Telefon št. 74. Posamna številka 10 Ji. P* priti pr»|e«ia«: sk oi lo leto naprej 26 K — b p ol leta » 13 » — » četrt > » 6 » 50 » BBS60 > 2 » 20 > V ■pravalitvii prejemal: za ••lo leto naprej 20 K — h :•! leta » 10 » — » •trt » » 6 „ - * ■eseo » 1»70» Za poSiljanje na dom 20 b na mesec. ENEC t Političen list za slovenski narod. Narotnln« In Inserate sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice It. 9. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17. Izhaja vsak dan,izvzemil nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 246. V Ljubljani, v soboto, 24. oktobra 1908. Letnik XXXI. Slovenski odvetniški ffpod v Ljubljani. Vnovič so bode torej vršil jutri shod vseh slovenskih odvetnikov v Ljubljani. Prvič smo pozdravljali tak shod v Ljubljani leta 1898. Takrat se je šlo za pravico slovenščine pred c. kr. nadsodiščem v Gradcu, ki na prizivnih razpravah zastopnikom slovenskih strank ni dovolilo govoriti v slovenskem jeziku. Takrat bo izjavili vsi slovenski odvetniški kandidatje, da bodo kct zastopniki slovenskih strank brez izjeme in obzira v vseh državnih in samoupravnih oblastvih na slovenski, oziroma hrvatski zemlji ter tudi v vseh pritožbah proti Bklepom in razsodbam teh oblaBtev rabili edino le slovenski, cziroma hrvatski jezik, da bodo kot zastopniki slovenskih strank tudi vnaprej na prizivnih razpravah v Gradcu zahtevali, naj se vrže razprave v slovenskem jeziku ter da se bodo pritoževali do najvišjih oblastev, koder in kolikorkrat se ta zahteva odkloni. Zahteva, da se sme uporabljati slovenščina tudi pred c. kr. nadsodiščem v Gradcu, je bila tako naravna in sama ob sebi umevna, da je zanikanje te pravice vzbudilo vse slovenske odvetnike in notarje, kakor tudi vso slovensko občinstvo in časopisje v odločen odpor, in ravno možati nastop slovenskih odvetnikov v Ljubljani, ki je bil odgovor, je pokazal vladi, da ima slovensko odvet ništvo v sebi može, ki imajo voljo in zmožnost, varovati pravice slovenskega jezika in bojevati se za nje do skrajnega. To je pomagalo. Slovenec se mora pač boriti za vsako pičico svojih pravic z odločnim nastopom, in samo na ta način se da pri sedanjih razmerah cd vlade sploh kaj doseči. Zato je pa bil odvetniški shod, ki je vnovič sklican na jutri, že tako nujno potreben. Kar se tiče naSih zahtev, ima naša vlada pač jako slab spomin, akoravno bi našla, ako se gre za pobiranje davka, Slovenca po^ sodi, semtertja še po preteku mnogih let. Vlada tudi jako rada pozabi na tisto majhno trohico pravic, katero je dovolila do sedaj slovenščini pri sodnih uradih, skoraj da bi, sodeči po dandanašnjih razmerah, mogli reči, da z jedno roko jemlje, kar z drugo. Neštevilnokiat so razni vladni funkcionarji obljubovali odposlancem slovenskega naroda, da se bode glede sodnih uradnikov na slovenskem teritoriju pazilo na to, da bodo vsi sodni funkcijonarji popolnoma v besedi in pisavi zmožni slovenskega jezika. Vlada je račila predložiti v tem oziru semtertja celo cel načrt, s katerim je kazala, da na enkrat pač ni mogoče zboljšati prejšnjih žalostnih razmer, da se bode pa to zgodilo pri vseh imenovanjih za naprej tako, da bodo v kratkem času zginilo v tem oziru \se pritožbe. Zgodilo se je pa ravno narobe! Posebno imenovanja zadnjih let kažejo, da je obveljal sistem, v slovenske kraje na Štajerskem in Primorskem vrivati samo nemške, oziroma laške sodne uradnike, kar je naravnost go-rostasno, take, ki slovenščine niti v besedi niso več zmožni, v pisavi seveda še manj. Da bi se sploh mislilo na kakšno slovensko posest, da bi se tako ščitila in varovala, kakor se ščiti in varuje vedno nemški „Besitzstand" v teh deželah, o tem sploh ni več govora. Slovenska posest je v tem oziru zginila popolnoma, ti kraji postali so popolnoma nemška, odnosno laška posest. Lačni in nikdar siti prežijo Nemci še na to pičico slovenskih mest pri sodiščih, na katerih so še slučajno starejši slovenski uradniki, in zaženejo tevtonski hrup, ako kakega mladega slovenskega uradnika iz teh dežel, posebno iz Štajerske ni možno takoj prestaviti na Kranjsko, ako se mu mora nollens-vollens seveda oddati še kakšno mesto na Štajerskem. Od vseh strani vrivajo se mladi nemški uradniki v naše dežele, vsaj so jim osigurana najlepša mesta v lepih naših krajih, in vsaj dobivajo za to še posebne nagrade, ako se jim kot av-skultantom zljubi, pogledati v kako slovensko knjigo in s slovenskimi besedami in izrazi se igrati! Ne poznavajoč našega ljudstva, zaničujoč ga v skrajno nemško-naci-jonalnem smislu kot „minderwertig" ostanejo mu kot sodniki, in kakšno more biti pravosodstvo v takih okrajih, pač ni treba na drobno razpravljati! Slovensko-koroško ozemlje pa je v glavi velemogočnih dveh graških gospodov začrtano sploh že za popolnoma nemško. Za slovensko Koroško ni treba imeti več — tako se jima zdi — nobenih ozirov, in če se na Štajerskem gleda na to, da znajo „kurzlarji" spisati par slovenskih nalog in se priuče nekaj slovenskih besedi na prvih straneh Šketove nemško-slovenske slovnice, se nastavljajo na Koroškem uradniki, ki o slovenskem jeziku sploh nimajo pojma. Seveda se bode med temi našel ta ali oni, ki bode imel v svoji kvalifikaciji zaznamovano, da zna slovensko, toda ravno za slovensko uradovanje kvalifikovani sodni uradniki na Koroškem so izjavili v več slučajih, ki so se pripetili v zadnjem času v Celovcu, Velikovcu, Rožeku itd., da ne razumejo slovenskega jezika. To so škandalozne personalne razmere in ako še pripomnimo, da se skuša tudi na boljša sodna mesta na Kranjskem ut hotapiti vedno več nemških uradnikov, moramo uvi-det;, da tako dalja ne more in ne sme več iti! Slovenski pravniki dandanes ne upajo več vstopiti pri sodišču. Saj vidijo, da so dobri k večjemu samo še za take kraje, katerih Nemci ne marajo več posesti. Jeden za drugim zapuščajo sodnijsko karijero ter se posvečujejo advokaturi. Potem bode pa seveda kak pravosodni minister zopet hinavsko izjavil kakšii deputaoiji, da mu je jako žal, ker ne more takoj vstreči popolnoma opravičenim željam, da pa žalibog popolnoma primanjkuje slovenskih pravnikov! Slovenski odvetniški shod bode imel torej namen posvetiti v to temno mahinacijo, katere namen je, odstraniti sčasoma vse slo venske uradnike od pravosodbtva. Toda ne samo pri imenovanjih se nas zapostavlja vedno bolj in bolj, temveč prišli so časi, v katerih se je treba boriti za veljavo slovenske vloge, za veljavo slovenske besede pred sodiščem, in tako sodni funkcijcnarji najdejo svojo nalogo v tem, da zavračajo, kjer in koder le morejo, rabo slovenščine. Pri tem mislimo posebno na Koroško, kjer začenjajo sodniki zabranjevati in čisto prepovedovati slovensko besedo pred sodiščem ali pa kličejo k slovenskim obravnavam — tolmače, to pa pač ne pri kakšnem nemškem sodišču, temveč pri sodiščih, katerih okraji so po pretežni večini slovenski. Slovenske vloge se vračajo z nemško rešitvijo; kratko in malo, neinformiran opazovalec bi mislil, da imamo res že iwm£ki^, državni jezik v vseh uradih, ki absolutM^^jfi ključuje vsako slovensko besedo, pesebna pri sodiščih. Čudom se čudimo, na kak način so na enkrat prišle ob veljavo vse ministerijalne naredbe, ki so zagotovile rabo slovenskega jezika pri sodiščih ! Tudi v tem oziru naj povzdigne jutršnji odvetniški shod svoj glas in zahteva, da naj sodni lunkcijonarji na slovenskih tleh vpo> števajo predpise, kateri so se jim glede rabe slovenščine pri sodiščih po ministerijalnih naredbah že opetovano zabičali — in v tem oziru je pač krasna ideja, da se že vendar jedenkrat oživotvori društvo vseh slovenskih odvetnikov, društvo, ki bode nekak centralni biio za vse pritožbe, ki bode imelo namen brezobzirno nastopati proti vsakemu, tudi najmanjšemu kršenju naših narodnih pravic. 0 takem društvu govorilo se je sicer io na shodu leta 1898. Ker pa je v tistem času zahtevala upeljava novega civilnopravd-nega reda vso pozornost slovenskega odvetništva, ostala je ta zadeva tedaj nerešena. Toda dandanes ima slov. odvetništvo zopet proste roke. Razun tega se čete slovenskih odvetnikov množe. Dobri elementi, ki po »blagodejnem« vplivu vsegamogočnega grofa Gleis-pacha in dr. Feldnerja zapuščajo sodno karijero in se posvečujejo odvetništvu, pomnožili bodo število slovenskih odvetnikov tako, da bo možno nastaniti v vsakem količkaj slovenskem kraju (zapomnite si! — tudi Koroška ni izvzeta) jednega ali več slovenskih odvetnikov. Tako bode torej tista OBt, ki je namenjena slovenskemu narodu, zapičila se v politiko omenjenih dveh goBpodov in bode imela res blagodejne posledice! Grof Gleis-pach^in dr. Feldner bodeta sicer mogoče še LISTEK. Naša zbornica. ii. Na desnici zbornice sed6 zastopniki kranjskih veleposestnikov. Sami se smatrajo za Nemce, dasi nimajo prav nič tevtonskih obrazov. Njihovi jeziki so razviti bolj v nemški smeri, a ušesa so slovenska. Radi bi se igrali plemstvo, toda nimajo tiste zgodovine, patudi ne olike, kakor n. pr. češki kavalirji. To so ljudje, ki nimajo nobenih zvez b tistim plemstvom, katero zastopajo na Kranjskem knezi WindiEchgraetz, Auers-perg itd. V politiki sa delajo u b t a v o -verne liberalce. §19 samo toleri-rajo. Samostojno ne znajo in ne morejo nastopati. So gole m a t i-j o n e t k e , b katerimi se sedaj igra baron. Izborno so dresirani. Ko Be prikaže ekscelenca v zbornici, planejo brž s klopij ter mu gredo voščit dobro jutro. Ubogajo ga na migljaj; vsako željo mu bero z očij. Za galerijo se ne zanimajo. Pač pa hodijo na kanape, ki je v kotu za njimi. Ka- nape je precej prostoren, zato dobi včasih ondi mesto tudi kak poslanec napredne stranke. Konverzacija je potem zelo intimna. Ravno tako intimni, kakor z veleposestniki, so poslanci narodno-napredne stranke tudi z ekscelenco b a r o n o m H e i n o m. Za dobro jutro zadostuje lahek poklon, ker jih je še sram hediti roko stiskati, kadar ne konferirajo ž njim, — konferirajo najrajše pri zaprtih durih — pa koketirajo b tisto mizo, za katero sedi cesarjev namestnik. Ta vis a-vis jim je prav všeč. Pozna se, da so vajeni hoditi na čaj v vladno palačo. Srečni bo, kadar se Balohovemu Joži zdi vredno govo riti ž njimi. Izborno se razumejo na nemški komando. Kadar sikne Ja-nežič »Sitzen!« se nobeden naprednih ne gane. Sami se smatrajo za zastopnike inteligence. Izvolilo jih je uradništvo, ki ne plačuje deželne naklade. Narodno-naprednih poslancev je tako malo, da skoraj zginejo napram drugim. Na galerijo delajo vtis, kakor da ta tipus poslancev izumira. Vezi, ki vežejo, nemške veleposestnike in kranjske uradniške poslar.ce, niso več navadne nitke, ki se pretrgajo ob nepremišljeni ali samovoljni kretnji jedne stranke, ampak so železni okovi, katere jim je dal na roke Balohov Jože ob asistenci dr. Schafferja ter jih je zvaril m o j s t e r H e i n. To je izvrstna kov, katere ne razbije nobena sila. Imenujejo se večina. Misliti ne sme nihče drugače,kakor dovoli baron S c h w e g e 1. Njegove misli se smejo tudi glasno povedati. In ti govori objavljeni v »Slovenskem Narodu«, veljajo deloma pri pokrajin skih Slovencih še kot govori radikalno-narodnih Vseslovanov, ki so potovali poleti ob matuški Volgi. Povprečna starost poslancev na desnici je prtcej nad 50 let. Dokaj mlajši bo poslanci na levici. Razen veteranov iz prejšnjih zbornic nima še nobeden 40 let. Razen duhovnov so vsi oženjeni. Zato dame na galeriji, ki hodijo svojo radovednost tja paBt, nimajo za nje prav nobenih simpatij. Poslanci na levici nimajo nikakih zvez z onimi na desnici, še manj pa z vlado. Po provokacijah dež. predsednika v javni seji, še bolj pa po drugačnem njegovem delovanju, ni nobenega mostu več med njimi in dežel, predsednikom. Prosti so in neodvisni ter ponosni, da zastopajo ogromno večino naroda na Kranjskem. Ta zavest daje njihovim nastopom neko drznost, katere vlada in znana veČina niso vajeni. Zastopajo demokratične ideje, ki so gospodom „ n a p r e d -n j a k o m" dandanes tuje. Nekateri izmed »naprednjakov« so včasih krešnjarili ž njimi, a ko so jih dobro prodali v javnosti, jih ne marajo več. Bi jim bile tudi nevarne. Pozna se poslancem na 1 e v i, d a s o kmetski zastopniki. Frak jim je samo za praznično oblačilo. Rafinirane psovke z desnice sprejemajo hladnokrvno in jih registrirajo za pozneje. Relativno so najmočnejša stranka v zborniki in zastopajo ljudstvo — med tem, ko bo na nasprotni strani samo zastopniki največjih »prijateljev« kmečkega stanu in slovenskega naroda v obče — zastopniki uradništva in graj-š č a k o v. za naprej nadaljevala svojo prakso in ša za naprej hotela nastavljati svoje ljudi na slovenskih tleh, toda slovensko odvetništvo — upamo — bode kmalu pripomoglo do tega, da bodeta našla ta dva gospoda nekega dne niti, na katerih imata vae uradnike po naših pokrajinah, prerezane. Slovenskemu cd/etniškemu shodu je dana toraj velevažna naloga. Kakor ga mi pozdravljamo iz srca, tako mu želimo posebno to, da bede sad tega shoda složno društvo in močan branik pravic slovenskega naroda. Nekaj domorodnih misli. Djba dveh desetletij je sicer kratka, a v razvoju narodov pomenja dandant s mnogo. Vsa živi hitro in tako s i je tudi narodno življenje prilagodilo drugačnim življenjskim razmeram. Tudi narodi žive hitreje. Klavern je bil položaj kranjskega nem-štva pred dvajsetimi leti. Kranjska deželna zbornica je bila dobila slovensko l ce. Gla-sovita večina Vesteneck- \Yidmannova je padla na celi črti. V kranjskih mestih je bila poražena nemškutarija in korifeje kranjskega nemštva: Djschmanr, dr. pl. Sohrey in dr. Schtff r so se zatekli v veleposestvo, katero je ostalo Š9 zvesto nemški zastavi. Mestna zbornica ljubljanska je bila po hudih borbah iztrgana iz rok nemškega vodstva in po desetletjih se je z županskega stola zopet slišala slovenska beseda. V dvorcu deželne vlade je stal na čelu nam Slovencem do tidaj skozi in skozi sovražne politične birokracije — mož, ki se ni sramoval svojega slovenskega pokoljenja in kateri še sedaj, sicer oddaljen od dnevnih političnih bojev, z iskreno slovensko dušo spremlja vsak napredek svejega naroda. Na vsej črti v slovenski Kranjski je bil strt birokraški nemški zistem in na tleh so ležali nemškutarski stebri, ki so ustvarjali fikcijo, da je Kianjska mešovita dežela in nemška politična posest. Povsod po celi deželi so šle stvari v naravnem razvoju in semtertja zasejani posamezni Nemci so se že sprijaznjevali z mislijo, ki je vložena v rimski rek: R >mae romano vivito more, in ki bi ga poslovenili: Kdor hoče v Ljubljani trgovati, ne sme Slovencev zaničevati. Nemški kazino, prej taborišče vladajočih činiteljev v deželi, je nazadoval in stari voditelji so z žalostjo mislili na čase svoje slave. Nemštvo ir. nemškutarstvo je v celi deželi in na celi črti nazadovalo. Nemški kazino se je boril z dolgovi in gostilna je bila večkrat brez gospodarja. «Turnverein« je bil zbirališče le še nekaterih zvestih ter njega članstvo je padalo. Nemška trgovina je nazadovala, ker je bil ves mlajši naraščaj slovenski. Nekdaj tako močno nemškutarstvo v deželi je bilo v razpadu in popolni desorga-nizaciji. Slovenci smo bili tedaj v ugodnem po loiaju. Navdušenje za narodno stvar je bilo splošno in ker le navdušenje ustvarja požrtvovalno delo in je podlaga velikim činom, je le naša krivda, da danes po dvajsetih letih ne moremo navdušeno in s ponosom gledati v prošlo dvajsetletno dobo, odkar smo si pridobili najvažneje avtonomne zastope v deželi. V deželnem zboru smo od vladnega zastopnika Winklerja prišli do Heina. Baron Hein je Nemec po rodu in čuvstvu, baron Winkler je bil Slovenec. Deželni zbor je imel kompaktno slovensko večino, na katero je morala imeti ozir cesarska vlada v deželi, danes ima deželni zbor slovensko nemško koalicijsko večino, katero vodi baron Schwegel, ki je vodja kranjskih Nemcev in je podoben svojemu predniku Deschmannu le v tem, da sta oba izšla iz slovenskega rodu, v drugem pa je schwegel od Deachmanna lokaveji in Slovencem stokrat nevarneji. V deželni zbornici sta nastopala v polu-pretekli dobi dva velika Slovana, katerima ni bil ne Winkler ne Suklje niti vsa v korenito slovenska garda starih bojevnikov zadoBti slovenska. Hribar in dr. Tavčar sta takorekoč zvezde klatila na narodno-radi-kalnem nebu in pisala v »Slovana« o Suk- Ijeju: »hogibljite se ga !« »Hio niger est, hunc R >mane caveto.« Danes pa je vse drugače. »Recbter H and, linker Hand, alles vertauecht«. zginili eta z obzorja narodno-radikalni zvezdi-repatiei, ostal je le rep, ki be je priklopil nemški zvezdi Sohweglovi. Politični nasledniki onih, ki eta jih narodna radikalca Tav-Čar-Hribar st'gmatizovala za mhčneže in oportuniste, stoje v deželi v opoziciji proti — nemško slovenski vladni koaliciji, katero ! tvorijo glavni stebri Schaffar • Schw >gel, I Hein-Tavčar Hribar. Kolika izprememba ! In napredek na kulturnem in gospodar- ! skem polju ? Naš položaj pred dvajsetimi leti je bil ! tako ugoden, da bi morali danes biti že za j polovico naprej, kakor smo. Priznavamo 'da smo gospodarsko močno j napredovali zadnjih dvajset let, a relativno ! bi morali biti dalje. Najugodnejši čas, to je j prvih deset let po poražeriu nemškutarstva | smo preživeli v narodnih frazah in narodno- j radikalnih deklamacijah, katerih glavna ju- ; nakasta bila prej imenovana narodnoradikalna i I/ana. j Na kulturnem polju ni zanikati napredka \ ali le nekaj. Početki v mest h, zlasti v L ub- ! ljani pred dvajsetimi leti so vzbujali mnogo upov. A prvih cvetov se je marsikateri osul. 1 V nekaterih ozirih pa smo celo nazadovali. ' Socijalno življenje v mestih, zlasti v Ljubljani je nazadovalo, in otrovani osebni | boj ud znanega naprednega glasila poleg nadutosti nekaternikov je razdejal vsako od- j kritesrčno društveno ži?ljenje. Na razvalinah j pa sedi slovenski gsnij in se ozira na okolu ■ ter iš5e — Slovencev. In slovenska Talija, katera naj bi zbi- ! rala v svoj krog vse Slovence, da se vesele ! slovenskega napredka, ta poveša svojo glavo. Bilo je nekaj slovenskih umetnikov, a malo slovenskih umotvorov, sedaj je nekaj več slovenskih umotvorov, igrokazov, a slovenski urr.etniki so raztreseni na vse štiri strani. Na | deskah deželnega brama umetnosti se pa gibljejo sicer umetniki iz Češke in Hrvaške, domačini pa so v tujini »rari nantas in gur gite vasto.« — Kje so tu narodni radikalci, da bi delali radikalno in ustrajno? Kje so navdušene slovenske čete, ki bi polnile slovensko gleda- i lišfie? Vse je vihar razdjal, ki je divjal po-četkom narodno-radikalno, potem pa je svojo • smer obrnil proti lastnim bratom in je slednjič zgubil svojo narodno moč, olkar goni j jadra Scbweglove slovensko nemške ladije. I Narodna slovenska bilanca zadnjih dvajset | let ni posebno ugodna; relativno je celo ne- i ugodna, ako jo primerjamo s sodobno bilanco \ nemštva v deželi. \ Nemška postavka v slovenskem računu ni veljala pred dvajsetleti nič, danes je ena- j ko veljavna s slovensko. Nemška društva pred dvajsetimi leti so i bila v rapidnem nazadovanju, danes napredujejo, to se tajiti ne da. Zupan Lueger je zadnji čas govoril o nemškem značaju dunajskega mesta, rekši, da kdor se naseii na Dunaju, mora se po-nemčiti. C-ilo trde češke glave postanejo vsaj v drugem rodu na Dunaju nemške. V Ljubljani se je zdelo pred 20 leti, da postane v narodnem oziru slifino, kakor je j na Dunaju, in da priseljena manjšina postane |; vsaj deloma slovenska po naravnem potu asimilacije. A danes moramo reči, da niti v glavnem slovenskem mestu v srcu svojega naroda nimamo asimilačne sile in da se nasprotno celo dogaja, da nemštvo nekaj elementov iz naše srede nase poteguje. Imamo nekaj takih, ki so bili celo Sokoli pred nekaj leti, danes so turnarji. Imamo celo moža, ki je pisal v slovenske beletristične liste, danes stoji z obema nogama v kazini in pomaga prirejati šulferajnske veselice. Poznamo uglednega slovenskega pisatelja in šolnika, ki nosi v žepu »Siidmarkziiader.« Cherchez la fe-mme! Gospodarska in kulturna premoč nemškega elementa je činitelj teh žalostnih pojavov. Drugi važneji činitelj je ta, da se je ena slovenska stranka politično spojila z nemškim elementom v deželi — v boj proti drugi slovenski stranki. Narodni napredek je mogoč le v boju zoper gospodarsko kulturno in politično premoč narodnega protvnika na eni strani, in v krep-ljenju lastne gospodarske in kul-j turne sile na drugi strani. Pri nas p» so se našli možje, ki hočejo slovensko narodno poseHt reševati v politični družbi Sohwegla, ScbalTorja in dr. Binderja pod ščitom barona H ina. Ta politična zveza barona H<-ina je strla našo slovensko premoč v deželi in ustvarila razmere za bohoten razvoj nemštva. Pred 20 leti je pel nemštvu na Kranjskem mrtvaški zvon, danes pa moramo že premišljevati, kako se obvarjemo nemškega navala na deželo. Slovensko-nemška zveza je koren vsega zla. L uti strankarski boj v deželi izvira iz te naravno strankarske konstelacije in ob ljutem boju hira mnogo zadev, za katere se ne utegnemo brigati, Periferija pričakuje po prayici moralne in materijalne podpore iz središča v neena kem boju zoper agresivnega narodnega duš-manina. A iz središča z'eni Slovencem na obmejni straži slovenski boj in nad tem slovenskim prepirom kraljuje bastard-kralj, imenovan sl ivenskonrmška zveza. Ljubljana bo imela t-3 dni v svoji sredi odlično družbo slovenskih odvetnikov iz vseh slovenskih deže1. Pozdravljamo vse te odlične može zlast1 neustrašne bojevnike iz obmejnih dežela. Marsikaj se bo sklenilo v korist veljavi narcdiega jezika. A ti sklepi bi imeli drugačno veljavo, ako bi imeli na Kranjskem take razmere, da bi bil slovenski narod v kronovini merodajen in bi za sklepe odvetniškega shoda lahko vrgel na tehtnico svojo politično veltavo. A polit čno veljavo dežele reprezentirata danes imeni: Scbwe-gel-Hein. Doklej še?! Boj proti krščanstvu. Preganjanje katoličanov na Francoskem. Pariz 10. oktobra. L. —. Na Francoskem je boj proti krščanstvu zadivjal v najhujši obliki. Nastalo je pravo preganjanje kristjanov. Revolucija je segla na versko polje. Frama-soni so se po zadnjih volitvah polastili popolnoma državne oblasti in jo zdaj izkoriščajo za svoje namene. Vsaka francoska revolucija je še segla čez francoske meje in je našla odmev v ostali Evropi. Zato pa je naša dolžnost, da pazno motrimo to gibanje in njegove vzroke, ker drugače se mi ne bomo mogli ubraniti isti usodi, ki zdaj pustoši francosko deželo. Našteti hočem najprej krivične postave zdanjega časa, ki so jih framasoni polagoma sklepali v francoski državni zbornici da pripravijo tla za poslednji uničevalni udarec na katolicizem. 1878 -- Dne 18. septembra je v Ro-mansu Gambetta izustil bojno geslo: „Le clericalisme, voil«\ l'ennemi — klerikalizem je naš sovražnik!" Kaj si liberalci mislijo, ko izrekajo besedo „klerikalizem", so pokazali kmalu naslednji dogodki. 1880. — Minister Freycinet začne preganjati samostane. Z dekretom z dne 29. mar-cija ukaže jezuitom, dominikancem, benediktincem in drugim redovnikom, da se morajo raziti. Ako sami ne zapuste svojih hiš, bodo izgnani z vojaško silo. Istega leta so naložili samostanom izjemne, jako visoke davke, katere so še davčni organi poljubno zviševali. 1881. — Iz mnogih bolnišnic so izgnali redovnice. Vkljub ugovarjanju in manifestacijam ljudstva so redovnice nadomeščene s posvetnimi postrežnicami. 1882. — Postava z dne 28. marcija prepoveduje vsem ljudskim učiteljem, da ne smejo v cerkvi orgljati in peti. Okrožnica z dne 2. novembra ukazuje, da se morajo iz šol odstraniti sveta razpela. Pri izvršitvi tega ukaza so postopali bogo skrunsko. V mnogih občinah so zasramo-vali razpelo. V Parizu n. pr. je prefekt scin-skega departementa, jud Herold, vrgel sveto razpelo v blato. Ti dve leti so začeli redovnikom prepovedovati šolski pouk. 1883. — Okrožnica odpravlja vojaške maše in prepoveduje vojakom udeleževati se bogoslužnih obredov. 1884. — Ukaz z dne 14. decembra za-tre katoliške vseučiliške fakultete. Samo protestantovske ostanejo. Zbornica tega leta sklene postavo o razdružitvi zakonske zveze. 1886. — Vlada ukaže, da se mora zapreti delavska kapelica v Chateauvillainu, in pošlje vojaško silo izvršit ta ukaz. Delavci branijo kapelico in vojaki streljajo nanje. Postava z dne 30. oktobra prepove vsem redovnikom, da ne smejo biti občinski učitelji. 1888. — Vlada prepove uradnikom, da se ne smejo udeleževati korporativno cer-: kvenih obhodov. I Od leta 1882. do 1896. je vlada zatrla j kanonikate. Več škofom in okoli 2000 du-J hovnikom je pobrala plače. Duhovnik ali ! škof, ki kritizira vladne naredbe, je kazno-: van s tem, da mu vzamejo dohodke. V proračunih od 1. 1877. do 1892. so j črtani doneski za katoliška semenišča. Ju-; dovska in protestantovska semenišča pa jih i uživajo dalje. Od 1.1892. do 1900 je sklenjenih mnogo ; izjemnih postav proti redovnikom. Šole in | bolnišnice se jim jemljo po vrsti. Uradniki f dobe ukaz, da morajo svoje otroke dajati le i v državne brezverske šole. Uradnik, ki d£ otroka v samostansko šolo, izgubi službo. , V Rouena je novembra meseca 1. 1892. vsled tega ukazd moralo 78 uradniških družin svoje otroke vzeti iz redovne šole. Tudi na reveže pritiskajo. Ubožcem, ki imajo otroke v redovnih šolah, se jemljejo občinske podpore. V mnogih občinah so framasonski župani prepovedali nositi duhovsko obleko. Prvi ^liberalni" župan, ki je z globo kazno- | val duhovnika, ker je nosil talar, je bil v Kremlin-Brietru v pariški okolici. Čast, komur čast! Vkljub globam še vsi duhov-| niki hodijo v talarjih. A letos so postali francoski Neroni kar pijani od svojega jakobinstva. Ministri in župani tekmujejo med seboj, kateri si bo izmislil kaj novega, tako da postajajo že smešni. V naslednjem podajam nekaj zgledov tega divjega jakobinstva. Framasonski naklepi. Pariz, 16 okt. L. Framasoni so objavili svoj sklep, katerega n»i jim izvršita francoska vlada in zbornica. O ti pravijo: 1. S.danji zakon proti cerkvenim redovom Se ne iipolnuje tega, kar žele svobodnjaki; to je lo prvi poskus, ; katerega je treba nadomestiti z novim zakonom, ki b) prpilnoma onemogočil delo-l vanje vsake cerkvene družbe bodisi v šoli ali v bolnišnicah. 2. Proglasi se na| državni monopol pouka, ki sq naj popolnoma laji-žira, tako da duhovnik sploh ne bo več smel poučevati. 3. Bogoslufcni proračun se naj čita in cerkev loči popolnoma od države. »Ločitev cerkve cd države« je sedaj glavno vprašanje. Ako bi \sled me prišli francoski katoličani v tak položaj, kakor na primer katoličani v Saverni Amerik', kjer je ravno ta loč t^v dala katoličanom popolno svobodo razvo|a bi bil morda na Francoskem to korak k zboljšanju. Pred vsem bi vlada izgubila vsak vpliv na imenovanje šktfjv — velevažna stvar! Ato ima nasprotnik pravico, določevati osebe, ki naj bodo generali sovražne armade, si vsakdo lahko misli, da ne bo izbiral svojim nasprotnikom najbol|ših vojskovodij . . . Vsi francoski ministri s d dandanes framasoni. A po konkordatu ima francoska vlada pravice katoliških vladarjev! Morda bi bilozaokrep-1 ljenje katoliške zavesti še dobro, ako bi se i ločitev strogo izvedla. A Francozi niti ne mislijo na pravo ločitev. Oni mislijo samo na zatiranje in preganjanje. V mnogih krajih so framasoni redovnikom pobrali vse in medse razdelili, j kakor nekdaj njihovi predniki pod križem. Za „javno koristne namene", kakor ie obetala vlada, na ta način ni ostalo nič. Večina je šla za absint. To politiko mislijo sedaj raztegniti tudi na župnijske cerkve, ki doslej ( še uživajo varstne postave. Ako duhovnike ; oropajo, ne bodo mnogo dobili, ker je že vlada preskrbela, da nič nimajo. A cerkve bi porabili za hleve, plesišča ali za tempelje; ; saj so iz cerkve sv. Genovefe naredili „Pan-teon", kjer časte Voltfirja, Rousseaua, Jupitra, j Ateno in tisto nihalo, s katerim je Faucault i dokazoval, da se zemlja vrti okoli svoje osi. j Na vrhu kupole je pa ostal še križ — velik, krasen križ. »Doli mora!" pravi Combes. , Ravno te dni delajo oder, da ga snamejo. | Bogve, kaj bodo dali gori? Najbrže kako < Venero, ker to božanstvo je danes v naj-• večji časti na Francoskem. Mnogo cerkva j je že zaprtih, a v Parizu mislijo sezidati mohamedansko mošejo. Ali se bo Combes ustavil temu klerikalizmu? Pri zadnjem banketu prošlo nedeljo po odkritju spomenika galskemu vojskovodju Vercingetorixu je Combes zopet svečano izjavil ob rujnem vincu, da bo pregnal vse cerkvene družbe in izvedel ločitev cerkve in države. Njegovi zavezniki v svojih listih dovolj jasno pravijo, kaj to pomeni. Framasonsko glasilo „La Raison" je pisalo po škandalu, ki so ga vladni pobalini naredili v pariški župni cerkvi „Notre Dame de Lorette": »Mi hočemo škandalov v cerkvah in pretepe na svetem mestu, mi hočemo begoskrunstva v zasmeh in poboje ob vznožju altarjev kakor na bojnem polju." Isti list, pri katerem je zdaj za urednika podli ex-abbč Charbonnel, je izjavil nedavno: „Duhovnik je izven zakona in izven človeške družbe zaradi nesramnosti svojega stanu in nečastnosti svoje obleke. Proti nje- Dalje v prilogi I. 1. Priloga 24:6. štev. »Slovenca'1 dne 24. oktobra 1908 mu je vse dovoljeno, ker civilizacija ima pravico, da se ga brani z vsemi sredstvi. Proti duhovniku niti strpnosti niti usmiljenja! To je stekli pes, katerega sme brez kazni vsak pobiti, ki ga sreča. Prognanstvo, ostra-cizem, večna ječa, verige in udarci — vse je dobro, vse je zakonito proti njemu. Da bi se mi pogajali s takimi ljudmi? Ne, ampak udarite ga, ubijte ga, kajti tudi smrtna kazen, bodisi še tako sramotna, ni dovolj huda za takega zastrupljevavca. Ozir na človečanstvo izgine proti njim, ki so se sami postavili izven človečanstva!" („Raison", 21. dec. 1902.) Tako pišejo člani vladne večine! To je pomen Combesovih fraz o „lo-čitvi cerkve in države". To so oni, katerih politiko hvalijo slovenski liberalci! Pravijo, da se borč proti „klerikalizmu". Kaj pomeni ta fraza, je povedal v zbornici socialistični poslanec Sembat, ko je končal: „Za menihi poženemo župnike čez mejo!" Tako je zdaj na Francoskem. A zakaj ? Organiziranih framasonov je v Franciji 25.000, katoličanov pa štejejo čez 30 milijonov. A framasoni so si pridobili vodstvo političnih strank, katoličani so se pa udano držali gesla: Vera se ne mešaj v politiko! Zato imajo katoličani pač vse polno bolnišnic in otroških vrtcev, a nobene stranke. Framasoni se jim izkazujejo zdaj hvaležne za njihovo humanitarno delovanje s tem, da jih z nečloveško surovostjo izganjajo, mečejo sirote na ulico in konvente izpremi-njajo v vojašnice in framasonska zborova-lišča._ Škof Friderik Bara ja in »Družba treznosti". Bojevniki za treznost ee morajo veseliti in ponašati, da imajo najboljše m o ž psko ravnotežje; Italija bo zvesta zaveznica; to moram povdarjati jaz, ker sem bil sovražnik Avstrije in ki sem delal zarote proti nji; in prav zaradi tega, ker želim najboljše razmere med Avstrijo in Italijo, mi je v dolžnost prositi Vašo ekse-lenco, da bi vplivali na avstrijsko vlado, naj bi avstrijska vlada pridobila si avstriiake Italijane za se. Vaša ekcselenca si ne more niti misliti, kako mi meče polena pod noge avstrijska vlada, ki noča podpirati avstrijskih Lahov; javno mnenje se prevečkrat razburja in italijanskej meji je zelo težko vzdržavati ravnotežje med dolžnostia.i zavezništva in med narodnim mišljenjem; stranke se poslužujejo tega, da morejo motiti red." — Bismark se je zahvalil gostu na njegovi odkritosrčnosti in obliubil je. da bo to dosegel od Kalnokyja. — Da je Bismark tudi v resnici dosegel od avstrijske vlade, to nam pričajo vsakdanji dogodki: avstrijske vlade kar tekajo za Italijani in jim ponujajo, kar hočejo — na škodo Slovencem. Slovenci so izročeni na milost in nemilost, Slovenci plačujejo davek trozveze. Zato pa le vsi navdušeno za trozvezo, da nas bo čimpreje konec! Laška univerza Na svobodni laški univerzi v Trientu bodo predavali sledeči profesorji: Alessandro Chiappelli iz univerze v Neapolju, Adolfo Zerboglio iz Pize in Guglielmo Ferrero iz Turina. Laški listi pozivljejo razne zastope in zasebnike, naj materijalno podpirajo laške dijake, ki so se upisali j v lnomost. Istrski deželni odbor, kakor tudi tržaški mestni svet so že lani glasovali za zneske v ta namen. Ker je v Istri velika večina prebivalstva slovanska, ker je tudi v Trstu ogromno število Slovencev, razpolagata ta oba zastopa tudi s slovenskim denarjem. In komu je na srcu, da imajo na Primorskem v za -stopih Lahi večino? C. kr. vladi. In tako jej bo morda tudi sedaj na srcu, da bodo romali novci slovenskih davkoplačevalcev v žepe laškim dijakom v lnomost! Makedonske reforme. Glede Makedonije je vsa diplomatična akcija pravzaprav brezvspešna. Obžaluje se z veliko, a komično resnostjo, ker ni Avstro Ogrska in Rusija zahtevala, da se v Carigradu postavi krščanski generalni guverner za Makedonijo. A kaj bi rekel na to sultan, če bi se kai takšnega zahtevalo od njega! Z» vsakega, ki ima le malo zdrave sodbe glede turških h matij, je popolnoma jasno, da so vse reforme brez vsakega pomena, dokler njihova izvršitev ni poverjena krščanskemu guvernerju, ki bi stal pod evropsko kontrolo. Ako bi se določil razsoden krščanski guverner, bi bil načrt reforme od več. ker bi sam vstvaril dostojne in človeške razmere, nasprotno pa so tudi najlepše reforme ničvredne, ako se njihova izvršitev izroči sultanu. Dokler se izvora vsega zla, turškega uradništva in turške soldateske ne odstrani iz Makedonije, tako dolgo ostanejo vsi reformni nasveti brez pomena in niso vredni niti papirja, na katerem so napisani. Skoda je le za čaB, škoda za trud! Zato naj bi se izvolil krščanski generalni guverner in sicer ali Bolgar, ker je Makedonija po veČini bolgarska, ali kak drug Evropejec, in sa postavilo orožništvo s krščanskimi častniki, in makedonsko vprašanje bi bilo vsaj začasno rešeno. Vse drugo pa je politična sleparija najhujše vrste. Ruski načrti. V slovanskih krogih se je zamerilo Rusiji, zakaj ni z energično roko osvobodila macedonskih Slovanov izpod turškega jarma, a kot se vidi, so bili tu vzrok življenjski interesi, ki so Rusiji narekovali druga pota. Gotovo bi drugače postopala na Balkanu, če se ne bi na vzhodu grozeče dvigala vojna nevarnost. Ruski listi tajč sicer, da bi bil mogoč konflikt med Rusijo in Japanom, in da so vsaj v najbližjem času še izključene vsake sovražnosti med tema dvema državama. A vendar Japan še vedno preži iz zasede in čaka primernega hipa, da vstavi Rusijo v njenem zmagonosnem diru. Pri najbližjem zapletu v Evropi, ako bi odšle ruske vojne sile na Balkan, bi bruhnila vojna v vzhodni Aziji. Japomci koprnč po trenotku, da bi Rusija hotela oživotvoriti svoje tradicijonelne pravice na Carigrad, ker potem bi se jim ne bilo treba bati, da Rusija ves svoj velikanski vojni aparat obrne proti njim. A Japana se ne sme omalovaževati; njihova vojska in mornarnica sta v dobrem stanju, in tudi brez pomoči od strani Kitajcev, more njihovo kraljestvo 200.000 do 300.000 mož poslati v Korejo in Mandžurijo, da odbije krepko rusko vojno moč. Angleška in Severna Amerika, tekmujeta z Rusijo v Vzhodni Aziji in ne bosta sicer neposredno posegli v boj, a Japanski hočeta omogočiti vojno s tem, da ji zagotovita potrebno posojilo. Ti dve državi se sicer zdaj še ne bojite ruskega orjaka, ker jima služi morje v varno obrambo, a imate vsejedno strah pred prihodnostjo in bi radi na vsak način oslabili slovansko velesilo. Koreja je že par desetletij preporna točka med Rusijo in Japanom. Ta polotok, ki sega daleč v Veliki ocean, loči japonsko vodovje od kitajskih morij in je zato posebno važen, ker ima najboljše luke in bi imela država, ki pride v njegovo posest, gospodarstvo nad tem delom Vel. oceana. Ruska pristana, Vladivostok in Port Arthur, sta po zimi včasih zamrznjena, a Koreja ima v tem oziru najugodnejšo klimo. Ta polotok ima sicer sv«jega cesarja, a tamošnje ljudstvo je v strategičnem oziru brez pomena, in bi po vojni prišlo pod oblast močnejšega gospodarja. Kakor hitro bi se Rusija zapletla v evropske homatije, bi japonsko ladijevje prišlo pred Korejo in jo zasedlo. S tem bi zadalo Rusiji močen udarec, ker bi ga ne mogla prepoditi iz polotoka, a to radi tega ne, ker bi nastopila Anglija kot zaveznica Japonske. Tako napete so razmere na daljnem Vztoku, in zato ima ruski orjak zvezano edno roko, in ne more na zapadu delovati s polno močjo. Podkupljeni kraljevi morilci. »Neuis Wifner Journal« prinaša sledečo vest: Popolnoma gotovo je. da so bili morilci srbske kralievske dvojice podkupljeni. Podkupoval pa jih je neki H a d ž i T h o - v mas. Vendar pa so bili megovi denarni pripomočki t«ko pičli, da je zamogel le nad poročniku Naumoviču naprej plačati 24 000 franfcov. Da bi dobili \eč denarnih pripomočkov, umorili so vojnega ministra generala Pavlov ča, ker so vedeli, da se v ; ministrski blagajni nahaja mnntro denarja, i M a š i n je dobil potem 30 000 frankov, : M i s i č 24.000 S o 1 a r e v i č , p zneiši vojni minister 24 000, Z i v k o v i c 12 000, Ljuba Kostic, kateri je zarotnikom odprl ograjo in jim pre^kibel varen dohod v palačo, istotako 24 000 frankov. Tudi Avakumovič se je dal podkupiti z 50.000 franki. Polkovnik Damijan P o p o v i c ni dobil nobenega denaria, pač pa s'užbo generalnega adjutanta. Drugi mlaiši častniki so dobili svote 2000 do 5U00 frank. Skupna svota v ti svrh izianega denaria je na ta način znašala 300 000 frankov. K >liko je na temu poročilu resnice, stve ne vemo. Morda je to poročilo le maščevanje dunajskega ča t 8opisja, kateremu je kralj Peter ustavil na- ; grade, katere je iz srbske drž blagajne prej dobivalo. j Vstaja na Balkanu. B lgarsKa vi.ida |e p rt naročila, da Bolgarija boče ziaj že drugi izmed treh mobiliziranih vojev rezerve, odpcslati do- | mov. Porta je obvesti a bolgarsko vlado, da je s svoje strani tudi že podvzela vse ko rake. da v tem oziru izvede potrebno. — Turčija je na avsto ogrski in ruski poslaništvi poslala šest poročil, ki omenjajo iz- i vršene reforme S tem hoče dokazati, da je i pripravljena zadovoljiti zahteve velesil. — Pet tisoč turšk h funtov ki so bili razpisani na glavo vsiašfeega vodje B )risa Sarafova, je turški policiji zmešalo glavo. Pred krat kim je namreč aret rala v Carigradu avstrijskega ministerijalnega svetnika barona E ch-hofi, meneč, da je to tolikanj zalezovani Sarafov. Papež je daroval filipopel-skemu nadškofu 5000 frankov za trpeče kristjane v Turčiji; od te vsote je bilo oddanih 1500 frankov Boprogi bolgarskega ruskega poslanika za makedonske b< gune Ostanek se je odposlal naravnost v Drinopolje. Nova reformna nota Avstrije in Rusije na sultana zahteva, da se dodeli eden av-stri^ki in ruski bdjunkt makedonskemu generalnemu nad/.trnihu. Nadalje naj Turčija imenuje vojne eksperte velesil, katerim naj se dodajo večji vojaški oddelki, imenuje naj mešano, iz zastopnikov vseh velesil obstoječo komisijo. In zadnje povelje se glasi, da mora Turčiia zi pet sezidati porušene cerkve in vasi; vsprejeti mora tudi vse ubegle Bolgare. Turčija ie dobila dol' čen rok za vsprejem teh nepreklicnih zahtev. Grki in makedonsko vprašanje. Rektor univerze v Atenah, ki je ob enem tudi predsednik gršfcega društva „ nismos«, ki vodi grško agitacijo E lena Bal kanu, izjavil je proti nemškemu časnikarju, da so Grki zato nasprotni bolgarskemu gibanju v Makedoniji, ker si hoče Bolgarija prisvojiti Makedonijo za-se, kar bi pomenilo smrt grški narodnosti v Makedoniji. Ko bi prišlo do tega, da bi Bolgarija zasedla Makedonijo, bilo bi kmalu Jadransko morje slovansko radi bratske vzajemnosti, ki vlada med slovanskimi državami na Balkanu. Grki so veliki prijatelji Italijanov, tako je rekel rektor, oni bi radi videli, da bi Italija zasedla Albanijo, a s pogojem, da bi pustila Grkom Epir. Tudi je Grkom jako simpa-t čno gibanje Italijanov v Dalmaciji, v Istri in v Trstu, ki vodijo enak boj proti Slova nom z Grki. »Grki bodo vedno z vami, delili bodo z vami veselje in žalost,« tako je vzkliknil. Mi Jugoslovani pa vemo sedaj eno več: Nemci nas hočejo ponemčiti, Italijani poita lijančiti; Italijanom ob strani stoji laško kraljestvo in Nemcem za hrbtom Nemčija; Italijani imajo zraven tega še pomoč Grkov. Kdo pa brani Jugoslovane, Slovence in Hrvate, pred Nemci in Labi? Avstrijska vlada gotovo ne. S tem pa, da se naša vlada ne protivi potujčevanju, s tem, da podpira N mce in Lahe, vidimo, da ona ne misli braniti teh dežel pred aspiracijami onih nasprotnikov, katere nam je označil grški rektor. Blagoslov angleške vlade. Iz Johannesburga se poroča: »Krasne razmere v Južni Afriki je nekoliko razkrin kala MiSs Hobhouse, ki je prepotovala celo deželo, da se na svoje lastne oči prepriča o nasledkih vojne. Posebno je grajala Angleže, ker skušajo brezdelne Bure privabiti iz farm in tako zanemarjajo poljedelstvo, ži vinorejo in svoj dom. Divje koz« so pcstale že tako krotke, da prihajajo na polje in uničujejo žetev, ker jih nihče ne strelja. Buri nimajo nobenega «rožja in ne morejo zaradi tega streljati divjačine in morajo gle- ; dati. kako jim ta uničuje žetev. Tudi v mestih postaja sila vedno večja. Največ skrbi pa jim prizadeva pogled v bodočnost«, i Tcda ne samo v Transvalu sa razmere zelo slabe, ampak tudi v Kaplandiji, kakor poroča »otandard«. Vsled suše ginejo ovce in koze kar trumoma, volov je pa že sploh zmanjkalo. Mleka ni mogoče dobiti, meso je pa nevžitno. Ako ne bo kmalu dežja, je lakota neizogibna. Ako pa tako poroča list, ! kateri stoji v zelo dobri zvezi z angleško vlado, potem je že vse to verjetno. - Italija in Francija. Pred odhodom laške kraljeve dvojice izustil je laški krali sledečo zdravico: „Go spod predsednik! Dovolite mi, izraziti Vam veliko zadoščenje in veliko zahvalo, ki sem Vam jo dolžan, ker ste mi storili ljubav, da sem mogel občudovati del tako mogočne francoske vojske. Ko sem šel mimo oddelkov lepe vojske, ki so mi bili predstavljeni, in ko sem jih videl korakati danes mimo mene, je moje Brce tolklo ob spominu na čase, ko so francoski vojaki prelivali svojo kri ob strani italijanskih, čuteč se srečnega, da so ponehali vzroki, ki so jih vodili na bojna polja, želeč, da bi od sedaj naprej vojski obeh narodov služili samo vzdrževanju miru.« Predsednik Loubet je odgovoril: »Veličanstvo ! Vsebina Vašega govora bode gotovo ganila srca vseh Francozov, ki bo ponosni na svojo vojsko in prepričani, da pod njenim varstvom bodo mogli mirno nadaljevati svoje rodovitno delo. Francija bo hva-težna Vašemu Veličanstvu, da ste oživili slavne spomine vzajemnosti. Za isto stvar prelita kri italijanskih in francoskih vojakov ne sme biti izgubljena za mir in zvezo obeh narodov.« Ob tako prisrčnih besedah kdo naj še veruje na trozvezo? Ali se ne dozdeva človeku, da je Italiji pristopila k dvozvezi — k Rusiji in Franciji. V tej sodbi nas mora podpirati tudi izjava italijanskega ministra za zunanje stvari nasproti uredniku lista »Tempa«, kateremu je Morin dejal, da je bil poBet kraljeve dvojice v Parizu kronanje one politike, kateri je bil smoter, urediti med Italijo in Francijo najsrčnejše prijateljstvo na korist evropskega miru. Kar nas je nekdaj razdvajalo, je pozabljeno. O vseh vprašanjih razgovarjali smo Be kakor pravi prijatelji, kar nam prinese gotovo dobrih sadov. \z brzojavk. Budimpešta Pri včerajšnjih kontrolnih shodih ni bil nobeden rezervist, ki je klical „jelen!", kaznovan. Splošno se sodi, da se je to zgodilo na višji migljaj. (Iste pravice, kakor Madjari, bodo zahtevali pri kontrolnih shodih tudi avstrijski Slovani. Stvar vseh slovanskih poslancev bodi v tem oziru na Dunaju združeno in odločno nastopiti. Opomba ured.) R i m, Splošno se sodi, 1 i 11 i poverjen s sestavo strstva. Kolin. Potrjuje se vest, da ruski zunanji minister prido obiskat francoskega zu- da bo G i o -novega mini- i nanjega ministra. Pogovor bo o do&ovoru, katerega sta sklenili Avstrija in Rušita glede Balkana in o načrtih Rusije v vzhodni Aziji. Sedanje stališče Francije ne ugaja Rušili, ki tudi ni n č kaj zadovoljna z agleško francoskim zhližanjem. Pariz. Vspeh dogovorov mej Italijo in Francijo je, da bo Italija podpirala francoske načrte z Marokko. Francija pa ne bo delovala proti laškemu vplivu v Tripolisu. Sofija. Sarafov izjavlja v bol garskik list h, da še živi. Ubiti vodja makedonskih vstašev, je bil D i m i t r o v Praga. Včeraj je prišla k mestnemu županu deputacija češke duhovščine, ki ga je prosiln, naj občinski zastop se izjavi proti ustanovitvi nemške župnije na ueškem. Mestni svet se je izrekel, da ugodi tej želji. Lvov. V Klobučovki Be je včeraj pri kontrolnem shodu javil nek rezervist v polj ščini. Bil jo takoj aretiran. (Glej poročilo iz Budimpešte. (Op. ured.) Celovec. Pri Bdjaku je umrl pro-testantovski supsrintendent W i n k 1 e r z Dunaja. Pariz. Seja francoske zbornice je bila jako burna. Opozicija je vladi očitala, da zanemarja v svoji gonji proti krščanstvu interese Francije. C mbes je odgovarjal eno uro ter naznanjeval nadaljevanje protiver-skega boja. Zbornica je z 332 glasovi proti 233 odobrila njegov govor in prešla na dnevni red. Kričeče razmere. Domžale, 22. oktobra. V Domžalah, tam, kjer se dan za dnevom vedno bolj razraščajo korenine nemškega gospodarstva, se gode čudne reči. Pride sobota, pa mesto tega, da bi dal Ti-rolec delavcu, kar mu gre, pridržava v svojem žepu vsakemu po štiri krone, s katerimi dela potem do tedaj, ko delo poneha, kupčije; in šele zadnji dan zadnjega delavnega tedna izplača »smrdečemu Kranjcu" to, kar si je morda že osem mesecev prej zaslužil. No, in če se pomisli, koliko delavnih tednov je v letu in koliko je delavcev, človeku ni baš toplo okoli srca, ko vidi, na kako nesramen način se s slovenskim denarjem množi nemško bogastvo. To je jedno, a drugič so delavci sami na veliki škodi, saj ne dobivajo od denarja, ki ga morajo „notr puščati" prav nobenih obresti, — Ali bi ne bilo lepo, ko bi se ti tisočaki naložili v našo hranilnico in bi se z obrestmi (dovolj bi bilo zato pet ali šest let) v nekaj letih sezidal delavski dom ali kaj podobnega, kjer bi delavci čitali knjige, časopise in poslušali koristna predavanja? Pa kaj govorimo o takih rečeh! Bodimo lepo ponižni, kot smo bili dosedaj! — Najgrje je pa to, da mora vsak slamnikar, ki prosi v tovarni za delo, obljubiti, da bo nekaj denarja „notri puščal", sicer nikoga ne sprejmejo. Po 60 do 70 kr. zaslužiti na dan pri trdem delu, ki izsesa tako, da se opoldne in zvečer, ko se delavci vračajo domov, ne vidi deset zdravih lic, zlasti pri dekletih ne potem pa po štiri krone, polovico tedenskega zaslužka, puščati v rejeni delodajav-čevi mošnji, to ne more biti nikomur kar tako vsejedno, ki hoče človeški živeti! Reveži sicer večinoma molče, ker se boje gospodarjeve osvete, a sempatja se le čuje tiha grožnja, ki tem več pove. Pomagaj si, če si moreš, ako te za vsako malenkost odpuste iz dela! Saj je po nemških hribih še dosti pastirjev, manjka se jim delavcev. Če nisi zadovoljen, pa hodi in pleti kite s sijajnim zaslužkom petih krajcarjev na dan in pogini v raztrgani bajti svoji, če ti je tako ljubše! Tak „g'sindl" sploh ni za druzega, kakor da „žre travo"! — Pri nas vlada noč, pretemna noč — — Cerkveni letopis. Sv. Viktorin, ptujski ikof ln mu-čenec Na vernih duš dan bode šestnajststo let dopolnjenih, odkar je sv. Viktorin, škof ptujski prav v tem svojem mestu potrdil z mučeniško smrtjo sv. vero, za katero se je v svojem življenju toliko trudil z jezikom in s peresom. Prevzvišeni knezoškof lavan-tinski dr. Mihael Napotnikjek zlati sv. maši rajnega svojega prednika, knezoškofa dr. Jakoba Maksimilijana Stepišneka (1. 1888) pod naslovom: »Sv. Viktorin, škof Ptujski, cerkveni pisatelj in mučene c« bil napisal 278 strani debelo knjigo, katera je razdeljena na dva d/;la. V prvem je po-ročano, kaj da so razni pisatelji, domači in ptuji, mladi in stari, nam zapisali o našem prestavnem rojaku; v drugem delu je pa droben življenjepis sv. Viktorina. V predgovoru pa je bil pisatelj povedal, da je mislil tema dvema oddelkoma dodati še tretji del, v katerem bi bil obelodanil VBa literarna dela sv. Viktorina. Kar se je takrat b lo odložilo »na primernejšo dobo«, utegne povodom zgoraj omenjene šestnajststolctnice za-gledati beli dan. Delo je pa vsekakor težavno. C. kr. akademija znanosti na Dunaju se že 15 let trudi s kritično izdajo spisov sijajnega učenjaka sv. Viktorina, a še danes tega dela ni dovršila. Rokopisi njegovi so namreč razte- peni po raznih knjižnicah od Londona do Montekasario, če ne še daije. Kakor dr. O. Bardenbewer poroča v svoji temeljiti zgodovini Btarocerkvenega slovstva, se učeni I. Hauhsleiter peča s prerešetavaniem pristnih spisov sv. Viktorina. Slovenci jih utegnemo — saj nekaj — dobiti še to leto ! V Ptuju se delajo razne priprave, da bi se ta iubilej slavil prav dostojno. Mil. gosp. prošt Fiek je dal altar sv. Viktorina v glavni cerkvi lepo prenoviti, potem je pa potom prečast. knezoškofi|8tva lavantinskega prosil v Rimu za sv. odpustke. Sv. oče Pij X. je dne 5. oktobra t. 1. dovolil popoln odpustek vsakemu, ki sv. zakramenta vredno prejme, obišče altar sv. Viktorina v glavni cerkvi v Ptuju in tam po namenu sv. očeta moli. Ti odpustki Be morejo tudi dušam v vicah darovati, a veljajo le za čas od 2. novembra zvečer, do prihodnje nedelje, dne 8. nov. t. 1. zvečer. Prve tri dni Be ne bodo samo le slovesne sv. maše služile na čast sv. Viktorinu, ampak se bo njegova slava tudi po raznih cerkvenih govorih in govornikih oznanjevala. Oitale dni se bode pa vernikom lepa priložnost nudila, sv. Viktorina pobožno častiti in se od sv. očeta Pua X. podeljenih sv. odpustkov poslužiti v obilni meri Hvalimo slavne može. Modrost njihovo naj poveličujejo narodi in njih Blavo naj označuje cerkev«. Tako opomina že v sta rem zakonu modri Siraoid (Ekli. 44, 1. 15). Ko izidejo spisi sv. Viktorina, bode svet še strmel nad tem veleumom, čigar god se slavi 3. dan meseca novembra. Dnevne novice. V Ljubljani, 24. oktobra. Liberalci prosijo vlado, da naj zaključi deželni zbor! »Narod« pozivlje vlado, da naj d e ž e I n i zbor zaključi. Gospodje so torej že trudni, a boj se je komaj dobro pričel. Liberalna stranka se ne upa več gledati v zbornici iz oči v oči zastopnikom večine ljudstva ter prosi vlado, da naj jo reši iz tega položaja, da bo lahko na tihem še dalje vživala sladkosti vladajoče večine. Slovensko-nemška zveza ne ljubi svetlega dne v zbornici, ampak upa, da se bo v mraku brezparlamentarne dobe lažje veselila svojega sramožijivega življenja. Ta mila prošnja kaj lepo ilustrira pogum teh gospodov, ki so brezobzirni, kadar imajo oblast zagotovljeno, a hrepeneče obračajo svoje oči k vladi za pomoč, kadar se boje za svojo premoč. »Naredite konec !« to je vzdih Btranke, ki ne čuti več moči, da bi vstrajala. Čeika in slovenska inteligenca. Gotovi ljudje mej slovensko inteligenco so se časih silno širokcustili, naj nam bedo vedno Čehi vzor. Kaj bodo ti vseslovanski gromovniki rekli sedaj, ko je češka inteligenca ustanovila ligo za splošno volivno pravico. Vsi stanovi inteligence so podpisani na dotičnem oklicu. G. Ivan Hribar, Vi in Vaši trdo-glavi liberalci, uč1 j u d s k i glas, ampak navadni 1 i t o -gt^firani liberalni glas! Priobčili smo ta litografični oklic, da pokažemo vso liberalno hinavšemo. Ljudje, ki so lete in leta s svojo nemško liberalno večino vkmeta pritiskali na tla, se sedaj sli-nijo kmetu, da bi jim pomagal ohraniti še dalje premoč nad slovenskim ljudstvom na Kranjskem in tako se zavzel za ohranitev .dosedanjih krivic sebi na škodo. Ravno ^ato, da kmet dobi moč na Kranjskem, je .»olivna reforma nujna. Ljudje, ki nočejo v odsekih delati, ki niti nočejo razpravljati o predlogu, naj vlada d d večjo poiporo po uimah poškodovanemu prebivalstvu se upajo govoriti o zaviranju podpor. Tisti, ki zavira podpore, je liberalna večina, ki naj se nikar ne domišljuje, da bo naže poslance z „litografiranimi glasovi" spravila s pota, katerega so nastopili. Take moči ni! Sicer pa ogromno število županstev ve, da se boj proti Tavčarjevemu k n o f u mora dobojevati in da brez žrtev ni zmag, zato pa ima »litografirani glas« smešno malo odziva. Tiste maloštevilne »može", ki so Be odzvali »litograOranemu glasu« pa mi itak ne prištevamo svoji stranki ter jih odločno odklanjamo, kajti sram nas bi bilo imeti v svoji stranki ljudi, ki bi bili proti volivni reformi. Take nazadnjake prepuščamo — liberalcem, katerim naj še dalje suiensko snažijo čevlje. Z% tako ulogo pa nas in naših poslancev ni pridobiti. Knjige družbe sv. Mohora so došle v Ljubljano. Prosimo, da jih udje čim prej mogoče vzamejo in obenem takoj od-dado letni donesek za prihod-nje leto. Nekateri so tako malomarni, da se dado čakati več tednov in mesecev, predno pridejo po knjige. Torej brž po njih! In vsak pricesi Beboj dve kronci in groš za pošto! Poverjenikom se s tem prihrani mnogo dela, posameznika pa nič ne stane, ako odda tisti goldinar dva meseca prej ali pozneje. To bomo dosledno zahtevali. — Obenem opozarjamo tudi, da se je že opetovano na-glašalo in prosilo, naj bi udje ob tej priliki nekaj malega darovali za družbo sv. Cirila in Metoda; s tem bi se po malih krajcarjih nabrala velika svota. Ako komu velja ta prošnja in poziv, velja gotovo ljubljanskim in vsem inteligentnim naročnikom. Ako se kakemu preprostemu društve-niku to bolj težko dopove, je razumljivo, in vendar bo skoro vsak preprost naročnik takoj rad dal, če se mu reče, da je za dobro reč; koliko bolj smemo to pričakovati od izobražencev, ki poznajo velike potrebe Ciril-Metodove družbe in čitajo take prošnje in pozive. In vendar Be izmed sto naročnikov komaj eden dobi, ki bi se sam od sebe spomnil družbe b par krajcarji. Kje je naša narodna zavednost ? I Posnemanja vredno. Iz Gotovelj se nam poroča: Ravnokar smo dobili knjige družbe sv. Mohorja. V Gotovljah smo po navodilu g. župnika poleg poštnine še tudi vsak po 10 vin. za Ciril-Metodovo družbo vplačali. Če bi se to povsod zgodilo, nabrala bi se ogromna svota za prekoristen namen! Boj za ravnopravnost. Iz Celovca, 23. okt. Da se je ljubljanski občinski odbor oglasil zato, da mora biti slovenščina tudi na Koroškem ravnopravna, je tukajšnje nemške kričače zadelo prav v živo. Sklenjeni resoluciji posvečujejo že članke in jezi jih, da ne morejo tako z lepa pozobati koroških Slovencev. — Gosp. dr. Brejcu posvečujejo isti listi slej kakor prej kar največjo pozornost in vestno zaznamujejo vsak nastop, malone vsako njegovo besedo. Tudi dobro tako! Deaetletnioa. V nedeljo qbhaja katoliška delavska družba v Idriji lOletnico svojega obstanka. Velikega pomena je bila družba za Idrija, kakor je tudi še sedaj. Skrbi zlasti za razžirjanje katoliških časnikov. Tako kroži po Idriji samo „Slovenec" v 26 izvodih. Najj raste družba še naprej! Is Idrije se inam poroča: Sinoči, dne 22. oktobra je bila občinska seja, o kateri pošljemo daljše poročilo. Resolucija za splošno, direktno in tajno volilno pravico je bila odklonjena, za resolucijo je bilo 8 glasov (naših 7 in Rinaldo), proti vseh 10 liberalnih. — Producenti alkohola in družba treznosti Ker so nekateri močno radovedni, kako stališče bo zavzemala slovenska družba treznosti nasproti vinorejcem, izjavljamo tukaj: Stališče družbe bo prijateljsko domačim vinogradnikom, odločno nasprotno pa tovarniškemu špiritu, tujemu pivu, in tujim, laškim in drugim ekstra — in ponarejenim vinom. — Menimo, da je to stališče odločno pravo. Družba bo skušala, kolikor bo imela vpliva, regulirati pitje v k o r i b t domačemu pridelku, dokler se bo pametno in po potrebi pilo. Poljanski liberalci itrajkajo. V nedeljo bi imela biti v Poljanah volitev župana. A ker so se liberalci bali, da bi navzlic njihovi „slavni" zmagi, končno ven derle ne bil izvoljen zopet dosedanji vrli iupan Grošelj, niso prišli k volitvi. Najbrže bodo igrali isto igro, kakor so jo njihovi bratci selški liberalci. Torej še v Tavčarjevih in Jernačevih Poljanah so liberalci v nevarnosti 1 Koliko bo še gori liberalcev, ko se jim podere njihov glavni steber Jernač ? — A tudi na to naj se pripravijo. Dva bratca! sem si mislil, ko sem v bral zadnjega „Stajerca\ Kdo je drugi bratec, je kaj lahko izpoznati že iz uvodnega „Šta-jerčevega" članka „Brumen in Bratuša", kjer se bere: „Na dnevnem redu shoda je bil kot glavna točka govor dohtarja Bru-mena o Bratuši, kateri je bil k smrti obsojen in zopet oproščen. Nekateri listi, med temi žalibog tudi „N a r o d", so poročali o tem . .. »Štajerc" pretaka solze, ker se njegov uglednejši brat ni postavil na stališče ptujskih nemčurjev. Ta „žalibog" govori cele knjige. „Štajerc" je popolnoma prepričan, da ima v „Narodu" list istih nazorov, istih tendenc, kakor je on sam. — Med „spodnještajerskimi novicami" prinaša „Štajerc« sledeče: ,Na ,Narod' smo zares tokrat malo jezni, ker je okrcal enega naših najimenitnejših naročnikov." Torej malo jezen je »Štajerc" tokrat na „Narod", sicer sta najboljša prijatelja, dasiravno gospodje v „Narodni tiskarni" iz oportunitete zakrivajo to lepo prijateljstvo, ker bi sicer, ako bi se pokazalo javno, izgubili na Štajerskem še ono malo privržencev, kar jih imajo sedaj. Radovedni smo, kako se bo „Narod" zahvalil „Štajercu" za to odkritosrčnost; najbrž v listu nedolžna brca, ki ne zaboli, ali pa še te ne, češ take malenkosti mi preziramo — privatno bo morda brca močnejša. Pa naj si že bo, kakor hoče, „Šta-jerc" se ne boji pokazati, da so med njim in »Narodom" neke ožje zveze. Ne vemo, komu bi jih šteli v večjo „čast", prvemu ali drugemu. Vsakako pa je dobro, da izve slovensko ljudstvo ne samo na Štajerskem, temveč tudi drugod, kaka narodnost je ona, ki jo prodaja »Narod" svojim zaslepljenim čitateljem. Prijateljstvo s ptujskim Štajercem'' je najboljše merilo zanjo. Le tako naprej, sami se razkrinkajte, vas vsaj drugim ne bo treba. — Korber in Call v Trstu. Iz Trsta se nam poroča : Da je bil dr. pl. Korber ves srečen, ko je videl svoje ime na novem Lloydovem parniku, tega nam morda ni treba niti omenjati. V tem veselju je tudi pripovedoval, koliko mu je na srcu Trst in koliko dobrega hoče še Trstu storiti. Še celo laške univerze ni v tej sreči pozabil. Stavljeno mu je bilo namreč sledečo vprašanje, katero posnemljemo iz „Piccola" : »Ekscelenca, ali bi mogli dati kako veselo vest o laški univerzi ?« „Za danes vam ne morem izjaviti drugega, nego eno samo reč: re- šitev pride v kratkem času." »InTrst bo imel......« — „ O tem* — ustavil je Koerber smehljaje — »govorimo drugi krat.« — Poplačal je kratek odgovor s ponovnim stiskanjem roke in z jako uljudnimi besedami." —--Toliko je prišlo v javnost o KOr- berjevi naklonjenosti do laške univerze. Koliko je Lahom naklonjen v resnici, razvidno bo iz govora, s katerim je počastil tržaškega župana, in iz katerega govora posnemamo : »Država je storila za Trst več, nego za vsako drugo mesto, in se pripravlja, da bi mu dala še večje žrtve. Če tudi so te žrtve v blagor vse države, vender so v prvo korist Trstu samemu, tako da more država od Trsta naklonjenost zahtevati in to toliko več, ko se vendar ni mogoče pritoževati, dabise zadosti ne oziralo na narodne potrebe Trsta.« Tu je imel dr. pl. Korber v mislih, da je Trst italijanski, kar pa ni res. Odgovor radi naklonjenosti dr. pl. Korberja do Lahov pa prinaša »Piccolo«, ki spominja naj da vlada Trstu laško univerzo, naj ustanovi v Trstu laške srednje šole, naj uvede na tržaških državnih nemških šolah laške paralelke, nai izgine slovenščina iz tržaških sodišč, tedaj £e le ugodi vlada tržaškim Lahom, in kakor pravi sam KOrber, ima on tudi srce za L^he. A s KOrberjem je prišel v Trst tudi trgovinski minister baron Call, ki je roj«n v Trstu in ki govori laški. Tudi dr. pl. Korber ie govoril z delavci v laškem jeziku. Baron Call je sam rekel, da ga spomini na otroška leta vežejo na Trst in da je ves srečen, ko vidi v Trstu tak napredek. Tudi on hoče storiti za Trst, kar mu je le mogoče: tržaška luka, Lloyd in trgovska mornarica, to bo vse urejeno, kakor hitro bo parlament redno deloval. Oh ta parlament! Morda utegne prekrižati tudi Korberju in Cillu račune ? Morda bodo naši poslanci v družbi drugih Blovanskih poslancev v obraz povedali vladi: Mi damo Trstu, kar potrebuje, a da bomo z našim denarjem pomagali potujčevati naš narod v Trstu, tega ne storimo nikdar ?! Najprej tržaškim Slovencem slovenske šole, — potem bomo še - le govorili, to bo slovanski od/ovor Korberju in Callu na nju ljubezen do Lahov! Da pa bo tudi baron Call še bolj navezan na Trst, spustili bodo v morje nov Lloydov parnik meseca januvarja, ki bo nosil ime Call. — Ali kakor neka ironija zveni v tržaškem „Piccolo" o vsej tej ljubezni dunajske vlade do Trsta in do Lahov, neka vest, katero hočemo kasneje navesti. Mi smo že večkrat povdarjali, da je »Piccolo" podpiran od avstrijske vlade. V poplačilo tega pa smo tudi našli „Piccola", kako je vestno poročal o Korberjevem prihodu v Trst, kaj je vse Korber delal in govoril v Trstu, da, še v srce mu je pogledal, njemu in baronu Callu, da je videl, če je naklonjeno Lahom. Reči moramo, da „Piccolo" ni skoro toliko poročal o potovanju laške kraljeve dvojice v Pariz, nego je poročal o Korberju in Callu v Trstu. Niti tega ni pozabil, da sta se odpeljala ministra na parniku »Pelagosa" v Volosko, kjer je Callova soproga in odkoder odpotuje Korber na Dunaj. Po tem dolgem poročilu, iz katerega posnemamo, kaj zahtevajo Lahi od Korberja, iz katerega posnemamo, da je bil Korber „Piccolovemu" poročevalcu tako ljubeznjiv, da mu je celo povedal, da je to potovanje v Trst njegov jedini letošnji dopust, iz katerega posnemamo, kaj vse hoče država žrtvovati za Trst, kako je ona naklonjena Lahom, koncem onega dolgega poročila pa prinaša „Piccolo" vest, ki nam v najlepši luči kaže ^avstrijsko politiko", politiko „višjih ozirov" menda in katero vest hočemo tu priobčiti v javen zasmeh avstrijskemu zistemu in onim, ki podpirajo ta za Slovane pogubni zistem. Žid Teodoro Mayer je namreč lastnik „Pic-cola". Za tem „Korberjevim poročilom" sledi namreč ta vest: „Poroka". Vesel dogodek razveselil je včeraj hišo Teodorja Mayerja in njegove soproge: poroka njiju jedine hčerke Marcelle, ki se je poročila z gospodom Marijem Gandolfijem iz Rima. Poročil ju je v Mayerjevi hiši voditelj italijanskega generalnega konzulata, podkonzul odvet. Gaetano Poccardi, kot priče pa so bili marki Francesco Melchiori Ranghiasci Brancaleoni, konte Nani Mocenigo, višji častnik kraljeve italijanske vojne mornarice kot zastopnik admirala Coltelettija, Felice Venezian in Salvatore Cortesi. — „Piccolo" podpiran od avstrijske vlade, laški konzul, laška vojna mornarica in Venezian, ki je vodja in duša laške stranke v Trstu — na drugi strani pa Korberjeve in Callove obljube in ljubezen ... zapojmo raje tudi mi ono iredentov-sko: »S i a m o tutti d' u n a sola farni g 1 i a." — Priden iolnik umrl. V Ljutomeru je minoli četrtek, kakor se nam poroča, svoje trudne oči zatisnil gospod Gabrijel Postružnik, posestnik in dosluženi učitelj. Imenovanee se je, tako nam pišejo, kot Bin tamošnjega učitelja na-rodil dno 1. junija 1825. Leta 1841 dovršil je uč teljišče v Gradcu ter je službo nastopil v rojstvenem kraju ob strani svojega očeta, v Ljutomeru. Tu je služboval eno leto, petem pa štiri leta pri bv. Petru ob Ottersbaohu na nemškem delu dežele; od tod se je vrnil zopet domov v L utomer, kjer je po svojem očetu prevzel posestvo in nepretrgoma učiteljeval do dne 1. septembra 1893, ko je stopil v zasluženi pokoj, katerega je vžival duševno in telesno krepek deset let. Gospod je torej učiteljeval nad pol stoletja. Iz tega se pač lahko razbere, da je malo število župljanov, ki bi ne bili njegovi ufienci, vsaj do novejšega časa, ko se je na Cvenu ustanovila nova šola podružnica, a ie obstoječa jednorazrednica v Cezanjevcih razširila; s tem se je zdatno število šolarjev odvzelo šoli v trgu, kjer je »vzgledni nadučitelj« učil navadno v tretjem razredu. Sluibo orgljavca pa je v cerkvi opravljal od leta 1848 pa do dne 1. decembra 1897. — Vrlemu »školniku« svetila večna luč! — Odbor akademičnega društva »Slovenije" za zimski tečaj 1903/04 : Predsednik : cand. iur. Bogumil Vošnjak , pod predsednik : tehnik Milan Lenarčič, tajnik: modr. M Dalenc, blagajnik: Fr. Povšič, knjižničar: modr. R. Mole, arhivar: modr. A. Sodnik, gospodar: modr. M. Stibler, namestnika: modr. J. Breznik in agr. A. Pod-gornik, pregledniki: modr. Fr. Mihalič, cand. iur. G. Žerjav in modr. J. Vesenjak. — Od služkinje napadena in težko poškodovana. Ko je včeraj soproga polkovnega zdravnika v Gradcu karala svojo 40 do 50 let staro Blužkinjo Klementino Schvegel, zagrabila je ta lonček vrelega mleka ter ga ji zlila po prsih, tako da je gospa na prsih močno opečena. Na to je zagrabila gospodinjo za vrat, ter jo bila z lončkom po čelu in ko ji je ta padel na tla, z v bližini stoječim dežnikom. Ko se je gospej posrečilo odpreti predsobo in poklicati na pomoč, zbežala je hudobna dekla. Zločinke še niso prijeli. — Is Železnikov. Pred kratkim sem obiskal Železnike, kjer sem preživel svoja mladostna leta. Toda če primerjamo Bedanje razmere s tedanjimi, kolika razlika! Imel sem za učitelja velezasluinega gospoda nadučitelja Levičnika, ki nam je s posebnim navdušenjem rad opisoval iivljenje škola Slom-šeka, čegar podoba je tudi v šoli visela na steni. Kot ctrok že sem se v šoli nasrkal navdušenja za tega slavnega slovenskega pedagoga. Ko pa pridem po več letih zopet v Železnike, zvem neverjetno novico, da takoj, ko je dobil g. Levičn k plavo polo seje morala nkrati slika našega Slomška odstraniti s stene v pokoj. Žalostno a resnično! Lepa slika, kako vedo moderni pedagogi čislati svojega prvaka! — Videl sem tudi, da se je staro pokopališče zdatno razširilo. Na tem novem delu je postavljen tudi krasen spomenik rodbine Globočnikcve. Kakor mi je tudi spomenik dopadel, zabolelo me je srce, ko vidim, da je napravil Globečnikov naslednik Novak na spomeniku — nemški napis. Niso bile le roke, ki bo mu napravile njegovo premoženje, roke slovenskih trpinov? In Blednjič, ni-li nikogar v Železnikih, ki bi se upal, predno se je spomenik postavil, povedati, da njegovo nastopanje ni ravno vzgled pravičnosti. Slovenski denar — nemške stavbe! — Raznoterosti iz litijske okolice. Vinska trgatev je končana. Vina je letos mnogo manj kot lansko leto, a ker je bilo grozdje popolnoma dozorelo, bo letošnji »cviček« mnogo boljši od lanskega.— Mrtve c a, ki so ga našli pod St. Jurjem, bo pokopali na mirodvoru v amartnem. Do sedaj ga še ni mogel nikdo spoznati, od kod bi bil. Najbrže je bil kak prosjak, ki je zašel v te kraje. — Veliko tatvin se je izvršilo zadnji čas po litijskem in šmarskem polju. Največ je bilo pokradenih zeljnatih glav. Eni sami družini so neznani uzmoviči odnesli 70 glav. — V litijskizapor so pripeljali orožniki v četrtek 2 mlada fanta, ki sta na sumu, da Bta izvršila razne tatvine. Oba postopača bosta godna za prisilno delavnico. — Dognano je, da so obče priljubljene in vsepovsod razširjene »Kapljice sv. Marka«, Gradska ljekarna, Zagreb, Markov trg, nujno potrebne v vsaki hiši, da se more bolniku nuditi prva pomoč in da se zdravi ljudje obvarujejo bolezni. Radi tega opozarjamo na današnji oglas gradske ljekarne v Zagrebu. — Važen nasvet gg. slovenskim trgovcem. Slovensko trgovsko društvo »Merkur« je prejelo od svojega, člana nekega veleuglednega trgovca z Notranjskega sledeči dopis, katerega se nam zdi potrebno priobčiti ter naj služi gg. narodnim trgovcem v posnemanje: Naletel sem ie parkrat na nemške tvrdke, katere niso hotele razumeti slovenske korespondenco in me vprašale, knj da je prav za prav vsebina lista. Nekatere tvrdke vprašale so me celo, v kakšnem jeziku da je pismo pisano! Jaz sem jim dal seveda vedno primeren odgovor, s pristavkom, da naj si v bodoče poiščejo tolmača. Potrebno bi bilo torej, da bi slovečski trgovci pustili skupno t skati (ali pa da bi katera tiskarna na svoj riziko tiskala) okrožnice v nemščini event. tudi laščini, d* se z nami korespondira le v našem jeziku. — Dotične okrožnice naj bi si vsak slovenski trgovec, kolikor bi jih potreboval, pre-skrbel in svojim tvrdkam, s katerimi je v zvezi, razposlal! Jednaka tudi naj bi bila vsebina v okrož-n :ci glede potnikov, — da naravnost zahtevamo, da nas obiščejo le slovenščine zmožni potniki — drugače, da se jim direktno po kažeio duri. Toraj na ti način bi dobil slo venski trgovski pomočnik, potnik, konto-arist, službe v trgovini Nemci in Italijana! Jaz korespondiram v slovenščini, naj si bode že s Trstom, Gradcem, Dunajem, Prago, Brnom, J;i jerndorfom, Warnsdorfom ali BudapeSto — ter dobim sedaj vedno po voljne odgovore in pravilno blago. Kadar naročim blago iz daljnega Jii?erndorfa, do bim celo slovensko korespondenco! — Le s takim združenjem bi se pcmoglo slovenskemu trgovcu v splošnem. S tem bi primerah tuje tvrdke, da si poiščejo slovenske moči za svoje tegovske pisarne in slovenščine zmožne potnike« — Društvo pozdravlja odld<5ntst tega svojega člana ter objalnem prosi gg. narodne trgovce, da nam naznanijo pismeno svoje tozadevne želje, da bo mogoče društvu v tej zadevi dalje delovati ter potrebno ukreniti. — Radi „Tukaj" tri dni zapora. Porožah smo, da je dobil rezervist Franc Sirk na kontrolnem shodu v Litiji tridnevni zapor, ker je dejal »Tukaj«. Nič mu ni pomagalo, da je le pomotoma zaklical »Tukaj« namesto »Hier«. „EJinost" pravi k temu : »To je res nečuveno — ta strogost nad Slo venci, za katero ni prav nikakega stvarnega opravičenia. A skeleti nBs mora ta strogost tembolj, ker ravno čitamo v listih, da so se v Velikem Varadinu skoro vsi madjarski rezervisti zglasili z madjarskim »Jelen«, a častniki da niso kaznovali nikogar in niti pripomnili niso ničesar! Dvojno je vprašanje, ki se nam vsiljuje : ali smatra vojna uprava Madjare za zanesljiveje in lojalneje in torej tudi večega obzira vredne, nego pa so S o-venci; ali pa je odločilna okolnost, d a znajo Madjari malce drugače grozili nego pa Slovenci?!« — Hrvatske novice. Nesreča v v Zadru. V ponedeljek se je dogodila ve- lika nesreča v zaderskem kanalu. V luki Lukorana je prevrnil hud severni veter neko ladijo iz Lukorana, v kateri je bilo 16 oseb. Od teh jih je našlo 6 obupno smrt v morskih valovih. — Uravnanje učiteljskih plač. Dilmatinskemu dežel, zboru je došlo 137 peticij z 6315 podpisi iz vseh političnih dalmatinskih okraiev za zvišanje učiteljskih plač. — List»Sušački glas« je vlada ustavila, češ, da urednik nima po trebne sposobnosti za to odgovornostno službo. — Proti odboru stranke prava, ki je zaključil, da ne vsprejme »čiste stranke« v svojo organizacijo, je bilo odposlanih že več izjav. — Huda bolezen na očeh med vojaštvom v Trstu Kakor se nam poroča iz povsem zanesljivega vira, razsaja med vojaštvom nalezljiva bolezen na očeh, takozvani „T r a e h o m". Sedaj je na tej bolezni bolnih do 600 mož! Bolnišnica (vojaška) je prenapolnjena, a oni, ki so manj bolni, so na gradu, umeje se, da v zdravniški oskrbi. Pri nekaterih stotnijah 97. pešpolka je ta bolezen tako razširjena, da jih je le malo, ki niso oboleli. — Poročil se je predvčeranjim v Celju gosp. Alojzij Gregorin, c. kr. deželnosodni svetnik v Celju, z gospico Emo Levizhni-kovo iz Celja. — Umrl je v Kranju kovaški mojster g. Jakob G a b r i č. — Pri občinskih volitvah v Radovljici v III. razredu ni zmagala liberalna stranka. — Imenovanje. Učitelj Ivan W i 11 -r e i c h iz Stare Loke je imenovan nad-učiteljem v Čremošnjicah. — Prijet iredentovec. Iz Trsta poročajo : R a d i znanih iredentov-skih demonstracij v Vidmu je aretiran 251etni Rudolf Doni i c i n i. — Iz Krškega so nam poroča glede na včerajšnjo notico, da zavoljo šolske olav-nosti ne bodo imele občine nikakih stroškov. — Ciganska druhal na Dolenjskem in Štajerskem. Poročano je bilo po raznih časnikih že leta 1894, da se ob mejah štajerske, Kranjske, Hrvatske in Ogrske klati neka ciganska druhal, ki s poBebno drznostjo uganja razne tatvine. Ta je v eni noči vlomila v treh vaseh, a to ni bil samo eden slučaj. Prvič so to cigansko druhal zasledili leta 1898 orožniki iz Metlike v hosti pri Karlovcu, in sicer Janko Jožefa, Janko Nikoliča, Jure Kovača, Imbro Jurkoviča, Anton Marko vi ča in Josip Heina. Aretovance so oddali sodišču v Karlovou. Nabrali so takrat dva vozova blaga, ki je bilo ukradeno na raznih krajih, spravljeno pa je bilo to blago v nalašč za to napravljenih podzemelj skih rovih v hosti. Ker je bilo dovoljeno iz-tiranje. prignani so bili Janko Nikolič in sodrugi k c. kr. okrajni sodniji v Metliko. A bogsi-gavedi kako je bilo mogoče, da so zamogli uiti še prvo noč iz zapora. Z zavestjo, da so prekanjeni, so nastopili s posebno drznostjo v kočevskem okraju. Kočevje je bilo takrat nekoliko noči na nogah. Zasledovali so to druhal orožniki, mestni stražniki, fi nančna straža in ognjegasci. Kljub temu je hilo v pivovarni ukradenega veliko denarja. Ker se je pa ciganska sodrga čutila preganjano, zapustila je kot kalra Kranjsko in se prikazala na Štajerskem. Kar se je godilo na Kranjskem, začelo se je goditi na Štajerskem in Nižje • Avstrijskem. Zasačeni so bili cigani zopet v bbžini Brucka ob Litvi. Tu se je vnel hud boj. C gani so rabili puške in revolverje. Pri tem boju zadet in težko ranjen |e bil eden orožnikov. Vendar pa se je šo takrat posrečilo vjeti dva cigana, . koja sta bila oddana sodišču. Nastal je mir. i Kar naenkrat ob začetku leta 1903 se prikaže ta neljuba družba zopet v krškem okraju, otrašila in begala je ljudi brežkega, celjskega in novomeškega okraja. Orožniki iz Novega mesta, Jetlička, Gaspari, Simšič in Rozman so dne 6. junija zvečer zasačili to druhal pri Ratežu. Cigani so zbežali v hosto in se poskrili. Orožniki takrat niso dobili nikogar, dasi so Btreljali za uzmoviči. Ne dolgo potem je začelo strašiti okoli Metlike in ob hrvatski meji. Sled pa je izginil pri Sv. Nedelji. Naenkrat so zopet pokazali svoje dolge prste na Spodnjem Štajerskem in se pomaknili proti Litiji. Od tod so se podali zopet v kočevski okraj in dalje proti Črnomlju. Dne 11. t. mes. bo bili pa zopet pri Mirnipeči. Na Velikem Kalu in Milem Vrhu jim je dišala prašičja pečenka. Zada vili so dva prašiča. V nedeljo pa so imeli suho grlo in so si ga namakali pri Dreniku na Jablanu. Popoludne so se podali na Veliki Kal kupovat živino. A do tega jim je bilo malo mar. Ogledati eo si marveč hoteli okolico, da bi pri priložnosti lahko zastonj kupili. Po noči pa je zginilo več prašičev. Dasi je biio takoj brzojavno o tem obveščeno orožništvo iz Novega mesta, Toplic, Žužemberka, Trebnjega, Mokronoga, je ostal ves trud zasledovanja zastonj Zginili so zopet kot kafra. Da ima cigan hitre noge, pokazali so s tem, da so se 13. t. m. ob B. uri zjutraj prikazali v Veliki Dolini pri Krškem. Sli so obiskat Srefana Seme-niča v Jesenice. Tam so vlomili in si preskrbeli 50 klg. slanine. Da bi jim ta preveč dobro ne teknila, je preskrbelo orožništvo na Jesenicah. Orožniki "VValant, Križanič in Zagmojster so s pomočjo prebivalstva na hrvatski meji prijeli cigana Josipa Mikoliča in Miloša Mikoliča. Josip Mikolič je bil izročen sodišču v Kostanjevici, Miloš Mikolič pa sodišču v samoboru. Ukradena mast Be je še pri njih dobila. Hrvatski orožniki so bili o tej tatinski družbi takoj obveščeni. Vendar pa se ni dognalo, se je li dobilo kaj sledu na Hrvatskem ali ne. Pač pa je jeseniški orožnik Zagmojster zasledoval dva cigana, bil pa je pri tem zasledovanju s kamenjem napaden. Bil je primoran braniti se. Streljal je za njima, a vendar se ne ve, če je bil kateri ciganov zadet. V temni noči ni bilo moč najti sledu; godilo se je to okoli pete ure zjutraj. Sicer Be je dosedaj posrečilo le de' loma to tatinsko druhal pregnati, vendar pa je že s tem veliko doseženo. Prej ali slej pridejo še drugi na vrsto. Sedaj je le eno gotovo, da bo cigani zbežali in da bodo naši kraji vsaj za nekaj čaBa pred cigani imeli mir. Nekaj pa je tu omeniti. Zahvalo zaslužijo gospodje orožniki. Koliko truda, koliko skrbi in odgovornosti jim je bilo naložene. A ne samo to, tudi najdragocenejšo stvar, zdravje, bo tvegali za blagor in varnost ljudstva. Noč in dan biti na nogah, zasledovati dva do tri dni neprenehoma, to ni šala. Orožnikom se je poznalo to tudi na obrazih. Trud gospodov orožnikov zasluži polno priznanje iu zahvalo. — Poskušeni napad V sredo zvečer ob 8. uri je šel gospod Anton Bulovec k pevski Bkušnji na Breznico pri Žirovnici. Med potjo ga nanagloma dohiti neznan člo vek, ki na večerni pozdrav nič ne odgovori. Sla sta nekaj časa skupaj, in ko neznanec gre le za hrbtom gospoda Bulovca, ga ta vpraSa, kaj da hoče, in če ne pove, da se bo branil z orožjem. Ko je neznanec to sli šal, se je zbal ter zbežal. Saj se ne čudimo, ako se zgodi kak napad ali tatvina, ker na Hrušici pri tunelu ae ne manjka vsakovrst nih brezdelnih klativitezov. — Zaročila se je v Gornjemgradu gdč. L e a Kališ, učiteljica ondi, z gosp J osipom Verbičem, knjigovodskim uradnikom tamkaj. — Iz Idrije. (Odlomek iz seje požarne brambe). Odbornik stotniku Sepetavcu: ,,Gospod stotnik, ko bi bili društvo ustanovili lezen." Značilno to za župana, kaj ne!? Tudi nad tako koristnim društvom mora izlivati svoj liberalni žolč. Brez komentara. ■sodi naj ga ljudstvo samo! — Koroške novice. Poroča se nam: V R e p 1 j a h pri Grabštajnu je dnč 20. t. m. pogorelo pet poslopij kmetu Tavšiču p. d. Rupicu. Zavarovan je bil samo za nizko svoto. Zgorelo je tudi več svinj. Kako je ogenj nastal, se ne vč. — Umrl je dne 23. t. m. superintendent dunajske evangelske dijeceze, pastor Josip W i n k 1 e r, ev. župnik v Arijah nad Beljakom, kjer je služboval nad 40 let. — Biserno poroko (60-letnico) sta dne 18. t. mes. v Huttenbergu slovesno obhajala zakonska Vinko in Ana Sima. — Za po zadnji povodnji oškodovane je deželni pomožni odbor doslej nabral nad 78.000 kron. — V Rožeku se je dnč 20. okt. ustrelil 22-letni posestnik Fran Cavznik p. d. Zazar. Prej je bil že skočil v Dravo, iz katere so ga rešili. Baje se mu je zmešalo. — Stavka v Podrožčici. Iz Celovca, 23. okt. Iz Podrožčic* se poroča, da so tam začeli delavci najnižje vrste s štrajkom. Vzrok so premajhne plače. Prej so jim obljubili na dan po 2 K 80 v dnine, a dajali so jim samo po 1 K 40 v. — Sedaj je v Podrožčici 2000—2500 delavcev. — Predor v Podrožčici je sedaj, kakor se nam poroča, dolg 2556 metrov. Upajo, da bodo letos dosegli še četrti kilometer. Delo dobro napreduje, voda ne nagaja več toliko kot na južni strani Karavank. Predor v Podrožčici je za 600 metrov dalje dograjen nego v Hrušici. Lansko leto osorej je bilo razmerje ravno nasprotno. —Vodovod izHublja za Gorico. Kakor čujtmo, so pripravljeni Ajdovci odsto piti vodo iz Hublja za napravo vodovoda v Gorico, kolikor je potrebno. O lkup bi stal okoli 300.000 kron. Sploh se sodi, da bi se dal vodovod iz Hublja napraviti prav po ceni, pa so tudi vse prikladnosti za primeren vodovod tu, kakor višina, ne prevelika daljava itd. Ajdovci si napravijo svoj vodovod ii gradiškega potoka, ker jim ta najbolj kaže in je združen z ma]hnimi stroški. Vlada je že dovolila 50 odstotkov prispevka, sedaj čakajo še pomoči od deželnega zbora. — To so možje! Iz M)šenj nam po ročajo: SvojeČFsno je naš g. župan sestavil peticijo z i splošno in enako volilno pravico, podpisala sta jo tudi podžupan in njegov brat ki je odbornik. Ko je pa pri zadnji obč. s 3ji liberalni ljubniški podžupan zahte val, da se odposlana pet cija prekliče, sta — čujte in strmite, glasovala z ne katerimitudi zgoraj omenjena zoperto, k ar s t a pred p ar tedni preje podpisala. To so možje?! Niim se je pridružil tudi »štamcar iz Črnics«, ta, ki se hlini za klerikalca le tedaj in ti-liko, dokler mu prija. Kričali sa, da jim ne gre v glavo, da bi imel hlapec ali delavec to pravico ob času volitve, kot njegov gospodar, češ, pijanec tako ne razume. Pa naj si zapomnijo, da je več hlapcev ali delavcev bolj značajnih in treznih ko mnogi liberalci in da se ob volitvi laglje zanesejo na te, kot na take liberalne »može«. Sicer pa dobro vemo, odkod sapa piše, zatj si klobukov ne pet^gnemo čez oči. — Slovenci v Šmohoru Ii Celovca: Pri dopolnilni volitvi v občinski odbor v S no-horu je bilo izvolienih tudi nekaj Slovencev (Kribar, Zagorc, Woster). Nad tem hud kr.k v nemško-nacijonalnih listih. Ali s s imenovani svoje narodnosti tudi zavedajo, ne vemo. — Dvojen samomor. Iz Celovca: Tukajšnji listi poročajo, da Bta dne 21. okt. zvečer neznan mož in neka ženska skočila z bumberškega mostu v Dravo in v valovih izginila. Prej sta se baje še objela. Podrobnejši podatki manjkajo. — Lepa jeBen. Gosp. beneficijat iz smartna pri Litiji je poslal našemu ured ništvu takozvano »kozjo pogačico« (viburnum opulus). ki je vzcvetela te dni na njegovem vrtu. Ta cvetka cvete v majniku in juniju. in na Francosko in odtod na Laško, od koder se je še le letos vrnil. Prištdši domov jz zopet kradel, a sedaj je imel smolo. Pri neki tatvini pri Skof|i Loki so ga orožniki prijeli in odgnali v zapor. Mej bivaniem na Laškem pa se je Prek poitalijančil. Prideva si Bedaj ime Anton Puppo in noče biti več Prek. Tudi ko ao mu pokazali njegovo fotografijo, katero ima ljubljanska policija v svojih rokah, je še dejal, da on ni Prek in da oi nobenega Preka ne pozna. Vojaška godba — nepriljubljena. Vaaka stvar — slaba namreč, — se na svetu maščuje, taka je tudi z usodo nemške vojafike godbe. Zadnji čas slovensko občinstvo prezira to godbo, in zapustilo jo je baje tudi ie Š36t narednikov godcev. Nekam slabo ji gre, in mi ji to privoščimo, kajti: Kdor Če slovenski denar, mora respektirati tudi slovenske želje i n s I o v. narodnost! Hrvatsko društvo »Kolo« v Lubljani ima avo) izredni občni zbor dne 29. t. m. ob pol 9 uri zvečer pri »Kamničanu« na Karlovski časti štev. 4. Vspt red : Nagovor predsednika, čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora, volitev podpredsednika, tajnika, blagajnika, dveh odbornikov in enega namestnika, raznoterosti. Člani naj se mnogoštevilno udeleže. Zglasitev za glavni nabor v letu 1904. Zaradi rednega glavnega nabora v letu I9u4. ki se bo vršil meseca marca prihodnjega leta za mesto Ljubljano, se imajo tekom meseca novembra letoB k zabeležbi pri magistratu zglasiti vBi leta 1881, 1882 in 1883 rojeni tar v Lubljani stanujoči mladeniči, in sicer ne glede na njih rojstni in pristojni kraj. Mladeniči, ki niso pristojni v Ljub ljano, imajo seboj prinesti dokazila o starosti in pristojnosti, tedaj rojstni pa domovinski list (oziroma poselsko ali delavsko knjižico). Začasno odsotne ali bolne mladeniče smejo zglasiti stariši, varuhi ali drugi pooblaščenci. Tistim, ki si hočejo izpresiti kako ugodnost, navedeno v §§ 31., 32., 33. in 34 vojnega zakona, je vložiti po predpisu opremljene prošnje meseca januvarija ali februvarija 1904 pri mestnem magistratu, ali pa — najkasneje — na dan glavnega nabora pri naborni komisij i. — Onim, ki žele, da se jim dovoli nabor zunaj njih pristojnega okraja, je pri z g 1 a • sitvi vložiti opremljene prošnje, obenem pa zglase lahko in izkažejo pravico do kake v gori navedenih paragrafih vojnega zakona omenjene ugodnosti. — Kdor zanemari dolžnost zglasitve brez nepremagljivih ovir, se pregreši prestopka, ki se kaznuje z globo 10 do 200 kron ali pa s primarnim zaoorom. Ljubljanske novice. Silovit tat prijet. Včeraj pripeljali so orožniki od ofcrajnega sodišča v Skofji Loki v zapore k deželnemu sodišču v Ljubljani 36 let starega, nevarnega tata Jožefa Preka, doma v Šmartnem pod Šmarno goro. Prek delomržen, hudoben, silovit človek in nevaren tat, katerega žandarmerija policija iščeta že od leta 1896 naprej krat je bil ušel iz prisilne delavnice s pe timi tovariši in je kradel po deželi okoli. V Verzdencu pri Horjulu je ukradel posestniku Petru Korenčanu okoli 100 kron in re volver. Po tatvini je prišel v Ljubljano in je pil v neki gOBtilni v Kolodvorskih ulicah. Policija je to izvedela in takoj in i ie prav in Ta- dva liberalci, bi ga gotovo župan tako ne sovražil, ker so ga pa klerikalci ustanovili, ga pa videti ne more." Stotnik: Ja, vidite, je že tako. G. župan ima že neko tako bo- sti šla policaja v gostilno in ga aretovala. Mej spremljanjem na magistrat je P<-ek na Marijinem trgu, da si je bil uklenjen, potegnil revolver in ustrelil na stražnike, ne da bi ju bil zadel, in je ušel po Prešernovih uli cah po Franca Josipa cesti v Tivolski gozd, kjer je izginil. Potegnil jo jo srečno v Švico, kjer je dlje Časa bival, potem šel v Luksenburg Društveni koncert društvene godbe vrši seiuiri v nedeljo v restavracij pri »Črnem orlu" Gosposke ulice. Člani so prosti, nečlani plačajo 40 vin. Začetek ob 8. uri zvečer. Zidarska dela v Ljubljaui Hišo Jeraja Bibiča v podaljšanih Hilšerjevih ulicah so dogradili do prvega nadstropja. Poslopje »Nar. Tiskarne« je na zunaj že osnaženo, v tiskarskem traktu izvršujejo monterska dela za centr. kurjavo. Na stavbnem prostoru pred Kolezijo so pričeli graditi hiše J. IIu-dales, J. Štefan in sosed. V Dilmatinovih ulicah urejajo cesto in dovažajo prst za park. Na obeh straneh je še prostora za tri do štiri stavbe. Čaz knezoškofi ski svet pri Sv. Petru bo pričeli z gradnjo orojektovane nove ceBte, ki bo izpeljana do Škcfjih ulic. O on-dotuih štirih zgradbah smo glede napredovanja govorili v petek. Vila Cecilije Krekove je dograjena do pritličja. Vodovodne cevi ob severovzhodni strani bo položene. Pri novem vojaškem streliškem poslopju ob Dolenjski cesti Be bo del zidovja z nova zgradil in z item postavil strešnik. Stavba mestne hranilnice napreduje vkljub neugodnemu vremenu dokaj naglo. Zidovje je »grajeno že do prvega nadstropja. Pri hiši banke »S avije« se izvršujejo še potrebna zidarska d&la. Odkupljeno Grajžarjevo poslopje v Vegovih ulicah je do tal podrto. Rekonstruk-cijska dela pri poslopju »Katol. Tiskarne« v Kopitarjevih in pri poslopju usmiljenih sester v Slomškovih ulicah so do polovice izvršena. Simon Treotovi hiši v isti ulici sta pod streho. Novo stavbeno dovoljenje so dobili: Matej Z »goreč, žel. sprevodnik, za enonadstropno hišo v Ravnikarjevih ulicah; Josip Jeglič za enonadstropno hišo in gospodarsko poslopje na knezoškofijakem ne-parcel. bloku; tvrdka Anton Dečman in I. C. Mayer za enonadstropno tovarniško poslopje (za izdelovanje papirnatih vreč), ob Metelkovih ulicah. Zatem: Ludovik Kotnik za pritlično hišo in gospodarsko poslopje na Opekarski cesti; Marija Koman, zasebnica, za novo pritlično hišo na parcelir. svetu pred Kolezijo; Martin Javornik, za novo pritlično hišo na Ilovici; slednjič Ivan Traun, za enonadstropno hišo in gospod, poslopje ©b novi projektovani cesti s Tržaške ceste proti Ko-leziji. Samo v Gospodskih ulicah se še vedno kaže na strani -»gola gmajna«, vis a vis pa potresne podrtije s starim zidovjem, po ko-^ jega stenah in robu poganja trnva in ovps — za ljubljanske osle, ki se tum mimo ogla šajo včasih s svojim i a, kakor kak zaspan vahtar s turškega turna. Tu se prav za prav neha panorama »Gospodskih ulic« in kaže le — kmečka gmajna, — Nezgoda se zadnje dni ni nobena primerila na stavbiščib. Delavcev primanjkuje. Shod društva pekovskih pomočnikov je bil dne 22. t. m. »pri kroni« v G-^dišču. Izvoljen je bil predsednikom g Jern Urbv*r. Odbornikom pa gg. P o s a v c Franc, Z a-b j a k Ivan, Ude Ivan, L o j k Franc, Schmautz Franc, P o t o č a n Anton. Z a pomočniški zbor gg. Avbelj Va lentin, Ž a b j a k Ivan. Gospa Lenče v nevarnosti. D mes dopoludne je bila soproga vinotržca g. Len četa z Laverce v veliki nevarnosti. Pred Blaznikovo tiskarno se )i je splašil konj. Konj je z vozom, na katerem ie sedela gospa, bliskoma letel proti sv. Jakoba mostu, kjer je z vozom zadel v nek drug voz, na katerem je sedelo polno otrok. Ot'oci so popadali na tla. vendar se ni nobenemu ničesar zgodilo. Liudje so priskočili in usta vili konja ter tako rešili gospo iz nevarnosti. 7000 kron ukradenih. Nek pekovski vajenec je na sumu, da je 8 okt. za časa, ko se je učil pri pekovskem mojstru Jožefu Bonaču Pred škofijo št. 16, pokradel temu iz miznice v pekariji okolu 7000 K. Soc. demokratični shod. Krojaški in čevljarski pomočniki prirede jutri popoludne v prostorih svojega društva v Kendovi gostilni na židovski stezi zborovanje. Književnost in umetnost. skega rodu, kakor možje, ki danes repren-zentirajo narodnonapredno stranko. Prešeren bi danes odločno oporekal, ako b< ga kdo postavil v vrste, v katerih so surovine, ki pišejo neestetične sestavke v »S>ov. Narod«, Dr. B!e>weisa opisuje gdčna Emest na Ja-lovšek krt zlobnega neznačajntža in intri-ganta. Ako m sli Prešernova hči, d« na ta način s uži sp< minu svojegt očeta, bodo morali pač tudi potomci dr. B'eiwaisa nastopiti, da narodno napredna stranka ne blati tega velezasluinega moža, Kakcr rečeno: Prešeren ni kriv, da njegov otrok ni razumel bolje ni»orovega življenja. * Muaica sacra. V nedeljo 25. okt. (oktava blagoslovljenja cerkve) v stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Missa „s. Fran-cisci Xav.", zložil dr. Franc Witt, graduale „Locus iste" in ofertorij „Domine Deus" dr. Janez Benz. # čer se reta - Slovensko gledališče. Včeraj zve je ponavliala izvirna Parmova ope-Amaconke« z dobrim vapehom. Predstava je bila boljša kot prvopot, dasi ni dosegla lanskih ; bila je pač nekako zaokrožena, a onega smelega tempa, ki ga zahtevajo operete, ni dosegla. Znana nam je Parmova poskočna muzika te operete že od lani; občinstvu so se vrlo priljubile posa mezne glasbene točke, saj so tako blizke našemu srcu, saj temelje na slovanskih pevskih motivih. Ouvertura, par duetov, arija o poljubu, Ž danskiiev solo-spev začetkom tret jega dejanja so fino umetniške točke, ki pričajo o skladateljevem lepem talentu, sploh je vsa opereta dokaz velike umetniške na darjenosti. »Araazonke" so vsekakor dobra slovenska opereta, ki bi prodrla tuli na več jih odrih, in vprav zategadelj jo hoče hrvatsko gledališče vzprejeti v svoj repertoar. Prozaični del operete nedvomno zaostaja za pevskim delom, ponekod je že celo naiven; tega smo sicer navajeni po tujih glumah, a naše izvirne »Amaconke" bi hoteli imeti akozinskoz dovršene. — Kot sem omenil, je včerajšnja predstava splošno ugajala. Lahko smo bili zadovoljni zlasti z g ispodč. S k a • 1 o v o , ki je bila v petju zelo dobra, ugajala je tudi gdč. Kalivodova in gdč. Glivarčeva. Pevski del svoje uloge je pogodil imenitno gospod Orželski, av vseh ozirih izboren je bil g. L i e r. Oa ima sploh največ zaslug za splošni vspeh te operete. On je spravil v igro največ življenja ;n komike, ter je s svojo karakteristično igro prav fino pogodil žida Moška. Tudi ostali so bili kolikor toliko na mestu. Občinstvo ima igro pač še od lani v dobrem spominu, zato je bilo gledališče skoraj polno. * Repertoir slovenskega gledališča. Jutri, v nedeljo, popoluane ob V»3. uri burleska s petjem in plesom »Lepa L i d a«, zvečer opera »O t e 1 1 o« na čast shodu odvetnikov. — V t o r e k se igra noviteta „P r a v 1 j i c a o Kri-š p i n č k u", ki jo je spisal Karel Ž e -1 i n b k y , igralen »Nar. divadla« v Pragi in češki pisatelj. Žalinsky je umetniško ime, kajti dramatik se piše Drapal. Ridil se je v vasi pri moravskih Ivančicah. Spočetka je bil tipograf, potem čjan potujočih gledališ. družb, nat > član plzenskega in brnskega gledališča, končno že 8 let odličen modem umetnik »Nar. divadla«. Napisal je že več lepih iger. * Spomini na Prešerna. E r n e - stina J e I o v š e k. V Ljubljani 1903 Z*'ožil L. Schvvantner. — Prešernova hči je napisala spomin« na svojega očetb. Čudili smo se nedelikatnosti, s katero opisuje ljubavno razmerje med svojim očetom in svojo materjo. Tega njeni starši pač niso zaslužili od nje. A to je slednjič literarno-zgodovinsko. Kar pa nima nobene vrednosti, to je filozofija E mesti ne Jelovškove, s ka-toro si je sestavila neko posebno moralo in se strahovito jezi nad katoliško duhovščino, da se upa ta imeti drugačne etične nazore, kakor gdčna Efnestina Jelovšek in njen literarni mentor, imenom Antun Aškerc. Javno voseiost utegne zbuditi trditev Erne-stine Jolovškovo. da je bil Prešeren še pred koncetn 1. 1840 reprezentant narodno napredne stranke« (str. 131). Efnestina Jelovšek morda ne ve, da s tam svojemu očetu dela veliko krivico. Kajti on se ni nikdar zvezal s smrtnimi s -vražniki sloven- Kazuo tavitfa 'talnovejjA« od r«snlh strnrv Dar ministrskega p r e d s e d n i k a. Iz Trsta sa poroča : Li časa spušča nja niegovo ime noseče ladiie v mur|e je podaril ministrski predsednik 20t>0 kron za delavce v arzenaiu. — Ogrski v i r -tunzek pri nemškem cesarju. Iz Berolina se poroča: D iselltt ii ogrski virtuoz Versey, ki vzbuja v Berolinu vsled svoje muzikaiične nadarjenosti ohče občudovanje. je sodeloval v četrtek na neki veselici na čast cesarice. Cesarska dvoj ca, ^si princi in celi dvor je plns'*at mlademu vir tuozu in mladi piinc Joahim ga je peljal sam k svojim stanšem, ki so se dolgo časa ž ryim zabavali. Cesar se jo izrazil, da ne kaj tako lepega še v svojem življenju ni slišal. — Kulturni boj. h P;riza se poroča, da so bili včeraj izgnani Uapucini iz svojega snmr stana v Rue d* la Sante. Nekoliko paznikov je danes po noči obstopi o samostan. Pritožba kapucinov zaradi denarno kazni, katera jim je bila naložena vsled pre stopkov kongregacijskih pontav, je bila od sodišča ovržena — Temno mesto. Iz Barcelone: Ziradi stavke delavcev v plinovi tovarni je bilo mesto včeraj zvečer neraz-svetljeno. Mnoge prodajalaioe in gledališča so zaprta. Stavkujoči so izpustili iz cevi plin. Guverner se je izrazil, da se ne uda. — Nune — dijakinje V Inomostu so se vpisale na filozcfiJen oddelek št ri uršu linke. Tudi hči dvornega svetnika Pastor-ja, kandidatinja dotičnega samostana obiskuje zgodovinska predavanja. Rim ie oprostil te uršulinke klavzure. — 15 000 delavcev — brez dela. Iz No\v Yorka se poroča: Tebgram iz Butte City naznanja, da so vse delavnice v Montana zaprte in da tako nima 15 000 delavcev dela. — Stavka v k a m e n o 1 o m i h. Iz M^sja se poroča: Delali v bamenolomih mestne okolice nameravajo stavkati. Vsi delavci nameravajo priti v mesto in zahtevati zboljšanje plač. Vsah kamenolomnih delavcev je do 1000. — Bojkotiran profesor. Praški listi poročajo, da so bila perdavanja profesorja V a v r e na češki tehniki od slušateljev tehnike bojketirana. OJbor dijakov čuva, da se nobeden ne vpiše k predavanjem profesorja Vavra. — Vezuv. Vezuv kaže zopet bojevito lice ; nad njim se razprostirajo vedno oblaki dima. Pogosto se vidijo eksplozije plina in pare. — Poskušen ro p a r s k i napad na vlak. Med Tam bov in Ljada na R ilienurslski železn ci poskušali so roparji oropati vlak Sprevodnik dotičnega voza je bil ranjen Roparji so ušli. — 250 ljudi ubit'h. Potres je poruši! v Horazami 13 vasii , 250 ljudi so pokopale razvaline pod seboj 5000 jih je brez strehe. — Som je odgriznil mornarju Jjsipu C o r d e 1 o , ki je padel v morje na potu iz Mobile v Havano, obe nogi. — 8 0 letnica S t r e m a y e r j e v a. 30. t. m. bo bivši predsednik najvišjega sodnega dvora Stremayer praznoval 801etnico svojega rojstva. — Sneg. Iz Tarnopolase poroča : Vlak je obstal radi snežnih žametov. Sneg je zapadel meter visoko. — Umrl je v Gosliten pisatelj veseloiger dvorni Bvetnik Gustav pl. Moser. — Dvojni umor. V Jaroslavu je vsled maščevanja umoril vojak Blondzinsky četovodjo D r o z d a in prostaka Sada — Hiter brivec. Brivec Costario v Conegliano pri Trevisi je stavil, da obrije in počeša človeka v eni minuti in pol. To je brivec tudi storil in dobil stavo. — N a n s e n name rava zopet potovati na sever. — Velika železniška nesreča. Iz Londona se poroča : V četrtek pripetila se je na progi proti Manchestru čudovita železniška nesreča. V predoru stal je neki stroj na napačni progi. Naenkrat se približa vlak ter vrže stroj raz tira. Toda pri tem trčenju padal je tudi vlak raz tira ter zaprl dve progi. Med tem prišel je drug osebni vlak od druge strani po drugi progi ter zadel ob prvi vlak. Zmešnjava je bila velika. Mnogo ljudij je ponesrečenih. Število ponesrečenih še ni znano. Iz časnikarske torbe. Kje je ta postava? »Slov. Narod« ne siiši samo trave rasti, ampak včasih tudi some govoriti. Drugače ne vemo, kje bi bil sledeča izvedel: • Znano je, da so klerikalci vseh dežela največji nasprotniki vsakega demokratiškega volilnega reda. Katoliška cerkev je po svojem nezmotljivem papežu splošno in enako volilno pravico zavrgla in jo proklela kot zmoto in ta cerkvena postava, obvezna za vse katoličane, je še danes v polni veljavi«. Poživljamo »Narod", da nam pride na dan s tisto cerkveno postavo ali „kletvino". Kje je? Katera? Dokler je ne najdejo liberalci, jim damo na razmišlianje to, zakaj da vlada pri redovnikih splošna in enaka volivna pravica za njihovo organizacijo. In čujte 1 btrivke za ženske pravioe! Tudi redovnice imajo splošno in enako volivno pravico. Tako demokratičen duh vlada v cerkvi. »Slov. Narod« torej ni našel prave kletvine, ko jo je hotel zagnati v razširjenje volivne pravice. Dalje .Slov. Narod" fantazira v svoji rmrzlični bolezni vsled strahu pred volilno reformo: „Koliko krvi je n. pr. ža teklo v Bil giji koliko so se tam svobodomiselne stranke ža trudile za splošno in enako volivno pravico, a klerikalci ne odnehajo na za las in znt'0 s krogljami in z bajoneti vsak upor. In ravno tako kakor v Belgiji, je tudi v drugih katoliških deželah«. — To ni res! V Belgiji so liberalci najhujši nasprotniki splošne in enaka volilne pravico. Katoliška stranka je izvojevala volilno ref/rmo, pri čemer so jo soc demokratje podpirali proti liberalcem. V Balgiji imajo splošno volilno pravico, raz-kček v nazorih je samo glede proporcial-nosti v številu glasov. In tu so liberalci najhujši nazadnjaki, med tam, ko se je katoliška stranka izrekla celo, da principielno ni proti temu, da se da tudi žanstam volilna pravica. Žensk so se pa liberalci najbolj ustrašili. Španija v »Narodovem" uredništvu. »Narod« je pred nekaj dnevi nabral } razli«ne — oprostite — svinjarije, ter rekel, J da se to godi v cerkvi San Vicente v Sa- j villi. (Ko bi napisal: V cerkvi San Ignacio \ v Barceloni, bi bilo ravno tako dobro.) Pa to bi kak posebno zabit liberalec morda ša verjel, eaj liberalci so prepričani, da je »Narod« najbolje poučen o španskih razmerah. Španske vasi so »Narodu« tako znane, kakor gospodu Malovrhu njegov žep. Zakaj ne bi torej »Narod« vedel, kaj se godi v cerkvi San Vicente? On sicer ne ve, ali ta cerkev eksistira, a kaj se godi v njej, ve natanko ! A zadnji stavek, kateri naj bi bil to svinjarijo zabelil, je tak, da utegne podreti dobro vero tudi sicer zanesljivemu liberalcu. Glasi se namreč : »Klerikalni listi španski dosedaj še niso teh poročil tajili«. Čujte ! Španski klerikalci niso tega tajili, kar »Narod« pi§e! Mi jako radi verjamemo, da španski klerikalci ne moreio protestirati proti temu, kar »Narod« o njih piše. A nečesa drugega ne moremo verjeti : OJkod pa »Narod« ve, da »klerikalni listi španski niso teh poročil tajili«, če jih je morda prinesel kak njegov revolver-kolega ? Poživljamo »Slov. Narod«, j da nam pove, kateri španski kle - ! rikalni listi seberovnjego-v e m uredništvu, da more tako pi-Bati o njih ! Ah liberalci, kako ste smešni s svojimi španskimi novicami, o katerih se po navadi izve, da so neresnične, ako se komu sploh ljubi, poizvedovati za liberalnimi racami! „Slovenija" po časopisju izraža obžalovanje svojega občnega zbora zaradi pro-fanacije vseučiliškega vprašanja v deželnem zboru kranjskem in njega zlorabe v obstruk-cijske namene. „Slovenijani" torej protesti (S 1 o v. ka t. a kad. dr ušt vo .Zarja* v Gradcu) ima 28. t. m. zvečer ob 8. uri v prostorih restavracije,,SchilIerhof ',Schiller-strasse štev. 53. svoj I. redni občni zbor s sledečim vsporedom: 1.) Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2) Čitanje event. poročila bratskega društva „Danice" na Dunaju. 3.) Poročilo odborovo. 4.) Sprejem novih članov. 5.) Volitev odbora. 6) Slučajnosti. felefonsKa in brzojavni poročila. Celovec, 24. oktobra. Koroški Slovenci pozdravljajo sbod slovenskih odvetnikov v nadi, da nadajujejo naj-odločnejšo borbo za pravioe slovenskega jezika. Dunaj, 24. oktobra. Danes sta bila Khuen in Lukacs pri cesarju v avdijenci. Po Lukaosevem poročilu o včerajšnji seji odseka devetorice, ki je sklenil, da ne odneha od svoiih zahtev, cesar še ni izrekel svoje odločitve, naprosil pa je Lukacsa, naj ostane še na Dunaju. Cesar bo Lukacsevo poročilo natančno preštudiral in potem izrekel svoje mnenje ter ga Lukacsa naznanil v prihodnji avdijenci, ki ho v kratkem. Lukacs in Khuen ostaneta do jutri na Dunaju. Stališče krone je nespremenjeno. Popoludne je bil pri cesarju Goluchovski. Tej avdijenci pripisujejo veliko važnost, čuje se, da se je Goluchovski zavzemal za mirno in hitro rešitev krize, pod katero trpi ugled Avstrije kot velevlast. Govori se, da pojde cesar 1. novembra v Budimpešto, iz česar sledi, da do tedaj kriza še ne bo rešena. Dunaj, 24 oktobra. „Slovanska korespondenca" pravi, da se pri seji mladočeškega izvrševalnega odbora ni nič govorilo o bodočem češkem ministru. Dunaj, 24. oktobra. Državni poslanec Plzna Franc Schwarz je odložil svoj mandat. Dunaj, 24. okt. Rtvnateli ljubljanskega nemškega gledališča Wolf, se j pogaja- za nakup tukajšnjega „Jtintsch" | gledališča v Pratru. Zagreb, 24. oktobra. Mesto mi-; nistra za Hrvatsko je ponujeno bivšemu banovemu namestniku Krajče-viču. Ako ta ne sprejme, dobi po-j nudbo baron Pavel Rauch. Zagreb, 24. oktob. Ban Pejačevič mora biti vsled prehlajenja v postelji. Lvov, 24. okt. Rusinski vseučilišč-niki izjavljajo, da se bodo dalje borili za ustanovitev rusinskega vseučilišča in nasilnosti od poljske strani zavrnili z nasilnostmi. Lvov, 24. oktobra. Magistrat je sklenil rekurirati proti odloku namest-ništva, da mora na rusinske vloge odgovarjati rusinski. Praga, 24. oktobra. Čuje se, da bi Čehi, ako vlada resno namerava spopolniti mesto češkega ministra, želeli na tem mestu prof. Diedlerja ali pa Pacaka. . . Rim, 24. oktobra. Po raznih me-3° p£lSffi^L^SnS^tS! ^ih so bile demonstracije proti Av- stnji m vladi, ker so nekateri listi | priobčili vesti, da je minister Morin j pritrdil okupaciji Albanije po Avstriji, ; ki jo v kratkem izvrši. Vladni listi \ dementirajo te vesti, da je Italija Av-| striji dovolila okupirati Albanijo. ] Petrograd, 24. oktobra. V mestu i Rjasan je bil poskušen dinamitni aten-i tat na gimnazijo, ki je bil pa pravo-{ časno preprečen. V mestu vlada pa-t nika. Javornik, 24. oktobra. Danes po svobodni duh preko m r t v e \ noči je pobegnil prisiljenec Malerjev, Črke V pisano in živo življe-; doma z Gorenjskega, od dela na Jati je, koder vladajo in uče in vzgajajo vsa ? V0l.niku pobegli pi.jsjijenec je nevaren druga pravila nego so za zeleno mizo in : v , o r j j tesnim čelom uzakonjeni f e r m a n i". i ClOveK. — Mi dostavljamo le to, da je „U4it. Tov." s temi besedami označil one, ki preganjajo g. Jakliča! JDruštva. (Mariborska čitalnica) priredi jutri dne 25. oktobra glediško predstavo, in sicer so bodo igrale igre: »Popolna žena«, »Bratranec« in »Blaznica v prvem nadstropju«. Začetek ob 8. uri zvečer v Narodnem domu. vsi „Slovenijani" tako natančno prebrali dotično knjigo, kakor se bere v deželnem zboru. Ko bi kdaj liberalna stranka tako obstruirala, bi kar deževalo častnih članov „Slovenije" iz vrst obstrukcionistov. O šolskih oblasteh piše »Učit. Tov.«: „R»zumno je, da so naši ljudje do skraj nosti ogorčeni, ker sa morajo mnogokrat potiti zaradi kapric, torej za prazen nič, ker morajo slušati dosti krat ljudi, ki so brez duha in imponujočega znanja, pravi šarlatani, ki nimajo niti pojma o bistvu šolstva in pouka, f ki jim ni še nikoli poletel! Meteorologično poročilo. ViSina nad morjem 306.2 m, sreinji iraftni ti»f 736 0mm j i Cm opa- 3 1 tonnji Stanje barometra. » mm. Tempo-raturm po Coliija Vttrafl. Nebo "■S Pi ■SS- 23| 9. zveč. 7281 y-i 1 sl. sz»h. I dež 41-6 n „,1 7. zjutr. | 729 II 7 1 ; sl j^ah. |2.popol.| 731-7 | 110 | sr jug Srednja včerajšnja temperaturi 10 3*, obl. del. o lil. | a >r nlfl 9 1'mrlt n«: 1B. oktobra. Viljem Haas, okrajnega glavarja ain, 10 let, Zaloška c bih lO, Oatromyelitis acula. Pleuro-pneumoira bil. pyaemia — Fr»n Daniš, delavčev sin, 12 dni, Poljanska cesta 41. življenska slabost. — Marija Novak. p. sestnikova žena, 62 let; Krakovske ulice 83, Eirij.hiynenia pulm. 17 oktobra. Fran Klopčar, kurilec 32 let, Martinova cesta 7, akutni revmatizem v Členkih. — Jakob Lorber, zasebnik 89 let, Kolodvorske ulice 41, osta-relost 18 oktobra. Ana LenCifi, zasebnica 77 let Apo-pleiia ct rebri. V hiralnici: 16 oktobra. Jera Tomi«, delavčeva žena 62 let. viled raka na jeziku. — Ivana VVeber, usmiljenka 27 let. 17. oktobra. Marija Stembov, delavka 44 let, Arih ritia. V bolnišnici: 16. oktobra. Otomar Zupančič, kanclistov sin, 6 let davica. — Jernej Kune, delavec 71 let, jetika. — Ivan Urankar, dninar 44 let, jetika. — Jernej Premk, dninar 68 et, pljučui empbysem. 17. oktobra. Ivan Konic, tesarski mojster, 70 let. Vulmm lacerum anaemia acuta. 18 Ivana Pušavec, služkinja 17 let, Combustio Barve za umehrike,$5£$SSL v puSicah, za akademiCne slikarje, ter Kaspar-jeve in Spitzauer- jeve, dobe se pri tvrdki BRATA EBERL t Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 624 7 11—2 Zahvala. Po zabavnem večeru, katerega so blagodušne dame kranjskega stolnega mesta priredile v korist salezijan.skcmu zavodu, je podpisanega vodstva dolžnost, izreči najiskrenejčo zahvalo. Vsem plemenitim damam in gospodom sl. odbora za neumorno delovanje, katerega jc občudoval vsak, ki se je vdeležil s tolikim sijajem se vršečega zabavnega večera; vsem cenjenim dobrotnikom, ki so uvideli človekoljubno delovanje slavnega odbora in so prihiteli na pomoč z različnimi darovi in s krasnimi dobitki; p. n. ravnateljstvu kranjske hranilnice, kije brezplačno odstopilo zgornje prostore starega strelišča; poveljništvu c. kr. 27. pešpolka kr. bclg., kije dovolilo, da je občeznana godba s svojo spretnostjo vabila in vedrila sl. občinstvo; vodstvu mestne elektrarne za razsvetljavo po znižani ceni. Iskreno zahvalo izreka nadalje voditeljem petja, ki so se trudili za vspeh, ter vsem pevcem in pevkam, ki so znali z vrlim in nevstrašenim nastopom očarati poslušalce in ustreči želji svojih voditeljev. Istotako izreka podpisano vodstvo najtoplejšo zahvalo vsem gospem in gospicam, ki so sodelovale pri prodajanju dobitkov, jedil in pijač, — z jedno besedo: vsem, ki so sodelovali ter sploh s svojo navzočnostjo, kakorkoli si že bodi pospeševali plemenito človekoljubno delo v pomoč ter blagor mladine! Bog plačaj! Vodsfvo salezijanskega zavoda. 1399 1—1 Zahvala. Povodom smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma sina, |brata in strica, gospoda Frančiška Premer-ja, kateri je dne 18. t. m. v svojem 34. 1. nenadoma preminul, se nam jc od toliko strani ustmeno in pismeno izrazilo odkritosrčno sočutje, da nas veže dolžnost, da tem potom izrekamo za imenovane dokaze sočutja in za podarjene krasne vence svojo najskrcnejšo zahvalo. Zlasti pa se zahvaljujemo preč. duhovščini iz Podzemlja in Metlike, sl. uradništvu p. n. meščanstvu mesta Metlike, domačim in sosednim učiteljem, prebl. g baronu Vra-nizanyju, požarni brambi na čelu gospoda L. Gangla, mestni godbi, bratovščini svetega rešnjega Telesa, gospodu županu Fr. Jutražu na ganljivem govoru ob gomili ter vsem ostalim prijateljem in znancem, ki so prihiteli od blizu in daleč nepozabnega pokojnika spremit k večnemu počitku. Ia. Premer, oče. — Ana Premer roj. Klemenčič, soproga. — Josipina Premer, — Julija Gregorač in En-gelberta Barle, sestre ter ostali sorodniki. — 1406 1-1 Pretužnega srca naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno |vest, da je moj predragi soprog, gospod Gabrijel Postružnik učitelj v pok., veleposestnik, častni občan, lastnik zlate jubilejske kolajne i. t. d. v žetrtek 22. t. m. ob 2. uri popoldne, po dolgi bolezni, previden .s sv. zakramenti za umirajoče, v 79. letu svoje starosti izdihnil svojo blago dušo. Pogreb predragega ranjcega bode v soboto, dnč 24. okt. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Ljutomeru. Sv maže zaduSnice se bodo brale v pon-deliek dne 26 oktobra t. 1. ob 7. uri zjutraj v domači farni cerkvi v Ljutomeru. Ljutomer, dne 23. oktobra 1903. Mesto posebnega obvestila. Sfenografct (eventualno tudi stenografinjo) veščega slovenske in nemške stenogretoje, sprejmem v svojo pisarno. Vstop takoj. Odvetnik dr. M. Pire, i«» 3-3 14 ubijali a, Kolodvorske ulice 26. Ob pričetku zimske sezone si usojam naznanjati slavnemu občinstvu, da imam v zalogi najboljši trboveljski premog v koncih Naročila se natančno izvršujejo. Tudi se odda cel vagon direktno s kolodvora ali iz skladišča na dogovorjeni kraj. Priporočujč se za obilne naročbe, beležim s spoštovanjem 1379 3—1 Ivana Tt*eo Cesta na Rudolfovo žoloznico št. 8. v Ljubljani. Vabilo 1402 1-1 izvanredni občni zbor zadruge gostilničarjev, kavarnarjev i. t. d. v JLtj 111> lj n 11 i, ki se bo vršil dne 5. novembra t. I. ob treh popoldne v steklenem vrtnem salonu pri „Frlincu" na cesarja Josipa trgu. 2® (13 1.) Volitev načelnika. — 2.) Raznoterosti. Učenec s se sprejme takoj v špecerijsko trgovino. Naslov pove upravništvo »Slovenca.« Služba cerkvenika in organista s 50 K letne plače in prostim stanovanjem se razpisne pri Sv. Križu nad Jesenicami. Prednost imajo oženjeni in rokodelci, zlasti oni, katerih družinski udje so pevci. Župni urad Sv. Križ nad JcsoniGami na Gorenjskem, dnč 10. oktobra 1903. 1342 3-1 Val. Jakelj, župnik. ......mi............................................................................ i-i HTci©©,©© iz dobre hiše se takoj sprejme pri Ivan Auer=ju, trgovcu v Tržiču. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiinnniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 1404 3—1 išče primerne službe pri kakem advokatu y Ljubljani. Event. ponudbe na upravništvo „Slovenca". K obilni udeležbi vabi odbop. Lepo in suho stanovanje se odda s 1. januarjem na Vrhniki, sv. Pavla cesta št. 248. Stanovanje obstoji iz 3 sob in drugih pritiklin; poleg hiše je tudi vrt. Več pove I. Ogrin ravnotam. 1400 3—1 Razglas. Y soboto (lne 31. oktobra t. 1. ob 10, url dopoludne vršila se bode v občinski pisarni v Škocijanu na Dolenjskem ofertna obravnava radi oddaje stavbinskili del pri zgradbi trirazredne šole v Škocijanu. Stavbena dela proračunjema so sledeče: Šolsko poslopje, izvzemši mizarska dela, ki bodo posebej oddana . 26884 K 88 h Za napravo vodnjaka in ograjo je preliminiran znesek .... 1521 K 73 h Skupaj 28406 K 61 h Dela oddala se bodo potom pismenih ponudeb skupno jednemu podjetniku, z izjemo zgoraj navedenih mizarskih del. Ponudbam mora biti priložen vadij v znesku........ 1420 K — Isti dan ob 1. uri popoludne vršila se bode tudi v občinski pisarni v Škocijanu ofertna obravnava radi oddaje zgradbe dvorazredne šole v Klenoviku. Stavbena dela, izvzemši zopet mizarska dela znašajo: Zgradba poslopja..................17130 K 46 h za napravo vodnjaka ali cisterne, in za morebitno napravo škarpe na spodnjem delu stavbišča, kakor tudi za napravo ograje preliminiran je znesek........................ 1500 K — Skupaj 18630 K 46 h Dela oddana bodo potom ofertne obravnave le jednemu podjetniku. Vadij znaša........,............ 930 K — Načrti,|proračuni in stavbenigpogoji za obe zgradbi so razgrnjeni v navadnih uradnih urah v občinski pisarni v Škocijanu vsakemu na vpogled. Predsednik: 1394 1—3 Kopina. Išče se P" gostilničar ^m za dobro znano gostilno ..Čitalnica na Vrhniki", katera se bo oddala 15. novembra. V hifii je kavarna, dalje sobe za tujo., glavna tehtnica in hlev sa živino. Pojasnila daje Anton Albert istotam. 1387 3-2 Trije provizorični pazniki se sprejmejo v deželni prisilni delavnici. Pogoji: Dosluženi podčastniki, zmožni slovenskega in nemškega jezika, krepke rasti, ne čez 60 let stari. Laškega jezika in pripravnega rokodelstva zmožnim prosilcem se da prednost. Prošnje je vložiti osebno do 15. novembra 1.1. pri vodstvu deželne prisilne delavnice kranjske. s^avno^ar je itfla UDružinsfia pratika za leto igo4. ndrujins^a pratika" ja leto 190U s krasno barveno sliko: Sveta družina na ovitku* je najlepša izmed vseh slovenskih pratik. Nje vsebina je zelo zanimiva in raznovrstna ter ima mnogo ličnih slik. — Cena posamnim komadom 24 vinarjev. Odjemalci na debelo dobe jo mnogo. ceneje pri naslednjih tvrdkah v Ljubljani: Auer-Korenčan, J. Kordik, A. Krisper„ H. Ničman in V. Petričič. Dobiva se in zahteva naj se v vseh trgovinah na Kranjskem, Štajarskem, Koroškem, v Istri in na Goriškem. V Ljubljani, dnč 22. oktobra 1903. 1391 3-1 Medicinalni 1393 50-1 konjak garantirano pristni vinski destilat pod stalno kemično kontrolo. Destilerija Camis & Stock Trst-Barkovlje. '/, steklenice K 5'— Vi 2 60. Dobiva se v vseh boljših trgovinah. Vodstvo štirirazredne šole v Starem trgu pri Ložu priporoča pridnega dečka izvrstni računar, ki je 4. razrede tukajšnje šole s prav dobrim vspehom dovršil, v kako prodajalnico V LJubljani. Ker je reven, a pošten, želi, da bi se ga vzelo v vso oskrbovanje, zato bi se pa dalj časa učil. Natančneje pove vodstvo. Stari trg pri Ložu, 19. oktobra 1903. 1389 1—1 Jakob Žebre, šolski vodja. Zahvala in priporočilo. Vsem svojim častitim naročnikom se najiskre-neje zahvaljujem za doslej izkazano mi zaupanje ter se vsem, osobito pa prečastiti duhovščini ter gg. bogoslovcem, najtopleje priporočam v čevljarski! Obft spadajoča dela. Zagotavljajoč solidno, trpežno in ceno delo bilježim, odličnim spoštovanjem AUGUST fl\ATE, čevljarski mojster Sv. Petra cesta 32, poleg delavnice pokojnega g. Hrvata. 1303 3—3 Prodam ali v najem oddam trgovino špecerijskega blaga na dobrem prostoru v Ljubljani radi bolehanja. Trgovina ima lep promet in se ponuia strokovnjaku gotova eksistenca. Potrebni kapital le 2 do 3 tisoč gold. Natančneje pove blagohotno upravništvo »Slovenca«. 1248 e Kupi se dobro in po nizki ceni. ^^ ———■ s M. Zargi r Ljubljana, Sv. Petra cesta 2. Velika izbera raznovrstnih potrebščin za krojače in šivilje. Zaloga vsakovrstnega perila za ženske in moške, predpasnikov, bluz. srajc, ovratnikov in kravat; dalje raznih zimskih potrebščin, kakor srajc, hlač, nogavic, rokavic itd. po najnižji ceni. Kupi se dobro in po nizki ceni. Varstvena znamka: Sidro. LINIINI, CAPSIGI Comp. Iz lekarne Rlchterjeve v Pragi. priznano izvrstno bolečine olttf šujoče mazilo je dobiti steklenica po K 80, K 1-4« in K 2 - v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo vedno le v izvirnih steklenicah z naSo varstveno znamko ,,sidro" iz Richterjeve lekarne ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah s to varstveno znamko kot pristni izdelek- Rlcbterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi, Elisabethstrasse 5. 1343 34-3 K Hiša v najem na Glincah j>ri Bobenčku kjer ie bila stara prodajalna in u-ostii"!*, prpravn za vs*k > trgovino, se odda a 1. novembrom. Egidij Jeglič, lh78 3 2 Reseljeva cesta št. 13, Ljubljana -------lična kislin« kot zdravilni vrelec že stoletja znana v vseh | boleznih (I.) 38 1 in pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstna za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. Najboljša dijetetična in osvežuječa pijača. f? -~~~~~ r t V LJubljani se dobiva v vseh lekarnah, veSjih špecerijskih prodajalnieah in trgovinah z jestvinarai in vinom. Zaloga pri Mihael Kastner-ju m Peter Lassnik u i Ljubljani. G. PICCOLI lekarnar v Ljubljani dvorni dobavitelj Nj. Svetosti papeža priporoča naslednje izdelke svojega kemično farmacevtičnega laboratorija, ki se izgotavljajo kot sicer vsi drugi medikamenti z največjo skrbnostjo in snažnostjo. Plccolljeva želodčna tinktura krepi želodec, vzbuja vesel e do jedi, pospešuje prebavo in odprtje ter je posebno učinkujoča pn zaprtju. 1 steklenica 20 vin plccolljetfo železnafo vino se uporablja prmalokrvnih, nervoznih in slabotnih osebah z najboljšim vspehom. Polhterska steklenica 2 K. Plccolljevl sirupi Iz malin ali tama-rlnde dajo z vodo pomešani izvrstno m zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pa-steurizovana K 1.30. Zunanja naročila po poštnem POVZGtjU. 708 (50-36) P. n. odjemalci si lahko ogledajo naš znameniti laboratorij J. SOKLIČ 1 I v Ljubljani, Pod Trančo 1 priporoča prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestih in na deželi izborno svojo zalogo cilindrov, mehkih in trdih klobukov, turisf-skih klobukov, čepic. po raznovrstnosti blaga primerno nizkih cenah. Tovarniška zaloga lodnafih klobukov c. kr. dvornih založnikov A i. Pichler v Gradci. 273 12—22 Pariz 1900 ,Grand prlx' Najvišje odllkov. 134 8—2 Izvirni Singerjevi šivalni stroji so vzorni v konstrukciji in izdelavi. Izvirni Singerjevi šivalni stroji X"nvno-, ročno- in varstveno omarico, zelo pril|ubl]eno med duhovščino, po društvih in med zasebniki. Gramofon avtomate za gostilne zelo pridobitne prodajam tudi na obroke. Imam velHto zalogo, najnovejše plošče, katere zamenjujem za stare Vnanja naročila se rešujejo z obratno pošto, -^Ml 1079 tO—19 Rudolf lUeber, urar v Ljubljani, stari trg 16. Nič več telesnega zaprtja, ako se vživa ^ Zaloga Dunaj, XVIII., Ladenburggaaae 46. TO______^ Prospekt brezplačno. - PoSiljatev za poskušnjo: JtjLllSS-OV3, TIOf¥51.f\51 12 kosov franko 3 K po povzetju. 72 52-37 M Sukneno blacjo za vsako potrebo se prodajajo v vsaki kakovosti in največji izbetu najcenejše pm J. Gf^OBElifllK-U Pfed Škofijo 1. IiJUSLtJAflA. JVIestni tfg 20. Sukneni ostanki po zelo nizki eeni. Vzotrei se pošiljajo na vse stPani bfezplaeno. 42 41 Prva kranjska mizarska zadruga v Šent Vidu nad Iijubljano se priporoča sl. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in likane sobne oprave iz suhega lesa, solidno izgotov-ljene, po lastnih in predloženih vzorcih. Velika zaloga raznovrstne izdelane oprave za salone, spalne in jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Vižmarjih. — V prav obilno naročitev se priporoča )qs Arhaf načdnik •••• •••I •••• •••i •••i •••i ••ti •••i •••i -•i ■••i •••i •••i Janeza Trdine j|l Zbranih spisov je pravkar izšla prva knjiga: (juzarji in Iliri. Prcjanimiva epizoda zj južno-slovanska zgodovine. Jfnjiga, važna za vsakega zavednega Slovenca. Cena tf 3-—, po pošti Jf 3'20. Založil Ljcljujcntncr v Ljubljani. '651 21 •H i • •« • M • «M • •• ••••••• Mizarske pomočnike in učenca v poduk sprejme v trajno delo |Watko JVIaloVie 1363 3-3 mizar v ltudolfovem (Novo mesto) Gamase, galoše. 1335 52-3 Zaloga obuval D. H. POLLAK & Co. Dunaj. Proda se pritlična hiša v Mengšu Ima dve sobi, kuhinio, čumnato, prostorno klet; na podstrešju dve sobi, kuhinjo in mostovž Hiša stoji p polnoma na prostem kraju, blizu farne cerkve ter ima okolo 700 m' vrta. Pripravna je tudi za kakega upokojnika. Kupni pngo|i so ugodni. Več so noizve nri Valentinu Gregorcu v Mengšu pri Ljubljani 1376 4-2 '96 100 38 Zahtevajte brezplačno in franko moj ilustrovani cenik z več ko K00 podobami ur, zlatega m srebrnega blaga in godbenih reči HANNS KONRAD gi.2.6o tovarna za ure In izvozna trgovina Za vs"k0 Most St. 520, Češko Naročajte 706 104—45 iz pivovarne v Žalcu in Laškem trgu. «*«*■■ I »*;»I H■ i« E Msra*Ba.3» v ■■ R» l ■■ I ■■ ■ i c'«" 4lm ::: g iiujiittuiuuifs op o bc ca T3 U "So o T3 S a nI N U B 'eo a o -a -a u o Popravila sprejemajo se v obeh trgovinah. Naznanilo. Otvoritev velike na novo urejene trgovine Ur, zlate nlne, srebrnine, Šivalnih strojev, blclkeljnov itd. v Franc Čuden urar in trgovec zlatenine in srebrnine v Ljubljani Prešernove ulice nasproti frančiškanskega samostana, fllljalka v prejšnji trgovini na Glavnem trgu. Vsled nasveta ravnateljstva delniške družbe združenih tovarn ur „ Union" v Brelu in Genovi v svici, prisiljen sem bil kot član iste družbe preskrbeti si večji lokal, da zamorem njihove izdelke slavnemu občinstvu v obilnem razporostreti, ker umevno je tem večja izbera tem lažja in cenejša postrežba. Zatorej prizadjal sem si mnogo, da sem mojo novo trgovino, okrasil s toliko bogato zalogo kakoršne še ni bilo videti v tej stroki do danes. Posebno opozarjam slehernega na okusno izberko še nad 150 komadov obešenih stenskih pendel ur v najmodernejčih, lepo rezanih omaricah z različnim bitjem k vsaki hišni opravi prikladne. Prilično omenim tudi, da se mi je posrečilo nakupiti jako ugodno večje partije brilantov, diamantov in drugih dragocenih kamnov, vdelanih v vsakovrstnih oblikah, jako veliko zlatenine, srebrnine, ur in drugo tako, da se lahko z vsakim glede zaloge meriti zamorem. Za obilen poset in obisk se priporoča gornji. 1292 6 Ceniki brezplačni in poštnine prosti. Citraši!!!!!!!!!!!!!! I HI Najboljše strune K^^SSS S <$» d°be Sam° Pri Vaso Petričiču v Ljubljani. »jlNDROpOGOJT (Iznajditelj P. Herrmann, Zgornja Poljskava) je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo Za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, KI zabranl Izpadanje las In odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. Glavna zaloga in razpoiiljatev v Ljubljani pri gospodu 274 (64 "Vaso Petričič-u. v zalogi imajo tudi gg. U. pl. Trnk6czy, Anton Kane in Ernsf Sark v Ljubljani. Rant v KranJI, in lekarna „prl angelju" v Novem mestu. Preprodajalci popust. tr/pvs/f*. Največja, moderno opremljena ter izdatno povečana in popol= —= noma prenovljena je =— ^Zalaznikova^ slaščičarnica in pekarija na Starem trgu. 1405 3-1 Za obilen obisk se priporoča Jak. Zalaznik. Marija Sattner, Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II- stop., II. nadstr. (Medijatova hiša), se priporoča prečastiti duhovščini za izdelovanje cerRveniR paramentov. Izdeluje oele ornate, kazale v vseh liturgifinih barvah, plavljale, obhajilne borze* Štole in vse za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svil* natem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi bandera ia baldahlne ter izvršuje vsakovrstno eerkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, oone po mogočnosti nizka, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudi rado-roljno prevzame. 11M 6 Naznanilo. Iz konkurzne mase tvrdke Goričnik £ Ledenig v Ljubljani odda se ostala manufakturna zaloga v cenilni vrednosti 18.745 K 58 h l»o n ml Im* n i m potom. Kupne ponudbe in 10 % vadij v gotovini položiti je najkasneje do 30. oktobra 1903 opoldne pri oskrbniku konkurznj mase g. dr. Josipu Sajovic, odvetniku v Ljubljani, v Gosposkih ulicah št. 3. Odbor upnikov si pridrži odobritev podanih kupiih pnnudeb, katere se bodo dne 31. oktobra 1903, dopoldne ob 11. uri odprle. Potrditev ponudeh se bode dotiž-nemu ponudniku takoj naznanila. Vse druge ponudbe se bodo z vadijem vred ponudnikom takoj vrnile. Manufakturnu zaloga pro la se na podlagi inventure, katera sa lahko pri konkurznem oskrbniku v pisarničnlh urah vpogleda, povprek in brez vsacegs jamstva konkurzne mase. Pcnudnikom je prepuščeno, se o pravilnosti inventure v prodajalnici tvrdke prepričati. Kupnino plačati je čisto brez vsacega odbitka, predno se blago previame in najkasneje dne 2. novembra 1903 v navadnih pisarničnili urah r roke oskrbnika konkurzne mase. Kupljeno blago mora kupec najkasneje do 3. novembra 1903, zvečer do 0. ure na lastne stroške iz prodajalnice tiko gotovo spraviti, kakor bi bilo sicer konkurzno oprav-ništvo opravičeno, blago na stroške in nevarnost zamudnega kupca iz prodajalnice odstraniti. Natančnejša pojasnila daje oskrbnik konkurzne mase. 1383 3-3 Oskrbništvo konkurzne mase. ^urg-Ameri^^ Največje naj sta reje parobrodno društvo : na svetu. fv)$\meriko Njega parobrodje obsega __ 280 — velikanskih parnikov. ~w zanesljivo v @ dnevih direkfna.najhitrejša prekomorska vožnja z brzoparniki iz Hamburga v Novi Yorkai i pa vHalifax. Brezplačna vsakovrstna pojasnila daje od visoke vlade polrjem zastopnik: Mamburg-Amcrlka Linie Fr. Seunig v Ljubljani L Dunajska-cesla št v. 31 poleg-velike milnice ali šrangfc. J ZsiJC" se preselil in se nahaJa na Rimski cesti štev. 24, to je vogal Rimske, Bleiweisove in Tržaške ceste. U novi prostorni in moderno opremljeni rastavraciji pri „Bajcu" na J^ims^i cesti štev. 24 se ločijo prignano najboljša stara in nova vina 13 rajnih najplemenitejših vinskih pokrajin v ceni od 32 do 80 kr. liter. }{dor je torej prija telj 3drave in naravne vinske ^apljice, vedno juejje pive ter okusnih jedil, ta naj pride in ustreženo mu bo^ Za obilni obisk uljudno prosim 3 vsem spoštovanjem Avguštin Zajec, restavrater. 1388 6-1 Angeljnovo milo Marzeljsko (beio) milo z znamko 449 104—62 sta najbolj koristni ■fe® ^ XX 3L; 3B9L ^ 3L 3« W za hišno rabo. dobivate jih po špecerijskih jtacunahl Pavel Seemann izdelovatelj mila in čebelno-voščenih sv£ v Ljubljani. Najnovejše blago za i damska oblačila i in modni barhenti se v vseh kakovostih in največji izbitfi prodajajo najcenejše pru J. GROBEli|MIK~U Pped Škofijo 1. IiJUBliJfirlfl. Mestni trg 20. Vzotfei se na zahtevan je pošiljajo franko na vse strani. cene Zalagatelj c. kr. državnih uradnikov Kožuhovina mufov. koljerjev, ovratnikov, čepic Najnovejše in najboljše Največja izbera || J ||| 1293 10—8 Rokovice za gospode, dame in otroke glace, Iz srnine trico In sukna Najnovejše krasni modni klobuki za dame in deklice žalni klobuki klobuki se sprejemajo tudi v moder niziranje. Zamet za bluze meter K 1'50 In višje Dlie svileni žcmet m r svileno blago || v vseh barvah K Domača nmetalna steklarija Avg. Agnola v Ljubljani,»» se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje cerkvenih oken in vrat. vdelanih s katedralnim steklom ali s svinoem obrobljenim belim ali barvenim steklom, s steklom z umetno slikarijo strokovnjaško dobro, zajamčeno in trpežno izvršeno v lastni delavnici, od najpriprostejšega do najfiejšega 1 > a s /D U O fi, o (X s ,„ ui <0 <3 0! M r-4 CR 'vM rd P d T? •»•n i > M O ti 1—4 P" ti u a. o fr. št. so/z. Spričalo, s katerim podpisani potrjuje, da je velečislana tvrdka za stavbeno In u nefno steklarstvo AVGUST AGNOLfl V LJubljani, v polnem in lepem soglasju z gotsko arhitekturo, izvršila prav pohvalno steklarska dela v novi župni in dekanijski cerkvi v Šmartnem pri Litiji. Okenj 32, v raznovrstnih gotskih oblikah, slikanih umetno na steklo v okusnih okraskih strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno - svitlih in ne vpijočih — svedoči jasno, da smo vdobili Slovenci v gosp. Avg. Agnola tudi v tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu z mirno vestjo zaupamo slična dela. V prepričanju po ostalih ofertah za to delo, se vestno zatrjuje, da so cene gosp. Avg. Agnola prav zmerne. Priporoča se kar najtopleje vsem, posebno pa onim cerkvenim predstojnikom, kateri razpolagajo sicer z malimi sredstvi, pa bi oskrbeli radi svojim cerkvam kaj lepega. Župni urad v Šmartnem pri Litiji dne 9. februvarija 1901. S» pr o N pr ■ i Prevzema tudi vsa stavbinska steklarska dela zalogo vsakovrstnega steklarskega blaga. Ivan Lavrenčič, župnik in dekan ter priporoča svojo izborno 927 52—14 Trgovina za Ifšp, modno blago in nagrobne vence. Mestni trg 24. Karol Recknagel Ljubljana. Nagrobni venci in trakovi za vence. Najnovejši Naravni venci krasni ln po ceni. n : ; : Trgovina s klobuki za dame. HVestnl trg 3. oooooooooaooooooooooooooiooooooooo OOOOO lOOOOO ooooo wmi htt OOOOO! ooooo ooooo ooooo ooooo ooooo ooooo ooooo Bratje Novakovic lastniki vinogradov na otoku 15niču in v Makarskem primorju v Dalmaciji. Prodaja v steklenicah in pisarna: Stari trg št. 15 Ljubljana Priporočajo svoja J ^^ _ črna, krvna, rudeča U O lil fl v Q Skladišče in prodaja na debelo :5podnJa Šiška, Vodnlkona cesta. in bela izborna namizna, desertna OOOOO] dalmatinska vina dalmatinski tropinovec, dalmatinski vinski konjak in dalmatinsko maslinovo olje po nevrjetno nizkih cenah. Pošilja se v sodih po 100, 300 in 600 litrov. Ako kdo odpošlje svojo posodo, dobi vino mnogo ceneje. 20—4 OOOOO ooooo ooooo ooooo ooooo ooooo ooooo ooooo ooooo 1279 OOOOO! 'n cen''c' zastonj in franko 0000000001000000000000001000 - - .. _ _ _ OOOOOOOOOIOOOOOOOOOOOOOOIOOOOOOOOO ooooo ■ooooo OOOOOO Stanje vlog 31. dec, 1902: čez 9 milijonov kron. Najboljša in najsigumejša f-------s __ .,., v4 . . , f Denarni promet v leta 1002: 1 «« prilika za stedenjel «« | 32 milijonov kron. Ppeje: Gradišče št 1, LJUDSKA POSOJILNICA sedaj: Kongresni tt*g št. 2, L nadstropje sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutrag do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po - 1 C 2 brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih ----- -4 K 50 h na teto. Stanje vlog 31. deeembra 1902: 9,501.351 52 h. Denarni promti 1. 1902: 32,596.882 H; 65 h. HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po pošti so poštno- hranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dn6 1. januarija 1903. Dr. Ivan Šusteršič, predsednik. Odborniki: Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, podpredsednik. Anton Beleo, pesestnik, podjetnik in trgovec v St.Vidu nad Ljubljano. — Josip Jarc, veleposestnik v Medvodah. — Dr. Andrej Karlin,stolni kanonik v Ljubljani. — Karol KauBchegg, veleposestnik v Ljubljani. — Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polju. — Ivan Kregar, svet. trg. in obrt. zbornice v Ljubljani. — Frančišek Leskovic, zasebnik in blagajnik „Ljud. pos.tt — Karol Pollak, tovarnar in posest, v Ljubljani. — Gregor Slibar, župnik na Rudniku, — Dr. Alei Uaeničnik profesor bogoslovja v Ljubljani. Delniška stavbinska družba UNION" 11 __jojja ojjo ajj in ima pri zborovanju vsaka po e n glas Dividenda se letno izplačuje. Namen družbe „Union" je pridobil stavbišča, graditi hiše na lastni in tuji račun, snovati hotele, restavracije in tpr \\b V7dr»avati V to svrho kupila ie družba že obsežen stavbeni prostor v sredini mesta ob Miklošičevi cesti in frančiškanski ulici; prihodnjo spomlad namerava ako se II. emisija tudi odda pričeti Ž zg«db?2de^o urinega ho eVs foo sobami, centralno kurjavo, električno razsvetljavo, lift, i. t. d. Poleg tega postavila se bode velika dvorana (čez 500 m') z galerijo ini vsemi po-frphninfi nnltranskfmi rn stori za koncerte veselice, shode predstave i. t. d V pritličju hotela je kavarna in gostilna z prostornim vrtom, kakor tudi drugi najemninski prostori. Ostali de- zgradbe na-meKnje «9sSvaPJ Clne« taffm^^&I pristopne izjave Z subskripcijo 'delnic II. emisije poslati je ali po pošti, ali se pa dotična izjava direktno v pisarn, družbe „Union" Kon-grešni trg 19 podpiše, kjer se tudi dobi vsa potrebna pojasnila vsaki delavnik od 9—12 nad 3—6. Znesek 500 kron za vsako delnico vplačali je najkasnejo do 1. decembra 1903. V Ljubljani, dne 3. oktobra 1903. 1296 9—4 [ Dr. V. Gregorič predsednik. Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov Alojzij Večaj Ljubljana, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon št. 9 priporoča slav. občinstvu in preč. duhovščini svojo veliko zalogo barvanlh prstenih 111 kot: rujavih, zelenih, belih, modrih, sivih, rumenih itd., kar najbolj trpežnih in po modernih modelih izdelanih. Cene nizke. 36 52-43 Lastni Izdelek. Ceniki franko in brezplačno. Ilolitvcnik 162 1 za flVarijine družbe, Vodilo" in »Najboljša mati" skup, se dobi v velikem tisku v vezavah po l'/9, 2 in 3 krone. Kdor jih vzame več skup v tej izdaji, dobi na vsakih 10 dve po vrhu. Razpošilja jih v imenu izdajatelja g Fr. Breskvar, knjigovez v Ljubljani. Denar se pošilja založniku. — Isti knjigovez razpošilja tudi „Križev pot za M. družbe." ; 1 izvod velja 20 v., BO izvodov 8 K in 100 izvodov skup samo 12 K. — Vodilu", ki velja samo zase v platnu vezano 60 v., se brezplačno privezuje 20 str. debel „dodatek", ki obsega 1 sv. mašo in troje litanije. Ta dodatek se dobi zase broširan po 10 v. 100 skup za 8 K. Dokler nimamo šolskega molitvenika, mu je ta dodatek lahko malo nadomestilo. Obe zadnji knjižici sta ob kaki priliki primeren dar za družbenike ali šolale._1240 4 Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah 671 48 F. HITI, Pred škofijo štev- SO. Zunanja naročila se točno Izvršujejo. 1357 61 Anton Presker krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 16 se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovniške obleke iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo = izgotovljene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov £££££££» s Ustanovljeno 1. 1832. £££££££££S 9) TJ d a a TJ O (H Pi-iznano najboljše oljnate barve zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah Adolf Hauptmann v Ljubljani tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. 176 86 Električni obrat llustrovani ceniki se dobž brezplačno. ** o\ oc -a l\0 ca I Med. dr. Jos. Traub-a želodčni prašek Gastricin zdravniško poskusen in potrjen. Na tisoče ljudi se mora zarad raznih bolezni v želodcu in črevah držati stroge zmernosti v jedi in pijači, kar jim greni življenje. Kdor rabi dr. Jos. Trauba želodčni prašek Gastricin, njemu taka dijeta kmalu postane brezpotrebna. Bolniki, kateri se želč utrditi po obilnejši rabi hrane, to po Gastricinu popolnoma dosežejo. Gastricin takoj pokaže učinek pri zgagi, pehanju, napenjanju, pri bolečinah v želodcu, pri krčih, bljuvanju, glavobolu usled prebavljanja; ako se pa rabi dalje časa, odstranja tudi zastarane bolezni v želodcu in črevah, kakor nobeno drugo sredstvo. — Gastricin ni čistilo, a vendar vrejuje telesno potrebo. Več poved6 prospekti. — Gg. zdravnikom pošiljamo poskušnje. V Ljubljani je naprodaj pri M. Nlardetschlager-ja lekarni pri orlu in drugje. Glavna zaloga je v lekarni Salvafor v požunu. Na debelo po medicinskih drožerijah. Velika škatla 3 K, mala škatla 2 K, franko 20 in rekomand. 45 h več, priporoča rainovritn« vizitnice no rmki r.ni. J t/ Ljubljana VJ £ ^MiMMMMMšMMMMMMMMft frfb Podpisana ima v ralogi najraznovrstnejše trpežno, krasno blago »a bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte itd. sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzem* tudi vezenje, prenovljenje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji ceni bandera ln vso drugo obleko. Prečastite gospode prosim, da se blagovolš pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagotavljaje hitro in najpostenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 780 52 20 Ana Hofbauer, imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v Ljubljani, Wolfove ulloe 4. Bt Špitalske ulice št. 7 uY}uAxvo vva^tvavija » &a xa ^uVo&tijo \xi &e\d\ce, \Auxe, oVleVe %a AecVe, V/VaVov \u4\ mo&no l\Aago xa dame m ' cjos^oAe,\tva^xv\ipav- 9 9eV\V\ \%W\ 3 se jpviproca \Aago\vo\tvem\x oV\sVu cenel Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka — Promese za vsako žrebanje. K u 1 a n t n a i z v r S i t e v naročil na borzi. Menjarična delniška družba M K R C U R" I., UVollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh Spekulacljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnio. 134 251 I Iidajatelj i> od|«vor«i ■rtdnik: »r. l|iaolj Žltalk Tisk »Katoliške Tiikara«« v Ljubljani.