V. V.VtV.W. ;.\y.v.\v.v.\v. rmnci Tri $ Livi, tj a*:® lv» ••••••••• • fèmtlS mm ÌS$»£§3 Skupščina občine Zagorje ob Savi Izvršni svet Skupščine občine Zagorje ob Savi '• vv5&:;: Ob 9. avgustu - prazniku občine Zagorje ob Savi, čestitava vsem občanom Zagorja in jih vabiva, da se v čimvečjem številu udeleže prireditev v počastitev občinskega praznika. Program prireditev Petek, 7. avgust ob 13. uri teniški turnir na Izlakah igrajo predstavniki političnih strank, direktorji, novinarji, občinska vlada Sobota, 8. avgust ob 10. uri otvoritev proizvodnih prostorov podjetja ROTEX - poslopje bivše Lisce. ob 16. uri otvoritev podjetja v mešani lastnini DL Contact, d.o.o. v Jesenovem. ob 17. uri promenadni koncert pihalnega orkestra Svea - Zagorje ob 18.uriproslava ob 9. avgustu, prazniku občine Zagorje in 90 - letnici Prosvetnega društva Čemšenik pred osnovno šolo v Čemšeniku. ob 20.uri veselica. £g|: 1 mm I , lil PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA: Janez Lipec, dipl. inž. str. 1 ~n~ PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE: Janez Režun, dipl. inž. grad. ■ N r. ■ ...• ••• ,'t ^ tj____________________ Sjt\ | MlJj ___ J i Funšterc: Koledar dogajanj. Novi učilnici ob prazniku, Skok iz kote. Kdo bo kmetu plačal škodo, Zločin in odshkava, Kriv je Jakopič, Jetmice, Kratke zasavske Vaš zelnik: Policaji in gasilci na kresno noi, Težke kovine v zelenjavi, Bosta res le dva meseca? 1111 ??**:*§ lili l Tema: Zagorske razprtije Pogovor: Sirit: "Moram spet v Zasavje* Kšajt glavce: Milanova kost, Stanetov itrbuncelj Križ kraž Križanka z bogatimi nagradami Reportaža: Brez kopalk po zasavskih bazenih, Zagorski godbeniki na Norveškem, Tudi naš par na kmečki ohceti, Indija press, Dvesto mark za Uroša, Golob najboljši biljardist Miš maš: Rolkarji, Krinka knjige, Mladim Zasavcem, Koliko je 40 let, Zavozlanka Žu riramo: I ^ Y J Najpomembneje je rock. Interval, Horoskop, ---- Hot hot hot, Lestvica, In zgodila se je Pepila, jj| I Obnovljene orgle Kšefti: Oblikovalec Hrastnika, Polletni rezultati, Razpis za miss Zasavja, Drnovšek z managerji, TKI Italiana, Premog, Mali oglasi Zdrav duh...: Mednarodna šola klavirja. Zabeleženo, Izpolnjena ljubezen ... v zdravem telesu: Poljan ped na SP, Radovan gorski, Po prestopnih rokih, Kratke, Rezultati, športni cik cak Kronično: Promet, Zastrupitev s salmonelo, Riuiarji so se zastrupili s plinom, Našli 70 sadik konoplje, Aufbiks UVODNIK Nekateri ste nas 2e prav pogrešali. Spregledali ste naše obvestilo, da bomo poleti izšli enkrat mesečno. Tudi mi si moramo privoščiti malo počitnic, kajne. Sicer je pa pred vami poletna številka. Strani smo malo zamešali. Nekaj veC razvedrila lahko najdete že v tej številki, v prihodnji ga bo še veC. Pri Zasavcu smo pripravili in še pripravljamo nekaj zanimivih akcij. Tokrat objavljamo razpis za miss Zasavja. Poletje je letos vroCe predvsem v Zagoiju. V parlamentu so se malo skregali in so politiki malenkost v zraku, potem je prišel pa še Tof s tatinsko roko in poskrbel za medijsko promocijo zagorske doline. Seveda pišemo o obojem. Tokrat predstavljamo ministra Siršeta, Trboveljčana na "začasnem" delu v Ljubljani. Hrastničani so že praznovali, Zagorjani se na praznik pripravljajo, letos so kaj skromno praznovali knapi. Mi pa ne smemo mimo novega uspeha naših kolegov na Radiu Trbovce, ki si za obnovitev trim steze v Trbovljah zaslužijo vse čestitke. Prihodnjič smo med vami spet 20. avgusta. Do takrat pa -mirno morje. Marko Planinc Matjaž Švagan -i v?* ......r. trt mmrkr. trinmrntfnr'#™ \X*XvX*X\v.v.v»Xv' ■••• ••••••••••••••••#••• •••••••••••••••••••• KOLEDAR DOGAJANJ 24. junija - Trboveljski socialdemokrati za ta predvečer praznika -dneva državnosti sicer napovejo obisk dr. Jožeta Pučnika, vendar le-ta odpade. Tako na Republiki kol po občinah lega večera praznujejo prvo obletnico samostojne Slovenije. Tudi ponekod v Zasavju. 26. jlinija - Dr. Janez Drnovšek, slovenski premier, je to petkovo dopoldne gost zasavske podružnice društva Manager na Izlakah, kjer še enkrat ponovi, da vlada od protiinflacijskih namer ne misli odstopiti. 28. jlinija - Izlake znova postanejo središče dogajanj kmetov zagorske občine: na ustanovnem občnem zboru ustanovijo kmetijsko zadrugo na novih zakonskih osnovah. 29. jllllija - Že navsezgodaj zjutraj kakšnih 40 krajanov Praprotnega, Savne peči, Retja, Podkraja in Ravenske vasi obišče TET in zahteva odškodnino za uničene pridelke. Težava je vtem, da 16-krat višjo od lani. 30. jlinija - V okviru trboveljske SDP nastane Ekološka pobuda s trenutno desetimi člani. 30. junija - Vodstvo zasavske LB sklene, da "svoje” upokojence oprosti plačevanja enoodstotne provizije pri plačilu s položnicami. 1. julija - Število beguncev iz Bosne sc ne zmanjšuje. Tega dne jih v Zasavju uradno naštejejo okrog 2000. 2. jlllija - S svečano prireditvijo na Logu Hrastničani zaključijo praznovanje občinskega praznika, 3. julija. V Zagorju pa iz. avle Delavskega doma pogrešijo še dve sliki. l oto: lt. K. 3. jlllija - Dan slovenskih rudarjev je za delavce Rudnikov rjavega premoga Slovenije sicer dela prost dan, le da tokrat mine brez tradicionalne nagrade. 6. jlllija - Na zasedanju zagorske občinske skupščine pride do precej hudih obtožb na račun predsednika IS, občinske agencije za razvoj in deloma podjetja lutaci. Dokazov še ni. 7. jlllija - Novo, računalniško vodeno visokoregalno skladišče h rast n iške Steklarne že poskusno obratuje. 10. jlllija - Na Izlakah se zgodi že 29. slikarska kolonija po vrsti - tokrat Fot»: T. It. s 13 gosti iz domovine in tujine. V Zagorju in na Izlakah pa poteka tudi prva poletna šola klavirja, ki jo odpre sam kulturni minister Borut Šuklje. 10. julija - Trboveljsko vodstvo podjetja PTT organizira novinarsko konferenco, da bi tudi tako občanom sporočili, zakaj telefonski priključki z. dvomesečno zamudo. 11. jlllija - Na partizanskih Vr-heh, kot jih poimenuje ministrica za borce in vojaške invalide Anka Osterman, se zbere kakšnih 500 borcev in občanov Zasavja, da proslavijo med drugim tudi 51. obletnico ustanovitve trboveljske čete. 12. jlllija - Dr. Ivan Merlak v podlipovški cerkvi blagoslovi 235 let stare orgle, obnovljene z denarjem krajanov in podjetij. 15. jlllija - Še zadnjič pred dopusti se sestanejo poslanci trboveljske občinske skupščine. Komaj sklepčni razpravljajo tudi o programskih zasnovah za novo cerkev in jih ne podprejo. Polona Malovrh ZASAVC Izdaja Zasavcd.o.o , Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi Direktor: Tomo Garantirli, Časopisni svet: Sandi Češko, Robert Halzer, Franci Kadunc, Branko Klančar, Janez Knez, Darka Lipičnik, Jože Ranzinger ml. Glavni urednik: Matjaž Švagan, odgovorni urednik: Marko Planinc. Uredniški odbor: Roman Rozina, Polona Malovrh (Funšterc), Ivana Laharnar (Vaš zelnik, Reportaže), Stane Šterbucl (Kšajt glavce), Milan Vidic (Anketa), Fanči Moljk (Miš maš), Katja Božič (Žuriramo), Borut Markošek, Jože Bertole (Kšefti), Nande Razboršek (Zdrav duh...), Barbara Kus (... vzdravem telesu) Oblikovanje in računalniški prelom: Čvek, Dol pri Hrastniku, Tisk: Alenka Jakopič, Sedraž. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 61-013. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS. št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92, z dne 5.5.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki t. št. 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. Novi učilnici ob prazniku Letošnji občinski praznik je prinesel hrastniškim šolarjem dve novi učilniei -računalniško in glasbeno. Krajani so si ob otvoritvi z zanimanjem ogledali prostore, zgrajene s sredstvi petega samoprispevka. Na prireditvi, kjer so nastopili gojenei glasbene šole, hrastniški godbeniki, recitatorji, mladi plesalci in pevci, je spregovoril hrastniški župan Leopold Grošelj. Občinska priznanja so tako za spremembo podelili pod svobodnim soncem, ne pa v dvorani na slavnostni seji. Ivan Maurovič je prejel priznanje zaslužni občan, Adolf Dragar plaketo 8. februar občine Hrastnik, Gasilsko društvo Turje, Anton Verač, Ivanka Kirn in Gorazd Medved pa posebna občinska priznanja. Računalniška učilnica ima deset računalnikov - devet za učenec, enega za učitelja. Zato so se na šoli že prijavili v projekt Petra, ki ga uvaja Zavod RS za šolstvo in šport. To pomeni, da bodo z. novim šolskim letom v petem razredu uvajali računalništvo pri tehnični in likovni vzgoji ter pri slovenskem jeziku. Ostale razrede pa le računalniško opismenjevali. V novo glasbeno učilnico so prenesli videorekorder, pianino, Orlov instru-mentarij..., dobili so še glasbeni stolp. Poleg teh učilnic so adaptirali še prostore na šoli Vitka Pavliča, ki praznuje štiridesetletnico. Obnovitvena dela se bodo čez. poletje nadaljevala. Prenovili bodo učilnico za tehniko, ki jo bodo uporabljali tudi na šoli s prilagojenim programom in učilnico za gospodinjstvo. Glasbeno učilnico, ki se je ob novih prostorih sprostila, bomo uporabili za druga pametna področja, saj bo jeseni na hrastniški šoli en oddelek več. Novi sodobni učilnici bosta na razpolago tudi dolskim osnovnošolcem, kot bazen. Fanči Moljk Dolski praznik Dolani so letos bogato popestrili svoj krajevni praznik, ki so ga povezali s praznovanjem občinskega in državnega. Še posebej pestra so bila športna dogajanja (več na športni strani). Seveda ni šlo brez. proslave, na kateri so nastopili pevci-odrasli in šolski, popestrili so jo še člani dramske skupine pod vodstvom Andreje Alt. Na prireditvi so podelili letošnja krajevna priznanja. Za uspešno delov KS in pomoč pri razvoju kraja so jih prejeli Silvin Erman, Toni Pavlič, Edvard Pullcr in Jutranjka. M. P. Borci na Vrheh V spomin na 50. obletnico ustanovitve NOV Slovenije, 51. ustanovitve trboveljske čete in prvo boja za samostojno Slovenijo so se sredi julija na Vrheh zbrali borci in občani iz. vsega Zasavja. Spregovorila jim je ministrica za vojaške invalide in borce Anka Osterman, ki je med drugim dejala: "Slovenijo moramo peljati v smeri pravične socialne, ekološko prijazne in ekonomsko uspešne države. Na tej poti moramo preseči vsa medsebojna nesoglasja in prestižne strankarske boje, pojave različnosti pa vpreči v razvoj tako, da ne bodo hromili sedanjosti in tudi ne preteklosti." Na tokratnem srečanju so borci iz Revirjev slovenski javnosti oz. Predsedstvu RS posredovali pobudo, da odlikovanje za zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Slovenije podelijo tudi predsedniku Milanu Kučanu. A.II. Skok iz kože Skok čez kožo je bil običaj, ko so mladeniči postajali rudarji. Ob letošnjem rudarskem prazniku tega ni bilo. Odkar se slovensko premogovništvo dogaja po scenariju, ki se mu reče Četrta varianta, rudarji skačejo "ven" - iz svoje kože. Tako so letos imeli zgolj dela prost dan, brez. kakršnihkoli prireditev in tudi brez. tradicionalne nagrade, ki so po tradiciji zapisane celo v kolektivni pogodbi (mimogrede: Velenjčani so nagrade dobili). Rudarska izguba se ob polletju vrti okrog pol milijarde tolarjev. Ker je približno tolikšen seštevek obresti in tečajnih razlik, je moč izračunati, da je tekoče poslovanje rudnikov pozitivno, da pa jim nepokrita pretekla izguba nenehno blokira račun. Na svečani seji DS je direktor Aljoša Kink povedal, da je bilo v preteklosti tudi marsikaj narobe. Da pa so se že naučili dovolj in ne bodo več nasedali nenehno spreminjajočim se razmeram in strategijam. Kljub temu, da je povpraševanje po njihovem premogu zdaj večje od opredelitev iz veljavnih načrtov, bistveno od Četrte variante ne bodo odstopali. Znane so količine premoga, počasno zapiranje rudnikov razen trboveljskega in hrastniškega, do takrat zmanjšanje števila zaposlenih na vsega 2000. Državna obveza je zapiranje rudnikov s sanacijo površin, prestrukturiranje in dogovorjeno subvencioniranje, ki je zdaj pol manjše od dogovorjenega. Če k temu dodamo še saniranje izgub iz preteklih let, bomo morda prihodnja leta, čeprav rudarstvo ne bo nikoli več tudi način življenja, imeli veselejše rudarske praznike. Koman Kozina Kdo bo kmetu plačal škodo ? Okoli trideset kmetov se je 29. junija zbralo pred elektrarno v Trbovljah, v rokah pa so držali Šopke od onesnaženja osmojenega rastlinja. Vzrok njihovemu protestu je bila neplačana odškodnina za lansko leto, novi ožigi na sadnem drevju in trti, spodbodla pa jih je tudi višina odškodnine, za polovico manjša kolje bila določena. Pred elektrarno so kmetje prišli zato, ker je ta po strokovni oceni dolžna plačati 85 odstotni delež odškodnin, ostali onesnaževalci (1GM,cementarna in kemična tovarna) pa 15 odstotkov. Zmanjšano vrednost odškodnine so v elektrarni obrazložili z dejstvom, da je petnajstkratno povišanje katastrskega dohodka v primerjavi z dohodkom tovarne previsoko. Za polovico zmanjšano odškodnino kot je bila predlagana, torej ne petnajstkrat večjo kot leto prej, so sprejeli v soglasju z izvršnimi sveti. V elektrarni pravijo, da skrbno spremljajo emisije in to bi morala početi tudi komisija, ki pa le z matematičnim izračunom že vsa leta enako določa vrednost odškodnin. Poleg tega bi morali v komisiji vplive strokovno analizirati in krivdo določali na podlagi svežih ugotovitev. Povzročitelji so pripravljeni plačali le dejansko škodo. Pavšalizcm ni več primeren, saj je že nekaj kmetij neobdelanih, odškodnino pa še vedno prejemajo. Način, ki je bil pred leti na občinskih skupščinah poenoten, več ne ustreza, predvsem pa je treba razširiti krog onesnaževalcev. Kmetje niso odšli zadovoljni. Posedali so, da bi raje imeli zdrav in dober pridelek. Posledice onesnaženja so trajna škoda, izginjajo iglavci, manj je krme, slabša je plodnost živali, požgani so vinogradi in sadovnjaki. Takšno je Zasavje, ki proizvaja tudi za Slovenijo. Kmetje so s strani predstavnikov elektrarne dobili zagotovilo, d a bo zmanjšana odškodnina plačana v nekaj dneh, sklenili pa so, da bo njihova naslednja pot peljala do republiških organov. Ivana Laharnar Z i da n mošča tiski punt uspel Krajani Zidanega Mosta so pred kratkim pripravili javno tribuno o svojih življenjskih problemih. V ospredju je bila problematika kamnoloma ki ga ima v upravljanju trboveljska Cementarna. Zadeva ni nova, saj so krajani, predvsem naselja Vila, že dlje časa opozarjali na nevarnosti, ki jih povzroča. Kamenje, ki je letelo celo v stanovanjske hiše, je ogrožalo varnost, zato je stolridesetim prebivalcem prekipelo. Na dobro obiskani javni tribuni so iskali najboljše rešitve, saj se krajani zavedajo, da kamnolom mora ostati. Nanj so kot delavci, zaposleni v tamkajšnjem obratu, tudi življenjsko vezani. Res pa je treba zagotoviti največjo možno varnost. O tem je spregovoril tudi republiški inšpektor za rudarstvo je dejal, da bi bila zadeva gotovo že davno rešena, če bi se KS in Cementarna pametno pogovorili. KS je pogovor ponujala, druga stran menda tudi. Kakorkoli, krajani so zadovoljni. Pri zadnjem streljanju v kamnolomu je bilo za varnost dobro poskrbljeno, tudi detonacije so bile milejše. Sicer pa bodo odslej vsako nepravilnost takoj sporočali inšpekciji. Slednjega je zanimala tudi cesta, ki je večkrat blatna. Prav je, da se ponovno opravijo tudi meritve v omenjenem kamnolomu, saj so bile zadnje v letu 1 yx3. I ranci Kadunc Nekateri krajani so proti Medlem ko rudniški tovornjaki, ki z dnevnega kopa prevažajo premog v termoelektrarno, v laki meri zaprašujejo tam živeče krajane, da jim le-ti zapirajo cesto, se v gornjem delu Trbovelj pritožujejo čez prometno ureditev, ki enim ne da spali, drugim pa ne parkirati. Gre za krajane Gimnazijske ceste, ki jih moti hrup iz bistroja Oskar, pa konjički teh gostov, ki jih parkirajo, kjer se leda. Verjetno bo njihovih težav konec jeseni, ko naj bi cesto zaprli pri Blančevi hiši, uvoz uredili pri gimnaziji, na tamkajšnji zelenici pa še parkirišča. Do tedaj pa bosta morali na vse skupaj nekoliko popaziti policija in inšpekcijske službe. A.ll. Most v Renkah visi Bodo krajani Renk in zaledja, ki jim je neurje pred poldrugim letom odneslo most, dobili novega, ne ve nihče. Še pred kratkim o lem ni dvomil nihče, stvari pa so sc zapletle, ko je železnica začela pogojevati ponovno odprtje postajališča z njegovo posodobitvijo, ki bi stala kar 100 milijonov tolarjev. Železnica trdi, da tega denarja nima, zato bi ga morala priskrbeli občina. Seveda denarja ni tudi v občini, zato je litijska vlada predlagala. da namesto mostu raje uredijo ceste proti 1’olšniku in konjščici, ljudje pa se preusmerijo na avtobuse. Tak predlog je v lem delu med litijsko in zagorsko občino povzročil veliko jeze. Pojavili so se grafiti in KLIC V SILI m DRAGI SLOVENCI ! OČITNO TEŽAV PRI OBNOVÌ MOSTU V REN KAR ČEZ REKO SAVO ŠE NÌ KONEC.NAMENSKA DENARNA SREDSTVA NAM HOČEJO ODVZETÌ IN JÌH NAMENITI ZA ASFALTIRANJE LOKALNIH CEST! PROTESTIRAMO k PROSÌMO ZA PODPORO t _ ____MOV MOST. VBČ ÌNFORHACÌJ O IBI Y NEDELJO 28.6. OB 1T NA ZBORU KRMANOV V OSNCWÌ «OLÌ KUMlC... pozivi, da mostu ne dajo; enako so zahtevali na zboru krajanov. Jezo so v glavnem usmerili na železnico, ki da noče glasno povedati, da bi se postajališča Renke rada enkrat za vedno otresla, ampak si izmišlja visoke varnostne normative za majhno postajališče; tolikšne, kol jih ne dosegajo desetkrat večja postajališča v bližini. Predloga IS zatem ni sprejela tudi litijska skupščina. Je pa vladi predlagala, da poskuša ta sredstva izbrskati na ministrstvu za promet. C'e bodo most zgradili ( nekateri krajani so mnenja, da ga je treba zgolj zgraditi in bo železnica prisiljena spet imeti v Renkah postajališče) pa je nejasno njegovo financiranje. Najnižje ponudbe izvajalcev so okrog 45 milijonov tolarjev, okoljevarstveno ministrstvo pa ponuja le 13 milijonov tolarjev. Njihov prispevek naj bi s pogajanji povečali, za svoj delež pa najeli kredite. Roman Rozina Bo dogovor rodil sadove? V juniju sta KS Radeče in IS občine Laško sklicala sestanek o problematiki, ki že dlje časa ovira razvoj lega dela laške občine. Negotovost okrog gradnje HE Vrhovo, slabe cestne povezave, nikoli zgrajena železniška postaja, nedokončan zdravstveni dom, so samo nekatera vprašanja, ki terjajo odgovore. Kdo jih bo dal, tudi po tem sestanku ni jasno, saj so sodelujoči nenehno poslušali "žal ni denarja, žal niste v načrtih” in podobno. Kljub udeležbi predstavnikov Ministrstva za promet in zveze, Ministrstva za energetiko, Republiške uprave za ceste, Smelta in Savskih elektrarn, Radečani niso dobili odgovorov. Nikogar ne zanima železniška postaja, za katero so zbirali denar z dvema samoprispevkoma, nič drugače ni s cestami. Obrazložitev, da so v tem koncu slabše, ker CP Celje začne luknje krpati v Velenju in jim za ta del zmanjka časa, je smešna in neodgovorna. Takšnih cvetk se je v razpravi nabralo za cel šopek. Negotovost ostaja, saj tudi z odgovori IS občine ne morejo bili zadovoljni. Gre za usodo zdravstvenega doma, bencinskega servisa, možnostih zaposlovanja mladih in podobno. V Radečah upajo, da bo drugače, ko bodo postali samostojna občina. F. K. Hrastničani bodo dobili dom za starejše občane V dijaškem domu bodo Hrastničani s sredstvi petega občinskega samoprispevka in pomočjo Republike uredili dom za starejše občane s 108 posteljami. Decembra lani je bilo 84 Hrastničanov po domovih od Izlak, Trbovelj, do Loke in lmpoljce. Trenutno imajo okrog 1200 ljudi, starejših od 65 let in 450 invalidov, ki bodo tak dom morda potrebovali. V Hrastniku računajo, da bo v domu dobilo delo kakšnih 30 občanov, dokončno naj bi ga preuredili do konca naslednjega leta. Tako je večletnih prizadevanj hrastniškega občinskega vodstva kar se tiče doma konec, Hrastnik pa tudi ne bo več ena redkih občin v Sloveniji, ki takega doma nima. A.11. Ekološka pobuda V Trbovljah so ustanovili Ekološko pobudo SDP Zasavje kol del te slovenske organizacije. Osnovna naloga je vzpodbuditi in okrepiti ekološko gibanje v Zasavju. Med ostalimi so zapisali še, da bodo izdajali ekološki bilten, organizirali ekološke tabore, razstave, shode in akcije ter zeleni signal, kjer bi zbirali pritožbe ljudi. Organizacija je odprta za vse, ki si želijo čistega okolja, vodi jo Irena Štuscj. U.k. Miran Potrč v klubu upokojencev SDP Tema pogovora - zadnjega pred poletnimi počitnicami - je bila Slovenija pred volitvami. O volilnem sistemu, kakršen je vskupščinski proceduri, SDP ne meni najboljše. Vendar ga po Miranu Potrču ne nameravajo rušili, saj mora Slovenija čimprej do volitev. Volilni boj bo po njegovem brezobziren: desnica v njem ne bo izbirala sredstev, levica oz. sredinske stranke pa bodo le stežka sklepale koalicije zaradi različne strukturiranosti strank. A.II. Zapiranje kisovške jame Ob Laškem je v strategiji zapiranja slovenskih rjavih rudnikov prvi prišel na vrsto kisovški. Urejajo le še zaradi rudarjenja poškodovane površine. Predvsem cesti proti Čolniščam, ki so jo na Vilheminiju podprli s kaštami, in med Zagorjem in Kisovcem. Na pobočju med cestama so uredili od-vodnjavanjc. Dela naj bi končali septembra; če bo v republiškem proračunu še na voljo dogovorjeni denar. Lani so za zapiranje rudnikov dobili 69 milijonov tolarjev, letos 116. Površine naj bi občina večinoma pogozdila, del naj bi bil namenjen vrtičkarjem. Torej tako kot sedaj, le da bodo zadeve bolj urejene. Na zdaj že bivšem rudniškem prostoru bo ostal le izvozni stolp in muzejska zbirka o rudarstvu. K.K. Zadruga po novi zakonodaji Konec junija so na Izlakah po nekajmesečnih prizadevanjih ustanovili zadružno organizacijo v skladu z novo zakonodajo in načrtom, da bo prevzela tudi gozdarsko proizvodnjo. Na u-stanovnem občnem zboru so člani razpravljali tudi o nekaterih nerešenih vprašanjih: lahko postanejo člani KZ njeni dosedanji delavci, torej nekmeti, in pa, kolikšen naj bo obvezni vložek v zadrugo. Sporazumeli so sc, da 65 delavcev KZ sme postati člani,predloga o znesku 500 nemških mark kot obvezni vložek za članstvo pa niso sprejeli. Oporekali so tudi, da bi bil delež enak za vse. Po mnenju nekaterih bi sc bilo bolje ravnali po katastrskem dohodku, zanimalo jih je tudi, za kaj bo KZ la denar porabila. Direktor KZ Janez Sešlar je dejal, bi sredstva potrebovali za odplačilo anuitet za naložbe v preteklih letih. Kmetje so pristali na 300 mark. Tako sc bo njihovo članstvo, ki sedaj šteje dobrih 260 ljudi, verjetno kmalu povečalo. P.M. v Šolski učni uspeh Začnimo v Trbovljah, kjer je 1999 učencev, šolsko leto so zaključili s 97,25 % pozitivnih. Zagorje: v Ivana Skvarča je 748 učencev, 98,26 % je bilo pozitivnih; v Toneta Okrogarja 760 učencev in 97,76 % pozitivnih in v dr. Slavka Gruma 414 učencev, pozitivnih je bilo 96,14 %. Na Dolu so 303 učenci, v Hrastniku pa 792. Skupni rezultat uspešnih je 98,36%. Za srednje šole se bodo rezultati do drugega roka popravnih izpitov občutno spremenili. Procenti ob koncu leta: Strojna tehnična (334 učencev, 58 % pozitivnih), Gimnazija (343 učencev, 92,7 % pozitivnih), Ekonomska (319 učencev, 90,6 % pozitivnih), Rudarsko geodetska z gosp. programom (170 učencev, 81,7 % pozitivnih) in Elektrotehnična z. gostinskim programom (70 % pozitivnih). Z novim šolskim letom vse šole prehajajo na trimestre, kar so na zagorskih šolah vpeljali že lani in imajo o novi razporeditvi ocenjevalnih obdobij dobro mnenje. Kanci Moljk Mladina na Kumu Ob zaključku šolskega leta, 20. junija, je animator zagorske dekanije za mladino Janez. Cevce organiziral srečanje mladincev na Kumu. Kljub neugodnemu vremenu se jih je zbralo 60; prišli so iz Zagorja, Podkuma, Radeč in Kisovca. Spregovoril jim je medškofijski asistent za mladino Milan Knep iz Ljubljane. Poudaril je, da niso več otroci, da paše niso formirane osebnosti. Za to prehodno obdobje jim je predočil vrednote, ki jih nudi vera v Kristusa. Med petjem, igro in razgovori je čas hitro tekel. Člani skavtske organizacije so razložili nastanek, delo in organizacijo skavtov v Sloveniji. V njihovem programu ni le verska dimenzija, ampak tudi različne praktične dejavnosti. .1.0. Veseli avtobus v Laškem V laški občini šolarji nimajo problemov, kje preživeti počitnice, saj so v občini spet pripravili "Veseli avtobus", ki otroke dnevno vozi po Sloveniji. Prispevek 100 SIT, v katerega so zajele vstopnine in malica, je prispevek staršev, nadobudnežem pa nudi obilo zabave in zanimivega preživljanja prostega časa. Z avtobusom obiskujejo slovenske znamenitosti, se odpeljejo na kopanje... Je poln, kar je dokaz, da je ta način dobra oblika organiziranega varstva med počitnicami. K.K. Kaj delajo taborniki Taborniki iz Zagorja so pomladi začeli z izleti v naravo in pripravami na področno tekmovanje. Na tekmovanje v Zreče so odšli z dvema ekipama ter se uvrstili na republiško tekmovanje. Preživeli so tri dni iger, tekmovanja in sreče. Domov so se vrnili z dobrim rezultatom. Tekmovanja so mimo, 20. julija so se odpravili na taborjenje v Kokarje. Letos st) med njimi drugošolci, ki niso taborniki, da jim pokažejo, kako živijo taborniki v naravi. Avgusta bodo popotniki odšli na tabornjcnje na Roglo. Trboveljski upokojenci pri Goriških 23. junija so bili člani trboveljskega DU v gosteh pri pobratenem Društvu slovenskih upokojencev za Goriško. Upokojenci iz. Trbovelj so si ogledali staro slovenske mestece Gradišče, ogromno vojaško pokopališče iz pne svetovne vojne v Rudipugliji in Doberdob. Predsednik DU Florjan Ples nik je govoril o utrjevanju prijateljskih vezi med društvoma, medsebojni izmenjavi izkušenj na področju socialnega in zdravstvenega varstva upokojencev, pa tudi t) zadevah v zvezi z upokojensko zakonodajo. T.L. Za upokojence nič več provizije pri LB V zasavski Ljubljanski banki sovteh dneh med upokojenci našli še 42 listih (poleg dosedanjih 6290), ki bodo pokojnine prejemali na tekoči račun oz. hranilno knjižico prav preko njih. Zasluga gre zadnji "akciji" LB - to je, da upokojence, ki pokojnino prejemajo preko njihovih služb, oprostijo plačila enoodstotne provizije, ki sicer velja za plačevanje s položnicami. Zlata poroka Ivan in Ljudmila Vidergar iz Farčnikovc kolonije v Zagorju sta 6. junija spel stopila pred matičarja. Seveda niso bili enaki občutki ob svečanosti danes ali pred petdesetimi leti, bilo pa je obakrat lepo. Takrat je bilo pred njima polno pričakovanja, lepih želja, načrtov, mladostne zagnanosti in lihih skrivnosti. Danes sta ponosna prikimala petdesetim letom, uspehom, otrokom in vnukom, ki so jima v veselje. l.L. Nov sedež TD Trbovlje Turistično društvo Trbovlje je pred kratkim dobilo novo pisarno v pritličju bivšega ZZC. Društvo skupno s Hortikulturnim društvom tudi letos ocenjuje urejenost hiš in okolice, vključilo se je v akcijo TZ Slovenije "Prebivalci Slovenije - pometimo pred svojim pragom, tam se začenja naša dežela!", nekateri člani pa so počistili in nekoliko obnovili del poti, ki vodi na Klečko. T.L. Pohod na Mrzlico Na dan Slovenske državnosti je PD Trbovlje pripravilo prvi pohod neodvisnosti na Mrzlico, ki so ga združili s tradicionalnim izletom 100 družin na Mrzlico. Pohod neodvisnosti bo društvo organiziralo tudi prihodnja leta, postal naj bi tradicionalen. Mrzlica je priljubljena izletniška točka, na njej so izletnikom na voljo številne športne naprave in pripomočki za razne igre in športe, predvsem rekreacijskega značaja. T.L. Zločin Slikarsko kolonijo Izlake-Zagorje je moč predstaviti na veliko načinov. Statistiki bi našteli več kot petsto del iz te zbirke, ugotavljali poreklo in spol več sto slikarjev, ki so sestavljali ta mozaik, šteli povratnike,... Tisti, ki jim tudi velike stvari niso dovolj velike in nenehno čutijo potrebo poveličevati in povečevati jih, bi začeli s tem, daje to druženje slikarjev na Slovenskem najstarejše, da je stvar mednarodna; in verjetno bi pridali še ime katerega izmed tistih udeležencev, ki sojih čas, likovna kritika in verjetno še kaj postavili v slovenski vrh upodabljanja. Zadeve pa se lahko postavijo tudi manj klišejsko; daje to malce konzervativna združba, ki seveda ne dosega vvimbeldonske trave, je pa oblikovana v dovolj veliki meri, da je tudi čas hitrih sprememb ni porinil iz njenega kolotoka. Konec koncev je še vedno kolonija in ne workshop, pa tudi staro štetje je obdržala v času, ko vsi začenjajo z novim - je devetindvajseta in ne prva v samostojni, suvereni... Nande, ki je predsednik sveta kolonije, Miki, ki je njen umetniški vodja in Marjan, ki se piše Skumavc, sedijo za mizo tik ob šanku. Ura je dopoldanska, sobota je. Prejšnji večer je bil kar pivski, saj slikarjev ni spregled, skoraj vsi so v manj sončnem ateljeju. Tema pogovora za mizo ob šanku je kriminal, kot vso afero v zvezi s Tofovo krajo Jakopičevega olja v narekovajih označuje Skumavc. Z Beerom obešenjaško razpoložena Razboršku prerokujeta, da sc bo zapil, sc čudila njegovim "zločinskim nagnjenjem". Smeh in Nandctova pripomba, da ga najbolj jezi, da ga Tof poučuje, kdo da Jakopič je, kaj je bil. Čeprav kolonijska zbirka razpolaga z dvema Jakopičevema plainima, je ta impresionist letos prvič skoraj čisto zares v koloniji. V ateljeju je gneča. Ob daljši steni je nad mizo sključen Kizu Fumiya, eden izmed letošnjih petih tujcev. Na večjem listu pred njim je kakšnih stodvajset kratkih potez s čopičem, nekakšnih kvadratkov z različnimi barvnimi odtenki. Išče barve in je utrujen, saj je dolgo v cikcaku letel proti Evropi in nato vse skupaj kronal še z vlakom. Je daljnovzhodno prijazen, vse mu je lepo in krasno, upa, da bo slikarsko še rastel (tudi zaradi te kolonije). Ko mi po pogovoru pokaže in podari svoj katalog in ko se ob listanju tega nekako vendarle pogovoriva o večni temi "kaj je pesnik hotel povedali" se posloviva s hkratnima priklonoma. Japonci se torej ne priklanjajo samo v filmih, ampak tudi v življenju in tudi še sedaj, spet vem nekaj več. Ne vem pa, kaj je na nos neslo mene, saj sta bila priklona skoraj hkratna. Nekaj stran je nizozemska kolonija. Brani Dllont in njegova slovenska žena Breda sklonjena nad mizo pripravljata pole papirja za akvarele. Joris Kwast pa po velikem platnu z velikim čopičem razmetava temne barve. Iz nizozemskega Groningena vsako leto prihaja na Izlake manjša slikarska ekspedicija - nekaj je povratnikov, ki za to pot navdušijo vedno nove malarje. Sanja Černko.še študentka iz Zagreba, je povsem na drugi strani, skrita za stojali in ateljejskim neredom. Riše nekaj nerazpoznavnega. Govoriva o politiki in umetnosti, kar je seveda običajna tema bolj mladostniških, kulturnoso-cioloških razpravljanj. To, da je odšla na kolonijski izlet ven iz Hrvaške, nima za beg. Bile so stvari, ki verjetno lahko inspirirajo velika dela, vendar lega v svoji mladi glavi ni urejala. Vprašanje je, če sploh kdaj bo. Ve pa, da seveda vsega tega ni moč preprosto zgolj odmisliti; so stvari, ki se trajno naselijo in potem bolj ali manj prepoznavne prehajajo v besede, barve, črte. V ateljeju so še Slovenci, razen kriminalno slikarskega strokovnjaka Skumavca, ki še ni zapustil mize ob šanku, in Klementine Golje, po mnenju omizja iz začetka reportaže prijetne predstavnice kranjske družine, ki vsebuje tudi predsednika Liberalne, nekdaj obrtne stranke. Najbolj je pri močeh novopečeni predsednik slikarskega društva Klavdij Tutta. Pravi, da njemu po žuriranju ni bilo nikoli težko delati. Sem pa je prišel, da spozna nekaj mladih slikarjev, saj želi z državno pomočjo prav njim omogočiti petletno prilaganje, premagovanje vakuuma, ki nastane po študiju. Potem pa, kdor je, bo. Jezi se na platno, ki da je preveč žejno barv, slabo preparirano, pa doda, da so se trendi zasukali, da pot spet vodi nazaj iz abstrakcije in da bomo kmalu lahko videli na slikah povsem razpoznavne stvari. Iz ateljeja odhajam po isti poti in se še malo ustavim pri mizi lik ob šanku, kjer sta zasedba stolov in smeh še vedno ista. In pred adijo ali nasvidenje,,ko slišim tih in hripav Skumavčev smeh, si mislim, da bi ta pa res moral nehati kaditi. Ali pa vsaj kaj lažjega kot so Gaulloises brez filtra. Roman Rozina Foto: Tomo Brezovar Kriv je Jakopič Zagorjanom je Tof izpred nosa odnesel Jakopiča. Marjan Skumavc, slikar, novinar kronike, bivši boksar in posebnež je po televiziji prostodušno dejal, da sta kriminalca tako Tof kot Nande. Tof je "skoraj stopil" na ubogega Jakopiča za odrom zagorskega delavskega doma. Iz tega je nastala akcija njegovega časopisa, v kateri je napičil provincialce, ki ne znajo skrbeti za slovensko kulturno dediščino. Nande Raz.boršek je imel očitno izjemno smolo. Menda bi morale biti slike varno spravljene. Pa je prišlo nekaj vmes. Direktor delavskega doma Nande Raz.boršek, duša zagorske kulture in gonilna sila najstarejše slikarske kolonije v Sloveniji, je naletel na "ostro" pero Toneta Fornezzija Tofa. Sedaj se Tof kot zaščitnik slovenske kulture jezi na Nandeta kot na najbolj nekulturnega direktorja v Sloveniji, ki meče Jakopiča v kot. Nande pa na Tofa, ker ga je tako grdo napičil. Še bo zanimivo, saj je Tof v resnici ukradel Jakopiča. Namen je moral razlagati tudi policiji, ki je več kot mesec iskala storilce. Preiskavo bodo plačali davkoplačevalci, Tof bo pokasiral boljšo plačo. Nedeljski nekaj več denarja od prodaje, Nandetu pa je šlo precej živcev. Ob kraji sc je v Sloveniji precej slišalo o zagorski koloniji. Ali je Tof storil kaznivo dejanje, bodo ugotavljali drugi. Da bi ga zaradi Jakopiča zaprli, seveda dvomimo. Vsekakor ima Tof prav, ko opozarja, da bi bilo treba na umetnine bolj paziti, vzgojiti ljudi, ki prihajajo z njimi v stik. Sliko lahko pod pazduho odnese tudi drugačen tat, kot je Tof. Navsezadnje sta v zagorskem delavskem domu zmanjkali še dve sliki. Res pa je tudi to, da bi moral Tof kot novinar poznati zagorske razmere. Poznati zagorska dolgoletna prizadevanja za slikarsko kolonijo, razstave, ki se lahko merijo s kakršnokoli prestolnico, pa tudi Nandeta Razborška, ki ga anonimno podcenjevalno imenuje upravnika. Sicer pa: za vse skupaj je kriv Jakopič. Zakaj pa je naslikal tisto sliko. Marko Planinc Telefonska zamuda Trboveljski PTT-jcvci so sklicali tiskovno konferenco, na kateri so skušali pojasniti težaven položaj PTT-ja. Hkrati pa pomiriti individualne naročnike telefonskih priključkov, ki na ta telefon še čakajo, čeprav bi po pogodbi, sklenjeni s PTT, že morali telefonirati. Vsekakor pa ni bilo potrebno dodatno pojasnevanje o zasavskih težavah s telefonijo, ker so uporabnikom telefonov dobro poznane. In zakaj je tako, kot je? Predvsem zato, ker je obstoječi sistem preobremenjen, načrtovana regijska investicija pa še ni dokončana. Vzrok je seveda v denarju, saj so nekateri viri sredstev izpadli, PTT pa je v zameno moral najemati neugodne kredite. Tako jim pri investiciji vredni 10 milijonov DEM manjka le še 1,5 milijona DEM. Investicija naj bi se financirala iz treh virov: z. vnaprejšnjo prodajo telefonskih priključkov 35,2 %, iz nepovratnih sredstev občin 49,5 % in iz. lastnih sredstev PTT 15,3 %. Vendar je bila prodaja telefonskih priključkov manjša od načrtovane, sredstva, ki bi jih dobili iz proračuna občin pa so v celoti izpadla. Tako so prisiljeni zavleči pogodbe z. individualnimi naročniki za dva meseca. Zagotavljajo pa, da bo cena priključka za vse, ki so priključek že plačali, ostala nespremenjena. PTT sc zaveda, da mora začeto inves-tičijo dokončati, saj jc izrednega pomena za zasavsko gospodarstvo. Tudi zgrajenega jc že veliko, 95 %, manjka Ic šc montaža optičnih prenosnih sistemov in uporabno dovoljenje. To naj bi bilo novembra že dokončano. Še nasvet za vse, ki ne dobijo telefonske zveze; počakajte do novembra, ko bo Zasavje dobilo sodobnejši tclckomu-nacijski sistem. Suzana Sivka Denarja niti za sol Zagorska KS Jože Marn je imela oni dan na žiro računu reci in piši le 340 tolarjev. Njeni dolgovi pa so znašali 10. tega meseca nekaj nad 80.000 tolarjev. Med neplačanimi računi je več opominov; od Kmetijske zadruge Izlake zadnji, pred tožbo. V takih razmerah ni lahko opravljati niti najosnovnejših nalog in obveznosti, ne glede na to, da je večina komunalnih urejanj prevzela občina. Toda za tekoče stroške bi skupnost vendarle morala imeti vsaj toliko sredstev kot jih jc načrtovala in kolikor soji tudi odobrili v okviru delovanja KS v občini. Ta tren utek ne more poravnati niti računa za telefon in elektriko, kaj šele drugih. V delu teh skupnosti bo zagotovo prišlo do precejšnjih sprememb. Že vrsto let je očitno, da je s 7.000 krajani prevelika in ne more obvladovati številnih vprašanj, ki tarejo ljudi, ne glede na to, da imajo tu sedež pomembne ustanove - od zdravstvenega do kulturnega doma - in vrsta podjetij. Nekatere potrebe bodo morali ljudje še vedno zadovoljevali s pomočjo lokalnih skupnosti, zato zagorska, kakršna je zdaj, ne more več dolgo delati. Prav bi bilo, če bi se končno le lotili preureditve KS. M. V. Gasilci in Florjan Gasilci v Ravenski vasi nad Zagorjem so zadnje čase zelo delavni. Skupaj s KS so uredili svoj kraj, ki ga večina še vedno imenuje Sveti Urh. Vodovod, asfaltiranje ceste, preureditev gasilskega doma; za vse imajo zasluge tudi gasilci, ki so posebej ponosni na sliko Svetega Florjana, ki jo je zanje v gasilskem domu napravil slikar Drnovšek. Z blagoslovitvijo slike Sv. Florjana,opravil jo je dekan Jože Čampa, gasilci ne Svetem Urhu ne mislijo zaključiti s svojimi deli. Razmišljajo še o zunanji prenovi cerkve in ureditvi kapelice poleg gasilskega doma. J.Č. jeTrni C E 0^ ■ O OrOŽjU. Menda je zagorski že dolgo vojak Jože Ranzinger - Vojna tajna pred časom dal JLA čuvati orožje samo zato, da je lahko v razpravi o delu vlade s stoodstotno zanesljivostjo rekel Janezu Vidmarju - 1-kologu, da strani z velikokalibrskim orožjem, v rokah pa ima le otroško pištolo na vodo. ■ Razprodaja. Trboveljski in republiški poslance in vseskozi železničar Slavko Kmetič - Mašinfirer ugodno razprodaja svojo kolekcijo vlakcev. Tako jih želi kaznovati, ker so bili kljub njegovemu nedvoumnemu sindikalnemu povelju, da se morajo vsi vlaki ustaviti, še vedno pripravljeni voziti. ■ Avtomobilisti. Glavni trboveljski in zasavski pctctcjevcc Pavle Hacin - Seničnesliši je napovedal rožnate tclcfoničnc čase, saj da imajo Rolcc Roycca, da jim je zmanjkalo le še za bencin. Uporabniki telefonov so prepričani, da takšnim šoferjem tudi Rolcc Rovcc nič ne pomaga. v ■ Se ena Šoferska. Vsestranski Tomo Garantini- Lekarnar bi direktorsko mesto Zasavca sprejel z vsemi štirimi, če ne bi bila tu neka malenkost. Njegovemu avtomobilu so šteti dnevi, službenega pri Zasavcu tudi ni; pa še zagorska navada je, da slabše ko gre podjetju, z boljšim avtomobilom sc vozi direktor. ■ Ukinitve. So vraga ti časi demokratični, ko pa vsak nekaj ukinja. Tako je že nekaj časa prvi rudar Aljoša Kink - Štuk ukinil rudarske praznike, novi prvi steklar Stojan Binder -Šibabožja govorice o odpuščanju, zagorski kmetje pa svojega prvaka Slavka Gradišarja - Kolovraškega. ■ Sekretar dveh gospodarjev. Ker večni sekretar zagorskih predsednikov Brane Omahne - Dolgi nikakor ni mogel najti kompromisa med oblastjo in demokrati, je magnetofonski trak z viharne seje o morebitnih nepravilnostih zagorskega vladanja presnel z evcrgrccni kot so Blowing in The Wind in podobnimi. Čeprav Indija ni vedno tudi Koromandija, ima tam Zasavca rad celo Jezus. ■ LonCÌ. V kratkem pričakujemo, da bodo zasavske trge preplavili poceni ekonom lonci iz sosednje Madžarske. Ipozov poddirektor Željko Jukič - Švcrccr se namreč na zadnjem potepanju po Madžarskem ni mogel upreti njihovi ceni in seje vrnil otovorjen z njimi. ■ Gospodarji. Lahko je Tainom gospodariti po Zagorju, ko so sc pa Kovači razbežali po celem Zasavju. ■ Osumljen. Policaji menda že sumijo, da sta Nande Razboršek - Bulca in Tone Fornezzi - Tof izvedla znamenito zmikavtstvo Jakopičevega olja samo zaradi publicitete. Če bi Bulca hotel plačati ves prostor, ki so mu ga mediji namenili, bi moral prodati pol kolonijske zbirke. ■ Illjckcijč. Zagorski predsednik vlade Janez Lipce -Lipe je menda tako zelo prepričan v uspeh izdelovanja injekcij za •enkratno uporabo, da jih pri pikadu meče v tarčo namesto puščic. ■ Predvolilni boji. Na Dolu pri Hrastniku divja že pravi predvolilni boj. Tako se je Fanči Moljk - Rekreatorka uradno pritožila nad oznako "vsestranska I Irastničanka" v prejšnjem Zasavcu. Dolanko ni motila vscslrankost ampak hrastničanskost. Znani tamkajšnji in tudi naš fotograf Branko Klančar - Blenda pa je na verističen način hotel pokazati, da se od višine zvrti; padel je iz. češnje in si zlomil roko. Še slikovna podkrepitev, da na Dolu že vladajo predvolilni časi. Bodočim volilcem gre izkazati pozornost že v rosnem otroštvu. Foto: Branko Klančar EpiGraM Sandoltanov potok Kuram glave seka in jih meče v potok srboriti Sandokan na Polju. Iz kosti bi belih rad napravil otok, kjer àc ribe cvrl bo na olju. Tofova jajca Da praktično in v bistvu manjkajo mu jajca, § zdaj ve 2e sam in sleherna ljubljanska srajca! S: I . I § Bermudski trikotnik (ponovitev) ^ Oblekla Šefinja je še bermuda gate js in zdaj iz Save v Tirno se podi čez trate ... BLACKBURNE --------------- Pisma bralcev Kot vsak resen časopis tudi I Zasavc objavlja odmeve na | prispevke v časopisu, ali pa mnenja bralcev o življenju in 1 dogajanju v Zasavju. Posebej poudarjamo, daje :i dolžina pisem omejena na največ 30 tipkanih vrstic. I Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Uredništvo Policaji in gasilci na kresno noč Sprašujem se, če smo ljudje res tako malo obveščeni o dogodkih, ki so bili ali naj bi se še zgodili. Na večer pred dnem Janeza Krstnika (kresna noč) se po starih običajih zakurijo kresovi. Mogoče je bilo v preteklih letih to pomaknjeno v ozadje, vendar se je marsikaj spremenilo. Tudi številna gledanja na "cerkvene stvari", ki so hkrati del bogate zgodovine Slovencev, katere se vse premalokrat zavedamo. Popoldan tega dne je bil program na radiu, TV... nekako "posvečen" temu večeru. Govorili so o kresovanju, pomenu kresa, o preteklosti... Krajani Dolenje vasi smo se napotili na travnik, da bi prižgali kres.Plamen seje počasi dvignil in gorel v vsej krasoti. Ogenj ima na kresno noč poseben pomen, pravijo starejši. Ogenj, luč, svetloba - boljša prihodnost, svetlejši jutrišnji dan?! Kar naenkrat smo zaslišali sireno zagorskih gasilcev. "Menda ja ne gredo k nam?", je nekdo pripomnil. Sledil je val smeha. Kar naenkrat pa pridrvi po cesti modri avlo -policaji. Ilitro so stekli po travniku navzgor, za njimi pa cisterna - gasilci. Vsi smo se smejali, vendar je smeh pomiril policaj s svojim podrobnim popisovanjem. Popisal je ljudi, živali, skratka vse, kar je bilo živo tačas prisotno. Ljudje so se čudili in na nek način zgražali. Kot bi storili zločinsko dejanje! Sprašujem se, če so naši gasilci in policaji ob vsakem trenutku tako hitri in natančni kot so bili ta večer. Izjave mnogih povedo obratno. Ali jim je bil res v napoto ogenj pred dnevom Janeza Krstnika? "Stopamo po korakih naprej," vsi govorimo. So stvari, ki napovedujejo obratno. Posmeh policajem in gasilcem ni bil odveč. Sicer pa mnogo več sreče za vnaprej, dragi gasilci in spoštovani policaji. Bodite vedno na mestu tam, kjer vas potrebujejo, kjer gre za humano dejanje, ne pa na mestih, ki so tako oddaljena od katastrof, da jih človeku še omenjati ni treba. K.P., Zagorje (naslov znan uredništvu) Težke kovine v zelenjavi Pred dvema mesecema je bil v Zasavcu objavljen članek o izvorih in strupenosti težkih kovin. Ljudje večino težkih kovin dobimo v organizem s sadjem in zelenjavo. Nekateri posamezniki so se obrnili na naš Sekretariat z željo, da bi jim usposobljena inštitucija izmerila količino težkih kovin v doma pridelani zelenjavi. Inštitut Jožef Štefan tovrstnih analiz za zasebnike ne opravlja. Analize težkih kovin lahko občani naročijo preko Sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora Občine Zagorje. Okvirna cena ene analize kadmija, svinca in cinka v rastlinskem materialu (24.6.1992) je 8.000 SLT. V ceno dodatno vštejejo še potne stroške in dnevnico strokovnjaka, ki jemlje vzorce rastlin. Občani, ki jih zanimajo analize, naj svoje prijave oddajo na Sekretariat do 30.7. 1992. Glede na število prijav bomo določili način finansiranja, oz. delež, ki ga bo Sekretariat kril iz proračunskih sredstev za ekologijo. Stana Fain,d.i.a., sekretarka Sekretariata Bosta res le dva meseca... Datum 30.6.1992 se je iztekel, potekla je tudi pogodba PTT po kateri naj bi krajani Dola dobili težko pričakovane telefone. Žal seje spet izkazalo, da je pogodba ničvreden papir, ki se ga nihče ne drži. Po izteku te pogodbe smo prejeli obvestilo, da telefonov še ne bodo priključili, ker naj bi s tem soglašal IS občine Hrastnik. Ta nima veliko skupnega s tem, saj smo telefone plačali mi in nihče drug. Verjetno tako kot jaz, misli še dosti prizadetih, ker je le malo takšnih, ki so lahko z levo roko plačali znesek, ki ga je zahteval PTT Trbovlje. Če bi vsi prizadeti zahtevali obresti od tega denarja, bi se jih nabralo precej. Tako bo spet prikrajšan krajan, ki je plačal nekaj, kar še vedno ni dobil in ne ve ali bosta to le dva meseca. Ko bo preteklo še dva meseca, pa... Marija Klemen, Pod javorjem, Dol pri Hrastniku Spoštovano uredništvo! Že deset let stanujem v večjem naselju. Dejali so, da bo eno najlepših središč Trbovelj. Ne rečem, da ni. Je -na zelo lepem koncu naše doline, s čudovitim razgledom proti jugu in z izhodiščem na vse strani. Moj dom je v višjem nadstropju, od koder se vidi prijazen hribček Klek. Lepa sprehajalna pot je dobro obiskana. Ta del panorame krasi cerkvica sv. Miklavža in spomin me popelje daleč nazaj v otroštvo. Pogled na desno je tudi lep. Tu je občina in njen park, ki naj bi ga ljudje bolj spoštovali, kakor tudi ostale zelenice, drevje in grmičke. V središču stoji osemletka, gimnazija, športna hala, plavalni bazen. Torej vse za naš mladi rod. Zadaj je še hrib Monte kukuli z lepo speljano trim stezo. Zadaj tega velikega stanovanjskega bloka je tudi parkirni prostor. Vse lepo in prav, če bi blok imel podhod. Tudi na drugi strani je zanimiv razgled, sprehodi pa proti Katarini, Mrzlici, v Retje. Zadaj se bohoti zasavski Triglav - Kum. Enkratno. Znano je, da je naša dolina, naše, Trboveljčanom drago mesto, ekološko onesnaženo. To tudi občutimo in zelo težko nam je pri srcu. A vendar, če znaš živeti, videti, uživati, moramo reči; za vsak dan, ki nam je dan, hvala ti narava za vse te lepote. Rožajeva, Trbovlje Spoštovani! Bi hoteli opozoriti trboveljske merodajne, da so ceste in pločniki zanič. Vedno, ko grem na postajo, ali od Sušnika do Trbovelj, s strahom gledam in mislim, kakšna pot bo tu pozimi. Pločnik je po sredini porezan, ker so ga prekopali za PTT kable. Ostale so pa pasli za pešce pred Sušnikom, po poti do postaje in do trafo postaje. Starejši občani nimamo avtomobilov. Zalo bi radi imeli vsaj kvalitetno popravljene pločnike. Doslej so si že tri žene zlomile roko in imajo velike težave. Danes berem Zasavca, zato sem sc kar takoj oglasila, čeprav težko pišem zaradi bolečih rok. Vaš Zasavc je prima in rada ga berem. Mulči Pilih, lievško 13, Trbovlje STEKLARN^ STEKLARNA HRASTNIK p.o. 61430 Hrastnik c. 1. maja 14 Tel.: 0601/41 622; 42 006 Teleks: 35 140 stehra Telefaks: 0601 42 418 Obiščite industrijsko prodajalno STEKLARNE HRASTNIK v gradu, kjer vam nudijo ugoden nakup l k I Ti !i. . <> • 1...» *%, m % ■>:■ m :-x%vX-x-:-:-:šš%w;- Ponujamo tudi pralni prašek JOLLY brez fosfatov in druga čistila TKI Hrastnik po ugodnih cenah. že od 500 SIT dalje Lahko boste kupili tudi kozarce in drugo steklo po tovarniških cenah. DELOVNI ČAS; vsak dan od 7h - 13.30h sreda - petek od 7h - 16.30h vsako soboto od 8h - 11.30h ll 1 s I m Mercator - Splošno trgovsko podjetje Hrastnik POSLOVNI SISTEM MERCATOR, d.d. n. 2o.°7- d° 01'08-1992 posezonsko ZNIŽanje CEN KONFEKCIJE v blagovnici (etaža III.) Hrastnik in v poslovalnici 23 na Dolu pri Hrastniku Se priporočamo! •š'š'i-š!zLč-aviv2i,;vivivivivi .'■■■'■V.V/.V/.O.V.VAV.V Ali se bo v Zagorju potrdil Jaequinov postulat o demokratični vladi, da nobeno življenje, svoboda ali imetje niso na varnem, dokler zakonodajalec sestankuje, je seveda stvar časa. Poslanec in (bivši) podpredsednik IS Janez Vidmar je na zadnji skupščinski seji navedel svoje. Med drugim je obtožil predsednika IS Janeza Lipca, vodstvo občinske Agencije za razvoj in mešane firme In- tact, da: "ta struktura nima namena v proizvodno - obrtni coni Kisovec kdaj kaj zgraditi, ampak samo delati načrte in programe za državni denar in denar Zagorjanov, ki bodo sami sebi namen oziroma bodo posamezniki z njimi imeli delo in seveda nekontrolirane dohodke, Zagorje in Zagorjani pa posledice, saj bo treba denar od prodanih obveznic vrniti...". So te in še druge obtožbe Janeza Vidmarja upravičene? VELIKO GRM ES J A... Problem je menda nastal, ko je Vidmar na javno razpravo o programskih zasnovah za proizvodno - obrtno cono Kisovec, poslal svojo pripombo o neupravičenosti rušenja rudniških objektov. Nakar mu je bilo očitano, da hi se rad sam okoristil s temi objekti, tudi na račun funkcije. Vidmar obtožbe zavrača, saj ima z rudnikom podpisano devetletno najemniško pogodbo, brez pravice večjih vlaganj v lokal, ki si ga je uredil v enem izmed objektov. Prav i, da so proti rušenju objektov tudi rudniški strokovnjaki, ki trdijo, da 10 do 15 let po rudarjenju na tem prostoru ni varno postavljati novih objektov. Tudi KS Kisovec je zato, da se obstoječi objekti ne rušijo, ampak dajo v uporabo podjetnikom. V času nadomeščanja predsednika IS je Vidmar pregledal nekatera izplačila za Agencijo. Med drugim je odkril pogodbo o plačilu investicijskega programa in idejnega projekta za izgradilo tovarne, ki bi proizvajala elastične PVC rokavice. Pogodba je bila podpisana z neko italijansko lit ino v znesku 35.000 nemških mark. z 00 odstotnim predplačilom. Vidmar udi. da nihče, razen Lipca. ki je podpisnik pogodbe in Marije Leskovšek, ni o lem nič vedel. Rok za izdelavo programa je bil 30 dni po pogodbi, vendar Vidmar ne ve ali je ta program sploh že izdelan. Bistvo problema vidi v tem. da so ustanovitelji pod jel ja Medicinska plastika za proizvodnjo PVC rokavic oziroma medicinske opreme (firma lutaci. Agencija in Janez Lipce) vložili samo nujen delež za ustanovitev podjetja, vsak 3.000 tolarjev, ne pa rizičnega kapitala. Ostala sredstva naj bi šla iz zagorskih obveznic, svoje bi prispevala tudi republika. Poslance ZKS Anton Drakslerje na skupščinski seji pripomnil, da je projekt odločno predrag. Vidmar je med drugim obtožil posameznike prijateljskih in sorodstvenih povezav, posledica je bila popolna blokada informacij. Sam je od fu n kije podpredsednika IS odstopil. ...MALO DEŽJA Osnutek programskih zasnov je bil že leta 1991 predstavljen v Medijskih toplicah, z vsemi, tudi rudniškimi, pripombami. V to proizvodno - obrtno cono so predvidena v laganja na podlagi investicijskega programa s programskimi zasnovami. Agencija je bila ustanovljena prav / namenom, da ra/polaga s sredstvi obveznic, spodbuja podjetništvo, pridobiva sredstva za nove programe... Direktorica zago-lav Ija, da so vseskozi delovali v skladu s strategijo in da nobena akcija ni bila izvedena brez sklepa UO. Tako je bilo v skladu z razpoložljivimi programi prodanih obveznic za 45().()()() nemških ma rk. Leskovškova trdi, da se navajajo polresnice, zato tudi obtožbe Janeza Vidmarja niso verodostojne. Pomembno je, da so vsi podjetniki mešanih firm financirani pod enakimi pogoji (s podjetniškim in državnim kapitalom ). Predsednik občine in predsednik UO Agencije Janez Režun trdi, da Agencija to upošteva. Medicinsko plastiko so ustanov ili z namenom, da bi dobili držav ni denar, ki je potreben za izvedbo projekta. Agencija - kot javno podjetje - za republiški denar ne more zaprositi. Predsednik IS Janez Lipce meni, da je važno to. da se je aktivno delalo na strategiji razvoja občine Zagorje. Kot prav i, radi pozabljamo na izhodišče. V Zagorju se bo Rudnik zaprl do leta 2002, Zagorje bo do takrat izgubilo še približno 600 delavnih mest. Okrog tisoč je že nezaposlenih. Obstoječa podjetja ne zaposlujejo, podjetniki ali obrtniki pa v sedanjih razmerah tudi ne morejo. V Zagorju primanjkuje aktivnih zaposlitev. Zato so predsednik IS, Agencija s še nekaterimi vezmi iskali nove programe. Med njimi tudi program medicinske opreme (injekcijskih brizgalk, plastičnih PVC rokavic in ostalih podprogramov) saj so vedeli, da se vsa la oprema uvaža. Za investicijski program so raziskali trg. Republiška komisija je pregledala investicijske programe, tu so mnenja bank. Gospodarske zbornice... Na republiki pravijo, da je ta projekt možno izpeljali kjerkoli v Sloveniji, saj je investicija podprta z vseli strani. Po Lipčevih besedah je pomembno torej to, da se v bodočnosti ustvarijo nova delovna mesta za 71) do 91) ljudi. Kar pa, kol pravi, nima nobene «♦Sfewt WBBB88Mmfiligli» zveze z očitki o sorodstvenih in prijateljskih vezeh ter o vlaganju v podjetje samo nujnega, ne pa tudi rizičnega kapitala. Lipce trdi.da so v investicijskih programih jasni vlagatelji: Švicarska firma Intcrplastica in RRP Zagorje, svoj delež naj bi prispevala Se republika. Kar sc tiče očitkov o informacijski blokadi, jih zavrača, čeS da so poročali o delu Agencije na IS in v skupSčini, vendar niso Sli v detajle. Sicer pa so v juliju pripravljali sejo, kjer naj bi poslance bolj podrobno seznanili z njihovim delom. SE BO ZJASNILO? Javno pranje umazanega perila je vedno občutljiva stvar, saj nihče ni kriv, dokler ni dejansko obsojen. Za ugotovitev morebitnih nepravilnosti pri strategiji razvoja v Zagorju termorebit-nih zlorab funkcionarjev v osebne namene je bila ustanovljena tričlanska skupSčinska komisija. IS je imenoval Se svojo komisijo, ki je imela ožjo nalogo; preveriti poslovanje Agencije. Komisija IS je svojo nalogo opravila, IS je o vsem razpravljal. PriSli so do sklepa, da niti pri poslovanju Agencije niti v odnosu med firmo In-taet ter Agencijo ni ugotovljenih nepravilnosti. VpraSljiv je dvojen status direktorice Agencije, ki je obenem tudi solastnica in zaposlena v podjetju In-taet, kar bi ji lahko omogočalo nepravilnosti pri poslovanju, vendar ni dokazov, da je do njih priSlo. Komisija je predlagala, naj se njen status uredi. Janez Vidmar se je strinjal s poročilom o poslovanju Agencije, bil pa je proti takSnim sklepom IS, saj je menil da se strategija izvaja na drugačen način, kot je bilo predvideno. Preden bi lahko naredili zaključke, je treba počakati Se ugotovitve Nekaj ugotovitev tričlanske komisije IS o delovanju Agencije za razvoj občine Zagorje: - /S je polrili! Morijo Leskovšek zu direktorico Agencije za razvoj s tem, da ''formulilo'' ostaja zaposlena v podjetja In-tact. Leskovškovu trdi, da je predsednik IS vedel, da je solastnica In- lucta, Lipce to zanika. - Predsednik V O je podpisal s podjetjem In-taet pogodbo o opravljanju storitev vodenju Agencije, kar je v nasprotju z Odlokom o ustanovitvi in st ut atom Agencije, kjer je za zastopanje Agencije pooblaščen direktor. Leskovškovu pruvi, da je bilo to storjeno zaradi dvojnega statusu njene zaposlitve. - V zvezi s prometom z obveznicami komisija ugotavlja, da gre ves prihodek od obveznic na ZR proračuna, odločitev o plasmaju denarju od obveznic je pokrita s sklepi V O Agencije. - Agencija v zvezi s programom za PVC rokavice in brizgalke ni pridobivala nosilcev investicije, po pozitivnih ocenah in sprejetih odločitvah bodo pripravili razpise. - Predsednik IS zavrača očitke, da je privatno firmo vpleten v posel za PVC rokavice in brizgalke, ke po njegovem le-to ni v nikakršni zvezi Z zadevnimi posli. Na podlagi dostopne dokumentacije komisija nima nobenih dokazov, da to ni res. skupSčinske komisije, ki ima SirSe pristojnosti. Ne glede na rezultat ostaja nedorečenih kar nekaj vpraSanj. Je res potreben nov projekt za plastične PVC rokavice? Ve se, da sta v tovarni Ipoz pred približno dvema mesecema stali dve liniji s PVC rokavicami. Dejstvo je, da je strokovna komisija vlade RS za izdelavo tega investicijskega programa ugotovila, da ni ustreznega nosilca investicije. Navsezadnje bi se morda lahko nekaj naučili tudi iz izkuSnje Hrastničanov, ki sc je pred tremi leti s firmo Intcrplastica (tudi vlagatelj rizičnega kapitala v program medicinske opreme) dogovorila za program steklenih vlaken, ki naj bi kratkoročno zaposlil okrog 400 ljudi, kasneje pa še mnogo več. Vse skupaj je padlo v vodo, saj se je švicarska firma Intcrplastica pokazala kot izrazit nepoznavalec trga. Program za izdelavo PVC rokavic je bil narejen, vendar ne v roku, ampak z zamudo. Pogodbeno predvideno kazene še niso uveljavili. Vprašanje je, zakaj cena za izdelavo teh programov močno odstopata od ostalih. Tako je program za izdelavo injekcijskih brizgalk znašal (po tečaju aprila 1991) 60.000 nemških mark. Od tega je polovico prispeval Smelt, ki je izdelal program, polovico pa Agencija. Čeprav je bila plačnik deleža Agencija, so denar vzeli iz proračuna. Piko na i bodo na naslednji skupščinski seji postavili poslanci na podlagi ugotovitev skupščinske komisije. Člani komisije IS pravijo, da so bile obtožbe na račun Agencije mnogo ostreje zastavljene, vendar jih njihovo poročilo ne potrjuje. Eden izmed članov komisije, Jože Ranzinger, je nastali problem simbolično ponazoril: "To je tako, kot bi nekdo najprej grozil nekomu z orožjem, a bi se na koncu izkazalo, da je le pištola na vodo." O tem, ali so vse obtožbe res tako "nedolžne", se bo še razpravljalo. Če drugega ne, bo ostal grenak priokus, od katerega ni nobene koristi, vsaj kratkoročno ne. Mija Južina Novi slovenski minister za turizem, Janez Širše, po poklicu diplomirani ekonomist, seje rodil v Trbovljah, kjer je obiskoval tudi gimnazijo. Tu seje srečal z Janezom Drnovškom. Skupaj sta nadaljevala na fakulteti, ter kasneje v predsedstvu SFRJ, kjer je bil šef Drnovškovega kabineta. Sedaj pa je minister v njegovi vladi. V vlado je prišel na Drnovškovo izrecno vztrajanje, saj je bil pred tem zaposlen v fondaciji Pharos, katere soustanovitelj je tudi Janez Drnovšek. V preteklosti se je Širše na gospodarski zbornici ukvarjal s turizmom, saj je bil direktor centra za turistično in ekonomsko propagando, še prej pa višji raziskovalec inštituta za ekonomska raziskovanja v Ljubljani. Kratko obdobje pa je bil celo zaposlen na SDK v Trbovljah. Priznava, daje izgubil stik z rojaki in s tem občutek za okolje in njegove probleme, kljub temu, da je nekatera dogajanja spremljal. Čeprav zaseda politični položaj pa se s politiko ni nikoli ukvarjal in, kot pravi, še pri pionirčkih ni bil pretirano aktiven. Kakšen je vaš stik z Zasavjem? V Zasavje nisem preveč prihajal. Le izjemoma, v glavnem k staršem v Trbovlje. Prišel sem tudi, kadar je direktor Medijskih Toplic Drago Butja pripravil kako novo idejo za razvoj Medijskih Toplic. Tako, da z Zasavjem nisem imel preveč kontaktov. Sicer pa, kadar prihajam, prihajam iz ljubljanske strani, najprej na Izlake, nato v Zagorje in Trbovlje, v Hrastniku pa sploh ne vem, kdaj sem bil nazadnje. Kako dobro poznate razvoj Medijskih Toplic? Izlake poznam še iz začetnega razmišljanja, da bi sindikalni dom preuredili v turistično atraktiven poslovni objekt, ki bi bil zanimiv za Izlake in Zagorje, ter bil hkrati poslovno učinkovit. S tem bi naredili tudi korak v turistično gospodarstvo tako, da bi se vključli v skupnost slovenskih zdravilišč, ker imajo termalno vodo. Po drugi plati pa, da bi se preko agencij vključili v turistično ponudbo in z njo tudi nastopali v tujini. Pri prvem projektu sem sodeloval tudi pri oblikovanju vsebine ponudbe ter nadal-jnega razvoja hotela. Kaj naj bi nudil in kako z nekim obsegom v prvi lazi zadostiti možnosti in v okviru sredstev narediti najbolj učinkovit korak. Tudi kasneje, v pripravi druge faze, za katero sc sedaj išče denar, sem sodeloval. Tudi s celotno zasavsko sekcijo turističnih delavcev sem dvakrat sodeloval. In sicer, ko smo razmišljali o možnostih povezovanja z Zasavjem in o razvoju turizma v Trbovljah. Dejansko je bilo narejenih nekaj zanimivih korakov pri turističnih programih in prospektih. Da lahko pokažemo, da to niso le neki čudni revirji, temveč je tu mogoče najti tudi prijetne kotičke za sprostitev in umik od vsakodnevnega vrveža. So odgovorili storili dovol j za razvoj turizma ali so tu še večje možnosti? Seveda se Zasavje kol celota ne more primerjali z Zgornjcsavsko dolino, Kranjsko goro. Gozd Maiul-jkom, saj so tu velike razlike. Tako glede na možnosti , ki sc ponujajo in tudi glede na že dosežen razvoj turizma v teh predelih. Prav tako je Zasavje težko opredelili kot atraktivno, potencialno turistično območje. Morda so tu Izlake izjema, ker ležijo zunaj industrijskega kompleksa in so bolj primerne zaradi naravnega okolja in bližine večje tranzitne ceste. Tako, da dajejo možnost, da se turizem vsaj v tem delu Zasavja razvije. Vsekakor pa obstaja možnost, da se z. manjšimi izleti pokrijejo tudi drugi deli Zasavja. Povsem nekaj drugega so poslovni gosti, ki bodo prihajali. Kljub temu, da je to sicer omejena skupina potencialnih gostov, je vsekakor zanimiva. Splošno pa je to področje zanimivo za izletnike iz neposredne bližine ali pa iz. malo bolj oddaljenih krajev, ker zasavsko hribovje ne zahteva posebnih planinskih sposobnosti. V Trbovljah bi lahko uredili muzej, ki bi ga povezali z. rudarstvom, kajti to je dejavnost, na kateri so se Revirji razvili in ki jo je potrebno primerno predstaviti. Ali imate namen v svojem mandatu tudi konkretno poseči v razvoj Medijskih Toplic, saj ste jih v svoji predstavitvi omenili? V slovenskem merilu Izlake in s tem Zasavje nimajo prioritetnega mesta, ker je nekaj področij, kjer je potrebno povečati kakovost ter dogradili hotelske in druge turistične objekte. Izlake imajo določeno kakovostno ponudbo že razvilo in potrebujejo le naslednji korak k malo večjemu obsegu, ki bo dajal vodstvu hotela možnosti razvijanja, trženja in tudi nastopanja v tujini. To bi bila tudi pridobitev za sam kraj, saj bi od turizma lahko dobival večje koristi. Trenutno pa so gostje v nekakšnem nesorazmerju, saj j ih je premalo glede na to, kar la objekt nudi. Velik del Zasavcev pričakuje, da ho sedaj država, ko so v vladi tudi Zasavci, le nekaj več naredila za to degradirano okolje. Ho, ali ne bo? V določenem smislu je Zasavje pred težko nalogo, saj je potrebno prestrukturirati gospodarstvo. Veliko se govori tudi o varovanju okolja. Oboje pa poleg večjih finančnih sredstev zahteva tudi kadre, ki sprejemajo to razvojno filozofijo in so jo tudi sposobni realizirati. Vendar se bojim, da v Zasavju še vedno prevladuje mnenje, da je le energetika tista, ki daje razvoj. Ker se je na tem tudi precej časa gradilo in so se razvijali kadri, ki so tako razmišljali, so tudi relativno visoka sredstva, namenjena Zasavju, pomenila podporo takemu razmišljanju. Namesto, da bi pospeševali razvoj v drugo smer. To je v iskanje programov, kjer je potrebno več znanja ali več izvoznih sposobnosti in sodobnejše tehnologojc. Tako bi Zasavje dobilo neko novo razvojno perspektivo. Sicer je, glede na podatke in ocene, stanje v Zagorju bistveno lažje, saj imajo kar nekaj uspešnih podjetij, EIcktroclemcnt je celo med vodilnimi podjetji v Sloveniji. Seveda večji odliv kadrov iz Zasavja pomeni tudi to, da ni primernega ali zadostnega potenciala za kadrovsko obnovo in iskanje ter podpiranje razvoja, ki bi dal zalet sodobnejši, donosnejši industriji. Menim, da bi morali z lokalno iniciativo priti do povezovanja ljudi, ki so v Zasavju, z ljudmi, ki so odšli in lahko bistveno pripomorejo k izmenjavi mnenj, izkušenj, spoznanj in na osnovi lega prinesejo v Zasavje neko novo razmišljanje. Nekaj podobnega so izvedli Mariborčani s Štajerskim forumom in na ta način pridobili kreativno razmišljanje. Simpatija do rodnega kraja sicer lahko igra neko vlogo, vendar je v ekonomiji predvsem profit tisti, ki na koncu odloči. Vendar menim, da imamo dovolj možnosti, da lahko z dobrimi programi tudi Zasavju pripomoremo k razvojnemu premiku. Do sedaj ste delali v ozadju, imeli ste pomembno vlogo, vendar skrito javnosti. Sedaj ste prišli v ospredje, na ministrsko mesto. Kako to spremembo sprejemate? V bistvu ni velike spremembe, vsaj ne take, ki bi povzročila moje osebne spremembe ali spremembo odnosa do drugih ljudi ali do problematike, do turizma. Turizem in ljudi s tega po- dročja poznam in imam tudi njihovo podporo oz. z njimi sodelujem. Menim tudi, da dejansko, z znanjem in še bolj z. izkušnjami zadnjih let, turizem in makro management obvladam. To pa pomeni, da pri razvoju turizma in njegovi promociji lahko nekaj naredim. Seveda imam to možnost tudi zato, ker je v vladi za področje turizma večje razumevanje in zato, ker je tudi Slovenija v svetu cenjena in bo na področju turizma v prihodnosti zelo uspešna. Nekatere stvari bom v lej smeri tudi sam pripravil in začrtal s programi. Nato pa pridejo volitv e in z njimi spremembe, v teh spremembah pa bom moral nekje najti tudi sebe. Kje, še ne vem. Ste član politične stranke? Ne, nisem član nobene stranke in tudi nikoli nisem bil, celo pri pionirčkih nisem bil pretirano aktiven. Tako, da sem najbrž eden redkih, ki nisem na nobenih listah - takšnih ali drugačnih. Ali razmišljate, da bi se včlanili v kakšno stranko? Ne, ker trenutno nc čutim potrebe. Relativno veliko delam na strokovnem področju. Gotovo pa so mi nekateri politični programi bližji, na primer programi liberalnih demokratov. Menim, da se lahko z delom, z določenimi uspehi tudi določeni politični programi podpirajo. V vlado ste torej prišli na pobudo .Janez Drnovška, ker vas je poznal že prej, ne pa po strankarskih poteh? Verjetno je eden od vzrokov mojega prihoda v vlado tudi to, da sva z Janezom Drnovškom sodelovala že prej in ker je bilo to sodelovanje tudi uspešno. Seveda obstaja določeno zaupanje do sodelavcev in to zaupanje obstaja tudi sedaj. Vendar to ne predstavlja nobenih bonitet. Kakšna je torej vaša povezava z Drnovškom? To me je spraševalo že precej novinarjev in ne samo novinarjev. Ali obstaja taka ali drugačna povezava? Dejansko je med nami, še zlasti med gospodarskim delom vlade, ki se je zamenjal, podobno razmišljanje o razvoju, o potrebah razvoja. Tako, da imamo sami med seboj podporo in drug z drugim sodelujemo tako, da bi bilo naše delo čim uspešnejše. Podobni smo si po načinu razmišljanja in delovanja, zato je tudi naše delo lažje, ker ne porabimo čas za medsebojno prepričevanje. Kdaj ste bili nazadnje v Trbovljah? Res ne vem točno kdaj, vem pa, da sem pred enim letom, točneje na prvi vojni dan pripeljal sina v Trbovlje na počitnice in še to zato, ker ni mogel iti na avtobus. Potem pa morda še enkrat. Že nekajkrat sem se moral izgovoriti, ker nisem mogel priti na Izlake in si ogledati finalni del naložbe, ki ga pripravljajo. Tako, da je to ena izmed stvari, ki si jo moram najprej ogledati. Kdaj bom dejansko prišel, ne vem. Mogoče se bo treba res oglasiti, da vidim, kako je v Trbovljah. Suzana Sivka Milanova kost Ali ljudje spoh vedo v kaki godlji je naše gospodarstvo? Ali jim karkoli pove podatek, da smo v manj kot letu dni izgubili dve tretjini trgov? Se zavedajo, kako težko bomo živeli že čez nekaj mesecev, če ne bomo razrešili vsaj nekaj najbolj žgočih vprašanj? S temi besedami sva oni dan začela daljši pogovor z direktorjem večje tovarne in skušala ugotoviti, kaj nam bodo prinesli naslednji tedni, če sc stvari ne bodo brž korenito obrnile. Resnici na ljubo sem nameraval v kolumni tokrat kaj več povedati o poletju, pa o tem, kako ga bomo preživeli in skušali vsaj za nekaj časa pozabiti na vsakdanje težave. Ampak po omenjenem pogovoru v podjetju sem bil tako razdvojen, da pri najboljši volji pero ni hotelo pisati o sončnatih plateh našega vsakdanjega; kar samo je jelo zapisovati senčne strani vsakdanjika. V gospodarstvu nam tako hudo škriplje, da v podjetjih z vse večjim strahom začenjajo vsak nov delovni dan. Povedano v nekaj besedah: v domala dveh tretjinah delovnih organizacij tako zelo težko zberejo denar za plače, kot zlepa ne pomnijo. Zamude pri tem so že vsakdanji pojav in zaposleni so se hočeš nočeš morali privaditi nanje. Poglavitno je, da vsaj pridejo do zaslužka. Prodaja blaga spet pada, likvidnostna kriza je globlja, kot si mislimo. Izvozniki nič več ne verjamejo v boljši jutri. Konkurenčnost izvoza namreč še vedno pada: prej je večja prodaja blaga na tuje pomenila rešitev za marsikoga, danes je narobe: več izvoza pomeni še bolj zagaten položaj, kar je svojevrsten absurd. Ta trenutek še niti približno ni mogoče natančno ugolovoti, kaj pomeni ob izgubah južnih tržišč, še izguba hrvaških kupcev. Tam pa, kjer so to že natančno izračunali, zgroženo ugotavljajo, da bodo morali zdaj zdaj zapreti svoje štacune. Čez nekaj dni sc bo prvi skupini delavk in delavcev, ki so predlani morali iz podjetij, izteklo prejemanje nadomestil osebnih dohodkov. Jeseni sc jim bo pridružilo še nekajkrat več in vsi bodo potrkali na že zdaj prazne občinske blagajne. Na srečo vsaj cene zdaj kolikor toliko mirujejo, kako dolgo pa še bodo, malokdo ve. Napovedujejo pa jih; najprej bo prišla na vrsto energija, nato pa veselo proti podražitvam hrane, storitev in vsega drugega blaga. Kako zelo si želimo, da se tudi la juha ne bi pojedla tako vročit, kol se je skuhala, ali po domače: kaj bi dali, da sc bi razmere čimprej popravile, izboljšale, namesto poslabšale, /nabiti pa bomo vsi skupaj, naj gre zìi pozicijo ali opozicijo le spoznali, da smo dolžni na tem področju strniti vrste in sc izreči za tak scenarij ozdravitve, zìi katerega se splača pošteno prizadevati in gii tudi dosledno uresničiti. Milan Vidic Stanetov šterbuncelj V bogati zakladnici ljudskega izročila se najde modrost, napotek in rek za prav vsako situacijo, ki jo splete življenje. Nekatere so po vsebini pesimistične, druge optimistične in od človekovega razpoloženja, naravnanosti in ciljev je odvisno, katero bo uporabil. Že stari Rimljani so ugotovili, da "je človek samemu sebi najbližji", pri nas pravimo, da "je bog brado najprej sebi ustvaril". Nikogar zato ne sme presenečati, če na prav vseh ravneh, v prav vseh okoljih, ljudje tako tudi ravnajo. Še zlasti ne v teh časih, ko je tudi uradno pravilo življenja postalo precej drugačno, kot smo ga vajeni izpred nekaj let, in ko se vsak zase bori za svoj obstoj in preživetje. Nekateri imajo za to več možnosti in priložnosti, drugi zavistno gledamo in se komaj zavedamo da "kar se spodobi bogu.se ne spodobi volu". Seveda nas to jezi in marsikdo ob tem čisto po slovensko, "naj tudi sosedu krava crkne", privošči nesrečo vsakomur, za katerega sc že na zunaj vidi, da mu gre preveč po sreči. "Pametnim je hitro dovolj", da seštejejo ena in ena in ugotovijo, da gre prcneka-teremu dobro na njihov račun in potem ustrezno ukrepajo. Kaj je pravi vzrok za obtožbe na račun sedanjega zagorskega izvršnika in ali so obtožbe upravičene ali ne, bodo seveda dokazali pristojni. Njihova sodba in presoja bosta potem govorice zatrli ali pa sprožili ustrezen postopek. Vendar pa se zdi, da bo nauk o gledanju pod prste vsakemu in ob vsakem času Zagorjanom ostal. In samo upalije,dasc bo razširil tudi v druge občine. "Srečni so, ki imajo", je eden izmed priložnostnih rekov, poskrbeli pa bi morali, da bi imeli vsi. Ne bogastva in biserov, čeprav tudi teh "ne gre metati svinjam”, pač pa sposobnost ločiti, kaj je prav in kaj narobe, kaj je pošteno in kaj ne, kaj ljudje cenijo in kje dejanja začnejo smrdeli. Pa tudi cenili ljudi, ki hočejo in zmorejo odstreti prenekateri v skrivnostno misterijo zavil posel, za katerega se šele potem, ko je že prepozno, izkaže, da ni nič drugega kot navadna goljufija. Svoje čase so govorice nastale ob večjih izplačilih kilometrin in dnevnic, danes je to pozabljeno, "o, pokvarjeni svet" pa sc ukvarja z drugačnimi nečistimi oziroma smrdečimi posli. Divje privatizacije, razpolaganje s službenimi informacijami v lastno korist, zlorabljanje položaja in kdo bi vedel, kaj vse še pride nečednežu prav. Vsi tisti, ki jim je "pravica tisto, kar je za drugega krivica" pa se morajo zavedali da "je minljiva slava sveta”. Stanc Štcrluicl ^1 d s » ..FORUM" DAJE LEPE NAGRADE VRSTA KAMNINE, ORTOKLAZ DEFEKT # BEKA NA SEVERU NEMČIJE INDIJANSKO PLEME V ZDA ANGLEŠKI ATLET OVETT B0ÌJAST- NIK SLOVENSKI RADIJSKI NOVINAR (ČRT) SLADEK JUŽNI SADEŽ SLAVKO OSTERC BISTVO V SHOLASTIČNI FILOZOFIJI SL. KOSTUMOGRAFKA VOGELNIK OČE MESTO NA & o o m > RT NA JU -GU PELOPONEZA (GRČIJA) > SLOVENSKI PESNIK ( IVO ) GROF ANGL.RODU NEMŠKA FILMSKA IGRALKA (KARIN) V v V PERZEJEVA MATI V AM.PEVEC IN IGRALEC (FRANKIE) grSka boginja zmage OPERNA PEVKA NOVŠAK- HOUSKA VTRTJE MAZILA POD KOZO GLAVNI STEVNIK REŽISER. JOVANOVIČ STOLETJE JEZERO V KANADI EGIPČANSKI SVETI BIK EDEN OD SOKRATOVIH TOŽILCEV ZMEČKAN KROMPIR IM RE NAGY VZDEVEK G0E1HEJEVE MATERE NEUMNA, NESPAMETNA ŽENSKA LOJZE KOLMAN PREGRINJALO MESTO NA POLJSKEM (KON.TAB.) DV07L0ŽNA VERZNA STOPICA PEVKA RUPEL L. PRITOK DONAVE SEF. POGLAVAR OGLJIK COLA, PALEC GLASNIK PRED TROJO ALFRED NOBEL I7DAJA BANKOVCEV SLAVKO AVSENIK HLADETINA, ZIVICA PODE- ŽELSKO NASELJE GOROVJE V BURMI VRTILNI MOMENT, NAVOR OČETOVA SESTRA OBVODNO RASTLINJE NEKD. AVSTRIJSKI SMUČARSKI SKAKALEC (SEPP) MIRAN JARC TENISKI IGRALEC AGASSI GRM Z LESNIKI MORSKI VRAG PASTIR IZ OPERE ,, SNEGU-ROČKA* ANTON JANŠA FILM. IGRALKA WEST ZAJC DANE GORA V MAKEDONIJI UGASEL CENTRALNI VULKAN ALBERT EINSTEIN EMIL NAVINSEK JAPONSKA nabiralna BISEROV KONICA IZMEČEK VULKANA RICHARD NIX0N JAPONSKI DROBIŽ ETIOPSKI NAZIV ZA GOSPODA KIPAR BATIČ ŽLAHTEN PLIN RIHARD JAKOPIČ ŠPANSKO OBMORSKO MESTO NOBELU SLOVENSKI KARIKA- TURIST (BOŽO) MESTO V JUŽNI ITALIJI RA7VEJEN PODALJŠEK PRI GAN-GLIJSKI CELICI SATIRIK BUCHWALD MADŽARSKI POLITIK (LASZLO) AVTOR •• KARLI DREMEL SKLEP MED STEGNOM IN GOLENJO Nagradna križanka Rešitev nagradne križanke pošljite do 10.8.1992 na naslov: UR KI)NIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33,61410 Zagorje oh Savi s pripisom "Nagradna križanka". Upoštevali homo le rešitve, ki bodo napisane na križanki Zasavca (fotokopij ne upoštevamo). Nagrade, ki vas čakajo: 1.nagrada: Poletni darilni paket,FORUM d.o.o. 2. nagrada: Poletni darilni paket, FORUM d.o.o. 3. nagrada: Pizza za dve osebi,DOMEX d.o.o., Hrastnik 4. nagrada: 150 kg premoga, RUP Zagorje 5. nagrada: 5 kinovstopnic l).l). Zagorje IZŽREBANCI NAGRADNE KRIŽANKE 12/92 1. nagrada: Praktični paket, FORUM d.o.o.: Aleksandra Murko,Novi dom 26, Trbovlje 2. nagrada: Praktični paket, FORUM d.o.o.: Ivica Obran, Titova 6, Radeče 3. nagrada: Praktični paket FORUM d.o.o.: Uroš Jazbec, Trg svobode 32, Trbovlje 4. nagrada: 5 kinovstopnic, l).l). Zagorje: Primož Pirnat, Cesta 9.avgusta 8/b, Zagorje 5. nagrada: Majica časopisa Zasavc: Lojzka Križanec, Trg Franca Kozarja 16,1 Irastnik Vsem izžrebancem čestitamo. Rešitev nagradne križanke 12/92 VODORAVNO TAKI., ODSEK, MUFLON, IKRA, KARTICE, AST, RT, M, TAOR, SEI.KA, AON, ANA, NE, TRPIN,DVE,GOR, N EN K., KAK, N F. AN D E RTA I.F.C,ČRT,F.L,ORDEN,LEN ART,VEČINA,IST,PAREN T E Z A , A L A S K A , A P , DK.RNA,SNAJPER.PAR.IT ,AO,DAČA,IPEKAKUANJA ,RlGKL,ROK,ZAMOLK,R AN K,IM E,AMATI-R.AJTA, SNI-T.N ERODA,CAAN,MI NA,ANANAS Zasavc je spremljal strokovno ocenjevanje letnih kopališč po Zasavju v torek, 14. julija 1992. Če smo natančni, nekateri obiskani bazeni sploh niso ob Savi, ljudje iz Zasavja pa jih že od nekdaj radi obiskujejo. Ekipa v sestavi Ivko Šink, Suzana Sivka in Fanči Moljk je opazovala šest bazenov seveda v civilu, čeprav je sonce močno pripekalo. Kljub temu nikjer ni bilo gneče. Pričakovali smo vsaj več otrok. Cene ali neosveščenost glede zdravega preživljanja počitnic? Profesor Ivko Šink ocenjuje kopališča po celi Sloveniji in rezultate bo v teh dneh spet objavil v posebni knjižici. Izdaja jo Društvo reševalcev iz vode in podjetje 3 Trade, celotno akcijo pa sponzorira zavarovalna družba Adriatic d.o.o. In kaj ocenjuje? Varnost - kje so reševalci, imajo reševalne obroče, oznaka nevarnih mest... Higiena - kakšne so sanitarije, število prh, smetnjakov, higienski obroči (bazenčki za dezinfekcijo nog),... Osnovna opremljenost - kabine, garderobne omarice... Dopolnilna oprema - ležalniki, sončniki, tobogani, igrala, igrišča... Gostinska in trgovska ponudba - pijača, kava, sladoled, hrana; se lahko kupijo kopalke, kape, časopisi... Zasavska kopališča imajo nekaj skupnega: čisto vodo. Natančnejšo kontrolo neoporečnosti opravlja inšpekcijska služba. Povsod manjka naprava za avtomatično merjenje neoporečnosti in temperature vode, kar zahteva zakon. Večina nima aparata za oživljanje. Ob nakupu vstopnic so kopalci zavarovani, razen v Trbovljah, največ pri zavarovalnici Triglav. Nimajo zaprtega tuša za intimno prho - razen v Radečah. Nimajo ležanikov, sončnikov - nekaj jih imajo v Rimskih Toplicah. Nikjer ni sadja, kar opravičujejo z navalom os, če bi ga imeli. Potovali smo od Medijskih Toplic preko Zagorja, Trbovelj, I Irast-nika in Radeč do Rimskih Toplic. Vrstni red po končanem ocenjevanju pa je bil ravno obraten. Glede na omenjene kriterije je med zasavskimi kopališči precej razlik. Izpustili smo 1 Irastnik, kije zimsko kopališče in ima letni bazenček le za otroke. Izstopata Rimske Toplice in Radeče. Kopališče v Rimskih je najstarejše v Sloveniji - od 1265. leta, zato je objekt kulturno zgodovinskega pomena. Že ob vhodu sc začuti skrbna roka ekipe, ki je kini prevzela bazen v privatne roke. Garderobne omarice so izdelane celo po njihovi zamisli. Gostinska ponudba je raznovrstna in kvalitetna. Matej Mikolič, reševalec, ima ostro oko: "Ko so imeli šolarji tekmovanje, sem pri neki deklici že po dveh zamahih opazil, da sploh ne zna plavati. Verjetno jo je bilo sram priznati..." Ivko Šink: "Opazen je izreden kvaliteten skok v upravljanju, čeprav imajo težke pogoje dela. l epo bi bilo, če bi jim uspela zamisel o zimskem termalnem kopališču." IVKO òtllKy nekdanji profesor plavanja in vodnih športov na Fakulteti športne vzgoje, je predsednik izpitne komisije za šolanje kopaliških delavcev. Pod streho je spravil Zakon o varnosti na javnih kopališčih, kije v veljavi že od 1987. leta, prizadeva pa si ga tudi uveljaviti v življenju. Sodeluje v akciji Naučile se plavati, ki traja skoraj 30 let. Pravi: "Boljši red in higiena na kopališčih se lahko doseže tudi brez vlaganj. Res pa je, da vse drugo prej predstaviš, kol človeško miselnost in navade." Radeče spadajo med mlajše objekte, pozna se dolgoletna podpora kolektiva Radečepapir. Ob vhodu imajo odličen informativni center. Rekreacijska ponudba je bogata: namizni tenis, biljard, igralne mize, loparji za badminton... Reševalce Tomaž Simončič je tukaj že peto sezono, zato zadevo obvlada. Gostinski del, ki je v privatnih rokah, ima celo hrano po naročilu. Manj simpatično je njihovo ime: bistro Billy. Le kako Slovencem vliti več samozavesti? Ivko Šink: "Tu imajo večji standard kot Ljubljana, če gledamo število kopališč na število prebivalcev." Trbovlj e imajo možnosti za dobro kopališče, pa sredstev še niso namenili osnovni dejavnosti - premalo kabin, nobenih omaric... Kopalci niso zavarovani, reševalna služba pa je na mestu. Oto Lukač je pokazal dnevnik, kjer smo lahko prebrali, da so 22. 6. rešili šestna-jstletnika, kije pretiraval v potapljanju. Gostinska ponudba ima konkurenčne cene, saj imajo trije lastniki štiri bifeje, opazili smo lepo ime - Vrtinec. Zagorsko kopališče ima prelepo lego ob gozdu in ob pogledu iz aviona idealne pogoje za kopalce. Bližina nas seveda razočara, saj •.'J ni nikjer videti volje upravljalcev za izboljšanje higienskih razmer in osnovne opreme. Gostinska ponudba je privlačna, za nekatere še preveč. Glasba je tako hrupna, da je še kolegica Suzana, ki spada v disco generacijo, ni mogla prenašati. Marjana Bolte, rcšcvalka: "Danes zjutraj sem celo uro pobirala iz vode steklene kozarce. Prenašati moramo tudi pijance." V Zagorju primanjkuje vode, zato seje letos bazen polnil štirinajst dni... Ivko Šink: "Kopališče ni v pravih rokah, nitrirne naprave npr. so tako zastarele in dotrajane, daje pravi čudež, kako lahko g. Karlo Odlazck tako dobro vzdržuje sistem. Vidi sc, daje s srcem pri stvari, res mu je trebit čestitali." Medijske Toplice so turistični objekt starejšega datuma in želijo pridobivati turiste predvsem s ponudbo toplic. Kopališče pa ne ustreza osnovnim zahtevam - premalo kabin, omaric, neustrezne sanitarije, ob bazenu ni dobre gostinske ponudbe... F.ma Renko, poslovodkinja, nas je razveselili! z informacijo, da bodo že jeseni začeli z novo investicijo, uredilin bodo odprt in zaprt bazen. Doslej so vso pozornost posvečali hotelskemu objektu in so bazen hoteli celo zapreti. Ko bodo v avgustu znani rezultati ocenjevanja vseh slovenskih kopališč, bomo v Zasavju lahko še bolj natančno ugotovili, kakšna kopališča imamo v primerjavi z drugimi. Rezultate bomo objavili v naslednji številki. Fanči Moljk n) FINALDEKOR HRASTNIK,,,. ' I Podjetje za izvajanje obrtnih del 61430 HRASTNIK. C. 3. |ulija IS telefon: 0601 41 053 adaptacije - novogradnje - PARKETARSKA DELA VSEH VRST - TLAKARSKA IN DEKORATERSKA DELA VSEH VRST ZA PRIVATNI IN DRUŽBENI SEKTOR ZA PRIJETNO POČUTJE NA DELU ALI DOMA Vedno smo vam na voljo. Pomagamo vam pri izbiri materialov, katerih pa je veliko. So različnih kvalitet, barv, lastnosti. Vsa omenjena dela vam opravimo strokovno in v dogovorjenem roku. ENKRATNA INVESTICIJA In tudi tukaj vam pomagamo. Storitve lahko plačate v treh obrokih brez obresti. Pri takojšnem plačilu 10% popusta. ŠOLE. VRTCI, PODJETJA, BOLNICE, STANOVANJA, VIKENDI BIROJI, HOTELI, MUZEJI, CERKVE POKLIČITE NA tel, 0601/41 0? pošljite ponudbo na naslov FINALDEKOR d.o.o. Hrastnik, Cesta 3. julija 15 61430 HRASTNIK NOV Nudimo vam tudi kompletno opremo pisarniškega pohištva v 16 barvah in po zelo ugodnih cenah p! Podjetje za stanovanjsko, gostinsko dejavnost in trgovino if c. 3. julija 7, 61430 HRASTNIK ugodne cene, prijazno osebje, kakovostna ponudba obiščite nas: - V trgovini: c.3 JuBJa 7 (pri rudniški upravi), tel. (06011/41 704 int.338 II * mešano blago * bogato založena delikatesa odprto: od 7.00 do 12.00, od 14.00 do 17.00, sobota od 7.00 do 12.00 - V Divnici: Trg. F. Kozarja (nova rudniška hala) 1 tel.: (06011/41 704 int. 411 * pizze vseh vrst * dopoldanski hladni in topli prigrizki * jedi po naročilu, poslovna kosila * točeno svetlo in temno laško pivo * prodajna razstava (Vitomila Omana) -od 12.6. do 30.6.1992 odprto-, od 7.00 do 22.00, nedelja zaprto Gostišče prenočišča ŠENTGOTARD 15a TROJANE Konkurenčne cene, bogata izbira in prijazna postrežba v samopostrežni trgovini z mešanim blagom MAČEK Ko se peljete iz Zasavja proti Trojanam, se na vrhu Trojanskega klanca odcepi cesta v smeri Čemšeniške planine - Čemšenika. Le en kilometer od križca na tej cesti leži vas Šcntgotard, kjer se nahaja GOS 1ISCE MAČEK. V lepi, še neokrnjeni naravi boste lahko preživeli prijeten dan, v gostišču pa vas bomo postregli z bogato, izbrano hrano. Gostišče je urejeno z 50 sedeži v restavraciji in 70 sedeži v posebni sobi, primerni za svatbe in ostala srečanja (seminarje). V dvo in troposteljnih sobah, opremljenih s tuši, YVC - ji in teraso, pa lahko preživite tudi več dni skupaj. Ob sobotah igrajo v našem Gostišču različne skupine, s prijetno glasbo za uho in plesalce. Vse potrebne informacije po telefonu (061) 733-040 IZLAKE TROJANE -----------® CE '^ŠENTGOTARD . ^ C«oAti&òe MAČEK 61420 Trbovlje, Šuštarjeva 42 tel: (0601) 24 350 ODPRTO: NON-STOP od 7.00 do 19-00 ob nedeljah in praznikih od 8.00 do 12.00 vijudno vas vabi kolektiv GOSTIŠČA Maček Zagorski godbeniki na lorvešketn Pihalni orkester SVEA Zagorje seje zadnje dni junija potepal po deželi Vikingov. Potovanje je bilo popestreno s koncerti v dvorani in na prostem. V mestu Skien, ki leži nedaleč od glavnega mesta Norveške, Osla, je potekal mednarodni glasbeni festival. Zagorski glasbeniki so se na pot odpravili vidno opremljeni z vsem mogočim propagandnim materialom, tako Zagorja, kot tudi Slovenije, celo majice Zasavca sojih krasile. Predstavitev nove države, njene kulture ter Se česa je bilo precej uspešno. Poleg koncertnih nastopov so se godbeniki odpravili tudi na izlet v Oslo, kjer jih je sprejel Ludvik Zaje, uspešni športni delavec, ki že vrsto let živi in dela na Norveškem. Poleg ogleda znamenitosti v Oslu, so se Zagorjani seznanili še z načinom dela v norveškem parlamentu in si ogledali prostore te stavbe. Samo potovanje je trajalo kar precej ur, ki pa le niso bile tako naporne ob spoznanju, kaj vse je moč videti in doživeti v skandinavskih krajih. Borut Markošek Foto: Torno Brezovar Koncert pod znamenitimi skakalnicami. Koncert na Norveškem. Ludvik Zajčje bil dober gostitelj. Zagorjani so zavzeli norveški parlament. Zasavci na Norveškem. Na Vidrgi smo 27. junija sko/.i "Stango" spustili pet parov, ki so ovenčali, letos že peto po vrsti, kmečko o licei. Daje bilo vreme krasno, ljudi ogromno, sta zgolj podatka o tem, da so stvari resnično tekle tekoče. K temu so pripomogli Se ansambel Nagelj, pa tamburaši in folkloristi iz Bele Krajine, ki so ob povezovanju Borisa Kopitarja prispevali prijeten kulturni program v času, ko so se pari poročili. Gostitelj Frane Vidrgar je bil nad obiskom velikega števila narodnih noš navdušen, čeprav je včasih kar dobrodošlo, če dela zmanjka, da si je možno za trenutek odpočiti. A vendarle poročna kapela je vabila in vanjo sla prva vstopila Zdenka Pečjak in Jani Kmet iz Ljubljane, ki sta skupaj že osmo leto in jima tudi, ko je bil "obred" opravljen, ni bilo žal. Suzana Slana in Bojan Jeromelj iz Maribora sta še pokazala obvezno svežo vejico na pohorski narodni noši in prav tako sveža in nasmejana sta tudi izstopila iz. kapele. 1/. Švedske (iz Malmocja) pa sta prišla, sicer v Mariboru rojena, Renata in Viktor Habjanič, ki sta nadvse navdušena nad slovensko pokrajino, sploh tukajšnjim okoljem, saj ju je sonce vsaj tisti dan pošteno ožgalo. Marjanu in Sandi v občutnem vrvežu. Ko govorimo o svojevrstnem "žegnanju" ne moremo mimo dejstva, da so včasih tudi ptičje razstave lahko usodne, saj je ena takih spoznala tudi zasavski par 92 Slavi Drnovšek in Bogdana Hribarja, ki imata o pticah še vedno najboljše mnenje. Slavi še vedno rada pove, da ji je Bogdan že prvi dan povedal, da kegljanja ne bo pustil. Ja, ljubezen vse odpušča, svetovnega prvaka pa tudi imamo. Ne bo odveč podatek, da si ob prihodu iz kapele nista premislila. Ob vsem pa je bil najbolj navdušen njun sinek. Le Marjana Pograjc in Sandi Debevc se nista mogla izogniti solzam sreče, ki soju premagale, ko je bil usodni podpis za njima. Vse, kar sla uspela povedati, je bilo, da tako, kol je bilo do zdaj, bo tudi naprej. In že smo vsem parom lahko zaploskali ob korakih polke, ki je vabila slavljence na plesišče, da preženejo prve vtise ter se zadovoljni znajdejo v nov ih prvih korakih... Na tej poti se je prvi oglasil Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije ter javno izrazil svoje navdušenje nad prireditvijo ter jo podprl z besedami, da mu je v veselje videti, kako se mlada in samostojna slovenska država odpira v svet ter mladoporočencem zaželel veliko osebne sreče in seveda veliko otrok. .'slavi in Itogdaii v smeli, sinek pa ne ... To pa je bil hkrati tudi odločilni trenutek za žrebanje darilnih nagrad ali bolje: kakšna "bala” za koga, kol sc temu še v edno po domače reče. A gremo lepo po vrsti: predstavnik Slovcnijaturista Franci Mrčun, je ob pozdravih najavil še darilo: izlet z muzejskim vlakom po Sloveniji ter še darilo Kompas designa: 7 dni počitnic v Bohinju za gostujoči švedski par. Le -ta je dobil še posebno darilo Elcktroclcmenla Izlake: videohišno govorilno napravo BALCOM. Vsi ostali pari pa so si ob igri s fižolčki porazdelili ostale nagrade, ki nikakor niso zanemarljive: kuhinjo SVEA sta za "balo" dobila Slavi in Bogdan Hribar, spalnice pa so ob sponzorstvu pivovarne Union, Orie Zagorje ter Veleme Novo mesto prejeli ostali pari. Vredno udeležbe, bi se temu reklo, kajne? Večer je s Čuki prijetno in spontano stekel pozno v noč in polegel novopečenih mladoporočencev so si zdaj dali duška še vsi ostali prisotni. Zabavno, ni kaj. Poleg pohval organizatorjem in vsem sponzorjem, ki so omogočili tovrstno prireditev le še opazka Zasavca, da je verjetno od vsega, koliko se znajdeš, bolj važen občutek, da si na pravi poli. Ta pa naj pare vsaj še nekaj časa spremlja -medeni tedni so verjetno že za njimi. Petra Radovič Foto: Marjan Ciglič »▲ Zagorje tel.0601 61 - 322, fax. 0601 61 - 966 TRGOVINA PROIZVODNJA KOOPERACIJA STORITVE Vili Uk PtiAEHO XH ÉQìIìQ) ©4 mìmémtk.®, 4© mimalaika Veleprodaja C. 20. julija 2c, Zagorje Maloprodaja Polje 10, Zagorje Sahara bar Polje 10, Zagorje Proizvodnja Dobovec 19, Dobovec Vulkanizacija koop. z GIP, Kisovec, Borovniško naselje 7 d.o.o. 61412 Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: (0601) 71 827 (trgovina) podjetje za trgovino in opravljanje obrtnih storitev DEJAVNOSTI: I.STORITVE: polaganje, brušenje, lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov, polaganje tekstilnih ter PVC podov (itison, tapisom, topli pod, vinflex, vinas ...) 2. TRGOVINA: - prodaja talnih oblog: parket, ladijski pod, pluta, itison, tapison, topli pod, vinflex, vinas ... - barve (jupol, oljne barve, barve za zaščito lesa in kovin, biohit barve ...) - tapete raznovrstnih vzorcev - vse vrste lepil in lakov 3. DOSTAVA NA DOM : : : • : : :: : : : • : : : : : : : : : : : : : : - ::::: ' : ' ' : • : : : ::: - : : : ::::: ODPIRALNI mesnica-delikatesa ferdi MILAN DOLANC dipl.ing.živilske tehnologije 61410 ZAGORJE OB SAVI Kidričeva 15 Telefon: 0601 61-344 torek: 7 J»-14.30 petek: 730-18.00 nedelja: 8.00-11.00 1 sreda, četrtek: 730-1430 sobota: 7.00-13.00 ................. r Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovsko posredovanje ČE ŽEIJTE V KORAK S ČASOM, BOSTE PRAVI ODGOVOR NAŠLI PRI NAS ! ! ! * posredovanje in načrtovanje računalniške opreme * izdelava programov za različna področja dejavnosti * prodaja software opreme MICROSOFT, BORIANO in dmgih * organizacija tečajev iz področja računalništva * načrtovanje računalniških mrež in prenosa podatkov NAJDETE NAS ;ia Ctuft 20. Julija 2c xj ZAGOJF^JMJ ali POiflL/Č/TE Usi.: 0601/61 611 III Golob najboljši blljardlst V Orehovici pri Izlakah je bil 5. julija 1. turnir v osmici po mednarodnih pravilih za zasavskega prvaka, ki sta ga organizirala časopis Zasavc in Biljard bar Marka Drašlarja. Nastopilo je 17 tekmovalcev z Izlak, Trojan, Hrastnika in Trbovelj. Prvo mesto je pripadlo Trboveljčano Petru Golobu, ki je v finalu s 3:1 v igrah premagal Izlačana Mateja Sešlarja. Na naslednja mesta so su uvrstili: Janez Dušak (I Irastnik), Jože Kotnik (Trbovlje), Tomaž Pralarf Izlake), Matjaž Senica (I Irastnik), Milan Ferme (Izlake), Mark Marinko (Trbovlje), Igor I laler (I Irastnik) in Boris Smrkolj (Izlake). Uvrščeni so prejeli zanimive nagrade: kosmodisk, Adidas copate, palico za biljard, letni karti za bazen Medijske Toplice, 2-krat po pet kart za kino, majico in kapo Zasavca. Prvi trije so prejeli tudi kolajne. k.g. 200 mark za Uroša Zasavc skupaj z Ljubljansko banko Banko Zasavje in Radiom Trbovlje še naprej vsak mesec razveseljuje tiste, ki imajo radi igre. Sobotno popoldne je bilo tokrat naklonjeno Zagorjanu Urošu Glavaču, kije pokazal največ znanja pri odgovarjanju na vprašanja iz zadnjih Zasavcev, ki jih je pripravil profesor Aleš Gulič. Popoldne na Radiu Trbovlje je minilo tudi po zaslugi skupne nagradne igre prijetno. Uroš je poklical v program kar iz domače kopalnice. Klic mu je prinesel nagrado Ljubljanske banke Banke Zasavje (obveznice občine Trbovlje v vrednosti 200 DEM), ki mu joje predala predstavnica banke Lrna Maček. Seveda predaja ni potekala v kopalnici ampak v studiu Radia Trbovlje, kjer se je Urošv družbi Mačkove in našega glavnega Matjaža Svagami seveda prijetno smehljal (na fotografiji). Knin: Jože Kanziiiger jr. Preko Zasavca lahko dobite kaseto ansambla Orlek za 340 tolarjev ln poštnina. Izpolnite naročilnico ln dobili boste Funi terc in Jetmice. 1ošt' ORLEK s~x--------------^ NAiwqjatiiWCA Nepreklicno naročam kaseto ansambla ORLEK Funšterc in Jetrnice po ceni 340 tolarjev. PoSljite jo na naslov: Hvala za čudovit izlet Imeli smo čudovit zaključni izlet v Benetke. Z denarnimi prispevki so nam pomagali mnogi podjetniki. Vsem setoplozah-valjujcmo, posebno pa še radodarnim darovalcem: Alfonzu in Mariji Selih z Mlinš, g. Božičevi iz Šemnika, trgovini Mikro z Izlak, hotelu Medijske Toplice, g. I^movšku z Izlak, gostilni Vidrgar - Žibcrt. trgovini Grošelj z Izlak, Ulit i iz Kisovca,... Hvaležni učenci 8.a in S.brazreda OŠ Ivana Kavčiča Izlake Vlaki v Indiji Balkan expres bi bil tukaj vlak prvega razreda in to menda že vse pove. Okrog se vozim z vlaki drugega razreda, kar pomeni, da so polovico cenejši od prvega. A imajo nekaj pomankljivosti. kar je za tujce malce neprijetno. Za 24 -urno vožnjo sem plačal šest dolarjev. Če imaš rezervacijo sedeža, še ne pomeni, da boš res sedel, če si sam ne izboriš. Tako se nas včasih drenja po sedežih še enkrat več. Lahko ležiš pod stropom na prostoru za prtljago. Po nekaj urah si delno skuhan in prevret - temperature gredo čez dan tja do 40 stopinj Celzija. V vsak vagon spada tudi kup otročičkov, ki sc vseskozi derejo in tulijo in ti tako popestrijo enoličnost potovanja. Ko vlak spelje s postaje, se potniki začnejo sezuvati, izrivati soseda čim dalj stran, jesti vse mogoče hranljive domislice, spuščati za nas zelo nedostojne glasove in vonjave, poleg lega pa še prešerno pljuvajo skozi odprta okna. Okna imajo rešetke, tako potniki vstopajo in izstopajo skozi vrata. Vse je med vožnjo odprto. 1’rah in prepih opravita svoje in po nekaj urah vožnje tudi ja/, pljuvam v peščeno pokrajino, ki hiti mimo. Na vsaki postaji vdrejo v vagone berači in invalidi vseh vrst. ki prosjačijo toliko časa, dokler vlak počasi neodpelje iz njihovega rajona. Ponavadi takrat spim. Postrežba na vlaku vsebuje različne vrste sadja in zelenjave. Vse je zavilo v umazan časopis in pripravljeno pred tvojimi nogami. Imajo cele gore različnega peciva dvomljive kakovosti. Na vsaki postaji ponujajo tudi čaj. Servirajo ga z vsaj dvema prstoma potinjenima v vsebino kozarca. Med enodnevno vožnjo do Bombava sem spil dva litra vode in pojedel kilogram banan. Ko sem sc na postaji v Bombavu stehtal, sem ugotovil, da sem v dveh tednih shujšal za štiri kilograme. Peter Brečko Počitnice po želji "Za dva meseca smo zaposlili Stiri mlade ljudi, ki se trudijo popestrili šolske počitnice," je pojasnjevala Marija Pevec s centra za socialno delo v Trbovljah. "Vsak ponedeljek ob 10. uri vabimo otroke v klubske prostore Svobode II., da skupaj sestavijo program za cel teden. Radi bi, da jih pride še več. Doslej so imeli že šah, računalništvo,... sobote pa so rezervirane za izlete. Če na sestanek ne pridejo, lahko program še vedno preberejo na številnih pisanih plakatih, ki jih raznosijo sami otroci ali slišijo na radiu." Pa drugi? Mnogi preživijo počitnice na bazenu, iz. Turja pa sporočajo, da pomagajo staršem pri kmečkih opravilih, ob večerih pa se zberejo na vasi, kjer se zabavajo z. raznimi igrami. In kaj trenutno berete ? Izpolnite spodnji list o prebrani knjigi in kritiko pošljite na uredništvo do 6. avgusta. Dvajsetim izžrebancem bomo poslali serijo nalepk, ki jili podarja Radeče papir. F. M. KRITIKA Naslov knjige Ime kritika, starost KNJIGE Avtor Naslov Ilustrator Založba in leto izdaje Risba zanimive osebe, predmeta ali prizora Ilustracij je (podčrtaj) preveč premalo ravno prav O čem knjiga govori Branje je (podčrtaj) prelahko pretežko ravno prav Bral sem Rolkarji iz Trbovelj V filmih opazimo rolkarje vsaj v enem prizoru, ko pridrvijo izza vogala. V Trbovljah jih lahko vidimo v živo v zadnjih dveh letih predvsem na dveh mestih - na igrišču TVD Partizan in na betonu blizu Arzenškove hiše. Tam so namreč štiri stopnice, ki so za rolkarje bistvenega pomena. Zakaj? "Omogočajo nam razne skoke in spretnostne trike,” nam je pripovedoval Jure, eden izmed trboveljskih rolkarjev. "V tem se med seboj najbolj razlikujemo. In v hitrosti, seveda." Organiziranega treninga nimajo, zbirajo se kar tako - za zabavo. Gredo komu na živce? "Ja, nekatere ljudi moti hrup, se pa tudi zgodi, da nam rolka spodleti in prileti v mimoidočega... Vendar kaj hujšega še ni bilo, tudi sami si samo potolčemo kolena aIi komolce." In koliko stane ta reč? "Čevlji Ainvalk 150 do 200 DEM, rolka Santa Cruz 150 DEM, kapica pa nekaj malega." Če se želi kdo Juretu in njegovi klapi priključiti, jih najde od 19. ure naprej. K..M. ...........................................................................................:......... l|Éf Mladim Zasavcem "Ker objavljate tudi prispevke iz šolskih glasil, Vam pošiljamo Žarke. Veseli bomo, če nas boste predstavili v Zasavcu, ki ga na Dobovcu prav radi beremo. Vsem prijetne počitnice!" Tako nam pišejo učenci s podružnične šole na Dobovcu. Tudi mi jim želimo enako. Žarki so prijetno glasilo in njihove prispevke bomo objavili v naslednji počitniški številki. Zdaj smo dali prednost glasilu učencev s šole Vitka Pavliča, šole s prilagojenim programom. Praznujejo namreč štirideseti rojstni dan in to za osnovnošolce ni ravno malo. Za vas velja vabilo iz prejšnje številke - sporočite naslov, če si želite dopisovati, kaj zamenjati, sestavite kakšno uganko, zanimiv zapis ali pa postanite kritik prebrane knjige. Hovvg. Koliko je 40 let Odgovarjali so učenci iz. oddelka za delovno usposabljanje: Vesna : Joj, toliko je stara moja mama! Moja družina V Hrastnik smo prišli iz Bosne. Jaz. in moji sestri smo bile zelo majhne. Mamica je delala v Sijaju, sedaj pa nima službe. Ata dela v Trbovljah. Imamo vrt. Posadili smo čebulo, fižol, solato, kumare. kalina i.i.šič, 4. r. Na športnih igrah metu žogic in malem nogometu. Bil sem branilec. Igrali smo ekipo iz. Ljubljane. To so bili veliki fantje in izgubili smo z 9:0. Bolje smo se odrezali pri drugih športih. Zoran Tešič, 5. r. Kam po končani šoli Sem učence osmega razreda. Rad bi nadaljeval šolanje na agroživilski šoli v Domžalah. Zanimanje za to šolo je veliko, zalo bomo opravljali sprejemne izpite iz. matematike in slovenščine. Z učiteljico se pridno učiva. Upam, da bom naredil sprejemni izpit in postal pek. Stanoval bom v internatu. Renato Kajtna, 8. r. ! lodim v 2. razred. Znam že pisati, risati in računati. Rada se igram. Sub ina: Veliko. Polona: Ali bo takrat 1'cšla? Aleš: Uf. I M J I II I I. ! 1 • I I I I I I I I 1 I I I I I I I I I II SS“ J- 1 i Kako se počutim Letos sem prišel v Hrastnik. Prej sem hodil v šolo na Dolu. Na Dolu sem imel težave z. matematiko. V h rast n iški šoli se mi zdi lepše. Imam tudi lepše ocene. Tudi mama nima toliko skrbi, kot jih je imela v osnovni šoli na Dolu. V šolo se vozim z. avtobusom in kombijem. Boštjan (iašparut, 4. r. Konec maja smo se zbrali v Trbovljah učenci cele ljubljanske regije. Tekmovali smo v krosu, skoku v daljavo. Jasmina, 2. r. — Prehodili moraš vse stezice v parka, vendar tako, da boš šel po vsaki samo enkrat in da ne boš nikoli prekrižal poti. Uà j p o pislai'ii e j ši je s* o e Is. Interval ■ od popa do narodno iabavne glasbe pričakovali le četrtino teh ljudi, sc /lasti /tiradi glasbe, ki jo izvajamo. A smo se očitno /motili in spoznali, da je tudi v Zasavju najpopularnejši rock. Žal smo imeli nekaj težav z ozvočenjem, ker smo ga dobili Sele zadnji hip. a smo tudi te težave resili in koncert uspeSno pripeljali do konca," je dejal očitno zadovoljen vodja skupine Orlek Vlado PoredoS po koncertu. Saša (• roliljar Foto: Tomo Brezovar Danes šteje že osmo leto obstoja ansambla Interval m presenetljivo je, da so dolgemu stažu navkljub v Zasavju še vedno relativno neznani. Verjetno je eden od razlogov tudi ta, da so zelo malo igrali v Trbovljah, v Hrastnik pa z instrumenti sploh še niso stopili. Igrajo vse vrste glasbe za široki krog občinstva - od zabavne preko disco popa do narodnozabavne. Pripravljajo tudi posnetke svojih šestili komadov in če jim bodo bogov i naklonjeni, se ho kakšen od njih kmalu slišal tudi na radiu Trbovlje. Najkasneje za 10. obletnico svojega obstoja nameravajo posneti kaseto in video reportažo za kanal 10. Aranžmaji pesmi bodo njihov i, tekste pa pišejo večinoma zunanji sodelavci. Zelo so ponosni na edino žensko v ansamblu in trdijo, da so v Zasavju eden redkih bendov z ženskim vokalom, če niso celo edini. Po besedah Franje Bizjaka je Marinka tudi imagc ansambla. Njihova glavna ambicija je čimveč in vse boljše igrati. Da se ne šalijo, nam pove dejstvo, da so zasedeni vsako soboto tja do jeseni. Takrat bodo verjetno odšli na glasbeni potep, da bi se približali tuji publiki. Pohvalili so se, da so bili edini zasavski ansambel, ki si je upal igrati ob znanih skupinah iz cele Slovenije na reviji ansamblov pri Mačku v Šcntgotartu. Igrali so tudi na štev ilnih dobrodelnih koncertih za pomoč rdečemu križu in starejšim občanom. Ko sem jim ukradel košček prostega časa za prispevek, sem jih našel na Domu pod Javorjem, kjer so bili na skupinskem pikniku z družinami. Vedno znajo poskrbeli tudi za družabno življenje, da ne bi preveč zapostavljali svojih bližnjih. Turnim V petek, četrtega julija je bila na plazu v Zagorju promocija kasete zasavske rock skupine Orlek, z. naslovom Funšlere in jetrnice. Poleg Orlekov so nastopili še Bela hiša iz. Trbovelj, častni gost pa je bil Zoran Predin. Vse skupaj se je začelo z. nastopom Bele hiše in njihovo priredbo skladbe Sonce zgodaj gori gre..., nato pa se je predstavila skupina Orlek s svojimi Jctrnicami, ki so bile publiki, predvsem mladim, zelo všeč in so jih z zanimanjem poslušali. Zasavci Zorana Predirni, ki je ogrel številno publiko, očitno zelo dobro poznajo, saj so skupaj z. njim zapeli pesmi, ki jih je tisti večer prepeval. Potem pa spet Bela hiša, za njimi pa še Orleki s svojim Funštercem. Ko so si gostitelji že mislili, daje zabava končana, so se zmolili, saj so njihovi privrženci hoteli slišati Se nekaj komadov, ki so jih tudi zaigrali. "Zelo smo presenečeni nad obiskom, saj smo HOROSKOP OVEN Duhovna in fizična moč sta na vrhuncu. Opravite z nerazčiščenimi posli in se lotite novih; porušite staro, da bo lahko raslo novo. Pazite na besednjak in napredovali boste. BIK Po dolgotrajnih stiskah, se boste spretno izognili končnemu obračunu ali pa boste z modrostjo premagali problem. Odpira sc vam pozitivno polje delovanja. DVOJČKA Razčistili boste z notranjimi problemi in kot prerojeni boste ponovno ljubeznivi z. okolico. Zelo umirjeno obdobje, le na znanje pazite. RAK Vaša prizadevanja ne bodo zaman, če boste upoštevali vse okoliščine in jih poskušali med seboj povezati. Čas mirovanja. LEV Stvari sc obračajo na bolje, saj je sonce stopilo v Vaš znak. To ne pomeni konec problemov ampak njihovo lažje reševanje. DEVICA Izvirno boste obračunali z nasprotniki in s tem prevzeli vajeti v svoje roke. V družabnem življenju sprva mirno nato burno. Odpočijte si. TEHTNICA V ljubezni vstrajajlc pri svojem, saj veste da imate prav. Potrpežljivost je ključ za ustvaritev vseh ciljev. ŠKORPIJON Ugoden čas za duhovni razvoj; potrdite svoja spoznanja pri nekomu, ki sc na to spozna. Ugodni odnosi z okolico, tudi za navezavo novih ljubezenskih stikov. STRELEC Na hitro se boste odločili o zelo pomembni zadevi, kar bi utegnilo korenito spremeniti Vaš način življenja, verjetno na boljše. S sovražniki opravite hitro in impulzivno. KOZOROG Ko boste nehali veseljačiti, boste zopet zakorakali k vsakdanjim opravilom, ki Vam takt) nenadomestljivo zapolnjujejo Vaše življenje. Notranja moč in popolnost. VODNAR Karkoli že počnete, boste glavnino odnesli v svojo korist, kar bo s seboj potegnilo tudi materialno blagostanje. Vlagajte v nove podvige. Komunikativnost je v redu. RIBI Obeta se Vam sprememba kot posledica premišljene odločitve. Rajši si privoščite počitek, kot da bi sc pustili zmesti. Zoran .1 urij Tomšič Hot Hot Hot "Svet se vrli na zahod”, vas opozarja propagandna akcija za West. Akcija je bila v sredo 8. julija tudi v Trbovljah, na Tržnici. Nastopili sta skupini LRedu in Rdeči baron, kije promovirala svojo novo kaseto, z novo pevko. Tudi plesna skupina Stil je prisotnim prikazala svoje plesne sposobnosti, za veselo razpoloženje pa sla za nameček poskrbela še Saša Gerdej in Sašo Hribar. Nekateri pevci delujejo na glasbeni sceni že vrsto let in tako ustvarjajo tudi celo serijo hitov oz. uspešnih skladb. Potem pa tiste najuspešnejše komade zberejo in jih posnamejo na lasersko IflJSjlTpMfpq \ 'MJžiiiTil UMU* Domači del: 1. VRNI SE - Janko Ropret 2. SAN)AL BOM KOSTANJE - Avia band 3. JAZ IN TI - Šankrock 4. GATE NA GLAVO - Lačni Franc 5. ČRNA MAMA - Tomai Domiceli T~tur/ i *ri <*/r 1. NOTHING ELSE MATTERS - Metallica 2. MY GIRL - The Temptatoins 3. TO BE WITH YOU - Mr. Big 4. 1 DON T CARE - Shakespeare s sister 5. PLEASE DON T CO - K WS Lestvico Zasavca & Radia Trbovlje lahko poslušate I vsako četrto soboto v mesecu na valovih Radia Trbovlje. Glasovnice s svojimi predlog» nalepite na dopisnice in pošljite na naslov Radia Trbovlje do 15.8.1992. Glasujem za: Moj naslov: Predlog: NAGRAJENEC: Iztok Kunšek. Izlake 5, 01411 Izlake ploščo. Prav to je ušpičil tudi pevec Božidar Woll'and-Wolf. V petek, 31. julija bodo pri Kantini na Dobrni nastopile trboveljske mažoretke. Prijeten večer z njihovim nastopom in igranjem skupine Jantar bo namenjen vsem, ki bi se radi v domačem okolju zabavali v poletnem večeru. Marsikoga bo privabil tudi bogat srečolov. Naslon se bo začel ob 18. uri. K.B. In zgodila se je Pepita Svoje rojstvo je nova slovenska revija praznovala 8. julija v romantičnem okolju ljubljanskega gradu. Namesto žegnane vode je tekel šampanjec, da o jedeh - prijetnih za oči in usta - sploh ne govorim! Pogumna Nada Kirbiš je po rodu iz Zasavja, natančneje iz. Trbovelj. Izsanjala je svoje sanje in izdala prestižno žensko revijo za višji srednji sloj ter ji nadela pomenljivo ime Pepila. Začela je z dobro voljo, iznajdljivostjo, vztrajnostjo in zmagala. Revija je tiskana na odličnem papirju, barve so sijajne in vabljive, članki zanimivi in vredni branja. Vse to opravičuje nekoliko višjo ceno, kot smo jo navajeni prislovcnskih revijah. Pepiti in Nadi čestitke in najlepše želje za prihodnje. Posebno še zato, ker je nada iz Revirjev in smo lahko veseli novega prodora Zasavcev v slovenskem prostoru. S.J. Obnovljene orgle Sredi julija je pred kratkim obnovljene orgle v podlipovški cerkvi blagoslovil arhidiokon ljubljanske nadškofije dr. Ivan Merlak. Orgle je pred 235 leti izdelal priznani češki mojster Janaček, obnova pa je stala 7000 nemških mark. Zbrali so jih krajani s prostovoljnimi prispevki in tamkajšnja podjetja. R.R. Arhitekt Ivo Maurovič daje vrsto let pečat urba-nističneniu razvoju Hrastnika. Hrastničan, ki ne priznava majhnosti province, ampak skuša iz nje potegniti najboljše. Rojenje bil v Zagrebu. Stari oče je bil iz Fare pri Kočevju. V Podravini je iskal delo, se tam poročil. Oče je delo iskal v Zagrebu, Iva pa je pot zanesla spet v Slovenijo. In krog seje spet sklenil... Takoj po študiju je s kolegom zmagal na javnem natečaju za blagovnico v Zagrebu, odklonil mesto asistenta na fakulteti in odšel. Ob letošnjem občinskem prazniku mu je hrastniški župan Leopold Grošelj podelil priznanje zaslužnega občana občine Hrastnik. Ste pravzaprav hrastniški dvorni arhitekt... Včasih bi me ta dvorni bolj motil, danes... No, dejansko delujem na področju Hrastnika že 24 let: na začetku kot izvajalec pri takratnem gradbenem podjetju. Potem sem doštudiral, devet let delal na stanovanjskem področju. Skozi financiranje, investiranje in nadzor sem direktno vplival na gradnjo Hrastnika. Izdeloval sem tudi urbanistične zasnove. Ste zadovoljni s sedanjim izgledom Hrastnika? Lahko rečem, da sem. Pred 15 leti smo npr. zasnovali trg I Lastnika. Predvsem s prekritjem potoka smo veliko pridobili. Ozko dolino smo razširili in sc s trgom približali mestnim zasnovam srednje Lv-ropc. Tudi na Dolu smo ustvarili prostor trga, ki pa ga bo trebit še dokončno urediti. Vesel sem, dii sem uspel prepričati predvsem politike, da smo prekinili z idejo o gradnji stolpnic, ki so neprijetne zìi bivanje. Gradili smo nižje objekte, dosegli humana merila, popestrili smo jih z različnimi drobnimi rešitvami, ki niso bistveno vplivali na ceno. Okolje pa so polepšali. V 1 Lastniku so se v politiki znali prilagajati stroki, v preteklih letih se je vedno našel tudi denar zìi izpeljavo različnih zamisli. To je vplivalo na to, da je I Lastnik sedaj urejen. Ne bi se hvalil, vendar je Hrastnik med zasavskimi občinami verjetno naredil največ na tej spremembi, svojem imagu. Ponošeni sem tudi na to, da smo s samoprispevki verjetno največ naredili, tudi v slovenskem merilu, v tem času. Sedaj je treba urediti še zelenice. Najtežja naloga pa je ekološko čiščenje I Lastnika, ki nas še čaka. Kako izkušnje iz nekdanjega združenega dela izkoriščate kot privatnik? Ker sem delal na različnih področjih, sem dobil ogromno izkušenj. Tudi prepričevanje odgovornih za kakšno idejo je včasih zelo pomembna stvar. Dokaj v poznih letih sem se odločil zìi samostojno opravljanje poklica. Upam, da bom imel dovolj moči do pokojnine. Sicer pa tako pravijo, da projektanti projektirajo, dokler vidijo. V Hrastnik ste prišli iz velikega mesta, iz Zagreba. Vas je to kdaj utesnjevalo? V Zagrebu sem živel v centru mesta in skozi vrata stopil v vrvež. Deloma sem to pogrešal. Po drugi strani pa v Hrastniku poznam precej ljudi, to je prijetno. Ko stopiš iz hiše, pozdraviš, pomahaš znancu, se počutiš kot v veliki družini. V velikem mestu si popoln anonimnež. Od velikega mesta takrat, ko v njem živiš, pravzaprav malo jemlješ. Po pogovorih z ljubljanskimi znanci opažam, da mi v Ljubljani večkrat kot oni obiščemo kakšen kulturni dogodek. Mene vleče lakota province. Ali pa me prepriča družina, ki je zelo umetniška. Sedaj bi 1 Lastnik težko zamenjal zìi 1 jubljano ali Zagreb. Vam občinsko priznanje veliko pomeni, ali je za vas to le logična posledica vašega dela... Pri arhitektih obstaja nečimrnost, ki se jo ponavadi zelo dobro skriva. V stroki obstajajo natečaji, pri katerih se primerjajo ideje različnih avtorjev. Arhitekti se predvem v svetu zelo hitro rangiranjo na podlagi uspehov na natečajih. To priznanje pa mi je dokaz, da so v I Lastniku ocenili, da sem le naredil nekaj in so mi to povedali skozi priznanje. Saj, tu nihče ne reče, tudi "kamera!" ne, to si pa dobro naredil. Kvečjemu, kaj pa je tista malenkost tam. Malenkosti se poudarijo, dobro delo ne. Ccš, to se pit ja ve... Marko Planinc Foto: Itranko Klančar PROGRAM PROIZVODNJE SESTAVNIH DELOV ZA PC RAČUNALNIKE -napajalne enote -grafične kartice -tipkovnice -vhodno/izhodne kartice -ohišja za računalnike -IDE kontrolerji -ARC-IMET KARTICE Pičli polletni rezultati gospodarjenja Na prste ene roke bi utegnili prešteti podjetja, kjer ugotavljajo ob koneu junija kaj dosti boljše poslovne rezultate v primerjavi z. lanskim prvim polletjem. Marsikje so celo slabši in nič ne kaže, da jih bo mogoče do konca leta izboljšati. V najneugodnejšem položaju je zagotovo industrija gradbenih materialov, pa kovinska, premogovništvo in še druge. Rudarji so spel pridelali izgubo v višini okrogla pol milijarde SIT, hkrati pa ugotavljajo, da nanjo kaj prida niso mogli vplivali. Vse kaže, da zasavsko gospodarstvo ni dokončno izgubilo zgolj južnih trgov nekdanje Jugoslavije; počasi, ča zanesljivo se bo po vsej verjetnosti moralo posloviti tudi od sosednjega, hrvaškega. Uvedba visokih carin za naše blago bo če že ne povsem usahnilo, pa vsaj bistveno z.manja.Šlo prodajo našega blaga onstran Sotle, zalo se bodo nekateri kolektivi znašli še v dosii hujših zadregah, kot v prvem polletju. Edino kar teče in poteka malodane brez. zastojev, je prodaja na tuje trge. Največji zasavski izvoznik - Steklarna je prodala svojim zunanjim kupcem za skoraj Moj naslov: Naročilnico oddajte najkasneje do 10.08.1992. «jpjVc;> j i p p | r-.-^y za bruzplačni mali ikjI.ik r4 ^ Tekst: ■ PRODAM pletilni stroj -Brothcr KN 588 enoredni. Tcl.:21-566 ■ PRODAM OCE 2110 No-voprint offset stroj lepo ohranjen. Cena 1950 DEM. Tel.: 21-233 int. 29 od 6.00 do 14.00 ure. ■ GLOBINSKI sesalce, termoakumulacijsko in plinsko peč ugodno prodam. Tel.: 61-775 ■ SYNTI1ESIZER Eujiha F-2100 prodam. Ima pet oktav in klavirske tipke. 'Pel.: 73-819 ■ STOLP Nesco prodam za 500 DEM. Ima tudi CD. 'Pel.: 62-339 ■ PRODAM barvni TV Gorenje star 4 leta z ekranom 63 za 500 DEM. Pel.: 22-585 ■ UGODNO prodam ('-64, turbo modul, 2 joyslicka, originalni kasetar in še 700 iger. Tel.: 71-877 od 18. do 19. ■ RAČUNALNIK ZX-48K brezhiben, malo rabljen, z literaturo in veliko igricami prodam. 'Pel.: 21-926 ■ MALO rabljen synthesizer Yamaha 5050 olval voic ctt-nans prodam za 800 DEM. Zdravko Benko, Loke 48, Kisovec ■ ZA C-64 (novi model) s TV ali brez, nudim večji radio kasetofon elite RR5569, tri stopenjski Equalizer, Sor-round System 2x20W ali pa ga prodam za 300 DEM. Tel.:61-860 ■ UGODNO prodam: dobro ohranjenjo dnevno sedežno garnituro s klubsko mizico in preprogo, splanico, trajno žarečo peč, hladilnih z omaro, kuhinjski element, dvojno pomivalno korito. 'Pel.: 42-415. fiamma Vam nudi servisne usluge - Previjanje vseh vrst elektromotorjev in transformatorjev - Servis vrtalnih strojev - Popra vila gospodinjskih aparatov V prosioiih bivše rudniške menze za trgovino blektroprom v Kisovcu Pokličite na telefon 75 140 ČSnrCoMŠRWUS MALGAJ T_J6fc---J E RENAULT Bela, rdeča, modra, črna, srebrna, siva, ... s temnimi stekli ali brez - to so barve R5 ki jih lahko odpeljete takoj, že od 580.800,00 SIT dalje Na zalogi so še R4, R21, expres trafic, pa še kaj bi se našlo! R19 v novi obliki je ŽE TU! e.-'..-'- -e. « ■ -, .c KINO PROGRAM Kino - Dol pri Hrastniku 25.7. ob 19.00 Hot - Spot (am. akcija) Kino - Hrastnik 25.7, ob 13.00 Hot - Spot (am. akcija) 25.7, - 26.7. liuxy (am. drama) sob ob 19.00 in ned ob 17.00 25.1.- 27.7. Moški za ženitev (am. komedija) sob 17.00, ned, pon ob 19.00 29.7, - 30.7. Glej kdo govori 2.del (am. komedija) src ob 17.00 in 19.00, čel ob 19.00 Trbovlje - Delavski dom 23.7. Ko jagenčki obmolknejo (am. grozljivka) čet ob 19.00 24.7, - 27.7. Maščevanje dvojčkov (am. akcija) pet ob 19.00,sob, ned, ob 17.00 in 19.00, pon ob 17.00 28.7.30.7, - Manekenka (am. rom. komedija) tor ob 17.00 in 19.00, src, čet ob 19.00 31.7, - 3.8. Oče moje neveste (am. komedija) pel ob 19.00, sob, ned, ob 17.00 in 19.00, pon ob 19.00 Zagorje - Delavski dom 23.7. - 25.7. Razvneta (am. erotika) čel ob 19.00, sob in ned ob 20.00 24.7. - 28.7. Umri pokončno 2. del (am. akcija) pet in sob ob 19.00, ned ob 18.00, pon in tor ob 19.00 29.7. - 2.8. Ameriška ninja 4. del (am.akcija) sre, čel, pet, ob 19.00, sob in ned ob 18.00 1.8.-4.8. Vikend z Berilijem (am. komedija) ned ob 18.00, pon m tor ob 19.00 7.8. -11.8. Poročna ogrlica ( am. akcija) pet, pon in tor ob 19.00, sob in ned ob 18.00 12.8. -16.8. Gremlini 2. del (am. grozljivka) sre, čet in sob ob 19.00, ned ob 20.00 14.8. -18.8. Oči moje neveste (am. komedija) pet, pon in tor ob 19.00, sob in ned ob 18.00 Srečanje v Govcah V nedeljo, 26. julija bodo ob 15. uri v Govcah blagoslovili obnovljeno kapelo na vrhu Presečnika. Nekdanji Govčani (Govce so zaradi rudarjenja izginile v zemljo) želijo obnoviti tradicijo lepih nedelj Sv. Magdalene (zavetnice porušene govške cerkve), zato vabijo vse, ki se te idilične gorske vasice še spomnijo, da se udeležijo slovesnosti. V Živahno na Mrzlici Trboveljsko Pl) slavi letos 80 obletnico. Imo od družabnih prireditev pripravljajo v soboto, 15. avgusta pri planinskem domu na Mrzlici, pričela sc bo ob 11. uri. Pripravljajo tekmovanje v balinanju, vlečenju vrvi, namiznem tenisu, skakanju z vrečami in hoji s hoduljami. Obljubljajo živo glasbo, okusne jedi in srečelov. Izleti Pl) Trbovlje pripravlja 26. julija izlet na Ratitovec (prijavile se lahko v pisarni društva). Pripravljajo še nekaj izletov: 8. in 9. avgusta na Vršič - Jalovec - Trento, 22. in 23. avgusta pa na Mangart - Prcstrcljcnik -Kanin. Izlete vodijo planinski vodniki. Pripravlja se Pl) Rimske Toplice pripravljajo spet sep-tembersko nedeljsko popoldne ob citrah. Prijave citrarjev zbira Peter Naprct, Sedraž6/a, hiško (Tel.: 063/737-026). Na Izlakah pa načrtujejo izjemno zanimivo prireditev -zasavski pentatlon. Po zasavskih cestah, vodah, hribih in dolinah naj bi sc odvijal enkrat Naša bodočnost V trboveljski porodnišnici se je od 20. junija do 15. julija rodilo 34 otrok; 20. junij: Jožica Deželak, sin Rok (Laško), Andreja Kapelari, sin Gašper (Hrastnik); 21 .junij: Kada Kaulič, hči Elda (Src-brenik), Senada Tursunovič, sin Elvir (Zagorje); 22. junij: Anica Bratuša, hči Katja (Hrastnik), Tanja Podpadcc, sin Davor (Sevnica); 24. junij: Vanja Gabrijel, hči Zala (Zagorje); 26. junij: Milena Čopar, sin Andrej (Litija), Tchvida Suljkanovič, sin Aldin (Trbovlje), Iris Starina, sin Gašper (Laško); 27. junij: Rosanda Tomšič, sin Tadej (Trbovlje); 28. junij: Viktorija Benko, sin Blaž (Zagorje); 30. junij: Ingeborg Gajič, hči Lana (Radeče), Mateja Gutman, sin Jurij (Zagorje); 1. iulii: Judita Levec, sin Dejan (Celje); 2. julij: Suzana Seiko, hči Tamara (Trbovlje), Berta Martinčič, sin Metod (Zagorje), Bcjazcta Vrebac, sin Adnan (Trbovlje); 3. julij: Dušanja Špilar, hči Monika (Trbovlje), Mili Bučar, sin Tadej (Trbovlje); 7. julij: Milena Markuljevič, sin Dragan (Trbovlje); 9. julij: Ana Dimeč, sin Aljaž (Laško); 7 0. julij: Zlatka Plahuta, sin Sebastjan (Laško), Suzana Galič, hči Saša (Laško), Vlasta Plavčak, sin Jernej (Celje); 11. julij: Polona Hribernik, sin Nejc (Hrastnik), Melita Strgaršck, sin Erik (I Irastnik); 12. julij: Andreja Omerzcl, sin Jaka (Trbovlje), Biljana Omahne, hči Pina (Zagorje); 13. julij: Urška Sotlar, hči Klaudija (Trbovlje), Ivanka Kramžar, sin Jure (Radeče); 14. julij: Elizabeta Knavs, sin Aljaž (Radeče), Anica Frelih, hči Anita (Trbovlje); 75. julij: Špela Oprčkal, sin Gregor (Vojnik). Iskreno čestitamo 5.8.-9.8. Dobra ženska (am. trda erotika) sre, četpb 19.00, sob in ned ob 20.00 septembra. A tifi TEHNOHIT d oo TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO w > Uto aiTjtei Mil V AVTOSALONU (okt. rev.ll) V Tiho vij ah lahko S tern kuponom kupite avto 10.000 tolaijev ceneje. Izkoristite priložnost. Pri nakupu avtomobila lahko uveljavite le en kupon. Rok za vnovčenje je 15.8.1992. I ,v£.v.\v.\v.v*v*v* IvIvXvX* XvV.v* v, ffS im* •••••■••••>.....................••••••••••«■•■ti ........................... .. ................................ «x Grajska kapela Valvasorjevega gradu na Izlakah je sprejela udeležence Mednarodne poletne šole klavirja, ki sojo v Sloveniji pripravili prvič. Organizator Gallus Carniolus iz Lukovice je v sodelovanju z zagorsko glasbeno šolo ter pomočjo zagorske občine, Elektroelementa in Medijskih Toplic pripravil zanimivo bivanje nadarjenim mladim glasbenikom. Šestnajst letni Erik Šuler (na sliki) iz Kočevja, ki že peto leto študira v Moskvi pri profesorju Gadžijevu, je pokazal svoje izjemno znanje in intcrpretacijske sposobnosti. Že pri treh letih je začel igrati otroško harmoniko, klavir pri petih. Verjetno sc ni bilo lahko že z dvanajstimi leti posloviti od doma. Starši so sc ga odločili poslati na odlično moskovsko Centralno specialno glasbeno šolo, kjer bo ostal še nekaj let. Dejal je, da še ne ve, na kateri akademiji bo študij nadaljeval. Kaj pa potem? " Verjetno bom poučeval klavir, kajti le od koncertov živeti ne bom mogel," je menil. Na koncertu je igral dela Schumanna, Chopina in Rahmaninova. Obiskovalcem je ponudil prelep užitek. V poletni šoli sc je kalilo šest mladih glasbenikov, pet iz Slovenije in ena iz Italije. O mladih virtuozih je profesor Gadžijcv dejal, da se eni pač učijo hitreje, drugi počasneje. Vsi so se zelo trudili in vadili po štiri ure na dan. "Pravo kvaliteto je mogoče dobiti skozi celo življenje, takšna šola je le pomoč. Čas bo pokazal, ali bodo njihove ambicije profesionalne. Za doseganje uspehov je treba trdo delati. Otroci bi seveda radi plavali, igrali nogomet... Treba pa je vadili in vsak tega ne zdrži. Dovolite mi, da se ob tej priložnosti zahvalim za dobro organizacijo vsem, ki so to šolo omogočili - Glasbeni šoli, Medijskim Toplicam, gospodu Boletu." Najmlajši udeleženec je bil petletni Kristjan Štuhec iz Ljubljane. "Čigav si pa ti", sem ga vprašala. "Od mamice, čigava si pa ti”, je bil hiter. Eno samo živo srebro je ta fantič. Nisem si predstavljala, da bo res kaj zaigral. Toda, ko je za klavir sedel meni na čast in zaigral Klementijevo Sonatino, je bil pravi pianist. "Zakaj pa nisi klepetal, ko si igral". "Ja lej jo, če se pa potem zmotim." Enajstletni Jure Vočancc iz spodnjih Kocjan pri Radencih je imel malo treme, ker je prav v trenutku, ko sem ga zmotila, čakal na profesorjev prihod. V dvorani glasbene šole so sedele tudi učiteljice klavirja iz različnih koncev Slovenije, da bi poslušale, kar bo zaigral. Dobro mu je uspelo. V ostalih prostorih glasbene šole so tačas vadili trinajstletna Mojca Hribar iz Kočevja, štirinajstletna Aleksandra Pavlovič iz Postojne, dvajsetletna Michela de Castro iz Gorice, petnajstletni Jernej Gregorič iz Ljubljane in profesorjev učenec Erik Šuler. O profesorju so dejali, da je zelo prijazen, da pa moraš biti pri njem natančen. Deset dni v tej šoli so lepo preživeli. Prej sc niso poznali, upajo, da bodo ostali prijatelji. Prostega časa so imeli malo, preživljali so ga skupaj. Zasavje, kolikor so ga videli, jim je bilo kar všeč, le naše okolje se jim je zdelo preveč onesnaženo. Mladi glasbeniki niso bili preveč zgovorni, zato pa je kar žuborela glasba, ki sojo vabili izpod spretnih prstov. Ivana Laharnar Foto: Tomo Brezovar ŽABE Zidani Most Navdušen aplavz, številne čestitke, kvalitetna glasba, vzpodbudne besede dr. Matjaža Kmecla so le del vzdušja, ki je prevzel občinstvo na koncertu ob 90. obletnici godbe zidanmoščanskih železničarjev. Prvi javni nastop kronisti beležijo v letu 1906. Igrali so na velikem narodnem zborovanju v Šentjanžu leta 1918, kot edina organizirana godba na Kongresnem trgu v Ljubljani ob razpadu Avstroogrske monarhije istega leta, na manifestativnem pohodu železničarjev v Vrhovo leta 1919, kar je bil uvod v železničarsko stavko. Leta 1972 so dobili nov godbeni dom na železniški postaji, leta 1982 nove inštrumente. V letu 1984 v Zidanem mostu začne z delom oddelek Nižje glasbene šole Radeče, v letu 1987 so ustanovili plesni orkester, nastopili so na slavnosti ob razglasitvi Republike Slovenije. Danes godba šteje 50 godbenikov s številnimi načrti. Na vabilo ob jubileju so zapisali: "Verjetno je v nas vseh, ki nam kultura ni prekleta beseda in nam pomeni bogastvo, lepoto, veselje in tovarištvo, predvsem pa smisel in cilj neke družbe, neka notranja sila, ki nas združuje in zaradi katere vztrajamo." To verjamemo, saj je tudi zaradi godbenikov Zidani Most znan širom domovine. Ni več tako kot tiste dni pred železnico, ko je bil, kot domačini radi pravijo, odmaknjen od sveta in pozabljen od Boga. Franci Kadunc Hrastnik Knjižnica v Hrastniku vabi šolarje, da se vključijo v mednarodni kviz za mlade bralce. Tekmovanje poteka od maja do septembra, odgovoriti pa je treba na devet vprašanj. Obljubljajo pomoč. Andreja Alt, gimnazijka, kije šest let vodila dramsko skupino, sc je z izvedbo japonske pravljice Pojoča skrinjica, poslovila. Odhaja na visoke šole v Ljubljano in zato bo njeno delo prevzela Aleksandra Povše, gimnazijka, tudi članica te skupine. Dolani vseeno želijo, da ne pretrga vseh vezi. Fanti Moljk • •••••••••••••••••• •••••................ .. ....................................... »M ••• • ............. * ....... • ■ ........................................■ •■••«••••• I.M ............................... O . ezen Trbovlje Delavska godba Trbovlje je 20. junija pripravila na tržnici javni koncert, kije trajal kar Stiri ure. Igrali so v glavnem vedre melodije. Tokrat je godbo vodil namestnik dirigenta Bogomir Pikš. V nadaljevanju je igral zabavni ansambel Jockey. Trboveljski godbeniki so v preteklih tednih nastopili Se nekajkrat: na proslavi dneva slovenske državnosti na stadionu ŠD Rudar (skupno z mažoretkami in drugimi), 11. julija na proslavi na Vrheh, ki jo je organizirala občinska organizacija XZB Trbovlje ob 51. letnici ustanovitve Trboveljske čete in prve obletnice boja za samostojno Slovenijo, 19. julija pa Se na otvoritvi obnov ljene trim steze Mladost. Radio Trbovlje je kot pobudnik prireditve pripravil javno radijsko oddajo. Slikarsko razstavo v likovni galeriji v Delavskem domu, na kateri so razstavljali člani skupine Februar DruSiva likovnih amaterjev iz Celja, so zaprli 30. junija. Od 9. do 30. junija je razstavljala v Knjižnici Toneta Seliškarja Severina Trošt -Šprogar, slikarka in oblikovalka. Na ogled je poslavtltt pel slik v olju z motiv i iz. narave ter unikatno oblikovane ženske obleke. Od 25. do 30. junija je Mešani pevski zbor Svobode II počitnikoval v Poreču. Tam so imeli vsak dan intenzivne pevske vaje, peli pa so tudi za tamkaj.šne turiste. Od 6. do 31. julija razstavlja v mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja v Trbov ljah dr. Milena Kuder, slikarka, sicer članica likovne sekcije Relik. Trboveljčanka iz. Ajdovščine je postavila na ogled 11 del v olju in temperi z. motivi iz. domače krajine, obmorskega sveta ter cvetje. Tine Lenarčič Toš Polc in Janez Knez tudi letos organizirata poletno slikarsko Solo za osnovnošolce in mlajše. Vsi, ki se zanimajo zanjo, naj se oglasijo ob četrtkih v trgovini Up Pole v Trbovljah (do 10. avgusta). Šola bo spet na Dobovcu in organizatorja obljubljata, da bo še prijetneje kot lani. Vabljeni niso samo otroci, ampak tudi sponzorji. Tuš iu Janez Izpolnjena ljubezen Vsaka stvar ima več plati. Tudi človek. F.no nam pokaže videz ob srečanju mimogrede, drugo, globljo pa lahko ponudi pogovor. Če se s Trboveljčanko Silvo Drnovšek ne bi srečala v njenem podstrešnem stanovanju, ne bi nikdar vedela, da to v resnici ni tista na videz hladna gospa, ki z. visoko dvignjeno glyvo počasi in elegantno slopa mimo... Včasih dobro de človeku, ko spozna svojo zmoto. Silva Drnovšek je rada delala z otroci kot medicinska sestra, sedaj pa uživa ob svojih platnih. S polno vnemo seje posvetila ljubezni, kijo spremlja od otroštva - slikarstvu. "Zelo res ni smo bili doma. Že kot majhna punčka sem rada slikala. Stara mama je iz peči izbrskala oglje in na starih škrnicljih so nastajale moje risbe" se je začetkov spomnila Silva Drnovšek. Življenje nas noče vedno popeljati po tisti poli, ki si jo najbolj želimo. Tudi v kasnejših letih zato velikokrat hlastamo po tistem, kar nam v mladih letih ni bilo dano. Slikarstvu je ponujala roko le ob redkih priložnostih, da je bila vsaj malo potešena ljubezen do njega. Kruha si je bilo treba služiti drugače. Kot medicinska sestra je delala na Dunaju, v Ljubljani in Trbovljah. V bolnišnicah in po zdravstvenih kolonijah je ustvarjala skupaj z otroki. Sicer pa je Inibiteli narav e, kleje za sv oje slike išče prav tam. Rada ima pisane barve. Veliko hodi naokrog in rada bi si ogledala širni svet. V tej ženski prav nič ne miruje. Vse je v nenehnem gibanju. Letos seje pri svojih sedemdesetih podala v Relik, kjer so jo v druščino lepo sprejeli. "Malati med štirimi stenami je bilo dolgčas, sedaj je drugače;" je rekla. Na steni otroške bolnišnice je med nje- Medicinske sestre stt navadno anonimne, bolj ali manj >• senci zdravnikov. Cena poklicev, ki pač sodijo skupaj. Pa vendar imajo sestre svoj dan v letu. 12. maj je mednarodni praznik sestrinstva in letošnjemu v ča st so r trboveljski bolnišnici postavili razstavo slik Silve Drnovšek. mmi slikami ušel tudi zan.mn moža.k, naslovila ga je "za ljubi kruhek", žitno polje in naravo okoli sestavlja nešteto število krpic iz svile. Tega se je naučila pri umetnici v Zagrebu. Sicer pa dela tudi z ogljem, oljem... "Človek nekaj mora početi," mi je veselo dejala. "C'e pa imaš celo življenje eno samo željo, katere izpolnitev ti ni bila nikoli dana, jo lahko uresničiš, ko si v pokoju." Tako ji ni nikoli dolgčas, čeprav je vse življenje ostala brez. družine. Pa življcnski moto? "Kaj vem," je rekla, "najraje sem svobodna. Kar naprej moram frleti. Pa vendar imam rada trdna tla pod nogami. In rada sem med ljudmi. Nobenih okov nisem nikdar prenašala, zato pa menda imam tako rada živali, ki so svobodne." Če o nekaterih umetniških dušah trdimo, da plavajo v oblakih, je geslo moje sogovornice o priseganju na trdna tla skoraj nerazumljivo. Pa ni. Življenje jo je prisililo, da je morala najprej trdno in gotovo stopati. Šele potem je lahko dala polet tudi svoji duši.Slikarstvo in večna želja po tovrstnem ustvarjanju je bilo tisto, kar ji je pomagalo, da tla le niso bila preveč trda. Ivana Laharnar • *•*•*•*•*.“.............I • • • • • •#####*######**#* • • *1 • •••••• • • ••••••«•••• • .1 l%l|aif peti tla svet o vil c m prve usi vil Če smo se Ionsko leto navduševali nad odličnimi dosežki naše članske reprezentance, potem so nas letos še bolj presenetili mladinci, ki so se s Sl* pred dnevi vrnili s šestimi medaljami, kar štirimi zlatimi. Na Norveškem sta bila uspešna tudi dva Hrastničana: Robert Ilalzerj je bil na prvenstvu pomočnik zveznega trenerja, Ivan Poljan pa je v spustu K-l osvojil peto mesto in dosegel doslej našo najboljšo uvrstitev v tej kategoriji. Po uradnih treningih in lanski generalki je kazalo še bolje. "Peto mesto je kar realna uvrstitev in sem z njo povsem zadovoljen. Taktično sem tekmo odpeljal brez spodrsljajev in it) je še kako pomembno. Svoj cilj, izboljšati našo najboljšo uvrstitev, ki jo je s 7. mestom pred leti v Španiji dosegel moj klubski kolega Gorazd Medved, sem izpolnil. Kar se tiče medalje ? Z njo se nisem obremenjeval in zato tudi nisem razočaran”, je po vrnitvi o svojem nastopu razmišljal Ivan Poljan. Njegov trener Robert I lalzer pa je nastop ocenil takole: "Program, ki smo ga začrtali, smo v celoti izpolnili. S pripravami na to SP smo začeli oktobra kini in jih optimalno izpeljali. Ivanovo peto mesto se ob šestih odličjih, od katerih gre kar pet na račun tekmovalcev v (M, sliši morda skromna uvrstitev. Toda vedeti je treba, da bi bilo recimo veliko razočaranje, če Hočevar ne bi osvojil naslov svetovnega prvaka. Zato sc kar strinjam z oceno zveznega trenerja Andreja Jelenca, ko je dejal, da je Ivanovo peto mesto v tem trenutku celo več vredno kot I Iočevarjev naslov v CM. Kajti že dolgo nismo imeli tako perspektivnega tekmovalca v spustu K-l. Z medaljo se nismo obremenjevali. Svoj cilj smo v celoti dosegli. Kar zadeva števila osvojenih odličij pa lahko le upam, da bodo imela pozitiven odraz, tudi pri nas v I lrast-niku in Zasavju. Ivan je nedvomno velik talent, poleg tega pa tudi dovolj delaven in discipliniran. Ob odličnih pogojih lahko Še ogromno napreduje". Za konec naj dodamo, da so Norvežani, kljub dejstvu, da v tekmovanju s kajaki in kanuji na divjih vodah v svetu ne pomenijo veliko in zato temu primerno tudi skromnejše zanimanje javnosti, prvenstvo odlično pripravili in izpeljali. Slalomsko progo so pripravili brez slehernega ekološkega posega v naravo. Vse spremljajoče objekte so postavili iz lesa in jih čudovito spojili z. neokrnjeno naravo. Misi kaj takšnega še zdaleč ne moremo privoščiti. Tudi ob štirih novih naslovih svetovnih prvakov ne. Ali pa z. boljšim odno- som do tega športa le ?... Jože Premec Foto: 11 ra n ko Klančar Radovan Skubic je trenutno edini gorski tekač v Zasavju, ki se aktivno ukvarja s to mlado tekaško panogo. Koliko je panoga mlada, pove že podatek, da bo letos prvo svetovno prvenstvo v gorskih tekih na katerega pa odhaja tudi naš tekač. Vendar v vlogi selektorja reprezentance. Poleg tega je sam svoj trener, organizator tekmovanj in seveda uspešen gorski tekač. Od kod ideja, da bi se začeli ukvarjati s to panogo, kije pri nas dokaj neznana? "Ko sem sc začel ukvarjati s tekom, so bile to rekreativne prireditve. Takšne vrste rekreacija pa se v glavnem dogaja kol gorski tek. l am sem spoznal prijatelje, ki so sedaj ž.c v samem vrhu slovenskega gorskega teka. Odločil sem se da bi jim pomagal in s tem sem se začel bolj aktivno ukvarjati.” Vendar v hližni okolici ni kakšne organizacije za gorski tek? "Resnično ne. Vse zadeve si urejam sam, tečem pa za podjetje Slovenija šport, kjer tudi delam. Oni so mi tudi neke vrste sponzor, saj mi priskrbijo opremo. I ani smo bili sprejeti v Atletsko zvezo Slovenije, sam pa sem poskušal navezati slik z. Atletskim klubom Rudar iz Trbovelj in kot kaže sc bodo stvari le obrnile na bolje." Kakšni so predpisi, ki opredeljujejo gorski tek? "Po mednarodnem pravilniku je dovoljeno, da lahko le 20 ’/ proge poteka po poteh oz. cestah, ostalo pa po kozjih poteh, travnikih, gozdu... Višinska razlika je opredeljena z. normo in proga se v 1000 metrih lahko ch'igne za 200 metrov. Poleg tega spusta ne sme biti preko 20 % proge, ne sme se leči po stopnicah... Poleg teh norm pa se gorski tek deli tudi na kratke in dolge proge. Kratke proge so omejene na 30-45 minut, dolge pa na 00-00 minut." Kako pa kaže našemu gorskemu teku? "Tctos gre kar številčna ekipa na Svetovno prvenstvo v Italijo, poleg tega sc govori tudi o gorskem teku kot o olimpijski disciplini, tako da se šport razvija in širi. Kar se pa samega Zasavja tiče, mislim, da imamo tukaj skoraj idealne pogoje za to športno panogo. Okrog in okrog imamo hribe in ravninskega maratona si ne moremo niti privoščiti. Poleg tega pa je vse več mladih, ki ne vedo kam bi sc dali." Barbaru Kus Po prestopnih rokih Za nckalcrc jc najzanimivejši del nogometnih in rokometnih prvenstev poletje,saj so tu prestopni roki. Poglejmo najprej k nogometašem. Naši e-dini prvoligaši, Elcktroclement Zagorje so žrtvovali Bojana Šinka in Dušana Smrkolja Kisovčanom, zato, da so jim odstopili Tadeja Grčarja, Antona Kureža in Zvoneta Razborška (biznis jc biznis, ni kaj). Trboveljčanom so speljali še 17 - letnega Samirja Balagiča. Danes menda tudi 10.000 DEM odškodnine, ki so jo Zagorjani morali plačali Trboveljčanom (in še mlademu reprezentantu nekaj), ni težko zbrali. Trboveljčani so ostali brez Staneta Lazanskega, ki je odšel v Studio D in Albina Žmavca, ki bo igral pri Avtobumu iz Kočevja. Vojna v BiH je "pomagala" našemu nogometu saj sc lažje (beri ceneje) pride do igralcev, ki so včasih igrali v 1. ZNL. Iz Sarajeva v Trbovlje prihaja Mirza Kapetanovič. Iz Brežic so uspeli zvabiti Antona Brdika. Mrzlično iščejo še dva igralca. Tudi pri rokometaših jc bilo zadnje dni živahno. Končna bilanca je takšna: Omnikom Rudar bo še naprej igral brez najboljšega trboveljskega rokometaša Janija Čopa, ki ostaja v Medveščaku. Problem imajo tudi s klubom iz onih drugih rudarsko zastrupljenih logov, od koder naj bi prišel Voglar. Iz Radeč so pristopili trije Sevničani (Senica, Jug in Sečki). Trboveljske vrste so zapustili Škalički, Raušl in Žibret, ki bodo zastopali barve Zaščite iz Zagorja v drugi ligi. Na Dolu pa je prišlo do spremembe sponzorja: Dolani niso več Emens ampak TKI Hrastnik, novi sponzor pa je postavil pogoj, da morajo v klubu igrati le domači igralci. Tako na Dolu čez. poletje niso zamenjali nobenega igralca. Zenske predstavnice Tapija iz. Zagorja so trdno prepričane, da v bližnji okolici ni boljših igralk od njih, za tiste bolj od daleč pa je klub presi-romašen. Barbara Kus Alpinistične novice Člani AO PD Trbovlje, so bili v zadnjih lednih kar precej aktivni. 17. junija jc Sebastjan Jančič plezal s prijateljem v Mali Mojstrovki, Severni raz. z. oceno II1-1 V. Naslednji dan sta preplezala še Kamniško smer z. oceno III-IV. 21. junija sta Dušan Košir in Mirko Kokole plezala v Koglu v Rumeni zajedi, z.oeeno VI-A/2-1 in V-A-l. Isti dan sta v Koglu plezala Rozi in Mirko Kokole v Veriamsovi smeri z. oceno IV+ 3. 21. junija je Dušan Košir sam plezal v steni Štruce v Verini smeri z.oeeno V/4. 25. junija sta Dušan Košir in Mirko Kokole plezala v Mali Rinki v Vzhodni smeri z. oceno IV/ll-lll. 7. junija je Dušan Košir s soplezalcem iz. Nove Gorice plezal v Srcbcrnjaku. Opravila sta prvo ponovitev smeri Roboti jutranje zarje z oceno V+/III-IV. 4. julija je Dušan Košir s soplezalcem Silvom Maurijem preplezal znamenito Aschcnbrenncrjcvo smer v Travniku. Smer je ocenjena s V1-/A-1, plezala sta prosto. Ta smer je še do pred nekaj leti veljala kot ena najtežjih in so se je lotevali le najboljši alpinisti. Športna plezalka Metka Lukančič je pne dni julija v Mišni peči preplezala Runoto z oceno 7 b, na Kotcčniku smer Joga-nanda z. oceno 7 e in Zmajčkov butik z. oceno 6 c+, na pogled. T.L. Košarkarji Trbovelj s sponzorjem V juliju so trboveljski košarkaši podpisali sponzorsko pogodbo s podjetjem Ipoz iz. Trbovelj za triletni ciklus, ki so ga navedli v pogodbi. Zavezali so se, da pomladijo ekipo in na koncu triletja osvojijo pno mesto v drugi ligi. Sponzor se s tem programom strinja in ga podpira v celoti. Podjetje Ipoz. se je po besedah direktorja Franca Kovača odločilo za sponzorstvo iz. dveh razlogov: kot pomoč športnim društvom in, ker je to reklama firme in njenih proizvodov. Trboveljčani zadnjih nekaj let nazadujejo, kar je odraz, slabega vodenja kluba. Posledica tega je bil odhod večine članov iz. kluba. Ekipa je pomlajena in neizkušena. Kot vse kaže, bodo košarkarji s pomočjo sponzorja le zbrali toliko volje, da bodo začeli resneje delati. Ponovno trim steza nad IBT-jem Radio Trbovlje je pobudnik, organizator in eden donartorjev akcije za prenovo trim steze v Trbovljah. "Radio Trbovlje se poleg informiranja vključuje tudi v urejanje okolja in turistično ponudbo. Ponavadi na to temo veliko govorimo in malo naredimo. To je eden pivih vzrokov, da smo se lotili obnove nečesa, kar je propadalo in seje dalo z dobro voljo tudi urediti," je dejal direktor Radia Marjan Frol. Seveda vse skupaj ne bi šlo brez veliko sponzorjev, ki so prispevali ali material ali denar. Preveč jih je, da bi jih lahko našteli. "Z akcijo smo želeli pokazati, da lahko tudi majhno podjetje, kot je naše, dosti naredi. Naj bo to vzpodbuda vsem, ki naj bi se s tem ukvarjali,” je še povedal Marjan Frol. Trim stezo naj bi vzdrževale trboveljske šole in njeni uporabniki sami. Ni namenjena le športnikom in rekreativcem, pač pa vsem, ki si želijo samo malo miru, svežega zraka ali pa krajšega sprehoda. B.K. v Športno na Dolu V okviru praznovanja državnega, občinskega in krajevnega praznika so na Dolu pri Hrastniku pripravili pester športno rekreativni program. V streljanju z vojaško puško za prehodni pokal KS so zmagali strelci SD STT, v kegljanju na ruskem kegljišču je bila najboljša druga ekipa dolskih upokojencev. V metanju pikada je zmagal Jože Vavtar, v skoku v daljavo z mesta pa Uroš Šlrbucelj. Veliko zanimanja je bilo za tekme v malem nogometu. Dolski obrtniki so premagali rokometaše (N:2). Vsrečanju suhih in debelih so bili boljši slednji, ki so zmagali s 6:2, predvsem po zaslugi vratarja, ki je uspešno opravljal svoje delo s pomočjo zajetnega koša. Da je občina več kot KS so potrdili delavci SO Hrastnik, ki so premagali Svet KS Dol z 2:0. It.K. .1.1*. ................,/.*,',,t * •* •*«"«*»*«***»**#***#**«^^^"»-l • •••••••••••••••• •*•*•*•*•* .................... •»•••••••••••# br.V.V.NNV.V.NV.V.v.*.*.*. •.•.•.••••. •••• REZULTATI KAJAK - KANU 1)1* Trnovo - Soča: KI - spust: 1. Abramič (SE), 2. Medved, 3. Poljan (oba I Irastnik) PLAVANJE Sprintersko prvenstvo Slovenije člani: 50 hrbtno: 1. Torkar LL 29.29 3. Jazbec RRT 30,69; mladinci 50 hrbtno: 1. Šparovec BM 33,33 4. Štimec 34,64 6. Kajina 37,07 7. Jerše (vse RRT) 37,95, 50 delfin: 1. Glavan NC 31,37 5. Jerše 33,23 6. Kajina (obe RRT) 33,47; kadeti 50 delfin: 1, Kejžar RR 31,37 rek. Slovenije 2. Štrovs RRT 33.28, 50 prsno: 1. Kejžar RR 2. ŠtrovsRRT; pionirji 50 delfin: 1. Jordan RRT, 50 hrbtno: 1. Sojar LL 2. Jordan RRT 1)1’ ml. pionirji: 50 h: L Fabjan, 100 p: 3. Košec. 4x50 delfin: 1. RRT (drž.rekord ), 100 h: L Košec, 3. Fabjan, 2)) meš.: 3. Košec. 4x50 kravl: 1. RRT (drž. rekord) Lučkin memorial: ml. pionirji 100 d: L Košec2. Fabjan. 100 h: L Košec. 4. Vrtačnik. 100 p: 3. Košec. 100 k: L Fabjan; ml. pionirke: 3. Filač, 4. Piki. 100 h: 2. Filač; pionirji 100 d: L Jordan, 100 p: 3. /.or. 100 k: 5. Jordan; pionirke: 100 d: 1. Jordan. 100 p: 2. /or. 100 h: 5. Jordan (vsi RRT) gorski tek Slov. Bistrica - Trije kralji: moški 2. M.Kirn Hrastnik. 5. R.Skubic Zagorje. 20. M.Čebin Trbovlje; ženske 2.11.Kotar Trbovlje kolesarstvo Prvine - vzpon: do 25 let: L Jazbec (Trk). 2. Sntodič (lir.), 3. Drnovšek (Kis.); do 40 let: L Kirn (I Ir.). 2. Savšek (Zag.). 3. Lozinšek; nad 40 let: 1. Matoh (Lil.). 2. Oberčkal ( l rh.). 3. Laharnar (/ag.) ŠAH Hitropotezni turnir ŠK Rudar za mesec julij: L Zalokar 11.5. 2. Kranjc 11.5. 3. Jazbec I L 4. Bajda 11,5. Gala 8.5, 6. Kotnik 8. 7. Kotar 7,5, 5. Rupnik 6.5. 9.1 Ivala 6. 10. Vidmar 6 itd. Zagorje - hitropotezni turnir julij: 1. Rudi Rega n cin 6 točk. 2. Janez Grčar 6 točk. 3. Vinko Koščič 5 točk tenis Hrastnik: polfinale Cuk - Senica <>:2. 6:3: Golob -1 rjavec 4:0. -WO. tinaie Cuk - Golob6:1. 6:4. mali nogomet Zagorje - prva liga: Gostišče Pirnat : Mladi orli 4:3. Rudnik : IMuhv 2:1. Zlalorogi-lJltra : Golniše 4:3. Merli : Antimon-Amigo 3:2. ŠD Mlinše: Pslulti B.bar2:1. Izlake: InženiringŠar-1:0. Lestvica: L Izlake 32 točk. 2. Inženiring Sarhek 30 točk. 3. ŠD Mlinše 1 28 točk, 4. Psluhi-Rambus bar 24 točk, 5. Gostišče Pirnat 22 točk. 6. Mladi Orli 21 točk. 7. Rudnik 19 točk. 8. ŠD Čolniše 19 točk. 9. IMuhv 19 točk, 10. Merli 18 točk. 11. Zlalorog-Ullra 18 točk. 12. Antimon-Amigo 6 točk. Druga liga: Udarnik MBP : Varnost 5:0, 1 lam-I lam : ŠD Mlinše 11 3:2, ŠD Kotredež : ŠD Praprcče 1:5, Senožeti : Trgovina Rcpovž 2:1, NLP : Vcsn 1:2. Topličani vet. : Škoti 0:4. Lest- vica: 1. Škoti m/m Ržišnik 40 točk, 2. Trgovina Repovž 34 točk, 3. Senožeti 29 točk, 4. ŠD Kotredež 29 točk, 5. ŠD Mlinše II 25 točk, 6. ŠD Praprcče 23 točk, 7. Udarnik_MBP 17 točk, 8. Topličani veterani 16 točk, 9. Vesn 15 točk, 10. Varnost 13 točk, 11.1 Iam-1 lam 10 točk, 12. NLP 7 točk. Športni Cik Cak Minuli teden sta v Caenu v Franciji na evropskih športnih igrah Slovenijo nastopila tudi trboveljska telovadca Primož Baš in Stanka Krivec. Uvrstila sla se v sredino razpredelnice. Klub malega nogometa Udarnik MBP je ob 25-lctnici v Čolnišah pripravil turnir. Zmagala je ekipa ŠD Praprcče, 2. so bili Zlatorogi, 3. I Muhv, 4. pa Udarnik MBP. Vse več trboveljskih Športnikov nadaljuje športno pol v Zagorju. V zadnjih dneh so k sosedom pristopili košarkarji Košnik. Žagar. Konrad in Ž. Mandič, pa še Ljubljančan Prodan. Nogometni prvoligaš Zagorje Elektroelcment in drugoligaš Oria Rudarj sta pričela s pripravami na prvenstvo. Cilj Zagorjanov je uvrstitev v sredini lestvice, za Orio Rudarja pa nekaj pomeni le prvo ali drugo mesto, ki vodi nazaj v elitno konkurenco. Ten iški klub II ra St n ik je že tretjič pripravil odprto prvenstvo I Irastnika. Letošnje je bilo hkrati tudi člansko prvenstvo Zasavja. Prvenstva seje udeležilo 31 posameznikov iz TK Izlake, Zagorje, Trbovlje, Radeče in I Irastnik. Brez. izgubljenega seta je zmagal Marjan Čuk (Trbovlje), ki je poleg prehodnega prejel še pokal zmagovalca zasavskega prvenstva. Najboljši so bili nagrajeni z lepimi praktičnimi nagradami Steklarne. STP Mercator in Trgovine Čvek. Končano je zasavsko prvenstvo športnih ribičev v lovu rib s plovcem. Naslov prvaka je pripadel Marjanu Klančišarju (Zagorje). Na 2. mesto seje uvrstil član iste ribiške družine Uroš Cencelj, tretji pa je bil Jože Šmcjc (Trbovlje). Ekipno so slavili Zagorjani, pred Trboveljčani in Radečani. Ribiška družina Celje jena Šniarlinskem jezeru pripravila DP mladincev in pionirjev. Zasavska reprezentanca je pri pionirjih osvojila tretje, pri mladincih pa drugo mesto. Med posamezniki sta bila najuspešnejša pionir Mitja Klančišar (sin zasavskega prvaka) in mladinec Uroš Kostanjevec (oba Zagorje), ki sta se s 5. mestoma uvrstila v reprezentanco za nastop na EP, ki bo ta vikend v Luksemburgu. Rokometni klubi bodo s pripravami na jesenski del nove sezone pričeli avgusta, s prvenstvom pa 3. oktobra. V prvi ligi bo Omnikom Rudar v prvem kolu gostoval v Velenju, litijski Presad pa bo doma igral s Pomurko. V drugi ligi se bo TKI 1 Irastnik pred svojimi navijači pomeril z Ormožem. Zaščita Zagorje bo gostovala v Veliki Nedelji, Radeče Papir pa v Gornji Radgoni pri Radenski. V Mimi peci nil Dolenjskem je bilo prvo DP v malem maratonu. V absolutni konkurenci žensk je I leda Kotar iz Trbovelj (Iskra Semicon) dosegla odlično 3. mesto. Zelo dobro je tekel Matoh (Trbovlje), kije dosegel 2. mesto v kategoriji nad 40 let. Karate ki U b I ika J rbovlje je že tretje leto zapored izpeljal akcijo 'Tekmovanje za lovoriko naj tekmovalec tekmovalka." Letos je lovoriko pri mlajših osvojil Peter Zorc, pri starejših pa že tretjič zapored Borut Markošek. Za lovoriko pa seje letos potegovalo 47 članov KK Tika Trbovlje. Ol) zaključku lige malega nogometa je bila na sporedu še tekma za super prvaka, med prvakom lige (Izlake) in pokalnim prvakom 1992 (Škoti), v kateri so zmagali Izlačani in tako zaokrožili svojo najboljšo sezono. Izlake so si priborile pravico nastopa na nadalnji stopnji tekmovanja za državnega prvaka Slovenije v malem nogometu. Škoti pa v Pokalu občinskih pokalnih prvakov. V Hrastniku so pripravili drugo od štirih kajakaških tekem za Pionirski pokal Slovenije. Nastopilo je <>4 najmlajših kajakašev in kanuistov na divjih vodah iz 6 slovenskih klubov. Med številnim domačim zastopstvom je bil najboljši Boštjan Pečnik, ki je v konkurenci mlajših dečkov zmagal v slalomu in spustu. Pohvale za dobre vožnje in visoke uvrstitve zaslužijo še Marko Fišncr, Branko Žagar in Ambrož Bajda. Na strelišču "Pekel na Dolu pri Hrastniku je bilo zasavsko prvenstvo v streljanju z vojaško puško. Med ekipami je zmagala prva ekipa domače SD Ernest Draksler s 487 krogi, med posamezniki pa je bil najboljši Miran Frelih (STT) s 171 krogi od 200 možnih. Cik Cak so pripravili: Sašo Fabjan, Jože 1’remec, Cveto Bevc, Igor Cercar, Barbara Kus PROMET 24. junija ob ll.lOurijena C. okt. rev. v Trbovljah voznica Š.V. zaradi prehitre vožnje zbila fanta, ki ga je odbilo 11 metrov po cestišču. Na srečo se ni huje poškodoval. 2 8. j U n ij a ob 7.15 uri je na Dolu voznik izgubil oblast nad vozilom, zapeljal na levo in čelno trčil v nasproti vozeči avto. Dva udeleženca sta bila težje, eden pa lažje poškodovan. 4. julija ob 14.25 uri je voznica avta N.M. speljevala na Keršičevo v Trbovljah. Mimo je po desni strani pripeljal z neregistriranim motorjem J.V. in zadel v prednji desni blatnik in odbijač. S hudimi poškodbami so ga odpeljali v bolnico. 5. julija je prišlo do dveh nesreč zaradi neupoštevanja prednosti na zoženem delu magistralke Hrastnik - Zidani Most. V prvem trčenju je bilo škode za 250 tisočakov, drugič pa znatno manj. 9. julija ob 17.30 uri je blizu Vidrge priklopnik (tovornjak je vozil Avstrijec R.S.) zaradi hitre vožnje zaneslo v Ford Fiesto, ki gaje vozila voznica K. V. Škoda:350.000 sit. 9. j ulija je v Čečah v I Irastniku motorist vozil prehitro, zapeljal na bankino, cesto, travnik in nazaj na vozišče ter trčil v nasproti vozeči avto. Bilje huje poškodovan. V Hrastniku so policisti hitro izsledili dva pobegla povzročitelja nesreč. 23. junija je voznik juga pri prehitevanju pri Steklarni oplazil avto in mirno odpeljal naprej. Pet dni kasneje pa je voznik avta trčil v avtobus in pobegnil. Oba so našli. Zasavski SOS Telefon za ljudi v stiski Vabimo vse prijazne ljudi dobre volje, ki sc radi pogovarjajo in želijo pomagati ljudem v stiski, da sc nam pridružijo pri ustanavljanju zasavskega SOS telefona. Svoje prijave pošljite na naslov: Zasavski SOS, C. zmage 33, 61410 Zagorje. Povabili vas bomo na razgovor. Zastrupitev s salmonelo V sredo, 17.6., je kar nekaj delavcev trboveljskega Peka potožilo zdravniku zaradi glavobolov, bruhanja in diareje. Sum zdravnika, da gre za zastrupitev s salmonelo, je potrdila preiskava sanitarne inšpekcije. Ugotovili so, daje zastrupitev povzročila malica, ki so jo delavci jedli prejšnji dan, pripravljena pa je bila v obratu hotela Rudar. Izpeljani so bili vsi ukrepi za preprečitev širjenja bolezni, od 168 delavcev, ki so malicali, pa jih je 87 poiskalo zdravniško pomoč. Sanitarna inšpektorica Nuša Burja pravi, da so tovrstne zastrupitve v poletnih mesecih kar običajne, največkrat so posledica premalo toplotno obdelane hrane. Naj se vam s pripravo hrane tudi doma ne mudi preveč. JR.jr Rudarji zastrupljeni s plinom Štirje rudarji so se 6. julija v jami Hrastnik zastrupili s plinom. Odpeljali so jih v bolnico Trbovlje, kjer sojini nudili ustrezno pomoč. Okoliščine nesreče še raziskujejo. Našli 70 sadik konoplje Prvega julija so policisti PP Trbovlje odpeljali v toplarno 70 sadik konoplje, ki so jo prejšnji dan porezali na vrtu vestnega gojilca. Trboveljski snajperisti Očitno televizija slabo vpliva na ljudi. Policisti so 24. junija odvzeli zračno puško, s katero so M.P., Z.D. in G.K. streljali na ljudi v Trbovljah, 26. junija pa še puško, s katero sta streljala Z.D. in M.P. Tri ljudi sta lažje poškodovala in razbila steklo na oknu stanovanja. V Zagorju pa so 24. junija v lokalu Hogan policisti zaplenili ročno bombo K.I I. iz Zagorja. Pred tern je večkrat izvlekel varovalo prožilnega mehanizma in sc z bombo važil, s lem odgnal nekaj gostov in si naprtil ustrezen postopek. M.P. r ■"j) aaEaGQijjgBsiW'i) IZDELAVA SPOMENIKOV. POLIC IN TLAKOV IZDELAVA SPOMENIKOV. POLIC ŠERGAN DARKO Obraiovalnica: Partizanska c. 2, Dol pri Hrastniku Doma: Pot Ilamcrtak Fin ila 14. 61431 Dol pri Hrastniku, tel.: 0601 4‘2 - 226 Odvzet dom v Vrsarju Počitniški skupnosti iz Zagorja so odvzeli dom v Vrsarju. V petek, 17. julija, sta predsednik komisije za letovanje otrok Jože Malovrh in podpredsednik skupščine Janez Groboljšek odšla v Vrsar, kjer sta morala podpisati primopredajo za nedoločen čas. Dom so zajeli z vsemi nepremičninami vred. Uporabljali ga bodo za vojake, verjetno tudi za družine, predvsem pa matere z otroki. K.B. AUFBIKS V teh dneh je pošteno vroče. Gostje v bifeju Upokojenec so se upravičeno jezili, ker jih je v rožce nadelani J.B. polival z juho. Kaj obleka, juha je bila vroča, vroča. M.S. je policajem milo potožil, da so ga pijanci vrgli iz Kava bara. Po temeljitem pregledu so na njegovo žalost ugotovili, da so ga gostje vrgli čez prag, ker jih je pijan nadlegoval. Dandanes se odhod v vojsko praznuje drugače kot včasih, ko smo se ga samo napili in kakšno zapeli. G.G. in B.V. sta hotela pred odhodom pretepsti še voznika avtobusa, na cesto sta porinila kontejner in nista kazala nikakršna navdušenja za miren pogovor s policisti. Ti so imeli na postaji pravo veselico. G.G. jim je z nogo razbil leseno stezo, kolega pti ni naredil luknje v zidu. Lotil se gaje z glavo. Odpeljali so ga v bolnico. Njega, ne zid. Ubogi buldožer seje v Bobnu zameril neznancem. Razbili so stekla na kabini, luči, armaturno ploščo, odvili vzvode za upravljanje, v rezervoar pa so namenati pesek. I.A. pii se je spravil na avto.Po slogu Judy iz Daktarija je skočil na parkirano zastavo, skakal po strehi in havbi ter sc veselil. Drugo jutro je bil trezen pogled bolj žalosten. Hudič je, če ti nekaj ukradejo. Še večji, če to naredi Trboveljčan Hrastničanu. Največji, če ti vzamejo cel zaboj pivskih steklenic. Polnih. Največji, da ti to vse spijejo. Še dobro, da zaradi kraje Trboveljčana 1 Irastničanu ni prišlo do resnejšega medobčinskega konflikta. Zasavcem je pir kot Primorcem ribe. ZAGORJE ob Savi __m ' M . sta odprla VULKANIZERSKO DELAVNICO STORITVENA DEJAVNOST - montaža in centriranje gum, vulkanizerska dela za vsa tovorna vozila, delovne stroje, traktorje in kmetijsko mehanizacijo KJE V KISOVCU, Borovniško naselje 7 - poleg mehaničnih delavnic CIP - a KDAJ 19. junija dalje vsak delovnOc od 8. do 16. ure, po potrebi ob predhodni najavi tudi ob sobotah! KAJ VSE VRSTE VULKANIZERSKIH STORITEV NA TOVORNIH VOZILIH, DELOVNIH STROJIH IN KMETIJSKI MEHANIZACIJI - montaža pnevmatik - centriranje - uravnoteženje pnevmatilc - popravilo zračnic in pnevmatik - prodaja pnevmatik vseh dimenzij - prevoz poškodovanih pnevmatilc s terena in nazaj - kompleten prevzem za vzdrževanje vašega avtoparka na področju avtopnevmatik OSTALE STORITVE - ročno pranje tovornih vozil delovnih strojev in kmetijske mehanizacije - mazanje vozil in strojev - menjava olj in čistilcev NE IZGUBLJAJTE ČASA IN TRUDA, PREPUSTITE TA OPRAVILA NAM, ZAGOTAVLJAMO VAM KVALITETNO STORITEV! V želji da vam bomo na voljo takoj ko boste prišli, vam priporočamo, da se predhodno naročite po telefonu (0601)71 139 Silvo Rome. Podjetja, ki imajo večje število vozil, vabimo, da izkoristijo možnost popusta v ikor s kolikor se za naštete storitve vežejo z letno pogodbo. PRIČAKUJEMO VAS GIP - rilAAI»A ZAGORJE Vulkanizerska delavnica KISOVEC timi miHumi mimmi ii mimi /O ljubljanska Celje - skladišče D-Per 6/1992 5000006275,13 \ g COBISS o Banka Zasavje d.d., Trbovlje Zopet nekaj novega za varčevalce Ljubljanske banke Banke Zasavje d.d. Trbovlje. Njeni varčevalci lahko že dvignejo gotovino s čeki tekočega računa tudi v Istri in sicer v Istrski Banki d.d. Pula in Istrsko - kreditni banki d.d. Umag, ter v vseh njunih poslovnih enotah. Ljubljanska banka Banka Zasavje d.d. Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi in za ljudi. LB - BANKA ZASAVJE d.d. TRBOVLJE UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33. Zagorje ob Savi Nepreklicno naročam časopis ZASAVC. Ime in priimek............................ mesto......................... postna St.......... ulica......................... telefon............ datum......................... lastnoročni podpis NAROČNINO BOM PLAČEVAL: sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) Izpolnite sosednjo naročilnico in kupujte Zasavca 10% ceneje. Nudimo vam tri oblike plačevanja: vsak mesec sproti po tekočih cenah, trimesečno po zagotovljeni ceni v začetku tromesečja in polletno po zagotovljeni ceni v začetku polletja.