Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
G o i' i z i a , Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177
PODUREDNISTVO:
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina..............L	1.250
Letna naročnina.................L	2.500
Letna inozemstvo................L	3.500
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
Leto XIX. - Štev. 26 (956)
Gorica - četrtek, 29. junija 1967 - Trst
Posamezna številka L 50
Sv. oče Pavel VI. je v konzistoriju 26. junija sporočil imenovanje novega goriškega nadškofa. Na stolico goriških metropolitov je bil poklican dosedanji nadžupnik v Tržiču (Monfalcone) prevzv. g. PETER COCOLIN. Od 20. januarja 1906, ko je bil imenovan za nadškoga msgr. Frančišek Borgia Sedej, je preteklo celih 61 let, da je spet sin goriške nadškofije zasedel stolico goriških vladik.
Izvoljenemu nadškofu msgr. Petru Cocolinu izražamo slovenski duhovniki in verniki prisrčne čestitke in voščila, zagotavljamo mu svojo sinovsko vdanost in ljubezen in mu že vnaprej obljubljamo, da mu bomo dobri, poslušni in ljubeči duhovni otroci. Prevzvišeni pozna zelo dobro naše škofijske razmere in probleme, rastel je v našem krogu, že kot otrok se je učil slovenščine in se z veseljem v njej razgovarjal, zato smo srečni in veseli, da ga bomo imeli za dobrega in razumevajočega očeta, ki bo po Pavlovem zgledu vsem postal vse.
Prevzvišeni ima za seboj običajno skromno življenjsko pot naših duhovnikov. Rodil se je v vasi Saciletto v župniji Ruda pri Cervignanu 2. avgusta 1920. Študiral je v goriškem malem in bogoslovnem semenišču. Bil je to zelo številen razred, iz katerega je kšlo kar 12 duhovnikov. V duhovnika je bil posvečen 3. junija 1944 in je nastopil svojo prvo službo kot kaplan v Krminu. Kdo se v Krminu in v krminski okolici ne spominja živahnega »don Rina«, velikega prijatelja mladine, vedno veselega in nasmejanega? Čez sedem let, 19. septembra 1951, ga je nadškof Margotti poslal Za župnika v Terzo in čez štiri leta, 1. januarja 1955 v Oglej. Župnik in dekan msgr. Cocolin je v Ogleju zaoral zelo na globoko. Zgradil je velik župnijski oratorij, veliko deloval med mladino, vedno kazal izredno odprtost za vsa socialna vprašanja. Ko smo se ob romanju na Barbano ustavljali v oglejski baziliki, nam je redno župnik msgr. Cocolin z veliko ljubeznivostjo razlagal lepoto in bogastvo tamkajšnje cerkve, matice vseh naših cerkva. Nadškof msgr. Pan-grazio ga je 18. julija 1966, po smrti agilnega dekana msgr. Fo-schiana, poslal za nadžupnika v osrednjo župnijo sv. Ambroža v Tržiču (Monfalcone). Goriški kapitelj ga je ob tej priliki prištel med svoje častne kanonike. Ni še preteklo leto, pa ga je sveti oče imenoval za goriškega nadškofa.
Izvoljeni g. nadškof bo v najkrajšem času odpotoval v Rim, da bo sprejet pri sv. očetu. Sprejel ga bo tudi državni predsednik Saragat, da položi predpisane zaprisege. Nato se vrne na Goriško. Morda se bo že konec julija izvršila v oglejski baziliki veličastna svečanost škofovskega posvečenja. Kmalu nato bo prevzvišeni prišel v Gorico, da bo umeščen na stolici goriških metropolitov in da tako Začne s svojo duhovno vlado.
Okrepimo v teh dneh svoje molitve, da bi Vsemogočni bogato blagoslovil našega novega vladiko in vse njegovo nadpastirsko delo v goriški nadškofiji!
R. K.
VRHUNSKI SESTANEK MED JOHNSONOM IN KOSIGINOM
Pričenja se „Leto vere“
V	svojem govoru na člane rimske ku-Ije, 24. junija je sv. oče Pavel VI. med ‘•fugim dejal tudi to-le: »Glavna naloga Pokoncilskega časa je pravilno oblikovanje ^spremenljivega cerkvenega nauka. Pri te«n ne manjka nevarnosti, da bi prišlo do ®vojevoljnega tolmačenja tega učenja. Za-smo že ponovno morali v svojih go-v°rih popraviti napačne težnje, ki so se **°javile glede razlage verskih resnic In °Pozorlti, da je treba lojalno sprejeti nauk Ce*-kvenega učiteljstva, ker je v njem nav-*°č. Sv. Duh s svojimi darovi.«
Sv. oče je dejansko zaskrbljen za usodo Prave vere, katere odgovorni čuvar je od Svoje izvolitve dalje. Dne 21. junija so "otekla že štiri leta, kar je prevzel krmilo Petrove ladje. Prava vera je danes *®lo ogrožena, ne samo od ateizma vzhodna ali zahodnega kova, temveč tudi od Pfenagljenih, nepremišljenih In samoljubnih poskusov po modernizaciji Cerkve.
Sv. oče se dobro zaveda, da je treba v Cerkvi marsikaj reformirati, toda ta ob-n°va ne sme voditi k poplitvenju verskega Oljenja. Že sv. Peter Je prejel od Gospoda "aročUo: »Ti pa utrjuj svoje brate!« To "“»•očllo Je obvezno tudi za papeža Pavla ^•> njegovega naslednika.
bi to vero utrdil, se je sv. oče od-za poseben način verske dejavnosti. J^Bkor njegov predhodnik Pij IX. leta 1867 tudi on sklenil Izrabiti obletnico smrti apostolskih prvakov sv. Petra in Pavla naj bi bila po izročilu 29. junija 67. eta) za praznovanje jubilejnega leta, ka-fr° naj bi predvsem služilo očiščevanju, Poživitvi, utrditvi In izpovedovanju naše Vere. Središčna točka tega leta, ki se prič-!*e danes na praznik sv. apostolov Petra Pavla ter konča prihodnje leto na Isti
dan, naj bi bila skupna svečanost, v kateri bodo vsi navzoči zavzeto zmolili apostolsko vero in tako opravili dejanje vere.
Leto vere naj bi torej poživilo in utrdilo našo vero. Svet teži za tem, da bi Boga pozabil. Obvladanje sil, ki jih je Bog položil v naravo, nastavlja premnogim skušnjavo, da bi pristali na misel, da Bog ni več potreben, človekova samozavest je nevarno porastla. Prav ta samozavest lahko sproži nov splošen spopad. Spet drugi bi radi dali krščanstvu novo vsebino, ki pa je čisto nerodovitna in svojevoljna. Prav tako vrtijo in obračajo smisel sv. pisma v smeri, ki ne more roditi drugega kot razkroj zdravega in stalnega nauka Cerkve.
»Zato nalaga prav sedanja ura — tako pravijo italijanski škofje v svoji poslanici ob pričetku Leta vere — dolžnost vsem vernikom, da ob spominu na velika apostola izrečejo družno, zavestno, s prepričanjem ln skladno dejanje vere.«
Kajti le vera je tisti mogočni most, ki nas bo prepeljala Iz doline solz, iz izgnanstva na zemlji v nebeško domovino, v večno življenje pri Bogu, kjer bo »Bog obrisal vse solze In smrti ne bo več; tudi ne bo več žalovanja ne vpitja ne bolečine, zakaj, kar je bilo prej, je minilo (Raz 21, 4).
Matura na slovenski gimnaziji
v Celovcu
Na slovenski gimnaziji v Celovcu je letos položilo izpite od 39 dijakov in dijakinj 8.a in 8.b razreda kar 37 kandidatov. Bila je to letos peta matura, odkar gimnazija deluje. Do sedaj je s te gimnazije odlšlo v življem je že 122 maturantov in maturantk.
Izredno zasedanje Organizacije združenih narodov (OZN) je v zadnji polovici preteklega tedna skoro stopilo v ozadje, čeprav je problem miru med Izraelom in Arabci pereč kot prej. Zasenčila sta ga dva sestanka, ki sta ju imela v mestecu Glassborou ameriški predsednik Johnson in predsednik sovjetske vlade Kosigin. Prvi sestanek se je izvršil v petek, 23. junija in drugi v nedeljo, 25. junija.
Mestece Glassboro leži na liniji New York-Washington, pripada zvezni državi Penssylvaniji ter je eno številnih naselij sredi rodovitne poljedelske pokrajine. Razgovora sta bila obakrat izčrpna, trajala sta vsakič po pet ur in navzoči so bili ožji sodelavci obeh državnikov.
Kosigin je sprva želel, da bi se razpravljalo o Bližnjem Vzhodu, kasneje pa je pristal na Johnsonov predlog, da bi v razgovor vključili tudi vojno v Vietnamu ter jedrsko oboroževanje. Jasno je, da obe srečanji nista mogli odstraniti dosedanjih nesporazum-ljenj, dasi se je pokazalo, da imata Johnson in Kosigin glede omejitve jedrske oborožitve in postavljanja zaščitnega zidu pred vodljivimi izstrelki precej enake poglede.
Pomen obeh sestankov je bil predvsem ta, da sta se oba voditelja osebno spoznala, izmenjala svoja stališča, dogovorila za nova posvetovanja in si zagotovila, da oba stremita za mirom na svetu, ki naj bi ga uživali vsaj njuni vnuki brez omejitve.
Seveda je vrhunski sestanek po širnem svetu povzročil mnogo upanja, da je glavna nevarnost že mimo, če se bosta Sovjetska zveza in ZDA iskreno zavzeli za mir. Arabski voditelji bi morali biti sedaj slepi in gluhi, če ne bodo razumeli, da tudi Sovjeti priznavajo obstoj izraelske države in da niso pripravljeni zaplesti se v vojno, o kateri še naprej besedičijo fanatični Arabci.
Sestanek v Glassborou pa je bil tudi velika moralna klofuta za francoskega predsednika De Gaul-la. V svoji ambiciji si je ves čas prizadeval, da bi prišlo do sestanka štirih (Johnson,. Kosigin, Anglež Wilson in on), sedaj pa sta Johnson in Kosigin vso zadevo sporazumevanja kar sama opravila. Je to zaslužena kazen za domišljavega generala, ki je v svojem velikem nasprotovanju do ZDA šel tako daleč, da je glede Vietnama popolnoma osvojil sovjetsko stališče in zatrdil, da miru na svetu ne bo, dokler se bodo Severnoamerikanci borili v Vietnamu. Če bi se bile ZDA v zadnji svetovni vojni držale načela, da izven domovine nimajo kaj iskati, čeprav je bila ogrožena ali poteptana svoboda tolikih narodov, bi morda De Gaulle še vedno kot begunec čakal, da se vrne v od Nemcev zasedeno Francijo. Tako pa se Amerikanci tedaj niso pomišljali priskočiti Franciji na pomoč — prav kot sedaj delajo v Vietnamu — in pregnati okupatorja. Seveda De Gaulle to dobro ve, le priznati tega noče v svoji oholosti, ker se mu zdi, da ga ZDA premalo upoštevajo.
PODGORNI V KAIRU
Medtem ko se je Kosigin sestal
v	Glassborou z Johnsonom, je pa
Podgomi, poglavar sovjetske države, nepričakovano odletel k Nas-serju v Kairo. Spotoma, kakor tudi na povratku, se je ustavil pri Titu na Brionih.
Kaj je bil vzrok tega skrivnostnega potovanja? Prvi dan obiska je bil Podgomi še kar dosti glasen. »Naj ne mislijo imperialisti in njihovi priskledniki — je dejal — da ima naše potovanje samo propagandistične namene. Dokazali bomo, da je naš obisk zelo važen.«
Toda do dokazov ni prišlo. Ko je zabrnel telefon iz ZDA in ga je obvestil Kosigin o vsebini svojega razgovora z Johnsonom, je postalo jasno, da je srečanje z Nasser-jem zgubilo svojo prvotno vrednost. Podgomi že ni imel v Kairu več kaj iskati. Po treh dneh razgovorov je bilo izdano uradno poročilo, ki je nenavadno hladno in kratko. Govori o medsebojnem bratskem razumevanju ter o potrebi utrditi ter razvijati prijateljske odnose med obema državama. Previdno se poročilo izraža o sedanjem položaju, v katerega je
Egipt zašel po svojem silovitem vojaškem porazu. »Pregledali smo mere, ki jih bo treba podvzeti, da se odstranijo posledice izraelskega napada.« Nobena grožnja Izraelu ali napoved povračilnih ukrepov.
Šele sedaj bodo Egipčani morda počasi doumeli, da niso izgubili samo ene bitke, temveč tudi vojno z vsemi posledicami, ki jih tak poraz vključuje. Kosigin bi moral po Nasserjevih željah zavrniti vsak stik z Johnsonom in vztrajati na trditvi, da so »izraelski napad omogočili anglo-ameri-ški imperialisti«, in Podgomi bi moral zagotoviti Egipčanom neomejeno politično, gospodarsko in vojaško pomoč. Pa se ni zgodila nobena od teh stvari. Nasser je moral spoznati, da ima pamet drugo govorico kot strast. Da se je Podgomi obakrat ustavil pri Titu, da sklepati, da se bo moral prav Tito, ki je prvi zlomil kopje v Nasserjevo obrambo, lotiti težke naloge, da svojega prijatelja spra-
vi	do pameti. Če bo to dosegel, bo gotovo svetovnemu miru napravil veliko uslugo!
Nov atentat na Južnem Tirolskem
V	nedeljo, 25. junija so neznanci iz vrst tirolskih teroristov v kraju Santo Steifamo di Caidore blizu mesta Innichen (San Cam-dido) nekaj kilometrov od avstrijske meje pognali v zrak električni drog, ki je služil tudi za napeljavo elektrike mestu Lienz na Vzhodnem Tirolskem v Avstriji. Teroristi so tudi minirali ves prostor okoli droga. Italijanski vojaki, ki so prispeli kmalu nato na kraj atentata, so tako rekoč padli v zasedo. Prva žrtev je bil neki italijanski vojak, ki je stopil na mino in s tem povzročil eksplozijo. Težko ranjenega so ga takoj odpeljali v Inniahen. Uro pozneje je iz Bočna odpotovala druga skupina italijanskih padalcev, da bi preiskala minirano področje. Ponovno je prišlo do eksplozije, ko je neki padalec spet stopil na mino. Pri tem so štirje vojaki izgubili življenje.
Novi atentat s tako težkimi posledicami je bolestno odjetknil med italijanskim prebivalstvom. Državni poglavar Saragat je poslal obrambnemu ministru brzojaivko, v kateri ostro obsoja nasilje teroristov in izraža sožalje družinam nesrečnih žrtev, predsednik Moro pa je o atentatu obvestil zunanjega ministra Fanfanija, trenutno v New Yorku, da podvzame običajne diplomatske korake pri avstrijski vladi.
pred sivetom in se tako obsoditi na čedar lje večje zaostajanje za tehnično razvitimi državami.« Hud problem pa je odhajanje v tujino visoko kvalificiranih in strokovno izobraženih slovenskih delavcev. Po slovenskih podjetjih, pravi »Delo«, je namreč še vedno močna »lumpenproletarska« miselnost, da je umsko in strokovno delo manj vredno kot težaško iter se zato vztrajno upira višjemu nagrajevanju kvalificiranega osebja. Da si s tem ti ikrogi zmanjšujejo lastno storilnost in osebne dohodke, jim seveda ne gre v glavo.
Pel milijonov tujih delavcev v Evropi
V Evropi je trenutno pet milijonov delavcev, ki so zaposleni izven svoje države; od tega jih je en milijon iz prekomorskih dežel. V Angliji je 1.150.000 tujih delavcev, v Nemčiji 1.060.000 (lani 1.300.000), v Franciji IjIOO.OOO, v Švici 536.000, na Švedskem 145.000. Pri tem zaposlovanju delavcev je značilno, da se selijo iz manj razvitih držav na jugu Evrope proti bolj razvitemu severu. Celo Italija, ki je močno industrializirana, je lami ponujala zahodnoevropskim državam 200.000 novih delavcev, od tega 33 % kvalificiranih.
V tej reki tujih delavcev je tudi četrt milijona Jugoslovanov. Ljubljansko »Delo« pripominja, da bi se dalo te ljudi izločiti iz zaposlitve v tujini le tako, da bi se vnovično zaprle meje, ljudem pa omejila svoboda gibanja, ikar pa bi bil očiten nesmisel, kajti »ni se mogoče znova zapreti
UTRIP CERKVE
tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHikiiimiimiiiitiiiiuni Misijonarji so zapustili Gvinejo
Prvo dni junija so moraili zapustiti vsi tuji misijonarji mlado afriško državo Gvinejo. Državni poglavar, zelo levičarsko usmerjeni Sekou Ture je dejal, naj Cerkev v Gvineji vodijo le domači duhovniki.
Gvinejo je tako zapustilo 75 duhovnikov, 10 misijonskih bratov, 55 redovnic in, nekaj desetin laičnih pomočnic. Za cerkev v Gvineji skrbi sedaj en naidikaf, 9 domačih duhovnikov, 20 sester in 350 katahi-stov. Gvineja šteje 2,500.000 prebivalcev, med katerimi je 36.000 katoličanov. Na krst pa se pripravlja 8.000 katehumenov. Skromna peiščdca domačih duhovnikov bo le težko zmogla dušnapastirsko delo, vendar zaupajmo v božjo Previdnost. Iz sosednje države Gana se je že javilo nekaj duhovnikov domačinov z več redovnicami, čeprav je tudi Gana tipična misijonska dežela.
škofje iz Zapadne Afrike, .ki so zborovali kmalu po izgonu katoliških misijonarjev iz Gvineje, so ob koncu zasedanja izdali izjavo, v kateri obsojajo to krivično ravnanje gvinejskih oblasti.
Narodni evharistični kongres v Ekvadorju
V	državi Ekvador v Južni Ameriki se je zaključil četrti domači evharistični kongres. Predsedoval je kot papežev 'Legat kardinal Doptfner iz Miinchena. Sveti oče je na udeležence in vse Ekvadorce naslovil posebno radijsko poslanico.
Cerkev ostane pri celibatu
Kako izvajati navodila o ekumenizmu
Kronanje svetogorske Matere božje
f-r.-*'-	^	•	p**-*	«	*■	-	:
Solkan s Sveto goro (lesorez iz 17. stoletja)
O izrednih uslišan j ih govore številna pisma uslišancev, zahvalni obeski in zaobljubne podobe po cerkvenih stenah. Zgodilo se je več čudežev. V presojo mu izroča pet zapriseženih izjav o čudežnih uslišanjih, ki jih je zbral v zadnjih letih. Predlaga, naj bi zaslišal nekaj prič s Sv. gore, iz Gorice in Solkana.
Pisane izjave, ki jih je gvardijan p. Sitar oddal arhidiakonu so bile kratke; poročale so o čudežnem uslišanju in nosile poleg podpisa uslišanca še podpise treh prič.
Prva je bila zaprisežena izjava Antona Miniussija iz Kopra, ki smo jo že priobčili. Naslednje pa so se takole glasile:
A.	V božjem imenu. Amen.
Dominik de Benedetti iz Kopra v Istri, v beneški vladavini, je dne 30. septembra 1715 v Tršiču (Monte Falcone) zbolel na hudi mrzlici. Ko so ga ob težkem mrzličnem napadu zdravniki že črtali iz seznama živih, je velel, naj ga spravijo domov v Koper. Ob povratku na dom se je bolezen še zaostrila. Tedaj se je zaobljubil prebl. Devici Mariji s Sv. gore pri Gorici, v avstrijski državi, in v nekaj dneh se mu je po milosti prečudežne Matere zdravje docela vrnilo. Pred verodostojnimi spodaj podpisanimi pričami ozdravljenec vse to prisega.
Jaz Tomaž Srebrnič, samostanski podoskrbnik, potrjujem gorenjo izjavo s svojeročnim podpisom.
Blaž Doljak, župan, potrjujem s svojeročnim podpisom.
Jaz Nikolaj Pianetti potrjujem s svojeročnim podpisom.
Dominik Benedetti s svojeročnim podpisom potrjujem, kar sem zgoraj izjavil.
* * *
B.	V božjem imenu. Amen.
Petra Muratta iz Kopra je tako mučila naduha, da je rotil božje Veličanstvo, naj ga vzame s tega sveta. Z nepopisno muko se je privlekel k čudodelni Materi na Sv. goro pri Gorici, proseč njene pomoči. Dne 11. junija 1712 je tu popolnoma ozdravel. Za resničnost tega čudeža, ki se je zgodil v prisotnosti treh spodaj podpisanih prič, ozdravljeni prisega in ponovno potrjuje.
Andrej Fachinetti: izjavljam, da sem bil prisoten.
Dominik Benedetti: potrjujem vse, kar je zgoraj rečeno.
Krištof Majr: potrjujem s svojeročnim podpisom.
Jaz Peter Muratto: potrjujem gorenjo izjavo s svojeročnim podpisom.
C.	Slava Bogu in Mariji!
Dne 12. septembra 1709. ■— Seraf in Benedetti iz Kopra je bil težko bolan. Zdravniki so nad njim obupali, ker da ni več nobene možnosti za ozdravitev. Sorodniki in prijatelji so ga nagovarjali, naj se v molitvi zateče k prebl. Devici Mariji s Sv. gore pri Gorici. Bolnik, ki je že zgubljal zavest, sicer še ne docela, se je zaobljubil svetogorski milostni Materi. V začudenje vseh je v istem trenutku zadobil poprejšnje zdravje. Ozdravljenec je vse to izpovedal pod prisego ter potrdil pred podpisanimi verodostojnimi pričami.
Peter Muratto, potrjujem gorenjo izpoved.
Duhovnik Peter Leban, župnik v Renčah, potrjujem s svojeročnim podpisom.
Duhovnik Martin Gruden, potrjujem s svojeročnim podpisom.
Jaz Serafin Benedetti, s svojeročnim podpisom.
Leta Gospodovega 1715, dne 26. avgusta. — V času, ko sem se jaz Janez Boltežar Kog/, topničar na goriškem gradu, v Gradcu udeleževal vaj v topniškem streljanju, in sicer ko smo se nekega dne skupno s tovariši na vežbališču zadaj za Sv. Leonardom urili v uporabi topov in možnarjev, se je pripetilo, da sem s tovariši nastavljal na leseno vzmet možnar 20 stotin uteienih enot (pondus). Nenadoma se je privzdignjeni možnar zvrnil, vzmet pa, ki ga je podpirala, me je tako silno zadela v prsa, da sem se pri priči na pol mrtev zrušil na tla, tako da so tovariši, ki so me obkrožali, mislili, da bom v nekaj trenutkih izdihnil. Ko sem se ob splošni grozi zavedel, sem se hitro zaobljubil preblaženi in vedno Devici Mariji s Sv. gore nad Solkanom. Pod Njenim varstvom sem v kratkem docela ozdravil, zato Ji bodi večna hvala, čast in slava!
V	dokaz resničnosti povedanega s svojeročnim podpisom in pečatom potrjujem to listino.
Dano v Gorici, dne 4. aprila 1716.
Janez Boltežar Vogl, topničar (m. p.)
I
Letošnii slovenski novouašniki
Na zadnjem vesoljnem cerkvenem zboru so mnogi koncilski očetje želeli, da bi se razpravljalo tudi o neporočenosti (celibatu) duhovnikov v latinski Cerkvi. Sv. oče pa je dal vedeti, da ne bi bilo primerno, če bi se vprašanje obravnavalo v koncilski dvorani, ker je preveč delikptno in bi tudi imelo razpravljanje v svetovni javnosti napačen odmev. Kakor zadevo o načrtovanju rojstev je tudi vprašanje celibata sebi pridržal. Zadnjo soboto, 23. junija pa je bila objavljena enciklika sv. očeta Pavla VI. o tem problemu.
Bil je sv. oče sam, ki si je zamislil razporeditev te okrožnice. Pri tem se je poslužil izsledkov treh komisij, ki so mu jih posredovali teologi, zdravniki in psihologi. Zaključek je bil ta, da bo zapadna Cerkev še naprej vztrajala pri neporočenosti svojih duhovnikov, že začetek okrožnice to jasno pove: »Duhovniški celibat, ki ga Cerkev čuva že dolga stoletja kot bleščeč biser, ohranja tudi v sedanjih časih vso svojo vrednost, čeprav označuje ta čas globoka sprememba v njega mišljenju in ustroju.«
Okrožnica je razdeljena v dva dela ter obravnava izčrptto tako ugovore proti celibatu kakor razloge zanj. Med ugovori omenja, da bi bili poročeni duhovniki bolj varni pred skušnjavami, da poklic zapustijo ali bolj zavarovani pred psihičnimi motnjami. Sv. oče meni, da to še ni dokaz za odpravo celibata. Celibat ima svojo vzvišeno logiko, ki je v tem, da se ves daš Bogu; zato ni zanikanje človeških yrednot, temveč njihova potrditev.
Pač pa je treba kandidate za duhovništvo temu primerno pripraviti, o čemer je govora v drugem delu okrožnice. V bodoče bo obljuba celibata vezana na samo mašni-ško posvečenje in ne več na subdiakonat. Kandidati za duhovništvo bodo morali iti pred posvečenjem skozi določeno dobo freizkušnje, da bodo tako pretehtali same sebe in dali tudi Cerkvi priliko, da izreče svojo dokončno sodbo. Ta strožja izbira med kandidati bo seveda sprva prinesla zmanjšanje števila duhovniških po-
Pet sto let cerkve sv. Eme ob Sotli
Sotla je reka, ki loči Slovenijo od Hrvaške in se pri Brežicah izliva v Savo. Na prelepem griču blizu trga Podčetrtek stoji nad Sotlo svetišče, sv. Emi posvečeno. Znano je, da je rojstni kraj sv. Eme grad Pilštajn, le kakih 15 km oddaljen od prijaznega grička sv. Eme. Tudi ta grič je bil njena last.
Leta 1467 so na griču pozidali sedanjo cerkev. Stara je torej že pet sto let. Postavljena je v gotskem slogu, dolga je 31 metrov, široka 10 m in visoka 12 m. Pri njej se je razvila v čast sv. Emi, naši prvi slovenski svetnici, velikanska božja pot. Zal jo je cesar Jožef II. kot toliko drugih zatrl. Ohranila se je pa do danes šentomska nedelja, t. j. nedelja po 27. juniju, ko se obhaja praznik sv. Eme. Letos bo ta nedelja 2. julija in se bo njenega praznovanja udeležil tudi mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik.
Prav za 500-letnico cerkve pa je sv. Ema izprosila šentemski fari še posebno milost: v mariborskem bogoslovju se pripravljajo na duhovništvo štirje rodni bratje. Prvi, Janez Krašovec, bo pel novo mašo prav letos na šentemsko nedeljo. Leta 1969 mu bo sledil brat Jože, lota 1971 pa še brata Edvard in Mirko. Torej štirje bratje no-vomašniki 1 To je redek primer, posebno redek pa še v sedanjih časih in sedanjih razmerah!
»Belogardistični pamflet«
V Celovcu je pri Mohorjevi družbi izšla knjiga dr. Cirila Žebota, univ. profesorja primerjalnih gospodarskih sistemov na Georgetovvn Universily v VVashingtonu z naslovom »Slovenija včeraj, danes in jutri«. Posvečena je spominu profesorja dr. Lambcrta Ehrlicha ob 25- letnici njegove mučeniške smrti 26. maja 1942.
V knjigi ni nič podtalnega, nič namerno polemičnega. Pisec, ki ga preveva vel i k a zavzetost za Slovenijo, je zbral odkrite in odprto misli o problemih slovenskega razvoja. Posamezna poglavja te knjige so bila deloma že objavljena v obliki člankov.
V uvodu pove dr. Žabot o sebi, da je Slavonec po rodu in mladostnih spominih, Amerikanec po dvajsetih letih svojega zrelega življenja in dela, da je bil med prvimi, ki je ameriški javnosti po razhodu Jugoslavijo s Stalinom priporočil, naj gospodarsko podpre Titov režim. Ta velikodušna in nezaslužena ameriška pomoč, dana v veliki stiski, je z leti narastla na precej več kot dva tisoč milijonov ameri-
klicev. Sv. oče to možnost dopušča, a• zatrjuje, da je treba gledati predvsem na kakovost služabnikov Cerkve, porast poklicev pa prepustiti Gospodu. Sicer pa je sv. oče prepričan, da kriza duhovniških poklicev ni v notranji zvezi s celibatom: tudi protestantske Cerkve, ki dopuščajo duhovniško poroko, tožijo nad pomanjkanjem poklicev. Za sv. očeta ostane slej ko prej najbolj učinkovit način, gojiti, razvijati in ohraniti duhovniški poklic češčenje sv. Evharistije in Matere božje, gojitev molitve, zlasti premišljevat-ne ter čuječnost nad čuti.
Okrožnica omenja tuli tiste duhovnike, ki so sklenili zaradi krize vere ali moralne slabosti zapustiti svoj poklic. Danes Cerkev njihove primere trezno in pravično preuči in če vidi, da jim je sladko breme Kristusovo, ki ga celibat predstavlja, postalo pretežko, jih prevede v laiški stan, a »vedno z grenkobo v duši«.
Danes je takih duhovnikov — tako je bilo rečeno na tiskovni konferenci v Vatikanu — ki so zaprosili za razrešitev, okrog štiri tisoč, a večina primerov (90 odstotkov) je iz prejšnjih časov, ko je bila Cerkev v tem oziru neizprosna in javno dispenz sploh ni podeljevala. Pred tremi leti pa je bil ustanovljen poseben urad, ki se s temi primeri bavi in od tedaj je Že marsikateri služabnik Cerkve mogel urediti svojo pekočo zadevo in doseči mir srca. Brez dvoma je duh koncila tudi v tem oziru pripomogel, da je Cerkev našla nov odnos do tistih, ki so ji sprva služili, pa se potem iz tega ali onega vzroka vrnili v svet.
Zanimivo je tudi, da je v zvezi Z duhovništvom papež Pavel VI. napovedal ustanovitev diakonata kot stalne službe.
V	svojem govoru, ki ga je imel na s\roj godovni dan 24. junija, je papež kardinalom rimske kurije med drugim omenil, da se je bil posvetoval s škofi vsega sveta glede diakonata in da bo sad posvetov poseben dokument, ki bo dal pravno podlago tej ustanovi.
ških dolarjev, toda Slovenija ni od nje prejela niti enega centima, še več, oropana je bila celo lastnih gospodarskih virov. To dejstvo je nagnilo dr. Zebota, da se je odločil za objavo omenjene knjige.
Ljubljansko Delo je knjigo proglasilo za »umazan belogardistični pamflet« in da jo je napisal »klerikalni fanatik in belogardist Zobot po nalogu in v službi tujih reakcionarnih imperialističnih sil, preračunano na sedanji čas«. Posvečena je »na smrt obsojenemu klerofašističnemu in belogardističnemu organizatorju Ehrlichu«. Knjiga »propagira razbitje Jugoslavije in samostojno Slovenijo kot priropek velikih imperialističnih sil. Knjigo, ki nima nikakršne vrednosti in pomena, se pa vključuje v umazano igro in načrte tujih reakcionarnih sil, bodo naši ljudje, zlasti pa še borci, odločno odklonili.«
Kdor pozna sedanje razpoloženje v Sloveniji, ve, da ogromna večina ljudi, med njimi že mnogi komunisti, enako mislijo kakor dr. Žebot. Ne vemo, kaj je Delo nagnilo, da je izid knjige objavilo, povedalo, kje se knjiga dobi in seznanilo slovensko javnost z njeno vsebino. Vsekakor je napravilo za knjigo izborno reklamo. Mnogi, ki potujejo v Celovec, Gorico in Trst, in teh ni malo, si bodo knjigo gotovo nabavili in jo širili po Sloveniji, zlasti še, ker je kasneje notranja uprava v Ljubljani še enkrat opozorila v Delu vse, ki hodijo v inozemstvo, naj knjige ne uvažajo, ker je knjiga protirežimska in zato njeno razpečavanje kaznivo.
Koncilski misijon v Peruju
V kratkem se bo začel v perujski prestolnici Limi koncilski misijon, ki ga pripravljajo poruvanski škofje. Misijon se bo delil v tri dele: prvi del bodo posvetili proučevanju koncilskih dekretov, drugi bo služil raznim pobožnostim, v tretjem bodo pa začeli z izvajanjem koncilskih navodil.
V	prestolnici bodo pripravili 400 središč za oznanjevanje božje besede in za razlago koncilskih dekretov.
Razstava o redovniških poklicih
V Birminghanu v Angliji so organizirali veliko razstavo o rodovniških poklicih. Kardinal Heenan je razložil pomen razstave. Poklici ne nastajajo ob razstavah, ampak po milosti božji v družinah. Razstava hoče le pokazati področja udejstvovanja raznih redov. Tisti, ki jih Bog kliče, se bodo ob takih razstavah lažje odločili za svojo življenjsko pot.
V	novembru 1964 je koncil sprejel in potrdil odlok o ekumenizmu, ki daje načela, po katerih naj se vrši delo za zbližanje katoličanov s pravoslavnimi in protestanti, to je z ločenimi brati. Kmalu za tem je izšel krajši odlok o vzhodnih katoliških cerkvah, ki je že dal nekaj konkretnih možnosti za zbližanje s pravoslavnimi cerkvami. Pozneje je sledilo navodilo za mešane zakone, ki so ga ločeni bratje zelo kritizirali, a je kljub temu v precejšnji meri spremenil dosedanji postopek pri mešanih zakonih, to je pri zakonih med katoličani in pravoslavnimi ali protestanti.
Sedaj pa je tajništvo za edinost kristjanov izdalo direktorij, kako naj se praktično izvedejo nekatera navodila koncilskega odloka o ekumenizmu. Direktorij govori najprej o razmh komisijah in pobudah za zbližanje. Razpravlja o veljavnosti krsta pri ločenih bratih. Nato daje navodila za duhovni ekumenizem med katoličani in ločenimi brati, to je predvsem za skupno molitev, študij. Vazno je poglavje, ki govori o takoimenovani »com-municatio in sacris«. Jasno je, da je tu postavljena točna meja med tem., kar mi lahko damo pravoslavnim in oni nam, in med tem kar lahko damo protestantom in oni nam. Pravoslavni imajo namreč prave zakramente, mašo, duhovnike. Pri protestantih tega ni.
Tudi ta rimski dokument je nov korak na poti preosnove in tudi preobrata. Še veliko dela nas čaka, ker je delo za zbližanje kristjanov dolžnost vsakega kristjana. To delo je izraz ljubezni do bližnjega.
RAZNO
Kardinal Konig pri Mindszentyju
Dunajski nadškof kardinal Konig, je v petek 23. junija obiskal madžarskega pri-masa kardinala Mindszentvja, ki je že deset let prostovoljni ujetnik na ameriškem poslaništvu v Budimpešti. Visoka cerkvena dostojanstvenika sta se razgo-varjala štiri ure. Dunajski nadškof je seznanil kardinala Mindszentyja z novimi odloki koncila glede liturgije, ekumenizma in češčenja Evharistije. Po obisku je izjavil agenciji »Kathpress«, da je madžarski primas pri dobrem zdravju in da ga bo še obiskal. To je bil že peti njegov obisk. Odločno pa je zanikal vesti, po katerih naj bi on hotel prepričati madžarskega primasa, naj se odpove škofovskemu sedežu, ker je dosegal predpisano starost 75 let.
Tudi rožni venec pred reformo?
Molitev rožnega venca je zelo priljubljena in razširjena molitev. Priznati pa je treba, da navdušenje zanjo precej pojema, zlasti pri mladini. Zato so se pojavili ponekod razni poskusi, da bi obliko rožnega venca spremenili in prilagodili današnjemu okusu in potrebi. Tak poskus je na primer skrčenje molitve na eno samo de-setko. Kaže pa, da bo treba seči po p» gumnejših ukrepih, ki bodo stavili poudarek predvsem na liturgijo besede in na večjo dinamičnost skrivnosti, ki jih premišljujemo pri molitvi rožnega venca.
,,Svetogorska Kraljica11 št. 7-8
Za letošnji jubilej svetogorske Matere božje je izšla tudi nova številka revije Svetogorska Kraljica. Uredil in izdal je tudi to številko g. P. Flainder, ki sicer živi v Trstu, je pa doma iz Zakojce na Cerkljanskem, ki spada pod župnijo Bukovo. To zvemo tudi iz zadnjega članka v reviji, ki govori ravno o zavetniku bu-kovske župnije sv. Lenartu. Članek je dober prispevek k zgodovini naše ožje domovine. Poleg tega je v reviji še vrsta drugih člankov, ki so posvečeni Sv. gori in podobi svetogorske Matere božje. Nekateri so ponatisi, diugi so originalni. Med temi naj omenim tistega, ki govori o kronanju čudodelne podobe svetogorske Kraljice in ki prinaša slovenski prevod listin, v katerih se opisuje in potrjuje kronanje čudodelne podobe.
Istočasno z novo številko »Svetogorske Kraljico« je isti avtor izdal tudi knjižico s kratkim pregledom zgodovine Sv. gore in tridnevnico v čast svetogorski Materi božji. V knjižici so tudi kratiki podatki o Urški Forligojavi.
Obe publikaciji sta na prodaj v slovenskih knjigarnah v Trstu in Gorici kakor tudi v marsikaki župniji na cerkvenih vratih. Priporočamo ju zaradi preproste ljudske vsebine.
(r+r)
V Sloveniji je lotos 28 novomiašnikov. V Ljubljani in v Mariboru so bili novo-mašnlki posvečeni 29. junija zjutraj. Istega dne pa je ljubljanski nadškof posvetil pet svojih novomašnikov v Ribnici, ker so doma iz ribniške dekanije.
Škof Jenko bo posvetil svojih pet novomašnikov v Kopru v nedeljo, 2. julija ob devetih. Zanimivo je vedeti, da bo to posvečenje v koprski stolnici prvo po več kot sto letih.
K tem novomašnikom iz Slovenije moremo prišteti še pet drugih. Trije študirajo izven Slovenije, dva sta zrasla med izseljenci, eden v Belgiji, eden celo v Avstraliji.
Goriška nadškofija bo dobila letos tiri nove mašnike, ki pa so vsi trije po rodu Furlani. Ti so: Ugo Bas liani iz Koprive,
Diego Bertogna iz Pierisa ter Enzo F*1' brissini iz Čorvinijana. Vsi trije bodo pc svečeni v nedeljo 2. julija v oglejski ba$ liki ob 17. uri. Posvetil jih bo nadšk^ msgr. Anton Santin iz Trsta.	i
Zanimiv je pregled družin, iz katetri*!	i
je zrastlo letošnjih 28 novomašnikov.	1
novomašniikov izhaja iz kmečkih družit1	i
5 iz delavskih, 3 iz kmečko-delaivskih, *	]
iz obrtniške družine.
Večino letošnjih novomašnikov so da^ družine s številnimi otroki. Povprečno šk*	1
vilo otrok v njihovih družinah je 7. Najvd 12 in to v štirih primerih in najmanj *' Njihova povprečna starost je 27 let.
Vsem novomašnikom in njihovim dpi žinam iskreno častitamo! Boga prosim** da bi po njihovih rolkah obilno delil s'1** jo darove in življenje milosti v dušah.
iiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NOVICE IZ SLOVENIJE
PRIPOMBE K UVODNIKU	Majska
„ Slovenske skupnosti “
Leta 1964 smo Goričani (Slovenska demokratska zveza) in prijatelji Tržačani (Slovenska demokratska zveza za STO, Slovenska katoliška skupnost. Slovenska krščansko socialna zveza in Skupina neodvisnih) šli na volitve z znakom lipove vejice in napisom »Slovenska skupnost«.
To pa je bil samo volilni znak, s kate-rim smo tudi častno zmagali in si izvolili svojega deželnega svetovalca! Ni pa šlo tudi za novo politično organizacijo! Toda Štiri tržaške skupine so si, (ne da bi se Po načelih demokracije predhodno posvetovale z nami Goričani) dale naziiv »Slovenska skupnost«, ki nima nobene povezave z goniško SDZ, ki deluje že 21. leto in je približno od leta 1954 edina samostojna slovenska politična organizacija na Goriškem, zvesta programu, ki si ga je zastavila ob ustanovitvi v januarju leta ^947, to je: obramba pred komunizmom in ustavna zaščita s spoštovanjem vseh Prarvic Slovencev v Italiji!
Borba s komunisti je bila trda in tudi nevarna, saj so nam stregli celo po življenju in nam ugrabili in ubili nepozabnega Slavka Uršiča, na Tržaškem pa prijatelja Kalina!
No, slovenske komuniste smo premagali in maše ljudstvo diha danes svobodno ter svobodno izpričuje svoje politično mišljenje in svojo vero.
Za pravice Slovencev v Italiji nastopa SDZ v Gorici vztrajno in nenehno od leta 1947 naprej.
Leta 1947 je poslala Ustavodajni skupščini v Rimi svojo prvo spomenico, z zahtevo posebne deželne avtonomije in zaščite Slovencev. Tej so sledile še mnoge druge zahteve, vse namenjene priznanju in spoštovanju pravic Slovencev v Italiji.
Leta 1958 smo prvi sklenili sporazum z goriško italijansko krščansko demokracijo. Na političnih volitvah smo podprli njene kandidate; obljubili so šolski zakon. Ti kandidati so bili z našimi glasovi izvolje-ni, Slovenci smo pa dobi 1 i šolski zakon.
Leta 1963 smo se zopet dogovorili z goriško italijansko demokracijo, da podpre-TOo na volitvah njene kandidate, ona pa da nam bo pomagala pri vseh vprašanjih, ki se nas tičejo, tudi za splošni zaščitni zakon!
Splošni zaščitni zakon s spoštovanjem našega jezika v vseh javnih uradih (političnih, upravnih, sodnih itd.) je za nas življenjske važnosti, saj gre za zaposlitev naših izobražencev, kajti če imamo svoje šole, moramo imeti tudi možnost zaposlitve naše mladine!
S pomočjo goriške krščanske demokracije smo lani dosegli pred prihodom predsednika Saragata v Gorico, da je državni zbor preklical prepoved slovanskih imen 'n da nam je priznal ter dovolil rabiti našo abecedo. Skozi vse leto smo tolkli za Ureditev šolskih programov in sploh vseh še nerešenih zadev naših šol in šolnikov. Bil sem tudi nalašč zaradi tega v Rimu 'n sem poročilo objavil v »Kat. glasu«. Te zadeve se zdaj že ugodno rešujejo.
Ce sem danes kot predstavnik Slovencev v goriškem občinskem odboru, je to Posledica sodelovanja in sporazumov SDZ in italijanske KD, ki se, kakor povedano, razvijajo že od leta 1958!
V	okviru tega sodelovanja in sporazumov smo Slovenci dosegli marsikaj in o tem tudi sproti obveščali našo javnost. Mnogo pa moramo iše doseči, uresničiti naše težnje in upravičene zahteve. Zdaj ie na vrsti tudi nova zgradba za slovenske šole v Gorici, ki smo jo mi od SDZ
zahtevah in za katero je postavka v Občinskem proračunu. Tudi prostor je že izbran in če bo ustrezal (monopola odločitve v tem pogledu si ne prilaščamo!), kakor kaže da bo, bo tudi šola gotova. Gre za šalo v gornjem delu mesta. Potrebna pa bo nova stavba tudi za južni del. Tudi to že zahtevamo!
Vsega ni moči tu povedati in navesti, toda bilo je potrebno povedati vsaj najvažnejše, ker nas je uvodnik »Za novo politiko do Slovencev«, ki ga je 6. t. m. objavil list Slovenska skupnost iz Trsta, nemalo presenetil.
Uvodnik in sploh vseh šest strani tega lista niti enkrat ne omenjajo Slovenske demokratske zveze iz Gorice in je vse pisano tako, kot da je tržaška »Slovenska skupnost« vse sama dosegla. Njeni Uspehi na Tržaškem nas Goričane le veselijo; toda prilašča si tudi zamisli in zasluge za vse Slovence v Italiji, ki jih gotovo nima ali vsaj jih nima. sama!
Tako piše: »Marsikaj je pripomoglo, da se je spremenilo na boljše splošno ozračje, v katerem živimo Slovenoi v Italiji. Pri tem ima gotovo levji delež Slovenska skupnost, ki je nastopila in zagrabila vesla v zgodovinskem trenutku.
Povedal sem že, da je goriška SDZ na poprišču in v boju že od januarja leta 1947. Z goriško italijansko KD sklepa sporazume že od leta 1958 dalje.
Tržaška Slovenska skupnost pa je nastala po volitvah, ki so bile leta 1964. Kje je doma zgodovinski trenutek?
O tem, če je bila Slovenska skupnost, ko se je prvič pogajala s tržaškimi strankami leve sredine popolnoma osamljena, pa več prihodnjič!
Gorica, 27. junija 1967
Dr. Avgust Sfiligoj
Prihodnje leto bo jugoslovanska država praznovala svojo 50-letnico. 50 let ni dolga doba v življenju narodov. V Avstriji je bila za jugoslovanske narode takrat najvažnejši dogodek Majska deklaracija, o kateri smo že pisali pred kratkim! v našem listu. Objavili smo tudi njeno besedilo. To deklaracijo, z datumom 30. maja 1917, so podpisali: dr. Anton Korošec, dr. M. Laginja, dr. Karl Vrstovšek, Vjekoslav Spinčič, dr. Otokar Ribar, dr. Vladimir Ravnihar, Evgen Jarc, Don Ivo Prodan, Janez Hladnik, Franc Pišek, Ivan Roškar, Josip Gostinčar, Mihael Brenčič, Josip vitez Pogačnik, prof. J. V. Perič, Fran Jaklič, dr. Lovro Pogačnik, dr. Matko Čin-grija, dr. A. Gregorčič, dr. Janez Ev. Krek, dr. Sesardič, dr. F. Jankovič, dr. Šušteršič, Fon, dr. A. Dulibič, dr. Benkovič, Ju-raj Biankini, dr. Jočevič, dr. A. Tresič-Pav-ičič, F. Demšar, dr. Josip Smodlaka.
Ti poslanci dunajskega parlamenta ali državnega zbora so zastopali Kranjsko, štajersko, Koroško, Goriško, Trst, Istro in Dalmacijo. Te dežele so namreč pripadale avstrijskemu delu države. Nova država »enega in istega naroda« Slovencev, Hrvatov in Srbov bi naj bila samostojna in vezana na ostalo monarhijo le s personalno unijo vladarja.
še nekaj ne smemo pozabiti! Zadnji stavek deklaracije omenja »s tam pridržkom hočejo podpisani sodelovati pri delu parlamenta« — kar vsekakor pomeni pogoj in pritisk na avstrijsko vlado, da izvede formiranje nove države-trializrna, v kateri bi že poleg omenjanih morale biti še Hrvaška in Slavonija, Bosna in Hercegovina ter Vojvodina.
Avstrija je stopila v vojno leta 1914 brez parlamenta-, šele smrt cesarja Franca Jožefa in prihod na prestol cesarja Karla, kakor tudi atentat, v katerem je pod kroglami socialističnega poslanca Adlerja pa-
OKNO	M DANAŠNJI SVET
Pravoslavni teološki profesorji pri sv. očetu
\
Sv. oče je sprejel v avdienci profesorje in študente pravoslavne teološke fakultete iz Soluna v Grčiji. Teološka fakulteta je lani pripravila jubilejne proslave v Grčiji ob priliki tisočletnice svetih bratov Cirila in Metoda. Sv. oče je to obletnico omenil in povabil vse k izkazovanju ljubezni, ki edina more pripeljati do edinosti v veri. Sv. oče je nadalje povedal, da se bo proslav ob začetku praznovanja za leto vere v čast sv. Petru in Pavlu udeležila tudi delegacija patriarha Atanagure iz Carigrada.
Jeseni se sestane v Rimu sinoda škofov
Od 29. septembra do 24. oktobra bo v Rimu prva škofovska sinoda. To je neko vrste koncil v majhnem. Udeležilo se ga bo 193 članov škofovskega zbora: 13 kardinalov, 13 patriarhov vzhodnega obreda, 132 predstavnikov škofovskih konferenc, 10 predstavnikov redovniških ustanov in 25 članov, ki jih bo papež sam poklical. Med predstavniki škofovskih konferenc bodo sledeči: 34 iz Evrope, 20 iz Azije, 31 iz Afrike, 43 iz Amerike in 4 iz Oceanije. Škofje bodo razpravljali o naslednjih vprašanjih: Vera in ateizem, reforma cerkvenega prava, reforma semenišč, mešani zakoni, liturgična reforma maše, brevirja in zakramentov.
del avstrijski predsednik vlade grof Stiirgh, so pripeljali do sklicanja parlamenta 30. maja 1917, ko je dr. Anton jCorošec, kot predsednik Jugoslovanskega kluba, podal to deklaracijo proti volji predsednika vlade Klamm-Martinica.
Tiste čase je v Rusiji že pričela februarska revolucija, v maju so Vstopile v vojno Združene države in predsednik Wil-son se je pripravljal na objavo 14 točk o samoodločbi narodov.
Seveda se mnogi, posebno pa še današnji uradni zgodovinarji jugoslovanskega režima razburjajo nad personalno unijo, katero omenja« ta deklaracija. Ta deklaracija je bila burno pozdravljena od javnosti v Sloveniji in na jugu. Vendar pa enciklopedija Leksikografskega zavoda na str. 2 v 5. zvezku pravi, »da je bila v osnovnem nasprotju s temeljno zahtevo naših narodov za polno narodno osvoboditvijo in zedinjenjem, a v času, ko so
jo sestavili, majska deklaracija pomeni negacijo politike popolne osvoboditve vseh naših pokrajin od Avstro-Ogrske in njeno zedinjenje s Srbijo in Crno goro v novo suvereno državo*
Niti z besedico pa ne omenjajo »pridržkov«, katere so poslanci Jugoslovanskega kluba dali kot pogoj za svoje sodelovanje. Če pa se spomnimo, da je ta režim pobijal vse, ki bi utegnili biti nasprotnega mnenja, ki še danes zapira razne Djilase in Mihajlove le zato, ker skušajo misliti izven okvira uradne modrosti, se moramo čuditi, da zamerjajo našim očetom, ki so y času vojne skušali uresničiti stoletne ideale v »uradnem okviru«.
Toda Avstrija je šele 16. oktobra 1918 skušala rešiti državo s federativno ureditvijo, Madžari pa so tudi takrat to zahtevo odločno odbijali. Tako je zgodovina šla svojo pot.
ALS
Detelov Atentat
parodija na sodobno pisanje
Škof po želji vernikov
V	neki holandski škofiji so zbirali škofa. Stolni kapitelj je moral sporočiti sveti Stolici tri imena, izmed katerih bi ta imenovala novega škofa. Kapitelj se je najprej posvetoval s pastoralnim svetom, v katerem je 55 duhovnikov, 16 redovnikov in 30 laikov. A kapitelj se ni zadovoljil z mnenjem teh članov, ampak je vprašal za mnenje še druge laike.
Split ima novega pomožnega škofa
Sveti oče je imenoval msgr. Iva Gugiča za pomožnega škofa splitskemu škofu Franju Franiču. škof Franic je bil na zadnjem koncilu zelo vidna osebnost. Zelo je poudarjal duha uboštva, ki naj bi preveval Cerkev ter vzbujal pozornost zaradi svoje brezhibne latinščine.
Nov prior v kartuziji Pleterje
Po dolgih letih je kartuzija Pleterje na Dolenjskem dobila novega priorja. Generalni kapitelj tega reda je imenoval za novega priorja patra Janeza Drolca. Rojen je bil leta 1916, v duhovnika pa posvečen leta 1946. Nasledil bo dr. Jožefa Edgarja Leopold-Lavova, Hrvata po rodu, ki je že visoko v letih. Izpolnil je že 86 let. Med vojno je aktivno podpiral partizansko gibanje, zaradi česar je bil ves čas po vojni pri sedanjih oblasteh dobro zapisan. Osebno je storil mnogo dobrega, zlasti s svojimi številnimi intervencijami.
(Samostan v Pleterjah šteje trenutno 7 duhovnikov in 13 bratov.
Maja 1966 je izšla pri Sodobni knjigi v Trstu tretja knjiga mladega pisatelja Leva Detele, Atentat. Knjiga je težko branje in jo bo brailec, ki nima veselja z moderno literaturo, neprebrano odložil. Podrobnejša analiza pa pokaže, da gre sicer za težko razumljivo, a za pomembno delo sodobne slovenske literature.
Atentat prikazuje življenjsko zgodbo nekega Razibila, razdvojenega človeka, ki noče biti atentator, k čemur ga sili teroristična organizacija. Sicer sovraži tiranskega generala, ki ga ogrožajo Kitajci (rumena nevarnost!), vendar hoče ostati človekoljub in tudi piše pesmi, v katerih stremi za lepšim svetom, kot je tisti, v katerem mora živeti.
Detelova proza je zelo pojoča, .ritmizira-na. Zdi se, da Detela prav na to polaga veliko važnost. Jezik krasijo lepe prispo dobe, ki ga delajo nenavadnega.
Detela ne raste toliko iz slovenske literarne tradicije kot iz ruske. Velikokrat omenja nos, ki postaja kar samostojno bitje (Nos je vsekakor nad nami). Podobno je delal Gogolj in tudi Dostojevski. S tem se ustvari posebna, ironično-groteskna situacija, človek in svet pa se spremenita v masko, (glej poglavje Maškarada). To prvo poglavje je pravzaprav s 'Slikanjem banaiizacije življenja v Sloveniji parodija ne nekatere naturalistične opise življenja v domovini, ki so jih napisali drugi slovenski pisatelji. Avtor se celo v besedilu zavzema za avantgardistično literaturo, ko v usta bedastega profesorja Ovna polaga negativno kritiko te literature (Atentat, stran 13, 14). Spretno so prikazani prizori žandarjevega in generalovega trpljenja in navideznega umiranja.
V	teh grotesknih vizijah je Detelova literatura močno podoživeta. Lepi so tudi poetično nežni zapisi Razibilove in gospo-dičnine ljubezni. Tu se kažejo široki nasloni na rusko literarno dediščino, zlasti na Beli j a in simbolizem.
V	osnovi je Detelov Atentat pesimistično delo. Glavni junak skupaj z negativnim svetom propade.
Zanimive so tudi priložene pesmi. Zlasti ciklusi Rumena raža blaznosti, Kitajske pesmi in Hudi vohuni ali obramba svetilnika so vredne, da si jih človek prebere. To so pesmi, napisane v strogi Obliki (štirivrstičnice z rimo), ki pa so napolnjene z metaforiko in nekakšnim sanjskim prikazovanjem sveta, človeka in ve-
solja. Blaznost, 'trpljenje, smrt, smrtonosna ljubezen, to so glavni elementi te poezije, v kateri se »zrušijo katedrale«, v kateri »plapolajo črne zastave«, v kateri »se zdrobi kristalna krogla«, v kateri te pozdravi »zamaskirana smrt« in podobno. Posebno pesimističen je ciklus Kitajske pesmi, grozna podoba izgubljenosti v današnjem svetu. Ugaja zaključna ciklus z optimistično vizijo (Hudi vohuni ali obramba svetilnika), v kateri pesnik obračuna z zlom sveta, ki ne more uničiti svetilnika:
Svetilnik je zrasel v srce neba! Svetilnik rase v najvišje plasti, hudi vohuni so mrtvaški psi.
Knjiga je na razpolago tudi v Katoliški knjigami v Gorici.	A.	O.
Bogoslovci v Sloveniji
V	šolskem letu 1966-67 sta bila v ljubljanskem bogoslovju iz ljubljanske nadškofije 102 bogoslovca, iz mariborske škofije 85, iz apostolske administrature za Slovensko Primorje 39. Od teh jih je bilo pri vojakih 43.
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Spored od 2. do 8. julija 1967 Vsakdanje oddaje: Prvi program: 17.30 novice; 20,30 novice; 23.00 novice; 17,45 oddaja za otroke. — Drugi program: 11.31 Nikoli ni prepozno.
Nedelja: Prvi program: 11.00 Sv. maša, nato verska oddaja. 21.30 Nemogoč zločin. 22.45 Športne vesti. — Drugi program:
21.15 Baron, ameriški serijski film. Ponedeljek : Prvi: 21.00 TV 7 — Drugi:
Običajni neznanci, ital. film.
Torek: Prvi: 21.00 Fanfan Tulip, amer. film. — Drugi: 21.15 Glasbena oddaja.
Sreda: Prvi: 21.00 Slike iz sodobne zgodovine. 22.00 Šport ob sredah. — Drugi:
21.15 Zločin, enodejanka C. Bortolazzija. Četrtek : Prvi: 21.00 Toto. 22.00 Politična
tribuna. — Drugi: 21.15 Srečanja z Ruto, film P. Masona.
Petek: Prvi: 21.00 Nezvesta. 22.00 Srečanja. — Drugi: 21.15 Garcia Lorca, zgodovinska osebnost. 22.15 Pestra oddaja.
Sobota: Prvi: 21.00 Cantagiro. 22.00 Aktualnosti. — Dtugi: 21.15 Koncert. 22.15
Princezinja in vitez, film.
'■HlllllllllllllllllllllllMllllllllllllillllllllltlllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIHIlilllllllllllllllllillMilllllllllllllllllltllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIMIIIIIIIIItllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllllllllMIII^
JOSEFINE STEGBAUER 21	vanje	nepotrebno.	rec	z bičem; ona se kot babica, kot stara
mati otrokova za grob ni prav nič brigala, čeprav je kljub ohromelim nogam potovala okrog in torej zaradi tega ni mogla sama pred seboj opravičiti te malomarnosti. Z nagubanim čelom je brala dalje:
»Tam sem grob oskrbdla in ga potem fotografirala. Upam, da vam bom s fotografijo napravila malo uslugo, ki vas bo potolažila. Zato jo prilagam v pismu.
Sprejmite vdane pozdrave
Vaša Dora Frohner.«
Prevedel J. P.
„VcX I« SlcvSI«
kvczJa*«*? 44
SVIDENJE
Za gospo Thom je bila prav posebna Sroča, da so v bližini vdove tajnega svetlika nikoli ni govorilo o terni, da Gretica ni njen lasten otrok. Tako stara gospa nikoli ni zvedela, da je Gretica pravzaprav žrtev tiste težke železniške nesreče, ki se je pripetila 22. junija. Zato se zanjo hiti ni toliko zanimala in nikoli povprašala, kako da zna otrok dobro jahati. Seveda tudi ni nikomur omenila tega, da le Gretica na las podobna njeni vnukinji, 0 kateri so bili vsi prepričani, da je mir-tva. Saj stara gospa z nikomer ni veliko kuvorila. Ker je bila sedaj prepričana, da Gretica lastna hči gospe Thorn, si je 'hislila, da je vsako nadaljnje povpraše-
vanje nepotrebno.
Nekega dne pa je dobila pismo od tete Dore, sestre svojega zeta Jurija Frohner. Teta Dora je bila znana kot res prava teta pri vseh bližnjih in daljnih sorodnikih. K njej so prihajali ali pa ji vsaj pisali vsi, ki so imeli kakršnekoli težave, iz katerih si sami niso znali pomagati. Teta Dora je bila z vsemi dobra. Saj se tudi obiska pri bodoči tašči svojega brata Jurija, pri gospej Poli, ni ustrašila in se ji je predstavila. Pa tudi potlej ni nikoli pretrgala vezi z njo. In tako je sedaj dobila vdova pismo od Doro Frohner in v njem brala.
»Ljuba gospa Poli!
Vem, kako težko vas je zadela novica o težki nesreči, ki je zadela vašo hčerko. Vem tudi, kako ste sočustvovali z njo. Bila sem prod kratkim v Rottemdorfu, kjer je pokopana vaša vnukinja Roz vita, moja uboga mala nečakinja. Tam sem grob oskrbela...«
Gospej Poli so roko s pismom omahnile v naročje. Novica jo je zadela, kakor uda-
Stara žena si je ogledala sliko, na kateri je 'bilo videti grob Marjete Becker in pa Razvite Frohner, kot je bilo mogoče razbrati na lesenem križu. Kljub starosti je mogla napis na križu brez očaJl brati. Zdaj se ja še v njej oglasilo hrepenenje, da bi si ogledala grob. Ker je že po naravi bila vajena, da se je za vsako reč hitro odločila, je 'tudi sedaj sklenila, da se bo že v prihodnjih dneh odpeljala v Rottondorf.
Ko je naslednji dan opoldne prišla na kraj, kjer so se ob lepih dneh zadrževali
Frohnerjevi, je tam našla le Gretico in gospo Thorn. Melanija se je prehladila in je morala ostati v postelji. Starši so pa tudi ostali doma pri otroku, da bi mu ne bilo dolgčas.
Gospa Poli je ukazala služkinji, naj jo zapelje h klopici.
»Dobro jutro, Gretica!«
»Dobro jutro, ljuba gospa!«
"Ljuba gospa"! Tega ji že dolgo ni nihče rekel. Začutila je v srcu toplo čustvo ljubezni. Kako nežno čuteča je vendar ta deklica! A tega ni pokazala. Kar z novico je udarila na dan. Je bila pač njena navada, da ni nikjer delala ovinkov.
»Pojutrišnjem se odpeljem za dva dni.«
Gospa Thorn je iz vljudnosti kakor iz radovednosti vprašala, kam potuje.
»Grob svoje vnukinje bom obiskala.«
»Oh, vnukinja vam je umrla?«
»Da, pri tisti železniški nesreči v Rotten-dortfu.«
Gospa Thom je prisluhnila.
»Gretica, zdaj se lahko spet malo spreletiš/« je hitro naročila Gretici. »Danes
je hladno in zate ni dobro, če preveč sediš 1«
Ubogljiva Gretica je takoj vstala in se oddaljila.
Gospa Thom je bila nadvse presenečena. Kakšno čudno naključje! Tudi nečakinja gospe Poli se je ponesrečila pri tisti železniški katastrofi! A ljubosumno se je izogibala kakemu vprašanju. Preveč se je bala za Gretico, da je ne bi spet izgubila.
»Res, smilite se mi, draga gospa/« je dejala. »Sama dobro vem, kaj se pravi ljubega otroka izgubiti.«
»Oh, ali je imela . Gretica še kakšnega bratca ali sestrico?«
»Da, sestrico!« Že naslednji trenutek je bilo gospe Thorn žal, da je to rekla. A stara gospa je Opustila ta pogovor, kot bi vedela, kako ji je neprijetno.
»Življenje je včasih prav težko/« je zavzdihnila. »Vsak ima svoje skrbi z otroki. Najprej jih v skrbeh in težavah vzgojimo, potem nas pa zapuste, ko odrastejo. Kako dolgo pa vi še ostanete tu?« je nenadoma vprašala.	(se	nadaljuje)
Stran 4
RZASKE
NOVICE
Uspeh dijakov na slovenskem učiteljišču in trgovski akademiji v Trstu
UČITELJIŠČE
Razred I.: Nevenka Cosina, Magda Kriz-mainčič in Klara Sturman. Štirje dijaki imajo popravne izpite.
Razred II.: Savina Bisca, Nadja Jazbar, Razana Vatta, Daria Vidmar, Marija Vidmar, Gabrijela Zeriali. Popravne izpite: 4.
Razred III.: Maria Benedettd, Marta Be-vilacqua, Nataša Calzi, Alenka Čepar, Li-bera Haring, Wanda Husu, Sheila Lavrenčič, Silva Pernarčič, Siliva Pertot, Nataša Sedmak, Mara Stefani, Irena Tretjak, Mirjana Ursini, Vivjana Ursini. Popravne izpite: 1.
Razred IV.: Vsi dijaki — 8 — so pripuščam k usposobi jenostnim izpitom.
TRGOVSKA AKADEMIJA
Razred La: Pavel Furlani, Norma Gregorič, Dragovan Kobal, Nadja Leghissa, Nadja Maganja, Erminja Radefcti, Eljo Tanze, Norma Tretjak, Zora Vukačevič. Popravne izpite 8, odlklonjena 2.
Razred l.b: Ana Babič, Marina Babič, Iris Cok, Nevenka Doljak, Dora Križman-čič, Ana Marija Lavriha, Davorin Sinigoi, Veronika Sossi, Dobrina Strain, Neva Straini. Popravne izpite 6, odklonjeni 3.
Razred II.a: Boris Balbi, Nadja Filipčič, Robert Franko, Nadja Hrvatin, Marija Hrovatin, Miroslava Leban, Vojko Lovri-ha, Vojko Medvesehek, Ervin Mezgec, Majda Nibranid. Popravne izpite 7.
Razred II.b: Vera Caiharija, Eligij Cante, Lidija Praišelj, Bruno Sferza, Marija Škabar, Sonja Terčon, Franko Turk, Mirijam Žagar. Popravne izpite 6, odklonjena 2.
Razred III.: Sonja Blasdna, Naidja Bri-ščelk, Nada Caiharija, Stanislav Calzi, Sonja Čebulec, Milica Ceh, Adrijana Cibic, Marina Grzančič, Marjan Mauri, Zdenka Praselj, Oskar Sedmak, Albin Spetič, Marij Spetič, Neva Starc, Fabij Viola, Hadrijan Zaccaria, Boža Žagar, Doroty Zega, Sonja Zerial. Popravne izp. 9, odklonjen 1.
Razred IV.: Klara Bevilacqua, Nadja Be-vilaequa, Nadja Carli, Draga Corbatti, Nada Franco, Boris Hervatin, Nevenka Pečar, Sonja Rupel, Tatjana šiškovič, Nataša
Sossi, Pierina Tretjak. Popravne izpite 14, neocenjen 1.
Razred V.a: 25 dijakov pripuščenih k zrelostnim izpitom.
Razred V.b: 25 dijakinj pripuščenih k zrelostnim izpitom.
Gročana: Jusarske pravice na poti k ureditvi
Po dolgoletnih sporih in naporih se zdi, da je zadeva z dokončno ureditvijo jusar-skiih pravic v Gročani prešla v odločilno ter upamo zaključno fazo, ki bo morala privesti do končne in pravične rešitve za prizadete upravičence. Slednji so se dolgo let potegovali, da bi prišli končno do zemlje, ki je dejansko njihova že desetletja, a jim je zapletena italijanska zakonodaja o jusarskih pravicah v bivši Avstriji ni hotela priznati.
Zato Slovenska skupnost ni le slučajno vključila tega vprašanja tako, v splošen volilni program kot tudi še posebno v upravni program liste Slovenske skupnosti v dolinski občini. Gročanski rojaki so jo zato tudi v veliki mori podprli, ker vedo, da bodo slovenskega kmeta in njegovo zemljo najbolj odločno branili le politično samostojno organizirani Slovenci.
Pred kratkim je o tej njihovi zadevi razpravljal dolinski občinski svet ter dal svoje načelno privoljenje za kompromisno rešitev, po kateri morajo jusarski upravičenci nekako odkupiti zemljišča in s tam posredno nositi vse stroške. Položiti bodo morali nemajhno vsoto štirih milijonov lir. Vsi vemo, da je to za majhno vasico, kot je Gročana, velika žrtev, zato bo morala občinska uprava in vsi ostali budno paziti, da ne bi kdo izkoristil dobrohotnosti Gročancev, ki so pokazali najboljšo voljo za kompromisno rešitev. Sedaj je dolžnost drugih prizadetih strani, da izkažejo svojo solidarnost z njimi in konkretno razumevanje do njih. Kajti vas ima še mnogo drugih nujnih potreb, ki jih bo treba izpolniti s preostalo vsoto od štirih milijonov lir, potem ko bodo plačani stroški za prepis, tj. registrska taksa (9%). Ce smo prav informirani, drugih stroškov ni. Zato smo prepričani, da bi za javna dela v korist Gročane moralo ostati precej njihovega denarja.
ORIŠKE
NOVICE
Pozdrav goriške Duhovske zveze novemu nadškofu
Msgr. Franc Močnik, predsednik Duhovske zveze, je poslal novemu nadškofu sledeči brzojavni pozdrav:
»Prevzvišeni! Vesela novica o imenovanju za goriškega nadškofa je napolnila slovenske vernike in duhovnike z veseljem in željo skorajšnjega srečanja. Izrekamo sinovsko vdanost in spoštovanje ter prosimo vaš nadpastirsfci blagoslov!«
f Karel Srebemič
V zgodnjih urah dne 23. junija 1967 je umrl v goriški bolnišnici g. Karel Srebemič, eden izmed najbolj znanih briških gospodarstvenikov ter je bil pokopan v Ločniku, kjer je preživljal zadnja leta.
Rodil se je v Medani 16. septembra 1889. Po končani kmetijski šoli v Ljubljani je pomagal pri vodstvu Zucchiatijevega veleposestva v Medani. Nato pa je postal oskrbnik in upravnik premoženja barona Rudolfa Teuffienbacha v Vipolžah. Med prvo svetovno vojno je bil interniran na Sardinijo, kjer je hudo bolan zbolel na malariji. Vrnil se je v Vipolže in modro vršil svojo težko službo, tako da je po svoji zvestobi in sposobnosti užival velik ugled ne samo pri baronu Teufifenbachu, temveč pri vseh naših Bricih. Po končani drugi svetovni vojni je nadaljeval s sivojim delom v Pev-mi in se končno nastanil v Ločniku. ,Pakojnik je bi.l kot baronov oskrbnik in agrarni izvedenec v stalnem stiku z briškimi kmeti. Sam sin kmetarkolona je storil vse, da bi dvignil kmečko izobrazbo in blagostanje svojega ljudstva. S poukom in nasveti je odlično vplival, da so se našli Brici oprijeli modemih načinov obdelovanja zemlje in upeljali nove vrste sadnega drevja in trt.
G. Srebemič je bil vedno veren človek. Kot cerkveni ključar je bil v velika oporo župniku. Z zglednim verskim življenjem in vljudnostnim nastopom je pokazal, kako je lahko tudi izobraženec in kmečki strokovnjak možat katoličan, ki z besedo in življenjem izpričuje svojo vero. Bil pa je tudi zaveden Slovenec, ki je zaradi s/voje narodnosti marsikaj pretrpel, zlasti v dobi fašizma.
Gospe Mariji, hčerki Danici in družini, nečaku g. Hermanu Srebrniču in vsem sorodnikom izražamo občuteno sožalje, dragemu g. Karlu pa želimo, naj počiva v Bogu!
Za pospeševanje turizma v Gorici
Nelkateri zastopniki Krščanske demokracije v goriškem občinskem svetu so vložili na župana posebno vlogo, v kaiteri ga pozivajo, naj se goriški ustanovi Pro Looo dodelijo primerna finančna sredstva za pospeševanje turizma v Gorici. Istočasno pozivajo ustanovo Pro Loco, naj predloži občinskemu odboru svoje predloge, kako misli uresničiti svoje prizadevanje za pospeševanje turizma v goriškem mestu.
Sv. oče blagoslavlja msgr. Srečka Gregorca
Zlatomašnik msgr. Srečko Gregorec se prisrčno zahvaljuje vsem, ki so se ga ob petdesetletnici mašništva spomnili v molitvi, z ustnimi in pismenimi voščili in čestitkami ali ki so mu na kateri koli način izkazali zanimanje in simpatijo. Ker mu ni mogoče, da bi se vsem posebej pismeno zahvalil, izraža zahvalo po našem listu.
Bolnega jubilanta je še zlasti razveselil posebni papeški blagoslov, ki mu ga je poslal sv. oče z naslednjo brzojavko: »Pobožnemu in zaslužnemu msgr. Srečku Gregorcu, kanoniku penitenciariju gorišlke metropolitanske cerkve, ab radostni petdesetletnici mašništva, ki ga je tako goreče in plodovito opravljal, sveti oče pošilja v znamenje posebne božje pomoči in utehe v bolezni, ki ga priklepa na posteljo, na-prošeni apostolski blagoslov, raztegljiv na vse sobrate, sorodnike in druge osebe, ki bodo prisostvovali jubilejni sveti maši. — Kardinal Cicognani.«
Vdanostni pozdrav krščanske demokracije novoimenovanemu goriškemu nadškofu
Ob priliki imenovanja msgr. Cooolina za novega nadškofa goriške nadškofije je dr. Cian v imenu KD poslal brzojavko, v kateri izraža novemu nadškofu svojo vdanost in zagotovilo, da bo KD še naprej delovala v duhu krščanstva in po smernicah koncila ter velikih katoliških mislecev. Zavedajoč se odgovornosti, ki jo ima v tej obmejni deželi, obljublja, da bo vedno skušala vzpostaviti taike življenjske pogoje, ki bodo služili k napredku in miru vseh prebivalcev naše dežele.
Romanje Goriške Marijine družbe v Velesovo
V nedeljo 25. junija, ko je sonce komaj vstalo, smo se odpeljali z avtobusom v
prelepi svet. Kmailu smo bili v Vipavsiki dolini in preko Postojne prišli v Ljubljano. Pa še dalje nas je peljala pot, proti prelepi Gorenjski. Naš cilj je bilo Velesovo pod Kamniškimi planinami. Prav gotovo smo bili mi prvi Goričani, ki smo poromali k Materi božji v to lepo cerkev. Slovesno so pritrkavaili zvonovi, ko smo se ustavili na trgu pred cerkvijo. Naš voditelj č. g. dr. Humar je imel glavno mašo ob desetih po jugoslovanskem času. Na koru nam je pridno pomagal močan moški cerkveni zbor, g. voditelj pa je v pridigi povedal zgodovino te slavne božje poti. Že 800 let deli Mati božja na tem kraju svoje milosti. Polovica nekdanjega samostana je še v dobrem stanju, drugo polovico so pokončali Turki, ko so pustošili po naši deželi.
Po kosilu v Cerkljah smo se odpeljali proti Kamniški Bistrici in tam dosegli vrh z vzpenjačo, ki v enem samem loku v vrtoglavi višini veže dolino z Veliko Planino. Odprl se nam je čudovit gorski svet, odet v pisano ovetje med belimi skalami. Nelkateri so s sedežnico doseigli še Gornjo Planino, kjer je veliko koč in polno obiskovalcev tako pozimi kot poleti.
V dolini smo zopet zasedli naš aivtobus in ko je sonce zahajalo, smo se ustavili ■v prijaznem Črnem vrhu nad Idrijo. Tu smo imeli kratek blagoslov, nekatera dekleta, ki so od tu doma, so obiskale svojce in čas postanlka je tako vse prehitro minil. Čakal nas je še zadnji del poti do Gorice. Med pesmijo in smehom smo pozno zvečer prispeli domov, hvaležni Bogu, da je s polnim prgiščem nasul lepoto na našo slovensko zemljo, zemljo naših očetov ter hvaležni vsem, ki so pripomogli, da je bil ta dan tako lep in bogat na doživetjih. Poživil nam je dušo in okrepil našo narodno zavest ob zavesti, da nismo sami.
Družbenica
ZA KMETOVALCE
RADIO
TRST A
Gnojni zalivki
V marsikaterem vrtu je bilo spomladi premalo pognojeno. Zelenjava in cvetlice so nekam zaostale v razvoju ter ne kažejo niti zdravja niti bujno«ti. Če je temu krivo pomanjkljivo gnojenje, je pri večini rastlin še čas, da jim hitro in učinkovito pomagamo. Pognojili jim bomo s tekočim gnojilom, ki si ga lahiko sami pripravimo iz kokošjega ali drugega gnoja. Poiščemo primeren sod, ga napolnimo do ene četrtine s kokošjim gnojem in dolijemo vode do vrha. Nato pomešamo in sod pokrijemo. Tekočina bo kmailu začela vred in oddajati neprijeten duh. Vendar bo čez en teden ali več vrenje ponehalo. Tedaj je naše gnojilo pripravljeno. Vzeli bomo en liter tega gnojila in ga mešali z 10 litrov vade, kar se najlaže napravi v zaliivniku. Nato krepko polijemo po listih in po zemlji. Rastlina bo vsrkala en del gnojilnih snovi kar skozi liste, ostalo pa skazi korenine. To gnojenje je tako naglo, da se bodo rastline vidno popravile že v nekaj dneh.
Namesto kokošjega gnoja lahko rabimo polna umetna gnojila, ki so nalašč izdelana za gnojenje skozi list kotf so npr. Fo liar, Binutrin itd. Zadostuje, da raztopimo eno žlico takega gnojila v 10 litrih vode in takoj zalivamo. Še bujnejše bodo rastline pognale, če dodamo tej raztopini eno žlico topljivega dušičnega gnojila kot ■je amonijev nitrat ali podobno.
Tako gnojimo rastlinam, ki so razivile že precej listov in še niso cvetele. Takrat je takšno gnojenje najbolj učinkovito, ker je rastlina še v razvoju. Zadostuje, da jim gnojimo 2-3 krat na mesec. Spomnimo se nanje tudi po cvetenju in jih pognojimo nekajikrat. Dale nam bodo zdrav in obilen pridelek ter močne čebulice in gomolje.	Inž.	Janko	Košir
Spored od 2. do 8. Julija 1967
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15, 11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15,
17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15. Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. — 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 10.15 Od nedelje do nedelje na nar šem valu. — 11.15 Oddaja za najmilajše: Pripovedke iz davnine: »Ribič Paiunko in njegova žena«. — 12.00 Nabožna glasba.
12.15 Vera in naš čais. — 13.30 Glasba po željah. — 16.00 »Naselje v pampi«. Napisal Tine Debeljak. Igrajo člani Radijskega odra. — 18.00 Izbor popevk iz oddaje »Un disco per l’estate«. — 18.30 Simfonične pesnitve. — 20.30 Iz slovenske folklore: Rado Bednarik: »Pratika za prvo polovico julija«.
Ponedeljek: 12.10 Liki iz naše preteklosti: »Karel Lavrič«. — 13.30 Priljubljene melodije. — 17.50 Starokrščanske bazilike v Italiji. — 19.15 Jas Gawronski: Anketa o Poljski: (4) »Pisatelji, glas v imenu nezadovoljnih« - drugi del. — 21.00 Naraiva v slovenskem pripovedništvu: (1) »France Bevk«. — 21.20 Znani pevci. — 22.40 Samospevi za glas in klavir F. Schuberta.
Torek: 11.50 Napevi preteklih dni. — 12.00 Iz siovenslke folklore: Rado Bednarik: »Pratika za prvo polovico julija«. —
13.30 Glasba po željah. — 17.50 Ne vse, toda o vsem. — 18.00 Zborovske skladbe Ivana Grbca. — 19.00 »Otok zakladov«. Dramatizacija Jožka Lukeša. Prvi del. —
20.35 Modest Musorgskij: »Soračinski sejami«, opera v treh dejanjih. Predvaja orkester in zbor ljubljanske opere.
Sreda : 12.10 Zena in dom. -— 13.30 Glasba iz filmov in revij. — 1750 Po stopnjah sodobne medicine: »Ehrlich in kemoterapija«. — 19.00 Zborovske ljudslke pesmi. —
20.35 Simfonični koncert orkestra gledališča Verdi v Trstu. V odmoru (približno ob 21.20 Knjižne novosti: L. Samtucci: »Orfej v nebesih«. — 22.25 Plesna glasba.
Četrtek : 12.00 A. Fogazzaro: »Mali stari svet«. Peta oddaja. — 13.30 Glasba po željah. — 1730 Odvetnik za vsakogar, prav-posvetovalnica. — 18.00 Zbor »G. Tartini« iz Trsta. — 19.00 Zlata skrinjica - otroške pesmi in skladbe. — 20.35 »Sama na tem morju«. Drama v dveh delih.
Petek : 12.10 Med tržnimi stojnicami. —
13.30 Glasbeno potovanje okoli sveta. — 17,50 Kam v nedelja? — 20.35 Gospodarstvo in delo. — 21.00 Koncert operne glasbe simfoničnega orkestra RAI-TV iz Turina.
Sobota: 11.50 Orkestri lahke glasbe. — 12,10 Alpska jezera: »Lago Maggiore«. — 15.00 Glasbena oddaja za mladino. — 16.00 Zanimivosti in glasba za avtomobiliste. 1630 Pravljice slovenskih avtorjev: »Desetnica. Napisal Fran Milčinislki. — 17.50 Ne vse ,toda o vsem. — 18.00 Ljudske pasmi s Krasa. — 19.00 Počitniška srečanja. — 21.00 A. Fogazzaro: »Mali stari svet«, šesta oddaja. — 21.35 Vaški ansambli. — 22.15 Bela Bartok: Madžarske skice ter Romunski ljudski plesi. — 22.35 Za prijeten konec tedlna.
Romanje k Marijinemu svetišču na Vejni
Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v Gorici javlja vsem svojim članom, da se bo vršilo v nedeljo 9. julija, to. je na prvo nedeljo po prazniku sv. Cirila in Metoda, posebno romanje vseh tržaških in goriških članov Apostolstva sv. Cirila in Metoda (ACM) k Marijinemu svetišču na Vejni pri Trstu. Ob asistenci nadškofa msgr. Antona Santina bo v gorenji cerkvi dr. Stanko Janežič pel sveto mašo. Prepevali bodo združeni zbori. Vsa slovesnost bo v znamenju »leta vere«: zahvala Bogu za nepopisni dar krščanske vere, obnova vere, prošnja, da bi se vsi ločeni bratje združili v edinosti vere. Slovesnost na Vejni se začne ob 17. uri. Iz Gorice pojdemo Z avtobusom, ki bo odpeljal s Travnika ob 15. uri. Vpisovanje pri g. KledndienstJU.
To bo prvo skupno romanje in srečanje vseh članov ACM na Goriškem in Tržaškem. Vabilo ne velja samo vsem članom, pač pa čim večjemu številu slovanskih vernikov iz mesta in dežele. Smo v letu vere: ta proslava želi podčrtati, kaiko dragocen dar je krščanska vera in da smo dolžni se čim živeje zavedati velike sreče, da nam je bila dana milost sivete vere.
Predsednik ACM za Goriško dr. Rudolf Klinec
ZAPISKI
V Miinohnu je izdal v samozaložbi Branko Pistivšek nadvse zanimivo knjigo, ki govori o »beograjskem protokolu v luči raznih mnenj«. Pisec je mojstrsko zbral vse, kar je bilo, tako doma kot v inozemstvu in med drugimi narodi o protokolu napisanega. Avtor je s tem opravil zelo koristno delo, saj je prav, da se pokaže tudi na morebitne nevarnosti, ki jih protokol za delo Cerkve v domovini vključuje, kajti komunisti bodo sedaj skušali pod plaščem protokola doseči tisto, kar jim v direktnem spopadu s Ceiikvijo pred leti ni uspelo. V osebnem komentarju je Pistivšek te nevarnosti tudi odkrito navedel.
Dalo pomeni brez dvoma pomembno novost na našem književnem trgu in morda komu, ki zagovarja koeksistenco brez pogojev, ne bo povsem všeč. Prav zato je treba izid knjige še posebej pozdraviti. Kdor se zanjo zanima (naklada je majhna), jo lahko naroči na upravi našega lista. Cena je 3100 lir + 200 lir za poštnino.
OBVESTILA
Na praznik sv. Cirila in Metoda 7. julija v petek bo na Vejni sveta maša v čast našima svetnikoma. Sveta maša zjutraj ob devetih. Po sveti maši poljub relikvije. Vabimo, pridite!
V petek 7. julija se zaključi vpisovanje za romanje v Fatimo. Vpisovanje se vrši v Rojanu v Trstu, v Marjanišču na Opčinah in pri Katoliškem glasu v Gorici. Stroški za vse 95.500 lir. Romarji potujejo z vlakom in sicer v času od 10. septembra do 23. septembra. Priporočamo, da ne bi zamudili.
Iz Sev. Amerike smo prejeli nekaj izvodov zelo lepega romana Ivana Jonteza: JUTRO BREZ SONCA. Bil je izdan v Clevelandu in je posvečen spominu ameriških vojaških letalcev, ki so bili trbiti, ko so Titovi lovci sestrelili njihovo neoboroženo vojaško prevozno letalo nad slovensko vasjo Koprivnik dne 16. avgusta 1946. Roman je zelo napet in prikazuje borbo časnikarja Milana Kosa za pravico in svobodo v najtežji dobi povojnih let. »Tudi v življenju naroda se zgodi, da petelin naznanja dan, ko se v resnici zgrinjajo nad njim še gostejši mrakovi in ko se zdi, da se je zarja odmaknila v večnost. Kadar se to zgodi, tedaj so te ure pred zoro tako neskončno dolge in bridke, da srce omahuje pod njihovo pezo. Vendar že te ure nosijo v sebi kal poživljajočega upanja in odrešilne vere: vsaka noč mine ob svojem času... za velikim petkom mora priti velikonočno jutro.«
Cena 1250 lir ter 250 Ir za poštnino in odpravo.
Nadškofijski ordinariat v Ljubljani je
založil in izdal naslednje knjige :
Navodila za izvajanje konstitucije o svetem bogoslužju vsebuje ponatis prvega navodila iz leta 1964 ter prevod drugega navodila, ki začne veljati 29. junija 1967. V knjižici je tudi prdvod navodila o glasbi pri bogoslužju. Cena 300 din (3 ND).
Okrožnica papeža Pavla VI. O delu za razvoj narodov (Populorum progressio)-Vsebuje prevod celotnega besedila zadnje papeževe okrožnice in podrobno stvarno kazalo. Cena 200 din (2 ND).
Kmcika banka
GORICA - ul. Morelli 14 - tel. 2206
vam nudi ugodne pogoje za trgovske posle in bančne usluge (tekoči računi, vezane in proste hranilne vloge, posojila, vnovčenje in diskontiranje trgovskih menic, posli z inozemstvom, nakup tuje valute, plačevanje davkov in tako dalje)
DAROVI.
Za Zavod sv. Družine : N. N. 15.000; A-D. 5.000 lir.
Vsem dobrotnikom iskren Bog po\’rni!
OGLASI
Za vsak mm vittne v Širini enega »tolpe*: trgovski L 39, osmrtnic« L. M. 7* davek na registrskem uradu.____________
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr, Uatt& Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo