UDC UDK 911.3 (52) = 863 S POTI PO JAPONSKI KMETIJSKI POKRAJINI Borut B e l e c * Med 24. m ednarodn im kongresom geogra fov v Tok iu in zasedanjem kom is ije za ru ra ln i razvoj pri m ednarodn i g eogra fsk i zvezi v N aganu v jeseni 1980 sem se podrobne je seznanil z znač iln o s tm i km etijs tva v gorskem sve tu osredn jega dela o toka Honšu, v N agonski ko tlin i. Sestava tam ka jšn jega km etijs tva je znač ilen p rim er ag ra rn ih sprem em b v 19. s to l. in razvo jne usm eritve japonskega km etijs tva po d rug i sve tovn i vo jn i v nove km etijske panoge in večjo pes tros t p ride lovan ja . Ob trad ic io n a ln e m p ride lovan ju riža in m očno zm an jšanem pom enu go jen ja sv ilo - p re jke se vse bo lj uve ljav lja sodobna p o liku ltu ra z znač iln o tržno usm erjenostjo za po trebe ve lik ih m est. Predvsem naj p ri tem nag las im p ride lovan je sad ja in nam iznega grozd ja te r neka te rih posebnih ku ltu r, npr. gob pan jevk in hrena. Sprem em be v p ride lo va n ju so povezane tud i z d rugačn im načinom prehrane, v ka te ri je vse več p ro te in o v in v itam inov. In d us tr ijsk i razvo j je od tegn il km etijsko p reb iva ls tvo v m esta in pospešil m ehan izac ijo km etijs tva , ki so ga nekoč označeva li ko t »km etijs tvo srpa in m o tike t, vp režno ž iv ino pa je zam en ja la mesna in m lečna ž iv in o re jc i Podeželsko p re ­ b iva ls tvo se je v obdob ju 1950-75 zm an jša lo od 51,9 m il. (62,5 % ) 1 na 26,9 mil. (24,1 % ) , m edtem ko je m estno po ras lo od 31,2 m il. (3 7 ,5 % ) na 84,9 mil. (75 ,9% ). Delež č is tih km ečkih gospodars tev je padel od 5 0 % v letu 1950 na 1 2 ,9 % v le tu 1978. D e lavsko-km ečka gospodars tva s p rev ladu joč im dohodkom iz km etijs tva so se sk rč ila od 2 8 ,4 % na 18 ,5% , povečala pa se je ka tego rija d e lovsko -km ečk ih gospodars tev , ki jim je g lavn i dohodek sekundarna in te rc ia rn a d e javnost, in to od 2 1 ,6 % na 6 8 ,6% . Uporaba s tro jev je ob od toku delovne s ile v neagra rne de javnos ti om ogoč ila n a da ljn jo obde lavo zem lje. S ledn je je b ilo še posebno pom em bno za de lavsko -km ečka gospodars tva , na ka te rih op rav lja jo km ečka dela zuna j de lovnega časa neagra rn ih de javnosti. V nekdaj p renase ljen i km e tijsk i p o k ra jin i je tako p riš lo ce lo do pom an jkan ja de lovne s ile v km etijs tvu . Posebno m očno se kažejo uč ink i sodobnega razvo ja japonske družbe v g o rsk ih p rede lih , k je r je d e p op u la c ija na jiz raz ite jša . Razpad trad ic io n a ln e soc ia lne s tru k tu re je tu posebno m očan in odseva v o s ta re lo s ti p reb iva ls tva , p ropadan ju km ečk ih dom ov, p rom etn ih po ti in nam aka lnega sistem a. V endar to v rs tn i po jav i • D r., redn i p ro fe so r, K a tedro za g e o g ra fijo , Pedagoška a k a d e m ija M o rib o r, K o roška c. 160, 62000 M a rib o r, YU. niso om ejen i zgo lj na depopu lac ijska obm očja , tem več jih zasled im o tud i v na­ se ljih , ki jih je za je la in te n z ivn o u rban izac ija . Izhod iz depresivnega po loža ja išče jo takšna obm očja v rek re a c ijsk i fu n k c iji, naselja biizu in d u s trijs k ih cen trov pa se sp rem in ja jo v b iva lišča dnevn ih m ig ran tov. V n jih je doka j zaznavna tud i g radbena de ja vn os t m estnega p reb iva ls tva . Ob tem se seveda k repko razkra ja jo d ruž inska posest, vaška skupnos t in kra jevna navezanost vaškega preb iva ls tva , z n jim i pa tud i trad ic io n a ln a japonska vaška ku ltu ra . K ljub našte tim sprem em bam pa je japonska vas oh ra n ila š te v iln e e lem ente svo je tra d ic io n a ln e s truk tu re , med n jim i s trn je n o s t in m očno razd ro b lje n os t oz. pom ešanost zem ljišč . Povprečna ve liko s t km etijskega zem ljišča se je v zadn jih tride se tih le tih povečala kom aj od 0,8 ha na 1,15 ha, a tud i zd ruževan je parce l je le s labo napredova lo . S an ira li so le 1,5 m il. ha zem lje a li 30 % vseh parce l (H. I s h i d a, 1980, 1-6). R azdrob ljenost posesti je pogo jila tud i ag ra rna re fo rm a , ki so jo izvedli po zadn ji vo jn i, in je dovo ljeva la km etova lcem na jveč 3 ha, nekm etova lcem pa 1 ha zem lje. Leta 1970 so tr ih e k ta rs k i zem ljišk i m aksim um odp ra v ili, prav ta ko neka te re om e jitve zakupa zem lje in zem ljiške las tn in e z nam enom , da bi zm an jša li posestno razd rob ljenos t, om og o č ili rac ion a ln e jšo obdelavo in p rep reč ili opuščan je zem lje. V p rašan je odkupa zem lje in povečan ja km etijsk ih gospodarstev pa zarad i m očne p rev lade de lavsko -km ečk ih gospodarstev, ki ne žele p roda ti zem lje, os ta ja odp rto . Zem lja om ogoča nam reč tem gospodars tvom doda tn i do ­ hodek, soc ia ln o trdn o s t, ima v isoko ceno, a je tud i s ice r v japonsk i d ruž in i v isoko vredno tena . K m etijska po litika , ki spodbu ja zakup neobde lane zem lje in nekatere ob like skupnega km etovan ja , zadeva ob tem na m noge prob lem e (S. K r a š e v e c . 1979, 54-56). Japo nsko km etijs tvo , k i s ice r za rad i n a rašča joče n e s tab ilno s ti svetovnega trga in pod raž itve hrane teži k povečan ju dom ačega p ride lka in več ji p ro d u k tivn o s ti, se sooča s prob lem om tržn ih presežkov, npr. riža, ka te rega zase jano površ ino so z v ladn im i ukrep i zm an jša li za 1 0 % . Izhod išče jo v izvozu v jugovzhodno Azijo . Z nač ilen je tud i p rim e r cenenega uvoza m lečnih pro izvodov, ki je povzroč il tržne presežke dom ače p rede lave m leka, čeprav k r ije ta le 6 0 % dom ačih po treb. Km e­ tijs tv o je u s tva rilo le to 1975 le 6,7 % narodnega dohodka, m edtem ko je leta 1950 ta delež znaša l še 26,2 % . Dohodek iz sekunda rn ih de javnos ti je v tem o bdob ju porase l od 32,2 % na 36 % in iz te rc ia rn ih od 4 1 ,6 % na 5 7 ,3% . N agonsk i ok ra j (T. I c h i k a w a , A. E b a t o , H. A o k i , 1980, 7-19; G uide Book o f E xcurs ions, 1980, 4-31) leži v gorskem osred ju o toka Honšu, v rednos t sad ja rske p ro izvodn je pa so leta 1978 o ce n ili na o ko li 250 m il. US do la rje v a li na 7,2 % vred n o s ti p ride lanega sad ja na Japonskem . Za okra ji A om ori, Ehim e in Yam anash i zavzema č e trto m esto. Zarad i pes tro s ti p ride lkov ga rad i označu je jo tud i ko t japonsk i m ikrokozm os. Po v rednos ti km e tijske p ro ­ izvodn je zavzema riž 28,7 % , ze len java 21,5% , ž iv ina 2 0 % in sad je 16 ,4% . Leta 1978 je b ilo v nagonskem o k ra ju 18.000 ha površ in s sadn im drev jem in nam izn im grozd jem a li 4,5 % po v rš in s tem i ku ltu ra m i no Japonskem (412.000 ha, SR S lo ­ ven ija 57.000 ha). Jabo lka so ses tav lja la v tem le tu 5 2 % sadja v o k ra ju (182.500 ton) a li 2 1 ,6 % p ride lka v d ržav i in s tem je b il ok ra j d rug i za okra jem Aom ori. N am izno g rozd je je zavzem alo 13 ,2% , breskve 1 2 % in h ruške 6,8 % sadnega p ride lka . Razen tega so p ride la li p rece j m a re lic in orehov. Od p ride lka nam iznega g rozd ja v državi (327.700 ton) je odpad lo na nagansk i ok ra j 25.100 ton a li 7 ,7 % , od p ride lke b reskev (276.900 ton) pa 41.800 ton a li 15,1 % ; to pom eni če trto oz. tre tje m esto med okra ji. S lika 1. K m etijska pokra jina v N aganski ko tlin i, usm erjena v p ride lovan je nam iz­ nega grozd ja , sad ja in povrtn ine . Obuse, Japonska . — Foto: B. Belec P ride lovan je sad ja je osredo točeno v treh p rede lih . N a jveč ji in na jpom em bne jš i je N aganska ko tlin a na severu is to im enskega okra ja , k je r go je oko li mest N agano, Suzaka, N akano in Obuse predvsem jabo lka , b reskve in nam izno g rozd je . V njegovem osred ju leži d ruga sad ja rska pokra jin a z m estom a M atsu- m oto in S h io jir i in p ride lovan jem nam iznega g rozd ja , na jugu v o ko lic i lide pa tre tja , znana po p ride lku hrušk. Na N agonsko ko tlin o odpade oko li 6 0 % sad­ nega p ride lka . Med 122 obč inam i nagonskega o kra ja je nam reč 14 občin , k je r je sa d ja rs tvo vod ilna km etijska panoga, od teh pa jih je v N agansk i k o tlin i ka r 11. V š tir ih med n jim i p ride la jo 5 2 % vseh jabo lk in 41 % breskev v okra ju . Do d ruge po lov ice 19. s to l. so g o jili za p roda jo predvsem bom baž, o ljna semena, ind igo in tobak. Med tem i ku ltu ra m i je p rev ladova l bombaž, ki je v osred ju N agonske ko tlin e pokriva j b lizu po lo v ico nenam aka lnega zem ljišča . O koli leta 1880, ko se je Japonska odprla za zunan jo trgov ino , se je p riče l in tenziven razvoj sv ila rs tva z izvozom surove svile . Na nenam aka lnem zem ljišču je m urva h itro izpod rin ila bom baževec, ječm en in sojo. Na prehodu v 20. s to l. je m urva p rekriva la že več ko t po lo v ico nenam aka lne zem lje, v rhu n e c pa je doseglo svi- la rs tvo v obdob ju po p rv i sve tovn i vo jn i, ko je ve lika več ina gospodars tev v njem našla d o p o ln iln i zaslužek. V N agansk i k o tlin i se je v tem času m očno razv ila in d u s trija svile. Nizke cene su rove sv ile na sve tovn ih trž išč ih so v času sve tovne krize povzroč ile izredno h itro nazadovan je sv ila rs tva in uvedbo novih ku ltu r, med njim i sadja, ze len jave, hm elja in tobaka , ki so jih p riče li g o jit i na zem ljišč ih , nekdaj zasa jen ih z m urvam i. Tudi pom an jkan je h rane v času d ruge sve tovne vo jne je pospeš ilo um ik sv ilo p re jke in uvedbo ž ita ric . P riče tk i sad ja rs tva sega jo s ice r v zadn ji dese tle tji 19. sto l., ko so leta 1879 u s tanov ili km e tijsko pospeševa lno posta jo , vendar se je p ride lovan je sadja, z iz jem o m are lic in kak ijev , ki sta tu s ta re jš i sadn i v rs ti, na jbo lj ra zš irilo šele po d ru g i sve tovn i vo jn i. T o k ra t so izvedli a g ra rn o re fo rm o , p riče li uva ja ti m eha­ n izac ijo , p ride lovan je sad ja pa je dob iva lo vse bo lj tržno naravo. N agansko k o tlin o je za je l p rav i sad ja rsk i »boom«. Po le tu 1950 se je m očno razš irilo p ride lovan je jabo lk , v šestdese tih le tih pa tud i nam iznega grozd ja in breskev. Razen tega je m očno p rido b ilo na pom enu go jen je asparagusa in posebne vrste šam p in jonov, enokidake , tako da je k o tlin a posta la znač ilen p rim e r s ila pestre tržne p ride lave sad ja in neka te rih posebn ih ku ltu r. Razen tega se je ob novih ku ltu ra h o h ra n ilo tra d ic io n a ln o sv ila rs tvo , p ride lovan je tobaka in hm elja. N aravn i pogo ji za p ride lo va n je sad ja in nam iznega grozd ja so v N agonski k o tlin i ze lo ugodn i. Z m anj ko t 1000 m m le tn ih padav in je nam reč ko tlina naj- sušne jše pod ro č je na Japonskem ; to om ogoča v isoko ko n c e n tra c ijo s ladko rja . Po p ride lovan ju nam iznega g rozd ja je vod ilna na Japonskem . Tud i re lie fne raz ­ m ere s š te v iln im i v rša ji voda, ki p rite k a jo iz gorskega za led ja v ko tlin o , so za u red itev sadn ih p lan taž, tu d i z nam akan jem , ze lo p rim erne; vse pogoste je nam reč um etno nam aka jo nasade in tako m očno poveču je jo pride lke . G lavna ku ltu ra je tud i v tej iz raz ito sad ja rsk i p o k ra jin i, podobno kot povsod na Japonskem , še vedno riž. P ride lu je jo ga predvsem za svo jo p reh rano in nanj odpade na jveč dohodka iz km etijs tva . H ekta rsk i p ride lk i so izredno v isok i. Ker pa si od leta 1970 p rizadeva jo zarad i p reve lik ih tržn ih p resežkov om e jiti p ride lek riža, so p riče li zm an jševa ti površ ine s to k u ltu ro in jih nadom eščati s sad ja rsk im i, to liko bo lj, ke r je sad je m očno ko n ju n k tu rn o tržno b lago, že 10 a rov sadja om ogoča preko 300.000 jenov (oko li 440.000 d in) le tnega dohodka, sedanji povpreček sadn ih površ in na gospoda rs tvo pa doseže 40 arov. P ride lovan je sad ja na več kot 1 ha zem lje tako za go tav lja km ečkem u gospoda rs tvu v isok dohodek. P ovo jn i razvo j sad ja rs tva v N agonsk i k o tlin i označu je jo tr i razvo|ne faze. V prvi, do le ta 1960, se je m očno razm ahn ilo p ride lo va n je jabo lk ; površ ina nasadov jabo lk je dosegla 10.000 ha in je v le tih od 1950 do 1960 poras la za 3,2-krat, dohodek od p ride lovan ja jabo lk pa za 4 ,3-kra t. Jabo lka je p ride lova lo b lizu 6 0 % gospodars tev. Leta 1964 je površ ina nasadov jab lan z oko li 15.000 ha dosegla svoj vrhunec, na to je p riče la upada ti, pač pa so od le ta 1960 p riče li povečevati nasade breskev. N azadovan je p ride lovan ja jabo lk je b ila de lom a posled ica na ­ rašča jočega uvoza banan, predvsem pa zn iževan ja cen zarad i p reve lik ih tržn ih presežkov in ko n ku rence zn o tra j sam ega p ride lova lnega oko liša . Razen tega je p re ce jšn jo škodo na nasadih jab lan povzroč il leta 1959 ta jfu n . Breskve, ki jih obere jo že avgusta , to re j pred nastopom ta jfunov , im a jo za to v p rim e rjav i z jabo lkam i p rednost. Z n jihov im uva jan jem so se izogn ili tveganem u p ride lku in om ogoč ili več jo d o p o ln iln o za pos litev v neagra rn ih de javnostih . V šestdese tih le tih , ki bi jih lahko označ ili ko t d rugo razvo jno fazo sad ja rs tva , so p riče li g o jit i tud i nam izno grozdje. Slika 2. G o jen je v isoko ka ko vos tn e g a nam iznega g rozd ja v p la s tičn ih ras tlin ja k ih . A rakaw a v N agonski ko tlin i, Japonska . — Foto B. Belec V sedem desetih le tih a li v tre t ji razvo jn i faz i sad ja rs tva p riha ja do nada ljn je popes tritve p ride lovan ja sad ja . P ride lovan ju jabo lk nam en jene površ ine so leta 1970 zavzem ale 8 7 % , breskev 9 % in nam iznega grozd ja 4 % , do le ta 1975 pa je delež nasadov jab lan padei na 73 % , b reskev in nam iznega grozd ja pa porase l na 1 4 % oz. 1 3 % . Poveča lo se je tud i p ride lo va n je s liv in češen j. Posam ezne sadne v rs te so ra jon iz ira li g lede na na jugodne jše eko loške razm ere. Z m an jše ­ van je površ ine nasadov jab lan je tako s ice r sp lošen pojav, vendar v pod roč jih s s labš im i pogo ji za go jen je nam iznega g rozd ja in b reskev p ride lo va n je jabo lk še vedno narašča. Po le tu 1960 so nas ta le tud i ve like sprem em be v sestav i sadn ih v rs t. M edtem ko sta le ta 1970 tra d ic io n a ln i so rti kögyoku (jona tan) in kokkö (ra ils janet) zavze­ m ali že b lizu 7 0 % vsega p ride lka jabo lk , je n jun skupen delež znaša l le ta 1975 le 1 7 % . N am esto n jiju so se razš irile so rte fu ji (3 0 % ), v iso ko kva lite tn i de lišes in posebno m utsu. P ride lek se je zarad i tega s ice r neko liko zm an jša l, vendar je ta p rim a n jk lja j od teh ta la n jegova kakovost. V N aganski ko tlin i se je površ ina nasadov jab lan v obdob ju 1971-77 zm an jša la od 5.860 ha na 4.620 ha. Med tr tn im i sortam i p rev ladu je kyohö s 8 5 % tr tn e površ ine . Delež d ruge pom em bnejše so rte de law are se zm an jšu je . Nasadi nam iznega g rozd ja so v obdob ju 1971-77 po ras li od 197 ha na 633 ha. Za p rim e r izrabe ta l naj navedem dva tip a sad ja rsk ih km etij. Prva iz naselja A rakaw a pri N akanu z 1,8 ha km etijskega zem ljišča in s trem i de lovn im i m očm i p ride lu je jabo lka na 0,6 ha, nam izno g rozd je na 0,9 ha (od tega v ra s tlin ja k ih na 0,4 ha) in breskve na 0,3 ha. Las tn ik je b il m ed p rv im i, ki so le ta 1955 p riče li g o jit i nam izno g rozd je so rte kyohö. Pri tem so vseh 0,5 ha nam aka ln ih zem ljišč zasad ili s tr to . D ruga km etija iz o ko lice m esta Obuse m eri 2,1 ha. U sm er­ jena je v p ride lo va n je jabo lk na 1,8 ha, s liv na 0,1 ha in kos tan ja na 0,2 ha te r im a š t ir i de lovne m oči. Las tn ikov oče je tod med p rv im i (leta 1907) p riče l p ride lo va ti jabo lka . Km etija se je le ta 1920 p reusm erila iz sv ila rs tva v sad ja rs tvo . P o jav lja jo se še razne d ruge ko m b in a c ije v p ride lova ln i usm eritv i km etij. Za o ko lico N akana so zna č iln a gospodars tva , ki razen sad ja in nam iznega grozd ja p ride lu je jo gobe enok idake , asparagus, p a rad ižn ik in seveda riž za svo jo p rehrano. Po jav lja se šest tip o v p ride lo va ln e usm eritve : 1. enokidake , sad je (jabo lka , breskve), riž ; 2. enok idake , sad je (jabo lka , breskve, g rozd je ), riž; 3. sad je (jabo lka , breskve), enok idake , riž; 4. sad je (jabo lka , breskve, grozd je ), enokidake , riž; 5. enokidake , sad je (jabo lka , breskve), asparagus, riž; 6. riž, enok idake , pa rad ižn ik . Leta 1978 so zavzem ali v dohodku iz km etijs tva v k ra ju N akano sad je 37 ,3% , enok idake 3 3 % , riž 9 ,6 % , ze len java 8,7 % , p reo s ta li p ride lk i 2 ,6 % in ž iv ina 8,8 % . P osebnost tega p ride lova lnega področ ja so to re j šam p in jon i, saj so v nagonskem okra ju le ta 1978 p ride la li 36.711 to n enok idake a li ka r 75,2 % p ride lka v državi. G o jili so jih na 4.413 a li 82,2 % vseh v to p ride lo va n je usm erjen ih japonsk ih km etij. Po lov ica p ride lka v o k ra ju odpade na o ko lico N akana. P ride lovan je je s k o ko v ito po ras lo , ke r je g o jilo le ta 1960 v tem o k ra ju šam p in jone le 999 km etij, p ride la li pa so 320 ton. K m etij s to usm e ritv ijo je s ice r vse m anj, vendar se p ride lek na km e tijo povečuje. Pom em bno je tud i sv ila rs tvo . S p ride lkom 6.944 ton a li 8 ,5 % kokonov je bil nagonsk i o k ra j leta 1979 č e trti na Japonskem . Nasadi m urv so zavzem ali 11.100 ha a li 8 ,9 % vseh nasadov v državi, z go jen jem sv ilo p re jke pa se je u kva rja lo 18.710 a li 1 0 ,6 % vseh sv ila rsk ih km etij. C e lo ten japonsk i p ride lek kokonov je tega leta dosegel 81.264 ton , nasadi m urv so zavzem ali 125.300 ha, sv ila rsk ih km etij pa je b ilo 176.360. Kako m očno je upadla ta de javnost, nam pove podatek, da je b ilo sam o v nagonskem o kra ju le ta 1930 še oko li 80.000 ha m urv in ih nasadov in 160.000 sv ila rsk ih km etij, ki so p ride lova le 50.0000 ton kokonov. Za p rim e r naj navedem drugega na jvečjega p ride lova lca kokonov v nagon­ skem okra ju , km e tijo v vasi O gawa. M eri 8,1 ha, od tega je 7 ha m urv in ih nasadov, 0,1 ha n jiv in 1 ha gozda. Leta 1979 so na njej p ride la li 6.252 kg kokonov. Obseg p ride lo va n ja kokonov v nagonskem o k ra ju leta 1979 je razv iden iz tabe le 1. Tabela 1 P ride lek v t G ospodarstva š te v ilo % m anj ko t 0,2 6.908 36,9 0,2 do 0,4 6.254 33,4 0,4 do 0,6 2.935 15,7 0,6 do 1,0 1.636 8,7 1,0 do 2,0 831 4,4 2,0 do 3,0 107 0,6 3,0 in več 39 0.2 S kupa j 18.710 100,0 V dohodku iz km etijs tva v vasi Ogawa zavzem ajo sv iia rs tvo 3 2 % , ind u s trijske ra s tlin e 12,1 % , riž 1 1 ,2% , ze len java 10 ,8% , d rug i p ride lk i 1 1 ,4 % in ž iv ino re ja 22,5 % . Posebno v rs to sv ila rs tva p reds tav lja go je n je japonske sv ilo p re jke jam am aj a li » tensan«, ki da je m anj ka kovos tno rjavo, t.i. tuša svilo . Za raz liko od prave s v ilo p re jke tem e lji p ride lo va n je na h rastovem lis tju . M esto H otaka je b ilo do lgo s red išče tov rs tnega sv ila rs tva , danes pa je tu le še 8 sv ila rs k ih km etij. N jihovo nazadovan je p onaza rja jo podatk i za nagonsk i o k ra j, k je r je b ilo leta 1917 še 257 km etij s p ride lkom 18 m ilijo n o v kokonov, le ta 1928 pa le 113 km etij s p ride lkom 4 m ilijonov kokonov. Za o ko lico H otake je znač iln a tud i ku ltu ra hrena w asab i, ki jo go je na svo jevrs tn ih p lan tažah v p litv ih rečn ih ko ritih . V nagonskem o k ra ju so je leta 1978 p r id e la li 1.546 ton a li 5 7 % p ride lka v državi, čep rav zavzem ajo njene površ ine le 151,6 ha a li 1 8 ,5% japonsk ih nasadov. P ride lovan je hrena še s ta lno narašča . N eka j poda tkov o gospoda rs tv ih , ki so le ta 1975 go jila to začim bo, je razv idno iz tabe le 2. Tabe la 2 Vel. skup ine Štev. gosp. ha w asabi 2 ha in več 4 8,33 1,5 do 2 ha 3 0,30 1,0 do 1,5 ha 12 2,41 0,5 do 1,0 ha 27 4,97 m anj ko t 0,5 ha 9 0,77 Skupaj 55 16,80 Proces deagra riza c ije je na Japonskem povsod m očno napredova l. V H otaki je od 2.792 gospodars tev le 205 a li 7 ,3 % č is to km ečkih . G ospodarstev, ka te rih d ruž insk i č la n i se p rež iv lja jo pre težno s km etijs tvom , je 687 a li 24 ,6% , medtem ko je gospodars tev z dohodkom p re težno iz d rug ih de javnos ti 1.900 a li 68,1 % . N jihova posestna s tru k tu ra je nasledn ja (tab. 3): Tabe la 3 Km etijska zem lja v ha Š tev ilo km etij % m anj ko t 0,3 508 18,3 0,3 do 0,5 426 15,3 0,5 do 1,0 912 32,7 1,0 do 1,5 545 19,5 1,5 do 2,00 249 8,9 2,0 do 2,5 99 3,5 2,5 do 3,0 30 1,1 3,0 in več 21 0,8 os ta li 2 0,1 Skupaj 2.792 100,0 Km etij, s ka te rih so posam ezni d ruž insk i č la n i zapos len i tud i v neagra rn ih de­ javnos tih , je ka r 1.666 a li 59 ,7% . Na 361 a li 1 2 ,9 % km etij d e la jo izk lju čn o doma le ženske, na 701 a li 25,7 % en m oški in na 62 a li 2,2 % dva a li več m oških. Km etija v vasi K o iw a take je p rim e r m očne jše usm erjenosti v ž iv ino re jo . Od 6 ha km etijskega zem ljišča je 2,5 ha obde lova lne zem lje (1,6 ha nam akalne). Ž iv insko krm o p ride lu je jo na ce lo tnem nenam aka lnem in na 0,3 ha nam akalnega zem ljišča . Redi 50 g lav goveda, ima š tir i de lovne m oči in dva tra k to r ja . P reb iva lcem H otake pom eni v dohodku iz km etijs tva še vedno riž 5 6 ,8 % , na to ž iv ino re ja 20 ,9% , ze len java oz. začim ba w asabi 1 5 ,6 % , na d ruge pride lke pa odpade 6,7°/o dohodka. N am aka lne površ ine, vštevš i po lja s k u ltu ro w asab i, so g lede na vse km etijske površ ine poveča li od 1.341 ha a li 5 3 % v letu 1950 na 2.372 ha a li 8 5 ,6 % v le tu 1977. Ponekod so sp rem en ili v nam aka lna tud i gozdna zem ljišča , ki so jih nekdaj iz ra b lja li za go jen je sv ilo p re jke oz. p rido b iva n je tuša svile . Zelo je razš irje n o tud i go jen je postrv i. Z arad i h itre in d u s tr ia liz a c ije je v zadn jem obdob ju podeže lsko p reb iva ls tvo sko ra j povsod nazadova lo . N ase lje M iasa je š te lo leta 1950 še 3.988, leta 1975 pa le 1.740 p reb iva lcev. Vse pogoste jša so nova nase lja ob h itrih cestah. Da bi zaus tav ili depopu lac ijo , usm erja jo ru ra lna nase lja tud i v km ečki tu rizem m inshuku. Japonsko km e tijs tvo se je m očno m ehan iz ira lo ; to ve lja tud i za p ride lovan je sad ja . Ker so v šestdese tih le tih š tev ilna km ečka gospodars tva p riče la izgub lja ti de lovno s ilo , je posta la m ehan izac ija to liko nu jne jša. S ad je šk ro p ijo tud i več kot 12-kra t le tno. Leto 1977 so im eli v N aganski k o tlin i 514 fito s a n ita rn ih združen j, vendar so si z ras točo gospoda rsko m očjo š tev ilna gospodars tva oskrbe la svo jo m ehan izac ijo , ki je zago tov ila p ravočasne jš zašč ito . K ooperac ijska narava m eha­ n iz irane zašč ite je tako zače la izgu b lja ti svoj pomen. To je pospešila tud i kra jevna izdelava d robne km etijske m ehan izacije , npr. tra k to rsk ih šk ro p iln ic Shosin M o­ to rs Co. v m estu Suzaka. Sodobno sa d ja rs tvo označu je tud i uve lja v lja n je p las tičn ih ra s tlin ja ko v za go jen je v iso kokakovos tnega grozd ja (to om ogoča trga te v že po mesecu m aju), š te v iln e h la d iln ice za sadje, cevovodi za tra n sp o rt šk rop iva v v iš je lege ipd. Še neka j posebnosti trgo v in e s sadjem . V eč ino sad ja p roda jo svežega; in d u ­ s tr ijs k o p rede la jo v nagonskem o kra ju le 1 0 % jabo lk, 3 0 % breskev in 1 6 % g rozd ja . V trgo vsk i m reži ig ra jo pom em bno v logo km etijska združen ja . Lega sredi o toka H onšu je ugodna za p roda jo . V eč ino sad ja o d poš lje jo v ve like m e tro p o li­ tanske reg ije , le ta 1978 npr. v obm očje T ok io — Jokoham a 1 6 % , N agoja 1 1 % in O saka — Kobe 2 0 % . Zgodn jega in v isokokakovos tnega sadja konsum ira Tok io več ko t d ruga m esta. P ride lek jabo lk iz nagonskega o k ra ja p rispe zarad i južne lege pre j na trg ko t iz o k ra ja A om ori na skra jnem severnem koncu o toka Honšu, k i je s ice r vod ilen v japonskem p ride lovan ju jabo lk . S ledn je se kaže tud i na tok ijske m trgu , k je r p rev ladu je v zgodn ji sezoni p roda je jabo lk , tj. med ju lijem in ok tobrom , p ride lek iz nagonskega, kasne je pa iz aom orskega okra ja . N am izno g rozd je so konsum ira le m e tro p o lita nske reg ije v naslednjem raz­ m erju : 21 % T ok io — Jokoham a, 1 0 % Nagoja in 21 % O saka — Kobe. Tudi pri te j v rs ti sad ja opažam o, da je na jpom em bne jš i od jem a lec v iso ko ka ko vos tn e sorte kyohö pod ro č je Tokia . P ride lova lc i sad ja iz nagonskega o k ra ja si za to še posebno p rizadeva jo , da bi se č im bo lj uve lja v ili p rav na tok ijske m trgu , ki je na jveč ji na Japonskem . Od skupn ih 83.4411 ton jabo lk so na njem leta 1977 zavzem ale prvo m esto jabo lka iz o k ra ja A om ori s 53,1 % , d rugo iz o k ra ja Yam agata s 15,9 °/o in tre tje iz o k ra ja N agano s 13 ,8% . Literatura G uide Book o f E xcu rs ions, N agano S ym posium on A g ricu ltu re and Rural Deve­ lopm ent, 1980, 24th In te rn a tio n a l G eograph ica l C ongress 1980. J o in t M eeting o f the C om m issions on A g ric u ltu ra l P ro d u c tiv ity and W orld Food Supp ly (C13) and on Rural D eve lopm ent (C14). 25— 31 August, 31. str., Nagano. I c h i k a w a , T., E b a t o, A. , A o k i , H., 1980, The D eve lopm ent o f F ru it P ro­ d u c tio n in the N agano Basin. A b s tra c ts o f Papers p resented a t the N agano Sym posium on A g ricu ltu re and Rural Deve lopm ent. 24th In te rn a tio n a l G eogra­ ph ica l C ongress 1980. J o in t M eeting o f the C om m is ions on A g r ic u ltu ra l P ro­ d u c tiv ity and W orld Food S upp ly (C13) and Rural D eve lopm ent (C14), 25-31 A ugust, 7-19., Nagano, Japan. I s h i d a, H., 1980, In tro d u c tio n to Rural and A g ric u ltu ra l G eography o f Japan. A b s tra c ts o f Papers p resented a t th e Nagano Sym posium on A g ric u ltu re and Rural Deve lopm ent. 24th In te rn a tio n a l G eograph ica l C ongress 1980. J o in t M eeting o f th e C om m is ions on A g r ic u ltu ra l P ro d u c tiv ity and W orld Food S upply (C13) and Rural D eve lopm ent (C14), 25— 31 A ugust, 1-6., Nagano, Japan. K r a š o v e c , S., 1979, Ja p o nsk i p rodor. Pogoji in fa k to r ji eksp loz ivne ras ti, 230 str., L jub ljana. FROM A TRIP THROUGH THE JAPANESE AGRICULTURAL REGION B oru t B e l e c (Sum m ary) In the a rt ic le the c h a ra c te r is tic s o f the a g ricu ltu re in the N agano basin, ly ing in the m oun ta inous land o f the ce n tra l pa rt o f the is land o f Honshu, are shown. Its s tru c tu re is a ch a ra c te r is tic s exam ple o f the changes in the ag ra ria n life o f the 19th cen tu ry and in the p os t-w a r o rie n ta tio n o f the Japanese a g ricu ltu re tow a rds new a g ric u ltu ra l b ranches and a g re a te r va rie ty o f p roduc ing . Beside the tra d itio n a l a g ric u ltu ra l o rie n ta tio n to the g row ing o f r ice and the rea ring ol s ilkw o rm s m ore and m ore a m odern p o lycu ltu re asse rts itse lf, w ith a ch a ra c te r is tic m arke t o rie n ta tio n fo r the needs o f the big tow ns. Beside the r ice as m ain cu ltu re the g row ing o f f ru it and o f dessert g rapes is spread above a ll. In the year 1978 the d is tr ic t o f Nagano produced 7.2 % o f the w orth o f a ll the produce o f f ru it in Japan. In 1978 the a reas w ith fru it trees and dessert g rapes com prised 18.000 hecta res o r 4 .5 % o f a ll the a reas w ith those cu ltu re s in Japan. 21 .6% o f app les o f a ll the Japanese p roduce w ere grow n, 7.7 % o f desse rt grapes and 15.1 % o f peaches. Pears, a p ric o ts and nu ts a re g row n too. The a g ricu ltu re o f the N agano basin experienced a s trong tran s fo rm a tio n . Up to the second h a lf o f the 19th ce n tu ry nearly h a lf o f the non -irr ig a te d land w as covered w ith c o tto n , fo r sa le o ily g ra in , ind igo and to b acco w ere grow n. A fte r the yea r 1880 an in tens ive deve lopm ent o f the s ilk -c u ltu re began and the m u lbe rry supp lanted the co tto n , barley and soya. The s ilk -c u ltu re reached its sum m it be fore the big econom ica l c ris is in the year 1929, w h ich caused an e xce p tion a lly q u ick re trog ress ion o f th a t b ranch and the in tro d u c tio n o f new cu ltu res , am ong them o f fru it, vege tab les, hops and to b acco on the g rounds, once p laned w ith m ulberry trees. The lack o f food in th e tim e o f the Second W orld W ar fu rth e red the re tre a t o f the se ricu ltu re and the in tro d u c tio n o f cereals. The p ro d u c tio n o f f ru it and o f desse rt g rapes spread m ore q u ick ly only a fte r the Second W orld W ar w hen a real fru it-g ro w in g »boom« to o k the basin in. W e cou ld de fine th ree phases o f deve lopm en t fo r it. For the f irs t, t il l the yea r 1960, a q u ick spread o f the p la n ta tio n s o f app le -trees is ch a ra c te r is tic , fo r the second, a fte r th a t year, th a t o f peaches and o f desse rt grapes. A re tro g re ss io n o f the p ro d u c tio n o f app les w as caused by th e g row ing im port o f bananas, by a hyper­ p ro d u c tio n o f the p roduce o f app les and by a s tron g r iva lry . In the yea r 1959 a typhoon a lso in flic te d g re a t dam age to the p la n ta tio n s o f app le -trees. The p ro ­ d u c tio n o f peaches has a c e rta in a d van tage ove r the p ro d u c tio n o f apples, because they are a lready p icked o ff in A ugust, i.e. be fo re the beg inn ing o f the typhoons. D uring the seventies, respec tive ly in the th ird phas o f fru it-g ro w in g , a fu rth e r v a ria tio n in the p ro d u c tio n o f f ru it o ccu rs (plum s, cherries), a sh iftin g in the re la tio n o f the share o f th e p a rt ic u la r f ru it so rts , bu t a lso in the com pos ition of th e ir asso rtm en t. T h is p rocess w as s t ill fu rth e red by the re s tr ic tio n in the g row ing o f rice because o f the to o b ig m arke t surp luses o f th is cu ltu re in Japan. The o rie n ta tio n o f the p ro d u c tio n s on th e fa rm s is cha rac te rized by severa l co m b in a tio n s , the m ore, because beside the tra d it io n a l g row ing o f rice and the tra d it io n a l s ilk -c u ltu re and th e .b e fo re m en tioned p ro d u c tio n o f f ru it and of d esse rt g rapes s till o th e r b ranches occu r, e.g. th e g row ing o f the cham p ignons e nok idake , o f asparagus, tom atoes, o f the sp ice w asab i, o f ca s ttle -b re ed in g and the like. Farm ing is s tron g ly m echanized. The fin e m echan iza tion asse rts itse lf more and m ore too. It fu rth e red m uch the in d u s try o f a g ric u ltu ra l m ach ines in th a t reg ion . The m echan ized c u ltiv a tio n o f the land m ade the ex is tence o f p a rt-tim e fa rm househo lds possib le , w h ich p reva il exp ress ive ly because o f the in tens ive de a gra riza tion . The co u n try po p u la tio n has re trog raded nearly everyw here because o f th e deve lopm ent o f the indus try , espec ia lly in th e m oun ta inous te rr ito ries . The e ffe c ts a re seen in the decay o f the fa rm houses, o f th e th o ro u g h fa re s ana o f the ir r ig a tio n system and they a re not c h a ra c te r is tic on ly fo r the depopu la tiona l reg ions, bu t a lso fo r the se ttlem en ts , taken in by an in tens ive u rban iza tio n . The tre d ito n a l ru ra l fa m ily possesion has been d isso lved too. The tren d s to d im in ish th e p ro p rie ta ry d ism em berm ent, to fu rth e r a m ore ra tio n a l cu ltiv a tio n o f the so il and to p reven t its abandon ing , are s tron g ly presen t. But the s tru c tu ra l changes w h ich w ou ld m ake th is possib le , a re a lo n g -la s tin g process.