Štev 37.
Cena edne številke dinar 1.
Poštnina v gotovčini plačana.
13. septembra 1925. Leto XII.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena Novin na celo leto je: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko 100 D. Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 D., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M. List vsaki mesec. Naročniki M. Lista i Amerikanci dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali upravništvo Novin v Črensovce, Prekm.
„Vredništvo i upravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik: Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar, za večkrat popüst. Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din, više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v „Poslanom“ tri dinare. Ki naroči ¼, ½ ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača upravništvo „NOVIN“.
Korošec i Radič.
Pod tem naslovom prinašajo „Seljačke novine“, glasilo hrvatske lüdske stranke zanimivi članek, šteroga tü v celoti priobčimo, da naši lüdje vidijo kak Hrvatje sodijo od teva dva politika. Članek so glasi:
„Kak je začno Radič lizati pokorno vse tisto, ka je prle plüvao, od toga časa sipavle najgrše reči ne voditela SLS. dr. Korošca. Radič več nikdar nemre viditi Korošca živoga, kda vidi i zna, da je Korošec bolši i poštenejši politik kak on, a poleg toga i vsi pametni politiki več dajo na Korošca, kak na Radiča.
Korošec je nikdar ne obrno kaputa, nego vodi vsikdar edno politiko. Korošec je nikdar ne za nos vodo naroda i svoje pristaše, nego je gučao istino vsikdar, ka je mogoče, i ka ne. Korošec je nikdar ne bežao skoz kukorice (Znano je, ka je Radič pri prvom begi iz države bežao prek njiv i travnikov prek meje, da bi vüjšeo roki pravice. Op. prevajalca članka) i se je ne skrivao po „švicarskij“ lüknjaj na zidi kakše palače a tüdi je ne nikdar kü-šüvao Pašičove slike, kak to dela zdaj Radič. Korošec je ne obečavao nikdar laž-live republike, a se je tüdi ne ponizo nikdar pred centralisti i se ne odpovedao autonomije, kak je to včino Radič. Korošec je ne bio v vladi nikdar brez Hrva-tov, kak je zdaj radičova stranka v vladi brez Slovencov. Kda je Radič spevao pesmi austrijskomi casari, te je Korošec vodo ostro borbo v bečkom parlamenti za slobodo Hrvatov i Slovencov, pa je samomi casari Karoli v oči povedao, da ga Slovenci i Hrvati ne marajo več, a kda je Karol vido, kak stvar stoji, se je razjokao pred Korošcom. Ali Korošec je pri svojem ostao. Korošca so Austrijanci za časa boja šteli bujti i je on v Maribori ne smeo na vulico iti, ar se je borio za pravico i slobodo. On se je ne dao potreti. Korošec je v svojoj politiki vsikdar ostao pri svojem i ne švigao na levo i desno ne segao po kakšoj angleškoj, taljanskoj ali bolševičkoj, niti po Pašičovoj milosti. Korošec je Hrvatov nikdar ne püsto na cedili kak je to včino Radič s Slovenci na ljübav Pašiči.
Ar je Korošec pošten i moder politik, za to ga Radič nemre trpeti. Ali kda je Radiči bilo slabo, kda ga je trbelo izvleči iz blata, v štero je zajšeo s svojov norov politikov, te njemi je Korošec bio dober. Kda je dale ne mogeo, se je obrno na Korošca, s šterim je napravo federalistični blok. l ravno Korošec je bio tisti, ki je spravo Radičovce v Belgrad. A kda se je v Belgradi nikaj ne moglo napraviti brez krala, so radičovski voditeli pa poslali Korošca k krali, da se za nje zavzeme. Brez lanjske Davidovičove vlade ne bi Radič smeo domo iz Rusije i ta vlada je delo Korošca. Radič je to vlado vrgeo, a te je prišla obznana na njegovo stranko, pa se je največ borio za radičove
Korošec i Davidovič, ka so njihovi mandati ne bili vničeni.
Na konci vsega toga se je Radič prilizao Pašiči, ki ga je šteo vničiti, pa je začno najhüjšo borbo proti Korošci, ki ga je vsikdar rešüvao v neprilikaj. A da Radič svoje poštenje ešče bole pokaže, proglašüje zdaj Korošca za slabšega od Pribičeviča samoga. To je razumlivo. Radič je postao centralist, tak njemi je lübši centralist Pribičevič, kak autonomist Korošec.
Da ešče bole vidite kakše je Radičovo politično poštenje, trbe znati i to. Kda je 1. 1921 v konštituanti napravlena ustava, se je slovenska i hrvaška lüdska stranka borila proti njoj, kda so radičovci doma za pečjov sedeli. To se je Pašiči zamerilo, pa je ponüdo Korošci za Slovenijo autonomijo, či püsti Hrvate i se zveže s Srbami. Korošec je odgovoro: „Nikdar mi Slovenci ne izdamo bratov Hrvatov. Dnes Ščete, da nas porabite proti Hrvatom, a za par let bi pa pritisnoli na nas. Mi ne ostavimo Hrvatov, či bo to ravno nam na škodo, ali Znamo, da je naša zmaga najbole sigurna v slogi i bratstvi s Hrvati.“ Tak možato je odgovoro Pašiči Korošec. Ka se je zdaj zgodilo? Po štirih letaj potli toga je Pašič napravo sporazum z Radičom, da v prvoj vrsti vdari po Korošci. Pašič i Radič so si zmislili vničiti krščansko politiko pa zato ščejo z vsov silov vničiti SLS. To Radič javno guči i tak pišejo tüdi Pašičove novine.
Ali vidite zdaj kakše je Radičovo politično poštenje? Zvezao se je s Srbami, da vdari po Slovencaj. Radič se je odpovedao hrvatskoj Bosniji i jo izdao Pašiči, a za nagrado njemi Pašič davle Slovenijo. Ali je to pošteno? Ali Radič naj zna, da hrvatski naroči nede sledio takšoj političnoj ropotiji i nede šo za njim i da ga zna tüdi obsoditi. Naj on li liže pete Pašiči, nede mogeo skriti svoje politično mašetarenje s tem grdi Korošca ešče menje pa z borbov proti Slovencom.“
Tak hrvatske novine. Tak misli tüdi pametna večina hrvatskoga naroda, tak moramo včiniti tüdi mi, ka za večno obrnemo Radiči hrbet i ga zbrišemo iz našega spomina i to smo dužni tem bole včiniti, ar Radič šče Kristušovo vero zatreti i novo začnoti. — Ne pozabimo tüdi, ka je gornje reči v „Seljačkih Novinah“ pisao dr. Andrič, pobožen svecki gospod i tretjerednik v Zagrebi. Te horvacki gospod verno drži svojo kat, vero i jo nešče zmeniti za novo krivoversko kak Radič.
Odgovor na pismo Ivana Horvat
„Ka ščejo naši prekmurski Slovenci v Chicagi“
v Novinah št. 32.
Šteo sam v ,,Novinaj“ dopis g. Ivana Horvat s Chicage, kde med drügimi agitira za lastno prekmursko faro v Chicagi. Vido sam
tüdi drüštvo Sv. Križ v tistoj štev. „Novin“, da dela za lastno prekmursko cerkev.
Na teva dva dopisa odgovarjam, da jaz kak Chicaški plebanuš nemam nikaj proti lastnoj prekmurskoj fari. To sam povedao že večkrat v cerkvi i tüdi pri sejaj drüštev. Da, ešče več. Če bi jaz vido potrebo ešče edne Slovenske cerkvi v Chicagi, pa naj bo ta Prekmurska ali „kranjska“, bi celo sam zastavo ves svoj vpliv, da bi se ustanovila. I pri tom oblübim, kak dugo bom jaz župnik v Chicagi, kak friško se bo pokazala potreba podignoti novo cerkev, bom včasi vse včino, ka se ta tüdi podigne. Tak sam že začno misliti na cerkev na West strani,  kde se je neselilo več slovenskih drüžin. Hitro, kda bo zadosta drüžin tam, bo se to probalo. Ali je pa že zdaj lastna Prekmurska župnija potrebna ?
Vsi Prekmurci v Chicagi znajo i morajo priznati, ka se je v Chicagi dosegnolo za nje v tom časi kak sam jaz chicaški župnik.
Kda sam pred šestimi leti prišeo v Chicago, so stanüvali Prekmurci daleč v kraj od Slovenske cerkvi, raztepeni po celom varaši. Včasi prve mesece sam najprle nje obiskao po hišaj, sam vido njüvo življenje ino njüve potrebe kak sam vsakši večer za večerom kesno v noč klunkao na vaše dveri !? Najšeo sam dosta žalostne razmere med vami; stanüvali ste po „štalaj“ pri konjaj, večinoma sami moški brez drüžin. Velka večina vas je ne šla vsakšo nedelo k meši, ar ste meli takše delo i ste se ne zavedali, ka to ne prav. Raztepeni ste bili po varaši na tri dele, eden deo vekši, ste bili okoli Ho1y Name püšpekove katedrale, drügi okoli Congres ulice i tretji okoji ulice 50 na Princeton Str.
Vido sam te, da se vsi versko zgübite, če ne pridete bliže k svojoj cerkvi i či vas ne prisilimo, ka dobite k sebi v Ameriko svoje drüžine. I začno sam v toj smeri delati povsedi, kde sam mogeo.
I dnes? Hvala Bogi i čast vam prekmurskim mojim farnikom. Težko je bilo to delo. Kak znate sam mogeo prestati dosta preganjanja. Vsi znate, kak so me napadali pri drüštvaj, pri drüštvi Sv. Križ, pri prekmurskih chi-čaških novinaj i ešče po „kranjskih“ brezverskih: „Glas naroda.“ I itak, pogledajte, kak stojite dnes prekmurski Slovenci v Chicagi ? ! Ali ste ne lepše organizirani, kak kdešte indri po Ameriki ? Vsi, ka vas je dobrih katoličanov ali ne stanüjete že vsi okoli svoje Slovenske cerkvi Sv. Štefana ? Nad 200 drüžin vas že tü stanüje. Pogledajte vaša drüštva! Prle ste meli samo Sv. Križ. pa ešče v tom ste ne meli več kak 50 kotrig. Dnes ma sv. Križ skoro 200. Zakaj ? Eli sam je ne pomagao i jaz pridobiti, kda je bilo drüštvo sv. Križ lepo zdrüženo z cerkevjov i ne z brezverskov dvoranov, kak je dnes? Mate drüštvo Sv. Ivana Krstitela, drüštvo Sv. Ane i drüštvo Sv. Martina. Bratje i sestre v Chicagi, što vam je ustanovo ta drüštva ? Eli sam ne bio pri ustanovitvi vsej ?
Meli ste pevsko drüštvo „Jezero“ i ste krasno spevaIi v cerkvi pri meši. Drüštvo je razpadnolo, ka mi je jako žao i sam že parkrat oznano, ka ne bom mirüvao, dokeč je pa ne ustanovimo i se lepa Prekmurska pesem pa ne oglasi v cerkvi Sv. Štefana.
Cerkev Sv. Štefana Vam je vsikdar na razpolago i mamo v cerkvenom odbori vsikdar polovico odbora Prekmurcov i če bi prekmurski farniki šteli priti na farne seje, bi jih ešče tüdi več lehko meli.
Prekmurska deca so v našoj šoli tak dobrodošla i je mamo prav radi, kak drüge. Naše sestre ne delajo nikšega razločka med decov naj so šterihšte starišov. Edini razloček je med dobrimi i slabimi. Ali je tak ne popolnoma preskrbljeno za vse pri fari Sv. Štefana, ka se Prekmurci lehko čütijo domače, da smatrajo to cerkev, kak svojo prekmursko cerkev?
2
NOVINE
13. septembra 1925.
Naj ešče omenim prekmurske igre i zabave. Ali nemajo Prekmurci na razpolago vsikdar naše dvorane za seje, za zborovanja, za zabave i za igre? Opozarjam na zadnjo prireditev, igro i zabavo drüštva Sv. Ane, ka je bila cerkvena dvorana naklačeno puna tüdi s „Kranjci“. Zato pitam drüštvenike Sv. Križa, eli ste ne meli i ešče mate zdaj tüdi vi vse, ka ščete, pri cerkvi Sv. Štefana? Če ste zbežali od nas, eli vas što natirao? Ne, nišče vas je ne tirao i mate vsikdar prosto, če se povrnete nazaj. Kakpa zahte-vam od vas samo edno: da ne podirate toga, ka smo mi z velkimi trüdi i žrtvami zozidali, nego da ste dobra deca sv. Matere Cerkvi i dobri farniki sv. Štefana. Mi vas ne potrebüjemo, če vi nas ne. Mamo vas pa radi kak vsakše drügo katoličansko drüštvo. I kda se vrnete, vas bomo z obema rokama sprejeli.
Ali je tak te posebna prekmurska fara posebna v Chicagi? Ne! Odločno ne. Dokaz za to že to, da delajo za to faro samo oni, šteri so ne bili nikdar dobri farniki, šterim je oštarija lübša kak cerkev. Tak na priliko piše tüdi g. Ivan Horvat v „Novinah“ za lastno cerkev, zdaj, kda je čemeren na me, prle, dokeč sva si bila dobra i sva mela automobile vküp, je bio tüdi on eden zmed tistih, šteri so ne meli časa iti v cerkev. Dokeč se drüštvo Sv. Križ ne razčemerilo na mene, je bila slovenska cerkev naednok strašno potrebna. Tüdi je značilno, da ne delajo za lastno prekmursko cerkev oni Prekmurci, ki stanüjejo na Nort Side eli South Side, kde bi bilo to na mesti, nego oni farniki Sv. Štefana, ki v to cerkev, malo eli sploj ne hodijo i ešče te neščejo podpirati. Če se tak tej prekmurski Slovenci deleč od slovenske cerkvi bivajoči ščejo zdrüžiti i si ustanoviti svojo cerkev, tem bom pa jaz na vso moč pomagao. Tej so mi pa ravno pravili, ka so zadovoljni z nemškov ali irskov cerkvijov, kama zdaj hodijo, ka je pa ne istina. I ka majo dobri Prekmurci prav, ka njim je ne ešče za edno cerkev v bližini cerkvi Sv. Štefana, kaže tüdi to, ka so na klopi za cerkev Sv. Štefana že tolko dale, da majo od ostalih Slovencov zahtevati pravice, če bi je jim tej ne šteli dati, ar več kak polo-vico cerkvi i šole je dar Prekmurcov. Zakaj te zdaj pa nova težka finančna bremena? Pri cerkvi se ide edino za zveličanje düš, ne pa za jezik ali narodnost. Če bi se pa štela ešče edna cerkev ustanoviti, ustanovila se ne bi za zveličanje düš, nego zavolo narečja. Ustanovitev cerkvi je tüdi ne lehka stvar pa stane velikanske stroške. Ravno smo pri Sv. Štefani vse zozidali, zdaj pa naj Iüstvo sprime nova bremena?
Kak sam pravo, če bo potrebno zidati ešče edno cerkev v Chicagi, bom jaz sam pri tom deli pomagao. Dokeč pa bodo za ustanovitev cerkvi lüdje, kak so zdaj; je pa to samo eden namen: deliti narod i škoditi cerkvi Sv. Štefana. Vsi tej pa naj znajo, da s tem ne samo ka škodijo cerkvi, nego cepijo narod i razdirajo narodno edinstvo. Za oboje je pa čaka težek odgovor pred Bogom.
O. Kazimir Zakrajšek župnik v Chicagi.
(Te odgovor nam razjasni položaj, ki obstoji med našim Iüdstvom v Chicago. Prosimo zato vse, naj se pomirijo z g. plebanošom i pristopijo nazaj k cerkvi sv. Štefana pa te tü zdrüženi naj tam zidajo novo cerkev, gde do to za dobro spoznali g. plebanoš. Tü te naj spu-nijo našo želo, ki smo jo k pismi Ivana Horvat izrazili. Vr.)
Dobro nam je.
List markišovskoga Kühara, „M. Krajina“ etak piše v svojoj pred zadnjoj številki:
„Mi kmeti smo preveč srečni od tistogamao, kak je Radič „zmagao“. — „Novine“, štere zagovarjajo visoko dühovščino, naj bodo le tiho zato, ar se Radič trüdi za pavra, za njeva dosta dosegne, zato nam zdaj tüdi dobro ide, ne tak, kak v časi dr Korošca. — Dozdaj je izvozna carina težila pavra. Ta carina je zdaj odpravlena. To je zaslüženje g. Radiča. — Cena pšenice je zdaj Din 280, cena prvorazrednih bikov je kg. po 9½ Din“. — Na konci po opomina vse Prekmurce naj se radüjejo, juvčejo i g. Radiča naj radi majo.
Prle kak na te točke odgovorimo, pribijemo, ka je pred ednim letom bio g. dr. Korošec telko časa na vladi, kak je zdaj Radič. To pa zato tü povdarimo, da nišče node pravo, ka so radičovci ne meli časa za delo.
Kak so kmeti srečni, to povejo oni sami. Zato je pitam, kda vam je kmetom bolše šlo, kda je dr. Korošec bio na vladi ali zdaj pod penzioniranim republikanskim vojskovodjom Radičom? — Radič se prej za pavra trüdi, ali je to istina? Dnes, za Radiča je cena najbolših bikov 9½ Din, pred edmin letom, kda je dr. Korošec bio minister, ste je pa odavali po 16—18 Din. Jeli g. Kuhar, ta lepa cena je kmeti na kvar bila, zato jo je trbelo dolpobiti tak nesramno, ka vsi vesničari v dvojnost spadnemo? — Pred ednim letom sam ves davek lehko plačao, če sam odao 7 q. pšenice. Zdaj za Radičove vlade je cena pšenica mala, davki pa velki, ka ne bi bilo zadosta 14 q. pšenice za odplačüvanje dač. Tü se naj trüdi g. Radič za kmeta ! — Radič je odpravo prej carino. To bi bilo potrebno delo, ar nas je carina klala. To pripoznam, a obednim pa pitam: ne je li vekša carina na-vržena na vse, ka kmet. mešter more küpiti ? i zdaj, kda nega po Küharovom jeziki carine, zakaj je te cena tak sramotno nizka i je včasi spadnola, kak se je odpravila tak zvana izvozna carina? Kama te ide razlika, što si devle v žep ogromne peneze? Človek bi pričaküvao, ka bodo zdaj cene bolše, ar ne trbe plačati carine, a je ravno nasprotno. Što je tomi kriv? Na to naj odgovori g. Kuhar i „patron“ kmeta Radič. Lehko požerajo to razliko veletrgovci i tak njim pomaga odpravlena carina i ne kmetom, ki dela i se mantra? — Razložite nam to g. Kühar. Nas vseh odgovor je: mi se nemremo radüvati, nemremo jüvkati, mi se moramo jokati, zavolo naših nevol, zavolo Radiča, ki je postao nezvesti svojemi programi, kmeti nezvesti hrvatskomi narodi i autonomiji. Vüpamo pa, ka bomo ednok popevali kda bo v svobodnoj Jugoslaviji svoboden slovenski narod: kmet, siromak i gospod.
- X. —
NEDELA
XV. po risalaj. Evang. sv. Luk. 7, 11— 1. — Mladenec, pravim ti vstani !
Božanska moč Jezušova se je najočivestnejše kazala v obüjenji od mrtvih. Da je Bog, so svedočili tüdi drügi čüdeži, a v tak velkoj meri i s takšov gotovostjov ne. Što mrtvomi lehko  zapove, da naj vstane, što je teda gospod nad živlenjom i smrtjov, drügi ne more biti kak.
Bog. Ar Bog je človeki dao živlenje, on ga tüdi vzeme. I če je ednok komi poslao smrt, ne človeka, šteri bi njemi s svojov močjov j naravnimi silami znova vdehno živlenje. Kristuš pa jo to včino. Ne samo ednok, nego vsigdar, gda se njemi je videlo potrebno, da s tem potrdi svoje reči o svojem božem poslanstvi, o svojem mešijanstvi, o svojem božanstvi. Mrtvecov pa ne zbüjao samo zato, nego tüdi iz smilenosti do lüdi. Zakaj je na priliko zbüdo najmskoga mladenca? „I gda jo je Gospod zagledno (dovico najmre, štera je jokala za svojim pokojnin sinom), se njemi je v srce smilila, i joj je pravo: Ne joči! I je pristopo i se dotekno nasil, i je pravo: Mladenec, pravim ti, vstani !“ I zakaj je zbüdo Lazara? Gda je teda Jezuš vido, da joče (Marija, Lazarova sestra), i židovje, šteri so prišli ž njov, da jočejo, se je zgrozio v dühi i je žalosten postao i je pravo: Kam ste ga položili? Pravijo njemi: Gospod, pridi i poglej. I Jezuš se je razjokao.
O kak smilen je naš Gospod! Pomilüje nas zavolo naših nesreč i v svojem smilenji nam pomaga v vseh naših stiskaj. Kak pa smo mi nasproti njemi hladni. Kak nezahvalni smo za njegovo smilenje: Kak nesmileni smo dostakrat. Neščemo znati, ka nam je včino, kakše dobrote nam še zdaj skažüje i ne čüjemo njegovoga glasa, gda nas milo zazava, da bi se müdili par hipov pri njem, da bi njemi lejšali bridkost, štero čüti zavolo nevernih src, zavolo hüdobije, grehov sveta, zavolo zaničüvanja njegovoga navuka, zavolo preklinjanja njegovoga svetoga Imena. Neščemo ga obiskati v njegovoj samoti, gde prebiva samo zavolo nas. V tabernakel se je skrio, da bi bio med nami, da bi nam bio blüzi, gde bi ga v svojih križih i težavaj vsigdar našli, da bi njemi lehko razodeli svoje srce. A kak malo maramo mi za te njegov velki aldov. Za vse drügo mamo čas, samo za to ne, da bi njemi par reči povedali v zahvalo. — Ali nemamo kamenih src?!
Glasi.
Slovenska Krajina.
Za naše delavce. Gospod poslanec Klekl so vložili prošnjo na g. ministra za finance Dr. Stojadinoviča gledoč na naše prekmurske delavce, ki delajo na Madžarskom za zrnje, ka bi je spravili domo brez carine, kak do zdaj. G. poslanec so pred 3 leti izposlovali, ka so siromaški delavci lehko pripelali krvavo zaslü-ženo zrnje prek meje brez carine. S tem je delavcom dosta bilo pomagano. Lüdje so vidili, da se naša stranka briga za nje i ka se jim ide na roko pa so včasi kazali bole prijazno lice proti našoj državi i vsemi kak prle, kda so bili nahujskani od Radičovih agitatorov i so pred razmejitvenov komisijov kričali proti njej. Zdaj pod Radičom je pa odpravljeno dovoljenje, ka bi se smelo zrnje spravili prek meje brez carine, zato so se pa g. poslanec znova obrnoli na g. ministra, da naj dovoli prosti prevoz. Odgovor g. ministra objavimo, kda pride.
Novi svet.
Spisao: I. Sziklai.
Iz vogrščine prestavo Fr. Kolenc.
Moč njegova je še naprej sünjava nato pa je püsti tam, gde se je zadelo, ob pesičnatom bregi nekše skale. Še ednok bi je rad pograbo, a potreti konec dreva se pod pritisikom vode zasadi v trdi pesek. Zdaj je več nemre ladati; tam je püsti.
Par ftic se zaleti na vövrženi predmet. Obletavajo ga, cvilijo, se zaganjajo okoli; bantüvati pa ga niedna ne vüpa. Voh njüv čüti, da se ne vmro, šteroga je z njim vred prneso tok na breg.
Vali bole i bole zaostanejo. Komaj njüvo špricanje segne do tela, ki je vrženo na breg.
To pa se zgene. Pomali, medlevno. Kak tisti, ki je omedlo, če dobi friški zrak.
S strahom obrača okoli zvüžgane oči.
I otrpla vdanost pomiri njegov strah
Rešen je teda.
Ali je to mogoče, moj Bog ?
Elemer je.
Ne ve, kak pride se; ka se je zgodila v zadnjem hipi. Zgübo je vid. Ali se je zgrabo za to potrto brvno, ali pa je že v vodi pograbo za njim, ali ga je čüdova roka postavila pod njega, O vsem tom nikaj ne ve.
Na nikaj se ne spominja, ka se je v zadnjih hipaj zgodilo. Samo na to, da je Bogi zročo düšo.
Da je sestrično ime stisnolo zadnjo skuzo iz oči.
Vse drügo je za njega mrtvo, drügi svet.
Tak se čüti, kak da bi z velkoga betega vstano. Dozdaj je nagon bojazni naponjao njegova živce tak močno, da se je nezavedno lehko držao, medtem da ga je veter dale tirao na drvečih valaj.
Zdaj pa se je že rešo strašnoga vtisa. Mrtvo njemi roke omahnejo. olejšano odpüstijo vsi žita,
Niti krpica sühoga ne na njem. Afrikansko sunce pa bo že friško pomagalo. Obleka se skoro pari na njem. Po hrbti se ga mraz spreletava, v začetki z malim tresenjom, potom pa vsigdar pomenje i pomenje; nato pa njemi mlačno čüstvo začne ogrevati trdo kožo. Krv se segreva, oči, možgani se čistijo. Naednok začüti, da je lačen. Živlenje se je povrnolo v njega, zahteva zadovolenje.
Pomali se gor zavleče Komaj ma moč za hojo. Na koži se poznajo sledi krvi. Komaj zdaj čüti, da ga to pa tam boli. Solnata voda je sprala krv z vdarec, i je tüdi zacelila ranjeno kožo. A preci je zmrcvarjen, stučen.
Na samoten skalnat otok je prišeo. Nekelko metrov je komaj visok, Jütri bo mogoče že kakši drügi veter plesao prek po njem i ga
za vedno spere z njega.
A itak ne. Tak visiko vali ne segnejo. Na vrhi majo ftice gnezde. Te so teda na varnom. Samo od spodaj se vidi tak nisok; od deleč pa se nikaj ne vidi.
Pri svetlobi obračajočega se sunca se njemi na južnoj strani prikaže dugi vijoličast trak nad tmičnosivov morskov gladinov. Tisto je zemla. A kakša zemla?
Otok ali süha zemla ?
I kak pride ta.
Zdaj se je stepeo istinsko.
O prvoj smrti že nikaj ne znao. Brez bolečin bi lehko prišeo na drügi svet. Bilo bi bolše.
Ar zdaj strašnejša smrt čaka na njega, štere strašne muke bo morao od minote do minote pretrpeti. Smrt od glada. Grozota.
Okoli pregleda mali otok.
Par gnezd najde.
V ednom pol tucata belic.
Ftice ga jokajoč obletavajo. V njega se ščejo zagnati s klüni, perotmi; a čütijo svojo slabost, z bolestnim strahom letijo pred odganjajočimi rokami.
Za hip ostane.
Ali ga ne zadene vekša nevarnost, če le ftice maščüvanje prijočejo iz nebes? To ga je na detinsko pravlico spominjalo, v Šteroj bantüvane živali nesmileno maščüvanje zvršijo nad svojimi preganjalci, o vse njemi je taki na pamet prišlo.	(Dale.)
13. septembra 1925.
NOVINE
3
„Uradni list“ Štev. 80, z dne 25. avgusta t. l. prinaša „Uredbo o draginjskih dokladah za dühovništvo vseh konfesij usvojenih z ustavov.“ Aktivno županijsko dühovništvo vseh konfesij sprejemle draginjske doklade i je razvrščeno v šest draginjskih razredov. Dühovništvo Slovenije s Prekmurjom spada v šesti draginjski razred i dobiva 420 dinarov draginjske doklade na mesec, menje kak v bogatoj Horvatskoj dobivajo. Itak se pa te doklade ravnajo po posestvi kelko ga ma dühovnik i po njegovih dohodkaj. Dühovniki, ki majo nad 32 plüga zemle ne dobijo drag. doklad. Šteri majo samo 8 plügov zemle, dobijo popuno drag. doklado. Ovi, ki majo više od 8 plügov do 32 pa so drag. doklade sorazmerne premoženji. Drag. doklade dobivajo tüdi upokojeni dühovniki. — Isti „Uradni list“ prinaša tüdi „Uredbo o opravlanji izpita za častniške čine sodne stroke v rezervi.“ Ta uredba je važna za dijake rekrute, ki študirajo jus i so omejeno sposobni za neborce.
Hotiza. Delo pri povekšavanji naše cerkvice lepo napredüje. V dvema ali treh tjednaj bo vse zgotovleno i cerkvica ešče to jesen blagoslovlena.
Kobilje. Delo pri zidanji cerkvi je vredi. Blagoslovitev cerkvi bo 13. sept. dnes. — Dosta trüda i naporov je koštalo to delo, dosta penez se je potrošilo, a vrli Kobiljačanje že pozablajo na vse, ar so darüvali za najlepši namen: Bogi na diko. V vesi je velko veselje, ar je cerkev lepa, v šteroj bodo se vrli verniki shajali k božoj slüžbi. Naj bo v čast ta hiša kobiljanskoj občini.
Meščanska šola v D. Lendavi,
je zaprta pod uredbi ministra za posveto br. 34205. Tak je javo veliki župan nar. poslanci g. Kleklni, ki so znova urgirali otvoritev šole. Prle je javo veliki župan, da ostane, zdaj pa ka je zaprta. — Lendavčarje so zdaj ostro spomenico poslali na ministerstvo potom g. poslanca v zadevi svoje šole, štera že 50 let stoji i v štero bi se spisalo 70 dece. Zato pa zroka nega, zakaj bi se zapirala. Madjari prosimo slovensko šolo, i slovenska oblast nam je nešče dati, tak se tožijo lendavčarje v spomenici. I ščista prav majo. Ka povejo na to Orjunci, Sokoli i drügi „državotvorci?“
Pozdrav vsem čitatelom Novin pošila Fr. Kolenc, vojak bolničarske čete v Zagrebi. — Gda sem v Novinaj čteo, da slüžim v Zagrebi, sem bio še „baka“. Zdaj pa sem že avanžerao. Postao sem pisač pri blagajniki „Stalne vojne bolnice“. Mesečno zaslüžim 10 dinarov. Ali ne velka čast za mene? Niti ne vem, ka bi telkimi penezi. Za spomin bi jih djao, pa se bojim, da bi mi miši vdarile v kufer i jih pregrizle. — Pozdrave pošilajo tüdi Štefan Bakan (iz Turnišča), pisač pri komisari za prehrano, Györköš (iz Polane) pisač na komandi i Horvat (iz Bogojine) pripravnik za kaplara.
Naši Orli v Lotmerki. Sept. 8. na Malo mešo so blagoslovili v Ljutomeri velikanski dom mil. g. dr. Ivan Tomažič, stolni dekan iz Maribora. Slavnostni govor so meli g. dr. I. Hohnjec narodni poslanec. Pri slovesnosti je navzoče bilo vso orlovsko drüštvo iz celoga okrožja, tak tüdi naše prekmursko, štero v to okrožje spada. Naši dečki i dekle iz drüštva so z najlepšimi spomini prišli domo z lepe slavnosti z željov, da bi prečnim bratom Orlom tüdi v Slov. Krajini mogli dati kem hitrej priliko vdeležiti se blagoslavlanja kat. doma.
O r l o v s k i  o d s e k  v Žižkih
priredi dne 20. septembra t. l. v nedelo po večernici ob 4. vöri javno prireditev s sledečim sporedom. 1. Rejalni pohod članov. 2. Proste vaje članov. 3. Proste vaje in simbolične članic. 4. Rejalni pohod
naraščaja. 5. Proste vaje naraščaja. 6. Proste vaje mladenk. 7. Vaje naraščaja s pali-cami. 8. Simbolične vaje gojenk. 9. Skupinečlanov. Vse vaje se vršijo s spremlevanjom godbe „Kociper“. Povableni so vsi prijateli mladine k obilnoj udeležbi. Podpirajte nas, ki v dühi gledate bošo bodočnost naše krščanske mladine. Na svidenje, Bog živi!
Država.
Orli našemi krali. V Šibeniki v Dalmaciji je bio, kak smo že javili, velki tabor hrvatskoga Orla. S toga tabora so poslali Orli našemi vladari brzojav te vsebine: „Njegovo Veličanstvo Kralj Aleksander Beograd. Jezere orlovske omladine s svojega izleta pozdravlajo Vaše Veličanstvo zagotovivši Vas o vdanosti i pro-seči, da se Vaše Veličanstvo zavzeme za ravnopravnost orlovske organizacije posebno pred šolskimi oblasti, ar Orlovstvo vzgajajoč dobre kristjane vzgaja tüdi dobre državlane. Hrvatski Orlovski savez.“
Zborüvanje radikalov v Križevcaj (na Hrvatskom). Vršilo se je 30. augusta. Govorniki so prišli — trije — iz Šumadije (srednja Srbija). Kak poroča belgrajsko „Vreme“, se je zbralo pred cerkvov do 3000 Ijüdi; bili so to pristaši vseh strank, največ radičovcov, radikalov i samostojnih demokratov. Radičovci i samostojni demokratje so delali rebuko s kričanjom. Kak so hrvatski kmetje poučeni o novom političnom položaji, šteri je nastao s sporazumom med radikali i radičovci, kaže obnašanje zborüvalcov. Gda je srbski radikal govoro o sporazumi, so njemi kričali: „Mi ščemo hrvatski zbor v Zagrebi.“
1 milijardov dinarov znaša vsa škoda, štero so povzročile po našoj državi vremenske neprilike. Ministrstvo za poljedelstvo pripravla načrt, šteri pride pred sküpščino v jeseni, da se prizadetim pomore.
Toča. V Bački je bila pred par dnevi takša toča, ka je na njivaj bujla dva brata, ki sta tam delala.
Svet.
Zlato mešo so slüžili znameniti katoličanski pisateo püšpek dr. Keppler. Velki pušpek poleg dela za svoje lüdstvo svoje püšpekije delajo tüdi na posvetnom poli. Tak so izdali mnogo lepih i važnih knjig, ki se štejo po celom katoličanskom sveti i to znastvene i vzgojne knjige, ki majo stalno vrednost. Kak so dugo püšpek na Würtenberškom, so zozidali 8 cerkev, šteli so dati zidati tüdi v Rottenburgi novo stolnico pa so to vojne i povojne razmere preprečile. Püšpek dr. Keppler so si v denešnjoj dobi pridoblli za katoličansko stvar mnogo zaslüg.
Proti modernim oblekam je izdalo posebno zapoved ravnatelstvo trgovske akademije v Pragi. Zapoved graja moderne globoko izrezane i kratke ženske obleke i jih imenüje „brezobzirnost nas proti tistomi, ki mora gledati neoblečeno telo“. Zapoved preti učenkam, štere ne bi prihajale v šolo v obleki, ki je primerno visiko zakapčena i primerno duga, z izklüčenjem iz šole. Če dečki lehko prihajajo v šolo v dostojnoj obleki naj tüdi prihajajo v šolo v dostojnoj obleki deklice, pravi ostra zapoved.
V Budapešti premineva vedno več Ijüdi. Poleg navade samovmorov je pred kratkim nastopila nova nesreča: ljüdje so začnoli preminevati. Gledoč na mlade deklice, se lehko misli, kam preminevajo, a zdaj so začnoli v Budapešti preminevati ljüdje brez razlika spola i starosti: moški i ženske, stari i mladi. V zadnjih treh mesecaj je policiji prijavlenih prek 1200 slučajov.
Vsi ste sužnji mašinov i mašini vas vničijo. Nekši pariški list je objavo vsebino razgovora, šteroga je meo njegov sotrüdnik z „velikim lamo“, ki gospodari nad 4000 menihi. „Veliki lama“ je pisao n. pr. o zrakoplovcaj „Tej ljüdje se jako prilično giblejo v zraki, nigdar pa ne bodo letali tak visoko, da bi dosegnoli Boga.“ Na pitanje, ka misli o mašinaj, je odgovoro: „Vi ste sužnji svojih mašinov i mašini vas vničijo.“
Most i jez (gat, bör) prek Nila. Nil je znana reka v Afriki, štera vsakše leto poplavi svojo okolico i tü je te najbole rodovitna zemla. Zdaj so to vodo tüdi začnoli regulirati. Vlada se je pogodila z nekšov angleškov tvrdkov, da
ta napravi most prek Nila Most bo meo 9 lokov i bo ves iz oela, dugi bo 1150 metrov, šörek 9.5 metrov, koštao bo 300 jezero funtov, to je 82 miljon 500 jezero dinarov. — Prek Modroga Nila so napravili gat, bör, šteri je edna najvekša zgradb na sveti, košta pa po naših penezaj 3 miljarde 300 miljonov dinarov. Ka so napravili te gat, so dobili 300 jezero plügov zemle, kda pa Nil naraste pa se napravi 80 km. velko jezero.
Zverina v človečem kepi. V Leningradi (bivši Petrograd) na Rusoskom je nedavno boljševik Putjatin risar vmoro svojo hčerko. Divjak je pravo, ka je to včino zato, ar je mala proti njegovoj prepovedi Itak šla v cerkev i kda jo je zakleno v sobo, je tam pred podobov molila. To ga je razčemerilo i jo je bujo, ka bi jo tak aldüvao komunističnoj državi. Mislili so, ka se njemi meša, pa so zdravniki izjavili, ka je popunoma pri zdravoj pameti.
Francusko vučitelstvo, kakših 80 jezer po števili je pristopilo k socialistično — komunističnoj strokovnoj organizaciji. Tak so se francoski vučiteje izjavili za proletarjat i je püstilo takzvani srednji stari.
V Oksfordi na Angleškom se je vršio peti velki mednarodni katoličanski kongres, na šterom je bilo Zastopanih 27 narodov.
V Marseille-i na Francoskom je zborüvao socialistični ženski kongres, na šterom je bilo 100 delagatinj, ki so zastopale 16 narodov.
Nevihte. Letos so po celom sveti velke nevihte i povodnji, štere so napravile velko škode i zahtevala dosta človeških živlenj.
Domača politika.
JMO. i DS. Muslinanska stranka i Davidovičova demokratska stranka se ščeta zdrüžiti v edno stranko. Že dugo časa Vlada med obema strankama jako prijatelsko razmerje, posebno kak obstoja blok sprorazuma. Zdaj se pri obema dela na to, ka bi se zdrüžili. Tak bi bila v parlamenti edna močna stranka, ki bi mela 51 poslancov.
Proti Bolgariji. Naša Vlada je energično nastopila proti Bolgariji, ar se je pa dugodilo, ka so komitske čete vdrle na naše ozemlje. Pri tom se je dognalo, da bolgarska vlada podpira komite. Naša vlada bo zahtevala, za vsakoga našega državlana, šteri bi bio žrtev teh napadov 1 miljon dinarov. Povzela bo tüdi energične korake, da se tej napadi na našo zemlo za stalno preprečijo.
Medjimurje je prikapčeno k mariborskoj oblasti. Gda se je začasa Koroščove vlade šteli prikapčiti, takši krik so gnali radičovci. I zdaj ? Vse je tiho: Pašič tak žele, Radič mora bogati.
O čem senjajo nešterni hrvatski časopisi (Radičovi). Če se na Hrvatskom obhaja kakša vekša slavnost, na šteroj se zbere par jezer ljüdi i na šteroj tüdi Radič spregovori par reči, mislijo voditelje Radičove stranke — pred vsem se zna Stipica sam — da je ta slavnost i vnožina ljüdi, šteri so se zbrali na njoj, znamenja, da hrvatski narod odobrava njegovo politiko. Na Velko mešo i v nedelo (15. i 16. avg.) je hrvatski narod v Zagrebi obhajao jezeroletnico kronanja prvoga hrvatskoga krale, Tomislava. Zbralo seje na desetjezere ljüdi. I ka so pisale hrvatske novine po slavnosti? Da je ta bila plebiscit (glasanje) za odobritev sporazuma, šteroga je sklenolo Vodstvo Radičove stranke z radikali. Kak SO mogla to novine pisati, je zanimivo Pitanje. Če se je narod zbrao, da obhaja jezeroletnico, s tem še ne povedano, da odobrava Radičov sporazum z radikali. To pišejo samo zavolo toga, da bi mamili samisebe i da bi metali drügim pesek v oči. To je tem bole potrebno, ar se vsakši den glasneje čüjejo protesti proti zdajšnjoj politiki radičovcov i se drüge stranke vsigdar bole pripravlajo za odločen nastop proti Radiči.
Svetovna politika.
Boji v Maroki se nadalüjejo. Velika Španjolska ladja se je z vsov vojskov potopila. — Marokance zalagajo Nemci z orožjom.
Madjarska. Bivšega ministra za notrašnje zadeve Benicky Ödöna je sodnija obsodila na triletno vozo i 15 milijon koron štrofa ar je nekaj žalivoga pisao proti vladarci Horthyji i odkrio uradne tajnosti. Nešteri sodijo, ka je obsodba krivična.
4
NOVINE
13. septembra 1925.
MALI OGLASI.
Sreča Vas išče! Preskrbite si srečke!
Efektna loterija  NARODNO KULTURNEGA DRÜŠTVA MALA NEDELJA.
300 dobitkov v vrednosti Din. 15 550.
Srečka stane samo Din 5. Žrebanja nepreklicno 15. novembra 1925. Kupujte in naročite srečke takoj pri Narodno kulturnem društvu Mala Nedelja.
SÜHE GOBE
(GRBANJE)
KÜPÜJE PO NAJVIŠJIH CENAJ TVRDKA
J. Lovrenčič i drug
v Križevcih pri Ljutomeru
(poleg cerkvi)
Iščejo se naküpovalci.
K odaji je posestvo.
V Medjimurji, v Dragoslavcih odam jako fal v ednom falati ležeče, krasno verstvo, štero obstoji iz 15 vogrskih plügov njiv, 16 plügov na jüžno stran ležečih prvovrstnih goric. 5 plügov senožati, 15 plügov toga (na šterom se dobi do 150 metrov gorivnih drv) i 4 plügov pri hiši stoječe senožati, sadov-njaka, dvorišča i gred, vsega vküp do 50 vogrskih plügov. — Z verstvom vred se še odajo sledeče stvari, štere k tomi k coj spadajo, kakti: 1. zidana hiša (2 sobi,preša i kühnja), 2. hiša za vancara (2 sobi, 1 kühnja), 3. štale i gümlo, 4. v hiši i gospodarskih poslopjih stoječe pohištvo, prešo, plüg, brana i drüga gospodarska šker, 5. 200 hektolitrov vsebujoče iz hrastovoga lesa napravljene lagve, 400 hl. vsebujočih lagvov iz cementa, z glažovinov odznotraj oglajene, 6. 6. prasec, 7. 2 težka konja, 1 krava, 1, bika, 8. letošnji vinski pridelek, šteri prinese 180—200 hl. — Kupnina bo vprek določeno po pogajanji, plačilni pogoji se ravnotak določijo po pogajanji. Verstvo je primerno tüdi za 2—3 sorodne drüžine. Štere si to med seov razdelijo. Podrobnejša pojasnila da z rečjov onim, ki nakanijo küpiti, moj zavüpnik:
Dr. LASZLO BELA, fiškališ v Čakovci
Gostilna
pri Gor. Radgoni
naprodaj.
Kcoj spada posestvo 8 plügov zemle, pridela se 20 polovnjakov jabočnice 5 polovnjakov vina. Pita se pri posestniki
JAKOBI HOLC
ČREŠNJEVCI št. 21. pri G. Radgoni
Naprošajo se vsi oni trgovci, obrtniki, ki ščejo inserizati v KALENDARI SRCA JEZUŠOVOGA, za 1.
1926, naj to pravijo kem prle uredništvi NOVINE v Črensovcih, ali v tiskarni BALKANYI v D. Lendavi.
Fölékretnek mindazon kereskedök, iparosok, akik a NOVINE 1926. évi naptárában hirdettetni óhajtanak, tudassák ezt minél elöbb a NOVINE szerkesztöségével Črenšovciban, avagy BALKÁNYI nyomdával Dolnja Lendaván.
Pristopite
k novoustanovlenoj „MLINSKOJ ZADRUGI“ na R a z k r i ž i.
Priglasite se lehko vsakši den. Delež je 1000 dinarov, šteri se lahko plačüje tüdi na rate.
„MLINSKA ZA DRUGA“
(bivši Kumparičov mlin) Razkriž.
J. MOČNIK
v M. Soboti
priporoča vsem interesentom svoje bogato skladišče
nagrobnih
spomenikov
od 600 Din naprej. Prevzeme vsa v to stroko spadojoča dela.
Išče se za menjše gospodarstvo zvün varaša starejša kmečka ženska za
küharico.
VOGT EMIL, lastnik petanske slatine, p. Slatina Radenci, Slov.
Naročnina ino oglasi se sprejmejo za „Novine“ pri ERDÖŠY BARNABAŠ, trgovci z papirom i igračami v Murskoj Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte.
Podpirajte Novine!
Samostalno prekmursko katoličansko podporno drüštvo sv. Križ Chicago Ill:
je najboše drüštvo za prekmurske Slovence v Chicagi. Kotrige drüštva postanejo lehko kat. Slovenci, moški Od 16. do 50. leta, ženske od 16. do 45. leta starosti. Kotrige plačajo ednok pristopnino 1 Dol. i mesečno 1 Dol. i zato dobi vsakša betežna kotriga prvij 6 mesecov 1 Dol. podpore za vsaki den, nadalnje 3 mesece pa 50 centov na den. Če je kotriga ešče duže betežna, zvoli se njoj podpora na mesečnoj seji. Za smrtnino plača drüštvo zdaj 350 Dol., kda bo pa več kak 200 kotrig, pa 500 Dolarov. Gotovščine ma drüštvo 5000 Dol. kotrig 170. Želemo, ka bi bilo skoro 200 kotrig. Drüštvo skrbi za lepi sprevod i cerkveni pokop i bo pomagalo pri deli za prekmursko slovensko faro v Chicagi i priporoča vsem kotrigam, da si naročijo prekmursko glasilo „Novine“ v šterij objavlja drüštvo svoje oglase. Novine se naročijo pri Klekl Jožefi, vp. pleb. v Črensovcih, Prekmurje, Jugoslavija i se dobijo tüdi pri drüštvi. Drüštvene seje se vršijo vsako drügo nedelo v meseci ob 3. vöri na numeri 1804. So Racine Avenue, Chicago III. Opominamo vse prekmurske Slovence, ki so ešče nej ali so že v kakšem drüštvi, naj pristopajo k tomi lepomi drüštvi, štero pomaga kotrigam v potrebaj.
Odbor za leto 1925:
Predsednik Martin Kelenc, podpredsednik Mihal Grüškovnjak, tajnik Štefan Hozjan, podtajnik Martin Horvat blagajnik Štefan Jakšič, paziteo betežnih Mihal Gjörek, nadzorni predsednik Štefan Gjura, računo-voditela Štefan Ritlop i Naci Markoja, paziteo drüštva Anton Markoja, vratar Jožef Trajbar.
Slovenska Banka d. d.
podružnica DOLNJA LENDAVA
plača najbolje dolarje in zlate peneze.
Ovlaščena banka za trgovanje z devizami in valutami Izstavlja izvoznikom uverenja in prevzema bančne garancije.
UNIV. DOCENT IN PRIMARIJ
Dr. IVAN MATKO
NAZNANJA, DA IZVRŠUJE RRESVETLJAVO, SLIKANJE IN ZDRAVLJENJE Z REENTGENOVIMI ŽARKI(HELIOPAN APARAT) OB OBIČAJNIH ORDINACIJSKIH URAH.
TELEFON 357                    MARIBOR          SLOVENSKA UL. 4.
Obrtna Banka d. d.v Ljutomeru.
Ovlaščeni zavod za trgovanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja, daje kredite po najugodnejših pogojih ter izvršuje vse bančne posle najkulantneje.
Tisk: ERNEST BALKÁNYI Dolnja Lendava