Št. 219. •rjt-jr' Trst, v soboto 9. avgusta 1913. Tečaj XXXVIII. IZHAJA VSAK DAN W i* «*aetj*n in prazi-.ikln ea 5., ab ponedeljkih sb 9. zjutraj, "'usaičfle Stsr. se prodajajo po 3 nvft. (6atot.) v mnogik v.*«karEah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petra, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Dornbergu itd. Zastarel« Štev. po 5 avč. <10 =iot.) ^^A®1 ma MiUMETRE t širokOiti 1 KmSM. CENE: Trgovinski ia obrtni oglasi po 8 st, mm. jfSK&inc«, labvcia, poslanice, oglasi denarnih zavodov po si. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K. vsaka vfr^SrtJaa vrata X. 2. Mali oglasi po A etofc. beseda, naj-pa 40 sto t. Oglase aprejama lAseratn: oddelek oprava »šatri**. — Piačujo se izključno le upravi „Efii.astiV ?1a?ij«wo in tcžfjiva v Traiu. Ql«»ilo političnega NAROČNINA ZNAŠA za etlo lato 34 K, pol leta 12 K, 3 mesec« « K ; it fodka brez dopoalane naročnine, se uprava na oziaa. ■■ntalMi u n*4*ljak* lz4aaj* „KDiaoaTI" hm« i UU Krta 510, aa p*l lata Krti 1«0 Tai dopisi maj sa pošiljajo na uredništvo lista. Nefra***-▼aaa pisma aa aa »prejemajo la rakopial aa a« vraflaje. Naročnino, oglase ia reklamacijaja pošiljati oa apravo Lirta. UREDNIŠTVO : alloa 6iorgla Galattl 20 (Naradal ia«) Izdajata^ in odgovorni urednik ŠTEFAN (JODIN A. Las*st'Ji fcoBMoreg lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna »Edisoat*. Tanana zadrug* z omejenim poroštr o m v Trstu, u ji ca Oiorgi. Oalatti štev 20. F*Staa.hra«llitlCiil ratun Hev. »41-652. TSLEF0M II U-J7, iii*i BRZOJAVNE VESTI. Mir definitiven. Avstrija si pridržuje pravico revizije. BUKAREST 7. (Kor.) (Za včerajšnjo številko prepozno deSlo) Ni današnji se|i mirovne konference. kateri |e predsedovat ministrski predsednis Majore scu, je tzjavii ministrski predsednik Venizeios, da je spo razum med Grško in Bolgarsko glede mej popoln. Bolgarski delegat Toočev je podal enako izjavo. Ministrski predsednik Majcrescu je izjavil, da je temelj ža postavljen, vsled česar mora korferenca proklamirati neomejene premirje. Predlog je bil sprejet, o čemer si voditelji posameznih delegacij takoj obvestili armade. Na to je Majorescu izrecno nagli-sil, da mir, ki ga bo treba podpisati ne bo preliminaren, ampak definitiven, nakar je predlagal, naj vsaka dežeia določi po enega delegata, da se sestavi protokol in pripravi vse potrebno za mirovno pogodbo. Določeni so bili sledeči delegati: Rade/, ar. Spolaj-kovlć, Politis, Mrtanov/d in Filitti. Nato |t bilo skienjenr, uaj se ob 5 pop, razpravlja o šobkem in cerkvenem vprašanju in o odškodnini za Škodo, ki ni bila izvršena neposredno po vojni. Na predlog msnisirakega predsed nSka Venize'osa je bil za slučaj, če bi prišlo pri redigiranju mirovne pogodbe do kakih novih vprašanj, imenovan za vojaško-stro kovnega delegata ruajuEski general Coands. Djmneva se, ds bo mirovna pogodba podpisana že to soboto. BUKAREST 8. (Izv.) Na današnji sej) mirovne kocferecce bo prečitana nota avstrijskega poslanika, v kateri si monarhija pridržuje pravico revizije mirovne pogodbe. Nato bodo bolgarski delegati podpisali pogodbo. DoseJsj Je bil podpisan samo provizorni razpravni protokol. BUKAREST 8. (Kor.) Po včerajšnji seji mirovne konference je bolgarski delegat Tončev obiskal avstrijskega poslanika princa Furstenberga in se mu zahvalil za podporo Avstrije, kateri se ima Bolgarska zahvaliti da je Sibija popustila v vprašanju Stru-mice. BELGRAD 8. (Kor.) Vladni organ „Sa-mouprava" konstatira, da pomeni bukareški mir ustanovitev ravnotežja na Balkanu in garancijo za mitovni ia normalni razvoj političnih odnošajev na Balkanu. Bukareški mir mora zadovoljiti vse stranke in tudi Bolgari morajo priznati, da se ni postopalo proti njim nepravično. Vsled dejstva, da garantira nova pogodba za trajen mir, so rezultati bukareške konferenc2 večje vrednosti nego rezultati konference v Londonu. BUKAREST 8. (Kor.) Z ozirom na odpor zaveznikov najbrže ne pride do nobenega prista?ka k mirovnemu protokolu, tako da se bodo v pogodbi nahajala samo vsa posredno mirovaih pogojev tičoča se določila. BUKAREST 8. (Izv.) Listi poročajo, da ima na sporazumu med Grško in Bolgatsto največje zasluge nemški cesar Viljem, ki se je osebno obrnil ca kralja Konštantina s poziyom, naj orepusti Bolgarom zaledje Kavaie, kralju Ferdinandu pa nasvetovai, naj izroči Grkom Kavalo. PODLISTEK. Izobčenka. Kriminalni roman. Iz angleščine prevel Ivan Dolenec. Petintrideseto poglavje. Lady Temp!estowe ostane v dvomu. Lady Templestcvve je pristopila k po slel|ici, ko je postrežnica hotela oditi. — Čigav Je ta otrok? — |e vprašala. — Ne vem, milostiva gospa — |e odgovorila postrežnica. — KedaJ je prišel semkaj? — Pred dvema dnevoma. Na ulici ga ]e pobil konj nekega jezdeca; toda do včeraj ni nihče vprašal po njem in se nihče pobrigal zanj. — In ona dama? Kdo je? — Povedala ni nikakega imena, milostiva gospa — je odgovorila postrežnica — toda zdi se mf, da je mati otrokova. Grcfica je resno začela motriti mirno, voščenobledo lice mrtvega otroka. Fine po teze, ki so že omrtvele, so se Jej zazdele nekam čudno znane. — Poglej, Geraldina, pedoben |e našemu ubogemu Leonardu. — Leonardu ? O mama I Geraldina ni mogla opaziti onega, kar je trdila mati. Videla je majhno trupeice, iz katerega je pravkar odšla duša. DUNAJ 8. (Izv.) „Zeli" priobčuje in-teiwitw z nekim odličnim rumunskim politikom, ki je izjavil: Bukareški mir smatram za velik uspeh svoje domovine. Pogodba je taka. da Uihkomitno prenese vsako revizijo, ker je v skladu z evropskimi interesi. Za Bugare je morda precej bridko, da so se j m izjalovile sanje o veliki Bolgarski t tudi ona bo vnaprej samostojna ia neod visna država, kakor je bila poprej. Vsa znamenja kažejo, da se bodo krščanske balkanske dižave sedaj oprostile evroprkegs jerobstva in še bolj intenzivno delovale za svoje lastne koristi. BUKAREST 8. (Izv.) Na današnji mirovni korferenci je prišlo radi macedonsfcih šolskih in cerkvenih vprašanj do živahne debate med srbskimi in bolgarskimi delegat?. Bolgari zahtevajo, da prizna Srbija eksar-hatskim cerkvam in šolam isto avtonomijo, kakor so Jo ime!e poslednje za časa turškega gospostva. Srbski delegati so odklonili te zateve, ker se ne ujemajo s suveren sklmi pravicami srbske države. Srbski delegati so odkioniii sploh vsako nadaljno diskusijo čez to vprašanje. Nato so zahtevali Bolgari, da se Šol'.ko in cerkveno vprašanje sploh izključi iz pogajanj in da se tudi njihovi tozadevni dogovori z Grško nadaljujejo direktno med te*ia dvema džavama. Ministrski predsednik Venizelot pa Je izjavil, da ako B3lgari vstra^Jo pri teh predlogih, Grška ne bi bila v stanu podpirati namenjene prošnje na velevlast), naj intervenirajo, radi D.inopolja ia Trac'je. BUKAREST 8. (Kor.) Iz izjav tukajšnjega javnega mnenja izhaja, da Je razšir Jeno mnenje, da je sprožita pridržek radi vprašanja Kavaie avstrijska ali ruska vlada. To ne odgovarja resnici. Kmalu po začetku mirovnih pogajanj, ko [e bilo razvidno, da bo vprašanje Kavaie delalo na'večje težkoče, |e sprožila rumuns'ra vlada sama tak pri držek z dobrohotnim namenom, olajšati pogajanja. DUNAJ 8. (Izv.) „Zeit- poroča iz Sofije: Bolgari računajo z vso gotovostjo na pomoč Avstrije pri reviziji pogodbe in up*jo; da dobe z njeno pomočjo velik del Makedonije. Politični položaj. Avstrija osamljena. DUNAJ, 8. (Izv.) Oficijozni dunajski listi nadaljujejo svoja izvajanja glede potrebe revizije bukareške m rovne pogodbe, a opažati je danes precej mirnejši ton in mestoma je čitati nekoliko poparjenosti. Nesporno je namreč, da vse ostale velesile odklanjajo ta agresivni ton najnovejše dunajske politike. Neki inozemski list označuje najnovejšo dunajsko politiko z jako izbran?mi besedami: politika onemogle veze. Vesti, ki prihajalo iz evropskih glavnih mest, zatrjujejo, da ni niti misliti na skupno postopanje velesil v svrho revizije bukareš-kega miru. Če pa je skupno postopanje izključeno, potem je izključena s tem tudi vsaka separatna akcija vsake velevlasti v tem oziru. Anglija, ki je še včeraj prijavila v Bukareštu svojo revizijsko pravico, je danes svojo izjavo preklicala z motivacijo, da je revizijsko pravico prijavila le za slučaj, če bi napravile isti korak vse velesile. Ker pa se to ni zgodilo, resignira Anglija na svojo pravico. Toda grofice Templestcvve ni bilo mo goče prepričati. — Le poglej ga, dete moje — je rekla. — To so poteze mojega sina, so pa tudi poteze tvojega cčeta in ubogega Four-aessa. Lady Geraldina je končno posili pritr dil8, ko je končno pogledala tjakaj, da je bilo tu res nekaj seveda slučajne podobnosti z nienlma bratoma. Naenkrat pa je grcfica Templestovve vzkriknila in take obledela, da se (e Geraldina prestrašila, dr bi ne omedlela. — Kaj ti je, mama — je relda in jei ovila roko okoli pasu; ali si bolna? — Ne, dete, ne. — Poglej venda.* semkaj! Prijela je že mrzlo otrokovo ročico ic prikazala četrti prst — Poglej semka| — je rekla — Leo-nardova roka. Če bi bil to le slučaj, bi bilo v resnici čudno. Njen sin se je porodil s čudno po-kaženim tem prstom, in tu |e videla Isto pokaženost pri tujem otroku. — Vedeti moram, kdo je mati tege otroka — je rekla. — Ha, kaj pa je to? — To jo obleka mrtvega otroka, milo stlva gospa — |e rekla postrežnica. — Shraniti |e moram za njegovo mater. Pride gotovo poojo. — Ne mislim obleke. Dajte, da pogledam Bil |e blesteč okrasek, kar je drfate postrežnica v roki, in izročila ga je grofici Splošno prevladuje mnenje, da se bo Evropa omejila samo na formalno sarkcijc določb bukareške pogodbe. Miro?na pogajanja v Bukareštu Še niso podpisana. Premagati je treba še nekaj tež-koč. Zlasti med Bolgari in S bi je prišlo dc velikega nasprotja radi vprašanja ureditve šolskega ia cerkvenega vprašanja za Mace donijo. Bolgari namreč zahtevajo, da na pristane Srbija na avtonomijo eksarhistčne cerkve In eksarhističnlh iol v Macedoniji, p-Srbija Je ta predlog odločno odlonila. Ven dar je upatf, da ptlde tudi v tem oziru kmalu do sporazuma. Drinopolisko vprašanje je stopilo v novo fazo. Bolgari so namreč sklenili, da definitivno res'gnirćjo na vsako nasilno ak cijo proti Turčiji ia so velevlastim v posebni noti slovesno cbljublH, da hočejo demobilizirati in Izročajo usodo Drinopolja in Tra cije v roke E.rope. Včerajšnja đemarša velesil pri Pert<, v kateri so veleposlaniki v imeru svojii vlad pozvali Pcrto, naj umakae s?ojo armado za linijo Enos-Midijfc h |i obljubili korekturo te meje, bo gotovo brezuspešna. Turški ministrski svet že tazpravlja o odgovoru, ki bo, kakor se zatrjuje, popolnoma negativen. Danes se zopet sestane veleposlaoiška konferenca, ki bo, kakor se poroča iz zanesljivih virov, rešila vprašanje južnih albanskih mej v smislu italijanskih zahtev. Londonska poalaniška reunija. LONDON, 8. (Izv.) Današoja konfe reuca londonske poslaniške reunije se je bavila z vprašanjem Egejskih otokov in južnih albanskih mej. Korferenca ni prišla do nobenega sklepa. V pondeljek bo imels reunija ponovno sejo, na kateri imajo sta viti kabineti nove predloge. Ako se tudi v pondeI[ek ne doseže končnega uspeha, se bo poskušale doseč sporazum na četitkovi seji, katera naj bi bila ob jednem zadnja seja poslaniške re unije. LONDON 8. (Izv.) Tukajšnji politični krogi domnevajo, da bo posianiška reunija na svoji današnji seji poskusila zavzeti svoj«-stališče napram bukareški mirovni po godbi. Pašič pri princu Ffirstenbergu. DUNAJ. 8 (Izv.) „Neue Frele Presse* poroča iz Bukarešta: Med avstrljskln: poslanikom v Bukareštu princem Fiirsten bergom in ministrskim predsednikom Pa-s'ćem se je vrš!la važna konferenca, v kr-ter i se je posrečilo doseči med obema državama znatno zbližsnje v gospodarskih vprašanjih. Rumunija zahteva odstranitev donavske komisije. BUKAREST, 8. (Izv.) Rumunska vlada pripravlja poseben memorandum na velesiie, v katerem bo zahtevala odstranitev donavskr komisije, Donavska komisija je, kakor znano, suverena oblast, ki je bila ustanovljena I 1856. v Parizu in ima nadzirati vožnjo pc mednarodni Donavi. Rumunia smatra seda, da je ta komisija v nasprotju z njenimi su verenskimi pravicami. Bolgarija in Turčija. SOFIJA 8. (Kor.) „Agence teiegraphf-que Bulgsre* poroča: Vesti o vojni napo- z začudenim pogledom rekoč, da je otrok imel ta okrasek pod obleko obešen okrog vratu. — Poglej, Geraldina, poglej 1 — vzkliknila grofica. — Saj poznaš to, ali ne ? Bilo je last tvojega brata. Lady Geraldina |e takoj Izpoznala okrasek, ki |e bil sam po sebi nekaj oenatad nega. Kolikokrat se Je smejala, da ga it ajen brat vedno nosil pri svoji urni verižici, toda ni se hotel ločiti cd nJega. Bil je pra« čudno oblikovan medaljon, ki Je kazal v zapletenih arabeskah ime „Yerryu, Isto ime s katerim je v šali vedno nazival svojo sestro. Geraldina nI nič vedela o zgodbi, ki Jo (e pripovedoval oče materi o njenem bratu In se je čudila, da je mati tako govorih pred bolniško postrežnico. Lady Templestcvve jej je povedala vse ko ste prišli domov — zdelo se Jej Je take najbolje — in Geraldina se je zelo žalostila zaradi tega norega dokaza bratove lahkomiselnosti. — Najraje bi videla, da ne bi bili nik dar izvedeli tega, mama — Je rekla. — To bi tudi jaz želela iz vsega src? — je odgovorila grcfica. — Tako strašne je, če pomislim, kako Je hotel ogoljufat ubogo Marion. — Ne morem si misliti drugače, nego da Je Leonardov otrok, ki sve ga videli Skoraj, da me bo veselilo, če se potrdi, da Je to resnica. vedi Bolgarske Turčiji in sploh vsa siična turška poročila imajo samo namen, obdolžiti Borgire, da oni provoclrajo Turke. Na ra način skušajo Turkf tudi opravičiti vpad na Bolgarsko, na kar se faktično napravljajo, da bi tako izsilili povrnite/ Drinopo'ja. Bolgarija niti ne misli na kako akcijo rroti Turčiji, ampak je sklenila, takoj po podpisu bukareškega miru odpustiti svojo armado. SOFIJA 8. (Kor.) Poročilo drlnopclj-skega valija o namišljenem pokolju Turkov v Stari Zagori, vzbuja tu veliko ogorčen|e. Listi izjavljajo, da so vsi inozemci priče, kako človekoljubno in ljubeznivo ravnajo Bolgari z vjetniki. Porta ne izroči Traci je. CARIGRAD 8. (Izv.) Listi poročajo, da !e ministrski svet že sklenil, da ostala pri svojih dosedanj h zahtevah in ne izroči ne Drinopolja ne Tracije. Kolera v rumunski vojski. BUKAREST, 8. (Izv.) V rurnunstf vojski se je dogodilo do seda) 389 sluča|ev kolere; od teh le bilo 133 slučajev s smrtnim Izidom, 425 slučajev pa označuje ar-madno vodstvo ie kot sumljive slučaje. Občinske volitve v Skadru Razočaranje Albancev. DUNAJ 8. (Izv.) Iz Skadra s? poroča, da so se občinske volitve v Skadru, ki so 3e trŠile pod nadzorstvom mednarodne komisije, končale s precejšnjim rnzo^aranjem ia Albance. Izvoljenih je bilo več S'bov in več Albancev, prijaznih Srbiji in Crnigorl. Aibanci so radi tega priredili poulične demonstracije, vsled Česar je admira! Burney nadaljne volitve suspen-iiral, oziroma odločil, da se naj vrše nove volitve. Berchtold zaprosil za avdijenco. 1SCHL, 8 (lev.) Z cz'rcm ca sklenitev miru v Bukarešta in novo politično situac jo, je gr: f Berchtold naprosil za avdi|enco in bo sprejet jutri ob 11 dopoldne od cesarja v po»ebri avdijenci. Poslanec Pacak odloži svoje mandate. PRAGA 8. (Izv) Češki listi poročajo, da hoče Doslanec in bivši minister rojak Pacak odložiti vse svoje mandate. Čehi hočejo kandidirati na njegova mesta ministra Trnko. Klofač v Ameriki. PRAGA 8. (Izv.) Vesti, da ostane Klofač v Ameriki, kjer se seda| nahaja na agt-tičnera postopanju, so popolnoma neresnične. Poslanec Klcfač je že na povratku v domovino. Generalni štrajk v Barceloni. BARCELONA 8. (Kor.) „Agecce Havas" poroča: Splošna katalonska delavska zveza |e proklamirala danes pričetek generalnega štrajka. Več štrajkovnih voditeljev je bilo že aretiranih. V Barceloni bo najbrže danes proklamirano obsedno stanje. Dosedaj vlada še popola mir. Ženska volilna pravica na Angleškem. LONDON 8. (Kor.) Ministrski predsednik Asquith je sprejel danes deputacijo nacionalne zveze društva za ž^nslco volilno pravico. Minister je izjav 1», da ie vlnda držala svojo obljubo napram ženskam. To vprašanje je tako, da je mora rešiti le tjud- — Ljubše ni fe, di bi ne imel rod Templestovveja nebenega naslednik?, kahor ima take osebe. Tajnoit, s katero je grof poizvedoval o otroku, je bila kriva, da nI dosegel svojega namena. V bolnišnici so povpraševali otrokovo mater In ta |e brez zakrivanja ra-dovoljno povedala vse. Pokazala je svo| Doročnl list, iz katerega re je dalo posneti, da se imenuje Marija Lesccurs, in je tudi pokazala krstni in rejstni Ust v Toursu rojenega dečka. Svojega soproga ni mogla pripeljati s seboj, da bi potrdil n(eno pripoved, kajti ni vedela, kje se naha|a. Rekla je, da je nI zapustil. Šel je Ie po svetu, da si najde delo, in Je) že dolgo čdsa ni ničesar sporočil o sebi. Ko so otroka raztelesili, so tudi doznali pravi vzrok smrti. Otrok je sam ušel na ulico in tam ga je konj s kopiti zadel do smrti. Lsdy Templestcvve nI Itte'a niti pojma, da je Marija Lesccurs hišna gospe Cnalif-sove. Če bi bila vedela to, bi bila morda našla ključ do resnice. Lordu Templestcvve se stvar ni zdela bogzna kako resna, in je mislil, da se je njegova soproga dala preslepiti po slučajni podobnosti. Celo posest onega obeska se je pojasnila popolnoma zadovoljivo. Otrokova mati Je povedala, da ga je dobila od svojega soproga, In ker mu le bil ljub spomin, ga je obesila ctroku okoli vrata kot nekak talisman. (Dalje.) Stran II. .EDINOST" 3t. 219 V Trstu, dne 9 avgusta 1913. stvo in če izpade ta sodba ugodno, ne poti m more nobena politična korob nacija sveta zadrževati tegauspeha. NajodločnejŠi nasprot Diki bi biii prvi, ki bi se uklonili tej odločitvi. Velik potres. LIMA 8 (Kor.) V sredo |e uničil mo čan potres kraja Caravelll In Quicacha. Na tisoče prebivalcev |e brez strehe. V prizadetih krajih Je vtika beda. Iz Pariza ▼ Petrograd. JOHANNIŠTHAL 8 (Kor.) Avijatik Ja-ccir, ki |e pcletel včeraj tekom enega dneva iz Pariza v Berlin in se napotil danes proti Petre gradu, Je pristal pri Seelowu, ker se mu je pokvaril motor. Zlomil d se |e tudr krmilo. _ Razpust istrskega deželnega zbora in uvedba komisarijata v Istri? DUNAJ 8. (Izv.) Po poročilu ko respondence „Austria" smatra vlada pogajanja med Lahi in Jugoslovani radi delazmožnosti istrskega deželnega zbora kot definitivno razbita. Vlada se je to-raj odločila razpustiti istrski dežalni zbor in izročiti avtonomne deželne posle vladnemu komisarju. Temu bodo pr deljeni štirje svetniki in sicer dva Slovana in dva Italijana. Komi sari jat v I stri j i bo trajal nedoločen čas, ker vlada ne pričakuje od eventualnih novih volitev nobene spremembe težavnih političnih razmer, na drugi strani pa se noče lotiti deželno-zborake volilne reforme. Zatrjuje se, da se izvede ta vladna naredba pričetkom jeseni. Za Trstom — Gorica! Mestnemu magistrata so odvzeti posli prenefienega delokroga« Včerajšnji zakoniki in naredbeni list za avstrijsko ilirsko Primorje orinaša razglas c. kr. primorskega namestniStva od 8. t. m. 1913, s katerim se doslej mestnemu magistratu v Gorici poverjeni posli politične oblasti I. inštance izročajo voditelju c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici. Na podlagi § 57 občinskega reda za ekrožno glavno mesto GorLa, je vlada glasom naredbe ministrstva za notranje zadeve l dne 4. iuUja 1913 odredila, da se tej občini odvzamejo tisti posli, ki jih je opravljala v prenešenem delokrogu kot politična oblast I. inštance ter da jih bo v bodoče opravljal voditelj okrajnega glavarstva v Gorici. Ta naredba stopi v veljavo z dnem ir. avgusta t. 1. Pomen preobrata na Goriškem. ' Politika, ki Jej sledi naše tržaško vodstvo z doslednostjo, izhajajočo iz gl.boseg-umerjenja, da se svo|o taktiko služi dooii stvari svojega naroda — ta politika Je bi L v prejšnjih časih predmetom napadov, za sm^hovanj in žaljenj od leve in desne. Liberalci so nam očitali, da smo klerikalci, t: posiednji pa, da smo — liberalci! Skupno pa, v najlepšem soglasju — da si so se sicer strupeno sovražili — so cčitali tižašk poliuki, da je solzarska, brez smeri, brez piograma in brez — načeli! Na levi in desni so slavili boj „za ns čeU" kaker rlmedlj zi vse slovenske boie čine ii prepovedovati so narodu, da it preso bojnega polja za »načela" vodi pot do siečee.e bodočnosti slovenskega . . . th da, tu moramo že razlikovati: eni so go veriii naroda, drugi pa ljudstva! Dolgo časa smo se trudili ia prepričevali gospedo na d^snl in levi, da se svojimi očitanji in zasmehovanji delajo krivico voditeljem tržaške politike, ker ta da v r s cici ni nesmotrena m b emačelna, kakor trde oni, ampak da |e resnica ta, da |e — nasprotno. Ne le z besedami, ampak tudi z oejaajl, s praktičnim postopanjem in doie {enimi vsp.hl smo dokazovali, da veljava tržaške politike je ravno v tem, da {o — brez v s acega oz ira n a z g ora) i d d o I i i n p r e k o v s e h v i h e r v jav nem življenju slovenskeganaro da — vodi veliko načelo — narod n o : princip združevanja vseh narodnih sil vse dotUj. dokler ne bosta končno In dtf; nitlvno zagotovljena narodni obstanek ns vsth periferijah in pa teritoritarijalna integriteta vseh slovenskih zemlja, kolikor smo si jfh še rešili iz zgodovinskih viharjev mao-gih stoletij. Tako smo govoiili in dokazovali — brez vspeha. Ostajali smo nekak tip smešno sti v slovenski politiki, element, ki da se |e že preživel in ki spada kvtčemu še v kak muzej, ki pa ne tpada v sodobno mo derno življenje. Udali smo se v svojo usodo, nismo prepričavali več, a tudi ne kapitulirali! Si smo dalje svojo pot. Ata pot nas je dovela do ve 1| a ve. Še smo morali sicer poslušati marsikako ibadanje, še je glasov kritike — in tčash celo precel zlohotne kritike — ali tistegfe zasmehovanja vendar ni vei. Ostajali smo mirni s trdno včro, da pride trenoiek, k nam prinese zadoščenje. Mogli smo čakati s tisto mirnostjo, ki ti jo daja zavest, da si na dobri poti. Spominjali smo se Italijan skeea reka: II tempo e galantuomo. NaSt globoko merjenje je bilo, da mora priti prej ali sle) spoznanje, d j položaj siovenskeg? naroda na periferijah — če že nočemo go voriti o osrednji pokrajini — zahteva .... recimo kar naravnost: tiste, toliko obreko-vane in zasmehovane tržaške politike. i Tudi v deželi goriški so vihrali viharja bojev med Uberalizmome in klrikalizmom, boji za svetovna naziranja, boji za — načela. Bo;i ki so neusmiljeno pustošili slov. livade, vihar;i ki so lomili mladje — ker orjakov, ki b. mogli nepremagljivo kljubovati vsem vihar jem, šž ni na slovenskih livadah v našem Primorju — vira do iz prejšnjega narodno političnega, kulturnega in gospodarskega dela. In na bojišču je ležala težko ranjen* tista narodna misel, ki je zvezda-vodnica tr žaški politiki 1 Nekateri so že mislili, da t3 ni le ran|e nec, ampak mrtvec. Ml pa smo ostajali trda; v svoji veri, da sile v njem zopet ožive, fce/ one dajajo naredao življenje. Narodna misel, narod]n o načelo ima sedaj svoj triumfalen pohod p c deželi goriški. In kako je to prišlo 1 Fenomenalno — presenetljivo. K^jfcor da si l enim korakom stopil iz goste teme m s vitlo iui. Prišel je psihoiogični trenotek, ki smo ga mi vedno pričakovali v svoji trdni veri: vzbudila se je narodna 7 e s t Zmagovati je zopet začelo naredao načelo nad tistimi .načeli", ki so luksus, ki si ga mi Slovenci na periferijah ne smemo dovo le vati, dokler smo siromaki ... .1 Izven Primorja menda še vedno nt umejo prav pomena evolucije na Goriškem Govore, da je premagan klerikalizem. Mips pravimo, da verdlkt naroda se glasi proti klerikalizmu in proti liberali z mu. Voliici so zopet zapisali narodno misel aa zastavo slovenske ODriške. Narodno načelo je postalo parola za bodoče delo na vseh poljih narodnega snovanja . . . Kdo bi mogel zameriti nam Tržačanom, ako vidimc v tem Dreobratu zadoščenje — tržaški pc-itlkl ?! Pri »Sloverci* so menda precej ozlo-voljeni radi tfgi preobrata. Ml pa roenirtto, da bi morali biti ravno oni zadovoljni s preobratom, ki je omogočil, da so se tuii Njihovi politični nasprotniki združili za bo! proti laškokamorašktmu liberalizmu. Mari to na Siodo verski stvari ? C2 bi hoteli jri »Slovenci* vstajati v nezadovoljstvu, potem bi morda javnost misliti, da jim nI toliko do načel, kolikor do — struj In oseb I _ Protestni shod Z*eze Jugoslovanskih Železničarjev V Gorici, dne 3. avgusta 1913. (f»o Btenogrsfičcem zapisniku). Nastopi gospod dr. M a n d i č : Častiti zborovalci! Mečejo nas na ulice, sklicujejo se na § 18 si. r., ustanavljajo šul-ferajnske šole in hočejo šiloma goniti slovensko železničarsko deco v nje. To vse spada v službo, in ne spada v urad; to so strogo notranje železniške zadeve. Zavračajo nas na službeno pot. Pritožujte se na ravnateljstvo, na ministrstvo pravi Galamboš. Pretep ejo nas kot pse, potem se iz nas norčujejo. Galambošev ukaz more opravičiti le velika zadrega Wieserja in dvornega svetnika Galamboša obenem. Wieser je najbolj odločen, morda tudi najbolj neroden zastopnik nemškega nacionalizma. Toda zastopniki istega njegovega sistema so tudi v osebah dvornega svetnika Galamboša in drugih. In za to je bilo potrebno, da se javnost pouči o njih delovanju. Jaz se ne čudim Wieserju in njegovemu ciničnemu postopanju proti nam (postal bo tudi nadinšpektor, ker dobro izpol-nuje ukaze), čudim se samo slovenskemu narodu, ki kaj takega trpi, čudim se slovenski politični javnosti, ki se ni potrudila dosedaj zadosti, da spravi tega gospoda, kamor spada — čez mejo. Mi smo v prvi vrsti poklicani, da povzdignemo svoj glas za one naše delavce, ki tudi žele kruha. Za internacijonaliste j vseeno, kdo zasede kako mesto pri železnici. Iz narodnega stališča pa za nas ne sme biti to vseeno; ne more nam biti vseeno, če m rda morajo romati naši delavci v Ameriko, Nemci nam pa doma izpodjedajo kruh. Kje so oni, ki so poklicani v obrambo delavcev! Apeliram na vso, tudi na internacionalno javnost, tudi na delavce socijalno demokratične stranke, naj pomislijo, kakšne šanse so za nje. Upam, da se bo z zadevo pečal tudi državni zbor na Dunaju ter dognal, kaj spada v javnost in kaj v urad. Dokler nam Galamboš ne dokaže, da za slovenske delavce ne veljajo avstrijski temeljni zakoni, pravim, da je ne samo nepostavno, ampak naravnost bedasto in smešno teptati s takimi ukazi avstrijsko ustavo. Zveza ima pravico prirejati javne shode; te pravice si ne bomo dali jemati. To bo moral potrditi tudi državni zbor. Zmerni Nemci pri ravnateljstvu se naravnost čudijo naši krasni potrpežljivosti. In ker nismo več potrpežljivi, ampak sktičemo shod, prične rogoviliti hofrat Galamboš. Pozna nas boljše kakor mi sami. On ve, kako nevaren je shod. Ali naj ostane samo pri protestu ? Apeliram tudi na slovensko žurnalistiko. Tu ne gre samo za železničarje, tu je vprašanje narodovo. Prepričan sem, da bodo vsi poslanci brez razlike mnenja, da mora Wieser pobrati šila in kopita in iti iz Gorice. Ce bi bil Wieser Slovenec in takole nastopal proti Nemcem na Dunaju, bi celo ti mirni dunajski purgarji planili nanj in ga raztrgali. Vem in vidim, kaj se godi v Gorici, poznam stremljenje Wieserjevo, vidim, kako protežira Wieserja Galamboš, vem, kaj pomenijo železnice, vem, da so železničarji pijonirji za vsak narod. Zatorej: Slovenci na noge, dol z Wieserjem! Med živahnimi pozdravi in aplavzom zaključi govor. Besedo prevzame gosp. dr. Peter M e d-v e š č e k iz Gorice, ki predlaga resolucijo, da se Wieserja odpravi iz Gorice. Nastopi gosp. dr. Bogumil V o š n j a k, priv. docent, ki izrazi željo, da se vsi slovenski poslanci združijo v tem vprašanju, potem žrtve ne bodo brez sadu. Oglasi se predsednik „Narodne delavske organizacije" iz Trsta, dr. K i s o v e c, ki poživlja k združitvi v organizacijah in želi iz srca največjih uspehov Zvezi. Nato je govoril še gosp. Brandner, tajnik „Narodne delavske organizacije" v Trstu. Njegov živahen nastop je imel močen utis. Predsednik vptaša, če želi še kdo besede, nakar nastopi gosp. deželni poslanec F u r 1 a n i: Gospoda, jaz sem danes nekoliko zagrljen ; tudi ni čuda po takem boju, kakor smo ga imeli zadnje dni. Pravim samo: Kdor je vse to slišal, ali more še ostati v koži? Quo usque tandem, oWieser abutere patientia nostra!? Jaz upam, da ne več dolgo. Tukaj nas je zbranih več deželnih poslancev, kar znači, da smo pripravljeni; in jaz pravim, da bomo storili vse, kar bomo mogli. Ljudstvo zahteva tako; ljudski glas je božji glas. Zgoditi se mora tako! (Burno odobravanje). (Z?ršetek pride.) Domače vesti •f Ivan P. Vencajz. V četrtek dopoldne je umrl v Ljubici soetni svetnik v pok. in odvetnik Ivan VetiC2jz. Pokojnik j lil častni član „Glasbene Matice v L!ub janl-, predsednik „Vzajemne zavarovalnice* ta svoj čas tudi diža^nl poslanec. Himen. Danes se Je poročil g. Marijan K o ra p a r a član šentjakobske »Čitalnice* 1 draže stao gdč. Anico M fi 11 e r j e v o. Bilo srečno in pledonosteo! K ožji valit vi v laški mesni skupini na Goriškem Priobčiii smo g«a*ovt Goriške, ki najodločneje obsojajo tiste, x\ so preprečili kompaktni nastop goriških Slovencev na gori rečeni volit vi. Od druge strani pa nas tafoimirajo, da se je to zgodilo iz razlogov, navedenih v tem - le oklicu: .Napredni voliici goriškega mesta! Jatri — v sredo — se bodo vršile cž.e volitve za Gorico ia fu lanska mesta me J italijanskimi liberalci In klerikalci. Nismo prijatelji prvih, preveč so Slo vencem slabega storili v poteklih dobak Ne noremo in ne smemo pa zaupati laškim klerikalcem. Napredni voliici ce smemo dati svoje moči in svoje glasove na razpolago, ia bode padla goritko gradščanska dežela popolnoma v klerikalne roke. Dr. Fa'dutl ima že 6 poslancev; v ve-leposestvo so vpisane cerkve ?n mu [e tam znaga gotova. Imel Jih bode 9. Trli? slo /enski novostruJar|i po;dc|o ž nj m, kakor iikaz«! knezošktf. Računa torej že lahko ca 12 poslancev I Ako mu pomagamo slovenski voiild še 7 Gorici in furlanskih mestih do polne zmage, Imel bode za seboj — klerikalno ftčino 16 glase v, s knezoškcfom celo 17 od 30 poklicanih poslancev. V to slovenski volile! goriškega mtsta je smemo pomagati — vsaj tisti ne, fei sc naprednega raišjeoja 1 Slovenski voliici, zlasti napredni, ne moremo In ne smemo polagati klerikalni italijanski stranki do nad ,lade v deželi 1 Na splošno željo v mnogoštevilen od oor slovenskih volilcev Va3 pozivljemo: da -e v dokaz naše moči jutri polaošte7ilnG udeležite ož|e volitve in oddaste svoje gfa-šove za siedečo mešano listo: Dr. Viktor Cesciutii, odvetnik v Gorici, Dr Valentin Pascoli, c. kr. sodnik v Tržiču. Dr. Alojzij Pontoni, zdravnik v Gorici, Dr. Ar:ur Rebulla, zdravnik v Tržiču. S tem preprečite pretečo nevarnost klerikalne nadvlade v deželi I Neodvisni volile'.* Mi smo t- kakor rečeno — prlobčevall glasove iz Goriške in nisuo sami posegli 7 polemiko. Tudi danes nočemo razprariiati o veljavnosti gori navedenih railogov. To-iko pa Že moramo reči, da le nekolike lepodpitanlm volllcem ne pri-nnavamo pravice ia kompetesce, da križajo joti novoizvoljenih poslancev, ki so g o to v o reprezentanti narodne /olje in ki so tudi narodu odgovorni za svoja dejanja. Kam pa pridemo, ie bi imelo par volilce' pravico do križanja taktike odgovornih faktorje*? Pct«m ne bi bili več vojska, ki heče zmagati, ampak le razpršena čeda — ovec! Tako si ne pridobimo simpatij Srbije. Oficijozni „Neue* Wiener Tagb'att", ki Ima ozke zveze z B nlhausplattom, piš.- o stališču Avstrije napram srbskim zahtevam sledeče: „Monarhl|a je svojo veliko naklonjenosti napram Srbiji v prvi balkanski vojni omejita le tedaf, ko je šlo za žlvljenike interese naše države, to je pri ohranitvi sta-usa qjo ob Adrijl in pri ustanovit?! Albanije. Gotovo je, da bo monarhija tjdl sed2j Javno pokazala Srbiji s^ojo naklonjenost in da bo pri definitivni ureditvi balkanskih me| le v toliko nastorala proti srbskim žel|am, da prepreči večne prep!re ?n nemire v svoji neposredni soseščini, s' lahko ogrožovali iol?tiČne ii gospodarske «Ia Srbiji fe torej ležeče d i honprira opravičeno stališče Avstrije ia s tem dokaJe, da dobri ednošaji med monarhijo In Belgradom niso mogoči le tedaj, aio ugodimo vsaki jfbski želji kar na povelje". Kaka ironija In naravnost drino zaime-hovanje srbskih strem?jen| in kolika skrb za Srbjju, Srbi so naSim gospodom na Ball-naujglatiu v resnici lahto hvalelai za to veliko skrb. Torej iz same naklonjenosti nonaihlja nI pustila Srb'je do morja in iz same naklonjenosti |i Avstrija ne more privoščiti vsega ozemlja, katero si Je pridobila s potoki krvi. Res, najbolje bi bilo, če se Pasfć umakne s svojega mesta in prepusti ivojo nalogo In posle grefi Berchtolću, ki al Srbilo tako osrečit, kakor bi Je rlhče ne noge! In bo še Avstrila Imela od tega dobiček. Grcf Berchtcld nal bo prepričan, da si je Srbija dobro v svesti avstrijske nRklo-ijenosti, kstero pa iz posebne previdnosti hvaležno odklanja, ker za enkrat še ne potrebuje pomoči in nasvetov avstrijske diplomacije. Vsakdo v svoje delo najbolj ziupa, ter Je solidnejŠe in ima tudi trdnejši •emell. Če so danes na Dunaju vznemirjeni radi tega, ker je izila Srbija iz druge vojne še večja kot bi bila po prvi vojni, so to le sadovi naše diplomacije, naša blamaža. Velevažna izjava. Par dni poprej, predno se je vršil v Garici sloveniki protestni shod ,5roti nezaslišanemu postopanju ićksDonenta nemškega „Volksrata", po^taje-načelnifcu Wieser u, ki nac?o ne!ča slovenske železniške uslužbence na domačih'slovensklh t?eh, z nemškimi importiranci, je železniški nmister baron Forster spregovoril [afco važae besede Na svojem inspekejskem potovanju po Češkem je železniški minister For*ter vpričo poslanca Kroyja in uradniškega predstojništva na postaji v Komotovu izjavil: »Moja želja in rroje stališče Je, da nsj se pri oddajanju rfužbenih mest na že-t^znlci predvsem ozira na narodno pripadnost prebivalstva, da se tako vstvari kolikor mogoče prisrčno razmerje med ta-fiiLŠnjim prebivalstvom h železniškimi usluž-Jtnc1. Četudi nisem mogel te tendence dosedaj popolnoma izvesti, vendar Je moj odkritosrčen naman, delovati v tem smislu Id J. Ster. Shod zidarjev na Kolonkovcu. V nedeljo, dne 10. t. m., ob 5 pcpoldne, priredi zidarska skupina NDO shod zidarjev ¥ „Konsumcem društvu" na Kolonkovcu. Daevni red: „Razmere zidarjev in organi- zpcija". Na shodu govorita strokovni tajnik Mrak in predsednik zidarske skupine R. Pregarc. Shod zidarjev pri Sv. Ivanu priredi liderska skupina NDO za nedeljo 10. t. m ob 11 dopoldne v prostorih „Konsumnega društva* blizu cerkve. Dnevni red: „Raz mere zidarjev in organizacija*. Poročata strokovni tajnik Mrak In predsednik zidarske skupine R. Pregarc. Skupina uslužbencev c. kr. javnih skladišč vabi ca Javni shod, ki se vrši v nedeljo ob 10 dopoldne v društveni dvorani NDO, ul. Sv. Frančiška it. 2. Dnevni red „Delavstvo c. kr. javnih skladišč in pri pravljajoče se gibanje*. Poročata: tov. dr Kisovec in dr. Agneietto. Podružnica N. D. O. v Gabrovici sklicuje za nedeljo sledeče zidarske shode V KOBJIGLAVI ob 3 popoldne < gostilni K. Zega; v TOMAŽEVICI ob 5 popoldne v gostilni A. Petelin ; v GABROVICI cb 6 zvečer na vrtu gostilne BandeL Dnevni red vseh shodov: „Razmere zidarjev in organizacija*. Na shodih govorita tov. dr. A. Soslč in jurist J. Požar. MALI OGLASI ........i ; MALI OOLASI M računajo PO 4 riu. ' bcMdo. Maštao tlskaaa b*Md* enkrat ; ▼•č. Najna^Jia prt»«o}Wna 40 vfa. ; Plača M takoj Inacratna« o44«ikn. ; Abiturijent 5 DOBti pod St 1724. išče zaalužk* Da domu. Nas ov pri iDeeratnem oddelku Edi 1124 rjililn ea postelj* mlsd niču. - Ulica Coronco J U U d OD 1, v. desno. 1726 Odda nadstropje. Cfi sobico, evectuelno sebo z dvema O C pcateljatra, ul. S. Marco S t. 37, IV 1725 vajenega v trgovini j etvin sprejmem UtClitO takoj Prednost imaio oni z dežele. Naslov pri Inreratnem oddelka Edinosti. 1719 |"HŠiCon-pumi podpetniki so jako prožni in ■»:irujpjo Vaše in Vaših sosedov živce. Berson-gumi podpet niki obvarujejo pred spolzlo-stjo. Berscn gumipodpetniki obvarujejo pošepanje peta in ohranijo obutek trajno elegantno. Zahtevajte pri svojem čevljarju izrecno le pristne Borsonove gumi-podpetnlke v zlatem kartonu in odklonite vsako drugo znamko kot po-narejo. Berson - Werke Dunaj VI. Riccardo Baldassi. »umnega druStva1*) priporoča svojo mesnico. Josip mizarski mojster, Trst, ulic* Belvedere St. 10. — Izvršuj* vsakovrstna mizarska dela Anton Novak, brivec Be"' večere 5t 57, se toplo priporoča ccnj. slovenskemu b činstvu za mnogoštevilni obisk. — SVOJI K SVOJIM i 2660 Lovre Itiilic (t Podpisani priporočam cenj. občinstvu svojo novo GOSTILNO „fli Gacciatori" TRST, — ul;ca Chlozza Stev. 5. Toči se domače prvovrstno vino, črno in belo, kraški teran in istrsko. Pivo prve vrste. Kuhinja je vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili. — Za obilen obisk se priporoča Mihael Zcbec, lastnik. MESNICA VIKTOR C0M1SS0 - TRST Campo San Giacomo 19. Od danes naprej se bo prodajalo go veja meSO prve vrste po sledečih cenah : PREDNJI DEL po kron 136 in 1 52. ?ADNJI DEL po kron 168 in 184. BREZ KOSTI po kron 2-32. BSSSESa priporoča svojo gostilno „Brioni' („Trattona Brioni*') z vrtom, pripravnim za sestanke in zabavne prireditve. Trst, via deli'lstria 't. 16 (v bližini cerkva sv. Jakoba). Točijo se prvovrstna da'matin^ka vina iz Omiša, črno, bt-lo in opolo. Pivo „Adnja", peiinkovac in maršala ter domača kuhinja in mrzla jedila. Gostilna : via del Rivo Štev. 9 s prodajo gorinavedenih p'jač in mrzlih iedil, KRASNO SLIKO slovanskih apostolov sv. Cir. in Metoda format 37X50 cm) za K T 20 in 12 razglednic vseslovanskih Ciri! Metodovih za K 1'20 pošilja proti pošiljatvi zntska MELICHA aEK, elehr« d (MORAVA) ZDRAVNIK Med. Dr. Karol Perničič ordinira od li—12 Trst, ulica Bonomo 3/IL (nasproti : Dreherjeve pivovarne). MESNICA ROMANO BURBA, Trst ulica de!l'lndustr?a 6. Naznanja se, da se bo od danes naprej prodajalo goveje meso po sledečih cenah: PREDNJI DEL po kron 1 36 in 1 52. ZADNJI DEL po kron 1 OS in 176. BREZ KOSTI po kroa 2 24.-- Kroj jsenica Vek.Terzo Trsi, ulica Fonderla 5tev. 4, I. n. Priporoča se c. občinstvu ra vf"akovT»tna