60100200
855^
A A.
osrednja

PRimurtSKI DNEVNIK
PoStnina plačana » gotovini	•.
Abb. postale I gruppo (jCI13 4*'Hl Lir
Leto XXXVI. Št. 294 (10.814)
TRST, petek, 19. decembra 1980
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi,
NA SREČANJU Z ENOTNO DELEGACIJO SLOVENSKE NARODNOSTNE SKUPNOSTI
Mijatovič: Samo spoštovanje pravic manjšin lahko prispeva k vzponu odnosov med državamaza nar0(,nostne mai,išine zsšdi
■	•	■	—triJilJrlra ban/araKM rini Irraniifk fft 19.
Predsednik predsedstva SFRJ je tudi dejal, da italijanska stran soglaša s potrebo hitrejšega reševanja manjšinskih vprašanj - Vrhovec seznanil delegacijo s svojimi razgovori s Colombom
(Od našega poročevalca)
RIM — Samo dosledno spoštovanje pravic manjšine lahko doprinese k vzponu odnosov med državama. To je med drugim poudaril predsednik predsedstva SFRJ Cvijetin Mijatovič med skoraj enournim odkritim in zelo prijateljskim razgovorom z enotno delegacijo slovenske narodnostne skupnosti. Delegacija, ki so jo sestavljali An drej Bratuž, Viljem Černo, Marija Ferletič, Boris Iskra, Boris Race in Marko VValtritsch, pa je seznanila predsednika Mijatoviča s položajem slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in z delom posebne Študijske komisije pri predsedstvu vlade, ki je ravno včeraj končala svoje delo.
V svojem izvajanju je slovenska enotna delegacija uvodoma izrazila zadovoljstvo ob številnih obiskih in srečanjih med predstavniki obeh držav, ki veliko prispevajo k utrjevanju prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo, prav tako je z zadovoljstvom pozdravila osimske sporazume, ki so rešili nekatera od
lliill
ŠSiiiPi - ;
prta vprašanja in postavili temelj za nadaljnji razvoj sodelovanja med državama. Delegacija je prav tako izrazila prepričanje, da bodo sile, ki nasprotujejo prijateljstvu med državama, poražene, ker so njihova stališča v nasprotju s tokom do-
V nadaljevanju svojega izvajanja je delegacija prešla na vprašanje zaščite in nadrobneje orisala delo posebne komisije pri predsedstvu vlade, ki je zasedala tri leta. Pri tem je poudarila, da je bilo malo vprašanj, ob katerih bi bili slovenska in italijanska stran soglasni. Veliko več je bilo spornih točk. Slovenski in italijanski predstavniki so soglašali, da je treba raztegniti zaščito tudi na Beneško Slovenijo in tu ustvariti možnosti za odprtje
Osservatore romano pozdravlja Mijatoviča
RIM — Današnji Osservatore romano objavlja pozdrav predsedniku predsedstva SFRJ Cvi-jetinu Mijatoviču, v katerem je med drugim poudarjeno, da gre za dr-ugi obisk najvišjega jugoslovanskega predstavnika v VatikanurV obnavljanju komentarja, ki ga je objavil vatikanski dnevnik ob obisku predsednika Tita v Vatikanu leta 1971. je rečeno, da so bili odnosi med državama vzpostavljeni leta 1966 s protokolom, ki so ga podpisali v Beogradu in da ti odnosi «temeljijo na medsebojnem spoštovanju in na volji po reševanju objektivnih problemov, ki izhajajo iz nasprotujočih si konceptov ali iz zgodovinskih okoliščin.* Po poudarku na dejstvo, da so odnosi med Jugoslavijo in cerkvijo dobri ter da so kot taki osnova tudi za graditev odnosov med cerkvijo in državo v Jugoslaviji in po omembi zanimanja Vatikana za življenje v Jugoslaviji, piše Osservatore romano, da je jugoslovanskim narodom «na-menjeno zanimanje in nemajhno upanje Evrope in sveta še zlasti v zvezi z vprašanji miru in razvoja, katerim je Jugoslavija posvetila nadvse intenzivno dejavnost.*
slovenskih šol. najosirejša razlika pa
je prišla do izraza glede rabe slovenščine in teritorija, na katerega razširiti zaščito. Slovenci zahtevajo naj bi zaščita zadevala vseh 35 občin, v katerih so zgodovinsko prisotni, italijanska stran pa je predlagala preštevanje. Nadalje je tudi 'dklo-nila vse zahteve Slovencev glede socio-ekonomske zaščite in političnega predstavništva v izvoljenih m drugih telesih.
Vse to, je poudarila delegacija, je v nasprotju s črko in duhom osimskih sporazumov. Vendar m bila še izrečena zadnja beseda. Sedaj sta na vrsti vlada in parlg; ment, v katerem so prisotne tudi Slovencem naklonjene sile. Delegacij ie izrazila upanj, da se bosta vlada in parlament oddolžila Slovencem za žrtve v boju proti nacizmu in fašizmu ter za odločno vključitev Slovencev v boj za bolj demokratične odnose v italijanski
družbi.	.	.
Položaj manjšine je danes nekoliko boljši kot v preteklosti, ker so bile nekatere maniše pravice priznane, vse to pa še ne zadostuje. Delegacija ie nadalje izrazila še prepričanje, da se bo Jugosla vija tudi vnaprej zavzemala za usodo in pravice manišine z isto zavzetostio kot .jo je izrazil predsednik Mijatovič med predsmočnjo zdravico.	,,
Predsednik Mijatovič. ki so ga spremljali zvezni sekretar za zuna-nie zadeve Josip Vrhovec, ostau člani delegacije* ter jugoslovanski generalni konzul v Trstu Štefan Ci goj, je izrazil zadovoljstvo za srečanj- Poudaril je, da je bilo vprašan e man'šine prisotno na raznin srečaniih teh dni. tako med sestankom s PertinFem. med srečanjem s Forlanijem. na razgovorih med zunaniima ministroma Vrhovcem in Colombom. na srečanjih raznih funkcionarjev.
Jugoslovanska stran je na vsen teh srečaniih naglašala mirnost pol nega in doslednega uresničevanja splošnih nravic manjšine.
Predsednik Mijatovič je v nadaljevanju svojega posega naglasil,
da je uspešni razvoj italijansko -jugoslovanskega sodelovanja argument več za reševanje še odprtih vprašanj, državi sta prehodili v tem pogledu veliko poti, dosežen? je bilo mnogo, to pa je jamstvo, da bodo ta vprašanja rešili. Govoril je nadalje o posameznih aspektih vprašanja manjšin, o rabi jezika, o priznanju diplom, o vrnitvi kulturnih dobrin in o drugih vprašanjih v zvezi z osimskimi sporazumi. Poudaril je, da je za Jugoslavijo vprašanje manjšin načelno vprašanje. Jugoslavija je priznala manjšinam, ki živijo na njenem ozemlju velike pravice, žal nekatere sosednje države niso ravnale tako in marsikje so manjšine v podrejenem položaju.
Vendar pa se s krepitvijo sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo ustvarjajo pogoji tudi za rešitev manjšinskega vprašanja. V tem pogledu je predsednik Mijatovič dal priznanje manjšini, v kateri so ljudje različnih prepričanj in nazorov, nastopajo pa enotno, ko gre za zahteve po priznanju pravic.
Cvijetin Mijatovič je naglasil, da je italijanska stran soglašala z nujnostjo hitrejšega reševanja teh vprašanj in bil je govor tudi o pospeševanju postopka za globalno zakonsko zaščito.....	;.	,
Mijatovič je še dodal, da za Jugoslavijo samo dosledno spoštovanje pravic manjšin lahko prispeva k vzponu odnosov. To je način, ’da manjšme v polni meri prispevajo h gradnji prijateljstva. To je sestavni del jugoslovanske politike, Titove politike, ki ji ostaja Jugoslavija zvesta.
Pred razhodom je enotna slovenska delegacija izrazila zadovoljstvo in zahvalo za polno angažiranost matične domovine za rešitev manjšinskega vprašanja, zvezni sekretar za zunanje z?d°ve Vrhovec pa je pNiliže seznanil delegacijo z razvojem razgovorov, ki jih je o tem vprašanju imel s svojim italijanskim kolegom Colombom
VOJMIR TAVČAR
Zsirlnrletfi ne odstopa
RIM — Izredni v.adni k . ; r za potresno področje Zamberletti je od'očno demantiral vest, ki so jo objavili številni vsedržavni dnevniki, po kateri naj bi vprašal vlado za zaupnico, zlasti zato. ker mu številni krajevni demokrščanski voditelji postavljajo stalne zapreke pri uresničevanju njegovih zamisli o pravični delitvi sredstev in smotrni obnovi prizadetih krajev. Zam-berletti je tudi dodal, da mu ni znano. da bi kdorkoli zahteval njegov odstop s položaja.
RIM — Častno razsodišče, ki je preučilo verodostojnost Pisanojevih obtožb proti Bisaglii je včeraj izročilo .voje ugotovitve predsedniku senata Fanfaniju. Le-ta bo to poro-
k. i
Predsednik predsedstva SFRJ Cvijetin Mijatovič sprejema člane enotne slovenske delegacije (Telefoto AP)
NA MADRIDSKEM SESTANKU KEVS
Jugoslavija se zavzema
Udeleženke madridske konference naj krepijo in izpopolnjujejo pravice svojih narodnostnih manjšin
MADRID — Jugoslavija je včeraj na madridskem sestanku konference o evropski varnosti in sodelovanju zahtevala krepitev in izpopolnjevanje pravic narodnostnih manjšin v državah udeleženkah konference, da bi nadaljevali razvoj dobrih sosedskih odnosov, kajti to je pomemben dejavnik za stabilnost odnosov v Evropi. Zaščita narodnostnih manjšin in njenih pravic do svobodnega razvoja so za Jugoslavijo trajna in načelna stališča, zato Jugoslavija zahteva, da na madridskem sestanku dosežejo konkretne rezultate na tem področju.
Zanimanje Jugoslavije, da bi zaščitili in okrepili položaj in pravice narodnostnih manjšin, izhaja iz značaja in načel samoupravnega sistema in neuvrščene zunanje politike Jugoslavije, je poudaril jugoslovanski predstavnik Dragomir Vu-čičevič. Rekel je, da so jugoslovanske izkušnje na tem področju pomembne tudi širše. Jugoslavija poudarja, da je položaj etničnih skupin in narodnostnih manjšin pomembno notranje vprašanje vsake države in bistvenega pomena za razvoj dobrih sosedskih odnosov v skladu z desetimi načeli helsinškega dokumenta.
Razvoj dobrih sosedskih odnosov zahteva priznavanje in spoštovanje pravic narodnostnih manjšin, ki morajo biti most prijateljstva in e-nakopravnega sodelovanja. Izvaja-
nje pravic narodnostnih manjšin brez njihove asimilacije je pomemben prispevek h krepitvi medsebojnega zaupanja, enakopravnega sodelovanja in razumevanja, kar je smisel in proces konference o evropski varnosti in sodelovanju, je dejal Vučič Evič.
To je bil zadnji prispevek Jugoslavije v letošnjem delu madridskega sestanka KEVS. Le-ta bo danes prekinil delo v razmeroma u-godnem ozračju. Drugi del konference se bo pričel 27. januarja.
Jugoslovanske priprave na konferenco neuvrščenih
LJUBLJANA - Na včerajšnji seji sveta republike so največ pozor nosti namenili pripravam Jugoslavije na ministrsko konferenco neuvrščenih, ki bo februarja prihodnje leto. Članica predsedstva SR Slovenije Vida Tomšič je poudarila, da priprave potekajo v času, ko v svetu prevladujejo precej napeti gospodarski, politični in družbeni odnosi in ko so na mednarodnem prizorišču odprta nova žarišča spopadov in pritiskov.
NEW YORK — Mestno zvezno prizivno sodišče je potrdilo obsodbo na 25 let zapora znanega italijanskega finančnika Michela Sindono.
VČERAJŠNJI DAN
PREDSEDNIKA
MIJATOVIČA
RIM — Drugi dan obiska pred sednika predsedstva SFR Jugoslavije Cvijetiha Mijatoviča v Italiji sg je .začel s .sk>vcsn9.®o.:ob spomeniku neznanemu vojaku, h kateremu je Cvijetin Mijatovič, ob
spremstva obrambnega ministra La griria, položil venec. Nato so se v KvJrinalu nadaljevali razgovori med delegacijama, ki sta ju vodila predsednika Pertini in Mijatovič: jugoslovansko delegacijo so sestavljali zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec, predsednik jugoslovanskega dela mešane komisije za gospodarsko sodelovanje Ante Ze-lič in jugoslovanski ambasador v Italiji Marko Kosin; v italijanski delegaciji pa so Lili zunanji mini ster.Emilio Colombo, sekretar predsedstva republike Maeeanico in italijanski ambasador v Beogradu Pie tro Calamig.
Ob 12.30 je oredsednika Mijatoviča sprejel ministrski predsednik Arnaldo Forlani, ki 'je po krajšem Dogovoru zadržal gosta in ostale člane jugoslovanske delegacije na kosilu. V Dopoldanskih urah je predsednik Mijatovič obiskal Kapitol kjer. ga je sprejel rimski župan Lui-gi Petroselli, nato pa je na Kviri nalu Cvijetin Mijatovič sprejel najprej enotno delegacijo slovenske na rodnostne skupnosti v Italiji, nato pa bivše ita’i;anske borce, ki so za časa NOB delovali na ozemlju Jugoslavije.
Danes dopoldne se bo nredsednik Mijatovič najprej poslovil od pred sednika Pertinija in s tem se bo končal uradni obisk v Italiji. Mija tovič bo nato odšel v Vatikan, kjer se bo sestal s papežem Janezom Pavlom II. in kasneje z državnim sekretarjem Agostinom Casaroliiem: msgr. Casaroli bo nato vrnil obisk Mijatoviču ' v njegovi rimski rezidenci.
DRUGI DAN OBISKA PREDSEDNIKA PREDSEDSTVA SFRJ V ITALIJI
Italijanska in jugoslovanska delegacija zelo pozitivno ocenili medsebojne odnose
Poudarjena je bila nujnost doslednega izvajanja duha in črke osimskih sporazumov - Enaka ali sorodna stališča o odprtih mednarodnih vprašanjih
(Od našega poročevalca)
RIM — Nadvse prijateljsko vzdušje in konstruktivna gradnja nadaljnjega sodelovanja med sosednjima državama sta označevala tudi drugi dan obiska predsednika predsestva SFRJ Cvijetina Mijatoviča v Rimu. Kako intenzivno Je delo jugoslovanske delegacije v Rimu priča že en sam podatek: v dveh dneh je imel predsednik Mijatovič dvanajst srečanj, razgovorov in sestankov, v katere seveda niso vključeni neformalni razgovori, kakršnih Je bilo precej in med katerimi naj omenimo tiste z bivšimi predsednikom repubike Saragatom, s predsednikom ustavnega sodišča Amadeijem, s predsednikom poslanske zbornice Nilde Jotti, s sekretarjem PSI Craxijem, z bivšim predsednikom vlade Andreottijem in druge.
Osrednja točka včerajšnjega uradnega dela obiska je bil seveda sestanek obeb delegacij, ki sta ju vodila predsednika Mijatovič in Pertini. Na tem sestanku so predvsem potrdili, da so odnosi med državama različni in prijateljsko, prisrčno vzdušje je bilo najboljši dokaz, da je tesno konstruktivno sodelovanje možno tudi ob različnem družbenem sistemu in ob drugačni sferi pripadnosti v svetu. Pri tem prihaja do izraza dosledno medsebojno spoštovanje, ki daje novega zagona težnjam po odpiranju možnosti nadaljnjega razvoja sodelovanja med obema državama.
Obe delegaciji sta tako ugotovili nadvse zadovoljiv razvoj odnosov med državama. Italijanska stran je pri tem poudarila obvezo, da ukrene vse, da se odprta vprašanja hitro rešujejo in se na ta način izbrišejo z dnevnega reda. Pri tem je bila poudarjena nujnost izvajanja osimskih sporazumov in reševanje nekaterih perečih vprašanj, med katerimi je bilo izrecno omenjeno vprašanje ribolov; na Jadranu.
čilo prebral danes v senatu.
.................................................................iiiiiiiiiiiniiiiiiiii>iiiiiiMimiiiiimuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiinii|iiiiiiiiiiiiiiiiim»iiin,i*,,,,,,»
UGRABITELJI SO VČERAJ POSREDOVALI TRETJE SPOROČILO
V zameno za izpustitev D’Ursa RB zahtevajo zaprtje Asinare
RIM — Po treh dneh zatišja so se Rdeče brigade včeraj ponovno oglasile. V svojem sporočilu št. 3 so teroristi končno postavili svoje zahteve v zameno za izpustitev sodnika Giovannija D’Ursa: »Dokončno zaprtje posebnega zapora na Asina-ri» - piše med drugim na letaku, ki so ga rdeči brigadisti pustili v košari za smeti pred neko rimsko kinodvorano.
Vsebina zahtevp sama na sebi ne preseneča. Pričakovati je bilo, da bodo teroristi zahtevali v prvi vrsti pogajanja z vladnimi krogi o italijanskem sistemu zaporov. Že v prvih dveh sporočilih so rdeči brigadisti sicer okvirno namignili, da se bodo potegovali za zaprtje Asinare in za osvoboditev političnih jetnikov, izrecno do včeraj pa tega niso omenili.
Odkar je general Carlo Alberto Dalla Chiesa uvedel posebne zapore po Apeninskem polotoku, so teroristi in levičarske izvenparlamen-tarne politične skupine odločno ob-
sodile njegovo odločitev. Veliko je I destabilizacijsko politiko. Iz zadnjih bilo protestov, pravosodno ministr- vladnih srečanj izhaja, da si je le stvo pa problema ni nikoli rešilo. | vladna večina enotna.
Še včeraj dopoldne se je govorilo, da je ministrstvo odredilo premestitev jetnikov z Asinare v druge zapore, vest pa so v vladnih krogih kmalu demantirali.
Zahteve so torej znane sedaj se postavlja kočljivo vprašanje pogajanja s teroristi, ki ga bo morala vlada in torej tudi politične stran kfe, v najkrajšem času rešiti. Vse stranke pa niso enotnega mnenja. Komunisti in misovci so na primer proti vsakršni vrsti pogajanja, ker bi to, po njihovem mnenju, le dalo duška terorističnemu izživljanju. Krščanski demokrati pa poudarja jo, da je treba za D’Ursovo izpustitev narediti vse, kar je v moči političnih strank, torej naj bi po gajanja bila neobhodna Upati je le, da za dosego endtnega stališča ne bo prišlo do razdora med stranka mi, kar bi bilo le v prid rdečim brigadistom, ki zasledujejo svojo
Razčiščevalna akcija agentov Di-gosa in Ucigosa pa ni niti v zadnjih urah dosegla zaželenega rezultata, se pravi odkriti skrivališče, kjer je že od petka zvečer zaprt sodnik D’Urso. Preiskovalci medtem ugotavljajo, da je vprašanje mnogo bolj tragično postavljeno, kot je kazalo na začetku. Prepričani so, da so rdeče brigade ponovno zaživele in niti skesani teroristi niso prispevali k dokončnemu strtju prevratniške organizacije. Številne aretacije iz preteklih mesecev so le oklestile v glavnem genovski in florentinski vod rdečih brigad ter njihove odcepljene naslednike (Prima linea, NAP, Formazioni combattenti comuniste ipd). Zgodovinski vod RB pa je o-stal, čeprav brez Curcia, Ognibene-ja ali Mantovanijeve ter se v Rimu krepil in organiziral, dokler ni ponovno prišel na dan s svojimi zločinskimi terorističnimi dejanji.
Tudi jugoslovanska delegacija je soglašala, d? sO odnosi med državama izredno dobri in da tako nanje gleda vsak Jugoslovan. Ti odnosi pa so nadaljnja obveza, da se sodelovanje še krepi in da se uresniči to, kar še ni uresničeno, da bodo italijansko-jugoslovanski odnosi še boljši, brez vsakršnega odprtega vprašanja. Pri tem je predsednik Mijatovič, kot že prejšnji dan, poudaril nujnost doslednega izvajanja duha in črk? osimskih sporazumov v celoti, to je vseh dvostranskih odnosov, tudi v zvezi s potrebo učinkovitejšega reševanja medsebojnih vprašanj. V zvezi s tem je bila poudarjena potreba, da se v celoti uresničijo pravice slovenske narodnostne manjšine v Italiji, kar pomeni, da mora manjšina uživati iste pravice, in zaščito na celotnem o-zjemlju, na katerem živi.
Prav tako je bila od jugoslovanske strani poudarjena nujnost vrnitve kulturnih dobrin in ugodne rešitve vprašanja diplom. Izraženo je bilo tudi pričakovanje, da se hrvatski skupnosti v Molizeju zagotovi kulturni razvoj-
Z italijanske strani je bilo izraženo zadovoljstvo, ker bo verjetno v kratkem prišlo do rešitve vprašanja ribolova, upoštevajoč namreč zelo ugoden in konstruktiven potek dela posebne mešane komisije, ki je pristojna za to vprašanje.
Daljši del pogovora .je bil namenjen aktualnim mednarodnim vpra šanjem. Predsednik Pertini se je ob tem ponovno navezal na delo predsednika Tita v zvezi z dejavnostjo gibanja neuvrščenih. O dejavnosti tega gibanja .je spregovoril tudi predsednik Mijatovič, ki ie govoril še zlasti o prizadevanju gi banja za premostitev kriznih ža rišč' v svetu. Teh je mnogo, Bližnji in Srednji vzhod, srednja in vzhodna Azija pa so vprašanja, ki terjajo najnujnejšo rešitev Gibanic neuvrščenih zato poskuša konstruktivno vplivati na razvoj odnosov med državami, da se ti problemi rešijo.
Sploh je bil daljši del včerajšnjega pogovora namenjen krizi popuščanja napetosti v svetu. Jugo slovanska stran je poudarila, da je ta kriza odraz krize v odnosih med velikimi silami v svetu. Pri tem je bila še izražena zaskrbljenost nad dejstvom, da se krizne točke mno žijo in da bo, ob takem stopnje
vanju, vsak nov primer toliko težje rešiti.
Evropa je pri tem posebno področje. Prvič, ker sta si tukaj oba bloka najbliže, drugič pa. ker je na tej celini največja koncentracija orožja. Prav zaradi tega je nujno popolno in dosledno spoštovanje vseh načel helsinške listine. Potrebna je umirjenost vseh strani, kajti v napetih trenutkih je lahko vsak dejavnik zelo pomemben Če nastanejo težave, jih ni mogoče premostiti z vpletanjem dveh blokov, ampak samo s spoštovanjem narodov in njihove volje do snovanju notranje ureditve in pri načrtovanju mednarodnih odnosov.
Govor je bil tudi o stanju v Sredozemlju in pri tem sta obe delegaciji poudarili vpliv, ki ga ima jo odnosi v Sredozemlju na doga janja v Evropi. Zato je treba po globiti sodelovanje med državami v Sredozemlju, kjer je vsak, tudi maj hen korak, lahko zelo pomemben Jugoslovanska stran je pri tem do-zitivno ocenila sporazum o iamstvu za nevtralnost Malte, ki ga ie sklenila Italija.
S tem je bil izčrpan dnevni red pogovorov, oziroma pomembnejše točke dnevnega reda. Predsednik Pertini je ob koncu še enkrat poudaril pomen sodelovanja med obema državama in prijateljstva med prebivalstvom teh držav; to nrija-teljstvo prihaja do izraza tudi z ve
liko vzajemnostjo ob nesrečah, ki so prizadele obe državi, kajti, je aoJdl predsednik Pertini, «če pada toča, ne pada samo na mojo hišo, ampak tudi na hišo mojega soseda.* S to mislijo in z obojestransko obvezo po krepitvi sodelovanja na vseh ravneh se je končalo včerajšnje srečanje med Pertinijem it' Mijato vicem.
BOJAN BREZIGAR
Formica napovedal mobilizacijo avtonomnih nadzornikov poletov
RIM - Pripadniki avtonomnega sindikata nadzornikov poletov so včeraj z 18-urno stavko ohromili letalski promet v Italiji. Letela so le letala, ki so prihajala ali pa odhajala z območij, ki jih je prizadel potres ali pa z otokov.
Minister za prevoze Formica je zelo ostro odgovoril na zadnjo akcijo avtonomnega sindikata in je napovedal, da bo vlada mobilizirala vse nadzornike poletov, ki se nameravajo udeležiti napovedane stavke v soboto, 20. decembra. Obenem pa je tudi dejal, da je seznanil rimskega državnega pravdnika z na-sta'im položajem, le-ta naj bi preučil odgovornost nadzornikov poletov, ki so včeraj stavkali.
NA VČERAJŠNJI TISKOVNI KONFERENCI
Colombo pozitivno ocenil obisk predsednika Sl RJ
Ob današnjem občnem zboru
RIM — Italijanski zunanji minister Emilio Colombo .je včeraj popoldne. na improvizirani tiskovin konferenci, ocenil obisk predsednika predsedstva SFR Jugoslavije Cvijetina Mijatoviča v Italiji za nadvse konstruktiven. Colombo ie podrobneje pojasnil nekatera vprašanja, o katerih je bil govor na razgovorih. Dejal .je. da so v teku pogajanja v zvezi s prizadevanji Jugoslavije za pridobivanje kreditov za primanjkljaj, je pa še nekai nejasnosti v zvezi z obsegom kredita, o njegovi povezavi s Drimanj-kljanjem plačilne bilance ter z za padlostjo. Dejal je tudi, da note kajo pogajanja o ribolovu med državama.
V zvezi z osimskim sporazumom je dejal, da so še odprti nekateri problemi, ki pa niso sporna vpra šania. ampak tečejo o njih razgo vori. Med temi ie Colombo omenil manjšinske zaščito in na izrecno vprašanje odgovoril, da se »s poča nostjo rešujejo vprašanja zakonske
ureditve* zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Colombo je govoril tudi o tistem delu pogovorov, ki je zadeval mednarodna vprašanja. Dejal je. da ih bila italijanska stran seznanjena z jugoslovanskim predlogom <; razorožitvi v Evropi in izrazil mnenje, da je za Italijo predlog v taki obliki nesprejemljiv, ker obstaja sedaj v Evropi preveliko neravnovesje. Colombo je govoril tudi o stanju na Poljskem in dejal, da je bila iz ražena ocena, da trenutno ni nevarnosti takojšnje krize in da je bila izrečena želja! da se morajo utrditi sedanji dosežki na Poljskem, vendar ne do take stopnje, bi ogrozili popuščanje napetosti Italiian-ski zunanji minister je govoril še o nedavnem zasedanju NATO in nou daril, da v Bruslju niso »vsebin sko* obravnavali poljskih dogajanj, ampak da so le poudarili nuinost spoštovanja helsinške listine- Colombo je tudi poudaril obsodbo tuje vojaške intervencije v Afganistanu.
Današnje zborovanje krovne športne organizacije zopet vabi k razmišljanju. Razprave in proble-' mi telesnokulturnih delavcev se iz vsakdanjega vrveža telovadnic, drušlev in najrazličnejših športnih središč znova prenašajo za skupno mizo v želji, da se poenotijo stališča, da steče razprava o rezultatih in načrtih, da se uskladijo gledanja na posamezna vprašanja, o katerih je mogoče in potrebno doseči čimvečjo enotnost v mišljenju kot tudi v konkretnem delu.
To je tudi osnovni smisel, ki je pred desetimi leti botroval nastanku krovne športne organizacije. Združenje je namreč organizacija, ki je mogoče bolj kot katera druga nastala iz resnične potrebe. Zrasla je neposredno iz živega interesa samih športnih društev, med katerimi se je razširilo spoznanje, da je naša telesna kultura v tedanji stopnji razvoja potrebovala krmarja in povezovalca, tolmača naraščajočih skupnih potreb in usmerjevalca v načelno, naši skupnosti odgovarjajočo športno politiko.
O deseti obletnici bo še priložnost govoriti. Danes, ob jubilejnem občnem zboru naj rečemo le to, da je združenje v celoti o-hranilo svoj pomen, vseskozi pa je, kljub boljšim in slabšim trenutkom, tudi potrjevalo svojo nenadomestljivo vlogo.
Razvoj telesne kulture je bil v tem desetletju označen s pestro aktivnostjo športnih društev in splošnim razmahom najrazličnej-ših panog. Vse to ni nastajalo samo od sebe, vsakemu rezultatu sta stala v ozadju napor in vsakodnevno požrtvovalno delo ve’i-kega števila športnih delavcev. Te-lesnokulturno udejstvovanje je v marsikateri sredini postalo glavni katalizator mladih ljudi. V tem vrvenju so se včasih s težavo, pa vendar s prepričanjem začeli u-veljavljati novi pogledi na' športno dejavnost, ki so si kot druga duša v telesni kulturi utirali pot iz podzavesti v nove oprijeme, predvsem pa v prepričanje, da je perspektiva našega športa odvisna od tega, koliko ga bomo znali obogatiti z idejnimi spoznanji in tako uveljaviti ustreznejši koncept telesne kulture, v neposredni povezavi z družbeno stvarnostjo.
Pred dpema letoma je posvetovanje SKGZ o telesni kulturi v tem pogledu nakazalo pot. Sedaj je treba narediti nov korak, ki naj vodi k učinkovitejšemu uresničevanju sprejetih načel in k preverjanju veljavnosti ubranih poti. Kritična presoja o tem, kaj je bilo uresničenega, vodi k ugotavljanju, da se sistematično reševanje nekaterih osnovnih vprašanj odvija prepočasi. Razprava o načelnih vprašanjih, ki je obenem sredstvo za mobilizacijo ljudi okrog zastavljenih ciljev, vzbuja marsikje še premalo zanimanja in ostaja prepogosto domena premajhnega števila športnih delavcev. Nedvomno gre za zahtevno in dolgoročno delo, ki zahteva veliko potrpljenja in vztrajnosti. Včasih je najbrž hvaležnejši posel organizirati u-činkovito moštvo, čeprav to gotovo ni lahka stvar, kot ugrizniti v grenko jabolko nerazčiščenih problemov.
Resnično bomo lahko zadovoljni takrat, ko bo telesna kultura v naši sredi opozarjala nase kot gibanje, ki je v celoti sposobno odgovarjati nastajajočim potrebam. Danes lahko rečemo, da je kljub težavam, ki se občasno pojavljajo, naša telesna kultura na tej poti. Vsak, četudi majhen korak bliže zastavljenemu cilju, je končno tudi najboljši odgovor zdavnaj okoreli, čeprav trdoživi miselnosti, ki sem Pa tja še vedno vztraja, odriva šport na rob družbenega dogajanja in ga tolmači kot nižjo zvrst človekovega udejstvovanja, podrejeno intelektualnim dejavnostim.
To je tudi razlog več, da nam ni žal nobenega napora za to, da krepimo rast in razvoj krovne športne organizacije vztrajno in prizadevno, tako kot z vsakdanjim delom posamezna društva gradijo lastne uspehe.
Želimo, da bi združenje krenilo v novo sezono z občutkom zadoščenja za opravljeno delo, ki je bilo v zadnjem obdobju zaradi številnih težav še posebno zahtevno. Kot povezovalec in tolmač najširših interesov in potreb v telesni kulturi, ima krovna organizacija z včlanjenimi društvi treh pokrajin vlogo in pomen nosilnega značaja v življenju naš s narodnostne skupnosti, če se bo ta zavest u-trjevala med članicami in športnimi delavci, bodo tudi pogoji za uresničevanje zadanih nalog so-lidnejši. Če bosta trezna in poglobljena razprava in iskanje skupnega jezika ob vsaki priložnosti iz-rinjala parcialne interese kot glavne vzroke mestoma zajedljivih polemik med društvi, bo lahko rasel in se uveljavljal tak koncept telesne kulture, ki dejansko odgovarja povezavi z družbeno stvarnostjo kot njen enakopraven člen.
DUŠAN UDOVIČ
POTEM KO SE JE VČERAJ ZAKLJUČILA SPLOŠNA RAZPRAVA
DEŽELNI SVET BO DANES IZGLASOVAL TRILETNI NAČRT IN PRORAČUN 1981
Današnja seja se bo začela z replikami poročevalcev in predstavnikov odbora ■ Glasovanje o posameznih programskih in finančnih dokumentih, h katerim so svetovalske skupine že predložile številne amandmaje
da je osimski sporazum odločilno pripomogel za mirno sožitje med obema narodnostnima skupnostima, ki živita na tem ozemlju ter pristavil, da si je socialistična stranka vedno prizadevala, da bi slovenska narodnostna skupnost dobila zaščitni zakon.
Veliko zanimanja je povzročil poseg komunističnega svetovalca Bat-tella, ki se je podrobneje zaustavil ob zakonskem osnutku, ki določa procedure deželnega načrtovanja. Po njegovem mnenju in po oceni komunistične skupine, bi ta dokument, oziroma njegova določila, težko spremenila dosedanji način poseganja deželne uprave na področju načrtovanja. Dokumenti, ki so povezani z zakonom o procedurah načrto-
vanja, so namreč med seboj nepovezani, poteg tega pa ne odgovarjajo potrebam teritorialne decentralizirane enote ter ob zaključku svojega posega napovedal negativen glas komunistične skupine o vseh dokumentih v razpravi.
Diametralno nasprotna je bila o-cena deželnega tajnika KD Braide, ki je dejansko zaključil tridnevno splošno razpravo o finančnih in programskih dokumentih. Med drugim je tudi ugotovil, da je nujno potrebno zahtevati od državne vlade refinan-siranje, ki je neobhcdno potrebno za uresničitev obnove potresnega območja in za izvajanje gospodarskega sodelovanja, ki ga predvidevajo o-siroski sporazumi.
S posegi svetovalcev De Agostini ja (MF), Cociannija (KD), Vespasia-na (PSDI), Ermana (PSI), Battel-la (KPI) in Braide (KD), se je v deželnem svetu zaključila splošna razprava o proračunu za leto 1981, o triletnem finančnem načrtu 1981 - 83 in o štirih zakonskih osnutkih, ki so nekako povezani s tema dvema dokumentoma. Deželni svet se bo ponovno sestal danes tako v dopoldanskih, kot v popoldanskih urah: najprej bodo na vrsti replike poročevalcev Dominicija, Pascolata (za manjšino) in Angelija ter pristojnih odbornikov Colonija in Zanfagninija, po vsej verjetnosti p<* tudi predsed-ftika deželnega odbora Comellija.
Skupščina bo nato ločeno proučila in izglasovala vsakega od šestih zakonskih osnutkov, h katerim so svetovalske skupine že predložile več kot petdeset amandmajev. Do včeraj dopoldne so svetovalske skupine predložile tudi 19 dnevnih redov in resolucij, ki so vezane na zakonske osnutke v razpravi. Pred sklepnim glasovanjem bodo stranke podale tuni glasovalne izjave, zaradi česar se obeta dolga in živahna razprava, ki se bo po vsej verjetnosti zaključila pozno v noč.
V včerajšnjo razpravo je posegel tudi socialdemokrat Vespasiano, torej predstavnik tiste stranke, ki že dalj časa pritiska na sedanjo večino, da bi jo po rimskem zgledu sprejeli v deželno vlado. Vespasiano ni dal nobene politične ocene o programskih in finančnih dokumentih v razpravi, stališče PSDI je odvisno — je dejal — od odgovora, ki ga bodo dali predstavniki deželnega odbora v današnjih replikah o bodočih odnosih med sedanjo večino in socialdemokratsko stranko.
Načelnik socialistične svetovalske skupine Ermano, pa se je podrobneje zaustavil in analiziral vsebino dokumentov v razpravi, še posebej pa se je zaustavil o vprašanjih obnove potresnega območja, o razvojnih smernicah socialne politike, o tržaški situaciji, o izvajanju osimskih sporazumov, o izobraževanju in o kulturni politiki ter o problemu vojaških služnosti, ki v veliki meri pogojujejo družbenogospodarski razvoj dežele. Med drugim je podčrtal,
■iiiiiiiiliiiiitiiiimimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiitmiiiiiilNHMHiiiiiiiii.............
S SINOČNJE .OB(£l'HfcKE' SEJE rv *"
---- ——„„ i i * ijtš * *
Stavka na zavodu «Banca d’Italia»
Državni uslužbenci v naši pokrajini bi morali v teh dneh prejemati trinajsto in decembrsko plačo, ki jo izplačuje tukajšnja filiala Bance dTtalia na Korzu Cavour. Zaradi stavke, ki jo je proglasil avtonomni sindikat Snalbi-Confsal za čas od srede, 17., do vključno srede, 24. decembra, pa je blagajniška služba na zavodu v teh dneh zelo okrnjena. Zaradi tega se pred poslopjem ustvarjajo dolge vrste državnih nameščencev, ki prejmejo plačo samo v primeru, da pridejo pravočasno pred edini okenci, ki kolikor toliko redno poslujeta. V vrsti je slišati več pikrih in kritičnih pripomb, češ da stavka razmeroma dobro plačanih državnih uslužbencev škoduje najslabše plačanim «kolegom» istega «delodajalca» in pa da je bila stavka proglašena iz malenkostnih razlogov, to je le za notranjo reorganizacijo dela in za preosnovo blagajniške službe.
TRETJI KONCERT SEZONE GLASBENE MATICE V KULTURNEM DOMU
Precizno muziciranje Slovenskega komornega orkestra iz Ljubljane
Kot solista sta nastopila Ingrid Silič (klavir) in Stanko Arnold (trobenta) - Suvereno vodstvo Aniona Nanuta
Slovenski komorni orkester, ki ga vodi kot umetniški vodja in dirigent naš primorski rojak Anton Nanut in ki si je s svojim izvajanjem zagotovil v kratkih sedmih letih obstoja visoko mesto v slovenskem in jugoslovanskem glasbenem svetu, se nam je predstavil sinoči v okviru koncertne sezone Glasbene matice v Kulturnem domu kot profesionalno izvajalsko telo, ki muzicira z radostjo, sproščenostjo in prefinjenostjo, skratka s tehnično in interpretativno dovršenostjo na ravni najboljših tovrstnih ansamblov v Evropi. K visoki umetniški ravni večera pa sta prispevala tudi oba solista, mlada, komaj 21-letna novogoriška pianistva Ingrid Silič in pa vrhunski mojster m trobenti Stanko Arnold.
V prvem delu sporeda je orkester
izvajal najprej Serenado za godala sodobnega slovenskega komponista Daneta Škerlja in pričaral z dovršenim izvajanjem njeno neoklasicistič-no zasnovo in nadrobno grajeno muzikaličnost. Sledil je Mozartov Koncert v A-duru KV 414 za klavir in orkester v katerem je orkester muziciral z vso potrebno lahkotno briljantnostjo in učinkovito sodeloval s pianistko Siličevo v njeni, kljub mladosti, kar suvereni in na trenutke virtuozni klavirski igri.
V drugem delu sm) poslušali manj izvajan Tartinijev Koncert v D-duru za trobento in orkester z imenitnim solistom na trobento Stankom Arnoldom, mojstrom kakršnih je malo. Odlikuje ga čistost in barvitost zvoka ter tehnična suverenost. V rednem programu smo za zaključek poslušali še Haendlo-

Enoten poziv dolinskega občinskega sveta za pomoč prebivalstvu s prizadetega Juga
Skupščina odobrila načrt za ojačitev javne razsvetljave • Župan poročal o vrsti občinskih vprašanj
Iz Miljskega zaliva treba odstraniti sleherno nevarnost
Po dogovoru med pokrajino in miljsko občino bo posebna delovna skupina pod vodstvom prof. Gia-coma Coste izvršila študijo o nevarnostih, ki jih predstavlja nafto-vodni terminal v miljskem zalivu. Pretovor nafte in raznih hudo vnetljivih snovi v neposredni bližini industrijskih obratov utegne botrovati ne le zastrupljanju okolja s prebivalstvom Miljskega vred, temveč tudi eksplozijam in drugačnim katastrofam
Dolinski občinski svet je na sinočnji seji soglasno pozval prebivalstvo, naj prispeva v solidarnostni sklad za pomoč prizadetemu prebivalstvu iz Kampanije in Ba-zilikate. Odobril je namreč dokument — sad govora načelnikov vseh svetovalskih skupin — s katerim poziva prebivalstvo in vse organizirane skupnosti v občini k bratski solidarnosti pri zbiranju predvsem denarnih sredstev za obnovo prizadetih krajev.
S soglasno odobrenim dokumentom se dolinski občinski svet obvezuje:
—	da bo v proračunu za prihodnje leto 1981 nakazal prispevek v višini treh milijonov lir;
—	da bo vsa zbrana sredstva s strani občine, občanov, raznih organizacij, ustanov in društev izročil preko naše dežele F—JK prizadetim s pogojem, da bodo zbrana sredstva v občini investirana na področju javnih koristi, kot na pr. za gradnje in popravila šol, vrtcev, zdravstvenih domov itd. Pri poslovalnici THP - CRT v Boljuncu bo v t» namen odprt poseben tekoči račun pod
Drevi Šetinc v Boljuncu
Tajnik Zveze komunistov Slovenije Franc Šetinc bo drevi ob 18. uri, na povabilo avtonomne tržaške federacije KPI, govoril na temo «Vloga zveze komunistov Slovenije v socialističnem samoupravljanju*. Predavanje uglednega političnega delavca iz Slovenije bo v gledališču «France Prešeren* v Boljuncu; predavanju bo sledila razprava. V tem trenutku plodnih gospodarskih in političnih stikov med Italijo in Jugoslavijo zadobiva obisk tov. Šetinca še poseben pomen.
naslovom »Solidarnost solidarieta 23. 11. 1980». Zbiranje prispevkov bo odprto do konca meseca junija prihodnjega leta, v ta sklad pa je sedem članov občinskega odbora že prispevalo 350.000 lir, ostalih trinajst svetovalcev pa znesek ene sejnine, to je 331.500 lir.
Na sinočnji seji, ki je bila zad nja v letošnjem letu, je dolinska skupščina soglasno odobrila globalni načrt za ojačitev javne razsvetljave v občini. Načrt je sestavljen iz treh delov, za uresničitev kate riti bo občina porabila več kot eno milijardo lir. Prva tranša ojačitve, ki predvideva namestitev 428 svetlobnih enot v vsej občini, bo občino stala 750 milijonov lir, drugi dve tranši pa predvidevata razsvet-
ljavo cest med raznimi vasmi iz občine. Za popolno uresničitev celega načrta in za osamosvojitev e-lektričnega omrežja, bo predvidoma potrebno pet let.
Seja se je kot običajno začela z obvestili župana o raznih občinskih vprašanjih.' Med drugim je Edvin Švab seznanil skupščino, da je družinska posvetovalnica začela redno poslovati in se obrnil na tiste politične sile, ki sestavljajo deželno večino, naj nekako »pritisnejo* na pristojne organe, da bi občina prejela deželni prispevek za leto 1981. župan Švab je tudi poročal o olajšavah, ki jih bodo deležni upokojenci pri nakupu abonmajev za prevoz z avtobusi konzorcialnega podjetja (ACT). S 1. januarjem bodo namreč stopile v veljavo nove cene: abonma za eno progo in za en odsek bo upokojence stal 1.500 lir (o-bičajna cena je 6.000), za eno progo in dva odseka 2.000 lir (8.000 lir), abonma za celotno omrežje pa 4 500 lir (9.000 lir). Razliko bo se veda krila občina.
Med sporočili se je župan dotaknil tudi vprašanja vodovodne mreže v občini in se spomnil, kako sta bili uprava in on sam tarči kritik in obrekovanj. Z umirjenimi in stvarnimi odgovori so občinski u-pravitelii poudarjali, da je treba imeti globalen pregled nad stanjem vodovoda predno bi lahko posegli z večjimi investicijami, s katerimi bi rešili problem dobave vode za več časa. Ko so bili glavni problemi
rešeni, je občina izdelala idejne načrte, del katerih je tudi uresničila; dobava vode je sedaj zagotovljena, to pa še ne pomeni, da je vodovod saniran. Občina lahko sedaj investira 337 milijonov lir, ki jih je prejela iz,Tržaškega sklada (300 milijonov) in od Kraške gorske skupnosti (27 milijonov).
Ker je že šlo za zadnjo sejo v tekočem letu, je župan podal podroben pregled investicij za javna dela v tekočem letu, ki so dosegle skoraj 800 milijonov lir.
Seja občinskega sveta Dcvin-Nabrežina
Danes ob 18.30 se sestane devinsko nabrežinski občinski svet. Skupščina naj bi se med drugim izrekla o prodaji šole v Devinu, o prispevku občine kulturnim in športnim društvom.
RAZSTAVA MODELARSTVA KLUBA «IL PLASTI CHINO* V priredbi modelarskega kluba «11 Plastichino», ki ga upravlja tržaška pokrajina, bo od sobote do ponedeljka v Ul. Cantu 43 tretja razstava modelarstva. Javnost si jo lahko ogleda v soboto od 15. do 18. ure. v nedeljo od 10 do 12 in od 15. do 18. ure ter v ponedeljek, 22. decembra, med 15. in 18. uro.
Sodelovanje med GMT Madžarsko in Grčijo
Tovarna velikih motorjev pri Boljuncu (IRI), je te dni sklenila z madžarsko družbo »Ganz Electric* iz Budimpešte, s katero sodeluje že nekaj let, pogodbo o dobavi strojev za povečanje zmogljivosti električnih central, ki jih upravlja atenska družba «Power Public Co» n grških otokih Klios in Sylos. Tovarna GMT bo konkretno dobavila Madžarom pet Dieslovih motorjev z zmogljivostjo po 30 MW.
DVODNEVNI POSVET CGIL IN (DEMOKRATIČNE PSIHIATRIJE* V AVDITORIJU
Za dejansko uresničitev psihiatrične reforme je treba poraziti manevre konservativnih sil
Uvodna posega sindikalista Colomba in prof. Rot ellija ter pozdrav predsednika pokrajine - Danes se posveta udeleži tudi mtoister za zdravstvo Aniasi
Zakon 180 o psihiatrični reformi, ki ga je italijanski parlament odobril pred dvema letoma, nikakor ni rešil vprašanja psihiatrične oskrbe, ampak samo postavil trdnejše temelje za nadaljnji boj. Vse tiste družbene in politične sile, ki so se svoj čas borile, da bi do reforme prišlo, se morajo sedaj še bolj angažirati, da se reforma dejansko uvede v prakso. Prisostvujemo namreč poskusu, da bi vsebino zakona 180 povsem izničili, tako da bi sc lahko vse nadaljevalo po starem.
Najboljši način, da bi počastili spo min pred kratkim umrlega Franca Basaglie, je prav v skupni obvezi, da bi to nakano konservativnih sil preprečili.
V tej okrepljeni obvezi ie tudi smisel posveta, ki se .je začel včeraj v tržaškem Avditoriju v orga nizaciji vsedržavnega sindikata javnih uslužbencev CGIL ob sodelova-n.je .^demokratične psihiatrije*, nujt nošt nadaljnjih naporov za dejansko uveljavitev zakona 180 pa sta poudarila oba včerajšnja glavna govornika, sindikalist Cesare Co-lombo in ravnatelj psihiatričnih služb tržaške pokrajine Franco Ro telli, medtem ko je predsednik po krajine Carbone v svojem pozdravnem nagovoru poudaril vlogo, ki jo morajo v tem pogledu odigrati javni upravitelji.
Poskusov, da bi enostavno postavili na glavo revolucionarno vsebino psihiatrične reforme, je nič ko liko. kot sta poudarila tako Colom bo kot Rotelli. Reforma ne nare kuje samo zaprtja starih umobol nic, ampak tudi ustvarjanje novih struktur na teritoriju, ki naj resnično zadostijo potrebam vseh, ki se zatečejo po psihiatrično pomoč.
Po zaslugi Basaglie so te struktu re v Trstu že od nekdaj začeli uresničevati, treba jih je le izpopolniti in okrepiti, še posebno iz or ganizacijske plati, drugod po Italiji (in tudi v sami bližini Trsta, na primer v Gorici in Vidmu) pa teh struktur sploh ni, tisti, ki bi jih morali uresničiti, pa zavlačujejo v nedogled. Teda 31. decembra, se pravi čez pičla dva tedna, za pade zakonski rok, po katerem je treba po starem zasnovane umobolnice dokončno odpraviti. Ker na al ternativnih struktur skoraj nikjer ni, se pojavlja težnja, da bi psihiatrične oddelke v navadnih bolnišnicah, ki jih zakon 180 predvideva le kot izjemo, spremenili v prave male umobolnice, kar pa bi pomenilo, da- bi psihiatrično refor mo povsem izvotlili.
Kaj storiti v taki situaciji? Oba govornika sta včeraj dala nekatere konkretne predloge ter pozvala k budnosti ne samb prisotne psihiatrične operaterje (teh je bilo vče raj nekaj sto, ki so prišli iz vseh krajev Italije), ampak tudi demokratične politične in družbene sile.
To opozorilo in zahtevo bodo danes naslovili tudi na ministra za zdrav stvo Aniasi ja. ki bo navzoč na zaključnem delu posveta.
IIIIMIIIIIHIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
PO USPEHU NA TEKMOVANJU V VITTORIU VENETU
Mladinski zbor Glasbene matice na srečanje ob partizanski pesmi
Po uspelem nastopu na državnem tekmovanju pevskih zborov «Citta della Vittoria» v Vittoriu Venetu, ko je Mladinski zbor Glasbene matice iz Trsta, pred komisijo, ki so jo sestavljali predsednik Laszlo Spen-zaferri in člani Giovanni Accai, Lu-ciano Chailly, Roberto Gabbiani in Bruna Liguori Valenti, odnesel prvo mesto v kategoriji zborov osnovnih in srednjih šol, se mladi pevci sedaj polni navdušenja odpravljajo na festival «Kurirček» s podnaslovom «Srečanje ob partizanski pesmi*, ki se je začel včeraj in se bo končal jutri v Mariboru.
Srečanje se je začelo z raznimi predavanji, strokovnimi posvetovanji in podelitvami priznanj in nagrad z literarnega in glasbenega natečaja.
Jutri s pričetkom ob 10.30 pa se bo pričela revija «Srečan.ie ob partizanski pesmi». Revija bo v Unionski dvorani. Med revijo bo slavno stna podelitev priznanja »kurirček*. Nastopilo bo 12 najboljših izbranih zborov iz Slovenije. Vsak
nimillllMIHtlfllllllllllMHIIIIIIIIMIIIIIIIIimiimillMMIIUIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHtllimillMnillll
PO 10-DNEVNEM BOJU S SMRTJO UMRL RIHARD RENČELJ IZ BAZOVICE
. V noči med sredo in četrtkom je na oddelku za oživljanje tržaške bolnice umrl zaradi posledic hude prometne nesreče 41-letni Rihard Renčelj iz Bazovice. Ponesrečil se je 8. decembra, ko je s svojim avtom zavozil na pokrajinski cesti med Sesljanom in Nabrežino na levi del cestišča in trčil v parkirano vozilo.
Renčlja so najprej peljali v tr-žiško bolnico, ker pa je bilo njegovo stanje izredno resno, so ga še isti večer prepeljali v Trst, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo. Šele v torek popoldan je prestal hud operacijski poseg, po katerem pa je začel naglo, iz ure v uro slabeti.
Žalostna vest o smrti Riharda Renčlja se je bliskovito razširila v rodni Bazovici, kjer je bil zelo priljubljen. Bil je namreč aktiven član družbenih in političnih organizacij v svoji vasi, sodeloval jc v Mladinski iniciativi, najprej kot nogometaš, potem kot odbornik tudi v športnem društvu Zarja.
Cenili so ga kot nadvse marljivega delavca in skrbnega gospodarja, moža in očeta. Njegova izguba ni1 hudo prizadela samo družine, žene, 15-letne hčerke in 11-letnega sina, pač pa vso vaško Skupnost, v kateri je za sabo pustil veliko praznino.
V	šoli v Zgoniku letos ne bo več pouka
V	poslopju osnovne šole «!.' maj 1945» v Zgoniku je prišlo do večje okvare centralne kurjave. Zgoniška občinska uprava je nemudoma storila vse potrebno, da bi takoj popravili peč in da bi se pouk lahko nemoteno odvijal, vendar pa je o-kvara tolikšna, da se bodo dela za-
BOŽIČ V KLEŠČAH POTROŠNIŠTVA IN DRAGINJE
Na pragu je zima in z njo božič. Predno ie vsakoletno obhajanje Je zusovega rojstva zadobilo podobo izrazito ljudskega krščanskega pra znika, je to bilo, kot znano, pogan sko slavje v čaščenje rojstva nepremaganega Sonca — 25. december ustreza zimskemu Sončevemu obratu. V resnici so na primer s svetim večerom — 24. decembra -povezane mnoge navade še iz po aanskih časov. Če izvzamemo kole dovanje (obhod pevcev ali godcev od hiše do hiše, kjer sovaščanom voščijo srečo in prejmejo dar) in koledniške igre (razni božični prizorčki po starodavni šegi), ki jih v naših krajih in vaseh ni, ter na nje kvečjemu spominjajo podobni vaškt obhodi ob pustovanju, so da nes v običaju božične pesmi, pri kazovanje božjega rojstva, božično drevesce za obdarovanje otrnčadi (pa tudi »starih») ter jaslice Tu ne gre seveda več za poganstvo, am pak za navade, ki so dobile globo-
ko krščansko vsebino.
Toda čemu uvod o poganskem u viru božičnih praznikov? Zato, ker je potrošništvo le praznike, žal, skomercializiralo. Predbožični večer postaja vse manj moment redke družinske zbranosti, ljudje segajo kljub divjanju inflacije po drago cenih in ne vselej koristnih ali trajnih dobrinah, s katerimi so zatrpane trgovinske izložbe, božični obedi v krogu domačih postajajo redki, a nagli tempo vsakdana mar sikomu narekuje nakup plastične ga (umetnega) božičnega drevesca. Res je, praktične so take smreke ali jelke: po 6. januarju jo lepo spraviš o naftalin do naslednjega leta in čeravno je takšno drevesce sila drago, se ti kaj kmalu amortizira. To je nekako tako kakor s plastičnim cvetjem na grobovih: ne ovene, toča ga ne sklesti, padavine mu ne morejo do živega. In ven dar je to samo plastika.
No, kljub vseniu, večina ljudi še
vedno rada sega po pravih vonjavih smrekah. Te dni so ulični pločniki in trške ploščadi z njimi kar postlane, a pred grmadami ležeče ga in stoječega smrečja se vrste odjemalcev množijo. Porazgovorili smo se s prodajalci na trgu pred rojansko cerkvijo, na šentjakobskem trgu in še na trgu pred cerkvijo sv. Antona.
Od kod drevesca? Skoraj izključno iz karnijskih gozdov, deloma tudi s Trbiškega. Kaj pa iz Slovenije? Ne, predraga so, sicer je vmes tudi carina. Nekoč je bil Trst prav dobro založen z navadnimi in srebrnimi jelkami s Postojnskega, vred leti pa so pošiljke začele pojema ti tako spričo problemov s pogo zdovanjem v Sloveniji kot in še zla sti zaradi navitja carinskih pristojbin. Navadne jelke iz Karnije dotekajo neposredno iz gozdov, one lepe, srebrne ali »dvojne*, kot jim nekateri pravijo, pa seveda iz rastlinjakov. In cene? Navadnim gredo
od 10.000 (dober meter višine) do 30—35.000 lir, srebrnim od 15.000 do 40—45.000 in še več, če presegajo v višino štiri metre. V primeri z lanskim letom so cene na-rastle za nekaj tisočakov, pravijo prodajalci. Kaj pa »križi*, to ie lesna podlaga? Cene se jim sučejo nekje od 500 do 600 lir. Ljudje radi barantajo ob nakupu, kajne? Kar nijec Giulio: Kaj hočete, vendar ne vsi; nekateri si drevesca molče ogledujejo, izberejo svojega in brez besedi plačajo, žal jih ni mnogo. .
Obiskali smo tudi večjo cvetličarno. Ta čas gre namreč veliko v promet tudi raznovrstnih cvetnih kompozicij, namiznih in stenskih. Pretežno jih sestavljajo borove vejice, bodika in omela pa tudi naravno ali obarvano klasje, pope štreni z raznobarvnimi svečicami m drugimi okraski. Cene: od 4—5.000 do 20.000 in več lir. Za vsak žep, torej, (dg)
vlekla za več dni. Zato je občinska uprava v soglasju z didaktičnim ravnateljstvom odredila, da do vključno torka, 23. t.m. v Zgoniku ne bo pouka, kar pomeni, da so se za šolarje dejansko počitnice pričele nekaj dni prej. Božičnica pa, ki so jo učenci pripravljali, se bo po vsej verjetnosti odvijala v Saležu skupaj s šolarji tamkajšnje šole «Lojze Kokoravec - Gorazd*.
B. S.
bo zapel tri pesmi na partizansko-socialno tematiko.
Naš zbor se bo na reviji predstavil s Srebotnjakovo Kraška vas na besedilo Srečka Kosovela in Nagelj na besedilo Jožeta Tovorni ka. Tretja pesem pa je Bazovica, ki jo je na besedilo Ljubke Šorli u-glasbii Vrabec in jo posvetil Mladinskemu zboru. Zadnji dve sta za Jugoslavijo praizvedbi.
Pevci bodo v Maribor odpotovali danes ob 12. uri. Že popoldne se bodo srečali z Mladinskim pevskim zborom «Lackov odred» in bodo sodelovali v kulturnem programu, nakar bodo gostje otrok zbora tudi zvečer in čez noč. V Trst se bodo spet vrnili jutri zvečer.
To je zadnji nastop mladih pevcev v letu 1980. Prvo vajo v prihodnjem letu bodo imeli v ponedeljek, 5. januarja. Upamo, da se bodo z navdušenjem lotili študija programa, saj jih v prihodnjem letu čakajo festivala v Celju in Pratu in razni drugi pomembnejši nastopi.
Devinske organizacije nasprotujejo prodaji vaškega šolskega poslopja
Devinske kulturne in športne organizacije, in sicer pevski zbor Fantje izpod Grmade, Dekliški zbor Devin, Smučarski klub Devin in skavtska organizacija, šo nam poslale v objavo pismo, ki so ga naslovili na župana Albina Škerka.
»Podpisani predstavniki kulturno-prosvetnih, športnih in mladinskih organizacij, zbrani na posvetu v Devinu, so razpravljali o vprašanju starega šolskega poslopja v Devinu, ki bo, kot izhaja z dnevnega reda, tudi predmet pozornosti občinskega sveta na seji z dne 19. t.m. V tej zvezi podpisani 'predstavniki sporočajo, da odločno nasprotujejo prodaji stare šole, in sicer ne samo zaradi prepričanja, da je treba spoštovati vidna znamenja kulturne preteklosti slovenskega ljudstva v teh krajih — to poslopje je bilo namreč sezidano ob koncu prejšnjega stoletja s prispevki in z delom slovenskega prebivalstva v Devinu in je bilo sedež tako slovenske o-snovne šole kot devinskega župan-1 stva — temveč tudi iz dejanske krvave potrebe številnih kulturno -prosvetnih, športnih in mladinskili organizacij, ki zdaj sploh nimajo na razpolago primernih prostorov za svoje delovanje.
Z izgradnjo novega šolskega poslopja bi stara šola morala in mogla služiti potrebam kulturno -prosvetnih, športnih in mladinskih organizacij, ki bi mogle na ta način laže in učinkoviteje opravljati svoje poslanstvo. Zato podpisani sporočajo, da odločno nasprotujejo nredlogu o prodaji stare šole v Devinu in hkrati prosijo občinsko upravo, naj skliče predstavnike zainteresiranih društev in organizacij na sestanek, na katerem bi razpravljali o smotrni ter koristni uporabi starega šolskega poslopja v Devinu*.
Začasno mesto prevajalca v nabrežinski občini
Občina^-DavimL
rava za dobo 90 dni sprejeti v službo prevajalca. Kandidat mora imeti diplomo višje srednje šole, italijansko državljanstvo in politične ter državljanske pravice. Obenem mora kandidat imeti najmanj 18 in največ 35 let ter mora obvladati slovenski jezik. Zainteresirani morajo vložiti prošnjo na prostem papirju na urad za stike z javnostjo in prevajanje in to najkasneje do 14. ure. dne 30. decembra 1980.
Pisma uredništvu
Zakaj nočejo zimo vanja?
Starši višješolcev, ki obiskujejo prve razrede znanstvenega liceja »F. Prešeren* v Trstu, smo od Zavodskega sveta prejeli pismene sporočilo, da v tem šolskem letu ne bo zimovanja. Utemeljitev: velika večina profesorskega zbora je izrazila mnenje, «da letos ni primerno prirediti zimovan,je». Radi bi vedeli, zakaj. Tembolj, ker je bila ravno tako velika večina staršev ter dijakov za zimovanje. Ne samo, številni starši so izrecno izrazili pripravljenost poravnati finančne težave, ki bi komur koli utegnile preprečiti odhod na »šolo na snegu*. In še, nekateri starši so se celo ponudili, da tudi sami pojdejo na sneg pomagat učnemu osebju.
No, na vsej šoli sta se vabilu odzvali le dve profesorici, kar seveda še zdaleč ni dovolj. Zadeva je toliko zaskrbi ji ve jša, ker je bila v načrtu raztegnitev zimovanja s I. in II. še na III. razred in kc • so se zimovanja vsa pretekla leto odvija la povsem v redu in v vsesplošno zadovoljstvo staršev in dijaščine. Čemu nenadni preokret?
(sledi podpis)
vo «Vodno skladbo» v kateri so prišla v komorno prefinjeni igr* do lepe veljave z mehkobo zvokov tudi trobila in roga.
Na koncu se je dolgim aplavzom orkester. oddolžil še s krajšima odlomkoma iz dveh serenad: Sorko-čevičeve in Mozartove, dvema biserčkoma komornega muziciranja,
Ivanka Hergold in Franco V e cehi e t v Sežani
V prostorih Kosovelove knjižnice v Sežani bodo danes, ob 18. un predstavili knjigo Ivanke Hergold «Nož in jabolko*. Ob tej priložnosti bodo tudi odprli razstavo grafika Franca Vecchieta. Knjigo bo predstavil urednik knjižnih izdaj pri Cankarjevi založbi Tone Pavček, odlomke iz knjige pa bo brala članica SSG Mira Sardoč. O Vecchietovem umetniškem delu bo govoril ravnatelj Arhitekturnega muzeja v Ljub: ljani Peter Krečič.
ŠKOFOVO BOŽIČNO VOŠČILO
«Odprimo svoje domove osamelim!»
Tržaški škof msgr. Lorenzo Bel-lomi je sinoči objavil božično voščilo, naslovljeno na vse tržaške vernike. V voščilu, naslovljenem s pomenljivim pozivom:	«Odprimo
svoje domove osamelim!*, se škof sklicuje na nedavno encikliko papeža Janeza Pavla II. in priporoča vsem Tržačanom, naj poskrbijo za to, da ne bo nikogar v našem mestu, ki bi moral preživeti božični praznik v osamelosti. Poglejmo o-krog sebe — pravi msgr. Bellomi v svojem voščilu: morda v isti stavbi ali celo v istem nadstropju, v katerem prebivamo, živi oseba, ki je prepuščena sama sebi, brez vsakršne pomoči in podpore svojcev, sorodnikov ali znancev. Odprimo torej vrata svojih domov in povabimo k mizi takega človeka, zlasti še če gre za starejšo ali bolno osebo, in mu nudimo možnost, da preživi božič z nami. Morda se bo s tem vzpostavil odnos, ki bo trajal tudi y prihodnje. Če boste . preživeli božič. z novim prijateljem — pravi na koncu škofovo voščilo — boste začutili pesem rttiru tiad našim mestom in bo zares «srečen božič*, kakršnega iz Srca''želim vsem članom nače skupnosti.
DANES V MILJAH
Meddmlno zasedanje o pomorskem gospodarstvu
V priredbi deželnih federacij CG IL - CISL - U1L Furlanije - Julijske krajine, Veneta in Mark bo danes v kinodvorani Volta v Miljah meddeželno zasedanje o pomorskem gospodarstvu. Namen zasedanja j® omogočiti ponoven zagon pomorskih prevozov na osnovi ustreznih področnih načrtov, ki jih skušajo izbojevati od pristojnih državnih oblasti sindikati kovinarjev, pomorščakov in pristaniščnikov.
Razstave
Razstava slikarja Borisa Zuljana v šolskih prostorih srednje šole F. Levstik na Proseku bo odprta do 23. t.m. od 9.30 do 18. ure razen jutri, 20., in v nedeljo, 21. t.m.
EEmmm
Namesto božičnih voščil daruje N.N. 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. .
Za sklad vzdrževanja doma A. Sirk Križ darujeta: Dora Caharija 50 tisoč in Cvetko Štefančič 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Toneta Čoka (Perinovega) daruje Stanka Čok (Lonjerska cesta 207) 5.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Ob težki izgubi očeta Riccarda I-zreka iskreno sožalje hčerki Vesni in družini ŠZ Sloga .
Cenjene naročnike in bralce obveščamo, da bomo prihodnjo NEDELJO 21. t.m., objavili razpis in program tradicionalnih izletov Primorskega dnevnika v letu 1981.
Prerano nas je zapustil naš dragi mož, oče in sin
RICCARD0 RENČELJ
Pogreb bo jutri, 20. decembra, ob
13.30	iz mrtvašnice glavne bolnišnice v bazoviško cerkev, od koder bo ob
14.30	krenil žalni sprevod na bazoviško pokopališče.
Žalostno vest sporočajo: žena Elvira, hčerka Vesna, sin Dušan, oče Mario, mama Olga, brat Boris in drugo sorodstvo.
Bazovica, Trebče, 19. decembra 1980

Gledališča
ROSSETTI
Danes ob 26.30 Federico Garcia Lorca: «Dom Bernarde Albe* z Lillo Brignone v glavni vlogi. Nastopajo še Elsa Vazzoler, Maria Teresa Bax, Sofia Amendola, Lu Bianchi, Maria Grazia Sughi, Susanna Marcome-ni, Lucia Modugno, Giusy Carrara, Flavia Borelli, Dina Signori in Ma ria Pecchinelli. Režija Giancarlo Sepe, scena in kostumi Maurizio Balo, glasba Arturo Annecchino.
Predstave bodo do nedelje, 21. t.m., s popustom 50 odst. za abonente, ki so že izkoristili odrezek št 2
AVDITORIJ
Danes 19. in jutri, 20. decembra, ob 9.30 in 11.30 «La can-tatrice calva» Eugena Jonesca. Predstava za šole.
TEATRO CR1STALLO
V Teatro Cristallo v Ul. Ghirlan-daio nastopa vsak dopoldan od 11.30 za osnovne in srednje šole baletna skupina gledališča Verdi pod .od-stvom koreografa Flavia Bennatija. Med solisti nastopa znana jugoslovanska baletka Vesna Bukorac in plesalec rimske Opere Tuccio Ri-gano. Ostali solisti so Alessandra Bianchini, Michele Ellis, Paolo Du-ro in Bruno Malusa. Program je razčlenjen na panoramski pregled treh stoletij baleta in je zelo primeren za mladino. Program obsega plesno suito iz Haendlovih oper «Alcina» in «Ario dante*. odlomke iz «Samota» Duke Ellingtona; passo double iz Mincusovega «Don Kihota* in moderni balet «Rumming» na glasbo Eumirja Deodata.
Vstopnice bo treba rezervirati pri tiskovnem uradu gledališča Verdi (tel. 62-931).
Kino
Ariston 16.30—20.30 «Woodstock».
Eden 17.00 «Capitolo II.» J. Caan, M. Mason.
Ritz 16.30 «11 pap'occhio». S. Anni-chiarico, R. Arbore, R. Benigni, Le sorelle Bandiera Barvni film
ExceIsior 16.00 «11 vizietto H.» U. Tognazzi.
Grattacielo 16.30 «Quando chiama uno sconosciuto*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 16.00— 22.15 «Bentornato pic-chalello*. Jerry I.ewis.
Aurora 16.30 «Fog». Barvni film za vsakogar.
Cristallo 16.30 «Superbestia». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.00 «11 ladrone». E. Montesano, E. Fenech.
Capitol 16.30 «Mia moglie e una stre ga». Renato Pozzetto, Eleonora Giorgi Barvni film
Moderno 15.30 «La febbre del saba to sera». J. Travolta.
Lumiere 16.00 «Senza buccia*.
Razna obvestila
Mladinski odsek KD Rdeča zvezda vabi na 1. srečanje posvečeno angleški pop glasbi v 60. letih (glasba, plošče, spremna glasba),, ki. bo v torek, 23. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Saležu.
SPD Tabor Opčine: rezervacija vabil za silvestrovanje 1980 bo v Prosvetnem domu vsak dan od 17. do 19. ure, dokler bodo razpoložlji va mesta.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 19. decembra
URBAN
Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.23 — Dolžina dneva 8.41 — Lu na vzide ob 14.58 in zatone ob 4.32 Jutri, SOBOTA, 20. decembra SVETOZAR
Vreme včeraj: na j višja temperatura 7,5 stopinje, najnižja 5, ob 18. uri 5,9 stopinj, zračni tlak 1012,3 mb pada, veter 4 km na uro vzhodnik, vlaga 90-odstotna, dežja je padlo 3,6 mm, nebo pooblačeno s slabo vidljivostjo, morje mirno, temperatura morja 9 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILA SE JE: Gessica Guzzo. UMRLI SO: 91-letna Anna Pia Hartmann, 74 letni Aurelio Hočevar, 83-letna Emma Snidaro vd. Milessa, 74 letni Mario Cova, 77 letna Luigia Riccobon vd. Pozzar, 68-letna Matilde Seiko vd. Ienzari, 62-letna Li-liana Mazzocchi por. Sordi, 69-letna Emilia Silvestrelli, 80-letni Martino Cehic, 75-letna Maria Blasich vd. Gortan.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stoek 9, P. le Valmaura 11.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Goldonijev trg 8. Ul. Belpoggio 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Goldonijev trg 8, Ul. Belpoggio 4.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od do 8. ure tel 73267. predpraznični od 14 do 21 "re in praznična od 8. do 20 ure. tel 68441.
NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1981
Celoletna
Polletna
Mesečna
49.000	lir
35.000	lir 7.000 lir
Celoletna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 49.000 lir velja za tiste, ki jo poravnajo do 30. aprila. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 84.000 lir.
Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE.
Vsi,, ki bodo poravnali naročnino do 28. februarja 1981, bodo udeleženi pri tradicionalnem nagradnem žrebanju.
NAROČNINE SPREJEMAJO:
Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6 — Tel. 794672 Uprava: Gorica, Drev. XXIV. maja 1 — Tel. 83382 Raznašale: Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tek. račun št. : 192
MK — Kraški dom Repentabor
vabi na večer z ogledom diapozitivov o
KRAŠKI OHCETI
ki bo danes, 19. decembra, ob 20.30 v Bubničevem domu v Repnu.
Danes, 19. t.m., bo ob 18. uri na povabilo tržaške federacije KPI v gledališču France Prešeren v Boljuncu govoril tajnik ZKS FRANC ŠETINC na temo:
Vloga Zveze komunistov Slovenije v socialističnem samoupravljanju
Na srečanju z uglednim političnim predstavnikom Slovenije vabimo vse tovarišice in tovariše in druge občane.
Vabila lahko dobite na sedežu sekcije ali pri vhodu v dvorano.
Sekcija KPI občine Dolina
Koncerti
AVDITORIJ
Prihodnji nedeljski koncert bo zadnji v tem letu. Pobuda, ki jo je dalo gledališče Verdi v sodelovanju s tržaškim sedežem RAI in deželnim gledališčem Teatro Stabile, se bo nadaljevala 11. januarja s koncertom trobilnega ansambla, kateremu bodo sledili drugi koncerti komornega orkestra pod vodstvom dirigenta Severina Zannerinija. Ta orkester bo v nedeljo ob 11. uri i-mel na programu eno samo delo: Serenado v C-duru za godalni or kester op. 48 Petra Iljiča Čajkovskega. Gre za eno najbolj znanih del, ki ga je veliki ruski mojster posvetil Mozartu kot znak spoštovanja.
Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti se danes dopoldne začenja prodaja vstopnic.
Danes, 19. decembra, ob 20.30 bo v Ljudskem domu v Trebčah nastopil kantavtor iz Rezije
RINO CHINESE
Vabljeni
KD Primorec - Trebče
f Čestitke
Te dni je praznovala 18. rojstni dan SILVA PERČIČ. Da bi bilo zmeraj tako nasmejano in pošteno slovensko dekle, ji želi vesela družba.
KD VESNA
vabi jutri, 20. t.m., ob 20.30 v dom «A. Sirk* na otvoritev fotografske razstave
MARIA MAGAJNE
na temo
«Naših 35 let*.
Gosta bo predstavil kritik Milko Bambič, nastopi! bo dekliški zbor Vesna.
GLEDALIŠČE V TRSTU
KULTURNI DOM LUIGI PIRANDELLO
ČLOVEK, ZVERINA IN ČEDNOST
(komedija v treh dejanjih) Režija: MARIO URŠIČ Jutri, 20. decembra, ob 19.00
MLADINSKI
KROŽEK
TRST
Mladinski krožek iz Trsta vabi vse mlade, manj mlade in ljubitelje glasbe na celove-večerni koncert tržaškega kantavtor ja
FABIA TODERA
ob spremljavi kitarista MIMA ROSSIJA Todero v svojih pesmih poje, opisuje in grebe po svoji mladi generaciji, tisti postosemin-šestdeseti, kateri so v osebnih in splošnih krizah padli marsikateri ideali, o stiskah in željah le te, o iskanju neke nove poti in identitete. Marsikdo se bi v marsikateri njegovi pesmi prepoznal.
Družabni večer bo jutri, 20. t.m., ob 19.30 v Dijaškem domu v Trstu (Ul. Ginnastica 72). Vabljeni prav vsi! Vstopnina 1.000 lir.
KD F. Prešeren — Boljunec priredi jutri, 20.	t.m., ob
20.30 v	F. Prešeren
gostovanj# * dramskega odkdlori * SPD laboE^ Počin z gledališko predstavo
MELONARJADA
(melonarska šagra s petjem)
KD Valentin Vodnik
DOLINA
prireja v nedeljo, 21. t.m.
ZIMSKI POHOD na VELIKO GRUBLO (KOKOŠ)
Pohod bo ob vsakem vremenu, razen ob hudem nalivu ali metežu.
Zbirno mesto na društvenem^ sedežu ob 9. uri.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec- tel 228 124: Bazovica, tel. 226-165, Opčine: tel 211(8)1: Prosek: tel 225-141:	Božje polje
Zgonik: tel 225-596; Nabrežina- te) 200 121. Seslja n: tel. 209197; Zavije tel. 213137: Milje: tel. 271 124.
Informacije SIP uporabnikom
MENJAVA TELEFONSKI- ŠTEVILKE
Družba SIP obvešča, da so danes, 19. decembra, menjali telefonsko številko približno 600 tržaškim abonentom (katerih številke se začnejo s 791), interesenti so bili že obveščeni.
^ Za nadal|nje informacije se lahko poslužite št. 12 (informacije v zvezi z naročniki - brezplačna služba).
1 ;
5IP Sociela Italiana per lEsercizioTelefomco
PD SLOVENEC iz Boršta in Zabrežca
vabi jutri, 20.t.m., ob 20.30 na veseloigro
GOSPOD EVSTAHIJ S PROSEKA
v izvedbi amaterskega odra «Jaka Štoka* Prosek - Kontovel.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
SOGLASNO ODOBREN SREDNJEROČNI NAČRT
Sedemsto novih stanovanj v Tržiču v prihodnjem srednjeročnem obdobju
Gradili jih bodo postopoma, začenši v Ulici Aulio Maniio
V Tržiču nameravajo do leta 1986 zgraditi 700 novih ljudskih stanovanj, v okviru drugega večletnega načrta, ki ga je izdelala občinska uprava in ga je na zadnji seji soglasno sprejel tudi občinski svet. Načrt je podrobno obrazložil odbornik za urbanizem Saceavini, ki je dejal, da je s tem občina nameravala pravočasno seznaniti zavod za ljudska stanovanja (IACP), stanovanjske zadruge, gradbena podjetja in zasebnike z zazidalnim načrtom ter razpoložljivostjo gradbenih površin v prihodnjem srednjeročnem obdobju, da bi mogli primerno ukrepati.
Ljudska stanovanja bodo gradili najprej v Ulici Aulio Maniio, tu bodo zemljišče dodelili gradbenim
zadrugam, nato pa področju Schia-vetti, kjer bodo zazidalno površino prepustili zavodu IACP, v Arisu kjer bo zemljišče dodeljeno zadrugam in gt-adbenim podjetjem ter zasebnikom. V drugem obdobju bodo ljudska stanovanja gradili na območju Ulice Romana, na Mandri-ji ter v Ulici Portorosega.
Občinski odbornik je nadalje pojasnil, da se občina namerava za izvedbo urbanizacijskih del poslu-žiti deželnih in državnih prispevkov ter prispevkov drugih ustanov. Tako bodo zemljšča lahko odstopili po nižji ceni in s tem vzbudili zanimanje gradbenih podjetij. Če bi v ceno zemljišča vključili vse urba-nizacijske stroške bi cena kvadratnega metra zemljišča znašala o-

V TOREK, 23. T. M.
ZADNJA LETOŠNJA SEJA POKRAJINSKEGA SVETA
Pričakovati je živahno razpravo o vprašanjih, ki zadevajo pokrajinsko prevozno podjetje APT
Goriški pokrajinski svet se bo, menda zadnjič v tem letu, sestal v torek, 23. decembra, popoldne. Dnevni red napovedane seje je tudi tokrat zelo zajeten. Svetovalci bodo morali odobriti vrsto sklepov pokrajinskega odbora. Nekateri so bili sprejeti še v letošnjem prvem polletju, niso pa še bili ratificirani.
Od tekočih zadev velja opozoriti na nekatere pomembnejše točke. Tako. naj bi na prihodnji seji odobrili obračun za poslovanje v letu 1978, razpravljali o cestnih izboljšavah na briškem področju, o sestavi pokrajinskega nadzornega odbora, o načrtu za osebje. Precej živahno razpravo je pričakovati glede vprašanj, ki zadevajo pokrajinsko prevozno podjetje. Tako naj bi odobrili načrt za reorganizacijo podjetja podaljšali . eljavnost zakupne pogodbe omenjenemu podjetju ter na novo imenovali člane upravne komisije.
Pokrajinski svet naj bi na torkovi seji odobril tudi osnutek dnevnega reda o ladjedelništvu.
Seja se bo tokrat pričela ob 16. uri.
izdatku za ustanovitev delniške družbe, ki bo upravljala goriško tovorno postajališče.
UGuui\U prodam drogerijo. Telefonirati na št. 722-035 od 20. do 22. ure.
NA PRODAJ stanovanje v mirnem in razglednem kraju, v neposred ni bližini mestnega središča, 5 spalnici, dnevna soba, kuhinja, kopalnica, shramba, 2 balkona, klet, skupna terasa, podstrešje, parkirišče ter zelene površine vseljivo julija 1981. Telefonirati na št. 742-717 od 13. do 16. in od 19. do 21, ure.
PRODAM zobozdravniški stol, zidni vrtalni sveder (trapano) ter razne inštrumente in material za zo-bozdravniško ordinacijo, Telefonirati na št. 200-317.
PRODAM fiat 500 L - letnik 71. Za interesirani naj telefonirajo na št. 228-188 od 15. ure dalje.
OBČINA DOLINA razpisuje javni na tečaj za dve mesti tipkarja/ce. Rok za predložitev prošenj zapade 23. decembra 1980 ob 12. uri. Po drobnejše informacije na občinski oglasni deski ali v tajništvu v u-radnih urah.
PRODAM dnevno sobo v dobrem stanju. Telefonirati v večernih u-rah na št. 226-313.
TRGOVINA glasbil išče vajenko/ca z znanjem slovenščine in italijanščine Telefon 0481 • 73245.
HIŠNO pomočnico potrebuje družina stanujoča v Grljanu. Telefonirati v večernih urah na št. 224 407
PRODAM stereofonski sistem ojačevalnik akai 62 W. kasetni re-gistratar teebnieus us 618,• boksi kef. Cena 830.000 lir. Telefonirati na št. 211-343 — Andrej.
Nfefr fl‘jl 'občinskega sveta v Girici •
Drevi ob 17. uri se bo sestal občinski svet v Gorici. Po poročilu župana Scarana bo tekla beseda o interpelacijah, ki so jih predložili komunisti, misovci, demokristjani in socialisti glede različnih vprašanj, Občinski svet naj bi ratificiral nato nad dvajset sklepov občinskega odbora ter se lotil nato razprave o nekaterih pomembnih vprašanjih. Tako je v dnevni red vključena tudi točka o odobritvi izvršilnega načrta za izrabo plina, ki nastaja v prečiščevalni postaji za odplake ter točka o finančnem
Zaccagninijcva struja ima večino v tržiški KD
V Tržiču so bile te dni volitve za vodstvo občinskega odbora krščanske demokracije. Za mesta v odboru se je potegovalo 38 kandidatov, zmagala pa je Zaccagninijeva struja, ki je zbrala 51 odstotkov glasov, struja rinnovamento je prejela 25 odstotkov glasov, nekaj nad 23 pa struja forze nuove.
V TRŽIČU
Parkiranje tudi na trgu pred županstvom
Avtomobilisti v Tržiču si bodo v prihodnjih dneh lahko nekoliko oddahnili. Občinska uprava je namreč odredila, da bodo do konca meseca lahko parkirah tudi" na-pred županstvom. Parkiranje bo dovoljeno 20., 22., 23., 24., 2?„ -in 3L de cembra. .	«4« u»ui
krog, ali celo nad 50 tisoč lir, kar pa prekaša ceno za nevinkulirana zazidalna zemljišča. S koriščenjem državnih in deželnih prispevkov bodo ceno tako lahko znižali za okrog 6.500 lir.
Ob pričetku posveta v Miljah
Danes dveurna stavka v ladjedelnici v Tržiču
Danes se bo v miljski kinodvorani Volta pričel meddeželni posvet o ladjedelništvu, na katerem sedelujejo predstavniki dežel Veneto, Marke in Furlanije - Julijske krajine. Posveta se bodo udeležili tudi predstavniki tovarniškega sveta tržiške ladjedelnice.
Vzporedno s posvetom v Miljah so sindikalni predstavniki delavcev ladjedelnice in podjetij, ki delajo znotraj ledjedelnice, napovedali dve-umo stavko. Izvedli jo bodo danes od 9. do 11. ure.
Napovedujejo povorko po tržiških ulicah ter sindikalni shod na Trgu republike. Delavci v drugih izmenah bodo stavkali zadnji dve uri vsake izmene.
V zvezi z reševanje#! zapletenega položaja v ladjedelništvu velja zabeležiti še vest, da so se včeraj v Rimu obnovila pogajanja glede ureditve in porazdelitve ladjedel-niških popravil.
Blesteč nastop ansambla Consortium musieum
Koncertna sezona, ki jo prirejajo Glasbena matica, ZSKD in ZSKP, se uspešno nadaljuje. V sredo zvečer, 17. decembra je bil namreč na vrsti že tretji letošnji koncert. V Avditoriju je nastopil zbor in orkester Consortium musieum iz Ljubljane, ki ga vodi dr. Mirko Cuderman.
Na goriškem koncertu je predstavil vrsto baročnih kantat in klasičnih motelov. Obdobje samo po sebi je zelo bogato s tovrstno u-stvarjalnostjo, saj imamo tu od Bacha in Handla dalje — oziroma še pred njima — dolgo serijo plodovitih in navdihnjenih mojstrov vo-kalno-instrumentalne glasbe. In prav izsek tega obdobja smo lahko poslušali na goriškem večeru. Weck-mann, Buitehude (ki ga je navdušeni J. S. Bach šel na stotine kilometrov daleč peš poslušat v orgelskem izvajanju!) J. S. Bach, Bruhns, pa še klasika Hatjdn in Mozart — to so imena velikih in stilno originalnih komponistov, ki nam jih je ljubljanski ansambel prikazal.
Prva na spbredu koncertnega večera je bila kantata Dietricha Buzebudeja «Der Herr ist mit uns», v kateri pride lepo do izraza vsa vokalna pa tudi instrumentalna tehnika, združeni z bogato in svežo invencijo skladatelja. Sledilo je Bruhnsovo delo «Die Zeit meines Abschieds ist verhanden», kjer sta ponovno tako zbor kot orkester u-stvarjala lepo igro p zanimivem koncertnem dialogu. Zelo je še presenetilo delo J. Christopha Bacha «Wachet auf» z veliko polifonsko zasnovo pa tudi z melodično svežostjo. ; Sledila je J. Weckmanna «Wenn den Herr die Gefangen», s katero so izvajalci primerno- u-vedli v glasbeno atmosfero predlaganega obdobja.
V drugem delu goričkega koncerta pa je Consortium musieum izvajal deli .dveh klasičnih mojstrov. To sta Josef Haydn in Wolf-gang Amadeus Mozart. Oba sta da la celotni glasbeni zgodovini veli kanski umetniški prispevek, tako na področju simfonične, kot ludi komorne, solistične ati operne glasbe. Intela pa sta tudi veliko smisla za velike vokalno-instrumentalne o-blike, kot jih zlasti zahteva cerkvena glasba: .maše, oratoriji, kanta te itd. V našem■ programu smo imeli naiprej Hagdnovo delo «Sal-ve •Regina», ki ka%e na izrazito klasicistični slog, združen z boga tim osebnim pečatom umetnikiive osebnosti in s, suverenim obvlada ihjem forme.. Zbpr, ima; 1« gotovo veliko in zahtevno vlogo, kot jo pač avstrijski glasbenik zahteva v vseh tovrstnih delih zlasti s področja- cerfcverie glasbe‘ Opčudovpli
Mestna konferenca KPI o organizacijskih vprašanjih
V soboto in v nedeljo bodo imeli v Gorici drugo mestno konferenco KPI, ki jo bodo v celoti posvetili organizacijskim vprašanjem. Analizirali bodo delovanje v zadnjih dveh letih, odkar so mestno organizacijo razdelili na sekcije. Tako bodo imeli priložnost, da ugotovijo, katere sekcije so delovale in katere ne, kakor tudi vzroke, zakaj niso delovale.
Zasedanje se bo pričelo v soboto, ob 15. uri s poročilom dosedanjega tajnika Borisa Coceanija. V nedeljo' bo sklepne besede izrekel deželni tajnik stranke Giorgio Rossetti. Izglasovali bodo resolucijo ter izvolili novo vodstvo mestnega odbora. ,
Skupinska razstava v galeriji
na Trgu sv. Antona
V goriški razstavni galeriji *Go-rizia spazio 2», na Trgu sv. Antona 6, bodo jutri zvečer odprli skupinsko razstavo del petih goričkih slikarjev mlajše generacije in sicer Maria Di loria, Franca Duga, Giannija Marege, Sergia Pausiga in Giorgia Valvassorija. Razstava bo odprta do 6. januarja, slovesnost ob odprtju pa bo jutri ob 18. uri.
Maščevalnost prav gotovo ni lepa lastnost, posebej če moraš zaradi tega v zapor. To še je zgodilo v sredo ponoči 37-letnemu Alfredu Ceregioliju iz Gorice, Ulica Del Prato 3. Policijska obhedni-ca ga je priprla ter prijavila sodišču zaradi žalitve javnega funkcionarja, zaradi pijanosti in vožnje v vinjenem stanju ter zaradi povzročitve gmotne škode.
Celotni zadevi je po vsej verjetnosti že spet botroval alkohol. Na poti domov se je možakar, o-krog 23. ure, ustavil še v gostilni Al buon bicchiere v Ulici Corsica, ki jo upravlja Ondina Ellero. Na-
Ob koncu smučarskega tečaja SPD
„	""	N'"* "	x	-»c--«-	•. -..va.....

ročene pijače, menda je prosil za kozarec vina, parnožakar ni* dobil, saj ga je mehda imel kar pMce, pod klobukom.
Odmajal se je zato iz lokala, sedel y> avtomohil ter se nekaj tret nutkov zatem zaletel v steklena vrata. Če je šlo za nesrečo zaradi vinjenosti, ali pa za namerno de janje, bodo skušali presoditi na sodišču, kjer je sicer Ceregioli že dober znanec.
smo posebej veliko homogenost zborovskega telesa, ki ob spremljavi orkestra in hprvitosti orgelskih vložkov še bofp-zaživi oz. zablesti.
Goriški kondgt ljubljanskega ansambla se j^zaključil s štirimi Mozartovimi moteti. V njih smo lahko razbrali intimen odnos do bistva glasbenega sveta salzburškega mojstra. Iz posameznih motetov (ki so že skoraj, male samostojne kantate) je zadihal tudi ves Mozartov muzikalni čar. Tu seveda ne gre za stroge in linbarne motete Palestrinovega ali Lassovega tipa, pač pa za že razkošneje oblikovane vokalne skladbe (z instrumentalno spremljavo), ki dajejo veliko možnosti za večji razpon in tudi inlerpretacijski razmah. Mozartov genialni pristop in velika notranja poglobitev sta prišla tu do pristnega in ustreznega izraza.
Ljubljanski ansambel Consortium musieum je s svojim nastopom v goriškem Avditoriju predvsem potrdil sloves zelo dobrega in zlitega pevskega telesa, ki je tu še posebej skupno z dozirano in precizno igro orkestra večkrat prav zablestel. Gotovo ima za vse to levji delež zaslug njegov dirigent Mirko Cuderman, ki je ansambel privedel u dolgoletnem vodstvu do visoke umetniške stopnje. Obenem pa je Consortium musieum tudi dokazal, da ima prav pri izvajanju tovrstne glasbe na Slovenskem gotovo svoje častno mesto, saj drugače niti ni specifičnega gojenja te vokalno-instrumentalne glasbe prejšnjih dob.
Posebej naj še podčrtamo vlogo orkestrskega pozitiva, na katerem je spretno igrala Cecilija Kobal.
ab
Razna obvestila
Doberdobska občinska uprava obvešča, da je do jutri, 20. t.m., podaljšan rok za najetje enega geometra v občinsko službo. Podrobnejša pojasnila dobijo zainteresirani na županstvu.
Prosvetno društvo «Oton Ž an-čič» priredi 31. decembra v Lomu Andreja Budala tradicionalno Silvestrovanje. Rezervacija miz vsak večer od 17. do 19. ure v domskih prostorih.
Mladinski krožek — Gorica priredi 31. decembra tradicionalno silvestrovanje, ki bo v Dijaškem domu s pričetkom ob 20.30. Zabavali se boste ob zvokih domačega ansambla.
Slovensko planinsko društvo prosi udeležence smučarskega tečaja in udeležence, nedeljskih izletov, naj do konca tedna poravnajo obveznosti, Istočasno prosi lastnike smučarske opreme, ki je po sejmu rabljene opreme obležala na sedežu društva, naj jo čimprej dvig. nejo. <5
Kino
Božični koncerti zbora Nionte Sabotina
Zbor Monte Sabotino bo v Prihodnjem tednu imel vrsto koncertov božičnih pesmi.
Prvi koncert bo v ponedeljek, 22. decembra, ob 21. uri v mali dvorani Unione Ginnastica Goriziana v Gorici, v torek, ob 20.30 bo zbor sodeloval na reviji, ki jo pripravlja gorička občinska uprava v Avditoriju. Na tem koncertu bodo sodelovati še zbori Ars Musicg, Mirko Filej, Cerkveni zbor s Travnika ter zbor iz Ločnika. V sredo, 24. decembra bodo goriški pevci nastopili v cerkvi v Como di Rosazzo. Podoben koncert bo na sporedu tudi v petek in nedeljo v cerkvah v Stražicah ter pri sv. Antonu.
Pred desetimi leti j c Slovensko planinsko društvo v Gorici, po daljšem presledku, ponovno priredilo smučarski tečaj za mlade člane. Sprva je bila udeležba bolj skromna, z leti pa je zanimanje za to dejavnost začelo postopoma naraščati, v zadnjih letih pa je smučarska mrzlica zajela malodane vsakega mladega človeka. I^etos so pri Planinskem društvu zabeležili nov rekord: okrog 150 članov se udeležuje smučarskih izletov na Nevejsko sedlo, več kakor polovica pa se jih je prijavilo v smučarski tečaj, ki se pravzaprav že tudi izteka, saj bodo avtobusi v nedeljo še zadnjič odpeljali v ta turistični kraj pod visokim Kaninom. Potem pa bo vsakdo, po lastni izbiri, nadaljeval s smučanjem, tako rekoč na svoio roko. Mon-da se bo odločil za nekaj dni počitnic na snegu, ali pa bo počakat na naslednji smučarski izlet po novem letu. Planinsko društvo namreč namerava januarja in februarja prirediti še nekaj avtobusnih izletov v zimskošportna središča.
Uvodoma smo zapisali, da se je tudi nas lotila prava smučarska mrzlica in zato smo se v nedeljo odpeljali na Nevejsko sedlo, da bi sj pobliže ogledali, kako pravzaprav poteka praznični dan v takem znanem središču, ob množici navdušenih že izkušenih smučarjev, ali pa takih, ki so šele pred kratkim prvič nataknili smuči.
Smučanje je namreč postalo množični šport, ali bolje, oblika množične rekreacije, čeprav je vsa zadeva, po materialni plati, precej draga. In prav v tem je razlog, da so se člani društva letos v tolikšnem številu prijavili za smučarske izlete, oziroma za smučarski tečaj, saj je društvo ponudilo res cenen paket uslug.
Rekli smo, da gre za rekreacijo ali razvedrilo. Vtis, ki smo ga odnesli z Nevejskega sedla v nedeljo pa govori drugače. Zaradi pomanjkanja snega v drugih zimskošportnih središčih se .je veliko Videmčanov, Goričanov in Tržačanov odločilo kajpak za Nevejsko sedlo, tako da je
bila prava gneča na sicer prostornih parkiriščih, nič boljše pa ni bilo pred vlečnicami, kjer je bilo treba na vrsto čakati tudi po pol ure. Še huje je bilo pred postajo žičnice na Kanin, kjer se je rok čakanja podaljšal kar na poldrugo uro.
Kljub takim in podobnim težavam (na Nevejskem sedlu je treba računati tudi z mrazom, saj se živo srebro tu kaj rado spusti krepko pod ničlo) pa imajo taki izleti tudi dobro stran, ki vsekakor pretehta razne nevšečnosti. Med vožnjo z avtobusom navežeš nova prijateljstva, utrdiš stara. V pogovoru s prijateljem, medtem ko čakaš na vrsto pred vlečnico, pozabiš na težave na delu in v družini. Če k temu dodamo če svež in čist gorski zrak, ki nam poživi že močno zakrnela pljuča, potem nam je pravzaprav že jasno, zakaj so pri Slovenskem planinskem društvu letos zabeležili tolikšen u-speh, kar zadeva množičnost, (pr)
Na sliki skupina goriških smučarjev med potrpežljivim čakanjem pred vlečnico.
(lori ca
VERDI 17.00—22.00 «Delitto a Por-. ta romana*. T. Milian in O. Di /Nardo. Barvni film.
CORSO 17.00-22.00 «Fico d'India».
R. Pozzetto in G. Guida. VITTOR1A 17.00-22.00 «Un caldo desiderio erotico*. Prepovedan mladini pod 18. ietom.
Tržič
EXCELSIOR 16.30-22.00 «Non ti conosco piu amore*.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Una notte d’estate*.
A o ra (i arira io okolica
SOČA 18.00—20.00 »Skrivnostna dediščina*. Ameriški film.
SVOBODA 18.00-20.00 «Abba». Švedski film.
DESKLE 19.30 «Orkester narednika Pepperja*. Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna bolnišnice, Ul. Terenziana 26, tel. 44 387.
DEŽURNA LEKARNA V GORIC!
Danes ves dan in ponoči je v Go rici dežurna lekarna Pontoni & Bas-si, Raštel, tel. 83 349.
<3. SEJEM RADIOAMATERJEV IN HI-FI>
GORICA 20.-21. DECEMBER 1980
URNIK 9.-12.30 — 14.30-19.
Se|mišče
gotizia esposizioni
Gorica — Ul. Barca 15 — Tel. (048) 33440
TAJNIŠTVO IN GLAVNA DIREKCIJA SEJEMSKIH PRIREDITEV GORICA - VIDEM - FIRENCE -LIGNANO S.
orgalfi
Iz življenja slovenskih kulturnih društev

Kulturne prireditve se v naših društvih kar vrstijo. Na gornji sliki vidimo zbor «F. Venturini«, ki je v soboto imel celovečerni koncert na Opčinah v Prosvetnem domu. Na spodnji pa' delni pogled na publiko in folklorne plesalce na Bistriškem kulturnem večeru SPD »Gruden« v Nabrežini
Ženska iimjena stva most
ZAKAJ ITALIJANSKE FEMINISTKE NISO SAMO KRIČAVE ZENSKE«
Feministke so izšle iz levičarskih krogov in se njihova miselnost opira na marksizem leninizem ■ Tudi v socialističnem svetu začenjajo ugotavljati, da je še veliko ženskih zadev, ki terjajo rešitev
«Ko se govori o italijanskem feminizmu, marsikdo pozablja, kakšna teoretična stališča zagovarjajo njegove pripadnice, predvsem pa se ne Spominja, iz katerih načelnih izhodišč «o razvile svojo nadaljnjo analizo«. v Tako je med drugim v kratkem uvoda v razpravo, ki je bila v Trstu- prejšnji teden o odnosu med socializmom in feminizmom, dejala Adele Cambria. Novinarka in zdaj še pisateljica ter avtorica gledaliških del Adele Cambria sodi med «zgodovinske» italijanske feministke in je bil zato njen »zagovor« feminizma več kot razumljiv.
Vendar pa ni šlo zgolj za odkritosrčen govor v hvalo analitičnih zaslug feministk: veliko ljudi, zlasti- moških, preradis pozablja, da so feministke izšle iz levičarskih krogov, da se njihovo nadaljnje poglabljanje miselnosti našega časa oslanja na marksizem - leninizem.
Če torej upoštevamo to, feministke ne morejo biti samo »kričave ženske, ki postavljajo nestvarne zahteve«, temveč so tudi tiste, ki so na račun socialistične miselnosti, še bolj pa prakse, izrekle
•tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimfiiniitiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiM
S SLOVENSKIM ETNOLOŠKIM FILMOM V FIRENCE NA FESTIVAL BEIPOPOLI
Filmska manifestacija je bila v dneh od 2. do 10. decembra - Program je bil preobsežen, da bi mu mogli slediti - Slovenski film «Sirjenje na ovčji planini»
Leta 1979 smo slovenski etnologi uresničili dolgoletno željo, da bi nekatera poglavja .slovenske vljutteke kulture'-zaživefa na filmskem platnu. Pri Dopisni delavski univerzi v Ljubljani smo realizirali poučno šolsko serijo z naslovom Kako živimo, ki jo sestavlja 9 filmov.-/ etnološko vsebino. Za začetek smo izbrali nekatera poglavja iz materialne kulture, ki počasi že izginjajo v pozabo, To so: Od setve do mlačve, V mlinu, Kruh, Sirjenje na ovčji planini, Planšarstvo v Bohinju, Vinogradniki, Lan, Nabiralništvo in Promet. Vsi omenjeni fdmi so opremljeni . z obširnim tiskanim vsebinskim in didaktičnim pojasnilom v pomoč učitelju, sami filmi pa so brez govorjenega komentarja, ta ko da še gledalec lahko osredotoči na živo dogajanje na platnu.
V letu 1979 smo nekatere teh filmov predstavili na mednarodnem simpoziju znanstvenega filma v Ostravi (ČSSR), prve poizkuse pa že leta 1978 na podobni prireditvi v Temišvaru (Romunija) Letos je Goriški muzej, ki je pobudnik razvoja znanstvenega etnološkega filma v Sloveniji, preje! vabilo za udeležbo na mednarodnem festivalu dokumentarcev socialne vsebine na Festivalu dei Populi v Firencah, ki je potekal od 2. do 10. decembra letos Selekcijski komisiji festivala smo poslali 5 filmov in sicer: V mlinu, Kruh, Sirjenje na ovčji planini. Planšarstvo v Bohinju in Lan.
Letošnji Festival dei Popoli je že 21. po vrsti, kar je lepa tradicija za tovrstne manifestacije. V preteklosti so na tem festivalu u-
spešno nastopali tudi slovenski filmi, med njimi Ziljsko štehvanje (1959), ki je bil celo nagrajen. Leta 1967 je Festival ukinil nagrajevanje, letos pa So organizatorji ponovno oživili tekmovalni značaj festivala.
Osrednji del letošnjega programa so tvorile filmske projekcije v treh dvoranah. Skozi selektorjevo izbiro se je prebilo Iti' fesfivalsklh filmov iz 20 držaV—Evrope; Azije,-Severne Amčrikein • Av^dratijC. Odpetih slovenskih je bil sprejet film Sirjenje na ovčji planini avtorja Naška Križnarja kustosa Goriškega muzeja iz Nove Gorice. To je bil letos hkrati tudi edini jugoslovanski predstavnik na manifestaciji Festival dei Popoli.
Filmskemu sporedu moramo prišteti še dve veliki retrospektivi: March of Time — ameriški primer filmskega žurnalizma (41 filmskih enot) in veliko retrospektivo italijanskega dokumentarnega filma (60 filmskih enot). Doleg tega sb se na festivalu predstavile s svojimi programi filmske šole iz Pariza. New Yorka in Los Angelesa.
Slabost velikih filmskih manifestacij je njihova nepreglednost. Tudi v Firencah si udeleženci nismo mogli ogledati vsega prikazanega materiala. Projekcije enakovrednih sporedov so potekale na treh različnih lokacijah hkrati (2	3
predstave na dan). V najboljšem primeru je obiskovalec videl eno tretjino celotnega programa. Ta seveda ni v prid objektivnemu o-cenjevanju karakterja in pomena te velike kulturne prireditve.
Razen tega so ob filmskih sporedih potekale zanimive spremlja-
KMItllllllKIIUIIIIIIIIIMUllllllllllllMIIIHMIMIIMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIMIUIIIIIIIIHIIIIIinMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Iz umetnostnih galerij
Slikarka Maura Izrael predstavlja godbenike
Med tržaškimi slikarkami srednjega rodu se Maura Izrael izstopajoče loči po svoji izjemni motiviki. Ta je namreč vsa usmerjena v čudoviti svet koncertne glasbe ali, če hočemo, v okolje njenih izvajalcev, to se pravi godbenikov vseh vrst, začenši z violinistom, pa vse do čelista. In te Maura Izrael prikazuje z izredno življenjskostjo v njihovem videzu, ko jih izvajanje glasbe oziroma glasba sama navdušuje, zajame. Še pred nedavnim se nam je na razstavah predstavljala kot tenkočutna slikarka skromnih mestnih predelov z izreci zanimivih pogosto slikovitih starih hiš. Toda Maura Izrael je že od vsega početka svojega likovnega izživljanja dajala prednost človeški podobi. Zato je popolnoma razumljivo, da se je sedaj V 'svojih novih delih vrnile k po dajanju ljudi, človeških podob in to brž ko je v zadnjem času v u metnosti ponovno začela prevladovati ali se vsaj izrazito uveljavljati človeška podoba.
Pristop k temu pri Mauri Izra el pa je tokrat že povsem zrelo u smer jen in se ime ju je le na zelo ozek tematski in lahko rečemo tu di formaln1 razpon, saj upodablja, kot smo že rekli, skoraj izključno godbenike, pravzaprav izvajalce klasične glasbe. So to v bistvu ne kakšne prepesnitve intimnega
glasbenega izražanja, muziciranja, ki se pred nami vrstijo v zaporedju navidezno enakih si slik enega ali tudi več violinistov v ekstazi, vse pa enotno v bolj zagašeni tja-vj barvnosti. So pa to v bistvu podobe, ki so drugačne druga od druge zaradi razgibanih zasnov, za radi drže glave ali rok. predvsem pa po psihološko zadetem izrazu obraza, ti namreč žarijo v notranjem ognju oproščanja umetniške sile pri igranju, seveda pod silnim duševnim naporom, ki ga terja vrhunsko izvajanje klasične
glasbe.
Razmere, fizično počutje, godbenika, ko se izvajalski zalet preneha. pa je Maura Izrael zelo dobro prikazala v počivajočem violinistu, ki se je ves izčrpan zleknil v naslanjač. Pri že poudarjeni sorodnosti slik tako v barvi kot v motiviki pa je važno, da kljub sli karkini izvežbani virtuoznosti pri umetniški obdelavi, ki drugače kaj rada vodi v maniro, se kaj takega v teh delih ne opaža.
M. B.
/V/n/ierti/Vr zn
DIJAŠKO MAIIIO
joče manifestacije. Ameriškim I-talijanom je bila posvečena antropološka razstava «Emigrazione», z dobrim katalogom in v domiselni razstavni izvedbi. Zgodovini etno-sociologije je bilo posvečeno spominsko srečanje o Marcelu Maus su, ki se ga je udeležil tudi Jean Rouch, etnolog in cineast, uteme-Tjitetj^dtltuma' venite«, Maussov u-■ čenec -imsoputnikiC. Levi Straussa.
Specifično “usmeritev celotnega 'fčšliviflS"jč’ označeval mednarodni kolokvij »Predstavitev odklonov v množičnih komunikacijah«. Na tem kolokviju je festival reflektiral lastna vprašanja o smislu, moči in objektivnosti filmskega medija pri znanstvenem preučevanju sodobne družbe. Neevropski etnologiji je bil posvečen seminar o Indijancih Navajo, kjer so bili predstavljeni filmi, izdelek samih Indijancev, kot primer «primitivnega», beri naivnega, etnografskega filma.
Kot vidimo, so spremljajoče prireditve same najbolje pokazale podlago, iz katere izvira danes (v I-taliji in zahodni Evropi) potreba po uporabi filmskega medija v strokovne, znanstvene in raziskovalne namene. Italija ne pozna zgodovinsko usmerjene etnologije, kot jo poznamo pri nas. Njihova veda je socialna antropologija in temu primemo so profilirana pomožna izrazna sredstva, kamor štejemo tudi film. Festival dei Popoli pa ni zgolj manifestacija čistega znanstvenega filma (izraz v podnaslovu festivala: film di documentazione sociale bi smiselno težko prevedli v slovenščino), ampak skuša zajeti tudi vse svobodne filmske interpretacije socialne, ali bolje, sociološke vsebine, od znanstveno u-temeljenih,'do bizarno šokantnih, domala komercialnih izpeljav. Ta komponenta daje festivalu veliko širino in možnost predstavitve še nepreverjenih filmskih modelov. Na ta način Festival dei Popoli simpatično odpira vprašanja o meji med znanstvenim in eksperimentalnim filmom. Če pa je te vprašljivosti preveč, se gledalcu vendarle postavlja vprašanje, kje se neha naključje (odvisnost od vsakoletne svetovne proizvodnje dokumentarnega filma) in kje se začne zavestno selekcioniranje, o-ziroma usmerjanje v bolj stabilen profil festivala.
Očitno je namen organizatorja dokaj radikalen. Na eni strani se Festival odpira dokaj visokemu »rineastičnemu« standardu, (če lahko tako imenujemo eksplozijo u-porabe filma) institucij in zasebnikov v zahodni Evropi in Ameriki. Največ prikazanih filmov je posnetih v zasebni režiji, opazna je ležerna uporaba filmske kamere, film je vsakdanji pripomoček raziskovalca in popotnika. To so filmi značilne «odprte filmske strukture, živi, aktualni, neposred ni, polemični, tehnično nedovršeni filmski delovni zapiski, nikakor ne urejene strokovne razprave.
Ta tip filma je popolno naspro tje našega urejenega, v sebi za ključenega dokumentarca, ki ga pogojuje redka priložnost za proizvodnjo, kot bi hoteli nekaj fiksirati za vse večne čase. Na drugi strani pa se Festival spogleduje z avtorsko in vsebinsko atraktivno stjo Znani filmski režiserji na rnreč V svojem prostem času ali mimogrede posnamejo domiselne dokumentarce, ki sicer nosijo nji hov podpis, ki pa vendarle sodijo v obrobje njihovega osrednjega o pusa Od takih avtorjev naj letos omenim nDr W Kleina. V Ohvti lovo. V. Sehlnendorffa, A. Kinge ja. Ti režiserji zagotavljaj) festi-
valu obisk poznavalcev in ljubiteljev filma. Kaj si selektorji predstavljajo pod že omenjenim izrazom «documentaziane sociale«, smo videli pri uvrstitvah prav nenavadnih dokumentarcev, kot so tisti o govoreči gorili, o lepotni opera ciji ženskih prsi, o mrličih, o u-porabi česna, itd. Mogoče so prav zaradi--podobnih fikmov vse- festivalske projekcije v. Firencah dobro obiskane.-,,..	„„ .
"Sdtfčda ni namen tega zapisa; da bi se poglobljeno ukvarjal z analizo festivala, ampak nas prvenstveno zanima usoda našega etnološke ga filma v tej družbi. Sirjenje na ovčji planini prikazuje enodnevno delo mlekarja na soški planini Za skalo. Že po svoji osnovni motiviki se ne pridružuje problematiki, ki danes pretresa sodobno družbo. Mogoče bi lahko rekli, da je naš film v Firencah obudil čase, ko se ta častiti festival še ni toliko posvečal sociološki problematiki, ampak je znal prisluhniti temam regionalne evropske etnologije. Kot smo videli iz zgornje skope ocene, pa se današnji Festival dei Popoli posveča v glavnem i-skanju nove vloge filmskega medija, kot ogledala sodobnih družbenih problemov in pri tem zavze ma stališče, da naj bo odziv tega medija po možnosti čimbolj aktiven.	N. K.
številne, utemeljene pripombe.
Čeprav so vprašanja, ki so jih načela, teoretične narave, so vendarle taka, da bi se z njimi, prej ali slej, morala soočiti vsaka sodobna ženska. Feministke sicer niso bile prve, ki bi se kaj takega vprašale, vendar pa so še prve vprašale javno in bučno ter si želele tudi . javnih odgovorov.
Bistveno vprašanje pa'je bilo, če je rešitev ženskega vprašanja res zapisana v MarxoVih knjigah. S prihodom socializma je res vse rešeno, je do takrat samo razredni boj edini, resnično revolucionarni boj?
Danes ta vprašanja ne dišijo ali zaudarjajo več po hereziji kot pred dobrimi desetimi leti, saj jih postavljajo celo ženske, ki živijo v socialističnem svetu.
Še več, je poudarila Adele Cambria in navedla madžarsko avtorico Hellerjevo, tudi v državah državnega socializma so prišli do zaključka, da socializem sam po sebi ne osvobodi žensk.
Te se morajo osvoboditi same, je v svoji knjigi «Teorija radikalnih potreb« zapisala Madžarka Hellerjeva, ki je kot limit teh potreb - pravic postavila »obstoječe moralne vrednote«. (Umor namreč ni nikakor opravičljiv, pa čeprav bi zadostil kakšni bistveni potrebi).
Do podobnih ugotovitev je prišla tudi Američanka Mitchell. Vsaj kar zadeva osvoboditev ženske. »Zato moremo sklepati,« pravi Cambria, «da je edina pot do osvoboditve feminizem, če ga tolmačimo kot kritično gledanje na marksizem - leninizem in ne dela njegovih ute-meljevalcev in tolmačev.«
Vprašljivo je seveda, če je feminizem v Italiji res pretežno to m v kolikšni meri so tiste, ki se imenujejo feministke, res tako dobro podkovane v marksistični teoriji.
Za mlajše, za sedanje dvajsetletnice bi težko rekli, da «za kosilo in večerjo požirajo Marxa», kakor je za svojo generacijo lahko trdila Adele Cambria. Tisti krog »zgodovinskih feministk« pa je že prišel v konflikt z zadnjo generacijo angažiranih in najbolj zagrizenih deklet, ki se za politične analize malo meni in dejansko prehaja v skrajnosti: to pomeni, da ne priznava specifičnosfioženskega vprašanja ali pa da vidi reševanje vseh1 vprašani v oboroženem boju
«Me smo se zdramile in naj prej nismo hotele več biti angeli
varuhi domačega ognjišča. Potem je prišlo leto 1968 in hote ali nehote smo postale angeli - varuhi ciklostila. Zavrnile smo tudi to, razvile samostojno teorijo (kar zadeva žensko vprašanje), toda ne pristajamo na to, da bi naše naravne naslednice postale angeli -varuhi teroristične brzostrelke«, je zelo nazorno dejala Adele Cambria; ko je opisovala potek zadnje rimske manifestacije pripadnic gi banja «Autonomia«.
Nauk, ki ga je moč izluščiti iz njenega izvajanja in ki je bil seveda v prvi vrsti namenjen dekletom, je zelo enostaven in obenem težak. Glasil bi se lahko takole: »Ne smete se zadovoljevati z lažnimi rešitvami, vsako stvar je treba poglobiti.«
O stvareh je treba torej razmišljati, pa čeprav nam samo razmišljanje ne prinese stvarnih rezultatov. Vsaka stvar ima svoj zakaj in teh «zakajev« je navadno več: tako bi lahko, po mnenju A. Cambrie, pristop k oboroženemu spopadu ocenili tudi iz ženskega zornega kota. Če na to tako gledamo, pač vidimo, da si tista dekleta, ki se zapišejo med razne brigadistične skupine, še vedno «niso odluščila s kože prepričanja, da je pravilna edina tista revolucionarna pot, ki nima spola«.
Stalna značilnost boja socialističnih sil je namreč, pravi Cambria, njegova «nespolnost». V času hude množične zatiranosti je bilo mogoče sprejemljivo načelo, da so «vsi ubogi enako ubogi, da so vsi tlačeni, enako tlačeni«. Danes ni več tako; obstaja več «različič» neenakopravnosti, vendar je povsod ženska konstantno najbolj neenakopravna.	j
Zato je razumljiva, oziroma nujna skupna borba vseh žensk, zato ni več sprejemljiva oznaka Lenina o feminizmu kot buržujskem fenomenu.
Če je torej marksizem - leninizem »zgrešil« ,v ženskem vprajša-
(Nadaljevanje na zadnji strani)
Adriano Fakin nagrajen v Vicenzi
Tržaški likovniki se vedno pogosteje uveljavljajo tudi izven svo-. jega območja, izven našega mesta. Pri tem ne jemljemo v poštev le že uveljavljenih slikarjev oziroma umetnikov, pač pa tudi tiste tržaške likovne ustvarjalce, ki se šele uveljavljajo oziroma, ki jim je slikarstvo le plemenit hobi. In tako je tržaški slikar A-driano Fakin doživel eno takih priznanj v Vicenzi, kjer je umetnostna galerija «Lo Scotpione» organizirala mednarodno razstavo «Oscar Internazionale Antonio Fo-gazzaro».
V soboto, 20. t.m., bo med nagrajenci tega tekmovanja v Vicenzi v Hotelu City tudi naš meščan, Adriano Fakin, 'ki	na tem
tekmovanju predstavit s svojim o-,ljem, ki prikazuje drobec.iz tržaškega starega mesta. Tekmovanja v Vicenzi se je udeležilo nad 300 italijanskih in tujih likovnilcov.

C. Vranich
in M. Marizza
Tržaški slikar Carmelo Vranich, ki je pred nedavnim razstavljal v tržaški galeriji «11 'Trite' bio», je v šredo, 17. t.m., odprl razstavo svojih del v Milami in sicer v galeriji Derbg club, kjer bo razstavljal do 6. januarja. Iz Trbiža pa poročajo, da bo v prihodnjih dneh odprl v hotelu Nevada razstavo slikar samouk Miram Marizza, ki ga poznamo iz Gradiške ob Soči. Kot že dalj časa, Marizza skuša v svojih delih analizirati predvsem človekovo težko življenje, ki je kljub tehničnemu napredku, še vedno aktualen argument in pmblem.

ZDRAVNIKOVO MNENJE
Prehladna bolezen angina postane lahko hudo resna
V	V
Štiri vrste angine - Kako se pojavlja - Sirjenje obolenja
Angina je akutno vnetje tonzil in njihove okolice. Je značilna »prehladna bolezen« mrzlih in vlažnih mesecey. Povzr Aitelji angine so najrazličnejše bolezenske klice, tako bakterije kot virusi, pogosto pa je angina le zunanji odraz nekega dragega bolezenskega dogajanja, ki prizadene ves organizem. Tako pogosto najdemo angino kot znak obolenj limfatičnega aparata, nadalje kot spremljevalko nekaterih infekcijskih bolezni (davica, škrlatinkr. ali p' celo kot znanil ko tumorja ali tuberkuloze nebnic. Včasih povzročajo angino tudi klice, i jih sicer najdemo na ustni sluznici zdravih ljudi, ob padcu odpornosti pa lahko vderej v notranjost in postanejo tudi nevarne.
Najnevarnejši povzročitelj pa je hemolitični streptokok. zaradi svoje povezave z nevarnimi kasnimi komplikacijami angin.
Pogosto se ne posveča dovolj pozornosti tej sicer vsakdanji, ven dar nikakor ne nenevarni bolezni. Pogosto j zato zdravljenj' nepo polno ali pa celo povsem nepra vilno.
Zlasti pogo;' o obolevajo otroci in mladi ljudje. Angina tudi ne pu šča nobene odpornosti, nasprotno, piav rada se ponavlja
Bolezen se začne naglo z visoko vročino, s splošnim slabim počutjem. z utrujenostjo, z glavobo lom, bolečinami po vsem telesu z izgubo apetita, jezik je močno belo obložen, iz ust zaudarja po gnoju. Za angino so značilne pred-
vsem bolečine pri požiranju, ki se pojavijo lahko takoj ali pa šele naslednji dan.
Na podlagi lokalnega izgleda nebnic ločimo več oblik angine:
1.	kataralna angina — kjer so nebnice povečane, sočne, pordele, na dotik boleče, prav tako rade otečejo tudi okolišne bezgavke.
2.	folikularna angina — na zelo povečanih nebnicah opazimo rumenkaste gnojne pike.
3.	lakunarna angina nebnice so povečane z lakunami, iz ka-
, terih strle gnojni čepi, ki se dajo z žličko lepo odbrisati.
4.	abscedentna angina — kjer je vsa nebnica zagnojena in tak ognojek se kaj rad izlije v u-stnp votlino, Redko poteka o-bolehje že, v začetku tako. O bičajno je to posledica ene od prej naštetih oblik, ki pa niso bile pravilno zdravljene.
Pri dojenčkih in malih otrocih poteka včasih angina pod sliko, prebavnega obolenja z drisko, bru banjem in bolečinami v trebuhu, tako da spremembe v grlu lahko pelo prezremo.
^ Komplikacije lahko zar boljše preglednosti delimo v zgodnje in kasne. Med zgodnjimi najdemo vnetje srednjega ušesa, ker oh ■ staja med ušesom in ustno votli no posebna povezava, po kateri se lahko klice neposredno zanesejo y ul10- Neprijeten je razvoj V peritonzilarni absces, kjer se gnoj no vnetje razširi v okolico neb nic. Taki ognojki se lahko predro
v ustno votlino ali pa jih bolnik med spanjem celo vdahne v pljuča, zaradi česar r preti nasta nek ognojkov v dihalnil. ali celo zadušitev. Najhujša zgodnja kom plikacija pa je sepsa kadai vde rejo bakterije iz ognojenih nebnic v kri in se s krvjo raznesejo po vsem telesu Močna mrzlica, ki se nenadoma pojavi med bolezni jo, je lahko znanilec te nevarne komplikacije.- Redka, zato pa toliko bolj usodna komplikacija, če jo spregledamo, je vnetje slepiča.
Še nevarnejše pa so kasne posledice angin, kamor sodij težka vnetja ledvic, akutni sklepni rev matizem ter. težka vnetja srčne mišice in srčnih zaklopk, kar vse lahko puščg za seboj težko invalidnost.	•
Tudi navadno angino moramo vzeti zato za resno obolenje, .zato naj bolnik leži veš čas obole nja, vsekakor pa še nekaj dni po-padcu vročine. Izmed zdravil so sredstva izbora še vedno jienicilin in njpmu sorodni antibiotiki, dru- ‘ ge antibiotike uporabljamo le v primerih preobčutljivosti (atergi je) na ta antibiotik, oziroma če je iz brisa žrela izolirana klica, ki ni občutljiva na to zdravilo. Zdravljenje naj traja It) dni. ne glede na to, če se klinični znaki bolezni že po nekaj dneh pomirijo. Zaradi slabega okusa in zaudar ' janja iz ust pripor.<eamo izpira nje s kamilicami ali z žajbljevim čajem.
dr. R. R.
ITALIJANSKA TV
Prvi kanal
12.00	šolska oddaja:
Egiptovska civilizacija
13.00	Hišna agenda 13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu 14.10 Jezik za vsakogar:
Ruščina 14.10 TILT:
Diskoteka — predstave 15.55 Portret zastrte ženske,
TV priredba — 4. nadalj.
17.00	Dnevnik 1 — Flash 17.05 3. 2. 1. . .Kontakt!
RDEČELASA ANNA, risan film
Game — TV film — Risanka 18.15 Kinoteka:
Znanost v kinu
18.45? Dpevnik 1 — Kronike Sever kliče Jug — Jug kliče Sever
19.20 Dogodivščine Davida Bal-foura
19.45 Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK 20.40 Ping pong
Aktualni dogodki in problemi
21.30	POKOL V FORT APACHU, film — Režija: John Ford. Igrajo: John Wayne, Henry Fonda, Shirley Temple
Ob koncu DNEVNIK, Danes lariamentu in Vremenska
v, p; ' "sliki
Drugi kanal
>12.30 Obvarujmo si zdravje
1.3.00' DNEVNIK 2 — OB 13: URI
13.30	Film pri petnajstih letih
14.00	Popoldan, dnevna rubrika
14.10 Edvard VII. — princ waleški
15.30	Dnevnik1 2 — Replay
16.30	Skupina petih — TV film
17.00	Dnevnik 2 — Flash
17.05 Popoldan — II. del
18.00	Glasba Je vse
18.30	Iz parlamenta Dnevnik 2 — ŠPORT
18.50 Planet Toto
v 25 nadaljevanjih Serija oddaj, ki jih italijanska druga televizijska mreža posveča slovitemu italijanskemu komiku Totoju, se nadaljuje z izvlečki oziroma s posaeznimi deli dveh filmov, ki sta veliko predstavljala v Totojevi filmski karieri. Oba filma je režiral Carlo Lodo-vico Bragaglia. Najprej pride na vrsto film z naslovom Firago qua, Firago la. Že sam naslov nam pove, da je film navdihnila slovita Rossinijeva opera Seviljski brivec.
Vremenske napovedi
19.45 DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO
20.40 PORTOBELLO, petkov sejem
21.55	človek «UAeje 20, poletja
22.55	Sereno. vstriabile — kviz
DNEVNIK 2
K«; k> --
Tretji kanal
19.00 DNEVNIK 3
19.30	Na pomoč, superbabica! .9.35 Corpo 12. Alfonsina 20.05 Večerna glasba
Peti dan, pogovor z gledalci 20.45 lz gledališča Goldoni v Benetkah :
ORFEJ, A. Sartorija
23.30	DNEVNIK 3
JUGOSLOVANSKA TV
Ljubljana
8.45, 10.00 in 14.55 TV V ŠOLI: Obiščimo vojašnico, Ruščina, Ob 20. obletnici šolske TV, Angleščina, Zgodovina, Izobraževalna reportaža
16.55	Poročila
17.00	Pravljica iz lutkarjevega vozička: Kako je revež prodal zajca bogatinu
17.25	PAN TAU. otroška serija
17.55	Čez tri gore:
Srečanje oktetov
18.30	OBZORNIK
18.40	Razvoj parne lokomotive 19.24 TV nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV DNEVNIK
20.00	Pred praznikom, zabavnoglasbena oddaja
21.00	T. Hardy:
ŽUPAN V CASTERBRID-GEU - nadalj.
TV film
Thomas Hardy je bi! eden velikih romanopiscev viktorijanske dobe. Bil je dober poznavalec delavskega in kmečkega sveta in od tod 14 njegovih romanov, v katerih se prikazuje življenje v pokrajini Dorset. V teh ro manih je Hardy čudovito pri kazal otožna prostranstva te pokrajine in tudi prebival stvo teh predelov z mračni mi strastmi, ki se kažejo y ' dramah njihovega življenja. Upodabljal je svoje junake, ki pa so le deloma kmetje. Njegove zgodbe so preproste in pretresljive in izžarevajo intimno žalost, ki je včasih že hladen obup.
22.00	V znamenju
22.05	Boks: Beneš - Torres, sledi Nočni kino:
Iluzija in gangstersko dekle, film
Koper
17.35 Poslednji rop v Parizu, ponovitev filma
19.00	Aktualna tema
19.30	Otroški kotiček Risanke iz serije:
Gozdne pravljive
20.00	Risanke — Dve minuti
20.15	Stičišče
20.30	LADJA NORCEV - film Igrajo: Vivien Leigh, Simone Signoret, Lee Marvin
22.50	DNEVNIK - danes
23.05	Ekonomske informacije
23.20	NEVARNA UGRABITEV,
TV film iz serije Shaft
Zagreb
17.45	Otroška oddaja
18.15	Namesto top liste
18.45	Zabavnoglasbena oddaja
19.30	TV DNEVNIK
20.00	Pred praznikom,
loc. zabavnoglasbena oddaja 2L00, Edvvard in gospa Simpson,
' “ - serijski 'film 22 05 Športna reportaža
ŠVICA
18.00	Program za mladino
18.50	Star blazers,. risanke
19.20	Consonanze — TV spot
20.40	Reporter,
Informacijski tednik
21.40	Moskovski cirkus na ledu
22.30	Družinski problemi, TV film
TRST A
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00,
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 Jutranji almanah: Stanje lovenskih šol; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert; Za ljubitelje operne glasbe; 11:30 Beležka, sledijo: Folklorni odmevi; 12.00 Na goriškem valu;
12.30	Melodije od vsepovsod; 13.20 Zborovska glasba; 13.40 Tnštru mentalni solisti; 14.10 Otroški ko tiček; 14.30 Roman v nadaljeva njih: Don Camillo in Peppone; 15 00 Doba kantavtorjev; 16.00 Ra dio Klopotača, variete radijskega odra; 17.10 Mi in gJasba; 17.10 Mi in glasba. 18.00 Kulturni dogodki;
18.30	Priljubljeni motivi; 18.40 Slovenski priimki v Furlaniji in na Goriškem.
KOPER
(Slovenski program)
6.30,	7.25, 13.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6.37 Kinospored; 7.15 Najava sporeda; 13.00 Pregled dogodkov; 13.05 Jugoslovanska pop scena; 13.40 Svirac svira, kolo igra: 14.00 S polnimi jadri; 14 37 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Kulturni relief; 16.10 Vaš telefon, naš mikrofon na tel. klic 25-888; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba.
KOPER
(Italijanski program)
7.30,	8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
13.30,	14.30, 15.30. 16.30. 17 30,
18.30,	19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.20 Horoskop;
8.32	Solisti klasičnih inštrumentov;
9.00	štirje koraki; 9.15 Popevke festivala »Istrske melodije«; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10J Z nvmi je...; 10.15 Folk glasba: 10 32 Mozaik; 11.00 Kirn, svet mladih;
11.32	Horoskop; 11.35 Lahka gla sba; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 12.50 Z nami je. .: 14.00 Mala diskoteka; 14.33 Izbrani za vas; 15.00 Samouprav Ijavec; 15 10 Italijanski, zbori; 15.45 Poje skupina Collage; 16.00 Kultu ra in družba; 16.15 La Vera Ro magna: 16.32 (trasi); 16.56 Izletnik:
17.00	Glasba, šport, : adovedposti; 17 32 Oddaja o nogometu; 18.12 Poje ansambel Bad News Trave) Fast; 18.32 Petkov koncert.
- RADIO 1
7.00, 8.00. 10.00. 12.00, 13.00, 14.00, lo.OO, 17 00. 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 6.30 Ob zo . i diskretno: 7.25 Kakšn! glasba!; 8.40 Včeraj v parlamentu; 8.50 Glasbeni trenutek; 9.00 Radio ancb‘io; 11.00 Sexy West: Mae
West. glasbeni kabaret; 12.03 Vi in jaz; 13.25 Kočija; 13.30 Ulica Asiago Tenda. oddaja z občin' stvom; 14.03 Rdeči nageljni; 14.31 Moji dragi. . .; 15.03 Rally; 15.3( Popoldanski radijski spored 16 31 King Kongove misli; 17.03 Patch work, za mlade poslušalce: - Big Pop, — Glasbena kombinacija.
18.30	Carlo Gozzi in njegova dru žina; 19.30 Glasbeni trenutek; 19.35 Glasba je vse; 20.0!) Devica Viole ta, povest; 20.20 Italijanski kan tavtorji; 21.03 Jesenska ljudska simfonična sezona 1980 ; 22.35 Ve čern; zbori; 23.00 Danes v parla raentu — Telefonski poziv.
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30. 12.30, 13 30, 15.30, 16.30, F.30. 18.30
19.30	Poročila; 6.00	8.45 Dnevt:
8.55 Tedepski argument; 9 05 Zgod ba ptice črnoglavke, peto in zad nje nadaljevanje; 9.22 Radio 2 -3131; 11.32 Tisoč popevk; 12.H1 Deželni programi; 12.45 Hit pada de; 13.41 Sound-Track, glasba in kino; 15.00 Radio 2 — 3131 — n del; 16.32 Disko klub; 17.32 Ra dijake predstave; 18.32 Marija Te reza Avstrijska, 12. epizoda: 19 05 Srečanje z nekdanjimi protagoni sti; 19.57 Glasbeni prostor: 22JX Nočni čas; 22.20 Parlamentarna panorama.
LJUBLJANA
7.00.	8.00, 9.00,	10 00,	11.00
12.00, 13.00, 14.00. 1900 Poročila. 5.20 Rekreacija; 5 30 Jutranja kro nika; 6.50 Dobro jutro, otroci!;
7.30	Iz naših sporedov; 8.08 Z gla
sbo v dober dan; 8.30 Glasbena pravljica; 8.41 Naši umetniki mla dim . oslušalcem; 9.05 Z radionr na poti; 9 40 Turistični napotki. 10 05 Rezervirano za. . .; 11."7 Zna no in priljubljeno; 12 10 Iz glasbe ne tradicije jugoslovanskih naro dov in narodnosti; 12 30 Kmetijski nasveti; 12.30 Pihalne godbe; 13.(H: Danes do 13 ure; 13.30 Priporoča jo vam. .: 13.50 Človek in zdrav je; 14.05 Orkestri divertimento' 14.25 Glasba po željah; 15.00 Do godki in odmevi; 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Zabavna glasba; 15.50 Radio danes, radio jutri!; 16 00 Vrtiljak; 17 00 Studio ob 17 uri; 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi; 18.30 S knjiž nega trga; 18.55 Minute za EP: 19.35 Lahko noč otroci!; 19.45 Mi nute z ansamblom Vila Muženiča: 20.00 Uganite, pa vam zaigra mo. . .; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih; 22 25 Iz naših spore dov; 22 30 Besede in zvoki iz logov domačih; 23.05 Lirični utrinki: 23 10 Petkov glasbeni mozaik: 00.05	4 30 Nočni nrogram.
SMUČANJE
ZENSKI SLALOM ZA SP
Včeraj v avstrijskem Altenmarktu najhitrejša Francozinja Pelenova
Lep ekipni uspeh so zabeležile tudi Italijanke, medtem ko mladi Blažičeva in Leskovškova smučata vedno bolj zanesljivo
ALTENMARKT — Francozinja Por rine Pelen ja zmagovalka včerajšnjega slaloma v avstrijskem Alten-marktu. Slalom je veljal za svetovni pokal v smučanju, z včerajšnjo zmago pa se je 20-letna Francozinja povzpela na odlično tretje mesto v skupni razvrstitvi.
Naj takoj na začetku omenimo, da Proga ni bila najbolj težavna, čeprav zelo dobro pripravljena, zaradi česar so prišle na svoj račun tudi tekmovalke z višjimi startnimi številkami. V prvem teku je povedla odlična predstavnica iz ZRN Khrista Kinsho-fer, ki je smučala kot v svojih naj-
' ; V................
pod 18 letom, je Jugoslavija izpadla v četrtfinalu, tako da sta se v nadaljnje tekmovanje uvrstili Španija in Kanada. Španci so namreč premagali Jugoslovane z 2:0, Kanadčani pa Čehoslovake z 2:1. Za Jugoslavijo sta nastopila Živonovič in Horvat.
NOGOMET
MED «CANALE 5» IN RAI-TV
Razprtije okrog prenosov «mundialita»
Afera okrog prenosa tekem z malega svetovnega nogometnega prvenstva v Urugvaju se nadaljuje. Kot je
znano je pravico do prenosa srečanj «mundialita» kupilo italijansko podjetje «Canale 5», katerega lastnik j"1 Silvio Berlusconi. Ta pa je s tem prišel v spor z RAI-TV, kajti ta ustanova se nikakor noče sprijazniti z dejstvom, da bo za prenos po vsem italijanskem ozemlju (s pomočjo raznih regionalnih TV postaj) poskrbelo neko zasebno podjetje. Stvar se je še bolj zapletla, ko je po obisku delegacije evrovi-zije v Urugvaju od tam prišla na Berlusconijev naslov zahteva u-rugvajske nogometne zveze, naj «Ca-nale 5* umakne svoj podpis s pogodbo (denar bi mu vrnili) z obrazložitvijo, da bi z novo varianto poskrbeli za »razširitev prenosov s prvenstva*.
ODBOJKA
TEDENSKI PREGLED
v
Sest zmag v devetih tekmah
Za naše šesterke je bilo minulo kolo dokaj uspešno
■ V zadnjem mesecu so se različna odbojkarska prevenstva razživela, tako da je v dvoranah podobnih prizorov ob mreži na pretek
Tudi pretekli konec tedna je bil za naše šesterke v višjih ligah dokaj uspešen. V devetih tekmah beležimo kar šest zmag in samo tri poraze.
MOŠKA B LIGA
Odbojkarji Bora .JIK Banke ,so zaigrali tako kot znajo šele v šestem letošnjem nastopu. V srečanju z Mantovo so odigrali eno boljših tekem v zadnjih dveh prvenstvih pred domačimi gledalci. Zmaga ima zaenkrat večjo moralno vrednost kot praktično, saj so Tržačani še naprej na spodnjem delu lestvice. Vsekakor pa so močni (če seveda izvzamemo prvi dve ekipi) precej izenačene. Brez točk je še naprej samo tržaški Solaris, ki je izgubil z Montecchiom,
IZIDI 6. KOLA
Calzaturilicio 3 A - Volley Videm 3:1, Bor JIK Banka - Pallavolo Mantova 3:1, S. Giorgio Mestre -Redentore 3:0, Olimpia Karmak -Pallavolo Isola Scala 3:1, Apies
........................................................................................................................................................................................»tu.....
KOŠARKA
V POKALU PRVAKOV
ODBOJKA
V PRVENSTVU MLADINK
NEPRIČAKOVANA ZMAGA BOSNE Breg od zmage do zmage
Sarajevčani zasluženo odpravili sovjetsko moštvo CSKA, ki je tudi tokrat razočaralo - V Bosninih vrstah presenetljivo dobro igral Mutapčič
Bosna — CSKA Moskva 93:87 (42:36)
BOSNA SARAJEVO: Vučevič 4, Benaček 12 (6:10), Izič 10 (4:6), Radovanovič, 22, (4:5), Bilalovič 5 (3:6), Varajič 16 (4:5), Mutapčič 12 (6:8), Hadžič 12 (2:3). Mitrovič. Djogič.
CSKA MOSKVA: Jeremin 10 (4:4), Gusev 5 (1:2), Miloserdov 2 (2:2), Kuzmin 14 (2:2), Lopatov 15 (3:4)
Zmagovalka včerajšnjega slaloma
boljših časih, medtem ko je bila Pelenova šele šesta. Pravi podvig so napravile tudi Italijanke, ki_ so imele med prvo deseterico kar štiri svo je predstavnice, tako da so lahtco računale tudi na najvišjo uvrstitev.
Malce je na prvi progi razočarala Fabienne Serrat, ki je zasedla šele deseto mesto.
V drugem spustu pa sta obe Francozinji dobesedno presegli vsa pričakovanja. Perrine Pelen se je odločno spustila po progi in prehitela tekmovalke, ki so bile pred njo, najboljši čas drugega teka pa je zabe-ležiia Serrat, ki je v končni razvrstitvi zasedla odlično peto mesto. Pa tudi Italijanke so izpolnile pričakovanja in dokazale, da so prava velesila v slalomu, medtem . ka., sft ,to?njih srkanj,,, zasluženo premaga-Švicarke z Nadigovo na čelu popol- la moskovsko’ ekipo CSKA, ki je
Kojeljanko 5 (3:4), Miljsekin, Miškin 14. J. Kovalenko 14 (2:2), Pan-krašin 8.
SODNIKA: Topozoglu (Turčija) in Ivanov (Bolgarija).
PM: Bosna 29:42; CSKA 17:20.
PON: Lopatov (29), Miškin (32), Hadžič (39).
SARAJEVO — V drugem kolu finalnega dela evropskega tekmovanja za pokal prvakov je Bosna, ki je včeraj odigrala eno boljših le-
nja ameriškega trenerja. Vodstvo je ta »dvoboj* skušalo rešiti s tem, da je McGregorju dalo nekaj dni «dopesta», tako da je prejšnjo nedeljo v Brescii ekipo vodil Renato Bensa. Kritični položaj pa je pred dnevi še bolj zaostril predstavnik podjetja Tai Ginseng v Italiji Man-
noma odpovedale, še 'beseda.p jugoslovanskih smučarkah:	Blažičeva,
Leskovškova in druge smučajo iz tekme v tekmo bolje, tako da so si z odličnimi uvrstitvami na začetku sezone znatno popravile svoje FIS točke in bodo imele januarja ugod nejše startne številke, šestnajstletna Blažičeva iz Kranjske gore se je včeraj na primer uvrstila med prvo dvajseterico, prav tako tudi petnajstletna Leskovškova, kar pomeni, da bo jugoslovanska ženska vrsta odigrala vidno vlogo n« olimpijskih i-grah v Sarajevu.
Vrstni -ed včerajšnjega slaloma: 1.	Pelen (Fr.)	1’28”13
2	Kinshofen (ZRN)	1'28"35
3.	Zini (It.)	1’28"43
4	Mačehi (It.)	1 28 57
5.	Serrat (Fr.)	1'28”58
6.	Quario (It.)	1‘28"99
Skupna lestvica za svetovni pokal izgleda po včerajšnjem slalomu tako:
1. Nadig 136 točk, 2. Serrat 94, 3. Pelen 89, 4. Epple 71, 5. Hess 65, 6. Kinshofer 56, 7. Zini 43, 8. Solk-ner 41, 9. Cooper 39, 10. Quario 37.
TENIS
po spodrsljaju doma^prpt.i ,Sinudyne-■ju tako zabeležila se ta poraz in si je praktično zapravila možnost, da se uvrsti za veliki finale.
Sarajevčani so bili skoraj vedno v vodstvu in predvsem sta se izkazala Radovanovič in presenetljivi Mutapčič. Od Sovjetov so nekaj več pokazali Jeremin, Lopatov in Miškin, (nb)
Jugoslavija izločena
DET .RA V BEACH - V mednarodnem tekmovanju za teniške reprezentance, ki jih sestavljajo igralci
.....................................................................
PO ZADNJIH UKREPIH
Potres pri Tai Ginsengu
Očitno od veselja in navdušenja, ki sta se polastila vodstva in navijačev goriškega košarkarskega kluba Tai Ginseng po zmagi v Bologni proti italijanskemu prvaku Si-nud'meiu v 1. kolu prvenstva, ni ostalo več niti kančka. Po 16. odigranih kolih je namreč goriška e kipa obtičala na zadnjem mestu, z borima dvema zmagama, kar ji, če še ne matematično, po določeni logiki pa zagotavlja nazadovanje.
Sicer na to so se tako navijači kot vodstvo že pripravili. Preseneča pa dejstvo zadnjih odločitev v okviru goriškega kluba. Po zamenjavi Lainga z Hayesa je kazalo, da je prišlo tudi do premirja med trenerjem McGregorjem in temnopoltim Pondexterjem. Izkazalo pa se je obratno. Pondexter je namreč ponoyno kritiziral način vode-
ZVEZA SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI
sklicanje danes, 19. t.m., ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju v dvorani Albert Sirk v Križu
10. REDNI OBČNI ZBOR
z naslednjim dnevnim redom:
1.	Otvoritev občnega zbora
2.	Izvolitev predsedstva občnega zbora
3.	Poročila
4.	Pozdravi in diskusije o
Pozdravi
poročilih
Volitve
Razno
cini, ki je zahteval odstop vodstva goriške ekipe.
K temu pa se je kot strela z jasnega razširila predvčerajšnjim vest, da. sta Benito Gandolfi, ki je pred 23 dnevi prevzel komisarsko vodstvo odbora, ter Giancarlo Di Braz-za, tehnični vodja ekipe, dala o-stavko z ugotovitvijo, da je v samem vodstvu prišlo do nesoglasij, kar zadeva vodenje ekipe in rešitev, ki jih je treba vzeti za odpravo kriznega položaja.
Kaj pa sedaj? Iz Milana prihajajo vesti, da bi Mancini že pred ča som želel na klopi goriške ekipe kot tehničnega vodjo Corrada Vescova, ki je na tem mestu bil v lanski sezoni. Medtem pa so McGregorju podaljšali «dopust» do ponedeljka, tako da ne bo prisoten na tekmi med Tai Ginsengom in ekipo IeB.
Očitno je tudi, da potres, ki je zajel goriško ekipo, kvarno vpliva na igralce, ki so izgubili vsako voljo dp-igine(. o;iaiiot
KI juh vsemu temu pa bi dodali nekaj' na« ten«'bi morali pri goriš-kem vodstvu dobro premisliti: kar seješ, to žanješ!	(pr)
Tudi Sokol \e bil uspešen - V prvenstvu deklic Slogu osvojilo derbi z Bregom
Breg — Inter	3:0
(15:13, 15:13, 15:8)
BREG: F. in D. Žerjal, Slavec, Martinelli, Stepančič,..Pece ruk, Kocjančič, Ota, Salvi.
Bregove mladinke so se oddolžile za poraz iz prvega dela prvenstva proti Interju. Igra ni. bila zanimiva in tokrat so razočarale predvsem Brežanke, ki niso niti od daleč igrale kot znajo. Nasprotnice so samo servirale, naše igralke pa so zgrešile celo vrsto sprejemov. Zato so izgubljale v prvem setu s precejšnjo razliko, v drugem setu pa so vodile z 10:3 ko so jih nasprotnice dohitele pri 13. točki. Oba seta so osvojile domačinke s precejšnjo živčnostjo in z minimalno razliko. Zadnji set pa so dobile z lahkoto, saj niso igralke Interja sploh lovile servisov in tolčenih žog.
Breg — Volley	3:0
(15:4, 15:6, 15:0)
BREG: Franka in Daniela.j,Žerjal, Slavec, Martinelli, Stepančič, Kocjančič, Salvi, Ota, Pečenik.
SODNIKA: Benedetti in Manzin.
Brežanke so premagale tudi zelo
							
NOGOMET
V MLADINSKIH PRVENSTVIH
Odigrali bodo zaostale tekme
Samo v prvenstvu najmlajših bodo odigrali zadnje redno kolo
MINIBASKET
TURNIR Z&R
Prva kola po predvidevanju
V	prvih treh kolih so igrale našel peterke po predvidevanjih. V A skupini ima le Bor B dve zmagi, ostale j ekipe (Sokol, Polet in Bor A) pa čepijo na repu lestvice.
V	B skupini je Kraški zidar na sredini lestvice: zmagal je namreč proti Libertasu B, a zgubil je z In-terjem 1904; lestvice so torej take:
A SKUPINA (po treh kolih)
Don Bosca A 6; Bor B, Saba 4, Don Bosco B 2; Sokol, Polet in Bor A 0.
(Dve tekmi manj ima Polet, eno pa Sokol, Bor A in Saba).
B SKUPINA (po dveh kolih)
Inter 1904, Ricreatori 4; Kraški zidar Sežana, Ferroviario 2; Liber-tas A, Libertas B 0.
C SKUPINA (po dveh kolih)
CAMB 4; Visintini, Ginnastica Triestina, Inter Muggia 2; Stella Azzun-a, Servolana 0.
V	A skupini bo po društvenem der-
biju Bor A v soboto igral proti Sokolu:	nedvomno bo to izenačena
tekma, brez favorita.
Polet se bo srečal z Don Boscom B; »oranžni* lahko juriša jo na zmago, čeprav j- Don Bosco B favorit.
Bor B bo v tem kolu počival.
V	B skupini bo Kraški zidar (v osrednji tekmi tretjega kola) igral v Športni palači proti Ferrovianu. Tudi to bo ogorčena borba, ker ta-ko Ferroviario kot Sežanci morajo Zmagati, da bi se uvrstili v višjo skupino v naslednjem kolu.
SPORED
SOBOTA (20. 12. 1980)
Bor A — Sokol (14.30 na stadionu «1. maj»);
Polet — Don Bosco B (17.45 v Športni palači)
DLF — Kraški zidar (Sežana) (14.30 v Športni palači)
V torek, 24. 12. 1980 bo Sokol — Polet (17.30 v Nabrežini).
Maks
Tudi v sobotnem in nedeljskem kolu bo na sporedu v mladinskih prvenstvih na Tržaškem cela vrsta zaostalih srečanj, z izjemo prvenstva najmlajših, kjer se bo v nedeljo odigralo 13. in zadnje kolo prvega dela prvenstva.
KADETI
Zaostala srečanja 4. kola (20. 12. 80) Fortitudo - Roianese; Libertas -Breg (igrišče Ul. FlaVia 14.30); Supercaffe - Opicina; Costalunga -Portuale; Edile Adriatica - San Marco.
NARAŠČAJNIKI
(21. 12. 1980)
SKUPINA B - Zaostala srečanja 6. kola
CGS - Don Bosco; Inter Trieste -Primorec (igrišče Ul. Flavia 14.45).
NAJMLAJŠI
(21. 12. 1980)
SKUPINA A - 13. kolo Breg - Montebello (igrišče Dolina 10.30); Campanelle - Libertas; Fortitudo - San Vito; Ponziana - Blue Star; Portuale - For You; Zaule -Costalunga.
(21. 12. 1980)
SKUPINA B - 13. kolo CGS - Chiarbola; Inter Trieste ■ Supercaffe; Primorje - Zarja (igrišče Prosek 10.30); Roianese - San Andrea; Triestina - Giarizzole; E-speria S. Giovanni in Olimpia prosta.
ZAČETNIKI
(21. 12. 1980)
SKUPINA A - Zaostala srečanja
5. kola
Domio - Portuale; Fortitudo -Breg (igrišče Milje (9.30); Libertas - Ponziana A; Rosandra - Costalunga; S. Sergio - Soncini B; Muggesana prosta.
SKUPINA C - Zaostala srečanja 5. kola
Chiarbola B - Inter Trieste; CGS -Giarizzole; Esperia S. Giovanni -S Andrea A; Opicina - Ponziana B; Supercaffe - Gaja; Primorje prosto.
CICIBANI
(20. 12. 1980)
SKUPINA A - Zaostala srečanja Rosandra - Chiarbola A; Zaule A - Soncini B; Costalunga - Portuale B; Breg - Domio (igrišče Dolina 14.45); Fortitudo A - Muggesana.
SKUPINA C - Zaostala srečanja
Zaule B - S. Luigi For You; O-picina - S. Andrea.
MLAJŠI CICIBANI
(20. 12. 1980)
Zaostala srečanja II. kola For You - Giarizzole; Cave - CGS; Fortitudo - Campanelle; Chiarbola -S. Andrea; Breg - Domio (igrišče Dolina 14.00); Esperia S. Giovanni -Soncini).
W. H.
Humberto Coelho, enega pa Jordao. S tem uspehom Portugalska sedaj vodi na lestvici šeste skupine, na drugem mestu pa je škotska z dvema točkama zaostanka, čeprav je treba upoštevati, da je odigrala tekmo manj.
Portugalska vodi
LIZBONA — V kvalifikacijski tekmi za nastop na svetovnem prvenstvu v Španiji, je v sredo zvečer reprezentanca Portugalske premagala Izrael š 3:0. Dva gola je dal
Valencia osvojila superpokal
VALENCIA — Nogometaši španskega prvoligaša so zmagovalci letošnjega superpokala, v okviru katerega se srečata zmagovalec pokala evropskih prvakov in pokala pokalnih prvakov. Španci so premagali na domačih tleh enajsterico angleškega Nottinghama z 1:0.
šibki Volley. Pridobile so si zlata vredni točki za prvo mesto na lestvici. Moramo pripomniti, da bo tudi razlika v setih odločala o konč nem zmagovalcu.
Že sam rezultat pove, da niso i-mele domačinke večjih težav z i-gro. Praktično so vse storile same, saj niso nasprotnice sploh igrale. Tudi tokrat je bila razvidna premoč slovenske ekipe. Vse igralke pa so na splošno igrale dobro in tudi rezervne igralke niso razočarale.
MRS
Sloga — Breg	1:3
(12:15, 15:12, 1:15, 5:15)
SLOGA: Adam, Benčina, Grgič, Kovačič, Lučka in Anamarija Križ-mančič, Suzana Sosič in Valentina Vidali.
BREG: F. in D. Žerjal, K. in S. Slavec, Ota, Pečenik, Kocjančič, Stepančič in Marinetti.
Povedati moramo, da so pri Slogi igrale skoraj iste- igralke, kot pol ure prej v prvenstvu deklic, zato je bila ekipa bolj trudna. Poleg tega je prevladovala trema, kajti slogašice so se zavedale, da so nasprotnice boljše in igrajo iz tekme v tekmo bolje. Vsekakor pa so jim odvzele set. Požrtvovalne in borbene so bile prav vse igralke in so prikazale občinstvu lepo odbojko.
Sloga — Breg	3:0
(15:12, 16:14, 16:14)
SLOGA: Adam, Benčina, Grgič, Kovačič, Križmančič, Petaros in Vidali.
BREG; Alberti, Boneta, M. in K. Maver, Kocjančič, Slavec, Smotlak in Ota.
Derbi pri Banih je spet pripadel šesterki Sloge, ki je vsekakor favorit za končno zmago v tem prvenstvu. Odbojkarice so prikazale lepo igro, pohvaliti je treba prav vse, saj so se požrtvovalno borile do zadnje točke. Boljše so bile slogašice, tako na mreži, kot v o-brambi, Brežanke pa so se tokrat odlikovale v tem, da so zmedle nasprotnice. Vsekakor je ekipa Sloge bolj izkušena in je znala poprijeti tudi v ključnih trenutkih. Poleg tega je pri Slogi igrala odbojkarica, ki si je poškodovala nogo. Zato slogašice niso gledale preveč optimistično na končni izid tekme, kljub teriiu pa so zmagale.
L. K.
Fiume Veneto - Legnago 3:1, Mon-tecchio .- Solaris Trst 3:1,
LESTVICA
Olimpia Karmak Bergamo in Calturificio 3 A Verona 12, S. Giorgio Mestre 10, Pallavolo Mantova 8, Apies Fiume Veneto, Vol!ey Videm in Legnago 6, Bor JIK Banka in Isola Scala 4, Mantecchio in Redentore 2, Solaris 0,
ŽENSKA B LIGA
V	tretjem letošnjem nastopu sta izgubila oba naša zastopnika v tej konkurenci. Še najbližje zmagi je bil Sokol, ki je klonil tržaški OMA šele po petih setih igre. V sicer lepem srečanju sta bila za Nabre-žinke pogubna zadnja dva niza. Tržaški Bor Intereuropa je v Brescii zaigral veliko bolje kot v mestnem derbiju z OMA, toda presenečenja ni zmogel pripraviti.
Še enkrat moramo poudariti, da bo prvenstvo v tej skupini neverjetno izenačeno. Zaenkrat izpade le Pielle Immobiliare- iz Cenate Sot-to, ki je izgubil niz šele v tretjem kolu in povrhu s Frattejem, ki je edini brez točk.
IZIDI 3. KOLA
Pallavolo Barribi - Bor Intereuropa 3:1, Don Bosco - Spinea 1:3, OMA Zanardo - Sokol 3:2, II Pel-licano Fratte - Pielle Immobiliare 1:3, Spinea - Pallavolo Schio 3:1.
LESTVICA
Pielle Immobiliare Cenate Sotto 6, Mogliano Veneto, Barribi Brescia, Spinea in OMA Zanardo 4, Sokol, Bor Intereuropa, Don Bosco in Pallavolo Schio 2, II Pellicano Fratte 0.
ŽENSKA C-2 LIGA
V	tej ligi je bilo osrednje srečanje pri Banih med Slogo in Bregom. Presenetile so gostje, ki so stavile zmago povsem zasluženo. Vsekakor pa je bil derbi zanimiv. Po prvem spodrsljaju je Kontovel zaigral kot zna in se tako pošteno oddolžil za uvodni spodrsljaj.
Po dveh kolih so še tri šesterke neporažene med katerimi je tudi Breg.
IZIDI 2. KOLA
Intrepida - CUS Trst 1:3. Kontovel - Celinia 3:0, Fontanafredda -1:3, Vivil - Virtus Volley 3:0, Sloga - Breg 1:3, Libertas Gorica -Rivignano 3:0.
LESTVICA
CUS Trst, Julia in Breg 4, Sloga, Vivil, Kontovel, Virtus Volley, Celinia in Libertas Gorica 2, Fontanafredda in Intrepida 0.
ŽENSKA D LIGA
ijjfojL' &p|u, sta , biii uspešni obe naši.,, šgsterkj. . ,Zmagj,,ata še toliko bolj dragoceni,ker,bili izbojevani v gosteh. To pa je morda tudi najboljši pokazatelj, da slovenska zastopnika ne bosta igrala podrejene vloge. Borovke pa so povrhu še neporažene skupaj z Julio. Volley clubom in AUSA PAV.
IZIDI 2. KOLA
01ympic - AUSA PAV 1:3, Solaris VolJey 1:3. Lucinico - Bor 1:3, Julia - Inter 3:1. Pieris 1:3. LESTVICA
Volley club, AUSA PAV, Julia in Bor 4, Sloga in Lucinico 2, Inter 1904, Solaris, 01iympic in Pieris 0.
MOŠKA D LIGA
Kot izgleda bo neposredni obračun za končno zmago v tej ligi med tržaškima šesterkama Volley clubom, Rozzolom in Juventino iz Štandre-ža. Letos nekoliko okrepljena slovenska ekipa je odlično startala. pa ne glede na to, da se je srečala z nekoliko slabšima nasprotnikoma. Žal pa lestvica ni popolna, ker nismo uspeli izvedeti izida tekme med Lucinicom in Libertasom iz Krmina.
IZIDI 2. KOLA
Solaris - Juventina 1:3. H Modulo - Volley club 1:3, Rozzol - CUS Trst 3:0, Pro Cervignano - La Talpa 1:3. LESTVICA
Rozzol, Volley club in Juventina 4, La Talpa, Lucinico in II Modulo
2. CUS Trst, Libertas Krmin, Solaris in Pro Cervignano 0.
G. F.
Dve zmagi Sokola
V	zadnjih' dveh tekmah prvenstva mladink so dekleta Sokola slavil^ dve zmagi. Prejšnji teden so doma premagale ekipo Scarpotece iz Gradišča z rezultatom 3:1. 'Zmaga Sokola ni bila nikoli v dvomu, skj so gostje osvojile set, ko je Sokol že vodil z 2:0. Igra naše šesterke postaja vedno bolj zanesljiva in vse bolj redke so osnovne napake, ki so bile v prvem delu prvenstva tako pogoste.
V	sredo pa so igrale Nabrežinke v Fiume Venetu, kjer so premagale tamkajšnjo ekipo Itas s čistim 3:0. Tokrat so se v ekipi, ki je, nastopila precej okrnjena, izkazale zlasti mlajše igralke; ki jih trenira Lučano Milič. Na splošno lahko' o-pažamo pri teh igralkah, da iz tekme v tekmo igrajo bolj zanesljivo, kar je znak dobrega delavki ga dekleta in trener opravljajo n,a treningih.
Rezultati:
Sokol Scarpoteca	3:1
Itas Fiume Veneto - Sokol' 0:3 (-10, -6, -5)
SOKOL: Paneos, Mervič, Cheme-!i. Legiša, Purič, Milič, Caharija, Drašček in Pertot.
SA
V PRVENSTVU MOŠKE C 2 LIGE
Poraz 01ympie v Pordenonu
VDF Pordenon - Olympia 3:0 (15:11, 15:10 15:13)
OLYMPIA: Kuštrin, Jarc, M. in Š. Cotič,. Valentinčič. A. in S. Ter-pin, Košič, 'Špacapan in Markorič.
V soboto je 01ympia gostova’a pri pordenonskih gasilcih. Tekma je bila zanimiva in napeta. 01ympii, pa se pozna pomanjkanje trenerja in sploh tehničnega vaditelja. V vsakem setu je namreč dobro štar-tala in večkrat spravila v težave nasprotnika, nakar pa je prišla na dan negotovost igralcev.
O R
BOKS
Zaskrbljujoč« zdravstven« stanje Muhammada Alija
LONDON — Kaže, da z večkratnim svetpynim boksarskim prvakom v težki kategoriji Muhammadom A-lijem ni Vse v redu. Že dolgo se je govorilo, da je njegova fizična zmogljivost močno načeta, sedaj pa je na dlani, da je res tako, saj i-ma boksarski zvezdnik tudi težave z govorom oziroma izgovarjavo. Ali je to posledica dolge kariere in u-darcev, ki jih je v le-tej prejel?
Muhammad Ali skuša z vsemi sredstvi dokazati, da je še vedno čil in zdrav in da če je kdaj težko govoril — to je bila posledica čezmernega uživania alkohola. Dejstvo pa je, da angleška televizija ni predvajala intervjuja z boksarskim šampionom, saj je bil njegov govor drKesedno nerazumljiv. Pa tudi osteh novinarji, ki so v zadnjem času sleddi Aliju pravijo, da ga je dol po športno udejstvovanje povsem izmučilo in da se boii.jo za niegnvo zdravte. Sam Muhamrn-d Ali pa je s sebi svoistvenim optimizmom izjavil, da bo še stopil na rinv in vsem dokazal, da je naj-boliši. Kaj naj si človek ob vsem tem misli?
Ob prerani izgubi bivšega odbornika in igralca
RIHARDA RENČLJA izreka ŠD Zarja svojcem iskreno sožalje.
viiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniinniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiuiuiiiiiiiiHiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiliiuiiiiiNiiiiiiuiiiiiMiuiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiiMiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiitiiiiiimniiimjiiiiiH*
Farsa na šahovski olimpiadi na Malti
Na sliki je prizor s prijateljske tekme med Igralci Milana in Interja lanskemu moštvu so slavili Nemci z 2:1, ki s prikazali boljšo igro.
Krncem v južni Italiji.
ter Bayerna. Proti izbranemu mi-Izkupiček tekme so namenili potre-
Šahovska olimpiada na Malti je potekla v znamenju dramatičnega dvoboja Sovjetske zveze in Madžarske za zlato kolajno, v katerem je šahovska »zbornaja komanda* konč no slavila na prav grotesken način, medtem ko je reprezentanca Jugoslavije v postavi Ljubojevič, Ivkov, Parma, Kurajiea, Marjanovič in Nikdlič zasluženo osvojila bronasto kolajno. Ljubljanski ša hovski velemojster Bruno Parma je ostal v osmih partijah neporažen, vseh šest partij z najboljšimi re prezentancami na svetu pa je igral s črnimi figurami, pa .je opravil velikansko delo. Bruno Parma je zaigral na šahovski olimpiadi že osmič, odigral okoli 120 partij v tej konkurenci in doživel te dva poraza — leta 1964 v Tel Avivu s Smej-kalom in dve leti pozneje v Hava ni s Spasskim. Slovenski velemoj ster je sicer vstopil v olimpijsko reprezentanco skozi «zadnja Vrata*, ko je odpovedal udeležbo Gligorič, toda svojo kolekcijo je povečal še z bronasto olimpijsko kolajno iz La Vallette 1980.
Olimpijski šahovski turnir na Malti je dokončno dokazal neko staro pravilo, ki ne velja le za šah, tem več za šport v celoti: dvajseto sto letje je v šahu in športu stoletje protislovij, vloga birokracije v ša hu in športu pa je prevelika, sko rajda praviloma v škodo sodobnega razvoja. Mednarodna šahovska zveza (FIDE) je sicer uveljavila načelo, da so v predsedniški vlogi šahovski velemojstri, toda dr. Max
Euwe in Friderik Olafsson nista razrešila temeljnega problema Ki je nastal že v časih, ko je svetov no šahovsko organizacijo vodil Fol-ke Rogard. Prav zastrašujoče je. kako je Sovjetska zveza na kongresih FIDE uveljavljala svoje inte rese. medtem ko so se najboljši vele/nojstri ostalega sveta, kakršni so bili po letu 1945 Samuel Reshev sky, Miguel Najdorf, Svetozar Gligorič. Robert Fischer. Viktor Korč noj in Robert Hiibner, če našte jem le nekatere, praviloma celo brez podpore svojih šahovskih zve/, borili proti «kolektivnim igram>' sovjetskega šahovskega stroja.
KDO ZAGOVARJA ŠVICARSKI SISTEM ?
Malta 1980 .je šahovska farsa v pravem pomenu besede, prava ša sovska groteska, po kateri so osme šeni zagovorniki švicarskega siste ma na tako pomembnih tekmova njih, kakršna je olimpiada. šahov ski strokovnjaki so že dolgo opo zarjali na neregularnost ekipnih tekmovanj po švicarskem sistemu, ki je prikladen te za vikend-turnirje po skrajšanem sistemu, nikakor pa ne za prvenstvene turnirje kakršne gakoli nivoja. Tisto, kar se je zgodilo na Malti, bi si težko zamislil celo takšen sloviti fi'mski režiser grozljivk, kot je bil Alfred Hitch cock. O zlati kolajni v zadnjem kolu sploh niso odločali Karpov. Por-tiscli, Polugajevski, Ribli, Talj, Sax. Geller, Csom. Balašov. Fara-go, Kasparov in Pinter. olimpiiski šesterici Sovjetske zveze in Ma-
džarske, temveč šahovski statisti v dvoboju Grčija - Škotska, povsem anonimni igralci, kajti preprost račun pred zadnjim kolom je poka zal, da bi Sovjetska zveza osvojila zlato kolajno v primeru istega števila točk z Madžarsko, če bi Grčija premagala Škotsko s 3:1.
Sovjetska zveza je imela v zad njem kolu najprej še veliko sreče v dvoboju z Dansko, ko je Kasna rov napravil v časovni stiski veli ko napako in se znašel v Dovsem izgubljenem položaju, toda Hansen je sprejel remi. Pettersen je ime' čisti remi položaj v trdnjavski končnici s Karpovom, toda končno je vendarle napravil grobo napako v nadaljevanju orekinjene narti je in podpisal predajo. Ob enakem seštevku točk je potem odločal Bu-cholzov sistem, po katerem je ime la Sovjetska zveza prednost, ker ie Grčija premagala škotsko s 3,5:0.5.
človek se seveda sprašuje, ali bo imela FIDE po tej šahovski kome diji dovolj moči, da bo spremenila sistem tekmovanja na šahovskih olimpiadah »po skrajšanem postop-ku*. nekoliko upanja pa vzbuja raz veseljivejša novica z Malte. Friderik Olafsson v svojih zakulisnih igrah ni zbral dovolj privržencev za spremembo sistema tekmovanja za naslov svetovnega šahovskega prvaka. Šahovska zgodovina je sicer polna obtožnic na račun starega sistema, v katerem so sovjetski šahovski velemojstri brez sramu izkoriščali svojo številčno nre moč na turnirjih kandidatov, toda
Friderik Olafsson je vendarle začel kampanjo proti dvobojem kandidatov za naslov svetovnega šahovskega prvaka, čeprav takšen sistem zagotavlja najboljšim velemojstrom na svetu, da se borijo za svetovni vrh brez neposrednega »vmešavanja* sovjetskega šahovskega stroja. Vodilni sovjetski velemojstri, kakršni so Anatolij Karpov, Lev Polugajevski in Mihail Talj, pa imajo še vedno veliko prednost zaradi močnejših analiza-torskih ekip.
Bližnji finalni dvoboi kandidatov za naslov svetovnega šahovskega prvaka Viktor Korčno.j - Robert Hiibner, ki se bo začel 20. decembra v Meranu, če ne bo uspel Robert Hiibner v zadnjem trenutku v svojih prizadevanjih, da bi se začel dvoboj po novoletnih praznikih, tako ne bo Doslednji dvoboj kandidatov, kot si je zamislil Friderik Olafsson. Viktor Korčnnj m Robert Hiibner nista nastopila na šahovski olimpiadi, temveč sta se pospešeno pripravljala za Meran, kjer lahko pričakujemo dramatičen dvoboj, čeprav je Viktor Korčnoj favorit na papirju, saj je doslej že enkrat zmagal v tej konkurenci, štirikrat pa je igral finalni dvoboj, kar pomeni, da je bil med tremi najboljšimi velemojstri na svetu v Štirih zaporednih ciklusih tekmovanja za naslov svetovnega šahovskega prvaka, kar ni uspelo nobenemu drugemu velemojstru na
ci/Ptll
ACO PASTERNJAK
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek,
TRST. Ul Montecchl 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnico Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnina
Mesečno 5.000 lir — vnaprej plačana celotna 60.000 lir, zo naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 5.50 din. ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 65,CO, letno 650,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 80.00, letno 800,00 din.
PRIMORSKI DNEV
Za SFRJ
Oglasi
DZS 61000 Ljubljana
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 6
19. decembra 1980
?iro račun 50101-603-45361 <tAD!T»
Gradišče 10/11. nud.. teleton 22207
Gb delavnikih: trgovski 1 modul 'šir. 1 st., viš. 43 min) 22.600 lir Finančni 800. legalni 700. osmrtnice 300, sožajia 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali og.asl 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-Juljjske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, v lialiji pri SPI.
ČJan Italijanske tj
iz vseh drugih dežel
Izdaja	ZTT zveze Časopisnih
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in tiska^	1frst založnikov BEG

POZITIVNO POROČANJE ITALIJANSKEGA TISKA 0 OBISKU MIJATOVIČA
RIM — Včerajšnji italijanski vsedržavni časopisi, predvsem pa strankina glasila, so s precejšnjim poudarkom posredovali obisk predsednika predsedstva SFRJ Cvijetina Mijatoviča v Italiji in njegovo	tprisrčno*	srečanje	s	predsednikom italijanske re-
publike Sandrom Pertinijem.
«Poldrugo uro, trikrat več	kot	predvideno, je trajal obisk
med italijanskim predsednikom Pertinijem in jugoslovanskim predsednikom Mijatovičem*, piše glasilo italijanskih komunistov •tUnitd». V članku je predvsem prikazana «skladnost stališči obeh državnikov do perečih mednarodnih vprašanj, od položaja na Poljskem in splošnih odnosov Vzhod - Zahod, pa do varnosti v Sredozemlju, krize v Afganistanu in problema razorožitve. 'aPertini in Mijatovič sta izrazila zaskrbljenost zaradi nevarnosti,	ki grozijo	svetovnemu	miru, in zamud, ki breme
nijo proces popuščanja napetosti*. Mednarodni problemi so bili torej v ospredju poročanja glasila italijanskih komunistov. «Ju-goslovanski	predsednik je tudi	v	grobih obrisih prikazal ne-
davni jugoslovanski predlog na madridski konferenci, predlog, ki stremi k pripravi evropske konference za razorožitev». Če je fUnita» dobršen del svojega članka posvetil mednarodnim vprašanjem, ki so prišla do izraza med srečanjem s Pertinijem in Mijatovičem, ni pa pozabil na dvostranske, italijansko - jugoslovanske odnose. Omenil je predvsem osimski sporazum «kot zgleden primer za vse, kako se lahko plodno vzpostavi dobrososedske odnose med državama z različno družbeno ureditvijo».
«Prijateljstvo torej, prisrčnost, a tudi zaskrbljenost zaradi mednarodnega položaja», piše Unita, ki med drugim omenja Pertinijeve besede med zdravico, ko se je z ganjenimi besedami spomnil pokojnega predsednika Tita, ki ga je označil «kot velikega prijatelja».
«Boj za mir nas združuje*, s tem naslovom na prvi strani, daje glasilo italijanskih socialistov «Avantn poseben poudarek Mijatovičevemu obisku, »Italija in Jugoslavija: državi, različni v političnih identitetah, a blizu v velikih vprašanjih», je ocena italijansko - jugoslovanskih odnosov, ki jo daje <Avanth. Podobno kot «Unitd» tudi glasilo italijanskih socialistov podčrtuje ocene in analize obeh državnikov glede mednarodnega položaja. Iz Pertiniieve zdravice «Avanth posreduje misel, da je demokratična Italija blizu Jugoslaviji ne samo geografsko, pač pa tudi gospodarsko in kulturno». «Jugoslovanski predsednik je omenil tudi probleme manjšin, piše Avanti: Rekel je, da obstajajo vse predpostavke, ki so potrjene tudi v črki in duhu osimskih sporazumov. «za izboljšanje splošnega položaja in za polni razvoj slovenske narodne manjšine v Italiji in italijanske v Jugoslaviji». Glasilo italijanskih socialistov še poudarja, da je jugoslovansko italijansko prijateljstvo toliko bolj obvezujoče zaradi kriz, ki pretresajo Evropo in svet. Članek posreduje tudi misel, ki je bila izrečena na srečanju med Titom in Pertinijem v Beogradu in sicer, «da se prekine spirala oboroževanja, da se preusmeri logika jedrskega izsiljevanja in da se pogasijo žarišča napetosti v svetu*.
Prav tako na prvi strani prikazuje Mijatovičev obisk tudi glasilo italijanske krščanske demokracije «11 Popolo» c članku z naslovom tTrdnu jugoslovansko - italijansko prijateljstvom. «11 Popolo* podčrtuje prisrčnost sedanjih italijansko - jugoslovanskih pogovorov, ki jo dokazujejo zdravice obeh državnikov, Glasilo Krščanske demokracije ne skriva zadovoljstva, fftt J8 Mijatovič izbral prav Italijo, kot prvi cilj kakega svojega obiska v tujini. Iz Pertinijeve zdravice dnevnik posreduje besede, ki spominjajo na nekdanje tSžave v italijansko ^jugoslovanskih oS-nosih, ki pa so jih danes prebrodili »saj odvisnost obeh držav še bolj veže skupna usoda v Evropi». Iz Mijatovičeve zdravice pa «n Popolo» posreduje predvsem tiste besede, ki omenjajo dobrososedske odnose med Italijo in Jugoslavijo kot dokaz vrednot in dometa pri uresničevanju helsinške listine. «Gotovo je, citira *ll Popolo» Mijatovičeve besede, da imajo osimski sporazumi izreden pomen za še večji in vsestranski razvoj sodelovanja, ki odpira nove perspektive med obema državamam.
Podobno kot «11 Popolo» tudi milanski dnevnik *Corriere detla sera» podčrtuje, da je predsednik predsedstva SFRJ Cvijetin Mijatovič izbral prav Rim kot prvi cilj v neposrednih stikih s tujimi državniki. Članek ugotavlja, da Jugoslavija nadaljuje brez odstopanja po poti, ki jo je začrtal pokojni predsednik Tito. Tudi za «Corriere delta sera» so mednarodni problemi bistvo sedanjega srečanja. Milanski dnevnik trdi, da se bodo italijanski voditelji seznanili z jugoslovanskimi ocenami mednarodnega položaja, ki jih bodo lahko posredovali svojim zaveznikom. Pri tem ugotavlja, da je dinamičnost jugoslovanske zunanje politike jamstvo za jugoslovansko «državno neodvisnost*. «Corriere delta sera» pa se ne omejuje samo na vlogo Jugosldvije v gibanju neuvrščenih in na njeno politiko v konfrontaciji med obema blokoma, temveč se tudi spušča v gospodarske težave Jugoslavije. Milanski dnevnik trdi. da je poleg mednarodnih problemov prav ■tpereča gospodarska problematikam narekovala Jugoslaviji, da je predsednik predsedstva Mijatovič obiskal Rim. Ob tem dnevnik ugotavlja smotrnost in upravičenost sporazuma med Beogradom in Evropsko gospodarsko skupnostjo. tCorriere della sera» tudi precej pretirava v prikazovanju težav jugoslovanskega gospodarstva, ki naj bi celo «pogojevale bodoče jugoslovanske politične izbire*. Milanski dnevnik je morda edini italijanski časopis, ki skuša obširneje prikazati pomen in cilje sedanjega obiska, a pri tem zaide na stranska pota, in so njegove ocene večkrat nesprejemljive in nerealne.
Bolj umirjen je rimski dnevnik »la Repubblica*. ki pa posreduje predvsem kroniko obiska, a vseeno podčrtuje italijansko - jugoslovanske odnose kot zgovoren primer in zgled za druge države. *La Repubblica* omenja Pertinijeve besede, da je Titova smrt velika izguba za ves svet. Poleg cAvantija da Re-pubblica* omenja tudi narodne manjšine. Glede osimskega sporazuma navaja, da sta državnika pregledala vsa odprta vprašaja njegove uresničitve.
Podobno kot da Repubblica» tudi turinski dnevnik *La Stampa* posreduje predvsem kroniko obiska, je pa v članku prisotna tudi zaskrbljenost zaradi mednarodnega položaja v Evropi in v svetu. Že sam naslov *Pertini in jugoslovanski državnik razpravljata o poljskem primeru in miru v Evropi» dovolj zgovorno pove. da je mednarodna problematika glavna skrb turinskega dnevnika. »La Štampar trdi, da analiza mednarodnega položaja zaskrbijo Pertinija in Mijatoviča. (Italija in Jugoslavija sta zaskrbljeni ob morebitnem razvoju poljskih dogajanj, Jugoslavija morda celo več kot Italija*. Tudi xha Stampa» omenja jugoslovanski gospodarski položaj, a njen prikaz je objektivnejši, saj navaja predvsem trgovinsko izmenjavo med Italijo in Jugoslavijo. turinski dnevnik ugotavlja, da se je za Jugoslavijo precej znižal trgovinski primanjkljaj, in sicer, od 338,6 milijarde lir lani na 197 milijard lir letos. »La Stampa» omenja tudi sporazum o ribolopu na Jadranu, povečanje obmejnega prometa in gospodarsko sodelovanje.
Kot rečeno so ust italijanski vsedržavni časopisi skušali po-zitivno oceniti sedanji obisk predsednika predsedstva SFRJ Cvijetina Mijatoviča v Italiji. Celo milanski dnevnik «il Giornale nuovot daje poseben poudarek obisku, kot dokaz «trdnosti in plodnosti v odnosih med obema državama». Glede osimskega sporazuma *il Giornale nuovo» ugotavlja, da se je (končal dramatični ozemeljski spor povojnih let v duhu obojestranske dobre volje, a dodaja *za ceno bolečih italijanskih odpovedi*.
Milanski dnevnik (Il.Giorno* posveča Mijatovičevemu obisku le okvirček, iz katerega pa se vseeno izlušči, da vladajo med Italijo in Jugoslavijo izvrstni dobrososedski odnosi in da imata državi skladni stališči do glavnih mednarodnih vprašanj. >
V7 vseh italijanskih časopisih je torej poudarjena misel, da je Jugoslavija brez zapletov in brez omahovanj stopila in še stopa po poti, ki jo je začrtal pokojni predsednik Tito. Vsi so tudi poudarili pomen jugoslovanske pomoči krajem italijanskega Juga. ki jih je -nedavno prizadel katastrofalen potres.
Občasna odstopanja in nesprejemljive ocene so malenkostne, manj številne kot smo jih običajno navajeni, ko italijansko časopisje piše o Jugoslaviji. V vseh je bila stalno prisotna skrb, da prikažejo italijansko - jugoslovanske odnose kot najidealnejši primer, kako lahko države različnih družbenih ureditev uredijo svoje dvostranske odnose.
PO IZJAVI, DA JE SESTRELITEV 8C-9 fRI liSIICI POVZROČILA RAKETA
Sodni poziv za direktorja «ltavia» zaradi širjenja pretiranih vesti
Davanzali je novinarjem podrobno obrazložil svojo verzijo o dinamiki letalske nesreče, ki je terjala smrt 87 potnikov
RIM — Pnesentljiva izjava direktorja letalske družbe »Itavia*, ki je v sredo v pismu, ki ga je naslovil ministru za prevoze Fonnici dejal, da je sestrelitev potniškega letala DC-9 nedaleč od oteka Ustice povzročila vojaška raketa, je naletela na velik odmev v vseh sredstvih javnega obveščanja, obenem pa. povzročila prve reakcije s strani sodstva.
Namestnik državnega pravdnika dr. Santacroee je včeraj najprej kot pričo zaslišal ravnatelja Davanza-lija, da bi se podrobneje seznanil z vzroki, ki so vodjo »Itavie* privedli do tako drastičnih zaključkov. Davanzali je vo stališče pe očitno ni prepričalo rimskega sodnika, ki je kmalu nato odslovil Davanzalija in izdal proti njemu sodni poziv, s katerim ga obtožuje širjenja tendencioznih in pretiranih vesti. Nekaj minut kasneje se je tako Davanzali zopet sestal s sodnikom, takrat v spremstvu svojih odvetnikov in v celoti potrdil svojo izjavo ter jo podkrepil z bogato dokumentacijo, ki
iMimuiiiiMinuiiiiiiiiuiiiioMiiiiiiiiHiiuiiiiiiiiiiiiiiitMiiiHiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiinmiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiii
PRVIČ NA DEŽELNI RAVNI
V Celovcu razgovor o koroškem šolstvu
Soglasno so ugotovili, da je v zvezi z manjšinskim šolstvom še marsikaj nerešenega
je, kot je sam kasneje izjavil novinarjem, sad podrobnih in' izčrpnih preiskav same družbe «Itavia», ki so jo, kot znano, te dni zaradi finančne stiske dokončno razpustili.
Ob koncu zasliševanja je Davan-zaii orisa! prisotnim novinarjem vsebino te dokumentacije. Direktor «1-tovie* je poudaril, da raziskava odločno zavrača zžeetno hipotezo, po kateri naj bi bilo za nesrečo krivo staro in neprimerno letalo. Davanzali zatrjuje, da je njegovo podjetje upoštevalo in 1 spoštovalo tako mednarodne kot državne predpise in uvedlo periodične revizije svojih letal v skladu z določili »Aeronavtičnega seznama Italije*. Tudi operativni in vremenski pogoji so bili na dan nesreče popolnoma normalni. Nenadoma pa — zatrjuje »Itavia* so radarske kontrolne naprave zabeležile v smeri pod kotom 90 stopinj let predmeta, ki se je premikal s hitrostjo 1.200 kilometrov na uro, kar je sicer značilno za vsa vojaška reakcijska letala. Domnevno letalo pravi še poročilo družbe «Itavia» —
CELOVEC - V Celovcu je bil včeraj dopoldne razgovor med zastopniki koroškega deželnega šolskega sveta in slovenskih osrednjih organizacij, ki je bil posvečen obravnavi vloge, ki sta jo obe osrednji organizaciji konec novembra naslovili' rta Bvfcžfto "ministrstvo za pouk to umetnost in na deželni šolski svet in vsebuje- različna konkretna vprašanja " manjšinskega šolstva. Od teh so na današnjem razgovoru obravnavali uvedbo nove razdelitve ur, 'ki je imela za posledico skrčenje jezikovnih ur, in vprašanje sprejema slovenskega šolskega Usta. «Mladi rod* v akcijo zastonjskih šolskih knjig.
Pri razgovoru, pri katerem so s strani deželnega šolskega sveta bili prisotni njegov poslevodeči predsednik Kircher, s sodelavci za Zvezo slovenskih organizacij tajnik dipl. inž. Feliks Wieser, za Narodni svet koroških Slovencev član predsedstva Karel Smolle ter štirje ravnatelji dvojezičnih šol, so ugotovili, da je precej vprašanj v zvezi z manjšinskim šolstvom še odprtih in nezadovoljivo rešenih.
Današnji razgovor je bil prvi te vrste na ravni dežele Koroške. Na današnjem razgovoru so se dogovorili, da bo število jezikovnih ur kljub novi razdelitvi ur ostalo enako. Glede na novo uvedenega tehničnega pouka za fante, ki je od uvedbe bil samo enojezično nemški in sta osrednji organizaciji v svoji vlogi opozorili na protiustavnost tega dejstva, je deželni šolski svet potrdil stališče organizacij in obljubil takojšnjo odpravo tega stanja, tako da bo tehnični pouk odslej naprej dvojezičen. O sprejetju «Mladega roda* v akcijo zastonjskih šolskih učbenikov pa mora odločati zvezna vlada. (Sindok)
V SREDO V CELOVCU
Slovenska lirika v dveh jezikih
CELOVEC — V Celovcu so v sredo predstavili antologijo sodobne slovenske lirike, ki jo je pod naslovom «Na zeleni strehi vetra* izdala celovška založba Heyn v sodelovanju s celovško univerzo za izobraževalne vede. Zbirka je dvojezična, in to je vsaj za koroške razmere njena posebnost. Izbor iz del 24 .udobnih slovenskih pesnikov iz Slovenije. Trsta in Koroške je opravil prof. Boris Paternu, ki je antologiji napisal tudi spremno besedo. Za redakcijo odgovarjajo celovška slavista Rudolf Neuhaeuser in Klaus Detlef Olof ter ljubljanski slavist Boris Paternu, tako da je skupno delo celovških in ljubljanskih stavistov. Prospekt založbe imenuje antologijo najobsežnejšo in najpomembnejšo dvojezično zbirko besedil povojnega časa, in d.jansko tako zaokrožene slovensko - nemške zbirke, kjer bi vzporedno bila objavljena slovenski izvirnik in nem-s.d prevod, še nismo imeli. 24 avtorjev ob Mateja Bora do Cirila Zlobca je zastopanih z več kot 75 besedili, ki so jih prevedli Ina Broda, Peter Kersche, Andrej Kokot, Horst Ogris. Rudolf Neuhaeuser. Klaus Detlef Olof, Brna Rakuša in Peter Urban. Knjigi so dodane kratke biografije pesnikov in bibliografije njihovih del, ki jih je sestavila Danijela Sedej, opremljena pa je z grafikami Valentina Omana.
(Sindok) -
Italijanske feministke
(Nadaljevanje s 4. strani)
nju, je lahko zgrešil še kje drugje: to je seveda naslednje vprašanje, ki ga lhhko odpira razprava v smeri, ki jo je nakazala Ade-le Cambria. Tudi zato ni razmišljanje o nakazanih problemih zgolj vežbanje umskih sposobnosti, temveč poskus, da ne bi lastnega življenja usmerjali zgolj glede kontingentnih potreb in upoštevajoč samo tiste rešitve, ki so nam že nakazane.
Ker je ta rubrika hote in vede pristranska, vabilo velja predvsem ženskam. Tudi če upoštevamo nekatere svetle primere iz preteklosti, tudi če dajemo pravilno težo organiziranemu nastopu žensk v zadnjih desetletjih, tudi če do skrajnosti vrednotimo poseg žensk na celotno področje družbene dejavnosti, kljub vsemu temu vseeno še danes drži, da je glavna značilnost ženske stati ob strani.*
Podpora, opora, steber — tolažilna rama, delovna ročica, pomočnica — v pomoč, v oporo, v uteho — to so vsi, in še bi jih lahko naštevali, opisniki, osebka ni, ker ta še danes ni ženskega spola. Lahko subjekt zgodovinskega dogajanja postane ženskega spola, ne da bi boj zato imel tudi karakteristiko zatiranega spola? Vedno več žensk je prepričanih, da mora pred tem tudi «boj postati borba*, o-ziroma, da se je treba v splošnem potegovanju za odpravo diskriminacij «specializirati» tudi glede na spol. Težje pa se bo sporazumeti, kako in v kakšnih okvirih naj ta boj poteka, (bp)
je prekrižalo smer potniškega letala le nekaj sekund po katastrofalni nesreči, kar v bistvu izključuje možnost, da sta letali trčili v zraku. Raziskave na razbitinah pa so pokazale, da se je DC-9 razbil na več delov, kosi le-tega pa so se oddaljili od začrtane smeri leta prav za 90 stopinj — terej v smeri leta domnevnega vojaškega letala — s pospešeno hitrostjo, nato pa pojemal-no dokler niso padli v vodo. To naj bi dokazovalo, da je potniško letalo prebil še neidentificiran predmet, po vsej verjetnosti pa raketa, ki jo je pilot vojaškega letala pomotoma izstrelil. Zdravniški izvidi na truplih ubitih potnikov pa doka-zujejo — pr mnenju «Itavie» — da je na krovu DC-9 prišlo do »eksplo-zivne dekompresije*. Obenem pa je nekega potnika prebil fragment stojala, na katerega se opirajo prednja kolesa, kjer so zasledili sledove fo-sfora, ki je značilen za razstrelivo, ki jo uporabljajo pri izdelavi vojaških bomb.
Minister za prevoze Formica je medtem podpisal odlok, s katerim obvezuje preostali dve državni letalski podjetji «Alitalio» in «Ali-sardo*, da poskrbita za redne prevozne linije na progah Rim - Bologna, Rim - Lametia in Bologna -Cagliari.
V Jugoslaviji podpisali pet družbenih dogovorov
BEOGRAD —• Včeraj so podpisali pet družbenih dogovorov o temeljih družbenega načrta Jugoslavije od leta 1981 do 1985. S temi dogovori, o katerih so se nedavno strinjali v medrepubliškem odboru za družbeni načrt in razvoj, nastajajo razmere za pravočasno sprejetje novega srednjeročnega razvojnega načrta države. Pogovore so podpisali predsednik ZIS, predstavniki IS republik in pokrajin, gospodarske zbornice Jugoslavije, sindikata in interesnih skupnosti. ..uunj^ic. „
Ob podpisu dogovora je predsednik ZIS Veselin Djuranovič poudaril, da je z dosego soglasja o dogovorih o temeljih plana, njihovim podpisom in skorajšnjo potrditvijo v delegatskih skupščinah, končano delo, ki je izjemnega političnega pomena za celoten razvoj države.
Kot je znano, gre za dogovore o usmerjanju tokov družbene reprodukcije, o hitrejšem razvoju manj razvitih, o gospodarskih odnosih s tujino, o proizvodnji vojaške opreme ter o razvoju JLA.
Žičnica na Višarje bo k mirovala
TRST — Obstaja precej možnosti, da še nekaj časa ne bodo odprli gondolske žičnice,, ki vozi na Višarje. Letos februarja je namreč poteklo dvajset let od začetka obratovanja žičnice, zato je ministrstvo za prevoze zahtevalo od uprave, naj posodobi žičnico in naj poveča varnost. Uprava žičnice si je nato zagotovila podaljšanje roka za popravilo žičnice in sicer do 10. oktobra.
Ker pa v tem času ni izvedla potrebnih del je ministrstvo za prevoze 2. decembra sporočilo deželi, da bo dovolilo obratovati žičnici šele tedaj, ko bo uprava izvedla vsa potrebna dela. Vendar popravila sedaj slabo napredujejo in kaže, da žičnice ne bodo kmalu odprli.
SOVJETSKA ZVEZA STOPNJUJE OBTOŽBE PROTI ZAHODU
MOSKVA OBTOŽUJE DRŽAVE NATO VMEŠAVANJA V POLJSKE ZADEVE
Dopisnik DELA za Primorski dnevnik
MOSKVA Po treh mesecih se je v «Pravdi* oglasil — ,že petič, odkar se je kriza na poljskem razpletla z dogovorom med stavkajočimi in vlado — znameniti A: Petrov, kar je po izkušnjah tujih opazovalcev v Moskvi psevdonim za avtorja iz centralnega komiteja, tokrat specialista za poljske dogodke in okrog Poljske.
Petrov se je prvič oglasil 1. septembra, potem še 6., 20. in 27. septembra. Poglavitve teze njegovin dosedanjih štirih člankov so tele: Zahod se skuša naravnost vmešavati v notranje poljske zadeve — povezuje se s protisocialističnimi elementi na Poljskem, jih tudi gmotno podpira. Na Zahodu vodijo ideološko in psihološko vojno proti socialistični Poljski z namenom, da bi odvrnili to deželo od socialistične poti in «zabili klin* med njo in dežele socialistične skupnosti. Zato govore o nekakšni «poljski poti v socializem*, o «modelih socializma* itd., s čimer hočejo «kompromiti-
rati pot,* po kateri je Poljska krenila po drugi svetovni vojni.
Na delu so na Zahodu tudi re-vanšistične sile. ki bi rade znova delile Poljsko. Osrednja tema včerajšnjega članka Petrova pa je zasedanje sveta NATO v Bruslju, ki se je sestal, kot ugotavlja tudi Petrov, zaradi Poljske.
Neposredni povod za tako izbiro osrednje teme sestanka v Bruslju je dal šef ameriškega State Depar-tementa Edmund Muskie, ki je, kot pravi Petrov, strašil z nevarnostjo, da bi notranja poljska kriza prerasla v svetovno. Ameriški predstavniki so, ne da bi jih «zapekla vest*, »klevetali sovjetsko zunanjo politi ko in kovali izmišljotine o namenih Sovjetske zveze in drugih socialističnih dežel. Petrov si zastavlja vprašanje, kaj je pravzaprav spodbudilo atlantske ministre, da so obravnavali zadevo dežel. «ki niso v sklopu NATO*, ampak so in osta nejo «neodtrgljiva sestavina Dolitič nega, vojaškega in gospodarskega sistema socializma*. Z drugimi besedami povedano: meje ločnice med blokoma so potegnjene in se ne vmešavajte v zadeve, ki se vas ne tičejo. Petrov je to tudi naravnost povedal: kaj bi rekli na Zahodu,
•iiiiiiiiiiiminmiiiiiiiiiiiiiiiimiiiinniiiiiiiimiHiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiintiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
PO ENAJSTIH MESECIH SAMOTNEGA ŽIVLJENJA
Barbara Piattelli se je srečno vrnila domov
Ugrabitelji so jo izpustili že v ponedeljek Družina baje odštela milijardo lir
RIM — Barbara Piattelli, hči «kralja mode* iz Rima, se je vrnila v svoje družinsko okolje. Januarja letos jo je skupina «anonima se-questri» ugrabila v garaži njenega stanovanja v Ul. Tiziano, ko je parkirala svoj avtomobil. Od tedaj je minilo enajst mesecev,- Za družino Piattelli so bili to meseci obupa, a tudi upanja, pričakovanja in pogajanj z ugrabitelji. Kaže, da je za hčerkino izpustitev oče odštel kar milijardo lir, čeprav so ugrabitelji prvotno zahtevali baje pet milijard lir odkupnine.
Tragedija pa se je v sredo kon čala. Po treh dneh tavanja sta 25-letno Barbaro končno našla dva mladeniča v sredo ponoči na goratem kalabrijskem področju Aspro-monteja, točneje v bližini kraja La-mezia Terme. Dekle je bilo pod šokom, saj so jo ugrabitelji izpustili že . v ponedeljek, od .takrat dalje pa je med snežnimi meteži in gbstim dežjem iskala poti v civilizirani svet.
Mladeniča sta jo pospremila na najbjižji policijski komisariat, .od koder so ob treh ponoči s policijskim avtomobilom krenili proti Rimu. Na avtocestni postaji blizu Neaplja sta Barbaro pričakala mati in oče.
Iz prvih zdravniških izidov izhaja, da se Barbara počuti tako psihično kot fizično razmeroma dobro, čeprav je razumljivo trenutno pod delnim šokom. Kot je med kratkim zasliševanjem v Lamezii Terme sama povedala, so ugrabitelji z njo dobro ravnali, vsak dan so ji nudili toplo hrano, jjokrivalo ter ves ta čas je niso niti priklenili niti ji niso zavezovali oči. Zakrinkani so bili le ugrabitelji, ki so se z njo
■iiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuMiHuiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiitfminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmmiiiMiiiiimiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
NA DRUGEM KONGRESU KUBANSKE KOMUNISTIČNE PARTIJE
Castro o kubanskem gospodarstvu
Fidel Castro bere uvodno poročilo na drugem kongresu kubanske komunistične partije (Telefoto AP)
HAVANA — V kubanskem glavnem mestu se je predvčerajšnjim s skoraj dvanajsturnim govorom Fide-la Castra začel drugi kongres kubanske komunistične partije. Castro se je v svojem govoru zaustavil pri vseh pomembnejših gospodarskih in političnih vprašanjih Kube in pri vseh perečih mednarodnih problemih.
Ugodno je ocenil dosedanji razvoj kubanskega gospodarstva, čeprav , ni doseglo načrtovanih šest odstotkov rasti ampak le štiri. Obenem je poudaril, da je bilo te takoj po prvem partijskem ‘kongresu h/ta 1975 jasno, da ne bodo mogli uresničiti.
zastavljenih ciljev zaradi padca cene sladkorja na mednarodnem tržišču. V naslednjem petletnem obdobju pa naj bi kubansko gospodarstvo doseglo petodstotno stopnjo rasti. Čeprav je Kuba lani proizvedla 7,92 milijona ton sladkorja, številni ko-memoratorji ugotavljajo, da tudi ta gospodarski program ne odgovarja stvarnim možnostim Kube, Pridelek sladkornega trsa in tobaka bo namreč piecej manjši od načrtovanega. Letošnja proizvodnja sladkorja naj bi namreč bila za milijon ton manjša. Razne bolezni pa so 'uničite kar 90 odstotkov tobaka. Kubanski voditelj je v svojem govoru tudi po-
udaril, da bo država posvečala še večjo pozornost kmetijstvu in je obljubil, da bo vložila več sredstev za dvig življenjskega standarda.
Fidel Castro je na mednarodnem področju poudaril vlogo gibanja neuvrščenih držav in se je zavzel za hitrejšo industrijsko in gosp:xiarsko rast držav v razvoju. Posebno pozornost je posvetil latinsko-ameri-škim državam in posledicam napovedanih sprememb politike ZDA do teh držav po izvolitvi Ronalda Reagana. Opravičil je sovjetsko vojaško vmešavanje v Afganistanu in dejal, da si bo KfSa še naprej, prizadevala za spravo med Iranom in Irakom.
tudi večkrat na dolgo razgovarjali. Opaziti je bilo čisto kalabrijsko narečje — je trdila Barbara.
Spominja se tudi, da se je takoj po ugrabitvi vozila v avtomobilu več ur ter da je bilo potovanje neznosno dolgo. Prišli so do nekega neznanega goratega"'kraja, kjer.-"je bilo zelo vlažno in mraz. V vseh teh mesecih so ugrabitelji le enkrat zamenjali skrivališče in se dokončno preselili v zapuščeno kmečko hišo.
Preiskovalci ugotavljajo, da je bila Piattellijeva vse te mesece zaprta nekje na Aspromonteju, torej na tistem obširnem področju, ki je nedosegljivo in je še vedno za preiskovalce popolnoma neprodomo. Preiskava pe se kljub vsemu nadaljuje. Družina Piattelli je včeraj iz razumljivih razlogov odpravila neučakane novinarje in fotografe, ki so silili v njihovo zasebno življenje prav sedaj, ko Barbara potrebuje popolnega miru in družinske topline.
Prepovedano igranje šaha v Iranu
TEHERAN — Kot poroča teheranski dnevnik »Islamska republika* je ajatolah Homeini na izrecno vprašanje generalnega guvernerja centralne pokrajine Irana dejal, da nauk islamske vere prepoveduje igranje šaha.
Združenje potrošnikov proti novoletni jelki
RIM — Združenje potrošnikov je pozvalo družine, naj ne kupujejo novoletnih jelk. Nedavno vpeljani o-bičaj postavljanja drevesc ob božičnih praznikih v stanovanja predstavlja po mnenju združenja »ekološki zločin*, saj terja uničenje 4 milijonov in pol jelk, po drugi strani je pa znamenje razsipništva, saj stane italijanske družine več kot 90 milijard lir.
če bi dežele varšavskega dogovora postavile na dnevni red svojega zasedanja obravnavo zadev katere izmed dežel NATO? če bi se v varšavskem bloku začeli pogovarjati o tem, kaj je treba v taki dežeh napraviti in kaj spremeniti ali če bi se začeli pogovarjati celo o vojaškem vmešavanju, kadar bi izbruhnile stavke ali bi se kako drugače zaostril položaj, v kateri izmed teh dežel?
Zakaj so se torej natovci sestali v Bruslju? Tudi Petrov kot druei sovjetski komentatorji ni mogel omeniti številnih opozoril iz zahodnega bloka, naj bi na Poljskem ne prišlo do intervencije od zunaj in da so se v Bruslju menili prav o taki možnosti.
Petrov je torej povsem jasno po-vedal, da so meje med blokoma potegnjene in naj nihče ne sega čeznje tako kot to zdaj počno natovci, ki hočejo «razširiti sfero delovanja bloka*, kakor je zapisal Petrov, v dežele socialistične skupnosti. Konkretno: na nedavnih vojaških manevrih NATO so obdelali tudi varianto o vojaški intervenciji, če bi v deželah vzhodne Evrope nastala «krizna situacija*. V deželah NATO po oceni Petrova sploh ne skrivajo, kaj bi storili, če bi položaj na Poljskem ušel izpod kontrole PZDP, če bi v tej deželi nastala kaos in anarhija. Naj se skušajo v NATO še tako maskirati, m moč skriti direktne podpore imperialističnih krogov na Zahodu tistim silam na Poljskem, ki nastopajo proti socialistični ureditvi in zakoniti oblasti. Kot gobe po dežju rastejo na Zahodu, kot piše Petrov, različni «regionalni» in «nacionalni» poljski centri. Preko njih tečejo vezi k »konfederaciji neodvisne Poljske*, k različnim «komitejem samoobrambe* in k drugim reakcionarnim družbam, ki se odkrito in prikrito bore proti socializmu na Poljskem.
Od tega pa je povsem ločen mednarodni položaj. Glede tega ubira Petrov malce drugačem ton. Prišel je čas, pravi, ko bi morali prenehati z ostritvijo napetosti, z vojaškimi pritiski v Evropi, in ne samo v njej. Treba je končati propagando jedrske vojne. Čas je, da bi se pogovorili o konkretnih ukrepih z® omejitev števila oboroženih sil in oborožitve v centralni Evropi in noj bi ne iskali poti. da bi se izognili tistemu, kar je že dogovorjeno. Če bi v NATO res kazali željo po taki usmeritvi v mednarodnih odnosih, potem bi že našli način, da bi ratificirali dogovor o SALT 2. da bi čimprej dokončali pogajanja v Ženevi in o drugem, kar v ZDA zdaj sabotirajo, piše Petrov.
Po mnenju Moskve je prišlo popuščanje mednarodne napetosti v zagato takrat, ko so «nekatere» dežele NATO stopile po poti, »veliko-državnih ambicij*. Toda poskusi, da bi drugim deželam vsilili svojo voljo, ne pa da bi se pogajali, da bi mednarodne odnose urejali s silo in ne z razumom — vse to is daleč od tega, da bi v teh odnosih spoštovali interese drugih dežel, je zapisal Petrov. Težave v mednarodnih odnosih nastajajo po njegovi oceni zaradi tega, ker se na drugi strani sklicujejo na »poseben položaj*, ker hočejo doseči »hegemonijo v obširnih delih sveta*, ko v ZDA samovoljno razglašajo »življenjsko pomembne cone*. To je tisto poglavitno, kar ostri mednarodni položaj. »Tu je odgovor na vprašanje, od kod je treba začeti,* pravi Petrov.
V Bruslju pa »žal. sploh niso govorili o detantu,* govorili so o razmestitvi novih ameriških jedrskih raket, o naraščanju oboroževalne tekme. Samo v tej luči bo »javnost ocenjevala sklepni dokument zasedanja sveta NATO, ljodo narodi ocenjevali provokaci.jski direndaj tega agresivnega bloka*, pravi Petrov in s prstom pokaže na atlantski blok. ki da se noče pogajati in sabotira vse sovjetske predloge.
VLADO JARC
UTOK« KAMNIK
pTOl£> KOPER
PREŠERNOV TRG 3
tel. (066) 22-870
Ce želite biti oblečeni sodobno in elegantno in pri tem slediti modi, Vam nova trgovina UTOK Kamnik v Kopru nudi bogato izbiro.
ženske, moške in otroške
usnjene
konfekcije,
ženske konfekcije
krznenih izdelkov
in najrazličnejše usnjene
galanterije,
Trgovina je za stranke odprta neprekinjeno vsak dan.
OBIŠČITE NAS!