Pofttnlna plačana t gotovini
Leto LXm., št. 9*
▼ Ljubljani, ponedeljek 28. aprila 1930
Cena Din 1.—
I*h3ja   vsak  dan  por*>?-dn«.  izvzemSi  nedelj-e Jo praznike-    —   Inserati *> 30 petit  k Din S.—» <k> lf>0 vrst Din 2.50, cd 100 do 300 vrst a Dm 3.— večH m»et*i t*t* wsta Ma 4.—. Poj>wrf po dogovoru. Inseratni davek posebei. — »SIovetKlri Narod« ve*» me*eči» ▼ Jejjsstaviji Din 12, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se se vračajo.
5   Uredništvo in uprav ttfctvo
Ljubljana, Knaflova ul. 5 TeMoa U. 3r22, 3123, 31K 3126 in
PODRUŽNICE :
MAOftBOK,  Grajski  tr« 8.-- CELJE. Kooeaeva aOca 2. — Tel. 1<*>.
MOVOMESTO, LJoblianska cesta. JESPNICP. Ob kolodvoru 101.---
Račoo pri poŠt. ček. zavrniti v Ljubljani it.
OBTOŽENI HADŽIJA PRIZNAVA VSE
Danes Je Ml zaslišan Ivan Hadžija, ki je proti pričakovanju vse priznal in izdal vse podrobnosti teroristične akcije, ki so jo pripravljali
zagrebški zarotniki
Beograd, 28. aprila. Današnja razprava proti zagrebškim teroristom pred državnim sodiščem za zaščito države je prinesla nemalo senzacijo. Po zaslišanju Bemardiča se je pričeto zasliševanje drugega glavnega otoženca Ivana Hadžije, absolvrranega pravnika. Dočim je Be-rnardič pred sodiščem oporekal vsa svoja prejšnja priznanja in zanikal vsako krivdo in sodelovanje v terorističnih akcijah, je Hadžija proti vsemu pričakovanju ne le vse priznal, marveč povedal še nove podrobnosti o ci-Ijih in namerah tajne družbe.
Razprava je pričela ob 8. zjutraj. Po običajnih formalnostih se je nadaljevalo zaslišanje obtoženega Bernardića. Tu-di danes je vztrajial pri svoji dosedanji taktiki, zanikal vsako krivdo in trdil, da so mu bila prejšnja priznanja izsiljena, odnosno da je napravil neresnične izpovedi, da bi si na ta način olajšal svoj položaj in rešil sebe. Zanikal je tudi vse, kaT so pri soočenju z njim izpovedali ostali obtoženci,   ki ga zelo
obrerrrnftejo, nagiašajoč, da je bil on vodja in inicijator vseh njihovih podvigov. Zlasti ga obremenjuje Paver, ki pravi, da ga je angažiral za vse atentate in akcije Bernardič osebno, da mu je dal revolver, municijo in denar.
Po končanem zaslišanju Bernardi§a je pričelo zasliševanje drugega obtoženca Hadžije. Hadžija je visok, lep mladenič, ki pa napravi vtis raztresenega, nekoliko izmučenega človeka. Govori patetično, vpleta ^ svoj govor visoko doneče fraze in razlaga politične cilje cele akcije. Cesto se zapleta v nasprotja, a vendar s zdi, da govori resnico, odločen nositi za svoja dejanja tudi vse konsekvence.
Po končanem zaslišanju Berna rdiča najprej prosil za kratek razgovor s svojim zagovornikom dr. Hrvojem. Predsednik je na to pristal. r£p sta se na tihem nekaj časa pogovarjala, je Hadžija stopil na mali oder ter začel čitati svoj obrambni govor. Uvodoma razlaga politično stran cele akcije, pri-
znava, da je bala naperjena groti obstoječemu redu in režimu v državi, da bi podprla akcijo emigrantov v inozemstvu. Po kratkem odmoru nadaljuje svoj zagovor in prehaja v podrobnosti obtožnice. Odkrito priznava vse sestanke, natanko opisuje, kdo je bil navzoč, kaj so se dogovarjali in kaj so nameravali. Končno je izjavil, da je po svoji naravi rmroljuben človek, pacifist, kakor je bil Stjepan Radič, toda smatral se je v obrambi in v obrambi so dovoljena vsa sredstva.
Predsednik: Ali so taka sredstva tudi revolverji in peklenski stroji (moi jih pokaže).
Hadžija: V tem primeru, da.
Pri nadaljnjem zasliševanju je Hadžija natančno opisal, kako so pripravljali atentate in je pri tem poudarjali, da je bil poleg njega Bernardič glavni voditelj cele akcije.
Ob 12.30 je bila današnja razprava zaključena ter se bo nadaljevala jutri Ob 8.
Atentat na sovjetsko
poslaništvo v Varšavi
Tflt pred eksplozijo so odkrili v poslopju poslaništva peklenski stroj take jakosti, da bi bil porušil tudi vse sosednje hiše — O storilcih
ni nobega sledu
Varšava, 28. aprila. V poslopju sovjetskega poslaništva so v soboto našli peklenski stroj in sicer malo pred trenotkom, ko bi bil moral stroj eksplodirati. Velika nesreča je bil s tem preprečena. Peklenski stroj so našli v dimniku sovjetskega poslaništva.
Varšava, 28. aprila. Kakor je dognala preiskava, je bil peklenski stroi, ki je bil postavljen v sovjetsko poslaništvo, tako močan, da bi porušil ne samo poslopje sovjetskega poslaništva, temveč tudi vse sosednje hiše. Stroj je imel eksplodirati med 8. in 9. uro, ko se je imela zbrati v klubovih prostorih sovjetska kolonija k neki kinematografski predstavi. Na ta način bi bili v primeru uspelega atentata pokopani pod ruševinami poslaništva vsi pripadniki sovjetske kolonije v Varšavi z otroci in ženimi vred. Kakor je preiskava dognala, so pripravili peklenski stroj že pred 14 dnevi v neki sosednji hiši.
Doslej niso mogli dognati, kako so ga
spravili v poslaništvo, ki je nenavadno strogo zastraženo. Na strehi sosednje hiše so delali neki delavci. Ni izključeno, da je bil stroj na ta način prenesen po strehi v sovjetsko poslaništvo. Poljski listi izražajo mnenje, da so peklenski stroj postavil? ruski emigranti.
Poljska vlada je odredila najstrožje nadzorstvo nad ruskimi emigrantskimi organizacijami. Policija je izvršila v Varšavi in drugje obširne preiskave v emigrantskih organizacijah. Preiskava se nadaljuje.
Moskva, 28. aprila. »Izvesfcija« pišejo povodom razkritja napada na sovjetsko poslaništvo v Varšavi: »Sovjetska vlada in sovjetska javnost sta upravičeni zahtevati od poljske vlade, da pojasni vse okolnosti in poišče vse krivce tega zločinskega čina. List upa, da ne bo treba spominjati na to, da je poljska vlada v celoti odgovorna za varnost in normalno delo sovjetskega poslaništva.«
Bojkot angleškega blaga v Indiji
Nacijonalisti z uspehom razvijajo propagando za bojkot vsega angleškega blaga — Poostritev tiskovne cenzure
London. 28. aprila. Bojikotmo gibanje v Indiji zavzema vedno ostrejše oblike, ki dado angleskam vodilnim krogom mnogo mi-sfetL Resnost položaja se zrcali zlasti v poostritvi cen-zutrniin odredb, s katerimi hočejo angleške oblasti zatreti propagando nacionalistov. Posebno skrb vzbuja, najnovejše odJcnrtie oblasti, da stoji za GaJidhijem tao-na organizacija z anaritistačraiiTij cilji, ki je zadnje deti razvila živahno akcaco in napoveduje že za prihodnje dni celo vrsto terori-stečnih akcij. Bat: se je, da bo to zmak za splošen krvav upot Imd:jcev proti angleškim oblastem. Podkralj rnving je izdal stroge odredbe ter je na vseh važnejrih centrih zfrral večje število angleških čet. Kšaub vsem odredbam pa se vedno bolj množe spopadi med demonstranti im vojaštvom, tako da postaja r*">!r»žaj od ure do ure resnejši.
Kalkuta, 28. aprila. Indski trgovci so sklenili, da ne bodo uvažali od 23. aprila dalje angleških proizvodov.
Pešavar, 28. aprila. Mesto je mirno. Po ulicah križarijo številni policijski oddelki, vkljub temu, da je bil napovedani žalni dan preklican.
Svetovni zrakoplovni promet
Jf«w Vork, 28. aprila. Kakor *e govori v krogih Waflstreeia, se bodo dala na razpolago državna sredstva, s katerimi se bo financirala preikoatianteka in r>rekypacificna zračna prometna služba. Bankirji, ki eo interesiram na Zeppelinovifa družbah, polagajo veliko važnost na predlog, ki je bil pied-ložen kongresu in ki predvideva ureditev ameriške prekomoreflce službe s »Zeppelini<. Obstoji določba, da bodo Zedrinjene države date na raepolago 75% stroškov »a vse zrakoplove. Bankirji smatrajo financiranje po avezni vladi kot možno rešitev finančne strani svetovnega zrakoplovnega prometa.
Simia,   28. aprila.   Tndski   podlcralj je objavil odlok,    s    katerim    je obnovljen tiskovni   nakoti   iz   leta 1910.   Ta zakon govori  o prepovedi  kolportaže listov, ki poživljajo vojaštvo na upor. Lord Jr* vin-g je objavil trudi izjavo, v kateri naglasa, da so časopisni članki v sedanjem tre- Angleški kralj na nogometni tekmi notku najmočnejše sredstvo za razvoj   re- I      London, 28. aprila. Pri nogometni tekmi volucijskega duha. Ta odredba >e bila izda- j v WemWeyju je bik) včeraj 93.000 ljudi. Na na, ker je indsko časopisje objavljalo zad- j tekmi se je pojavil proti pričakovanju an-nje čase redno članke, ki so poživljali pre- j gie&ki kralj, ki ga je navzoče občinstvo bur-bivalstvo na upor proti    angleškim    obla- j no pozdravilo. Ovacije so se ponovile, ko je stem.    Indske žene so poslale    podkralju j kralj stopil na  iirriŠče in dal  roko vsem pismo, v katerem izražajo svoje simpatije | igralcem. Tekma se je končala z mago mo-tfo Gandhijevega gibanja in naglašajo, da j štva arsenala VVoolvioh, ki je s sijajno igro »do bojkotirale inozemsko blago. i premagalo moštvo mesta Huddersfieid z 2:0. ,
»Železni general" umrl
Beograd. 28. aprila. AA. Nocoj ob 2. je umrl za vnetjem pljuč v 57. letu starosti popularni »železni general<, general v penziji Mihajlo Višković. Pokojni je bil vojni minister kraljevine Srbije L 1908 za easa aneksijske krize. V balkanski vojni je komandira! četrto armado, ki je operirala v Sandžaku, za časa svetovne vojne pa je vodil obrambo Beograda. Nato je deloval na lormira-nju dobrovoljske armije v Dobrudži.
Tečaji za železničarje
Beograd. 28. aprila. AA. S sklepom ministra za promet se bodo ustanovili strokovni železnicarski tečaji, ki jih bodo morali obiskovati vsi uradniki, katerim je dodeljena dolžnost vodsrtva ali starešinstva. Ti tečaji bodo kralkorooni ter bodo trajali t do 6 mesecev. Detajlni program bo določila strokovna komdsija. Da bi se pouk čimprej začel, je naročeno upravniku železničanske šole, da do 1. maja izdela pravilnik. V onem tečaju bo smelo biti največ 25 kandidatov, ustanovi pa se lahko več paralelk.
Spor v Hefmwehru
Beograd, 38. aprila. M. Z Dunaja javljajo, da se je vmda včeraj seja dunajskega »Heamwehra«, na kateri je došlo do krvavega obračunavanja z desničarskimi narodnimi socijaldsti. Med to skupino in ostalimi čl arrri »HehnKvehira« vladaio že dalje časa napeti odnanajn, kri so se sedaj tako poostrili, da je prišlo včeraj do dejanskega s»pooa-da. Pr- tem fncidentu je bilo 5 oseb težko, 15 pa lahko poškodovanih.
844 odvetnikov v Sofiji
Sofija. 28. aprila. AA. Po službeni statistiki je v Bolgariji 2793 advokatov. Od teh največ v 9ofiji to je 844, nato v Plovdivu 213. -
Prepoved 1. maja v Sofiji
Sofija, 26. aprila. AA. Sef policije Kara-žov je izjavil, da bodo vse manifestacije I. maja zabranjene, pri čemur bodo oblasti nastopile z vsemi sredstvi, s katerimi razpolagajo. Karažov je pozval meščanstvo, da se pri eventualni politični akciji odstrani z ulic in se s tem izogne nevarnostim.
Komunistična zarota v Atenah
Atene. 28. aprila. Gršk« oblasti SO odkrile komunistično zaroto, ki je pripravljala velike nemire za 1. maj. Aretiranih j*» bilo 127 komunističnih voditeljev, ki so tvorili neke vrste generalni štab.
Spopadi v Barceloni
Barcelona. 28. aprila. Pri prihedu znanega katalonskega agitatorja, ki je bil izpuščen iz zapora, mnoVrca skušjla p^e-dreti policijski kordon. Pri spopadu med policiio in demonstranti je bilo več ali manj ranjenih 30 oseb.
Pet novih italijanskih vojnih ladij
Rim, 28. aprila. Včeraj so bile izpuščene v morje 4 italijanske križarke, dve po 10.000 ton in dve po 5000 ton. Razen tesra so izpustili v morje 1 podmorn;vO z 800 tonami.
Dr. Schobrovo potovanje v Pariz
Dunaj, 28. aprila. AA. Korbiro javita: Avstrijski zvezni kancelar dr. Scliober ;e odpotoval včeraj dopoldne v Piriz v spremstvu francoskega poslanika na Dunaju. Na postaji so se poslovili od kance-laria angleški poslanik na Dunaju ter f seb-je angleškega in francoskega poslaništvi. Iz Pariza odpotuje namreč dr. Schobe- v London.
Dunaj, 28. aprila. A A. Vsi avstrijski listi reproduciralo pisanje fran-oskesa tiska, ki pozdravlja prihod dr. Sciiobra danes popoldne v Pariz. »Journal des debats* piše, da ie dr. Schobr s svoiimi p .tavanji v zadneim času po Evropi prepričal državr -ke o iskrenosti avstriiske politike in o njenem pravem prijateljstvu. »Matin« prinaša razgovor svojega dopisnika z avstrijskim poslanikom v Berlina, kjer pravi, da Avstrija želi zgraditi priMtejski odnosa ie 7. vsemi sosednimi »vrop.sk mi državami.
Angleško-egiptska pogajanja
London, 28. aprite. AA. Kakor poročaoo, so e-griTJtski delegati opustili za-btevo, naj se prizna Egfcptu Sudan, in sprejeli angleške predloge.
Po 5 14. družbenih  pravi-1  se sklicuje
redni občni zbor
delniške družbe Narodne tiskarne v Ljubljani
na dan  10. maja 1930 ob  11. uri dop. v uredniške prostore v 1 i u h liani, knailieva ulica št S.
DNEVNI RED:
1. Poročilo upravnera odbora o poslovnem letu 1939 in predk>titev biVa-nce i dne 31. dece<mbra 1929.
2. Poroei4o  pregfeoova-kieg-a odseka.
3. Predloga »pravnega odb/vra o porabi čisteča dobička l 1929.
4. Poročilo skd« kooptacije dvfrh članov upravnega odbora.
5. VoKtev  pregleoovaW»eea ^seka.
6. SVočatnosti.
Opomba : § 16. družb**** piavf!: Kdor bo5* na občnem zbor«, glasovati, mora položiti s»vo4o deklico s kjirponi in. Če se zfasi na imetnika, tudi s talonom vsaj pet dni pred občnim zborom r družbeno blagajno.
Upravni odbor Narodne tiskarne.
Krvav fantovski pretep v Zg. Tuhinju
Pijan! fantje so se stepfi zaradi dekleta — Dva bosta svojo vroce-krvnost najbrže plačala z življenjem — Druge nesreče
Sinoči ie nastal v Zgornjem Tuhinju velik pretep. Sprli in stepli so se fantje iz Važ m Zgornjega Tuhinia. Pri pretepu so se posluževaii kolov, ojnis in moiik. Posledice pretepa so bile žalostne. Na bojišču sta obležala smrtnonevarpo ranjena brata France in Ivan Anžič. France >e dobil tri udarce z motiko po glavi. Razbito ima vso lobanjo in so nezavestnega pripeljali v ljubljansko bolnico, kjer se še do danes ni zavedel. Njegovo startfe >e brezupno. Brat Ivan ima pretresene možgane. Pretep ie baje nastal zaradi nekega dekleta, zdi se pa. da je bil glavni krivec zopet demon atfcćhcL Dro2h?ki v Zgornjem
Tuhinju so uvedH obširno preiskavo.
V bolnico so pripeljali tudi težko poškodovanega Ivana Kleinenčiča iz Doba pri Litiji, katerega je te dni nekoliko slaboumni Kastelic tz Doba brez pravega povoda napadel in s kolom premlati!. Zdrobil rmi je levo ramo ter zlomil desno roko.
V bolnico so včeraj pripeljaJi žrtvi dveh težkih nesreč. Prvi Je posestnikov srn loško Lenarčič iz Zunanjih goric, katereera ie k on i brcnil v glavo in ga težko poškodoval. Lenarčič ima pretresene možgane. Drugi je Matija Francelj iz Zgornje Brezovice, kateremu je med delom težak hlod zmečkal desno roko.
Krvava družinska drama v Franciji
Ljubosumen kovač je ustrelil svojo
hlapca, nato pa
Pariz. 38. aprila. V mali vasi v bližini mesta Saint Brieux se je odigrala včeraj krvava družiaska drama. Tamošnji kovač se ie Pred tremi leti poročil s precej premožno posestnico. Zakon pa ni bil srečen. V zadnjem času so bili prepiri in pretepi na dnevnem redu, zaradi česar ie Žena končnčo zapustila svojega moža in odšla k svojim staršem. Včeraj dopoldne je prišel kovač na dom svoje žene in jo pregovarjal, naj se vrne k njemu. Ko ie žena vse njegove prošnje odklaniala. se je mož tako razburil, da je potegnil samokres in začel streljati. Prvi strel je oddal na svojo taščo in jo smrtno zadel v glavo. Z drugim strelen ie podrl na t!a svelo svakinjo, tretji strel pa je oddal na svolo Ženo in jo smrtnonevamo ranil. Medtem je pri-hitel v sobo domači hlapec. Videč, kai se
ženo, taščo, svakinjo in domačega izvršil samomor
je zgod#o, je navalil na kovača, da bj ga razorožil. Ta pa je bil močnejši in se ga je otresel in oddal nanj dva strela. Nato Je samokres nanovo nabil in oddal strel sebi v usta. Kljub strašni rani pa je imel še dovolj moči, da je zbežal na dvorišče in se vrgel v precej globok studenec, ho-teč na ta način pospešiti svojo smrt V tem pa je pritekel na pomoč njegov brat in ga potegrtil iz studenca, v katerem slučajno ni bilo mnogo vode. Smrtno ranieni kovač pa se tudi še sedaj ni ndal. Ni se pustil obvezati, marveč >e ponovno pobegnil in ga doslei še niso našli. Domnevajo, da je skoči! v bRžnJo reko. Krvava drama je izzvala med prebivalstvom veliko razburjenje. Vsi štfrje ranjenci so med prevozom v bolnico »mrli.
Nesreča angleškega parnika
Newyork. 28. aprila, s. Veliki ameriški potniški parnik »President HaTding«, ki je plul iz Newyorka v Hamburg, je danes v bližini Helgolanda zaradi goste megle trčil v angleški premogovni parnik »Cire-noth«. Premogovni parnik je bil tako poškodovan, da se je kmalu nato potopil. Njegovo posadko j« rešil »Prezident Har-ding«.
Poročilo o londonski konferenci
Ženeva. 2& aprila. AA Macdonald Je prs-meno obvesti cemera-lnesa tannika Lige narodov sira Erica Drummonda o rezultatih londonske razorožitvene konfereejce, Macdonald ie izra-zil nado. da je s tem olajšan pose! za veliko mednarodno konferenco za razorožitev.
Vanče Miha jlov obtožen zaradi umora
Sofija, 28. aprila, r. V svojem odloku v zadevi umora Vasila Pundeva in Stolna Dimitrova je sodišče obtožilo po'eg obeh morilcev Medavskega in Damenkova ter njunega pomagača Topukova tudi predsednika centralnega odbona makedoiLStvuru-ščih Vanča Mihajlova, slednjega kot duševnega očeta umora. Vanče Mibajlov je obtožen na podlagi priznanja faktičnih morilcev, da sta dobila od Vanče Mihajlova pismen nalog, naj umorita Pundeva. Po zakonskih določbah bolgarskega kazenskega zakona je predvidena za take primere smrt-
na kazen. V bolgarski javnosti vlada veliko zanimanje, kako stališče bo k tej obtežbi proti voditelju makedonstvuJuščih zavzelo državno pravdništvo. Domneva se, da bo za Mfhajlovom že zaradi inozemstva izdana tiralica, da ga pa, kakor v vseli tokih primerih, oblasti ne bodo mogle naiti.
Znižanje davkov v Franciji
Pariš. ?S. aprila. AA »Temps« čestita zbornici, da je soglasno odobrila znižanje davkov in veli, da bo to glasovanje imelo ugodne posledice za pariSko borzo. Položaj Francoske narodne banke je bil s to davčno razbremenitvijo francoskega gospodarstva učvrščen in bo banka mogla odstopiti znatne zneske deviz, ki jih je doslej zbrala.
Pari«. 28. aprila. AA. 2!>ornica ie po dvodnevnin, dan in noč trajajočih sejah
sprejela znižanje davkov. Zakonski načrt je bil nato brez odlašanja predložen finančni komisiji senata, ki ga je proučila de tekom današnjega dne.
LJUBLJANSKA BORZA. Devize : Amsterdam 22.755, Be»rlin 13.4825—13.5125 (13.4975). Bruselj 7.8937, Budimpešta 9.866—9.896 (9.88), Curi h 1094 4 do 1097-4 (1096.9), Dunaj 796.9—798.5 (797). London 274.87, Newyork 56.415, Pariz 220.79 do 222.79 (221.79), Trst 296.22.
INOZEMSKE BORZE. Curih. Beograd 9A2%, Pariz 20.23U. London 25.0(1%, Newyork 515.80, Bruselj 72.0Z Milan 27.03, Madrid 64.25, Berlin 123.15, Dunaj 72.7234. Sofija 3.74, Pra^a 15.28. Varšava 57.85, Budknpcšta 90.20. Bu-
Stran Z
»SLO
VENSKI   NAROD*, dne 2S. aprfla 1930
Stev 06
ProL Seidl o triglavskih
znamenitostih
Skrivnost ogromne apnenčeve pteiče
Bellini in njegova Norma
vaga življenja — BeMnijev naslednik in učenec je postal
Vami
Sove roesta, 3& aprila.
Vladni Svetatk profesor Seiđl je napisal ▼ »dnjem čwu daljno geološko razpravo >Zratenfika pk>ča ▼ Orednjih JoMjftkih AV-patx. ki je v^hudcHa poaoTDO** slasti med namiro i znanstveni Iri.
Prof. Sotdl ugotavlja v urvodu, da ao li nedavno smatrali Srednjeevropske Alpe xa Sjorovje, ki 9* j« nagubal *tranaki pritisk v kameni skorji krčeče se zemeljske oble, in sicer na spanji podlagi. V zadnjih 30 letih pa 50 francoski geologi zasnovah — opiraje se tra now svoje izvide — naziranje, da sestavljajo Alpe velike ležeče gub«, ki So aM is soseščine ali celo iz fantastnr daljave do nad HW km narinjone v smeri od jupa proti severu na sedanje mesto in leiijo dru-ca nad drugo liki t gubo tesno »ganjena odeja nad enako zganjeno odejo (teorija o ali iz bližine ali pa iz daljne soseftHrie nari-n jenih ležečih odejna^tih £ubah).
Tudi v Julijskih Alpah z viUvsi Kamniškimi so novejši geologi ugotavljali narive. V naših Julijskih Alpaih p najznamenitejši predmet odejne teorij? Zlatenska ploča. Imenujemo jo po vrbu Zlatna (',5075 m) pri Triglavskih jezerih.
Prof. Seidl nam je v razpravi predočil nje geoloških pojavov uasega Nacionalnega parka, Triglava in ostalih robov Zlatenske pjooe. Problem tvori ogromna apnoneova ploca, 35 km dolga, okroelo 9 km široka, ki se zdi nariujena na geološko mlajšo podlago.
Zanimivo je, d«a je prof. Seidl eden prvih domačih geojogov, ki jib do nedavnega ča.-a Še nismo imeli. Zanimive eo okolščine. kako j* prišlo do tega, da *=rao jib Imeli d'vsl^.j še prav malo. Prof. Seidl nam jih navaja:
Za proučevanje flore in favne kako dp-We se pojavljajo redki domači posebno nadarjeni prirodopisoi, ki se morejo tem strokam posvetiti kot specijalisti fn se marljivo podpirajo med seboj in v strku z vnanjimi tvjvariai. Vse druge panoge znanervene botanike in »oologije morejo gojiti ramo na vi-soitosotekih znanstvenih središčih, kjer imajo visokošolski strokovnjaki specijalisti na razpolago potrebne posebne institute, opremljene z laboratoriji, literaturo in zbirkami. To ▼•Bi tudi o teologiji. Sprioo praktičnih
LiubUana, 28. aprila.
Ze od začetka meseca ima Srečko Ma-«oiic v Jakopičevem paviljonu razstavljene svoje jJtke. Obiskana j« ta razstava tako. kakor ie bda pred njo edino Se I. slovenska iiTnotnjiška razstava v Mestnem domu pred 30 JeSi, kj so na njo prihiteli iz rodoljubnih oairov gostje celo s posebni-irvi vlaki iz Trsta m Štajerske. Danes pa publika žal umetnosti ne smatra več za nacijonalno zadevo in zato rti bilo mogoče za nobeno poznejšo izložbo  zainteresirati  množiice. Obiskujejo
le še redki stalni sostie. pravi ljubitelji ornetnosti in pa taki, Iti hočejo pri sosedih veljati za kuitunne ljudi. Čeprav pri nas za-•mnanje za umetnost raste prav zadovoljivo, vendar so skoraj vse razstave prazne in sramotno slabo obiskane, sedemdesetletnemu MaaToliou je pa z mladenačko i znaj d-Ijjvositjo uspelo napolir/ti Jakopičev paviljon jo po razstavi se gmetejo v resnici vsi sIolH. rVesemertjjivo mnogo ie pa slik tudii proda-mh, kar dokazuje, da so publiki slike tudi včeč.
Ta rekordna obisk n gmotni uspeh, saj ?e prodanih že pol stotine prikuproh slik. je na narvečji moralni uspeh in tudi največja MasoBčeva zasluga za našo kulturo. Njemu, .ve^molasernu starcu ie edinemu uspelo, kar se ni posrečilo najslavnejšim imenom, najbolj boiTrbasticnim kritikam, najbolj kričeča reklami, da, nitj naimlajšmi, nc vem že katere gemi-racijc. Ti so paa lani na svojo razstavo v trgovskem prostoru na Dunajski cesti spravili zaradi prostega vstopa množice radovednežev, arrtpak gmoten uspeh je iaostal. kakor je bil v primer1 z navdušeni ©m m obiskom malenkosten tudi na 1. um razstavi pred desetletji. Uspeli ho morala iMagoMcu priznati tudi umetnostna zgodovina s pohvalo, saj je prvi on s svojo reklamo in s svojrmd del; razgibal maso. da se «a upodabljajočo umetnost sploh zanoma, da žrtvuje vstopnino za njo, občuduje slike in lah z razstave celo nosi na dom. da si z rtji-mi okrasi svoje domove. Zc ob Magoličevi razstavi pred loti sem poudaril ta pomen Mag>oličev*h slak ki s svojo sol orno raaum-fiivostjo, dostopnostjo in prikupnostjo vodijo široke plasti naroda k rajsumevaniu m užrv^anju tudi težjih del ter tako odpirajo umetnost; vrata med narod.
Stem pa ni rečemo, da bi bila Magoiiče-va deda slaba in brez urnetoTššfke cene, saj »mata vendar ruda narodna poezija in narodna muzika visoko ametpHho vrednost, čeprav jo je usrvaral nafrod sam in jo je prav zaradi njene spteine prtkapnostj ruda obrainl. Res je, da Masoftč ni na akaderrwH šolan slikar, j« pa zato samouk m sicer zelo talentiran ter tudi tefmjftno sposoben samouk, da M je pribori] časrtno mesto med afcadeiiriEimm sMtramjti. Ma atcadem^fi se ne rode DfflBfarihit oač je pa ašcadenuka metoda že ztemfla krfle marsika ter errtu jpenfju, da je padel med obrtnike In pneatrtjenc, Mago-Sč s^ je pa priboril prostor med nsjššmi pra->v%n) unvetnifri, cesar mu nAdo odrekati ne more več.
No, vendaT prawiu da so Macofltevi ospeM le plod reldme. Ta tndttev ie pa aajbrifo sad zavčs^l te nevo9£Wvosti. sai se lii'jtalifnj celo jmdWk)t» Soš* da MhsoIK pbq*
vprašanj, ki jte nwtn|ii- j?eoloijp>ia (o nud*^h in rudah, o pnnainqa. vodjah, tleh itd.) imajo kulturne Jutami vsaka svoj posebni državni ^reoloaki aavod s primemo opremo in Apeoijalnimi ueatijsM. Tak zavod je imela bivie Avstrija na Dunaju in tamoiiji strokovnjaki so protoevaji geologijo driave. V Julijske AJpe ao prišli kot čTam dunajskega drž. geološkega zavida: Stur. Teller. Kos*-mat, kot geologi dunajskega vseučilišča I>ie-nsr in Winkler in z vpe-učilišea v !>>»ipzigu Kossmat in Haertel.
Prof. Seidl je iasled'ke navođenih i»če-njakov bistveno izpopolnil. Veleaanimivih je v tem pogledu 10 slik, ki so pridejan* geološkomu opisu in so deloma prvič objavljp-ne. čudil sem ao 74 letniku Seidlu, da jib je mogel kljub svoji starosti tako natančno in precizno izdelnti. Seidl mi je povedal, da je bil zaprošen, da bi 05eb.no vodil na Triglav interesent«* in jim na li>u mesta r?z-tolmažil svoja dognanja.
— To mi je sedaj nen>ogoce. Govoriti bi moral najmanj tri ure, da bi jim vse povedal, kar se mi zdi važno. Jas pa ne prenesem več ne daljšega izleta ne gov^rj^.nja.
— Kaj je smisel vase razprave?
_ Ta je podan v Sklepu, kjer izvajani:
Julijske Alpe s« danes bogate tehtnih geoloških problemov. Zlaten*ka ploca j« samo eden med njimi — morda n*jfagonern»*jši.
Moja razprava nima samo namena, da oporori naSe domače prirodopisne kroge na nenavaden, velik geološki problem ▼ »nameniti velegorski »kupini Osrednjih Julijskih Alp. Izpopolnila je marveč^tevilo vidno na-rinjenih mest na obodu Zlatsnske ploče bistveno z izvidom, da se kaže. nariv tudi ?e v sredini §\-2 km širokega zapadnoga »videl-ka Zlatenske plocs. Dunajski geolog Win-kler je spoznal, da ogromna Zlatenska ploca lezi nad pločo enake in deloma manjše cMarosti in si jo je predstavil kot od severovzhodne strani in od zgoraj ti ari njeno pločo. Moja razprava pa jo kaže kot učinek podrivanja od jugozapadne strani. Tako «e domneva, oproščena dozdevne fantastu osti, giblje \*a v tiru sicer izrednega, toda, pravilnega prirodnega dogajanja.
fanira umetnost, ker z doslej pri na.s se neobičajnimi sredstvi vabi občinstvo na razstavo. Spomin-ska knjisa je imeniten trik, ki se je posrečil. Ali se pa podobnih trikov, n. pr. lastnih odborov, ne poslužujejo tudi drugi prireditelji :n tudi aranžerji umetniških prireditev? P<rezenčne liste pa/- vlečejo, zlasti če so še tiskane in obja^Jjene, kakor je to običaj pri Častnih odborih, čeprav to navadno \&z stane, kakor kovač vstopnine na Magol-£evo razstavo.
Tudi Rasrjorserjev pn-vovTstra gramofon na razstav« marsikoga razburja. Ali morda nimajo komadi, ki jih aparat reproducira, najpopolnejše, umetniške cene? Pa še kako, da take muzike drugače v Ljubljanj pač skoraj slišati ne moremo. Ali si muzika in slikarstvo nasprotujeta in motita? Nasprot-Mo in vsakemu ie znamo, da se le izpopol-irnjuijeta. Kdor je čital Merežkovskega, se tudi spominja, da je L'onardo da Vmq sM-kal M on no Liso s spremi ievan jem muzike.
Magolič ie torej imel le srečno roko, da je z umetnostjo, namreč z rrruz&ko zainterc-Mral občinstvo za razstavo in njesrova je ■zasluga, da je umetnost populariziral, nikakor i o pa ni profannral. Zabavljači naj mu 'bodo le bvaležVn:, saj jim bo na tej razstavi obujeno veselje publike za kuw\'anle slik le koristilo. a. g.
Poziv ČOS
Predsedstvo COS je izdalo te dni okrožnico glede \sesokorskega deta v Beogradu, v kateri pravi:
Od 19. do 30. junija preredi Savez Sokola kraljevine Jugoslavije svoj prvi zlet v Beogradu. Po obsegu m pomenu bo ta zlet pomemben mgoslovenskš in *p!oh slovanski narodni praznik. Zlet se prične z dnevi di-jaštva in vojaška, katerim bodo sledil.: dnevi naraščaja m končno članstva. Tega zleta se udeleži ne samo naš naraščal m »nase članst\'o, temveč tudii čelkoslovaska voj-ska in srednfie^orsko dijaštvo. Na zleru se sestanemo s poljskimi, ruskimi m luži-šVmi bratš m sestrami.
V Beograd poj demo z namenom, da bi naš prihod pomenil obnovitev slavnih zaobljub neomajne zvestobe in 1 rubežih* Obeh nasVh narodov m da bi bil bratelci tera« neomajne solikiarnosti med vsemi, k; so z vso svofo dušo udani Tjtses'i in Pugnerievi so-ko4?M misH in ki si iskreno rjrfzadevaio dS'i(gn:ti svoje sudstvo teJesno in moralno. Odnotujemo k svojSm m v njmovo odfkrito bratsko naročje. Odptoulemo v tradicijona'-m* moči. v s+odPN sokotske misli m v shjfbi bratstva vseh slovanskim narodov.
Bratie m sestre! Prpravljafrte se vsi mario ivo na pot, zasiedurte pazifrvo \»sa po-rofifla. ravnafte «»e točno pO navodilih, o*v 5avHer»$h v »Sokotskem Vestni«« in s svoto točnostjo v prijavah m ves mostio pri z*etn potrdite zopet stavno ime češfcoslova-š^cega Sokolsirva. Letoinji zfet v Beogradu naj »opet dokaze, da geslo >Zvestoba za «vestobo, kri za kri«, izmeniano med jugo-s^ovetTskim in če»xJcoslovas1dm narodom v nairteflWh časih žrvljenna obeh narodov, ni 3»r*ZTra fraza, temveč žnra resnica. Dokažite io a svotfo udeleJBbo oa zftetn v Beocradu.
Beiliaijevo žrvljenje je kakor roman. Njegova rv-dbina je bila dedieno umetniška. Pradecb ao mu biti pašniki, slikarji in eden med njimi, v 17. veku, cek> operni sklaria telj. Tudi ded t-,, r^j% »ta mu bila skladatelja. Kar po je vsem umetnikom derfično tudi uboSrvo, je moral Rosan o Belimi za svojoga sina VinoanM proaiti podestA v Cataniji denarnp podfpors, da bi ga poslal na
konzervatorij.
Zakaj ma-li Vinoenzo je od svojega 7. leta že koruponiral eerkvene skladbe, romanca, kantate in sicilijansk** pesmi. Bil je čudovit deček, rojen skladatelj. In sicilijanska Catanija. občinski sveL župan, princ sicilijanski ter še drugi dobrotniki, so sklenili, da ;30sljejo Virirenza na koneervatori j v Neapelj. še ne devetnajst let star, je Vin-oeuZD po petnajst dni trajajočem polovaniu z vozom in ladjo dospel sredi junija J81« v Neapelj. Na konzervatorij je bil sprejet za internista in se je poslej pod vo Jtdvom opernega skladatelja Zingarellija ak^raj £eM let v/.trajno ueil. Medtem je zopet skladal cerkv^me skladbe, maše za veliki orkester i. dr. ter tudi ž> malo opero ^Adelsm e Safvinic, ki so jo uprizorili avtor in tovariši na odru konservarorija. Nato je ugla-sbil Bellini veliko kan tato za zbor in vetiki orkester z naslovom .lemenec, ki so jo vpričo dvora, vlade, plemstva in najboljše publike izvajali v gledaifsču San CaTlo. Uspeh j« bil popoln.
Bellini je imel isvrs+n*, žaj. Is preveč konservativne učitelje. Cel.-* Zingarelli ga je osteh ko mu je gojenec prinesel skladbo, ki ni bih delana po veljavni sat>lorji. Vendar se j#> mladenič 1 si skrivaj uril na skladbah Haydna in Mozarta; Bethovena pa je spoznal mnogo prepozno. Stremljenje po resničrjpoi izrazni čustev, po skladnosti besede in tona, po skrenosti in lepoti pa m« j«3 ostalo vse življenje.
Uspeh »Ismefttec j*» bil teko velik, da je operni ravnatelj v Neaplju takoj naprosil Bellinija. naj mu napi«* opero. Io Bellini je napisal oper.> »Bianca e Gennanot. ki so jo z velikim uspehom peli v gJedaliScu San Cerio.
Takrat je moralo vsako večje italijansko gledališče v vsaki sezoni uprteorifi svojo openio noviteto. Dobre komponnHe so tor»^ ifskali in jih dobro piacevali. Tudi dobri b-brettisti so bili redki in za*o spoštovani.
Bellini pa -je imel veliko, prav izredno srečo, da je našel pravega pesnika in dramatika, Felira Romanija. ki mu je napisal besedilo za novo opero »Pirat . To opero je uprizorilo Dajbolj ugledno italijansko gledališče. Scala v Milanu, oktobra T827. Uspeh je bil ogromen in Belimi je postal mahoma elaven po vsi Ttaliji.
Zanimiva in »las+t za nekatera nal« p**v-ke in pev<*p 4e zmerom zelo poučna je iu ie dobe anekdota, ki jo pripovedke P. Voss, Bellinijev biograf:
Bellini je imel « tenorietom Bubinijtm solovsko iakusnjo pri klavirju. Komponist se je mučil s pevcem, da bi ga razvnel in mu pojasnil posamezne finoće partije. Dvajsetkrat sta ponavljala, a zaman. Rubini je pel dalje po svoje. Tedaj je Beilml planil izza klavirja in kričal:
>To je strašno! Saj ne polagal v svoje petje niti i?kre svoje duše! Pomisli vendar, da moraš v»e gledališče pretresti, da moraš publiko potegniti s seboj! Ti pa si mrzel in medel! Biti moraš strasten, vinaren! Za budiča, mar nisi bil se nikoli »aljubljen!?«
^Razumem, kaj roisliŠ<, je dejal Rubini. »Ali kako pa naj bom jezen in besen, č& pa — nisem v resnici?c
>Moraš! Moja glasba ti daie novo doto, kar hoče tudi v tonu izraziti, kaj szovore besede. Duševnost poslušalcev se mora razgibati, da bodo razumeli pristno umeliiost Ionov. Poleg p«r«a se mera uveljaviti tmli igralec. Le vmisli se v svojo nalogo — mora iti!<
In slavni tenor Rubini je postal pristno čustven pevec ter prav dober igralec.
Tako je vplival Bellini tudi na pevke, ki jih je odvadil svojevoljnos+i in kolora turnih eketravaganc Tako je vobče vplival na okus v petju ter je bil v svojih skladbah revolucionar, ki je od stran jal vse, kar j«? kazalo le brezdušno tehniko in pevsko akro-batstvo.
L. 1829 je uprizorila zopet milanska Sca-la Bellinijsvo novo opero »Tujka< (La stra-niera) z velikanskim usp^h^m. Gledališče je imelo pač najbolj odlične soliste umetnike.
Zanimivo je, kaj je pri neki priliki med komponiranjem te opere govoril svojemu prijatelju pesniku Romaniju.
Romani ga je našel v sobi pred zrcalom, pred katerim je Bellini vzdihoval: Morte io ehiedo! Morte attando! Che piti tarda?< fŽelim si sn>rti! Pričakujem smrt! Zakaj je ni?).
Romani je bil seveda prestrašen, ko ie cul te obupne besede. Ali bile so le besede iz opernega besMila. Bellini je dejal:
>Značaje oseb svoje opere Studiram in iskušam odkriti, kaj trpe in čucijo. Kadar sprejmem te osebe vase. sem sam te osobe in izkušam izraziti njih notramje življenje. Človek izraza svoje čuatovanje z različnimi toni svojega glasu; te tone torej iščem v sebi. Deklamiram si besedilo, pazim na svojo mimiko in svoj glas. ki nehote irraža kar čutim. Vse, kar pri tem opazim, si zapisujem. Muzikalno nočem iiraaati prav tako, kakor v govorici prosim ali kolnem, grozim ab hrepenim.c
BelHni je hotel biti torej v svojih skladbah čim bolj resničen in iskren ter je stremel po čisto glasbenem naturalizmu čim učinkovitejfte dramatičnosti. Bil je torej predhodnik iistvarrtel jem moderne muzikalne drame.
Tri mesece po »Tnjkic se uprizorili v Parmi Bellinijevo novo opero >Zairax, ki pa je zaradi slabega dejanja in neveščega or-
kestra propadla- .^labo besedilo >e pokopaio že marsikatero opero. A Je prihodnje leto je iel Bellini z n >w opero >I Otpuleti e Monieoehi< (Romeo in Julij*) v Benetkah novo veliko aroaoo. Romea je pela sijajna altistka Grizi in zarado te partije upciaar-jaio opero povsod, kjer imajo odlično pevko z altom. Tounv) leto ksineje to imrranrrib na milsoskem jhedali^hi Carcano BeUrnjjj^o >\rssečn;ro< (La sonnambuia), ki je marca 1831 dosegla pravcat triumf. vSam Rossini je pisal o nji, da je oraginama in brez primere.
istega leta je upneonla aonet milanska  Sseala   (^6.   decem.   1981) BeHmMevo
'Normo:.
Bellini je imel srečo, da mu Je pela Ami-jio v ..Nfe^ečnici: in >Normo. čudovita pevka lišuditta Pasta, ki je bila budi velika igralka. Imela je izrerliio ot>^ežen glas, tako da je lahko pela sopraneke in aWovj*ke partije enako sijajno.
*Norm*< je bila Bellinijevo najbolj zrelo delo, saj mu je posvetil skoraj devet mesecev in mu je Romani ustvaril za tisti čas izvrstno besedilo ter psihološko zanimivo dramo. Avtorja sta se oba potrudila, da ustvarita resnično umetnino.
Toda razočarana sta bila oba: publika je sprejela >Normo< hladno, ker ji j<* bila glasba nerazumljiva, nova, preveč moderna!
Donizetri, Bellinijev tekmec, pa je pošteno izjavil:
•Jaz bi bil srečen- ako bi bil komponira! to opero. Milanci so jo sodih krivično. Toda zavedli se bodn, da ao bili v svoji obsodbi prenagljeni«:. In skladatelj »Židovke-e, Hale-vy je dejal: >Vso svojo glasbo bi dal za edšno arijo >Cacta diva!<
.Casta diva' je velika kavarina Norme v 1. dej. in se začenja s tema dvema besedama; v našem prevodu se glasi >Cis1a devac (Doginja). Devetkrat jo je Bellini predelal, preden je bil z njo zadovoljen. A končno mu je dejala Pasta: »Kaj si pa tu skomponiral, ljubi Vinoenzo? Tega ti ne more peti nobon 51-ivek! Vsaj jaz ne!< A BelMnl ni odneha]. Pasta jo je pela naposled sijajno in je ostala kavahina slavna do dan^s. Zahteva pa zrele timetfljce.
Italijani so se >Normex kmaiu navaditi in opera je žela us-pebe kakor nobena dniga. šla je po vsi Italih* in po Evropi ter je le doslej včasih na repertoarju.
Bellini je bil na vrhuncu. Pariška opera ga je povabiJa, na ji napise francosko operno delo in povabili so ga v London. :iaj dirigira sam dve svoji operi, >Normo< in ^Mesečnico: v kralj. oper. gledališču. Izvršil je oboje, napisal še opero >Beatriee dri Ten-da<" za Benetke in opero vPuritanci t za pariški The^tre italien ter bil v Londonu. Francozi in Angleži so ca slaviH kakor glasbenega Čudodelnika bujne melodike. dohodke je imel sijajne, saj so se gledališča trgala za njegove opere, občeval je s plemiči in bogataši, žel odlikovanja 1n kjer se je pojavil, so ga sprejemali kakor trtumfatorja. In ker je bil lep mož, vedno eleganten kavalir, se mu je ponujalo žeostvo najboljših krogov.
življenje v Parizu ga je ubilo. Nenadoma je umrl na črevesni bolezni v 34. letu svoje starosti dne 23. septembra 1896. Bellini je napisal v desetih letih 10 oper, več kakor vsi slovenski skladatelji skupaj, odkar piseio za gledališče!
V rojstni Cataniji in v Milanu ima Bellini svoja spomenika. Umrl je vsaj trideset let prezgodaj, kar gotovo bi se btl razvil l*e višje; njegov naslednik fn učenec pa je postal Verdi.
cNormac je danes že 90 let stara in visoka starost se ji močno pozna. Spričo Verdijevih oper, ki jih izvaja naše gredabšoe že deset let neprestano, je »Normac odveč, zlasti ker je na na§em repertoarju ž*» preveč italijanskih oper. »Normac je zanimiva la se glasbeno zgodovinsko. Njeno dejanje današnje občinstvo pušča hladno, tem bolj, ker je dejanje >Aides zelo slično, a živahnejše, efektnejše. Plemenita in lepa metodika Bel-linijeve opere danes sama zase ne zadošča več, ker je v nji več naivnega in sentimeriial-nega, nego dramatičnega.
Za učinkovito izvajanje >Normet pač nimamo primernih pevcev in pevk s kolora-turno in obenem dramatično tehniko. Kakor vErnanic je tudi >Normac težka naloga in brez zadostnih sredstev neizvedljiva. V obeh bi morala pstj ga. Kune Vilfanova- Ker pa je odpadla, bd brk? bolje, da sta odpadli rudi obe operi.
Naša Glasbena Matica v zvočnem filmu
(V Elitnem kinu Mafctei se predvaja zvočni film, ki predstavlja dei pari^keca koncerta naše Glasbene Maske.) Sen-zacojonaina vest, da bomo kmalu lahko slišali koncerte v kinematografski dvorana raz fimtsko platno, se je u^esniala. Kot prvi pevski zbor v filmu sano slikali včeraj našo Glasbeno Matico, Že takrat, ko so bali našj Matičarji v Parizu, želi uspehe na uspehe, se je kmalu zvedelo v Ljubljani, da so pela nekaj pesmi tudi za zvočni film pariške družbe Pathe Natan. In ta film. ki si ga je sedaj pridobila uprava Bitnega kina Matice, je v leinu Matici od včeraj dalje na sporedu, film je naravnost izvrstno uspel. Veselje je gledata znane obraze na filmskem piatrtu, odličnega našega dr. Janka Pretnarja ki predstavi pariškemu občinstvu zbor Glasbene Matice m njega pevovodRo opernega djrelrtorja Mirka PoHča. Nato še nekaj sekund m raz platno zadona strrvenska pesem — naša >Zdrava Marira'. Krasno, popolnoma neravno, kot bi naša Glasbena Matica dejansko stala tam gori na odru m bi vsi ti znani naši pevci resnično tudi peli. Ms* glasovi so naravno podani v svoji bar.
vt, V4ŠVU4 ui inoci, kar se da zlasti kontroli-ratj pti soiavtki jjosipej Wohmcavi »Zdra\i M4f#H stodj > lackrvanka«. Ob petju in zvokih ta Dc«»ni pa se vrste pred našimi očmi <riisc natš*h tera-jev: Bled z lepimi hoteli, otokom in cerkvico, S^vobor, We>ski zrad, nato Bobmj, vse to ie čaroboo in v naravmh barvah posneto. Res krasna propaganda za našo domovsiio v rnozesnstvu! Skratka, film :e ne samo senzacionalen, ker prinaša pr-vič slovensko pesem v filmu, temveč tudi sicer zekj lep ter za rjnDorocarrio vsakomur v ogled Ob njem ^e da^ie kot glavr- fihn nerrrlki dialozni velefllm Noč je nama <»D*e Nacht sehdrt uns«). Film ki je zlasi reorrtfcno na v:šrni.
Se/esitiea
KOLEDAR.
l,a"es: rVmedeLlek. 2&. apnla rtSI: katoličani: Vital; praA'oslavni: 15. apr!..\ Ar> sta-nMje.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Hrama: Pnsega o pornoči. i^gTajo ladra-<nas«.
Afns Matica: Nvč ie naj na.
Kfro Ideal: Vraijj Rudi.
A:ino Uttbllan*ki Dvor; Sudanski lav.
DEŽURNE LEKARNE. Danes:   Tmkoczv, Mes^  trg; Iramot, M:kio6JČeva ces-ta.
^Am>on^ajbuiko^
Snočf je po dolgotrajnem, holehanm umri zadst od kapi 72Mni popiilamf Ktv5ri ljubljanski gostilničar Anion Zahukovec, ki js naaadnjs v.idil pred nekaj leti opuščeno gostilno pri >Zlati ribi«, v Ribji uliri.
Najbolj je njegovo ime slovelo, ko je toni svoja izvrstna vina ter je njegova že pokojna soproga stregla lubljaneki ^»ospn-ii z najdelikatnejip pripravljenim! ribami v Obrezovi hi^i na Bregu, ki so jo po potresu podrli. Tedi<j je izginila tudi gosHlns pri >&kcu< pri križevniški cerkvi, kjer je kot btvfli uslužbenec slavne Viraptovp gostilne, kj<»r je sedaj poštna direknja, prifel svojo gostoljubno karijero. Od gostiln, kj»»r je ta originalnj Dolenjec zabavni starp I/jub-ljaoCAne. sloji Uvrej eilino v* j»o*tilna# Pod skaln-oc. čeprav ni bil pokojnik »olan, vendar je bil v časih narodnih bojev vedno odločen in odkrit narodnjak in narodnonapr?d-na stranka ga j<* izvolila tudi v občinski rvet, kjsr je vedno tako meto d^k^v«! za koristi mesta, da ga je občinski svet Imenoval za ljubljanskega meščana. I»il je vedno navdušen Sokol in požrtvovalen nabiralec- pri^rn-v-ko\ za družbo sv. Cirila m Metoda, ki j*1 njegovo gostilno, ahajališt-e narodnjakov, računala med najizdatnojle vire svojih dohodkov iz nabiralnikov. Od skromnega rudarja as je a svojo pridnostjo povzpel do uglednega in premožnega meščana, ki je vsakf^a rad podprl in je mnogim pomagal na nog^ in do blagostanj«. Nikdar pa svojih dobrot ni bMel priznati, la manj pa svojega premoženja, ter je po stari navadi nepr*=siano tarnal o slabih časih, da so mu šaljivci nadeli ime >Jame.rbirta<. Poštenjak se zaradi tega vzdevka ni nikdar razrj>zil ter Je tfbo poroi-gal še dalje. Ko je moral zaradi prezidave hiše opustiti svojo gostilno, je jel hirati in jutri ob 16. uri pokoplje Ljubljana z Antonom Zaoukv>vcem zopet značilno osebnost tt svojih lepih in dobrih starih Časov. Družini naše iskreno sožalje. Tone naj pa v miru počiva!
Iz gledališke pisarne
Drama
Focedeijek. 36. aprila:   Priaega o polnoči.
Igra dramska sekcija »Jadrana«. Izvem. Tcrek,   09.   aprila:   Ljubimec   svoje žene.
Red D.
Sreda, 30. maja; Vdovi Rošlmka. Red B. Četrtek, 1. maja: Konec poti. Red E. Petek, 2. ma>a: V2wrr. Red C.
Ljubimec »voje   žene. Ljubljanska
drama vprizori jutri izvirno Oimitrijevicevo komedijo »L.rubimec svoje žene« v običajni zasedbi, za abonente reda D. — V sredo, dne 30. t. m. pa se ponovi Golarjeva »Vdova Rošlinka« za aboiroa reda B.
Opera
Ponedeljek. 38. aprila: Zaprto. Torek, 29. aprila: Hasanaginica. Red C. Sreda, 30. maja: Zaprto. Četrtek. 1. maja Gme maske. Red A.
Petek, 2. maja: Zaprto.
Jutri se poje hrvatskega komponista. L. Safranek-Kavica opera »Hasana&nica* z
j£o. Thierrv v naslovni partiji. Dramatičen libreto, ki ja prirejen po Ogrizovičevi istoimenski drami, dalje učinkovita foiklori-stična m stru men taci ja, prvovrstna interpretacija, vse to privlačuje in nudi užitek vsem. ki hočejo lepe glasbe in verjetnega dejanja. Hasanago poje g. Grba, Sultanijo ljubezniva g>a. Ribičeva, ('Je r kes k. ;n jo arobi-cijozna gdč. Španova, Čauša uporabni g. Janko itd. Baletni zbor s soloplesalko gdč. Mobarjevo nastopi v tretjem dejanju. Opero vodi ravnatelj Polič, režiser £ Kri-vceki. Predstava ts vrsi z»a obonma C.
V četrtek se ponove Kogojeve »Črne maske« z g. Primožičem v glavni partiji.
Ponedeljek. 28. aprila. 17.30: Koncert Radioorkestra. — 1S.30: Dr. Šunko Leben: Francoščina. — 1°: Drago Ulaga: Športne organizacije v inozemstvu. — 10.30: Ga. Ortfiaber: Anglešč^a.
— 20: Ketelbergov večer, izvaja Radio-or-kester. — 22: Caso\rja napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan.
Torek, 29. aprila. 12.30: Reproducirana glasba (pesmi, piesna glasba). — 13: Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. — 1330: fr. današnjih dnevnikov. — 17.30: Koncert rtadio-orkestra. 18.30: Ing. Lado Bevc: Prosvetno delo v sokofstvu. — 19: Dr. Stanko Leben: Italijanščina. — 19.30: Dr. Preobra-ženekv: Ruščina. — 20: Prenos iz Zagreba.
— 22: Časovna napoved in poročila. — 22.15: Radio-orkester. — 23: Napoved program« M nsatednji dan.
Profanacija umetnosti?
Magolič Je znal razgibati občinstvo in vzbuditi zanimanje za svojo
razstavo
S*ev. 06
»SLOVENSKI   N A R O D«, djtte 36. aprtU r960
Str u 3
Dnevne vesti
Ra* poatenik v Pragi dr. Aagj>$mović je izrodil v eoboto opoidne na našem po***ni5*vu ssshižnim Čehoskrvakom odlikovanja, 6 katerimi jih je odlikoval kralj Aleksander. Odlikovani so brVi župan mepta Beneaova P. Steindier i redom Belega orla V. stopnj«, konzul Para s redom Sv. Save III. stopnja, konsuli Doleial, Veihar*ioky, Pavlovakv, Maltor in J>vofak p« z redom Save IV. sssfa|*.
_ Iz draavae alaš*«. Za staine^a je imenovan in pomaknjen v viajo »kupino cariniki pripravjk earin&rniee v Ljubljani R i bard Krodje; za rmančnepa pristava pri carinarnici v Mariboru je imenovan pristav v finančnem minietrstvu, oddelek za carine Perifca Parisič.
— Nora pooblaščena inženjerja. Minister javnib del je dovolil javno prakso na vsem ozemlju naše države ioženjerju iz Ljubljane Milanu Fakfcu apecijalno iz pradbene stroke in inženjerju iz Maribora Peri Omanu specijalno iz elektrotehnične stroke.
— Predavanje • nasi rivijeri r Pragi. Jutri zvečer bo predaval pod okriljem »Jadranske Straže^ v fizikalni dvorani češke ehni-k*» v Pragi ravnatelj J. Urban 0 }QgOtiOvSB>-eki rivijeri od Sušaka do Kotora. P rad a vanje bodo epremljale skioptičn«* slike \\«-eh večjih krajev nasesra Jadrana, da bodo udeleženci opozorjeni na naravne lepote na**! rivijere.
— Zamenjava kovanega drohiža po 1 T>in in po 2 Din. Zbornica za trgovino, obrt in
induJetnjo v Ljubljani je opozorila ministrstvo financ na velike neprilike, katere povzroča preobilica drobiža trgovcem iu obrtnikom v dravski banovini. Na io opozorit*1 v jp ministrovo za finance z odlokom Tir. II 36111 pooblastilo finančno direkcijo v Ljubljani, da preko davčnih uprav na *vo-jem področju zamenjava drobiž po l Di,i in po 2 Din za papirnat denar povsod, kj?r se občuti preveliko kopičenje drobiža. O tem j*» finančna direkcija obvestih* v**c davčne uprave v svojem območju z naročilom, da upoštevajo to odredbo in sprejemajo pri plačilu davččin kovani drobiž v neomejenih količinah.
— Izmenja*a starih in obrabljenih bankovcev. Narodna banka jo naprosila v?*; denarne zavode, naj obdrž? vse Stare in obrabljen«* bankovce, ki jih dobivajo na svojih blagajnah in naj jib zamenja.lo pri Narodni banki odnosno njenih podružnicah za nove.
— Zastopnik našega neiteljetva pri prezid en t u MaJarvku. V petek dopoldne je sprejel prezident Masarok 13 udeležencev kongresa mednarodne učiteljske rederacije z generalnim tajnikom federacije L. Dumer-som na čelu. V deputaciji je bil kot zastopnik jutfoslovenskega učiteljstva p. Petrovič.
— V naše državljanstvo eta sprejeta učitelj t Viča Anton Berce in učiteljica iz Gornje Režice Marija Bratuž.
— Obisk nemške mornarice v Splitu. Nemška bojna mornarica, ki križar-j sedaj po Sredozemskem morju, prispe 15. maja v S(pljt, kger bo sprejeta z velikimi svečanostmi. Eskadra jc pod vodstvom admirala Gladischa ter obstoji iz križarke »K6niss-ber^. in rušilcev »VVolf«, »Triler«, »lltis*, >Jaguar«, »Leopard« in »Luchs«. Vse te bojne ladje so bile zgrajene od 1. 1026 dalje, torej so najmodernejšega tipa. Nemška mornarica ostane teden dni v Splitu.
_ Raiid kluba. Športni klub ::Slavija<: v
Ljubljani-Vodmatu so je po sklepu občnega zbora prostovoljno razsel.
— Iz zdravniške službe. V imenik zdravniške zbornice za dravgko banovino sta bila vpisana sanitetni poročnik v Celju, dr. Važili j Popov in zdravnik ženske bolnlice v Ljubljani dr. Henrik Heferle.
— Nalezljiv« bolesni t dravski banovini. Od 22. do 31. marca je bilo v dravski banovini 14 primerov tifuznih bolezni, 138 škrla-tinke. 241 ošpic, 17 sena, 76 daviee, 59 mum-psa, 3 nalezljivega vnetja možganov in 1 odrevenelosti tilnika.
— Razpust društva. Podružnici družbe ev. Cirila in Metoda za Moravče in okolico in za Mengeš in okolico Ma razpusceni. ker nimata pogojev za pravni obstoj.
— Is -»Uradnega lista«. »Uradni list kraljevske banske uprave dravske banovine« z dne 25. t. m. objavlja zakon o ureditvi ministrstva za zunanje posle ter diplomatskih in konzularnih zastopništev kraljevine Jugoslavije v inozemstvu, pravilnik o službeni obleki za uradnike v resoru ministrstva za notranje posle, uredbo o razdelitvi oddelkov nrinietretva za gradbe ter postnih in tele-frrafakih direkcij na odseke In razdelke, u-rsdbo o organizaciji in področju šole za narodno zdravje v Zagrebu in pravilnik o tečajih za zdravnika.
— Jaka« bo portretiral ameriškega pro-sidenu. Od sxiličnega prijatelja našega lista v Ameriki smo prejeli naslednje pismo s prošnjo za objavo: Uredništvo >Ameriške Domovine-: ie ž<* pred več tedni prišlo na idejo, da bi naš jugoslovanski slikar r/osp. Božidar J a k a r. šel v Washington in lam s svojo spretno urnetničk-'* roko portretiral predsednika Zedinj^nih držav Herberta Hooverja. Ideja je originalna, kajti doslej Se noben slovenski umetnik ni s K kal predsednika Zedinjenih držav. O zadevi se ni moglo dalje govoriti, dokler s*» ni uradno po našem prizadevanju iz poslovalo dovoljenje glede podaljšanja bivanja umetnika g. Jakea v Ameriki. Obenem s permitom nam je postal nas kongresraan Charles A. Moo-ney relo prijazno pismo, v katerem nas vprašuje, ali bi želel g. Jakac slikati predsednika. Mr. Walter X e w t o n, predaednikov osebni tajnrk, bo dal zadevno osebno navodila. Koncrresman Mr. Mooney je obenem čestital slovenskemu narodu, ker ima tako odličnega umetnika v svoji sredi, na katerega j* narod ratrko ponosen. Le izrednim in priznanim umetnikom, ki uživajo velik sloves, nudi predsednik prfEko, da ga portreti r a.io ali slikajo. Jakar odpotuje v kratkem v Wa6&ngton. Na zadnji svoji kolek-
tivni raa&tavi v Clesetandu je dosegi vel t k naoraini in rnatforijslni uspe*. Prodanih je
brto 96 del.
— MaJs saaasejša. Janez Gril is Krasnje se je vrnil no 16 lesJM ujeiaiSSva is Ru*i>a in je popadal, da se je ves eas mo**»l v Om-sku. malem smssh seserne Sibirije. A ta »malh Obm4c js mm* te L 1eW katedralo in 13 cerkva as aas*Jtefe. eno katofcsko m sne pnotestsntRke orsiiev, pjebifalesr pa 87.470.
— Vreme, Vrpssansira napoved pravi, da bo pretesno obtaeno in spremenljivo. Tudi
i vdsraj je bHo po ^soh krajših neis driave bolj ali manj oblačno. Vafvisia temperatura je snaSala v Skopju 97. v Beogradu in Splitu 25, v &iraievu 24, ▼ Ljubljani 286, v Zagrebu 21, v Mariboru 20 stopinj. I>avi je kazal barometer v Ljubljanf 756.8, tem-\ eratura je znašala 10.8.
— Nesreće in nezgode. Stanko Dobrovič-nik, 161etni ©in zvaničnika finanone kontrole z Vrhnike, si je včeraj pri telovadbi zlomil desno roko. Florijan Janežič, 11 letni delavčev sin ir. Most pri Ljubljani, je včeraj popoldne padel s stavbnega oOra in se nekoliko poškodoval na glavi. — Stanko Grčar, 'iHleini delavec iz Mirne na Dolenjskem, »i je po nesreči zabodel Ivanko v trebuh. Ase poškodovance so prepeljali v bolnico.
— S sekiro po glavi. Dne '^3. t. m. so *e v črnitijeveih pri Litiji fantje v pijanosti sprli in stepli. Med prepirom je Anton Ster-mec s sekiro oplazil 28!etnega pesesfarfko-vega «iua Franca Ambroža in ga težko poškodoval. Ambroza so prepeljali v bolnico, napadalec pa sp bo za svoje nepremiSljpno dejanje zagovarjal pred sodiščem.
— Dijak ustrelil pleskarskega vajenca. V Novem Sadu jc bil v soboto popoldne ix-vnlen nenavaden zločin. Neki dijak X. razreda ffirrmaTjiie se ie spri s pleskarskim vajencem .lospom Sirxriefferjem m ga je med prepirom ustrelil v glavo. Nesrečni vajenec je bil takoj mrtev. Dijaka so aretirali.
— Neprijeten gost. V četrtek popoldne *e jc pojavil v hotelu -Vojvodina' v Velikem Bečkereku neznan gost. ki jc naroČil
steklenico najfineišesia šampanjca, nato pa te dve. K miz ie povabil vse £os?e. da so pil; 7. njim. Ko pa je bilo treba plačati, i« plačilni natakar presenečen /vedel, da gost nima denarja ki da gre za blazneža, ki je dan poprej e pobegnil iz umobolinice v lasi Trvmiiću. Blameža so prjeti in odvedli roazad vr umobolnico.
— Krvava ljubavna tragedija. V Strumi-ci se je te dni odigrala krvava liuba\*na tragedija. Mladi isirrail Dervišević se je smrtno zaljubH v dekleta, ki ga pa ni maralo. Ko je zvedel, da sc namerava dekle poročit: z drugim, ie sklenil osvetiti se. Pregovoril jc fante, da so vdrli ponoči ž njim v dekletovo stanovanje. Ubili so najprej sorodnika, ki se je hotel napadalcev ubraniti, potem pa sc dekletovo sestro, njo samo so pa težko rail. Morilci so zbežali, pa so jih kmetje dohiteli in ustavili. V borbi sta bila Deivjšević in en njegov pajdaš ubita.
— Dva nova parčka Naj^a trgovska mornarica sc polagoma izpopolnuje. Te drw je upravni svet »Jadranske Plovidbe^ na svoii seji sklenil naročiti še dva nova pannika na Angleškem. Nova parnika bosta približno »stega tipa kakor »Četna«, samo nekoliko večja in hitrejša. To bodo nedvomno naši največji in najmodernejši obalni parniki. ka-kunne je dosedai imela samo Anglija. Istočasno je družba naročila v Angliji stroje za svoj nov^ parmk tipa *Karadjordie«. ki bo najbrž obratoval žc to sezono. Oružba ie i7,piatćala tudi prvo dividendo od svojega obstanka. Na vsako delnico so izplačal j 25 'l"Mn divideatde.
— Samomor ali zročl". 15. novembra je v Sremtski A^itrovici brez sledu izgtmll orož«nixki podnarednik Ivan Kaštrun. Ker ni bilo duha ne sluha za njim, so bile oblasti prepričane, da je foangfl samomor. Te dmi pa je Dunav pri Krčeviuska Adi naplavil moško truplo. Komisija je ugotovila, da je utopljenec identičen s pogrešanim orožni-škim pod narednikom Kaštrunom. Mož je bil ustreljen iz razdalje dveh metrov ter najbrž vržen v vodo. Vse kaže, da gre za za-vraten zločin. Oblasti so uvedle preiskavo.
Iz Lfubljane
—Ij Regulacija Tražakove ulice. Kakor je marsikateremu staremu Ljublja-.»~anu Miano, se je ta ulica začela modernizirati in deloma regulirati v čaau, ko se je podrli nekdanja predilnica, na oglu Kolodvorske in Pražakove ulice in so se odstranili njeni stranski deloma zidani deloma leseni objekti. Zdaj je ta ulica, izvzemši vogal ob Kolodvorski ulici, zazidana. Tovorni promet v te; ulici je zdaj z vseh strani znaten. Kavno tisti del ulice, ki leži med Mubl*isnovo in nekdanjo Grajžarjevo hišo in "poslopjem, kjer je nastanjena Panholzerjeva cunjarnu, pa kar kriči po razširjenju. Tu dostikrat opasno za vozila kot za. človeka. Ampak ravno ta del ulioe je ti>to kislo jabolko in trdi oreh, v katerega ni hotel še noben občinski za.stop ugrizniti in sicer zalo ne, ker igra pri razširjenju ulice glavn.v vlogo finančna stran za — odkup eveta. Zato bo zadevi regulacije tega dela morala pač čakati še ugodnejših Časov.
—lj Ko bo Lfabljanična struga esniena.
Kaj leži vse na dnu Ljubljanične struge, seveda marsikdo ne ve, pa tudi vedeti ne more; nekaj te tajnosti se je pa pred leH ven-dar-le >odkrflo<. To je bilo od L 1912.—13., ko so r>*ylaNjafi glavno strugo od Sela proti mestu. Takrat so Ljubljanico z zarvomioo ob Krakovskem nasipu popolnoma zaprli, da je bila struga v par dneh malodane osušena. Cim se je to zgodilo, je pa zadelo takoj staro in mlado po strugi brskati in kaj so spravi h ljudje vse na dan! Steklenice, škarpe, perilo, razno kuhinjsko posodo, polomljeno orodje, nože. vilice, Žlice, poginule podgane m mačke, ter precej — denarja (drobiža), mnogo pa seveda tudi rib, ki Jih je bija prej voda zanesla iz Gruberjevega kanala
in z Barja v glavno strugo. Biia pa je večina njih le mrtva. — Gotovo js, da »s js ta struga v tel« Mdnjib 16 let vi era napolni ra 1 vseJumetmm ,siagom<, ki bo prlfto med poglobitvijo sa dao.
—lj Veter i« prah. Ob cofc&anMi dneh ae ceste sproti posuse, pa naj se nfutraj ae tako iadaino pesmrjptjene. Tudi dež saieše ob tej semeni toploti komaj dva dni. Potem H pa pride veter, ki dviga oblake pashu. dela vrtince in ratnas* vse po ljudeh in — skozi okna po f*anovaaJih! Zdaj pa Ss divjanje avtomobilov vseh ksssgorij in avtobusov, po vrhu pa Se prah iapred novih stavb! Ceste ki uliee bi btlo treba Kropiti najmanj trikrat na dan, zlasti nezakovane.
—lj Klavir*«i keseert »levenfrke nsist-niee v Ljubljan . Kakor že javljeno priredi pianistka gdč. Karmefa Kosovelova v petek, dne 2. majnika v Fitoarmcnični ds/oraai sa-n>ostojni klavirski koncert, na katerem bo izvajala po 1 Brahmsovo. Sobumauovo, Cho-pinovo in Lisatovo klavirsko delo. Vstopnice m k v predprodaji v Matični knjigarni. Občinstvo  prosimo, da  v obilnem številu
poseti koncert ter tako moralno podpre umetnico-rojakinjo.
—lj Oddaja askupa srereta. iakiadauja in nakladanja  meaopolfkega  blaga  jb bo
vršila potom us1nv»ne ricitaeije dne 5 maja Pri skbadtšcu sori v Ljubljani. Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.
—lj Pevska dru#ivo »Ljubljanski ^▼on< sporoča clansK-u, da ae vrši redni letni obrni zbor v nedeljo, dne 4. maja ob pol 10. uri dop. v društvenih prostorih. — Odbor.
(preden M odie&Ue
za   nakup  razne   emajHr atie, modre, rjave, sive ali aluminijaste posode, si oglejte   boja to   zalogo   pri tvedki z žele zrno©
STANKO FLORJANCIC
LJUBLJANA_SV. PETRA CESTA 35
lj »Bremen*  Za film »Bremen*, ki za
je predvajala 2. K. D. za VaBko ;ioć. via-da med ljubljansko publiko še uliko zanimanja, da ara bo Z. K. D. predvajala na «!Jo občinstva *c Jtrtri v torek 29. t. m. v kinu -4deal«, in sicer pri predstavah ob 4: >rS in ob 9. zvečer. Zanimivo je gledati ta film, ki je prvi te vrste v Ljubljani. Gradnji, zunanjost in vsa notranjost ter prva vožnja ladje, vse to ;<e predočeno z m-inucijoino rtataoč*H>stjo. Lad.-a »Bremen«, ki ie last SeveronemSieja LHvd^i ter ie ena največi* m najiltrrjiii sedamth lad.i na svetu, bi se pred kratkim kmalu ponesrečila in trčna z neko angl-.ško :ad}o na Oceanu vsled ajfcio goste megle. Katastrofa »Titanica* bi se tedai ponovi'a.
—M Otroško igrišče TKO Atene v TrvO-M)u se otvori s pir\*im majem. V mesecu maju in juniju bo ob ddavrnSah redno popoldansko nadaoTStvo ter znaša mesećnšna 15 I>in za otroka. Od pnega ju&ia daje bo ce-lodnevino nadzorsevo, mesečmina pa ?naša tedaj 30 Din za otroka, več otrok iste rodbine ima primeren popust. Otroško hpri»če bo prev\zejmak> od 1. jnliia dalje otroke tudi v celodnevno oskrbo. Otroke prevzame tedaj na ig.r.:šcu vrtnarica, opoldne jih bo vodila skupno zaščitna sestra k obedu v novo urejeno atensko šolsko kuhisijo, j*h pripeljala po obedu zopet na jgTišce, kier bedo ostali do večera. Prispevek za celodnevno oskrbo z obedom ho znašal 180 Din za posameznika. rVijave se sprejemajo na naslov pisarne, Dunajska cesta 1. a/V m v dneh vpisovanja, k se bo vvšBo 30. aprila. 1. m 2. mada na isrri^idu v Tivoliju od 14. do 16. ure — Načetoistvo. ?93-n
I j— Občni zbor Oblastnega odbora Jadranske Straže v Ljubljani bo 10. maja ob 20. v prostor i j restavracije »Zvezda« v Ljubliam" n ne v prostorih hotela »Slon«, kot je bilo pomotoma »avljeno.
—lj Popravek. V sobotni številka smo v Samku »Gradbeno zibanje v UubJjani« 00-rdčali. da je v Ciglarjevi uJici nasproti tvornice Satumus zraslo iz gramoznih tal temeljno zidovje za Čok ovo h^o. V resnici zida tu svojo hišo zidarski moister L n i n in ne Cok.
— Drva, premog, koks naročite pri družbi   Kurivo« na Bafkanu, tel. 3434 l°On
Iz Celja
c — Krasni uspehi csHafcega obrtno-na-daijevalnega šolstva. Včeraj se je vršila v N. nadstropju celjake mest:ie osnovne šole rafstava msmenrh, risarskih in deloma tudi ročnih izdelkov učencev in učenk tuki!-šnje obrtno-nadaljevalne šole. Iz okusno razvrščenih izdelkov v 2 velikih učHnicah ie razvidno veliko požrtvovalno in lepih uspehov polno vzgojno dek> vodstva in uči-teljstva omenjene šole. Zanimiv je napredek učencev od obeh Pripravnic preko treh paralelk I. in zopet treh paralelk IL razreda do naravnost presenetljivih in mojstrsko izdelanrh skic sHk in načrtov v kon-čnem MU. razredu. Zlasti veliko pagmost so vzbujali risarski izdelki slikarskih, ključavničarskih, stroinih in pasarskih učencev. Skoro še nekoliko pestrejšo sliko ie nud^a razstavna dvorana učenk I, razreda in dveh zvnorednic II. razreda. Lični, risani modeli raznm modernih klobučkov, vzorno izdelane naloge rz knjigovodstva, zlasti pa pestri, živobarvni m z najSiršo fanraziio zamišljeni vzorci za ročna dela (ornamentika), so imeli pred seboj ves dan goste aruče navdušenih fn glasno priznanje izre-kajoetb obiskovalcev in obiskovalk, tsko is mesta kakor tudi z dežele. Med prvimi jutranjimi gosti je bil tudi mestni župan g. dr. Goričan. ki se je 0 razstavi i-zrazir zelo poCtvamo. Pritožujemo se mu tudi mi in moramo vodstva kakor tudi učitelj-stvu na nofcazsnm uspefrth iskreno čestitati.
-< Važen špoHei dan v Celi«. Včeraj jc bila v Celju na OaziM oiigrana odločilna semirmalna  rfogomerrta tekma med
prvakoma mariborskega in celjskega nogometnega okrožja L SSK .Minbotoai in
SJC Ceitem. Za tekmo >e vladalo veeko za. 0'manje is je brlo navzočiii rekordno štt-vilo ljudi. Zmagal ie s težavo H mestoma 7. zelo ostro, skoroda surovo igro I. SSK Maribor z rezuitatom 4 : 3 (polčas 2 • 1). Vedenje obojestranskih »drukarj^vc ie bilo nesportno, kar je šlo deloma na račun preostre in ne-fair igre Mariborčanov včeraj m pri prvi serrritinalni tekmi v Mariboru pred \A dnevi, deloma pa na prestiin3 zavest slučaino boltšesa rezultati mariborske nogometne publike, ki se je v znatnem števiru pnipel*a4a v Celje.
c— Cetfefco Uudsko vseučilišče. Drevj ob 30. uri bo predaval rta tpgovski Šoli zagrebški univ. prot. dr. Rannro Puias e okntrizrrru. Predavanje bodo spreniiiale «<i-optične slike. Pridite pornoštevikro!
—c Uradne ure aa csQsk{ti sodiščih. Predsedništvo ceriskega okrožne^ sodilča razglaša sledeči nov«; razpored uradnih rr na celjskih sodiščih, ki ostane v veljavi 00 1. oktobra t. 1.: ob delavnikih od 7.3 do 12.30 :n od 16. do 1«.; ob sobotah od 7M do 13.30; ob nedeljah, državnih in vorsk»h praznikih od 9. do II. Vložičšče bo odprto v omenjenem letnem času ob deliv-rrikih od 8. do \2. in od 16. do 17.: ob sobotah od S. do 13. ter ob nedeljah in praznikih od 9. rjo 11 ure.
—c Uspeti francoskega dneva« v Celju- Prireditev »Francoskega dneva< v Korist poplavlfencev v Južni Franciji je prinesla v Celin skupno 30.610.70 Din. Od te vsote je prmesel cvetlpčni dan 685.70 TMn.
Vezala v smrt
Mokronog 27. aprila. Pol ure od Kamelja r smeri proti m lanžu se je dogodila zopet težka avtomobilska nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. Šofer Joie Makse se je po dolgem prigovarjanju odločil, da je odpeljal veselo mlado družbo na izlet V tci dru/bi rta bila tudi Rudolf Marinik in Maks le-l<er. Dva kilometra od krmdia bli/u Birnc vasi je /ai«el avto s sprednjimi kolcai v globoke vdrtine. Ob nezgodi je Jeler. ki se je pripravljal za šoferski izpit, hotel pomagati ter je zgrabil xa volan. V nagbci pa »e je njegov poskus usodepolno Ulja-briL
Avto sc je prevrgel v mimo tekoč' potok Ribnica preko štirih obcestnih kamnov. Pod seboj je vozilo pokopalo Jelcri* in Marfffitka. V>fer Mak%e p« je bi! v velikem loku vržen preko potoka, kjer je oh-leial za nekaj trenutkov nezavesten, kmalu pa si je opomogel ter je z naiveciun naporom privzdignil avtomobil ter še pravočasno potegnil izpod njega Maršnika. ki mu ie pomaga! izvleči še Jelerja. Ta pa ie bil že v zadnjih zdibljajih. Oni. Li m ostali v avtomobilu, so bili nepoškodovani. Šofer Makse je tekel takoj po zdravnika v Kr-melj. ■ jc zdravnik našel nesrečnega Jelerja že mrtvejja. Truplo ponesrečenega mladeniča 90 po odredbi orožnikov odpe-IjaG najprej v St. .lanž »>d tam po v Vnar-je  pri   S«vnici.  kjer  ie  bil  pokojni doma.
Maks Jeler ie Kil zelo spreten ključavničar, star 27 let in uftlužhen pri rudniku, kjer ao j?a vsi cenili raradi njegovih lepih
la»tno!rti.
čudna smrt
prezidenta Hardinga
Svnsadjonalna knjiga o korupciji
prezidenta
Iz Amerike prihaja knjijja, v kateri So grozna odkritja dogodkov, ki so privedla pred sedmimi leti do smrti prezidenta Hardinga. To jc drugi pri* mer, da se bavj ameruška škandalna kronika s pokojnim presridentom. Knjis ga sc imenuje »Čudna smrt prezidenta Hardinga« in je črpana iz dnevnika Gastona Mcansa, detektiva v službi pravosodnega ministrstva, katerega je angažirala prezidentova žena, da bi pa* zil na njenega moža. Ta knjiga je sli« ka ameriške politike od najslabše stra* ni, kajti v nji najdemo vse polno do* kazov, da gnezdi korupcija in dobička* željnost tudi pod streho Belega doma.
Prva Mcansova naloga je bila dobiti nazaj pismena vprašanja, katera je bi« la Hardingova soproga predložila neki vcdežcvalki. Da dobe nazaj te papirje, so si pomagali s ponarejenimi ključi, s pretrganimi telefonskimi žicami, z in* trigami in lažmi. Hardingova je zaup= no povedala detektivu, da jc njen mož pravljični princ iz mladih dekliških let. Žal je pa imel princ mehko srce tudi za druge princese. Means opisuje nočni banket, ki sc je končal s tem, da je metal Harding ob tla kozarec in steklenice. Eno dekle je bilo težko ra* njeno. Means pravi:
»Videl sem prezidenta Hardinga naslonjenega na kamin. Bil jc ves pre* paden in zmešan. Zašepetal sem svo« jemu sosedu, da bi bilo najbolje spra* viti prezidenta čimprej iz lokala, sam pri sebi sem pa pomislil: nazaj v nje* govo »idealno domovanje«. Bilo mi je rečeno, da nihče ni imel tako rad noč* nih gostij, kakor prezident.«
Means je potem angažiral Hardin= govo soprogo, da bi zbral vse dokaze o prezidentovem Ijubavnem razmerju z nekim dekletom, s katerim je baje imel otroka. S pomočjo tega dekleta je tolpa finančnikov in verižnikov pri* tiskala na prezidenta,   naj ji pomaga
Kebrovo leto
Naj mi ne zamerijo puristi, če to popularno žuželko imenujem kar po domače, saj ji vendar tako pravi vse, odkod so pa hrošči prileteli v glave profesorjev in se zapletli ▼ kajigre, pa ne vem. Pa tudi Kober nanovo vac pomeni, zlasti če je še v mladih lotih in srSkan, da mu lahko rečemo k^berček. Ampak ti imajo avoje leto neprestano in brsnče celo pozimi, meseca majnika in še prej se pa spuste v parke in gaje in se zaletavajo v možgane vsem, ki so, ki »e čutijo in ki bi bili radi mladi. Se star panj se vname in odtaja se še najbolj trdna ledena sveča, ko bukev ozeleni.
Včeraj eera srečal takega mlade rtiča. Personificirana korektnost, vedno zlikana in umita, da disi po vodi, hladna, da vas »trese, e> jo sreeate. nežna in c*č\rtljiva kot nunska kandidatinja. in pa fineeareka kakor pač le moj znanec, mladenič v tridesetih, večen filozof in učenjak, drugače pa devni-čar v računskem oddelku. In piavolas kakor devica, vedno zardevajoč*. Stanuje daleč gori pri Šent Vidu, včeraj sam pa zagledal nežnozeleno kolo in sloko senco poosebljene korektnosti poleg njega tam za Gruberjevim kanalom. Kakor vrba žahijka se je senca sklanjala čez temnomod roga okroglega kebereka. zardevala in se majala ter priklanjala okrog rdeoelične damlce. Zavila sta po strmi steza mimo Westra v hosto in po razdrti grapi prav na vrh Golovca. Senca se ni ovila okrog deklica; držala t»e je le kolesa in ga sopfhajoč porivala po strmini. Ah, vse brenči, huje kakor ta preklicani ke-bri, ki so nam prinesli maj. Zabeležimo torej nov rekord v brenčanju, ki ga je dosegla poosebljena korektnost e koiesom vrh Golovca.
de čez dan ne dajo kehri mini. Zabrenči vam v vagonu in prej slušane gospodične poskočijo io strefcajo prekratka krila ' med noge, da ni lepše pritike za občudovanje in se zbode hrepeneči kavaMrli ter uslužno io-
v Belem domu m nenadni smrt) Hardinga
manipulirati in slepa riti. Means opisu jt Hardinga kot moža v kleščah med pre* pirljivo ženo in tolpo hre z obzirni h verižnikov. Piše tudi o no^evvoru s Har-dingam. odnosno o hudem prepiru, ki je končal a tem, da jc verižnik Smith zagrozil prezidentu, da bo povedal njegovi ženi vse. kar uganja za njenim hrbtom. Toda do prezidentove žene ni prišel. Našli so ga s prestreljeno glavo v njegovi sobi. Means, ki je vide! Srni* thorvo truplo, odločno rzjavlja, da je bil samomor izključen.
Tolpa verižnikov je vedno bolj pri« tiskala na prezidenta in ga zapletala v svoje mreže. Hardingova soproga je baje pravila Meansu. da sc ni bati po* loma. ker vlada edino le ona. To je bilo pred izletom na Aljasko, na kate« rem je prezident umrl. Javna sramota je bila takrat preprečena. Hardingova je po povratku povedala Meansu, ka« ko je prestregla moževo pismo. V knji* gi so citirane njene besede. Hardingo* va je dejala: »To pismo je bilo pisano dekletu. Prestregla sem ga m ni mi žal. Bila sem sama s prezidentom .. . kakih 10 minut. Bil je čas, ko je moral vzeti lekarstvo. Dala sem mu ga in izpil ga je. Potem jc počival. Nenadoma je pa široko od,prl oči in me pogledal narav* nost v obraz. Stala sem ob njegovi po* stelji.«
Means je bil obsojen na več let ječe in sam pravi, da je bila z njegovo obsodbo doprinesena žrtev javnemu mnenju. On je pa to sramoto amcri = škega naroda preživel, dočim so »mno* gi drugi za vedno utihnili«. Knjiga se zaključuje s seznamom ljudi, ki so bili v Hardingovi »bandi«c in ki so zdaj že mrtvi. Pri mnogih imenih je opomba: »umrl nenadoma« in beseda »nenado« m a* je tiskana kurzivno. Eden onih. pri katerih je opomba, da je umrl »ne« nadoma«, jc tudi prezident Warren G. Harding.
ve hrošča za vratom in pod piašcem. da bi ta strasna zvar n* požrla tako jzo^po-^ko nervozne ^Otapodične. Kar samo od se>b*» vm» brenči in že 60 vozimo »koso £ tišino spr^-H tunel.
Gimnazijske gospodične so »e z največjo pridnostjo vrgle na zoologijo in »biran/e hro-ščev. Mrgoli jih po Tivoliju in na gradu, f mestnem rogu in na Golovcu brskajo po au-bem listju in trenejo oze-lf»nel*» v«je najVjo-stAJš«0ra prmovja. Strahopetnim V<">1 «■*$**>m raste pogum in jim kavalrrskn nomagajo pri nabiranju raznih brzrev in kozličkov ter pri učenem določanju golazni v Skatljiri, ki ni nobena brez nje. Ali male prirodoslovke so krvoločne in kmarhi zacepeta brenčeči keber na igli prve Ijutosani.
Vse brenči, vse brenči, saj )e kebrovo leto in že se mladi maj, Ijorbi maj jVrasna maj.
OTROŠKI
UOCAVICK
Pred sodiščem.
— Obtoženi ste, da ste ukradi; 1000
Din. Hočete imeti zatgo^ocnika ?
— Hvala, gospod sodnik« leh 1000 Din H rad potrainl sam.
9tr*» 4
SLOVENSKI   NAROD«, dne 28. a*xrfla K>30
Stev. 06
Edgar VVaHace:
50
Vrata izdajalcev
Roman
Isto je (potrdil tudi stari nadpaznik. Bobbie Longtelk)W si je pa žeto enostavno razlagal to zagonetko. Zlezel ie na lestvo rn p-regledal zvonoe v stra-žarnici. Kladivce je izpadlo kakor obrnjeno nihalo stenske ure, kajti na koncu jeklene žice je bil pritrjen železen kolešček. 2ica je bila pretrgana, a na žebljiček, okrog katerega se je sukak) kladivce, je bil nataknjen košček lesa. Tako so bili pokvarjeni vsi zvonci. Bilo je takoj jasno, kako se ie to zgodilo. »Uradna komisija« z vsemi potrebnimi listinami je bila tudi del načrta. »Inspektor« >e pregledal zvonec za zvoncem in je vse polomil.
Dick HaIlowell ni bil prav nič presenečen, ko jo v pogovoru z adjutan-tom zvedel, da mu preti aretacija. To je bila neizogibna formalnost. Imel je službo v trenutku, ko Je bila ukradena vielika dragocenost. Odgovornost zadene torej v prvi vrsti njega. Vrnil se je v svojo sobo utrujen in s težkim srcem. Kmalu je prišel k njemu Bobbie LongfeIIow.
— Mislim, da zdaj ne morem vec »gibati, ali ostanem pri vojakih ali pa izstopim iz armade, — je dejal ves potrt. — Po vsem tem bom vesel, če bo moja prošnja sploh sprejeta. — Potem ie zamahnil z roko in vprašal:
— Si govoril s Hope? Bobbie je odkimal z glavo.
— Ni je bilo doma. Imela je baje sestanek in do mojega odhoda je ni bilo nazaj.
— Koliko je bila ura, ko si odšel? Bobbie se >e zamislil.
— Zadnjič sem bil tam ob eni in nočni vratar mi je rekel, da se Hope Se ni vrnila.
— Res? — je vprašal Dick ves v skrbeh.
— Ne. — je odgovoril Bobbie. — Bil sem zelo razburjen. Hotel sem te obvestiti o tem in mislil sem, da govo-
rim s teboi. ho sesm da je to . . .
— Granam, — j*
— Ce se ne motim, je bi mi Grafa ara. — je dejal Bobbie, — toda seča bi ne mngcl
Dick H«*oWl je poefed4 na Bilo je nekaj craaat m te. Soči je tonsko slušalko Id poklical Vk » fci.
— Zeta m m mL Ar, — se je zacal glas službujoče ieMtmiatfcc, — toda dobit srno povitja. dia ne ommtm d4-kogra-r zvezali s Toverom.
Častnika sta ae spodjedala. Dick HaUoweH je v strahu za svoio favoijerj-ko za trenutek pozabil na svoje skrbi in na senco, ki je bla padla na njegovo bodočnost.
— Morda pa ni nič čudnega na tem, da se je zakasnila, — je dejal. — Morda je pa kje na plesu.
— Ni bila oblečena za ples, — je dejal Bobbie, pa ie takoj pripomnil: Morda ie šla kam v nosete.
Dick je odkimal z glavo. — Kaj misliš, Bobbie, ali si ti posrečilo priti iz Towera? — je vprašal ves iz sebe. — Jaz sem areiiran in torej ne morem od tod.
Bobbie ni bi preveč trdno r*rer*ri-čan, da se mu bo oosrečilo priti iz To-wera.
— Počakaj, preoblečeni se, — je dejal in odšel v svojo sobo. čez deset minut se je vrnil v uniformi.
— Oglasim se pri polkovniku m če bo le najmanjša priložnost oditi iz tega vražjega gnezda, skočim no njo in jo privedem sem ali te pa vsaj obvestim, da ne smeš iz Towera.
Priložnost je imel. čim se je pridružil gruči častnikov, zbranih v stražar-nici. Ruislip ga je potegnil v stran.
— Vojni minister se je odpeljaJ iz Londona, — je zašepetal, — toda državni tajnik mi je telefoniral, naj mu pošljem častnika s točnim poročilom, da bo mogel jutri poročati o dogodkih v Toweru parlamentu. Vi pojdete k državnemu tajniku. Tu so navedena imena na straži omamljenih vojakov, približno ura, ko se je to zgodilo in izpo-vedbe. Porečete mo, kako je tu urejena služba in lahko mu pojasnite tudi vse podrobnosti, čeprav bi se ne zanimal za nje.
— Kje pa stanuje državni tajnik, sir?
Tedaj se je zgodil čudež.
— V Devonshire Houseu, Bobtte je bil seveda vesel te novi-Hi imel več časa vrniti se in obvestiti Dick a-, pač pa mu je napisal nekaj wsrrc m poslal pisemce po otrdonancL
DaM   so  mu   policijski avtomobil. Bobbie ie fepenij skozi Easicbeap io čez Čete* »ne je bil že v dvoran Devooshi-ToUa njegovo prvo vpra-se ni tikalo državnega taimka. V«a4ar je odkimal z glavo.
— Me. gospod, mlada dama se še ni fmk Njena siužJckna te dejala, da bo obvestila policijo.
Bobbie je postajaj malodušen, kajti nekaj mu je šepetalo, da z gospodično Joynerjevo ni vse v redu. Bil je tako razburjen, da je obrnil m hotel kreniti aa Piccadillv. šele ko ga je vratar vprašal, če ne orihaja iz Towera, se je STXwrrrril. da ga je polkovnik poslal k državnemu tajniku. Dvigalo ga je dvignilo do tajnikovega stanovanja in preživel je strašno uro s pojasnjevanjem podrobnosti, ki so bile po njegovem mnenju povsem jasne.
— To je zelo važno, — je dejal državni tajnik gotovo že dvanajstič. — Prav zares ne vem, kako sprejme parlament to strašno vest. V novine ne sme priti niti besedica, razumete?
— Razumem, sir, — je odgovoril Bobbie hladno. Čutil je napram tajniku odpor vojaka napram politiku. — Toda vprašanje je, če bo znalo držati jezik za zobmi tudi več sto towerskih paznikov in cela armada detektivov?
Na tajnika sarkazem sploh ni vplival. Morda je tudi mislil, da bi podrejeni sploh ne imel poguma govoriti z njim sarkastično.
— Tisku seveda pošljemo poročilo, — je nadaljeval tajnik. — toda intervju ne sme biti dovoljen in vojakom je treba prepovedati govoriti o dogodkih nocojšnje noč L
Danilo se je že, ko je Bobbie odhajal od državnega tajnika. Ves čas je mislil na Hoppe Jovnerjevo in čim se je odkrižaJ pedantičnega politika, je hitel v njeno stanovanje vprašat, kaj je novega. Doma je bila samo prestrašena služkinja, ki je plakala. Hope se še ni bila vrnila in tudi sporočila ni, kje se je zadržala. Bobbie Lorigfellow se Je vrni'1 v Tower s težkim srcem. Najprej
se je javil polkovniku, poten je na hitel k Dicku.
Dick ie ležal oa mmmM io trdno spal. Chn so se pa odpela vrata, >e odprl oči in pianti pokonci.
— No torej? — je vprašal in Bobbie mu je kratko povedni vse, kar je vedel o usodi njegove zaročenke. Diok ga je napeto oosfcršoA
še
tet?
Iz CnnnVnidnjBn v ameriški d'/av-i Alaissacbuseits poročajo, da je zvez^-rna v Ofctavi obvestia ravnaieba hairward-skega observatorija Shole>% da. *o opa-mali na ostrenjem zvezdami doslej iresrca/no nebesno tek), ki krožf dateč za NepttiracHT* ki ki je najbrž, deseti pia.net v solmorvem STstemju. Zvezdo s lovea Herfrbrotea«u in Bnjirlaimi sta že pred šestimi leti fotografirala to nebesno telo in šele zdaj. ko je b<l odkrit nov iplanet, so pregdedaHi stare fotografske plošče in tako so oipaziilri na netm novo -nebesmo telo. Točnim podatkov še ni in zato se še ne 'dia točno povedati, ali gre res za deseti platnet solnčnega sistema ali ne. Z evnopstkish zvezdam sploh ni rmoigoče rvpazovati novega nebesnega telesa, dofcfer ni vsaij pniblilno znana njecrnfva loga.
Indijanci umorili nem škega raziskovalca
Z Mcxika poročajo, da so Indijanci v nasjbini Amozocu blizu Pueble umorili nemškega raziskovalca dr. Kuhlmanna. Učenjak je postal žrtev vraže. V indijansko naselbino je -rišel s posebnim priporočilom prezidenta Ortiza Rubio ia notranjega ministra, bil je pa tudi pod zaščito guvernerja AJmazana * Amazocu. Toda vražam podvrženim Indijancem se je zdelo takoj čudno, da nošilja Kuhlmanna mehiška vlada. Kmalu se je razširila med njimi vest, da prihaja učenjak med nje z namenom moriti njihove otroke in kuhati iz trupel olje, katero bo rabil za svoj polet v Južno Ameriko.
Ta vest je spravila na noge vse m* dijansko pleme. Moški so se zbrali m oborožili do zob. Napadli so nemške* ga raziskovale   in ga toliko časa bičali
m zbadaK a suncami, da je umrl. Trup k> ao vrgli v vodnjak. Mehiška vlada jc uvedla preiskavo, oblasti so aretira* ie 8 Indijancev, ki so Kuhlmanna urno* rife m ki bodo tvajfecž usmrćeni. Z za« demo ae peca tudi nemški konzul v PneMo, ki je ugotovil, da je bil Kuhi* marin radom Norvežan,
Prvi govor Lloyd Georgeove hčerke
Pri zadnjih parlamentarnih volitvah v Angtiji je bila izvoljena na kandidat* ni listi liberalne stranke rudi hčerka voditelja te stranke Llovda Georgea. Ona je prišla zdaj na vrsto, da nastopi v parlamentu s prvim odnosno »deviškima govorom. Za parlament in za vso javnost je bil to družabni dogodek. Klopi levice in sedeži ministrov so bili skoro popolnoma zasedeni. Ga« lerijo je napolnilo občinstvo do zad« njega kotička.
Po dvorani je zadonclo navdušeno ploskanje, ko je Llovd Georgeova hčerka vstala in krenila na govorniško tribuno. Bila je v elegantni črni obleki, toda brez klobuka. S tem, da jc bili gologlava, je prekršila dosedanjo tra* dicijo ženskih članov parlamenta, to* da tega ji ni nihče zameril. Njen nastop in govor sta vplivala na parla« ment ugodno. Govorila je sicer o res* nih stvareh, foda v svoj govor je vpletala duhovite opazke tako, da se je po dvorani večkrat razlegal splošen smeh. Govorila je o odstranitvi lon^ danskih harak in beznic v siromašnih okrajih.
Slabi šofer*.
— Zakaj misliš, dsa so krojači sriatoi šofer .h ?
— Ker se ozrirajo med vožnjo neprestano   na   levo m desno ji ?šče*o
dol'žmifke.
Zaroeenj vdovec.
— Maniđka, ti si irn: ves svet.
— Ta<k» si najbrž zatrjeval pokojni žeoi.
— Saj imamo stari m novj svet.
Naročajte
„Našo dobo"1
Stev. 13978/30. Ref. VTJL
Razglas
Cepljenje zoper koze
je po čl. 3. pravilnika z dne 14. marca 1925, Ur. 1. št 93/21 iz L 1926. v prvem letu starosti za vsakogar obvezno.
Da bodo vsi starši mogli tej zakoniti dolžnosti gleda svojih otrok brez vsakih stroškov zadostiti, se bo vršilo javno brezplačno cepljenje zoper koze, in sicer:
1. za Barje v četrtek, dne 8. maja 1930 v ondotnl šoli, a. za Spodnjo Šiško v ponedeljek, dne 5* maja 1930 T ondotni šoli,
3* za Krakovo in Trnovo v torek, dne 6. maja 1930 v mestnem otroškem vrten v Cerkveni ulici št« al,
4* za Vodmat v soboto, dne 3* maja 1930 v mestnem zavetišču za onemogle v Japljevi ulici št. 2,
5* za vse ostalo mesto v petek, X. maja in v sredo, dne 7« maja I930 v Mestnem domu
vsakokrat ob štirih popoldne.
K cepljenju naj se prineso vsi otroci, ki sploh Se niso bili cepljeni, ki pa oni, pri katerih cepljenje doslej ni imelo uspeha. K cepljenju je prinesti otroka čistega in v čisti obleki. Vsak otrok, rojen v prejšnjem letu, mora biti cepljen v tekočem letu. Vsak otrok, star najmanj tri mesece, se lahko cepi v tekočem letu. Opozarja se, da je k cepljenju prinesti iz mesta tudi vse necepljene otroke, čeprav niso izrecno s posebnim vabilom k cepljenju povabljeni (n. pr. doseljeni, neprijavljeni itd.).
Starši, ki so prejeli poziv za otrokovo cepljenje, ga morajo k cepljenju prinesti s seboj in se morajo točno držati v pozivu določenega kraja in dneva.
Teden dni po cepitvi se bo vršil pregled cepljencev na istem kraju in ob istem času. Pri pregledu, katerega se morajo udeležiti vsi cepljenci, se bodo izročila tudi izpričevala o cepljenju.
Cepljenje izven omenjenih dni in ur je vsak dan med uradnimi urami na mestnem fizikatu mogoče, ni pa brezplačno.
Starši, ki bodo dali svoje otroke cepiti po zasebnem zdravniku, MORAJO predložiti mestnemu fizikatu dokazilo o cepitvi tekom prvega leta otrokove starosti.
Otroci, ki bi se iz kakega tehtnega razloga (n. pr. zaradi bolezni) ne mogti cepiti, se morajo opravičiti ob priliki javnega cepljenja v gori navedenem času in kraju ali pa med uradnimi urami v mestnem fizikatu v Mestnem domu, in sicer najkasneje do dneva, ko izpolnijo prvo leto starosti.
Kdor se bo pregrešil zoper določila navedenega zakona, bo kaznovan po čl. 3. z globo do Din 250.— ali z zaporom do 6 tednov.
MESTNI MAGISTRAT LJUBLJANSKI.
dne 15. aprila 1930.
Tftal&uiatutm paph
Hi a <Din a*— uprava f$Coven6flega Ha\cdaf
>AiaK ogfa«;<
Vsaka beseda 5© par« Plačo ae lahko tuđi v znamkah. Za odgovor znamko! - Na vprašanja brez znamko no mmmm odgovarjam**- - Najmanišl o&as Din 5*—*. mmmmm
Rabljen motor aa «nakosn>ern: to4c (Gleich&tTom) l34—2 KP 220 TOltw, kupim. Po-nodbe oa  naslon.':  Franc Praprot-alk, kovač. Križe. 1485	Prodajalka - začetnica išče   mesto v trgovini mešanega blaga,   najraje   na  Gorenjskem. — Ped  »Zarnes.rHva-1471«. 147,1
	Likanje moške ali damske obleke 18 Din Moško, dansko    garderobo najhitreje zlika, kemično čisti, temeljito posije, »a željo napravi novo podlogo, tudi obrne, da j« kot nova WALLET EXPRES   — Uubtfafia, Stari rrz 19.
M 0 D R 0 C E la airik močno  biajjo Dia 240.—. spodnje modroce, mreže, posteljne odeje najcenejše kupite pri RUDOLF SEVER Marijin trg 2 Zahtevajte vzorce!     29/T	
J. MAČEK
Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 12
v obtekaih in površnfleti najcenejša!
Najnovejša francoska dvokolesa Tro-phee de France. Velika zaloga. — Nizke cene. —- Prodaja tudi na obroke. — Ceniki franko pri
F. Batjel, Ljubljana, Karlovska cesta 4
n
Po oMeko se pošlje na dom.   1450 J.
ZA STAVBE
po znižanih cenah vsakovrsten suh, tesan in žagan les. — Vsaka množina v zalogi. 2aganje, odpadki od lesa, drva. — Dostava tudi na stavbo.
FRAN SUSTAR
lesna, indnstrija in trgovina, parna žaga LJUBLJANA, Dolenjska cesta 12.
Pozor avtomobillsti!
Specijalna delavnica za previjanje elektromotorja in avtodinamo strojev F. Perčinlić, Gosposvetska 16, restavracija  pri Levn. 1420
Parcela 535 m*
v bi-ižini Mladrosketga doma se proda. — Naskvv pove uprava >Slov. Naroda«. 1488
Klavirje
pianine, harmonije prodaea, izposojanje, popravlja in čisto uglašuje najceneje, tudi na obroke, tovarna klavirjev VVARBINEK, LJubljana, Gregorčičeva u. 5, Rimska cesta 2. 1487
Obrtniki, pozor!
Zaradi opustitve obrata se proda tovarniško poslopje z vodno močjo — posebno pripravno za stro-jaria, ker voda po uporabi oditeče v jamo. Približno 3 minarte oddaljeno od pošte m farne cerkve v HortedersHci. — Okrog poslopja je približno 2000 m2 zemlje (njive in travnika). Cena 60.000 Din. Pojasnila daae M. Klammer, Dolenja vas pri Rakeka, p. Cerknica. 1486
L. Mikuš
LJUBLJANA Mestn trp 15
priporoča svojo zalogo dežnikov in solnćnikov ter sprehajalnin palic. Popravila se izvršujejo — točno in solidno —
M«etni  pogeetai »vod
V globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš dobrk ljubljeni oče, stric in tast, gospod
Anton Zabukovec
meščan ljubljanski in bivši gostilničar,
dne 27. aprila 1930 ob 19. uri, po kratki, mukepolni bolezni, previden s tolažili sv. vere, boguvdano preminul.
Pogreb dragega pokojnika se vrši v torek, dne 29. aprila 1930 ob 4. uri popoldne od doma žalosti, Stritarjeva ulica št. 7, na pokopališče k Sv. Križu.
V LJUBLJANI, dne 28. aprila 1930.
1489
Globoko žalujoči ostali.
IfaeMe Joop
— Za
—, Za upravo io Jnsere-tav del lista; Oton Ou^scoi. — Vsi v 1 jnfoljarui,