rtUlIl_rtfeiM phte« t Kotorfai_V Ljubljani, v nedeljo, dne 18. Julija 1937_Stev. 161 i Cena l Dta Naročnina mesečno ^^ ^^^^ A ^ Cek. račna: Ljnb- 29 Din. za ^^^^^ ^B^F^^^ ^ ^^ ljana it 10.650 •tro 40 Din - ne- W ^^M B^k H * M ^^M ^ 10.549 za ^^^^^ m^u flM m^K m ^hia ^Mo^ ^Km ^^^^^ ^m ^m m ^mw g^^^M ^m inozemstvo 120Din ^^M ^^M ■ M • Praga-Punaj 24.797 Uredništvo je t JKLm^B ^H^^ ^HLbM^ ^^^^^^ Uprava: Kopitar- Kopitarjevi al.6/01 " ^^^^ ^^^^ Jot« ulica štev. <». Telefoni uredništva in uprave: 29-92, »-93, 29-94, 29-95, 29-9* — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznik« Ogroženi verski mir Ves čas, kar Slovenci in Hrvati žive z bratskim srbskim narodom v državni skupnosti, je med katoliško in pravoslavno veroizpovedjo vladalo nemoteno prijateljstvo. Najsi so se politične diference med nami časih poglobljevale do odkritih sporov, ki so dosegali skrajne meje, versko področje je od teh borb državnopravnih programov, nacionalnih ideologij in strankarske tekme za oblast ostalo vedno nedotaknjeno. Zasluga za to, da se pri nas nikoli ni motil jnir na onem polju človekovega notranjega prepričanja, ki sega najgloblje ne samo v dušo posameznika, ampak še bolj v zavest vsega naroda, gre v enaki meri vodstvu pravoslavne cerkve, kakor katoliški hierarhiji in ljudstvu. Dočim je v tako visoko civilizirani državi, knkor je Nemčija, bilo treba par sto let močnega in sistematičnega napora, da se jc konfesionalni mir v interesu državne in narodne enote ustalil, se je pri nas smatralo za po sebi umevno in ni zahtevalo nobenih posebnih prizadevanj, da obe veri ne živita samo v odnošajih dobrih sosedov, nego se je med njima celo začelo, časih namenoma, časih čisto spontansko, vzporedno sodelovanje za utrditev evangeljskega življenja in moralnega preporoda naroda na eni in za obrambo krščanskih kulturnih načel v boju zoper sodobno brezbožje, razredno borlio in razkrajanje našega skupnega tradicionalnega nravstva na drugi strani. Svetla imena zagrebških in djakovskih katoliških vladik pa našega Slomška tvorijo skupaj s patriarhi srbske pravoslavne cerkve, ki so se s katoliškimi Jugoslovani preko Save složno borili v preteklem stoletju za politično in duhovno osvoboditev našega rodu, najlepši venec v straneh naše zgodovine. Nikoli niso v Jugoslaviji pripadniki zapadne in vzhodne krščanske cerkve drug drugega tretirali kot razkolnike ne v strokovnih razpravah, ne v praktičnem življenju, in če je kak manjpo-membni gorečnež z dobrim namenom, a v pomanjkanju nravstvene strpnosti in političnega takta zinil časih kaj razdražljivega, je bila nje-pova beseda pokopana v molku vse merodajne /'avnosti, kakor tudi nihče ni polagal niti po-aga kaj važnosti na to, če se kje v Liki ljudje. Iti so sicer najboljši prijatelji, v jezi mečejo drug drugemu v obraz »šokca« ali »vlahac. Na jboljši teologi na katoliški strani so bili tisti, ki so začeli odkrivati nravstvene, liturgične in mistične vrednote vzhodnega krščanstva in se zavzemajo za slogo med obema cerkvama brez vsakega proselitskega propagandnega namena, kakor se izogibamo prolelitizma tudi ▼ praksi, da se ne bi dražilo brez vsake potrebe ali koristi za narod in vero eno ali drugo versko občestvo. Kakor se med Srbi dvigajo katoliške cerkve, se med nami zidajo pravoslavne in vsaka siran je le vesela, če se na ta način skuša dvigati in poglobljevati versko mišljenje in moralno čustvovanje ter religiozna akcija krščanstva sredi modernega poganstva, ker je to v občo korist obeh konfesij in vsega ljudstva v naši državi. S simpatijami spremljamo tudi vse delo-Tanje pravoslavne cerkve za modernizacijo dušnega pastirstva, za preibujo in poduhovljen je ljudske pobožnosti in za zajetje onega družabnega razreda, ki je najbolj izpostavljen materialističnemu svetovnemu nazoru. Zato je razumljivo, da je akcija onih teoloških krogov pravoslavne cerkve, ki so v Srem-skih Karlovcih izdali koncem lanskega leta svoje »Primetbe in prigovore na projekt konkordata«, v katoliškem delu Jugoslavije izzvala ne malo presenečenje. To tembolj, ker so ti krogi takrat, ko je bil pod Jeftičevo vlado konkordat s katoliško cerkvijo dovršen točno v tej obliki, kakor ga sedanja vlada predlaga parlamentu v ratifikacijo, popolnoma molčali, tako da je po pravici in na veselje vsakega patriotičnega Jugoslovana nastal in se utrdil vtis, da ni nihče proti sporazumu s katoliško cerkvijo, ki je v tem konkordatu dobila le priznano, kar ji po njenem notranjem ustroju in njenem nauku po sebi gre, karse ji je priznalo po vseh tudi večverskih državah in kar ji niti ničesar bistveno novega in drugega ne prinaša, kar ne bi bilo praktično že dosedaj v veljavi. To naše presenečenje pa se v zadnjem času stopnjuje v čustvo, ki ni več daleč od globokega ogorčenja, ko vidimo, da se jc »Pri-metb in prigovorov« od strani nekih pravoslavnih kanonistov (ki bi mogli služiti za brez-strastno diskusijo in bi se tudi mogli upoštevati, zato da bi se razpršila tudi zadnja, čeprav objektivno nc utemeljena bojazen, da bi bila pravoslavna cerkev po konkordatu prikrajšana na nekaterih pravicah, katere so se priznale katoliški cerkvi) polastila v čisto in izključno politične namene opozicija neke stranke, ki si po krivici lasti »čuvanje državnega in narodnega edinstva«. Zaradi tega je nastal zdaj, kakor nalašč priklican v momentu, ko se mora glasovanje o konkordatu v obeh zbornicah iz-premeniti v zaupnico ali nezaupnico Stojadinovič - Koroščevi vladi, položaj, ki je čisto versko vprašanje izpremenil v politično-stran-karsko zadevo, v boj med vlado in opozicijo, v nevaren moment, ko bi se mogel zrušiti verski in politični mir in red v državi z razpaljenjem verskega in plemenskega fanatizma. In to ob zakonu, ki mu je poglavitni namen, da verski mir, medsebojno versko in narodno strpnost in pogoje mirnega in pozitivnega sodelovanja vseh ver in vernikov za najvišje nravstvene ideale jugoslovanskega ljudstva končno potrdi in utrdil Ta tako brezškrupulozno izzvani boj se ne ustavlja niti pred tem, da skuša zavleči vanj pravoslavno cerkev kot tako in njene najvišje predstavnike, ki jih časopisje takih zakletih svobodomiselcev kakor so vodje JNS, skuša naslikati kot politične pripadnike njihovega liberalnega nacionalizma, kakor da bi poslanstvo srbske pravoslavne cerkve, ki je vedno bila nad strankarskimi borbami tako v bivši kakor v novi državi in je čuvala le svoj krščanski verski ideal in svobodo svojega versko-nravstvenega poklica v narodu, bilo sedaj to, da pomaga čisto strankarskim ciljem neke politične skupine, ki hoče za vsako ceno, čeprav ta ceno verske sloge in nacionalne vzajemnosti, zrušiti vlado, ki ji ni po srcu. Mislimo, da je skrajni čas, da se oni, ki »o nehote s svojim »Primetbami« nudili v svoji Dr. Stojadinovič o naši trgovini z Italijo Izvoz našega lesa je poskočit za 125 °|o Belgrad, 17. julija. A A. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič je dal časnikarjem sledečo izjavo o uspehih prvega zasedanja jugoslovansko-italijanskega stalnega gospodarskega odbora v Rimu od 28. 6. do 8. 7. 1937: Trgovinsko politična praksa zadnjih let je prinesla ustanovitev stalnega gospodarskega odbora kot primerno orodje za izvajanje pogodbenih določil in iskanje novih sredstev za razširitev trgovinskega prometa. Vsaj kadar gre za države z živahnejšimi gospodarskimi izmenjavami ali z bolj kompliciranimi trgovinsko-plačilnimi režimi. Mi smo bili med prvimi, ki smo se odločili za takšno metodo, in reči smemo, da je bila za nas koristna. Ni nezanimivo dejstvo, da se je potreba po takšni stalni ustanovi prvič pokazala pri nas baš v razmerju do Italije, s katero smo že leta 1932 sklenili ustanovitev stalnega jugoslovansko-italijanskega gospodarskega odbora, toda do tega spričo takratnega političnega ozračja nikoli ni prišlo, vse dotlej, dokler se nismo vrnili k tej ideji s pogodbo meseca marca t. 1. Kakor je znano, imamo enak odbor tudi z Nemčjo od leta 1934. Ta odbor ureja vsa tekoča gospodarska vprašanja med obema državama, kot glavni gospodarski organ njunih vlad. Želeti je, da se takšni odbori ustanove tudi z ostalimi državami, s katerimi imamo ali želimo živahnejšo gospodarsko izmenjavo, ker ne smemo pozabiti, da takšni odbori ohranjajo 1 stalen interes do kar najpravilnejšega in neoviranega razvoja gospodarskih zvez in tvorijo stalen kader strokovnjakov prizadetih držav z nepretrganim stikom med obojimi. Kakor je znano, ureja naš gospodarski dogovor z Italijo, ki smo ga podpisali skupaj s političnim dogovorom 25. marca t. 1., delovanje odbora in določa njegove periodične sestanke. Prvo zasedanje je blo v Rimu, drugo bo pa pri nas. Pred tem prvim sestankom smo sklenili uvodni dogovor med glavnimi zastopniki odbora v Belgradu v začetku junija; na tej seji so določili dnevni red prvega zasedanja. To pot se je imel odbor ukvarjati z zelo pomembnimi vprašanji. Proučiti je bilo treba predvsem uspehe dosedanjih izkušenj trgovinskega in plačilnega dogovora z Italijo z dne 26. septembra lanskega leta, s katerim smo po nagli prekinitvi trgovinskih zvez, nastalih zaradi sankcij, dosegli reden in normalen promet, obenem se pa dogovorili tudi za docela drugo osnovo za medsebojno trgovino. Ta osnova je 100%ni kliring, torej izključitev naše trgovinske aktivnosti in ustrezajoče devizne kvote, obenem pa znižanje vsega prejšnjega prometa na polovico. Šele po ugotovitvi, da najnovejša izkustva upravičujejo nadaljnjo čeprav postopno in obzirno pomnožitev medsebojne trgovine, se je mogel odbor ustaviti tudi pri vprašanju obsega te pomnožitve, z drugimi besedami pri novih kontingentih našega izvoza v Italijo. Odbor je presodil, da se more začeti nadaljnja pomnožitev glavnih kategorij izvoza v Italijo — to so les, i i v i n a, perutnina, jajca itd. — brez strahu za ohranitev ravnotežja v medsebojnem prometu. Tako se je naš dosedanji Sveti Oče pohvalil kardinala Mundeleina Vatikan, 17. julija, c. Sv. oče Pij XI. je sprejel veliko skupino ameriških katoliških romarjev iz Čikaga. Skupini je naročil, da naj sporoči njegove posebne pozdrave kardinalu Mundeleinu. Sv. oče je rekel, da je čikago lahko ponosen na svojega kardinala, ki je tako pogumno nastopil v obrambo pravic vere in Cerkve. Trojni pomorski sporazumi Anglija - Nemčija - Rusija London, 17. julija, c. Dopoldne so v angleškem zunanjem ministrstvu najprej podpisali sporazum med Anglijo in Nemčijo o pomorskem oboroževanju. Sporazum obsega tehnični dogovor in dve noti. Takoj nato pa je bil v istih prostorih podpisan pomorski sporazum med Anglijo in sovjetsko Rusijo. Sporazum je podoben nemškemu. Pogajanja za ta sporazum so trajala eno leto. Trocki na Madjarskem Budimpešta, 17. julija, b. Semkaj (e prispel Lev Trocki s svofo ženo. Trocki potuje z Nansenovim potnim listom. Takoj, ko je prispel v Budimpešto, so mu predstavniki madjarskih oblasti sporočili, da želijo, da ▼ teku pol ure zapusti madjarsko pre-ztollco. izvoz lesa povečal za 125%, to se pravi, da bo vrednost letnega kontingenta za les znašala okoli 300 milijonov dinarjev, izvoz 'živine se pa poveča za 100%, to je na svojih 200 milijonov din. Naposled je znano, da nam omenjeni gospodarski dogovor z Italijo priznava načelno izenačenje z Madžarsko in Avstrijo glede na preferenčni postopek, ki sta ga ti dve državi uživali že več let za svojo živino in za les. Odbor je imel določiti količnik teh preferenčnih ugodnosti za našo državo. To delo bo pa moral še nadaljevati, ker ga ni bilo moči izčrpati v tako kratkem času. Vzlic temu so se pa v tem pogledu dosegli zadovoljivi uspehi in ne bomo več zapostavljeni pri našem izvozu omenjenega blaga, vsaj ne v dosedanjem obsegu. Odbor je torej najprej ugotovil moč naše sedanje trgovine z Italijo, nato se je pa lotil nadaljne razširitve sedanje trgovine, v prvi vrsti za les in živino, naposled je pa izrazil naše zahteve glede na izvajanje že znanega nam preferenčnega postopka tudi za našo državo. Tako pomeni zasedanje odbora prvo izvršitev načel in določil gospodarske pogodbo iz meseca marca t. I. Ti uspehi odbora bodo pa imeli ugodne po-sledice tudi za našo trgovinsko politiko sploh, ker bodo omogočili boljšo nravnoteženost našega gospodarskega razmerja od ostalih držav, s preprečitvijo preobremenjenosti na eni strani in praznine na drugi strani, posebno v trgovini s klirinškimi državami. S tem je pa odl>or v celoti izpolnil to nalogo. Kriza vlade v Pragi Zaradi žitnih cen in — politike Dr, Hodža dobil mandat za sestavo nove vlade Praga, 17. julija, b. Po demisiji češkoslovaške vlade je politični položaj v Pragi zelo zamotan. Predsednik republike je dopoldne prispel v Prago e svojega dopusta ter pričel osebna pogajanja s šefi strank. Glede rešitve vladne krize poročajo listi, da bo bržkone sestavljena uradniška vlada, ki bo imela predvsem nalogo odstraniti vsa sporna vprašanja. Iz tiska se tudi vidi, da gospodarska vprašanja niso edini vzrok sedanje krize, temveč da gre tu predvsem za politične stvari. Tako vsaj piše uradna »Prager Presse«, ki pravi, da gospodarska vprašanja prehajajo v politiko in da bi podražitev kruha bila za državo neznosna. Levičarski listi pišejo, da je ostavka vlade predvsem zadela češko narodno stranko, ki ji pripada dr. Hodža. Stranka je zagrozila, da izstopi iz vladne koalicije, da jo razbije, ker hoče iz kabineta iztisniti socialiste, na njih mesto pa sprejeti v kabinet Hemleinovo nemško sudetsko stranko. »Češko Slovo« očita agrarni stranki, da ee v zunanji politiki nagiba k Nemčiji. »Venkov« je mnenja, da se zelo lahko zgodi, da agrarna stranka preide v opozicijo. Predsednik češkoslovaške republike 9e je davi vrnil v Prago in takoj sprejel dr. Hodžo, ki mu je podal demisijo kabineta. Predsednik republike g. dr. Beneš si je pridržal sklep in je takoj pričel pogajanja z voditelji strank, ki pripadajo dosedanji vladni koaliciji. Trdi ee, da bo tudi nova vlada sestavljena predvsem iz vrst dosedanje koalicije. VsekakoT bo dr. Hodža sprejel mandat za sestavo bodoče vlade. Praga, 17. julija, e. Popoldne ob 18 (e predsednik republike dr. Beneš sprejel bivšega ministrskega predsednika drja. Hodžo in mu poveril mandat za sestavo nove vlade. Obenem ga je naprosil, da naj njegova vlada opravlja posle do sestave nove vlade. Ves dan se je dr. Beneš posvetoval z raznimi politiki, največ pa s člani bivše vlade. Pet zahtev Japonske Dejanska zasedba severne Kitajske (Glej zemljevid na 2. strani) Šangaj, 17. julija. TG. Iz verodostojnih virov poročajo, da je Japonska postavila sledeče pogoje za poravnavo svojih odnošajev s Kitajsko: 1. Avtonomijo severnih kitajskih pokrajin Šansi, Sensi, Hopej, Sujan in Šantung. 2. Kitajsko-japonski protikomnnistični pakt. 3. Japonska dobi pravico, da zgradi železnico od Sinkjahvana do Čenčava (za izkoriščanje premogovnikov v Lunjenu). 4. Japonska dobi pravico, da ustanovi pri Peipingn svojo garnizijsko postojanko 5. Upokojitev vseh višjih častnikov 29. armade, ki so protijaponskega mišljenja. Iz Nankinga prihaja vest, da sta predsednika avtonomnega sveta pokrajin Hopej in Čahar kakor tudi vrhovni poveljnik severne kitajske armade ujetniki Japoncev. Nahajajo se v Tiencinu, kjer se z Japonci pogajajo, toda prepovedano jim je, Tiencin zapustiti. Japonci ne dovolijo Kitajcem da bi zasedli svoje lastne pokrajine Nanking. 17. julija, c. Danes se je v zunanjem ministrstvu oglasil japonski odpravnik poslov in povedal tam, da japonska Tlada nikakor ne bo dopustila, da bi kitajske čete vkorakale r Hopej ali v Čahar. Isto je storil vrhovni japonski poveljnik na severu in sporočil poveljstvu 29. kitajske armade, da želi konferenco v najbližjih dneh s poveljniki te armade. Že vnaprej pa jih opozarja, da ima nalog preprečiti »korakanje kitajskih čet v pokrajine severne Kitajske. Tukajšnji vladni krogi so še zmeraj zelo pesimistični, ker so prejeli vesti, da 29. kitajska armada ne bo sprejela nobenega sporazuma z Japonsko, ki bi bii za Kitajsko poniževalen. pretirani, stvarno neosnovani bojazni za položaj pravoslavne cerkve (tej bojazni je predsednik vlade itak že izpodkoval tla z dodatnim zakonom, ki jamči pravoslavni cerkvi iste pravice, katere bo uživala katoliška po konkordatu, kolikor je to z njenim naukom in cerkveno ustavo združljivo) orodje za politični arzenal stranke, ki so ji verski in nravstveni principi pravoslavja prav tako tuji kakor katoliški, premislijo in zavedo, kakšne posledice bi morale nastati, če bi opozicija tako zvanih »nacionalistov« svoj cilj dosegla. Katoliška cerkev, ki je narodna cerkev Slovencev in Hrvatov, je dobila v konkordatu zajamčeno svojo enakopravnost v državi, čc bi se ji ta odrekla bi več ko ena tretjina državljanov Jugoslavije ne bila samo bistveno prizadeta in globoko uža- ljena ▼ svojih čustvih, ampak bi tudi fakiično bila potisnjena v podrejen politični položaj v državi. Verski mir, najmočnejši fundament duhovne, nravstvene vzajemnosti med državljani toli raznolike Jugoslavije, bi bil porušen do dna in ustvarilo bi se nepremostljivo nasprotje tam, kjer je dozdaj bilo prijateljstvo, toleranca in skupnost najglobljih etičnih pogledov na življenje. Politični borbi bi se pridružilo versko nasprotstvo, najnevarnejše za edinstvo in državno ter nacionalno soživljenje. Menda ni nikogar med onimi, ki so sestavili svoje »Primetbe«, ki bi to želel in hotel. Zato ne dvomimo. dn bo /mnpnbi v krnffih, ki jim je mar vere in cerkve, ne pa kakšnih politično-stran-karskih ideologij, razsodnost vsaj v predzadnjem trenutku. Japonska ustanavlja novo državo Ijondon, 17. julija, b. »Morning PohI« poroča iz Pekinga, da se tamkaj širijo vesti, da bo Japonska rešila sedanji spor na ta način, da severno Kitajsko jx>stavi kot samostojno državo. Severni del Hopeja in ves Čahar ter vzhodni del Ho-peja naj bi bili ena sama država z glavnim mestom Tiencinom. Področje okrog Pekinga bi se moralo demilitarizirati. V demilitarizirani coni pa bi Japonska dobila pravico, da uredi svoje par-nizone, ki bi služili za varstvo japonskih državljanov v Pekingu. Razen tega bi morala nova država nositi vse stroške sedanje japonske mobilizacije. Vsebina spora Pregled oboroženih sil Dne 7. septembra 1901 je morala Kibijska v takoirnenovanem »bokserskem protokolu« dovoliti velesilam, to je Angliji, Franciji, Ameriki, bivši Avstro-Ogrski, Nemčiji in Japonski, da smejo vzdrževati svoje lastne vojaške postojanke na raznih krajih kitajske države, v členu 9. iste pogodbe pa je pravica izrecno podčrtana za ozemlje med Pekingom — današnjim Peipingonj — in morjem, kjer leži pristaniško mesto Tiencin. Velesile so si to pravico izgovorile, »da morejo obvarovati svobodo prometa med Pekingom in morjem«. Na tej mednarodnopravni osnovi je Japonska postavila v bližino Pekinga najprej 7.000 mož močno armado, ki jo je pa zadnje čase zvišala na ogromno število 20.000 mož. Japonska armada se je obnašala, ko da bi bila na svoji zemlji, imela svoje orožne vaje, vpeljala svojo lastno upravo in vzela ves promet z morjem sploh v svoje roke. Pripravljala se je, da od tam naskoči sedem severno-kitajskih pokrajin, ki jih hoče »v imenu gospodar, skih varščin« od Kitajske odtrgati ter iz njih ustvariti novo cesarstvo, liki Mandžurijo, ki jo je ustanovila pred štirimi leti. To je dejanski izvor sedanjega kitajsko-japon-skega spora. Neposredni povod pa je dalo streljanje, ki je v noči od 7. na 8. julij nastalo v bližini Pekinga, kjer je japonska armada imela vojaške vaje in je prišlo do spopada med japonsko in kitajsko posadko. Ta nočni spopad naj bi služil samo za povod, ki naj bi kril začetek japonskega prodiranja v sedmere pokrajine. Kitajska ee je jiostavila na noge. Velesile so postale pozorne. Mednarodni spor je bil ustvarjen. To, kar oddaljene opazovalce tega spora na Daljnem vzhodu najbolj zanima, je vprašanje, kakšna je vojaška moč, s katero bi obe nasprotujoči stranki razpolagali, ako zares pride do oboroženega spopad«. Nadaljevanje na 2. strani (Nadaljevanje s i. strani) Japonska armada J a p o d sli t računa samo na svojo lastno moč in na vojaško pomoč Mandžurije, ki itak tvori samo del japonskega imperija. Kot prva pride v poštev takoimenovana »kvantunška armada«, to je japonska armada, ki že štiri leta deluje v Madžu-riji in severni Kitajski in je Mandžurijo tudi za Japonsko osvojila. Kvantunška armada šteje 100.000 mož. Tej je treba dodati še 100.000 mož močno mandžunsko armado, ki Je po imenu mandžurska, a jo vodi japonski generalni štab. Japonska domača vojska dosega v mirnem času tudi samo 100 tieoč mož, toda v vojnem času lahko japonski mi-kado zbere skoraj 7 milijonov izvežbanib mož pod orožje. Trenutno pa pride v poštev samo 300.000 mož, ki so že pod orožjem in v veliki večini že na kitajski celini. Kitajska bojna sila Tej japonski moči stoji nasproti tudi 100.000 mož močna kitajska severna armada, o kateri pravijo, da je dobro izvežbana. Nadalje ima Kitajska južno od Rumene reke dobro izvežbano armado 200.000 mož, ki jo pripravljena, da se takoj preseli na eeverno obrežje in stopi v borbo za obrambo severnih pokrajin. Maršal Čankajšek bi mogel poleg tega v doglednem času zbrati še 200.000 mož iz drugih predelov Kitajske. Ni pa seveda mogoče izračunati, koliko bi znašale rezerve, če bi jih Kitajska začela črpati iz evojega ogromnega ljudskega zaklada. Sovjetska Rusija Toda v račun je treba vzeti tudi sovjetsko arntado, ki je pri reševanju vseh kitajsko-japonekih sporov v prvi vrsti merodajno stališče sovjetske Rusije. Sovjetska Rusija ima na Daljnem vzhodu stalno armado, ki jo sestavlja 15 divizij po 20.000 mož vsaka. Skupna moč znaša torej okrog 300.000 mož. Kakšne so njene rezerve in v kolikem času lahko vrže nadaljnje bojne sile na Daljni vzhod, ni znano. Neznana je tudi tehnična oprema te vojske, razen tega, da v pogledu letalstva daleč nad-kriljuje celokupno letalsko moč Japonske vojske. Sicer ni računati, da bi sovjetska Rusija takoj od krito posegla v spor, če bi zares izbruhnil med Kitajci in Japonci, toda modernemu načinu vojskovanja primerno, bi brez vsake izrecne vojne napovedi nudila vso pomoč Kitajski, tako da bi morala Japonska računati dejansko e kitajsko in rusko armado in lo na bojni črti, ki hi bila dolga 7 do 8.000 knt. Za stališče Japonske je značilna izjava, ki jo je zastopnik japonske armade dal dopisniku agencije »Havas^, ko je dejal, da se Japonska ne ho pustila ujeti v past. ki jo Kitajska nastavlja, da bi namreč izzvala vojno s sovjetsko Rusijo. Japonska bo svojo zadevo s Kitajsko tako uredila, da se spor ne bo razširil. Operacije proti Kitajski bodo trajale mesec dni, odpor Kitajcev približno dva meseca in severna Kitajska bo očiščena. Za stališče sovjetske Rusije pa je značilen odgovor, ki ga je sovjetska vlada dala na vprašanje francoske vlade, če bo Rusija v sporu ostala nevtralna, »da sovjetska Rusija želi miru. a da se noče nikakor obvezati, da bi ohranila v tem sporu nevtralnost«. Sovjetska Rusija odpravlja tudi ogromne količine vojaštva in vojnega materiala proti vzhodu in je sibirska želznica za zasebni promet zaprta. V glavnem gre za rude Po pisanju finančnih strokovnjakov v Londonu gre pri kitajsko-japonskemii sporu večidel le za ogromno premogovnike in želejne rudnike, ki ležijo neizkoriščeni v severuih kitajskih pokrajinah in ki se jih hoče Japonska polastiti. K sporu na Daljnem vzhodu 1000 K I | fTURKCSTAN - , (S0US l'inflyenc spv>e£iq'ue) CHINOIS ence M0NG0i.lt _ liee a ruRS S.|pa'rj de s fdrailesdašsistarice PjjjiUiltLU^^ V>'T1>'t T.''..V.;. '■».•brltanniou«). •« V.V.V..••<>••• 'A Eno teto v državljanske vojne v Španiji Dne 12. julija 1936 ponoči je bil od policije umorjen voditelj španskega obnovitvenega gibanja Calvo Sotelo. Drugi dan so ga našli mrtvega na enem izmed madridskih pokopališč. Nekoliko dni pozneje, 18. julija, je tudi formalno izbruhnila državljanska vojna in tako se je začela ona žalostna zgodovina španskega ljudstva, katere podoba je bilo truplo umorjenega Sotela, ležeče na pokopališču. Ko eo prišle v »vet prve vesti o strahotah rdečega terorja v Španiji, bi vsakdo pričakoval, da se bo enodušno dvignil ves kulturni svet in da bo javno mnenje kulturnih držav svoje vlade naravnost prisililo, da pomorejo Španiji v boju proti boljševiškim morilcem in uničevalcem kulture. Prišlo pa je drugače. Sebični interesi velesil se tudi na španskem področju niso dali zediniti v skupno fronto proti revoluciji v nesrečni deželi. Globoka nasprotatva med poglavitnimi evropskimi državami eo se razodela v svetli luči, tako da na koncu ni preostalo drugega, da se s politiko ne-vmešavanja prepreči, da ne postane Španija izključno le bojišče tujih interesov, ali celo povod za splošno svetovno vojsko. Poznane so težave, ki jih je doživela politika nevmešavanja. Trenutno sploh ni mogoče pregledati, kakšen bo nadaljnji razvoj političnih odnošajev med prizadetimi državami. Med tem je rdeča španska .propaganda imela časa dovolj, da je zmešala svetovno javno mnenje. Priznati je treba, d« se ji je zameglitev pojmov v precejšnji meri posrečila. Zaslepljeni meščanski liberalizem v zapadnih državah 6e je ponekod dal prepričati, da so poročila o zločinih komunističnih tolp gladko izimiiljene vesti, namenjene proti-komunistični propagandi. Mnogi so verjeli, da je španska državljanska vojna le vstaja nekaterih častihlepnih, protiljud&kih generalov proti postavni vladi, ki zagovarja demokracijo in se bori proti brezobzirnemu fašizmu. Oni, ki niso soglašali s početjem valemcijske vlade, so bili proglašeni za fašiste itd. Spričo takega položaja je velikega po- Domači Čuvajmo Jugoslavijo Ta poziv, ki ga nasprotniki demokracije tolikokrat po nemarnem rabijo, postaja zelo aktualen in sicer za velikansko večino jugoslovanskega prebivalstva, ki naj postane pozorno na zločinske politične inahinacije JNS in njenih priveskov. Ta od oblasti strmoglavljena diktatorska klika v svojem onemoglem besu do vsega pozitivnega in ustvarjajočega v naši državi, se je v skrajnem obupu pričela posluževati takega načina politične borbe, kakor je bil dosedaj lasten le komunistom in drugim prevratnim elementom. Že v včerajšnjem uvodniku smo pokazali neiskreno igro jenesarjev z osebo pokojnega kralja, ki ga neprestano vlačijo v svoje politične špekulacije in se delajo, kakor da so izvrševalci njegove politične oporoke. Pri tem pa so inscenirali najogabnejšo gonjo proti enemu najpomembnejših aktov pokojnega kralja, proti sporazumu s katoliško Cerkvijo, ki šteje v naši državi do 6 milijonov verskih pripadnikov. Mar je to znak pravega patriotizma in iskrenega jugoslovanstva. ako se več ko tretjino kulturnega prebivalstva želi tretirati po direktivah masonske internacionale, razpiha-vati versko in plemensko mržnjo in to v državi, ki je versko in kulturno tako raznolika? Ali po mnenju jenesarskih državotvorcev naša Jugoslavija po 20 letih obstoja nima nobene druge važnejše naloge, kakor da se zaplete v notranje verske spore in boje, le za to, ker je to diktat niasonskega podzemlja? Proti tem zločinskim nakanam, ki bi, ako se uresničijo, v resnici do temeljev razrahljati naš državni obstoj, velja v resnici poziv: Čuvajmo Jugoslavijo! Kar počenjajo jenesarji. prav tako dokazuje, da nimajo niti pojma o jugoslovanstvu, čeprav neprestano o njem frazarijo. Jugoslavija naj bi bila vendar domovina vseh južnih Slovanov, pa naj pripadajo kateremukoli verstvu. Najmanj, kar se od moderne kulturne države pričakuje, je verska strpljivost do vseh svojih državljanov, pa naj pripadajo katerikoli veroizpovedi! Nihče se od katoličanov ni razburjal, ko so pravoslavni dobili svoj »Ustavt. Smatrali smo, da je to interna zadeva pravoslavne cerkve, in smo jim privoščili vse. kar jim je nudila pogodba z državo. Prav lako se nihče ni razburjal, ko je bila priznana verska avtonomija muslimanom po potrebah njihove vere. Brez težav so si po lastnih željah uredili svoj versko-političen položaj protestanti obeh veroizpovedi in celo starokatoličanil Le ko gre najnazadnje za konkordat s katoliško Cerkvijo, so se razbesneli vsi protiverski instinkti masonerije, tej je protiverska gonja in sovraštvo do Cerkve mnogo važnejši in pomembnejši postulat kakor pa mir in napredek Jugoslavije, celo važnejši kakor njen ugled in obstoj. Framasonerija hujska na vse strani in mobilizira kar le more proti sedanji vladi, ki hoče biti nasproti katoliškim Jugoslova- nom toliko pravična, kakor napram ostalim državljanom. Proti tem intrigam masonske jenesarije, ki hočejo zastrupiti vse naše javno mnenje velja poziv: Čuvajmo Jugoslavijo! Delo JNS se skriva pred svetlobo belega dne. Nikdar jo nihče ni oviral, da ne bi mogla javno s tiskom in besedo širiti svoje unitaristične in centralistične ideologije. Nobena cenzura ni plenila in ne pleni njenega tiska, kadar priporoča in zagovarja svoj centralizem in unitarizem. Toda njeno glavno delo leži drugod, ki ga je pa bilo treba skriti pred očmi oblasti, zato ker je protidržavno, hujskajoče in zgrajeno na podlih lažeh. Že smo nedavno poročati, da se po Srbiji širijo letaki z gorostasnimi lažmi o Sloveniji, kako so pogoreli Sokolski domovi v Ljubljani. Celju in Mariboru in kako strašnim mukam je izpostavljeno vse, kar v Sloveniji pripada JNS in pofu. Tedaj je bel-grajska policija odkrila tovarno teh laži, ki naj nahujskajo Srbijance proti Hrvatom in Slovencem. Ta tovarna ilegalnih letakov lažnjive in proti-državne vsebine je bila kar v prostorih JNS v Belgradu 1 To so torej ti vzvišeni državotvorci, ki se kot mala klika živo zavedajo, da jim ljudstvo nikdar ne bo dalo oblasti v roke. pa zato hujskajo enega proti drugemu, širijo podtalno laži in klevete, da bi zasejali razdore in vzbudili nezaupanje do najvišjih predstavnikov državne avtoritete in da bi v splošnem kaosu morda le postali komu potrebni! Takšno razdiralno klevetniško delo opravlja po drugih državah kominterna, v Jugoslaviji pa ga vrše jenesarii in pofarji. Seveda ne bodo uspeli, kakor tudi do sedaj niso. Ob patriotizmu in državotvornem mišljenju ogromne večine Jugoslovanov se bo to zločinsko hujskaštvo zrušilo, kakor se je zrušilo tudi do sedaj. Vendar pa je na te politične obupanre, katerim ni ničesar svetega, treba biti pozoren, da očuvatno Jugoslavijo! Kako bodo glasovati Belgrad. 17. julija m. Za razpravo o konkordatu v skupščini vlada veliko zanimanje. Doslej so v ta namen imeli vsi poslanski klubi svoje seje ter so razpravljali o stališču, ki ga bodo zavzeli v skupščini ob priliki glasovanja o konkordatu. /a konkordat bodo v skupščini glasovali poslanski kluh JRZ. klub vladne večine in Narodni kmečki klub. Proti bodo glasovali klnb JNS. Radikalni kluh in Baričevičev Jugoslovanski kluh. Predsed-ništvo Delovnega kluba je svojim članom dalo proste roke. Poslancema P. Matici in dr. Auerju je klub JNS dal na razpolago, da lahko glasujeta za konkordat. Hrvatska poslance lahko odstopita. Vsi ostali pa morajo glasovati proti. Člani Narodnega kmečkega kluba, ki v skupščini podpirajo vlado, bodo glasovali za konkordat. Proti st* izjavila samo dva poslanca Života Milanovič in Živko Danilovič. mena, da se z nepobitnimi dokazi prikaže resničen značaj vlade ljudske fronte. V ta namen so poznavalci španskih razmer in očividci izdali posebno knjigo »Rdeča knjiga o Španiji«, ki je izšla nedavno tudi v nemškem jeziku (Nibelungenverlag). Knjiga vsebuje le brezpogojno dokazan materijal. Večina so originalne fotografije, dokumenti so podani v faksimilih, izpovedi očividcev so uradno potrjene s pričami. Citati iz boljševiških listov, letakov in brošur so podani v izvirniku. Obširen material jasno »pričuje, da valencijska vlada nikakor ne brani idejo demokratičnih svoboščin, ampak da ee demokratične misli le poslužuje, da z njo zakriva posle rdeče Moskve. Francova vstaja j« le prehitela že dolgo prej pripravljen boljše viški udar. 2e spomladi 1936 so kot zaupno informacijo dobili razni rdeči voditelji načrt vstaje, ki je v knjigi podan e fotografičnim posnetkom. Ko je b-il prvi cilj Moskve dosežen, da se ji je namreč posrečilo razplamteti državljansko vojno, je sovjetska Rusija 6ama v svoje roke prevzela vodstvo boja na rdeči strani. Knjiga podaja podrobnosti iz tajne pogodbe, ki jo je Largo Cabalero (španski Lenin), sklenil 6 sovjetskim poslanikom Mosesom Rosenbergom. V tej pogodbi se sovjetska vlada obvezuje: 1. da bo Madrid in Katalonijo preskrbela z orožjem, municijo, letali, tanki, bencinom in kemičnimi proizvodi; 2. da bo postavila na noge mednarodno boljševiško armado in jo oborožila, da bo zmožna aktivno poseči v španske boje; 3. da bo nakupila orožje po svojih agentih v drugih državah in ga poslala v Španijo. Kot protiuslugo je madridska vlada plačala 500 milijonov zlatih pezet, ki jih je odvzela rezervam španske narodne banke. Sovjetska Rusija je svojo obljubo vestno izpolnila. Rdečo fronto v Španiji drže v glavnem čete mednarodne komunistične brigade, opremljene s sovjetskim orožjem in vojno-tehničnimi specialisti. Omenjena knjiga doprinaša zelo obsežen material, ki nepobitno dokazuje, da rdeče grozote v Španiji niso nikaka iznajdba, ampak strahotna resnica. Angleški opazovalec Artur Bryant ceni število pobitih neborcev v rdečem španskem ozemlju na 350.000, med njimi nešteto otrok in žena. Vatikanska statistika navaja, da je bilo do pomladi 1937 pomorjenih 16.057 duhovnikov in 11 škofov. Ti zločini nikakor niso prenehali. V poslednjem času je bilo samo v provinci Santander umorjenih 450 duhovnikov in redovnikov. Večina žrtev sploh ni prišla pred kako sodišče. Pomorjeni so bili na najstrahotnejše načine. Neki francoski poročevalec opisuje, kakšni so bili oni strahotni •sprehodi« žrtev v mestni park Časa di Ca ni p-n Po 250 in tudi več eo jih naenkrat odvedli, postre-liK s strojnicami in nato še mnoge žive med njimi polili s petrolejem in zažgali. Med rablji so bili mnogi zločinci, katerim so anarhisti odprli ječe. V Barceloni je bil uprizorjen naravnost lov na duhovne osebe. Po 1000 pezet eo plačevali za glavo duhovnika in tudi več, ako je šlo za one duhovnike, ki so socialno delali in imeli vpKv med delavstvom. Neki švedski očividec sporoča, da je dnevno videl ubijati duhovnike po cestah. Redovnice so bile obglavljene in nato v cerkvah sežgane, potem ko so vse skupaj polili z bencinom. Pa to so le nekateri primeri iz sistema, ki so ga moskovski plačanci že dolgo pred izbruhom državljanske vojne pripravljali. Saj so več let bilii agenti Moskve v Španiji nad vse delavni in so pripravljali oborožen udar in krvoprelitje. Že astuieki opor leta 1934 je bil nekak predvtis groze, ki je Španijo preplavil pod rdečim gospodstvom. K zločinom nad življenjem nedolžnih in neoboroženih ljudi je treba prišteti zažiganje cerkva in kulturnih vrednot. Samo v Barceloni, lri je milijonsko mesto, je bilo pažganih 177 cerkva in kapel. Mnogo umetnin pa je bilo prodanih tudi v inozemstvo, da si je rdeča vlada mogle dobaviti potrebnega orožja. Kdor dobi na osnovi te knjige vpogled v rdečo resničnost španske strahovlade, ne bo mogel več valencijske vlade imenovati zakonite. Kajti vlada, kateri očitno manjka volje in moči, da ukroti izgrede proti življenju in lastnini, ne izpolnjuje več svojega namena, ker greši zoper skupno blaginjo m je torej izgubila pravico do vladanja. Razen tega je tudi valencijska vlada iz formalno demokratičnih razlogov že davno vlada manjšine. Njen parlament šteje manj kot polovico poslancev. Tudi go-spodstvo rdečih obsega le še manjši del Španije. Od Franca zasedeno ozemlje šteje 15 milijonov prebivalcev, pod oblastjo rdečih je komaj še 8 milijonov Špancev. Od 11 španskih mest, ki imajo nad 100.000 prebivalcev, jih je 6 v rokah Franca. Od 50 glavnih pokrajinskih mest pa jih imajo beli v rokah nad dve tretjini. Vse kolonije in protekto« rati Španije eo tudi v rokah generala Franca. Od pričetka državljanske vojske so beli osvojili šest pokrajinskih glavnih mest. Rdeči nobenega. — Naj bi končna zmaga pripadla tisti stranki, ki brani vero, kulturo in človečanMvo in prinesla težko preizkušeni deželi čimprej konec dolgotrajnega ia krvavega bratomornega boja. i zakon sprejet v skupščini Belgrad. 17. julija, tn. Na današnji seji skupščine se je nadaljevala razprava o novem zadružnem zakonu. Govorilo je več govornikov tako od vladne večine kakor od opozicije. Razen Laziča so vsi poslanci poudarjali dobre strani zadružnega zakona. Pred prehodom na dnevni red je bilo sporočeno, da je odlior za proučevanje zakonskega osnutka o pravicah in olajšavah odlikovancev Ka-radjordjeve zvezde z mečem dokonča) svoje delo ter predložil poročilo plenumu skupščine. Prav tako je bilo sporočeno, da je več poslancev vložilo interpelacijo. Predsednik kr. vlade dr. Stojadinovič je obvestil skupščino, da je interpelacijo dr. Fuksa in tovarišev >o preganjanju sokolslva v dravski banovini« poslal notranjemu ministru, interpelacijo poslanca Mravljeta o »protizakonitem postopanju drž. tožilca v Ljubljani v zvezi s cenzuriranjem opozicijskega tiska' pa pravosodnemu ministru. Nato je skupščina prešla na dnevni red. Prvi je govoril Voja Lazič in kritiziral predloženi zadružni zakon. Govoorniku so stalno vpadali v besedo predvsem poslanci Narodnega kmečkega kluba. Laziču je odgovoril minister brez listnice Vojislav Djordjevič ter dejal, da edino Voja Lazič ne smatra predloženega zadružnega zakona za koristnega. Djodjevič pravi, da večina Lazičevih opomb ne odgovarja stvarnosti, ker je najbrž Lazič zakon prehitro prebral ali pa ni hotel vedeti, kakšno stanje vlada v zadružništvu. Djordjevič poudarja, da se ne sme pozabiti, da se je zadružništvo v naši državi razvijalo različno, ker ni imelo enotnega zakona. Prav tako se ne sme pozabiti, da že deset let stoji naše zadružništvo na mrtvi straži, ker se je branilo slabih načrtov zadruznega zakona. Djordjevič nadalje govori tudi o odboru za proučevanje tega zakona. Pravi, da je ta odbor od 114 paragrafov nekoliko spremenil ali opustil okoli 90 paragrafov ter je glavne težke odredbe odklonil. Pred skujiščino se sedaj nahaja zadružni zakon, s katerim je zadovoljno celokupno zadružništvo v državi. Zadružniki pripadajo vsem strankam. Radi tega bi bilo tudi potrebno, da bi skupščina soglasno sprejela ta zakon. Novi zadružni zakon daje možnost vsem onim, ki nočejo delati za profit, temveč hočejo z lastnim delom v skupnosti izvršiti boljšo organizacijo od delniških družb. Na koncu je minister odgovoril še na nekatere očitke Laziča ter je zaključil svoja izvajanja z besedami: »Ljubim zadruzmštvo, islolako, kakor ga ljubi Voja Lazič. I>va načela sta, da se lahko pomaga državi in zadružništvu: prvo načelo je vedno protestirati, vedno kritizirati in govoriti, da je vse zanič, drugo načelo pa je delati in v primernem trenutku ustvariti to, kar se najboljše v danem trenutku ustvarit- more. ludi mi, ki vodimo realno i« zdravo zadružno politiko, smo hvaležni vladi in skupščini, da ie ta zakon, kot ga imamo pred seboj, sprejela, pa tudi za to, ker je spremenila vse one določbe, ki so bile za zadružništvo težke ter na ta način omogočila zadružništvu dober razvoj, ki bo koristd vsem stanovom, posebno pa malemu človeku Za ministrom Djordievičem je govoril poslanec Radi-voie Nikolič, bivši demokrat, ki je uvodoma izjavil da bo kot opozicionalec glasoval za ta zakon. Naslednji govornik je bil poslanec Narodnega kmečkega kluba Djordje Jevtič. Tudi ta govornik je poudarjal vse dobre strani novega zadružnega za-!V, r,ažC*f zadružništva. Poslanec Milote Sokič (JNS) ie pozdravil novi zadružni zakon ter ee bavil predvsem z ustanovitvijo nove zadružne banke. Naslednji govornik je bil £. Ivan Mohorič (JNS), ki je kritiziral predloženi zakonski osnutek ter dejal, da bi zadružni zakon moral biti sestavni del trgovskega zakona. Nato je govoril vladni zaupnik, pomočnik kmetijskega ministra Milan Novakovič, ki je odgovoril na kritiko obeh govornikov. S tem je bila načelna debata končani in je bil zadružni zakon v načelu sprejet z 206 proti 4 glasovom. Z istim številom glasov je bil zadružni zakon sprejet tudi v celoti. Od Slovencev je glasoval proti zadružnemu zakonu edino g. Mohorič, V smislu določb skupščinskega poslovnika je predsednik sprejeti zakon poslal v nadaljnji pretres senatu. Prihodnja seja bo v ponedeljek. Na dnevnem redu bo razprava o konkordatu. Obiščite VI. mariborski teden I 0d 31. julija do 8. avgusta 1937« (50% popusta na železnicah in parobrodih od 29. jnl. do 10. avg.)| Velika gospodarska in kulturna revija! Industrija — Tekstil — Obrt — Trgovina — Kmetijska razstava — Prva fitopatološka razstava — Pokušnja vin — Zgodovina — Umetnost — Grafična razstava — Tujski promet — Akvaristična razstava — Kuncerejska, golobarska razstava — Razstava malih živali — Modna revija —> Mednarodni plesni turnir — »Sen kresne noči« na prostem — Koncerti — Kongresi — Športne prireditve — Veselični park na razstavišču. — Mariborski otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji, zeleno romantično Pohorje, vinorodne Slovenske gorice, gostoljubni, lepi Maribor — vas vabijo! Seja senata Belgrad. 17. julija, m. Današnja seja senata sa je pričela ob 11 dopoldne. Prisostvovali so ji tudi prometni minister dr .Spaho, trgovinski minister dr. Vrhanič in minister brez listnice dr. Krek. Po sprejetju zapisnika je bilo sporočeno, da jo odbor za proučevanje zakonskega osnutka o sladkovodnem ribištvu končal svoje delo in pošilja plenumu svoje poročilo. Nadalje je bilo sporočeno, da je predsednik kr. vlade dr. Milan Stojadinovič odstopil Kramerjevo interpelacijo notranjemu ministru, ki je zanjo merodajen. Nato se je senator Banjanin zopet razburjal zaradi ki jo je izvršila . - - ^ ifa njegova izvajanja je predsednik senata dr. Mažu-ramč dejal, da bo odgovoril, kakor hitro bo dobil potrebne podatke od notranjega ministra. Banjanin se seveda z odgovorom nI zadovoljil in se še naprej razburja. Na to je senat sprejel štiri mednarodne konvencije, dve z Nemčijo, eno z Albanijo in eno o pomorskih znakih. Senat je na današnji seji sprejel tudi poročilo odbora za prošnje in pritožbe ter odobril nekaterim prosilcem stalne mesečne podpore. Med drugim je senat odobril stalno mesečno podporo vdovi pokojnega Draškovlča ter vdovi dr. Pačuja po 1000 din. Odobril je pokojnino od leta 1899 do 1920 poslancu Ciri HadževiČu. Prihodnja seja bo v torek oh 10 dopoldne. Dunajska vremenska napoved. Spremenljivo manj oblačno in nekoliko topleje. /.agrehška vremenska napoved. Pričakovali jo poslabšanje vremena, vendar pa bo kmalu zopet lepo. t Strokovnjaki za poglobitev ljubljanskega kolodvora Ljubljana mora dobiti moderen kolodvor V četrtek bo velika javna anketa Ljubljana, 17. julija. Ljubljana je tako važno železniško križišče, da 60 sedanje razmere, kakor vladajo na glavnem kolodvoru, bodisi glede poslopja, uradov in zlasti ti-rišča, prava 6ramota tako za Slovenijo kakor za državo. Nad 50 let stara zahteva, da se ljubljanski kolodvor razširi, modernizira in da se zgradi novo kolodvorsko poslopje, zlasti pa da se poglobi proga, je postala sedaj živo pereča in nujna. Ta zahteva ni 6amo zadeva Ljubljane, je zadeva vee Slovenije in slovenskega naroda, pa je tudi zadeva vse države, saj gredo skozi Slovenijo najbolj važna tujsko-prometna pota in tudi mnogo tranzita. Velik dobiček železnic v Sloveniji Pred dnevi smo priobčili v gospodarskem delu lista članek o dohodkih državnih železnic. Navajali smo, da so imele državne železnice lani nad 150 milijonov čistega dobička. Znano p nam je, da 6e krijeta zagrebška in belgrajska železniška direkcija komaj sami 6ebe, da so železniške direkcije v Su-botici, Sarajevu, najbolj pa v Skoplju globoko pasivne potem moramo vedeti, da je ves ta čisti dobiček državnih železnic prišel torej izključno in v še večji meri iz Slovenije. To dokazujejo tudi drugi podatki, s katerimi se bomo ob priliki še bavili: v območju ljubljanske železniške direkcije pride na km proge štirikrat toliko potnikov, kakor v območju belgrajske in dvakrat toliko kakor na km prog v območju zagrebške direkcije, sarajevska, suboti-ška in skopljan-ska sekcija pa 6e odrežejo še mnogo slabše. Približno isto velja tudi za tovorni promet. Zato ni čudno, da so slovenske proge tako izčrpane, slovenski železničarji pa prezaposleni in premalo-številni. Krivda Slovencem neprijaznih vlad in pa belgrajske mentalitete, češ, da ima Slovenija že dovolj, je bila, da je naša država v vseh svojih 19 letih, odkar obstoja, od vseh svojih investicij, žrtvovala le 3% za Slovenijo, kar bi pomenilo, da je Slovenija v resnici nazadovala, pridobila ni pa prav nič. Ljubljana zapostavljena Sodeč po številu potniškega prometa presega Ljubljana skoraj 6leherno leto Belgrad. Ljubljana irtu letno vedno nad 1,000.000 potniškega prometa, Belgrad malokdaj doseže milijon, Zagreb pa ima Okoli 1,200.000 potniškega prometa. Glede tovornega prometa pa razmere še bolj govorijo za Ljubljano. Država pa je pripravila za preureditev belgrajskega železniškega križišča okoli 400 do 500 milijonov din, čeprav ima Belgrad manj potniškega in tovornega prometa kakor Ljubljana. Za modernizacijo sarajevskega in skopljanskega kolodvora nameravajo potrošiti po 200 milijonov din, ko vendar železniški promet na teh dveh postajah ogromno zaostaja za Ljubljano. Država je investirala za ze-muruski most 280 milijonov din, za pančevski mo6t in cestne priključke 485 milijonov din, za savsko pristanišče v Belgradu 110 milijonov din, za osu-sitev pančevskega močvirja 300 milijonov din, za železniške podvoze v Zagrebu leta 1935 10 milijonov din in za modernizacijo železniškega mostu čez Savo v Zagrebu lani in letos 42 milijonov din. Za Ljubljano pa je letos določenih 8 milijonov din, ki se bodo uporabili za krpanje kolodvorskega poslopja, za povečanje restavracije (!) in za presta vitev kurilnic in ranžirnega kolodvora na sedanji gorenjski kolodvor. Ranžirni kolodvor in kurilnice na gorenjskem kolodvoru, to je v središču mesta, bi pomenile pravo nesrečo za Ljubljano, 6aj bi bile v sredini mesta. Dim iz kurilnic bi za-smradil ves lepi bežigrajski okraj. Ranžiranje pa bi pomenilo okoli 100 lokomotiv dnevno na prelazu čez Dunajsko cesto, kar se pravi, da bo edini izhod Ljubljane Eroti severu stalno zaprt! Teh 8 milijonov din je za jubljano pravo dejansko darilo. Bolje bi bilo, če bi železniško ravnateljstvo uporabilo teh 8 milijonov din, ki jih Slovenci ne smemo izpustiti iz rok. zakaj boljši je vrabec v roki kot golob na strehi, za začetek 6i6tematične preureditve tirišč na glavnem kolodvoru v zvezi s programom za poglobitev kolodvora in železniških tirov, mesto za ponesrečeno prestavitev kurilnice in ranžirnega kolodvora. Za poglobitev in proti njej 2e leta 1929 pa je prvič padla v ljubljanskem Občinskem svetu ideja, da je treba ljubljansko kolodvorsko vprašanje rešiti 6 poglobitvijo. Obstojal je r p; namreč načrt, ki si ga je osvojil že leta 1897 tedanji ljubljanski župan Ivan Hribar in ki je določal, da bi 6e kolodvor dvignil, tako da bi ceste šle v podvozih pod progo. Ako bi se ta načrt tedaj izvedel, bi to veljalo okoli 200 do 300 milijonov din in bi se razmere še poslabšale. Padec proge bi bil še bolj strm kakor dotlej. Ko pa je leta 1929 prišel v debato o občinskem svetu načrt o zboljšanju ljubljanskega kolodvora, je dr. Jerič opozoril na možnost, da bi bilo najbolje, če kolodvor in ljubljanske proge poglobimo. Nastali so ugovori, češ, da bi v tem primeru nagajala voda in da bo težko kam spraviti ogromne množine proda in zemlje, ki bi ga morali izkopati. Ideje dr. Jeriča 6e je oprijel znani strokovnjak ing. Stanko Dimnik, ki je izdelal temeljit načrt za poglobitev kolodvora in železniških prog. Ta načrt slon j predvsem na dejstvu, da teče proga od Zaloga proti Viču po hrbtu dolgega klanca; na najvišji točki železniški prelaz čez Dunajsko cesto in pa glavni kolodvor. V dolžini 1200 m naj bi se ta klanec odstranil in bi železniška proga tekla mnogo nižje kakor sedaj. Največja razlika, to je pri prelazu na Dunajski ce6ti, bi bila med sedanjim in nameravanim stanjem 7 metrov. Nova železniška proga pa ne bi tekla morebiti v kakšnem jarku, temveč bi le na nekaterih važnih točkah bila ograjena s strnjenimi obrežnimi zidovi, drugod pa bi bila obdana s položnimi strminami, ki bi bile zasajene z zelenjem m cvetjem, tako da potniki, ki bi 6e pripeljali v Ljubljano, ne bi imeli vtisa, kakor da se peljejo v jarku. Potrebno je dalje preložiti vse kolodvorsko tirišče, napraviti medtirne perone z varnim dostopom do njih, povečati in modernizirati kolodvorsko jje in signalne naprave. Kurilnica in ranžirni poslopji kolodve kolodvor naj bi se preložila proti severovzhodu, to je na Dolge njive, kjer je le malo naselij in bi dim odhajal le proti Golovcu ali proti Po6avju. Ranžiranje pri poglobljeni progi ne bi prav nič oviralo cestnega prometa. • Zaenkrat naj bi 6e sedanji glavni kolodvor le povečal, pozneje pa naj bi se napravil prečni kolodvor. Sedanji načrt železniške uprave za preureditev kolodvorskega vprašanja nima v mislih poglobitve. Za preureditev kolodvora in za prestavo kurilnice pa bi po načrtu bilo potrebnih 50,000.000 din, za napravo železniških prehodov in nadvozov na Tvr-ševi in Gosposvetski cesti pa okoli 40,000.000 din. Poglobitev kolodvora in železniške proge pa bi po sedanjih računih, vpoštevajoč sedanje mezde in sedanje cene gTadivu veljale okoli 90 do 100 milijonov dinarjev. Ljubljana pa bi s to poglobitvijo neizmerno več pridobila kakor pa z izvedbo 6edatij;h načrtov železniške uprave, ki bi veljali skoraj prav toliko. Zveza osrednjega dela mesta s severnim Znano je. da je razvoj Ljubljane proti severu v glavnem ovirala prav železniška proga. Tudi oba glavna arhitekta, ki 6ta snovala lice novi Ljubljani, to je Fabijani in pa Plečnik, sta 6e morala ozirati na železniško progo, ki je stala kot skoraj nepremostljiva barijera med Bežigradom in Ljubljano. Zamislila sta si oba bežigrajski okraj kot neko posebno mesto. Toda 6 poglobitvijo železniške proge bi bila dana severnemu delu mesta vse večja možnost razvoja. Načrt inženjerskega združenja, oziroma ing. Stanka Dimnika ter njegovih 10 tovarišev si zamišlja že moderne prehode za vse važne ceste, ki vežejo Ljubljano s severnim delom. Mračni viadukt na Šmartinski cesti bi odpadel ter bi ga čez poglobljeno progo nadomestil nadvoz. Enako bi vodile ceste čez progo: Tyrševa cesta, cesta na gorenjski kolodvor, Go&posveteka cesta, Puharjeva ulica, Aleksandrova cesta bi 6e čez progo nadaljevala v tivolsko avenijo, Nunska ulica v Tivoli, enako tudi Erjavčeva cesta. Neposreden prehod pa bi dobila čez progo Resljeva cesta, ki bo v bodoče predstavljala eno najvažnejših transverzal ter bi se stekala naravnost na zasnovano Plečnikovo avenijo, s katero bi tvorila pri križišču lep trg. Odpadle bi vse pregrade, odpadle bi zatvornice in vse mučno čakanje prebivalstva in vozil pri prehodih. Koristi v železniškem prometu Ne samo zaradi ureditve peronov, lažjega pregleda tirov in vlakov, temveč tudi zaradi dostopa prog samih na ljubljanski kolodvor bi poglobitev prinesla znatne koristi. Dolenjska proga ... >/" I _ Jgpgfffi^^ _ - Skica nam kaže, kako naj izgleda zasnovani moder ni ljubljanski kolodvor. V načrtu je že zamišljen prečni koiodvor čez progo, po katerem bi zaenkrat šio šest tirov, možnost pa je, da jih gre tudi osem. Načrt že predvideva bodočo stavbo kolodvorske pošte in pa nadhode, od katerih je na naši skici razviden nadhod Tjrševe ceste čez progo. ELIDA m\.0 C/^V^ Ze deset let ljubljenec vsoke lepe žene bi imela v mnogo manjši strmini dohod na glavni kolodvor, res pa je, da bi se strmina na gorenjsko stran nekoliko povečala, toda še dolgo ne v taki meri, kolikor bi pridobila dolenjska proga. Odpadla bi tudi sedanja strmina z vzhodne in zahodne strani proti Ljubljani. Druge prednosti poleg te, ki jo bo dala ta idealna rešitev ljubljanskega cestnega vprašanja, bi bile tudi, da bi se dal tramvajski promet neovirano izvesti na vse strani, torej tudi na Po-savje in k Sv. Križu. Ljubljana bi zaradi odprave kurilnic in ranžiranja vlakov bila deležna mnogo manj dima in hrušča. Tam, kjer bi največ odko-pali proda, to je okoli glavnega kolodvora, so v bližini gramozne jame, ki bi jih zasuli in pridobili lepa stavbišča. Dosti gramoza in proda pa bi mogli prodati za gradbene namene. Grdi železniški nasip ob Zeleni jami bi izginil. S poglobitvijo proge bi bila olajšana kanalizacija vsega Tivolija, Šiške in Bežigrada, ker bi železnica zgradila ob tiru odvodne kanale, ti pa bi se stekali v glavni kanal na Šmartinski cesti. Ko bi bila proga poglobljena, bi ob glavnem kolodvoru zrastle številne trgovske stavbe. Za kolodvorom na severni strani pa je dovolj prostora za napravo potrebnih skladišč. Sedanji neokusni tovorni kolodvor, ki ni nič kaj pripraven, bi se prenesel v bližino Zelene jame. V bližini sedanjega tovornega kolodvora pa bi zrastlo moderno poslopje kolodvorske pošte. To poslopje bi imelo tudi poseben tir, da bi mogli poštni vagoni direktno do poslopja. Pri poglobljeni progi bi bilo tudi veliko lažje urediti promet z motornimi vlaki, ki jih namerava železniška uprava slej ko prej uvesti, oziroma jih bo v to prisilila potreba. Zanimanje v javnosti V včerajšnji številki smo poročali, da je javnost za razširitev kolodvorskega vprašanja že zelo zainteresirana. V resnici je ta problem razširitve star že od 1. 1847 in 1849, to je še od časa, ko je živel dr. France Prešeren. Ze tedaj so strokovnjaki ugotovili, da bo tedanje kolodvorsko poslopje, ki je v bistvu ostalo enako prav do danes, zadoščalo le za nekaj desetletij. Ljubljanski kolodvor je za mariborskim in celjskim, ki sta bila zgrajena še nekaj let prej, najstarejši v državi. Kakor smo omenili, je že pred leti sprožil potrebo preureditve kolodvora župan Hribar. V novejših časih pa je to vprašanje aktualno že 7 let, ko Slovenija vztrajno zahteva, da se vendar premakne z mrtve točke. Na predzadnji občinski seji je bil izvoljen iz vrst občinskega sveta poseben odbor za rešitev kolodvorskega vprašanja, ki mu načeljuje priznani strokovnjak za železniška vprašanja un. prof. inž. Horvat, sodeluje pa z njim več občinskih svetnikov ter strokovnjakov. Včeraj je imel ta odbor anketo v ožjem krogu, ki so se je udeležili med drugimi tudi zastopnik banske uprave inž. .luvan, načelnik finančnega odseka prof. Dermastja, arh. Tomažič in inž. Stanko Dimnik. Ta odbor je sklenil energično akcijo, da se čim prej pospeši rešitev kolodvorskega vprašanja. Dasi bi bilo potrebno, da država takoj da potrebni denar na razpolago, ker so načrti že pripravljeni in manjka le denarja, tako kot je dala država na razpolago denar drugim mestom na jugu, vendar bi se Ljubljana zadovoljila, da se kolodvorsko vprašaje reši vsaj v etapah. Izdelan je že tudi načrt, kako bi vozili vlaki v Ljubljano, ko bi poglabljali kolodvor. Vozili bi med drugimi po vzfK>redni začasni železniški progi. Ljubljana bi morala med delom potrpeti kvečjemu eno leto, nakar bi bil promet sestavljen zopet v normalnem stanju. Sklenjeno je bilo, da bo prihodnji četrtek na magistratu velika javna anketa, ki se je bodo udeležili zastopniki vseh zainteresiranih oblasti in ustanov. Ta anketa naj pokaže strnjeno zahtevo Ljubljane, da država mora čim prej na dostojen in ugoden način rešiti vprašanje ljubljanskega kolodvora in železniških prog. Ignacij Zupane predoški župnik, duhovni svetnik, zlatomašnik kve jako spretno in estetsko zelo zadovoljivo speljal na kar nove zavite stopnice. — Takrat ei je dovolil še šalo in dal oznaniti, da nove stopnice za primerno plačilo odda tistim, ki menijo, da niso pri maši, če ne čepe po stofmicab. Prav tako je oskrbel dve novi, bogato tolčeni in pozlačeni svetilki za večno luč in lestence po cerkvi. Posebne omembe vredna eo njegova čisto svoj-ska, iz njegove romantične ljubezni do naše stare baToke izvirajoča svetila za elektriko po cerkvi. Marsikje so ga pozneje naprosili, naj tudi za njih cerkve ustvari kaj podobnega za električno razsvetljavo. Zelo značilno za njegov zdravi estetski čut je to, da na oltar ni dovolil nobenega svetila, ampak je oltar razsvetljen od spred, posredno (indirektno) z reflektorji, tako da luči ne bodejo v očd. Za več cerkva je narisa! obliko velikih cerkvenih bander s svojevrstnimi okraski. Iz zvonika njegovo skrb za lepoto božje hiše in darežljivost Predosljanov po jo štirje mogočni, mehko ubrani bronasti zvonovi, ki se mu jih je tik pred največjo krizo še posrečilo spraviti pod streho. Njegovo delo je lep tabernakelj iz belega marmorja, čigar notranjščino krase dragocene vezenine po načrtih prof. Porenta — eno najlepših Porentovih del. Seveda ne smemo pozabiti dragocenih cerkvenih oblačil, ki jih je dal srečno predelati in prenesti na novo podlago, da so danes lepša, kakor so morda bila nova. Posebno lep je bogato vezen večernični plašč (phivial) po načrtih ge. Vumikove. Dragocen je bogati ciborij — jjo načrtih g. prof. Vurnika. Med najlepše izdelke sodobne cerkvene umetnosti spadata. Oboje mu je darovala župnija za 25 letnico župnEkovanja. Pa tudi zunaj cerkve se pozna njegova umetniška roka. Kar je lepših znamenj fkrižev) v Pre-dosljih in okolici, jih je narisal on. — Gasilski domovi z zanimivimi izvirno zamišljenimi stolpi se izmed vseh takoj poznajo, da jih je zamislil g. Zupane. Pri njih se posebno vidi, kako stara baroka v sodobnem občutju more še kar prijetne sadove roditi. Domač, prijazen dih te pozdravi, če mimo greš. Posebno viden znak delavnosti in hlcratu tudi umetniškega čtrta je mogočni »dom« pred cerkvijo. Kakor mladenič ee je — že ne več mlad — ognjevito pognal v to delo. Kakor da jih ima trideset — in ne še enkrat toliko, je mislil, risal, delal, m ko je bil dom dozidan — s kakšno ljubeznijo se je za vee zavzemal, kar se je v prostornem domu vršilo. G. zlatomašnik je eden redkih ostankov starih duhovnikov homeopatov. Vešč je te stroke in moč bomeopatskih zdravil dobro pozna in vsakomur rad nesebično pomaga. Pa kaj naj še naštevamo? Saj našteli moremo samo to, kar je zunanjega vidnega pri njegovem neutrudnem delu. Vse lepša in popolnejša bi nam njegova podoba stala pred očmi, če bi človeško pero zmoglo opisati po eni strani njegovo srčno dobroto, po drugi pa njegovo moško odločnost, ki navzlic mehkemu značaju v načelnih rečeh nikdar ni popuščala. Saj je tudi resen opomin bil vselej tak, da je iz vse resnobe odsevala velika ljubezen, neomajljiva dobrohotnost. — Je kot veren Kristusov služabnik vedno obzirno pazil, da na-tomljenega trsa ni pohodil, tlečega stenja nje uga-sil, ampak če se je dalo, ga dvignil, ga v mogočem plamen razvnel. Zato tako spoštovanje — ne le v domači župniji, ampak v vsej okolici; prav posebno p« pri duhovniških tovariših, ki gledamo v njem zgled vzvišenega duhovniškega življenja, nesebičnega dela za Boga in ljudstvo; nam pa ljubeznivega prijatelja, moža neprestane, globoko vdane molitve, moža vsega božjega, dobrega, vedno za vsakršno pomoč pripravljenega brata. Zanimivo je to, da je zlatomašnik skoraj vso življenje bolehal. Toda ko so padali hrasti, ie njega Bog ohranil zdravega. Pa naj tfa — jvo-stega delavca — še ohrani; saj božji vinograd takih delavcev — ko se njih vrste tako redčijo — tako zelo potrebuje ... Zlatomašnik Ignacij Zupane1 je redek primer duhovnika, ki je skoraj vse duhovniško življenje preživel v isti župniji. Kot kaplan je leta 1892 prišel pomagat staremu, svetniškemu župniku, nabožnemu psatelju Kerčonu. Vezala ju je vdana duhovniška ljubezen, da ju je še le smrt ločila. Za Kerčonom je prevzel župnijo, ki jo spretno vodi še danes s prvotnim — le še povečanim ognjem. — Njemu pač ne bi mogel veljati očitek Skrivnega razodetja eleškemu školu: »Zoper tebe mam, da ei opustil svojo prvotno ljubezen«, ampak rajši pohvala škofu tiatiiekemu: »Poznam tvoja poslednja dela, ki jih je več ko prvih« — ali filadelskemu: »Majhno moč imaš, pa si mojo besedo ohranil in mojega imena nisi zatajil.« Notranje delovanje v predoški župniji se pač ne da popisati. Najbolj to notranjo rast župnije razvidiimo iz tega, da se v njej nikdar ni mogia ukorenimti in ljudi zase pridobiti kakršna koG za vero brezbrižna, kaj šele veri sovražna smer. G. zlatomašnika je vedno odlikovala izredna srčna dobrota in mirna, dobro preudarjena dejavnost. Prav posebno pa je pri ljudeh in duhovnikih na glasu kot mož izbranega, praktično usmerjenega umetniškega okusa, hkratu kot spreten risar izvirnih načrtov za razna obrtniška dela. Že župna cerkev v Predosljih v marsičem nosi pečat njegove osebnosti. Svoje talente je najprej porabil pri slikanju cerkve. Res da župnija ni mogla poklicati kakega velikega, tujega umetnika — doma ga sploh bilo ni — pa je pod njegovim vodstvom njegov kranjski rojak Matija Bradaška slikanje tako dovršil, d« velja predoška slikarija v marsičem za njegovo najbolj uspelo delo. Ropotarnico pod zvonikom je po svoji zamisli in risbi izpremenil v lično, prostorno in prijazno krstno kapelo. Na nasprotni strani je zaprl stopnice, ki eo marsikomu in marsikdaj dajale pri-liiko in potuho za marsikako nerodnost, in iz cer- 1 Rojen je bil v Kranju 17. julija 1864; v mai-nika posvečen 1887, za kaplana nastavljen na Bledu, v Trnovem v Ljubljani in v Predosljih; v Predosljih za župnika postavljen 1903. Krekov prosvetni tabor pri Sv. Gregoriju Prosvetnim društvom ribniškega okrožja in vsem Slovencem! Kdo si ne želi enkrat videti one prijazne vasi na dolenjskem gričevju, kjer je tekla zibel slovenskemu velikanu dr. Jan. E. Kreku, očetu naše kat. slov. ljudske prosvete? Pri Sv. Gregoriju vara kaže njegov spomenik na ljudski šoli kraj, kjer je za-gledal luč sveta. — Dvajset let preteče letos, odkar je nemila smrt iztrgala največjega slovenskega človeka. Da se hvaležen spomin poživi, vabimo vsa prosvetna društva ribniškega okrožja, vsa sosednja društva in vse Slovence Krekovega duha na Krekov prosvetni tabor pri Sv. Gregoriju, ki bo v nedeljo, dne 25. julija t. 1.. da se hvaležno oddolžimo spominu največjega pros veli tel ja slovenskega naroda. Ob 10 bo sveta maša na prostem z ljudskim petjem, ki ga spremlja godba, in cerkveni govor. Ob 11 tabor pred Krekovim spomenikom: a) Krek in slovenska vas (govori g. dT. Ivan Oblak) — himna »Povsod Boga«, b) Vstajenje slovenskega duha (govori g. urednik Franc Ter.seglav) — himna »Hej Slovenci« z godbo. — Ob 2 pete litanije z ljudskim petjem. — Po litanijah; a) nastop slov. kat. mladine z gimnastičnimi vajami in govorom •sodobna naloga slovenske mladine (govori gosp. Rudolf Smnsu), b) nastop pevskih zborov ribniškega okrožja (pod vodstvom g. Rafkota Fabianija), ki se zaključi z državno himno. Ker je dohod z jutranjim dolenjskim vlakom vlakom dio Vel. Lašč ali Ortneka najugodnejši in vozna cena nedeljska, tudi Ljubljančani nimajo to nedeljo lepšega izleta kot k prijaznemu Sv. Gregoriju, v Krekov rojstni kraj. Zlasti pa vsa prosvetna društva ribniškega okrožja ta dan k Sv. Gregoriju, da pokažete svoje prosvetno delo in uspeh! Ribniški okrožni prosvetni odbor. Spomenike, grobnice, kapele cerkvena dela, obloge v marmorjih izberete po nizki ceni pri kamnoseško kiparskem podjetju franjo SCunovar pokopališi« Sv. Krit • UUBUANA Koledar Nedelja, 18. julija: (9. pobinkoštna nedelja) Friderik (Miroslav), mučenec; Kamil Lelijski, spo-znavalec. Ponedeljek. 14. julija: Vincencij Pavi., spo-znavalec; Avrea (Zlata), devica mučenica. Novi grobovi -f- Prof. Hinko Vodnik. Dne 17. t. m. v noči od petka na soboto je umrl, zadet od 6rčne kapi, profesor v Ptuju gospod Hinko Vodnik, rojen leta 1871. v Podutiku pri Ljubljani. Srednjo šolo je obiskoval na stari gimnaziji na Vodnikovem trgu v Ljubljani, univerzo pa na Dunaju. Po dveletni suplentski službi v Celju je dobil mesto višjega vzgojitelja na znanem zavodu »Landerziehungsheim« v rlietzingu pri Dunaju. Ob prevratu je pohitel v domovino in z vso vnemo služboval do sedaj kot profesor pri-rodopisa na ptujski gimnaziji. 17 let je vzorno vodil Dijaški dom v Ptuju. Vzgojil je dolgo vrsto našega izobraženstva. Po 6voji dobroti, poštenosti in zvestem slovenskem srcu je bil pri tovarištvu in pri dijaštvu izredno priljubljen. Bodi mu blag spomin! Osebne vesti = Državni izpit iz slovenske stenogralije je v Zagrebu pred 6tenografsko izpitno komisijo opravila gdč. Kresnik Mara. absolventka trg. akademije in članica Slovenskega stenograf6kega društva v Ljubljani. Čestitamo! Mubeztuo milo, zet domače, slovensko tni/fo! — Naši javnosti. Okrajna organizacija vojnih dobrovoljcev v Ljubljani obvešča javnost, da so odslej uradne ure v društveni pisarni Frančiškanska ulica 10 vsak ponedeljek popoldne od 17—19 in petek dopoldne od 10—12. Opozarjamo javnost, da sta že nad dve tretjini naklade knjige: Dobrovoljci kladivarji Jugoslavije oddani, zato naj interesenti pohitijo z naročilom. Predprodaja knjige je zaključena ter stane izvod odslej 145 din in event. poštni stroški 15 din. — Smatramo, da spada ta spominska knjiga, katero je naša javnost sprejela z izrednim zanimanjem, v vsako javno in zasebno knjižnico. — Društvo organistov v ljubljanski škofiji je imelo občni zbor v ponedeljek, dne 12. julija t. 1. Po sv. maši ob 10 v stolnici, je bilo zborovanje v Rokodelskem domu. Občnega zbora se je udeležilo precejšnje število organistov in prijateljev društva. Pozdrave občnemu zboru so poslali: A. Ulaga za društvo organistov mariborske škofije, Vinko Lav-rič za »Pevsko zvezo* in g. Ciril Moiiar, organist v Kranju. Pri tem občnem zboru je društvo obhajalo tudi 30 letni jubilej svojega obstoja. — Leta 1907 je bil prvi sestanek vseh slovenskih organistov. Prišli so iz ljubljanske, mariborske, goriške in tržaške škofije; da, še celo iz Koroške. Bilo jih je nad sto. Predsednik se je v svojem govoru spom-sil tudi prvega takratnega pokrovitelja tega dru ftlva, našega umrlega velikega nadškofa Jegliča. Tajnik je podal v svojem precej obširnem jH>ročilu eelotno sliko in zgodovino društva od njegovega počptka I. 1907 do danes. Iz zanimivega jx>ročila smo s|»oznali vso borbo in trud društva skozi vsa leta za zboljšanje gmotnega jx>ložaja svojih članov. Marsikaj je društvo doseglo, marsikaj pa še manjka. Morda bomo stali kmalu pred pojiolnonia novim vprašanjem. kako uredili službe organistov. Ce lx> aprej»t v našem parlamentu konkordat, j>otem ie mogoče, cia bomo tudi to vprašanje na čisto nov način rešili. Bog daj! — Prosvetno društvo v Krškem vljudno vabi na tombolo, ki bo v nedeljo, 25. t. m. ob 15 na sejmišču v Krškem v hladni senci ob Savi. Tablice po 2 din lahko osrečijo naše prijatelje s tremi kolesi. Na razjx>laj[0 bo tudi vreča moke, 4 m* drv, blago za moško in žensko obleko in še 200 drugih lepih dobitkov. — V slučaju slabega vremena bo tombola 1. avgusta t. 1. — Gg. duhovnike, ki jih zanese pot na Pokljuko, opozarjamo, da je ondotna kapela 6V. Antona popolnoma opremljena za službo božjo. Na razpolago sta tudi masno vino in hostije. — Petdesetletnico bomo obhajali »Janezi«, t. j. vsi, ki smo služili leta 1887 pri 17. avstr. pešpolku, dne 29. VIII. 1937 na Visokem pri Kranju, občina Šenčur. Vabimo vse, da se zanesljivo udeleže tako važnega kontrolnega pregleda. Veselilo bi nas, da se pridružijo tudi drugi letniki iz naše dobe. Tudi žene so dobrodošle. — Prijavite se najkasneje do 22. VIII. 1937 na naslov: Ivan Okorn, gostilničar. Visoko pri Kranju, jx>5ta Šenčur. To pa zaradi priprave kosila. Stroške nosi vsak sam. V vsako hišo - Luttpeil. Tovarna Šiška, Bel jaška 4. — Delavsko podporno društva na Brecniei razvije v nedeljo, dne 8. avgusta, svoj društveni prapor ob priliki 10 letnice obstoja društva. Pra-jioru bosta kumovala gdč. Bizjak Tinca iz Most in g. Rozman Jaka, trgovec iz Smokuča. Po razvitju in blagoslovitvi prapora bo vrtna veselica, na katero oo vabljeni vsi prijatelji tega koristnega in človekoljubnega društva. — Udeleženkam lanskega socialno-karitativ-nega tečaja na Zabreški planini sporočamo, da se isti tečaj vrši letos na Zabreški planini od 4. avgusta zvečer do vključno 9. avgusta. Vas pričakujemo. Prijavite se do 1. avgusta na naslov: Katehistinje E. K., Betnava pri Mariboru. f>olnonia v živilih, ako ni mogoče v denarju. Skupne instrukcije so brezplačne, za posameznike — ako žele starši Izrecno, da gojenec dobiva jx> sebne ure — pa ne. Natančnejša navodila se dobe v Salezijanskem zavodu na Rakovniku v Ljubljani. Lutz-peči najboljše. — Turistični avtobusni izleti v Opatijo—Sušak za din 70. Informacije Putnik, Gajeva 3, tel. 24-72. — Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj »Her-mes«. Dnevno. Zahtevajte prospekt! Maribor, Zrin-skega trg 1. Absolventi z malo maturo imajo posebne ugodnosti. — Zikine higijenične krušne drobtine iz najfinejšega, posebnega peciva so absolutno snažne, okusne in zdrave. Dobite jih v ličnem četrt kg zavoju v vsaki špecerijski trgovini. — »Putnik«. Ljubljana priredi sledeče avtobusne izlete: 1. 25. t. m. enodnevni izlet v Trst ob priliki spuščanja v morje največje italijanske vojne ladje. Cena vožnji in kolektivnemu potnemu listu din 140. Rok za prijavo do 21. t. m. — 2. 25. in 26. t. m. dvodnevni izlet r.a Vrbsko jezero k mednarodnim veslaškim tekmam. Cena vožnji in kolektivnemu potnemu listu din 155. Rok za prijave do 22 t. m. — 3. 25. t. m. enodnevni izlet v Logarsko dolino. Cena vožnji din 70. Rok za prijave do 24. t. m. Vse natančnejše informacije v biljetarnicah »Putnika«. — Pekoče noge, mučne bolečine bodo takoj izginile, občutljivi gležnji, ranjene noge so zopet v redu po blagodejni Rokovi kopeli. Kurja oče6a Vas ne bodo več mučila ter bo6te lahko nosili manjše čevlje. Kopel 6 6oljo sv. Roka je prava dobrotnica nog. — Cenen izlet na Grossglockner od 14 do 15. avgusta. Prijave sprejema Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, Hotel Slon. telef. 26-45. — Maturantinje iz leta 1917 pri uršulinkah v Ljubljani praznujejo 20-letnico mature v četrtek, 22. julija. Sestanek pred 9 zjutraj pred samostanom. Za umrle bomo imele sv. mašo. Naslednji dan izlet po dogovoru, na katerega so vabljeni tudi družinski člani. DOLENJSKE TOPLICE železniška postaja Straža-Toplice pri Novem mestu. Radioaktivno termalno kopališče. Sijajni uspehi pri zdravljenju revmatizaia sklepov in mišic, bolezni živčnega sistema ženskih bolezni, raznih težav v dobi mene, organičnih motenj srca in krvnega obtoka, raznih poškodb, zlomljenih kosti itd. IzTedno nizke sezonske cene: za 10 dni 700 din. Polovična vožnja. Avto zveza iz postaje do kopališča. — Pojasnila daje uprava. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 17. t. m. so objavljena »Navodila za sestavo proračuna mestnih občin za proračunsko leto 1938-39«. — Ne zamudite ogodne prilike, prijavite se neodložno za krasne izlete »Putnika«, Maribor, z luksuznimi avtokari: Julij: 24.—25. Mirazell, vključno vizum, 200 din; 25.-28. Grossglockner-Zcll am See-Sa!zburg-St. Wolfgang-Ischl-Aussee, popolen aranžman, 1000 din; 25. Vrbsko jezero (Velden), velike mednarodne veslaške tekme, vključno vizum. 150 din; 25. okoli Pohorja 75 din. Prospekti, informacije in prijav« •Putnik«, Maribor-Celj«-Ptuj. — Povečana in ilustrirana številka drniinoke- *a lista »fcike« je pravkar izšla z naslednjo vsebino: Joža Lovrenčič: Večer na deželi. Dobro srce; Anton Ingolič: Veletoč; Anton Debeljak: Izlet proti Gospe Sveti; R. Bnčar: Letalec v viharju in noči; Albin Zalaznik: Suženjstvo v starem Rimu; Pavel Brežnik: Sitni gospod Kolar; Adam Milkovič: Mumija Mana; Zdravniška posvetovalni ca; »Gospodinjski kotiček« pa prinaša nekaj izvrstnih receptov na Zikin specialni sterilizirani zdrob za dojenčke in bolnike. Zika je ržena žitna kava, ki je po okusu pravi kavi najbolj podobna, je pa tudi najcenejša, ker radi velike množine rženega slada, ki ga vsebuje, porabi najmanj slad- korja. V zavitkih po pol kg Zike najdete kontrolne listke; tri take listke pošljite na naslov: Prežama Žika, Ljubljana - Vič, da Vam kot prijatelju 2ike moremo brezplačno pošiljati mesečnik. — Da boste stalno adravi je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini ln si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežoet. — I. Perdan nasledniki, Ljubljana. Krekov trg 11, stara trgovina špecerije, nudi sveže blago po najnižjih dnevnih cenah. Postrežba točna in solidna Priporoča se Marija Zgonc lastnica. — Pri saprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Frana-Josef grenčice«. Ljubljana 1 Družba sv. Vincencija Pavelskega v Ljubljani. Danes imajo ljubljanske in okoliške konference za praznik sv. Vincencija Pavelskega v Marijanišču ob 7 sv. mašo 6 pridigo, ob pol 9 zborovanje. Referat bo imel vizitator L. Sedej, C. M.: »Po stopinjah sv. Vincencija Pavelskega«. Vsi delavni člani, prijatelji in dobrotniki konferenc nujno vabljeni! I Sv. maša zadušnica za pokojnim dr. Simonom Zaletelom bo ob priliki obletnice njegove smrti v torek, 20. julija ob 7 zjutraj v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. 1 Odbor Slov. kat. akad. starešinstva najiekre- neje vabi vse p. n. gg. Člane, da se čim najbolj številno udeležujejo kongresa Zveze slovanskih kat akademikov in starešin (Slavia Catholica), ki bo od 19. do 22. L m. v Ljubljani. Posebej opozarja odbor na pozdravni večer, ki ga priredi SKAS slovanskim gostom dne 19. t. m. v Unionu. Prispevek za domače udeležence znaša 15 din; prijave v starešinstvu najkasneje v ponedeljek do 18. 1 Uprava hotela »Slon« obveSfa cenjene goste, da bo ostal kljub adaptaciji del hotela v obratu. Vhod: Frančiškanska ulica 3? 1 Mestna počitniška kolonija v Mednem. Iz utemeljenih razlogov je mestno poglavarstvo prisiljeno prejx>vedati obiske staršev in sorodnikov v kolonizi. Zato opozarja starše in sorodnike kolonistov, naj vsako obiskovanje otrok opuste, ker vodstvo kolonije ne sme pustiti obiskovalce ▼ kolonijo. 1 Strokovno čiščenje oblek, parno nikanje Šimenc, Kolodvorska 8 in sprejemališče, Knalljeva 2. 1 Gitare, tamburice, violine, strune — najboljših kvalitet po izredno nizki ceni dobit« pri M. Modic, Pasaža Nebotičnika. 1 Novo dobrodelno društvo v Ljubljani se snuje. V torek 27. julija bo v upravnih prostorih lista »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17 (pritličje), ob 19.30 ustanovni občni zbor splošno dobrodelnega in vzajemno podpornega društva — »Družina božjega sveta« v Ljubljani. I Požar v Mestnem logu. Med hudo nevihto, ki je divjala dobro uro v noči od petka na soboto, je strela udarila v Skabemetovo štipo v Mestnem logu. Požar je šapo popolnoma upepelil z veliko zalogo sena. Poklicni in prostovoljni gasilci so se omejili na lokalizaoijo požara, ker je bdlo gašenje znatno o-težkočeno. Niso mogli napeljati cevi zaradi oddaljenosti hidranta. Škoda je cenjena na približno 5000 dan. 1 Tečaj za vkuhavanje sadja je priredila podružnica Sadjarskega m vrtnarskega društva v Šiški v sredo, 14. t m. Vršil se je v gostoljtrbiii dr. Krekovi višji gospodinjski šoli. Vodil ga j« predsednik podružnice g. Kafol Fr. Udeležilo s« ga je nad 40 članic iz podružničnega okoliša, ki eo z velikim zanimanjem in vso pozornostjo sledile teoretičnemu predavanju, kakor tudi praktičnemu izvajanju v kuhinji. Predsednik g. Kafol j« s svojim mnogoletnim izkustvom temeljito obrazložil v kratkih besedah sušenje in vkuhavanje sadja, pripravljanje marmelade ter vkuhavanje sočivja. — Teoretska izvajanja je potem praktično po-kazala izredno ljubezniva č. s. Lina, pod vodstvom katere so udeleženke tudi pridno pomagale in same poskušale z vkuhavanjem. — Kljub kratko odmerjenemu času so naše gospodinje mnogo pridobile na aktualni gosj>od in jekii panogi ter odšle z željo, da bi jim tako agilna SVD podružnica čim večkrat priredila take koristne tečaj«. 1 Kino Kodeljevo (31-62.) Danes o4> 4., 6. in pol 9. Ptičar: Marija Anderga6t in Woif Albach Retty. I Počne službo imajo lekarne: v nedeljo: mr. Leustek, Resljeva e. 1; mr. Bahovee, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič; v ponedeljek: dr. Piccoli, Tyrševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62 in mr. Gartus, Moste. Primarij dr. Ješe ne ordinira do 29. avgusta Dr. Ivart Pinlar ne ordinira od 19. VII. do 15. VIII. Dr. Heferle specijalist za notranje bolezni, Gledališka ul. 14 zopet redno ordinira Dr. Zdenka Tominšek Ciril-Melodova ulica 16 zopet redno ordinira Dr. JENKO IVAN ne ordinira od 20. julija do konca avgusta Sfcofjo Lofca Muzejsko društvo v Skolji Loki. Škofjeloški izobraženci so si zamislili, da ustanove mestni muzej z namenom, da rešijo kulturno-zgodovinske znamenitosti svojega okraja, jih v muzeju rberejo, oziroma jih kot lastnino privatnikov hranijo. Zato že deluje pripravljalni odbor, ki ga sestavljajo gg: dr. P. Blaznik, preds.; notar Š. Sink. podpreds.; prof. F. Planina, tajnik: dr. A. Homan, blagajnik. Ta odbor sklicuje za petek, 23. t. m. ob petih popoldne uttu ovni afcčn: zbor Muzvjskega društva v mestni posvetovalnici in vabi vse, ki s« zanimajo za to stvar, k obilni udeležbi. V Pariz na svetovno razstavo Polovična vožnja! Generalna direkcija železnic v Belgradu je dne 16. t m. pod štev. G. D. br. 68101/37 dovolila nem udeležencem naše študijske ekskurzije polovično vožnjo na vseh naših železnicah, in sicer za dan 19. in 20. julija t. I. pri odhoda v Ljubljano in za dan 31. julija in 1. avgusta t i. pri povratku is Ljubljane domov. Polovična vožnja velja le do Ljubljane! Vsak udeleženec naj rPV na ,odh?dni pos^j' do Ljubljane cel vozni listek t legitimacij« K 13. na podlagi katere bo imel nato pravico do brezplačnega povratka Pri povratku 31. julija t. 1. ee bodo legitimacije K 13 žigosale v Ljubljani po izstopu iz našega posebnega vlaka na glavnem kolodvoru. Pri tej priliki bo moral vsak predložiti z imenovano legitimacijo K 13 tudi potrdilo SK Planine, da se je resnično udeležil ekskurzije v Pariz. To potrdilo dobi veak naš udeleženec v Parizu. r • i.}-0"10 lislke na železnici je torej kupiti le d* Ljubljane, ker bomo od Ljubljane dalje preskrbeli vozne listke mi sami! Zaradi tega vljudno opozarjamo, da si v Ljubljani do Jesenic nihče ne kupi voznega listka sam. Posebni vlak. Garnitura našega posebnega vlaka pride na glavni kolodvor dne 20. t. m. šele ob 8. uri in je le od tedaj naprej mogoč vstop v vlak. Vlak odpelje iz Ljubljane glavni kolodvor točno ob 8.30. Naj vsakdo pazi, da ne bo prepozen! Sestanek. Dne 20. t. m. ob 7.30 do 8 zjutraj je za VBe udeležence ekskurzije pri Mikliču nasproti glavnega kolodvora v Ljubljani kratek in važen sestanek, kjer se bodo dale zadnje informacije in navodila. Radi važnosti se tega sestanka vai odele-iitef Legitimacije in potni listi. Opozarjamo vsakogar, da ne pozabi legitimacije, ki je važen dokument za nas in nasproti oblastem, vzeti e seboj, kajti le na podlagi te legitimacije je dovoljen vstop v vlak, služi za podlago pri razdelitvi raznih blokov, vstopnic itd. One, ki potujejo z nami s svojimi osebnimi potnimi listi, ponovno opozarjamo, da vzamejo iete poleg legitimacije s eeboj, ker sicer z nami ne morejo, ker niso vpisani v kolektivni potni list. Potni list pa mora biti pravilno izstavljen in vidiran, predvsem od francoskega in italijanskega konzulata. Počitek, prtljaga in drag«. Vsakdo naj se pred odhodom z doma dobro spočije in naspi, da bo vožnjo v vlaku čim lažje prenašal. Načelo vsakogar naj bo: čim manj prtljage! Vzemite s seboj le najpotrebnejše! Naj nihče ne pozabi doma na »vodič«, ki bo v Parizu služil slehernemu za orientacijo. Naslov našega bivališča v Pariza, ki je: Ecole St. Nicolas, 66, rue Ernest Renan, Issy-Les Mouli-neaux, Pariš, pustite doma za veak slučaj. Nujno zadrtani. Onega, ki bi bil eventuelno radi bolezni ali radi kakih drugih vzrokov nujno zadržan in t nami ne bi mogel potovati, vljudno prosimo, da sporoči to najkasneje do ponedeljka na naslov: Joie Hvale, Ljubljana, Miklošičeva ee-sta 10, in sicer brzojavno. Odhod a doma. Preden odidete i doma, naj vsakdo ponovno brez »Reisefiebra« pregleda, če so vsi dokumenti (legitimacija — potni list) in drugo v redu, da ee ja ničesar ne porabi doma. Voini red našega posebnega vlaka je sledeči: Ljubljana gl. kolodvor Odhod 20. VIL ob 8.90 Št. Vid-Vižmarje prihod 20. VII. ii 40 Št. Vid-Vižmarje odhod 20. Vil. <*T %.43 Kranj prihod 20. VIL ob 9.16 Kranj odhod 20. VIL ob 9.23 Jesenice prihod 20. VII. ob 10.16 Jeseniee odhod 20. Vn. ob 10.40 . Podrožca odhod 20. VIL ob 11.10 Beljak odhod 20. VII. ob 11.36 Spitall odbod 20. VII. ob 12.22 Innsbruek Hbhf prihod 20. VIL ob 17.50 Innsbruck odhod 21. VIL ob 6.0G Rapperswill prihod 21. VIL ob 11.28 Rapperswill odhod 21. VII. ob 12.30 z ladjo v Zfirieh. Zdricsh prihod 21. VII. ob 16,— i ladjo. Zflrlch odhod 21. VIL ob 20.06 Pariš (Gare de L*Eet) prihod 22. VII. ob 6.28 I»le< v Lesieni in Trenvllle Pariš (Gare St. Lazare) Odhod 24. VIL ob 7.00 Lesieui prihod 24. VIL ob 9.21 Lesienx odhod 24. VH. ob 12.4C Trouville prihod 24. VIL ob 18.10 Trouville odhod 24. Vil. ob 19.00 Pariš (Gare St. Lazare) prihod 24. VIL ob 22.06 Za vozni red iz Trouville v Le Havre zvemo v Parizu. Povratek Pariš (Gare de L*Est) Odbod Yl. VTI. ob 20.00 Luzern prihod 28. VII. ob 6.04 Luzem odbod 28. VIL ob 16.00 Flflelen Milano Milano Padua Padua Benetke Benetke z ladjo v FlOelen. odhod 28. VIL ob 18.20 prihod 28. VIL ob 23.30 odhod 90. VTI. ob 5.50 prihod 30. VIL ob 10.14 odbod 30 VII. ob 12.35 prihod 80. VIL ob 18.20 odhod 80. VIL ob 22.36 Ljubljana gl. kol. prihod 81. VIL ea 6.00 zjutraj. Za vozni red za izlet Pariš—Versailles zvemo v Parizu. Vsakega prosimo, da gornji vozni red lrreie in spravi. Dobro ee pripravite, ponovno preštudirajte navodila v legitimaciji in ničeear ne pozabite! Pozdravljeni in na svidenjel ____Vodstva. — Pri neredni stolici, napetosti črev vsled zapeke prav odlično odvaja naravna »Franz-Joseiova« grenka voda zaostanke prebave nakopičene v črevib. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova« voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih. a««, po min. «oo. pot. lo oar. idr. S-te. 13486, K. V. B. Jugoslovanska knjigama v Ljubljani priporoča naslednje novosti: Beda Ludnig P.: Daa Reich des gOttlichen Willens, 230 strani, vez. 34 din. — Beekm&n: Gott, Mensch, Technik, Wiesen-schaft, 516 strani, vez. 106 din. — P. Joseph de Dreui: Kurze Betrachtungen fflr alle Tage dea Jahree, 467 strani, vez. 96 din. — Gerbert Gustav: Entdeckungen bei Paulue, 190 strani, vez. 42 din. — Peter Hersog: Herrlichkeit Gottes, Grundgedanken katholiseher FrSmmigkeit, 270 strani, vez. 60 din. — Maier Kari: Dorfseelsorge, 222 strani, vez. 46 din. — Pieper Josef: Traktat Uber die Klughei«. 98 strani, vez. 30 din. — Sebastiano: Die geheime Offenbarung de« hI. Johannes, 142 strani, nevez. 30 din. — Thomas von Kempen: Das RosengSrt-lein, Von guten VVorten, Briefe, Geislliche Lieder, ilbertragen von Felix BraUn,. 107 strani, vez. 50 din. — Abt Ansgar Vonier: Der Sieg Christi. 180 strani, vez. 75 din. — Wenner Joseph Dr.: Kireh-liche Eheprozessordnung, 15G strani, nevez. 24 din. trdni in zdravi zobje! »^TSNE^UJSMANU Kongres Slaviae Catholicae Jutri bomo sprejeli v svoji sredi naše slovanske katoliške brate in sestre. Ne privede jih k nam samo želja videti našo Slovenijo, glavni namen tega kongresa naj bi bil, da se pobliže spoznamo in porazgovorimo, da še trdneje povežemo naše slovanstvo in krščanstvo. V naslednjem še enkrat objavljamo podrobni program: - Ponedeljek, 19. julija: 21 Pozdravni večer Slovenskega kat. starešinstva. (Bela dvorana Uniona.) Torek, 20. julija: 7.30 Sv. maša z govorom (kapela oo. jezuitov). — 8.15 Zajtrk v Unionu (brezalkoholna gostilna). — 9 Otvoritev kongresa. Prvo zborovanje: Slovenska ideja kneza Koclja in škofa Slomška (dr. Grivec). Izkušnje dosedanjih slovan. stikov. (Dr. Štele.) — 12 Kosilo v Unionu. — 15.30 Drugo zborovanje: Važnost, načini in možnosti slovanskega zbliževanja v bodočnosti. (Dr. Janda.) Slovani v izseljenstvu. (D. Oberžan.) — 20 Prijateljski večer. Sreda, 21. julija: 6 Odhod z avtobusi k Mariji Pomagaj na Brezje. — 8 Sv. maša s skupnim sv. obhajilom. — 9 Zajtrk. — 9.45 Občni zbor. — 11.30 Odhod na Bled, vožnja po jezeru. — 14 Kosilo v Park-hotelu. — 16 Odhod v Vintgar. — 18.30 Povratek iz Park-hotela v Ljubljano. — 20.30 Večerja v Unionu. Četrtek, 22. julija: 7.30 Sv. maša. — 8.15 Zajtrk. — 9 Tretje zborovanje: Papeževa eneikli-ka — Divini Redemptoris in Slovani. (Dr. Ra-jec). Nevarnost komunizma 'in brezboštva za Slovane. (J. Stolarski.) Koreferat. (Ambrož.) Poslanstvo katoliških Slovanov vzhodnega obreda proti nevarnosti komunizma in brezboštva. (Doktor Grinjoh.) Koreferat. (Mileski, K. Dočkal.) — 13 Kosilo. — 15.30 Četrto zborovanje. Socialne naloge slovanske inteligence. (Dr. Ivšič.) Zaključek kongresa. — 19. Večerja. Za udeležbo na kongresu je dovoljena polovična vožnja. Domači udeleženci naj kupijo na odhodni postaji celo karto in obrazec K 13, katerega mora žigosati pripravljalni odbor Slaviae Catholicae v Akademskem domu, Miklošičeva 5 in karta potem velja za brezplačen povratek. Da bomo pokazali skupnost in zanimanje za ideje naših bratov Slovanov, zato Vas iskreno Vabim starešine, akademiki in srednješolci, da se kongresa v čim večjem številu udeležite. Strašna vremenska katastrofa Zavrč, 16. julija. V četrtek zvečer je zadela našo župnijo velikanska katastrofa. Grozna nevihta s točo in viharjem je uničila Zavrč, Dubravo, Turški vrh do Kasimira in Goričak. Silen vihar z debelo točo je omlatil vinograde do zadnjega grozdeka, strašen naliv je odnesel zemljo in izkopal jarke do pol metra globoko, tako da posajeno mlado trsje visi le na samih koreninicah. Valovi blata so zasuli njive s pšenico, travnike z lepo otavo. V dolini je potok trenutno narastel, voda pa je drla po obeh straneh potoka, poplavila in izruvala je krompir, podkopala koruzo, da leži po njivah. Zemljo je odneslo globlje, kot smo kedaj orali. Ni povsod enako, ampak škoda je ogromna. Na enem posestvu cenijo škodo na 5000 Din samo v vinogradu, na drugem 15.000 itd., kar vse je zmerno cenjeno. To pa je samo škoda na pridelku, v resnici je še mnogo večja, saj se ne bo dala tako kmalu popraviti. Treba par let prevdarnega kmetijskega dela in truda. Ze sedaj se bojijo, kakšno bo oranje v jeseni, kako bo obrodilo prihodnje leto, ker je rodovitno zemljo odneslo, ostal je le trdi lapor ali pa trda zelena ilovica. V Turškem vrhu je na treh krajih strela zažgala, vihar je izruval močna stara drevesa, v gozdu razčesnil debele stare hraste. Drugje ni nič boljše. Vinogradi, ki so obrnjeni proti severu, od koder je prišel tisti usodepolni vihar, so docela suhi. Pri vsej nesreči je še dobro, da je bilo to neurje v noči, da ni zajelo ljudi na polju. Gotovo bi bilo zahtevalo veliko žrtev, ljudje bi se bili potopili; saj so drli s hribov taki hudourniki, da so nosili po 10 kg težko kamenje. Ljudje so naslednje jutro po vinorodnih gričih na ves glas jokali ob pogledu na opustošenj svet. Pšenica leži, kot da bi jo z valjarjem povaljal, istotako koruza in krompir. Kdor nima na eno leto naprej zaloge zrnja itd., ne bo mogel živeti. Pa kako redki so taki posestniki! Kako se bo dalo gospodariti brez celotnega pridelka v vinogradih in na njivah? Za denar bo najbolj trda. Tudi če bi še imeli kaj za odprodati, ne dobe skoraj ničesar, ko so pa tako sramotne cene za pridelke in živino. Edini zaslužek bo nudila nekaterim poprava poškodovane ceste na Turškem vrhu. Ljudstvo upa, da bo dobilo ppmoč v katerikoli obliki. Res je nujna in treba bo jo nuditi obupanim ljudem! Minoritski general v Sloveniji P. dr. Beda Hess, ki je bil izvoljen za generala minoritskega reda v Rimu dne 29. maja 1936, prihaja te dni v Slovenijo. Vrhovni voditelj minoritskega reda je bil rojen leta 1885 v Rome v državi New-York v Ameriki. Gimnazijo in filozofske študije je dovršil v Ameriki, bogoslovje pa v Inomo-stu v Canisianumu, kjer je bil leta 1906 __________________ promoviran za doktorja teologije. Ko se je vrnil v Ameriko, je postal profesor filozofije in teologije in se je posebno posvetil vodstvu Tretjega reda. Od leta 1925 do 1932 je bil urednik časopisa »The Minorite«. Vodil je tudi župnijo in bil gvardijan v svojem samostanu ter zaradi svojih izrednih sposobnosti za po-vzdigo dušnega pastirstva in redovnega življenja ter vsestranskega kulturnega delovanja postal doktor honoris causa na kolegiju sv. Bonaventure v Alleranyju. Visoki dostojanstvenik pride dne 19. t. m. v Ptuj. P. provincijal jugoslovanske province oo. minoritov dr. Bonaventura Burič sprejme visokega gosta že na obmejni postaji na Rakeku. V Ptuju sprejmejo svojega generala njegovi sobratje in organizacije minoritske župnije pred cerkvijo sv. Petra in Pavla po predpisih svojih pravil dne 19. t. m. popoldne po prihodu brzovlaka. Naslednje dni bodo volitve predstojnikov za vso jugoslovansko provinco oo. minoritov, katere bo vodil in jim predsedoval sam p. general. Visokemu gostu želimo iskreno dobrodošlico v Sloveniji in Ptuju. Kmetskim kolesarjem Vsem kolesarjem, ki se zanimajo za kolesarsko organizacijo, sporočamo, naj se obračajo na domače prosvetne in fantovske organizacije, kjer naj se ustanove kolesarske skupine, obenem pa naj javijo svoj naslov na osrednjo pisarno »Kmetskih kolesarjev«, Maribor, Aleksandrova cesta 6. — Opozarjamo, da so vsi drugi naslovi za organizacijo kmetskih kolesarjev napačni in da naj se obračajo vsi naii ljudje v teh zadevah samo na ta naslov. Visoko nad Kranjem _ Sedemdesetletnico — ako Bog da — bo dne 29. avgusta t. 1. obhajal znani gostilničar »Kobiljekar« na Visokem (Emavs), bivši dolgoletni župan občine Šenčur, ugledni posestnik, cerkveni ključar itd. Ta dan želi pri kozarcu vina v prijaznem razgovoru obuditi spomine s svojimi sovrstniki, ki so prav pred 50 leti odhajali skupno k bivšemu 17. pespolku in jim kliče: Na svidenje! Vsi pa mu kličemo: Še na mnoga leta! V Nova žrtev Storziča Tržič, 17. julija. Ze smo poročali, da bi se bila preteklo nedeljo kmalu pod Storžičem ponovila katastrofa velikonočnega ponedeljka, ki bi terjala življenje petih tržiških šolarjev. Popoldne eo šli svojci ogledovat kraj velikonočne nesreče in so šli otroci po »Žrelu« nabirat rododendron, ki je tam posebno lep. Velika lisa enega je izvabila otroke, da eo stopili nanj. Spodrsnilo jim je in kmalu so se znašli na ostrem kamenju. Habjan Nika je obležala z zlomljeno desno nogo in je dobila tudi sicer hude poškodbe, da so jo tajkoj morali odpeljati v ljubljansko bolnišnico, drugi otroci pa so okrvavljeni in za silo obvezani sami prišli domov. Živahno se je za poškodovano Niko zanimal zlasti Radon Viljem, sin čevljarja, ki je precejšnje praske kar junaško zakrival. V ponedeljek in torek je šel še 6am k zdravniku, v noči na sredo pa 6e je pokazalo, da rane na glavi ne bodo brez posledic. Odpeljali so ga zato v četrtek v ljubljansko bolnišnico, a brez upanja na okrevanje so ga sivojoi že v petek pripeljali nazaj v Tržič, kjer je danes dopoldne v popolni nezavesti umrl. Pokojni Viljem je dopolnil maj-ca 13 let in je bil dober deček, ki je imel posebno veselje do športa v vrstah katoliške mladine. Naj počiva v miru, svojcem pa naše sožalje! Smrt pod vlakom Radovljica, 17. julija. Davi se je zgodila nesreča na železniški progi med Radovljico in Lescami. Železniški čuvaj je našel zjutraj ob pol 4 na tračnicah truplo moža, okrog 30 let starega, brez dokumentov. Mož je visoke postave, oblečen v temnorjavo obleko. Pri sebi je imel uro in verižico ter ponikljano dozo. Bil je brez denarja. Na glavi je imel nov siv klobuk. Čevlji so bili nizki, rjavi in ponošeni. Ležal je tako, da je bil oprt z nogami na eno tračnico, z glavo pa na drugo. Povozil ga je tovorni vlak in mu presekal glavo. V roki je imel rožni venec. Slučaj preiskuje okrajno glavarstvo. Velike Lašče Danes popoldne uprizore dijaki Timmcrman-sovo igro: Župnik iz cvetočega vinograda. Igra je že marsikje našla lep odmev, dobra priprava in porazdelitev vlog jamči, da bo prireditev v celoti za vsakega lep užitek. Sodeluje dijaški tamburaški zbor. Igra bo v dvorani Zadružnega doma. Naši tekmovalci na mednarodnih tekmah v Parizu Od leve na desno: Natlačen, Kermavner in Varšck.Naši tekmovalci na mednarodnih tekmah v Parizu. Mimohod zastopnikov zveze fantovskih odsekov z našo zastavo na čelu pred glavno tribuno ob igranju naše državne himne pred 100.000 glavo množico v Parizu. OMHcfnlc^rostjcfn^ Prosvetni tabor v Mengšu Slovesno se bo v soboto tn zlasti v nedeljo na sv. Jakoba dan razmajal zvon sv. Mihaela v širokem mengeškem zvoniku. Večkrat je že gledal ta orjak človeška mravljišča pod seboj, a te dni se mu bodo zdele te množice še posebno slovesne, kaj tudi ne, saj slavi Mengeš, ki je vzredil toliko odličnih slovenskih borcev, kakor: Trdino, Maistra, Novaka, Hribarja, 40-Ietnico slovenskega in katoliškega dela v prosvetnem društvu. Društveno ledino je v Mengšu zaoral kaplan Ant. Koblar, ki je leta 1887 ustanovil: Bralno društvo. Toda, kakor drugod, tudi pri nas to društvo po prvih začetkih ni moglo naprej, ker pač ni bilo za deželo. Pokazalo se je, da je ločitev obeh taborov neizbežna. Ko je močno nastopil pri naših bralnih društvih liberalizem, so katoliško misleči člani zapustili to društvo in pod vodstvom takratnega kaplana Tomaža Rožnika leta 1897 ustanovili katoliško slovensko izobraževalno društvo. Prvi predsednik je bil tedanji nadžupnik Janez Zore, voditelji društva pa skozi mengeški kaplani. Ko je zaradi bolezni g. Zore odložil predsedstvo, je bil izvoljen tedanji župan Fr. Orel in ostal dve leti, za njim pa je bil na čelu društva Fr. Ručigaj z Dobena štiri leta. Od 1907 pa so bili predsedniki kaplani: Mrkun, Kajdiž, Jerše, Klemenčič, Demšar, Gornik. Leta 1928 je postal društveni predsednik vnet društveni delavec Ign. Gorenc, ki je ostal na tem mestu do razpusta društva. Poleg kaplanov-predsednikov bodo v društveni kroniki zapisani še drugi gospodje, ki so poleg drugega dušnopastir-skega dela veliko storili tudi za društveno življenje, kakor gg. Fick, Golf, Baloh, Škrbe. Tudi člani so vseskozi z veliko požrtvovalnostjo spremljali dogajanje društva. V začetku so vodili velik boj za dobre časopise. Značilna je izjava društva z dne 10. novembra 1901 za popolno slovensko univerzo. Silen razmah društvenemu delu je dal kaplan Mrkun. Saj je v njegovem času v društvu delovalo devet odsekov: gradbeni, prireditveni, pevski, tam-buraški, bolniško-podporni, izseljenski, treznostni, knjižnica in čebelica. Organiziral je že v tistem času posebno delavsko skupino. Na njegovo pobudo je >» f)xiyeri -jev« - krii ščiti od ponarejenja Oglas je reg. j>od.S^Br>J8LoI)o-inagoj« dalo v 30 letih svojega obstoja svojemu narodu najbolj odličnih moč na polju katoliškega dela. Molili bomo, da bodo >Domagojci« nadaljevali svoje delo v duhu onih »Domagojcev? škofa Mahniča, ki so afirmirali hrvatski katolicizem v težkih borbah. Sledili so nato pozdravi zastopnikov drugih hrvatskih škofov, ki so vsi pozivali hrvatsko mladino, naj odide s kongresa se bolj navdušena za ideje škofa Mahniča. Kongres jc poslal udanostne brzojavke nunciju Pellegrinettiju. nadškofu dr. Bauerju, centrali Katoliške akcije in frančiškanskemu provincialatu v Splitu, v katerega prostorih so kongresisti gostje. Kongres sam pa jo prejel veliko število brzojavnih pozdravov. Krasno predavanje je imel hvarski škof Pušič, ki jo predaval o katolicizmu kot vedi hrvatskega naroda. Akademiki pa so imeli več manjših predavanj po odsekih za srednješolce. Dijaštvo se pripravlja tudi na vprizoritev Calderonovcga ml«to-rija j Skrivnost svete maše«. Celjski mestni svet Celje, 17. julija. Sinoči je bila plenarna seja celjskega mestnega sveta, kateri je predsedoval župan g. Mihelčič. V ponedeljek 12. julija je odšla k banski upravi v Ljubljano deputacija, r kateri so bili župan g. Mihelčič, predsednik odbora za tujski promet g. Roš, za Olepševalno društvo g. direktor Šubic, za trgovce g. Stermecki, za Društvo hišnih posestnikov g. Fazarinc ter za Ribartko društvo g. Zorko. De-putacijo je sprejel pomočnik bana g. dr. Majcen, nakar mu je deputacija obrazložila posledice onesnaženja Savinje po raznih tovaman, obenem pa izročila spomenico. G. podban se j« za zadevo zanimal in obljubil svojo pomoč. Onesnaženje Savinje «i bo ogledala posebna banovinska komisija, ki bo potem storila vse potrebno. Pred dnevi sta se zglasila na mestnem magistratu zastopnika OUZD, ki sta poročala o novi zgradbi tega zavoda ▼ Celju. SUZOR je sklenil graditi r Celju trinadstropno palačo, vendar bi trakt proti gledališču skrajšali za 16 m, pa pustili odprto možnost, da •« tudi ta trakt v primernem času pozida. Za palačo je SUZOR odobril poldrug milijon dinarjev, graditi bi te pa začela prihodnjo pomlad Župan g. Mihelčič je na te predloge pristal, če jih odobri tudi mestni svet. Obenem je zahteval, da morajo biti vsa težaška in zidarska dela oddana že do 31. decembra, nezazidani del proti gledališču pa se mora pozidati najkasneje v desetih letih, sicer postane zemljišče last mestne občine. Za gospodarski odbor )e poročal g. inž. Janko Dolinar. Salezijanska zavod v Ljubljani je prosil mestno občino, da se oprosti uvoznine za gradbeni material pri gradnji Mladinskega doma v Gaberju. Prošnji je mestni svet ugodil. — Adaptacija Vin-klerjeve hiše, ki jo je mestna občina pred kratkim kupila, se odobri na 50.000 din. Kdo bo zasedel po adaptaciji to hišo, bo odločil župan z gospodarskim in personalnim referentom. Referent za gradbeni odbor g. dr. Voriič je nato izčrpno poročal o javnih nasadih in ostalih javnih prostorih, kanalizaciji in vodovodu, o mest-in medkrajevnem prometu ter o avtobusnem prometu. Razpravljal je tudi o bodočem razvoju mesta Celja, o obsegu regulacijskega območja, o širnem in ožjem gradbenem okolišu, o gozdovih in kmetijstvu. Posebno dolgo se je mudil pri javnih zgradbah, katerih je mnogo ▼ slabem stanju, dalje o regulaciji obstoječih trgov, ulic in o bodoči kanalizaciji. Program za regulacijski načrt mesta Celja je mestni svet odobril. Nagrade za izdelavo idejne skice generalnega regulacijskega načrta mesta Celja so sledeče: 1. nagrada za 15.000 din, 2. nagrada za 10.000 din, 3. nagrada 800 din, dva odkupa po 3000 din. Stavben« zadruga državnih uslužbencev je v letu 1931 izvršila parcelacijo svojega zemljišča ob podaljšani Jenkovi ulici. Pri parcelaciji je tudi gotov del zemljišča odpadel na cestišče. Zadruga j« zato zaprosila, da se odkupi odstopljeno zemljišče. Prošnja se iz načelnih razlogov odkloni. Zaradi projektirane gradnje Salezijansketfa doma je potrebna regulacija vzhodnega dela Gaberja. Načrt v glavnem predvideva: glavna častna zveza bodi vzporedna z Mariborsko cesto, ki poteka od križišča pri cerkvi sv. Maksimilijana s podvozom pod Savinjsko železnico preko nezazidanega zemljiiča mimo tovarne Westen s priključkom na Mariborsko cesto pri Gorjancu v ozadju tovarne Pachiaffo in Knez ter Žične industrije do regulacije Voglajne. 5 premestitvijo na tem mestu se doseže direktna zveza s Čretom in pozneje s Teharji. Glavne po-dolžne in glavne prečne zveze so široke po 12 m, ostale prečne rveze po 10, odnosno 8 m. — Podvoz Pri hotelu Pošta se bo po tozadevni banovinski komisiji razširil na 12 m. Razdeljen bo na 2 dela po 6 m, in bo v vsakem delu hodnik za pešce, ki bo 2 m širok. Za odbor za prosveto je poročal g. katehet Lukman. S 1. avgustom je prevzela mestna občina celjsko mestno gledališče in je po prvem avgustu izvedla že nekaj popravil. V mestnem gledališču je gostovalo Ljubljansko gledališče 12-krat, odprto pa je bilo gledališče tudi za razna kulturna društva ter za šolske prireditve. Prireditve so bile jako dobro obiskane, zato je tudi finančni uspeh ugoden. Dohodkov je bilo 76.634.25 dinarjev, izdatkov pa 72.394.25 dinarjev, pribitka je bilo torej 4.240 dinarjev. Pribitek se bo porabil za nove reflektorje. V zadnji sezoni se je nabralo v Celju gledališkega dinarja za 84.246 dinarjev. V upravni odbor »Avlobusa mesta Celja« so bili izvoljeni dosedanji člani. Po izvolitvi članov v upravni odbor »Avtobusa mesta Celja« je poročal o avtobusnem podjetju mestni svetnik g. Fazarinc. Poročal je, v kako slabem stanju je prevzela mestna občina vozove, prav tako tudi avtobusno garažo. Tudi v letošnjem letu se je nabavil nov voz, ki bo stavljen v promet 1. avgusta na progi Celje—Dobrna. Voz bo stal 280.000 dinarjev. Proračun za minulo leto obeta biti veliko ugodnejši kakor prejšnja leta. Na tajni seji je sprejel mestni svet v službo: g. Furlana Viktorja iz Gosposke ulice v Celju kot uradnika na mestni policiji, gdč. Danico Kru-šičevo, dosedaj odvetniško uradnico v Celju pa je namestil kot uradnico na policiji. Za slugo na mestnem poglavarstvu je sprejet Jakše Franc iz Celja. Maribor m Iz frančiškanske provineije. 25 letnico maš-ništva je obhajal te dni v Mariboru splošno priljubljeni katehet na II. drž. deški šoli p. Anton Avbelj. — Danes v nedeljo bo pri Sv. Trojici v Slov. goricah zapel novo mašo tamkajšnji domačin p. Pelagij Majhenič. Novomašnik je iz domače tro-jiške rodbine, ki je dala frančiškanskemu redu tri svoje člane. Dva njegova brata sta fratra, tretji pa je sedaj dosegel duhovniško čast. m Češki akademiki danes ne pridejo. Prejeli smo obvestilo, da se bodo češki katoliški akademiki ustavili v Mariboru šele nazaj grede in zato ne pridejo danes. Tako odpade danes sprejem na kolodvoru ter jutri sv. maša na Slomškovem grobu. Dan njihovega prihoda bomo javili pravočasno. m Umrla je na zagrebški kliniki soproga uglednega mariborskega lekarnarja gospa Alma Rems v starosti 46 let. Rlago [»okojnico so pre peljali v Maribor ter bo pogreb danes popoldne ob pol 5 na pobrežkem pokopališču. Naj počiva v miru, globoko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje! m Iz sodne službe. Gosp. Otmar Cvirn je imenovan za pristava ter je premeščen od okrožnega sodišča v Mariboru k okrajnemu sodišču v Mursko Soboto. m Mestna podjetja bodo gradila uradno hiše. Racionalizacija poslovanja uprave Mestnih podjetij zahteva, da so vsi uradi čim najbolj združeni. Zaradi pomanjkanja prostorov so sedaj razkropljeni po raznih delih mesta. Zaradi tega se je uprava MP odločila, da zgradi veliko uradno poslopje za vse urade in sicer poleg uradne hiše, ▼ kateri je že elektropodjetje in gradbeni urad v Frančiškanski ulici. Nova zgradba bo zavzela sosednje stavbišče na vogalu Marijine in Frančiškanske ulice. Bo to reprezentativna, večnadstropna zgradba, s katero bo ta mestni del zelo pridobil, obenem pa bo z njo končnoveljavno rešeno pereče vprašanje koncentracije vseh uradov MP pod isto streho, kar bo v dobro tudi strankam, ki imajo s temi uradi opravka. m Veliko zanimanje za metan. Javili smo že, da je plinarna zaključila poskuse z metanom, ki se je za kuho in gretje vode sijajno obnesel. Dne 20. t. m. dobe Mestna podjetja naročene jeklenke za dobavo metana in sicer 400 komadov, s čemer bo omogočena dobava plina zasebnikom na dom in pa oddaja lastnikom avtomobilov za pogonsko sredstvo. Zlasti med lastniki tovornih avtomobilov v Mariboru je zanimanje za metan kot pogonsko sredstvo izredno veliko. Dočim so poprej kupo vali avtomobile na pogon z ogljem ali dali stare avtomobile predelati na tak pogon, čakajo sedaj na metan. Mestnim podjetjem se je prijavilo že nad 50 interesentov za stalen odjem metana. Njihove avtomobile jim bo preuredila delavnica mestnega avtobusnega prometa. m Dobre ljudi brez otrok išče občinska uprava v Studencih, ker ima dva otroka v starosti 2 mesecev in 2 let ter prosi, da bi ju vzeli za svoja ali vsaj za nizko oskrbnino. Pojasnila v obč. uradu v Studencih. m Slovensko obrtno društvo vabi mojstre, ki se nameravajo udeležiti s svojimi izdelki razstave Mariliorskega tedna, da se prijavijo do soboto 24. julija v pisarni Vetrinjska ulica 11/1. m Imejitelje orožnih listov poziva predstoj-ništvo mestne policije, da vplačajo banovinsko takso za orožne liste do konca septembra t. I. m Svileno perilo, letni jopiči, klobuki, čepice, najugodneje v konfekciji Jakob Lah, Maribor. Sv. Juri' ob iai. žel. Sinrt značajnega krščanskega moža. — V č>- nilici, župnija Sv. Jurij ob j. žel., je umrl v 43. letu starosti ugleden posestnik Martin Oset, p. d. Martine. Kakor v težki bolezni je bi) junaški tudi v življenju. Globoko veren se ni nikdar sramoval pokazati svoje krščansko mišljenje. Naročal je le katoliške liste in jih razširjal po svoji okolici. Bil je odkritosrčen, srčno dober in pošten. Vsa okolica ga J j spoštovala. Bil Je izobražen, zelo razumen gospodar, ki so ga radi spraševali za svet. Bil je tudi odl>ornjk domače posojilnice in okoliške občine. — Naj počiva v miru! Domačih in vsem znancem pa naj ostane svetel vzgled. Celje Češki bogoslovci v Celju. Včeraj ob 15.14 so prispeli z brzovlakom iz Maribora češki bogoslovci, in sicer 19 po številu. Celjani so jim na kolodvoru priredili lep sprejem. V imenu predsednika mestne občine, akademskega starešinstva in podzveze fantovskih odsekov jih je pozdravil gosp. profesor Bitenc. Pri prisrčnem medsebojnem pozdravljanju so češki bogoslovci zapeli Češko in jugoslovansko himno. Zvečer so jim prijatelji priredili v hotela »Evropa« prisrčen pozdravni prijateljski večer. Jutri se odpeljejo na izlet z avtobusom v Logarsko dolino, v ponedeljek popoldne ob 15.16 pa se odpeljejo na kongres »Slaviae Catholicae« v Ljubljano, kamor prispejo z brzovlakom ob 17.01. KINO METROPOL Danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 izredno napet in sodoben film iz življenja novinarjev DR. TOGGER, ob 10 in 14 matineja MEDENI MESEC. c 25 letnico poroke praznujeta danes v krogu svoje družine višji davčni kontrolor gosp. Franjo S e k in njegova zvesta življenjska družica ga. Ana. Ob srebrnem jubileju želimo ugledni katoliSki zakonski dvojici tudi v bodoče mnogo sreče in božjega blagoslova! e Nesreče. Strucl Marijo, 59 letno delavko v Celju, je v petek, 16. julija, neki hlapec vrgel ob tla. Pri tem je zadela z obrazom ob rob pločnika in si presekala čelo nad desnim očesom. — Čepuš Angela, 10 letna hči kovača iz Laškega, je padla v petek s skednja in 6i zlomila desno roko. — Bevcu Vinku, 34 letnemu dninarju iz Sv. Petra ▼ Savinjski dolini, je v petek stroj za košnjo prerezal kite na obeh nogah. Krek kliče 25. julija k Sv. Gregoriju! Stovem gradeč Dr Simoniti Lojze je otvoril privatno prakso in ordinira na Slomškovem trgu. Sv. Marija v Puščavi Župnijski urad Sv. Marija v Puščavi sporoča, da se vršijo letos romanja v Puščavo naslednje dni: Prvi romarski shod je na god sv. Ane dne 26. julija. Drugi v nedeljo po sv. Ani dne 1. avgusta. Tretji 15. avgusta na praznik Vnebovzetja Dev. Marije. Četrti največji shod naslednjo nedeljo 22. avgu-22. VIII. 1937 na naslov: Ivan Okorn, gostilničar, nik Rojstva Dev. Marije. Dne 26. julija in v nedeljo, dne 1. avgusta, bomo praznovali god sv. Ane, zaščitnice naših mater. Matere, poromajte v Puščavo in se priporočite varstvu svoje patrone sv. Ane! Spovednikov bo več na razpolago. Dnevni red bo naslednji za oba dneva: Ob 5. zjutraj pričetek spovedovanja. Ob 6. prva tiha sv. maša. Ob 7. po prihodu vlakov pridiga, potem peta sv. maša in skupno sv. obhajilo. Ob 8. in 9. sv. maša na gričku v kapeli sv. Ane. Ob 10. pridiga in slovesna sv. maša. Pri drugi in zadnji sv. maši bo tudi darovanje za romarsko in farno cerkev, ki ima še precej dolga zaradi popravil, ki so bila izvršena na njej zadnje dve leti. Predstoj-ništvo cerkve se najtopleje priporoča, da pomagate plačati ta dolg. — Cerkveno predstojništvo. Kongres Kal. mednarodne zveze za socialno delo v Parizu od U. do t3. julija Inozemskim kongresistom so pripravile pariške socialne šole lep sprejem že za soboto zvečer, na predvečer kongresa. V nedeljo zjutraj je vse kongresiste združila sv. maša in skupno sveto obhajilo. Med svetim opravilom je govoril Mgr. Courbe, predsednik francoske Katoliške Akcije, kjer je povdaril zlasti še, koliko vere, upanja, zaupanja v samega sebe, navdušenja je treba socialnemu delavcu, da njegovo delo postane v veliko slučajih junaško, da celo mučeniško. Po skupnem zajtrku smo se zbrali v veliki dvorani kemijskega instituta, kjer nam je po kratkem pozdravnem govoru mednarodne tajnice, ge. Marije Baers, članice belgijskega senata, R. P. Mc. G u i n n. S. J. Ph. M. direktor »Boston College Scholl of Social Work «iz Združenih držav ameriških govoril o »Stanovski molčečnosti v socialnem delovanju«, in to iz vidika naravnega prava in morale. To vprašanje, o katerem je odlični učenjak govoril nad 2 uri, in ki se je na tem kongresu stavilo prvič v življenju, je dalo povod živahni debati. Precej zadovoljiv in morda najboljši odgovor nanj je podal član pariškega apelacijskega sodišča Maitre S u d r e , ki je v nedeljo popoldne poročal o »Stanovski molčečnosti v zakonodaji in pravo-znanstvu raznih dežel«. Zaključek pa je bil ta, da je socialni delavec jirav tako kot duhovnik, zdravnik in advokat dolžan molčati po svoji vesti in izpovedati le toliko, kolikor je potrebno v korist in pomoč tistemu, kateremu hoče pomagati. V ponedeljek, 12. julija je ga. Leeleque, ravnateljica socialne visoke šole v Lizboni v svojem odličnem referatu obravnavala vprašanje, če je socialno delovanje res poklicno delo. Morda je bila vprav ona za to vprašanje poklicana, ker je na zares junaški način nad dve leti zbirala snov zato tudi v Španiji, kar ni majhna stvar. Seve je tudi njen govor izzval živahno debato. Nekateri so tu že videli nevarnost, kako si socialno kot poklicno delo postalo polagoma le sredstvo, da človek pride do denarja in bi v mnogočem že sličilo službi zdravnika, ki je skoraj vedno dobro plačana. Za Portugalsko so dali besedo Jugoslaviji. Tu naj omenim, da so bili pripuščeni štiri jeziki: an-rflečki, v katerem je govoril samo R. P. M. G u i n n iz Bostona, francoski, v katerem sem po vzgledu večine podala tudi jaz svoje poročilo o »Prvih po-četkih socialnega delovanja v Jugoslaviji, nemški, Katerega se je poslužil samo zastopnik Poljske, in fiolandski. Težko je bilo zbrati in v kratkem poročilu podati velikansko delo, ki se je na socialnem polju storilo v Jugoslaviji. Našla pa sem za to veliko nalogo vsepovsod toliko umevanja, da si štejem v prijetno dolžnost tukaj se zahvaliti vsem onim, ki so mi pri tem delu pomagali, bodisi s koristnimi nnsveti, bodisi gmotno in to zlasti ljubljanski škof, prevzvišeni g. dr. Gregorij Rožman, kraljevska banska uprava dravske banovine, ki je krila del stroškov, gg. univ. prof. dr. A. Ušeničnik, v čigar številnih spisih sem našla prekoristnih podatkov, dr. Lukman kot predsednik Prosvetne Zveze, dr. Gosar, odlični sociolog, ki mi je dal na razpolago svojo veliko zalogo socialnih spisov, lastnih in tujih, dr. Levičnik za Karitativno Zvezo, gdč. Anica Lebarjeva, ki mi je prihranila veliko dela s tem, da je sama napisala vse ono, kar so v socialnem oziru storile žene, in storile so res veliko. Za menoj so govorili zastopniki Peruja. Švice, Poljske, Belgije, Francije itd. Iz vseh teh poročil moreni sklepati, da so v socialnem oziru v vseh državah precej pred nami. da imajo povsod že številne socialne šole, kjer učenci dobivajo potrebno izobrazbo, nisem pa povzela iz nobenega izmed poročil, da bi sc kje storilo toliko prekoristnega socialnega dela brezplačno kot pri nas, kar sem v Parizu tudi zlasti še povdarila in zakar so Jugoslaviji zastopniki drugih narodov le čestitali in mi naročali, kako zelo občudujejo vsakega izmed naših delavcev v tej veliki požrtvovalnosti. Tukaj pa moram omeniti, da se socialno in karitativno delo strogo ločita, kajti pojem K a r i t a s kot tak bi izgubil svoj pravi pomen, kakor hitro bi se karitativno delo smatralo za poklic, kar se je v Parizu tudi posebej povdarjalo. Na tem kongresu se je zlasti odlikovala Češkoslovaška, ki je bila državno zastopana po g. M o c k e r j u in soprogi. Zanimivo je bilo poročilo o socialnem delovanju v Švici, katerega je podala gdč. Marija A n-g e r 1 e , predsednica Karitascentrale v Luzernu. Po tem poročilu znaša mesečna plača socialnega delavca 400—600 švicarskih frankov mesečno, čo je zasebno nameščen, in nekaj več, če je državni uradnik, vsi pa so zavarovani za slučaj bolezni, starosti in onemoglosti. Iz vseh poročil morem sklepati, da je socialno delovanje v Evropi najbolj razvito v Belgiji in Švici, da pa ostale dežele nič kaj ne zaostajajo, saj ima n. pr. Italija 18 socialnih šol, na Poljskem so vprav lansko leto eno izmed socialnih šol spremenili v visoko šolo. In to da mnogo misliti nam, ki do danes nimamo niti ene socialne šole. Mesto Pariz je kongresiste počastilo z lepim sprejemom na magistratu. V toplih besedah se jo zastopnik mesta zahvalil zastopnikom raznih držav, ki so od blizu in daleč prihiteli, da si med zidovi staroslavne prestolnice pridobe novih smeri, novega navdušenja za junaško delo v službi svojega bližnjega. Ni pozabil čestitati generalni tajnici ge. Baers, za njene lepe uspehe na polju socialnega delovanja, ki so jo povedli v belgijski senat, kar je — v Evropi vsaj — redek slučaj, da bi žena zavzemala tako odlično mesto v državi. Nato so nas povedli v krasno dvorano, kjer nam je mesto Pariz pripravilo obilni in okusni bufet, nakar smo imeli predpravico ogledati si vse dvorane pariškega magistrata in to ob roki izvrstnega poznavalca in tolmača umetnosti, literature, filozofije. zgodovine etc. zakaj vsaki stroki je posvečena posebna dvorana, ki pa so bile vse bajno razsvetljene. Preden smo odšli, so nas še povabili, da se vpišemo v Zlato knjigo mesta Pariza, da poleg imena postavimo tudi državo, kateri kdo pripada. In končno, zakaj smo šli v Pariz, tam z isto toploto stilnili roko socialnemu delavcu, ki je pri-hitel iz H a i t i, črncu iz Australije, učenjaku iz Amerike, ženi, ki jo navdaja prava Caritas in ki se ni ustrašila dolgega in mučnega potovanja iz Peru, oni iz Paraguya, oni iz Venezuela etc.? Kdor izgovori besedo »Socialno delo« ta izreče z njo tudi službo tistim, ki v človeštvu trpe, zakaj socialno zlo sega od enega konca sveta do drugega, socialno zlo spremlja vse človeško življenje. Danes se je posebno treba boritj proti skupnemu zlu, ki se tukaj imenuje brezposelnost, tam alkoholizem, tam zopet prostitucija itd. Povsod pa, kjer hočejo iztrebiti moralne korenine, omajajo s tem ludi socialne temelje. Na vseh cestnih križiščih stoje gostilne, krčme, poleg katerih naj bi se postavili tudi šotori socirflnih delavcev. Tukaj poznali pravo tehniko socialnega delovanja Je prava umetnost, je dvakrat človeška umetnost, ker jo izvajajo ljudje na ljudeh. Julija Pajman. Obnova zunanjščine zapne cerkve sv. Petra v Ljubljani Nedavno je bila konkurenčna razprava zaradi nujnih popravil pri cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Odkar je namreč pokojni župnik Janko Petrič zgledno prenovil notranjščino te cerkve, je naglo propadajoča zunanjščina, ki od obnovitve po potresu sem ni bila nikdar več temeljito popravljena, vzbujala že kar sramoto. Že pod Petričevim župnikovanjem pa je dozorelo prepričanje, da je treba to vprašanje temeljito rešiti in ne bi kazalo obnavljati povojne oblike te cerkve. Po potresu je namreč cerkev sv. Petra doživela več važnih sprememb. Podaljšan je bil prezbiterij, na severu in jugu ob kupoli dodan po en prizidek, tako da je nastala v notranjščini oblika križa, vsa fasada pa je dobila temeljito spremenjeno obliko. Te prezidave so omajale ravnovesje notranjega prostora, nova fasada pa je dala zunanjščini lažno, arhitektonski prisiljeno obliko bahaškega bogastva. Do potresa je izgledala bistveno drugače. Nedvomno predvsem iz urbanističnih ozirov, to je z ozirom na položaj cerkve pri koncu Šentpetrske ceste, si je prvi arhitekt zamislil, neodvisno od arhitekture, ki 6e je za njo skrivala, kot ravno odrezano, med zvonika razpeto steno, v kateri je prav na- rahlo naznačil s pilastri hi s pravokotniku podrejenim trikotniškim čelom klasični red baročnih in antičnih fasad. Učinek te fasade je bil, kakor bi bila dva možaka (zvonika) razpela pred gledalcem, ki se ji bliža po utrudljivo dolgi Šentpetrski cesti, belo zaveso in ga opozorila, da je na cilju, pred glavno predmestno župno cerkvijo, ki ga vabi v svojo arhitektonsko in likovno umetnostno bogato notranjščino. Za obnovitev po potresu poškodovanih cerkva merodajni arhitekt Jeblinger ni razumel velikega in vsikdar logičnega snovanja baroka, ki je dal šentpetrski cerkvi fasado; oči-vidno se mu je zdela preskromna in prekmečka, zato jo je vsestransko razčlenil in obogatil z okviri, vdolbinami, mozaikom, odprtimi arkadami na vrhu, raznimi dodatki na vrhu in z dozdevnim arhitekturnim bogastvom zvonikov, katerim je po nepotrebnem obogatil tudi strehe. S tem navideznim in neresničnim bogastvom pa je tako razbil celoto prvotne zasnove, da je vzel fasadi V6ak močnejši izraz, vso tisto preprosto velikost in monumental-no6t, ki jo je prvotno imela sredi arhitektonsko 6kromne okolice. Popotresna fasada, ki svojemu namenu monu-mentalnega poudarka okolice ne ustreza več idealno, kakor je ustrezala prvotna, pa spada poleg tega med arhitektonske tvorbe, ki zahtevajo neprestano 6krb, ali pa postaja njih vzdrževanje, če jih zanemarimo, izredno drago. Ker take stalne nege ni imela, se je razpad zajedel že prav do jedra njenega zidovja. Pojavilo 6e je torej nujno vprašanje, ali jo sploh kaže obnavljati v sedanji obliki in ali ne bi bilo bolj pametno vrniti ji prvotno obliko, ki je svojemu urbanističnemu položaju bolje 6lužila od nje. Razmotrivanja tega vprašanja eo se vršila po sledeči poti: 1. Ali mogoče interes varstva spomenikov opravičuje vzdrževanje sedanje fasade? Odgovor se je glasil, da ne. 2. Ali je 6 stališča varstva spomenikov priporočljiva restavracija prvotne fasade? Odgovor se je glasil, da ne nujno, ker sodobno spomeniško varstvo odklanja restavracije historičnih oblik, ki jih ni več, in mesto njih' rajše vidi svobodne sodobne ustvaritve, ako so umetniško zrele. Prevladala je torej težnja, naj se fasada šentpetrske cerkve obnovi v popolnoma novi obliki, ki naj bo umetniški dokument ustvarjalne moči naših sodobnih arhitektov in ki naj izrazi nekako isto arhitektonsko misel, katera je vodila prvega arhitekta. Vzporedno s temi razmotrivanji je nniv. prof. arhitekt J. Vurnik snoval tako novo obliko. V njegovih osnutkih je projekt prešel vse 6topnje od približne restavracije prvotnega stanja do popol- noma samostojne rešitve v smislu gornjih spoznanj. V tej obliki je bil načrt predložen konkurenčnemu zboru, ki je potrdil razloge, ki govorijo zanj, in sklenil, da 6e delo po njem izvrši. Ljubljansko javnost bo gotovo zanimalo, kakšen je ta načrt, zato ga bomo kratko opisali. Načrt predvideva razne spremembe v zunanjščini sploh. Tako bodo stranske apside ob prezbiteriju povišane do zidu ostale stavbe, da se doseže večja enotnost izraza tega dela. V dve vdolbini v glavni apsidi bosta postavljena kipa sv. Petra in Pavla, ki sta 6edaj na fasadi. Da se doseže večja zaokroženost mas gradbene celote, bodo opuščeni nekateri manjši prizidki in odstranjeni trikotni čeli na zunanjščini navidezne prečne ladje. Ker bo tako 6treha dobila zopet bolj zaokroženo obliko, bo tudi veljavnost vrha kupole, ki je sicer pogreznjena v streho, pridobila. Strehe zvonikov bodo oproščene okornih Jeblingerjevih dodatkov. Glavna skrb pa bo posvečena učinkovitosti fasade. Prvotna osnovna oblika v sedanji višini med zvonika razpete pravokotne stene se bo vzela za podlago nove. Da učinek ne bo predolgočasen, bo ta stena obogatena z arhitektonsko smiselno porabljenim okrasom. Kakor 6e na fasadi semenišča vse bogastvo osredo-točuje v slavnem portalu z orjaki, tako bo tudi tu dominiral glavni portal, ki bo predstavljal dva toliko pred fasado postavljena nizka dorska stebra, da bo prostor med njima služil tudi za najpotrebnejšo vhodno lopo. Na stebrih bo težka nadvratna preklada, v katero bo spredaj vdelan mozaik, ki je sedaj v vrhnjem delu fasade. Na prekladi pa bo mogočna Petrova tiara, v kateri bo skrita luč, ki bo ponoči osvetljevala relief nad portalom. V primeri z glavnim bosta stranska portala le malo poudarjena in okrašena na vrhu s Petrovimi simboli — ribo. Ostala fasada bo gladka, imela pa bo močen vodoravni zaključek na vrhu, kjer bodo mesto sedanjih odprtih arkad zaprte plitve dol-bine. V štirih izmed njih bodo iz raznobarvnih kamenitib plošč sestavljene podobe štirih evangelistov, v treh pa enako izvršeni ornamenti. Tako bo nova fasada vrnila Ljubljani v bistvu važen urbanistično arhitektonski motiv preteklosti, prežeta pa bo v duhu modernih teženj e sodobno občuteno versko pomembnostjo, po kateri bo monumentalno, čeprav ne preveč vsiljivo označena kot vhod v sv. Petru posvečeno cerkev. Zaradi poenostavljenih oblik, posebno zaradi izločitve vsakega kvaru nevsakdanje izpostavljenega okrasja pa smemo upati, da bo vzdrževanje nove fasade neprimerno bolj praktično in lažje, kakor je bilo dosedanje. Ko bo nova zunanjščina 6tala, smo prepričani, da ne bo nihče več točil solza po dosedanji, ki je nepraktična in bahaško nelepa. Konservator Fr. Štele. Kdaj sie elegantni? Cisto preprosto: kadar dober okus izpopolni modo! Radi tega se tudi nosi k vsakemu čevlju primerno nogavico. Večja izbira nogavic ni danes noben luksus več — kajti volnene ali svilene noga-vice, ki se po vsakem nošenju operejo v blagi peni milnili lusk so bolj trpežne in se lepo priležejo nogi. Konkurenčna obravnava za obnovo zunanjosti šentpeterske župne cerkve je bila 18. maja 1.1. v dvorani Rokodelskega doma v Ljubljani pod vodstvom okrajnega podnačelnika g. Počkaja. Zastopniki štiri)] občin šentpetrske župnije, to je ljubljanske, dobrunjske, poljske in ježenske, so pretresali na skupnem zborovanju vse potrebe župne cerkve. Soglasno eo odobrili načrt, da se te potrebe krijejo po skupnih prispevkih vseh šentpetrskih župljanov, ki bodo od svojih direktnih davkov prispevali skozi 5 let po 10%. Od uslužbenskega davka se konkurenčna doklada ne bo pobirala, tako da državnih uradnikov in privatnih nameščencev, ki niso hišni posestniki in ne plačujejo pridobnine, ta davek ne bo nič zadel. S prispjevki, ki bodo v teku 5 let pritekli iz cele fare, 6e bodo krili najprej zaostali cerkveni dolgovi, ki znašajo danes še vedno nad pol milijona dinarjev. Ti dolgovi 60 nastali zaradi nabave novih zvonov, orgel, zaradi kritja zvonikov in zaradi obnove cerkvene notranjščine. Župljani so sicer v teku zadnjega desetletja za V6e te stvari veliko prostovoljno prispovali in se je pri cerkvi iz prostovoljnih nabirk plačalo v zadnjih 15 letih do 528.000 dinarjev. Vsega p>a prostovoljni darovi niso pokrili, ker vrednost teh naprav in del presega vsoto 1 milijona dinarjev. Zastopniki občin, zbrani na konkurenčni obravnavi, eo vsa v cerkvi izvršena dela in vse nove naprave spoznali za potrebne in koristne in 60 nujnost zaostalih plačil soglasno potrdili. Nad pol milijona dinarjev pojde torej za poravnavo dolgov, ki jih je sedanje cerkveno predstojništvo podedovalo in jih je nujno treba poravnati, ker je vsak delavec vreden svojega plačila. Drugi del konkurenčnih dajatev, nekaj nad milijon dinarjev, se bo pa porabil za obnovo in ureditev cerkvene zunanjščine, 6trehe, zakristije, za dopolnitev orgelj, ki še niso popolne, nekaj malega od toga tudi za obnovo razpadajočih fasad župnišča in cerkvene hiše. Seveda eo to velike vBote, toda vsi občinski zastopniki, ki so pri konkurenčni obravnavi sodelovali, so bili enoduš-no mnenja, da je treba staro in častitljivo šent-petreko župno cerkev temeljito in za trajno urediti, tako da bo potem za dolga desetletja mir. Vsi 60 tudi soglasno izrekli svoje prepričanje, da je izvedba popolne in trajne obnove in ureditve mogoča samo po skupnem sodelovanju vseh faranov, ki jih je danes v veliki šentp>etrski župniji še vedno nad 26.000. Ko se bo enkrat šentpetreka fara začela cepiti — v Mostah in v Zeleni jami se že na to pripravljajo — bo izvedba prepotrebnih del pri župni cerkvi postala nemogoča. Velike obveznosti župne cerkve za nazaj in njene sedanje nujne potrebe in popravila naj vzajemno pokrije celotna šentpetreka župnija, dokler je še vsa skupraj kot ena velika družina. Nekateri mislijo, da bi se dalo to izvršiti s prostovoljnimi prispevki faranov. Gotovo bi šlo to zelo lahko, ako bi se res našli verni farani, ki bi 6voji župni cerkvi naklonili kar 400.000 dinarjev, kot je bilo pred kratkim nekje zapisano. Toda takih faranov cerkveno predstojništvo zaenkrat ne pozna in ve samo to, da je pot nabiranja prostovoljnih prispevkov težka in tmjeva in da so prispevki po večini le majhni. Lansko leto je res neka velikodušna gospa iz fare naklonila cerkvi pred svojo smrtjo znesek 30.000 dinarjev. Ta znesek se je porabil za kritje cerkvenih stolpov, ki je bilo nujno in neodložljivo in je stalo 80.000 dinarjev. Preostali znesek se je nabiral po družinah, nabirali eo v požrtvovalni vnemi cerkveni ključarji, a vsega ni bilo mogoče nabrati. Razen omenjenega volila večjih daril šentpetreka župna cerkev zadnja leta ne pomni. Tu pa tam pade beseda o bogastvu šentpetrske cerkve. Tako besedo more izgovoriti samo tak, ki cerkvenega gospodarstva od blizu še ni nikoli videl. V puščico darujejo dobri verniki ob nedeljah in praznikih od 300—100 dinarjev, včasih malo več, včasih manj. Nekaj malega se nabere še v cerkvene nabiralnike, parkrat v letu so cerkvena darovanja, nekaj pripesejo pogrebi, tako da je imela župna cerkev v letu 1036 okrog 75.000 din dohodkov. Toda vsi ti tekoči dohodki gredo sproti za tekoče izdatke, ki eo pri tako veliki cerkvi in pri tako mnogoteri službi božji, kot je pri sv. Petru, zelo veliki. Redni dohodki koma] krijejo redne izdatke, kakih večjih popravil pa iz rednih dohodkov ni bilo mogoče izpeljati doslej in jih ne bo mogoče poslej. Beseda o bogastvu šentpetrske cerkve je bajka, ki žalibog ni bila in ne bo nikoli resnica. Cerkev le skromno izhaia in kakor je bila doslej vedno navezana na dobra srca vernih faranov, tako bo nanja morala računati tudi po iz-vršonih obnovitvenih delih. Hvala Bogu, pri sv. Petru dobrih in požrtvovalnih vernikov ni nikoli Črna zastava vrh Triglava, ki sta jo obesila vrla blejska fanta Lovro Ušaj in Joško Burja ob smrti nadškofa Jegliča. Dr. Fr. Debevec do 10. avgusta ne ordinira manjkalo in verujemo, da jih ne bo manjkalo tudi v bodoče. Gotovo je vsota 1,732.000 din, ki naj jo zbere šentpetreka župnija v 5 letih, velika. Toda zastopniki občin so jo sprejeli v prepričanju, da jo bo velika župnija z-brala zato, da bo župna cerkev sv. Petra temeljito, v trajnem in najboljšem materialu obnovljena. Vodila jih je zavest, da gre tu za trajno ohranitev eno najstarejših cerkva našega mesta in našega naroda. Polovična izvedba vseh potrebnih del, ki bi pa niti ne bila znatno cenejša, bi v tem slučaju ne bila na mwtu. Ubožni sloji pa pri konkurenčnih dajatvah ne bodo skoraj nič ali le malo prizadeti, kakor je že bilo omenjeno. Pomniti je treba, da druga verstva stalno in z velikimi dajatvami skrbe za vzdrževanje svojih cerkva in verskih občin. Saj plačujejo verniki pravoslavne cerkve od predpisanih direktnih in od uslužbenskega davka vsak mesec 22%, in sicer 10% za cerkveno občino, 10% za patriarhijo, 2% pa za episkopat. To plačujejo redno vsi, tudi državni uradniki in zasebni nameščenci. V primeri ž njimi bodo dajatve šentpetrskih faranov kar majhne in le začasne. Konkurenčna obravnava za obnovo zunanjščine šentp>etrske župne cerkve je zdaj od oblasti uradno potrjena in odobrena ter ima zakonito moč. Obnovitveni načrti so tudi potrjeni tako od cerkveno kot državne oblasti in se bo z delom takoj pričelo. Vsa dela bo vodil poseben gospodarski odbor, ki je bil izvoljen na konkurenčni obravnavi, ki bo o vsem tem vodil točne račnne, kateri bodo ob zaključku del vsej javnosti na vpogled. Naj bodo prepričani vsi farani velike šentpetrske župnije, da se vsa dela pri obnovi župne cerkve vodijo točno in pravično, v ljubezni do cerkve, ki je kakor mati in glava vse župnije, v iskreni želji, da bi bila ta cerkev v radost in ponos no samo šentpetrski fari, marveč vsej Ljubljani, vsej domovini. Naj živi stari idealizem Šentp>etra in njegovifcj Cerkveno predstojništvo« Alojzij Košmerlj, župnik Ido Zan, Albin Zaje, cerkvena ključarja Dr. Jeglič - apostol Bosne Vrhbosenski nadškof dr. Ivan Sarič o dr. Jegliču Sarajevo, julija. Vest o smrti velikega učitelja in nadpastirja slovenskega naroda, blagopokojnega dr. Antona Bonaventure Jegliča, je v Sarajevu izzvala veliko žalost, ker je blagopokojni nadškof dr. Jeglič v glavnem mestu Bosne in Hercegovine zapustil najlepši spomin kot vzoren duhovnik in kot človek plemenitega srca. V dobi svojega dolgoletnega bivanja v Sarajevu, kjer je dr. Jeglič deloval tako kot kanonik kakor književnik in kot ravnatelj šol, si je pridobil mnogo iskrenih in vdanih prijateljev med duhovščino in mestnim prebivalstvom, ki sedaj objokuje njegovo smrt skupno z bratskim slovenskim narodom. Dr. Jeglič je zelo ljubil Bosno in bosenske Hrvate-katoličane. Svojo iskreno ljubezen do Bosne je dokazal tudi leta 1932, ko je kot 82 letni starček prišel v Sarajevo e knezo-škofom dr. Rozmanom na veliki evharistični kongres, da še enkrat obišče Bosuo in obnovi spomine iz svoje mladosti. Sedanji vrhbosenski nadškof g. dr. Ivan Sarič je napisal za »Spomenico vrh bosenske nadškofije« topel članek o delu in življenju dr. Antona Jegliča j>od naslovom »Apostol Bosne«. Ta spomenica še ni izdana, toda nadškof g. dr. Sarič nam je dovolil, da njegov članek lahko objavimo v »Slovencu«. Pesnik-nadškof piše o dr. Jegliču naslednje: »Konec leta 1881 je prejel mladi profesor bogoslovja v Ljubljani dr. Anton Jeglič pismo od novo imenovanega nadškofa vrhbosenskega dr. Josipa Stadlerja. V tem pismu nadškof dr. Stadler vprašuje dr. Jegliča, ne bi-li hotel v Sarajevo za vrhbosenskega kanonika. Knezoškof Pogačar je dovolil dr. Jegliču, da sme v Boeno, in dr. Jeglič se je takoj odzval klicu vrhbosenskega nadškofa, kateremu je božja previdnost pokazala mladega in razumnega Slovenca Jegliča. Na božič 1881 je bil dr. Jeglič imenovan za vrhbosenskega kanonika. Dne 9. februarja 1882 je prišel kot prvi izmed imenovanih kanonikov v Sarajevo, kjer pa eo ga čakala enako kakor prvega vrhbosenskega nadškofa Stadlerja samo ogromna apostolska dela in pa napori. Toda dr. Jeglič se je izkazal kot pravi apostol tkene. Bil je človek dela, molitve in žrtvovanja. Ves je živel za čim večjo božjo slavo in za rešitev neumrljivih duš. Poleg kanoniške službe je upravljal tudi sarajevsko župnijo v letih 1882 in 1883. fee danes se dom ubožnih v Sarajevu hvaležno spominja prvega svetnega duhovnika, župnika Jegliča. Dr. Jeglič je vneto oznanjal in priporočal pobožnost k presv. Srcu Jezusovemu, kateremu je posvečena vrhboeenska nadškofija. Na prižnici je bil ves obžarjen apostolskega duha. Pravi dobri pastir je bil v 6povednici, v kateri si ga našel sleherno jutro navsezgodaj. Bil je ravnatelj v zavodu sv. Jožefa in v zavodu malega Jezusa. V teh zavodih v Sarajevu ie poleg nadškofa največ delal kanonik dr. Jeglič. Na učiteljišču v zavodu sv. Jožefa je kanonik Jeglič predaval učiteljskim pripravnicam vzgojeslovje. i.eta 1897 je izdal knjigo »Vzgojeslovje«, ki je bila hitro razpečana. Sleherno leto je dr. Jeglič odhajal kot pravi misjonar v bosensko diasporo. Pridigal je, krstil, spovedoval, delil druge sv. zakramente in verske tolažbe v Bjelini, v Zvorniku, v Srebernici, v Vlasenici, v Višegradu, Goraždu in Foči. Ni se ustrašil ne težav ne naporov. Neutrujeno je delal tudi na njivi katoliške prosvete. V časopisu »Vrhbosni« 6e je izkazal kot pravi hrvatski književnik. Njegovi članki so zelo umni in sodobni, njegov slog je odkrit in lahek in vsakdo je rad bral, kar je napisal Jeglič. Leta 1897 je izdal v treh večjih zvezkih hrvatsko knjigo o premišljevanju pod naslovom »Premišljevanja za vsak dan cerkvenega lela o sv. evangeliju in Jezusu Kristusu«, napisal Anton Boissieu S. J., prevedel dr. Anton Jeglič. To knjigo je najavil v listu »Vrhbosni« tako-le: >Po nadškofovem nalogu moram voditi njegovo ubožnico. V njej eo strežnice malega Jezusa, ki strežejo siromakom in delajo zanje. Po svojem poklicu so dolžne, da streme za krščansko popolnostjo, v čemer naj jim bom jaz učitelj. Toda tu, glej, so težave! Zelo znano sredstvo za napredek na poti k popolnosti je vsakdanje premišljevanje. Kje pa naj vzamem knjigo pomočnico, ker take v našem dragem jeziku ni? Ne moreni povedati, koliko sem trpel tri leta zaradi tega. Nuja me je nagnala, da sem priredil to knjigo za vsakdanje premišljevanje.« Z nadškofom Stadlerjem je dr. Jeglič leta 1896 ustanovil časopin sBalkan«, posvečen edinstvu in bratski slogi. Dr. Jeglič je v >Balkanu« objavljal najbolj bistre članke. Lela 1S90 je postal kanonik Jeglič nadškofov generalni vikar, leta 1893 pa arhi-diakon vrhbosenskega kapitlja. Pred njim je imel ti službi stari kanonik Josip Bezič, ki je leta 1890 nevarno zbolel, a leta 1893 umrl. Leta 1896 je postal dr. Jeglič apostolski protonotar. 13. avgusta 1897 pa je bil imenovan za naslovnega sinuijskega škofa ler za pomožnega vrhbosenskega škofa. Na praznik Marijinega imena, 12. septembra 1897, je bil posvečen v Sarajevu za škofa. Posvetil ga je nadškof dr. Stadler. Pri tej priliki je pri svečanem kosilu nadškof Stadler izrekel škofu Jegliču prisrčno zdravico, v kateri je dejal med drugim tudi to: »Ko sem bil svojčns dekan bogoslovske fakultete v Zagrebu, sem nekega dne dobil tudi prošnjo iz Ljubljane, v kateri dr. Jeglič prosi za stolico na vrvatskein vseučilišču. Niti dekan bogoslovske fakultete niti dr. Jeglič, prav gotovo pa ne Jegličev stari oče ni tedaj leta 1879 mislil na kakšno delo v Bosni, toda glejte, kaj je govoril oče svojemu sinu, ko mu je ta povedal, da želi na vseučilišče v Zagreb: ,Sin moji Ti ne boš šel v Zagreb! Ti pojdeš v Bosno in tam postaneš škof!'« Dne 24. aprila 1898 je sv. oče Leon XIII. ime-noval dr. Jegliča za knezoškofa ljubljanskega. Istega dne so poslali zastopniki vrhbosenske nadškofije dr. Jegliču spomenico, v kateri pravijo med drugim: »V času Vašega požrtvovalnega in 7. ljubeznijo prežetega dela v tej vrhbosenski nadškofiji se čutimo zastopniki te nadškofije dolžni, da Vaši Prevzvišenosti na dan, ko Vam je sv. oče podelil ljubljansko škofijo, izrečemo svojo zahvalo za Vaše neprestano delo za blaginjo in srečo našega mučenega in trpečega ljudstva v Basni. Vaša skrb za božji hram, Vaše neutrudno delo in skrb za rešitev duš, ki ste jih lo\ili noč in dan z Gospodovo mrežo za božji prestol kol pravi venator anima-rum. Vaša nežna čustva za otroke božje in reveže, te božje dvorjanike. Vaš pronikavi duh [iri vodstvu uprave te nadškofije in njegovih zavodov. Vaša modrost, ko sle bili svetovalec nadškofa in vrl tovariš ter brat članov kapitlja. vse to ostane z neizbrisnimi črkami zapisano v letopisih le nadškofije. v srcih vse Bosne in v Srcu božjem, tej pravi knjigi življenja. Ob 80 letnici Jegličevega življenja pa sem s prošlom vrhbosinskega kapitlja poslal knezoškofu Jegliču to čestitko v imenu vse vrhbosenske nadškofije: zelo redek jubilej, 80 letnico svojega življenja. Tudi mi od vrhbosanske nadškofije prihajamo, da izkažemo Va/ši Prevzvišenosti svoje najbolj prisrčne čestitke. Vaša Prevzvišenost je polnih 16 let v vzponu moči in življenja, preživela med nami in se žrtvovala za napredek naše nadškofije. Vi ste bili kot prvi vrhbosanski kanonik in pozneje kot prošt in generalni vikar, eden izmed najožjih sodelavcev velikega našega pokojnega nadškofa in Vašega prijatelja dr. Josipa Stadlerja. Vi ste bili ob zibelki naše nadškofije ter ste udarjali, ob svojih največjih osebnih žrtvah, temelje njeni bodoči izgradnji in njenemu procvitu. Še danes so živi sledovi Vaše pogumne iniciative in Vaših apostolskih naporov. Vi ste pri nas sprejeli sv. škofovsko dostojanstvo. Pri nas ste v najlepšem spominu, tako v našem kapitlju, kakor v naših župnijah in tudi pri naših moških in ženskih redovih, prav tako v naših kongregacijah, semeniščih in zavodih. Prav tako ste v najlepšem spominu mnogim starejšim posameznikom, med našo duhovščino in ljudstvom, torej v vsej naši cerkveni organizaciji. In radi tega na6 vrhbosanske duhovnike naravnost obremenjuje apostolov opomin: »Spominjajte se svojih predpostavljenih, ki so Vam pridigali božjo besedo!« (Hebr. 13. 7.) Radi tega pa je naša sveta dolžnost, da se Vaši Prevzvišenosti zahvaljujemo iskreno, toplo in iz srca. In to, Prevzvišeni gosjiod, sedaj v imenu vrhbosenske nadškofije tudi storimo. Prepričani smo, da sleherni duhovnik vrhbosenske nadškofije z nami deli ista čustva in občutke spoštovanja in vdanosti do Vaše Prevzvišene pastirske osebe. Prosimo tudi Boga, naj On 6am Vaši Prevzvišenosti podeli večno plačilo. Naj Vas ohrani živega in zdravega do skrajnih mej človeškega življenja! Naj Vas še dalje obsiplje s svojim božjim blagoslovom in z milostmi v korist Cerkvi in narodu! Da bi nam še dolgo živeli, Prevzvišeni! Ad multos annos sanos et sanetos! Za vrhbosensko svečenstvo: + Ivan, nadbiskup vrhbosenski; msgr. Stjepan Hadrovič, prošt kaptola vrhbosenskega. Na to pismo je jubilant nadškof dr. Jeglič odgovoril. da on ne bo do groba pozabil v molitvi te naše ljubezni in hvaležnosti in da se bo tudi čez grob spominjal preljube mu Bosne, kateri je zelo rad poklonil svoje mlado duhovniško srce. Naj nam to potrdi tudi to pismo, ki ga je pisal misijonar Jeglič iz bosenske diaspore svojemu nadškofu Stadlerju: »Presvetli gospod! Nadaljujem svoje poročilo o položaju katoličanov v Janji, Zvorniku. Srebrenici in Vlasenici. Janja je oddaljena dve uri od Bjeline V tem naselju eo štiri družine. Združili se bodo z Bjelino. V Zvonniku je katoliška cerkev, sedaj je lepo bela in či6ta. V njej je tudi nekaj slik. V malem stolpu je zvon, ki ga je kupil gostilničar Golner z zetom Boszakom. Blagoslovil sem ga 5. julija v prisotnosti vojaških in civilnih oblasti. Bilo je mnogo katoličanov, seveda pa tudi pravoslavnih. Po blagoslovu in pridigi 6o dvignili zvon takoj v stolp ter nam je zvonil za sveto mašo. Za cerkev skrbi kapetan, upravnik vojaške bolnišnice, ki je zgrajena poleg cerkve. Razen uradnikov je v Zvorniku še 18 katoličanov. V Srebrenici živita razen uradnikov samo dve katoliški družini (šest oseb). Dve uri od Srebrenice kopljejo rudo. Sedaj samo fioskušajo in iščejo. Že sedaj je tam nekaj delavcev, po večini katoličanov. V Vlasenici zaenkrat razen petih uradnikov ni nobene katoliške družine. Na poti od Janje do Vlasenice sem izpove, dal okoli 30 oseb. V soboto, 12. julija, sem dospel v Dolnjo Tuzlo, kjer imam dosti dela 6 sestrami usmiljenkami. Dva hlapca in štiri sestre so bolni. Srčna Vam hvala, kar mi pišete o učiteljišču. Na vsak način moramo učiteljišče imeti. Iz učiteljišča bomo dobili učiteljice, ki bodo zmožne poučevati in vzgajati v hrvatskem jeziku. Pripravljen 6em založiti vse svoje sile za sestre, pa tudi če umrein, dokler ne dobimo vsaj enega duhovnika, pa ma-gari dva, ki bi mogla zadostovati za 6estre in zavod. Ko se nam to posreči, potem sem pripravljen odstopiti in delati, kar mi Bog naloži po Vas. V četrtek grem čez Majevico v Brčko in Toliso. Mislim, da bom mogel bivšemu provincialu osebno čestitati k godu. Glede Bjeline sem misill, da bom tukaj osebno govoril s predstojnikom, toda ga ni. Kar pa ste. Presvetli, vprašali radi župnišča, ne bi bilo lahko kupiti kaj vrednega blizu onega kraja, kjer se bo zgradila kapela. Odboru sein naročil, naj pripravijo najprej načrte ter jih pošljejo s proračunom ordinariatu v odobritev. Poljubljam Vaši Presvetlosti sveto desnico ter prstan in ostanem najbolj pokoren — dr. Anton Jeglič, kanonik.« Večni spomin dr. Antonu Bonaventuri Jegliču, ki je hil tako požrtvovalen in neutruden apostol Bosne! Dr. Ivan Šarif. nadškof vrhbosenski. * Nadškof vrhbosenski prevzv. g. dr. Ivan Sarič je spesnil leta 1897 v čast škofu Jegliču sledeči sonet: Živa vatro u ljubari Krista! Svakom hočeš, da zapališ grudi. Volio bi neg' svjetova trista. Da tu ljubav upoznaju ljudi. Rodu vičeš: Vjeran Kristu bodi. Njega ljubi, to je ljubav čista; I nočeš li. da ti mržnja nudi. Nek u tebi ova ljubav hlista! .Hin Rr™ telesa. 29. maji Vaša Prevzvišenost po milosti božje Previdnosti To je tebi sreča i slohoda. To je tebi spas našega roda! I da ti je žica ugodjena, Potvrdjuje i moja Ti Vila. I Kristova Crkvn potvrdila. Kad Te htjede mitrom urešena. Dr. Jeglič o nadškofu dr. Stadlerju Leta 1931 je napisal blagopokojni nadškof dr. Anton Bouaventura Jeglič za isto »Spomenico^ članek pod naslovom »Par črtic o nadškofu Stadlerju«, v katerem pravi: Želite, naj kaj napišem o nepozabnem nadškofu Stadlerju. O njegovi globoki veri, o izrednem zaupanju v božjo Previdnost, o goreči ljubezni do presv. Srca Jezusovega, o navdušenosti do katoliške Cerkve, o plamteči gorečnosti za duše nadškofije vrhbosenske Vam bodo poročali drugi. Jaz naj Vam napišem j>ar značilnih črtic iz njegovega življenja. Bil sem predložen /.a kanonika vrhbosenskega, toda svojega novega nadškofa še nisem poznal. Bil sem semeniški podvodja. Kar na jesen leta 1881 neko nedeljo popoldne potrka na moja sobna vrata. Na moj »notri« stopi v sobo suh, koščen mož in pravi: »Ali ste danes že molili rožni venec?« Odgovorim: »Ne.< On reče: »Moliva ga sedaj skup nol« In res, po sobi hode? sva ga opravila. AvetrijSKa vludn g« je bolela odsiraniti iz Vrhboene. Zadeva je bila zelo resna. Nadškof po- hiti preko Dunaja v Rim. Cesar ga je jako milostno sprejel. V Rimu je bil papežev državni tajnik po-jiolnoiiia hladen do njega in mu je govoril o odstopu. Potrt gre k papežu Piju X. Ve« začuden vidi, kako se mu papež nekako hudomušno smehlja. Koj ga vpraša: »Poznaš li škofa Marčeliča?« Na odgovor »da«, mu papež, grozeč s prstom, šaljivo reče: »Gotovo si ga podkupil, ker te je močno hvalil in pred menoj poveličeval. Nič se ne boj! Do smrti ostaneš vrhbosenski nadškof!« Kako je bil Stadler iznenaden, kar odleglo mu je. S frančiškanskim provincijalom p. Cavarovi-čem sta si radi župnij prišla navzkriž. Nadškof je pohitel v Rim k papežu Leonu XIII., da zadevo uravna. Ko se je vrnil, je, smehljajoč se, prišel nam kanouikom in je pripovedoval: »Kaj se mi je zgodilo? Ko sem prišel v čakalno 6obo kardinala Rampolle, zagledam provincijala p. čavaroviča. Ali sva ee spogledala in presenečena smejala.« — Ob koncu leta 1897 me pokliče pred se. Ko pridem, mi reče: »Pokleknite in molite Očenaš!« Ko izmolim in vetanem, mi pove: »Za Gorico ne morejo v Rimu dobiti naslednika pokojnemu nadškofu Zornu. Sem pa jaz te dni pisal Kardinalu Rampolli, naj v Gorico imenujejo ljubljanskega škofa Misia, v Ljubljano naj pa pošljejo Vas!« In tako se je tudi zgodilo. V Gornjem gradu, 22. XII. 1931. Tit. nadškof Jeglič. Slovanska vzajemnost in naš čas Težnja jx> tesnejšem sodelovanju in zbliianju vseh slovanskih narodov se odraža že v6e od počet-kov našega skupnega kulturnega rojstva v slovanski družini, ki sta ji očetovala naša blagovestnika sv. Ciril in Metod. Onadva sta nas vse Slovane kulturno prebudila in krstila ter tako spojila s Cerkvijo. Z njunima imenoma se začenja zgodovina slednjega slovanskega naroda, ki se sploh bolj ponašajo z — dosedaj zakrito in omalovaževano — kulturno zgodovino v nasprotju e politično zgodovino, s katero se, žal, še danes iz tradicije sem natrpava naša mladina v šolah ... Od njiju pa so skozi tisočletno preteklost kazali na neizmerne vrednote slovanstva in naglašali vseslovanstvo vsi večji in največji narodni vodniki in kliearji, vidci in preroki, ki so vstajali v slovanskih narodih in jim kot nosilci duha kazali pravec. V smeri močne, organično sklenjene slovanske vzajemnosti začrta-vajo ti veliki duhovi 6lovanstva pot in |x>elanstvo posameznim slovanskim narodom kot svoje f>osled-nje. najsvetejše naročilo in oporoko, ki naj jo od-motajo, skrbno hranijo in udejstvijo bodoči rodovi Slovanov. Pri nas so vodniki duha in mojstri besede vse od Vodnikove Ilirije in Prešernovega klica: Največ sveta otrokom sliši Slave, njegove Zdravljice in drugih njegovih verzov, ki kažejo slovansko prepričanje, neprestano — zlasti sredi preteklega stoletja in še v kasnejših desetletjih — izražali iskreno vero v slovanstvo in njegovo veliko poslanstvo v človeški kulturi zapovrstjo vsi naši umetniki besede od Slomška z njegovim krogom in oživljenjem Apostolstva sv. Cirila in Metoda vred, dalje Jenko, Stritar in drugi, dokler se ni mimo vzklikov in taborov ter čitalniških »besed« — kar vse je to idejo slovaske vzajemnosti že kar preveč poplitvilo in razvpilo — začelo z resnejšim delom v tem pravcu na realnejših tleh. Vendar so do zadnjega bili — in v veliki meri še so stiki in spoznanja Jugoslovanov sploh in nas Slovencev posebej z ostalimi slovanskimi narodi malenkostni in slabotni. Ne govorimo tu o tem, ali so ostali slovanski narodi s svoje strani storili dovolj za tesnejše zbli-žanje, marveč je naša dolžnost, da najprej vestno in resno pogledamo nase in pometemo pred svojim pragom; to tudi zato, ker smo morda vprav mi, ki predstavljamo enega najmanjših slovanskih narodov, najbolj poklicani za zbliževalno delo med slovanskimi sorodniki že po naravnem liku svojega naroda. Priznati moramo sicer, da se je — zlasti pri nas - storilo že mnogo v tem pravcu in pokazalo mnogo dobre volje. Saj so naša kulturna društva živahno iskala in gojila zveze s sorodnimi društvi pri Bolgarih, Cehih, Slovakih in Poljakih. Saj so se prirejale že številne slovanske prireditve, kongresi s predavanji, turnejami, organiziralo se je dopisništvo in v zadnjem času tudi študijsko izmenjavanje slovanskih izobražencev na različnih slovanskih univerzitetnih mestih, omogočil se je tudi drugače marsikomu študij v bratski slovanski državi, posnemali smo, kar eino opazili zdravega in dobrega pri ostalih Slovanih, tudi pri nas po možnosti in poročali mnogo o svojih opažanjih. Slovanske države so sklepale med seboj najprisrč-nejše zveze, gospodarske, trgovinske in politične pogodbe, navezovale slike po poslaništvih, kulturnih korporacijah in medsebojnih obiskih. Vse to je nujno potrebno in zelo važno, da se zgrade močni medsebojni kulturni in politični mostovi. Kljub vsem tem dosedanjim prizadevanjem pa dober poznavalec slovanskih narodov in držav še ne more biti zadovoljen, zakaj mnogokaj je treba še storiti in vse, kar smo že uvedli, poglobiti, povečati in pospešiti. Slovanska vzajemnost ni prazna beseda, ampak čaka velikih osebnosti, državnikov in kulturnih tvorcev ter organizatorjev, da jo popularizirajo in ji zadoste z velikimi realnimi potezami. Ta potreba ne izvira morda iz manj pristnega hejslovanstva preteklosti, iz starih, čeprav za nas velepomembnih slavospevov kakega Herderja, niti ne iz okrepljene nacionalne ideje sodobnosti, marveč izvira iz žive zavesti, naše neposredne in pristne narodne in slovanske razživljenosti. Morda je ni bilo dobe v zgodovini, ko bi vse razmere in okoliščine same bolj silile Slovane, da se med seboj spoznajo, zbližajo in zvežejo v eno močno kulturno in tudi politično silo Evrope kot zahteva Slovenskim Ianlom v vednost Čemšenik, 16. julija. »Jutro« in »Domovina« 6ta objavila dopis z nadpisom: »Žrtev celjskega tabora«, v katerem dopisnik neresnično opisuje, kako se je udeležila neka skupina nezrelih fantičev \z občine Zagorje celjskega tabora Skupina da je od nekih gospodov dobila na roke več kovačev. Med potjo se je zgodila nesreča. Ponesrečil se je 16-letni Škrabar Jože iz Razlak, ki je skočil iz vlaka. Da se loči resnica od laži, izjavljamo spodaj podpisani prizadeti udeleženci celjskega tabora sledeče: Udeležili smo se tabora kot člani Prosvetnega društva iz Čemšenika, iz zavednosti in na lastne stroške. Med potjo domov se je žal zgodila nesreča, katere ni zakrivil podpiedsednik vodja skupine, ker spodaj podpisani ponesrečenec izjavlja, da v vlaku proti postaji Zagorje ni spal, pač se je nekoliko zakasnil ter je medtem, ko so drugi izstopili, vlak že odhajal. Na postaji Sava je izstopil in se vrnil z izletniškim vlakom. Ko je vlak vozil proti Zagorju, se je pripravil, da izstopi, čakal pripravljen pri vratih, na katere se je nekoliko naslonil. Vrata so se v tem hipu odprla in on je omahnil ter obležal nezavesten ob progi. Radi bi vedeli, kje je Jutrov dopisnik dobil neresnično informacijo, da smo bili podkupljeni. Zanimalo bi nas tudi, kdo dela iz nesreče poleg »Jutrovega« dopisnika politično žrtev. Ostale nasvete naj »Jutro« in »Domovina« hranita za svojo nadobudno mladino. Mi smo hvaležni, da nesreča ni bila večja m da j* ponesrečeni že zdrav med nami. — Škrabar Jože (ponesrečenec), Grakelj Franc (vodja skupine), Ludviko Jože. Lavrin Fran, Pole Ludvik — Bog živil to naš čas. Nastavki so že tu, volje ne manjka že marsikje, manjka nam le še večjega medsebojnega spoznanja, ki bo samo vodilo do čimprejšnjega tesnega zbližanja. Nikdar bi se namreč Slovani, pa naj so to Cehoslovaki, Poljaki, Bolgari ali Jugoslovani, pred zgodovinsko odgovornostjo ne mogli opravičiti, če bi v tem pravcu kaj zamudili, če bi ne mogli strniti močnega slovanskega kroga, ki hi s svojo veljavnostjo lahko postal odločilen v 'evropski kulturi in politiki. To so 6tvari, ki si jih v imenu resnice ne moremo in ne smemo več prikrivati, saj nas sili k temu spoznanju položaj 6lovanstva v naši dobi. Iz duhovnih in kulturnih pogledov se zdi, da smo prav mi Slovani, ki se v zgodovini še ni6mo izpostavili in izživeli, danes v prvi vrsti poklicani, da izvršimo s svojo prvotno bolj krščansko in člove-čansko naravo svoje veliko poslanstvo. Razna sodobna pereča družbena, narodna in etična in tudi verska vprašanja pričakujejo baš od nas Slovanov kot kulturnih posrednikov, med vzhodom in zapa-dom zadovoljive in boljše rešitve v prid vsemu človeštvu. Slovansko mesijanstvo se bo uresničilo, kakor hitro bomo vsi Slovani o njem trdno pre-pričani. V to pa je treba še mnogo medsebojnega j poglobljenega študija slovanskih razmer in učenja I slovanskih jezikov po naših srednjih šolah pri mladini, ki ima nalogo, da izvede slovansko vzajemnost do realnejše in popolnejše oblike, kakor to terja naš čas. V torek 6e bo pričel — že drugič — v Ljubljani kongres slovanskih kat. izobražencev, že šesti po redu teh kongresov, oslonjenih na cirilmetodijsko idejo, ki hočejo biti močni duhovni tečaji za medsebojno spoznavanje in proučevanje kulturnih razmer in nalog, ki zadevajo v tej dobi slovanski kultu mi krog. Dosedanja zgodovina tega gibanja že izpričuje mnogotere sadove, ki nam dajejo upanje, da napredujemo v delu za realizacijo slovanske vzajemnosti. Naj bi i ta ljubljanski korgres storil korak dalje v tem našem najsvetejšem prizadevanju! Etbin Boje. Jubilej ugledne trgovke Tiho, neopaženo je utonil v družinski, otroški ljubezni in udano-sti javnosti nepoznan in neoznanjen 35 letni jubilejni dan trgovskega udejstvovanja gospe Irme Stupice, lastnice veletrgovine z že-leznino v Ljubljani in lepega posestva na Viru. Pred 35 leti sc je predstavila mlada, komaj šolskim klopem odrasla gospdč. Irma Ažman, rojena Ljubljančanka, trgovcu 7. železnino, sedaj že blagojx>koj-nemu Francetu Stupici, in postala prva in edina pisarniška moč takrat komaj 10 let starega podjetja. S 6vojo zvestobo, modrim nastojx>m in delavno roko si je osvojila srce svojega mladega šefa, ki jo je kmalu popeljal pred oltar. Težke so bile borbe, ki jih je bojeval mladi, podjetni slovenski trgovec Franc Stupica in včasih se je že zdelo, da bo zaman vsa njegova delavnost in vztrajnost. Se hujše je bilo, ko se je začelo mlado podjetje razvijati in rasti. Kaj mu je v tem boju pomenila sa je bila videti kakor preteč oblak poln bliska in groma. Vedno više se umika, kakor da nas je spoznala in hoče odgrniti zakriti obraz Lovčen a. Zrak je hladen in j>odvihniti si moram ovratnik suknje. Morja no vidim več, niti vijugastih zaceljenih obronkov na hrbtih nižjega gorovja. Megla je stopila na tisto ceste. Tudi sonce nam je zastrla. Morda jo hotela, da smo sami v tem svečanem kraju. Poslednji ovinek — serpentina — in 004 m nad morjem smo. Na desni se dviga vrh Lovčena. Se 865 m jo do vrha. A tja no moremo. Avtomobil nima ceslc, peš pa nismo pripravljeni. Svojo kojireno — meglo je Lovčena vrh odložil in se nam pokazal v vsem svojem veličanstvu in bil, kakor bi nas pozdravljal. Kakor bi ukazal, se je nad soncem razdolila megla« oblak in njegov vrhunec, visok 1750 m nad morjem, nas je f>ozdravljal v sončnem blesku. Malo niže vrha spi v kapelici vladika Peter IL, pesnik »Gorskega venca«. Vrnil se je slavnostno in zmagoslavno na svoje prejšnje mesto, da gleda združen v eno državo brate od Dravo in Save, Drine in Vardarja. V krvave dni je moral bežati. Tam pod vrhom izvira studenec, v iiaterem je Ivan Crnejevič-»Barbarossa; črnogorski — pojil svojega konja in še danes v jami pod Ivangradom, kakor kralj Matjaž, spi in Čaka ure, da prenehajo letati srake, in se zbudi. To bo, ko bodo vsi Slovani složni. Še dolgo bosta spala jnt.nka: Ivan Crnejevid in kralj Matjaž... (I v a n V n k.) Lepote naše zemlje Grad Soteska ob Krki. Biser morja — Dalmacije: Kotor. Pred nami se je razgrnil, kakor bi nam klical: »Pozdravljeni, ki prihajate. Glejte, ves sem vaš, vstopite!« Majhno mesto — mislil sem, da je večje — a zato je biser. Bogato zgodovinskih stavb, trdnjav. Od vrha se v vijugasti črti vije obzidje stare trdnjave San Giovanni, pozidana na 260 m visoki skali, ki kraljuje čez mesto in kjer stoluje posadka. Mesto šteje nekaj nad 6000 prebivalcev, če mi ni lagal »ciceron«, ki sem ga v naglici našel. Vse mesto je obzidano z debelim obzidjem okojiov in je pravi tip nekdanje, srednjeveške trdnjave. V petnajstem in šestnajstem 6toletju je mnogo trpelo od potresov. Troje vrat vodi v mesto. Ulice nimajo imen, ulice so trgi, čeprav eo ozke kakor v Ljub-ljani Židovska ulica. Mnogo je preživel Kotor. Videl je Turke, Benečane, Napoleona. Rusi so ga {»omagali osvojiti in glej, tudi danes so Rusi —-emigranti v Kotoru. Zanimiva je cerkev sv. Tri-fona, ki stoji na stolnem trgu. Potisnjena je nekoliko k pečini Peštingrada, ki se dviga nad mestom. Sezidana je bila okrog 800 od Andreja de Sarazesijskega. kamor je prepeljal ostanke svetega Trifona. Od leta 1123 naprej je katedrala in stolna škofijska cerkev, ter ima pol romanski, pol šino. Vedno više... vedno više... sem in tja in vsakikrat, ko se na ovinku zaokrene, smo že više in takih ovinkov 6em naštel dva in dvajset. Pot je krasna, pravi umotvor tehnike. Krasota, romantična divjina se odpira pred nami iz teh višin. Kakor da plavamo v aeioplanu, se nam zdi, ko gledamo doli na morje. Globoko preko zobovja skal gleda oko v globini morje... Vrmač gleda in trdnjave na hrbtih manjših gora. Rastlinstva ni, razen da tu in tam kuka grmič ali listič izpod kamenja. Slika se menja od minute do minute. Avtomobil pleza neprestano više, neumorno, kljubovalno kakor plezalec s cepinom. l)uh je svoboden, jasen v teh višinah. Južno tam doli nas pozdravija zelena ravnina, rodovitno polje kotorsko, Zupa imenovano. V soncu 6e svetlikajo vasice, kakor drobne pike. Tam preko pa je kameno morje. Krivošija in mogočni Orjen kipi v nebo. Pod nami na levo pa je globina in tam, kjer je dno globine — je majhna mlakuža — morje, zaliv kotorski. In pika, za peščico velika, to je Kotor in pristanišče. Tam ob morju, kot ob mlakuži, se vije bel trak, kakor bel rob na zelenkasti obleki. To jo cesta, ki se vije oh rivieri... Pred menoj so slikovite gole skale Peštingrada, ki je visok 1079 m. Za Njegusev grob na Lovčena. Po Krki golnič plava... ima Krka postavljenih v svoji strugi. Jez je gladek, brez vsake ojiore, in voda, ki je že majhna radi suše, se v leteči ploskvi poganja preko njega. Mi pa sedimo v čolnih, se držimo za vejo vrbe, ki raste v vodi pod jezom, in premišljujemo. Dobrodušni Žagar se nam smeje, a kmalu prinese od nekod lestev in jo prisloni ob jez. »Tako, zdaj pa kar splezajte semkaj. Od kod pa? Sta vaša čolna? Čudno, da ee v tej majhni škatli ne prevrnete? Se vam izplača voziti tako daleč? Ne bi bilo bolje, če bi šli peš ali pa e kolesom po cesti?« Mož sprašuje in mi mu odgovarjamo na kopo vprašanj. Drug drugemu se čudimo. In ko zve, da bomo tudi čolna potegnili nad jez, zmaje z glavo. »Ni vredno, vam povem, da ni vredno voziti naprej. Voda je ponekod plitva in zabredli boste v reso. Rajši ostanite v Soteski.« »Gremo vendar malo pogledat in če ne bo šlo, se pa vrnemo.« »In se boste, pa še kmalu l< Spet sedimo v čolnih. Mimo nas beže drevesa. Sonce se dviga vedno više in dopoldanski hlad se izgublja. Krka postaja svetlozelena. Vodno dno je pokrito z velikimi množinami alg. Nekoč je baje bilo tega zelenja zelo malo, ker so vse sproti pojedli znameniti krški raki. Zdaj jih ni več. Račja kuga jih je vzela. Krka se počasi zoži, na obeh straneh se strmo dviga breg, porasel z gozdom. Iz gozda udarja hlad in duh po trohnobi. Vse le mirno in spočito. Ob bregu raste med ločjem povodna perunika, močvirska preslica se prepleta med rogozom. In kalužnice, vodne lilije in ciklaaie £0 skalah, ki strmo padajo v vodo. Po Krki zeleni navzgor in navzdol Odložila sva vesli. Voda se zaganja ob čoln in naju hitro odnaša po strugi. »No vidiš, kaj sem ti rekel? Niti enkrat ti ni treba mahniti z veslom. Kar samo gre! « Sinejeva se drug drugemu in gledava v cesto nad bregom, po kateri drvi avto s prižganimi lučmi. »Vidiš, luč bi morala imeti, pa bi lahko veslala vso noč,« mi pravi in kaže z roko na avto. »Gotovo, samo luči nama manjka,« mu pritrjujem in se oziram po drugem čolnu. Ni ga videti. »Pusti! Spodaj pri jezu ga počakava. « Pa ga ni bilo treba čakati pri jezu. »Galeba« zanaša po curku. Naenkrat močan udarec ob nizko, z mahom preraščeno skalo. Čoln se nagne, voda pritisne ob stranico in midva se znajdeva v nepričakovani kopeli. Vesla in sedeža nama odnese voda, preden se dodobra zaveva. Prisloniva čoln ob skalo in sedaj še podiva za srajcami, hlačami, čev-lu, škatlami in drugo ropotijo, ki jo hoče ugrabiti Krka. Vražje brezdelje! Ob tem lovu za našo mo- Danes nam ni za bele ceste. Dva čolna sta pripeta ob bregu Krke in čakata. Prav za prav čolnička, saj sta dolga le štiri metre in široka toliko, da se človek udobno usede vanja. Čakata in mirna gladina vode nas vabi. Veslamo proti toku, toda površina je skoraj negibna. Kot bi velik ribnik ležal pred nami. Le po majhnih penah in listih, ki plavajo na vodi, vidimo, da se reka počasi premika. Za nami vzhaja 60nce. vedno bolj se odmika od nagubane črte Gorjancev in leze v morsko nebo. Ob bregu rasto gabri, hrasti in lipe, vmes vrbje in ločje. Na desni se svetijo zidanice na Stražkem hribu. Kot bi raztresel pest srebrnikov po rebri. In nad vinogradi zeleni gabrova in hrastova hosta. Končno sta oba čolna pristala ob gornjem koncu jezu. Izstopili smo in ju prenesli nad jez. In spet drsimo po temnozeleni gladini. V globini se sveti pesek, čolna se premikata med gostim vodnim zelenjem. Vodomec, ta lepi svetlomodri ptič, je prh-nil iz grmovja in preletel reko. Iz ločja se je dvignila divja raca. Zdaj leti skozi zrak in daleč pred nami težko pade v vodo. Potem je zopet vse mirno. Le pojemajoči ropot voza, udarci vesel in šumenje trsja, skozi katerega gre jutranji veter. • Ne bom opisoval soteškega gradu. Toliko je že bilo napisanega o dolenjskih gradovih po našem časopisju! Rad bi vam zaklical: »Pridite, ne bo vam žal!« • Pristali smo s čolnoma pod betonskim sote-škim jezom in sedaj ugibljeino, kako bi ju spravili čezenj. Mislim, da je jez Auerspergove žage v Soteski najmodernejša zapreka med vsemi, kar jih Suho seno diši do nas. zrak nad polji se je že razgrel in sedaj nemirno migota. Vsa pokrajina je tako polna sončne svetlobe. • V cerkvi na hribu je zazvonilo poldne. Izstopili smo iz čolnov, kajti voda je postala plitva. Samo jx> eni tretjini struge teče močan tok, ki pa je čolna kmalu obrnil in zanesel navzdol. Še kakih sto metrov in obstali smo f>od naravnim jezom v Podgozdu. Vse polno je majhnih teras in voda poskakuje po njih kot jx> stopnicah. V strugi je namreč sam lapor in voda ni imela dosti truda, da sa je ustvarila te majhne 6lapove. • Spet smo veslali in prenašali čolna čez nizke slapove. Zdaj smo na Dvoru. Raztegnjena vas mežika v pofioldanski vročini. Krka se popolnoma stisne med skalna bregova, ki ju veže nov betonski most. Više gori so lepi, veliki slapovi. Kot po terasah teče voda, pada navzdol in se v soncu razbija na tisoče in tisoče svetečih se kapelj. Prederoča je voda, preveč je slapov, da bi mogli s čolnoma čez nje. Morali bi ju po suhem prenesti v mirnejšo vodo nad slapovi in brzicami. Pa tega ne bomo storili. Do Dvora smo se namenili in sedaj smo na cilju. Privezali smo čolna in odšli v vas. Ob vodi samevajo zapuščene fužine kneza Auersperga. Že od leta 1891 ne delajo. Zdaj se vse polagoma niši. Stojimo za vasjo in gledamo proti zapadu. V megleni daljavi 6e sveti velika skupina hiš z dvo-stolpno cerkvijo na nizkem hribcu. Tam stoji na meji Suhe Krajine slikoviti trg Žužemberk s starim gradom Turjačanov. Mika nas, da bi šli tja, da bi se sredi razpadajočih grajskih zidov potopili v preteklost in obudili v sebi s[x>mine na vse lejje in žalostne čase naših prednikov. Ampak zdaj ni časa za to. Dolga je pot nazaj, Krka nas vabi in sonce se je že močno nagnilo proti zapadu. Soteska je za nami. Onega Žagarja, ki nam je pravil, da se bomo čez pol ure vrnili, ni več. Zato pa je bila še vedno pri6tavljena lestev, po kateri smo spustili čolna pod jez. Sonce je že izginilo in po hribih so se žc razfiotegnile dolge 6ence. Krka je potemnela, po grmovju se spreletavajo zadnje ptice. Dan prehaja v mrak. Kmetje napajajo po go-vejakih živino in po cerkvah zvoni avemarijo. Nad Strmolami se mirna gladina spet nekoliko razburi. Krka najprej pospeši tek, potem se rahlo naguba, nato jiostanejo gube vedno večje, dokler voda v močnem zagonu ne drvi čez plitvo strugo. Drugi čoln je ostal zadaj, midva z Mirkom pa krmariva svojega »Galeba «po deroči vodi. Dna reke že ne razločiva več, samo po mirnejšem ali hitrejšem teku vode in po razpenjenih brzicah ugibava, kod je boljša pot. Spretno se izogibava majhnih skal, ki so samo za dober prst pod vodo. »Na desno! Kam voziš?« vpije Mirko nad mano. »Glej samo, da prideva v oni curek! Potem naju bo voda sama nesla navzdol.« Veslava proti curku. Voda šumi in ee drobi ob kamnih, ki mole nad gladino. Spretno se ogneva večji skali in zavoziva v močan curek. jObrni čoln, da boš gledal proti bregu! Tako bo šlo hitreje. Zdaj miruj!« ukazuje Mirko. bizantinski slog, kakor simbol, da sta se tu srečali dve kulturi. Čez portal z atrija je v dolgem loku galerija. {Notranjost ima tri ladje. Nad glavnim oltarjem je krasen marmornat baldahin. bogato pozlačen in kronan z bizantinskim carskim orlom. Tabernakelj je iz »korintske kovine« ter okrašen s številnimi reliefi. Ko sem stopil iz katedrale, mi reče Zdravko: »Avtobusi čakajo.« Težak oblak je visel nad Lovčenom in zavijal njegovo glavo v svoj plašč, kakor bi jo hotel skriti pred tujci. »To ni razveseljivo,« sem rekel in pokazal na vrb. Nikdo ni odgovoril. Menda so ni zdelo nikomur potrebno, da bi odgovoril. Meni pa se je zde! tisti oblak, kakor da je jx>doben oblaku na Sinaj-ski gori, ko je govoril Jehova med gromom in bliskom. Sedli smo v avto. Na vrh Lovčena hočemo, da vidimo Kotor, morje, Črnogoro, okolico s tega velikana, kjer spi pesnik »Gorskega venca«, vladika Peter Petrovič Njeguš. Motor oživi. Tiho brni, kakor pripravljajo so na beg v goro. V tisti oblak tam na vrhu. Zgane ee, zdrči. Kakor da je v dolini, drči, urno, brez obotavljanja, prezirajoč mogočno vi- Zgodovinski Turjak Grad Turjak. Vsak kraj ima nekaj zgodovinskega za seboj, tako imamo mi svoj — Turjak, ki ima ie posebno zanimivo preteklost. V gradu je mala kapelica, kjer je poučeval svojo vero Primož Trubar, ki se je rodil leta 1508 v Raiici pri Turjaku, — a zdaj služi ta kapelica za grajsko klet Nad to kapelico je mala sobica, kjer je bil zazidan Jurij Dalmatin, iz grajske ječe je bii prepeljan na levo stran gradu, kjer je tudi umrl. Na levi strani gradu je vzidana kamnita slika Turjaške Rozamunde kot spomin nanjo, katero so Turki odpeljali v letu 1728. V posebni skrinjici sta shranjeni glavi Turjačanov Hervarda in Friderika Višnjegorca, ki sta padla v bitki s Turki leta 1575. V bližini so razvaline starega gradu, med katerimi je bila pripravljena velika grmada za Primoža Trubarja in Jurija Dalmatina, ki ju je bil fraščak obsodil na smrt, ker sta v Škocijanu in urjaku učila luteransko vero. Obiskovalcem gradu se nudi lep sprehod naokoli ter si morejo tudi odpočiti v mali, a prijetni turjaški vasici, kjer je gostilnica »Pri Prajerju«. Na god sv. Ahacija je »Slovenec« objavil kratek dopis s sliko cerkvice sv. Ahacija na gori pri Turjaku, v katerem je sporočil, da bo cerkveno žegnanje kakor vsako leto. Na gori z zgodovinsko cerkvico izza turških časov so stari Turjačani praznovali spomin slavne zmage krščanskega orožja v bitki s Turki pri Siskn leta 1598. Razveseljivo je, da je letos omenjeni dan, t. j. 27. junija, prišlo več sto izletnikov na ljubko goro sv. Ahacija k sveti maši, med katero so pokali topiči. Pod cerkveno lipo so bili vinotoči, da so se izletniki malo okrepčali, česar že ni bilo 30 lel. Ves okraj je bii pono-sen na zgodovino gore sv. Ahacija. (Anton Pritokelj.) MLADI SLOVENEC Bodi zdrava, domovina .. . Tamkaj pod poljem... Tamkaj pod poljem dviga ee griček: bieerček v kroni naše doline. Nanj imam jaz najlepše spomine — kakor na rodno gnezdeče ptiček, Z materjo vedno tja sva hodili, ko ob večerih ave so peli farni zvonovi; a sabo 6va vzeli rože, da znamenje 6va okrasili, ki na pobočju grička samuje. Zunaj zelen brsljin ga ovija, v njem je prelepa lurška Marija: našo vasico zlega varuje. In za kapelo raslejo breze — vresje rdeče krog se razcvita. Bora visoka znametiie krasila; viteza mrka na kraju te »teze. Neki večer 6va zraven knpele tiho obstali, zrli v doline: M6e obsijane od mesečine v dolu so sanjale hišice bele. Svet je objela mehka tišina. Mati me je za roko prijela, rahlo beseda ji je vzdrhtela, ko mi je rekla: »Glej — domovina! Vtisni v spomin si hribe zelene, vas in dolino! Kadar izvabi svet te na tuje — o, ne pozabi tihe kapele, grička in — mene!« Snoči, ko nisem mogla zaspati, mislila sem na tiste sprehode: kdo zdaj okrasil znamenje bode? Vedno spominjam nanj se, o mati! Marija Brenčič, Podlipa pri Vrhniki. Kalio bi mogel... Kako, kako bi mogel se tega sramovati, da je rodila nje slovenska mati? , Kako, kako bi mogel svoj jezik v prah teptali in žemljice slovenske nevreden sin postati? Ponosno in veselo zavedam vedno 6e, da žemljica slovenska mi domovina je! Francka Mrak, Circiče pri Kranju. Naša domovina Mi slovenske smo krvi, v srcih plamen nam gori za slovensko domovino, drago, ljubljeno, edino. Naša domovina je lepa in bogata — v dušah naših naj blesti kot svetinja zlata! Ivana Zidanek, učenka V. rezr., Ljubljana. Žemljica naša slovenska Kdor ima srce, zna za dom solzi, za slovenske domovine raj. Zanjo hrepeni, k njej le hrep>eni, njo, le njo bo ljubil vekomaj. (Blaž Potočnik.) Lepa je ta naša slovenska zemlja, polna naraV-nih krasot, polna zanimivih običajev, navad in dobrih ljudi. Ko jo v mladosti pravi Sllovenec spozna, jo vzljubi in postane mu svetinja, za katero živi in jo varuje kot dragocen zaklad. V tujini mu spomin nanjo gori kot večna luč. • Poromaj k eni izmed naših ljubkih gorjanskih cerkva, ki so jih naši predniki jx>sadili visoko pod nebol Tedaj boš imel svojo domovino pred seboj kot na dlani. Z očmi, žejnimi lepote, jo pozdravi in pobožaj! Poglej vasice, raztresene križem po dolini, vse od zlatega sonca ožarjene. Bele so in tihe, kakor bi v toplem soncu dremale. Sredi med njimi čepe cerkvice, vse 6krite v zelenju, le zvonike vidiš z okroglimi linicami. Okrog vasic, okrog raztresenih domov so nabrani kozolci. Polni so že zlate pše- nice. Visoko nad šumečimi gozdovi žde cerkvice, mežikajo v svet kot beli golobčki in te prijazno po zdravljajo, popotnika. V tihem večeru, ko dolino ovije mrak, prisluhni njihovi pesmi — pesmi drobnih zvonov. Tedaj spoznaš vso lepoto in poezijo teh starodavnih cerkvic. Spoznaš, zakaj 6o naši dedje gradili cerkvice po gorah: da 6o stoletja in stoletja branili sebe, vero in domovino. Zakopali so se v to našo zemljo kakor korenine hrastov. Noben vihar jih ni porušil, noben vihar jih ne bo! Pozimi je v slovenskih hišah toplo in veselo. Ded in babica sedita ob peči in pripovedujeta pravljice, kakršnih zlepa ne najdeš v današnjih knjigah. Žemljica počiva, v mrzlem luninem soju lesketajo ledeni kristali. >t Takšna je naša domovina. Skozi vse leto je polna lepote. Bodi pozdravljena, zemlja slovenska! Vinko Mirt, Ljubljana. Po nevihti Proti poldnevu sta prišli na travnik onkraj kamnoloma dve dekleti in pričeli preobračati seno, da bi se bolje sušilo. V soncu so se svetile njune bele naglavne rute. Drugega dne je bilo prav tako vroče kakor prejšnji dan. Kmalu popoldne so se pričeli zbirati na zapadu črni oblaki. Počasi so prodirali dalje in od časa do časa zakrili sonce. Fantiči so planili pokonci, pritrdili šotorsko platno čvrsto v zemljo in izgrebli jame, po katerih naj bi se voda odtekala. Tedaj so zaslišali drdranje koles po kolovozu. Onkraj kamnoloma se je ustavil lojterski voz, v katerega sta bila viprežena dva vola. Ob vozu je krevsal star možakar, stric Jernač. Z voza so skočila dekleta in hitro pričela grabiti seno na kup. Starec pa je natikal seno na vile in ga metal na voz. Neko dekle je splezalo na voz in tlačilo seno. Nebo se je zmerom bolj temnilo. Delo pa kar ni hotelo izpod rok. še mnogo sena je bilo raztresenega po travniku. Oblaki so se kopričili. Cvrčanje je utihnilo. Sonce se je skrilo. Fantiči so sedeli ob pjotoku in opazovali ljudi na sosedovem travniku. Janez se jo zamišljeno poigraval s prsti in nekaj tuhtal. Nenadoma sc je obrnil k tovarišem in rekel: >Veste kaj, sicer nas starec res ni lepo sprejel, amjiak to nič ne de. Pomagati mu pa le moramo!« >Ta je pa lepa! Da bi mu za njegovo zmerjanje nazadnje še pomagali!« se je nevoljno oglasil fan-tii, ki se je leno pretegoval po travi. »Da te ni sram!« se je razjezil Janez. »Po tvojem naj bi ml lenarili in gledali v zrak medtem, ko so ubogi kmet muči, da bi spravil svoj pridelek pod streho. Celo leto 60 trudi in p>eha, nazadnje pa naj mu ena sama nevihta vse uipe uniči. Hej, lenuhi, pokonci! Pomagajmo, da se seno ne pokvari in segnije.« Dečki si tega niso dali dvakrat reči. Skočili so na noge in zdrveli počez čez travnik k lojterskemu vozu. Dekle na vozu jih je začudeno pogledalo. Starec pa se zanje še zmenil ni. »Imate še kaj grabelj?« je vprašal Janez. Starec ni odgovoril, dekle na vozu pa je potegnilo izpod sena troje grabelj in še ene vile navrh. Vile je vzel Janez, grablje pa jo razdelil med svojo četo. Drejče jc poganjal vole, trije so delali redi, drugi so r. rokami grabili seno na kupe. Na eni strani je metal seno na voz Jernač, na drugi pa Janez. Vse jo šlo hitreje izpod rok. Pričele so padati prve debele kaplje. Samo še majhen košček travnika je bilo treba pospraviti in kmalu je bilo tudi to delo dokončano. Seno je bilo na vozu. »Prinesita šotorsko platno, ki leži v enem izmed šotorov!« jc naročil Janez dvema fantičema, ki nista imela nobenega dela več. Brž sta stekla ponj in sta ga kmalu tudi prinesla. Z združenimi močmi so pokrili seno s plat- STRlCKOV KOTIČEK «W|IIIIIIIIIM»»IIWI««MIIMM«MIMMIM«IIMIMIIIIIIIMIMH»imiM»HIHII»M»IIIWIIMe Dragi sfriček! — Dovoli, striček, da 6e tudi midve oglasiva, čeprav naju še prav nič ne poznaš. Vsako nedeljo |>reoereva Tvoj kotiček, ki nama ie zelo všeč. Večkrat sva Ti že mislili pisati, a šele danes sva zbrali toliko poguma, da Ti piševa. V nedeljo, 16. t.*m. bo pri nas na Mirni otvoritev in blagoslovitev novega prosvetnega doma. Dolgo 6tno čakali, a zdaj je dograjen, škoda, da Te ni bilo zraven, ko smo pokrivali 6trelio. Bi bil vsaj videl, koliko nas je bilo. ki smo podajati opeko. Zraven pa smo prepevali, da je bilo veselje. Ob priliki otvoritve doma priredi pevski zbor »Mirna« koncert. Prepeval ne bo komadov, pač pa krasne narodne p>esmi. Prav p»rijazno Te vabiva, pridi poslušat naše dolenjske pevce, obenem p>a si oglej naš novi dom! Ce prideš, Ti pripravimo v dvorani skromen prostorček; upava, da boš z njim zadovoljen. Prepričani sva, da 6e od te slovesnosti vrneš ginjen domov. Prosiva Te, nikar ne vrzi najinega prvega pisemca v koš. Ce ga sprejmeš v kotiček, Ti bova vdrugič še kaj zanimivega pisali. Prav prisrčno Te pozdravljala — Marija in Brigita Gregorič, učenki ? razr. na Mirni, Dolenjsko. Dragi prijateljici! — Vajinega pisemca se je držala takšna grozanska smola, da ga je šele čez poldrugo lelo steknilo moje pero prav na dnu globoke torbe. Pozabljeno in zapuščeno je ležalo tam, pretakalo bridke solze in bi mu od ljute žalosti nazadnje prav gotovo počilo 6rce, da se ga ni usmililo moje ljudomilo p>ero ter ga rešilo iz samotne ječe. Varno ga je položilo v kotiček — in je pisemce tedaj lako gromko zavriskalo: ujuh!, da je moje pero od strahu padlo vznak in napravilo debelo packo. To packo je vrli gospod stavec pri priči zra-diral iz kotička — vsa čast mu in hvala lepa, kajti bi si sicer vesoljni svet bogve kaj mislil o meni! Novi prosvetni dom ste medtem že zdavnaj slovesno odprli in blagoslovili, škoda, škeda, da me ni bilo zraven! Ze zaradi vaših vrlih pevcev, ki ne pojo »komadov«, kakor nekateri drugi, nego pojo prekrasne naše slovenske pesmi, mi je žal, da sem zamudil redko priliko. Ce bi bil čarodej, bi ustavil čas in ga za poldrugo leto pomaknil nazaj kot kazalec na uri — in bi tako še ob pvravem času prisopihal na vašo svečanost. Ker p>a čarodej nisem in ne bom, mi nc preostane drugega, kakor da si obrišem debelo solzo z lic in z otožnim glasom zadeklamiram predse: Minuta izgubljena ne vrne se nobena ... Bomo pa ob kakšni drugi priložnosti pvišli skupaj, če nam bo sreča naklonjena. Lepo pozdravljeni obe! — Kotičkov striček. nom in vse skupaj prevezali z vrvjo. Nič niso govorili. Vsak je pomagal, kjer jc bilo Se kaj treba. Ulila se je ploha. Starec je bil do kože premočen in z njegovega klobuka je lil studenec. Rekel pa ni nič. Obrnil je voz in odgnal vole po kolovozu proti vasi. Fantiči so še nekaj časa gledali za njim, čeprav so bili mokri kot miši. Kmalu jim jo izginil v gozdu. »Hitro v šotore!« je zaklical Janez. »Mar bi se šli raje kopat v potok, ko smo že tako in tako mokri!« je npkdo predlagal. Smejali so so in sc poskrili pod šotori. Proti večeru se je nevihta polegla. Fantiči so pomolili glave iz šotorov. Kakšen svež /.rak jim je zavel nasproti I Ozrli so se proti jotoku in videli, da je hudo narastel in da je ponekod prestopil celo bregove. Tedaj so videli, da se nekdo približuje njihovima šolorima. Bil je stari Jernač. Obstal je ne daleč od tantičev in, kakor bi nadaljeval svoje misli, brundal predse: >ln kaj sem še hotel reči? Tisto s travnikom in šotori nisem mislil lako hudo...« Pomolčal je in stopil še par korakov naprej: >Imate menda prav, res niso vsi potepi — potepi in ne bi smel vseh metati v en koš.« Prestopal se je nekaj časa z ene noge na drugo, potem jim pa kar naravnost povedal: -■Prav za prav sem vam prišel povedat, da lahko pridete v nedeljo k meni na kosilo, če vam je všeč.« Seveda jim je bilo všeč. To je starca spravilo v takšno dobro voljo, da jim je še prijazneje rekel: »Če vam je bolj pri roki, lahko prenesete tudi svoje šotore na moj travnik!« In tako se je tudi zgodilo. (Konec.) rm v v • lasctca (Legenda.) Ko je Bog ustvaril svet, je pobarval tudi ptiče. Barv je imel brez števila in delo mu je šlo hitro izpod rok. Pozabil pa je na neko ptico, ki je skromno slala ob strani. Ker ni imel več barv. je obrisal ob njeno perje čopiče. Ta ptica je bila lišček. Mar veste, zakaj ima 06el dolga ušesa? Ko je Bog osla izgnal s prvima človekoma iz raja. je osel pozabil, kako mu je bilo ime. Trikrat se jc vrnil, da bi ga slišal. Pri tem je tako napenjal in iztezal ušesa, da so 6e mu preveč raztegnila. Ob 6tvarjenju 6veta je bila kaznovana tudi čebelica. Zakaj? Če 6e je približal kdo 6atovju, da bi pokušal med, ga je pičila. Gospod jo je poklical k sebi in ji rekel: »Dovolil 6em ti, da pridobivaš najslajše od vsega, kar je ustvarjeno, ti pa 6i sebična in vsakogar pičiš. Nikomur ne dovoliš, da bi pokusil tvoj plod. Ce boš še koga pičila, bos morala umreti.« In re6! Kadar čebela koga piči, mora umreti. • Torej, Gospod je ob stvarienju sveta barval ptiče in vsaki dal 6voje ime. Neki sitfobarvr.i ptici je dal ime taščica. / Ptička se je temu čudila: zakaj ji je Bog dal lako lepo ime? Imenovati bi jf$ moral prav za prav 6ivka. / . Dolgo je letala po novo >fctvarjefiem svetu, nazadnje pa se je le ojunačila in zletela k Bogu. Ptička je mislila, da ji bo Bog rekel: »Oh. »aj res! Pozabil sem ti pobarvati prša z rdečo barvo. Pridi, da ti popravim storjeno krivico.« V resnici na se ie GosDod samo nasmehnil in ji rekel: »Dal sem ti lepo ime. Zdaj pa si ga moraš sama zaslužiti!« Ptička je zaskrbljena zletela z Gospodove roke. Premišljevala je, kako bi zaslužila rdečo barvo, ki ji je bila tako všeč. Ali naj si splete gnezdo med trnjem? Veter zanaša liste rdečih rož in morda se bo kakšen zapletel v njene peroti. Morebiti bi ji tak list podaril svojo rdečo barvo? Poteklo je neznansko mnogo let, taščica pa je bila še zmerom siva in nič drugega kakor siva. Ne sledu rdeče barve nikjer! Stara taščica je bridko tožila svojim mladičem: »Vse smo napravile, kar se je dalo, loda še vedno smo sive...« Beseda ji je zastala v grlu. Po dolini se je vila dolga vrsta ljudi. Spredaj so jezdili voiščaki na ponosnih konjih, za njimi so korakali ljudje s konji v rokah, zadaj pa so se ,rle objokane žene. Med ljudmi so bili tudi krvnrki z žeblji in kladivi, veliki duhovni z dolgimi bradami in resni sodniki. Vsi eo mahali z rokami, preklinjali, vreščali, kričali, tulili... Mladiči v gnezdu 60 bili začudeni. Hoteli so vedeti, kaj se godi. Toda starka jim ni dovolila pogledati iz gnezda. »Mirujte!« jim je ukazala. »Stisnite 6C skupaj in molčite!« Čemu tako kričijo? Kdo joka? Kdo gre mimo?« so spraševali starko radovedni mladiči. Starka je bila hudo prestrašena in jim je od govarjala samo v pretrganih stavkih: »Voiščaki gredo mimo... Konjeniki jim slede... Krvniki... Veliki duhovni...« Njen glas jc zmerom bolj trepetal od strahu. Nenadoma je straka plahutnila s krili, skočila v gnezdo, razkrilila pieroti in mladičem prestrašeno kriknila: »Nc. ne, nc! Nočem, da bi to videli! Tri zlo-čincc peljejo, da jih razpno na križ. To je strašno!« Mladiči so izfegovali vratove, toda starka jih jc tako dobro zakrila s svojimi krili, da niso videli prav ničesar. Slišal se je udarec kladiva, divji krik množice in obupen jok... Taščica jc z grozo gledala, kaj sc godi. Ptičke imajo majhno in nežno srce. tudi taščico je ganilo trpljenje ljudi, razpetih na križu. Posebno eden se ji jc smilil... Taščica je vzdilinila: »Moj Bog! Mar ni zadosti, da so jih razpeli na križ, zdaj so še enemu izmed njih zabili trnjevo krono na glavo! Zakaj nisem tako močna kakor moj brat orel? Z mogočnim kljunom bi mu izruvala žeblje iz njegovih rok in nog in krvavo krono iz glave. Z enim samim zamahom svojih kril bi raz-gnala njegove mučitelie... Sicer sem res slabotna in majhna, vseeno poletim tja, da olajšam gorrje in bolečine onemu, ki ima trnjevo krono na glavi!« Taščica je res zletela tja. toda ni se upala približati Človeku. Začela je obkrožati njegovo glavo. Krogi so bili zmerom manjši in ožji. Nazadnje se je ptica opogumila in sedla Odrešeniku na glavo, s trnjem kronano. S kljunčkom je hrabro izvlekla velik trn, ki se je zelo globoko zaril v glavo Križa nega. Ta hip je iz rane pritekla kaplja krvi in po rdečila perje taščice na prsih. Ko se je ptička vrnila nazaj v gnezdo, so mladiči zažgoleli na ves glas: »Mali, poglej cvetni lisli niso bolj rdeči, kakor je pierie na tvojih prsih.« »To ie kaplja krvi s čela onega nesrečneža,« je odgovori la starka. »Izginila bo. ko se okopljem v potoku.« Ptička je zlelela k poloku. Toda glejle čudo! Cejvrav se je še tako spirala v potoku, rdeče barve ni mogla izprati s svojih prs Ko so mladiči dorastli, so njihova prsa tudi bila rdeča. In tako ie ostalo do danes! (Po Selmi Lagerlofovj.) MLADA NJIVA t Vladi k i dr. A. B. Jegliča Vtisnil znamenje si božjih nam vojščakov: nihče se izgubil ni iz vrst junakov! Kakor hrast v viharni noči" nii stojimo — hrabro proti temnim silam se borimo. Ko nam je tako potrebna srečna tvoja zdaj beseda — kam odšel si v uri boja? Saj si z nami! Ti varuješ sile mlade, da nevihta jih ne vrže ined prepade. • Vere vase nam vihar iz sre ne izruje! Vemo: duh tvoj veliki nad nami čuje! Marija Brenčii Podlipa pri Vrhniki, i Iz mojih otroških let 17. V drugem razreda Tako sem izdelaj prvi razred. Počitnice so minile in približala se je prva ura drugega razreda. Imeli smo drugo gospodično učiteljico. V drugem razredu se mi je zdelo bolj lepo kot v prvem. Nekoč sem bi pri Iepopisju raztresen in 6em napravil v zvezek veliko packo. Gospodična učiteljica je na koncu ure pregledala zvezke in rekla: »Vsi, ki ste napravili packe v zvezku, boste jutri po! ure zaprti!« Jaz sem postal rdeč kot kuhan rak. Drugega dne nisem hotel iti v šolo. Tožil sem, da me boli glava. Mama pa je takoj vedela, da v šoli nekaj ne more biti v redu. Zapodila me je s silo v šolo in poslala sestro za menoj. Sestra je vprašala gospodično učiteljico in je tako izvedela v«e. Gosjiodična učiteljica mi je nato kazen odpustila. Na koncu leta sem razred vseeno izdelal z odličnim uspehom. Spet sem nesel spričevalo k teti Nežki v Ljubljano pokazat. Podarila mi je 6p>et kovača. Jaz sem ga hitro spravil v žep in rekel: »Oh, teta, saj ni treba!« Kovača pa sem v žepu čvrsto stiska! in ga za vse na svetu ne bi dal nazaj. 18. Kako bi me kmalu ubilo » Nekoč sva šla z očetom na Rožnik. Blizu cerkve sva zagledala električno žico, ki je ležala nekaj metrov od poti na tleh. Blizu je ležala posekana smreka. Vse je kazalo, da je neki kmet posekal smreko, smreka pa je treščila na žico in jo pretrgala. Jaz in oče sva šla mimo. Vprašal 6em ga, zakaj leži žica na tleh, on pa mi je odgovoril: »Ne dotikaj se žice, če ne veš. ali je tok v njej ali ne!« Jaz ga nisem ubogal. Oče je šel dalje, jaz pa sem ostal zadaj. Radovednost mi ni dala miru. Prijel sem za žico in prestrašeno zakričal. Tok je bil res v njej. Oče se je obrnil. Držal sem žico in ie nisem mogel izpustiti. Tok me je tresel in grabil, jaz pa se mtulil, tulil... Oče je poskušal na vse načine, da bi me rešil električne žice. Pa je bil ves njegov trud zaman. Postajal 6em modrikast. Nazadnje sem zbral ves svoj pogum, se zagnal z vsem telesom nazaj in se otresel žice. Padel sem nekaj metrov nazaj in treščil z glavo ob tla. Oče me je ves pretrašen pobral. Ko sem sp>et prišel k 6ebi, 6em očetu obljubil, da se ne bom nikoli več dotaknil žice, če ne bom vedel, ali je tok v njej ali ne. Konec. Albin Valentin, dijak, Ljubljana -Vič. Kako pravimo in kako bi bilo v resnici „V razrednico ga je dal...4* Če je kakšen učenec prav zanikrn in poreden, ga učitelj ali profesor zapiše v razrednico. Tedaj pravijo sošolci: »V razrednico ga jo dal!« Kako čudno bi bilo ,če bi učitelj koga v resnici s kožo in kostmi vred dal v razrednico, nam kaže slika, ki jo je narisal Franc Burja, dijak II. razr. gimnazije v št. Vidu. „Na vlah je stopil../4 Oče je rekel svojemu sinu: »Stopil boni na vlak. ostani priden!« Kako bi bilo, če bi kdo v resnic stopil na vlak, namesto v vlak, nam kaže slika, ki jo je narisal Frane Burja, dijak II. razr. gimnazije v št. Vidu. BOGATAŠA Dva bogataša se pomenkujeta. Prvi bogataš pravi: »Ko sem jaz začel služiti, nisem imel v žepu prebite pare.« ■»7, menoj je bilo pa še huje.« reče drugi bogataš. »Ko sem jaz začel služiti, nisem imel niti žena!« © R V Ž / JV A Moj dom — moje vse doma, ki ljubijo svoj dom iu jih veseli, da si stanovanje domače uredijo Bivanje v domačem etano vanju je nekaj lepega, čut za domačnost jc odlična dobrina življenja, kjer se razvijajo in 6pajajo duševne in čustvene sile. Veselje do bivanja v stanovanju je izvor umetnosti za stanovanjsko opremo. Človek, ki more o svojem 6tanovanju reči: »Ta svet je moj 6vet, veselim se ga, moj je, kakor 6em jaz njegov,« tak človek razume življenje in ve, kakšnega pomena je dom. Vsak človek si more po svoje urediti lep dom; za to ni treba, da imaš bogatijo, treba je le, da i maš odprte oči in smi6el za lepoto. Ce si tega zmožen, potem najdeš tudi sredstva, bodi skromna bodi bogatejša, da imaš lepo stanovanje, lepo v tem pomenu, da je domače in srčno toplo. Vprav naše mizarstvo je tako razvilo, da dobimo poceni pohištvo, ki je zaeno lepo in domače. — Slika ti pokaže omaro, ki vsebuje ploščo za pisanje in prostor za knjige, vse v enem kosu pohištva. — Pohištvo ne sme biti zadeva mode. Nemogoče je, da bi od leta do leta imeli drugačne vrete pohištva. Sai lepi na pohištvu tudi naša ljubezen do domačnosti in sleherni domek je lep, če ga ljubimo. Pisani zastori in prevleke To poletje so zavese in pohištveno blago jako pisanih vzorcev, kakor vidiš na sliki. Tu so leteči, beli ptiči v blagu, ali šopki, ali otroci, drevesa, pokrajina, jezdeci itd. Poletne obleke iz platna in vezenine Letos se oblačimo v platnene bluze, obleke in krila i vezeninami. Reči moramo, da se to hladno blago prav lepo ujema s pisanimi vzorci. Tu vidiš nekaj najnovejših modelov. Bluza je svetlomodra s cveticami milih, radostnih barv. Preprosta obleka iz belega platna jc okrašena s temno-modrimi cvetkami. Rutica za vratom in pas sta iz temnomodrega platna. — Druga obleka je sivka6to bela z ozkimi, črnimi črtami v kvadratih. Samo jopica je vezena. V slehernem drugem kva- NAJNOVEJŠE MODNE TKANINE Gwr<>^ I J MANUFAKTURA I dratu je lepa cvetka s temnozelcnimi lističi. (Tudi otroške oblekce so lepe t vezeninami.) Vezenina na žepih Jako 6voj6ko je. če v rdečo, zeleno ali belo klobučevmo uvezemo z zlatom ali s srebrom razne okraske (ali črke itd.) in jih našijemo na žepke na obleki. Vrtnice Naberimo si — kakor so včasih imeli navado — lističe lemnordečih vrtnic, ki več let ohranijo svoj vonj. če jih potresemo na papir in jih tako dolgo sušimo, da so trdi ko pergament. Nato jih premešamo z navadno, morsko kuhinjsko soljo, jih damo v kozarec in zapremo. Kako je bilo včasih Meseca maja 1817 je pogorela Stara Loka, 23. maja 1822 so pogoreli Železniki, Črešnjice in na Studencu, tri leta kasneje pa je pogorelo v Šiški 60—70 hiš. Sredi oktobra leta 1822 je topel južni veter nenadoma raztajal ledenike in olajal snežinke. 'Brez vsakega deževja so reke silno naraščale iu je zlasti Drava napravila mnogo škode. Meseca septembra 1821 je pogorel Št. An draž, še ne deset let kasneje pa Velikovec. — Dne 1. oktobra 1827 jc začelo goreti v Ljubnem, pogorela je cerkev in 22 hiš Naslednjega poletja so pogorele Pirniče. Jeseni 1832 so jc vnelo v Kranju v mlinu pri mostu, kjer je bilo potem upenelienih 27 hiš; takoj za tem je bilo v Spod njih' Dunlah 13 pogorclcev. Zlasti obilo požarov je bilo leta 1831 gorelo je v Mengšu, Postojni in v šiški. pogorele so Toplico ln Vače nad Litijo. Krompirjeva pošlelo in zelenjava To je angleško navodilo, ki bo pa tudi nam všeč. Takole narediš: Skuhaš krompir, ga olupiš in razrežeš na rezine. Pripraviš lončeno kožico in jo dobro namažeš z mastjo. Kožico obložiš s krompirjem tako, da je pokrito dno in obod. Pripraviš različno zelenjavo (zelje, fižol, korenje, ohrovt, gobe), ki jo dušiš v ma6ti. pomešaš z dvema žvrkljaniina jajcema, obliješ s smetano in vse streseš v kožico, ki je obložena s krompirjem. Zelenjava mora biti popolnoma skrita v krompirju. tudi vrhnjo plast tvorijo krompirjeve rezine. Vse potresemo z drobtinami in damo na vrh še malo masti ali presnega masla. Damo v pečico. kjer naj se vse duši četrt ure. Preden damo na mizo, potresemo še s sirom. Ločitev zakonov v Angliji Pravkar razpravljajo v Angliji o novi postavi za ločitve zakonov. Odkar so se Angleži ločili od rim.-kat. Cerkve pa do leta 1857 se je mogel kak zakon ločili le 6 potrdilom parlamenta. To obravnavanje je bilo jako drago in ločitev je stala tudi več ko 200.000 din. (Pri nas tudi ni dosti cenejše, saj se pravdanje vleče, dokler odvetnika upata, da bo moči pri obeh strankah še kaj zaslužiti.) Tako je bilo v 150—200 letih v Angliji samo 230 ločitev zakona. Od leta 1857 pa je bilo ločitev vedno več. v poslednjih letih po 4000 do 5000 na leto Izmed ločenih žena se je v Angliji |x>ročilo v drugič 60 od sto, od moških pa 75 od slo. Približno tako bo ludi po drugih evropskih državah. Zdi se, da so za ločitev zakona najnevarnejša leta ined 5. in 10. letom zakona, posebno pa med 7. in 8. letom. Med 15. in 20. letom zakona sc jih jako malo loči. pač pa po 20., tedaj na število ločitev izredno poskoči. — Moški in ženske vsakršne starosti vlagajo tožbe za ločitev, od manj ko 20 letnih pa do več ko 80-letnih. Največkrat se primeri, da sc ločijo zakonci od 20. do 43. leta svoje slarosti. Glede na poklic se loči največ ljudi. I(i so »brez poklica«, dalje umetniki, igralci in trgovski potniki. — Spočetka je bila v Angliji ločitev takoj pravomočna; 1. 1860 jc bila določena doba treh mesecev po izreku sodbe do pravomočnosti; kasneje so to dobo podaljšali na šesl mcsecev Ce bodo pa v Angliji sprejeli novi zakon o ločitvah, potem se bo pa brez dvoma ločilo še 5000 parov na leto več ko doslej I Potem ne bo nazadovanja rojstev če bodo povsod tako ravnali kakor jc te dni sklenil občinski svet v Innsbrucku. Sklenili so. da bodo družine z več otroki plačevale manjše zneske za vodarino in druge pristojbine, za elektriko in plin, in sicer polovico manj! Prav tako bodo imele take družine znižane vstopnice za kopališča in polovično vožnjo po tramvaju. Dalje je sklenil občinski svet. da bo V6e službe oddajai le očetom z več otroki in sinovom in hčeram iz družin z več otroki. Po uradih in drugih javnih napravah morajo priti vedno prve na vrsto matere, ki imajo več otrok, ker ne utegnejo čakati po pisarnah. Zupan iz Inn6brucka bo kot zastopnik mesta povabil vsako leto matere z več otroki na kak izlet in na kosilo k sebi; dalje bo župan za botra vsakemu šestemu otroku in vsako leto za birmanskega botra desetih otrok iz družin z več otroki. Kadarkoli bo v gledališču kaka mladinska predstava, bo dobilo 100 otrok iz družin z več otroki proste vstopnice. Mesto Innsbruck bo imelo v svoji knjigi na slovov posebej označene družine s številnimi otroki, da jih bo moči nadzirati in da ne bo kdo 6leparil z novimi odredbami. Leteča pomoč za matere Angleški zdravstveni minister sir Kingsley Wood je da! pobudo da naj bi vse deželne oblasti imele na razpolago »letalsko brodovje« zdravnic in strežnic, ki bi prihajalo na pomoč materam v slučajih težkih jrorodov, ko bi bilo nevarno mater prepeljati na kliniko ali v bolnišnico. Ta misel je jx) vsej Angliji vzbudila veliko pozornost in v ministrstvo prihaja z vseh strani polno vprašanj, kako bi =e dalo to urediti. — V Lanarkshiru imajo že od leta 1033 »letečo pomoč« za jjoiodiiice. la sestoji iz dveh zdravnikov in dveh strežnic s po-fiolno kirurško opremo. V sleherni hiši morejo po rodnioo operirati 6 temi pripomočki. Tudi »dajalca krvi« ima letalo s 6eboj. če je bolezen take vrste, da je treba kri obnoviti. Letalo je pripravljeno za vožnje na daljave do 60km in je treba nani čakati največ 1 uro 15 minut podnevi in 2 uri ponoči. Službo vodi okrajna bolnišnica. V Nevvcastlcu je pa že od 1. 1020 taka fiomoč ustanovljena Tu je za podlago »Ženska klinika princese Mary«, odkoder prihaja pomoč na 60—100 km daleč po grofijah Durliam in Northumberland. Zdravnik, ki je pri porodnici, sporoči kliniki, da naj prileti jwmoč Letalo pripelje s seboj vse. kar ie treba pri porodnici. Navadno ostane j>otem tudi kaka strežnica pri bolnici, da oskrbuje dojenčka. Že večkrat so te »leleče jx>moči« rešile v Angliji življenje materam in otrokom. — Kje smo še mi! Drobnarije in malenkosti v gospodinjstvu Sleherna gospodinja naj si zdaj pa zdaj izbere kak dan, ki ga bo uporabila za same malenkosti, ko bo opravila same drobnarije, ki sicer z njimi odlaša ir. dneva v dan. Najbolje je, da začneš kar e svojo obleko. AH nima spodnja obleka samo ene naramnice in je še ta le na dveh nitkah? Tam ni elastike, ondi nI gumbov, spet ni kje ves rob prišit ali jc nastala kaka majhna luitnjica. Dalje pogledaš: V kopalnici ne moreš več obesiti brisalke; milo za umivanje rok se jc razdrobilo. Na brisačo prišij zanko, milo daj v vrečico in jo zašij, pa je spet dobro za umivanje. Zastori kažejo drobne luknjice; medene palice na stopnišču niso dobro pritrjene. Vogal lino-leja v otroški sobi venomer štrli kvišku. Vogal pribij ali prilepi na lepenko, ali pa ga odreži. Mogoče jo jiretrgana vrvica pri zastorih? Brž po lestev In jo sešij. Zanka za obešanje metle jo pretrgana in metla mora stati na tleh in se vsa potlači. Treba je smetišnico malo potolči s kladivom, ker je vsa zverižena. Dati moraš nov papir za muhe, očistiti okvire slik; vaza iz stekla je motna, prtiček pod njo je že dolgo umazan Pepelnike je treba kdaj temeljito izmiti in usvetiti. In tako dalje, veliko je teh drobnarij, ki jih opravimo na ta dan. Oreš iz sobe v sobo. pogledaš navzgor, navzdol, naprej, nazaj in na desno in levo. In šivaš in zabijaš žeblje, lepiš in pereš in pleskaš in si zvečer do smrti utrujena. Vendar ti ni bilo žc dolgo tako dobro v duši ko la večer In noben dan ti ne nudi takega zadovoljstva in moralnega zadoščenja ko dan službe v malenkostih. Mož in žena 6e pričkata zaradi nove obleke. Žena vsa obupana vzklikne: »Tone, kar pozabil si, kaj si m j doi/ani« »In ti si pozabila, kaj 6em dolžan tvoji šivilji!« *e brini Tone. Da ne gre voda čez banjo, vtakneš cev v izliv banjo in >oda ne more ti>o ko do vrh« cevi. Malinovec — mallnov sok Lepe, zrele maline zmečkamo s čisto kuhalnico ali z rokami v porcelanasti skledi ali v snažni glinasti posodi in jih denemo v shrambo ali v klet. Pokriti jih moramo z redko tkanino, da ne pridejo do njih muhe. V shrambi jih pustimo 2—3 dni, da bi je dobro izkvasile in vsak dan jih enkrat premešamo. Cez tri dni pretlačimo maline v stroju (dobimo ga v želez, trgovinah) ali jih tudi lahko pretlačimo skozi čisto platno. Potem sok skuhamo. Najboljši je emajliran bel lonec, čist, po|x>lnonia brez duha. Na vsak liter soka denemo 30dkg sladkorne sipe. Ko se sladkor v soku raztopi, denemo lonec na štedilnik (ogenj mora biti zelo miren) ter ga pustimo poldrugo uro j>očasi vreti in večkrat z malinovcem zamešamo. Pri kuhanju moramo posnemati pene. Ohlajeni sok nalivamo ,v čiste, prekuhane steklenice ter jih takoj zamašimo s preku-hanimi, novimi zamaški Malinovec hranimo v temnem, mrzlem jirostoru, v kleti. Tako skuhan malinovec drži skozi leta in se nc pokvari. Zajtrk na izletu I^hko košaro, ki jo vzamemo ua take i/lete s seboj, naj|>rej obdaš znotraj z listi 6olate ali rabarbare. Potem jx> na|x>lniš z jestvinami iu |>o-krijes vse sjiet z debelo plastjo zelenih listov, da ostanejo jedila dalj časa sveža. Kaj naj bi vzeli s 6eboj? Predvsem: sadje! Pa paradižnike, kumarice, gnjat, mrzlo pečenko, suhe 6live. V steklenicah termos vzameš s seboj grah, fižol itd. Po-sodje dobiš v trgovini s papirjem, saj so krožniki, kozarci in slično za na izlete vsi iz papirja. Nadevane paprike Sest lepili, zelenih paprik operemo, odrežeino jim pokrovček, odstranimo viso notranjščino in jih denemo za pol ure v mrzlo vodo. Z mesenim strojem zmeljemo četrt kilograma prašičevega mesa. dodamo sesekljano čebulo, popra, peteršilja, dva 6troka strtega česna, jajce, soli in lOdkg surovega riža, vse dobro zmešamo, ter nadevamo s tem papriko in na vsako denemo jx>krovček. Na to jih dušimo v kožici, dodamo žlico masti in jih dušimo počasi eno uro. Nato jih potem oblijemo z omako. — Omaka: 3—4 zrele, rdeče paradižnike kuhamo v četrt litra vode, zmečkamo jih, dodamo sesekljano čebulo, ščepec popra, 3 kocke sladkorja, pol žličke soli in jih kuhamo 20 minut. Dodamo belo pre-žganje iz žlice masti in 2 žlic moke ter pustimo omako jiočasi pol ure vreti. Nadevane paprike denemo v globoko skledo, omako precedimo ter oblijemo z njo papriko, jo 6erviramo gorko in obložimo z novim, maslenim krompirjem. — Solata. Na počitnicah: iNo, kako se vam zdi lo vre- me?< — »Ni vredno, da bi si usla hladil U — »In kako je z gospo 6oprogo?« — »Isto!« »Ali «c v tem hotelu dobro spi?« »Izvrstno! Ob devetih dopoldne m bilo ^e nobene sobarice na spregled, ko sem zvonili« Naš i zdravnik J. Š. — Lj. Za srčno živčnost so vam lekarniška zdravila predraga? Marsikateremu bolniku vaše vrste sem predpisal lekarniško zdravilo z izrecnim naročilom, naj si ga kupi, a ne jemlje, iz-vzemši kakšen izreden primer. Nasvetoval sem pač vsem in vsakemu splošno utrjevanje, urejeno življenje in za Časa srčne nagajivosti obkladke s ki-sovo vodo. Tako je večini mojih srčnoživčnib bolnikov — pametnim vsem — minila potreba po zdravilih in izginila srčna nagajivost, ker ni več vzbujala odziva. Če pa mislite, da ne morete shajati brez zdravila, namakajte si na 2 dl (petino litra) vinskega cveta 20 g zdrobljenih špajnovih koreninic in 20 g metovega listja osem dni na soncu z vsakdanjim premešanjem, potem ocedite in hranite izvleček v dobro zamašenih stekleničicab. Ko se «am zdi srčno stanje neznosno, po dnevu vsekakor strpite, vzemite zvečer po 20—25 kapljic na vodi ali skladkorju. Ta zaloga vam bo zadoščala za tri leta, če se poprej zmodrite, za celo življenje. Isti. Zoper krčne šile poznam nekaj lekarniških sredstev, domačih nič. Skrbite za redno in izdatno iztrebljanje, varujte ee mirne stoje ali mirnega sedenja; če so krčne žile velike in nadležne, dajte si jih izrezati ali izsušiti. J. Č. — N. Hmeljeva moka (prav za prav žleze) vsebuje neko smolnato snov, ki se že od nekdaj rabi kot uspavalno in pomirjevalno sredstvo pri raznih živčnih boleznih, prav posebno pri vnetjih in razdraženosti sečnih in spolnih priprav. Obnese se tudi pri krčeviti čišči in prepogostih nočnih izlivih. Kot vzetek zadošča ščepec tega prahu (M— 1 g), ki naj se použije sam ali pa s špajkovim ali kamiličnim čajem. Zavrelica ali tudi izvleček iz hmeljevih 6toržev je v rabi kot krepilo za želodec. Perišče hmeljevih storžev devajo v zglavje ljudem, ki slabo ali nemirno spe. V vse te namene je divje rastoči hmelj prav tako dober kakor umetno gojeni po hmeljnikih. A. P. — M. Ozebel uhelj vas skrbi že zdaj? Povsem pravilno, zdaj je čas! Stare ozebline začeti zdraviti v pozni jeseni ali zimi, je očitna zguba, tembolj ozebline na uhijih, kjer se okvarjena koža tako nerada popravlja. Opustite umivanje uhljev z vodo in milom, snažite si jih z oljem in vinskim cvetom, vsak drugi ali tretji večer si devajte nanje obkladke s pravim vinskim kisom, čez dan jih imejte pokrite e kakšno nevidno mažo ali neopaznim praškom (najbolje kožnopoltnim smukcem). S takim previdnim varčevanjem se menda posreči, da spravite uhelj »do pameti« pred zimo. A. G. — S. Štiriletna pljučna bolezen z votlino se vam je po izrezu reber toliko popravila, da vam je v mirovanju kar dobro, le hoja navzgor vas močno sopi in delo hudo utruja. V skrbeh ste, kako boste mogli živeti, ker niste več za delo? Za zdaj hvalite Boga, da je blagoslovil prizadevanje zdravnikov, ki se jim je posrečilo omejiti in zadušiti nevaren požar v vas. Bržkone 6te še mlad človek, mlad človek pa doseže vse, kar po pameti hoče. Za težko delo, kakor je kmetsko ali drvarsko ali ogljarsko, ni6te ne zdaj ne v doglednem času. Lotite se kakšnega drugega dela, ki se da izvrševati v vašem gorskem kraju. Z doma pa nikar ne! V vaši domovini je čuda dosti prvovrstnega lesa, ki se da obdelovati za najrazličnejše potrebe, kuhinjske in jedilne, za hišno opremo in nakit. Posebno vam priporočam, da se izurite v rezljarstvu ali rezbaretvu, ki je nekoč cvetelo v vaših krajih. Potrebno j>a je, da se smotrno utrjujete z vodo in zrakom (spite samo z odprtim oknom), sončite 6e prav oprezno, začenši s pet minutami in ne dalje ko eno uro na dan. Prav polagoma se urite v hoji, s hojo in delom 6e nikdar ne upehajte, dihajte stalno samo z zaprtimi usti, ko bi vam trebalo odpreti usta, opočasnite korak ali opravilo. Hranite se izdatno, držite se mlečnih jedi in izdelkov. V dveh ali treh letih boste že lahko vriskali. J. S. — P. Komarjev hočete ubraniti svojega dojenca? Obešanje pelina ali rmana ali vinske rute ali druge močno dišeče rastline v otrokovi bližini je povsem nezanesljivo in otroku morda nevarno ravnanje, ker take vonjave povzročajo sitnosti časih celo odraslim ljudem. Kajenje s tobakom ali drugimi dišečimi praški v spalnicah je za otroka prav tako neprimerno. Tudi mazanje obraza in glavice z raznovrstnimi mažami proti komarjevemu pika-nju ni neoporečno. Ne ostaja drugo kakor prastaro in zanesljivo sredstvo: gosta mrežica na oknih ali čez otrokovo posteljico razpeta daje zadostno varstvo! Ista. Borovnice kar najbolje shranjevati naj vas naučim? Ne maram se spuščati v tekmo s pisateljicami kuharskih knjig ali voditeljicami kuharskih šol in tečajev, ker kot zdravnik smatram vse tiste načine shranjevanja za dobre, zdi se mi pa sušenje že zavoljo enostavnosti kar najbolj priporočljivo. Uporabnost suhih borovnic zoper zaprtje 6e zdi meni zelo dvomna, jaz jih priporočam pri driskah in grižab. U. N. — J. Golšo pri mladem dekletu, ki je že rabila maže in razna zdravila brezuspešno, naj zdravim jaz na daleč? Opustite, kar se da sol in omejite pitje vode na najmanjšo mero. Če to ne zaleže in povzroča golša kakšne resne motnje ali dela znatno nakazo, potem pa — pod nož! J. K. — V. Čebelje pike vam svetujem zoper zastarelo skrnino (kronični revmatizem v sklepih). Nastavite si na najbolj okvarjeni sklep tri čebele, da vas pičijo, čez teden dni ali dalje, ko so se popolnoma porazgubili nasledki prvih pikov, napravite si na drugem mestu šest pikov, potem devet, dvanajst in petnajst. Če se vam po pikih pojavijo kakršnekoli težave (6labo6ti, srčno utripanje, bruhanje, omotica ali dr.), opustite nadaljno poskušanje s čebeljim strupom, ki ni za vsakega primeren. Ko ne morete v toplice, napravite 6i enkrat ali dvakrat na teden kopel z zavrelico smrekovih vršičkov. Opustite za tri mesece vsako živalsko hrano razen mleka. Zoper otrdevanje sklepov je najbolje sredstvo — gibanje navzlic bolečinam in hreščanju v njih. M. M. — K. Zoper enostranski glavobol (migreno) hočete domačih zdravil, lekarniških imate že dovolj? Priporočajo 6e čaji krčnice (hypericum perforatum), vinske rute (ruta graveolena) — previdno! — sivke (lavendola officinalis), mete (men-tha piperita) mateme dušice (thymus vulgaria) in melise (melissa officinalis). Nekateri si otirajo boleče čelo in sence z izvlečki omenjenih rastlin ali drugimi dišečimi mažami ali cveti, drugi si devajo obloge s čebulovimi luskami, zopet drugi njuhajo močne dišečine. Homeopati imajo precej sredstev zoper razne vrste enostranskega glavobola (desna ali leva stran, bleda ali rdeča koža, dnevni ali nočni čas, itd.) in se hvalijo z uspehi, ki jih priznavajo celo mnogi »pravoverni« zdravniki. Izmed teh sredstev sta dve, ki se dasta napraviti doma. Homeopatska »sirova kava« je zmes vinskocvet-nega izvlečka in zavrelice sirove zmlete kave. Vi si stolčite sirovo kavo v prah, zamešajte z desetkratno množino mlečnega sladkorja in uživajte v potrebi po en ščepec. Drugo pa je vinskocvetni izvleček medene detelje ali rabozela (melilotus officinalis), ki je menda učinkovit tudi kot čaj. Katero izmed vseh teh domačih pripomočkov vam priporočam? Vsako in nobeno. Če se vam ljubi, preskušajte jih po vrsti in držite se tistega, ki se prilega vam. Sicer pa vas opozarjam na današnji odgovor 0 »rčni živčnosti. M. K. — Lj. Kopanje vam de slabo? Nič čudnega ,če se hodite kopat brž po kosilu! Dvema gospodoma se ne da dobro služiti hkrati. Kako naj telo dobro opravlja dvoje različnih del, prebavlja-nje, ki je veliko notranje delo in uravnavanje tCK plote v mrzli vodi in povrh še mišični napor pri plavanju? Kopat se in plavat hodite pred obedom ali pa več ko tri ure po obedu, ko je želodec že opravil svoje delo! Samo tako kopanje je pametno, koristno in prijetno! Pravni nasveti Prevzem dolga in poroštvo. J. K. Mata kmetica je prevzela in dala vknjižiti na svoje posestvo precejšnjo vsoto dolga svoje prve hčerke-obrtnice, menda zato, ker je mati zaščitena, hčerka pa ne. Druga hčerka se boji, da ne bi bila zato na dediščini prikrajšana. AH je mogoče vknjižbo razveljaviti in preprečiti zaščito dolga, ki je obrtniški in ne kmetski dolg? Ali more druga hčerka zahtevati doto, dokler mati živi, ker drugače nima dosti pričakovati? — Hčerka-obrtnica ni postala zaščitena, če je mati-kmetica prevzela njen dolg ali pa vsaj poroštvo. Zato bodo vsak čas hitro prijeli hčerko. Mati je pa zaščitena le tedaj (ako je kmetica seveda), če je prevzela dolg ali poroštvo pred 20. aprilom 1932. Če je samo porok, se njena obveznost smatra za njen dolg šele tedaj, kadar mora obveznost izpolniti. — Če je vknjižba fingirana, bi jo mogli izpodbijati le materini upniki, v kolikor bi bila izvršena v njihovo škodo. Druga hčerka pa še ni ujmik in za časa materinega življenja ne more zahtevati dediščine. Doto pa hčerke lahko zahtevajo, kadar se može. Ženina zaščita. I. S. Po čl. 2., odst. 4, uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov sc omožena žena, ki živi skupaj s svojim možem, smatra za kmeta, če osebno izpolnjuje pogoje, ki jih predpisuje ta uredba za kmeta in Če izvirajo njuni skupni dohodki pretežno iz kmetijstva. To je dovolj jasno povedano. Ce so bili tedaj, ko se je žena zadolžila, ženini in moževi skupni dohodki večji iz obrti, kakor iz kmetijstva, žena ni zaščitena, čeprav je ona kmetska posestnica, mož pa obrtnik. Izgnha steze. I. S. Po sosedovem zemljišču je peljala steza. Sosed je prostor, kjer je tekla steza, ogradil in tako izrinil stezo na vaše sosedno zemljišče. Steza je že čez tri leta zaprta. Vi želite, da se ste«i zopet spravi nazaj na sosedov svet, vendar tega sosed ne pusti in vam svetuje, da še vi stezo zaprite. — Ker skozi tri lela, ko je bila steza zaprta, upravičenci niso tožili in prisilili soseda, da stezo odpre, ter ta čas niso hodili po tej stezi, so pravico služnosti hoje izgubili in sosedovo zemljišče je postalo prosto. Seveda pa s tem še niso pridobila služnostne pravice hoje na vašem zemljišču in jim vi vsak čas s tožbo lahko preprečite hojo, če ne odnehajo zlepa. Skrajšani rok. B. V. Če od prvih štirih sinov ni nobeden odslužil polnega vojaškega roka, nikakor ni mogoče misliti, da hi peti sin na prošnjo mogel dobiti skrajšan rok. Ko dijaki dovrše iiiiiiiiiiHiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiii ODREŽITE ................................... gTifmis J odgovarja samo na vprašanja, ka-| terim je priložen tale odrezek. I »Slovenec", 17. julija 1937 šolo in odslužijo svoj kadrovski rok, 6e štejejo tudi oni med rodbinske člane, če niso oddeljeni iz družine v zakonskem roku in na zakonit način. Njih služba v kadru vpliva na odrejanje roka naslednjim družinskim članom tako, da se šteje devetmesečni rok za skrajšanega, štirinajslmesečni rok pa za polnega. Zavrnjena prošnja ta skrajšan rok. F. P. Z. Če je bila prošnja za skrajšan rok zavrnjena, bi se bili lahko pritožili na pristojnega poveljnika divizijske oblasti. Ker niste povedali, iz kakšnih razlogov je bila prošnja zavrnjena, ne moremo presoditi, če je bila zavrnitev upravičeua. Vojaško-pilotska šola. G. B. Obrnite so na poveljstvo vojnega okrožja. Zaščita upokojenca. M. I. Po pokojnem možu prejemate malo pokojnino in imate tudi posestvo. Vprašate, če vam pripada kmetska zaščita. — Zaščita vam pripada, če izpolnjujete pogoje po uredbi o likvidaciji kmetskib dolgov, t. j., če vam je kmetijstvo glavni poklic, če obdelujete posestvo sami ali s člani svoje rodbine, po potrebi pa tudi z najeto delovno močjo in Če izvirajo vaši obdavčeni dohodki pretežno iz kmetijstva. Pritožba zoper sklep reklamacijskega odbora. D. R. Zoper sklep reklamacijskega odbora in odločbo pristojnega višjega davčnega oblastva se sme vložiti tožba po določbah zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih. Rok za vlaganje tožbe znaša 30 dni od dne, ko je bil davčnemu zavezancu vročen odlok reklamacijskega odbora. Ministrstvo torej ne more reševati pritožb ali tožb, ki spadajo pred upravno sodišče. Če ste zamudili rok za vložitev tožbe, nimate nobenega pravnega leka več. — Ako so drugi trgovci na vaše ime oddajali les na železnico in ste bili vi zato več obdavčeni, bi pač lahko proti njim nastopili z odškodninskim zahtevkom. Občinske trošarine. D. R. Občina je gotovo s sklepom občinskega odbora, ki ga mora potrditi ban, navedla občinske trošarine. Če ni tako postopala, se pritožite na bansko upravo. Gozdarska šola. I. K. Obrnite se vendar na ravnateljstvo nižje gozdarske šole v Mariboru, ki vam bo gotovo rado dalo vsa pojasnila glede pogojev za vn>is v to šolo. Razdalja med stavbami. A. K. Po predpisih gradbenega zakona mora ob postavljanju zgradb v srednjem naselju pustiti lastnik prostega prostora najmanj štiri metre na eni strani do soseda, v redkem naselju pa po toliko prostega prostora na obeh straneh. Ce sosed gradi novo stavbo pet metrov proč od vaše. mu pač ne boste mogli uspeš-no ugovarjati. Lahko mu zabranite odvod vode z njegove strehe na vaše zemljišče, kakor tudi vdiranje snega na vaš svet. Sicer pa bi bili morali vse ugovore navesti pri stavbnem ogledu in bi jih bila že občina lahko rešila ali pa vas z njimi zavrnila na sodno pot, v kolikor bi bili isti zasebno pravnega značaja. Napeljava električnega voda če/ tuj vrl. F. M. S. So6ed ni smel brez vašega privoljenja napeljati električni vod čez vaš zelenjadni vrt Zračni prostor nad vašim vrtom je vaš in nima S06ed še nobene služnostne pravice priposestvovane. Tako pravico si bo pridobil, ko bo žica že 30 le« visela preko vašega vrta. Svetujemo vam. da se s sosedom poravnate: naj vam da primerno odškodnino ali pa naj da žice napeljati čez lastni svet. Nova zidanica. G. O. B. Kot lastnik vinograda, čigar dosmrtni užitek ima druga oseba, ste opravičeni, da postavite novo zidanico. Paziti morate samo nato, da ne bi bil užitkar radi zidave zidanice omejen v svojem užitku 6 tem, da zazidate sedaj rodeče trte Zapuščinska obravnava. O. G. B. Kot oporočni ali pa tudi zakoniti dedič boste vabljeni k zapuščinski razpravi, ki se bo vršila pri domačem sodišču ali pa notarju, vendar pa ni potrebno, da se zapuščinske razprave osebno udeležite. Lahko v ta namen pooblastite kogarkoli izmed svojih znancev, na kogar se pač zanesete. da bo zastopal vaše koristi. Če bi bratje hoteli zoper vas kot oporočnega dediča uveljaviti svoje pravice kot zakoniti dediči, bodo morali pač s tožbo spodbijati veljavnost očetove oporoke, kar jim ne bo uspelo, če je oporoka pravilna napravljena. Podedovana vinkulirana hranilna knjižica. R. C. Stric je zapustil nečakinji vse, torej tudi hranilno knjižico. Zavod pa vloge noče izplačati, ker nečakinja ne ve za geslo, s katerim je knjižica vezana. Vprašate, kako je lastnici postopati, da pride do prostega razpolaganja z vlogo. — Če uprave denarnega zavoda ne morete na drug način prepričati, da je nečakinja edina upravičenka do vloge, bo morala nečakinja pri sodišču zahtevati, da se bo vršila radi te hranilne knjižice zapuščinska obravnava. Če je nečakinja oporočna dedinja, potem ji bo sodišče prisodilo zapuščino, če ne, bodo pa te hranilne vloge deležni vsi zakoniti dediči, v obeh primerih seveda po odbitku dednih in zapuščinskih pristojbin. Tarnanje radi stroškov. J. T. L. Odvetnik ne sme zastopati dveh nasprotnih strank v isti zadevi. Ce ste vi in vaša nasprotnica šli k istemu odvetniku in ga prosili za zastopstvo, potem je pač odvetnik sam 6mel izbrati, koga bo zastopal. — Ce ste 6e poravnali na sodišču in 6e zavezali plačati pravdne stroške, jih morate pač plačati. Ker zaslužite le 2.50 din na uro. bi morali prej premisliti, kdo bo plačeval stroške, ki 6te jih sami izzvali, ker 6te se prvi odločili za tožbo. V sedanjih časih pičlega zaslužka so pravde radi žaljenja časti luksus. Poškodba po psu. Z. R. P. Sosedov pes je ugriznil 9 letno hčerko in je bil 6osed obsojen na 600 din denarne kazni ali 10 dni zapora. Sosed se sedaj izgovarja, da pes ni bil njegov, ampak od sestre in noče prevzeti nobene odgovornosti. Vpra- ^fc^fc /uli/— a vgust 70— dinarjev dnevni penzion z vsemi kopališkimi taksami. Direkten vagon iz Ljubljane ob 800 zjutraj pride v kopališče ob 14' 18 popoldne. Zahteva/te obširne prospekte od uprave Radenskega kopališča Slatina Radenci (pri Mariboru) šate, kaj je tu ukreniti. — Ker je bil sosed obsojen in je s tem ugotovljena njegova krivda, se ne bo mogel več izgovarjati na sestro, češ da je bil njen pes. Sosed bo moral deklici poravnati vso škodo, ki jo je ali pa še bo trpela radi pasjega napada. Taka civilna odškodninska tožba zastara v treh letih, ki se računajo od dneva, ko je znan poško-dovalec in ko je znana škoda. Ce deklica zaenkrat nima vidnih posledic, je civilna tožba še nepotrebna. Šele ko se bodo pokazale posledice, bo smela zahtevati odškodnino. Sodišče ji bo prisodilo odškodnino, če bodo zdravniki kot izvedenci potrdili, da 60 škodljivi pojavi res posledice sedanjega pasjega napada. Računska pomota? A. K. L. Radi računske pomote je vaš dolžnik mislil, da je prav za prav vaš upnik in vas je tožil na plačilo dozdevne razlike 340 din, čeprav 6te imeli od njega dobiti po vašem računu še 80 din. Na sodnikov nasvet sta se oba poravnala tako, da ste se zavezali plačati 120 din. — Vprašate, če lahko to poravnavo, ki se vam zdi za vas krivična, ovržete. — Cim ste vi trdili, da gre za računsko pomoto, nasprotnik pa, da ne, je postalo sporno, komu gre še kaj: ali vam, ali nasprotniku. S tem, da sta 6e poravnala, je vsak nekaj popustil in je taka poravnava dvostranska obvezna pogodba, ki 6e ne da več enostransko razrušiti. Med vama ni šlo za zgolj računsko pomoto, kajti o taki se le tedaj lahko govori, če obe 6tranki pomoto kot tako priznati, ampak je šlo zato, ali je bilo eno plačilo izvršeno ali ne. Ta sporna zadeva je sedaj ' urejena s poravnavo. Dolg na posojilu. F. V. D. Dolg na danem posojilu zastara šele v 30 letih. Ce vas upnik v zadnjih treh letih ni tirjal, zato dolg še ni zastaran. Na vsakokratni opomin ste dolžni upniku vrniti glavnico in obresti za zadnja tri leta. Ce tega ne 6torite, vas sme tožiti in plačati boste morali tudi pravdne 6troške. Kmetijski nasveti Koreninska uš na koruzi. A. R. S. — Koruza 6e vam je začel asušiti. — Na koreninah ovenelih rastlin 6te opazili polno zelenkastih in rdečih uši, ki so gotovo krive obolelosti koruze. Radi bi poznali škodljivca in kako ga je zatreti. — Na koreninah koruze se rada zaplodi in razmnoži koreninska uš. To se zgodi tedaj, če se na isti njivi seje večkrat zaporedoma koruza. Od koreninske uši napadene rastline prično hirati, 6labo cveto in ne napravijo 6toržev. Ko postane rastlina močno ušiva, se posuši, ker ji ti škodljivci izpijejo ves sok. Ta mrčes zatiramo na ta način kakor hitro se na bledečih 6tebrih pokažejo znamenja, da so uši na njih, 6e morajo bolehne rastline izruvati in z mrčesom vred pokončati. Najbolje jih je sežgati na mestu. Ce je pa koruza že odrasla in bi jo bilo škoda požgati, se zelena 6tebla nad zemljo pore-žejo za živinsko klajo, konenji pa in korenine sežgo. Jeseni je poruvati vse korenine dozorele koruze in jih uničiti. Zelenka-zimzelen napaden po plesni. I. K. Z. Z. — Vaša zelenka — zimzelen — zaostaja vsako leto v rasti, ker jo napada belo snetje. Radi bi jo zdravili, da ne bi vsled te bolezni shirala. — Vaš zimzelen je napaden po plesni, zato hira. Plesen so posebna vrsta glivic, ki ee zajedo v staničje lista ter ga uničijo. Proti tej bolezni pomaga samo žveplo in njegovi preparati. Žveplati pa treba že zgodaj spomladi, predno se plesen pojavi, kajti če prodre plesen v list, tedaj je že prepozno. Sedaj bi bil edini pripomoček, da potrgate vse od iplesni napadene liste ter jih uničite, grmičje pa pridno žveplate. — Mogoče pa tudi, da je vaš zimzelen na zelo vlažnem mestu, kjer ima le malo sonca. Tedaj je glavni vzrok plesni vlaga, ki jo je treba najprej odstraniti, če hočete imeti zdrave rastline. Je pa letošnje neugodno vlažno leto mnogo krivo tej bolezni. Zavarovanje poda pred gnilobo. I. M. D. V. — V sobi morate vsake štiri leta pod izmenjati, ker vam zgnije. Radi bi vedeli, kako hi deske zavarovali pred gnilobo, ker poda ne morete višje dvigniti. — Deske lahko zavarujete pred gnilobo, če jih dobro osušene namočite s karbolinejem, da 6e ta vanje vpije. Toda če so tla, na katerih leži pod, vlažna, tudi to sredstvo ne bo popolnoma zadostovalo. Najbolje bo, če tla izsušite, naložite nanje gramoza (ne peska) do 10 cm na debelo, da ne bo mogla vlaga do desk. Še boljši bi bil ]eš, premogov pepel, ki ga je na železnici dovolj, ki še najbolje drži suho. Vsekakor morate skušati preprečiti, da vlaga iz zemlje ne vleče do poda, do desk. Zdravljenje vlečljivega vina. S. F. N. — Ko ste pretočili 6voje vino, ste opazili, da teče kakor olje in da ima tudi manj prijeten okus. Kako bi ga ozdravili. — Vaše vino je poslalo vlečljivo, kakor letos že mnoga bela mehka vina. Vzrok tej bolezni je še nejiovreli sladkor. Vlečljivost povzročajo bakterije (Bacillus viseosus), ki izpreminjajo sladkor v sluznato tvarino. Ta bolezen se da sicer nekoliko omiliti, popolnoma ozdraviti pa nikdar. Najbolje je takoj, ko se vlečljivost opazi, vino tako pretočiti, da pride čim več z zrakom v dotiko; najbolje skozi razpršilno pipo. Sod pa, v katerega vino pretakate, morate prej močno zažveplati. Koristno je tudi, če ob pretakanju primešate vinu nekoliko Čreslovine (10 do 15 gr na hI). Po dveh do štirih tednih se bo toliko popravilo, da se bo dalo piti. Tedaj ga pa morate čimprej iztočiti, porabiti, kajti tako vino le malo časa drži. Ce je pa bila pijača že preveč vlečljiva, tedaj se tudi s tem postopkom ne bo dala več popraviti. Pravilno krmljenje prašičev. I. I. V. — V svojem pismu navajate toliko vprašanj, ki se tičejo prašičereje, da bi bilo bolje, da si nabavite knjige o prašičereji ali živinoreji, v katerih dobite natančne odgovore na svoja vprašanja. Vendar vam hočemo tu na kratko podati nekatera tozadevna navodila. — Prašiče je najbolje krmiti s sirovo krmo, ker kuhana preveč omehkuži želodec in črevesje, zato se krma slabše prebavi in izkorišča. Najboljša sirova krma je pač črna detelja. Krompir pa morate kuhati ali pariti v brzoparilniku, ker sirov malo koristi. Tudi ajdove pleve morate popariti, toda ne kuhati. Mlado črno deteljo ni treba rezati, ampak poklada se jim cela po trikrat na dan. Še najbolje pa je, če morete gnati prašiče naj-rno^deteljo na pašo, da se je tam sami poljubno uažru. štiri mesece starim prašičem zadostuje, če jim dajete dnevno kvečjemu četrt kg tečnih krmil, in sicer najbolje zmes debelih otrobov in koruzne moke. Lanenih tropin jim ni treba, ker imajo deteljo. Imenitno jim pa zaleže sirotka, še bolj pa posneto mleko; tedaj je treba še manj tečnih krmil. Ne pokladajte jim kuhane koruzne moke, ker s tem pokvarite njih prebavo. Taka moka oparjena, ne kuhana, zaleže samo ob koncu pitanja ipred zako-Ijem. Koruzni otrobi niso nič vredni. — Rjo na prašičih odpravite, če jih držite snažno, jih par-krat na teden umijete ali okopate, spustite vsak dan na prosto, jim daste na razpolago zemljo in lesno oglje in 6krbite za suh in zračen hlev. Hranjenje svežega mesa poleti brez ledu. I. M. K. — Slišali ste praviti, da se sveže meso da poleti hraniti tudi brez ledu, pa ne veste, kako se z njim postopa. — Na Koroškem uporabljajo poseben način hranjenja mesa poleti, ko imajo mnogo ljudi na hrani, na sledeči enostaven način. Tam koljejo najrajši ovce, pa tudi manjša goveda. Meso zaklane živali razsekajo po velikosti, kakor ga rabi.io za enkratno kubo ali pečenje. Take kose vložijo v lesen škaf med kislo mleko, ki naj stoji približno dva prsta visoko nad mesom. Soliti ga ni treba. Posodo z mesom dajo v klet. Dobro je tudi, če pokrijejo škaf z vejami smreke ali z brinjem. Za konserviranje mesa 60 kg težke ovce je treba 5 do 6 litrov kislega mleka. Kadar rabijo meso, ga vzamejo kos za kosom iz škafa in ga dobro izperejo s 6vežo vodo. Na ta način shranjeno meso ostane sveže nad osem dni, tudi v času najhujše vročine. Tako doma shranjeno meso je najcenejše in se ne skvari tako lahko. Hraniti se da pa tudi svežo meso, kupljeno od mesarja, če ga hočemo imeti uporabnega več dni, smo pa od mesarja preveč oddaljeni. Varstvo živine pred muhami. R. F. S. — Živina trpi poleti zelo od muh, zato bi radi vedeli za sredstvo, s katerim bi živino popolnoma obvarovali pred muhami. — Sredstev proti muham pri živini je mnogo, toda nobeno ni brezpogojno najboljše, pač pa si mora kmet na razne način pomagati, da odvrača ta nadležni mrčes. Cistota hleva, hlad, zasenčenje in stalen zračni prepih pod stropom so važni pripomočki proti muham, dočim nesnaga, eoparica, vročina in sončna svetloba znatno pripomorejo, da se muhe pasejo in nadlegujejo živino. Nesnaga okrog hleva, zlasti gnojišča pospešujejo zarejo muh. Tu navajamo nekaj sredstev, s katerimi se da omiliti mušja nadlega. Najobičajnejši pripomoček je lovljenje muh na praprotovo veje, ki se poškrope z mlekom. Zvečer gredo muhe na praprot in tedaj se jih v temi polovi v vreče in pobije. Dobro sredstvo je »Flit«, s katerim škropimo v hlevu. Je mnogo tudi drugih pripomočkov, ki so pa navadno predraga. Zelo učinkovito sredstvo je baje pobarvanje oken z modro barvo, ki muham ne prija. Drugi priporočajo tudi pobešenje svežih orehovih vej po stropu, ker njih duh pre-žene to golazen. Kuhanje orehovega listja in škropljenje živine s to vodo baje tudi odvrača muhe od njih. Neprecenljive pomočnice so pa lastavice v hlevih, ki največ muh uničijo. Poskusite eno ali drugo sredstvo; nekaj uspeha boste gotovo imeli. Trda ali smrdljiva snet na pšenici. S. G. H. — Letos opažate na svoji pšenici, da je precej klasov napadenih p>o snetjavosti, ki na zunaj ni posebno vidna, ampak zrno je črno. Kakšna vrsta sneti jo to in kako se je je mogoče ubraniti? — To je trda ali smrdljiva snet, ki se širi z okuženim semenom. Črna snov, ki je v zrnju, je seme te sneti, ki mu pravimo trosi. Ko pšenica dozori, dozore tudi ti trosi, ki se ob mlatvi lazprše kot fin črn prah in se oprimejo zrn. Ce samo en tak prašek pride x zrnom v zemljo, izkali, požene klice glivice v klico pšenice in raste z njo po steblu do klasa. Tam se razvije v klaske in prodre v rastoče zrno, ki ga spremeni v črn prah. — Proti tej nevarni bolezni na pšenici se borimo z razkuževanjem semena; to pomeni, da s praebnimi razkužili uničimo trosa sneti na zrnu. Taka razkužila so dvojna: mokra in 6uha — namakanje in prašenje. Prej je bilo boli v navadi namakanje z modro galico in z raznimi posebnimi sredstvi. Danes ee pa rajši uporablja prašenje s preparati, kakor so »uspulun«, »tilan-tin«, >porzol« in slični. Seme pšenice se potrosi z enim teh praškov po navodilih ter se v vreči stresa sem pa tja. da pride ta prah do vsakega zrna. V zemlji se prah raztopi v vlagi in uniči trose, ne da bi škodoval zrnu. Žena se je žrtvovala V onemogli jezi trese dvoje rok rešetko majce- I pritisne robec na obraz in le pokima z glavo, ko i okenca ječe v Conciergerieji. Zaman 1 —---i---->:-----------K: r-.______ po železnih palicah, ki eo moč Ves opešan se zgrudi mož v nega dvoje pesti ne vdajo, v Conciergerieji. Zaman tolče železnih palicah, ki eo močne m se opešan se zgrudi mož v ječi na borno slamnjačo in si ječaje podpre glavo z rokami Zunaj zahaja zimsko sonce in krvavordeče ožarja ves Pariz. Mrak lega na mesto. V celici 6e temni bolj in bolj, dokler je slednjič noč nc zagrne v popolno temo. Iz dalje doni zamolklo hrumenje. To je trušč Pariza, ki se prebuja v radost in veselje. Osamljeni človek ne najde pokoja na svoji elam-njači. Mrke misli ga mučijo in nemirno se valja jx> ležišču. Že več tednov je grof Lavalette, generalni pošt ni načelnik Napoleona, v ječi. Vdal 6e je v u6odo in pričakuje obšodbe. Le kadar se začne mračiti m padajo poslednji sončni žarki 6kozi okence, kadar postane breme v glavi in prsih kar neznosno, tedaj obupno buta ob rešetko in zatuli ko ranjena zver. In če potem na slamnjači planejo spomini nanj, 6e mu zazdi njegovo jetništvo še težje. Misli na svojo ženo, bivšo nečakinjo cesarice; misli na svojega tako 6rčno ljubljenega cesarja, ki mora daleč izvun Francije, na nekem daljnem otoku prenašati nemara hujšo nesrečo ko on. In mož, ki je v neštetih vojnah že tolikrat hrabro zrl smrti v oči, 6i z roko pogladi oči, da si obriše solze. Videti je, da je njegova usoda zapečatena. Ne boji 6e smrti. Saj 6e 6 smrtjo kar tikata, s 6mrtjo za domovino in za cesarja. Smrti na šafotu pa ne pozna. Ce na to pomisli, ga nehote obide groza. Tako neumno, tako trapasto 6e mu zdi umreti kar za nič! Nobene krivde se ne zaveda, saj ni storil drugega, ko> da je izpolnjeval 6voje dolžnosti. Ali je zvestoba do cesarja tak hud zločin? Le zato, ker je bil zvest cesarju, ko 60 ga bili že vsi zapustili in ga je prvi radostno pozdravil, ko 6e je bil cesar vrnil z tlbe, le zato mora zdaj umreti? Zato eo ga vrgli v ječo, zato ga mučili z neskončnimi vpra sanji in ga slednjič obsodili kot izda|alca? Obso- dili ga bodo na smrt, brez dvoma, žrtev. adel bo kot Izrekli so smrtno obsodbo. Ves Pariz se strese ob tej novici, da bo moral grof Lavalette na morišče. Vsi sočustvujejo s prija teljem Napoleona, ker ima toliko zaslug za domovino. Nikogar pa nj, ki bi se upal reči besedico v dobro obsojenca. Zavedajo 6e, da bi bilo brezuspešno, zakaj, kralj Ludovik zahteva glavo Lava-letta, ker sovraži tega moža.- Le neka žena še ni obupala: Emilija Lujiza, Lavalettova soproga. Vse poskusi, da bi rešila svojega ljubljenega moža. Celo do kralja najde pot in se mu vrže k nogam. Toda kralj skomigne z rameni in hladno odvrne: »Drugega ne morem storiti ko 6vojo dolžnost. Pravica ima svojo pot.« olic ______ od______ ______ - . , skuša priti žena v Tuilerije, da bi stopila še enkrat i. i___i• _i:____: i, A znajo. Pazi tudi, da se s klobukom ne zadeneš podbojev nad vrati. Ključar je jako uslužen. Skušal ti bo pomagati v nosilnico. Bodi jako previden!« Ko še grofica opozori hčer na vse j*xlrobno6ti, se grof preobleče v žensko. Kmalu pride ječar. Grof in grofica se naglo poslovita. Grofica stopi za vrata in Lavalette odide, opirajoč se na hčer, počasi iz ječe. Za njim 6e zapro vrata. Stopata 6kozi sobo, kjer so pazniki. Neki paznik pristopi h grofu in ga nagovori, misleč, da je grofica. lavalette si »Al<5, j»ark bom zdaj zaprl...< »Le, saj danes ne grem nikamor več ven .. .< da ne more besedice spregovoriti. Dospeta na dolg hodnik, ki vodi na dvorišče. Težka vrata eo zaklenjena in nikogar ni, ki bi jih odprl. Minute silne napetosti nočejo miniti. Slednjič pride paznik, odrine zapah in spusti oba na prosto. Mimo čuvajnice se bližata glavnemu vhodu. Ondi stoji nekaj orožnikov in častnikov. Komaj za tri korake od njih gresta oče in hči skozi vrata. Stražnik pozorno pre-motri grofa, ki 6e vznemiri in že misli, da se je vse ponesrečilo. A tudi ta nevarnost mine in z olajšanim vzdihom stopi Lavalette v nosilnico Skrbno pazi nanj njegov zvesti sluga Bonnaville, ki mu je ves načrt znan. Na dogovorjenem mestu čaka voz. *...... grofa pristopi k no6ilnici: Neki spa, voz je pripravljen!« Lavalette se poslovi od hčere ki sede v voz. Konji potegnejo in topotajo po cesti navzdol. Cez ča6 6e obrne kočijaž: »Za vami so štiri pištole, če bi jih potrebovali.« Lavalette smehljaje se prikima. V kočijažu spozna grofa Chassenona. Med vožnjo si 6leče žensko obleko. 6e zavije v plašč in si dene klobuk na glavo. Slednjič 6e voz ustavi. Grof izstopi in sledi prijatelju kot sluga. Ploha je in vihar besni po cestah. Oba zavijeta okrog vogala, na zagledata 6tražo. Skoraj bi bili trčili drug v drugega. Vojakom se neznansko mudi. Nekoga iščejo. Pojavijo se orožniki in hitijo dalje. Beg iz ječe so že odkrili m iščejo grofa po vsem Parizu. Ne najdejo ga. Giljo tina čaka zaman. štirinajst dni 6e skriva Lavalette. Na varnem je, zakaj. ;aj nihče ne sluti, da biva na podstrešju svojega najhujšega sovražnika, ministra in vojvode Armanda Richelieuja. Iščejo ga pri njegovih prijateljih, ki jih tudi nekaj primejo, vendar jih izpustijo, ker ni dokazov. Medtem pa je Pariz ves navdušen radi izrednega bega. Prebivalstvo radostno vzklika ženi, ki se je upala kljubovati kralju in iztrgati giljotini plen. Toda kraljeva družina trepeta v strahu in smrtni grozi. Že vidi grofa, kako vodi zaroto in pahne kralja s prestola A ničesar takega ni. Lavalette pobegne s pomočjo treh angleških častnikov, generala wilsona. stotnika Hutchinsona in jx>roč-nika Brucea v Belgijo, odtod pa v Monakovo. Junaška žena mora dolgo 06tati v ječi. Nihče je ne sme obiskati, nobena vest ne prodre do nje, dokler je bolezen ne vrže na |X)6teljo radi skrbi za usodo njenega moža. Slednjič jo izpustijo, toda zdravje ji je zrahljano in duševno je popolnoma strta. Le polagoma okreva ob strani svojega soproga. ki je potovala za njim v Monakovo, a popolnoma zdrava ni bila nikoli več. V ječi se je žčlo smrti zapičilo vanjo. V Monakovem jo vse občuduje in spoštuje. General Bliicher ji piše: »Žena ste. kakršnih je najti malokdaj — z najhrabrejšim srcem na pravem mestu.« • Cez 6edem let je kralj odpustil Lavalettu. Po-milostit ga je in grof se je vrnil v Francijo. Živel je v Parizu in 15. februarja 1830 je sklenil svoje nemirno življenje. (Thery Dan.) DEŽNIK Nekoč je živel na Kitajskem modrijan — modrijani živijo navadno na Kitajskem —, ki je — kar je bilo tudi znak njegove modrosti — bival v majhni hišici, daleč proč od trušča in vrišča velikega mesta, in je premišljeval. A vprav zato ga je doletela čast, da je nekega dne razsvetlil sijaj visokega gosta njegovo borno kočo. Luteng, cesarski princ, je bil na izletu po deželi, pa ga je spotoma zalotila nevihta in je prišel k modrecu vedrit. Jutro je bilo polno prelestne luči, kakršne so bile oči prin čeve najljubše žene Kirije. Kdo bi spričo takšne jutranje lepote pomislil na nevšečne 6tvari. na vihar in nevihto? In tako se je zgodilo, da se je ce6ar6ki mladenič, ki ga je majhen dežek premočil, zatekel v bližnjo kočo modrijana. Gospodar je postregel visokemu gostu s skromnim prigrizkom, jiosušil mu je obleko in je začinil pogovor z dišečimi sadovi 6voje modrosti. Mlademu princu se je zazdel spričo tistega vremena zlasti en stavek jako umesten: »Priskrbi 6i vedno dežnik, o gospod, preden se začno na zahodu zbirati oblaki!« je dejal modrijan. »Zakaj, jx>zneje je že prepozno.« Resnica tega izreka je bila tako očitna, da jo je cesareki princ takoj razumel in je poplačal svojega svetovalca in prijaznega gostitelja z zlatnikom. Ko je nehalo deževati, se je Luteng skrivši, kakor se je bil izmaknil iz palače, sjjet vrnil v svoje cesarske dvore v Nankingu. Princ 6e je še večkrat spomnil prejetega nauka. »Kupi 6i dežnik, preden začne deževati!« To je bil preprosti smisel te modrosti, ki je bila 6koraj preskromna za modrijana. A bržkone je vsebovala globočji pomen. Mogoče je to pomenilo toliko, kakor: »Bodi previden in se skušaj izognili zlu že vnaprej, 6aj tudi cesarskim princem grozi marsikaka nevarnost.« In ko je Luteng zajahal konja, ki mu je bilo videti, da je nemiren, medtem ko je konj njegovega spremljevalca spokojno pe-ketal za njim, se mu je zazdelo spričo spomina na modrečeve besede umestno, da je zamenjal konja, tako da je on še zadovoljno sedel na drugem konju, ko je vrgel konj kjer je prišel v ne njegovega spremljevalca oa tla, leljubo dotiko z rumeno prstjo kje Kitajske." Drugič je princ zapazil, da so 6e Kirijine oči nekam vlažno lesketale in je kazalo, da so za-solzene. Mahoma se je cesarski princ spomnil dežnika in modrega opomina v zvezi z njim. Vzel je prekrasen rubin iz mizmice — cesarski princi imajo take dragocenosti zmeraj pri sebi — in ga s kraljevsko kretnjo podaril svoji najljubši ženi. In glej! — domača nevihta se je razjasnila in posijalo je zlato sonce! Se enkrat je imel cesarski princ priliko, da se je spomnil modrijana in njegovega nasveta. To je bilo takrat, ko je nekega večera začelo butati hrumenje nezadovoljnega ljudstva ko grozeče pljuskanje morja na fionosno zidovje njegove palače. Cesareki princ se je začel malce tresti, ko je zaslišal te glasove, a tresenje je bilo le notranje, zakaj, da bi pokazal bojazen očito, bi se ne bilo ujemalo z njegovo visoko častjo. Zato mu je bilo obličje ne gibno kakor lice njegove slonokoščene pagode. ki se mu je z visokega jxxistavka smehljala. Ko je 6topil Tsiku, kolovodja nezadovoljnežev, nesramno grozečih oči predenj in mu je prebral zahteve ljudstva z grožnjo, da bo odstavljena vsa cesarska hiša. je bilo Lutengovo obličje še zmeraj hladno ko marmor in nedostopno. Brezbrižno je dejal kolovodji, naj pride drugo jutro k njemu. Že mu je srce vriskalo od veselja, saj se je 6pet spomni! nasveta modreca. Nezadovoljstvo ljudstva — to je bila preteča nevihta, a že je v duhu videl rešilni dežnik. Naglo je pozval k sebi zakladnika Sarenga in mu dejal: »Prinesi deset funtov denarja v zlatu iz globin moje zakladnice. Zraven še draguljev. J.itri bom dal vse to kolovodji in mu bom za to čez pol leta j>o-ložil njegovo glavo k nogam.« Ta misel ni bila napačna. Tudi zakladnik je bil mnenja svojega cesarskega gospoda. žal, pa ni bilo moči radi drobne malenkosti izvesti tega načrta; prejšnji dan je bil neki upornik do dna izpraznil zakladnico. Zdaj pa princ ni vedel, kaj bi storil. A čemu je živel modrijan? Ta mu bo vendar znal pomagati iz zagate! Na skrivaj se je Luteng odpravil k njemu m ga takole nagovoril: »Plemeniti mož. tvoj svet me je marsikdaj rešil iz škripcev. Obvaroval me je, da nisem j>adel s konja; izgladil je lepo čelo moje naj ljubše žene. A zdaj sem v kleščah nove težave. Denarja potrebujem, da bi podkupil nekega podleža! Povej mi, kje naj dobim denar!« Tedaj je modrijan srepo pogledal in je bil strašno hud. Zakaj, tudi on je bil zdaj na koncu svoje modrosti. »Ce bi vedel, kako bi odgovoril na ♦o vprašanje, dragi moj princ.« je rekel, »potem bi mi pač ne bilo treba biti modrijan.« Tedaj je princ spoznal, da sta denar in modrost dva fiojma. ki drug drugega izključujeta. Prepustil je kolovodji upornikov naropano bogastvo s svojo najljubšo ženo vred in si je od vseh zakladov obdržal samo dežnik. Skril se je v samoto in je ondi čakal na tisti dan. ko bo njegov prorivnik, ki mu zdaj ni nedostajalo denarja, pač pa modrosti, zagrešil kako neumnost, ki bo radi nje izgubil prestol, kakor ga je on. (L. Ring.) Maslo ob glavi Ni bilo moči natančno razumeti, kaj je oče govoril z materjo, ker je vse tako zagrizeno povedal in je kar nekam predse brundal. A slednjič Je povedal nekaj prekrasnega, česar v teh nekaj letih otroškega življenja še ni bilo slišati. Reke! je: »Pustite me v miru s temi ljudmi! Ti imajo vsi maslo ob glavi.« Deklici sta takoj pozorno napeli ušesa. »Ema, ali si slišala, kaj je rekel?« »Maslo ob glavi. Vsi imajo maslo ob glavi.« »Maslo — je rekel.« »Ob glavi — je rekel.« To je bilo pač najlepše, kar se je od poletja sem, ko je počila vodovodna cev, pripetilo v hiši. Res je, razumljiv ta 6tavek ni bil prav nič. Zakaj je rekel oče: »Pustite me v miru?« In zakaj si naj dajo ljudje maslo na glavo? A kaj bi! Otroci prav dobro vedo. da ni treba vsega razumeti, kar kdo reče. Poglavitno je maslo. Pa ob glavi! Prekrasno! Ema in Helena sta koj prepodili prepir, ki bi se bil kmalu razvnel. Blaženo 6ta se objeli in 6e smejali do solz. Oče je prišel k njima: »Kaj pa je?* — »Maslo ob glavi, ha. ha!« — »Vsi imajo maslo ob glavi, hi, hi!« — »Maslo ob glavi, ob Savi, ob kravi...« — »Živijo! Oh. očka, kako je to imenitno, kako te imava radi!« Oče je bil nejevoljen, bržčas radi slovniške nepravilnosti stavka in |e zabrundal: »Prvič je tako, da rečemo — maslo na glavi, ne ob glavi...« — »Pa saj si ti sam tako rekel...« — »Jaz lahko rečem tako. ker sem oče in ker vem, kako se naj pravilno reče Vedve pa tega ne vesta, zato morata pravilno povedati. In drugič vaju vse to prav nič ne briga, ker tega še ne moreta razumeti.« — »O, razumeva, razumeva.« »Kje neki! Saj to pomeni, da.. « A kako naj bi človek nedolžnim otrokom razložil take zamotane in kočljive stvari? Oče je spet zabrundal: »Saj ničesar ne pomeni.« — »Zakaj si pa potlej to rekel?« — »Kar tako, za šalo.« — »O ne, saj se nič ne smeješ!« — »Pa se. za vraga vendar, smejem se!« je srdito zavpil oče in je zbežal ven. Za njim je odhitela mati. Smehljala se je. Oba pa nista ničesar dobrega pričakovala. Odslej 6ta imela otroka novo. neizčrpno igro. Ko sta 6e zjutraj deklici zbudili, sta se obe obmetavali ko z žogo: »Ema, ti imaš maslo ob glavi. Sto kil« — »Helena, ti imaš maslo ob glavi. Tisoč kil,- Cez tisoč se še nista učili. Nato sta obrali vse znance. »Teta Barbara — maslo ob glavi.« — »Stric Andrej — maslo ob glavi.« — »Gospod v prvem nadstropju — maslo ob glavi.« — »Gospod Gorič-nik — maslo ob glavi.« — »Gospod Meločnik — maslo ob glavi.« — »Grof — maslo ob glavi.« Slišati je bilo ko litanije. Kakor na molku se je višja oseba pridružila drugi višji 06ebi. »VSi, vsi — je rekel.« Zvečer, sta sedeč na blazinah, peli svojo pesem: Mleko v kravi, maslo ob glavi, hop, hop. hop! V šoli 6ta vse součenke nahrulili, da imajo maslo na glavi. Oče jima je ves jezen prepovedal rabo tega izraza in je povedal, da ga morejo samo odrasli pravilno uporabljati. Nato 6ta ga deklici vprašali, ali morejo imeti samo odrasli mask) na glavi in oče, ker je bil odkritosrčen človek, jima je odgovoril, da samo odrasli... Otroka sta sklenila, da se bosta zdaj obračala le na odrasle. Tedaj sta šli deklici s starši nekoč k stricu Adolfu, ki ie bil slaven politik in ki bi naj očetu preskrbel neko imenitno službo. Deklicama je bilo strojro prepovedano vtikati se v jx>govor in zares sta hrabro molčali do konca. A ko je šel oče v predsobo po suknjo, 6e nista mogli več premagovati m sta planili k stricu, rekoč: »Stric, nekaj novega!« — »No, kaj pa?« je dobrohotno vprašal stric. »Ti imaš maslo ob glavi,« sta zmagoslavno vzkliknili in zaploskali. Stric je osupnil kot bi treSčilo vanj in videti je bilo, da ga je to sporočilo vznejevoljilo. Mogoče je bil razočaran, 6aj novega vendar ni nič slišal? Novo je bilo le to. da je o tem sploh kdo govoril. — »Kdo vama je pa to rekel?« je siknil. — »Očka je rakel...« — »Vsi imajo.« je klavrno dodala Helena. A zdelo se je. da je stricu tudi to znano. »Adi-jo!« je zakričal in zaloputnil vrata brez slovesa. Iz tiste službe pa za zdaj ni bilo nič. Ker oče, kot je kazalo, ni bil v krogu svojcev zadovoljen z delovanjem svojih hčerk, sta si izbrali tuje ljudi za to lepo igro. Slehernemu, ki sta ga dobili, sta povedali kot imenitno šalo. dn ima maslo na glavi: mlekarju, peku. mesarju, slaščičarju, instalaterju radia, mehaniku pisalnih strojev in gostilničarju. Celo nad visoke dostojanstvenike sta se spravili. Oče je bil ves iz sebe. »Zdaj imamo same smrtne sovražnike,« je zastokal. »Več ko tri ducate sodniških tožb sem si nakopa! na glavo.« Toda spet 6e je zmotil, kot že večkrat. Nihče ga ni tožil Nasprotno! Ko se je bila prva jeza polegla, se je mržnja spremenila v posebno prijaz- Lepota Kako je mogla to storiti, si Gabrijela pozneje ni mogla |K>ja*niti. Ti6to popoldne se je bila pravkar malce udobno usedla v naslanjač; le malce, zakaj, s cer je sedela vedno prav skromno, zmeraj pripravljena, oa s eodzove na prvi migljaj svoje gospodarice. Ni lahko biti družabnica! A zdaj je stara gospa zadremala. Trudno je ra ael' polzel pogled mladega dekleta po kolonah časo pisa ki ga je pravkar brala gosjiej. Pri člankih o zabavah in modi je dalj obstala. Zakaj ji ni tako, kakor tem 6rečnim ženskam, ki gredo skozi življenje vse lepe in obtudovane, prekrasno oblečene in ljubljene? Nalahno je zavzdihnila, listala dalje in tedaj se je zgodilo: ... ^sopis je objavljal razpis o tekmi lepotic in jih pozival, naj pošljejo svoje slike. Kako je bilo zavidati tisti, ki bo dobila prvo nagrado! A tudi drugim bo lepo. ki bodo omenjene in njih slike objavljene v listu... Zakaj ni ona lepa! Zmeraj so jo potiskali v ozadje Ce je šla kdaj kam na zabavo, so bile vedno njene prijateljice tiste, ki so jih prosili kakega plesa, z njo pa je kvečjemu spregovoril kdo nekaj dobrohotnih besed. Ti moški niso imeli razumevanja za njene jasne, pametne poteze. In tako je prišla v devet in dvajseto leto. Mahoma je vstala in šla v svojo sobo. Ondi ie imela med drugimi slikami tudi fotografijo nekega dekleta, ki je bila pred leti z njo skupaj v zavodu. To je bila sijajna, srčnato mlada lepotica. In ker je bila tako lepa, je Gabrijela hranila to njeno sliko, dasi z dekletom že dolgo ni bila v nikaki zvezi. Na to fotografijo se je Gabrijela podpisala s svojim imenom, priložila naslov in odposlala uredništvu lista. Gabrijela je preživela naslednje dni v silni razburjenosti. Kakor se je zavedala svoje nelepe zunanjosti. tako je bila prepričana o krasoti svoje bivše sošolke. Ce bo dobila slika prvo nagrado in bo vsa zadeva prišla na dan? Ali jo bodo celo kaznovali? Na vsak način pa bo ob službo. Toda usoda je milo ravnala z njo. Med tekmovalkami je bilo dosti še lepših deklet in slika njene sosolke je dobila četrto nagrado — nagrado za tolažbo —, a je bila med desetimi najlepšimi vendarle objavljena v vseh listih. Prišla so pisma, ceniki modnih tvrdk. prošnja in ljubezenska pisma, prva te vrste, ki jih je dobila v svojem življenju. Brezbrižno jih je prebirala, saj niso bila njej namenjena. Le eno pismo je bilo takšno, ki jo je nekako zanimalo. S preprostimi besedami se je pisec resno zanimal za dozdevno lepotico Gabrijelo. Na lo pismo je Gabrijela odgovorila, ker ni mogla drugače. Nenadoma je začutila, kako je bila sama. Vse je izlila na papir in sama 6ebi se je čudila, da je bilo pismo tako odkrito in osebno. Kmalu je prejela odgovor. Dopisovanje se je začelo in razpredlo in kmalu je spoznala, da se ne more več umakniti s pozorišča. Kaj naj bi storila? Vsa sleparija se bo razodela, in zdaj, zdaj je ni bilo strah ie radi tega, da bo razkrinkana, osramočena. marveč je občutila tudi hudo bolečino, da bo spričo tega edinega človeka, ki ga je ljubila, zares ljubila, tako osmešena, mogoče celo oblatena kot sleparka Za zmeraj mora izginiti iz njegovegi kroga. Vendar ga mora še videti, vsaj enkrat videti in enkrat samkrat govoriti z njim. V nedeljo je bila ob dogovorjeni uri v kavarni. Takoj ga je sjx>znala po sliki, ki ji jo je bil nedavno poslal. Srce ji je burno utripalo in za hip ee je podzavestno začudila. ko je, že pred nio stoječ, ni spoznal. Seveda, saj je pričakoval i*> sliki ono drugo... »Moja prijateljica Gabrijela prosi oproščenja.« je slednjič tiho dejala. »Ni več utegnila, da bi vam pravočasno sporočila. Kar iznenada je zbolela.« Temna rdečica ji je zaplala v lice. Videla je. kako je bil njegov pogled razočaran, a že je pristavil zanjo stol k mizi in začela sta se pogovarjati. Sfiočetka ji besede niso hotele z jezika. A to je kmalu minilo. Saj sta vendar že dolgo poznala drug drugega in imela i6ta zanimanja, čustva, misli, besede... Večkrat je opazila, kako jo je njegov razumni pogled začudeno motril. Spet in spet je pozabila, da prav za prav ne sedi radi nje v kavarni, pa se je tako ljubeznivo vedel z njo. Od vzburjenja jc zardevala, oči so se ji blestele, kar polej>šana je bila. Ca-s je potekal. Gabrijela bi bila morala že zdavnaj oditi, pa ni mogla. Vedela je pač. da ga ne bo nikoli več videla. Slednjič je V6tala. Spremil jo je. »Izročite svoji prijateljici Gabrijeli moje pozdrave! Jako mi je žal. da je zbolela,« je dejal. »A nekaj vam moram priznati: prvo pismo sem ji -- —---— j « ••• •«-»«»*'"• »v/ (-»ioiiiv r" v. 111 | i pisal zgolj iz radovednosti, kakšno dušo ima taka lepotica A pametna, prisrčna pisma vaše prijateljice Gabrijele 60 me presenetila in čudno priklenila. \/a«i n t e hihIa ia i^t .. . J.- -------f. .1*1__ Vendar...,« malo je obstal, »vendar sem nekoliko v strahu prišel na ta sestanek. Saj ni ka' tako za moškega, da bi se pobliže seznanil s tako zvano javno lejiotico. Sicer 6em pa vesel, da ste prišli vi, čeprav je, po pismih 6odeč. vaša prijateljica Gabrijela jako dober, pameten človek. In ..., kajne, <1a vas bom še kdaj videl?« Njegove oči so se toplo zazrle v njene. »Mene?« Vsa se je zmedla. »Saj mislim..., to bo moja prijateljica ...« »Veste,« je nadaljeval. n» da bi se oziral na njen ugovor, »čutim, kakor da bi vas že od nekdaj poznal. Mogoče je to kako duhovno sondstvo z vašo prijateljico Gabrijelo? Seveda! Nekakšna skupnost mora brez dvoma biti, da se spoprijateljita dva človeka!« Nežno jo je prijel za roko. »AH mi ne bi povedali svojega imena?« In rdeča ko škrlat, s pogledom v stran, je dejala: »Jaz sem Gabrijela.« »Ah!« je vzkliknil in ji okrenil obraz k sebi. »To sem ves ta ča6 čutil « Prisrčno jo je potegnil k sebi in Gabrijela je prvič v življenju začutila, da ima človeka, ki jo ljubi in ki mu je bila ona že od prvih besed iz dna duše vdana. (C. Mora.) nost. Očetu so se še bolj odkrivali in globlje priklanjali ko doslej, da bi nazorno pokazali, da nimajo masla na glavi ln celo stric, politik, je kar sam od sebe jx>niidil očetu službo. To je bilo zagonetno. Skoraj strahotno. Odkod je pihljal ta mlačni veter? Odkod so «e jiozibavale mirovne pahne? »Ali je človek, kar Bog varuj, zares dober, kakor vedno pravimo? Ali sta imela otroka zares dar vidcev, kar imajo samo otroci, in 6la skrivši zapazila maslo na glavah? Ali obdaja glavo vsakogar. ki ima kako zadol/nico, čeprav le majhno, sijaj breztelesnega masla, ki ga vidi samo jasno oko? Ali ima vsakdo kako rumeno liso, kak nč-svetniški sij? Odrasli tega ne vedo. Toda otroci vedo. In včasih to tudi povedo. (Bruno Wolfgang.) Kurenchuva Neška ma tud beseda Al mislte, de me je zadenč, ke sem bla u Jakupičuvem paviljone na tist umetnik raz-stau, ke sa ja prredel trije samouki, Magulič spustu iz rok, ke 6em fa enkat pudučila, ku-u more prou za prou malat, če če bit res muderen? Kaj še. Ko-ker sem mu rekla »adi-ja«, me je zgrabu zadi za kikla in me putegnu nazaj n paviljon, koker de b mou res kašna kumanda nad mana. »Kam se vam pa medi, gespa Neška? Tiste žgančke bote že še lohka 6kuhal za muža. Ce jih bote prepozen pu6taul na miza za kusiu, jih bo mou pa za večerja Dober žgančki zmeri prou prideja. Ta peru 6e morva midva ud muderne mala rije voreng puguvort, pol bote pa lohka šli kusiu kuhat,« je reku. Glas se mu je pa kar tresu, tku ie biu najavolen. Veste, de 6e mu je mogel Iržmagat, ke 6em ga tla jest malat učit. Pa ni 6am Magulič tak. Usi malari sa glih: mn ke zna malat, bi če bit slaven. Ke se je ma! pumiru, je pa spet začeu: »Veste, gespa, jest sem hodu na Goluc na akademija. Tam 6em vidu, kašne farbe sa drevesa. Vite, za tu pa tud delam pulet drevesa zelene, jesen, ke drevesa na rjau ulecaja, delam pa rjave. Tist, ke se učeja na akademi med zidovjam, pa sploh na reja, kašne farbe sa drevesa. Zatu pa tudi delaja talce, de nisa nekumer pudoben. Nebu delam tud plou, če je jasen. Keder 6e h deže prpraula, nardim pa siuga, de Ide veja, de brez marele ni vn za hodet. Jest 6em holt resmcoluben, zatu pa tud nardim use tku, koker je n resnic Jest ee na pestim nubenmu nafarbat.« »Že verjamem. Tn je tud lepu ud vas. Ampak vi morte pumieelt, de resnica n uči kole. Zatu pa ta pran malari, ke b ee rad ldem prkepil, nardeja osaka reč raj tnal drgač, koker ja vidja in koker je u resnic. Vite, zatu pa nhne slike tud nubenga u uči na koleja in zdrauje sploh nisa škudlive.« »Zastopem, gespa, zastopem. Ampak, knku nardeja pa tekat, če pesti eden eebe namalat. Al tud raj kašenga druzga purtretira, de naručnika resnica preveč u uči na bode?« »Tist pa spet na sme. Zadet ga more, tu se fku samu ud sebe zastop. Ce na bo dober zadet, pa slike plačat na bo tou, pa uzeu ja tud na bo. Ampak en ta prau muderen umetnik bo djau tud n taka elika neki eojga not, koker n usaka druga.« Buhve, kulk časa b se še uleku najin špeter naprej zavle muderne malarije, ke nahter Ide ea res tak, de e na daja nubene reči dupuvedat, če b na prletu h sreč glin tekat kar n en sap Frtaučku Gustl u Jakupiču paviljon. Kjja se pa špeterata tlela za en prazen nč? Neška, saj ti bod pametna, ke e že u leteh in b lohka vedla, de mačka na boš navadla mukat, če ee še fku pumujaš. Pejta raj gledat kela dol na Kaj pravi tehnika Jadralno letanje Ce postavimo pk*kev pod primernim kotom tako, da piha veter nanjo, nastanejo na ploskvi sile, ki pritiskajo ploskev navzgor. Tega principa se poslužujejo otroci pri spuščanju zmajev. Krila letala predstavljajo poševno ploskev, ki jo motor vleče 6kozi zrak s tako hitrostjo, da nastane dovolj velika sila, ki obdrži s 6vojim pritiskom letalo v višini. Ce ustavimo motor, letalo ne pade takoj na tla, ampak dnsi v določenem kotu 6kozi zrak proti zemlji. To imenujemo dreni let. Drsni let je najpreprostejša oblika jadralnega letenja. S hriba spustimo jadralno (brezmotorno) letalo. Pilot vodi letalo proti zemlji. Jadralno letenje se je naprej razvilo po svetovni vojni v Nemčij, ki so ji zmagovalci za delj časa prepovedali letenje z zrakoplovi in motornimi letali. — Jadralno letalo ima vse bistvene dele, ki jih ima motorno letalo, 6amo da mora biti pri jadralnem letalu, ki mora izrabljati samo zračne sile. vsa konstrukcija čim lažja. Najbolj čudno 6e lajiku zdi, kako je mogoče, da se letalo tudi brez motorja obdrži v zraku in kakšne 60 tiste tajinstvene 6ile, o katerih govorimo v jadralnem letalstvu. — Mislimo ei, da piha veter v posebni smeri.. Recimo, da zadene veter ob pobočje hriba. Gibajoči se zrak se zaradi hriba ne ustavi, ampak piha ob pobočju navzgor. Veter se giblje v isti 6meri, kakor se je gibal po ravnini in se obenem dviga. Dviganje izrabljajo jadralna letala za letenje. V praksi »e ie pokazalo, da se dviga tak veter 6 hitrostjo 0.5 do 4 m/sek navzgor. Ce pomislimo, da morejo dobra jadralna letala leteti tako, da padejo v brezvetrnem ozračju vsako sekundo samo 60 do 70 cm, nam bo jasno, da se bo že v relativno slabem dvigajočem vetru letalo dvigalo z brzino, ki jo daje razlika med brzino dviganja vetra samega in brzino, 6 katero bi padalo letalo, če bi letelo v brezvetrnem ozračju. Drugi način, nič manj važen, je letenje v termičnem dvigajočem vetru in letenje v oblakih. Ozračje ni nikoli mirno. Kadar sije 6once na zemljo, vsrkava različna zemeljska površina sončno toploto različno. Voda, gozdovi, travniki, močvirja itd. vsrkavajo toploto dosti bolj, kakor pesek, ceste, kamenje, naselja itd., ki izžarevajo toploto v zrak. Zrak se nad temi mesti bolj razgreje, po6tane lažji in se začne dvigati. To je termični dvigajoči veter. Hitrost dviganja je 0,5 do 3 m/sek. Ce 6e na enem mestu zrak dviga, mora na drngem padati. Kadar sije na zemljo sonce, ee zrak dviga nad tistimi predeli, ki bolj izžarevajo toploto, nad predeli, ki toploto vsrkavajo, pa zrak pada. Zvečer, ko sonce zaide, je pojav obraten. Voda ee bolj počasi ohlaja kakor pesek. Ko je pesek že mrzel, še voda pošilja toploto v zrak in tako spet nastane termični veter — vendar ravno obraten kakor podnevi. Ce hoče jadralec izrabiti termiko, mora paziti, da se obdrži kolikor mogoče dolgo v vetru, ki ga dviga in da hitro prečka predele, kjer veter pada. Za jadralno letenje so velike važnosti tudi beli kodrasti oblaki, ki nastajajo tam, kjer 6e dvigajoči se topli zrak tako hladi, da ee v njem nahajajoče se pare zgoste. Dvigajoči veter je v teh oblakin zelo močan, 4 do 6m'sek. Jadralec se obdrži na enem oblaku, da pridobi na višini, potem pa »preskoči« na drugega. Največjo jakost izkazuje dvigajoči ee veter ob nevihtan. Z nevihto prihaja val mrzlega zraka v ozračje. Pred tem mrzlim valom ee topli zrak z veliko nitro6tjo dviga 10 do 14m'sek. Jadralci se pred nevihto dvignejo v čelno stran oblakov in potujejo z nevihto vred. Z letenjem v nevihtah so dosegli najboljše rezultate za let na daljavo. Aleksandrova cesta, kuku slaunasten sprejema ta nova organizacija tujce, ke sa s pršli Iblana ogledvat. (Jse je u luft, koker na 6oden dan Vidva pa tlela stujeta in umetnas; rešujeta, koker de b Iblančani brez umetna6t 6ploh na mogel žiut. Umetna6t je pršla pr nas že zdauni iz mode. Ce b šlu glih za kašen žogobrc, b že nč na reku, ke žogabrc je viteška igra. in |e že zaden čas, da se ja tud Slu-venci enkat voreng puprimema in ne trpema, da b nas zmeri drug brcal. Tud mi se morma trenirat, de borna znal druge brcat, drgač. na boma neko! nekamer naprej pršli. Astn, kar hiter stopta z mana, če čta še videt, kuku sluvesen in gostoluben se pr nas sprejemaja Ide, če s prideja Iblana ugledvat.« »Ja. kdu pa je.prou za prou ustanovu ta orga nizacija, ke ja tku hvaleš?« »Kdu nek? Jenesari, al na veš? Zdej, ke ni-maja glih nubenga druzga pueebenga uprauka, sa začel pa štederat, kuku b se dal Tblančanem pu-.sagat. de b pršli spet du kašenga gnarja, de na bo mogu kdu rečt, de 6am za soje varžete skrbeja.« »Kuku pa prou za prou 6prejemaja goste? Al jim muska kašna okrogla zašpila, ali jim kej fleten ga zapujeja?« »Pena z luč! Muska ja kušta, pet pa tud še na znaja dober, ke sa se šele organiziral. Sčasama bo pa že šlu, ke boja mal h seb pršli. Zdej na morja še druzga strit, koker de kasna zamukaja, al pa zarigaja, de je mal bi živahen u Iblan, koker je punavad. Noja, pa z jajcem sa jih tud done že trantiral. de na bo mogu kdu rečt. de sa tku umazan.« »Kuku pa tu? A nimaja nč druzga?« »Ja. al misleš de jih boja s pohanem piškam? Pohane piške raj 6ami puhrustaja. Keder boja spraul kašn tak fond skp za sprejemajne obisku-valcu Iblane. jim boja pa že še drgač pustregel.« »Z jajcem 6a pa Iblančani zadenč že gespuda Žiukuviča trahteral, ke je pršou h nam sitna6t predajat, ke mu na juge ta kšeft na gre puseben dober. Sitnast pa Iblančani tud nč na ubrajtaja. Sej je še dober, de sa mu jajca ofral. Zaslužu jih. tku ni. Ce b gespud Ziukuvič še en čas država kumanderu, b mu Iblančani še z jajcem na mogel več pustrečt, tku b bli uskublen.« K. N. Krizanica 1 2 8 4 5 1 1' 8 »1 h 11 12 13 14 15 16 1 1" 1 1" 19 J 1 20 , | t 22 23 1 24 i 26 27 28 1 29 30 l31 82 | | 33 34 1 j 35 36 37 38 1 j 39 40 " 1 P 43 44 46 1 1" 1 1" 1 I" 1 I*9 50 J 1 I5" 1 | 52 53 j 55 h 58 1 59 1 r 61 62 63 h 66 67 1 69 70 1 72 1 74 1 1 l™ 1 | 76 77 i j 78 1 | 79 Besede se začno pri številkah, nehajo pri debelih črtah ter pomenijo: Vodoravno: 1. košček železa, 7. vrsta pesnitve, 10. del noge, 16. tuja beseda za kalup, 17. kuhinjska potrebščina, 18. vas na Kočevskem, 19. del nekdanje Grčije, 20. državica v USA, 21. draga di-šivi, 22. kemična snov, 24. del cirkusa, 25. fran-kovski kralj, 27. judovski veliki duhovnik, 29. mlečni izdelek, 31. del dneva, 33. jugoslovanski otok, 35. žensko ime, 37. slovenski leposlovec, 39. vrsta padavine, 42. evropski prebivalec, 45. finsko mesto, 46. kos celote, 47. turški naslov, 48. domača beseda za hiat, 49. moško ime, 50. živalska smrt, 51. žensko ime. 52. kuharski izraz, 53. del voza, 55. jugoslovansko mesto, 57. ud družine, 59. del obleke, 60. del glave, 62. dragocen vrč, 65. južna rastlina, 68. del konjske opreme, 70. jugoslovanski otok, 72. zapuščinska listina, 73. operetni skladatelj, 74. reklamno sredstvo, 75. svetopisemska oseba, 76. del obleke, 77. oseba iz Carskega sla, 78. del naslova, 79. kopaško orodje. Navpično: 1. grška črka, 2. kos papirja, 3. leposlovna oblika, 4. trda snov, 5. tujka za vzgon, 6. domač rokodelec, 7. turško ime, 8. vrsta tesni, 9. ud izumrlega naroda, 10. nadležna žuželka, 11. drag kamen, 12. kraj na Gorenjskem, 13. izbrana družba, 14. Ibsenova drama, 15. del pohištva, 23. druga beseda za udor, 26. del obleke, 28. vojaški izraz, 30. turški državnik, 31. slovenski športni pisatelj, 32. žensko ime, 34. grška boginja, 36. slab tek, 37. del strehe, 38. vrsta nasada, 39. izraz za strast, 40. kraj ob Adiži, 41. nordijska boginja, 43. izraz za rodbino, 44. izraz pri kovanju, 53. vrsta vina, 54. tujka za oddelek, 56. glasben izraz, 58. azijska reka, 59. divja žival, 60. vrsta jedi, 61. vrsta krme, 63. severno moško ime, 64. kraj pri Trbovljah, 66 okleščen les, 67. kraj v Julijskih Alpah, 68. izraz pri kartah, 69. drag kamen, 71. mestno zabavišče, 73. kaznivo dejjnje. Al! ste že poravnali naročnino? Rešitev zlogov ne križanice z dne U, julija Vodoravno: 1. Pia, 3. Loče, 5. mora, 7. peka, 9. kopa, 11. pesa, 13. pripeka, 16. kazavec, 17. buča, 18. dina, 19. Zala, 20. dota, 21. riba, 22. Rača, 23. kozel, 24. šola, 25. trio, 26. želo, 27. Rova, 28. Sana, 29. Solčava, 31. torpedo, 33. Peko, 34. setev, 35. Jelša, 36. doga, 37. groza, 38. soda, 39. lesa, 40. sreča, 41. Dover, 42. čeka, 43. kamen, 44. De-bar, 45. livada, 47. navada, 49. otok, 50. bober, 51. kozak, 52. koža, 53. dijak, 54. Livek, 55. kotel, 56. raven, 57. pater, 58. tiran, 59. cimet, 60. vinar, 61. dvigalo, 63. zamena, 65. cLika, 66. bager, 67. Koper, 68. mokar, 69. krona, 70. veka, 71. laso, 72. lemei, 73. Lukar, 74 jašek, 75. kolek, 76. grapa, 77. kurjava, 79. babica, 81. ročaj, 82. Kovar, 83. nomad, 84. godec, 85. krojač, 86. goba, 87. Jazon, 88. gobec, 89. tamar, 90. božič, 91. kolar, 92. pivec, 93. Polona, 95. risalo, 97. Mali, 98. reja, 99. Ruma, 100. kosa, 101. polja, 102. soba, 103. capa, 104. Ta-na, 105. gaber, 106. nada, 107. tarča, 108. vagon, 109. narava. Navpično: 1. pika, 2. Azazel, 3. lovec, 4. čebula, 5. moča, 6. radio, 7. pena, 8. kazalo, 9. kola, 10. Padova, U. peta, 12. carina, 13. priba, 14. pe-rača, 15. kača, 23. Kotor, 24. šodo, 25. triko, 26. žetev, 27. rosa, 28. saga, 29. solza, 30. vada, 32. pesa, 33. peča, 34. sever, 35. jelka, 36. Domen, 37. grobar, 38. sova, 39. Lena, 40. sreda, 41. dotok, 42. čeber, 43. kazak, 44. deža, 45. lijak, 46. davek, 48. vatel, 49. oven, 50. boter, 51. koran, 52. komet, 53. dinar, 54. liga, 55. koza, 56. rama, 57. Paka, 58. tiger, 59 Ciper, 60. vikar, 61. Dvina, 62. Loka, 64. meso, 65. Dimež, 66. Bakar, 67. košek, 68. mo-lek, 69. Kropa, 70. veja, 71. Laba, 72. leča, 73. lučaj, 74. Javor, 75. komad, 76. Gradec, 77. kurjač, 78. vaba, 80. bizon, 81. robec, 82. komar, 83. mo-žič, 84. Golar, 85. krovec, 86. Golo, 87. jarica, 88. golota, 89. taliga, 90. Bojana, 91. komatar, 92. pisava, 93. poljana, 94. nabava, 96. sapa, 97. mana, 98. reber, 99. ruda, 100. koča, 101. pogon, 102. Sora. -m »Kaj, če bo konj zapazil, da ne znam plavati?« Podeželska gospodična je prosila trgovca, naj naroči barvo za šminkanje obraza. Ko je naročeno dospelo, ji je izročil e pribombo: »Gospodična, za tolikšen denar bi 6e dobilo barve, s katero bi jaz najmanj dva kravja hleva prebarval.« Razvezano snopje Veliki vseslovanski kmetiški upor leta 1515 Majhne upore v raznih okrajih (zlasti na Kranjskem 1490, 1503, 1513) je zadušila gospoda brez posebnih težav. Do6ti 6krbi pa ji je prizadejal veliki vseslovenski kmetiški upor leta 1515. Kmetje niso zahtevali nobene spremembe v političnem ali verskem oziru, temveč samo svojo »staro prav-d o«, to je, da 6e odstranijo nove in neupravičene gosposke zahteve, ki ni6o zapisane v urbarjih, ter da se uveljavijo zojset nekdanje pravne navade v podložniškem razmerju k zemljiški gospodi. Skoraj vsaka pritožba, ki so jo sestavili ujx>rniki (n. pr. v Konjicah in v Bohinju), končuje z besedami, da terja gospoda od kmetov to in to, »česar ni bilo prej.« Upor je nastal na Dolenjskem, kjer je nasilni kočevski graščak Jurij Turn z oskrbnikom Gregorjem Strženom kruto izterjeval deželni davek, ki ga pa ni izplačeval deželni blagajni in ki je razen tega povsod teptal stare kmetske pravne navade. Turnova nasilna smrt je bila kakor znamenje splošnemu uporu, ki 6e je vnel ko blisk po vsem Kranjskem, južnem štajerskem in Koroškem. Povsod je klical upornike bojni klic na zborovanje: »Le vkup, le vkup, uboga gmajna!« Tedanji cesar Maksimilijan je pisal kranjskim kmetom pomirjajoče pismo in šla je celo vest po deželi, da cesar soglaša z uporom. Uporniki niso čakali cesarskih komisarjev zaradi preiskave razmer, temveč so šli takoj na delo: s kosami in raznovrstnim orodjem so napadali gradove. — Glavno kmetsko zborovanje je bilo o binkoštih v Konjicah in je tjakaj poslal deželni glavar Dietrich6tein štiri posredovalce, da se jjoga-jajo 6 kmeti. Komisarji in kmetje so se' baje zedi-nili v nekaterih točkah, kar pa ni pomirilo razburjenih kmetov. Ujjorniki so divjali dalje, ker jim g06jxxla ni izpolnila obljub. Toda gospoda in zla6ti koroški deželni stanovi, so zbrali vojaško moč in 60 polagoma udušili upor koroških kmetov. Tedaj je bil še Št. Vid glavno mesto Koroške. Radi upora pa je plemstvo prosilo cesarja, naj odtegne Št. Vidu čast glavnega mesta. Cesar je ustregel želji in je podelil ča6t glavnega mesta Celovcu, 1. 1518. Glavni voditelji upor; nikov 60 bili usmrčeni, drugi so morali plačevati »uporniški davek«, ki naj bi bil kmete na veke spominjal tega upora. Sah »Mama, tu v časopisu stoji, da iščejo za gledališče Statiste. Kaj pa je to, Statist?« »To so oni igralci, ki nimajo nič govoriti.< »Potem bi pa naš atek lahko prosil za tako službo.« Na turnirju v Kemeriju je bil Reševelri f>0 trinajstem kolu v vodstvu z 10 točkami in eno nedokončano partijo, v kateri je pa imel njegov pro-tivnik Rellstab boljšo j>ozicijo. Na drugem mestu je bil letonski mojster Petrov z 9 in pol točke. Petrov se je torej naenkrat vrinil med najboljše mojstre, kar je precej nepričakovano. Na tretjem mestu je bil Flohr z 9 točkami in na četrtem pa dr. Aljehin z 8 točkami in eno nedokončano partijo. Mlada velemojstra Fine in Keres sta to pot nekoliko zaostala in videti je, da ne bosta med prvimi. Zelo sveže igra na tem turnirju zmagovalec turnirja v Jurati dr. Tartakower. Prinašamo njegovo partijo s Fineom v petem kolu. Tartakower je nevarnega ameriškega velemojstra elegantno premagal. Dr. Tartakovver—Fine. 1. e2—e4, e7—e6 2. Sgl—e2 (nenavadna poteza, ki pa ni tako slaba, da bi spravila belega v nevarnost. Prednost poteze je v tem, da ne vodi v podrobno raziskane varijante.) d7—d5 3. e4Xd5, e6Xdo 4. Se2—g3, Sg8—f6 5. d2—d4, Lf8-d6 6. Lfl—d3 (beli je svoje figure dobro postiral, posebno močna kontrola polja f5 je za črnega neprijetna.) o—o 7. o—o, Tf8—e8 8. Sbl—c3, Sb8— c6 9. Sg3—f5, Sf6—e4 10. Sf5Xd6, Dd8Xd6 11. Sc3-b5, Dd6—d8 12. Lcl—f4, Te8— e7 13. f2—f3, Se4—f6 14. Tfl—el (beli ima inciativo in zelo neprijetno vznemirja črnega. Grozi TXe7 in Sb5X c7.) Sf6—e8 (po TXel + ? bi črni pešca c7 ne mogel ubraniti, ker bi beli takoj zagrozil črnemu na e liniji.) 15. Ddl—d2, a7—a6 16. Sb5—c3. Te7X el+ (beli je grozil TXe7 in SXd5.) 17. TalXel, Lc8—e6 (na SXd4 bi prišlo SXd5.) 18. Sc3—e2 (konj potuje iz danskega krila na kraljevo krilo, kjer bo mogel zelo močno napasti.) Dd8—d7 19. g2—g4 (beli zopet hoče preko polja f5 vdreti v črno pozicijo.) Se8—d6 20. c2—c3, Ta8—e8 21. Se2—g3, f7—f6 (to zelo zmanjša odpornost črne pozicije. Bolje bi bilo Sc6—e7—g6.) 22. Dd2—c2, h7—h6 23. Dc2—d2, Sc6—d8 24. Lf4Xh6! (s to žrtvijo beli vdere odločilno v črno pozicijo. Slabitev črnega kraljevega krila 6e je črnemu hitro maščevala.) g7Xh6 25. Sg3—h5, Te8—f8 26. Dd2X h6 (proti belemu napadu ni obrambe.) f6—B 27. Dh6—g6+, Kg8—h8 28. Sh5—f6 in črni se je vdal, ker je po TXf6, DXf6+ in LXf5 hitro konec. Iz turnirja v Rogaški Slatini prinašamo danes partijo med državnim prvakom Pircem in suboti-škim mojstrom Schreiberjem. Pire je Schreiberja, ki letos ni igral tako dobro kot lansko leto, z močno igro v zanimivi partiji premagal. Schreiber—Pire. 1. Sgl—f3, d7—d5 2. d2—d4, a7-a6 (črni namerava na c2—c4 igrati sprejeti damski gambit, varijanto, ki jo je Aljehin večkrat uspešno uporabil. Za belega bi bilo radi tega boljše odločiti se za Collejev sistem e2—e3, Lfl—d3, Sbl—d2 itd.) 8. c2—c4, d6Xe4 4. e2—e8, Lc8—g4 5. LflX o4, e7—e6 6. h2—h3, Lg4—h6 7. o—o. Sg8—f6 8. Sbl—c3, Lf8—e7 9. Ddl—e2 (Ddl—b3 je brez moči, ker črna odgovori SbS—c6 in beli ne 6me vzeti na b7, ker izgubi po So6—a5 damo. Bolje kot Ddl—e2 bi bilo Lc4—e2, če«prav beli potem ne bi imel nič več izgledov kot črni.) o—o 10. Tfl—dl, Dd8—c8! (proti belemu napadu e8—e4 itd. pripravlja protinapad na damskem krilu.) 11. e3—e4, b7—b5 12. Lc4—b3, c6—c5, 13. e4—e5, Sf6—d7 14. d4—d5, c5—e4 15. Lb3—c2 (dXe6 bi bilo slabo radi fXe6 in belo kraljevo krilo bi bilo naenkrat v ognju. Ves beli napad v centru je s tem dovedel v težave samo belega, ker bodo centralni pešci hitro slabi in črni dobi napad.) Sd7—c5 16. d5— d6, Le7—d8 17. Sc3—e4, Sb8—d7 (zadržavanje damskega skakača do momenta, ko je res potreben v borbi za središče, je bilo zelo poučno.) 18. Se4—g3, Lh5—g6 19. Lc2Xg6, h7Xg6 20. h3—h4, Dc8—b7 21. Tdl—d4 (To ne vodi nikamor. Bolje je bilo dosledno h4—h5.) Sc5—d3 (grozi Ld8—b6.) 22. Td4—g4, Ld8—b6 (za pešca e6 sedaj ni rešitve.) 23. Lcl—e3, Sd3Xe5 24. Sf3Xe5, Sd7X eR 25. Tg4—e4, f7—f6 (Pire sedaj s kombinacijsko igro konča partijo.) 26. 12—f4, Lb6Xe3+ 27. Te4Xe3 (na De2Xe3 bi prišlo Se6—g4 in črna dama bi grozila na diagonali a7—gl končati partijo.) Se5—d3 28. Tal—fl, e6—e6 29. f4—f5, Sd3— f4 30. TflXf4 (obupen poskus, z žrtvami priti do napada, ki ga pa črni z lahkoto odbije.) e5Xf4 31. Te3-e7, Db7-b6+ 32. Kgl—hI, f4Xg3 33. f5Xg6, Db6-f2 (e tem je dal črni belemu občutiti kruto resnico, da je vsak odpor brez smisla ) 34. De2—dl, Df2-f5 35. d6-d7, Ta8-d8 36. h4-,h5, Df5—d3 in beli se je vdal, ker pade pešec d7 in sledi v par potezah mat, Spremembe v načrtu zadružnega zakona Načrt zadružnega zakona je po dolgih peri-petijah prišel do tega, da je predložen narodni skupščini. Je to načrt, ki ga je lansko leto izdelalo kmetijsko ministrstvo in smo o tem načrtu že mnogo pisali. Naknadno, ko je ta zakonski načrt že bil sprejet od skupščinskega odbora in sicer v neizpremenjeni obliki, je kmetijski minister 14. L m. predlagal neke spremebe. Te spremembe so pa deloma precej bistvene, tičejo se zadružnih zvez, zato podajamo v kratkem njih vsebino. Prvotno je načrt vlade določal, da bo morala vsaka zadruga biti članica ene revizijske ene poslovne zadružne zveze, če obstoja taka poslovna zveza za zadruge iste vrste v okvirju revizijske zveze. Revizijska zveza ne bi smela istočasno biti tudi poslovna zveza. Spremenjeni predlog te določbe nima več, ampak predpisuje le, da mora biti vsaka zadruga včlanjena v eni zvezi in, č« ta zveza ni revizijska, tudi v revizijski zvezi, v kateri je včlanjena njena poslovna zadružna zveza. Pravico revizijske zveze more dobiti le tista zveza kreditnih ali pa nabavnih zadrug, ki imajo najmanj 300 članic, zveze produktivnih zadrug ali pa zavarovalnih zadrug pa morajo imeti najmanj 100 članic. Zveza, ki ne bi imela toliko včlanjenih zadrug bi morala tudi biti članica kakšne revizijske zveze. Je pa ostala v spremenjenem načrtu določba, da smejo članice poslovnih kreditnih zvez biti le kreditne zadruge in pa zveze drugih zadružnih vrst. Spremenjeni načrt se je v zgoraj navedenih točkah bolj prilagodil obliki naše zadružne organizacije in moramo vsled tega to spremembo pozdraviti. Po prvotnem načrtu bi bila naša sedanja zadružna organizacija popolnoma razbita, revizijske zveze bi bile ločene od poslovnih, kar po predloženi spremembi odpade. Izgledi za nas izvoz v Italijo T« dni so bili objavljeni kontingenti, ki nam jih je na sestanku jugoslovansko - italijanskega stalnega odbora priznala Italija za naš izvoz. Ti kontingenti pomenjajo napredek nasproti stanju, ki je bilo pred tem. Možnost našega izvoza v Italijo je 6edaj povečana. Po svoji vrednosti predstavljajo novi kontingenti 500 do 600 milijonov dinarjev, dočim je po septembrskem sporazumu mogel izvoz znašati le okrog 400 milijonov dinarjev. Dosežene kontingente smatramo sedaj kot uspeh. Vendar pa je vrednost teh kontingentov lo mal del tega, kar smo svoje čase, ko je bila naša trgovina še brez sedanjih ovir, v Italijo taktično izvažali. Vrednost našega izvoza v Italjio je znašala: ▼ letih 1929 1930 1984 1935 1936 milij. din. 1971.2 19195 797.5 672.3 137.1 Sedaj dovoljeni kontingenti ne dosežejo torej niti tretjine vrednosti izvoza iz časov pred krizo. Seveda je treba pri tem vpoštevati, da je vrednost izvoza padla deloma tudi radi nižjih cen, toda na račun padca cen gre le mal del znižanja vrednosti izvoza. S sedanjimi kontingenti torej ni mogoče računati na tako intenzivnost naših trgovinskih odnošajev z Italijo, kakor smo je bili včasih navajeni. Obstoja pa še vkljub dovoljenim kontingentom vprašanje, če bo mogoče vso dovoljeno množino res izkoristiti. Izvoz v Italijo bo odvisen od našega uvoza iz Italije. Ne bo lahko ta uvoz kar tako povečati. Iz Italije smo uvažali posebno veliko tekstilnega blaga, sedaj proizvajamo tekstilij že sami velike množine. Na drugi strani pa za blago, ki ga potrebujemo, konkurira Italiji v pogledu cen prav uspešno Nemčija. Kontingenti predsrtavljajo prav za prav okvir, v katerem se bo gibala naša trgovina z Italijo. Možnost našega izvoza bo odvisna od sposobnosti našega uvoza iz Italije. Da se medsebojna trgovina regulira v smislu obojestranskih gospodarskih potreb in plačilnih zmožnosti, je dogovorjeno tudi, da klirinški saldo z Italijo ne sme biti večji kot 20 milijonov lir od-nosno 50 milijonov dinarjev bodisi v našo korist ali v korist Italije. Ako bi klirinški saldo šel čez to mejo, bodo naša Narodna banka ter italijanski kompenzacijski zavod sporazumno podvzela korake za zmanjšanje salda na znesek 20 milijonov lir oziroma 50 milijonov dinarjev. Dosedanji sporazum glede kliringa je spremenjen tudi v toliko, da ne bo več samo italijanska lira služila kot podlaga za plačila. Po novem sporazumu bo kliring imel dva računa, in sicer bo en račun ▼ dinarjih, a drugi v lirah. Račun lir bo vodila naša Narodna banka, račun dinarjev pa zavod za plačila v Rimu. Kontingenti, ki so bili sedaj dovoljeni, veljajo za šest mesecev in v kolikor v tem času ne bi bili izrabljeni, se avtomatično prenašajo na nadaljnje poletje. Vprašanje preferencialov in ugodnosti z ozirom na preferenciale, ki jih uživata Avstrija in Ogrska, in katerim bo treba prilagoditi tudi naše trgovinske odnošaje z Italijo, bo prišlo v razpravo na prihodnjih sestankih italijansko-jugoslovanske-ga stalnega odbora. Se-Ie tedaj, ko bo to rešeno, pa bo mogoče te naše medsebojne odnošaje v celoti in pravilno presoditi. Znižanje prometnega davka na moko in njene izdelke Finančni minister je 14. t. m. izdal uredbo, s katero se znižuje skupni prometni davek na moko in odpravlja dopolnilni davek na kruh in pecivo. Ta uredba je bila izdana v cilju poživitve našega gospodarskega življenja in olajšanja davčnih bremen najširših slojev. Dosedanji skupili davek na poslovni promet je znašal 5%, dopolnilni davek na izdelke iz moke pa 3.7%. Ta davek, ki so ga morali nositi seveda konzuinenti, se je pokazal kot previsok. V namenu, da se zniža cena moki in kruhu ter pecivu, in da se razbremenijo najširi sloji, je skupni davek na moko znižan na 4.25%, dopolnilni davek BANKA BARUCH PARIŠ 9e -11. RUE AUBER na navaden kruh ln na navadno pecivo, M Je znašal 3.7%, je pa sploh ukinjen. Istočasno je znižan dopolnilni davek na luksuzno pecivo od 3.7% na 1.25%, in na slaščičarske izdelke pa na 2.5%. Stanje vlog pri denarnih zavodih v juniju 1937 Stanje hranilnih vlog in vlog v tekočem računu je 1. junija t. 1. znašalo pri denarnih zavodih (drž. hipotekama banka, poštna hranilnica, samoupravne hranilnice in privatne banke) 390 milijonov din. Razdelitev vlog je bila sledeča (v milij. din): 1. V. 1937 1. VI. 1937 Drž. hipotekama banka 2.929 2.973 Poštna hranilnica 2.115 2.121 privatne banke 6.275 6.296 skupaj 11519 11.390 V mesecu maju so vloge narasle za 71. milijonov dinarjev, od tega odpade največ na Državno hipotekam© banko (44 milij.). Junija lansko leto so vloge pri istih denarnih zavodih znašale 10.392 milijonov din, ter so se torej v enem letu povečale za 998 milijonov dinarjev. Glavni del povečanja vlog pa, kot vidimo, odpade na državne zavode, hipotekarno banko in poštno hranilnico, pri privatnih zavodih je povišanje v razmerju z obstoječim stanjem vlog le neznatno. Poročilo o stanju vinogradov Kraljevska banska uprava, oddelek za kmetijstvo, poroča na podlagi došlih poročil iz vinskih okolišev, da je razvoj vinogradov na splošno po-voljen v kolikor ni nastopil palež in ni bilo ujm. Letos je posvečala banska uprava nastopu perono-spore posebno pažnjo. Prvič se je pojavila perono-spora 21. maja (Podgorce pri Ptuju, Paradiž pri Sv. Barbari v Halozah, Ljutomer, Novo mesto). Močneje je pa perono6pora nastopila proti koncu julija. Najnevarnejša doba za okužbo je bila letos sredi junija ob času deževja in toplega vremena. Inkubacijska doba bolezni je trajala komaj 10 do 12 dni, dokler peronoepora ni nastopila okoli 30. junija, zlasti po vrhovih in mladju trt in tudi po grozdju. Vinogradniki eo večinoma štirikrat štropili vinograde. En del vinogradnikov je izvršil celo peto in šeeto škropljenje, a je kljub temu še precej od peronospore napadenega grozdja. To je pripisovati po večini površnemu škropljenju in slabi sestavi škropiva. Grozdje se vsled ugodnega vremena lepo razvija in prihaja že v moko. Pojav grozdne plesni, o kateri tožijo zadnje čaee mnogi vinogradniki, večinoma ni bil oidij, temveč peronospora. Kdor je posvečal tretjemu in četrtemu škropljenju večjo pozornost, ta nima napadenega grozdja, listje je zdravo pod in nad grozdjem; to pa je ravno za zoritev največje važnosti. Oidij se pojavlja v manjši meri. Vinogradniki so že izvedli drugo žvepljanje, v kratkem bodo šc tretje. Nekateri eo primešali pri četrtem in petem škropljenju med galično brozgo za zatiranje plesni žvepleno-apneno brozgo in so dosegli uspehe. Žitne cene in Prizad Mednarodna situacija na trgu pšenice je bila te dni v pogledu tečajev nekoliko slabša, toda razpoloženje je bilo tudi še naprej čvrsto. Na naših trgih je bil dovoz blaga precej slab, kar pa ne ovira, da ne bi prišlo do špekulacij. Prizad je sklenil, da bo novo pšenico plačeval po 180 din za 100 kg. Vendar pa ta cena ni še definitivna, ker mora o tem oklepati še ministrski svet. Tendenca na trgu koruze je zelo čvrsta, čemur je vzrok velik interes Prizada za koruzo. Ceno koruzi je Prizad povišal od 97 na 99 din za 100 kg. V dveh dneh je Prizad kupil 565 vagonov koruze. Izgledi za novo koruzo so zelo ugodni. • Število natovorjenih vagonov je v mesecu juniju po statistiki naših državnih železnic znašalo 136.302. V maju je bilo natovorjenih 129.896 vagonov, v juniju lanskega leta pa 112.085. Proti juniju lanskega leta znaša povečanje za 20.244 vagonov ali 17%. To povečanje je dokaz, da 6e je gospodarska aktivnost proti lanskemu letu 'znatno povečala. Srbsko 4% posojilo iz leta 1895 je padlo na pariški borzi od 246 na 237 z ozirom na vest, da so prekinjena pogajanja med našo vlado in med zastopniki francoskih imejiteljev tega posojila. NASLOV ZA BRZOJAVE: JUGOBARUCH PARIŠ 96. TELEFON: OPERA 98-15 IN 98-16 SE PRIPOROČA JUGOSLOVANSKIM OBISKOVALCEM PARIŠKE SVETOVNE RAZSTAVE ZA VSE BANČNE POSLE, KI JIH IZVRŠUJE NAJKULANTNEJE. Zadružni gospodarska banka d. d. v Ljubljani sklicuje svoj občni zbor na dan 5. avgusta t. 1. Nagradno tekmovanje jugoslovanskih harmonikarjev na Ljubljanskem velesejmu bo letoe na nedeljo, 12. septembra. Tekmovali bodo v sedmih skupinah: Diatonična harmonika. Kromatična harmonika. Mladinsko tekmovanje za tekmovalce do 10. leta starosti na diatonični ali krouiatični harmoniki. Profesionali, proizvajalci in trgovci harmonik. Ansambli. Tekmovanje za prehodni pokal na diatonični in kroinatični harmoniki in naslov jugoslovanskega prvaka za leto 1937/38. Posebna skupina za one igralce, ki 60 na dosedanjih tekmovanjih že prejeli kako nagrado. Prijavni rok je zaključen s 1. septembrom t. I. Prijave sprejema urad Ljubljanskega velesejma, ki pošlje na željo vsa to-stvarna navodila brezplačno. Italija uvaža naše žito. Z Italijo se je naša država sporazumela, da kupi od nas in plača potom kliringa 2500 vagonov pšenice in 3000 vagonov koruze. Te množine bo Italija kupila pri nas po naših domačih cenah, kakor je to bilo tudi lansko leto. Občuten padec franka. Francoski frank, ki je zadnji čas sploh nagnjen k slabosti, je včeraj mednarodno za nekaj točk zdrknil. V Curihu je notiral danes 16.675 proti 16.86 včeraj. Na pariškem trgu pa je angleški funt včeraj poskočil od 128.04 na 128.90. Popoldne pa je celo prišlo do tečaja 129.55 za funt. Kot vzrok za ta novi padec franka navajajo notranje politične težave t Franciji. Razdolžitev kmetov na Madžarskem. Nova kmetska uredba predvideva končno ureditev dolgov kmetov, ki imajo manj kot deset oralov. Za to potrebna sredstva znašajo 80 milij. pengov, od katerih bo dal 20 milij. na razpolago socialno zavarovalni zavod, ki bo s tem dosegel dolgoročno plasiranje svojega kapitala s 5'/4?o, 10 milij. bo dala poštna hranilnica, 24 milij. prizadeti denarni zavodi upniki kmetov, okrog 18 milij. budimpe-štanske velebamke, 8 milij. pa finančni sindikat, ki bo emitiral kmetske obligacije, iz svojega kapitala in svojih rezerv. Borza Dne 17. julija 1937. Denar Devizni promet je znašal 9,643.000 din. Curih. Belgrad 10, Pariz 16.675, London 21.70, Newyork 436.625, Bruselj 73.475, Milan 22.975, Amsterdam 240.50, Berlin 175.45, Dunaj 83 (82), Stockholm 111.90, Oslo 109.025, Kopenhagen 96.875, Praga 15.21, Varšava 82.70, Budimpešta 86.25. Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukareita 3.25, Hel-singfoas 9.59, Bueoos-Air« 132. Spon v Ljubljani in Mariboru Ljubljana Na igrišču SK Ljubljane, Tyrševa cesta ob 18, ob 1650 predtekma: Slovan — Moste. Vstopnina je popularno nizka. Juniorji Ljubljane igrajo v Mariboru finalno juniorsko prvenstveno tekmo z juniorji Železničarja. Maribor Nogomet: na stadionu SK Železničarja, Tržaška cesta ob 16: prva finalna tekma za prvenstvo juniorjev Slovenije med prvakom Ljubljane SK Ljubljana in prvakom Maribora SK Železničar. Sodi g. Bergant. Himalajo si hočejo pokoriti Najvišje gorovje na svetu, ki so 6e ga doslej lotevali Angleži, Nemci, Francozi, Amerikanci in Rusi, hočejo sedaj naskočiti še Avstrijci. Ti so se nekaj tujih ekspedicij sicer že udeležili, sami pa niso še nobene pripravili. Pri nesrečnem pohodu na Nanga Parbat 1. 1934 (tudi letošnji nemški ni bil brez žrtev) sta Tirolca Aschenbrenner in Schneider dosegla najvišjo točko 7850 m visoko na tkzv. Srebrnim sedlom. Schneider se je med vsemi hri-bolazci največkrat povzpel čez 7000 m visoko. Prihodnje leto spomladi bo dunajski profesor Schvvarzgruber krenil s petimi izkušenimi planinci v Indijo. Kako resno mislijo Avstrijci, razvidimo iz tega, da ne bodo že kar prvič naskočili enega od trinajsterih 8000 m visokih vrhov, temveč se bodo najprej urili in priredili »izlete« na gore v višinah »samo« do 7C00 m. Prav tako ne mislijo na pot z velikim številom domačih spremljevalcev. Samo 6 Darjeelingcev bodo vzeli s seboj in nekaj nosačev. Denarja pa ne bodo rabili več kot okrog 350.000 dinarjev, ki so jih že zbrali. Časten športnik Pri angleških prvenstvih v golfu (pri nas so nedavno zgradili igrišče za golf v okolici Bleda) se je zgodil dogodek, ki ga je malokdo opazil, pa je bil vendar zelo pomemben. Trener, ki ga nihče ni poznal, je sodeloval pri tekmah in šele pri deveti luknjici opazil, da je od četrte luknjice naprej igral z žogo, ki ni bila njegova. Noben ni tega opazil, toda Kenyon (tako se mož piše) je svojo zmoto takoj prijavil. Pogreška, ki jo je nehote napravil, ga je stala mnogo: potovanje nazaj na Škotsko in izgubo enotedenske nagrade za poučevanje. Lep zgled za pravi športni duh poklicnega tekmovalca. Izlet kolesarjev v Postojno dne 1. avgusta. Za skupni izlet kolesarjev v Postojno, ki je prvi po svetovni vojni, je izredno zanimanje ne saino med tistimi, ki bi to pot na kolesih opravili, temveč tudi med takimi kolesarskimi ljubitelji, ki iz tega ali drugega razloga ne morejo s kolesi v Postojno, a bi radi šli s kakim drugim prevoznim sredstvom. Tudi tem je prireditelj ustregel njihovo željo in izposloval, da lahko pridejo v Postojno tudi z vlakom; odhod tega vlaka z ljubljanskega kolodvora bo ob 6.15, povratek iz Postojne v Ljubljano pa ob 19.15. Prijave za vlak »prejemajo isti poverjeniki kakor pri kolesarjih, in sicer: Pisarna Ctorjanc Jakob, Miklošičeva r. št. 15, tel. 20-66; tvrdka Ivan J a x in sin, Go-s|K)8vetska cesta št. 1, tel. 24-65 in vsi predsedniki, ozir. tajniki kolesarskih klubov podzveze >Ljubljana<. Na Vrhniki pa trgovina gosp. Franc š u š t e r š i č. Prijavnina 40 Din, t. j. za obmejno prelaznico, vstopnina za v svetovnoznano Postojnsko jaino itd. Izletniki z vlakom si morajo seveda na postaji kupiti ludi nedeljsko povratno karto. Kolesarji, ki bi se jim zdelo za nedeljo preveč vožnje na kolesu, se lahko iz Ljubljane odpeljejo že v sol ki i o popoldne, in sicer samo do Planine, ker morajo tam prenočevati in se zaradi skupnega potnega lista pridružiti v nedeljo večini izletnikov, ki Ik> v Planini okrog pol 9. Odhod kolesarjev iz Ljubljane in ljubljanske okolice bo v nedeljo, dne 1. avgusta, ob 6 zjutraj izpred Narodnega doma. povratek iz Postojne pa okrog 17. Ob priliki tega izlela v Postojno priredijo tamkajšnje lokalne oblasti tudi mednarodno kolesarsko dirko na progi Postojna—Razdrto—Postojna (26 km) — kar se bo z oziroin na prekratko razdaljo mogoče podaljšalo — v kateri liodo sodelovali naši in italijanski dirkači-ama-terji. Za zmagovalce so razpisane lako od ene kakor tudi od druge strani krasne nagrade. Zato naše dirkače opozarjamo, da se najkasneje do ' Nameravana prijateljska tekma med ISSK Maribor :SK Rapid je odpovedana, ker je ISSK Maribor povabljen, da odigra z lig. moštvom SK Ljubljano prijateljsko tekmo v Ljubljani. Tenis: na igriščih ISSK Maribor v Čopovi ulici ob 9: prijateljski medklubski dvoboj: čako-večki SK, čakovec : ISSK Maribor. Na obeh straneh nastopa po 6 gospodov in 2 dami. Odigrala so bo cela vrsta iger: single, double, mixed-double. čakovec bodo zastopali: dami Beck (prvakinja Čakovca) in Neuman, in gospodje: Šarič, Raisnig, Neuman, Sosič, Brankovič in Legenstein, ki je vzgojil sedanjega državnega prvaka Punčeen. Igre bodo zelo zanimive, ker tudi pri ISSK Mariboru nastopijo najboljši igralci in igralke. 20. t. m. prijavijo pri tajniku podzveze gosp. Gre-gorcu glede udeležbe v omenjeni dirki. Prijave za vse izletnike se zaključijo 24. t. m. in morajo vseoovati: ime in priimek z imenom očeta, poklic, datum in kraj rojstva, stalno bivališče, evidenčno in tovarniško številko ter znamko kolesa. V slučaju slabega vremena se izlet vrši dne 22. avgusta. Od vseh strani Končno so vendarle izgubili Baski — nogometaši. Ze dva meseca igrajo po Rusiji, stalno so zmagovali, sedaj pa so menda že utrujeni. Kar z 2:6 so izgubili v Moskvi tekmo proti »Spartaku« in poročila pravijo, da so strašno slabo igrali. Navzlic rekordu (madjarskemu), ki ga je postavil Szabo v teku na 5000 m v Helsinkiu na Finskem, je bil premagan. Prvi je bil Maki (14:31.4), 2. Szabo (14:33.8), 3. Askola (14.36.4). Lehtinen je odstopil. Po baltiških deželah in državah potuje romunsko nogometno moštvo, ki pa je precej skrpu-cano. Sicer je doslej doseglo nekaj uspehov, to ,'ih Estonci T Tallinu premagali z 2:1 (0:0). Gledalcev je bilo samo 6000. Amerikancu Parkerju, ki je v teniških tekmah v Wimbledonu edini odvzel en set zmagovalcu Budgeu, je bivši teniški svetovni prvak Anglež rerry prerokoval, da ne bo dolgo, ko bo svetovni prvak. Sedaj pa so ga Amerikanci r tekmi za Da-visov pokal proti Nemčiji zapostavili in bo namesto njega igral Grant, ki je menda vendarle Jjoljši. Računajo, da bo prvega dne Nemec v. Cramm premagal Granta, Amerikanec Budge pa Nemca Henkela. Razpis lahkoatletskega prvenstva mesta Maribor ta poedince. Športni klub Železničar (Maribor) razpisuje za dne 23., 24. in 25. julija 1937 prvenstvo Maribora za poedince. Prireditev se bo vršila na stadionu SKZ na Tržaški cesti z naslednjim sporedom: Dne 23. julija z začetkom ob 18.30: 1. tek 800 metrov, 2. tek 5000 m. Dne 24. julija i začetkom ob 16.: 1. predteki na 100 m, 2. met krogle, 3. skok v višino z zaletom, 4. predteki na 400 m, 5. 100 m finale, 6. met kladiva, 7. troskok, 8. 400 m finale, 9. zapreka 110 m predteki. Dne 25. julija z začetkom ob 8.30: 1. tek 110 m zapreke finale, 2. met diska, 3. 200 m predteki, 4. skok ob palici, 5. tek 1500 m, 6. met kopja, 7. finale 200 m, 8. tek 10.000 m, 9. skok v daljino r. zaletom, 10. štafeta 4 krat 100 m. Pravico nastopa imajo vsi verificirani atleti mariborskih v JLAZ-i včlanjenih klubov. Prvi v vsaki disciplini dobi naslov »Prvak Maribora za leto 1937« ter častno priznanico. Prijave pošljite najkasneje do 16. julija 1937 do 12. na naslov: SK Železničar, Maribor, Delavnica drž. železnic. Upoštevajo se samo prijave klubov. Prijavnina za alleta znaša 3 Din. Prijave brez prijavnine, kakor tudi zakasnele prijave se ne bodo upoštevale. TekališČe je dolgo 428 m, ima dva nedvignjena zavoja in je posuto z uganki. Tekmovanje se vrši po pravilih in pravilnikih JLAZ-e. • *VtUka Športna prireditev in brnelka noč nn S«' i«. Društvo 7.» pnspeJevunJe tujskega prometa v Krikem b« priredilo v nedeljo, dne 25. t. ni. pri novo irrajriicni kopaltštu ob Savi veliko športu« prireditev. Na -po redu HO rame plavalne In veslaške tekme Obenem ho velika ljudska cahav«. Veselica »o bo prlfela oh 3 po poldne, /večer bodo vozili na Savi bajno rassvetljeiii Solni. Vc* prostor pri kopeIii£u ln paviljoni bodo lepo razsvetljeni. Poskrbljeno ie tndl ia dohr« led In »H.inn dolenjsko kapljico ter ia pr«»i*k« na rninju. Kdor hore res pravenn In prijetnemu razvedrilu, mil ta dan ne r.n mudi v Krškem Izredne prilike In oblSfe našo skrbno pripravljeno prireditev -haucško no««. Kako se \e začeto? Dne 18. julija se je sredi popoldanske godbe Ogl&sila vest španskega radia: »Odbora socialistične in komunistične stranke nas s privoljenjem vlade obveščata: »Tajno rovarjenje fašistov, ki jih vodita Gil Robles in Franco..., se je včeraj v Melilli in Ceuti razvilo v upor, ki je planil tudi na polotok. V Sevilli je središče tega gibanja. Potrebno je, da 6e delavske vrste neutegoma pripravijo na morebitne poulične boje... Vsak delavec naj se koj zglasi v najbližnjem zbirališču svoje organizacije!« Slično so ee glasila povelja anarhistično-sindi-kalnih zvez in še isto noč je iz notranjega ministrstva, torej popolnoma soglasno z vlado, govorila kot prvi »republikanski politik« proslula komunist-ka Dolores Ibarruri, s pridevkom »Passionariat. Še v isti noči so začeli ljudi kar trumoma vlačiti v ječe. Ker se spočetka policijske čete niso udeležile teh pohodov, so bili le rdeči miličniki tisti, ki so vsak v svojem ožjem mestnem okraju aretirali vsakogar, ki je bil osumljen, da je »fašist«. »Fašist« je bil pa vsak, kdor ni 6padal h kaki organizaciji proletarcev ali ki je imel kaj denarja. Seveda so bili »fašisti« tudi vsi duhovniki. Streli se razlegajo v poletno nedeljsko jutro. Puč generalov? Kdor doživlja te dni, vidi le eno: revolucijo rdečih! Rdeči so povsod, rdeči ukazujejo, preiskujejo hiše, požigajo, ropajo, aretirajo, streljajo. Nekaj madridskih vojašnic se je priključilo Francu. Na tisoče rdečih miličnikov v zvezi s policijskimi četami navali na te vojašnice. Najhujši 60 boji za vojašnico Montano. Semkaj je moglo skrivaj priti nekaj stotin falangistov. Letalci z bombami obmetavajo staro zidovje. Poulična sodrga tuli od jeze. Poveljnik, general Fanjul, sklene, videč, da se ni moči upirati, da preda vojašnico, kar mora poplačati s svojim življenjem. Večina častnikov ee zbere v tako zvanetn prostoru za zastave; in tu izvršijo samomor. Moštvo drevi na ceste. Vsakogar, ki ima civilne čevlje, odvedejo koj kot »fašista« na dvorišče. Krog 160 mož so tako segnali skupaj in jih s strojnicami pokosili. Ostalo moštvo ujamejo in ga ženejo s seboj. V »Palači lepih umetnosti«, v sijajnem poslopju Madrida, je komunistična Čeka otvorila svoj tribu-nal v dvorani, ki so jo zastrli s črnim blagom. Pod Tdečim srpom in kladivom stoluje jud in začne izvrševati 6odnijsko oblast. Na cesti Fomento se utabori Čeka anarhistov. Povsod sam teror druhali, sama morija. Začno se prosluli »sprehodi na pokopališče«, odkoder se nihče ne povrne; osnuje se »motorizirana morija«, kakor so nazivali avtomobile, ki so prevažali razne poveljnike in krvnike. Povsod goreče cerkve, vsak prostor, vsak trg — krvavo morišče. Zarana se izprašujejo sosedje: »Ali je prišlo sveže blago?« To so dnevi, ki se je v njih ves svet s strahom zavzel, videč, kako španski boljševizem muči svoj narod, kako mori nedolžne žrtve, kako seganja množice na morišča, prav tako, kakršno je bilo v Rusiji ob izbruhu rdeče revolucije. Vse svetovno časopisje objavlja pretresljiva poročila. »Daily Mail« z dne 21. 8. 1936 piše: »V Barceloni so menihe in redovnice segnali v skupni prostor, kjer so jih slekli in postrelili.« Isti list poroča dne 18. 8. 1936: »Mr. John Ron-con nam piše iz Cartagene: 50 orožnikov so zvezali tako, da jim je šla vrv od vratu do vratu, obtežili so jih z železnimi kladami in jih z rdeče jetniške ladje »Sil« pahnili v morje.« Posebni dopisnik pariškega »Journala«, Emile Condroyer, je poročal: »V E1 Arahalu sem videl ječo, kjer so bili vidni še sledovi ognja in petroleja. Preden so nacionalisti prišli semkaj, so rdeči, ki so bili zaprli v ječo 30 moških, žensk in otrok, izlili skozi okno petroleja v ječo, kamor so potem pometali goreče vžigalice... V Utreri, južno od Seville, so nekega moža privezali na stol, njegove otroke pa na njegova kolena in so jih zažgali ... V nekem drugem španskem mestu, kjer so gospodarili rdeči, je videl dopisnik skupino žensk v črni obleki. Vprašal je miličnike, kdo da so te ženske. Porogljivo je odvrnil miličnik: »To 60 vdove od včeraj, danes in jutri.« »Je suis partout,« pariški list, je napisal 15. 8. 1936: »Neki francoski inženir, ki so ga dogodki prehiteli v Gijonu, nam poroča o umoru neke mlade Švedinje, njegove sosede v hotelu. Našel jo je, kako je imela razparan trebuh in črevesje ji je ležalo na obrazu.« List »Matin« pa je zapisal 14. 8. 1936: »Pred Barcelono je zasidran parnik »Uruguay«, ki ga imajo rdeči za jetnišnico, kjer je več 6totin ujetnikov, katere bodo kmalu vse po vrsti postrelili.« Tako se je začelo! Na nekem zborovanju 8—10 letnih »pionirjev« v Baratovu, so na predlog nekega mladinskega komunista sklenili, da proglasijo »Kristusa za sovjetskega sovražnika št. 1«. Dalje 60 oznanili sovjetski mladini, da naj se doma upre vsakdo, ki bi ga 6tarši silili k verski vzgoji, vodstvo »pionirjev« je sklenilo, da bo imelo vsak meeec po enkrat shod »otroških brezbožnikov«. Osrednji svet moskovskega brezbožniškega gibanja je nedavno sklenil, da ustanovi posebne propagandne in posvetovalne piostojanke po deželi. Te postojanke naj bi mimo propagandnega delovanja nadzirale tudi J'ihovnike in pazile na mladino, da bi ne bila pod venskim vplivom. Te postojanke naj bi tudi naznanile GPU vse tiste člane komunistov, ki navzlic svarilu, še vedno hodijo v cerkev. Neki sovjetski list potrjuje vest, da 60 v Haba-rovsku. Blagoveščenskem, v Citi in Irkutsku zaprli 200 duhovnikov, po večini pravoslavne vere. Zaprli so jih, češ da so vohunili v prid sovjetskim sovražnikom in da 60 hujskali ljudstvo jjroti Stalinu in Rdeči armadi. Ježov, načelnik GPU, je izdal ukaz, da morajo v omenjenih mestih in okolici zapreti vse cerkve in izročiti duhovščino posebnemu sodišču. V prvih 6 mesecih tega leta so v Sovjetiji zaprli 612 cerkva; 402 cerkvi sta bili pravoslavni in 81 je bilo katoliških. Dalje 60 še zaprli 60 mošej, 55 sinagog, 6 baptističnih cerkva in 2 metrodistični. Večina teh cerkva 6o uporabili za komunistično 6tranko. Ukrajinske zveze brezbožnikov 60 naprosile vlado sovjetske unije, naj duhovnikom prepove 6p>o-vedovanje. Opirajo pa vlogo na to, da je 6poved jako nevarna, češ da verniki izdajajo duhovnikom vojaške tajnosti... A GPU je že brez te vloge prepovedala spoved; duhovnike, ki bi se zoper to pregrešili, bodo kaznovali 6 4 letno ječo. Osrednji 6vet sovjetskoruskih brezbožnikih zvez je še sklenil, da ustanovi posebno tiskarno, ki naj bi framasone vsega sveta oskrbovala s 6pisi brez-božniške vsebine. Spise bodo tiskali v 13 evrop-skih jezikih. Poseben oddelek tiskarne naj bi tiskal spise za narode izven Evrope, zlasti za Daljni Vzhod. V novi tiskarni bo 6000 uslužbencev. Hjedelsko ministrstvo je nakazalo več milijonov pezet za pobijanje kobilic. Tako bo tudi 7O.OCO metalcev ognja sodelovalo pri tem pobijanju, zakaj letos je Argentini/a še posebno v nevarnosti da ji vse poljske pridelke požro nebrojna krdela kobilic. — potapljač Hodi pod vodo in z roko ribe lovi Zdaj pa zdaj moreš videti v Požunu človeka, ki ima izredno skažen obraz, da ga vsakdo pogleda. Pa ni le radi tega zanimiv, marveč radi svojega poklica: on je namreč ribič. Pa ne navaden ribič, kakršnih je na tisoče ob Donavi, ampak je ribič-potapljač. Imenuje se Jože! Kovač (Kovaos ga ondi pišejo) m mu je 35 let. Pozna vse južno-osebne utripajoče ude, ki z njimi proizvajajo glasove, katerih pa seveda človeško uho ne more slišati. Autrum je pustil, da so mravlje tekle jx> taki podlagi, ki je bila občutljiva za glasove. Glasove je sprejel z mikrofonom in jih ojačil z zvočnikom. Potem je mogel določiti, da so utripajoči udi na drugem obročku zadka in začno utripati in »peti«, kadar se jih dotakne kaka druga mravlja s tipalkami. Mravlja »poje« le, če je razburjena ali v pijanosti. V morski vodi so živita Danski kemik in raziskovalec morja, Avgust Krogh. je izračunal, da je v Atlantskem oceanu raztopljenih toliko hranil, kolikor bi jih dalo 20.000 žetev vsega sveta. Ali 6e moremo s temi hranili kako okoristiti? — Znano je, da je največ zlata v morju in ne kopnem. Krogh je kot jšrvi izračunal, koliko mesa in krompirja je v morju v obliki pro-tema in ogljikovih hidratov. V kubičnem metru monske vode je povprečno 3.9 gramov ogljikovih hidratov in 1.5 grama proteina. »Juha« svetovnega morja je izredno redka, vendar pa, če upoštevamo ogromne množine vode, dobimo vprav astronomske številke. Najdragocenejši radio aparat . ..T^k aparat 60 naredili za maharadžo iz Patiale. Indijski knez je želel imate radio, ki bi bil mnogo dragocenejši ko zlati aparat angleškega kralja. Ma-haradža ie poklical v svojo palačo najboljšega indijskega arhitekta, ki se je z njim pomenil o napravi radio aparata. Vsebovati mora seveda najmodernejše tehniške novosti, da more knez poslušati vse postaje sveta brez najmanjših motenj. Ajiarat je v omari, ki je popolnoma v skladu z opremo palače. Zunanji obod je iz dragocenih vrst lesa s prelest-ttimi ornamenti Gumbi so iz slonove kosti in so obdani z dragulji. Razen tejra ie na maharad?!, ie nastavil- vrsto inženjerjev. ki morajo paziti, da aparat brezhibno deluje. »preden sem se naučil tako dolgo zdržali brez sape. Zdaj, ko imam potapljaško obleko, ki sem si jo do jx>drobnosti sam naredil, bi bil lahko ves dan pod vodo. Dokler sem se nag potapljal, nisem ničesar videl v vodi, ker mi je voda jai roki in mi je nekoč z desnice kar kožo posnel. Neki 36 kg težki som me je zgrabil za glavo in me hudo ranil (tedaj sem lovil še brez obleke), ščuka ne popusti zlepa, som pa takoj, ko začuti, da mu grozi resna nevarnost. Le zdrave in dobro rejene ribe so bojevite, druge zbežijo in se zarijejo v blato, kjer jih prav lahko dobim. Največja riba, kar 6em jih doslej ujel, je bil 58 kg 'ežki som.« Ob slovesu mi je pokazal jx>tapIjaško obleko, ki si jo je sam naredil (piše poročevalec). Obleka ima tri dele, ki se drug v drugega neprodušno zajedajo. Pokrivalo je 10 kg težka, železna čelada, ki ima štiri okenca, dva večja 6ta spredaj, dva poševne oblike pa ob straneh. Obleka sestoji iz hlač, konec hlačnic je obuvalo. Vsa obleka je iz gumija. — Potapljač in njegov spremljevalec, ki ga čaka v čolnu, sta v zvezi z dvema cevema. Skozi eno cev pošilja spremljevalec z ročno sesaljko zrak jjotapljaču, skozi drugo se pa sporazumevata. Zadosti je, če ribič kar v čelado govori, pa ga oni na čolnu že razume. Že devet let si Kovač 6 tem poklicem služi kruh. Na glavi in jx> rokah je poln trazgotin od ugrizov rib. Te brazgotine povedo več ko besede, kako je ta p-scl ncvaron in ničen »Le zakaj sem najel fakirja, da mi nosi prtljago! Kjerkoli zagleda kako kaktejo, pa se usede nanjo!« Ribolov. »Ali ni dolgočasno ribe loviti? Kaj 6i pa mislite, kadar po ure takole 6edite?« — »Mislim si: Ali bo prijela ali ne bo?« — »In kadar prime?« — »Takrat si pa mislim: Zdaj je pa že prijela!« l-ihkovcrni natakar: »Gospodje, ali ste vi naročili štiri limonade s torto?« Novi nemški zračni velikan Ogromne rrmožice ljudi iz vsega sveta si vsak dan ogledujejo hangar v Friedrichsnafenu, da bi videli tudi, kako gradijo novega nemškega zračnega velikana »LZ 130«, ki je skonstruiran po vzorcu zgorelega »Hindenburga«. Verjetno je, da bodo vsa gradbena dela končana že sredi septembra. Ta zrač- Ogrodje zrakoplova »L 7130« oblačijo v gumirano svilo, ki propušča zelo malo nosilnega plina na ladja je namenjena za prekooceanska f>otovanja; hitrost je preračunana na 135 km na uro. Oblika zrakoplova je aerodinamična, dolžina znaša 248 m, premer 41 m. »Hindenburg« ali »LZ 120« je bil dolg 237 m, širok pa 30 m. Tako bo novi »LZ 130« bolj vitek, kakor njegov prednik in vsi 6tarejši Zeppelini, p>oleg tega pa je skelet »LZ130« skonstruiran iz pwebno močne spojine aluminija. Gonilnih snovi (težko olje) bo nosil 60.000 kg. Na palubi »LZ 130« sta cfve vrsti dvoran in kabin, ki so med seboj oddeljene s posebnimi hodniki; dvorane so določene za dnevno bivanje, 25 spalnih kabin pa ima 50 postelj. Posebna novost pri tem novem prekooceanskem zračnem velikanu je dvorana za kadilce, ki ustreza vsem varnostnim predpisom, ki so radi nesreče »Hindenburga« mnogo 6trožji od prejšnjih. • Pri žalostni nezgodi nemškega vodljivega zra-koplova »Hindenburga« je bila uničena tudi ogromna korespondenca — 200.000 pisem, ki jih je balon vozil na krovu iz Evrope v Ameriko. Pr.i reševanju žrtev katastrofe so rešili izpod gorečih ruševin komaj 20 pisem, ki so ostala nepoškodovana. Med temi pismi je bilo tudi pismo mladega dečka iz Solingena, ki je po zračni poti poslal voščila za rojstni dan svoji materi, ki živi v USA. Ostala rešena pisma so trgovskega značaja. Med ameriškimi filatelisti 6e je začel pravi lov na znamke z žigom »Hindenburga«, kar gotovo ni nič čudnega. Prastara kitajska prestolnica Peiping, ki so jo baje obkolili Japonci. Mali oglati V malih oglasih velja vsako beseda Din 1'—i ienitovanjskl oglasi Din 3*—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklam«*ega značaja se računa enokolonsko, S mm visoka petltna vrstica po Din 3*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko« UNION ilenata MtUler la Georg Aleksander v napetem ln zabavnem nima Eskapade __(M)egova oflclelna lena) friiittr« aanei od 17 , i». in si. url čevlj. prikro je valeč Išče službo. Najraje na Gorenjskem. Naslov pove upr. »Slov.« pod St. 11115 Učenko in pletiljo takoj sprejmem. Mala vas St. 56, Ježica. (v) Krepkega vajenca sprejme večja trgovina z mešanim blagom. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Takojšen nastop« 11349. Trgovska pomočnica vajena samostojnega vod-Btva, Išče službo. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Gorenjka« St. 11210. Mesarski pomočnik vojaščine prost — iSče službo, najraje na deželi. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 11262. (a) 32 leten samski pošten. Izobražen - išče kakršnokoli službo, samo h konjem ne. Ponudbe upr. »Slov.« pod št. 11277 Sedlarski pomočnik mlajši, išče zaposlitve — tudi kot delavec. Ponud be upravi »Slovenca« pod »Ljubljana in okolica« St. 11317. Dijak p štirimi razredi gimnazije, z malo maturo ter vajen strojepisja - Išče kjerkoli primerno zaposli teVi, Našlo* v upr. »si.« pod št. 11235. (a) Strojnik L B izpiti ln prakno — išče v večjem Industrijskem podjetju zaposlitve. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Strojnik I.« 11313. Šofer neoženjen, nekadilec ln kavcije zmožen — Išče službo. Ponudbe v upravo »Slov.« v Mariboru pod »ifro »Abstinent«. (a) Mesto pisarniške praktikantinje z vso oskrbo išče absolventka trgovskega tečaja. Ponudbo v upravo »SI.« v Mariboru pod »V Sloveniji«. (a) Poštena prodajalka o sir. blagajničarka, mlajša agllna moč, Išče službo v katerikoli prodajalni v Ljubljani. Dopise upravi »Slovenca« pod »Blagajničarka 600 Din« St. 11812. (a) Šofer mlad, poročen, zmožen kavcije, sposoben ln delaven, želi zaposlitve. Gre tudi v tovarno kot skladiščnik ; zmožen pisarniških del. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zmožnosti« St. 11354. (a) Trgovski pomočnik verzlran v vseh strokah, vojaščine prost, želi namestitev kot poslovodja podružnice ali skladiščnik ali kaj sličnega. Ponudbe v upravo »Slovenca« v Ljubljani pod »Zmožen 10.000 din kavcije« 11443. Zaslužek 1000 dinarjev In tudi več lahko zaslužite a primerno majhnim Investiranjem, mesečno e delom doma. Pošljem ma-terljal. prevzamem gotove Izdelke. — Zahtevajte prospekte, priložite znamko. - »Hemlpa«, Pančevo, Brače Jovanovič br. 10. Učenko za šivanje perila sprejmem takoj. Kopališka 12. (v) Vajenko pošteno, pridno, sprejme modistka Gregorc, Smar-tlnska cesta 8. (v) Vajenca za trgovino z mešanim blagom sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 11385. (v) Mesarskega vajenca sprejmem takoj, pomočnika pa s 1. avgustom ZdolSek, mesar. Glavni trg. Celje. (v) Učenko za trgovino z mešanim blagom, pridno ln pošteno, sprejme Andrej Jeglič, Lesce pri Bledu, (v) Učenko za strojno pletenje sprejmem takoj, z vso oskrbo. Pismene ponudbe v upr. »Slov.« pod »Učenka« St. 11253. (v) Vajenca poštenih staršev, s pri merilo šolsko Izobrazbo, sprejmem v špecerijsko trgovino. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pošten« St. 11332. (v) Vajenca ki bo živahen, priden in pošten ter bo imel veselje do specerljske stroke sprejmem. - Ponudbe na Ivan Perdan nasl., LJubljana, Krekov trg 11. (v) Učenka delavna, poštena, s de žele, se sprejme v trgovino. Za hrano ln stanovanje mora pomagati pri gospodinjstvu. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Friprosta« št. 11338. (v) Vajenec 17 letnega sina bi rada dala v trgovino z mešanim blagom v kak večji obrat v mestu ali na deželi v svrho popolnejše izobrazbe. Fant Je že zaposlen Stirl leta v domači trgovini. Je zanesljiv In vesten. Cenjene ponudbe upravi »Slovenca« v Ljubljani pod šifro »Miren značaj« št 11376. (v) Poučujem francoščino in matematiko za prvo in drugo gimnazijo. Aljaževa 8. (u) Diplomirana filozofka poučuje nemščino In druge predmete za popravne izpite. - Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru pod St. 1243. (u) d Javna zahvala Podpisani se srčno zahvaljuje g. Ravnikar Jožefu, pos. v Radečah-NJI-vlce 14, za njegovo velikodušno pomoč v nesreči. Arman Alojz, posestnik v St. Petru, občina Zidani most. (r) STROGI Lokomobilo 20-40 PS v popolnoma dobrem stanju, kupim. V poštev pridejo novejši modeli. — Takojšnje ponudbe poslati no: Tvornica tkanina Lusomcr, KloStar, Podra vina. Savska banovina. tlužbodobe Služkinja za domača ln kmečka dela — se sprejme. Ljubljana, Vič St. 55. (b) Bakrokotlar dobi stalno mesto. • Ponudbe v upravo »Slov.« pod »B<rokotlar« 11190. Medičarski pomočnik dobi službo. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Medičar« št. 11373. (b) Hlapca sprejme Klemene, Vič. (b Mizarskega pomočnika za pohištvena dela, sprejmem. Goljar Josip, Flor-Janska 1. (b) Kravarja dobrega molzaua, sprejme takoj Prosekdvor, Brc sternlea pri Mariboru, (b Mlajše dekle za gospodinjstvo, iščem. Ponudbe v upravo »SI.« pod »PoStena« St. 1142» Slikarske in pleskarske pomočnike sprejmem. Nastop takoj. V. Tomažin, Novo mesto. (b) Čevljarskega pomočnika za boljša dela, sprejmem takoj v stalno delo. Franc Stopar, Sevnica. (b) Sprejmem hlapca za vsa kmečka dela. — Hlebš Franc. Zadobrova p. D. M. Polje. (b) Iščem služkinjo zmožno hišnih del In ku he, srednjih let, ki Je slu žila pri učiteljski družini. Sv. Petra cesta 67, Kačar Več mizar, pomočnikov vajenih lahkega, a preciznega dela - sprejmem v stalno službo. - Drago Višnar, Jesenice. (b) 14-15 let staro dekle iščem k 5 letni deklici kot varuhinjo proti vsej oskrbi. St. Vid nad Ljubljano, Vižmarje 25. (b) Iščem mizarja z malim kapitalom za skupno delo. —■ Ponudbe upravi »Slovenca«- pod »Kortipanjon« Stev. 11383. Sprejmem prodajalko z nekaj gotovine v stalno službo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »8—10.000 din« št. 11385. (b) Dekle z dežele šole prosto, delavoljno ln zanesljivo - se sprejme v pouk gospodinjstva in prodajalke. Elgner, Ko roška cesta 67, Maribor. Zastopnika za prodajo perja in puha iščem za LJubljano, Jese niče, Trbovlje, Tržič In Maribor proti proviziji. -VVolkensteln Adolt, Co noplja, Dunavska banovina. (b) Dekle poštena, zdrava in ubog-sljiva. stara 18—30 let — se takoj sprejme za pomoč v gospodinjstvu v trgovsko hišo. - Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Dravska dolina« 11269. Dekle zdravo In pošteno, vajeno vseh hišnih del in tudi nekoliko kuhe ter v pomoč gospodinji — Iščem na posestvo. Ponudbe v upr. »Slovenca« pod šifro ■Vljudna ln ubogljiva« St. 11237. (b) Trgovski pomočnik manufakturist. do 25 let star, vojaščine prost, živahen fant, bister in nadarjen ter posebno priden - se sprejme. — Le oni, kateri odgovarjajo tem pogojem ter čutijo resno zanimanje za ma-nufakturno stroko, naj pošljejo ponudbe v upr. 81.« pod Slfro »Izredno sposoben« St. 11268. (b) Starejša obitelj dveh oseb Išče s prvim septembrom zdravo, pošteno in čisto dekle srednje starosti, ki Je zares vešča boljše'meščansko kuhe ln šivanja ln ki opravlja tudi vsa hišna dela. Plačs po dogovoru. Ponudbe s sliko ln navedbo dosedanjih služb pošljite podružnici »Slov.« v Celju pod značko »Bika«. Do konca tega meseca se lahko predstavite osebno: Celje, StrossmayerJcva 1, 1. nadstropje. (b) Dekle pridno, pošteno, ki zna tudi kuhati, sprejmem. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11432. • (b) Tri čevljarske pomočnike dobro Izurjene, za asblta dela, sprejmem. - Martin Vrtač, Visoko, p. Šenčur pri Kranju. (b) Krojaškega pomočnika izvežbanega, sprejmem. Prednost imajo cerkovniki. - Krojač ln organlst, Hoče. (b) Prodajalka za pekarno, se sprejme Plača dobra. Ponudbe t upr. »Slov.« pod »Dopoldne kuhati« st. 11404. (b Službo dobi takoj mlajša trgovska sotrud nlca, poštena, pridna, vajena vseh pisarniških del. Ponudbe: F. Drofenik, mlin, Poljčane. (b) Dekle ki zna tudi perfektno nemško, išče službo kot pomoč gospodinji aH k otrokom. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11260. (b) Rabim prodajalko za špecerijsko in mana fakturno stroko in pomoč pri gospodinjstvu. Zahteva se pridnost in poštenost. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11343. Industrijsko podjetje išče perfektno korespon-dentlnjo za slovenski ln hrvaški ter nemški jezik. Z roko pisane ponudbe z navedbo dosedanje prakse ln zahtevo plače poslati v upravo »Slovenca« pod »23« St. 11243. (b) Mlekarja sposobnega v izdelavi pasteriziranega masla ln sira, treznega ln resnega, iščemo. Zanesljivi, ki garantirajo za svoje delo,, naj pošljejo ponudbe upravi »Slovenca« pod »Parna mlekarna« 11318. (b) ieeh Vinske in pivske sode velikost 8000 do 11.000 litrov — kupim. Pismene ponudbe na Publlcltas, Zagreb, pod St. 46878. (k Vsakovrstno zlato kupuje po najviSjih cenah CERNE, juvelir, Ljubliana Wolfova ulica it. 3 Pletilni stroj rabljen, št. 8. 60—»0 cm, kupim. Abolnar Ivanka, St. Lovrenc na Dolenjskem. (k) Bukov okrogli les od 40 cm premera, ter smrekov in jelkov les za celulozo - kupim. Ponudbe pod »Eksport« v podružnico »Slov.« v Celju. Kupim aluminij, baker, svinec, cink, medenino ln cln. — »G r u d n 1 k«, Ljubljana, Dravlje. 7-61. Udeležbo za sedaj 15.000 din, lSčem takoj v razvoja zmožni trgovini ali Industrijskem podjetju. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Sigurno« St. 11274. (d) Hranil, vloge prodaste najbolje potom moje oblastveno dovoljene pisarne. Takojšnja gotovina. Rudolf Zore, Ljubljana Gledališka 12. Telet. 38-10 DtiSSILDORF POZIVA na veliko razstavo LJUDSTVO m DELI) ..SCilArrCNDES VOLK" in na potovanje po Renu OD MAJA DO OKTODRA 10ST. (>0%-tno iniianje na nemških državnih železnicah. Informacije: NEriAtKI SAODRACAJN1 DIRO. BEOGRAD, Hne/ev spomenik 5 i ji m ii i wWj « t Kupim prešo za sadje Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Majhna preša« št. 11375. (k) Kupujemo ržene rožičke in vsa ostala zdravilna zelišča. — »Salus« d. d., Ljubljana. (k) Polnojarmenik 55 cm, lahke konstrukcije, iščemo. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dobro in poceni« 11324. Staro železo litine, kovine, dele strojev kupim in plačam najbolje Justin Gustinčič Maribor, Tattenbachova 14 Medijske toplice Idealno letovišče In ter malno kopališče pri Zagorju o. S. Odprti bazeni, krasni sprehodi, dobra In solidna postrežba, nizke cene. Prospekti ln informacije pri upravi kopališča ln Putnlku. (L) Penzion »Keko« na Rabu lastnik Slovenec, Vam nudi največje ugodnosti za oddih. Dnevno 60 Din, kopanje prosto. Izletniki Raba, napravite izlet n Barbat v penzion IČeko. Postrežemo z raki (Ja-strogi) ln pristnim Štajerskim In dalmatinskim vinom. » (L) Letoviščarjem za Split nudim lepe sobe z vso oskrbo ali brez. Prvovrstna hrana ln Izredno nizke cene. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 11327. (L) \isssm\ Par lepih črnih konj 165 cm visokih, za težko ln deloma lahko vožnjo, brezhibnih, prodamo za 500 din. Sever A Comp., .j ubij ttna, GuppusvelBKii cesta t. (j) Stare moške obleke čevlje, perilo Itd., kupim. Po pohištvo pridem na dom. Istotam kupite najceneje vse, kar rabite. -Starinarna, Koroška cesta 17. Maribor. (k) Kupimo žage 1 polnojarmenik (Sehnell-gatter) 65 cm; 1 parni stroj (lokomotiva) 60—60 KS: 1 krožno žago aH cirkularko; 1 stroj za brušenje žage; 1 čelno žago (Stutzsige) ln kompletno transmlsijo z ležišči. - Ponudbe v upravo »Slov.« v Mariboru pod »2aga«. (k) Polnojarmenik moderna tipa, Esterer ali Maxh(ltte itd., 660 Rw., s tonskim letajem, dobro ohranjen, kupi Stevo Tončič Maribor. Meljska cest« 12 Cunje Krojaške odrezke, stari papir, tekstilne odpadke, ovčjo volno, govejo dlako (aravco) — kupi vsako množino ARBEITER - MARIBOR Dravska 16 Staro železo aluminij, baker, cink, medenino, svinec in druge kovine kupuje stalno po najvišji dnevni ceni Av gust Stražišar, železnina, LJubljana, Vošnjakova 4 3-cevni Philips baterijski radio, skoro nov, naprodaj za 450 din. Ivančič Franc, Cernc 1, Brežice. (i) Skoraj nov radio aparat »Standard Darling« 2 + 1 cevni, zaradi selitve prodam. Ogledati v garažah hotela Union. (1) erezpujbn rook v issanjtm MHTfcVAJTE BREZPLAČEN CENIK MEINEL'HER01D MJlftKC GIM6IL MARIBOR« 102 300 let staro violo vredno 7000 din, prodam po dogovorjeni ceni. — Starinarna, Koroška cesta 17, Maribor. (g) Kromatično harmoniko prodam. Vprašati v gostilni Pečar. Vodmat, Zaloška cesta. (g) Ve«o n«- umore nftiCet /amenlaiamo stare ploSče, gramofone, radio aparate »nove proti primernemu doplačilu. Naprodaj partija Instrumentov za godbo na pihala in bas. Bolčlč, Jelačlčev trg — Ameriknn bar, Zagreb. Glasovir (FlUgel), Izredno dobro ohranjen, prodam za 6000 ijin. - Naslov v upr. »81.« pod St. 11401. (g) Posojilo 16.000 din Išče takoj na posestvo krščanska družina. - Nudi brezplačno hrano in stanovanje v bližini Maribora. Naslov v upr. »Slov.« v Mariboru pod St. 1208. (d) I Automofor i Hranilne vloge vseh denarnih lavodo«, terjatve In vrednostne papirje vnovčim najkulantneje po najvišji •eni takoj v gotovini AL. PLANINSEK. LJUl) LJANA, Beethovnova ull ca 14, telefon 86-10. Kupim vložne knjižice Kmečke hranilnice in po sojilnlce v Celju (prej Lastni dom) do 160.000, Kmečke hranilnice ln posojilnice ter Okrajno hranilnice v Slov. Konjicah. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Točen plačnik« štev. 11280. (d) BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA MARIBOR Aleksandrova ulica št. 40 vnovčuje HRANILNE) VLOGE bank ln hranllnlo, kupuje vrednostne papirje, valute In zlatnike po najvišji dnevni ceni. Ureditev dolgov potom aodnlb In Izven sodnih poravna t. Nasveti » konkurznlh za devah In vseh drugih trgovsko • obrtnih poslih Strokovne knjigovodske revizije, sestav« In apro- badja bilanc. Preskrba kreditov vsi posli Kmečke a a S C I I e Kdlna koncesljonlrana komerdjsln* pisarna Lojze Zaje Ljubljana, Gledališka ul. i Telefon »8-1 It Ce hoče* hitro daleč priti, marai avto »I kupiti. Vit bi delal rad t motor J^mt aiei, tal t nJim le davno orjem/ Motor BSA najnovejši model, 500 ccm - poceni prodam. Bernard tapetnlk, Kranj. (f); »Puch« motor 250 ccm, prodam. Plačnik,-LJubljana-Moste, Zaloška costa 164. (f>; »Opel« limuzina izvrstno ohranjena, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« poit št. 11367, (f) Prodam tri motor, kolesa od 250—350 ccm, oziroma zamenjam ali kupim 500 ccm, solo ali s prikolico. J. Ceh. Kamnik 10. (f) Avto dober, ekonomičen, kupim - Natančne ponudbe upr. »Slov.« pod »Gotovina« St. 11410. (f)i Motor s prikolico Indlan Polical Scout, «00 ccm, kot nov, z malo porabo bencina, takoj prodam. Več Miklošičeva 14. trafika. (f)- Tovorni avtomobili rabljeni, v zelo dobrem stanju : Cytroen, Chevrolet. Bedford, Mercedes In Saurer - ugodno naprodaj CopIč, Maribor, Vrbano-va 11. (f> Tovorni avtomobili »Chevrolet« In »G. M. C.« 1—6 ton nosilnosti, Saurer avtobus, 24 sedežev, vse v Izvrstnem stanju -proda Avtomontaža d. d.^, Ljubljana, Miklošičeva 34 Naprodaj po neverjetno nizki ceni avto Chevrolet limuzina, malo rabljen, tovorni avto Htc.vr, lVj tonski, Amll-car. najnovejši model, dvosedežen. prevozni trl-clkelj. več rabljenih koles. Ljubljana, lvarlovška cesta 4. (I) Platno, gradi, Sifoni, najnovejše barvasto pralno blago za moško in damsko perilo, blago za posteljne prevleke, velikanska izbira klotastih in svilenih odej, pregrinjala, namizne garniture, predposteljniki, tekači, zavese, brisače, kuhinjske servete itd. Dalje velika izbira srajc in pidžam za gospode lastnega izdelka, damsko triko in batist perilo v najnovejših fazonah. Nudi še vedno po najnižjih starih cenah. Pri n a k n p u nad Din 10 0'— dobite primeren namečekl Nova specllalna trgovina s perilom r. I. GORICA« 9 SV. PETRA C. 30 (Vls o vls store trgovine SV. Petro c. 20) Ker nikjer drugje ne dobite tako ogromne izbire v teh predmetih, ter poleg tudi ne tako nizkih cen, ie v Vašem interesu, da nas v slučaju potrebe posetite. Naprodaj dve parceli m* 18 din. — Polzve se: Dravlje ti. (p) Novo hišo dvostanovanjsko, v Ljubljani, Stožlce Stev. 101 — ugodno prodam. (p) Novozidano hišo obrestlnosno, prodam. — Jadranska 40, Pobrežje, Maribor. (p) Srednje posestvo v bližini trsa. prodam. -Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca«. (p) Nova podkletena hiša naprodaj pod ceno. Vpra Sajte: Kolar, Vojnlk. (p) Visokopritlična hiša dvostanovanjska, nova — naprodaj. Smarska cesta St. 43, Ljubljana. (p) Kupim gozd hrastov ali bukov — za lzsekanje. Obširne ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pragovl-švelarjl« 11314. Pozor Amerikanci! Enonadstropno hlSo: gostilna, trafika, mesarija, hlevi, drvarnice, sadni vrt ln njive — prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 10820. (p) Hiša za kolodvorom v Ptuju -naprodaj. - Istotam lepo stavblšče. Naslov: Rogoz-nlSka cesta 44, Ptuj. (p) V Brežicah ln okolici ao naprodaj hiše. Krasna atavbtsča, vinogradi, sadovnjaki ID gozdovi ter zaokroženi deli Attemsovega vele posestva. - Pojasnil« pri Inž. Mlklau Otmar, Br« žice. (p) Posestvo z vodno močjo za kmet-skl mlin, tudi brez poslopij - kupim. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod St. 11231. (p) Tristanovanjsko hišo z velikim zelenjadnlm vrtom takoj prodam. Cesta na Loko 23, LJubljana. IŠČEJO: Trgovino meš. blaga dobro tdočo, vzamem v najem. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Na deželi« St. 11170. (m) Dvosobno stanovanje s prltlkllnam! oddam — najraje odraslim. Tovarniška 29. (fi) Enosobno stanovanje oddam s 1. avgustom. — Mala čolnarska ulica 4 Trisobno stanovanje oddam za takoj ali pozneje. Velike sobe, plin. Medvedova Sb (Ilirija). Parno pekarno vpeljano, večjo, vzamem s 1. oktobrom v najem Natančnejše podatke po slatl na Janžekovlč, Do! nja Lendava. (m) 0a vlaganje kis, špirit, žganje, rum pri Jakob 9erJjavec MARIBOR, Gosposka ulica 9 Telefon 25-80 Vila moderna, naprodaj. Po nudbe upravi »Slovcnca« pod »Periferija« 11360. Posestvo 10 oralov, z gospodarskimi poslopji ln premični nami, tik ceste - ugodno prodam. Pojasnila daje Janez Vldenšek, Teharje, Celje. (p) Redka prilika! Parcelo, pol travnika, pol gozda, 2800 m', z ribniki, v katerih se goje postrvi, tor z vsem lesom za kočo, prodam za 10.000 din v ljubljanski okolici. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ribnik« St. 11374. Naprodaj večje podjetje z dobrimi donosi zaradi bolezni. Plačljivo v hranilnih knjižicah Kmečke posojilnice ljubljanske. — Več pove Jože Rajnar, Janševa cesta Stev. 11 — Ljubljana VII. (1) Dražba hiše St. 82 na Brdu pri Ljubljani, z vrtom ln dvoriščem, vi. St. 892. k. o. Zg. Slška, bo B. avgusta 1937 pri izvršilnem sodišču v Ljubljani. Najmanjši ponudek 30.000 din, možno je prevzeti hipoteko. oJne la g. prof. Marjan Lipovšek 22 Cns, vrouie, poročila, spored — «.16 Originalna Švicarska glasba (bratje MaleuSek). Torek, 29. julija: 13 Magistrov trlo — K.46 Vreme poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.16 Nekaj operne glasbe (plošče) — 14 Vreme, borza — IS Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 1S..10 Nac. ura: Potovanje Jerotija Račanina r Jcruzalnm 1. 1704 (prof. Kadoslav Medenica) — 19.S0 Zabavni kotiček — ao llošlerjeve pesmico (plošča) — 20.10 Vpliv alkohola na gospodarsko, sooialno, »dravstveno in kulturno strukturo Slovenije Ig. Vojko .lagodič) — J0.J0 Zbor fteških bogoslovcev — 21 Prenos iz Kima: Uonlzetli: cLjubozetuki napoj« (operna izvedba v studiu). so najmoderneje konstruirani, trajni ln v cenah brez konkurence. Plačilo v ugodnih obrokih. Zahtevajte neobvezno predvajanje. Rabljeni pisalni stroji se vzamejo v zameno. Samoprodaja pri tvrdkl: za žganjekuho, egiptovsko čebulo, ugodne cene. »Zaloga Južnega sadja«, Ljubljana, TyrSeva 48. 1 Kolesa Motorji le dobro blago pri S. Rebolj & drug Gosposvetska e. 13. Naročajte in širite »SLOVENCA« Naprodaj imamo iF^^&lfflflHasa' 20—26 hI dobrega vina, lastnega pridelka. Zmer- i! na cena proti gotovini. - Rado Kaučič. posestnik, Gospodična išče tovarišico Juršlncl pri Ptuju. (1) , , . x. . , . . _*____ za Izlete v hribe. Ponud- štajerska jajca ——. ,— I be upravi »Slovenca« pod in piščanci vedno v za- KOleSS in SlVaillC StrOJC »Planine« št. 11390. (r) logi pri B a 1 o h, Kolo- kupite najceneje v trgo- dvorska 18, dvorišče. (1) vini »Triglav«, Resljeva ————————— cesta. — Stara kolesa ln —!! I stroje vzamem v račun; mlZallli rabljen pletllnl stroj po- • ceni naprodaj. (1) Z uporabo »Pollnlt« poli- ture prlštedlmo na času Nič čudnega nI. če tn na denarju. — Z 1 kg x. .... . ■ .. »Pollnlt« pollture napra- ol. Vid in OKOIIC3 vite S do I litrov najfl- po kolesa ln dele, tudi nejse pollture. katera vas motor, kolesa lev trgo- stane le 16—18 din liter, vino SploSne trgovske Dobite Jo pri tvrdkl družbe hiti! Za nizko ce- _ II," n0 Prvovrstno blago vsak- Darve ■ ISKIS do dobi. - Splošna trgov. RUDOLF HAFNER, Ljub- družba, St. Vid n. LJubljana. Miklošičeva c. 16. lja.no. Odprto tudi ob ne-fv bližini kolodvora).' deljali od 7 do 11. (1) novi ln raouent vteh ust ln velikosti redno t zalogi. Sprejemajo se vsa tovrstna po ora-vila. instaliramo po Konkurenčnih censn. Velika zaloga instalacijskega niatertlala. a. VERD/MS - Uubljono Gosposvetska 10 (Poleg Blamlča) Telefon 18-6T skoraj nova, prvovrstnih znamk In Izbira starih poceni naprodaj pri Globok otroški voziiek prodam. Medvedova e. 17, I. nadstr., LJubljana VII Maribor Aleksandrova eesta 44 (nasproti križanske cerkve). Mlatilnieo skoro novo, po aelo ugodni eenl prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11112. (1) Danes na žegnanje v Tomačevo, tudi v ponedeljek v gostilni Kovač mnogo zabave. — Vabita Q o r j a n c. Krasno alojo 1.60 m visoko, ceno prodam. Rozman, Podstrmec št 16. Vel. Lašče. (1) pristen, naraven, ■ čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo ln veliko v lekarni dr. Q. PICCOLI, Ljubljana, nasproU »Nebotičnika«. Prodam elektromotor 4.6 ks, tro-fazen 880 volt pripraven za pogon kmetijskih strojev, Čistilnico za žito ter kozolec ■ plaščem. Naslov v upravi »Slovenca« pod »t 11184. (f) Šivalni stroj pogrezljtv, nemfki fabrl-kat, M okroglim čolnkkom - kateri tudi Stika poceni naprodaj. — Nova trgovina, Tyrševa 34. (1) Novi krompir kg 70 par, dobavi Rtgler, Pragersko. (1) Naprodaj dva voza! Zupančič, Jegllčeva 16 Ljubljana. • ca proizvajanje plin« Is oglja, velika 146 X 73 cm, močno napravljena la U-tega železo, ■ potrebnim priborom tn ventilatorjem, proizvaja do 30 k. s. plina, ceno naprodaj. — Ogleda jo te lahko v pogonu. Naslov v upravi »Slov.« pod »t 11131. (1) remscheldske gaterlce — vodne, tračne, kakor tudi vse vrste orodja In okovja si nabavite ugodno pri »JEKLO« Start t r CHAMPION DADE MOČ sJR'. Buret, Uster ln vsa letna oblačila nudi v elegantni Izdelavi ceneno Presker, Sv. Petra cesta 14. (1) VINA Za težko delo Je močne vinol Dobite ga najlažje v Centralni vinarni v Ljubljani TELEFON ŠTEV. 25-73 Glavno zastopstvo in zaloga Robert Wcinberger Zagreb, Gunduliifeva ulica 16. PROMETNA BANKA D. D. V LJUBLJANI Stritarjeva ulica 2 Teleion štev. 21-49 baScnpeorp°ocs^ovse fr Izplačuje brez omejitve stare In nove Agnes Gflnther: 41 Dušica - Rožamarija »Rožamarija, kako si vendar molčeča! Te je Rvečanost toliko utrudila?« »Da, oče! In pcetalo mi je tako tesno pri 6rcu. V6e kaže, da bom morala odslej pobirati najtežje kamnje. Ce bom to le zmogla!...« »Toda otrok! Mar te je gospod samostanski pridigar tako zelo zadel v 6rce?« »Ta mi je srce le olajšal! Toda glej, oče! Harro danes odhaja in ne morem niti besedice več z njim govoriti. Ali ne opaziš na njegovem hrbtu, kako se huduje? Na njegovi roki. katero verno zapira in odpira, vidiš, takole —. kot bi hotel kaj zmeč kati. Harro zmeraj tako dela, kadar je nevoljen!« Knez je dane«; izredno dobre volje ter se pritajeno nasmeje. Razgovor o Parizu torej Tohr-steincu ne ugaja posebno! — Malčica bo to že vedela! Nato reče veselo: »Rožamarija, sprehajaj 6e Se enkrat v žaru pomladnega sonca s 6Vojim starim prijateljem. Je čisto prav tako, 6aj se poslavljaš od svoje otroške dobe. Jaz bom pa šel malo z mamo!« In hipoma je mesto kneginje v rahli 6enci trsja, ki se je ob toplem, od sonca obžarienem zidu zgrinjalo v hodnik in kjer je plaval lahen vonj vijolic, stopala 6 Harrom Rožamarija. — Spočetka oba molčita. Toda trenutki so nredragoceni. — Kar izpregovori prva Rožamarija: »Ti si tudi bil v cerkvi. Harro? Ali si poslušal gospoda samostanskega pridigarja?« »Sem ga sicer poslušal, toda nisem vsega slišal. Dozdeval se mi je prečloveški.« ' »Kakšen bi pa sicer naj bil?« »On bi na primer mogel biti bolj duhoven!« •Po tvojem naglasu sodim, da s tem nc misliš nič lei>ega, llarro!« Ne morem nič za to! Moja flavta ni namazana!« »Harro, bila sem dane« srečna, ko ee je prikazalo sonce. Sanjala 6em nocoj o O i zeli V 6panju je še doslej nisem videla. — Hodila sem po nebeškem travniku, ki je bil lepo zelen in poln zvezdnic. Uizela se mi je smehljala. Stopala je z golimi, neizrečeno lepimi nogami k nekemu studencu, ki je izviral izpod temnih, mahasto zelenih kamnov in se je stekal v majhno, okroglo jezero. Dvignila je svojo obleko in je stopila v studenec, da so se njegovi čisti valčki valili prek njenih nog. Vprašala sem jo: ,Čemu to delaš?' In mi je odgovorila: .Hodila 6em vendar po tolikih iglah, velikih m majhnih mečih in po žarečem železu.' ,C) ti revica! Ali si bila pri-morana to storiti?' .To ni najhuje, mnogo huje je, ako rob ni čist." Pri teh besedah se je pripognila in je vzela rob svoje obleke, ki je bil bel kot 6vetel poletni oblaček ter ga je obrala. Jaz 6em ji rekla: .Saj je vendar bel!' Ona pa je odgovorila: .Od solz, od solz, od solz!' Nato je stegnila svojo roko proti meni ter me je vprašala: ,Kje je pa Harro?. Vsa prestrašena 6em se ozrla, a te nisem videla nikjer. ,Niso ga spustili noter,' 6em ji odgovorila. Pri tem 6em padla na tla ter sem presunljivo jokala. Zdajci je pristopila k meni, je sedla na ozaro. položila mojo glavo na svoja kolena in božala moje lase. rekoča: .Od solz. od 6olz!' In na mah sem se znašla v nekem prepadu, kjer so bile visoke, črne pečine. Tu je tekel črn potok in veter je vzdihoval. Cula sem še vedno Člizelin klic — ,od solz'. — Morda je pa to bil gla6 potoka? In mislila sem si, da je gotovo potok solz. Koliko 6olz je že teklo — in vetrovi vzdihujejo radi tega. In vedno sem iskala izhoda ter sem si želela nazaj na travnik. Toda brez tebe nisem mogla najti tja. Pri tem pa sem še morala na to misliti, če še znam pesmi za birmski pouk. Iskala sem jih v snominu. Daj jim vsem. ki hrepene . .1 Zdajci sem dobila sunek in bilo mi ie. kot bi me obdajali žarki veselja. V tem trenutku sem se zbudila.« llarro je zelo re>no poslušal. Nato pa je rekel: -Rožamarija, ti imaš umetniško dušo! Tvoje sanje sem doživel a teboj. Ti občutiš barve, ti vidiS slike...« »O čem 6c ta dva tn zadi tako vneto razgo-varjata? Rožamarija ima rdeča lica.« »No, mar ne slišiš, o nebeških travnikih, o slikah!« »Ti ei vse barve tako lepo porazdelila. Bela žena z malce rožnatimi nogami, nežni valčki — to so bili gotovo vodni kolobarji. Lepi vodni kolobarji 6 svetlimi robovi. Temnozeleno mahovje ... In kakšna pesem je že to?« In dušica predava: »Daj jim vsem. ki hrepene za teboj in tvojo milostjo, da vzdrže!« »Prav lepo. dušica! Naučila si se tudi lepih stvari.« »Mnogo lepih stvari. In kako srečna sem, da sem bila pri birmi! Sprva sem se branila in zato sem tudi tako sanjala. Bala sem 6e, Harro, d* bi se s tem od tebe ločila.« *Da bi se ti s tem od mene ločila .. .* Sepetaje je Harro ponovil tc besede. Oh, ta opojna pomladna sapica I — »Da bi bila jaz na nebeških travnikih in ti tu zunaj!« «Ta ,tu zunaj' mora pač biti zal kraj, dušica? Menda pa le ne bo tako strašen. Tu so gotovo vmes tudi zelo odlični ljudje, taki. ki si ne upajo v nebeške pokrajine in vendar radi tega še niso zreli za pekel, kjer ra6te asfodek* in žubori potok pozabljenja.« — 2e zopet kneginja pritiska na kneza: »Ali ni malce nedostojen ta prisrčni tete i t#te?« »Pusti ju pri njunem duhovnem razgovoru! Zdaj sta pri peklu — prej sta govorila o nebesih. To je mnogo primerneje r a današnji dan nego tvoji pariški spomini...« -Pozabiti, Harro. ne maram. —« »Oto, tako po malem vsrkavati pozabljetije.« »Kaj pa hočeš pozabiti?« Zdajci ee je Harro prestrašil. »O Harro, le še malo časa imava. Z t ehitim, da postaja mama nestrpna. Kolikokrat mi boš pisal? Vsak teden? Do božiča bom štela dneve! In Harro, ne pozabi, da ne morem priti na nebeški travnik brez tebe. Kakor me je Gizela vprašala: Kje je Harro?' Tako me bo tudi Bog vprašal. Danes sem se vendar Bogu zaobljubila, da hočem njemu služiti. Saj ei tudi sam čul: .Mojemu Bogu in irospodu Jezusu hočem služiti vse svoje življenj?'.« Njen visoki, svečani, srebrni glasek prodira sko/ grmičevje španskega bezga, ki ju loči od kneza in kneginje. — Kar se oklene jeklena knezova roka roke kneginje. S stisnjenimi zobmi izpregovori knez: »Da čuješ! Tega ne dopuščam! Nikakor nc dovoljujem, da «e otrok v današnji zbranosti moti! Jutri obsega še celo življenje in bo še za ves čas!« — »Da, to sem čul.« odgovori llarro. Dolga, vitka postava v beli obleki in visoki mož z mračno nagubanim čelom ei stojita nasproti. In Harro nadaljuje: »Cul sem vse to. Ve i so isto obljubili.« — »Potem bodo morali to tudi držati! Jaz sem občutila, da me je nekaj skrivnostnega prevzelo. In ker sem že to storila ...« »To se ti vidi. »reče Harro nežno... Želim ti od vsega srca, da bi bila v izpolnjevanju tvoje zaobljube vselej srečna!« »Brez tebe ne. Harro! Neprenehoma te bom iskala. In če bi umrla kot nocoj v sanjah, morala bi se vrniti in te iskati. O Harro. ti si mi toliko ljubega storil! Ako bi tebe ne bilo, bi v mojem vrtu rastle koprive, trnje in strupene cvetlice. Se še spominjaš, ko si me slikal v častni dvorani? Vidiš, tako bom hodila v življenju in smrti ter nosila svojo ljubezen, dokler je ne prinesem k Bogu!« »Dušica, nehaj! Ne ves, kaj govoriš, lega ne prenesem. Pojdi zdaj k svojemu očetu, — otrok — duša!« — Radi velike zaloge poletnega blaga dajemo od 15. julija t. 1. naprej na vae poletno, svileno, bombažasto in volneno blago za moške in ženske obleke,--dalje na vso konfekcijo, in sicer velja popust na vse reklamne cene kot so označene v izložbah. Velika zaloga ostankov svile, krepov, delenov kakor tudi štofov za moške in ženske obleke s Izkoristite takoj ugodno priliko! F. I. GORIČAR, Ljubljana, sv. Petra cesta 29 Otvoritev = razstave pohištva Oglejte si našo stalno razstavo v novih, najmoderneje urejenih prostorih. — Prepričajte se o kvaliteti naših, jedilnic, spalnic, gosposkih sob, kuhinj itd. Grman & flrfjar TOVARNA IN SKLADIŠČA TIK ZADNJE TRAMVAJSKE POSTAJE V ŠT. VIDU Dantnl zavod išče zasfopnlhe-orfia- nl/dtorle za Deograd, sedež banovin-ska in večja mesta v državi. Samo resni in solidni gospodje, ev. penzijonisti s prav dobrimi dohodki - v svrho pridobivanja članov za teden štednje v zvezi s zavarovanjem in dajanjem posojila. Ponudbe na Propaganda d. d., Zagreb, Jelačičev trg 5 pod >4189« Zgorelo bom! o, |i]i Noge me pečejo! Vnete noge - otekli glelnll - razbolela kurja očesa - vse to povzroča neznosne bolečine, ubija privlačnost ženske m stori moSkega pomilovanja viednega. Te bolečine lahko v nekaj mlnu tan odstranite. V umivalnik vroče vode vsutte za pest soil sv. Roka, ki bo postala nilečso bela. Okopljtte svole noge v tel blagodejni, mlečnatl, učinkoviti koptlji. Bolečine sklenov bodo pre-nehale, skeleule - rane - otekline na nogah pa izglotie. Kopel v solni raztopini sv Roka omehča kurja oč^aa tako, da ce dado z roko prav dobro odstraniti. Noge ln vse telo le po Rokovi kopeli kot prerojeno: postanete sveti la dobro razpoloženi. Otekline na nogah izginejo: labko nosite tudi manjše čevlje. Za 3, 9in lSDIn se te labko dobe Izdatni zavojčki soli 3v.Roka zaneti) nog. Večji diuiinskl zavojček 26 Din Naznanilo! Dovoljujem si vljudno naznaniti, da sem kot dolgoletna poslovodkinja trgovine s perilom tvrdke »TRIGLAVc v Ljubljani, Kolo dvorska ulica št. 8, trgovino sama prevzela, ter jo bom izpopolnjeno z damskim perilom skušala voditi v popolno zadovoljstvo vseh odjemalcev. Perilo se izvršuje tudi po meri, ter se sprejme istotako blago v izdelavo. Postrežba colidna in točna. Vsem dosedanjim in novim odjemalcem se najtople;e priporoča Mara LampIC Oglašujte v »Slovencu«! Ne trati časa, ne muči se In ne maži OtrolM vozički na}- Dvokolesa, Bivalni strot novejših modelov motorji, trlclkljl, pogreiljivt Po telo nizki eenll Ceniki (Tanko I „TttlBUNAM P. BATJCl, IJUBLJAN«, Karlovlka % Podružnica: Maribor, Aleksandrov« cesta t«. Išče se mlajši inženjer-kemik za industrijsko podjetje v Sloveniji. Ponudbe z referencami na Aloma Company d. z o. t, Ljubljana pod šifro »OBRATNA SILA« TEHNIK J BANJAJ LJUtnlANA MIKlOŠtflVA IG Za Din 40-— oblice dvojnike (Doppelhobsl) 04 42—61 mm ter razno drugo orodje po telo nizkih cenah nndl Stanko FlorjaniU te ležalna Resl|cn S (Tbod skozi dvorišče Tlt a ris Medi«.Zanki Za jesensko setev nudi tvrdka FRAN POGAČNIK d. z o. z., Ljubljana, Tyr-ševa (Dunajska) e. št. oZ sivo in črno ajdo, koruzo, grahoro, rdečo deteljo in repo v najboljši kakovosti in po najnižji dnevni ceni. Modroce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne, dtvane ln tapetniške Izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik, Mestni trg 13. Ugoden nakup morske trave, žime, cvllha za modroce ln blaga za prevleke pohištva. LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI reg. zadruga t neom. zavezo UuDlimicj raiklošlteva cesta 6 v lastni palači obrestuje hranilne vloge najugodneje. NOVE VLOGE fsah čas razpoložljive obrestuje po 4°/0, proti odpovedi po 5%. SS Prestolonaslednik Peter JADRANSKA PLOVIDBA D. D. — SUSAK Dnevna Ultra paroplovna služba z Sušak* za Dalmacijo tu obratno, odhod ■ B«. fiaka ob 16. url. Dnevna večkratna zveza za vsa kopališča ln letovliča Jugoslovanske obale. Ugodna turistična potovanja s Suiaka za Dalmacijo ln Ortko po nlzklli pastelnih cenah. Ekspresne turtstovrke proge lz Benetk za Dalmactlo. Prvovrstni parnlkl — Izvrstna kubinla. Prospekte ln pojasnila dale direkcija na Sniakn, vse njene agencija te vat uradi ..Putnlka' ln društva ,,Wagon-Llts-Cook". iil odstrani takoj brez duha in udobno vse nepotrebne CllsiiCCe Depot: COSMOCHEMIA, Zagreb, Smičiklasova 23. Vsah parni hotel brez razlike bodisi v Indosfrill, pri parni ali centralni horjavl lohomoblle, stabilne molorje, razne mlotllntce avtomobllshe ali aeroplanshe hladilnih« morete očistiti kotlovca (Kesselstein) v obratu bres razkladanja in montiranja z ameriškim preparatom »TEPALIN«-om«, s katerim •« tudi ovira tvorba kotlovca in usedlin. Popoln uspeh zajamčen. Preizkusili ao ga in ga priporočajo najslovitejši specijalisti in državne oblasti. Prihranek na kurivu do 50%, inštalacija in cevi pa trajajo mnogo dalje. — Vaa pojasnila in prospekte z navodili pošilja generalno eastopstvo tvrdka »HOBBY« A. R., Beograd, Uzun Mirkova 10. — Telefon 23-013. Podzastopstvo za Drav. ban.: »VELEPROMET«, Ljubljana, Stari trg 19fl JESENSKI LIPSKI SEJEM 1937 OD 29. AVGUSTA 60 7o popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah. Vsa pojasnila dajejo: Zvanični biro lajpciškog sajma Beograd, Knez Mihajlova 33/1. DO 2. SEPTEMBRA ia častni zastopniki: Ing. G. TONNIES, Ljubljani, Tyrieva 33. — TeL 27-62 in Jos. Bezjak, Maribor, Gosposka oL 25. — TeL 20-97. Pogrebni zavod Ivan GaJSek. Ljubljana Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da na« je naša dobra mamica, ljuba stara mamica, zlata in srčno ljubljena naša tetica, gospa Marija Mak roj. Naglic v 80. letu starosti, na dan Karmelske Matere Božje, pokrepčana s sv. zakramenti, za vedno zapustila v neizmerni žalosti in odšla k svojemu Stvarniku po zasluženo plačilo. Blago pokojnico spremimo na zadnji poti v nedeljo, dne 18. julija ob 17 iz hiše žalosti Ob Mladinskem Domu št. 1 k Sv. Križu. Ljubljana, dne 16. julija 1937. Globoko žalujoči rodbini Brvar, Valentin. Previdena s poslednjimi tolažili ev. vere je dne 16, julffa ob 22, po Bogu vdano prestanem trpljenju, v devetdesetem letu življenja, umrla naša srčno ljubljena mati, tašča itd., gospa Hohn Amalija roj. Ramm vdova po poštnem ndkonlrolorfi Pogreb bo dne 18. julija 1937 ob pol 16 iz hiše žalosti Lončarska steza 10 na pokopališče k Sv. Križu v družinsko grobnico. Maša zadušnica se bo brala v žtrpni cerkvi st. Petra dne 19. julija ob 7 zjutraj. Ljubljana, dne 17. julija 1937. 2 al a i o2i ostali Skrušeni v težki boli javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da ie danes zjutraj nenadoma umrl v starosti 66 let moj predobri mož in naš skrbni oče, naš brat, svak, stric, gospod profesor Hinko Vodnik Pogreb bo v ponedeljek, dne 19. i. m. ob petih izpred hiše žalosti, v Panonski ulici št. S, na mestno pokopališče. Sv. maša zadušnica bo v torek ob sedmih v mestni proštijski cerkvi. Ptn j, dne 17. julija 1937. Žalujoča soproga Ana, sinova Srečko in Hinko ter ostalo sorodstvo. + Profesorski zbor drž. realne gimnazije Kraljeviča Andreja v Ptuju javlja žalostno vest, da je danes ponoči nenadoma umrl njegov odličen član, dober tovariš in vzorni vzgojitelj, gospod profesor Hinko Vodnik Pogreb bo v ponedeljek, dne 19. t. m. ob petih popoldne iz hiše žalosti, v Panonski ulici št. 5, na mestno pokopališče. Ptuj, dne 17. julija 1937. 7.3 Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cei izdajatelj: Ivan Rakov?« Urednik: Viktor Cent«