. V članku, ki nosi naslov »O gospodarski obnovi Istre«, ugotavlja Va-Iuissi, da sicer ni Istran, da ne pozna podrobneje položaja v l itri, da bo pa kljub temu dal ‘Jtaiiiaci-kemu prebivalstvu Istre nekaj nasvetov. Ko pa je dokazal, da imajo Italijani v, ■svojih rekah vse važnejše gospodarske pozicije, prihaja Valussi do naslednj ega zaključka: »Prav zara-qen proces ufcliiučpi-anja istrskih ljudstev v Italijani Cco nacijo, KI BO ASIMILIRALA SLOVANSKA PLEMENA IN POSTAVILA SVOJ, (ITALIJANSKI) JEZIK NA MESTO RAZLIČNIH K AR ECIJ. KI SE VEDNO OBSTOJAJO. TO SE TUDI ŽE DOGAJA S SLOVANI V FURLANIJI (P. m,ki na Beneške Slovence!) (Stiran. XI) Vato si po-udartja za tem tudi da ie »treba asimilacijo takoj izveš!i, kajti ta bo prinee'a blagostanje -0 ¡riiatvu, ki ga je treba asimilirati —« (str XIII). Valuiss/i, ki govori, da je večji del Istre Ital i jamski, se večkrat zapleta v protislovja. Na nekem mestu pravi na pr. da »morajo italijanski posestniki na obali prodreti v notranjost polotoka« (eitr. XIII.) Glede slovanskega kmečkega prebival-rtva pa prihaja Valusei do naeled-. njega zelo znač,Enega zaključka: »Slovanskega kmeta ie treba smatrati za orodje našega la.-tnega bogastva ter bodočega blagostanja naše dežele« (sltir. XIV.) V svojem članku je Valussi verno izrazil želje vse tedanje Italijan ke reakcije in ni slučaj, da je bil ta članek objavi en ravno v Kopru, ki je boli krt, kateri koti drv v o istrsko mesto ra-te na terne,ju izžemanja slovenskega delovnega ljudstva. DVESTO bo sprejela Delavci s-o že visi na gradilišču. Po Visokih zidovih udarjajo kladiva ob trdi kamen. Visoko so se že povzpeli zidarji. Dobro delajo. Njihova brigada, ki jo vodi Polde, je najboljša na gradilišču. Normo presega za 60—80 % dnevno. Zidarja Mozetič Pavej in Mirko Rijavec ista bi’a prvega maja proglašena za udarnika. Tudi druge brigade, ki jih je šest, presegajo normo nad 10 odstotkov. Tudi delavca Emil Klun in Dominik Sinikovec sta dobro delala, zaito so ju proglasili za udarnika, 17 delavcev pa je bilo nagrajenih, Dobro delajo. Tudi pozimi, ko ie vreme najbolj nagajalo, so delali. Tako klat raste. Se se spominjaj» dn,i, ko so do kolen V blatu in vedli kopali temelje. Voda je silila, a delo še bolj. »Imeli smo trde noge in rake, toda delali smo,« pravijo delavci, Na gradilišču je tudi velik dpo-fcileic kamenja, ki de’a tudi za druga podjetja, a njegov strojnik se včasih pritožuje, da ni. pravilno izkoriščan. Posebno tisti veliki ne. Za dober gramoz gredo tudi devize, zato je treba doma večje pazljivosti pr,j delu. Da bi p '¡pravi'; teren z.a gradnjo, so morati lajni izvoziti in izkopati okoli 4000 kuto. m zemlje. Potem pa je delo šlo, Z gradnjo, to je z zidanjem, so začeli julija meseca. Večji uspehi so se pa pokazali v zadnjih treh mesecih, ko so bolj tndino poprijeli za delo in uvedli tudi brigadni sistem. G'avni zidovi bodo kmalu gotovi. Delati bedo začeli že betoni k e cisterne, t^da železa za krivljenje jim primanjkuje, iTnnke cisterne iz betona bodo stale v štirih glavnih vnstaih, za njimi pa bodo v dveh manjših prastarih leisen.i- scidi. Klet bo lahko .sprejela 200 vagonov vina. Imela bo razen tega moderno urejen oddelek za žganjekuho, dr/e stiskalnici za predelavo grozdja, ki so jih že nabavili, kakor vso cBtalo opremo za klet, prclitor za tipizirani e vin in polnjenje steklenic' ter velik prostor za porravlitalnico oziroma so-damico za 1 izdelavo manjših sod-o-v In za manjša popravila, Klet to zgrajena na popolnoma modernih načelih. Stroje in ves ci-jtali material so že nabavili v Italiji, Klet bo v obratu prihodnje le-t-o, vendar -predvidevajo, da b-o že letos sprejela manjše količine vina. Bo ena naj večjih v Istri, zato moramo razumeti tudi njen pomen, ki V Rojcih ZASVETILA JE LUG Po dolgem času je tudi v naši vaisi zasvetila električna luč. Ze mesec dni poprej so speljali žice pt ja važna tudi s socialnopolitičnega stališča z ozirom na naš enoletni plan. Danes povsod gradimo in še več bomo gradili, da borno postali tudi močnejši in .svobodnejši, da bomo lepo živeli. — Pri — riajšim skupnim interesom. Razen tega bo tudi sortiranje vin popolnoma omogočeno. Pa tudi na času bo veliko pridobljenega. To, česar ni prej dopuščala fašistična kmetijska politika, bomo dosegli mj ravnio s po-v-zdigo kletarstva in Vsega vinogradništva, ker je pri nas ravno vinogradništvo glavni gospodarski činitelj, s katerim se v največji meri preživlja istrsko podeželsko ljudstvo. Frejš-nji gospodarji so videli v našem ddbrem vinu močnega konkurenta, zato so ga hoteli uničiti, mi pa Utonila is 7-lsina deklica V Koštaboni je 5, t. m, utonila sedem letna deklica Kapel Pjerina, Bila je razigranega značaja in je vedno p-cokakavala okrog velikega vodnjaka, ki je bil popolnoma nezavarovan, tako da je deklica po krivdi 'tistega, ki rti vodnjak zavaroval, izgubila, življenje, Ta žalostna novica naj bo kot opozorilo~visem, ki so malomarni in imajo vodnjake nezavarovane. Koper bo imel novo moderno tržnico in ribarnico Da bo manj nečistote in več zdravja Kaj nam .i-e Italija dala v 25 letih, ko je bila v Istri, Ce pogledamo naše vasi, lahko popolnoma upravičeno rečemo, da nič. Na Vseh koncih in kraljih so fašisti, nosilci dva tisočletne kulture in italijanske civilizacije učili naše ljudi in uvajali svoj »novi red«. Niti v Kopru, čeravno je bilo njihovo najvažnejše gnezdo, niso napravili ničesar. Samo en primer izmed drugih nam dokazuje, da jim je bilo vseeno kako bo živelo to ljudstvo. Na mnogih krajih v Kopru vidiš cib cesti prodajalke, ki prodajajo sadje in zelenjavo. Ta način prodaje ni higijeniče-n. Po cesti vozijo motorna vozila, vozovi, koles« in hodijo ljudje, ki dvigajo, prah, V prahu ?o razne bakterije, ki prenašajo razne bolezni in se vse to vseda na sadje im zelenjavo. Zato tudi ni oudn,o, če so se po-gcistoma pojavljale nalezljive bolezni, kakor tifus 'in griža. To so malenkosti, toda zelo važne stvari, ki jih Italija v 25 letih ni .rešila. Danes, ko poteka šele peto leto ljudske oblasti, vidimo, kako se je ta lotila tega vprašanja. .Vsak je že videl na desni strani ceste, k:i £elje iz pristanišča proti Mudi, v bližini novega hotela, da nekaj gradijo. Tam bo moderna bigijen fca tržnica in ribarnica, kjer bodo prodajali ribe, sadje in zelenjavo ter se ne bo batli raznih bolezni, Obsega’a to 2257 kr/, m. Na en[ strani bo ribarnica. V njej bo 12 pirodaialnih miz, ki bodo imele visaka svojo pipo za vodo tako, da bodo prodajali po Vseh higijenskih pravilih. V ozadju in na drugi strani pa bo tržnica za sadje in zelenjavo, Razporejena bo na deset oddelkov, kjer bodo prodajali različne veste sadja, ¡n zelenjave. V sredini pa bo veliko dvorišče, ki bo služilo za dovoz in po potrebi tudi za prodajo. Zasajeno bo z drevesi, katera bodo dvorišče zasenčevala, tla bodo betonirana, da se bo nesnaga lahko vedno izpirala. Poleg tega boi še družinsko stanovanje za upravnika tržnice ih skladišče. Krog in krog dvorišča bo hodnik, s katerega bo vhod v prodajalne. V ospredju bo tržnica grajena v belem kamnu, tako da bo izgied odgovarjal moderno urejeni notranjosti, To in še mnogo drugih stvari gradimo danes izven plana, ki smo si ga zadali. Naše ljudstvo se prav dobro zaveda, da dela za sebe in zato povsod presegajo norme in sprejemajo nove naloge. Prav tako se zavedajo delavci, ki gradijo tržnico, da je izgradnja tržnice v enoletnem planu, ter bo morala torej biti letois zgrajena. Zidarja Tetkam Andrej, Danilo Glavi-na, vajenci Marcel Novak, Vergili Pamger in Oktavijan Gruber presegajo normo nad 20 % dnevno, pri betoniranju temeljev . so presegli tudi z.a 30 %. Tako volj« do dela bi morali imeti tudi Karel Pribac, Franc Teluga in Steljo Vuk, ki so do sedaj delali pod normo in skupno z ostalimi pljuniti v roke, da f.i borno čim prej zgradili boljše življenje. Boršt t predvolivnem tekmovanju V predvolivnem in prvomajskem tekmovanju so sodelovali borci in aktivisti iz Boršta v polnem številu pri prostovoljnem delu, »Kakor v borbi tako danes,«, so rekli nekateri in se ob nedeljah zbrali in šli s krampi in lopatami n.a delo. Največ so sodelovali pri popravilu lokalnih cect. V dveh mesecih predvolivnega tekmovanja so napravili 210 prostovoljnih delovnih ur. Pri tem pa niso pozabili na zadružno ekonomijo, ki jo imajo v vasi. Zavedali so se, da je šele v razvoju in da morajo prav oni biti prvii in j j pomagati, da ise bo v kratkem razvila v kmečko delovno zadrugo. Borci in aktivisti so bili prvi, ki so vzeli motike in šli kopat na polje ekonomije in napravili 230 pro- stovoljnih delovnih ur. Poleg tega so napravili tudi 60 ur prostovoljnega dela v pripravah za volitve. Tpv, Jožetu Kodarinu in ostalim, ki se niso -.udeleževali prostovolj nega dela ali pa zelo malo, naj bodo za vzgled Avgust Beržan, Venček Dovrečič in Ivan Lovrečič, ki so povsod prvi in ne štedijo evoje sile v delu za izvedbo enoletnega plana. Ustanavljajmo odbere Ljudske inšpekcije Čuden je ta izraz, za tistega, ki ga bo prvič slišal, toda nase ljudstvo mora vedeti, kaj je ljudska inšpekcija! Mislim, da je ta organ po Vikaterih krajih že ustanovljeni toda ni ne duha ne sluha o njegovem delu- Zanimanja pa je vzbudila ljudska inšpekcija povsod, kjer je pričelo z delom. To se je pokazalo pri Kampelčanih, ki so bili vsi navdušen; nad tem. Pomen ljudske inšpekcije je velik, ker ravno v ustanavljanju odborov ljudske inšpekcije se kaže demokratičnost naše ljudske oblasti. Veliko >[; napak, ki jih delajo nekateri organi ljudske oblasti. Včasih ljudje vidijo, da so nekatere mezne nehigijenske, da javni lokali ne poslujejo pravilno, da javni funkcionarji slabo ravnajo z ljudmi, da se godijo krivice ljudem na prometnih sredstvih in v prodajalnah itd. Veliko je takih napak, ki kvarijo ugled naše Ljudske oblasti. Ljudje to vidijo in molčijo. Odbori ljudske inšpekcij^ pa imajo nalogo, da prijavijo vsak nepravilno poslovanje ali odnose nekaterih aktivistov, odborov, uradov itd. V ljudski inšpekciji se morajo zrcaliti pridobitve NOB in v njej morajo tudi naši sovražniki videti močno orožje, ki jih bo uničilo. V Kopru obstoja pri okrožni in okrajni kontrolni komisiji urad za pritožbe, a ?aj naši ljudje ga zelo malo uporabljajo. Včasih pravijo: (¡Kaj bi jaz to storil, ko pa besede drugih bolj veljajo!;; In imajo tudi prav. Da se je ustvarilo tako mnenje med ljudmi je kriva edi-cijonarjev, ki si napačno tolme-tijo uredbe Ljudsl); oblasiž. Vse pojave birokratske odtujenosti od ljudstva bo morala ljudska inšpekcija odpravljati. Birokracija privede do tega, da ljudstvo dejansko izgubi oblast, da mu vodstvo postane tuje nedostojna. Tega pa ne smemo dopustiti. Ljudska oblast nam -zagotovlja vse pravice, te pravice si moramo sami zavarovati. Kako pa bomo prišli do odborov ljudske inšpekcije? Ljudska inšpekcija je ljudstvo samo. Preprosti ljudje so najbolj občutjivi za st or j j ne krivice in napake in jih iuJi najprej vidijo, Za te napake pa jetr;eba poklicati krivce na odgovornost, moramo jim onemogočiti tako škodljivost. Delavci v podjetjih, kmatje v okviru KLO ali posamezne vasi in povsod drugod si morajo izvoliti najbolj poštene ljudi, da bodo opravljati io častno nalogo. Včasih se zgodijo nekje ponue/Drbe na škodo ljudstva, javni organi ne opazijo, vsega, zato pa mora ljudstvo potom odborov ljudske inšpek-ce kaznovati. Eno stvar pa ne smemo pri tem plizreti. Ljudje včasih cije take stvari reševati in kriv-nevedoma ali iz neznanja grešijo, te moramo tudi braz vsakega ozira opozoriti in kritizirati, toda, na tak način, da se bo dotični popravil. Da mu bomo vlih voljo do dela, a ne odvzeli. Vsakemu mora biti, jasno, da Ljudska oblast pomeni oblast vsega ljudstva, zato se ne smemo ozirati na kake okolnostil kadar sre za stvar občeljudske koristi. Sami se moramo boriti proti vsakemu ij:gativnemu pojavu. Proti birokraciji in samovoljnosti nekaterih ljudi, ki mislijo da so eehove, proti špekulaciji in vsemu kar za ljudstvo škodljivo. Kadar bomo tocej izvajati to demokratično odločbo ljudske oblasti, to je kadar bomo volili odbore iudske inšpekcije, moramo izvoliti poštene in nepristranske tovariše, ki bodo znali take slučaje pravično ugotavljati in soditi v splošno korist. Titovo tekmovanje (Nadaljevanje s 1. strani) 6070 prostovoljnih de'oyn;h ur. Med podjetji n&fbolj 'predmiiaiijo piranske ladjedelnice, v katerih so delavci sklenili, da bodo sami napravili 2000 prcotovoteih ur. Tudi de-lavcj v solinah so sklenili, da bodo napravili 1500 delovnih ur. Nekatera podjetja in podružnice, ki tega tekmovanja niuo še sprejela pa dalje pošiljajo svoje privolitve in število ur, ki jih bodo napravile. Isola De’avci v Izoli v tovarnah Arri-goni in Ampelea so na čast 58, Titovega rojstnega dne sklenili, da bodo napravili 4500 proštov olj n ih delovnih ur v tem tekmovanju. — o — Delavci opekarne Nardcne v Izoli tekmujejo za večjo storilnost dela na čast Titovega rojstnega dne. Član; te sindikalne podružnice so na sestanku dne 9. maja sklenili, da bodo v čast 58, obletnice rojstnega dne Maršala Tita napravili 640 prot tevoljnih delovnih ur. Delali bodo pri raznih delih na tovarniški ekonomiji. Korte V Kortah so sklenili borci na svoji, seji, da bodo naredili vsak po 20 ur pro tovci jmega dela v tekmovanju na čast Titovega rojstnega dne. Skupno bodo naredili- samo borci 840 prostovoljnih ur, Hitom Uapda - i*z fadbOtoa Dne 16, maja Odpluje štafeta, ki bo ponesla Maršalu Titu pozdrave z Jadrana. Odhod iz; Ankarana 7,20, Kopra 8,15, Izole 9,40, Strunjana 11,10, Ladjedelnic 11,50, Portoroža 12,15, Sedjol 13,10, Savudrije 14,55, Zamibrotije 16,15, Umaga 17,25, Lovrečič? 18,40, Daij-le 19,30 Prihod v: Kr »er 8,00, I-z-clo 9,30, Strunjan 11.00, Ladjedelnic 11,40, Portorož 12.00, Sečjoii 13,00, Savudrije 14,45, Zambrcitijo 16,05, Umag 17,15, Lov-rečico 18,30, Daljo 19,25, Novigrad 20,45 Ribičem se obeta dober ribolov Pred nekaj dnevi so bile naše ribarnice zopet dobro založene. Začeta ie sezona ribolova. V dveh dneh oo ribiči nalovili že nad 3 vagone rib! Lov se je stopnjeval in dosegel svoj višek šele za nekaj dni. Tvornica Arr.ig.oni 'ter Arnpe-leu rta dobile te dni prve sardele in je zaradi tega proizvodnja sveže ribe v polnem teku. Tudi Padernčani morajo začutiti novo življenje ZATO KER SE VODSTVO ZADRUGE Kémpél - Salara drli pfsirne »V naši; zSdtugi je visg dbfero. Le- O Faderni nismo še ničesar čitali, pa tudi slišali ne veliko, zato'poglejmo tudi to vas in njene prebivalce, Te majhne vasi pod Smanjami ne more človek od nikoder uzreti. Stisnjena je med dvema gričkoma ■in le na severovzhodni stran; se nekoliko odpre p ogled proti Tinjanu. Poleti pr ipeka tu -sence bol j kot kje drugje. Pozimi pa je tu zatišje, da niti hurtie no, slišijo. Sonca pa zelo malo vidijo, ker jim ga zakrivajo griči. Slovijo kot dobri poljedelci, a sp skoraj odtujeni od sveta, čaj se sko.ro nihče ne zmeni zanje. Njim pa za osta'i svet ni mnogo mar. Odkar pa ie prišla svoboda, ni šlo vse tako mirno. Ljudje so pričeli misliti. in so čutili, da nekaj nant-afa, kar jim je neznano. Prav za to neznano se ie odločil Lazar Avber — vstopil ie v bližnjo zadrugo na Kampe1. Sa-lari. Sedaj je to ne znanost doumel in je vesel, da je vključen v skupnost. Padernčani pa se niso mogli ves ta čas zediniti, da bi si vsaj ceste malo popravili, Lenj «o misli'i napeljati vodo, toda ostalo te le pri mislih .Niti na luč ne mislijo, čeprav vidijo, da so na Po'jana-h postavljeni drogovi, ki bodo pripeljali luč v Šmarje. Odtočili se bodo morda takrat, ko bodo videli Šmarje razsvetljene. Nekam nr.cb-čuitni so., da bi si pomagali. Pa tudi iz Trsta jim prihajajo g’a:ovi so- Vsaka otepa napaka pomen) korak naiirei za naše zadruge V nekaterih zadrugah se ni.ao dovolj borili, da bi dokončno uvedli plan in delali po njem. Okrajna ljudska odbora in Kmetijski zveizi morata v celoti prevzeti to delo, kajti naše zadruge nimajo dovolj kadrov, niti izkušenj, delo brez plana pa jim lahko povzroči veliko škodo. Dalje je odločilno in pomembno vprašanje organizacijskega dela za dvig naše proizvodnje, pravilno nagrajevanje, razvoj delovne discipline in socialističnega delovnega tekmovanja. Izkušnje so pokazale, da je brigadn.o skuipimt ki sistem organizacije de’a edino pravilen. Te brigade pa morajo skrbeti in pravilno ravnati s stroji in vprežno živino. Po naših zadrugah se je i pokaizalo, da to vičai ih hote ali nehate zanemarjajo. Na primer kmečka delovna zadruga iz Babičev je več kot dva meseca imela v Solinah pri Kcpru traktor zunaj na dežju. Stroji’na ta način rjavijo in postanejo nerabni; Ce bomo pravilno gledali na vse te stvari in še na mnotgo drugih, bo naša zmaga popolnejša, pravilnejša, in uspešnejša, ter bo zgradila iz nas nove socialistične ljudi, kakršne zahteva današnji čas. vražnlkov ljudstva. Je pri njih nekaj takih, ki so hoteli kaliti volitve, toda ni jim uspelo, Lidija Babič služi v Trotu pri bogatem gospodu in seveda, da mora kot piokorna dekla ubogati gospodarjeve ukaze. Ko so bile volitve, je prišla domov, a ne z dobrimi nameni. Sirila je alarmantne vesti, da bo Istra uničena in da bomo pri volitvah propadli ter da bodo kmalu prišli »oni iz Tista«. V Faderni je dobila LF nad 90 % glasov. Samo šest zapeljanih _Pa-deirnčanov ni volilo. Mario »Lulo« pa je rekel Avberju: »Kaj Itate storil, ko ho LF propadla?« To znano parolo so vrgli reakcionarji iz Treta, zato ni Fjerožani so Fjeraga je majhna vasica na zelo kameni,tem griču nad Rokavo. Kako- pripev odlijejo, starejši Fjero-žaini, je prav do tja v davnih časih segalo morje. Ob ■ robovih vasi, ob stenah, so še sledovi nekdanjega pen ta lišč?. Iz nekaterih sten štrlijo železni kaiblji, za katere so nekdaj pr,ive,zevali banke. Tako pripovedujejo stari ljudje. Vendar je pa vas v resnici zelo stara. Stare, iz kamna zidane hiše pričajo, da so Fjerožani zelo siromašni ljudje. Vas obdajajo majhne grmičaste trate. Na prvi pogled bi vsakdo rekel, da je to prava kraška pokrajina. Fjerožani so se v težkih časih v borbi za življenje razvili v dobre kmetovalce. Svoje pridelke so nosili na tržišča v obalna mesta Slabe letine so se Fjerožani vedno bali, vendar če je že tako naneslo, si niso mogli pomagati in so moreči zato večkrat slabo živeli. Vendar sio bili v takih slučajih zelo iznajdljivi in so se nekako preživljali, Nekateri so se poprijeli obrti čudno, če so se je oprijeli proti-Ijuj.jjski,. elementi kot »Luld«. Prav tako ima Argenti Valerio čuden ddnS? !&o IfTudiSke ’ oblaisiti. Padernčani bi lahko bclj. delali za ?}cup'ne koristi, ker, bi,, jim to. koristilo. Saj se človeku zdi, da je v Paderni še srednji veik, ko gre skoz njo. Zapuščena in pusta, samo dim uzre človek od daleč. Toda, če bi se množične organizacije oprijele dela, .predvsem na go-spcdacslkem pohu, bi se tudj zavesit vaščanov dvignila, Padernčani bi čutili, da je prinesla ljudika oblast delovnemu ljudstvu nekaj novega. Zato naj odvržejo naprednejši Padernčani, ki že čutijo to, česar drugi še ne, samovoljno't, ki jo imajo pri delu in naj se skupno trudijo, da bomo v bodoče slišali kaj razveseli jvega tudi iz Pa-derne. Naj ne bo od nje videti eamo dim, ampak dejanja jju.dii. Tudi v Paderni morajo začutiti novo družbeno ureditev, ki jo je prinesla ljudska oblast. ter odšli shiižit k obrtnim mojstrom v mesta. Mnogi, ki so bili bolj sposobni, pa so se tudi preselili v merta in pričeli trgovati. Tako imamo v Kopru več družin, na primer Flegi in druge, ki so se p cenej e poiitalij anč ile, Življenje Fjerožamav je postajalo vedno trše. »Poid» staro Avstrijo ie bilo n.a vse »pate« in je nekako .šlo, ampak kasneje ped Italijo nismo mogli »laindat« naprej ne živi ne mrtvi,« prepoveduje naj,starejša Fijercžanlta. Po volitvah jeta 1922., ko so se mnogi odrekli glasovanja za Lta'ijo, so bili Fjerožani med prvimi, kii so to storili. Takrat so nekatere tudi aretirali, med njimi tudi njenega moža. Skozi tako življenje ;.o Fjerožani dlcičakali raizpad Italije. Med NOB nfeo štedili svojih .sil za stvar, ki jo danes imamo. Njihova ' vera v zmago je hi! a neomajna. Prišla je pocriad 1945. in z njo novo družbeno življenje. Fjerožani boli smo sprejeli sedem novih gospodarstev in nais je sedaj vseh 21, Imamo nad 50 ha skuipne zeirije, 12 glav goveje živine, traktor, pet plugov itd. Veliko razliko napram lanskemu letu vidimo tudi pri organizaciji dela. Razdeljeni smo v tri brigade, manžantko, tribansko in kampe!, ko. Vsaka od teh ima svojega brigadirja, ki načrtno razporeja delovno silo, tako da ni bojazni, da bi ne utegnili obdelati vse zemlje. Setveni plan smo z nekaterimi semeni, kakor s paradižniki, sadnim drevjem in krompirjem celo prekorači'!. Čeprav so nam piri deliu nagajala .slaba aprilska vremena, smio preorali in skopati vso zemljo cib. pravem čaisu. Največ težav smo imeli pri dobavi so bali delovni in aktivni tudi Dri ofonaviljatoju ruševin i.z težke in krvave borbe. Nekoliko pozneje pa so nekateri. Fjerožani svojo mišljenje popolnoma spremenili. Utonla je njlihova vera v ooljšo bodočnost, »sam vrag jo je pogoltnil«. In s tem so pozabili tudi na pridobitve NOB, za katere so sami žrtvovali isvbje najboljše sinove. Da so ti judeži imeli pri zavednih Fjerožanoiv nekoliko uspeha, nam jaisno dokazuje dejstvo, da je bila. na Fjenogi udeležba na volitvah najnižja v našem okrožju. Toda tega niro krivi Fjerožani, marveč tisti, ki jih je zapeljal. Eden izmed tistih ie tudi Anton Gaziič, ki . jih je zavajat z raznimi iluzornimi frazami. Tega prav dobro poznalo Fjerožani. On je tisti, ki je hotel i.z njih napraviti proti-liudsko orodje in .ga izrabiti ob |Volitvah, Toda na pragu zlonamerno .ti se je spotaknil, padel je, da re ne bo pobral talko zlepa, 'Vaščani mu po valitvah' odgovarjaj o-z delom. Žene, starci, mladinci in pionirji, vse kar je na Fjenogi živega ,v,se se zopet giblje, dela in ustvarja. Popraviti hočejo napako, za katerlo jim ni pripisati krivde, s tem, da hočejo naprej kakor ostale var; v našem okrožju in ne več nazaj, kot jim je svetoval gospod Gazič, Po volitvah so že napravili nad 500 ur udarniškega dela na domačih'cestah in v vasi. Fjerožani pa ne bodo ostali pri tem. Nadaljevali bodo- po pati, ki j,o je začrta1? naša Fartija že v čanu NOB, ker vedo, da je edino ta pot pravilna in izvedljiva. Njihova vera v bonbp za izgradnjo’ social,:ma v. našem, okrožju ponovno ral te in se .krepi. Vzporedno s tem pa rastejo novi Fjerožani in bogate 'ši v izkušnjah in zadnjih časov bodo deležni zmag v borbi na boljše življenje. umetnega gnojila, ker ga v tistem, času ni bilo, Na letnem občnem zbonu dne 25. aprila smo ugotovili, da imamo veega dobička nad 450 tisoč dinarjev. Od tega lahko rer čemo, da je ?a«h naš kovač tov, Emil Fur.lanič pridobil nad 100.000 dinar j ev. Pri delu se je najbolje izkazala' manžannka brigada. Njen brigadir je tav, Mirko Giunliač, ki je napravil trimesečni brigadirski tečaj v Podvinu na Gorenjskem. Najulafoša brigada pa je tribanska, ki pri deilu zelo zaostaja za drugimi. Toda je razumljivo, ker imajo Tribančani največ zemlje in gojijo več povrt-nin kakor ostalih kultur, Čeprav] jim večkrat pomagamo, delo vseeno zaostaja. ‘Poglejmo kaj delajo Tribančani, za katere je rekel predlsedmik, da so naljlilaibša brigada. Ravnokar pobirajo grah in »plejejo« krompir, ki je zaenkrat najbolj nujno delo. A.li ne bo delo Tribančanov koristilo vsem zadružnikom? Zakaj potemtakem manžanska brigada ne pride na pomoč, ko dela pri košnji /ki bi zaenkrat, lahko počakala, tako bi opravili najprej najnujnejša dela? »Ne, tega ne. Tribančani imajo svoi sektor in sami ga morajo tudi obdelati,« si verjetno razlagajo Manžanci, Toda taka razlaga je napačna. Ce je en)0 delo, ki bolj: 'sili, si morajo brigade druga drugi pomagati. Vendar tov. Mirko Gu-njač tega noče razumeti in dela kar po svoje, S tremi možmi je pokosil nad 60 stotov deteilje, ki ■b; lahko počakala, dokler bi pobrali girah in oklepali krompir. Vemo, da graihu -vtSak dan nižajo ceno. Prav tako je tudi s krompirjem, Zato je treba delati načrtno, najprej, kar je najvažnejše in kan največ sili. Kakor vidite, vsaka najmanjša napaka pomeni mnogo za taka gospodari tva. Prej je relk-el preilised-» mik, da je vise dobro, zlasti je poudaril ' organizacijo dela. Cernu ni predsednik vedel vis-ega tega? Zato, ker se drži vedno v pisarni, kakor, bolezen na bolniku. „ Koko rešuje KLO Šmarje zdravstveno vprašanje Poglejmo na primer kako rešuje KLO Šmarje zidravirvenb vprašanje. Na Fjenogi ;e tov, Jože Pe-roša že od svojega rojstva nesrečen. Hoditi ne rricire, ker ima noge skrčene,' da si z njim! ne more pomagati. Za časa Italije se tov. Peroša ni mogel zdraviti, ker do-doma ni bij tako prem-ožen, da bi lahko plačeval bolnico. Po osvoboditvi mu vaški aiktivir.ii vedno obljubljajo, da ga bodo poslali nekam nas zdravljenje, -toda obljube so olstale še vedno le besede. Zanj se nihče ne zmeni. Za to bi se m.ora.1 zanimati predvsem referent za socialno skrbstvo pri KLO Šmarje, ki so mu ta in taki primeri postranska stvar, spoznali svoje’sovražnike En dan med brigadirji «Fr e nkovei\brigade Bujno cvetoča pomlad. Vroče majsko sonce ogreva travnike, jase in livade, ki se spuščajo s položnih gričev v obalni ravninski paa. Sleherni kotiček zemlje, k' jo je dež dodobra namočil in toplo sonce ogrelo,- poganja vedno nove rasti. Kmetije se vesele, ker jim bo zemlja letos bogato obrodila in tako poplačala njihovo celoletno delo, Istra, v kateri žive doibri in marljivi ljudje, ne sme biti tužna Istra. Med tisoči, ki so šlj v plamen upora za. boljše in srečnejše dnii, je bil tudi bivši komandant Komande mesta Kopra, tov. Frenk. ki je prišel iz Slovenije. Umri je herojske smrti, boreč se za življenje našega ljudi tva. Telesno ni več med nami, a njegovo junaštvo bo živelo. Skupina mladih krepkih in brh- kih deklet in fantov .iz sv. Petra, Krte. rt in- Nove vasi, ki de a pri bonifikaciji reke Dragonje pri Sič-jalab, je ponosna, da nosi ime jeklenega borca za svobodo tov. .Fren. ka. Mladina iz sektorja Sv. Peter, ki je sama sestavila mila!insko deiov-n obirigado, ■ v kateri je okrog st.) članov, je dobro razumela, da pomeni izvršitev plana boljše jn ku;-turnejše življenje za vse naše ljudi. Vedno nove in nove brigade mladih in svežih sil so jiurišale v dolini reke Mirne, da ii utrejo -vl-bodno pot. v morje. Nikoli .več r.e top reka prestopala bregov. Bito je okrog enajste, ure d- o vidne, ko sem se napotil proti rv-.u, kijer dela brigada. Sonce je dokaj vroče pripekate, napete mišice so dvigale krampe in lopate, vmeis pa i šal - tudi pelini. Iz • veselo raz-i ;i arih. ožarjenih obrazov je žarelo ve,- in volja, da napravijo čim vri. V koipinah so biti* v kolotoar-i'h ’ azvnščehii pod sjčolskim mo-: ki je bil od nanesene zemlje zasut. Čistili so, vozili in previrisili zemljo, kamenje in druge -Iva. i. Vsak je hoten biti med prvimi. Za pivi dan so si napovedali -e- i'i,"ino tekmovanje in vsaka četa hoče1 biti prva. Mladinke, ki še oko dovršile petnajsto leto starosti •n niso vajene dela, iro utrujene : lartj zato, ker je to prvi dan. Mladi fantje se kaj radi ponorču-jejo iz tovarišic, češ, da so pridne |r .... ples. One tudi dobijo zanje j.--, s .:i odgovor, da so kaj kmalu v ,;o:-cs! Gpaziil sem, da so ponos» ni. ker so sami ustanovili svojo brigado. - ; Sei oonajntleitna Celiga Marija iz Sv, Petra mi je dejala: .»Danes srno ko' vij prvi dan na delu, če bi prišel "r'T deset ali petnajst dni, bi vi-i j' :vv’e uspehe,« Tov. H . ri.k De- lak iz Krkavč, ki mu je komaj 15 let, je dejal, ko je videi, da hočem t. ’ vis atomu! nelka j •' •' sper egov or it:: »Ta tovariš ne ve, da sirno rti napovedali modčelano tekmovanje in - da bo on kriv, če ne bo naša četa danes prva!« Pred njim le riala samokol-niica, v njej pa težak kamen, ki je tehta,! nad 70 kg. Poit je bila malce strma. Nisem mogel verjeti, da si bo ta. mladi dečko upal peljati tako težak tovor po tej poti, A on, kakor bi hotel reči: »zmagati hočem«, je prijel za ročice in odpeljal, V skupini sem zagledal krepko dekle, razigrane narave Pucer Marijo, ki je bila v brigadi »II. kongres KP STO-ja« v Trnovskem gozdu med najboljšimi brigadirkami. Za svoje vestno delo, discipliniranost je bila odlikovana s srebrno značko. Zanimalo, me je, kako da je spet v brigadi. Odgovorila je: »V brigadi se počutim zelo dobro, ai nam nič ne manjka, dela se pa tudi ne ustrašimo, pa naj bo še tako težko.« Ne, ni pretiravala, če je dejala, da ji nobeno delo ni pre- težko. V prej omenjeni brigadi ja tudi v najlvečjem ; nežnem viharjui vedno bila med prvimi pri delu inl ■ostale vzpodbujala. Bližala se je ura odhoda. Brigadirji slo se poidtroUli. Najboljša mladinka, ki se je že prvi dan odlikovala, je navila na čelu stroja lepo rdečo zastavo z grbom ZAM. Pribaic Roža je bi'a ponosna, ko ji je tovariš komandant dejal, da ho ona nclsila zastavo, . s Doma jih je čakajo dobro in obilno kobilo, Visalk je dobil tudi kozarec alt dva 'dobrega vina. Tedaj s.eon še pogovorili s tovarišem komandantom in ostalimi člani štaba. Komandant Grižom Valerij je bil kratek, ker je imel še druga vaižna de^. Rekel je: »Kako dela naša mladina, tega ti ne bom pripovedoval, ker si sam videl. Prepričan] sem, da bomo do konca tega meseca dosegli lepe uspehe, Frenkova brigada bo nadaljevala p,o tej peti za procviit našega go-spodansitva, IZ SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE \JLdtte; tako gladim» fna» socializem Indulstrijcka podjetja V naši državi dosegajo vsako leto nove uspe. he. Danes ne proizvajamo samo lepo število proizvodov, ki smo jih prej uvažali, temveč tuidi stroje, s katerimi izdelujemo te proizvode. V letošnjem letu , je precej novih proizvodov, predivisem za mehanizacijo našega kmetiijlstva. Kar naštejmo 'jih nekaj. Sam Greznica »Partizanka«, to je naš nov stroj, ki smo ga izdelali v domačih tovarnah in ki nadomesti 120 spretnih .poljedelskih delavcev. Ta stroj bodo začeli sertjlsko izdelovati v tovarni »Po-bjeda« V Novem Sadu. Osješka livarna in tovarna strojev je začela izdelovati nove stroje za sajenje krompirja. Ta stroj zamenja dnevno 40 ljudi. Sedaj bodo kmalu začeli izdelovati tud; kultivator za odkopavanje krompirja. Za raizipr-šenlje umetnega ignojila, Dols.edaj Emo uvažali traktoinakl sejalni stroj, sedaj pa ga .»zdelujejo v osješki livarni. V tei (tovarni c,° tudi začeli seri'ji-ko izdelovati pluge za gbde-lovaniie riževih polj., Ta stroj, ki ga premika traktor, nadomesti delo 100 ljudi. Tudi naša kovinska industrija le izdelala že večje število novih strojev, Delavci tovarne »Djuro Djako-v.'č« v Sla- ‘in kem Brodu so izdelali parni bager, 34 ton. Za gradnje pest sc “v jeti tovarni izdelali parni valjar. Poleg tega je naša industrija zai-)*a izdelovati tudi naprave za rade hidroicentrale, ki jih gradimo po vise jdržavi. Tovarna »Franc Le ¡košek« v Mariboru in »Litostroj« , v Ljubljani izideduljejo dvigalne naprave za vodne jeze, turbine in velike centrifugatoe črpaje za hidrocentrale. Naprave za črpanje nafte, ki smo jih dolslej uvažali iz inozemstva, danes izdelujejo naši požrtvovalni delavci tovarne »Djuro D.iakovič«, »14. oktober« in »Ivo Lo’a Ribar« v Železniku pri Beogradu, Tovarna v Smederevski Pa’?nki izdeluje potniške vagone 2. in prvega razreda za mednarodni promet in moderne poštne vagone. Tudi naša lahka industrija daie iz dneva v dan nove proizvede za široko potrošnjo. Delovni kolektiv velikega kombanata gumija ¡n obutve v Borovem je začel izdelovati gumb' za razne tkanine. V tej tovarni izdelujejo tudi trdi gumi za glavnike. V tovarni gumija v Kranju pa izdelujejo gumo za podplate. Dela za obnovo reškega pristanišča so pri konoo V reiškem pristanišču bodo kmalu končali de'a pri zadnjem in največ} em pomolu, ki ga bodo letos izročili premetu. — Droga večja obnovitvena dela bodo tudi kmalu končati. Oib pomolu »VJadimira Nazora«, kjer še delajo, .so deta že tako napredovala, da na zahodni strani pristajajo oceanske ladje. Na pomolu še pripravljajo temelje za postavitev velikih žerjavov, ki bodo nadomestili na stotine delavcev pri najtežjih delih. Ob pomolu bodo na obeh straneh pristajale oceanske ladje ,iako da bo tam najživahnejši promet. Drugo večje delovno torišče le graditev lukiobrama, V dolžinj. 150 m so pod gladino 8 m končali najtežje delo, planiranje terena, in položili tudi že prve betonske bloke, ki tehtajo po 50 ton. Podvodna deta bodo kmalu končana. Med vojno je bil popolinoma ralzdejan tudi lukobran, ki je bil 350 m dolg. Letos ga bodo popolnoma obnovili, V pristanišču še gradijo 250 m dolgo Ljubljansko oba1 o. T.udi to delo bo po večini že letos končano. Zdaj more v reiškem pristanišču na dan pristati po 20 oceanskih ladij. Ko bodo končali zadnja dela letos, se bo promet še zelo poveča]. V raznih tovarnah v Sloveniji, Hrvaški in Srbiji so priredili oddelke za proizvodnjo »Neyllon« nogavic, ki :so jih že začele izdelovati in ki prav nič ne zaostajajo po kvaliteti za inozemnkimi. Industrija uisnia je začela izdelovati čevlje vseh barv in dlimenizij. Tovarna »Rade Končar« je -letos začela izdelovati velike transformatorje s 25.000 kw amper, po kate-. r.ih lahko prenašamo električno energijo na velike daljave brez izgube. Poleg tega so izdelali kon- M’ada jugoslovanska industrija dokumentarnih filmov je že izpolnila svoj petletni plan. Do zdaj so sneli 200 dokumentarnih filmov. To leto pa bodo še nekaj desetin. Jugoslavija je na prvih mestih na svetu po številu letno snetih dokumentarnih filmov, kar je velik uspeh za tako mlado proizvodnjo. Za afirmacijo jugoslovanskih filmov v svetu so značajni- mednarodni filmski festivali, ki se prirejajo vsako leto po različnih mestih Evrope n, pr. v Benetkah, Canešu, Bruxe!leisu, Edimiburigu, Locarnu, Marjan; kih Lažnih itd. Jugoslavija sodeluje na teh festivalih že od 1947, leta. Jugoslovanski dokumentarni filmi vzbujajo povbod močno zanimanje zaradi svoje globoke idejnosti in tehnične dovršenosti z ozirom na njihov mlad razvoj Nekateri f.i’m.i so bili tudi nagrajeni. »Mladina gradi« na festivalu v Benetkah, »Jugoslovanske narodne igre« v Caneou, »Za bolju žetvu« ,in »iSlioveasIska drama« v Edimbungu itd. Na vsakem festivalu so naši dokumentarni filmi močni konkurenti tuji filmski proizvodnja takih filmov. Tudi inozemski film|-;ki strokovnjaki so se o njih najbolje izraževali. Na festivalu v Benetkah je znani filmski strokovnjak Bela Balach držal posebno predavanje o jugoslovanskem dokumentarnem filmu. Po fcLpvalih gredo naši filmi v različne države Evrope, severne in južne Amerike ter celo v AvSstra- strukcijio za proizvodnjo transformatorjev za 31.500 kw amper. Ze letos bodo začeli izdelovati te velikane. Za naše hidrocentrale so izdelali devet novih tipov hidroge-nerator.iev, za pet pa že končujejo konstrukcije V tej tovarni so izdelali še nešteto drugih električnih strojev, telefonskih central, avto-mabillskiih motorjev itd. Tako bi lahko našteli še nešteto in nešteto proizvodov, ki so jih že začeli izdelovati v naših tovarnah. Vidite, tako gradimo pri nas socializem. lij o. Gledajo jih predivisem naši izseljenci a tudi publika j.ih povsod dobro sprejme. Tako ima nova Jugoslavija močno orožije v rokah, s katerim pobija klevete in laži o Jugoslaviji po svetu. Filmi so ;,o~ vsod želi lepe uispehe, a tud; tisk se je o njih pohvalno izraževal. »Mladi jugoslovanski filmčki delavci so' začeli brez vsega. Danes pa ustvarjajo ve’iko filmsko industrijo bodočnosti,« je pisal »II pro-giresso dUtalia«. Švicarski tisk ie tako pisal: »Jugoslovanska kinematografija je še mlada, vendar ima sijajne perspektive in veliko obeta«. Prvi traktor izdelan v Jugoslaviji Po ulicah Beograda je šel na prvomajski paradi tudi prvi traktor, delo jugoslovanskih rok. Odločili smo se, da sami izdelujemo traktorje. Ko so prišli iz. šole inženirji Milan Stokič, Slobodan Vojnovič in Stevo Jovanovič, so že začeli delati Na Koroškem ob Dravi leži malo rudarsko meoto Mežica, kjer je velik rudnik svinca in cinka. V zadnjih letih se je življenje in delo v tem rudniku, ki je bil znan že v XV. stoletju, vidno spremenilo. Nova doba ie v mežiških rudarjih sprostila ustvarjalne sile, ki so vsa dolga leta dremale v miih, a jih nihče izkoristil, nasprotno! Kapi-talintični režim jjh je tlačil in dušil. Zdaj pa je drugače. Iz tal čudovito hitro rastejo nove tovarniške zgradbe in moderne napirarve, ki imajo cilj •— povečati proizvodnjo, zboljšati higjjenske pogoje delavstva in obenem razbremeniti delovno silo. Mar so vsa ta dela, ki so zelo komplicirana in odgovorna, opravili tuji strokovnjaki? Ne, člani kolektiva, rudarji sami so s požrtvovalnim delom zgradili vse te nove objekte in naprave. Ne zadovoljijo pa se z eno isarno zmagb. Letois se bodo rudarji iri topilnl-čanji spustili v boj s planinsko re- načrte za izgradnjo prvega traktorja na lastno iniciativo. Pomagali so jim tudi stari izkušeni mojstri, inženirji in tehniki. Ta mali kolektiv je dal vse sile, da bi spoznal tajno te tehnike in procesa. Dal je prve idejne načrte. Tovarna motorjev v Rakovici je napravila prve detajle in izrezala prve dele. Delavci tovarne so z inženirjema Kimerom in Zubakinom oživeli zamisli in načrte teh mladih konstruktorjev. Njihove roke so delale po 14 ur na dan prvi jugoslovanski traktor. Počasi, del za delom je šlo, od modelov do karoserije. Po treh mesecih napornega dela so izdelali prvi traktor, ki je po- BEOGRAD: Beogreaijski časopisi prinašajo članke v spomin umrlemu italijanskemu piscu Fra.ncescu Jovineu iin pišejo, da je bil član odbora za ustanovitev italijanskega društva prijateljev nove Jugoslavije. — o — SARAJEVO: Od maja lani do konca aprila letos so razglasili v Ljudska republiki Bočni in Hercegovini nad 35.800 udarnikov. Lani in letos je dobilo naziv novator.ia in racionalizaitoria v tej republiki 407 inženirjev, tehnikov in delavcev. Samo 15 sarajevskih novaitor-jev in racionaflizaforjev je v enem leitu prihranilo s svojimi predlogi nad 16 milijonov dinarjev. — o — MARIBOR: Kolektiv tovarne kovinskih konstrukcij »Franc Leskošek« v Mariboru je začel izdelovati hidromehanično opremo za šest jugoslovanskih hidrocentral, Doslej so v tovarni izdelali hidrotehnične naprave za hidrocemtralo »Mariborski otrok«, »Musoviča Rijeka« v Crnii gori, »Mesiči« v Bofsni in »Zrniovci« v Makedoniji. Vise te naprave že brezhibno delujejo, — o — ROVINJ: V tovarni konzerv »Mirna« v Rovinju so že 6. marca .izpolnili trimesečni plan s 137.86 %. V preteklem mesecu je delovni kolektiv te tovarne dosegel nov uspeh, 24, aprila je bil mesečni plan uresničen s 147.16 %, — o — BEOGRAD: V Jugoslaviji so leta 1947. izdelali 8500 radijskih sprejemnih aparatov, letos pa jih bo izdelanih nad 37 tisoč, BEOGRAD: Električne centrale, ki so bile zgrajene po vojni v Jugoslaviji popolnoma na novo, ali pa so bile modernizirane, dajejo skupaj že 350 milijonov kilovatov električne energije letno. V Jugoslaviji so poleg teh central in številnih električnih transformatorjev in drugih naprav postavili še obsežno mrežo daljnovodov v dolžini 3700 kilometrov. čico Mežo in jo prisilili, da bo tekla po navpičnem jašku, dolgem okrog 100 m v zapuščen rov, odkoder bo po 7 kilometrih znova pritekla na površje. Piri tem bo Meža gonila podzemsko hidr»centralo z zmpglji. vostjo 2000 kilovatov. Ta ne bo dajala samo električne enengiie, ampak bo tudi črpala vodo z produktivnih jam, kjer zelo ovira delo. Do danes so že polovico dela izpolnili ;n s tem za četrtino ••manjšali proizvodne stroške podjetja. Tako je polstalo podjetje v kratkem času važen objekt naše petletke. Tu proizvajajo surov in rafiniran svinec, cinkov koncentrat, kalcijev molihdat, svinčene cevi in drugo. Storilnost delavcev je hitreje rasla kot kapitalna izgradnja. V primeri z letom 1939 se ie storilnost dvignila za 140%, daisi je 30% delovne sile manj na razpolago kot je planirane. Rudarji, med katerimi že mnogi delajo za drugo petletko so poenostavili svoje delo. Ta- polnoma zgrajen doma iz domačega materiala. Traktor je težak dve ton; .in pol, ima motor z zmogljivEotio 50 konjskih sil. Lahko vleče pet tonsko težo. Uporaben je pri oranju s štirimi plugi ter za vleko na cesti. Fr.vi poizkusi iso pokazali, da ga lahko uporabljamo tudi na hribovitem terenu in za prevoz lesa iz gozdov. Prvi jugoslovanski traktor je odraz boribe, k:i jo vodijo njeni strokovnjaki in delavci za osvajanje novih proizvodov. Ta bitka se vodi po vsej Jugoslaviji. Na desetine novih proizvodov je nastalo na enak načiri. BEOGRAD: Ob otvoritvi turistične sezone bodo začele delovati nove zračne linije in sicer: Beograd— Dubrovnik, Beograd—Split in Zagreb—Split. Tarife bodo znižane za vse delavce ki imaljo pravico do plačanega dopusta. — o —■ REKA: Italijanski partizani, ki so bili v Jugoslaviji ob prvomajskih proslavah, so prispeli na Reko, kjer jih je sprejel predsednik Zveze Italijanov za Istro, Fietro Maraš. — o — BEOGRAD: V Beogradu so ©tvorili razstavo ljudskih odborov, ki prikazuje njihov razvoj in dejavnost od olsvoiboditve pa do dane6. LJUBLJANA: V Ljubljani gradijo tretji študentovski center, ki bo sprejet 1200 .študentov Slovenije. Doaleij so dodelili 80 milijonov dinarjev investicij za gradbena dela. — o — BEOGRAD: V beograjskem kino-matogratskem mesitu so dokončali dela dokumentarnega fi ana »Izgradnja«, ki bo prikazoval največje delavne objekte tretjega leta petletke. — o — SKOPLJE: Pred koncem tega leta bodo v Skoplju dokončali nov stadion, ki bo lahko sproje.1 okoli 35 tisoč gledalcev. Le-ita bo največji stadion Makedonije in eden izmed najboljših v Jugoslaviji. Prva tovarna za konzerviranje sadja v Črni gori V Cenov.iču v Črni gori so med prvomajskim tekmovanjem obnovili tovarno za komserviranje sadja in sočivja. To je prva tovarna te vnste-v Črni gori. Tovarna bo predelovala sadje tn sočivje, ki ga pridelujejo v hercegovskem okraju. ko sta pred nedavnim delala na delovnem mestu po dva rudarja z enim svedrom, medtem ko lahko dela sedaj dober rudar povprečno na štirih delovnih mestih, na katerih se vse pripravlja za izkoriščanje r.ude. Tudi delovni čas danes mežiški rudarili boljše izkoristijo kot doslej. Med delovnim časom ni več sestankov, ne delitve plač Itd., ker vse to opravijo v prostem času. Vj rafineriji je d.elavcem uspelo svinec rafinirati do 99,992 %, kar je najboljša kakovost rafiniranega svinca v naši država in ena najboljših na svetu. Tudi trimesečni plan proizvodnje rafiniranega svinca, glavnega proizvoda podjetja so izpolnili s 132 %, Fo bogastvu ležišč svinčene in cinkcve rude je Jugoslavija med prvimi na svetu. Mežica je za Trepčo drugi največiji rudnik svinca in' cinka v državi. Rudarji in tapilni-čarji iz Mežice se dobro zavedajo, da sta svinec in cink glavna izvozna proizvoda in da dobi zanje nove stroje in naprave. Zato delajo s podvojeno zmogljivostjo. V tovarni «Rade Končar» se izdelujejo veliki generalovji za naše hidroc entrale. JUGOSLOVANSKI DOKUMENTARNI FILM V SVETU Kratke vesti m . . Hmiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiitiiiii!iiiiiiiiii|iiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiitiiiiiiii SEDEM DNI PO SVETU iiiiHmimiiiimiminiiiiiiiiimiiiiMiimiHiiiimHmMimiiiimiiHmiiiiiiiiiu Italijanski vojni invalidi v borbi za svoje pravice Približno 3000 težkih vojnih invalidov v Rimu je že drugič v sed-jnih dneh demonstriralo v središču mesta. Invalidi so protestirali zaradi nerednega izplačevanja invalidnin in proti oblastem, ki nočejo povišati nizke družinske pckoljnine. Policija je poizkušala posredovati, vedhar se je morala zaradi ogorčenih protestov prebivalstva umakniti. Invalidi so obkolili ministrstvo za finance in zaprli vre dohode k poslopju. Finančni minister je bil primoran sprejeti delegacijo invalidov. Po podatkih Zveze invalidov ie način plačevanja invalidnin in pokojnin, ki ije bil sprejet že v dobi fašizma, tako prikrojen, da dobiva nad 60 % vreh invalidov na mesec največ po 6000 lir, se pravi satno desetino zneska, ki ga ie G'ene,ra’na konfederacija dela določila kat mesečni minimum z,a delavsko družino. Razen tega »leži po uradnih podatkih po raznih uradih in oddelkih ministrstva za finance še približno 450.000 nerešenih prošenj za Predstavnik tega ministrstva je pred kratkim izjavil, da je bil lani dosežen rekord glede na hitrost reševanja teh prošenj s povprečno 33 rešenimi prošnjami mesečno. Trgovinski odnosi med FLBJ in Avstrijo Seznami, ki tih je oktobra 1949, dolcčiia mešana avstrijsko •jugoslovanska komisija za izmenjavo blaga med Avstrijo in Jugoslavijo predvidevajo zamenjavo blaga v skupni vrednosti 60 milijonov do-3 arij ev. Juga tavai a bo izvaža’a v Avstrijo predvsem rude in kovine, les za izdelavo papirja in vžigalic, in bukov ter hrastov les za industrijo nadomestnih delov. Izvoz ju-goisliavamskih živil bo znašal 16 % celotne vredna iti izvoza, izvoz tobaka, konoplje in lana Pa ne bo presegel 15 %. Jugoslavija je pomudila tudi železniške pragove, ki pa niso bili vključeni-v listo konitigemtov, ki pridajo vpio-šitev za zamenjavo. Koliko je avtomobilov na svetu Fo podatkih ameriškega časopisa »American Avtomobil« je bilo v začetku tega leita na svetu 62,464.000 avtomobilov vceh vrst. Od .tega ima Amerika 47,017.000, Evropa 11 mili. j.omov 574.000, Oceanija 1,591.000, Afrika 1,054.000, Azija pa le 827.000. Med državami so na prvem mestu ZDA, s 43,429.000, SZ ima 3,000.000, Anglija 2,980.000, Francija 2,225.000,. AvUtralija 1,150,000 avtomobilov. ¥ Estoniji narašča odpor proti politiki infoniiiroja Poročajo, da. je bil pradisedn;k Estonske sovjetske republike Edvard Paoli, odstavljen obenem z generalnim sekretarjem komunistične partije Nikolajem Karataucm in ministrom za notranje zadeve Borisom Kiumnom. Ze dalije čaisa >»-krca Vi glasovi, da je v teku tudi čistka v najvi.šjih forumih estonske vlade in partije. Odstavljeni so bili tudi c-krajni predsedniki komuni- stične partije! Paeil in Karoiam . eta stara komumarta in sta pred priključitvijo Baltiških držav k Sovjetski zvezi preživela mnogo let v Rutdjii, V naprednih političnih krogih skcndrnavčkih držav vlada prepričanje, da so bili omenjeni estonski komunistični voditelji odl.iavljeni zaradi njihovega »nacionalističnega cdkioma« cd Moskovske linije, in to kljiufo temu, da so jih še do nedavno smatrali za najtrdnejše podpornike kominforma. ZDA si podrejajo Anglijo V zvezi z zasedanjem zunanjih ministrov treh zapadnih velesil piše diplomatski opazovalec »Dayli Warker-ja« v svoijem komentarju, da v Wa;shingitonu pripravljajo načrte za hujši politični in gospodarski pritisk na Veliko Britanijo in na države Zapadne Evrope, Te načrte — zatrjuje pisec — prikazujejo Amerikanki v najbolj cinični epiki, medtem, ko si predstavniki ameriškega zunanjegt ministrstva prizadevajo okrepiti protikomunistično kampanjo ameriškega trska. Funkcionarji ameriškega veleposlaništva v Londonu se s svoje strani trudijo, da bi ustvariti nekake predpogoje za povratek Churohila na - ctCast. Fred nekaj dnevi — je rečeno v zriključkiu članka diplomatskega cnazcvaca »Dayli Worker« •— so zatrjevali, da ima zasedanje treh zunanjih mini trcv v Londonu izrecno protikomunistični značaj, med ■tem ko je sedaj jaino, da je namen tega zasedanja — okrepiti ameriški' r,,v.tv.v na Veiiko Britanijo. Jugoslavija bo uvozita iz Avstrije predvsem jeklo, valjano železo in drugi material, ki ga potrebuje za razvoj svoje težke indiuistriije, dalje krogllične ležaje, električni material, telefonske in telegrafske centrale ter pi=a]ne stroje, invalidnino, cd katerih je še 50.000 prošenj iz prve Evetovne vojne. Kratke vesti... RIM — Italijanska vlada je sprejeta zakonski načrt glede izvršitve italijansko - jugadovancikega protokola za trgovin,sko 'izmenjavo med tema dvema državama, ki je bil sklenjen v Rimu 4, VIII. 1949, — O — NEW YORK — Te dni so razsajali siloviti viharji nad tremi ameriškimi državami. Po prvih podatkih je 64 ranjenih. V bližini Grčat Bend-a v Kansas-uje vihar uničil letalsko baizo in 34 hiš, v katerih i e prebivalo okoli 60 družin, — O — MOSKVA: Večja skupina ameriških oficirjev je prispeta na soviet-sko-irani ke meje. To veist je razširi’ mcffccvteki radio, ki je dodal, da perne-majo ameriški funkcionarji reliefe v omenjenih krajih, da bi izbrali najboljši kraj za izgradnjo velikega letališča. — O — HONG-KOlNG — Na otokih Ma:i-san ob izlivu reke Pearj pričakujejo cd upe do ure prihod ljudske armade, ki čaka težko topništvo za napad. Ze obnavljajo letališča v Canlonu. Tienhu m -Whiteclouds-u, ki so jih nacionalisti epu .tožili in bodo kmalu začela delovati, — O — HONG-KONG — Agencija Nova Kitajiaka. javlja, da so internirali pet franco kih vojakov oScapacij-skih s.i.1 v Indakini,- ker so preko-, ranili Kila:: ko ozemlje. — O —. PARIZ -A- 'Okoli 2000 creib je iz-rtsz"o .svoje simpatije do profesorja Jem Cu.rig-ja, ki so ga nedavno odiltavili z mesta visokega komisarja za domsko energijo, — O — KA.TA.iNiJA — V Kafaniji je prišlo rde dveh velikih cknp’.ciz’j.; zaradi katerih so p-rfiked-avane šte- —'’-o F’-i r-j-¡7ice :e Dr'po- tila v tovarni kemičnih izdelkov 9 kilometrov jeven mesta. V tovarni je mnloigo ranjenih. Zračni pritisk je potrgaj v mestu številna vrata in okna in zdrobil ckenlska stekla, — O — ATENE — Zaradi pritiska Organizacije Združenih -nerod-c,v na grško vlado se ie grški minister za pravosodje odločil izdati, ukaz, da vre it i jo 200 ialnitav, ki fo zaprti v zlaglaFnem koncentracij, kem taborišču Macrlonšsos. — O — LONDON — 'Kakor javlja Excha-«ne Telesasenih so izvlekli 60 trupel izpad nekega vlaka, ki je iztiril 7. maja 300 km severozapadno od Kalkute. Vlak ie voei] ob trenutku nesreče z naij.večjo brzino in menijo., da je do tega prišlo zaradi sabotaže. — O — MARSALA — V Maršali na Siciliji so 7. maja proglasili enodnevno stavko članov vbeh sindikalnih organizacij v mestu. Stavka je bila proglašena v znak protesta proti odpustu 147 delavcev iiz neke tamkajšnje tovarne. — o — FERRARA — Več sto brezposelnih kmečkih delavcev je poizkusijo zelseisti zemljo vehkega kmečkega posestva, ki se razteiza na površini več kloit 20,000 ha v območju Mesole vzhodno od Ferrare, Karalbinerji so jih poizkušali razgnati s alfo, toda delavci so se napotili h kanalu, kjer so še lotili osuševalnih del po znanem geslu ».narebe-stavke«. Policija je izvedla več aretacij. — o — BONN —• Češko Icvaške oblasti no' sklenile množično izgnati cigane v ameriško okupacij ko ciono Nemčije. Številna cigani-ka plemena, ki štejejo več sto družin, so že zbrana na Ceško-nemški meji. — O — LONDON — Ob prisotnosti 100 delegatov je bila včeraj letna konferenca br.itahtke fari itŠčne stranke, katere predstavnik jo sir Oswald Mosley, Zgradbo, kjer .ie bilo zasedanje, je stražilo okoli 100 policistov. — O .. CLERMONT FERRAN/D — Stavka v tovarnah Michelin, ki je trajala dva meseca, je končana. Ko so delavci znova gterv'«' i na delo ob petiiu marlseiPiliese in internacionale, so’ zahteva'i, da se znova začno pogajanja za zvišanje mezd in za izpustitev njihovih zaprtih tovarišev na svobodo. Naredi mtm vojne Delavci in železničarji so skušali preprečiti natovarjanje vojnega ma. terjala, ki je bil namenjen tovarnam državne družbe za južn-o-vzbedne letakke baze. Na demonstrante .ie policija začela streljat: in je tako prišito do spopadov, me,d katerimi je bilo več cceib lahko ranjenih. Sedem demon,'trantov pa je policija aretirala. Zasadi teh incidentov so železničarji in nameščenci plinometrov ter jeklarn prekinili delo, f PALESTINA DEŽELA IZKORIŠČANJA Palestina vam .ie gotovo poznana kot pusta puščaivmata dežela. To tudi drži, eaij je od 26,000 kv. m, samo 8000 kv. m obdelovalne zemlje, Br-u.go pa je nerodovitna suha puščava. Tolda sama zem’úa in Pale-gfinčani prav. gotovo ne mikajo kapitalistov. Nekaj- dnuigega vleče nenasitne imperialistične girabežljivce. Pale tina ie po svojem položaju važna strateška točka. To ie ozemlje, ki špara Afriko in Azijo, poleg tega pa je še važno panonsko oporišče. Anglija se je leta 1922 po’aistüa te zemlje, ko je debila mandat nad Palestino. Po drugi svetovni« vojni pa so začeli na mednarodnih ustanovah razpravljati o vprašanju prenehanja mandata nad Palestino, Generalna skupščina Združnih narodov ie v letu 1947. jzdela’a resolucijo o razdelitvi Palestine na židovsko in arabsko državo ter za ■internacionalizacijo Jeruzalema. Po tej reco’uicáji je odp^üo na židovsko državo nad 15.000 kv. m, a na arati ko 11.000 kv. m. Mesto Jeruzalem, v katerem živickrog 105,000 arabcev in 100.000 Židov pa ja postalo samostojno mento, Fc.zneie je prišlo v Varnostnem svetu do novega sporazuma, po katerem lahko Izrael obdrži evrenok-i del mesta pod svojo upravo, dečim pa je stari del mesta s številnimi zgodovinskimi znanieoitcidnii ostal še nadalje internacionalen. Palestina je zelo bogata in revna dežela. Za prehrano svojega prebivalstva mora Palestina uvoziti 50% žita. V židovriki državi pripada nai vec zemlje velikim kapitalistom. V avafoakem delu Palestine pa pripada skoraj vta zemlja arabskim vc-lepcoeutnikcm. Revni kmetje in fe-lahi (kmetje brez zemlje) , pa obdelujejo pod suženjskimi pogoji z.em-Jao veleposestnikov ali pa dc!a;o na plantažah arabskih ,in židovskih kapitalistov. S teh p'antaiž, ki jih obdelujejo revmi araibeki kmetje in poljski delavci pod zelo težkimi nc-goji, iizvačaj o letno za okrog tri in pol milijona palestinskih funtov li. mon in oranž. V Palestini gerpodari tuj kar/.ta1. Tulje kapitalistične družbe izkoriščajo palestinsko zemljo, V njihovi lahti so elektrarne, rafinerije nafte .itd. Inozemski kapitalisti, imajo v svojih rekah koncesije za iskanje nafte za pc,laganje cev,i za petro- l.ejlske voide. Ceneni petrolej s Srednjega vzhoda prodajajo po cenah svetovnega trga. Tudi banke, ki ¡'mašo velik vpliv na gospodarsko življenje pripadajo inozemskim kapitalistom. Domača industrija se v Palestini razvija prav pod istimi pogoji, ki so karakteristični za države, ki jih imenujemo ko'oniie. Razvile so se lahko samo tete panoge indsvtri.še, ki niso mogle konkurirati blagu velikih kapitalističnih držav. 2e v začsTj! nno cneni'i, n k.: ctva.v. zaradi katerih je Palertira va,’na za Imnerir b^ t činc .drčave, 5e-d'c' pa lahko' do.’a,mo še to, da je Palestina /begata ra nafti, da je prepredena z naftovodi in da čez njeno czem je vedšjo poti do bogatih zaleg nafte ra Srednjem vzhr-duj V,se to sp do sedan izkcrjišča'! angleški trusti, Teda tudi ameriški nenasitni petrolejski magnati so se takoj po drugi, svetovni volni začeli mešati v pctroleji-ke zadeve tudi v tem delu sveta. Od dveh mšMjard dolarjev, ki so iih razne petrolejske družbe vložile v proizvodnjo nafte, odpade 850 milijonov do’arocv na ameriški kapita’. Ameriški kapitalisti so potisnili angleške kapitaliste i.z Saudske Arabije in Bahreirrkih otokov ter začeli počasi prcdirpt; tudi v-druga področja: Sirijo, Libanon in Egipt. Ekonomsko šibkejši angleški f- usti so biti prisiljeni, da odstopajo svo- je pozicije bogatejšemu ameriškemu stricu. Čeprav ¡se na tern koncu sveta borita med seboj dve imperialistični državi za svoje ekonomske inte-rece, s.ta obe zavzeR enako stališče pri pa'eetinrkem vprašanju. Ang tefe'na in ameriškim kapitalistom ne gre v račun, da bi nastali dve same., te.'ni državi, še mani pa, da bi 5e te države svobodno ekonomsko ;n politično razvijale. Zato so nabo, i kale na bratomorno vojno Taikod, ko eo angleške čete zaipu-i tile Pa’Qstino, (1948 1.) in ie bilo kerc-ic mandata, se je začela vojna proti novcuišt áh'pvl j eni državi Izrael, To vojno so odeli v bel plašč pod imenom »sveta- vojna«. Vojne enote iz Tranrjondanije, Libanona, Sirije in Iraka, ^bcirožene z lahkim anglo-šk'm orožjem in z angleškim denarjem v žepu, ki so ga dobile kot podkupnino so šle na vojno proti Izraelu. Fam kralj Transjordan.ije Abdulah, ki je znan angleški priliznjenec ie takrat začel sanjati o »veliki sili«, zato se je tudi priključil vojski orati Izraelu. Pri tem ni manjkalo niti Faruka, najmodernejšega vladarja v arabskih dr- žavah. Poglavarja Ibn Sauda, ;-¡ so ga Amerikanci opremili z orožjem in mu' i-zvežbali čete, tudi ni mogla zadržati nobena sila, da bi se ne mešal v to »sveto« vojno. Tako se je začela- krvava igra v Falestini, dirigirala pa ista jo anglešk-i ¡ni ameriški kapital. -Ta »sveta' voiinai« je imela tudi namen, da b; odvrni'a pozornost sveta na vojno, ki sc je razplam* tela -v vseh arafcefcih dežeiah proti imperialistom, amgilešk'm in ameriškim zasužnjevalcem. Ti so hoteli zatreti v zasužnjenih narodih Bližnjega vzhoda svetlo perspektivo z« svobodno življenje, za i -am.'-.-to'noSt, -Toda židovska' vojska, ki je bil® enotna in je bila bolje r-rganiz irat»» od napadalcev je preb -;.ža- a .piaa® anigileških ih ameriških kapitalistov, ki so hoteli palestinrko yn;rr«iaaj8 rešiti z voljno. Leta 194.3 «e V mi svet izdelal reisotocf o ,o untana#» 1 jangu sovraštva v Falo tini, D era®» kratične sile v or.garuVoGji ZdruS#» mih narodov so prepre': e zaru-ž-aj#» vallske plane. Toda trd’ po usoeisžS .zaključeni borbi za «airontci-ncit S» Izrael ostal še vedno -v okovih m j ega kapitala. To pa ’ delo izraiS« ske buržuazije, to -ie i' :\o vod «'¿«S' čega rarzreda, ki ra:? -reda :V3ggi zemljo, kakor pa da b' pustii-o 1351' sedo -delaiviskemu rar.' 'u in prednim silam. Toda tudi te prebujajo v Palestini. liho služimo ljudstvu Našim ženam V borbi za vagodo socialističnega človeka, ki ljub: svo o državo in Ne oziiraiTbe na neprestani opomin tov. Tita- naj se mladina uči in uči, nam to narekuje že samo delo. Kdor se tega zaveda in je resničen patriot, bo vedno dobil vsaj nekaj časa dnevno za prečita -nje dnevnega časopisja in vsako toliko kakšno pouično knjigo; tudi se bo udeležil vsalj takšnih predavanj, ki obravnavajo vprašanja, s katerimi se dnevno baivimo, Ali je mnogo takih? Koliko jih je z dovolj razvitim čutom odgovorno:.ti in dolžnosti nasproti sebi n družbi. Mogoče bo to vprašanje marsikoga neprijetno dimilo, češ, da je itak dela čez glavo. Ce prav 'e to večkrat resnica, vendar ni stoodstotna. Ne da bi se dalije zadrževali pri tem poglavju (o čemer bomo govorili ob drugi priliki) moramo podčrtati, da je naša dolžnost odstranjevati vse nedostatke in pomanjkljivosti, kjer in kakor-ko'i se te pojavijo. V tem ne smemo, ime,ti nobenih oibzirov niti na levi! niti na desno, Seveda je najlepše in najlažje, če slišimo preziranje in pohvalo, a vprašanje je če •e vise razvija v najpopolinejšem redu, brez hib, ovir in zastoja. Nočemo in ne smemo varati sebe in drugih. PcGeibmio ne drugih. Ljudstvu dolgujemo čiste račune —. račune o našem tvornem ustvarjajočem in čim boij poižtrvovalnem delu za njegovo blaginjo, dolgujemo mu resnico o naši dobri in slabi strani, o uspehih in neuspehih, V ta namen moramo začeti najprej pa'i sebi po modrosti starih Grkov, k: so, dejali, da moramo spoznavati samega sebe. To velja predvsem mladini in od teh zlasti onim, kateri imajo že določene delavne naloge in morajo nned prvimi spoznati svoje in nedootatke drugih ter j.jh uspešno odpravljati. Ti so torej prvi, kateri naj širijo in pogubljajo svoje znanje, ker brez tega naše delo počasi zvodeni. in se spremeni v drobničkairstvo. Pa poglejmo dejstva od bolj otipljive strani. Ljudska univerza v Kcpru je imela v letošnjih zim-:kih mesecih nekaj prav zanimivih predavanj in med temii skoro polovico gospodarsko političnega značaja, to je takšna, ki morajo zanimati vse delavne aktive. Udeležba je pokazala marsikaj zanimivega, posebno pa komu je resnično za poznanje naše gospodarske problematike. Ce bi ne bilo dijakov, bi bila dvorana pri nekaterih predavanjih praizna. Ce vprašate .tega ali onega zakaj ga ni bilo k predavanju, dobite kratek odgovor »zaposlen«; Ko mu pa rečete, da je bij med predavanjem tam in tam, rečemo v kavami ali v go- stim, najde kakšen drug izgovor. Za take vrste »zaposlenih« je značilen tale primer: Neka tovarišica od Zaidru-žne poslovne zveze se je ob priliki predivolivnega predavanja v Škofijah pogovarjala s predavateljem do začetka predavanja, nakar je odšla kot da se to nje ne tiče. In to tovarišico je Ljudska Tov. pionirji in pionirke V vseh številkah Istrskega tednika, kar jih je dosedaj izšio, sem videl, da imate tudi vi svoj kotiček. Pri temi pa sem ugotovil, da so sotruidniki tega kotička skoro vedno eni in isti tovariši. To ni prav, sem si mislil. Treba 'je, da ie tak 'kotiček prav tako zanimiv in raz-novrsten kot ste vi .samj. Sto vprašanj naenkrat se vam postavlja in bi na v)sa radi takojšnjega odgovora. Ob tej ugotovitvi sem se hotel pošteno razjeziti na vse tiste, ki bi za vaš kotiček lahko pisali — pa nočejo. Pri tem pa je del te jeze padel tudi — name. Kar čutil sem, da n; prav, da sem na vas, ki ste naša bodočnost, pozabil, Fri priči sem obljubil da se bom — poboljšal —■. Da sem se zares, je dokaz tale dopis. Ob tem pa takoj še nekaj. V takih dneh kot so prav sedaj lepi 11 in veliki človek v naravo, da se oblast podpirala na 3 mesečnem tečaju. O tafciih brazihrižncžih bo treba voditi posebno evidenco in jih opozarjati na njihovo dolžnost ter na dejttvo, da je v življenju vse relativno, To pomeni, da kar je danes dobro in potrebno, bo kasneje slabo in nepotrebno. Ljudska oblast ne trpi dninarjev in kruhoborcev, ampak zahteva predane in požrtvovalne graditelje, ki se neprestano prizadevajo, kako bi ljudstvu čim bolje služili. majski dnevi, se človeku nekako stoži po gibanju v naravi. Posebno tistim, ki morajo sedet; v uradih in v -učilnicah kot vi. Zaželi si ma-tam sreča z mnogimi stvarmi, ki jih še ne pozna in se z njimi ~:e-znami. Narava ie tista velika odprta knjiga, ki je na razpo'ago vsem tistim, ki znajo iz nje citati. Ta knjiga narave pa je neizčrpna. Nikoli je ne prečitaš, ker ise ti odpirajo vedno nove in nove strani polne zanimivosti. Kadar imate uro iz naravoslovja, zahtevajte, da vas tovariši učitelji peljejo ven v naravo, pa-se boste tam veliko lažje zapomnili razna imena živali in rastlin. Tud,j se vam bo vzbudilo tisto zanimanje za vse, kar je lepega in zanimivega v zvezi z vašim življenjem. Danes borno skupno napravili tak Izlet v naravo, pogledati kaj dela naša kukavica M'adega človeka zanima vsaka malenkost in se vprašuje: zakaj to, od kje, kam, kako, zakaj prav tako in ne drugače? Kar takoj bom navedel živ primer. Kukavico, ki prav sedajle ko to pišem neugnano kuka tam na nekem hrastu pod Pomjanom, poznate Vsi, Tudi ¡so vam najbrže že razlagali učitelji, da kukavica ne vali rama, temveč vtihotaplja svoja jajčeca drugim manjšim pticam v gnezda. To je menda edini primer v ptičjem življenju. Vidim, da me kar nekako vprašujoče gledate. Posebno tisti navihani Bruno je že kar hotel obsoditi kukavico za — saboterko — ker noče sama valiti. Videl je doma, koliko sitnosti ima koklja kadar izvali deset do petnajst .sitnih pišk. Po tem sodi, da je kukavica — gospo.ka ptiča — zato se tako na lep način iznebi skrbi, da potem lahko kuka in se potepi je. Naj se kar drugi spoštuje druge narode, ki odločno in pogumno misli in de a, ki ima široke nazore, ki je telesno in moralno zdrav, pripada našim ženam zelo vačna vloga. ubijajo z njenimi otroci, kot se učitelji z vami, kadar ste preveč poredni in raztreseni. No, temu pa j.e malo drugače. Tisti tovariši, ki jim pravimo naravoslovci so dognali, da ima kukavica za to poseben vzrok. Prav v čarau ko bi ona imela valiti, se pojavljajo v veliki množini tiste • velike gosenice, ki napravljajo na gozdnem drevju zelo veliko škodo. Tedaj pa j-e nujno potrebna njena navraačnest. Vas dan je na lovu in si pridno polni želodec. Ce bi valila, bi tega ne mogla in gosenice bi se razmnožile v cele trume. Vidim, da je tudi mali Bruno zadovoljen s to razlago. No, jaz ¡pa še nisem. Se nekaj vam moram povedati. Ker sem že napisal, da spada to pod naiš skupni izlet v naravo, moram dodati, da spada tudi življenje kukavice te skrivnostne ptice med zakone narave, po katerem se Vse lepo uravnava. Kaj bi se na primer dogodilo, če bi kukavice ne bilo? Tiste kosmate gosenice bi ise tako razmnožile, da bi objedle vse gozdno drevje in travo ter na.zadnje Uka'e živeža še po hišah. Se malemu Brunu bi prilezle na mizo prav tedaj, ko bi z vso s'a;t.;o užival malico. Brrrrr. . , Kam bomo torej dali našo kukavico? Jaz bi io dal kar med — udarnike — kar tudi v polni meri zasluži. Prvič, ker . skrbi za naše gozdove, drugič pa, ke.r nam tako lepo oznanja s ¡svojim .prijetnim kukanjem, da je prišla pomlad. Kako piuato bi bilo, če bi kukavice no bilo. Vem, dia ga ni človeka, ki bi pomladi ne poslušal, kedaj se bo o glasila. Se v narodno pesem je prišla in ga ni Slcvcnca, ki bi le pesmi ne poznal. Peli smo io z velikim veseljem, tudi partizani v času NOB, ker nam js bila kot nekako bodrilo ,d>a bo z njenim kukanjem prišla tudi svoboda, za katero smo se borili, Ta svoboda ie tudi prišla. * * 3 4 V kapitalistični družbi je neena-kopraivmnut žene, njena podrejenost, njer.a lcuflturma zao italceit višek a- ' ker v ze'.o velik; meri vplivala tudi na vzgojo bodečih pckolenj. V zavel iti žone ie še jz zgodnje mladosti globoko ukoreninjen občutek njene neenakopravnosti in odvisnost?, ki je pogo^tema mejila na suženjstvo. Pri ocenjevanju postopkov so vcepdjaU dvojino moralo. Tako je mat; pri vsej svoji ljubezni in žeji, da bi svojega otroka osrečila, bila prav za prav tista, ki ie otrok« vcepljala najbolj zaostale, najbolj reakcionarne pojme. Ni nam treiba zapirati oči pred dejstvom, da so še danes med ženami najgloblje zakoreninjena pojmovanja, ki nimajo z našo ideologijo nič skupnega; med ženami se je najbolj obdržal vpli.v reakcionarne duhovščine. Nepismenost med ženami je še vedno precejšnja. Celo naše organizacije upoštevajo izgovore, da se nekatere ženske zalbo ne -nauče pi ati in brati, ker imajo otroke. To se pravi, da vedama pnivolju-jemo, da ostanejo naše matere nepismene, V času, ko se značaju bodočega človeka polagajo temelji v najzgovornejši mladosti, vpliva na vzgojo otroka prav vse. Vprašanje vzgoje nikakor in nikdar n; vprašanje ponavljanja nekih stalnih fraz: bodi priden in podobno, marveč je treba predlvlsem in na Vsakem koraku dajati vzgled. Vzgoja z besedami, ki jih ne dopolnjuje ndbcino delo, lah. ko doseže nasproten ulspeh. Le če roditelji, če matere izpolnjujejo svinje naloge graditeljev socializma zavedno in pažtnvovatno, bodo lahko tudi svojim otrokom privzgojili to vrlino. NABIRAJMO zdravilna zelišča Hrastovo lubje nabiramo samo z mladih 2—3 leta starih vej, kjer ie lubje še gladko. Nabiramo ga spo- ’ mlad; aprila, maja, tudi junija meseca; sušimo ga ¡lahko na soncu (pazi, da dreveisa ne poškoduješ).. Hrastovo lubje vsebuje doi tii tanina in čreslovine ' ter ga uporabljamo za izpiranje (hrastove kopeli). Caj iz hrastovega lubja zapira in ga uporabljamo proti driskam. Z vodo, v kateri kuhamo luhje, umivamo in pripravimo ovitke, ki jih polagamo na vnete ali otekle žleze, opekline, ozebline, Z mio pa budi umivamo noge, ki so potne. V rpej kopljemo opekle in ozeble ude ter škrofulozne otroke. ' ' r--V ; " ■ Bajka o Sovjetski pomoči za vstajo v Jugoslaviji Tvoja pripomba o povezanosti med jugoslovansko vlado, Dračem, Nedičem in okupatorji drži, toda Ded to težko verjame. Oni dan sem prejci od njega kilometrsko pismo, v katerem m‘i sporoča, da je debil iz našega gradiva vtis, ’ akor da gre naše partizansko gibanje čedalje bollj v komunistične vode, kajti; kako bi bilo sicer mogoče, da prilstaši Londona organiziralo četnike prot; nam. Dalje pravi, zakaj je bilo potrebno formirati posebno proletarsko brigado. Zahteva, naj rividiramo našo politiko j n upositaVimo široko narodnoosvobodilno. fronto. Na to sem mu kratko in jedrnato odgovoril, da je prišel na podlagi; naših poročil do napačnih sklepov, da imamo široko narcdinaoi-voibodilno fronto, toda ne s petckoiionaši, marveč z velikanko večino pravih rodoljubov, da pristaši Londona ne delajo pod firmo Londona, marveč pod firmo okupatorja, t. j. Nediča proti nam, da imamo mnogo'dokumentov, ki vse to dokazujejo; da je bilo formiranje proletarskih brigad nujna potreba v času, ko je bilo partizansko gibanje v nevarnosti, da bi ga petokolonaši razbili; da se proletarske brigade ne bore za sovije-tizaoijo, marveč so s svojim junaštvom zgled borbe, kako naij se naše ljudstvo bori za svojo svobodo in neodvisnost. Vse kaže, da v Londonu nekaj kuhajo in prizadevam si sedaj dnevno pošiljati pojasnila, da ne bodo napačno .poučeni o dogodkih pri nas. Tisti okrog Deda pripisujejo velik pomen v zvezi z Anglijo in Ameriko in danes sem zopiet prejeli ekspresno pismo, v katerem zahtevajo, naj nekoliko popravim tisti raegais, ko senika pred dvema dnevoma poslal gor za evropsko javnost. T; popravki so v tem, da naij bo na dveh kra-.ih omenjena trdna zveza med Anglijo, Ameriko in ZSSR v borb; proti Hitlerju, ker sem omenil to zvezo samo na enem kraju. Razen tega zahtevajo, naj bi izostala moja tri geBla o Stalinu, Sovjetski zvezi in Rdeči armadi. Torej, kakor vidiš, je treba to zvezo popularizirati, m; pa se bomo borili prot; petokolo- našem im vsem, ki sodelujejo z oku. pat or jem in Nedičem, ne kot pristašem Londona, marveč kot okupatorjevim hlaipcem. V nekem drugem pismu, k.i sem ga tudi prejel danes, sporoča Ded nekatere stvari, iz katerih se da sklepati, da bomo obiske vendarle dobili, ne pove pa, kedaj. O vseh ¡stvareh, ki sem ti jih danes, v pismu navedel, zlasti o lakoti v Črni gori in potrebni pomoči, sem danes sporoči! Dedu. Tu je brzojavka iz Moskve z dne 10. marca, v kateri zahtevajo popravke v besedilu razglasa, ki smo ga jim bili poslali: Da bi napravil vaš raizglais zuže-ljemii vtis, bi bilo treba v njem -pre-memitii nekatera mesta, ki mu dajejo sedaj partijski značaj. Predlagam: 1. V začetku drugega odstavka prečrtati besedi »ki jih je organizirala Komunistična partija«. 2. Na koncu četrtega odstavka dodati: »HMer ne bo kos močni k a-Ijciji Amerike, Anglije in ZSSR, okrog katere se zbirajo vsi svobo- doljubni narodi«. 3. Spremeniti konec zadniega odstavka takole: »Zmaga junaške Rdeče armade je zmaiga vseh evropskih narodov, mi pa se moramo sami boriti, da bomo vsestransko podprli pravično stvar ZSSR, Anglije in Amerike in tako pospešili lastno osvoboditev«. 4. Razglasiti samo dvoje gesel: Naij živii enotna bomba vseh zatiranih narodov proti okupatorjem« ;n »Naj živi naša zmaga nad skupnim sovražnikom«. Na ta predlog je tovariš Tito odgovorili z brzojavko 11. marca, v kateri je med drugim rečeno: 'Popolnoma se strinjamo z vaSdni pripombami, da je treba razglas popraviti, Prosimo, da to sami popravite in nam sporočite, k.dai lahko razigilais objavimo pri nas. Gesla, ki so bila v našem razglasu črtana na zahtevo Moskve so se glasila: Naj živi vstaja vseh podjarmljenih evropskih narodov proti okupatorju! Regrat, Jeseni ali spomladi, preden rastlina požene, nabiramo koreninice, Ostanek 'listov porežemo na pol Cm od korenine. Pri nabiranju pazimo, da korenine ne ranimo, ker bi se izcedil zdravilni sok, Korenino dobro operemo in skrbno posušimo na peči, štedilniku ali v sušilnici. Pečica naj ne bo preveč vroča. Suihe korenine dobro shranimo, da jih žuželke ne prično najedati, Ca.j iz regratovih korenin pospešuje prebavo in menstruacijo, čisti kri, deluje nekoliko zapiralno, pospešuje izločanje vode (potu in seča). Je tudi prav dobro zdravilo proti oslovskemu kašlju. NASVETI Usnje, ki ga je zmočil dež in je zaradi tega postalo trdo, omehčaš, če ga obrišeš .s krpo, k; si jo namočil v petroleju. Travne madeže na obleki izperi v -surovem mleku in izip’akni v vodi. Mastne madeže odpraviš s papirja, če jih zdrgneš s čistim bencinom, pod papir pa moraš dati pivnik. »ISTRSKI TEDNIK- NASEMÜJCMETU Več skrbi pri nabiranju in oddaji sadja in zelenjave Pričala je sezona prve zgodinje povrtnine in sadja (češnje). Na letošnjo letino se nimamo kaij pritoževati, Kmet j;e zadovoljen, da se nii zaistonj trudil in seveda skrbi, da čim dražje proda svoje pridelke. N; pa vise odvisno od ko ¡čine pridelkov. Vemo, da so naša odkupna podjetja postavila več kategorij cen za en in isti pridelek. Klljuib raznim opozorilom in navodilom s strani kmetijskih odsekov niso ravnali kmetje lansko leto pravilno pri nabiranju in oddaji sadja in zelenjave, Posledice tega f,o bile, da je marsikateri zaradi svoje nem armadi pri sortiranju prd-delikicrv zapravi; več kot en stotak ali tlisočak. Namesto, da bi oddelil pridelke slabše kvalitete od boljših je enostavno vise skupaj vložil v en zaiboj. Zgodilo se je pa še hujše, namreč, da so nekateri n, pr. svežemu graltau primešali kar gnlilo stročje. Pri paradižniku so v gornji sloj dali lepe zdrave pttiodave, v notranjosti Pa razni drobir in zelene. Pri odkupu češenj se je opazilo, da so nekateri mešali prezrele mehke češnje s trdimi; To poslednje dejanje lahko povzroči zadrugi a'i gnijejo in pokvarijo še ostale dojetju veliko škodo. Prezrele češnje se namreč med vožnjo ogrejejo, se-mgijejo in pokvarijo še ostale dobre in zdrave. Seveda ,s tem ne mislimo stvar posplošiti. Ta očitek in opomin naj velja, tistemu, kateremu je namenjen. Letos bodo zadruge zlasti pazile na kvalitete prid tikov. Cene bedo seveda različne. Fr.iden in pošten proizvajalec bo imej priliko s sortiranjem sadja in zelenjave priti do večjega zaslužka. Z druge strani pa se bodo marali p odvzeti najntrčižji ukrepi proti vsem tistim, ki bodo z raznimi mahinacijamj po kušali goljufati odjemalca. Odjemalec ni več trgovec — izkoriščevalec, temveč naša kmetijska zadruga. Varati zadrugo pomeni varati sam sebe. Teh naših nasvetov in navodil nad se kmetje držijo in jih upoštevajo. Zapomniti si moramo, da se tržišča zelo težko pridobivajo, toda na zelo lahek način, izgubljajo. Naši zgodnji pridelki so zmami na svetovnih tržiščih. Lahko konkurirajo pridelkom drugih dežel in tako mora ostati. S pravilnim obiiramjem in sortiranjem bomo osvajali tržišča. Naše blago bo imelo večjo tržno Kako se (Nadaljevanje in konec) Omenil sem vse snovi, katere so rastlini neofohodno potrebne za normalen razvoj in če gledamo stvar a kleti jisfcegia produktivnega stališča, za normalen pridelek. Ogljikovega dvokisa je v zraku dovolj, svetlobe in toplote imamo pr.i nas tudi dovolj, primanjkuje pa redno drugih hranilnih snovi v prvem redu vode, potem kalija, dušika in fosforna, S pravilnim gnojenjem lahko pomagamo rastlinam kar se tiče poslednjih snovi, ali bolj težavno je z vodo. Vsaka rastlina vsrkava hranilne snovi v določenem stalnem razmerju z oziram na njene lastne potrebe. Ravno tako kot na primer potrebuje krojač za suknjo tri me-tre sufana in dva metra podstave. Ce ibi prinesli krojaču šest metrov_ sukma in samo dva metra podstave bo 'skrojil le eno suknjo, a o-stali bodo .trije metri sukna. ¡Takšen krojač je tudi priroda, kadar kroji pridelke naše zemlje. Ce se nahaja na primer v zemlji kalij, fosfor, voda in druge snovi na 20 q maramo zemlji dodati od-q pridelka, bo pridelal kmet le 15 q. Za povzdigo pridelka od 15 ceno in bo vedno večja, možnost izvoza in p.1 a Trami a V inozemstvu, ki želi naše pridelke, toda samo sortirano in pirvavn lino blago. Dr. J. KMETIJSKI SVETOVALEC ODGOVARJA Vprašanje: Opazil sem večkrat, da mi krava žre staro cunje in grize opeko. Sosedje pravijo, .da bi moral živini pokladati ma\o soli. Pred vojno smo imeli na razpolago denaturirano živalsko sol, ki se je prodajala po nižjih cenah. Zakaj ce naše zadruge ne zanimajo, da dobimo nekaj take soli, saj jo do-ma pridobivamo. Odgovor: Da žival grize opeko in žre cunje, stare čevltje itd, je vzrok, da živini primanjkuje rudninskih snovi in to posebno apna in fosforja. Temu se letos ni bilo čuditi, ker smo imeti malto dobre in zdrave krme. Lahko pomagamo živini na ta način, da ji pokladamo v dnevnem obroku hrane par žličk Majinega apna jn malo živinske so- li. Gledie ¡soli za živino je bil že hranijo na 20 q moramo zemljidodati odgovarjajočo količino dušičnega gnoji a. Iz tega primera je razvidno, da je pridelek zemlje —• to ie razvoj rastline — odvisen le od snovi, katere se nahajajo v zemlji v najmanjši količini («Zakon minimuma»), S poskusnimi njivami lahko že v enem ' letu zvemo, katere snovi v zemlji najbolj primanjkuje in se po tem lahko ravnamo. Morama še omeniti, da rastline ne vsrkavajo le tisti dušik, katerega smo dodali zemlji v obliki raznih umetnih gnojil ali v oblik; hlevskega gnoja. Ogromna količina dušika se nahaja v zraku. Tega dušika pa so deležne le nekatere rastlinske družine n. pr. stročnice (fižol, grah, detelja, lucerna). Na kak način izkoriščajo te rastline dušik iz zraka? Znano je, da nekatere rastline nosijo na koreninah posebno vrsto grozdič.em podobnih gomoljev, za katere so mislili, da so bolezenske narave, da so nastale zaradi poškodb ali ujeda raznih živali. Sedaj je dokazano, da so to gnezdeca, v katerih prebivajo drobna,' prostemu očesu nevidljiva bitja, bakterije, ki vsrkavajo iz zraka dušik jn ga na po- izdan. nalog, da se v naših solarnah pripravi določena količina de-naiurirahe soli, katero bodo kmetovalci debili po nižjih cenah. Vse to pa ne pomaga, če živine ne krmimo z dobro in tečno krmo. Vprašanje: Na govedu opažam bele pege v začetku ne krastave. Pozneje se te pege vse bo\i širijo. Katera bolezen je to? Odgovor: Na to vprašanje odgo-varirmo tovarišu i,z Manžana, da bi bilo naj'bd’išep če hi žival pregloda’ žjvinozdravnik, ko pride po drugih opravilih v vas. Gete pege (izpad dlake) pri goveji živini izpadajo navadno zaradi bolezni -lojnih žlez ai’i zaradi slabe krme. Mogoče pa ima govedo garje. Pol Skusite prati kožo živa’i z milnim špiritom (eoirito sapcmico) ali maizaltli z žvepleno, vazelinovb mastjo ali s 5% tobačnim izvlečkom. Kmečke zadruge V z o du j ih petih letih- se je- .-gospodarsko življenje na vasi v mar-ričetn spremenilo, in se še vedno spreminja. Poprej so kmetje morah sami nasiti v mesto svoje pridelke naprodaj in so si tam kupovali svoje potrebščine. S tem so se bavile po večini žen ke, Zato so hitele tedaj vsako jutro nepregledne karavane natovorjenih osličkov ali vozičkov proti obalnim mestom in popoldne nazaj proti notranjosti. rastline seben način presnavljajo (prebavljajo), da ga potem 1-ahko rastline izkoriščajo. Zanimivo pa je, da te bakterije najdejo le pri omenjenih rastlinah ugodne pogoje za svoj razvoj. Dobivajo namreč od rastline vodo in druge hranilne snovi, v zameno pa dobavil'ajo rastlinam večjo količino dušika. Navedel san enega od mnogih primerov medsebojne pomoči (sim-ibioize) v rastlinstvu. Dokazano je, da omenjene bakterije pridelujejo več dušika, kot ga je treba stročnicam samim. Na -ta način ostane v zemlji, kjer gojimo :itročnice, večja količina neizkoriščenega dušika, ki cistama v prid sledeči rastlini, krompirju ali žitaricam v prihodnjem letu. Zarad boljšega izkoriščanja ne ■samo po kulitturi, stročnic v zemlji preostalega dušika, nego sploh vse raifa.iri.4ce hrame, ki se nahaja v zemlji, moramo s posevi kolobariti, to je menjavati, vsako leto kulturne rastline. Pri tem moramo paziti da sledijo rastlinam, katere močno izčrpajo zemljo, take, ki zemljo izboljšajo in to so v prvi vrsti stročnice (detelja, lucerna, grah in fižol). Dr. Fran Juriševič Zenske so na ta način izgubile ves dan, ne da bi mogle narediti kaj doma, p-omagati moškim, vzdrževati hišo in vizgajati otroke. Domov ¡0 prišle izmučene in brez volje, največkrat pa tudi moralno potrte rad j ponižano, k'i so jih doživljaje v mestu. Zadruge so najprej to odpravile. Začele so zalagati našo vas z raznimi potrebščinami, kolikor je bilo to mogoče v povojnih razmerah ter začele z odkupom pridelkov. Pri-stedile ,so na ta način domačinom najmanj po en,o delovno moč in pripomogle, da je bij marsikje o tiče’ zamenjan s kravo. Dobiček, ki so' ga imele zadruge, je služili koristi njihovih članov. Tu je naloga nabavno prodajnega zadružništva tudi končana. Nove naloge, ki pr ed ito:e sedanjemu zadružništvu, so . čisto gospodarske brez trgovskega značaja. Ne govorimo ve eo odkupu in prodaji, mar-’ več o zamenjavi pridelkov s potrebščinami, To je velik korak naprej v gospodarskem razvoju vasi, v gospodarski moči kmečkega delovnega človeka. Viški odkupa se pa bodo obračunavali po želji kmetovalcev z boni ali 'z denarjem. Viške bo lahko v.sak kmet vložil v hranilni odsek zadruge, Te prihranke bo porabiti za potrebščine v letih s'abe letine, za dopust ali v druige gvrhe. Kmečka gospodarstva, k.i so ’ih osnovale Nabavno prodajne zadruge, se bedo spremenila tako, da bodo preusmerila in dvignila gospodarsko moč kmečkega delovnega člloveka ter izboljšata nije-geve življenjske pogoje. Kmečko zadružništvo najnižjega tipa bo polagoma prehajalo sitop-njevaje v zadružništvo višjega tipa, diotoler ne bo prešito v naj višji tip. Naravno, da s.e bo ,s tem stopnjevanjem izboljševala življenjska raven kmečkega ljudstva. Kmečke zadruge, ki .s« danes pre-obraziujejio iz Kmečkih nafoavmo-predajnih zadrug, so začetnice nove dobe za kmečko delovno ’ ljudi tv o za kmečka gospodarstva in za vse zadružništvo, ŠKODLJIVCI na lucerni in ilelji Enako kot Janško leto so se letos v še večji merp pojavili po delte,ljiščih in po lucerni (erba medeča) posebni hroščki, kli zrejo prej listje in nato napadejo stebla teh za nas tako važnih krmilnih rastlin. Skoda je leten v xeoniei po nekod kar vznemirjajoča. Škodljivci spadajo med tako zva-ne rilčkarje (Aprcn anrifcana in Ptauytoncmus nigrirontris). Odrasli hroščki temnomodre barve — dolgi približno 3 mm, prilezejo i¿ zemlje v aprilu in maju. Po ojplojenjiu začne samica odlagati po deteil jii in iuicenni jajčka, iz katerih se izležejo majhni, črvički zelenkaste barve, ki se takoj podajo na de?© in tako rekoč ogolijo rastline, da ne preostane drugo nego golo stelbe’ce. Odrasli črvički (ličinke) se zabubijo pri vrhu korenin. Iz teh bub iztazejo ponovno cdralsli škodljivci in nadaljujejo svoje uničujoče delo, - Ni lahka stvar uničiti to golazen. Lahko tai jih uničili s strupenimi preparati svinčenim ali apnenim arzenaitom, ali to škropljenje je zelo nevarno, če po škropljenju ne pride dež, da izpere strup iz krme. Najboljši način za uničevanje tega mrčesa je, da njivo, na kateri so se pojavili skod'jlvyci, takoj pokorim •. it; j i preorjemo. Pr »o.-aii !) m-’ .tu ker na njej oc.ii.ie še vedno veliko škodljivcev. Vredno pa bi bilo poizkusiti s DDT preparatom v praliu (Panta-kan), Pamtakam namreč uničuje vse mrzlokrvne insekte in n; nevara sti, da bi zal.trupili z njiim domače živali, Panlafcan je prah, dobi se pri naših zadrug ah, a trasi se ž navadnim žveplalnikom. Prosimo kmetovalce, da nam o uspehih s Panitakanom poročajo. Dr, J. Me] rib? A Mifiao košnji Kmalu bo začela košmija, eno od na; fcojj važnih ali ob enem najtežjih kmetijskih opravil. Letois je zaradi obilnega deževja pričakovati prav dober pridelek krme. »Ni vise zlaitio, kar se sveti«, tako todii ni vse pravo seno, kar se spravi na oder. Ni namreč vseeno, qe živini pekiadamo' seno-prve vrišite ali nepravilno pokošeno in slabo i hrani eno krmo. Kakovost sena pa je odvisna od časa, kdaj kosimo travo in od načina sušenja in i shranjevanja. Najbolj Vpliva ne kvaliteto krme čas. košnje. Cim mlajša in finejša je trava, tem več hranilnih snovi Vsebuje in tem bolj tečna je. Cim bolj se trava približuje popolnj zrelosti tem manj tečna polstaja in tem manj hranilnih snovii vsebuje. Pri prezreli travi odpade pni sušenju listje in cvetje, a to je najbolj hranilen del ranttin. Dokler trava ni zrela, se večina hranilnih snovi nahaja v steblu in listih, ko pa trava dozori, preidejo vise ¡te snovi v seme, ostane pa kat glavna snov v steblu težko prebavna — vl-aknina (celuloza). Kdaj je torej pravi čas košnje? Glavne krmilne rastline razen detelj in lucerne na naših travnikih so travniška Mimica in pasja trava. Ko sta v cvetju ti dve travi — v tem času Cveto že skoro vise ostale trave —; je pravi čas košnje. Naši kmetje imajo zelo slabo navado, da zlasti s košnjo lucerne in detelje preveč odlašajo. Mislijo si, da s tein pridobijo nekaj na količini krme. To drži, .V resnici na ta način pridelamo nekaj več krme, toda ta niti od daleč ne ustreza, kar se tiče kakovosti. Tudi prli sušenju in spravljanju sena moramo pravilno ravnati, 2e samo sušenje napravi rastlino tršo ¡,n to že zmanjša tečnost krme. Kaj šele, če ci-ftaine seno na travniku breiz potrebe več časa in se še namoči? Napredni kmetovalci so spoznali to dejstvo in ravno zato se vedno več krme shranjuje (ihsilira) v zelenem stanju. Pri nas «Kosov še nimamo in zato moramo paziti, da seno osame na travniku čim manj čara, Ce kosimo v dežju, moramo pustiti pokošeno travo v redovih in je ne smemo raztrositi, dokler se vreme ne ustanovi in zemlja dovolj ne posuši. Ce se seno ne more pc< užiti v-bnem dnevu, se mora v popc.r*anj-ikih urah preden naistame rlolsa, pograbiti skupaj in naj ortame v kapah. Drugi dan po rasi, ko se zemlja pnsiulši, travo ponovno raztrosimo in če je potrebno še enkrat obrnemo. Se bolj bi se prepričali naši kmetovalo; o pravilnosti vsega, kar smio navedli, če bi vzeli v roke tako zvame »Tabele o hranilni vrednosti poediirih krmilnih rastlin«. V teh tabelah bi našli vse krmilne rastline in v odstotkih izražene količine hranilnih smovi •— maščob, beljakovin ,in vlaknine (celuloze). Ce bi vzporedni te številke, bi takoj ugotovili n. P4-.’ da imamo pri zgodaj pokošeni in pravilno shranjeni detelji in lucerni malo težko prebavljive vlaknine in občutno večji odstotek beljakovin in maščob, ge bollj bi se začudili, če bi vzeli v roke posebne razpredelnice, iz katerih je razvidno, koliko hranilnih snovi, ki jih Vsebuje krma, žiivaj ’ahiko izkoristi (asimilira -- prebavi). Talko vidimo n. pr., da Vsebuje seno dobre vrste zgodaj košeno: 11 % beljakovin in od teh žival izkrčil iti 7 %, Maščob vsebuje dobro seno približno 2,5 %, od teh žival izkoristi 1.2 %, Seno pozno košeno in slabo shranjeno vsebuje približno 7,5 beljakovin in od te količine žival izkoristi komaj 3.5 odst. Maščob vsebuje seno enake kvalitete 1.5 % in te količine žival .izkoristi le 0.5 %. V prehrani mlade živine in mlečnih krav igra posebno važno vlago beljakovina. Iz navedenih številk se lahko vsak prepriča, kdaj naj koisi in kako naj krmo shranjuje. Dr, J, Z veličastnega partizanskega tabora pri Lokavcu Tudi siaši udjimlctfši bodo tekmovali O priliki tekmovanja za počastitev Titovega nojfenega dne je organizirala Zveza dnuišltev za telesno vzgojo v Kopra razne tekme in igre. SAH V nedeljo 14, t. m. ob 9 bo pred kaivarmo »Logg-io« v Kopru od 15 do 20 pianini av-šahistov tekmovalo na šahovskih dei kaih. Učitelji morajo pouknbeiti, da bodo pionirji, ki bodo tekmovali, tud; pravočasno vpisani. Priglasitve sprejema tov, Žerjal Mariam. Med tednom od 14. do 21. tega meseca bodo tekmoval'a šahovska mastiva vi eh sfetka nlh podružnic našega okraja. Mastiva bodo sestavljena; iz petih najboljših ig.ra cev vsake sindikalne podružnice. V nedeljo 21, t, m, pa bo na desetih deiikah tekma med ljuibljan-skim šahovskim moštvom in moštvom našeiga okrožja. BALINCANJE Za .počabtijtev Titovega rojistnega dne bodo tudi balinčarirka moštva odigrala svoj turnir. ODBOJKA IN- KOŠARKA Od 14, do 21. tm, bodo vsa moštva sindikalnih podružnic našega okraja med seboj tekmovala za predfinal v odbojki in košarki. Od 21. do 25, t. m, pa bodo finalne tekme. NOGOMET Poleg tekem že obstoječih moštev I jn II. lige našega cknožja, bodo med tednom od 14, do 21. tm. t' kimovala tudi vis amoštva sindikatih pcdružinc. Tekmovanja se bedo udeležila tudi v;a moštva naših vari, TELOVADNI NASTOPI Na Titovem trgiu v Kopru bo 24. t, m. nastop najboljših telovadcev s prostimi in generalnimi vajami Dne 25. pa bo v Fšranu telovadni na top dijakov pomorskega tehnikama. Priprave . za to tekmovanje so v pieVncm razmahu, Ze ob 5 so ve:ak dan v kciprrki ¡telovadnici poizkusne vaje. Med drugim zlasti pridno vodijo mlade te'ovadk'imje. Ul liljllŠS ziraija HO Tajnik KLO Semedela se verjetno boji izgubiti avtoriteto, če bi vedno ne nosil s seboj v žepu vse ključe KLO, Toda 5, maja se je zmotil, ko Uh je vzel s seboj, ne da bi zaklenil vrata. Zato Mario Pacchietta nni kriv«, kakor je rekel, če so ta dan ostala vrata odprta in je ob tej priliki zmanjkal žig KLO, kajti ključev ni imel, da bi jih zaklenil■ Drugače pa se tudi ni dalo, Matio pa bi bil najbrže zamudo, »pn.rtamento«. ve bi še pol ure počakal tajnika. »Neznanci« p:i vsega tega niso vedeli, prišli so med tem časom in 'vzeli žig. za kar bo moral tajnik odgovarjati čeprav so mu žig zopet vrnili. Tega niso krivi ključi, marveč površnost, malomarnost, nezaupnost, pomanjkanje čuta odgovornosti in birokracija, Iti jo imajo v sebi uslužbenci in tajnik KLO Semedela. AUTOBUSNE • PROSI Prega KOPER K S OZ ER A- - SEČOVLJE 19.15 Kcper 6.50 19.35 Krožcra 6-35 19.40 Baodel 6.25 19.15 K. Sečovlje 6.20 20.00 Sečovlje 6.10 Froga KOPER—MAREZIGE 13.15 18.15 Koper 6.30 15.05 13.30 18.30 Vanigam 6.35 14.50 13.45 18.45 Babiči 6.20 14,35 13.55 18-55 Maireizi 6,10 14.25 Praga KOPER—ŠMARJE 13.15 Kcper 14,35 13.35 Knožeira 14,15 13.50 Šmarje 14.00 Proga PIRAN—DIVAČA—SEŽANA 1.30 Portorož 20.45 1.45 Strunjan 20.30 2.00 Isoila 20.15 2.15 Kcper 20,00 2.15 Kcper 11.10 2.25 K. Ankaran 11.00 2.30 Dekani 10.55 2.40 Rižana 10,20 Na bipkru 30. m. za pregled 3.20 Mast Aver 10.10 3.30 Črni Kal 9.55 3.50 Petrinje 9.30 4.00 Kazina 9.30 4.15 Kačiče 9.15 4.30 Divača ' 9.00 7.00 Divača 8.45 7,10 Lokve 8.35 7.20 Lipica 8.25 7.30 Sežana 8,15 - Praga KOPER BANDEL 17.10 Kaper 6.45 17.30 Krožera 6.25 17.40 Raudel 6.15 17.50 Roitta 6.05 TÉii ovira ali molemarnos! ? Ljudje, ki so namenjeni v Gorico in pet U'jej o z avtobusom, ki odpelje iz Kopra ob 2. po polnoči — takih potnikov je mnogo tkoro vsaki dan. Ko pridejo v Divačo, kjer avitobiip stoji ce’e tri ure, se začudeni sprašujejo: »Cernu avtobus stoji v Divači, zaka.j ne bi nadaljeval potj takoj do Sežane ■ in nam tako omogočil, da pridemo na vlak, ki odpelje prati Gorici ob 5.« Avto podjetij e »ADRIA« bi moralo na to vprašanje odgovor iti in ob enem bi moralo dati primeren odgovor tudi tistim potnikom, ki pri tem zlonamerno ponavljajo, da so prometne zveze slabo urejene zaradi tega, ker ti ti, ki o tem odločajo, ne potujejo z avtobusom, ampak z osebnimi avtomobili. Pionirji iz Čežarjev m Pobegov po Sloveniji Pionirji iz Pobegov in Cesarjev so obiskati na svoji pati po Sloveniji raizne kraje kot Novo Gorico, Tolmin, Cerkno in Idrijo. Ob povratku s tega poučnega potovanja so podali zahvalna pisma pionirskim organizacijam in antifašističnim ženam ter vodstvu dijaških domov v Tolminu, Igriji in Cerknem za topel sprejem in pogostitve, ki o jih bili deželni pri njih. Za Rešitev stanovanjskega vprašanja Ce se kdo javi na mestni ali višji stainavaojtfci komisiji v Kopru ža-rdai stanovanja, dobi lep odgovor: »Fridi ti na moie me,sto, jaz grem na tvoje, pa boš dobil stanovanje!« To je odgovor, nameisto da bi pri stanovanjski komisiji poskrbeli, da se popravijo vsa ona stanovanja, v katerih že mesece raste pajčevina. KADAR VIDAH (feilPiJS Ko sem prišel nei: a dne v Trst, 1o je bilo pred'" kruh: m .-m z zanimanjem jv, .¡c.-!„' n poslušal dva delavca,- ki ta • e ia nd umazani Ritki db. nek. n kae-Vi.i, Prvi ie í’ftal »Laviralore«', dr.'igi pa kadil. Ticti, ki je črtal nenadoma poskoči in zavpije nad .drttgjm! »Kakšno cigareto pa kadiš?« Dr •.¡•gl nekoliko prestraši n ¡n začuden Izjeclja: »Drina, mislim, da je. Kaj pa zato? Saj je cigaireita fina.« »Ze, že fina. to je res, toda naredili so jo Titovi izdajalci«, reče prvj nazaj in mu pokaže »Lavora-tore«, kijer objavlja Vidah znameniti prcglar o prepovedi kajenja jugo ¿ovar,tikih cigaret. Drugi delavec se hudomušno na-meji in reč0: ».’•>•: po em ravno včeraj videl Riknla in druge, ki so jih kadili.« Sstrsi :» v Kopru. — Odgovorni urednik: Srečko Vilhar. — Tiskala tis a:ha cladr.r.:’ \ Kopru. \ Uredništvo in