EL SEMANARIO ESLOVENO Uredništvo in upravništvo ü. T. 59 - 3667 Calle AÑASCO 2322 .Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18. Buenos Aires, 26. januarja 1935 Naročnina za pol leta $ arg. 3.—; celo leto $ 5.—; Inozemstvo Dolar 2.— List izhaja ob sobotah štirikrat mesečno o § S g o S? O zvezi z četami Mančukuo so pr?' koračili kitajsko ozidje in prodirajo v kitajski provinciji Čahar ter je prišlo pri mestu Tušikou do bojev z kitajskimi četami ki branijo to ozemlje. Japonci uporabljajo tudi tanke in letala. Po prepričanju merodajnih krogov imajo Japonci namen prodirati do mesta Kalgan ki je važno cestno križišče. Iz Kal- gana pelje dobra automobilska cesta v sovjet' sko zemlje, ter iz druge strani železnica v biv' šo kitajsko prestolico Peking. Očividno imajo Japonci namen prestriči siji dohod na Kitajsko, s tem bi se odvzelo R®" siji možnost potpimti takozvane rudeče ar" inade ki kontrolirajo 3 kitajske province 111 katero gibanje je v navzkrižju z japonsko politiko, ki stremi za nekakim pokroviteljstvo!11 čez celo Kitajsko. Izgleda, da imajo takrat Japonci dobrot* no privoljenje kitajske nanlcingske vlade ta njih najnovejši korak, ker Čan-kai-šek, v° jaški vrhovni vodja te vlade je pred kratk1 vzel iz ozemlja ki ga danes napadajo Jap*-11"1 50.000 mož, katere uporablja za boj proti rU dečim armadam. No. 287 -------- OKNO V SVET Rim. Mussolini je odstavil vse svoje mini-str;> in vse podsekretarje, ki so stali na čelu 'oinisterstev od katerih je Mussolini sam načelnik. Ukrep, ki je prišel nepričakovano jo obudil mnogo pozornosti in ugibanja. Italijanski krogi pa zagovarjajo ta korak Mussolini-■Ia z načeli slednjega, da hoče vsakemu vidnejšemu fašistovskemu političarju dati priložnost, se nauči vodjenja državnih poslov. Clermont Ferraud. Francija. V tukajšnjem zaporu se je nek ujetnik vrgel v kotel, kjer se je kuhala juha za ujetnike. Stražniki so ga takoj izvlekli iz kotla, toda zadobil je tako težke opekline, da je za nekaj ur umrl. Jetnik je imel biti spuščen junija meseca. Budimpešta. Silni snežni viharji so pretekli teden divjali po celem Madžarskem. Dosedaj «o znani 4 smrtni slučaji oseb, ki so zmrznile v snegu, mnogo drugih oseb p t se pogreša ter se jih smatra za ponesrečene. Neapel. V bližini Vezuva so konstatirali razpoko v zemlji ki meri 3 in pol metra, iz katere razpoke uhajajo gosti plini ki v obliki stebra se dvigajo v nebo. Pariz. Pred tedni so zvezdoslovei iztaknili zvezdo, ki je bila dosedaj nevidna* Toda pred nekaj dnevi jih je presenetilo dejstvo, da okoli te nove zvezde, se je bilo napravilo mnogo manjših zvezd. Zvezdoslovei si niso na jasnem, glede tega fenomena v vesoljstvu, ki se v tako kratkih dneh spreminja. Domnevajo, da ta zvezda ki je bila dosedaj nevidna je ušla v rep kake zvezde repatice in je zagorela vsled drgnenja v pline repatice. \ Flemington. Proces p rt) t i Hauptmannu stopa v drugo fazo. Dosedaj so tožili na podlagi gotovih dejstev in dokazovali krivdo Haupt-ttianna pri ropu in umoru sina Lindbergha. Od četrtka naprej bo nastopila obramba Haupt-toanna, ki bo skušala, da zavrže vse dokaže to-žitelja. Hauptmann je izjavil, da*je popolnoma u-Verjen, da bo oproščen in da so tožitelji mnogo netočnosti in laži izpovedali. # Sofija. Med Bolgarijo in Grčijo je nastal Čuden spor in časopisno prerekanje vsled tega, v Bolgariji najvišji hrib na Balkanu in ki baker so neki bolgarski učenjaki izjavili, da leži Je meri 2935 m. Grki pa pravijo, da merjenje ni pravilno in da je njih Olimp, na katerem so po stari grški paganski veri živeli bogovi, višji od bolgarskega hriba. Olimp meri točno 2917 m. Kalkuta. V premogokopu Loyalbal pri Pa-tui, je vdrla voda v rove in je utonilo 11 rudarjev. Pariš. O priliki plebiscita v Posaarju je dospelo v imenovani okraj 75 vojakov francoske tujske legije z namenom sc udeležiti glasovanja. Nacisti so teh toliko nagovarjali, da mesto iti nazaj v legijo je 67 odpotovalo v Nemčijo, kjer so jim obljubili vstop v Reichswehr, ter vsakemu še 5000 mark nagrade. San Paolo. Brazil. Delavstvo Frigorifika Ar-morur v številu od 1400 je napovedalo stavko, vsled odylovitvc enega delavca. Santiago ds Chile. Poveljstva orožništva javljajo, da se je vse delavstvo v celi državi zopet vrnilo na delo. Parlament je dovolil procesiranje komunističnega poslanca Escobai'-ja vsled njegove revolucionarne propagande v času zadnje stavke. Novi York. Policija je v priložnosti iskanja znanih razbojnikov Karpis in Campell poza-prla 166 sumljivih elementov, toda imenovani razbojniki so policiji ušli in se jim je posrečilo med tem časom napraviti že 1600 km v ukradenem avtomobilu brez da bi se izdali. | Diplomirana babica Í ANA CHARPOVA £ v Pragi in Buenos Airesu k Ima odlgolet.no prakso v porodnišnici v Pragi in v bolnici Raw'soii v Bs. Airesu. Sprejemajo se penzijonistke, posebno s kampa. Calle CABRERA 431.1 U. T. Palermo, 2383 B V dar dobite g na vsakih C slik, ki stanejo ocl 3—6 $, lepo sliko v barvah Odprto tudi ob nedeljah. ARGENTINSKE VESTI F. Quiroga 1275 Atelje MARKO RADALJ lOZSOfa.___, DOCK SUD g o o ca o srrrsrsrn o rao F ov Zadnji Slov. tednik je opozarjal na morebitno zopetuo nižanje vrednosti tukajšnjega denarja in sicer po poročilih in debatah, ki se vršijo v argentinskem življu popolnoma opravičeno, ker je celo resni list "La Prensa" v svoji številki od 21. tek. prinesel tozadevni uvodnik v katerem trdi, da bo sprejetje, zbornicam odposlanega zakona glede ustanovitve takozvane osrednje banke, prineslo seboj, prej ali slej padec vrednosti denarja. Seveda nas bi ne smele brigati te strogo ekonmske operacije argentinske vlade, toc(a tudi naši izseljenci imajo gotove prihranke iz ne strani, iz druge pa morajo podpirati svojce v domovini. Za zadnje nimamo prav nobenega nasveta, ker med drugimi nameni vladnih krogov je očividno tudi ta namen kolikor mogoče zmanjšati odpošiljanje denarja iz države. Sedaj bi se moralo poiskati sredstva kako naložiti te prihranke tel; naših ljudi, da bi ne izgubili v vrednosti! Seveda načinov kako bi se stvar uredila je mnogo, najlažji je seveda nakup zlatega denarja, ali pa papirje v zlati valuti, med papirji ne mislimo bankovce, marveč akcije kakih družb. Toda to so vedno operacije, ki predvidevajo temeljito poznanje finančnega trga, toliko domačega kakor splošno svetovnega, kar razumljivo ogromna večina našega izseljeništva ni v stanu razumeti še manj pa slediti. Ostane le eno polje, ki bi bilo našemu ljudstvu dosegljivo in to je nakup nepremičnin, v glavnem seveda zemljišč. Trenotek za take operacije je v tem smislu dvakrat ugoden. Ker kljub dosedanjemu padcu valute, zemljišča niso podražila, marveč nasprotno so se pocenita, vzroki bi bili za iskati v krizi, ki je precej zredčila obtok denarja in je denar takorekoč zmrznil v bankah, vsled pomanjkanja in bo-ječnosti inicijative, mislimo seveda spekula-tivne. Marsikdo ugovarja taki naložitvi denarja, s tem da primerja prilike v naši ožji domovini, kjer, kljub velikanskemu padcu vrednosti lire, je še bolj padla vrednost zemljišč, toda tu, ČE ZAUPATE VSE VASE BANČNE OPERACIJE NA Asunción. Paraguajei javljajo, da so zasedli bolivijsko mesto Carandayti, ki tvori ključ poznejše prodiranje in eventuelno obkoljene mesta Villa Montes, ki bi bila "zadnja postojanka Bolivijancev v Chacu. Paraguajei so baje zopet zajeli mnogo sovražnih čet in ogromnega vojnega materjala. Moskva. Sovjetske oblasti nameravajo izda-ti knjigo v kateri hočejo dokumentirati vse po-eetje opozicije v slučaju usmrtitve Kirova. Posebni oddelek bo namenjen za pisma Trockija, ditera so našli v posesti zarotnikov. V knjigi * rocki ne bo imenovan po imenu, imenovali bodo "Sovražnik države štv. 1." anco SLOVENSKI ODDELEK Centrala: Biné. MITRE 234, Buenos Aires; Podružnica: CORRIENTES 1900 ZAKAJ? ZATO KER, potom BANCO HOLANDES lahko nakažete Vaši družini denar VARNO, HITRO in z NAJMANJŠIMI STROŠKI. ZATO KER, BANCO HOLANDES plača za Vaše hranilne vloge NAJBOLJŠE OBRESTI. ZATO KER, pri BANCO HOLANDES lahko kupite prevozne karte za najboljše in najhitrejše parnilce, po najnižjih CENAH. Pridite osebno ali nam pišite — da ss boste perpričali. Uradu jemo od 8.30 i>a tlo 19 ure. Ob sobotah do 12.30. ^^¡^smtmmmt^i^^^. ■ - . :. mmmBmmrntŠm.....1 ^--^hesssk»» «TKAN 4 áLOVííKSRI TEDNIK No. 287 ta primer ne drži, ker je tu prav gotovo in naj pride karkoli oSiguran razvoj te dežele, saj jo vendar vsakemu znano kake ogromne na-i-ji,' :-j)klade zakriva ta dežela v sebi, kar ' p-; ne more nikakor trditi ne predvidevati :>■■! O :;/,;•) domovino. . :.i.;.!i zemljišč pa : i trobil biki ozko-• :.i hi''gledati na vsaki prs. v prvi v;s:i naj ■ o ;;l'.-da, cía se jih nakupi kjer j- zasiguran j,.i.\t)j dni iénega'okr.ija in po niogočnosti kjer je že nekaj našega življa, kar ima veliko moralno vrednost za našo skupnost in bo na en nli- drugi način pozneje rodilo svoje sadove, s tem naj r;e saj deloma popravi prvotni pogre->"•«•!<, d s;1 je naša kolonija Razpršila v vse vetrove. Tudi našim dekletom, bi bilo za svetovati, da vaje ko puščajo svoje prihranke po bankah, naj si nakupijo svoje lotiče, ker bo vseeno če prinesejo mesto denarja, zemljišče v zakon, in kupijo lahko tem ugodnejše, ko so večinoma v stanu plačati celo odkupnino. Rojaki ne kolebajte in premišljujte preveč lastni dom je vedno ponos gospodarja in če je tudi ne vem kako siromašen, je le lastni dom. STAVKA KOLEKTIVOV V sredo so proglasile vse družbe "kolektivov" stavko v znak protesta, da bi potom zakona ustanovljeno društvo, ki bi se nazvalo "Corporacion ele Transportes de la Ciudad de Buenos Aires", ki bi prevzelo vsa podjetja, ki prevažajo osebe v svojo oskrbo, kar bi seveda ustvarilo monopol prevoznih sredstev, določilo kod bi morali voziti in jasno tudi cene. V glavnem bi imela ta ustanova namen, da bi se ne vršila konkurenca med posameznimi prevoznimi podjetji, kar bi seveda prišlo le močnejšim družbam v prid. Stavka je bila proglašena za isti dan v katerem je tozadevna komisija parlamenta izdelala tozadevni zakonski osnutek. Ker se je socialistični blok energično protivil temu načrtu, ga ne bodo obravnavoli v izvanrednem zasedanju parlamenta, za pozneje pa se bo videlo kaj prinese usoda. NAPAD NA BANKO V mestecu Gral.Paz v provinci Corrientes so roparji napadli tamkajšnjo podružnico Bco. de la Nación. Ranili so ravnatelja in taščo tega, ter še enega uradnika. Pobrali so iz oklo-pne blagajne okoli 65.000 pesov ter so bežali zasledovani od policije in privatnikov. Pri streljanju okoli banke je bil zadet en ropar drugi pa ranjen. Zasledovdni roparji so se utaborili na nekem griču, stražniki in privatniki jih oblegajo od vseh strani. NOVI GUVERNER V TUCUMANU Po dolgotrajnih pogajanjih med nasprotujočimi skupinami je bil končno izvoljen Campero za guvernerja. Pomembna je ta izvolitev, ker je Campero pristaš radikalne stranke Alvearja. MESTNA KRONIKA Vsem Slovencem naznanjava, da sva od-¡ [ prla lastno prodajalno, oglja, drv, krompirja itd. Točna postrežba na dom. Se priporočava cenj. rojakom in rojakinjam. Lastnika J. Trampuž in J. Brišček Ulica NOV ARO 5201 — Villa Devoto ZARADI ENIH HLAČ Lastnina enih hlač je bila vzrok žalostne tra-!:viii„ ■ v četrtek -popoldne, pri kateri je zgubil življenje 38 letni Esteban Ferrari. i:ueuova:;i je imel najeto, v hotelu v ulici Reconquista 1220, eno sobo skupno s 25 letnem J. Romero. Omenjenega dne si je Ferrari hotel obleči ene hlače katerih last si je pa • irisvojal tudi Romero, radi tega se je med nji-; u vnel hud prepir in kmalu zatem še pre-T"p, ker je Ferrari zavzemal slabejšo stran je hotel vzeti i znočne omarice samokres pri čemur je moral obrniti hrbet svojemu nasprotniku, to priliko je ta izrabil na tak način, da je potegnil iz nedrij dolg nož in ga zasadil Ferrariju v hrbet, ko se je ta čutil ranjenega se je obrnil a napadalec mu ni dal časa, da bi se branil temveč mu je zadal še več ran v prsa in trebuh. Težko ranjen se je Ferrari zgrudil na tla kjer je po nekaj minutah izdihnil brez, da bi mogel koga klicati na pomoč. Ubijalec se je ko je videl svojo žrtev brez življenja spustil v beg a ga je bližnji stražnik, ki se mu je zdel njegov beg sumljiv ustavil in aretiral ter ga odpeljal na komisarijo, kjer je izpovedal kaj je napravil. Oblasti so se takoj odpravile na lice mesta in našle Ferrarija že brez življenja. SAMOUMORI Vznemirljivo je v resnici število samoumorov, ki jih dnevno beleži tukajšnja policijska kronika. Ljudje vseh starosti in obeh spolov si osvojajo pravico, jemati pred časom svoje življenje, na katerimsibodi mestu kjer jih pač prime blaznost. Pretekli teden n. pr. je skočila z drugega nadstropja, v Santiago (Chile) dobroznana argentinska pevka na radiu, Libertad Lamarque, k sreči je prišel mimo neki zobozdravnik in ji kolikor toliko preprečil njen namen. Pred nekaj dnevi se je šla zažgati živa nič manj kot na pokopališče, neka mlada ženska, čudno je zakaj si je izbrala ravno pokopališče, najbrž je menila, da s tem povzroči svojim najmanjše pogrebne stroške. Neka Sara Nosessi stara 18 let, živeča v ul. M. Cervantes 2834, se je čutila morda prestaro ali življenja naveličano, za to je sklenila izginiti iz tega sveta na ta način, da je popila skoro en liter bencina. K sreči so jo še pravočasno opazili njeni stariši, ko se je v hudih bolečinah zvijala in jo dali nemudoma prepeljati v bolnišnico, kjer so ji želodec temeljito oprali in ji zaenkrat njeno nakano preprečili. V drugič najbrž ne bo več potrebno, ker ji bo gotovo ostalo dobro v spominu kako, neprijetno da je pranje želodcev, posebno če ga človeku samemu perejo. Končno si je razen nekega 54 letnega Juan Pozzo, ki je odšel iz te doline solz s tem, da se je enostavno obesil; v neki kavarni na voglu ulic Sarmiento in Libertad sprožil v usta strel iz revolverja, 50 let star Avelino Suarez in ostal pri priči mrtev. NESREČA NA DELU ) Pri popravljanju bančnega poslopja v ulici Viamonte, se je v četrtek pop. zgodila težka nesreča 54 letnemu zidarju Martinu González. Imenovani se je povzpel po improvizirani opori pribl. 4 m visoko z namenom, da pregleda neko delo, prišedsi ravno do vrha je nenadoma izgubil ravnotežje in padel na ulico kjer jp obležal z neštevilnimi poškodbami. V bližin1 stoječi stražnik je takoj poklical na pomoč rešilno postajo, ki je ranjenca v silno nevarnem :;tanju prepeljala v bolnišnico. SKRIVNOSTEN UMOR V četrtek okoli desete ure zvečer je policijski stražnik oddelka 3(3. slišal odmev več strelov iz revolverja, takoj ko se je orientiral od kje prihaja odmev se je podal v dotično smer in našel na križišču ulic, Coronel Iloca in O'-Uorman v krvi iežečega mladega človeka, s prestreljeno glavo. Nemudoma je zadevo javil svojim predstojnikom in kmalu nato je prišla na lice mesta zdravstvena komisija, ki je ugotovila, da je že mrtev. V notranjosti obleke so našli njegove osebne dokumente, ki izpričujejo, da je umorjeni 20 letni Aurelio Cavanna. — Kdo in zakaj je umoril Cavanna je skrivnost, ki jo bodo morale rešiti ^Masti ako se jim bo to sploh posrečilo. PODIVJANOST V bližnjem Bernalu sta se sprehajali ob obrežju reke dve prijateljici. Ko so dospele nft bolj samoten kraj jih je napadla tolpa kakih 20 možkili, ki so jih zvezali in odpeljali v neki samteon rancho. Tu so eno izpustili med tem ko so nad drugo uganjali vsakovrstne podlosti. Nek mimoidoči človek, ki se mu je zadeva zdela sumljiva je to stvar javil oblasti, ki je takoj intervenirala in drzne lopove aretirala. Žensko so peljali v bolnišnico, kjer se nahaja v težkem stanju. SMRT V REKI Preteklo nedeljo je nepremišljenost mladosti zahtevala zopet eno žrtev. Neka 18 letna mladenka v spremstvu starišev in znancev se je kopala na obrežju v Olivosu. Mladenka je bila boječa in si ni upala daleč, neki njen bratranec je vedno silil v njo in jo konečno prepričal, da je šla dalje v vodo, kjer se je kmalu zgodila nesreča. Mladenka je zašla v dva metra globoko jamo, kjer se je kmalu utopila. Bratranec jo je sicer rešil in spravil na suho. Toda veliki strah in zavžita voda so upli-vali na njeno bolno srce in mladenka je kljub hitri zdravniški pomoči izdihnila. V nedeljo so se na severnem obrežju reke dogodili nič manj kot 157 incidentov. S CLINICA DENTAL DEL PLATA !¡ Dr. Carlos Ch. Lalanne Specijalni aparati za per-krone 22 karatne $ 16. — Garantirano delo. — Posvetovanja brezplačno, foracije paladarja. Zlate CARLOS PELLEGRINt 311» esq. SARMIENTO Sprejema vsak delavnik od 9—11.30 in od 14—18. 11 !! DRUŠTVENE VESTI Iz nedeljskega piknika Piknik, ki ga je organiziralo Slovensko prosvetno društvo I. preteklo nedeljo v San Isidro je uspel daleč preko pričakovanja. Na najeti prostor se je pripeljalo tri polne kamjone izletnikov, kjer jih je že pričakovalo večje število drugih, ki so dospeli z vlakom že pred njimi. Prihajali pa so še vedno novi izletniki do poznih popoldanskih ur. Kakor hitro so izletniki izstopili iz kamjo-nov, je pričela godba svirati žive in vesele po-skočnice, da se je staro in mlado pričelo vrteti. Celo tujci so prihajali od vseh strani ter smehljajočih se obrazov nas obkroževali. Komaj je minula prva ura v najboljšem razpoloženju so prijetno zadišale pečene klobase, ki sta jih pripravila naša vrla tovariša Stane in Polde. Ko so izginili zadnji okusni koščki klobas v lačne želodce je bilo potreba kajpada še nekoliko jih potresti s plesom, potem pa hajdi v mlačne valove veletoka. Medtem sta naša kuharja pridno vrtela na ražnju okusni "asado", ki je zapeljivo vabil in kmalu tudi privabil okrog sebe številne izletnike. Na čast mastni pojedini je naša na novo otvorjena godba zaigrala še par veselih komadov, ki so jih naši srbopetniki pridno izkoristili. Medtem je bil okusni "asado" pripravljen in v "najlepšem redu" razdeljen. Pojedina ni bila kot običajni banketi, pa saj ste kedaj videli kako se pitajo živali v naravi. Po obilnem kosilu, ni bilo na običajni opoldanski počitek, niti misliti. Zato je poskrbela naša neumorna godba. Da pa je bila zabava čimbolj tipična je prišla na vrsto tudi narodna argentinska pijača "mate". Vsled zavlečenja drugih zabav se je vršila samo ena tekma v plavanju na daljavo 100 metrov, ki je prvi prišel do cilja Silvan Pečenko in drugi Avgust Stanič. Tudi zadnji konec popoldneva je potekel v najlepšem razpoloženju. Ves čas so se izletniki pridno menjavali z vode na indijansko plesišče in obratno. Solnce je bilo že zelo nizko, ko smo se slednjič vsi ožganih kož pripravili za odhod. Mnenje vseh je bilo, da tako zabavnega dne že dolgo niso užili z upanjem, da nam bo Slovensko prosvetno društvo kmalu zopet pripravilo kaj takega. Da je piknik tako sijajno izpadel, je glavna zasluga našega na novo otvorjenega godbe-nega odseka, ki je z redkimi odmori ves čas pridno igral. Poditajnik Franc Kovač. Prihodnji piknik Slovensko prosvetno društvo priredi prihodnji piknik dne 10. februarja na istem prostoru v San Isidro. Za tiskovni sklad N. N................ $ 1.— N. N. ............... „ 1.- Od prej ............. „ 91.— Ckupaj ............ $ 93.— Uprava se najlepše zahvaljuje. MALA POŠTA ženitna ponudba iz Rosario: Želim seznanja z dekletom tam kje z Buenos Airesa. Morda bi se katera zanimala zame, če bi vedela kako imam ljubezni polno srce. Ni potrebno, da je bogata, tako od 25 do 35, da bi jih imela. Nimam srebra in ne zlata, pač pa nekaj lepega poljá. Upam, da boste Vi urednik pomagal, da ne bom v borbi za punco dobit, omagal. Dragi rojak iz Rosario! V tem slučaju preveč zaupate uredniku. Bog je najprej sebi ustvaril brado in tako bo tudi urednik najprej sebi pomagal do zmage nad krilatim spolom. Dosedaj sicer jako slabo kaže, pa človek ne sme izgubiti korajže. Veste naša dekleta pa tudi niso kar tako. Saj vam imajo denarja, ki so ga sicer trdo prislužila, da nas uboge moške lahko kar enostavno pokupijo. O, in če bo šlo tako naprej, (jaz zase že vem) bomo prišli mi uboga moška para še na "remate". In naša dekleta bodo prepevala tista le znana: "Jutri bo na Pa-ternalu sejm, tja ga bom peljala, al ga bom za tavšala, al ga bom prodala. Prav pocen ga pa ne dam, sem ga na remate kupila, rajši ga domov pel jam, še bolj ga bom ljubila." • Tista le punca, ki se je s zadnjo ženitno ponudbo tako lepo kakor miška vjela v past, ki ji jo je nastavil urednik, se kar ne more ohladiti jeze. Veste kako mi je pisala ta teden: "Cenjeni g. Jančk! Res ste uganili katera sem ampak zapomnite si, da vipavke se gor-janom in še posebno idrijčanom, ne bomo pustile tlačiti v kozji rog. In tako naprej. Na koncu piše "Oprostite za tisto packo, ki sem jo napravila na vrhu. Ampak na vrhu sta bili dve packi, ena od črnila in ena moje krstno ime ki se je izpre-menilo v ime mladega koštruna. To je pa že res od sile. Vsi vedo, da je moje krstno ime Jan in ta punca me kar tebi nič meni nič pri- števa k rogatim parkljačem. Stari možje so mi večkrat polagali na srce, naj se izogibljem žensk in naj se jih varujem ker so zvite kot kačji rep. Sedaj občutim na lastni koži, da so možje imeli prav. Naj bo kakor hoče, eno pa rečem: Pri mojem kožuhu se ta punca ne bo grela pa tudi nobena druga ne. Kar lejdih bom ostal, bom kuhal sam in sam bom pral. "Toma!" PUSTNA PRIREDITEV SLOVENSKEGA PROSVETNEGA DRUŠTVA L SE BO VRálLÁ V SOBOTO 2. MARCA OD 9 URE ZVEČER DO JUTRA V ULICI ACE-VEDO 1353 V DVORANI "ARMENIO". DOMAČE VESTI HIMEN Danes sta se poročila Maks Bratina in Štefanija Hvala. Oba sta tudi zvesta naročnika Slovenskega tednika. Bilo srečno! Osebna vest Preminula je v Škofji Loki gospa Štefanija Podreka vd. Bolderman rojena v Volčah na Tolminskem, sestra naše zveste naročnine gospe Katarine Podreka vd. Zavrtanik. Ranjka je mnogo let živela v Rihemberku, kjer je njen soprog služboval 15 let kot načelnik orožni-ške postaje, vsled tega bo starejšim še v dobrem spominu. Zapušča pet otrok od katerih so trije že preskrbljeni, dva zadnja pa še v šolah. Ranjka izhaja iz znane narodne družine in je celo svoje življenje uporabila v dobro vzgojo njenih otrok in v strogem narodnem duhu, to tembolj hvalevredno, ker jo je že rano zapustil njen soprog, vsled prezgodnje smrti. Izrekamo celi obitelji, ter posebno gospej Katarini naše globoko sožalje. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO L Añasco 2322 _ Buenos Aires VABI vse cenjene rojake in prijatelje društva na veliko v Domačo Zabavo ki se bo vršila v društvenih prostorih MASCO 2322, v nedeljo 3. februarja ob 5 uri popoldne do 11 h zvečer Svirala bo na novo obnovljena društvena godba. Za suha grla in prigrizek bo društvo bogato preskrbelo. K obilni udeležbi vljudno vabi ODBOR Utrinki iz nase nove domovine Prostoslav Savinjski: "BERAČI -- BOGATAŠI (Nadaljevanje) Z največjo dovršenostjo predstavlja razne telesne in duševne napake. Simulira idijotstvo kakor najdovršenejši igralec Ibsenovili dram. Hišo, ki si jo je kupil v ulici Leiva na višini 4600 in ki ga je stala 25.000 pesov je iztržek miloščin v preddvorih buenosajreških cerkvá. Razen tega je vrlo natančen. Vodi knjižico s trgovinskimi zapiski z "Debe y Haber" kjer je zabilježen vsak cent prejemkov in izdatkov. V policijskem muzeju je shranjena ena takšna njegova knjižica. Tam čitamo na poljubni strani : DOHODKI: 8. avgusta9 v cerkvi San Ignacio $ 22.30 9. avgusta: v cerkvi La Merced „ 34.50 IZDATKI: 8. avgusta: kosilo " ljudski kuhinji $ —.50 8. avgusta: tramvaj „ —.20 9. avgusta: kosilo v ljudski kuhinji „ —.45 9. avgusta: slaščice „ —.30 * * * Dovolite dragi čitatelji, da vam v naslednjem prikažem kralja vseh argentinskih beračev. To je prosjak vseh prosjakov, umetnik Vseh umetnikov. Kakor bomo pozneje videli se poslužuje raznih priimkov, ali njegovo pravo ime je Jožef Remitof, rodom iz ruske guverni-je Minsk, po poklicu krojač. Star bo danes okrog 55 let. Zapustil je v stari domovini ženo in 4 otroke. Da li jih podpira, je pri njegovi skoposti zelo dvomljivo. V Buenos Aires je prispel 1. 1906 in ker imajo vsi Rusi odličen dajf za jezike si je tudi on v par mesecih prisvojil kasteljanščino. Njegovo prvo srečanje s policijo je v muzeju takole ovekovečeno: V ulici Arenales 1546 pri tvrdlci Casardella & Cía. je ▼ garaži nastal požar. Med splošno zmedo se vrine v goreče prostore na lov za denarjem. Zaprli so ga. Ali to prvo srečanje z oblastmi ga jo tako spametovalo da se je odsihmal posvetil edinole "poštenemu" delu — prosjačenju... Policija ga ima sicer na mušici, ali ker v Argentini nimamo postave, ki bi prosjačenje žigosala kot prestopek, mu ne morejo do živega, ter ga po prespali noči na komisarijatu zo))et izpusté. On ne krade, on prosi____ Njegovi stanovski tovariši, ki so mu kajpak zelo zavidni za njegove gorostasne uspehe so mu dali priimek "la chancha rusa" (ruski prašič). Možakar je izredno korpulenten (preko 100 kg) ter neizmerno milobnega izraza v očeh, ki vsebuje neko posebno hipnotično moč. V muzeju je zabilježeno, da so ga opazovali kako se je spakoval kot bebec, slepec, gluhonem, kruljav, božjasten itd. Mišice njegovega lica so obdarovane s tako različnimi migljaji, da se lahko vživi v najrazličnejše položaje tuge in bolesti. Zna jokati tako vztrajno in pretreeu-joče, da je nekoč na policiji stavil, da bo jokal in točil solze tri ure zapored. V resnici: spričo policijskih uradnikov z uro ▼ rokah se je nekaj časa kremžil potem pa s klicem "Aho- ra" (sedaj) začel jokati ter pretakati solze, da je premočil robec in tla.... Kedar ga hočejo povesti na policijo simulira pretresujoče božjastne krče. Škrta z zobmi, da okolustoječe objame zona. Iz ust mu prihaja zelenkasta pena. Se zvija po celem životu ter s takšno dovršenostjo potvarja to grozno bolezen, da se mu prikažejo madeži po telesu. Policijski zdravniki so spričo enega teh njegovih nastopov uprav zadvomili da bi bila to po-tvorba.... Ako bi se bil ta človek posvetil gledališču ali kinematografiji, kak sloves in koliko več denarja bi bil dosegel. Gotovo bi med nebom in zemljo ne bilo boljšega predstavnika Shakes-peare-jevih dram, posebno pa "Hamlet-a" kot Rus Iicmitof! Ta brezprimeren cinik je lastnik 15 hiš (vse pridobljene z beračenjem) v Buenos Airesu, ki mu jih upravljajo banke. Njegovo premoženje se ceni na okroglih 200.000 pesov! Lansko leto je zopet enkrat romal na policijo. Njegova zamazanost in razdrapanost je vzbujala pozornost še bolj pa pol hlebca kruha, ki ga je nosil seboj. Preiskali so hlebec ter dognali, da je obstojala v hlebcu bistroumno narejena dolbina iz koje se je prikazal cel šop bankovcev ter nekaj drobiža. Ko so svoto prešteli je znašala '05 pesov ter 75 cts! V splošno začudenje policije je priznal, da je to bil izkupiček enega samega dneva. Razen tega so našli pri njem čekovno knjižico "Banco Francés del Rio de la Plata." V zapoíu je podoba največjega cinizma in hiuavščine. Valja se po tleh kakor pravi prešič. Ne govori. Samo kriči ter preklinja vsakogar, ki se mu približa, zahtevajoč svobodo. Ne zanika svojega bogastva, ali zahteva, da ga puste beračiti. Po raznih državah je beračil; po- ! Veliki zavod "RAMOS ME JI A" ZDRAVNIKI SPECIJALISTI ANALIZE urina brezplačno. Analizo krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseli oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvno analizo (914) KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. TJltravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin. SPOLNA 3IBKOST: Hitra rogenoracija p» prof. Cicarolliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrostonja, izguba spomina in šibkost. BEVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEO: upadel, raširjeni, kislino, težka prebava, bruhanje, rano. OBEVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. OBLO, NOS, USESA, vnetje, polipi: brez operar cije in bolečin. ŽENSKE BOLEZNI: matornica, jajčnika, neredno čiščenje. Naá zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje. Pregled brezplačno GOVORI SE SLOVENSKO zna razne jezike, še bolj pa pozna edinstvene metode, ki vodijo k uspehu. Ali njegov paradiž je in ostane Buenos Aires. Včasih potuje tudi po notranjosti Argentine. Voznega listka ne kupi. Ko pride na vlak, se tako spači, da mu sopotniki iz usmiljenja zberejo svoto za vožnjo. Tucuman in Mendoza sta mu baje zelo pri srcu. Vsako leto si privošči svojo sezijo v Mar del Plati, kjer mu gre žito posebno v klasje. Ljudje, ki prihajajo v to slavno morsko kopališče so navadno petični in darežljivi. Vsake kvatre enkrat se oseba tega beraške-ga kralja spremeni od pete do glave. To je takrat kadar mora službenim potom obiskati kako banko. Njegovo premoženje mu nalaga jaz-ne finančne operacije. Takrat stopi najprv® v brivnico, nakar si nadene brezmadežno novo bleko iz najfinejšega angleškega sukna, na glavo si natakne pol-cilinder, v roko palico % zlatim okovom, tako se predstavi kot "rentista" v banki kjer ima posla. Svoj denar ima naložen v raznih bankah (ako bi ena skrahirala, da mu še v drugi kaj ostane) pod raznimi imeni kot: Rafael Lehore, Jasé Benitez, Rafael Hirabe, Izak Monitor, Mu-chaft Numetrick itd. Ker ne zna ne pisati ne citati ne more podpisovati čekov. Zato se poslužuje na vseh listinah prstnih odtiskov. Na ta način njegov debeli palec potrdi dokumente, ki bodo danes ali jutri spričevalo tega nenavadnega življenja simulacije ter infamije. Je prototip skopuha. Glad po denarju je tako neizmeren, njegova pohlepnost tako velika, da mu je življenje brezpomembno spričo mamona — denarja. Včasih si kupi tudi zlate denarje, da se mu ob njih zvoku naslaja uho. Vsakršno drugo čuvstvo za njega ne obstoja, celo nagon samoohrane in prostosti je odstopil pohlepu po denarju. V kakšnem umazanem kotu bo končala ena izmed najredkejših in najbolj originalnih eksistenc v zgodovini beraštva! ** Stvar je treba osvetliti z pravo strani. Ali je možakar res samo navaden berač ali pa j« eden tistih genialnih goljufov, kot jih je predstavila svetu Francija v Staviskemf Sodno oblasti bi nam morale to točko razbistriti. Človek, imetnik velikanskega bogastva, ki pod pretvezo najogabnejših bolezni in y najostud" nejših cunjah prosi vbogajme soljudi, ki so navadno mnogo revnejši od njega, ta človek pro-stane biti — berač ter se pretvori v zločinca. O-Masti, ki večkrat v resnici potrebnega in sestradanega brezposlenca kaznujejo, ker je izmaknil hleb kruha, ko se mu je obračal želodec, bi morale temu brestidnežu liki starim Rimljanom zabrusiti v obraz: "Catalina, quousque tándem abutere paciencia nostraT!" (Katalina doklej boš izrabljala našo potrpežljivost). Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 3—12 Konečno še par besed o beračicah. Ne manjka jih. Ali čudna stvar: ženska je v navadne* življenju mnogo večja prijateljica varčevanja kot pa moški. Med beračicami se dogaja p» ravno nasprotno. Nobenih podatkov ni, da b» obstojale beračice s premoženjem. Večino milo-darov spremenijo v alkohol. Mnoge ženske p* z izkupičkom milodarov vzdržujejo moške, pral" cate pijavke, ki se niti ne potrudijo, da bi mi beračili. Vzdržujejo jih ü ljubezni.... Koneo. Dekliška Greda J. K. ZVESTOBA DO GROBA Tenente je še tisto noč izedelal načrt, da se bo takoj jutri zazidala votlina. Hotel je nesrečnike žive zakopati. Načrta ni mogel vresničiti, kot se je pozneje izkazalo, ker je dobil ukaz od višjega fašističnega poveljstva, cla mora zarotnike žive dobiti v pest. Votlina pa je imela tajni izhod v gozdu in tega fašisti niso vedeli in ljudje tudi ne, kajti napravili so ga zarotniki sami, ko so po skrbnem preučevanju spoznali, da jim je treba odstraniti le par skal in nekaj zemlje, ki se je že od zunaj poznalo, da nima podlage ker se je že sama od sebe udirala. Naši fantje so se z veliko težavo pomikali k izhodu, ker so morali seboj previdno nositi težkoranjenega Riharda. Ko so prispeli na prosto, jih je sprejel hladni gozd s pritajenim šumljanjem. V bljižini je žuborel bistri studenček. Riliard j.e čutil, da mu skoro že pojemajo moči. Željno je obračal oči proti studenčku. Tovariši so uganili njegove misli in so ga postregli s hladno studenčino. Položili so ga na mehko mahovo ležišče ter mu skrbno izraili rano in strnjeno kri. Po tej skrbni negi svojih tovarišev se je Rihard čutil kot prerojenega. Celo nasmehnil se je ter s žarečimi očmi rotil tovariše, naj nikoli ne prizanesejo fašizmu, ki z nasiljem podjarmlja tuj narod, da bi mu hlapčeval. Tovariši so drug za. drugim položili prst na njegovo rano in prisegli, da se bodo borili za svobodo do zadnje kaplje krvi. Rihard je prosil svoje tovariše naj se razide-jo, njega naj kar prepustijo usodi... Temu so se tovariši odločno uprli. Sklenili «o, da raje vsi poginejo, kot bi ga zapustili Sedaj kartako. Rihard se je hvaležno nasmehnil zvestobi svojih tovarišev. "Nekaj vas bi poprosil, pre-dno umrjem", se je po kratkem premisleku obrnil do njih. "Rad bi še enkrat videl mojo mater in Reziko! Kdo bi se upal tvegati zame »i vi j en je, da bi jima šel sporočiti kje se nahajam". Med tem ko je govoril, je iskal z očmi svojega najljubšega prijatelja Ivana. Ivan si je med tem že brisal blatne čevlje m popravljaj ovratnico. Nihče drugi kot jaz, si je mislil. Bil je vesel, da more svojemu najdražjemu prijatelju napraviti to važno uslugo. Poslonil se je naglo od družbe, prijel Ricarda po roko ter ga pogled s zvestimi očmi m trenutek nato se je že izgubil naglih ko-*akov med drevjem. Ivanu ni bilo težko priklicati Reziko iz jutranjega sladkega spanja, če je.sploh spala. Ko-^aj je vrgel par kamenčkov v okno, se je pojavila med nageljnom in rožmarinom Rezikina Skuštrana gla\a. Ivanu se je v teh hipu zde-lepa kot nebeška prikazen. Ko je Rezika vzrla Rihardovega prijatelja Pod oknom, jo je takoj obšla neka zla slutnja. *Van ji je pomignil z roko naj pride dol in tre-^ütek na to je že bila na dvorišču. Ivan ji ni hotel povedati polne resnice o Ri-^ardu. Rekel je samo, da je precej nevarno ra- njen, kje se nahaja in da bi rad, da bi ti Rezika in njegova mati prišli k njemu. Rezika je vedela dovolj, da se njej najdražje bitje na svetu nahaja v veliki nevarnosti. Stekla je na skedenj, kjer je spal hlapec ter mu ukazala naj hitro napreže konje v lahko kočijo. Mladi hlapec je takoj skočil na noge, kajti slutil je. da se je moralo njegovi gospodinji nekaj posebnega zgoditi sicer bi ne prišla ob tej uri budit. Ko je zegledal Ivana na dvorišču se mu je takoj svitalo, brez da bi ga kaj vprašal. Medtem ko sta hlapec in Ivan pripravila vozi in konje, je Rezika privedla Ilihardovo mater. Uboga mati ni ničesar ispraševala. Njeno materinsko srce je slutilo, da se z njenim sinom godi nekaj strašnega in da nujno potrebuje njene pomoči. Hip na to je zdrdrala lahka kočija z iskrim i vranci po beli cesti je sredi polja zavila na blaten kolovoz ki pelje proti gozdu. Gozdni kolovoz je bil zelo slab in deloma zaraščen z grmičevjem, ker se je rabil samo takrat, kadar so v večjih množinah izvažali les. Rezika pa se ni strasila zaprek. Odločila je, da se mora za vsako ceno po tej poti naprej. Ni se zmenila za mokro vejevje, ki je bilo ob stene lahke kočije in tudi ni kazala najmanjšega strahu, ko se je kočija večkrat hotela prekucniti. Da se ni voz prevrgel, je bila glavna zasluga hlapca, ki je znal spretno voditi konje in Ivana, ki sta skupno s hlapcem pazila na ravnotežje kočije. Četudi sta bila vsa otepena od vej, se zato nista niti zmenila. Kočija je po naporni vožnji prispela do studenca. Konja sta pričela zadovoljno prhati, ko sta videla, da se bosta lahko napila hladne pijače. Predno pa se je voz prav ustavil je skočila Rezika z njega in je stekla nagonsko kakor srna naravnost k Rihardu. Rihardovi tovariši so se molče odmaknili ter ji napravili prostor. "Rihard!" je kriknila ter se je spustila na koleni, poleg njega. "Rihard!" je rekla polti-ho še enkrat in v grlu jo je dušilo. Njene pla-ve oči so se ujele z njegovimi temnimi, ki so izražale nenavadni lesk poslavlajočega se življenja. Rihard se je nasmehnili kakor dete v zibelki in zdelo se mu je, da vidi v Rezikinih očeh odprta nebesa. Skušal je stegniti roke proti njej in Rezika to videč ga prime na lahko za obe roki se sklonil k njemu in njeni bujni plavi lasjo se usujejo preko temnih kodrov njenega izvoljenca. Ustna so se zbližala v prvi in zadnji poljub. Medtem je s pomočjo Ivana in še enega tovariša z vso težavo prispela uboga mati. Kolena so se ji šibila. Slutila je reva, da ji sin umira in da tega udarca ne bo mogla prenesti. "Rihard!" je kriknila kakor ranjena zver, ko so ji mladiče pobili. "Rihard sin moj! Moža so mi ubili in sedaj še tebe". JMjeno ranjeno srce je počilo bolesti in kot težak svinec je vlekla tovariša k tlom, dokler jo nista položila na zeleni mah poleg Riharda. "Mati moja!" je poltiho zašepetal Rihard in Rezika mu je dvignila glavo na svoja kolena. V kotu očesa sta se mu zalesketali dve svetli solzi. Pogledal je še enkrat presunljivo v Re-zikine oči, da jo je smrtno zabolelo v prsih — in ni se več ganil. "Mrtev!" je zaupila Rezika in na čelo so ji stopile potne srage. Ves lepi obraz se ji je spa-čil v neizmernih mukali. Okolu stoječim fantom so cukroma lile solze in jokali bi na glas, če bi ne bilo Rezike, ki se jim je v dna duše smilila in ji niso mogli drugače pomagati, kot da so v svojih prsih dušili glasno ihtenje, da bi ji le še ne povečali gorja. Tedaj pa se je naenkrat zemlja stresla in čul se je silni zamolkli strelni odmev. Fantje so takoj spoznali, da so fašisti udrli v jamo in da se je razuočil peklenski stroj ter užga! drug smodnik takoj ko se ga je nekdo dotaknil. Spoznali so, da sedaj jim bodo na ta ali oni način kmalu zapetami in da je treba nekaj ukreniti. Rezika je bila le še napol prizavesti in oi vedela pravzaprav kaj se je zgodilo, vendar je slutila, da so fantje v neravnosti. Rekla jim je naj bežijo, da je dovolj če ostaneta ona in hlapec. Fantje so sprevideli, da je res najbolje, da bežijo, čemu bi se brezpotrebno izpostavljali nevarnosti. Kot bi se ozrl jih je požrla zelena gošča. Tedaj je bilo že jutro v vsej svojej naravni krasoti. Ptički so veselo prepevali in skakali po vejah. Danes vsega tega Rezika ni videla in niču-la ničesar. Sedela je nepremično ter božala liihardove kodre. Gledala je nepremično nekam naprej brez da bi kedaj trenila s trepalnicami. Večkrat se je celo, podobno blaznim, nasmehnila. Včasih pa ji je bil obraz kakor divje razdražene živali, ki bo zdaj pa zdaj planila na svoje preganjalce. Hlapca se je polaščala groza Rezike, mrtvega Riharda in njegove matere in te samote. Stal je nem med konjema, ki sta mu položila glave na ramena. Rad bi rekel Reziki, da nekaj bo Ireba ukreniti, pa ni imel poguma. ^Skoro bi rad pobegnil, pa tudi ni mogel. Zdelo se m« je da je kot prikovan na mesto. (Konec prihodnjič) Jan: Predpustna ZA KUHINJO Kakor brezsrčni zmaj je hitel v noč tramvaj. Dekle pa je premišljevala kako bi se zlagala kod je toliko časa bila. "Da bi jo strela zlomila gospodinjo!" je tiho klela. "Samo nekoliko sem se zavrtela z našimi fanti v društvu, saj smo vendar o pustu." "In zdaj mi bo brala levite: O vi fantje se kar smejite, ko ne veste kako me služkinje smo priznane samo za garanje, od naše objestne gospode." Ni drugega, kot potrpeti, bo že tudi kedaj lepše na sveti. Moj fant pravi: — ta predpust še ne, drugi, če kaj ne pride vmes, pa že se bova poročila. "Potem, upam, bo že drugače če mož bo vlekel kaj prida plače. Oe pa ne, se dela ne bojim, in za moža rada vse potrpim; samo, da me bo rad imel." L. Š. Kakor rdeča nit. Kakor rdeča nit se vleče skoz življenje ta boj in to trpljenje za naš dobrobit! — Kaj je nas hlapcev Slovanov zgodovina; nam sužnja domovina modernih talcev! — Zdaj pač novi rod zida na razvalinah; kmalu na podrtinah bo samsvoj gospod! — Rdeča tenka nit se v široko platno tke; kmalu nam verige stre svobode svit... Omaka, ki jo lahko daš k ribam, govejemu mesu ali pa s trdo kuhanimi jajci na mizo. Na razbeljeni masti prepraži žlico prav drobno sesekljane čebule in strok česna, potem potresi po čebuli tri deke moke. Ko moka svetlo porumeni, zalij omako z juho, dodaj žlico sladke paprike in naj vre četrt ure. Zdaj omako pretlači skozi sito, jo zlij nazaj v kožico, osoli in zalij z osminko litra kisle smetane. Ko je omar ka vrela še pet minut, je gotova. Čebnlna omaka. Na razbeljeno mast stresi dve žlici drobno sesekljane čebule in dve kocki sladkorja. Ko se sladkor raztopi in zarjavi, potresi eno in pol deke moke, in ko tudi moka porumeni, zalij omako z juho ali vodo. Ko pre-vre, sok osoli, malo okisaj in po okusu dodaj še malo sladkorja. Omaka mora imeti sladko-ki-selast okus. Ko je omaka vrela deest minut, jo pretlači skozi sito, jo zlij nazaj v kožico in dodaj še žlico sirovega masla ali pa kisle smetane. Ko enkrat prevre, jo daš z govejim mesom na mizo. Goveji jezik v poljski omaki. V lonec vlij osminko litra vinskega kisa in en deciliter vode. Zraven daš en lovorjev list, malo timijana, pet zrn popra, en klinček, šop zelenega peteišilja in eno drobno zrezano čebulo. Vse skupaj naj tako dolgo vre, da se do polovice ukuha. V kožici pa napravi temno prežganje iz pol žlice ma- sti in pol žlice moke; gotovo prežganje stres* zraven in zalij še z juho. Ko je omaka povre* la in se zgostila, jo pretlači skozi sito, jo zlij D8' zaj v lonec ter ji dodaj dve žlici naribaneg® lecta, dve žlici opranih rozin in žlico oluplje" nih in drobno zrezanih mandeljnov. Kuha»1 jezik hitro olupi, zreži in zloži na topel krožnik omako pa daš v skledici zraven. Sardelna omaka h govejemu mesu. Pet sar-del operi (ali namoči malo v vodi, da ne bodo preveč slane), odstrani kosti in jih drobno z*"6' ži. Na masti prepraži žlico drobno zrezane čebule, žličko drobno sesekljanega peteršilja i® sardele. Potem potresi z moko in vse skupN praži, nato pa zalij omako z juho in, če im®í> dodaj še žlico masti od pečenke in majhno 1°' pino od limone. Omaka naj nato vre četrt ure-Preden jo daš na mizo, zamešaj v omako še W oreh sirovega masla. »i o D o IOEXOI lOC3g Dr. SAUL Dra. BERTA WAI-WAISBEIN NER de WAISBElN zdravnik boln. Alvear Pregled od 3—8. Otroške in notranje bolezni. ZOBOZDRAVNICA jj Pregled od 3—6. Kako naj sicer kdo vzgaja druge, ko je pa saDl nevzgojen. Veliki oxfordski filozof pravi: "NajpoP°1' nejši gentleman je tisti, ki je najbolj neseb1' čen in najmanj misli nase." Stanovska organizacija si je napisala v Pr° gram geslo: "Sloga". S tem je mišljeno tud1 ' trie tovarištvo. Kdor si tega ni privzgojil, naj o svoja pota mimo organizacije in brez tudi mimo šole. Saj je obema le v breme in 110 srečo. Vsa netovariška dejanja pa bo morala zft četi organizacija temeljito iztrebljati, sicer okuži sama. Tako izloča vsak zdrav orgaJjI zem one svoje sestavine, ki mu ogrožajo obsta nek. Fr. VESTÍ IZ JUGOSLAVIJE Šolska ladja "Jadran" potuje v Ameriko. Po novem letu nastopi šolska ladja "Jadran1' sv'oje prvo veliko potvoanje, in sicer v Južno in eventualno tudi v Severno Ameriko. To modelno šolsko ladjo je, kakor znano, poklonila •Jadranska straža naši vojni mornarici. Ladja "Jadran" je bila zgrajena v Hamburgu in služi že preko leto dni svojemu namenu. Enkrat 3e že dalje časa potovala po Sredozemskem worju, potovanja v Ameriko pa se bodo udeležili kadeti mornariške akademije v Dubrovniku. Ladja bo biskala vsa večja ameriška pristanišča in ji bodo naši rojaki v Ameriki priredili lepe sprejeme. Če ne bo mogla obiskati tudi Severne Amerike, se bo vrnila domov preko Panamskega kanala, Usmrtitev dveh bratov. V Pančevu sta bila obešena brata Marko in Nilcola Draksina, morilca zdravnika dr. Milenka Laziáa. Zjutraj so bili pri obsojencih svojci. Marko je sedel v eni, Nilcola pa v drugi celici. Proti jutru sta Postala oba nemirna in začela sta se tresti. Na vprašanje novinarjev, zakaj sta umorila dr. Laziáa, je Nikola odgovoril, da ni vse tako, kakor /sta govorila, tod aúpala sta, da se bosta tako lažje zagovarjala. Približala se je zadnja ura. Na dvorišču je že stal krvnik Hart s svojim pomočnikom. Policija je morala delati pred sodnim poslopjem red, da niso radovedneži vdrli na dvorišče. Ob 5. so prignali vklenjenega Marka Draksina. Poljubil je križ in se obrnil k občinstvu, češ: "Kriv sem, oprostite mi!" liotel je še nekaj povedati, pa so ga hitro odvedli pod vešala. Stopil je na pručico, se sam Naslonil na vešala in .prosil, naj mu slečejo suknjič. Krvnik mu ga je slekel, a v naslednjem i hipu mu je že zadrgnil zanko okrog vratu in hitro opravil svoj posel. Marku je sledil brat Nikola Stopil je na pručico pod vešali in se ozrl na levo, da bi videl svojega brata. Markovo truplo so bili pa takoj zakrili z deskami, da ga ni mogel videti. Odločno je stopil krvnik k njemu in mu zadrgnil zanko okrog vratu, že med obešanjem prvega morilca je postalo dvema gledalcema slabo, nekaj se jih je pa umaknilo, ker niso mogli gledati mučnega prizora. vojci obeh obsojencev so stali ves čas Pred sodnim poslopjem. Po usmrtitvi so pr< sili, da bi smeli še enkrat videti Marka in Niko- lo, kar jim je bilo dovoljeno, toda šele potem ko so trupli sneli z vešal in položili v krsto. Slika bede ob meji. Te dni je šla skupina izeltnikov iz Maribora proti Sv. Urbanu. V jarku, ki drži v Bresternico, stoji hišica. Ko so izletniki šli mimo te hišice, je nekdo od njih pogledal skozi odprta vrata. Pir pogledu se mu je nudil pretresljiv prizor. Izletniki so na njegovo pobudo stopili v hišo in videli v tesnem, temnem prostoru osem otrok, starih od šest mesecev do sem let. Sredi med njimi je sedel oče, 35 ietni krovec Maček, v kotu žena z otro-kpm na prsih, zraven štedilnik, na katerem se očividno že ni kuhalo precej časa. Otroci so bili nagi in bosi, nekateri so imeli kakšno cunjo okoli trepetajočega telesca. Ob vstopu tujcev so se splašeni umaknili, pri čemer je bilo opaziti, da so jim od mraza šklepetala usta. Prizor je bil takšen, da bi najbrezbrižnejšemu človeku stiskalo srce. Na ležiščih nobene odeje. Le nekaj starih cunj je ležalo naokrog. V prostoru je bil hujri mraz kakor zunaj na prostem. Oče je brezposeln in ne more otrokom nuditi lepšega življenja. Vest o silni bedi, v kateri živijo Mačkovi, je prispela tudi v Maribor. Prvi se je zavzel za uboge ljudi sreski načelnik za Maribor levi breg dr. Senekovič. ki je dal takoj napraviti po meri otrokom oblek-ce in perilo ter (skrbel druge potrebščine. Tudi drugi ljudje naj se usmilijo teh in drugih siromakov, kakršnih je še mnogo po Kozjaku. IZKUŠENA BABICA FILOMENA BENEŠ DE BILIK, diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni, vse ženske bolezni.Sprejema tudi noseče v pojiolno oskrbo na dom. Ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer UMA 1217, I. nadstr. U. T. 23 Buen Orden 3389 — Bs. Aires Zavod sv. Cirila in Metoda sprejema dečke v popolno varstvo. Obrnite se pismeno ali osebno na: ASILO LIPA, VILLA MADERO C.G.B.A. . (Bs. Aires) ZANIMIVOSTI GOSTIJA S ČLOVEŠKIM MESOM V Ontcaniju na besarabslcem ozemlju so odkrili rumunski orožniki strašen zločin. Kmet Nikola Stepan, ki je imel ljubavno razmerje z neko Eufrozimo, je po njenem nasvetu sklenil umoriti svojo ženo. Skupaj sta jo izvabila v klet, kjer sta izvršila umor, razsekala žecino truplo na kose, meso pa osušila ter ga razdelila med kmete, ki so ga kuhali, jedli in hvalili zaradi posebnega okusa. Tako je tudi prišel zločin na dfn. Na neki takšni pojedini je vprašal neki gost Stepana, kje je dobil to meso. Stepan se je nekaj časa izvijal, zato so gosti slednjič pozvali orožnike, ki so zaslišali Stepana in jegovo Eufrozimo. Šli so z njima v klet, kjer so na kosih suhega mesa ugotovili njegov človeški izvor. Stepan in Eufrozima sta spričo poraznega odkritja priznala zločin, mnogim gostom pa je, anto postalo slabo in so jih morali odpoljati v bolnišnico. Oba zločinca sta pod ključem in prideta pred sodnike. NOVO OROŽJE >z Pariški listi porčaje, da so se vršili ob nav-irtT-rru iftPioi ..........aotarn DR. S. SCHAVELZON Vodja klinike v bolnišnici Muuiz o o o u © VENERIČNE BOLEZNI moderno in hitro zdravi ¡enje. NOTRANJE BOLEZNI srce, pljuča, želodec, obisti, reumatizem, kri itd. GOSPE: Rezervirani prostiri. OČI - UHO - NOS - GRLO - ŽARKI X ULTRAVIOLETA - DIATERMIA SPECIALISTI za vs?ko bolezen. NI KLINIKA Pueyrredón 938 U. T. 47 — 8416 Sprejema od 8 do 10, 14 do 16 in 19 do 21. Ob nedeljah od 8 do 9. n H o o 0C30K rsoracsrrsrrrrrriííraot n o H Fotografija "LA IH Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. NOVOPOROČENCI! Najboljši in naj-trajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo. Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsak dan do devetih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: Fotografija "LA MODERNA" S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Bs. Aires Telefon: 59 - 0522 Dr MILOSLAVICH Zdravnik za notranje bolezni. Praktikiran na klinikah na Dunaju, Pragi in Parizu. Zdravi bolezni kože, krvi in spolne bolezni. Se govori slovensko, nemško in špansko. PETNAJSTDNEVNO PLAČEVANJE GARANTIRANO ZDRAVLJENJE Sprejemanje strank od 11 do 12 in od 3 do 7 zvečer. — Ob nedeljah od 9 do 11 ure zjutraj. Ulica Reconquista 629 U. T. RETIRO 1852 ■J ¿TnstitutoJČ. ANTIGUO ATENDIDO POR MEDICOS m PLAZA €GN$TtTUGIOK JSé. O E 10 A 1?. C=>E -!5 A 2.-I ORGANO DE LA CO- LECTIVIDAD YUGO- ESLAVA EN LA AMERICA DEL SUD SLOWENSM1 TEDNM "EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO) «—— ■«—a—iwuiiuil tmmmmmmmmmmmmmmmm Calle AÑASCO 2322 ¡ AflO VI, NÚm. 287 j BUENOS AIRES Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja: Uredniški odbor. ESLOVENAS Urejuje: Jan Kacin SELITVE V MESTU IN NA DEŽELO ZA ZMERNE CENE PREVOZNO PODJETJE RAFAEL TURK OSORIO 5085 esq. WARNES 2200 U. T. 59-2505 in 59-3667 PROPIETARIOS: LAS SOCIEDADES hočete biti zdravüesi od vestnega in olgovorneg? zdravnika zatecite ::e na Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEL Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje — Blenoragije - ftapavca AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH SPOLNE (606-914) Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCI, PRT/I PREGLED BREZPLAČNA Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika., prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X -- DIATERMIA — ANALKE GOVORI SE SIOVENSKO Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. CALLE CANGALLO 1542 CULTURALES zočnosti francoskega ministra za zračno plovbo in vojaških strokovnjakov poizkusi z novim orožjem, ki ga izumitelja imenujeta "vojni žarilnik". Ta žarilnik oddaja svetlobne žarke, ki baje strašno učinkujejo. Izumitelja sta Keilhaus in de Christmas. Pri poizkusih je pokazalo novo orožje nepričakovano silo tudi na prostem. Tako so pomotno usmerili v bližini neke vasi žarek iz žarilnika v podobi samokresa na neko plesno veselico. Plešoči pari so popadali omaml jeni na tla. Novo rožje so spočetka namenili obrambi pred letalskimi napadi, a kakor je videti, se bo dalo uporabiti ludi na bojišču proti napadajoči pehoti. NEVARNOSTI PUDRANJA Že često so zdravniki opozarjali, na škodljive posledice pretiranega pudranja in ne nevarnost okužitve, ki tiči "v čopičih in blazinicah za pudranje. Prav resna nevarnost pa je tudi v tem., da ¡splava prašek, ki sedi čisto rahlo na obrazu, po zraku in prenese tudi na druge ljudi povzročitelje gnitja in drugih bolezni. To velja posebno za bolezni, ki vdirajo skozi zgornja dihala v telo, kakor nahod, angino, hripo, davico, škrlatinko, ošpice in tudi tuberkulozo. En sam dih zadostuje, da pošlje praške s kužnimi klici v zrak, drug dih pa, da vderejo v orgarizem drugega človeka Porast bronhialne naduhe po vojni je gotovo v zvezi s pudran jem. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Opazovanje nočnega neba A: Ali je ona le zvezda Venera? B: Ne, to je Mars. A: Čudno, kako jo moreš na to daljavo s prostim očesom razločevati. GIBANJE POTNIŠKIH PARNIKOV Iz Evrope dospejo: Januarja: 29—Antonio Delfino (iz Hamburga 13.1.) Februarja: 2—Duquesa (iz Londona 12.1.) 2—Ppssa. Giovanna (iz Genove 12.1) 3—Augustus (iz Genove 20 1.) 4—Cabo S. Tomé (iz Genove 19.1.) Odplovejo: Januarja: 26—C. Palos (v Genovo 23.2.) Februarja: 1—M. Olivia (v Hamburg 26.2.) 7—Augustus (v Genovo 23. 2.) VREDNOST DENARJA Nakup: Prodaja: 100 dolarjev 398.60 402.70 100 ital. lir 33.70 34.10 100 dinarjev 8.20 8.90 100 frankov 26.3 27.— 100 čeških kron 16.— 17.— 1 funt šterling 19.45 19.75 Razumljivo -Snubec: Gospod direktor, brez vaše hčerke ne morem živeti. Direktor: To je razumljivo, ko imate tako slabo plačo. Sam se je zmotil A: Kdo pa je ta klepetulja? B: Moja žena. A: Oprostite, zmotil sem se. B: Vi ne, pač pa jaz. PRAKTIČNI NASVETI Dvojčka Mati je spravila oba dvojčka v posteljo. Ko moli z njima večerno molitev, se eden od njiju kar ne more premagati, da se ne bi smejal. "Zakaj se pa tako veseliš? Pri molitvi se ne smeš smejati! Si razumel?" "Mama, zmotila si se, Igorja si dvakrat okoli ala!" ** * Žena je tožila moža za ločitev zakona. Na sodnikovo vprašanje, čemu .se hoče ločiti, je odvrnila, da zato, ker njéna lepa in mlada služkinja nosi njeno spodnje perilo. — To vendar ni noben vzrok za ločitev, če ste kaj takega opazili. — Saj nisem jaz opazila — je rekla — ampak moj mož je opazil. Kako umivamo svetle lase. Na liter mlačne vode zmešamo žlico čistega amoniaka (amonia-kova raztopina je dobra za zelo umazane in mastne lase), zli jemo v umivalno posodo in si umijemo lase. Po potrebi lase še umijemo z milom, nato v mlačni vodi izperemo in z brisačami dobro posušimo. Medtem pa skuhamo v litru vode pest kamilic in pazimo, da postane voda lepo zlator'imena. Kamilice nato skozi krpo precedimo. S kamilično vodo zmočimo suhe m umite Jase, nato pa počakamo, da se lasje od-kapajo. Ko se cdkapajo jih poleti osušimo na neprevročem solncu, pozimi pa pri topli peči. Tako umiti lasje dobijo prvotno barvo ir, postanejo mehki.