List 13.
O sirarskih družbah.
Ker smo v 11. listu „Novic" naznanili oklic c. kr. minister s t va kmetijstva, ki hoče denarno podpirati si-rarske združbe, naj temu oklicu dodamo iz dr. Wil-
helmovega „Planšarstva" na svitlo danega od c. k. Goriške kmetijske družbe, poduk, kako se dad6 ustanoviti take združbe.
Gotovo nese največ dobička, če se ravnajo^ veliki siri. Emmenthalski sir, ki je najbolj Čislan Švicarski sir, tehta po 120 do 150 funtov eden. Za en tak sir pa mora biti 1350 do 1700 funtov ali 540 do 680 bokalov mleka, kolikor se ga namolze od 135 cio 170 krav, ki dajejo po 4 bokale na dan.
Se za male sire od 2o do 30 funtov, kakoršne širijo po planinskih mlekarnicah, se mora imeti 90 do 132 bokalov mleka; molsti se mora tedaj 22 do 34 krav. Svajcarski sir se da tedaj le ondi s pridom izdelovati, kjer se molze mnogo krav in se obilno mleka siri. V Svajci se nahajajo nektere sirarnice, ki vsaki dan vsirijo po 1500 bokalov mleka, tedaj molzejo kakih 300 do 400 krav.
Tolikega števila krav se ve da nimajo posamesni gospodarji, sosebno ker je v Svajci prav malo velikih posestnikov, ampak so večidel le srednja in mala posestva.
Velike sirarnice, kterih se šteje po Svajcarskih dolinah več sto, imajo včasih v rokah započetniki, ki mleko nakupujejo in na svoje predeljujejo, ali pa so lastnina občin (sosesk), ali združenih gospodarjev in živinorejcev, ki skupaj mlekarijo in čist dobiček med seboj delijo po razmeri mleka, ki ga vsak v družbo da. Ce ima mlekarnico v rokah kak započetnik, ki mleko po zgovorjeni ceni kupuje in na svoje stroške predeluje, imajo živinorejci to dobro, da jim mleko nese gotov dobiček brez daljnega truda pri sirarjenji.
Uide jim res dobiček, kterega ima prevzemnik mlekarnice, kedar svoje blago dobro speča; od druge strani pa tudi ne trpijo nobene škode, če ima započetnik kaj zgube zavoljo slabe prodaje ali zavoljo drugih neugodnih razmer.
Leta 1867. so plačevali taki započetniki mleko po 6 krajcarjev bokal in so siratko večidel nazaj dajali.
Drugačne pa so razmere tam, kjer kaka občina, ali kar je še primerneje, kjer kaka družba živinorejcev na skupni račun mlekari.
Ker je ustanovljenje takih družeb najprimerneje sredstvo za izboljšanje in povzdigo sirarstva, naj obširneje o tem govorimo.
Taka družba obstoji iz kakih 20 do 40 družnikov, živinorejcev. Ti se zavežejo, vsaki dan vmolzeno mleko dajati v skupno sirarnico, kjer se siri po izgovorjenih določbah.
Družniki izvolijo iz svoje srede sposobnega moža za upravnika. Temu izroče nadzorstvo čez vsa opravila ; on izdeluje polletne račune o družbinih stroških in dohodkih. Za svoj trud in s tem sklenjeno odgovornost, dobiva primerno plačilo, na priliko, določen znesek od vsakega centa prodanega sira.
Prva skrb družbe bodi ta, pridobiti si dobrega, iznajdenega mlekarja. Njemu naj se odloči gotovo plačilo v denarji, ktero bodi primerno okolnostim vsa-cega kraja. Dobro je tudi, če se mu zagotovi kaj malega od dobička, na priliko odločen znesek od vsacega centa prodanega sira. Tako se spodbode k marljivosti in delavnosti, od česar je dober vspeh mlekarstva zel6 odvisen.
Dalje se mora sozidati ali pa najeti pripraven stan in oskrbeti s potrebnim pohištvom. Stan bodi trden, varen pred ognjem, naj ima svojo kuhinjo, shrambe za sir in mleko, stanovanje za mlekarja in druga potrebna prostorišča: drevarnico, svinjake itd.; zidan bodi pri roci, da ni treba družabnikom mleka predaleč nositi. Družabniki pošljejo mleko po vsaki molži v skupno sirarnico; ondi se natančno meri.   V mlekarske bukve
se vsakrat vpiše, koliko mleka je vsak poaamesen gospodar vmeril. Mlekar je dolžan to natančno vpisovati, in družbeni upravnik se mora pogosto prepričati, ali to dolžnost mlekar spolni ali ne.
Da se bolj na tanko pazi, ima vsak družabnik svoja knjižico, v ktero mlekar vpisuje, koliko mleka je od tega družabnika prejel, upravnik pa , koliko je temu družabniku že izplačal.
Samo ob sebi se pač razume, da bo družba le tedaj vspešno napredovala, če sta sirar in upravnik vrla moža, vsega zaupanja vredna.
Siratke se ondi, kjer se dalje ne predeluje, vrača posamesnim gospodarjem po razmeri mleka, ki so ga v družbo oddali.
Pri mlekarjenji naj se mlekar natančno drži določil od družabnikov ustanovljenih. Maslo iz zapenka in žvarnico (skuto) naj prodaja mlekar, da le položi natančen račun; prodajanje sira je pa navadno uprav-nikova skrb.
Cisti dobiček za prodane mlekarske izdelke se po odštetih stroških razdeli med družnike po razmeri danega mleka. Račun lahko imajo vsako četrtletje. Vsi mlekarski zapisniki, ktere spisujeta upravnik in mlekar, morajo biti družnikom v pregled odprti.
Take družbine mlekarnice se nahajajo po Svajci v velikem številu in delujejo z najboljšim vspehom. V Ersigenu v Emmenthalu na priliko je ena taka, ki je lastnina kakih 25 gospodarjev, ki imajo čez 200 krav. Ta mlekarnica vsiri večkrat čez 1600 bokalov mleka na dan, iz kterega se naredita pri dvakratnem širjenji dva sira po 160 do 180, včasi cel6 po 200 funtov težka; vrh tega se vmede po >0 funtov masla iz skutnih pen. Pozimi so tudi ondi dela le maslo in pusti sir.
V Bernskem kantonu je druga sirarnica, ktera obstoji že od 1849. leta, ima sedaj blizo 40 družnikov ter je prinesla do 1. 1863., tedaj v petnajstih letih 192.000 goldinarjev čistega dobička: pride po tem takena po 12.000 goldinarjev vsako leto eno proti drugemu. Cisti dohodki pa so znašali leta 1849. samo 6570 goldinarjev in so narastli leta 1836. cel6 do 20.000 gold. Zadnje leto so vmolzli vsi družniki čez 400.000 bokalov mleka, ktero se je pa deloma tudi naravnost prodalo. Leta 1863. je dal vsak bokal mleka 5 novih krajcarjev čistega dobička.
Vstanova takih družeb po naših planinah bila bi gotova ena izmed najglavniših podpor za napredek sirarstva. Naj bi se to delo nemudoma začelo! Cel6 brez zadržkov se ve da ne bode, kakor ni noben začetek.
Gospodinje in posli bodo grdo gledali, ako pojde mleko, ki se je pred doma izdelalo in večidel tudi doma povžilo, v družbino sirarnico. To bo pa trpelo le malo časa. Ko pride dan računa in kmet lep znesek v žep vtakne, bo lahko spoznal, kako velik razloček je med zdaj in prej, ko je od svoje živine le takrat kaj denarja dobil, ako jo je peljal v mesnico ali na trg.
Kjer že obstoji skupne planine, je podlaga tem družbam že postavljena; treba je samo vse primerno vrediti, da se lahko vse koristi družnega mlekarjenja vživajo.
Tudi glede poslov, ki zdaj mnogovrstne pritožbe ženejo in napredek zavirajo, bi ustanova omenjenih družeb imela dober vpliv: število služnikov bi se namreč zmanjšalo in za to bi se lože izmed njih izbirali.
Zato te stvari priporočam gospodarjem naših planin, naj jih dobro prevdarijo in pretehtajo.
-----   98    —