Leto II Št. 444 II« / O T fflffl 100), objave L. 20, finančni In pravni oglasi L. 45. V vsebini Usta (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema izključno: S.P.I.. Societa per la PubbUcitd in Italia, Trst ul. Silvio PelUco st 4, tel. 94044. Cena posamezne številke L. 5; zaostale L. 10. Rokopisov ne vračamo. Zunanji minislri so se zedinili o statutu RAZPRAVA PROTI LEWISU London, 28. novembra Rudarska stavka v Združen h državah traja že sedem dni. Evropi, latinska Amer.ka in Srednji Vzhod so izgubili že 4 milijone ton premega. ' Včeraj se je v Wash ing tonu pričela oz. nadaljevala razprava proti voditelju rudarjev Johnu Lewlsu, ki je obtožen, da ni upošteval ukaza sodišča. Vprašanje je, ali ima sindikalna zveza, katero vodi Lewis, pravico enostransko preklicati pogodbo z vlado, v kateri so določeni delovni pogoji. Glavni branilec Levvioovega obrambnega zbora je Izpodbijal pristojnost federalnega sodišča ter- trdil, da se sama vlada ni držala določil pogodbe. Drugače stavke ne bi bilo. V W!ashingtonu vlada mnenje, da so v teku neuradna pogajanja za zakljueitev stavke. j, TOLPA ŠTERN GROZI BRITANCEM f London, 28. novembra Teroristična tolpa Setm je razširila proglas, s katerim obvešča britanske oblasti, da bodo izvedli silovito represalije, če bodo židovske ’ emigrante prepeljali na Ciper. Do-psnik BBC na Srednjem Vzhodu j poroča, da tisoči ilegalnih židovskih beguncev, ki so jih iz Palestine , prepeljali na Ciper, na vse načine ovirajo delo britanskega osebja v internacijskih taboriščih. Dopisnik navaja poročilo nekega vojaškega poveljstva, iz katerega j; videti, da dovoljujejo beguncem ugodnosti in olajšave, da imajo svojo bolnišnico in da jim prigovarjajo, da bi sami prevzeli upravo taborišč. Vendar pa izvajajo begunci pasivno in aktivno rezistenco, kvarijo skladišča in oprimo v taborišču ter se je na ta način neko docela higiensko taborišče pretvorilo v pravo leglo . nalezljivih bolezni. Pojavljl so se pFiTTTevr tifusa In griže. Take okd-: liščine pravi poročilo — se ne morejo nadaljevati brez resnih Posledic za zdravje beguncev. INDIJSKI PODKRALJ NA RAZGOVORE V LONDON London, 28. novembra Dopisnik BBC je izvodil, da so ind;jskega podkralja povabil! v London na razgovore o položaju v Indiji. Skušali bodo najti rešitev za sporazum med dvema najmočnejš'-■na indijskima strankama. Glavni predmet nesoglasja jc scdilcvanje muslimanske zveze v ustavodajni zbornici, katero so sklicali za 9. december v Novih Delhih. Nerešeni le še nekateri predlogi o svobodni luki in gospodarstvu Molotovljev predlog o podonavski konferenci NEW YORK, 28. novembra — Štirje zunanji ministri so se \ čeraj ponovno sestali javno. Zasedanja so se udeležili tudi drugi delegati in svetovalci. S tem so opustili politiko nefor. nialnih «tajnih» sestankov. Ker se je Molotov zadržal na zasedanju poiičnega odbora v Lake Successu, so začeli razpravljati 80 minut po napovedanem času. Sporazumeli so se o vseh vprašanjih tržaškega statuta razen o nekaterih predlogih, ki se tičejo svobodne luke ter gospodarskih vprašanj. Do sporazuma je prišlo tudi o določilu za umik čet, o volitvah na svobodnem ozemlju ter o imenovanju začasne vlade. Sklenili so, da bo guverner 90 dni po prevzemu dolžnosti sporočil, ali naj čete še ostanejo, ali naj jih umaknejo. Ce bo položaj tako varen, da bo mogoče čete umakniti, bodo to storili v času, v katerem bo to mogoče po sodbi vojaških strokovnjakov. Ce bo guverner mnenja, da morajo čete ostati, bodo ostale, dokler ne bo izjavil, da se lahko umaknejo. Po ratifikaciji mirovne pogodbe bo število čet v Trstu omejeno 5000 Američanov, 5000 Britancev in 5000 Jugoslovanov. O imenovanju začasne vlade so sklenili, da bo imel guver. ner pravico imenovati vlado iz vrst krajevnega prebivalstva po posvetovanju z italijansko in jugoslovansko vlado. Dokler guverner ne bo prevzel dolžnosti, bo ostala Zavezniška vojaška uprava. Sklenili so tudi, da bodo volitve na svobodnem področju, štiri mesece po prevzemu oblasti s strani vlade. Volitve bo izvedel guverner, ki se bo posvetoval z začasno vlado. Dopisnik britanske radijske družbe Thomas Barman poroča, da so nekaj točk izročili v nadaljnje pre. tresanje namestnikom, Zdi se, da »o v glavnem tržaško vprašanje re. šili in da ministri zdaj lahko preidejo na drage člene italijanske mirovne pogodbe. Pred zaključkom, včerajšnjega sestanka, ki ni bil ta. jen, kakor so prvotno določili, je Molotov predložil, naj bi konferenca o podonavskem vprašanju izdelala konvencijo o plovbi po Donavi. Konferenco naj bj sklicali po zaključku mirovnih pogodb z Bolgarijo, Romunijo in Madžarsko. Ude. * v \ : 1 (Jradno poročilo o razgovorih med Jugoslavijo in Italijo »Ansa* poroča, da sta italijanska in jugoslovanska delegacija v torek v poznih urah izdali sledeče poročilo: «Clan italijanske delegacije v New Yorku veleposlanik Pie-tro Quaroni se je znova sestal z jugoslovanskim zunanjim ministrom Simičem in s pomočnikom jugoslovanskega zunanjega ministra Baeblerjem. Preučevali so možnost nadaljnjih pogajanj. V zvezi z gornjim izjavljajo, da nekatera poročila go-spoda Cianfarre iz Rima, ki jih je danes dopoldne objavil list «New York Times*, niso točna.» Razgovor, ki je trajal skoraj dve uri, je potekel v naj ven ji prisrčnosti. Omenjeno poročilo pravi, do V' jugoslovanski zunanji minister Stanoje Si mio italijanski delegaciji t> New Yorku izjavil, da hoče PiarSal Tito kot bistveni pogoj neposrednih mhovnik pogajanj z Italijo poleg GoriCe p0pohr odstop Tržiča Jugoslaviji.* j dopisnik ‘kUe po navedbi nekaterih rimskih komentarjev sledeče podrobnosti o Prvem razgovoru med QUaronijem 'n Simičem v Nete Yorku: 'Po navodilih, M jih je dobil Krilni, je italijanska delegacija vprašala Simiča, če ima Jugoslavija 1>r"'dloge, ki naj bi bili osnova za 0 °teatranska pogajanja o vpra-unju Trsta i„ Julijske krajine. alihnska delegacija je obrazloiila, da de rimska vlada imela o razgo-voiu Tito-Togliatti samo poročilo slednjega. «Jugoslovanski zunanji minister H odgovoril, da so osnove za raz- trsas ° italidansk> suverenosti nad a kim avtonomnim ozemljem v delTa^u" ki )0 ie iuPoslovanska mJstr^^diozita Svetu zunanjih da bi bila YorJcu'' Dodal je, doti korUtorU9Vlamia Pripravljena Italijo, ker ‘UU V ^ * Tržič. Italijanska £*“ °oHc° *" izrazila mnenje. da -,gaciia ’e teda] da ne bi upoštevala "f pogojev in je dodala*Z°lo™sk'h bi poročala v Rim, če mnenje. m «Italijanska delegacija je pojann1 la staliSče italijanske vlade, da so francosko Črto, ki določa mejo tržaškega svobodnega ozemlja, zdaj Se sprejeli in da je to predstavljalo izhodišče za dvostransko razpravljanje. «Jugoslovanski zunanji minister Simič se je uprl temu stališču z izjavo, da je Beograd odklonil francosko Črto, ko so jo predloSili na pariški konferenci, ter tudi kesneje, ko jo je odobril Svet zunanjih ministrov v Nete York. «Jugoslovanski minister je nate vprašal, če ima italijanska delegacija polnomočje, da se pogaja, na kar so odgovorili, da govorijo navodila italijanski delegaciji samo o poizvedovalnih razgovorih, katerih namen naj bi bilo poizvedovanje, če je podana osnova za pogajanja; v potrdilnem primeru, kje naj bi hi’i ti razgovori. 'Simič je odgovoril, da bi razgovori morali biti v New Yorku in da bi morala Italija, Ce bi hotela, da bi bila pogajanja uradna, določiti, kakšne koncesije bi bila pripravljena dati tako pri ureditvi meje, kot piri ureditvi svobodne države, v zameno za jugoslovansko priznanje italijanske suverenosti nad tržaškim svobodnim ozemljem*. V uradnih krogih «Waldorf-Astoria» pripominjajo, da poročilo, ki so ga v torek izdali, ne predstavlja zanikanja informacij dopisnika lista «New York Times*, ker pravi samo, da inekatere informacije niso točne*, zaradi česar je zelo vaj ino, da odraza bistvo članka resničnost položaja. ležile naj bi se je Sovjetska zveza, Ukrajina, Češkoslovaška, Jugoslavija, Britanija, Združene države in Francija. Avstrija bi pristopila h konvenciji po mirovni pogodbi z Avstrijo. Nocoj bodo razpravljali o tem predlogu. "Vemokraciia, katere namen je svoboda človeka, ne pa njegovo kardinal zasužnjenje,, NEW YORK, 28. Novembra — Newyorški nadškof kardinal Spellman je imel v katoliškem klubu v Nem Yorku govor, v katerem. je Združene države in sosednje države zahodne poloble pozval, naj dado svetu zgled demokracije. Kardinal Spellman je med drugim dejal: «Odločimo se, da bomo prispevali k prerodu svobode v naši državi. Odločimo se, da bodo Združeni narodi — posamezni in kot celota — našli v Združenih in velikih sosednjih državah na severu in jugu zgled države, ki dela za mir — ki je eden za ves človeški rod. Prva in največja zapoved tega miru je, da živimo in delamo v soglasju s soljudmi. «Na ta način bomo prispevali k telesni in duševni blaginji naše Amerike in k blaginji sveta. Pomagali bomo, da bo uspevala splošna blaginja in da bo prevladovala skupna volja ljudstva s potrebnim upoštevanjem in primerno zaščito pravic posameznikov, zaradi katerih država obstaja, katerim dolguje zaščito ter pomoč in od katerih sme pričakovati lojalnost in vdanost. «Demokracija — to je ameriška demokracija — izvaj zakonitost iz pristanka podložnikov. To jc demokracija, o kateri smo prepričani in kateri zaupamo, demokracija, katere namen je svoboda človeka, ne pa njegovo zasužnjenje, tista človeška fjoboda, ki zahteva, da spoštujemo in ščitimo previce sočloveka.» Politični odbor sprejel predloge o popisu oboroženih sil Odobritev britanskega stališča LAKE SUCCESS, 28. novembra. — Politični odbor Združenih narodov je na včerajšnjem zasedanju s 33 glasovi proti 17 (dva delegata sta se glasovanja vzdržala) sprejel prvi odstavek britanskega predloga, ki pravi, da se tičeta odstavek 4 in 5 dnevnega reda (poročila o četah in razorožitvi) dveh strani istega vprašanja o znižanju in ureditvi oboroževanja. S 36 proti 12 glasovom (štirje delegati so se vzdržali) je sprejel nato tudi drugi odstavek britanskega predloga, ki pravi: »Kot prvi korak k preučevanju tega vprašanja ter za izvedbo čl. 43 predlaga odbor, naj bi skupščina priporočila vsem članom ZN, naj dostavijo podatke glavnemu tajniku, ki jih bo nato sporočil Varnostnemu svetu in ostalim članom Združenih narodov za objavo.* Odbor je nato brez nasprotnih glasov sprejel nadaljnji britanski predlog, ki se tiče poročil o oboroženih silah, ki so razmeščene na ozemljih držav članic Združenih narodov. Molotov je izjavil, da nima ničesar proti, če temu členu priključijo besede »vključno podatke vojaškega značaja*. Brez nasprotnih glasov je odbor »prejel nato tudi tipelovki, ki so jih predložili Sovjeti. Tičeta se po-'ročil o oboroženih silah, ki so razmeščene po bivših sovražnih državah ter letalskih in pomorskih oporiščih ne vseh zgoraj navedenih o-zemljih. Molotov je prekinil glasovanje o tistem delu britanskega predloga, ki zahteva popis vseh čet v domovini in tujini, ker je hotel predložiti dodatek, ki od ZN zahteva, naj 'pojasnijo značaj oborožitve, kot n. pr. atomske bombe, leteče in druge bombe*. Noel Baker in ameriški Connallv »ta se uprla, da bi Molo-lovljev dodatek vključili v zadnjem obdobju glasovanja. Politični odbor je nato s 25 glasovi proti 19 (sedem, delegatov se je glasovanja vzdržalo) sprejel a-meriiki popravek k britanskemu predlogu, da bi datum poročila določili na 15. december. Z odobritvijo tega popravka je odbor odobril tudi črtanje britanskega predloga, ki se nanaša na nadzorstvo ali o-verovljenje poročil o četah. Z 31 glasoni proti 10 (10 se jih je glasovanja, vzdržalo) je odbor odbil sovjetski dodatek, ki predlaga, naj bi podatke izročili Varnostnemu svetu, ko bo preučeval vprašanje znižanja oboroževanja. Razpravljanje je trajalo brez pre-stunka več kot 5 ur. Ko se je odbor ukvarjal z egiptovskim popravkom, ki predlaga, naj bi nobena država, članica ZN ne mogla imeti oboroženih sil na ozemlju druge članice ZN, razen v posebnih primerih, ki jih določa statut, je Noel Baker predložil, naj bi o tem razpravljali danes, ker delegati niso imeli časa, da bi egiptovski predlog preučili. Odbor je nato z 29 proti 13 vjefcskemu predlogu ter izjavil, da se Britanija ne bo posjužila pravice veta, ki bi se je lahko, da bi odklonila podatke, ki bi jih kdor koli hotel imeti, in sicer tudi v primeru, če bi bil sovjetski predlog sprejet. V pogledu eg ptovskega predloga je dejal, da ne pomen: ničesar novega, Giede na vest, da bo egiptovski parlament verjetno odobril pogodbo med Eg ptom in Britanijo, bo o tej stvari itak prišlo do enotnega gledanja. Vztrajal je ponovno na nadzorstvu nad poročili, končno pa pozval k soglasncstt pri glasovanju ter zagotovil, da bo Britanija izd glasovanja sprejela in sklepe izvršila, pa naj si bo izid glasovanja takšen ali drugačen. Za Bakerjem Je govoril Molotov, ki se je naiprej dotaknil egiptovskega predloga, o katerem meni. da ja. sno kaže, da je v državah, kot je Egipt, vprašanje prisotnosti tu j. h čet zelo aktualno vprašanje. Dejal je, da je egiptovski predlog dober. Pozval je odbor, naj ga soglasno odobri. Molotov je omenil, da to k sovjetskemu predlogu predložili mno- go popravkov. Sovjeti ,so mnenja, da bi morali poleg podatkov o četah na ozemljih drugih držnv-član'c ZN zbrati tudi podatke o četah na ozemljih bivših sovražnih držav. Molotov je grajal britanski predlog, po katerem bi morali štetje čet v domovini združiti z razorožitvijo. Sovjetska delegacija je mnenja, da vprašanja prisotnosti čet na tujih ozemljih ne bi smeli združiti z vprašanjem oboroženih sil na splošno. V pogledu britanskega pred’oga, da bi razpravljali o oboroženih s'lah v domovini je Molotov dejal; «Ver-jetno je, da ne bomo dali podatkov o prijetnosti čet v tujini, če ne bor e prišli do sporazuma o tem vprašanju. Ali to drži?» Nato Je sovjetski zunanji minister izjtvil, da bo Sovjetska zveza sprejela vse sklepe, ki jih bosta sprejeli britanska n ameriška delegacija. V pogledu nadzorstva nad poročili; če bosta to sprejeli osfc-ilj delegaciji, se bo po tem ravnala tudi Sovjetska zveza. Molotov je končal z besedami: «Predlagamo, naj pride do sklepov edinole o vprašanju oboroženih sil v tujina.« Francoski komunisti zahtevajo predsedstvo vlade Socialistom enake položaje, če vstopijo v komunistično stranko PARIZ, 28. novembra. — Osrednji odbor francoske komunistične stranke je včeraj zahteval da takoj izroče ministrsko glasovom (9 se jih je vzdržalo) od- j predsedništvo njenemu voditelju Mauriceu Thorezu ter odklonil načrt, ki ga podpirajo druge stranke, da bi sedanja vlada George Bidaulta ostala na oblasti do januarja 1947. Osrednji odbor je poleg tega ponudil vsem aktivnim članom socialistične stranke, ki so pripravljeni vstopiti v komunistično stranko, isti položaj, kakršnega uživajo v socialistični stranki. egip- bll predlog za preučevanje lovskega popravka. V teku včerajšnjega zasedanja Je govorilo precej delegatov. Filipinski delegat je z omejitvijo, ki jo je predložil britanski delegat podprl sovjetski predlog o objavi števila zavezniških čet v tuj ni. Sovjetski predlog je podprl tudi Poljak. Norveški zastopn k je dejal, da pomeni izročitev podatkov o četah ter letalskih in pomorskih oporiščih v tujini prvi korak k izvršitvi čl. 43 lirtlne ZN, ki nalaga članicam ZN dolžnost, da morajo dati VS na razpolago oborožene sile ter nuditi olajšave (kot n. pr. pravice prehoda preko njihovega ozemlja), če je to potrebno za ohranitev mednarodnega miru in varnosti. Podprl je sovjetski predlog, izrekel pa ee je tudi za nadzorstvo. Pri tem je povzročil presenečenje eg ptovski delegat s predlogom, oz. dedatkom, ki smo ga omenili zgoraj. Ukrajinski delegat Manuilski, k,i je predsedoval, se je izrekel za razpravljanje o tem, vendar to razpravo kesneje, kot smo omenili, prelo-ž li. Sovjetski predlog po podatkih je podprl tudi švedski zastopn k. Nato je govoril britanski de.egat Noel Baker, ki je omeni uvod k so- Socialisti so zahtevali da bi morali če bi postali komunisti, uživati od dneva vpisa iste pravice na vodilnih mestih v komunistični stranki, kot so jih imeli v socialistični. «Reuterjev» dopisnik v Parizu pi. še, da so od nedeljskih volitev ime-lj voditelj; glavnih francoskih po. litičnih strank neuradne stike, da bi postavili temelje za koalicijsko vlado. Ministrski predsednik Bidault in njegova vlada bodo v četrtek pred zasedanjem nove zbornice, ki bo če. trtega decembra, izvolila novega m'nisjtrskega predsednika odstopili. Vlada meni, da bodo Bidaultu naložili naj izvršuje svojo kunkcijo do srede januarja, ko bodo konstituirali obe parlamentarni zbornici, imenovali predsednika republike, ter vse ustavne organe republike. Med političnimi voditelji vlada splošna želja, da bi se izognili vlad. ni krizi, H običajno spremlja pogajanja za uslanovitev nove vlade, po. sebno če stoji država pred nuj- nim finančnim vprašanjem. Začasni trimesečni preračun, ki omogo. ča delovanje javnih uradov, mora izglasovati narodna zbornica še pred božičem. Po tem datumu bo stopila v veljavo nova ustava ter bo tedaj proračun zahteval glasovanje obeh zbornic; je pa malo ver. jetno, da bo tega glasovanja prišlo pred koncem januarja. „TASS" IN MINE London, 28. novembra Britanska admiraliteta je demantirala vest, ki jo je objkvila to-«Tass», po katere naj bi za sedanje vjetska obvešcavalna agencija operacije britanskih minolovcev v Krfskem prelivu 'ne dala pooblastila mednarodna komisija za čiščenje min. Preklicana »Tassova* vest je poročala, da so se člani te komisije 14. novembra sestali v Lcndonu in potem uradno izjavili, da niso dovolili čiščenja min na odprtem morju vzdolž albanske obale. Jugoslavija ojačila posadke ob grški meji Za „preprečenje dohoda beguncem, ki beže pred preganjanjem** ATENE, 28. novembra — Pooblaščeni predstavnik grškega zunanjega ministrstva je včeraj izjavil, da jc Jugoslavija obvestila Grčijo, da so ojačili jugoslovanske posadke vzdolž grško-jugoslovanske meje, da bi «preprečili dohod grškim beguncem, ki beže pred preganjanjem v svoji domovini.« Prav tako so v Atenah objavili, da je grški veleposlanik v Beogradu izročil odgovor grške vlade na prot:st jugoslovanske vlade, v ka_ terem so Jugoslovani trdili, da so grška letala preUtela jugoslovansko ozemlje. Bolgarska obveščevalna agencija poroča, da ja pooblaščena izjaviti h grškim obtožbam — po katerih je bilo od 1. oktobra do 18. novembra na grško-bolgarski meji 10 incidentov, kar naj bi bil bolgarski peskus, da pomagajo anarhistično-komunisličnlm tolpam pri vdoru v Grčijo — da ni bilo nobenega to-v>'stnfga incidenta in da so te trditve «brez vsake podlage*. Agencija pravi, da hočejo brezpomembnim incidentom, kot n. pr. tatvinam ovac bolgarskim kmetom ob meji, pripisati politični pomen. Grška vlada skusa s tem najti nove obtož. be proti Bolgariji, medtem ko v New Yorku razpravljajo o mirovni pogodbi z Bolgarijo. Iz Aten poročajo, da so voditelji opozicije v torek v parlamentu ministrskega predsednika Tsaldarisa pozvali, naj zaradi sedanjega napetega položaja v Grčiji ne odpotuje v New Yorit na razgovora Združenih narodov o Grčiji. Tsaldaris pa je izjavil, da je treba na zasedanju Združenih narodov braniti važne narodne koristi, ter zato sklepa ne more spremen tl. Dejal je, da je pripravljen vzeti s seboj nekatere voditelje opoz cije, ti so ponudbo odklonili in ponovili prvotno zahtevo. Grški ministrski predsernik bo Zdru ženim narodom predlož.l obtožbo, da obmejne države podpirajo grške upornike. Poročila iz Soluna pravijo, da so grški uporniki vč:raj pognali v zrak most preKo reke Galllco na področju Halkidike v Makedoniji n prekinili železniško zvezo med Grčijo in Turčijo. Južno v Tesalij! so oborožene tolpe oplenile r.eko vas govore o povečanem delovanju «u-pornikov*, je javila, da so uporniške tolpe po pogumnem odporu o-rožnikov in krajevnega prebivalstva požgale vasi Magro in Manga-lom. Vasi je napadalo okrog 700 gveriljev. VOLITVE NA NOVEM ZELANDU Well!ngton, 28. novembra Po dosedanjih izidih splošnih volitev na Novam Zelandu vladna laburistična stranka ni izgubila nobenega sedeža; doslej je imela v parlamentu 10 sedežev večine. Ministrski predsednik Fraser je izjavil; «5e nikdar nisem b'.l tako zadovoljen z vollvnimi izidj. Pričakujem najvičji uspeh laburizma * Voditelj opozicije Sidnejr Holland je izjavil: »Vprašanje je, če bo pvlšlo do integralnega socializma in gospodstva države ali pa do narodne stranke, ki bo zajamčila zasebno lastnino.* VLADNE ČETE OB MEJI ASERBE JDZ AN A Teheran, 28. novembra Perzijske vladne čete so brez odpora »narodne m lice* zasedle pokrajino Kamsln, k; mijl na Aserbejdžan. Kakor je znano, so imele pokrajino Kamsin sedem mesecev zasedeno demokratske sile avtonomne vlade Aserbejdžana. Perzijske čete pričakujrjo zdaj ukaz glavnega stana v Teheranu, da prekoračijo mejo Aserbejdžana in prodevejo do Tabrisa, da bodo vzdrževali red pri bližnjih volitvah. SPOPADI V INDOKINI Pariz, 28. novembra Iz prestolnice pokrajine Hanoi brzojavno poročajo, da so francoske čete po enodnevnih hudih borbah zavzele trdnjavo v mestu Lr.ngson, ki so jo imele zasedene čete Vietnama v pokrajini Tonkin v severni Indoklni. Poročajo, da so v mestu Haifong v jugovzhodnem delu pokrajine* Tonkin prekinili telefonske zveze z ostalim svetom. Javljajo, da francoske čete kljub trdovratnemu odporu čet Vietnama prodirajo v kitajsko četrt mesta. v bližini pristanišča Vclos; onega vaščana so ubili, deset drugih pa odpeljali. Poroč lo pravi, da so za odpeljane zahtevali odkupnino. Včeraj so javili, da bosta turski ministrski predsrdhik Rečep Peker in vojni general Cem.l Tojdrmir v kratkem pregledala postojanke v Traciji jn na področju C&rlgraA. Kakor je znano, so v zadnjih dn-h v grško Tracijo, ki mej: na turško, vdrle tolpe upornikov. Turški politični krogi imajo delovanje komunističnih tolp v Grčiji za nevarno in pravijo, da je možno, da bi se delovanje še razširilo. Nekateri politični opazovalci pravijo, da dobivajo komunistične tolpe «veliko pomoč« iz Jugoslavije in trdijo, da pravi namen teh tolp ni zrušitev grškega režima, temveč ogražan.je Dardanel, čeprav neposredno. Včeraj je nastopilo proti »uporni, kom*, ki gospodujejo v zahodni Makedoniji, grško letalstvo. Rednim četam na tem področju so poslali ojačenja. Dopisnik agencije «Tanjug» v Ankari javlja v poročilu o bojih v Grči j , da so gveriljci v zadnjem času zasedli več kot 100 vasi in da se bojujejo po vsej zahodn; Traciji do turške meje. Neki londonski diplomatski dopisnik poroča, da je državni minister McNeil včeraj sprejel zastopnika grške vlade Soph'anopoulosa, ki mu je obrazložil svoje mnenje o zadnjem razvoju v Grčiji. Atenska radijska postaja je sporočila, da je neki član glavnega stana z letalom odpotoval v New York. S seboj nosi dokumente za grško delegacijo, ki pripravlja poziv na Združene narode. Zatrjujejo, da so v dokumentih podrobnosti, ki dokazujejo, da izhajajo tolpe gveriljcev iz sosednjih držav. JOSIDA 0 GOSPODARSKEM POLOŽAJU JAPONSKE Tokio, 28. novembra Japonski ministrski predsedn'k Pigeru Jošida je v parlamentu odgovarjal na napade delavske stranke. Izjavil j;, da je bodoča trdnost Japonske odvisna od trdnih gospodarskih temeljev. »Japonska — je dejal — je deloma premagala resno prehrambeno vprašanje, toda proizvodnja ostalih bistvlnlh predmetov je še vedno pcmanjkaljiva. Dolžnost japonskega ljudstva je, da čimbolj omeji potrošnjo in 6. m več dela. VON PAPEN NE SME IZ NUERNBERGA Frankfurt, 28. novembra Nemška obveščevalna služba na ameriškem področju Nemčije je včeraj sporočila, da je nemški ministrski predsednik Bavarske dr. Wilhelm Hoegner pristal, da bivšemu Hitlerjevemu'veleposlaniku v Turčiji Franzu von Papenu prepovedo, da zapu.ti Nuernberg. To odločitev je sprejel po posvetovanju z načelnikom nuernberške policije in s predsednikom posebnega sodišča za «denaciflkacijo», ki mu je poverjena razprava proti von Papenu in Hansu Fritscheju. II. VSESLOVANSKI KONGRES London, 28. novembra Po vesteh beograjske radijske postaje bo 8. decembra v Blogradu ll vseslovanski kongaes. Udeležila se ga bodo. zastopstva Jugoslavije, Sovjetske zveze. Poljske, Češkoslovaške in Bolgarije, ZAPISKI OIKTATURA V ROMUNIJI H. Romunski upravni aparat je po obliki neizpremenjen, čeprav je prišlo do velikih uradniških sprememb. Grofijske prefekte imenuje notrar nje ministrstvo. So osebe, ki jih odobrijo krajevni predstavniki NDF, to je komunistične partije. To velja tudi za mestne in vaške župane. Orožništvo in policija sta organizirani po predvojnem modelu, vsaj glavna mesta pa so zasedli ljudje, ki jim režim, več ali manj zaupa. Stara, politična policija — politični oddelek «Siguraca» — še vedno deluje; njeno delovanje pa je izpopolnjeno z novim organom, posebno varnostno služno, k: jo vodi vodilni komunist Bodmraš, tajnik kabineta mln strskega predsednika, ki ga splošno imajo za dejanskega oblastnika v Romuniji. Zanimivo je, da je Bcdnaraš istega n ircdnostne-|g i izvora kot bivši voditelj fašisrov (Železna garda) Codreanu. Oba moža imata ukrajinskega očeta in sta doma v severovzhodni pokrajini Bukovini. Bodnarašova varnostna policija je upešnejša in ne-:trpnejša kot katera koli predhodnica,. Ljudi arJtlra nenadoma in zadržuje zaoorn ke brez procesa v enem izmed obeh zaporov, nad katerima ima popolno nadzorstvo. Men jo, da je ta varnostna policija organizirana po zadnjih metodah sovjetske policije. Zn žanje armade v soglarju z mirovno pogodbo so tudi tu kot v Bolgariji uporabili za politično č.stko. Častnike, ki so jih imeli za nezanesljive, so odpustili, četudi se tehnično odlikujejo in imajo dobra spričevala iz osemmesečne vojne proti Nemčiji v letu 1944-1945. Nekaj posebnega za Romunijo jta dve politični edlnici, ki so ju osnovali iz bivših vojnih ujetnikov, »prevzgojenih« v sovjetskih taboriščih. Znani sta kot «divizlji», toda število je verjetno večje od divizije, ker sta dali veliko število novih članov za očiščeno orožništvo in policijo ter za oddelek polltičn h komisarjev armade. Se vedno pa sta posebni edinici v armadi. Politični , komisarji so uradno znani kod oddeiek za «vzgojo, kulturo in propagando«. Organizirani so približno tako kot komu ar ji v bolgarski armadi. Čeprav imajo ro- e munski komunsM močna sredstva za nadzorstvo, se kljub temu ne počutijo gotove. Komunistična paitija tipi zaradi «krlze kadrov«. Prepričanih in vdanih članov partije verjetno ne bo več kakor nekaj sto. Ostale drže z materialnimi sredstvi in grožnjami. Ljudje, ki so brezposelni, te ped pritiskom, javljajo v partijo. Bivši železnogardisti se pridružujejo deloma zaradi tega, ker jim prijata ekstremizem in nasilje, deloma pa zaradi tega, da Jih ne bi obtožili kot «vcjne zločince*. Manjšine se pridružujejo zaradi tega, ker upajo, da bodo tako dobile vladno ped-poro. Treba je omeniti tudi Žide, izmed katerih vidijo nekateri ugodno priliko za maščevanje za preganjanje med vojno. Toda komunistični voditelji ne morejo voditi skupine Zidov v antisemitskih kleščah. Obe stari ali «historični» stranki, in sicer narodna kmetska ter liberalna, sta bili po imenu zattopanl v vladi na podlagi moskovskih sklepov iz decembra 1945. «(Time-sov« članek je bil napisan še pred romunskimi volitvami, po katerih pa sta obe omenjeni stranki iz vlade izstopili. Tudi nadaljnja razgiabu lj anja se nanašajo na čas pred vo-1 tvami. kar pa na njegovi pomembnosti ničesar ne spreminja.) Dejansko pa njuna predstavnika nimata v vladi n kake oblasti in ves vladni propagandni stroj je na delu, da oblati njune voditelje. Vsaka izmed strank ima po en časopis v Bukarešti, a na deželi nobenega; razdeljevanje izven glavnega mesto, na najrazličnejše načine ovirajo. Oba časopisa sta precej močno cenzurirana, treba pa je pr znati, da jima Je dovoljeno kritizirati vladno politiko. (Konec prihodnjič) VESTI V 1 STAVKU — Genovska policija je v zvezi z poizvedbami o monarhističnem gibanju aretirala nadaljnjih 7 oseb pri katerih pa niso našli nikakega orožja, — Papež je sprejel osebnega zastopnika predsednika Trumana My_ rcna Tajdorja. — Nekateri francoski listi ostro obsojajo bole, ki so izbruhnili v Indokln; ter zahtevajo odločne korake proti Viet Namu. — Perzijska vlada je poskrbela za pesebne ugodnosti tajim novinarjem, ki hočejo obiskati področje pr, Zenanu, kjer so bili nedavno neredi. * — Hiroh to je včeraj zjutraj ot-vorll 91. zasedanje japonskega parlamenta. — Včeraj okoli polknoči so vrgli bombo v britanski glavni stan v Kairu; eksplodirala je v avtoparku. — Na krajevnem sestanku akcijske stranke v Fitencah je strankin tajnih Rlccardo Lombardi nakazal možnost, da bi se akcijska stranica združila a socialistitno. ATENE, 28. novembra — V Makedoniji severno od Soluna se razvija prava frontalna vojna. Vladna letala bombardirajo utrjene postojanke gveriljcev v gorskih odsekih ob Jugoslovanski meji. Ceste so natrpane s tovornimi avtomobili, ki vozijo na bojiSče vladna ojačenja. Gršk;h vojački krogi r j umerja, da je smoter gveriljcev prodor proti Solunu. Gveriljski oddelki namreč zagrizeno napadajo z gore Cena, da hi prebili linijo vladnih čet in dobili nadzorstvo nad Vardarsko dolino, ki se izliva pri Solunu. Zaradi vesti iz Makedonije, k! Stran 2 GLAS ZAVEZNIKOV 28. novembra 1946 OB 1. ZASEDANJU USTANOVA UNESCO, Smotri in delo na vzgojnem, znanstvenem in prosvetnem področju za boljše razumevanje med vsemi narodi Admiral Chester W. Nimitz OBISK V PRAGIH UNESCO j« kratica za angleški naziv Ustanove za vzgojo, znanost in kulturo Združenih narodov ier je ena izmed posebnih ustanov v okviru ustanove Združenih narodov kct so n. pr. organizacije FAO - angleška kratica za Poljedelsko in prehranjevalno organizacijo, dalje ILO - Mednarodno ustanovo za delo itd. Svetovno sodelovanje na duhovnem podroCju 82 je zaCelo že po prvi svetovni vojni, ko so ustanovili leta 1928 v Parizu Zavod za duhovno sodelovanje pod varstvem Društva narodov. Sedanja ustanova UNESCO je nekoliko drugačna. Zavod za duhovno »od 21ovanje je razpolagal s skromnimi sredstvi ter se je težko bavil z vzgojnimi vprašanji, ki so jih imeli za popolnoma notranje zadeve vsake posamezne države ter se ni posluževal tako splošno priljubljene ln razširjene naprave kot so radijski prenosi. Danes pa znašajo . začasna sredstva ustanove UNESCO za prihodnje leto približno sedem in pol milijona dolarjev; v njenem delovnem načrtu Je tudi vzgoja in njen pravilnik izrecno pravi, da bodo tudi radijske naprave uporabljali hkratu z drugimi sredstvi množičnega stika z javnostjo kot je tisk in film, da bi »razvijali vzajemno poznavanje in razumevanji med narodi». Plemenit uvod Njen pravilnik vsebuje različne namene, ki še niso prodrli v mednarodnih pogodbah. Uvod začenja s plemenitimi besedami britanskega ministrskega predsednika At-tlteja; »Ker vojne začenjajo v človeških mislih, je treba tudi v človeških glavah začeti s postavljanjem obrambe miru.* Attlce nato Izjavlja, da je potrebno splošno razširjenje kulture in vzgajanje človeštva v duhu pravičnosti, svobode -n miru, če hoč:mo doseči »vet, ki bo dostojen človeka, kar predstavlja sveto dolžnost vseh narodov, ki Jo morajo izpolniti. Mir, ki temelji izključno na političnih in gospodarskih dogovorih vlad, ni mir, ki bi mogel zagotoviti soglasno, resno in trajno podporo narodov. Zaradi tega mora mir tfme-ljitl na duhovni vzajemnosti vsega človeštva, če nočemo propasti pri tem stremljenju. Vse države, ki se udeležujejo tega dela, potrjujejo zato svoje zaupanje v nujnost, da Je vzgoja za vse pristopna v enakem obsegu, da je iskanje resnice svobodno, prav tako kot je svobodna izmenjava nazorov in spoznanj. Zaradi tega je že v prvih mesecih svojega obstanka ustanova UNESCO začela z izdelavo mnogih praktičnih načrtov. Tako n. pr. lam, kjer ustanova UNRR.A ne more pomagati na vzgojnem področju, v znanosti ali umetnosti, skuša UNESCO najti denarna sred-*tv* v ts namene In je začela organizirati takšno pomoč za dežele v Evropi ln na Daljnem Vzhodu, k. so bile uničene v tej vojni. Pri t;m delu so že ugotovili neugodno-»tl pomanjkljive standardizacije o katerih mislijo, da bi hilo koristno prevesti Jih v druge jezike. Obenem skušajo organizirati skupine najboljših prevajalcev v različne jezike. Ustanovo UNESCO so ustanovili prosvetni ministri Združenih narodov, ki so se zbrali v Londonu v najbolj črnih dneh zadnje vojne, Preučeval; so različne predloge, ki so končno dobil; konkretno obliko na konferenci v San Franciscu jeseni leta 1945, ko so sklenil; organizirat; zavod ustanove Združenih narodov za vzgojo in kulturo e stalnim sedežem v Parizu. Meseca novembra 1945 je bila velika konferenca v Londonu, kjer so sestavili pravilnik in določili naslov nove mednarodne organizacije. Med drugimi spremembami so dodali kratic; naslova ustanove še č ko «S», ki pomeni v angleščini iprvo črko besede »znanstvene* ustanove. Izvolili so tudi pripravljalni odbor, katerega fiamen ja bil sestaviti podroben pro. gram ln začasen preračun za prvo konferenco ustanove UNESCO, ki se je pred kratkim začela v Parizu. Glavna naloga zasedanja Glavna naloga pripravljalnega od-bora je bila sestava načrta, katerega ao predložili sedanji konferenci v odobr.tev. To bo obsežna listina, ki bo vsebovala približno 70 do 80 tisoč tesed.Aar nikakor ne preše neča, če pomislimo, da mora UNESCO obsegati vse oblike vzgoje, pri. rodne vode, socialne znanosti, in si. cer teoretično in praktično, kritiko, umetnost, slikarstvo, glasbo, književnost, filozofijo in humanistične znanosti, vprašanja, ki so v zvezi s stva za množično propagando kot so tisk, radio, film In televizija. Pri sestavljanju načrta so vzeli v poštev nekatera osnovna načela. Predvsem bo UNESCO skusala dc. lovati vedno s pomočjo že obstoječih organizacij. Skušala bo pospe. Sevati izmenjavo študentov, profesorjev, strokovnjakov, knjig, filmov, glasbo, umetnin, znanstvenih odkritij in vseh splošno koristnih podatkov. Da bi vse to dosegli bo najprej treba ods.raniti vse obstoječe ovire za svotodno izmenjavo. Vse te poizkuse izmenjave bod^ v načrtu predvideli na takšen način, da bo ustanova UNESCO mogla zagotoviti največjo nepristra-nost pri razširjanju znanosti in kulture po vsem svetu. Naravno je da mora ta enakost pomeniti izboljša, nje za vse. Treba je odstranit; nepismenost, omogočiti boljše vzgojne možnosti v bolj zaostalih deželah ter razširiti znanstvena dognanja enakomerno po vsem svetu. Oglejmo si nekaj primerov: Napredek znanosti povzroča, da je znanost ogrožena zaradi samega tega napredka, saj postajajo številne znanstvene knjige tako nepregledne, da Admiral Chester W. Nimitz se je rodlil 24. februarja 1885 v Frede-ricksburgu v državi Texas. Ded bodočega admirala je bil star pomorščak in je takrat, ko je stopil v Združenih državah. Razen tega bolzasebno življenje, zgradil čuden Prebivalci mesta ob Vltavi so pripadniki marljivega in naprednega naroda, ki ima mnogo smisla za demokratično ureditev družbe m. i f UNESCO preučevala vlogo razprav. Ihotel v obliki ladje. V.deti pa je Ijanja v skupinah kot sredstvo za [bilo, da stvar na dečka ni posebno vzgajanje odraslih ljudi v deželah, I vplivala, ker je kazal takrat pov-kjer tega načina do zdaj še niso | sam drugačna nagnjenja ln ga je nikdar uporabljali, kot n. pr. na Ki-|dc njegove odločitve za mornari-tajskem, v Indiji in v Afriki. IzU<° življenje privedlo popolnoma raznih mest je prišel predlog, da[s°lo naključje; ko se je na voja-bi ustanovili mednarodno vs:učili- p'1;* akademiji pripravljal za izpite, šče. Stvar ni tako lahka, kot bi se p izvedeI » štipandijskl natečaj na prvi pogled zdelo, toda UNESCO |za pomorsko akademijo. Prijavil se bo posvetila temu vprašanju veliko p k tečaju, kjer je zmagal in le-pozornost. |ta 1905 *». 8 siiainim uspehom za- I pustil pomorsko akadem jo. Nove zamisli I Služil je pri podmornlškem orež- Končno so še stvarni načrti, Ul I Jti; februarja 1918 je postal po-jlh bo skušala UNESCO izvajati ali mt£nik P°veljnlka ameriškega pod-priporočiti, da bi jih izvedli. Kcr morniskega bredovja in nato sef mora UNESCO upoštevat; svoja js,avncga starva atlantskeSa r0* omejena sredstva, bo ustvarjala sa-1 dovia‘ mo vzorne načrte, da bi tako dala I Leta 1926 Je ‘mel Nirn'ltz nalogo primer tega, kar želi ustvariti, Ra. I ustanoviti na kalifornijskem vseu-zen toga je bilo nekaj različnih pJ^u prvi tečaj za izvežbanjc _ predlogov, izmed katerih so neka-|r-zervn'h častn kov ameriške mol' I evropskih mest in prestolnic je teri najznačilnejši naslednji; usta-1‘larlce’ na tcra mUBtu je ostal do I nedvomno Praga. Zaradi njene ži-novitev mladinskega središča za|uta 1929' od 19j3 do 193j ic b 1 P° I »ahmcstl jo primerjajo s Parizom. obnovo, ustanovitev mednarodnega | vc!jnik ladJe »Augusta*, od 0 I za to starodavno mesto, ki je bilo zavoda za projektiranje his'in .zde-j1938 pa PodravnateIi navlgac.js L,. kdaj ponosn% prestolnica sred-lovanje stavbnih načrtov za nase- Ua urada mornariškega nun strs va. I ft,eueSfce£ra kraljestva, pozneje pa lja mestnega in podeželskega zna |Leta 1938 je zasedel mesto ravna- lpodtStigko središče uporniške de-čaja v različnih delih sveta, uatahO-N* h \“e ki lSta 1918 P°3ta,a V™ Slikovlt pogled na «zlato Prago* in na njene znamenite mostove, ki vodijo preko Vltave tvegajo futranjl izlet in sr. pridejo Eno izmed starih, in znamenitih njihovo veliko število škodi razšir- vitev mednarodnega gledallčkega ^al h. jL, I niča mladega in naprednega naro• zavoda, ustanovitev zavoda za prak. let N ™tz ptaV prav n® bi smel po ipanskem bezgu ta- ■zasesti tega mesta, toda njegove | ^ snaSiUn kot škripajoči vozovi janju znanost; kot takšne. UNESCO s; je postavila za nalogo razčistiti to vprašanje. Na drugi strani bo UNESCO stremela za tem, da prepreči uničenje ali kvarjenje narodne umetnosti In domače otrti v neindustrijskih deželah v času industrializacije, da bi tako rešila pred poginom prirodne umetniške darove zadevnih ljud. atev. Iz zgodovine vemo, da so takšni poizkus; odlično uspeli, n. pr. knjižnicami in končno še t. zv. sred. pri indijanskem plemenu Nevaho v v"ind^^—'^l^ato-ega^i^bilo žrebalsposobnosti'ln njegova°prc- železnice, ki si neumorno opremit z najsodobnejšimi radun-H0* ^It^l noVemtoTNeii ^ °k™ °*k° beškimi stroji, ki »o presenetljivi pOlbcd0ce V0*6 26,0 pomemlml- NcW L« f-r nviraio hitri nromet Km« Narodni Prida, ki je nadaljevanje Prikopov, ima nekaj prvovrstnih! restavracij, medtem ko je Vaclavov\ pospra trg znamenit po praških avtoma- aki zf, tibnih buffetih. Tukaj so do s kraj- za dv. gret na sonce. V okolici gradu ima vsak kamen staro in slavno preteklost, ki jc tako mučeniška kot je zgodovina samega naroda. Ozka ulica alkimistov močno privablja tuje obiskovalce, ki ,prihajajo in občudujejo nizke hišice, v katerih so za časa Tycho de Bracheja praški alkimisti poskušali najti kamen modrosti. svoji sposobnosti za hitro lzvrševa-| nje najzapletenejših računskih ope-| racij. Izpolnitev vseh omenjonih nalog I čaka konferenco, ki se Je pred ne-| davnini začela v Parizu, polna do- [ brih upov in nad za srečnejšo bo-1 dočnoet človeštva. Starostno zavarovanje Preskrba starih, delanezmožnihl in njihovih družin Ameriškemu kongresu so pred nedavnim predložili osnutek zakona. na podlagi katerega bodo od 1. januarja 1947 (dalje zavarovalni prispevek, ki trenutno znaša 1 odstotek delavčevih prejemkov, zvišali za pol odstotka. Ce bodo ta zakon sprejeli, bo to pomenilo znaten povišek zavarovalnega sklada v višin; 7.301, 800.000 dolarjev, s katerim trcnotno razpolagajo ustanove za starostno i posamezni delavec; slepcev; poleg zavarovanje ter za izplačevanje pokojnin. Zadevni načrt predstavlja le del enega izmed dalekossžnih zavarovalnih programov, ki jih je predvidel zakon iz leti 1935 (druga popri. šča omenjenega programa so obveznost vlade do podpiranja starcev; oseb, ki jih mora vzdrževati tega je zakon uvedel celo vrsto ukrepov za zdravniško pomoč v po. sameznih zveznih republikah), Starostno zavarovanje in zavarovanje za primerne pokojnine sta trenotno najvažnejši panogi na pod-j 3tarcjBi fldmjrai je ob tej priliki znanstvenih naprav, posebno na področju poučevanja, kar predstavlja veliko oviro, katero skušajo odstraniti z Izdajanjem različnih navodil in priporočil. Z nekaj besedami lahko označimo naloge ustanove UNESCO kot boj proti duhovnemu ln duševnemu uboštvu po vsem svetu, Ker ne moremo pričakovati, da bo ustanova UNESCO uspešno delovala v svetu, v katerem Je polovica ljudi nepismenih, so predla-Rali zadevno preučevanje različnih načinov mnoiestvene vzgoje, kot ih uporabljajo n. pr. v Mehiki, na Kitajskem, v Sovjetski zvezi, v Turčiji ter v britanskih, francoskih in drugih kolonijah. Vsak narod ima svoje posebne načine in opravičeno je upanje, ^ ^ ysak naSel tudj pri drugem n:kaj, česar se bo lahko naučil. se bavl izključno zvezna vlada. Na_|otj katerega sprotno pa so obravnavanje dru8lh | kaze.* zadevnih ukrepov prepustili vladam posameznih zveznih republik. spremenijo v prav tako dobro o biča* Za prikaz velike važnosti tega I dovja. _........ vprašanja zadostuje navedba neka-1 Obrazložitev podelitve odi kova-1 'j.ova'n„" drsališča, oživljajo terlh številčnih podatkov o razvoju In ja «D st.nguished Service Medal* I modr, regni tok. ugodnosti,-katere je zagotovila no-|pomeni visoko priznanje izvrstne-va zavarovalna zakonodaja na za-1 ijiu strategu. Dva meseca prej devnem področju. Ob koncu letaj marca leta 1944 — je min ster Urad Osrednjega zavoda za starostno zavarovanje, kjer vodijo natančne podatke o 8 milijonih delavcev. Izvrstno urejena kartoteka predstavlja gradivo za preučevanje vprašanj socialne politike Porast svetovne trgovine Avtorske pravice UNESCO že pripravlja osnutek za nov dogovor o avtorskih pravicah. To je največje važnosti, ker predvasm dve veliki državi na svetu Sovjetska zv;za in Združeno ameriške države — nista pristopili k bernskemu dogovoru o avtorskih pravicah; razen tega vlada še popolna zmešnjava na poprlMu av-tr.-sklh pravic za radijske prenose, film in podobna umstniška dela. 2a-eli ao preučevati šolske knjige, posebno za zgodovino, zemljepis in Pomočnik ameriškega državnega tajnika za gospodarske zadeve Willard Thorp je nedavno dal izjavo o mednarodni konferenci za trgovino v Londonu. Thorp je izjavil: sNajbolj dramatično gospodarsko dejstvo o svetu je sedanja mednarodna konferenca za trgovino v Londonu. Na tej konferenci so se zbrali zastopniki 18 narodov, da se bodo po težki in dolgi vojni ter gospodarski stiski posvoiovali in sporazumeli o trgovinskih izmenjavah.» Thorp jc bil eden izmed dveh funkcionarjev zunanjega ministr- llSlIa ga mesta ter ovirajo hitri promet novih in sodobnih mestnih o-krajih. Praga ima staro zgodovino, saj je mesto bilo važno trgovsko središče, ki ga omenjajo v spominih španskih židovskih trgovcev s sužnji za časa Markomanov in pozneje spet v dobi Karla Velikega, ko ie Češka bila del mogočnega frankovskega imperija. Številni starodavni spomeniki so priče slavne preteklosti, četudi so številne taksne spomenike nedavno na barbarski način uničili umikajoči 'se Nemci. Kljub temu pa ostaja nepozaben pogled z obale Vltave, katero je proslavil Smetana s svojimi melodijami, Se vedno ponos in veselje praških meščanov in vseh obiskovalcev tega mesta. To pokaže tudi starodavni grad, ki ga krasi visoka gotska cerkev sv. Vita in dva štirioglata stolpa stare romanske cerkve sv- Jurija; vso to krasoto na obdaja zeleni okvir obširnih dMvoredovtnvrfov? ki pokrivajo Zgodovinska poslopja Onstran Manesovega mostu, ki je dobil ime po znanem češkem kiparju, leži praški parlament — nepristna renesančna zgradba — ki so jo prvotno zgradili kot umetnostno galerijo ter jo po prvi svetovni vojni spremenili v udoben in prijeten parlament. Nasproti zakonodajni zbornici stoji nova mogočna zgradba filozofske fakultete in muz ja, kar daje temu osrednjemu delu starega mesta znanstveni zna-čaf. V bl žini je moderna marmornata zgradba mestne knjižnice. Na trgu tujec lahko občuduje ka-meniti kip rabina Levyja, o katerem pravijo, da je oživel čudovito pnšast Golema in njegovo zavrženo hčer, ki je naredila velik greh, ko se je zaljubila v krivoverca. Starega in slavnega Staromcst■ nega trga z mestno hišo iz 13. stoletja in starimi hišami z gotskimi pročelji in senčnatimi arkadami ni več. Preden so Nemci morali lansko leto izprazniti Prago, so ves pobočje grajskega griča. ^.^-^.^rl^-C^vojna. je N.mitz t.sti, I ^ J^lZaje 121 rad prejemal u- I prometna p0 kateri vozijo čol- , | m ter parniki sadje in les iz obšir-Decembra 1941 je Nimitz prevzel I ^ julm ^ mcjL vrhovno poveljstvo pacifiškega bro-1 z-vahna kopališča, ki se pozimi Ob Kar’ovem mostu Izmed mostov je najznamenltej- 1940 je bilo 245.242 upokojencev, |lslncx dejal: »Za mornarico Zdru-I . kamcniti most, katerega je zgra- ki so skupno prejemali 4,535.115 do. | Ženih držav je nastopila nova doba |d|j v za(,etku IS. stoletja češki larjev pokojnin. Ob koncu leta 1941 lin ime admirala Nimltza stoji na | kralj in rimski cesar Karel IV. \ Drugo takšno delo je bilo mestno Skozi zmešnjavo ozkih ulic, kjer ima vsaka pa ača svojo zgodbvino, je moči priti do stare univerzitetne palače, ki se imenuje «Karolinum*. Najstarejšo univerzo v srednji Evropi je ustanovil Karel IV., ki je hotel imeti v svoji prestolnici nekaj, kar bi spominjalo na Sorbono. nosti izkoristili ameriški ustroj «postreli si sam* ter ga morda celo prekosili. Četudi je ime «avtomatični buffet» ostalo, so naprave in stroje nadomestili s čednimi in lepo oblečenimi dekleti, ki stojijo za mizami, ki so polne najrazličnejših okusnih jedi od skromnega sand-wloha do najbolj strokovno izdelanih toplih jedi. V deželi, kjer leži Plzen, je samo ob sebi razumljivo, da je narodna pijača pivo. Majhne pivnice je najti na vsakem vogalu. Znamenita je pivovarna 'Ul V radlu tc’ »V* r * i iil.u ... " * ifni v!*n »»»•/• i-n n in n r\/4 n M i moči ukreniti na tem poprišču, da bi izločili trenja in nesporazume med narodi. Preučujejo tudi načrt za vzgojno radijske prenose v Evropi. Razen tega so začeli posebno preiskavo o učinku umetnosti na splošno izobrazbo. Pri tem ne gre za vpliv umetnostne vzgoje na poklicne u-metnike in glasbenike, temveč za njem splošni vpliv na vzgajanje človeška osebnosti in na razvoj na ravnih zmožnosti pri otroku. Ker so prepričani, da različnost jezika predstavlja veliko oviro, ki drži različne dele sveta v nopoznanju tujih mleli in nazorov, pripravljajo organizacijo boljšega ustroja pre. vajanjš, deloma s sestavljanjem se- snamov knji* - starih m novih - \ Brown denska predavanja pod nasiuvom sNaša zunanja politika». Razlagala sta, zakaj ameriška gospodarska zunanja poVlika teži za povečanjem svetovne trgovine, Drugi govornk je bil vodja oddelku za trgovinsko p\>litiko v zunanjem ministrstvu šVinthrop Broion. • Thorp je nadalje dejal, da ima IS narodov na londonski konferenci sicer zelo različne koristi in stal’šča, vendar bodo skušali sporazumeti se o skupnem programu za povečanje svetovne trgovine, «Ce bi ta program propadel — je dejal Thorp — bi prišlo do iste razcepitve sveta v gospodarske bloke, kakršna bila po letu ISSO.s je pojalntI temeljne smernice gospodarske zunanje politike Združenih držav ter dejal: uDrAamo za povečanje svetovne trgov’ne in za povečanje miroljubnih zvez med narod’. Hočemo zagotoviti tim večjo zapo slitev delovnih sil in Čim večje dobave življenjskih potrebščin, «Program trgovinskih sporazumov in predlog, za ustanovitev oiganizacije za mednarodno trgovino predstavljata korake na lej poti. Ce ne bomo imeli večjih trgovinskih izmenjav, večjih možnosti za zaposlitev, večje proizvodnje in potrošnje, bo naš sistem svobodne pobude, v katerega verujemo, propadel, «Mi si pr'zddcvamo za razvoj trgovine z znižanjem vsakovrstnih pregrad, z brzdanjem delovanja mednarodnih leaitelov, z u-krepi proti preohloženosti sv tov-ivh tržišč z živili In surovinami ter s čim večjo zaposlitvijo delovnih sil na osnovi mednarodnih sporazumov.» «V letu 101,7 — je zaključil Brown — bo mednarodna konfe-i orna za trgovino in zaposlitev delovne s’le, ki jo bo sklical gospodarski in socialni svet, Ta konferenca bo preučila pravilnik, ki ga bo predložil pripravljalni odbor, ter bo ustanovila organizacije za mednarodno trgovino. Mnoge zainteresirane države — med njim- Zdi užene diluve — bo-ao to listino morale ratificirati.» je to število poskočilo 2a na 483.579 |prvem mestu.* upokojencev, ki so prejemali I Dogodki so prav kmalu pokazali, I ki ga še danes imenujejo 8,785.383 dolarjev pokojnin. Ob I ia je pokojni mornariški minister I obzidje gladu*, ker so ga zgra- koncu leta 1942 sta zadevni številki [imel prav. In res se je v bitki pr, I dlH) ^ bi preskrbeli delo lačnim naraetli na 691.617 zavarovancev z | Midwayskih otokih, ki je b la ta-1 brezposelnim. Karlov most, ki veže 12 574 323 dolarji pokojnin. Dne 31. |ko imenovana odskočna deska cu-js,aro mest0 m iakoevano «Malo decembra 1943 je bilo 885.393 uPc- dovlte olenz.ve amenske m<>rnan-1 .„ran», ima razen pestrosti, ki mu kojencev s 16,143.008 dolarji pokoj- v bitki v Koralnem morju, P* ' j J0 dajejo kipi svetnikov na obeh nin Dve leti kesneie - torej desel iskreranju na Salomonih in pozneje 1 oftrajahj z(Jo razgibano zgodovino. i ; „*onii v veliavo lse na dru3lh otoških skupinah za‘| prvi‘češM katoliški svetnik Jan let za tem, ko je atopl v ^l av0 hodnega Pacifika, do znanega Ukr-I y uJt je umrl m njem mu!eni. omenjam zakon - Je ^ piraja na Novi Gvineji - je UJ so Mki kojencev narastlo ze na 1,265.000,1 predpriprava za konen: I ki so prejemal; 23,600.000 dolarjev ot0k Leyte na Filipinih U^testantje vrgli z mostu v reko, pokojnin. Trenotno pa izplačujejo j _ kazala vsa v.soka strateška | Nrkai sto let Pozneje so prijeli na na leto 285.000.000 "dolarjev Pokoj-| st admirala Nimitza. nekc0d 7nda ter ga oblo. lt ' , , . , , I da je onečastil leseni križ, ki je Pri vsaki zmag! Je imel navado I molllu_ ?Adovsk, občini so Izmed tistih, ki prejemajo me- |zahvalitl se častnikom, ki so mu I nnloiili ,kupno kazen, da je mesečno pokojnine, Je 65 odstotkov I pomagrali in ki jih je znal izbirati I nadomeMlti leseni križ z zla- žensk in otrok; v tem so vštete tudi j po8ebno akrbno — in po uspehu | ^ Gp.g kcLzni v češkem in la- tiste ženske, ki prejemajo pok°jni; j sodeč — z veliko bistroumnostjo. j tln^kem jeziku so vpisali z zlatimi ne ne kot vdove za svojim,; možmi, I vlaoki z jasnimi očmi in belimi | *rkami v podstavek tega spomenl-ampak na »voj račun. Delavci obeh I ]asmj> je jj,mitz skoraj prišel v|^.a p0 zadnjem neuspešnem če-spolov, ki imajo pravico na dosmrt-1 preg0vor ameriške mornarice, pa | ekem up0ru so leta 1620 po ukazu no pokojnino, predstavljajo 40 od-jtudl tzvenvojaski krogi ga poznajo cesarja razstavili gla- stotkov vseh zavarovancev. Natanč-j zarad| mu-nega optimizma, ln rca- j vg USIHrcenik čeških plemičev na nejši pregled pokaže, da predstav-1 nostli ki je ni mofi zbegati. Pri' \ gotskih stolpih, ki stoje na obeh Ijajo sinovi umrlih in upokojenih jpovedujejo, da mu Je nekoč ob j stranch mostu, delavcev 29 odstotkov vseh korist-1 pričetku njegove kar.ere šef-meha-I m bedo prež,veli eno leto v Angliji, Istočasno pa bodo poslali ravn° toliko britanskih učiteljev v Združene države, kjer bodo prevzeli učn£ mesta tistih Američanov, ki 8° odšli v Anglijo. Podobno Je ®11 8 Council organiziral tečaje » a‘j jenske učitelje v vseh britanskih Institutih v Milanu, Rimu, Torinu i.; Palermu. Predvidevajo, da bodo podobne kulturne stike upostavil tudi z drugimi narodi. Rekordna leiina Vztrajno delo, uporaba umetnih gnojil in obdelovanje s stroji je prispevalo zagotovitvi kruha sestradanemu 'človeštvu , Kmetje v Združenih državah so ’lpospravili največjo žetev v poljedel-i ski zgodovini. Letošnji pridelek je 'I za dva in pol odstotka višji od pri-delka leta 1942, ki je bil v zadnjem času najboljši ter za 28 odstotkov nad povprečjem v letih 1935 do 1939. Pridelek pšenice je bi letos Izredno velik, in sicer bo pšenice (z donosom 17,8 mernikov na oral) eno milijardo 169 milijonov 422.000 mernikov. Žito je s tem dos‘glo nov rekord; sledi mu tobak, breskve, hruške, češplje in krompir. Tudi ostali pridelek je zelo zadovoljiv, lzvzemši bombaž, rž, fžol in še nekatere druge vrste. Stanje živinoreje je kljub kritično majhni razpoložljivosti krme v sredini leta visoko. Proizvodnja vsega za hrano uporabljivega žita paneni nov rekord; piidelall so ga več kot 37 milijonov ten. Ta ogromni pridelek je deloma posledica ugodnega vremena, v glavnem pa neizčrpnega napora vseh kmetov. V času žetve so delali noč in dan, često z več posadkami in skoraj izključno le s stroji, da bi rešili dragoceno letino. Novi donos pšenice je pripomogel k rešitvi vprašanja nizkih krušnih obrokov, ki so jih znižali zlast’ sredi leta, ko je prebivalstvo Združenih držav delilo svoje skromne zaloge pšenice z lačnimi ljudstvi Farmar z vidnim zadovoljstvom in ponosom ogleduje izvrstno rast in uspevanje kriiane koruze, M je letos izredno dobro obrodila ATOMSKA SILA IN RAK Nekateri zdravniki menijo, da je izmed vsega oroija proti raku, ki so ga do zdaj raziskali, atomska sila največ obetajoča. Eden izmed prvih specialistov za raka v Zdruienih državah in ravnatelj Manhattanske ustanovne bolnišnice dr. Gornellus Packard Rhoads, je to svoje prepričanje podprl z nekaterimi razlogi v poročilu, ki ga je poslal komisiji Združenih narodov za atomsko si/a j Strokovnjaki soglašajo, da je največ upanja za zdravljenje raka v iznajdbi zdravilne snovi, ki bi uničila rakaste celice, pri čemer pa ne bi poškodovala zdravih - celio v telesu. Vsa dosedanja sredstva so se izkazala kot neučinkovita. Nedavno pa so ugotovili, da so radioaktivni izotopi prvin, ki jih telo običajno uporablja, učinkoviti pri dveh bo-■ leznih, ki sta v zvezi s preučeva-' njem raka. Ti dve bolezni sta 1) hiperthyroidizem (premočno delovanje Sčitnr-gollne Zleze) in t) PolVvylhima (prekomerno delovanje tkiva, ki proizvaja rdeča krvna telesca). s *tališča raziskovalca raka je ščitna Žleza idealni organ za preučevanje; je lahko dosegljiva s preizkusnim materialom — jodom — ker prevzame skoraj vso jodovo hrano in jo dovaja telesu. Občutljiva je tudi za atomsko izžarevanje. Raziskovala so ugotovili, da radioaktivni jod preprečuje prekomerno delovanje Zleze; skrbno odmerjene količine radioaktivnega joda običajno ozdravijo hiperthyroidizem. Krvotvomo tkivo prav tako Potrebuje fosfor. Radioaktivni fosfor lajša polycythemijo. Dalekosežna misel c* atomsko izZarevanje lahko ovira sleza, zakaj ne bi oviralo lakastih celic t Dr. Rhoads poro-ta, da *e v n,hat-rih primerih zdi, da radioaktivni jod nadzira thgroidnega raka. Primer: v Uanhattanski Moutefiore bolniš-«rci so pri nek-.m Čolniku, kateremu so odstrelili rakasto ščitno a(9*o, odkr li. da ima rakaste ce-Iice’ ki so izvirale iz ki so bite lesu. Ro ao mu fan radioaktivni jo , so radioaktivni atomi z natri vnos presenetljivo naglico pokončali vse rakaate celice. Radioaktivni ,0,t0r ^ kusill proti razutnim vrstam leukemije -raku kr vo tvor ne ga tkiva. V večini pnmerov leuke-mije tn raka ščit ne Zleze pa ta Postopek ne ustvarja trajnega “godnega učinka. (Brit„ Um.td razlogov: pri raku ščitile zleze so ugotovili, da je rak tem manj sprejemljiv za jod, v čim močnejši meri je razvit). Dr. Rhoads misli, da neorganski elementi, kot sta jod in fosfor, predstavljajo le malo upanja. Toda radioaktivne organske sestavine so druga stvar . Razi-skovala menijo, da bi na raka končno vplivale določene radioaktivne aminokisline (proteini). Poleg tega menijo tudi, da bodo radioaktivni spolni hormoni učinkovito sredstvo proti običajnemu raku spolnih organov (prša, ute-rus, jajčniki). Dr. Rhoads pravi: eTrdno upam, da bomo v petih, desetih ali pa petnajstih letih prišli do presenetljivih odkritij.* onstran morja. Izvoz pšenice v letošnjem koledarskem letu bo verjetno dosegel 300 milijonov mernikov, kar bi predstavljalo najvišji izvoz ou Ista 1921. Vreme je bilo letos kmetu v njegovem boju za dobro letino naklonjeno. Zgodnja pomlad je povzročila hitro rast. Odlični vremenski pogoji so kmetu često pomagali preko kritičnih obdobij, tako na primer pri košnji In pospravljanju žita. Zaradi mokrega vremona med žetvijo ali kesneje je šlo v izgubo le malo pšenice, toda hitro zorenje žita na velikih površinah js prineslo več žita hkratu, kot pa so ga lahko spreti pospravili. Nekatera področja je sicer prizadela tudi suša, posebno New Mexico in Arizono, ponekod pa je napravilo nekaj škode tudi prekomerno deževje. Čeprav vreme ni bilo odlično je bilo vendar v splošnem boljše kot v letu 1945 ln je pomenilo pomembni činltelj za rekordno žetev prvovrst. ne koruze, presenetljivo žitno žetev In odličen pridelek sadja. Poleg dobrega vremena in truda, kr so ga kmetje vložili v delo, pripisujejo poljedelski strokovnjaki rekordni pridelek koruze uporabi križane semenske koruze. LetoB so dva orala izmed treh posadili s križano koruzo ter s tem dosegli po podatkih poljedelskega ministr. stva Združenih držav 20 odstotni povišek pri njenem donosu. V ne-kattrih predelih Corn Belta (področje na srednjem zahodu) so križano koruzo posadili sto odstotno na vsej površini. V državi Iowa je zaradi tega pridelek prinesel izredni donos 61 mernikov na oral. K povečanju proizvodnje so prispevala tudi izboljšana uro"tna gnojila in novi obdelovalni načini. Kibetje priznavajo, da brez povečanega napora ogromna žetev ne b; mogla dozoreti in biti pospravljena. Mnogo so prispevali tudi demobilizirani vojaki in bivši delavci vojne industrije. Sredi leta je delalo na kmetijah več kot en milijon veteranov, kar je predstavljalo okoli tri četrtine števila kmetskih delavcev, ki so pred prvim julijem 1945 vstopili v vojaško službo. Naslednji činitelj uspele žetve je bila uporaba modernega orodja. Prizadevanje Poljedelske elektrifi-kacijske uprave je pomenilo, da so tisoči kmetov na novo dobili elektriko tako, da so nekatere posle — med drugim na primer molžo — lahko opravljali hitreje in lažje, kar js pripomoglo, da so se ročni delavci mogli posvetiti drugim in težjim nalogam. S prvim Julijem je skoraj 53 odstotkov vseh kmetij v Združenih državah prejemalo e- TAKO GRE HITREJE ' I v y ■ ''j Zaradi ogromnih količin koruze In ker čaka poljedelce drugo nujno delo, spravljajo pridelek s pomočjo posebnih naprav na električni pogon v začasne ograde. Kesneje ga bodo premestili v stalna skladišča. PLEMENIH KONJI STOIKI IN JUG Strast do dirkalnih konj in jahanja sploh je razveseljiva dediščina, ki so nam je zapustili že davni predniki. Najgloblje se je zakoreninila v Italiji, ki je bila domovina drznih jezdecev in ustvaritcljica posebne jahalne Sole, ki so jo osvojili skoraj vsi narodi. Zdaj je čistokrvni angleški konj zaradi drznosti, krasnih oblik in spretnosti v preskakovanju in teku vobče priznan za najboljšega konja; ta konj je delikaten proizvod dolgotrajnih križanj z arabskim konjem in skrbnega izločevanja posameznih plemenitih Živali ter ima tenke podkolenice, dolg in gibčen vrat, ki je tako usločen kot labodji in oči s prodirnim pogledom. Marsikomu celo izmed strokovnjakov in najbolj strastnih ljubiteljev konj pa je neznano, da so bili v času kralja Henrika VIII. in kraljice Elizabete vladarji tisti, ki so skušali izboljšati konjsko pasmo u Britaniji in da so bili v prvi vrsti Italijani tisti, ki so največ prispevali k temu, da so pričeli graditi konjušnice in da so močno izboljšali način gojenja. Kralj Henrik je kuiril od mantovskega vojvode Franccsca Gonzage nekaj konj, ki so bili severnoafriškega izvora in ti Žrebci so skupno z nekaterimi drugimi plemenskimi konji, ki mu le «francoska pokrivala* ali «Sa-metne čepice», vzdrZcvati najmanj enega dirkalnega Žrebca. Ko je zasedla prestol kraljica Elizabeta, je bil eden izmed njenih prvih ukrepov la, da je naročila Napolitancu Prospcru d'Osma, naj obišče vse kraljeve konjušnice ter naj sestavi zadevno poročilo. V ti-sfi/i časih so namreč bili Napoli-tanci najboljši izvedenci v konjereji ter je Prospero d’Osma takoj obiskal Malmsburg in Tutburg in sestavil poročilo, ki je obsegalo 117 strani. V poročilu je pokazal popolno znanje, ki velja celo za da nošnja načela konjereje in prikazal izrsten postopek za vzgajanje plemenitih konj. Opomnil je na važnost tal, pripravo dirkališča in različnih vrst krmilnih rastlin; odsvetoval je jih jc poslal v dar španski vladar lektrUco “z ošiTdnJega^elsktrTčnega IKarel *■. predstavljali Jedro konjeve. Na vode Poljedelske e]ck-j re* v Tutbnnjju in Malmsburg ju. trične uprave se je priključilo ne- šteto novih odjemalcev. Rekordna proizvodnja in ugodne cene so ustvarile veliko kupno moč farmarjev, ki je zdaj največja v zgodovini Združenih držav. Od celokupnega dohodka, ki je znašal več kot 23 bilijonov dolarjev, bo oštal kmetom čisti dobiček, ki bo več kot trikrat večji od dobička leta 1940. Dobra žetev pomeni tudi, da bo na visoki stopnji ostala tudi živinoreja; donos skoraj 20 bilijonov dolarjev predstavlja rezervo za slaba leta in za izboljšanje kmetij. Ker so hoteli dosečI povečanje števKla in višjo rast domačih konj, je kralj izdal zakon, na osnovi katerega enobena oseba na področju Norfolka ni smela imeti plemenskih Žrebcev, ki bi bili stari nad dve leti in ki ne bi bili visoki najmanj 15 pedi.* Današnjim čitateljem se bodo tudi nekatere druge tovrstne odredbe zdele silno čudne. Vsi nadškof je in vojvode so morali gojiti najmanj sedem dirkalnih Žrebcev, ki so motali biti visoki vsaj H pedi, medtem ko so morali prelati, ki so imeli na leto preko 100 šterlingov dohodkov in tisti laiki, katerih žene so nosi- prevlalna in prevet senčnata zemljišča, gojenje prevelikega števila plemenskih konj v eni konjušnici ter je zahteval, naj poskrbe za posebna zatočišča, da bodo mogle Živali poleti najti hlad, pozimi pa topel prostor. iz njegovega zaključka je razvidno, da konjušnice v Malmsburgju ne bodo dosegle nikakega uspeha, medtem ko so tiste v Tutburgju izvrstne. Vsi vladarji, ki so sedeli na britanskem prestolu, so posvečali največjo skrb gojenju čistokrvnih angleških konj m prav temu dejstvu se je treba zahvaliti poleg izredno ugodnih podnebnih prilik, da je Ve-hka Britanija vzgojila najboljšo pasmo jezdnih in dirkalnih konj na svetu. Smrt umetnika Pred nedavnim je v Pragi umrl češkoslovaški umetmk-kipar Ladislav Saloun. Znan je zaradi številnih kiparskih del, ki krase Prago. Njegovo najznamenitejše delo je spomenik Jana Husa na Starograjskem trgu v Pragi, kjer so priredili že cel niz zgodovinskih narodnih manifestacij. Ladislav Saloun se je rodil v Pragi dne 1. avgusta 1870. Kiparstvo je študiral pri profesorju Bohusla-vu Schnirchu na praški akademiji. Nato je postal profesor modeliranja, umetniški svetovalec mesta Prage, član številnih umetniških in kulturnih korporacij ln podobno, Kot umetnik je Saloun spadal v tako imenovano osnovateljsko ln graditeljsko šolo; idejno je bil pristaš lirskega patosa, s katerim je tukaj časa zbujal mnogo zanimanja. V priznanje je dobil mnogo nagrad; med drugimi je dobil leta 1900 nagrado mesta Pariza, leta 1934 egiptovsko odlikovanje Nila, ki ga je prejel za spominsko medaljo kralja Fuada 1. V Pragi eo še na- slednja njegova dela: kip rabina Lowa, kip Kamenitnega človeka pred novim mag atratom, skupini Slovanski plesi in V.šehrad v Smetanovi dvorani, figuralni okrasi VVilsonovega kolodvora, številni doprsni k pi v Narodnem gledališču, Narodnem muzeju in atarem senatu. Obširno področje, ki se razteza, na jugovzhodu Združenih držav od atlantske obale do spodnjega toka reke Mlssissippi in končno do njene delte v Mehiškem zalivu, imenujemo Jug Združenih držav. Jug, ki js razdeljen v dvoje področij, oklepa v svojih mejah dvanajst držav. Stari ali severni Jug tvorijo države Virginia, West Virginia, North Carollna, South Čarobna, Kentucky in vzhodni del Tennesseeja; južnega pa d.v-ave Alabama, Florida, Georgia, M s-alssippi, Louisiana, Arkansas in jugozahodni del Tennesseeja. Vse te države — z izjemo Floride — sc skupno imenujejo «Vellko kraljestvo bombaža*, medtem ko predstavljajo severni predeli domovino tobačne proizvodnje Združenih držav. Vendar je Jug bogat tu-li na žitaricah, sadnem drevju ter prostranih in rodovitnih pašnikih. Pokrajina je zelo prostrana in slikovita: od zelenih pašnikov Virginije do pomarančnih nasadov na Floridi, od nepreglednih bombažnih polj Alabame do živahnih pristanišč Mehike. Videti pa je na Jugu ostro nasprotje modernizacije mehanike s starokopitnostjo tradicionalnega — v prvi vrsti poljedelskega — gospodarstva. Geografsko se zdi to oodročje kot vrsta tera3, ki se dvigajo cd morske obale in Missisa.pplja proti gorovju Appalachian. Danes predstavlja Jug Integralni del gospodarske, kulturne in politične enotnosti celotnega naroda, vendar se Američani še spominjajo velikega nasprotja, ki ga je usoda v preteklem stoletju postavila med Jug in Sever. Po dobi francoske, »panske in angleške kolon'zacije je postalo gospodarstvo predvsem poljedelsko. Družbena razdelitev Trgovina s sužnji, ki se je pričela v začetku 17. stoletja in se nadaljevala do pričetka 19.. je predstavljala enega Izmed najvažnejših činiteljev ustvarjanja socialnega in gospodarskega reda tega področja, ki se je hitro razvil v veleposestva in plantaže in dajal kruha prebivalstvu, ki je bilo razdeljeno v štiri razrede: veleposestnike, razred malih poljedelcev in trgovcev, »uboge belce* in črne sužnje. V prvem obdobju ameriške zgodovine Je dal Jug Ameriki junaške vojake v vojni za neodvisnost in še nekaj drugih velikih mož: Washingtona, Jeffersona in pozneje Andrew Jacksona. Med Severom in Jugom pa je zevala neozdravljiva duševna in gospodarska rana, ki se je končala s strašno državljansko vojno, ki je s krvjo namakala deželo od leta 1861 do 1865. Vojna, ki se je končala s porazom Juga, je zapustila te predele v velikem u-boštvu, ki je trajalo skozi vse obdobje, ki je znano pod imenom «obdobje obnove*. Tud; vprašanja črncev, čeprav so si ti priborih z očitne žleze ra Strjene po vsem te- Dvanajst ali trinajst let mi je bilo; hodil sem v tretji razred realke. Nekega jesenskega jutra sem se rano vzdramil; danilo se je komaj, v izbi je bil somrak. Velika je bila izba, ali vendar se mi je zdela tisto jutro ozka in tesna, vsa natlačena in nametana kakor ob selitvi. Štiri postelje so stale ob stenah, med njimi police za knjige, veliki leseni kovčegi, podobni skrinjam, omare za obleko, na sredi ogromna miza s knjigami in z zvezki pokrita; vse to je dobilo v somraku čudne, popačene, nekako sovražne oblike in je napravilo vt s nepopisne revščine in Zalesti. Na ostalih posteljah so leZali moji tovariši; vsi so Se spali trdno jutranje spanje; lica so jim bila vroča in puhteča, usta na pol odprta. Starejši so bili od mene; že drugo leto smo stanovali in spali vsi v eni izbi, pa jim nisem bil prav tovor rtš; gledali so me po strani, sam ne vem zakaj. Kmečki sinovi so bili, krepki, glasni, veseli; v meni pa je bilo nekje čisto na dnu nekaj grenkega in pustega, kar se je morda ponevedoma razodevalo tudi v besedi in v očeh. Na okna je potrkaval dež, čisto potihoma kakor z mehkimi prsti; lilo je že teden dni v dolgih, tenkih curkih; tisti dež, ki napravi človeka otožnega, topega, mu zastre vse vesele podobe in mu pokaže druge, neznane, v sive halje zavile. V izbi je bil zrak težak in zatohel. Tako me je bilo groza, da sem si komaj upal dihati; leZal šem čisto mirno, z očmi široko uprtimi v somrak. Ne jekniti nisem mogel ne zastokati; tiščalo mi je srce z neusmiljeno silo. Gospcd nja je stopila v izbo: »Fantje, kvišku!*. Zeblo me je, ko sem se oblačil, in lačen sem bil. Zajtrka nisem imel, drugi so ga imefi. Iz kuhinje Je prijetno dišalo. Doma sem pravil, da mi dajejo jutranjo kavo tam nekje na Hempetr-ski cesti, pa ni bilo res. Grenko in čudno se mi je storilo, ko sem ugledal na mizi velike polne skodelice, iz katerih se je sladko in toplo kadilo; poleg vsake je bil kos belega kruha, skorja rumena, lepo zapečena, da bi zahrustala med zobmi. «Kaj bi zdaj in kam bit* sem pomislil. Doma nisem mogel ostati in bi tudi maral ne bil. Na oknu je tiho potrkaval dež; če bi hodtl po ulicah le pol ure, bi bil premočen do kože in vsi bi ve-deli, kako in kaj. Sole pa me je bilo strah; učenje mi ni delalo skrbi, ali vse mi je bilo tam tuje, neprijazno; stal sem pred učiteljem kakor razbojnik pred sodnikom. S knjigami pod pazduho sem stopil na ulico. Koj mi je stopila vlaga v Čevlje /n stresel me je Prebivalci ameriškega Juga pri obiranju bombaža 'ijlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllla' DESETICA IVAN CANKAR (1876-1918), ki je nesporno največji slovenski pisatelj, je bil rojen na Vrhniki. Dvanajstleten je prišel na ljubljansko realko. Po končanih srednješolskih študijah se je vpisal na dunajsko tehnično fakulteto. Rednega študija se ni mogel poprijeti. Preživljal se je s pisateljevanjem, nekaj časa tudi s časnikarstvom. Cankarjevo književno delo je izredno bogato. Iz začetne epigon-ske lirike in epske pesmi je zrasel v velikega pripovednika in dramatika. Njtgove večje drame so: «Jakob Ruda*, «Za narodov blagor*, «Kralj na Betajnovi*, «Hlapci», in «Lepa Vida*. Z njimi je Cankar položil temelj slovenski dramatiki, ki se je smela in samozavestna dvignila iz prejšnje neizvirne poti. Roman, ki kaže znamenje odrešenja vsem, ki se vzpenjajo iz mračnih globin trpljenja je «Križ na gori*; roman »Hiša Marije Pomočnice* pa je eno samo hrepensnje po sreči. Zelo lepe so Cankarjeve novele, ln črtice, k: jih je združ'1 v več zbirk: »Knjiga za lahkomiselne ljudi*, «Za križem*, «Moje življenje. «Gr;šnlk Lenart* in druge. Cankarjev genij je prenovil slovensko pripovedno umetnost. Njegova lirična narava je našla naiboljč' izraz v noveli in črtici. V obeh je največji slovenski mojster. Daši ga je začel ceniti šele prihodnji rod, ni ostal brez njegovega vpliva skoraj noben sodobnik. Vsebinsko je prepojil slovensko leposlovje s psihološko analizo, v rušeči se realizem je dahnil tvorno domišlljo in nežna čustva. Slovenski jezik je zapel tako, kot nihče od Prfšema delje. Cankar je pokazal Slovencem satiro, ki ni surova, pokazal Jo je v vseh odtenkih, navadno prekva-Stno z lastno krvjo in solzami, Cankar je hkrati najboljši slovanski dramatik. Tudi v drami dosega s simbohko največje učinke v sicer realistično zasnovanih dramah. Dialog Cankarjevih dram je spreten, pomenljiv, duhovit. Značaji so upodobi j" ni ponajveč na idealističen način. Cankar je ves živel za lepoto in za umetnost. Njegovo mladostno povellčfvanje umetnosti je močno vplivalo na slovensko kritiko in književno teorijo ter jima dalo novih pobud. Cankarjeva ljubezen do matere ja edinstvena. Ovekovečil jo je v neštetih delih (Desetica); ko govori o materi, je iskren morda najbolj in sež: najglobje v bralčevo dušo. mraz. Dež mi je pršil v lice, knjige sem skril pod suknjič. Ulice so bile Žalostne, sive: vse sivo, hiše, ljudje, misli, ves svet; tlak Je bU spolzek, po cestah so se nabirale in prelivale velike luže; če je šel voz mimo, je škropilo na obe strani /n ljudje so se umikali; neba ni bilo, do mokrih streh je visela siva megla. Nisem Sel naravnost proti šoli, prezgodaj je Se bilo. Hodil sem po ulicah, gledal pa nisem nikamor, ničesar nisem Iskal. Včasih je zadišalo Iz odprte pekarnioe po gorkih zemljah, po tistih zlato rumenih; zahiustaš enkrat, pa Je ni. DeZi/o je tiho; iz oevi ob voglih je ourljalo, luže so rasle, prepregale so ceste od tlaka do tlaka; kamor sem stopil, je zažmečilo in voda mi Je brizgala v Čevljih te iznad prstov. Šolsko poslopje je bilo zelo visoko In zelo gosposko; bil sem pred njim kakor berač pred gradom. Okna so gledala mrko in strogo, kakor učitelji. Ko sem stopil v vežo, sem povesil glavo in hudp ml je bilo. Tako bi človek stopil v sovražnikov hram, z rokami, zvezanimi na hrbtu, ves ubog in ponižen. Noge so mi bile težke, šel sem počasi po stopnicah, upognjen, kakor hodijo starci. V šolski sobi js bilo zelo toplo; ali dišalo je tuje, neprijetno, Bog sam vedi kakor po be- sedi: eruhel*. Ko je človek ugledal ts redno »n skrbno razvrščene klopi, nenadoma ni bil v»fl človek, temveč učeneo in številka v razredni knjigi. Nič nisem vedel, kateri učitelj je bil in kaj je govoril; ves čas je bila ena sama misel v meni: »Bodi konec, saj ni nič; nehaj!*. Poleg mene je sedel moj debeli tovariš, sin Jubljanskega krčmarja in neprestano jedel. Skrival se je za široki hrbet svojega prednika in jedel. Okrogel, zalit obraz je imel in hudobne, skope oči; tolste roke so bile zmerom mastne, ker je jedel, jedel. Meni je bilo v prsih suho in prazno, jezik mi je bil trd. Ob desetih, ob uri počitka so vstali vsi, da bi si šli kupit klobasic k vratarju, ali prebegat se po dvorišču. Jaz nisem vedel kam. Grabilo me je za srce, da sem sam, čisto sam. Najrajši bi bil zaklical, kakor sem bil otrok: »Bog, daj mi umreti!*. Prišel je tovariš in rekel: »Ti, zate je pismo!*. Res je bilo na deski napisano moje ime. Sel sem, starec, s težkimi, trudnimi koraki k vratarju. Ko sem pismo dobil, so se mi roke tresle in skril sem se k oknu, da bi ne videlo tega svetega pisma nobeno nevredno okg. črke — velike, ljube, neokretne — so razodevale materino roko. Odpiral sem počasi in čisto čudno, veselo in težko mi Je bilo prt srcu. Tam so bile spet tiste velike, tetke, neokretne črke: »Ljubi sin!*. Zakaj mati sc je bila šele od nas otrok naučila pisati, zato da bi jc ne bilo sram. Ko sem razgrnil pismo, je zaklenketalo po tleh; sklonil sem se in pobral, bila je desetica. Tista tanka, oguljena, srebrna d-setica, ki jih že zdaimaj ni več. Ko sem jo vzel v roke, me je obšlo kakor milost božja. Vse je vztrepetalo, vzplapolalo v meni, vzdignilo me je kakor v plamenu ljubezni. Videl sem tisto ljubo, velo, trepetajočo roko, ki je držala med prsti poslednjo desetico ter jo naposled spustila v pisiho. Zakaj desetica je bila poslednja, to sem vedel, kakor da je bilo na nji sami napisano. Skril sem se čislo v kot, da bi me nihče ne videl. Iz srca, iz prsi, iz vsega telesa mi je planil jok, stresel me je kakor v vročici. Ali ko sem se vračal po stopnicah v šolsko sobo, je bilo v meni svetlo, svetlo. Iz daljave je videla mati mojo bolest in se smehljaje ozrla name, kakor se ozre samo ljubo sonce. In glej, čudo nebeško — res so se bili razmaknili oblaki in veselo sonce je zasijalo skoz c A-n o. Matere ni več, tistih starih desetic tudi nc in dnevi zo zdaj mračni in pusti prav do -noči. enakopravnostjo državljanske pravice, prav za prav niso rešili, ker vojna ni mogla nasilno spreminjati miselnosti prebivalstva. Vendar je Jug z vsemi močmi pričel obnavljati svoje gospodarstvo: ni se prerodilo samo poljedelstvo, ampak so izvedli tudi industrijsko revolucijo, ki se je razvila iz industrije za izrabljanje poljedelskih zalog — posebno tobaka, žitaric, lesa, rudnin in tekstilij. Vznik srednje?« razreda Ustroj Juga je že naprej oetal predvsem poljedelski. Preosnovo so izvedli tudi na socialnem polju: izginili so star; razredi in porodil se je številni in odločni srednji razred, ki se je z navdušenjem vrgel na socialno in gospodarsko obnovo dežele. S to preosnovo so si opomogli tud; črnci, ki so se jim odprla nova življenjska obzorja. Kljub temu pa, da so se njih življenjski pogoji neizmerno izboljšali — posebno v pogledu vzgoje — priznava zakonodaja Juga že danes celo vrsto zakonskih razlik, ki merijo za tem, da sicer v zelo zmanjšani meri potegnejo rasno razmejitveno črto, ki pa je na Severu že ni več toliko občutiti. Izraz »novi Jug* pomeni Američanom revolucionarni razvoj, ki se je v tej deželi pričel v prete- Za skoraj vsa južna mesta so značilni veliki trgi, ki leže pred glavno cerkv'fo. klem stoletju in traja se danes: modernizacija poljedelstva, razvoj Jn praktična izraba gozdov in naravnih bogaatev, vpeljava novih industrij in razširitev starih, razvoj električne industrije in znanstvenih raziskavanj, bujni razcvet literature na poglagi regionalizma, ki je dal nekaj zelo ?nanih sodobnih ameriških avtorjev, ogromen kulturni napredek in končno politična učinkovitost naprednega Juga v gospodarskem kot političnem življenju naroda. Jugu se obeta lepa bodočnost zaradi rudninakih bogastev ln razcvita številnih industrij. Posebno znane ao države Lousa a. na, ki ima bogata petrolejska polja in je znana po naravnih plinih in žveplu, nato Florida po fosfatu, Tennessee in Virginia po premogu, železu ln apnencu. Med industrijami so posebno znane tekstilna, tobačna, železarska, temu sledi mizarska z izdelavo pohištva, proizvodnja celuloze, smole in plastičnih proizvodov. Važna je tudi Industrija za Izkoriščanje stranskih proizvodov premoga in komična industrija, ki je vredna dela sposobnih znanstvenikov, ki so s študijem in raziskavanj; v veliki meri pripomogli k znanstvenemu razvoju celotnega naroda. Končno pa je treba omeniti na Jugu delovanje družbe za dolino Tenneasee (TVA). Ta družba se bavi z ogromnim delom ureditve voda v tenneaaeeški kotlini, kar je preko razvoja plovbe dovedlo do znatnega prirastka v trgovini, ravno tako pa tudi a sanacijo in namakanjem obširnega področja ter z velikim načrtom vskladenja razvoja industrijskih središč m zahtevami poljedeljskega gospodarstva. Nelsonova pisma Med bombardiranji Monakova so bombe razrušile tudi palačo Kalabrijskega vojvode, vendar pa so večji del obsežnega In dragocenega dokumentaričnega gradiva rešili ter ga poslali k Bodenskemu jezeru, kjer trenotno živi omenjeni vojvoda. Med tem gradivom je tu<|i 30 Nelsonouih pisem, o katerih obstoju so sicer vedeli, vendar pa jih do zdaj zaradi posebnega kodiella v oporoki neapeljske kraljice Marije Karoline niso smeli objaviti. Pisma so delno naslovljena na kraljico samo, delno pa na njeno zaupnico Lady Hamilton, ljubico angleškega pomorskega junaka. Piama izvirajo iz časa med leti 1799 in 1805 ter je v njih precej gradiva o Napoleonu in o tedanji evropski politiki. Dunajski življenjepisec Egon Caesar Conte Corti jih je zdaj preučil ter jih bo naslednje leto objavil v knjigi, ki jo piše o kraljici Karolini, ki je bila strastna nasprotnica Franclja in revolucije. Guarani Jezik paragvajskih Indijancev Imenujemo guarani. Ta jedk je se. lo razširjen v Paragvaju in sosednjih predelih Argentine ln Bra. zlla. Tudi večina tamkajšnjih belcev ga razume. Mncga Imena brazilskih rek, gora in mest izvirajo iz jezika guarani. GOSPODARSTVO Francozi bodo v kratkem dob i rov kovanec za deset frankov, k. bo vlit iz niklja in bo imel na eni strani žensko glavo z lovcrjevim vencem, predstavljajočo novo četrto republiko, na drugi strani pa bo napisana vrednost kovanca in geslo. »Svoboda, enakost, bratstvo*. (Nadaljevanje iz včerajšnje številke) Domnevajo, da je b'la glavna toč- Ukaz St. 273 predvideva končno SPlCS JA UKAZA ZVU ST. 273 IN 274 Odobritev izplačila »zimske pomoči« ka nedavnega razgovora grSkega nr n.sirskega predsednika Tsalda-risa z britanskim in ameriškim veleposlanikom v Atenah novo posoli lo, ki naj bi zaščitilo grško valuto in zagotovilo plačilo uvoza živil. Po določbah novega britanskega zakonskega načrta o nadzorstvu rad zamenjavami bodo plačila naslovnikom izven področja funta stcrlinga podvržena pooblastilu britanskega zakladnega ministrstva. Zakonski načrt predvideva tudi prepoved transakcij v zlatu in tuji valuti razen s pooblaščenimi kupci in bankami. V Genovi je bil sestanek trgovskih zbornic in zainteresiranih ustanov za ustanovitev svobodnega pristanišča v Genovi. Sestanka so se udeležili tudi zastopniki Piemonta, Lombardije in Emilije, ki so pokazali zaskrbljenost zaradi mc-nosti razvoja konkurenčnih podjetij na področju svobodnega pristanišča. Turska vlada je začasno ukinila izvoz ž.ta v tujino. V prvem delu tega meseca je Turčija izvozila v Veliko Britanijo 120.000 ton ječmena in 25.000 ton rži, v Italijo pa 40.000 ton ječmena. Prolzvodnja premoga v Porurju se je v teku meseca oktobra znatno povišala. Menijo, da je povišanje v glavnem pripisati povečanju živilskih obrokov in dodatnemu nakazovanju tobaka in žganja ter 20 odstotnemu povišanju mezd rudarjem. Proizvodnja antracita se je od 179 tisoč ton na dan dvignila na 189 tisoč ton na dan. V oktobru je skupna proizvodnja premoga v porurju znašala 4,610.000 ton. kar je največja številka mesečne proizvodnje po koncu vojne. Med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami so otvorili letalsko trgovinsko zvezo. Na novi letalski P‘Ogi bedo uporabljali troje letal v vsaki smeri. Letala bodo pristajala v New Torku, Stokholmu, Helsinki ln Moskvi. Po vesteh nemške poročevalne a-gencije je vrhovni poveljnik sovjetskih zasedbenih čet v Nemčiji določil, da bo spomladanski velesejem v Lipskem od 4. do 9. marca pr.hodnjega leta. To bo v Lipskem drugi velesejem po vojni. aplešne ukrepa, ki pojasnjujejo a) da imajo za poglavarje družin tiste, ki na podlag, zakona preje, majo družinska nakazila: b) da je «zimska pomoč* osebnega značaja in jo je mogoče izplačati samo enkrat, razen v primerih, če spada delavec v več kot eno skupino, kot jih določa isti ukaz. Kjer je delavec istočasno nameščen pri več delodajalcih, bodo ti sorazmerno prispevali k nagradi. Te deleže bedo določili v razmerju z urami ki jih opravi delivec pri vsaki izmed prizadetih tvrdk ali sorazmerno s plačo pri vsaki tvrdki; c) v primerih, da so delavci plačani v naravi ali z nakazili živil za ne manj kot tretjino svojih prejemkov, bodo imeli pravico do dveh tretjin omenjene nagrade; d) nagrada ni del prejemkov In ne bo podvržena zaplembi ali rubežu. Prav tako ns bo treba od nje plačati odtegljajev ali prispevkov za kakršno koli vrsto zavarovanja. Prav tako bo prosta vsakega obdavčenja in prošnje za nagrado bodo morali predložiti delodajalcem ali zavodu za socialno skrbstvo v 15 dneh po vstopu tega ukaza v velja, vo. Po tem roku prošenj ne bodo več sprejemali; f) Zaveznika vojaška uprava lahko odrldi vrnitev nadaljnjih prispevkov delodajalcem, če b; obveznosti enotne blagajne za družinska nakazila presegle nakazila, k', so določena s pričujočim ukazom. Prav tako bo v celoti vrnila enotni blagajni za družinska nakazila vso. te, ki jih bo ta izplačala brezposel. nim. Ukaz št. 274 odreja plačilo nagrade nameščencen javnih obratov in nekaterim skupinam vojnih pohab. ljencev in invalidov. Upravičenci na podlagi teh določil so: a) državni nameščenci, k; začasno ali stalno prejemajo zasebno plačo. V to skupino spadajo začasni učitelji, ostudi so vojni ujetniki. O-sefcje, ki ni stalno nameščeno pri javn; upravi, ne bo imelo pravice do nagrade; b) osebje poštno-brzojavnih in te. lefonskih uradov, ki jih omenja ukaz št. 230 z dne 5. oktobra 1946 z izjemami, ki jih pojasnjuje gori navedeni člen (a). Plačilo nagrade namestnikom, ki jih omenja člen 4 ukaza 230, bodo opravili njihovi a-gentje ali upravni pogodbeniki. U-prava pošte in brzojava jim bo oskrbela vrnitev teh stroškov; c) osebje policije Julijske krajine, italijanskega Rdečega križa in člani gasilskega zbora; če je kdo izmed tih ki jih omenjajo zgoraj navedeni členi a, b in vojni ujetnik, inter- oS: o.se.d h.as (AQ.um.rn ? Ati je osel v resnici «osel?y> Ne bi imeli vzroka za ta vzdevek, če ne bi verjeli, da si je osel s svojo potrpežljivostjo in dobrotljivostjo v teku časa pridobil tako slab sloves. Ogromno primerov je, kjer je osel pokazal izredne sposobnosti. V cirj kusih danes večinoma kažejo dresirane konje, v prejšnjih časih pa so nastopale Skupine oslov in izvajale vse mogoče točke. Pri vzhodnih narodih igra osel tako v pripovedkah, kakor v bajeslovnem svetu pomembno vlogo. Mnogokrat predstavlja plodovitost, ali pa tudi poosebljene hudobne sile. V srednjem veku so ga cenili kot pomočnika v raznih potrebah. Neki stari pisatelj celo priporoča, da je treba pri zobobolu poljubiti osla in bolečine bo takoj preidejo. V 16. stoletju so zdravili vročino z oslovsko krvjo. 2e veliki griki zdravnik Hippokra-tes je priporočal oslovsko meso proti jetiki. Abraham, iz Santa Clare je bil mnenja, da otroci niso boječi, če jim denemo v zibelko kos o-slovske kože. Rabelais pa je poročal, da veljajo oslovski možgani kot čarobna moč za ljubezen. Osel je v ljudski govorici zelo priljubljen in imamo o njem mnogo pregovorov: v nekem starem nemškem leksikonu so našteli nič manj kot 695 pregovorov in rekov, ki se tičejo osla. le leta 1529 je zapisal Agricola: «Ce oslu ugaja, gre na led ln si zlomi nogo.n Ta rek še danes uporablja mo v podobni obliki. Je pa še drugi pregovor, ki pravi: «Oslovska pamet je, da gre osel samo enkrat na led.» S tem, je ponovno potrjeno, da osel n; neumen, ker si tako dobro zapomni dogodke. Nizozemci imajo grob izrek: sBoljše živ osel, kot mrtev konj.s Se drestičnejše se izražajo Italijani: *7.iv osel je več vreden kot mrtev zdravnik.» jt edina pozitivna poleg denaci/i-kacije in uničevanja vojne industrije v Nemčiji. Stotine ameriških trenerjev ni samo športnih učiteljev; berlinsko mladino hočejo tudi priučiti ameriškega načina Sivljenja, kar je videti, da jim dobro uspeva. Do zdaj 'je morala ameriška‘ armada preskrbeti 1666 baseball loparjev, 51,0 parov baseball rokavic, 293 nogometnih 2og, kakor tudi loparjev za tennis, da je opremila mlade Berlinčane z vso potrebno športno opremo. 1 niran v tujini, bodo nagrado izpla-! čali njegovi družini. Tistim, ki prejemajo Izredno dra. ginjsko doklado na podlagi splošne, ga ukaza št. 69 ali posebno podporo na podlagi člena 91 kraljevega zakona z dne 31. decembra 1923 št. 3.458, bodo izplačali 3.000 lir brez vsakega odtegljaja. Tistim, ki ne prejemajo dodatnih al; posebnih podpor, bodo izplačali 1.500 lir brez odbitkov. Te vsote bodo zmanjšali za 50% za osebje, ki je 1. septembra 1946 prejemalo živilske obroke v naravi ali odškodnino namesto o-brokov. Na pcdiagl ukaza št. 273 nagrade ne bodo izplačali tistim, katerih skupni dohodki presegajo 25.000 lir na mesec. Ta skupni zaslužek sestoji iz plače, osebne podpore, pokojninskih prisplvkov in draginjskih doklad (izključena je od tega doklada za družinske člane). Iz Istega vzroka bodo za osebje, ki prejema živilske obroka v naravi ali namesto podpor, draginjsko doklado v šteli v ce. loti. Na podlag; spošnega ukaza št. 63 Izplačuj: jo nagrad: a) občinske ali okrajne uprave področja; b) do. brodelne in karitativne ustanove; c) poldržavne ali na splošno vse javne ustanove, ki so pod nadzorstvom ali pokroviteljstvom uprave, ali prejemajo od nje redno pomoč za svoje vzdrževanje; d) podrejene u-stanove, ki so neposredno odvisne od uprave področja, občin ali okra. jev ter navedenih ustanov. Osebje, za katerega veljajo dolo-č.la kolektivnih pogodb, je izključeno od navedenih seznamov. Plačilo nagrade vojnim pohab. ljencem in invalidom iz let 1940 do 1945 todo nakazali tistim, katerim so, ali bodo podelili pravico do po- kojnine ali vojne odškodnine. Datum te odobritve pa postane učinkovit, če ne sega preko 1. septembra 1946. Osebje, ki je opredeljeno v prejšnjih odredbah, nima pravice do nagrade na podlag; tega dela ukaza. Izplačal; bodo 3.000 lir brez odbitkov osebam, ki imajo družino in 1.500 lir ostalim. Ukaz št. 274 .poudarja kot ukaz St. 273, da je plačilo zimske pomoči posebnega značaja in ga bodo plačali samo iz vzrokov, k; dajejo pra. vico do prejema. Ukaz dodaja, da bodo kater; koli osebi, ki ima pravico do nagrade in ki se je po 26. juliju 1946 priselila na področje Ju. lijske krajine, ki je pod Zavezniško vojaško upravo, izplačali nagrado samo, čs bo odobrena prošnja, ki jo je treba predložiti Zavezniški voja. ški upravi. Ukaz zaključuje z izjavo, da nagrade na podlagi členov ukaza št. 274 ne bodo plačali tistim osebam, ki imajo do nje pravico na podlagi ukaza št. 273. TRŽAŠKA KRONIKA ,Thanksgiving Day" V JULIJSKI KRAJINI Trst, 28. novembra Vrnitev ameriške REŠEVALNIH CET Trst, 28. novembra Čete 88. divizije, ki so jih poslali 19 t. m. v Švico, da bi po'skale ponesrečence letala «Drkete», so se vrnile v Videm. To je prvič po več stoletjih, da je vojaški oddelek sto. pil na švicarsko zemljo. Ameriške čete so prišle v Inter-laken (Švica) 22. novembra opolnoči, naslednje jutro pa so dosegle Meiringen, kjer so ves dan čakale na poziv švicarskih vodnikov. Ker vodniki niso potrebovali njihove pomoči, so se Američani vrnil zvečer v Inlerjaksn, Naslednjega dne so se čete vrnile v Meiringen in pomagali pri reševanju. Ponoči so se vrnile z gore in pomagale švicarski obhodnici pri sestopu v dolino. IZ SLOVENIJE Ustavodajna skupščina LR Slove- ed’ni predlog na glasovanje. Nav- nije je na drugi seji izvolila za predsednika skupščine Ferda Kozaka, za prvega podpredsednika Toneta Dolinška, za drugega podpredsednika Maksa Krmelja, za tajnike pa Miro Tomšičevo, Jožeta Jurača in Miloša Ledinka. Nato so na zasedanju, skupščine razpravljali o osnutku zakona o prežidiju ustavodajne skupščine LRS. Ljudska poslanka Vida Tomšičeva je predložila, naj skupščina v prezidij izbere naslednje poslance: za predsednika Josipa Vidmarja, za podpredsednike, Edvarda Kocbeka in Staneta Kavčiča, za sekretarja Franca Lu-te-ja ter za člane: Edvarda Kar-ddja, Borisa Kidriča, Jožeta Rusa, Otona 2upančiča, Franca Leskoška, Janeza Hribarja, Miho Marinka, Marjana Breclja, Rudolfa Hribernika, Toneta Dolinška, Toneta Fajfarja, Angelco Ocepkovo, Jako Av-šiča, Janeza Mačka in Zorana Poliča. Predsednik skupščine Ferdo Kozak je vprašal, če je še kak predlog za prezidij ustavodajne skupščine in ker tega ni bilo, je dal zeči so predlog soglasno sprejeli. Vlada LR Slovenije je na drugi seji ustavodajne skupščine odstopila. Mandat za sestavo nove vlade je, dobil dosedanji predsednik vlade Miha Marinko, ki je na tretji sej; skupščine predložil naslednjo listo: predsednik Miha Marinko, podpredsednik: dr. Marjan Brecelj; podpredsednik in minister za gradnje: Ivan Maček; predsednik kontrolne komisije: Vida Tomšič; predsednik načrtne komisije: Sergej Krajger; minister za notranje zajčeve; Boris Krajger; minister za pravosodje: dr. Jože Pokorn; minister za prosveto: prof. Lidija Sent-jure; minister za finance: Zoran Polič; minister za industrijo in rudarstvo: France Leskošek; mini- ster za trgovino in preskrbo: Tone Faifar; minister ga gozdarstvo in kmetijstvo: Janez Hribar; minister za delo: Tomo Brejc; minister za ljudsko zdravje: dr. Marjan Ahčin; Minister za socialno skrbstvo: dr. Anton Kržišnik. Ustavodajna skupščina je vlado soglasno sprejela. Danes bodo ob priliki vThanks-giving Davor, mnoga ameriška poveljstva po vsej Julijski krajini praznovala ter opoldne pogostila skupine deklic in dečkov; poleg tega bodo otroci obdarovalni z igračami ter jim bo prirejena kakšna urica zabave. Vojaški kaplan Wal-lace Hale bo organiziral ko:ilo, na katerega bodo povabili 14C0 gori-ških otrok v starosti od treh do 12 let. V Trstu bodo ob 16. uri priredili gostijo 155 sirotam iz sirotnišnice nNazzareno» skupno s 16 redovnicami, Ravnatelj hotela da la Ville v Trstu poročnik Arthur Brodie je organiziral v vojaški menzi v ulici Galatti it. 18 kosilo za 30 sirot iz ubožnice. Pri kosilu, kjer bo streglo ocebje imenovanega hotela, bo igral orkester. Tudi drugod, tako n. pr. v Vidmu, je ameriška bolniška četa povabila vse otroke iz krajevne sirotišnice. Šestdeset otrok je povabil 350. pešadijski polk v Vipolžah, kjer bodo pri okrepčilu predvajali risan film. nThanksgiving Day», katerega praznujejo v Ameriki vsako leto zadnji četrtek v novembru, sega nazaj do l. 1621. ter spominja na prvo proslavo pridelka priseljencev, ki so se izkrcali eno leto prej na (tej) obali. Ta dan je predsednik Lincoln proglasil kot narodni praznik ter ga od tedaj praznujejo v Združenih državah z zahvalnimi molitvami, pesmimi ter kmečkimi go'tijami, saj je to praznik zemlje. V Gorici bodo službe božje v cerkvi sv. Justa, židovskem templju in protestantski vojaški kapeli. V Trstu bo protestantski obred v kapeli 3. bataljona. Obsodba dveh roparjev iz Tržiča Kazen za nedovoljeno prisvojitev dveh zabojčkov mandeljnov - Zavrnitev priziva obsojene kolaboracionistke Tri aretacije in ena ovadba v zvezi z umorom Nonnina Včeraj je redno porotno sodišče {■od predsedstvom dr. Hermesa obsodilo na 7 let in 6 mesecev zapora Fiorella Baita in na 9 let in 4 mcs-ec; zapora Giacinta Rebeschi-n‘ja. Oba sta bila obtožena ropov, Rebcschini pa tudi poskušsnega umera. Obtoženca sta 4. februarja letošnjega leta zagrešila v Tržiču več ropov. Njune žrtve so bila Jožef Blasi, Mario Soranzio in neki an-glaški desetar. Rebeschini je pri pripravljanju četrtega ropa hotel streljati proti zavezniški policiji, a je samokres, k sreči odpovedal. Obtoženca sta priznala krivdo, ki so jo potrdile številne priče. Javni tožlleo je zahteval 17 let zapora za Rebeschinija in 12 let za Baita. Odvetnik je skušal zmanjšati krivdo z opisovanjem okoliščin. Sodišče je po posvetovanju, ki je trajalo skoraj eno uro, Izreklo gornjo obsodbo. je Carmi zlorabil zaupanje predstojnikov in si prisvoj i dva zabojčka, ki sta imela jasno napisane naslove in za katera je vedel, da sta lastnina drugih. Prizivno sodišče je kot kasacij-sko sodišče zavrnilo priziv zaprte Erminije Schellandierjeve proti razsodbi izrednega porotnega sod.šča v Trstu, ki jo je 21. junija 1946 obsodilo zaradi koiaboi’acionizma na 10 let zapora, kar so pozneje po prvem prizivu spremenili na trt leta. Tržiška policija poroča, da so nedavno aretirali tri osebe, ki so osumljene soudeležbe pri umoru 22 Ietnlga Ottavija Ncnnina, šoferja «Town Marjcrja* v Tržiču; eno esebo, ki je na begu, pa so ovadili. Nonnina so ubili 3 t. m. s streli Iz samokresa, medtem ko je šel skupno z zaročenko peš po cesti med Pleriscm in Skocijanom ob Višje zavezniško sodisče je obse- ZVU kupila zbirko britanskih medicinskih knjig PODARILA JIH BO TRŽAŠKEMU ZDRAVNIŠKEMU ZDRUŽENJU Zavezniška vojaška uprava je kupila zbi. ko 200 britanskih medicinskih knjig, katere razstavlja Zavezniška obveščevalna sluiba v zavezniški čitalnici v ulici Trento; podarila jih bo triaškem zdravniškemu zdru&enju. Ko bodo v soboto zak’juč:li razstavo, bodo vse razstavljene knjige prepeljali v knjižnico splošne bolnišnice v Trstu. Zbirka knjig, ki io jo pripeljali v Trst pod nadzorstvom A/Sa, je sestavljena iz najnovejš.h britanskih medicinskih knjig in bo tako na razpolago vsem zdravnikom in mtdicincem tega področja. Primerke omenjenih knjig za zasebno uporabo bo mogoče kupiti v glavnih tržaških knj'garnah. Po vesteh nekega časnika so oblast i v Genovi aretirale «polkovnika Smitha», za katerega sumijo, da je voditelj tajnega uporniškega monarhisfčnega gibanja princ Ga-liano. Javili so, da je to gibanje zapleteno v zaroto, ki je naklonjena vrnitvi bivšega kralja Umberta. * * * Pred nedavnim so v Neaplju ukradli 11 vagonov premoga, ki ga je ustanova UNRRA dobavila Italiji. Kmalu nato so štiri ukradene vagone odkrili v R\mu, sedem pa v Milanu. Premog je kupil neki trgovec iz Dambrate. V pristanišču Buenos Aires je eksplodiral argentinski vlačilec «Salta» in se v nekaj minutch potopil. V vodi x> našli dve trupli, pet pa jih pogrešajo. Najdaljši most na svetu »4« San Francisco — Oakland Bay Bridge na zahodni obali Kalifornije je najdaljši most na svetu čez plovno vodo. Most, ki vodi iz San Francisca najprej .na otok Yerba Buena in odtod do Oaklanda, je dolg nekaj nad 11 km. Most so dogradili leta 1936. d-lo na 40 dni zapora in 400 lir denarne kazni Scrgia Carmija, obtoženega, da sj je kot šofer pri «Welfare Organization* zavezniških sil prilastil v prvi tretjini tega meseca dva zabojčka mandeljev in orehov, ki so ju hoteli vojaki poslati v Anglijo. Kot obremenilna priča j: pričal zavezniški narednik, ki je izpovedal, da je med neko preiskavo 15. septembra našel r.a obtoženčevem domu dvoje praznih zabojčkov, kakršne uporablja «Welfnre» za pošiljanje mandeljnov ali orehov. Carmi je priznal, da je našel, ko se je vrnil s postaje, kamor je peljal več zabojčkov, dva pozabljena pod svojim sedežem; odnesel ju je domov in uporabil vsebino. Predsednik sedišča F. C. S. Bay-liss je omenil kot olajševalni okoliščini minimalno vrednost blaga in dobro obtoženčevo preteklost. Potrdil pa je obtožbo zaradi dejstva, da Aretiranci so: Buttignon Mario in Plzzoi: ni Orlando, ki sta obtožena sodelovanja pri umoru ter Mor-sud Rosa, poročena Buttignon,, ki je ob toč: na prigovarjanja in nezakonite posesti samokresa. Najtežja obtožba, to je odgovornost za umor, leži na pobeglem Brunu Padovanu. NAJDBA TRUPLA POLICIJSKEGA AGENTA Včeraj dopoldne so potegnili iz kanala ki teče skczi Ronke, truplo policijskega agenta Štefana Bisara, usluŽbenega pri oddelku v Ronkah. Vzrok smrti bodo sporočili, ko bo znan izid obdukcije. NAJDBA BOMB Civilna policija je včeraj zjutraj našla 6 rožnih bomb v bivši karabinjerski vojašnici v ulici Tor San Plero 8. Razstreljivalci min so bom. be odnesi; na svoj sedež. Razprava proti ugrabiteljem 12 MOŠKIH IN 1 ZENSKA PRED VIŠJIM ZAVEZNIŠKIM cima obrrajALiNArf Včeraj se je pred višjim zavezniškim sodiščem pod predsedstvom majorja D. D. Mc Čolnik moralo zagovarjati 13 oseb iz Ročinja pri Kanalu, in sicer zaradi obtožbe, da so sodelovale 5. avgusta pri ugrabitvi Stanislava Bremca. Imenovanega so odpeljali na področje «B», kjer je bil priprt skoraj en mesec, nakar so ga izpustili. Pojasnilo ZVU glede stavke na tehničnih Šolah Prosvetni oddelek Zavezniške vo. jaške uprave je izvedel zi stalno agitacijo med dijaki tehničnih šol za odpravo prepovedi vstopa na odgovarjajoče univerzitetne fakultete; zato prosvetni oddelek pojasnjuje, da Zavezniška vojaška uprava, ki je zgolj zaupn; upravitelj, n.ma možnosti izpremeniti šolske odredbe, ki je v veljavi; izdaja kakršne koli 1 odredbe v tem smislu ja odvisna od italijanskih državnih oblasti. Stoin.k Simoni je svetoval šolski mladini naj ne Slavka. Predcčil ji je nekoristnost takega početja, k:r ne bo imelo nobenega odziva pri soiskih oblasteh; razen tega bo to imelo škodljive posledice za same dijake. Dejal je, da preučujejo uporabo discipl.nskih kazni za udele. žence stavke in eventualne organizatorje bodočih stavk. PREKLIC DANAŠNJE STAVKE TEHNIKOV Na industrijsko-tehnišnem zavodu «Alessandro Volta* so včeraj imeli zborovanje dijaki zavodov «A-lessandro Volta*, «Leonardo da Vin,c,» in pomorskega instituta. Na zborovanju so sklenili preklic stavke, ki bi jo morali začeti 28. tega meseca, ker dijak; imenovanih zavodov niso prejel; nobenega obvestila o stavk; iz Rima. PREHRANA Goveje meso za bolnike. Danes v četrtak in jutri v petek si lahko bolniki, ki imajo bolniške nakaznice, nabavijo (v Trstu) po 500 gr govejega mesa. , Oblačilni oddelek Prehranjevalnega zavoda se je preselil s trga Vecchio v občinsko palačo na trg Unita (II. nadstr. soba št. 82). KONČANA RAZDELITEV ŠVICARSKEGA KONDENZIRANEGA MLEKA Predsodništvo področja sporoča: «V teh dneh je odbor, ustanovljen | pri švičirskem konzulatu za razdelitev po’iijke 7680 doz kondenz.ra-nega melka, zaključil svoja dela. Otrokom od enega do štirih let so razdelil; 5856 doz, medtem ko so , ostalih 1824 doz razdelil; v bolnišnici «Burlo Garofolo* in bolnišnici za kronične bolezni pri Sv. Ivanu, združenim zavodom za pomoč, za- | vodu 7.\ z?,'puččene otroke, zavodu | prijateljev otrok, protituberkuloz-nemu zaščitnemu zavodu in zavodu «Sv. Justa*. Pri razdelitvah so sodelovale gospa iz švicarske kcion'ju in papeške dobrodelne ko m'sije- I Predsednik Ivo področja čuti dolžnost. da se za dar in za vso nude- | no pomoč pr; razdeljevanju, prav vsem Iskreno zahvali.* ŠAH Obtoženci Bogomir Cuk, Lambert Strgar, Ivan Kuk, Julij Gernec, Boris Malnič, Leon Breščak, Ivan Badvač, Aloiz Torrazln, Vladimir ftabec, in Franc Velikonja so obteženi prekršitve proglasa st. 1, čl. 7 in prekrvitvi člena 605 ital. kaz. zakonika, mlada Marija Vipavčeva, ki se zagovarja na svobodi, pa je obtožena prekršitve proglasa št. 1, el. 7 in člena 378 ital. kaz. zakonika. Takoj po začetku razprave je odvetnik Birsa, ki skupno z odvetnikom Bassijcm tvori obrambo, izjavil nedolžnost obtožencev. Javni tožilec gospa Jane Brannonova je izjavila, da hoče dokazati, da so Eremca odpeljali na področje «B», kjer so ga pridržali in ž njim slabo ravnali. V svojem izvajanju je javni tožilec dodal, da je obtoženka Vipavčeva po dejanju odšla na področje «B», da bi od odpeljanca dosegla izjavo z namenom, da bi osvobodili 8 oseb, ki so jih aretirali medtem v zvezi z dejanjem. Obtožba namerava tudi dokazati, da je bil Bremec nato izpuščen, da bi pričal v tem smislu, potem ko so mu dali okrog trideset Injekcij, da bi ga okrepili po slabem ravnanju, ki ga je pretrpel. Nato je pričal Bremec, ki je opisal ves potek dogodkov njegovi ugrabitvi. Razpravo so preložili na jutrišnji dan. Strel proti hotelu V GRADIŠKI Proti hotelu »Triestl* v Gradiški JUGOSLOVANSKO DRŽAVNO PRVENSTVO V ŠAHU V Zagrebu so v nedeljo igral; 12. kolo turn,'rja za državno prvenstvo Jugoslavije v šahu, na katerem je imel Tot prost dan. Dr. Vidmar ln Gligorič sta igrala slovansko obrambo (sistem zmene) in sta po 19 so v torek ob 23.40 uri oddali dva : Potezah remizirala,- Vukovič je v damskem gambitu kot bel; v na- strela iz nekega črnega avtomobila «Aprilia» s tržaško tablico, katerega istovetnost pa niso mogli podrobneje ugotoviti. Atentat ni povzročil nobeni škode. Po streljanju je avtomobil z veliko naglico odpeljal proti Tržiču. Takoj so obvestili trži-ško policijo, da bi ustavila avtomobil, vendar so ostali njeni ukrepi brezuspišni. STRELI NA DELAVCE Včeraj zjutraj so str.ljali na delavce, ki so nameravali popraviti telefonsko napeljavo v bližini Volč. Neznanci so streljali ;z polja, ki ie bilo nekaj sto metrc-v oddaljeno. Nihče izmed delavcev ni bil ranjen. Neznani napadalci so pobegnili. ČUDNO IZGINOTJE 4800 LIR Ana Bastiani, stanujoča v ulici Coronini št. 7, je včeraj popoldne pri padcu na pločniku izgubila 4.800 lir, ki so bile zaprte v kuvert!, ki ji je padla iz žepa. Ni gotovo, ali jih je pobral kak mimoidoči ali pa ljudje, ki so ji pomagali na nog?. Policija je vzela na znanje njeno peljavo. ALEXANDER ARNO WANG-HO VZGAJANJE NEMŠKE MLADINE Z AMERIŠKIM ŠPORTOM Vsako nedeljo derejo otroci in mladina iz sovjetskega, francoskega in angleškega dela Berlina v ameriški del na 21, športnih igrišč, kjer jih *Ami», ameriški vojaki, poučujejo v ameriškem športu. Najprej so otroci smeli samo gledati, potem pa so se Američani odločili, da jih bodo učili v baseballu. Ko so pristojne ameriške oblast., ugotovile, kako je nemška mladina navdušena za športno udejstvovanje pod vodstvom vojakov, ki so nastopali kakor njihovi starejši bratje, se je odločila za obširnejšo izvedbo stvari. Ameriški vrhovni poveljinik general Mac- — Prepustite zasledovanje tatu nam. — Obrnil se je nato k gospej z živahnimi očmi, ki je povs*m molče in z mimo brezbrižnostjo prisostvovala razgovoru: — Gospa Schmidt-Lindner — je dejal — žal mi Je, da vas spit vidim zapleteno v tatvino.... Ce se ne motim, je »zapletena* vaš prav posebno priljubljeni izraz. Elegantna, okoli 30 let stara gospa, je divje poglldaia policijskega uradnika. — Ne razumem vas, kaj govorite, gospod — je mimo pričela, nato se pa nekoliko bolj razvnela, dokler končno ni pričela kričati: — Torej ni nikogar tu, ki bi branil ubogo žlnsko pred nepravičnimi obtožbami tega moža? Okradenec se je približal naredniku. — Gospod, ne zamerite mi, toda zagotavljam vas, da se motite. Ta za to stavim Narney pravi, da je športni | gospa jo nedolžna, prevzgojni program vaina naloga svojo giavo. sedanjih zasedbenih oblasti in kil — vidoti je, da st« glavo že tako izgubili — je odsekal Gould. — Pro-3; m vas, da stopite z menoj gospod; tudi vi, gospa Schmidt-Llndnerjeva. Trcnotek pozneje so se vsi trije peljali v zaprtem avtomobilu proti glavnemu policijskemu sedežu. Okradenec je uradniku dopovedoval, da more biti tat samo oni pobegli neznanec in nihče drug; končno pa ji le popustil, ko je videl, da ga Gould sploh ne prsluša. Na policiji je Gould zmenjal nekaj besedi z navzočimi uradniki, nato pa obema, z njim došiima pomignil, naj sedeta na klop. On je brez obotavljanja sldel poleg zakurjene peči ,in se sploh ni več menil zanju. — Se malo morate počakati Gould — je po kratkem razpravljanju dejal eden izmed uradnikov. — Oh, meni se ri'kamor ne mudi — je izjavil Gould zadovoljno. — Tu je toplo in kar dobro ml je. — Oprostite, da vas vprašam — se je okradenec obrnil k sosedi. — Kako pa vas pozna, oni? Ali se ni mogoče zmotil? Zenska ga je hvaležno pogledala. — Mi boste verjeli? — je pritajeno vprašala in si z robčkom obrisala veliko solzo. — To se razume — ji je zatrdil. — Tat je bil pač tisti neznanec, ki jo je tako hitro popihal. O tem ni nikakega dvoma. Odprla so se vrata. V sobo sta aiopila dva uradnika, šla naglo preko sobs in nato spet pri drugih vratih odšla. Okradenec je skečil na noge in se približal Gouldu. — Moj Bog — je zablebetal — eden izmed teh dveh gospodov je bil tat... Tisti zadnji! Narednik, ki se je še vedno udobno grel pri topli peči, je izbruhnil v smeh. — Ste ga spoznali?... Ali ne?.... Sem si mislil! Torej, eden je komisar Halle, drugi pa nadzornik Muratovv. Ob času tatvine je bil tudi ta. zadnji v neposredni bližini in verjltno je zdaj prišel poročat Okradenec je zakolobaril z očmi in spet pogledal svojo sosedo; Vide. Je, kako se ie sama s seboj bori.a, da 6i ostala mirna. Istočasno pa je v sosednji sobi Halle udobno sedel za pisalno Tnlzo. — Torej, dragi moj Muratovv — je dejal komisar — povejte mi, kaj ste videli. Policist je bil videti zelo zaskrbljen. — Mislim, da vas bom razočaral, gospod komisar — je dejal polglasno. — Da, imam za seboj nekaj važnih odkritij, toda želel bi jih v interesu dobrega izida preiskave še enkrat pretresti in jih obdržati zase. Halle se je dobrodušni nasmehnil; — Dobro poznam vašo navado, da hočete biti o vsaki stvari stoodstotno prepričani. Toda zdi se mi, da greste to pot predaleč. Preiskavo o zelo dobro organizirani tat nski tolpi, ki deluje v našem mestu, so nadeli meni in ne vam; tega ne smete pozabiti. Zato je viša dolžnost, da vsako odkritje, če je- še tako nevažno, takoj sporočite meni, že kot svojemu predstojniku. Muratow je odločno odkimal z giavo: — Ne, gospod Halle, trenotno ne morem zaupati nikomur, niti vam! Komisar je nagubal čelo in ni skrival svojega nezadovoljstva. — Nočete govorili? Dobro: torej vam kot vaš predstojnik ukazujem! Muratow je tako silovito in nenadno vstal, da se je stol za njim prevrnil po tleh. Nekajkrat je z odločnimi koraki premeril sobo, končno pa 'se je ustavil pred oknom in pričel s prsti bobnati po steklu. Ne da bi se obrnil, je dejal: — Odstopam kot nadzornik, Halle je planil pokonci. — Ali ste ponoreli? Muratow je skomignil z rameni. — Prav dobro vem, kaj delam! — Upal bi s; trditi ravno nasprotno' — Halle se je premagoval, da je ostal miren. — Mu-rato-vv, dobro pomisl'te, kaj delate!.... Mislite na svojo bodočnost, na vašo odlično kariero. Torej se hočete odpovedati vsemu zaradi neumnega načelnega vprašanja, zaradi neumnosti, nepomembnosti? — Ponavljam: vem, kaj. delam! — je vztrajal nadzornik. Halle je sedel, znova vstal, tre-notek molčal, nato pa z bolečim glasom dejal: — Sprejemam vaš odstop in... uredil bom vse formalnosti. Torij ste zdaj prosti. Zelo mi je žal... res mi je žal, da sem vas izgubil. M: ratow se Je rahlo priklonil in odt 1. Narednik Gould je bil nekaj mi- nut za tem silno presenečen, ko mu je Halle razburjeno dejal: — Izpustite gospo Schmidt-Lind-ner: proti njej ni nikake obtožbe. — Toda.... — je zajecljal Gould zmeden — nadzornik Muratow je bil zraven, v neposredni bližini... tudi on je videl... — Ste mogoče gluhi? — je poudaril Halle in zardel kot kuhan rak: — storite to, kar vam človek ukaže, pa brez ugovarjanja... Gould je poslušal, toda bil F globoko užaljen. Sele nekaj ur p°-znije se je umiril, ko je ugotovil, da je to njegovo mišljenje 0 doli-nostih policijsklga uradnika edino pravilno: Cim manj se zan maš za službo, bolje ji. Da, res je tako! 6. POGLAVJE Komisar Halle Je tul 2e ves dan zelo slabe volje. Zelo veliko je dal na zmožnost odstopivšega policijskega nadzornika. Zdaj je za umorjenim Olbrigom izgubil še Mura-towa. Dolgo časa je premišljeval, kdo naj bi nadomestil Muratcnva, toda nihče se mu nj zdel primeren... Mogoče Nuber? Toda ta je bil že tako preobložln z delom, da ni bilo n'ti misliti na to, da bi mu naložil v breme še kakšno Olbrigo-vo ali Muratowovo zadevo. padu premagal inž. Kindija. Tomo. j v č js kot črni dobil ikotsko partijo | proti Miliču, ki se je zelo slabo bra- I nil. Kap. Markovič je premagal v | damskem gambitu dr. Kalabarja. j Simonovič je premagal v otvoritvi 1 kot štirih konjev Rabarja. Simonovič je imel močan nejpad. Ostale paril je so bile prekinjene. Pirc je črni v angleški otvoritvi dobil proti inž. Tekavčiču kmeta in ima doblje. no končnico. Kostič je dosegel pro. tl dr. Trifunoviču v španski otvoritvi slab *o končnico in Ima dr, Trifunovič izglede na zmago. V partijah Božič-Puc in Bidev-šubaric je položaj še nejasen. Prekinjene partije s° se 'f n®" daljevanju končale takole: Pira je brez težave premami v končn.ci inž. Tekavčiča. PartiJa KosU-dr. Trifunovič Je bi,a brez nadaljevanja remi ker se je dr. Trifunovič med odmorom prepričal, da je ne more dobiti. Pred prekinitvijo bi bi; dr. Trifunovič lahko bolje nadaljeval. Subarič je premagal Bideva. Partija BožlČ-Puc je bila ponovno prekinjena v boljši pozicij; za Puca. V ponedeljek je bil prost dan in so odigrali samo prekinjeno partijo Božič-Puc iz XII. kola ter odloženo partijo Gligorič-Kostlč iz XI. kola. Puc je tvegano žrtvoval trdnjavo za napad in je zmagal. v ° czenj par. ti ji Gligorič-Kostič je bila otvontev dunajska varianta damskega gambiti. Kostič je v otvoritvi zaigra novost in je Prlsel v prednost. V srednji liri F Kos'ie dobil kmeta, nritn m 'e čve figuri za trdnjavo in je v končnici zmagal. Stanje P° -12- kolu je naslednje: dr. Trlfunov--- 8H, kap. Markovič, Vukovič in Tomovič 7%, dr, Vidmar Pirc in GUgorič 6%, Subarič 6, P110; jfostlč, Tot, Bidev in Simonov'15 5t4, Bczič 5, inž. Kindij 4U, Robar in dr. Kalabar 4. inž. Tekavčič in Mil e 3. C RADIO TRST I 263,2 m - 1140 ke SLOVENSKI SPORED Cetrek, 28. novembra 18.45 ženska ura; 19-15 slušna igra; 19.45 koncert klarinetista Mihaela Gunzoka; 20 napoved časa, vesti; 23.15 zadnje vesti. ITALIJANSKI SPORED Četrtek, 28. novembra 17 ples ob čaju; 17.25 »Zahvalni dan* v Ameriki; 18 ženska ura; 18.30 glasba; 20.15 ital. vesti; 20.35 radijski orkester; 21.5 komedija v treh dejanjih; 23. 15 zadnje ital. vesti; 23.30 nočno zabavišče; 24 zaključek. Glavni urednik: PRI MO!! B. BRDNIK Izdaja A. L S.