Porasf in nevarnosf nemSKega naciionalizma. V nedeljo, 24. aprila, so bile volitve v Nemčiji, in sicer v deželne zbore v Prusiji, na Bavarskem in v nekaterih manjših deželah. V Avstriji pa so se vršile volitve ob.inskih odborov. Volitve, ki se vršijo v kakšni državi, zanimajo ne samo sosedne države, marveč vso svetovno javnost. V vseh demokratičnih državah odločuje in vodi notranjo in zunanjo politiko ljudstvo po svojih izvoljenih zastopnikih. Stranke, ki so jim volilci poverili zaupanje, vzamejo v svoje roke vlado in upravo držaye in dežel. Stranke določajo smernice, p&* katerih se vodi državna in deželna politika, pa tudi zunanja politika. To je razlog, radi česar se je evropska javnost toliko zanimala za volitve v Nemčiji zadnjo nedeljo v aprilu. Obcležje je tem volitvam dala velika zmaga narodnih socialistov, ki se po svojem voditelju Hitlerju imenujejo hitlerjevci. To so nemški fašisti, ki so jim za vzor italijanski fašisti pod vodstvom Mussolinija. Hitler kaj rad posnema vrhovnega voditelja italijanskega fašizma tei1 vneto stromi za uspelii, ki jih je dosegel Mussolini. Ni pa neinSki narodni socializcm zgolj posnetck italijanskega vzorca, marveč je tvorba, prikrojena po nemških razme.ah in potrebah. Duh, ki pre.inja to strankarsko tvorbo, je duh nemškega prusaštva, ¦ki proslavija nemško narodnost kot prvo na svetu, ki jo naravnost obožuje ter hoče druge narode, zlasti slovanske podvre.i nemški narodnosti, kakor se sredstva podrcjajo namenu. Zunajepolitična novarnost nemškega narodnega socializma je iz navedenega razloga jasna. Prešinjena z duhom prusko-nemške narodne nestrpnosti, zagrizenosti in osvajalnosti zahteva Hitlerjeva stranka, naj se Nemčija oprosti plačevanja vsch vojnih odškodnin, naj ge revidira verzajska mirovna pogodba in drugc mirovne pogodbe, naj sc sploh odpravi vse, kar je Nemčijo doslej obteževalo kot nasledek izgubljene svetovnc vojne. V programu nemškega narodnega sjocializma je tudi združitev vseh Nemcev, pvebivajoči!i na nemški zcmlji, toroj zdnižitov Avstrijp •/. \em.ijo. Ni trcba nobene pojasnilne bcscdc o tem, kaj pomcnjajo za mir v Evropi in na sveUi.te in sli.ne zahicve hitlerjevcev. Ko je Herriot,.. voditelj levice v .rancoskem parlamentu, dozyal za veliko zmago lutlorjevcev pi*i volitvah v pruski dcžclni zboi", jo izjavil, da se no bo več obotavljal glasovati za vse potrebščine francoske vojskt;. Ljubše mi je, tako je rekel Herriot, ki je prav umerjen francoski nacionalist, da se nemški naval na Francijo razbije ob železobetonskih utrdbah na francoski meji, kakor pa ob truplih sinov francoskega naroda. Iz tega se tudi vidi, da je uspeh hitlerjevcev v Nem.iji prav slabo uplival na delo mednarcMlne razorožitvene konference v Ženevi. Značilen pojav v razvoju političnega živijenja v Avstriji je dejstvo, da je tudi v Avstriji poraslo hitlerjevstvo, kar je pokazal njegov uspeh pri občinskih volitvah zadnjo nedeljo aprila. Hitlerjeve vrste se torej širijo ne samo v Nemčiji, marveč tudi v Avstriji, s čimer je mednarodna nevarnost nar. socializma povečana. Liberalne stranke izginjajo kakor v Nemčiji, tako tudi v Avstriji in pripravija se trojna politifna grupacija: 1. krščanska ljudska stranka (v Nemčiji centrum, v Avstriji krš.anski socialci), 2. marksistifna strarvka (socialni demokrati, komunisti), 3. ncmška navodno-socialisticna stranka. Kar pa šo zdaj vpliva na. evropsko politicno javnost kot nteha, je res-nica^izražena v zrianem pregovoru: »Drevesa ne zrastejo do nebcs.« Tudi narodno-socialistična drevesa ne bodo zrastla do nebes. Ko bodo hitterjevci vzeli krmilo vlade in uprave v svoje roke, Sodo morali svojc politično vpitje spremeniti v artikulirane zloge ve.alim'a_j pametne politične govorice.