Dopisi. Iz Pesničke doline. (Zlatomešnik 6. g. dr. Muršec). Eakor je ,,Slo7. Go8p." 87oje dni že omenil, bo 7 nedeljo 5. sept. sla^ni naš rojak prof. Dr. Muršec prazno^al pri 87. Bolfanku pet- desetletnico s^oje duho^ne službe. Slo^esnost se bo, kakor izvemo, sijajno in 7eli6astno vršila. Tudi mil. škof Jakob Maksimilijan, kteri bodo isto ne- deljo ondotno cerk^o posvetili, se nje bodo udele- žili. — Ča8t, komur čast gre! G. dr. Muršec spada med najstarejše in najblažje slo7. rodoljube na Štajerskem. Rodil se je leta 1807 — sin kmečkik starše7 — 7 Biau, čedni 7aai 7 sredini Peaničke doline. Po iz^rstno do^ršenih srednjih in višjih aolah 7 Mariboru in Giadci bil je 1. aug. 1830 7 mea- nika pos^ečen. Kaplanoval je pii 87. Antonu, sv. Mikla7Ži in na Ptuji. Z dopustom knezoškofa seko7- skega ael je potem 1839 za odgojitelja k vitežki Ormožki rodo^ini. Ko je tnkaj Dalogo dovršil, do- bil je 1845 službo učitelja 7erozakona na no^o uatano^ljeni višji realki 7 Gradci, ktero je 7estno opravljal do 1870. V tem letu je stopil v stalni pokoj, in biva navadno v priljubljenem niu Gradci. Da se sprevidi, na kako dobrem glasu je bil kot učenjak, naj še omenimo, dagajel. 1850 glasoviti luinister nauka grof Leon Thun pozval za vladnega komisarja na hrvaške gimnazije, da je vodil istega leta zrelostne skušnje. Kmalu potem pa mu je ponujal imenitno službo šolskega nadzornika. Toda huda in dolga bolezen je g. M. primorala, namenjeni mu casti se odreči. — M. je stal svoje dni v prvi vrsti buditeljev in zagovornikov našega naroda. Bil je mnogoletni sodelovalec ,,Novic" in ,,Danice". Že kot kaplan zapisoval je vrlo narodne pesni, prigovore in besede; z veliko zbirko slednjib je pripomagal k Murkovemu, Janežičevemu in Wolfovemu besedniku. Leta 1847 izdal je ,,slovnico za prvence", prvo v slovenskem jeziku. Poznej je spisal »bogočastje'' (liturgiko). Bil je v prijateljski zvezi s Stankom Vrazom, Kremplnom, Murkom, Tomanom, Razlagorn in mnogimi drugimi slov. pisatelji in rodoljubi. Vedoo je bil radodarni podpornik slov. slovstvenim zavodom in časnikom, cnako tudi naši mladini, ki se je v Gradci učila. Velike zasluge, ktere je storil lavantinski akofiji in domači župniji, uagnile so mil. škofa, da so mu podelili častni naslov duhovnega, in poznej konsistorijalnega svetovalca. Letos se je — zvečinoma na njegove stroške, — cerkva sv. Bolfanka obokala in olepšala. Kot človek, kot duhovnik, in kot domoljub je g. M. pri vseb, kteri ga poznajo, v izredni časti. Zares zasluži tedai, da mu čes titamo iz srca k nj ego vemu j ubileju štajerski Slovenci, in mu javno izrečemo toplo zahvalo. Bog ga živi, Bog še nam gaobrani mnogo — mnogolet! Iz Vojniškega okraja. (Toča — pereči ogenj — prošnja za svet.) Dovolite, da se tudi iz naaega okraja kaj razglasi. Dne 21. julija smo imeli tukaj okolo Vojnika budo točo z vibarjem in groznim nalivom, bribrčani so srečno saj po vecjem odleteli. Oves je toča skoro da malega izklestila, še semena ni pustila, žalostno smo prazno slamo mlatili. Koruza je razsekana, vrhi deloma odbiti, fižol je uničen. Na zelnikib je bilo na kapusu videti le rebrje in štorovje. Ženske so javkale, da nimajo svinjam kaj dajati. Zdaj so si, hvala Bogu, vrti in zelniki vže nekoliko opomogli, da svinje ne bodo gladu pocepale. Pa kaj, ker je tukaj in okolo začela šetinjsko živad budo daviti in naglo moriti znana svinjska rdeča bolezen, kojej tukaj npere6i ogenj" pravijo. V 24. urab je svinjče zdravo in mrtvo, nobeno zdravilo se ga ne prime. Mnogi svinjaki so vže brez repa. Ta svinjska kuga je zares velika nadloga in nesreča za kmeta. Skušnja uči, da so tudi svinjaki okuženi, da, ako denea zdravo živinče v tak blev, v kratkem zboli in pogine. Dragi naa ,,Slov. Gospodar", lepo prosimo, objavi nam, ako ti je mogoče še to: Bi li ne bilo potrebno take okužene svinjake popraviti, s čem pokaditj, ali kakor učenjaki pravijo ,,desin- ficirati" in kako, in s čem bi se to storiti mogio. Dostavek uredniatva! Temu važnemu vprašanju se je letos v ,,Slov. Gospodarji" uže vsaj deloma ustreglo. Poglejte 30. atev. od 22. jul. 1880. Ondi je iz ,,Novic" objavljen od g. dr. Bleiweissa spisan sestavek: Črmica, vran6ni prisad, pereči ogenj. Zlasti ob konci sestavka se govori o razkuževanji blevov. Iz mladib let se spominjamo, da so nesrečni kmetovalci morali hleve svinjake prestaviti, ker je bila zemlja pod njimi vsa smradljiva, nezdrava in okužena. Ako kaj več poizvemo, gotovo objavimo! Od sv. Petra pod sv. gorami. (Na predvečer petdesetletnice) Nj. veli6anstva cesarja Franca Jožefa zbrali so se tukajšnji domoljubi ter odrinoli pod vodstvom zelo preljubljenega gospoda ter vrlega narodnjaka Jakoba Smoleta na sv. goro. Tukaj so med gromovitim pokaujem zažgali velikanski kres, kteri se je videl ne le po celem kozjanskem in breškem okiaji temveč tudi po vsem borvatskem Zagorji. Za tem se je od vseh strani napivalo na moc Avstri janstva, na slogo med Slovenci in na propad odpadnikov in nemčurjev. Ta lep in sijajen večer se je končal z gromovitimi živio- in slavaklici na presvitlega vladarja. Za priprave tega veselega večera gre vsa zabvala 6. g. Smole-tu. Drugi dan služili so naš 6. g. župnik peto sv. mešo z azistenco in druga meša je bila slovesna meša za šolarje. To vse je  naše ,,liberalce", kojib število se vidno krči, hudo giizlo in pikalo, kajti niti eden ne se ni udeležil slovesnib meš, ljudstva pa se je nepričakovano napolnila cela cerkev. Tudi tukaj nastavljeni kor don se je udeležil sv. meše. Skoraj do poludne naznanjalo je gromovito pokanje možuarjev našo navdušenost in nehlinjeuo ljubezen do milega nam cesarja. —n. Iz Jarenine. (Cesarjevo petdesetletnico) smo tudi pri nas s šolsko mladino svečano obbajali. Že predvecer je vabil strel iz možnarjev okoličane k godbi, katero je vodil tukajšnji g. naducitelj v gostilnici občinskega predstojnika, g. Ornika, ter se se svojimi učenci produciral ubogim šolarjem v prid. Povabljeni so darovali na ta namen 21 fl., katerim podpisani v imenu šolske mladine presrčno veče -• Bog plati. Drugi dan je bila vsa šolska mladina v praznični obleki že ob Vs-8 uri v učilnici zbrana, ter se med godbo in streIjanjem ob 8. uri podala v cerkev, kjer je se brala slovesna sv. meša, pri kateri se je navdušeno pelo in godlo. Vedno so gromeli možnarji ter oznanjali slovesnost v čast cesarjevo. Obilo občinstva kakor tadi gospodje žandarji, predstojniki in udi šolskega sveta so bili pri božji službi navzoci. Po dokončanej sv. meai se je zapela cesarska pesem. Iz cerkve se med streljanjem in godbo poda mladina in vsi navzoči na prostor pred učilnico, kjer je podpisani raztolmacil mladini pomen denešnjega praznika ter mladini kazal, kako blagega in milega očeta in vladarja nam jc podarila. božja previd- nost. Ob konci govora so navzoči tiikrat zaklicali: Bog ohrani našega cesarja Franca Jožefa I. ae mnogo let; naj živijo! živijo! živijo! Z velikim navdušenjem se je to godilo. Zdaj se zopet zapoje cesarska pesem. Da bi se pri uavzočih spomin na deneanjo alovesnost in na besede od govornika jim na srca položene bolje ohranile, vsadila se je krasno opletena lipa, katero je z največo pazljivostjo skopal in v ta namen podaril vrli kmet, Janez Šmirmaul, na javnem prostoru pred učilnico. Ta prizor je pri6ujo6e jako ganil. Vsajena cesarska lipa je bila potem izrocena srenjskemu predstojniku v varstvo; za postrežbo ji bodo učitelji in šolska mladina skrbeli. Po dokočani slovesnosti se poda šolska mladina v ucilnico, kjer se jim je 100 zvezkov, sestavljenih od Ivana Tomšiča, na slavo 50. rojstnemu dnevu Nj. Veličanstva podarilo. Slekovec. Iz Ribnice na Pohorji. (Cesarjeva sve6anost). Sprejmi dragi ,,Gospodar" tudi z naaega zakotja par vrstic o slavnosti cesarjeve petdesetletnice. Ko se je dne 17. t. m. zmračilo, so 8e zasvetili kresovi po gorab in gričib, v vasi pa 80 se vsa okna razsvetlila. Trije lampijoni z narodno, cesarsko in štajersko barvo, so zaljaali ponočno osvetljavo. Poeebno lep je bil bengalični ogenj, ki je gorel pred 6tanovanjem c. kr. okrajnega glavarja celjskega, gospoda Haas-a, ki je zdaj tukaj na počitnicab. Množica ljudstva je hodila z godbo po vasi ter se potem preselila na bližnji hrib občine Arlice. Tu se je vžgal zdajci velik kres, med pokanjem možnarjev, sviranjem godbe in užiganjem raket. Poteni so se vrstile 6asu primerne napitnice in prepevale slovenske pesmi. Ob polu ene po polnoci se je Ijudstvo preselilo v hišo tukajšnjega občinskega predstojnika, kjer se je do ranega jutra veselilo. Splob pa nam ostane ta večer nepozabljiv! Drugi dan je bila slovesna solarska sv. meša, ktere so se vdeležili razni dostojanstveniki. Končala pa se je slavnost še le prav za prav dne 26. t. m. pri šolski skušnji iz krščanskega nauka, ko se je vsem šolarjem razdelila knjižica nAvgusta meseca 18. dan", ktero je gosp. Tomsič za to slavnoat tako hvalevredno pripravil. Vsega veseljevanja cilj pa je bila ena mi8el: Bog ohrani, Bog obvari našega cesarja se mnogo, mnogo let, na blagor in srečo države in narodov! Iz Celja. (Varujte se goljufov, — nov zvonik). Neko precej tolsto 61ove6e, v tirolski obleki, je lazilo po Celji, Brežicah itd. okolo duhovnikov, vojakov, ter pravilo, da je ud muzikalične tirolske družbe ter skušalo pod jako pretkanimi pretvezami ,,samo za nekoliko dnij" neprevidnežem izvabiti ,,Ieen goldinar" iz žepa. Prijatli nlepega petja" so mu ponudili še več. Pravi, da mu je ime: Karl Loffler. Pokažite goIjufn vrata! — Delo na zvoniku Marijine cerkve v Celji prav pridno napreduje. V nekterib dneb se bo streha že krila. Ta zvonik bo brez dvoma lepo kin6al Marijino cerkev, pa tudi celjsko mesto. Proti koncu meseca oktobra 1.1. se ima popolnoma dogotoviti. Do tistihmal se bojo gotovo dovršili tudi 4 zvonovi, naročeni za to cerkev, ki bojo skupaj tehtali 88 centov! Od sv. Marije Device v puščavi. (Odlični gostje) mudijo se v grajš6ini Faahkej. Njib eminenca preuzvišeni kardinal Ludvik Jakobini, poslanik av. o6eta Leoua XIII. pri našem svitlem cesarji, je došel 26. avgusta t. 1. 7 grad na obiskovanje vrle katoliakoveine rodbine grofa Zabbeo. Spremljajo ga monsignor Magno in več drugih gospodov. Ves grad je ozaljšan. Pred grajščinsko kapelo je pri6akovala grofova rodbina z domačim 6. g. župnikom vred visokega gosta ter gaje sve6ano sprejela. Iz nad grada plapola papeževa zastava! Tri dni poznej, namreč dne 29. avgusta prišli so tudi naa milostljivi knez in škof v naš grad. Dne 30. avgusta obiskai je preuzvišeni kardinal velekrasno cerkvo Matere božje v puščavi ter je blagovolil v farovži zajutrkovati. Vsak, ki ima čast z visokim gospodom občevati, ne rnoie se načuditi njegovemu prijaznemu obnaianju! Redka čast nam je došla, da imamo papeževega poslanika kot gosta na znožji košatega Pohorja!