Loto tfi., štev. 83 Llubfljana, torek 21. aprila 1925 Poštnina pavsalirana. Cena 2 Din ta Izhaja ob 4. »iutraj. sa Stane mesečno D.n 25 —j ca ino« temstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo i Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta štev. (6/1. — Telefon štev. 72. \'očna redakcija: od 19. ure naprej v inaflovi ul. št. 5/L — Teielon št 3+. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Uprava1 UpravniJtvo: Ljubljana, PreSernova ulica it 54. — Telefon št. 36. inseratrl oddelek: Ljubljana, Prešer« nova uiica St. 4* — Teleton št 36. Podružnici: Maribor, Barvarska ulica •t 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. uvodni Ljubljana it 11-842, - Praha čisla 78.180, Wicn Kr. 105.241. LJubljana, 20. aprila. V »Slovencu® je končal dr. A. Gosar svoja »politična razmišljevanja*. ki so imeia namen, doprinesti slovenski javnosti nekai onravičila za zavoženo politiko in taktiko SLS. Dr. Gosar reasumira in piše: »Slovenci smo malenkostni, smo partikularistt Ozko .ie naše politično obzorje in malenkostna ie naša politika. Ce pa hočemo biti velikopotezni, tedaj moramo zaoisati smrti svojo narodno individualnost ... Kaj tedaj? Ali naj zavržemo svojo narodnost, ali naj zatajimo svojo slovensko individualnost? Ali naj moT-da ostanemo večni malenkostni nergači. nikdar sposobni razumeti velike cilje in naloge naših bratov? — Odgovor ni lahek. Zdi se mi. da na to teoretično sploh ni mogoče povsem točno in zanesljivo odgovoriti . . . Zato pa mislim, da je edino pravilno: Pustimo življenju svoboden tok! . . . Sicer pa bodo prihodnje naše generacije Hrvatom in Srbom mnogo bližje, nego so sedanje. Ce torej potem v toku naravnega razvoj izgine zavest posebne slovenske individualnosti, naj izgine. Zakaj, to bi bilo dokaz, da je slovenski narod dovršil svoio življensko nalogo. Nič oa ni večnega na svetu in tudi narodi umirajo.« Tako dr. Gosar, ki ga klerikalci štejejo za svojega prvega duševnega voditelja na političnem polju. Priznati moramo, da že dolgo nismo čitali tako iskrenega priznanja, da se SLS že leta in leta ljuto bori proti narodnemu edinstvu. ne da bi bila uverje-na. je li to Slovencem škodljivo ali koristno. Ker gospodje voditelji SLS, kakor dokazuie sam dr. Gosar. ne vedo, ali bi se odločili za narodno edinstvo, ali proti niemu, in ker se — po njegovih izvajanjih — da oboie braniti, zato je bolje — počakati. SLS kot ultramon-ianski stranki, kier naposled odločuje le mednarodni interes katoliškega klerikalizma. je ves naš notranji boj itak le sredstvo. To so pa svoj čas klerikalni voditelji med Slovenci bili že drugi in spostb-neiši možje! Dekadenca klerikalne ide-olcgiie in političnih zmožnosti je ogromna. Krah taktike gosp. Korošca in katoliških mamonistov pod vodstvom gosp. Bogumila Pemca je pretresel SLS v njenih temeljih. Čudimo se samo potrpežljivosti. s katero klerikalna inteligenca, zlasti duhovščina, prenaša vsakodnevne blamaže svojega vodstva. Medtem na zas!er-!jeno naše ljudstvo plačuje račun za klerikalno igro proti državi Nikier. kakor v javnem življenju ne drži tako trdno i-regovor: Kakor si po-stelješ. tako boš ležal. Klerikalni volile! si manejo oči in premišljujejo. Maček Je vseobči. Kako na dokazati še tako lahkovernemu pristašu, da bo sploh kdai resno govora o avtonomiji, ko že počiva v muzeju? Kako dokazati, da je bilo pametno vso usodo slovenske politike izročiti Padiču in se ga okleniti do popolne b'amaže? Kako dokazati, da radičevci niso z nogo sunili od sebe SLS, ko ie več ne rabro? Vsako dete v SLS vidi. da ie vse zavoženo in da je politična kariiera stranke končana. Ali ne b! bilo umestneje. priznati moč države, priznati se iskrenim nienim prijateljem in na podiasri obstoječe ustave skušati za naše kraje doseči čim največ napredka?! Za to pa seveda Slovencem n? treba stranke, ki oridiguie plemensko m versko sovraštvo, ni nam treba stranke, ki z avtonomističnim programom goni proti Slovencem vse one, ki se zavedajo. da more Jugoslavija obstojati samo kot strocro edinstvena država. NI nam treba stranke, ki z lažio. da ie vera v nevarnosti, dela nečedne politične kupč''e in 'e s tem spravila tudi kulturni r^ed Slovencev na kant. ST S bi slovenskemu ljudstvu in duhovščini na'boli koristila, ako po svojem b^toričnem porazu likvidira in izgine. Dovrš:!a '"e svoio živl'°njsko na-loeo že v bivši Avstriii. Ce umiraio celo narodi, ie tem boli potrebno, da propadejo narodu škodliive in nepotrebne stranke. Zato posebno za SLS veha dr. Gosarjev izrek, da ni nič več-neea na svetu. Priprave za ugajanja z Avstrijo Beograd, 20. aprila r. Povodom sklepa takozvane Seiplove konvencije so ostala nerešena nekatera vprašanja med nami in Avstrijo in je bilo dogovorjeno, da se za rešitev teh vprašanj skliče posebna konferenca. Najvažnejša nerešena vprašanja so: določitev valute in tečaja izplačila dol20v izvršenih v tuji valuti ter v zlatu, zatem pa vprašanje lastnine in nepremičnosti radgonske imovinske zadruge ter vprašanje škode, povzročene od bivše Avstro-Ogrske na našem ozemlju v času vojne oziroma premirja. Avstrijska vlada je že večkrat zahtevala od nas naj se ta konferenca čimprej sestane, kar se pa ni moglo zgodHS radi prevelike zaposlenosti naših delegatov. Izgleda. da se bo ta konferenca sedaj v kratkem vršila m da bodo navedena vprašanja hitro in usodno rešena. Pašič se vrača v Beograd Ogromno zanimanje v Beogradu za bolgarske dogodke. — Na povraiku iz Dalmacije se Pašič zopet ustavi v Sarajevu in baje sedaj predloži v podpis rekonstrukcijo vlade. Beograd. 20. aprila, r. Danes je pravoslavni praznik, vendar ni vladalo v političnem življenju popolno mrtvib. ker se politični krogi zelo zanimajo za dogodke na Bolgarskem. Iz Bolgarske došle vesti poročaio. da je število žrtev v cerkvi sv. Nedelje večje kakor se le prvotno mislilo, število vladnih repre-salij pa je že ogromno Po raznih poročilih so bolgarske vojaške oblasti kakor tudi iavnost popolnoma zadovoljne s stališčem Beograda. Ministrskemu pred sedniku Pašiču je bilo danes dopoldne oddano telefonsko poročilo o poslednjih dogodkih v Bolgarski. Beograd. 20. aprila, r. Ministrski predsednik Pašič odpotuje jutri iz Cavtata nazaj v Beograd. Iz njegove okolice sc doznava, da se bo ustavil v Sarajevu in da bo ob tej priliki predložil kralju v podpis ukaz o preosnovi vlade. Iz istega vira se doznava, da se s to pre-osnovo ne bo mnogo izpremcnila seda-nia vlada razen v toliko, da prevzame Milan Simonovič ministrstvo za agrarno reformo, samostojni demokrat dr. Hinko Krizman pa ministrstvo trgovine in industrije namesto dr. burmina, ki izpade. Ministrski predsednik Fašič bo po dosedanjih dispozicijah vsekakor že pred 24. t. m. v Beogradu, ker je za 25. t. m. napovedana seia radikalnega poslanskega kluba. Po seji radikalnega kluba se bo vršila skupna seia poslancev Narodnega bloka, na kateri se bo poslancem predložil nadalini delovni program Narodne skupščine. V Beogradu je še malo poslancev, a v nredsedništvu vlade ni bil danes dopoldne sprejet noben politik. Obisk ministra Beneša v Varšavi Velik oomen za medsebojno zbližanje Poljske in Češkoslovaške. — Nesrečen incident ob prihodu v Varšavo. Praga, 20. aprila, z. Zunanji minister Beneš je včeraj odpotoval v Varšavo, kjer bo ostal več dni. Imel bo priliko, da stopi v osebne stike z vsemi vodite-lii poljske republike, kar bo še pospešilo razvoj medsebojnega zbližania med Poljsko in Češko, ki je v zadnjih mesecih že tako razveseljivo napredovalo. V vsej javnosti spremliajo zato ministra na niegovi poti z iskreno željo, da bi obrodila čim več sadu. Domneva se, da bodo v Varšavi obširno razpravljali tudi o vprašanju poljsko - nemške me'e. Varšava, 20. aprila (Avala). Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je danes popoldne prispel v Varšavo. Ko se je po obisku pri ministrskem predsedniku Gradskemu v družbi češkoslovaškega poslanika dr. Fiedlerja v avtomobilu peljal na stanovanje sejmskega maršala in je avtomobil ravno vozil ob nekem vozu električne železnice, je skočil neki mlad prodajalec časopisov iz voza ter prišel pod avtomobil. Avtomobil ga je povozil in je bil na mestu mrtev. Množica ljudi je začela šoferju groziti. Dr. Beneš in dr. Fiedler sta se nato z drugim avtomobilom odpeljala v palačo ministrskega predsednika. Obisk pri sejmskem maršalu je bil od-goden na jutri. Avstrija nadaljuje svojo ekspanzivno propagando Tendencifozna dunajska vest o akciji Zveze narodov in velesil v prid Avstrije. — Velenemci se jezijo na zunanjega ministra. nemške stranke, in zunanjimi ministrom dr. Matajo. Razgovor se je tikal izjav dr. Ma-taje v rimskem časopisju. Dr. Mataja je izjavil, da mu ni prišlo na um, da bi baga-teliziral gibanje za priključitev Avstrije k Nemčiji, temveč da je samo konstatn-ai, da je to gibanje stopilo v ozadje. Opombe dr. Wotawe o možnostih, ki jih nudijo državne pogodbe rz St. Germaina in Ženeve, so bile popolnoma pravilne in teh možnosti se je tudi dr. Mataja zavedal. Izrazil je upanje, da je v bodoče odstranjena možnost nespo-razumljenja. AKCIJA ZA USTANOVITEV AVSTRO-CE-ŠKE TRGOVINSKE ZBORNICE. Praga, 20. aprla. s. Prihodnje dni se bo vršila tukaj seja zastopnikov industrije tn trgovine, na kateri se bo zavzelo stališče glede ustanovitve avstrijsko-češkoslovaškc trgovinske zbornice v Pragi. Dunaj, 20. aprila, s. S posebne diplomatske strani doznava neka dunajska korespondenca, da so poslanikom nasledstvenih držav v Parizu in Londona ob priKki rednega tedenskega sprejema na Quay d' Orsaju in Foreig« Officeu namignili, da bi bilo želeti če bi zastopniki pri svojih vladah na-glasili, naj se napram Avstriji v trgovski in gospodarski politiki v bodoče zavzame bolj kenciljairtno stališče, ki bo pospeševalo prosto udejstvovanje gospodarskih moči Avstrije. Neznano ni ostalo tudi, da se je ta migljaj izvršil pod vplivom odbora Zveze narodov, kj se bavi s sanacijo avstrijskih financ. Slična navodila so dobili tudi antantni zastopniki v nasledstvenih državah. (Naši vladi dosedaj o tej ali slični akciji velesil še ni ničesar znanega in gre bržčas le za pobožno željo avstrijskega kapitala. Ured.) Dunaj, 20. aprila s. Danes se je vršil razgovor med dr. Wotawo, voditeljem vele- Hindenburg razvija svoj program Neiskrene in zavite izjave o najvažnejših vprašanjih Nemčije. Računa že z vso gotovostjo na svojo izvolitev. — London. 20. aprila. s. Berlinski zastopnik Reuterjevega urada je stavil Hindenburgu več vprašanj, na katere je Hindenburg med drugim odgovoril, da je pripravljen položiti prisego, po kateri se bo obvezal postopati kot predsednik strogo Po ustavi ter ščititi državne zakone, vršiti vestno svoje dolžnosti in biti pravičen napram vsakomur. V ostalem je mnenja, da se danes v Nemčiji nikjer ne razpravlja glede republike ali monarhije. Glede vprašanja garancij meni da se to vprašanje tre-notno razpravlia na mednarodnih konferencah in nikakor ne gre. da bi se osebno vmešaval vanje. Vsekakor pa zasleduje te razprave s posebno pozornostjo. On (Hindenburg) je z vsemi drugimi Nemci brez razlike strank mnenja, da ie treba vzhodne meje spremeniti v korist Nemčije. Da bi se radi tega ne ogrožal mir. je treba to vprašanie rešiti v medsebojnih pogajanjih. Dalje je tudi mnenja, da bo Nemčiia z mirnim razvojem na znotraj in zunaj v inozemstvu pridobila na ugledu in da je nesmisel, če bi se vmešavala v kake vojne dogodke. Po njegovem mnenju nima Nemčija niti toliko moči. da bi se mogla braniti proti najmanjšemu sosedu. -OS&- Velika cannska sleparija v Zagreba Zagreb, 20. aprila n. Te dni je zagrebški trgovec Lazar Schlei uvozil po posredniku Albaharrju 500 kg svilenih čipk. za katere je bilo treba plačati carino 740.000 Din. Blago je bilo odpravljeno v Jugoslavijo s pogojem, da jo bo trgovec Schlei prevzel, ako mn bo ugajala, ako ne. pa da se bo vrnila v Avstrijo. Trgovec Schlei je izjavil na carinarnici, da mu je blago predrago in da ga vrača carinarnici, da se preko carinarnice v Mariboru vrne v Avstrijo. Ko so zaboji prišli v Maribor, so jih na carinarnici odprli, v njih pa iriso dobili apk, temveč moko. Mariborska carinarnica je zaprosila zagrebško carinarnico in policijo, da pre-iščeta, kdo je prevzel nezacarinjen; čipke, ki so bile javljene, da se vračajo, in kdo je v zaboje dal moko. Trgovec Schlei pravi, da tesa ni storil. Sedaj se preiskuje, kdo je državo oškodoval za 740.000 dinarjev, ker $o Opite aeocartueue izooile ta zaboier. Seja delegacije za pogajanja z Italijo Beograd, 20. aprila, r. Za jutri je napovedana na Sušaku se'a naše delegacije za pogajanja z Italijo pod predsedstvom zunanjega ministra dr. Ninčiča, ki se mudi na Sušaku že par dni. Na sejo so pozvani s Sušaka dr. Šilovič, dr. Figatner, kapetan Celigoj in upravnik naše carinarnice na Reki Volovič, iz Zarreba pa dr. Miiorad Stražnicky. Na tej seji se bodo obravnavala vprašanja, ki se tičejo bazena Thaon de Revcl, predvsem pa se bodo razpravljala vpra šanja carinskega režima, tranzita blaga, ki prihaja preko reškega pristanišča ter pomorskega prometa z bazenom Thaon de Revel. Posvetovanj se udeleži tudi finančni minister Stojadinovič, ki prispe jutri na Sušak. Bolgarska vlada bo morala odstopiti? Kralj baje ne soglaša več s politiko Cankovljevega kabineta. Sledi naj mu koncentracijska vlada Malinova. Sof3a, 20. aprila, r. Vlada Aleksandra Cankova stoji neposredno pred krizo. Poslednji dogodki so dokazali, da vodi sedanji režim državo v revoluc:jo. Tudi sam krali Boris ni več voljan izpostavljati svojo usodo in usodo države za to, da bi ostala na vladi klika, v katero narod nima zaimanja Proglašeni preki sod ie povzroča še večji nered v drža vi. Vse ieče so polne političnih areti- ran cev, ponoči na se pogosto Čujejo streli pušk, kar ie znak, da se vrše po prekem sodu smrtne obsodbe. Kot novi ministrski predsednik se omenja Aleksander Malinov. ki naj bi sestavil vlado demokratov, radikalov, liberalcev, socijalistov in zmernejše skupine zemlioradnikov. Ta vlada bi imela nalogo uvesti normalne razmere in razpisati volitve. Nad 3000 ljudi postreljenih po prekem sodu Krvoprelitje v Bolgariji se nadaljuje. — Vodja atentatorjev ubit %X__•__I.!«! 7L!_______»U moK Novi pokolji. — Zbiran Sofija, 20. aprila, s. Bolgarska brzojavna agentura javlja: Policiji se je posrečilo najti skrivališče glavnega zarotnika Minkova. ki je v katedrali Sv. Nedelje položil peklenski stroj. Minkov se je pri aretaciji ubiral ter je bil ustreljen. Bil je bivši častnik inženjerske čete in je vodil vso zaroto. Kot šef oddelka za pripravljanje atentatov v tajnem komunističnem komiteju je izdelal instrukci-ie za ravnanje z eksplozivnimi snovmi. Brošuro, ki je bila razdeljena med teroriste, je policija zaplenila. Vojni minister je v nekem razgovoru izjavil da ie jasno, da je bil napad na kralia Borisa insceniran od agrarsko -komunističnih izseljencev ter da je v zvezi z atentatom v cerkvi. Agitacija te «enotne fronte* pa ni našla v armadi ugodnega terena, čeprav se je doznalo za posamezne častnike, ki so bili že pod vplivom agitatorjev. Vojni minister je tudi izjavil, da je zaprosil pri medzavez niškem vojaškem komiteiu in pri nosla-niški konferenci za pooblastilo, da sme na novo ooklicati pod orožje 3000 prostovoljcev, ker je Bolgarija ogrožena in je zvišanje njene armade radi uposta vitve miru in reda neobhodno potrebno. Beograd, 20. aDrila. D. Beograjski krogi so v velikih skrbeh radi ooročil, ki prihajaio iz Sofije. Tam strefjaio množice ljudi, nastala je med prebivalstvom strašna Danika. Veliko ljudi je zbežalo v olanine. Del komitašev se nahaja na naši meji. Boje se. da nc bi ie vstašev ob naši meji. naša vojska intervenirala radi revolucije. Vsekakor je stanje v Bolgarski obupno. Preki sod deluje, sodbe se izvršujejo takoj. Trdi se. da je bilo doslej ustreljenih nad 3000 ljudi. Jutri bo seja Sobranja, na kateri se ima sankcionirati odlok vlade o proglasitvi vojnega stanja. Naš vojni ataše polkovnik Milkovič je izjavil v imenu našega kralja in vlade sožalje rodbini ubitega generala Nerezova. Policiji se je posrečilo priti atentatorjem na sled in je dognala, da je organizator atentata v cerkvi Sv. Nedelje bivši inženjerski kapetan Milkov, ki je zarotnikom dajal instrukcije v ravnanju z razstrelivom in tudi sestavil peklenski stroj. Policija je uanes obkolila njegovo stanovanje v ulici Dunav-Isker in Milkova pozvala, nai se uda. Začelo se je streljanje, v katerem je poglavar zarotnikov Milkov padel. General Sičev je podlegel ranam. Danes je bil aretiran ves centralni iz« vrševalni odbor komunistične stranke. Sofija, 20. aprila, r. Pravoslavni velikonočni prazniki so vplivali nekoliko pomirjevalno na razburjeno meščanstvo Mesto izgleda na videz mimo. Vlada energično nadaljuje aretacije in preiskave pri sumljivih članih zemljoradni-ške in komunistične stranke. Pri preiskavi neke sumljive hiše na periferiji mesta so orožniki naleteli na odpor, pri čemer se je streljalo z obeh strani m ie bilo več oseb ubitih in ranjenih. Kako je bil pripravljen svetonedeljski atentat Vstaši so Georgijeva umorili z namenom, da povodom njegovega atentata namah ubijejo kralja in vso vlado. rem sta sodelovala bivša oficirja Jankov in Milkov, kot voditelja komunistične borbene sekcije. Peklenski stroj je izdelal Milkov z Beograd, 20. aprila, r. Zadnje brzojavke iz Sofije poročajo, da je ob pogrebu žrtev, ki so bile skupno pokopane došk) do zelo ganljivih prizorov med sorodnika. General Lazarov je Izjavil, da je bil po njegovem mnenju general Georgijev ubit za*o, da bi se ob njegovem pogrebu nudila prilika za atentat na vlado, na vojaške osebnosti ki na samega kralja, radi česar je bil tudi nastavljen v cerkvi peklenski stroj par dni prej. Glavna krivda pada na cerkveno upravo, ki ni pazila, kaj se godi v cerkvi. Strokovnjaki mislijo, da »e bilo v peklenskem stroju 15 do 20 kg ekpslczivnih snmi, kar sklepajo po ogromnem stebru dima, ki je nastal po eksploziji. Iz izjav aretiranih in obtožencev atentata je razvidno, da ga je vprrzorila skupna korrrtrnrstičrio-zemljoradniška organizacija. Načrt atentata je izdelai tajni odbor, v kate- jerditom in melinitom. Bomba je bfla nastavljena v cerkvi v prisotnosti cerkovnika, ki je pred par dneva spustil mladega človeka v zvonik. Ugotovljeno je. da se je z atentatom nameravalo ubiti kralja, vse ministre in politične osebnosti, da bi se v državi izzval nered in prevrat Naše zunanje ministrstvo je prejelo poročilo, da je general Sičev umrl na dobljenih ranah. Vlada v Sofiji je sklenila, da se žrtve pokopljejo na državne stroške. Brzojavni in železniški promet je v celi državi zopet reden. Vrše se nove aretacije in je preiskava dognala važna dejstva, ki pa se v interesu nadaline preiskave še prikrivajo. Včeraj jc pri aretacij! nekaterih sumljivih oseb došlo tudi do krvavih bojev. -35©- Zakljnček mterparlamen-tarne konference v Rimu Rim, 20. aprila, a. Včeraj dopoldne so se zastopniki raznih narodnosti, ki se udeležujejo medparlamentarne trgovinske konference, pokloofli pred spomenikom neznanega vojaka ter položili na spomenik vence s trakovi v svojih državnih barvah. Ob tej priliki so govorili zastopniki Bolgarije, Brazilije, Češkoslovaške, Japonske, Angleške. Jugoslavije. Poljske in Rumunije. Ob 13. uri se je vršil obed, ki ga je priredila rimska trgovska zbornica. Ob 15. je bil sprejem na Kapitolu, ki ga ie priredil udeležnikom konference vladni komisar Rima senator Cremonesi. Po sprejemu so odšii udeleženci v gledališče Costanzi, kjer se je vršila slavnostna predstava nove opere «1 cavalieri di Eketm«. Predstave so se udeležili predsednik senata in zbornice, minister notranjih del; belgijski In japonski poslaalk ter številne druge odlične oscbnostL Danes ie interparlameatarna konferenc* zaključila svoje deJo. Bolgarija bo smela povečati armado? Pariz. 20. aprila, s. Med zavezniški vojaški odbor se je dopoldne sestal pod predsedstvom maršala Focha na sejo, da se posvetuje o prošnji Bolgarije za povišanje kadra bolgarske armade za 10 tisoč mož. Kakor se doznava, bo vojaški odbor podal najbrže ugodno mnenje. ker se je tudi vojaška komisija v Sofiji izrazila za povišanje. Poslaniška konferenca, ki bo o tem odločevala, se bo sestala prihodnje dni. Vladna izjava Painlevejevega kabineta Pariz, 20. aprila, s. Na današnji sej* ministrskega sveta je bila sprejeta vladna izjava Painlevč a. Vladna izjava, ki bo bolj obširna, kakor se je sprva menilo, se bavi v glavnem s finančnim položajem in problemom garancij. Kakor se doznava, Painleve glede politike napram Vatikanu ne bo sledil svojemu predniku. V informiranih krogih zatrjujejo tudi, da ne namerava Cailiaux izvesti premoženjske oddaje, temveč da je mnenja, da je treba položaj temeljito proučiti in se glede ukrepov nikakor ne prenagliti Kaj vse vedo v Italiji Rim, 20. aprila, a. Iz krogov mcdparlu mentarne trgovinske konferenco se dozna* vi. da namerava jugoslovcnska vlada baje izdelati volilno reformo po načinu majorv= tetnega sistema, kakor je že sedaj v velja« ▼i v Italiji. Po tem sistemu dobi namreč ves finska stranka dve tretjini vseh mandatov. Jugosloven&ka vlada namerava baje to vo« lflno reformo predložiti čimprej narodni skupščini ter na podlagi nje izvesti nove volitve, pri katerih bi dobila seveda dve tretjinsko večino in popolnoma porazila opozicijo. Vest jc vzeti s skrajno rezervo. Konkurz «Bance Adriatica* Trst, 20. aprila- a. V zadevi konkurz« Bancc Adriatica v Trstu je nastopila nova sprememba. Zaradi napadov, ki jih je j«vfl bivši upravni svetnik odvetnik Coc« eopardo v tukajšnji «Seri» proti konkurr* nemu upravitelju dr. Benedettiju. je ta da« nes poslal sodniku pismo, da odlaga mesto kookurzneoa uoravitelia. Nova cerkvena zakonodaja! ^J^JS^JS1^ Takoj po osvobojenju in formiranju | nost. je zadostovalo Avstrifi. da žanre nove države se ie občutila potreba no- j svoja vrata srbskemu izvozu, tnže Je as j mks- ""t72 ,'dnošK med državo in raznimi prizna- .1^0 bi se ztod ilo Je se dovoli Nem- Stave i?edSnahSlhSfa™d,iS : »oolnoma oclvimodsvoje^ede.k, Sonodainih Sinov v tel smeri. Z usta- ajrdM"3 H™* ^•ssar -ssar sss tega so priznane vse veroizpovedi, ki j ZlYre"-. _„M.m -tavs vnra*«-so bile priznane na ozemlju prejšnje j «nroic ^ mor« Poljska avstro-ogrske monarhije. S tem ie pre- j J™ ki jo veže z moriem. in pristati na to. da se Gdanska zopet po- nehala eksistenca državne veroizpovedi. Vse veroizpovedi so postale enakopravne v odncšajih napram državi. Vrhovno nadzorstvo nad vsemi pa je poverjeno ministrstvu za vere. ki je bilo predvsem v ta namen osnovano. Takoi po sprejetju vidovdanske usta- j ve se je šlo korak dalie. Potrebno Je ; bilo. da se izdela temeljni zakon, ki bi j na podlagi načel ustave uredil pred- i vsem razmerje med državo in posa- ; meznimi veroizpovedmi, kakor tudi od- > nošsie med temi veroizpovedmi sami- s mi. Potreba takozvanega interkonfesi- j ionalnega zakona se je občutila čim da- : 1 je bolj. tako, da .ie tedanji minister za i lasti Nemčija, ali pa izprazniti Gorenio i Sleziio. potem ne šteje več med svo-š bodne države ... To je resnični polo-i žai. ki ni nikakor posledica pn':<->— > imperializma, niti nepravične dodelitve teh ozemelj Poljski, kajti vse to — Gdansk, zemeljski pas, ki vodi do njega in Gorenja Šlezija — je bilo nekdaj poljsko in je prešlo pod tuje gospostvo za časa zloglasnih delitev Poljske, ki so pač najbolj nemoralna stvar, ki se je sploh kdai dogodila v zgodovini. Velik? Britanija poskuša isto. kar ie tajna želja nemške vlade, namreč lo- tteKkHnnžfi7dZea ! M Francijo od Poljske.'katere var-vere osnoval posebno nosti noče Garantirati, da s tem zmanj- lavo tega zakonskega načrta. Ta komi- ^ m,nimnm hrifan,kn odgovornost, siia ie izdelala načrt zakona ter ga predložila ministru za vere in po njem tudi ministrskemu svetu. Da bi se s sprejetjem tega zakona dobila pravna podlaga za specijalne zakone o posameznih veroizpovedih, ie ministrstvo za vere skušalo doseči šrt na minimum britansko odgovornost Britanska politika stoji na sledečem stališču: Če damo Nemčiji dovo"«me. da naknadno spremeni svoje vzhodne meje bi opustila na zapadu cilie. --> katerimi je stremela pred 1. 1914.. soreiela bi definitivno izgubo Alzaške in Lorene ministrstvo Za vere skušalo doseči , , odškodnine v *neksiji prejšmo rešitev tega zakona v Narodni - „7pmpti ki so hila prisoiena skupščini ter je bi! njegov načrt izročen zakonodajnemu odboru. Toda ravno ob času predložitve tega zakona zakono-dajnemu odboru Narodne skupščine v početku lanskega leta so se oričele dolgotrajne krize in boji opozicije z vlado, kar je dovedlo do razousta Narodne skupščine in novih volitev. Tako ta osnovni interkonfesijonalni zakon ni dobil sankcije. Ministrstvo za vere ni moglo čakati, da bi bil sprejet naiprej ta zakon v Narodni skupščini in da bi se šele nato prešlo na specialne zakone, temveč je takoi ustanovilo komisije za Izdelavo zakonskih načrtov o pravoslavni cerkvi. o muslimanski veroizpovedi, o pro-testantovskl in židovski verski organi ."Strije in ozemelj, ki so bila prisoiena Poljski. Tako bi se francosko-nemškl odnošail stopnjema izboljševali in nevarnost bi izginila, da bi bila zopet Velika Britanija pritegnjena v nov konflikt na celini. Mnenje Francije je pa čisto drugo: Ker ji manjka anglo-ameriška garancija. je sklenila obrambne povodbe s Poljsko in Češkoslovaško. Francija razume. da če bi bila Nemčija avtorizirana razširiti se proti vzhodu in jugu. bi postala takoj gospodarica teh dveh dežel iz ekonomskega stališča. Naglo bi potegnila v svoj krog Madžarsko in tako bi bila upostavliena znamenita »Mittel-europa» (Srednja Evropa), te stare nemške sanje, ki so se za nekaj mese- testantovski m žldovsK versKt organi- , uresničiie v času svetovne vojne zaciil kakor tudi za izdelavo načrta { , tako do skrajnost konkordata z Vatikanom, ki naj bi na domeščal sneciialni zakon o katoliški veroizpovedi. Tekom predlanskega in lanskega leta so bili izdelani vsi ti zakonski načrti razen za židovsko in pro-testantovsko veroizpoved. Izdelan je bil udi prvi načrt konkordata. Nekatere je 2e odobril ministrski svet in predložil Narodni skupščini, ki jih pa iz naveče- Nemčlja bi postala tako do skrajnosti vladajoča velesila v Evrooi, kot nekdaj rimsko cesarj.vo S stališča svetovnega miru je vsaka sprememba v Evropi, ki bi se izvršila na škodo Poljske, nemogoča, kaiti Poljska bi se bojevala, tudi če bi io Francija zapustila. Umaknila se bo ^samo oboroženi sili na bojnem polju. Če bo ,<\arOGTll SKUPKU!, n.1 ,nn ua u imvcuc- ~ ,----- nih vzrokov ni mogla še rešiti. Sedai !e stala sama proti Nemčiji, bo morda ponovno v ministrstvu za vere sorože- premagana: mir pa ki bo dosežen s na akcija, da se načrt interkonfesiionaT- 1 takimi sredstvi, ne bo mir. temveč no-nega zakona čim prej predloži Narodni va vojna«, skupščini, zatem oa ostali že izdelani špeciialni zakoni. Razume se, da bodo izvršene gotove korekture teh zakonov. zlasti zakonskega načrta o muslimanski verski organizac"i. in sicer v'ad tiim intenciiam primerno. Končno je tre Iti omeniti, da zahtevalo vsi poglavarji nosameznih priznanih veroizpovedi, da nai bi bili ti zakonski načrti čim prej predloženi Narodni skupščini. I Nemško-poiiska meja Pariz, o Veliki nocL Ko .ie Nemčija ponudila velesilam garancijsko pogodbo za francosko in belgijsko meio, je nastalo v Poljski veliko vznemirjenje in tudi Francija je sprejela to ponudbo le z nezaupanjem. Nasprotno pa Angleži niso videli nobene zasede v tem predlogu in Chamberlain, njih zunanji minister, ie šel celo tako daleč, da je govoril o lojalnosti in iskrenosti nemške vlade. Kaj je toiej resnica? Na to vprašanje nam odgovarja znani ameriški novinar Frank H. Si-monds, ki prihaja iz Poljske in Nemčije in ki čisto nepristransko razlaga, kar je dognal in spoznal na svojem potovanju. Izvlečke iz njegovega poročila so prinesli mnogi veliki inozemski časopisi. Nas stvar tembolj zanima, ker primerja g. Simonds položaj predvojne Srbije z današnjim položajem Poljske, zato prinašamo njegovo poročilo v celoti: Frank H. Simonds piše: <-S tem. da je nemška vlada izjavila, da je pripravliena priznati za defini-tivne svoie zaoadne meje. ki so ji ble določene oo verzajskem miru. in celo sprejeti sistem demilitarizacije v Po-reniu. hoče dobiti samo dovoljenje z angleške in francoske strani za revijo svojih vzhodnih meja. Ne sme nas premotiti dejstvo, da podaja Nemčija površne izjave, da hoče doseči ta cilj samo diplomatskim potem in z metodami, ki jih predvideva Zveza narodov, ne pa z oboroženo silo. Njeni nameni so popolnoma prozorni: zadaviti hoče Poljsko. Ako dobi Nemčija nazaj Gdansk in zemeljski pas. ki vodi do tega mesta, se bo Poljska nahaiala v istem položaji; kot predvojna Srbija, ko je ta deželica. oropana od vsakega dostona do morja, lahko izvažala svoje proizvode samo v AvstiUo in Drelio nje. VsaJiO- Politične beležke -f Klerikalci in državni nameščenci. «Slovenec» je porabil kongres državnih nameščencev kot priliko za demagoško hujskanje proti sedanji vladi. V istem hipu. ko se zavzema za državne nameščence na svoj običaini način pa jim obenem očita podkupljivost in pristra-nost v službi. Za ta poklon državni nameščenci klerikalcem ne bodo hvaležni. Potek kongresa je tudi pokazal, da si državni nameščenci od demagoštva takih destruktivnih strank, kakor je klerikalna stranka, ne puste diktirati taktike v svojem boju za zboljšanje svojega gmotneca položaia. najmanj pa. da bi se v njihove strokovne organizacije zanašala politika, kakor želi to klerikalna stranka s svojim «Slovencem«. Mogoče bi klerikalno demagoštvo 5e našlo odmev med državnimi nameščenci. če bi ne vedeli, da so vse. kar so do« sedai dosegli, priborile zanie edinole stranke Narodnega bloka in da je ravno klerikalna stranka s svojim razdiralnim delom največ pripomogla, da se uradniško vprašanje rešilo v snlošno zadovoljnost tega stanu. Državne nameščence se ne sme smatrati za tako neprevidne, da bi se hoteli obračati za zaščito in podporo na tako stranko kakor le SLS. ki je s svojo za vse stanove škodljivo politiko izgubila ves svoj ueled in vsak vpliv na reševanje državnih poslov v Beogradu. Zanimivo je le to. da »Slovenec« v svoiem pozdravnem članku ni niti povedal, da je SLS bila tista stranka, ki je dosedai že vsa leta ovirala ureditev uradn'škega vprašanja, niti ni povedal, če bodo poslanci SLS vsai v bodoče kaj storili za državne nameščence. Samo hujskal in podpihoval 4- Kako so klerikalci Izpodrezavall korenine boljševiškl propagandi? Ni Se doleo. ko so se klerikalci navduševati v svojih listih in na svojih shodih za komunistične ideje, ko so sklepali s komunisti volilne kompromise in je sam škof dr. Jeglič volil pri ljubljanskih občinskih volitvah komuniste. Klerikalci so jim dajali potuho in v škofovi tiskarni so še lani tiskali komunistične letake. Tudi je bil dr, Korošec s pomočjo komunistov izvoljen za poslanca v Ljubljani Resnica je tudi da klerikalno Ca-•OBJ&ift ni imelo nftbeue besede som. ko je Radld roma! v Moskvo ter tam sklepal pogodbe radi boljševiške podpore za snovanje jugoslovenske federativne republike. Nasprotno, klerikalci so Radiča še zagovarjali, ker so trdno upali v uspeh niegove akciie in ker so mislili na ta način za slučai prevrata obvarovati svojo eksistenco. Vsled odločnega nastopa vlade strank Narodnega bloka je pri nas zakliučena možnost nasilnih prevratov, kar ie seveda močno razočaralo klerikalno tranko. ki sedai spoznava, da ii ie bratenje z bolj-ševiki in Rad'čem več škodovalo kakor koristilo. Zato bi se klerikalci sedai radi oprali očitka, da so bili vsa zadn'a leta zavezniki vseh prevratnih elementov v Jugoslaviji, zato »Slovenec* pi3e. da je »ravno Davidovid - Korošče-va vlada začela IzpcdrezavatI korenme bollševlške propagande.« Res Pa Je, da je Radič ravno za Korošec - Davldovt-čeve vlade naiboli šaril z moskovskim zavezništvom in da ie ravno v tem času govoril na shodih, da se bo zlomilo kraljevo žezlo na hrvatskem hrbtu m da mu je moskovska vlada obljubila ne samo moralno, ampak tudi vso drugo pomoč. Davidovid in dr. Korošec nista mogla svojega prijatelja pripraviti n!tt tako daleč, da bi se vsaj javno ne hvalil s svojim boliševiškim zavezništvom in šele vlada Narodnega bloka mu »e mogla vliti nekoliko pameti v revolucionarne možgane. To so dejstva, na dr. Koroščevi stranki pa bo za vedno ostal madež, da se ie družila s prevratnimi elementi in podpirala njihove težnje iz same mržnie proti državi v kateri ne moreio igrati vodilne uloge. Dr. Korošec je celo že sam grozil z državl;an-sko voino v svoiih iziavah in klerikalna stranka ne more pokazati niti na eno svoje deianie za konsolidacbo razmer v naši državi Dejanja potrjujejo, da so klerikalci vedno podpirali prevratne elemente, a to le radi svoiih strankarskih teženj. Plačilo za to ilm ne bo izostalo. -f- Treba je dokazov. «Reč» piše. da nihče ne misli na onemogočevanie nadaljnje evolucije Radičeve stranke, ki je v interesu političnih razmer. Ta evolucija pa bi se ravno onemogočila, če bi se Radičeva stranka pustila v prepričanju. da ie na svoiem riepomirlji-vem protidržavnem stališču naenkrat s svojo Izjavo ustvarila sebi možnost rušiti ono kombinacijo vlade, ki je izvo-jevala sedanji položaj. Zato je pozdraviti pisavo radikalne »Samouprave*, ki ie pravočasno razbila to orepričanie s škodljivim vplivom na ureditev političnih razmer v Hrvatski. Jasno je. da se ne zahteva nobeno ponižanje, toda jas- no je tudi. da morajo radičevci žele s svojim delom ookazati. da so iz nro-tidržavne stranke postali lojalna državna stranka. Dokler pa govore po vaseh. da je njihov najnovejši korak samo taktični preokret, čegav namen je rušenje Narodnega bloka in napraviti radikale izključno odvisne od njih. potem se mora njihova akcija motriti z naivečjo opreznostjo ter se ne more z njimi ustvarjati nobene realne kombinacije. Zato tudi ni aktuelno vprašanie vstopa radidevcev v vlado, o katerem se ni govorilo na nobenem merodamem mestu, temveč ie samo aktuelno vprašanje. v kateri smeri in s kolikim iskrenim razpoloženjem se bo razvijala nadaljnja akeja radidevcev, in sicer med narodom samim in ne za kulisami v diplomatskem vežbanju in tekmovanju. — Navedeno je tudi najboljši odgovor »Slovencu«, ki trdi. da se karijera Pri-bičeviča bliža svojemu koncu. -j- Pavle Radič o sedanjem položaju. Dopisniku »Belgrader Zeitung» ie Pavle Radid dal nekatere zanimive izjave o sedanjem razpoloženju med radi-devci. HSS, je dejal, je s svoje strani j storila vse. da bi s protistransko (NRS) prišlo do sporazuma, ^daj čakamo, kai bodo storili radikali. Voditi politiko, znači predvidevati Kot dobri čuvarji svoje stranke smo uvideli, da hrvatski narod in naša seljaška stranka moreta prosperiratl in doseči boljšo bodočnost samo v okviru sedanje državne zajed-nice. Zato smo šli po tej poti kl pa je ne morejo razumeti samo oni. ki stvari ne poznalo temeljito. A tudi ti se bodo prepričali, da je vodstvo naše stranke ravnalo prav. Nadalie je Pavle Radid Izdal inost». da je HSS v stalnem kontaktu z radikalno stranko in da se bo stvar sporazuma in eventualne kooperacije rešila dobro. Izmuznil pa se je vprašanju, ali je res sledil Pašidu v Cavtat. Glede odnošajev med HSS in Hrvatsko zajednico je dejal, da fak-tično obstojajo diference, ki se itak ne dajo zakrivati, a so tudi drugače razumljive v vsakem skupnem življenju. V ostalem pa obe organizaciji v velikih potezah in v glavnih zadevah delujeta skupno. Končno se je Pavle Radid pohvalil še sam. da zdaj ves čas in vso energijo posveča sprejemanju številnih deputacij in poedincev. kl dnevno prihajajo k njemu iz vseh hrvatskih krajev. da jim pojasni potrebo izpremembe HRSS-politike. S kakšnim uspehom jim to dopoveduje, tega pa Pavle žal ni povedal.______ Daruimo za sokolski Tabor! Italijanska kultura v Trstu Kako so tržaški Italijani preganjali univ. profesorja dr. Vebra v Trstu. — Znanstvenik, katerega dvakrat fotografirajo kakor zločinca, registrirajo njegovo sliko s tekočo številko in vzamejo odtiske njegovih prstov. — Kulturen škandal, ki bi bil «na Balkanu* nemogoč. ..... .. . Trit, 20. april«. Kakor je nedeljsko «Jutro» že poročalo, je doživel tiniv. prof. dr. France Vcber, ki je priSel eadnje dni predavat v Gorico in Trst, od strani italijanskih oblast! takšno postopanje, da ga velj« zabeležiti v škandal, no kulturno kroniko našega časa, da osta« no vsem našim potomcem ▼ trajnem spo= minu. D« bo slik« popolna, sežem nekoliko n«= z«j. Prof. Veber, ki je že ponovno preda« val med primorskimi S'ovenci ter neguje kulturne stike med ljubljansko in padovan* sko univerzo, se je odpeljal pred veliko« nočnimi pr«znlki, dne 5. aprila čez Pod« brdo v Gorico. N« Goriškem je bil p«r dni gost rodbine svojega rano umrlegi. učcnca dr. Klement« Juga v Solkanu. Da ne bo k«kih neprilik, se Je prof. Veber že v torek dne 7. aprila javil pri karabinjerjih v Sol» kanu. Pripomniti je treb«, da ima vs»k tu« jec v It«liji z« prijavo tri dni čas«. Ko se je prof. Veber oglasil pri orožnikih, so mu poved«IL da je prišlo iz Gorice povelje, giasora katereg« se mor« oecbno predsts« viti goriškemu komisarju tekom tedna. Med tem le dr. Veber v sredo dne 8. april« pre« d«val v Renčah. Vmivši se s Ksnalskepe, se je napotil v Gorico. »Zveza prosvetnih druitev« mu je dodelil« tolm«č« za itali« j«nski jezik v osebi dništveneg« t«jnika g. Jelinčič«. Ta Je odpeljal dr. Vebm pred ko« misarja, kateremu Je povedal, po kaj st« prišla. Komisar je vpraš«l Jelinčiča, čemu dr. Veber toliko pred«v« v Primorju. G. Jelinčič mu je r«zložil, d« gre pri Vebro« vih predavanjih za strogo nepolitično zgolj prosvetno delo. Vprašal je goriškega ko« misarja, čo je tako delo morda po zakonu zabranjeno, n«k«r mu Je komisar odgovoril, da o kaki zabrani širjenj« kulture med pri« morskimi Slovenci ni in ne more biti go« vora, da oblasti nimajo nobenih tozedev« nih naredb, m je pristavil da je tudi sam prepričan o nepolitičnem značaju predavanj dr. Vebr«. Jelinčič je nato vprašal, če je zadeva rešena Komisar je odgovoril, da je vse ▼ redu ln je podal prof. Vebru roko. N« vprašanje slednjega. & sme odpotovati t Padovo, je odgovoril, d« je zadeva C!« sto t redu in da lahko odpotuje, kamor hoče. V soboto dne 11. »prfl« » Je odpe1J«l prof. Veber t rodbino vred ▼ Grl Jan pri Trstu. T«m se ie lustanil v hotelu, kjer Je ostal tri dni. Bil Je policijsko prijavljen, vpisal se Je lastnoročno v hotelsko knjigo in izpolnil vse formalnosti, d« ne bo kakih neprijetnosti. V torek po Veliki noči se je prof. Veber odpeljal v Trst, k«mor g« je povzalo dru« štvo »Prosvcta. V Trstu je bil par dni gost rodbine dr. Slavika. Čez tri dni j« odšel v Barkovlje pri Trstu, kjer se je nastanil v gostilni «Adria». L«stnik gostilne j« prof. Vcbra takoj javil pristojni oblasti, kakor zahtevajo predpisi. Se za časa, ko je bil pri dr. Sla viku, je dr. Veber predaval pri M»» riji Magdaleni, v mladinskem krožku «Ob» zor». Drugo predavanje se je vršilo v Bar« k ovij ah. Potem je imel dr. Veber nastopiti r Trstu, v dvorani Modugno. Za to predavanje je dobila tržaška »Pro« sveta« osebno dovoljenje od tržaškega pre« fekta in kvestorja. Predavanje se Je imelo vršiti v četrtek ob pol 9. zvečer. Prof. Ve« ber se Je odpravil k predavanju z nekate« rimi člani dr. Slavikove rodbine. Zapoznel je nekoliko in ko so prišli pred dvorano, so našli vrata zaprta, n« vratih pa listek »Prosvcte«, da je predavan )e radi nepred« videnih težav odloženo. Policijski agent, kl je stražil pred vratmi je došlecem javil da je predavanje »sospeso« (odgodcnol). Se« veda jih je ta vest presenetil«. Pred dvo« rano je bilo prazno, pač pa so stali na ce« sti policijski agenti in fašisti Ljudi že ni bilo videti nikjer, toda pozneje se je izve« delo. da je bU naval na dvorano izredno velik. Prof. Veber bi bil moral nastopiti še na Opčir.ah v Kettejevi dvorani. R«di teg« se je v petek oglasil pri njem tajnik openske podružnice »Prosvete«, da ea odpelje k pre« davanju. Od;la sta n« Opčine in ko sta pri« šl« pred dvorano ter vstopila, je stal v poslopju že o rožnik »marš«!, ki je izjavil d« je predavanje zabranjeno in sicer radi tega, ker ni bilo javljeno 24 ur naprej (Prof. Ve« ber pa je dobil za svoj« pedavanj« na Go« riškem dovoljenje vaelej p«r ur pred svo« jim govorom. ▼ nekem slučaju celo samo pol ure pred nastopom.) FaJistovskl tajnik Lupetin je tudi izj«vil da nhnajo fašisti nlfi zoper taka predavanj« v tržaški okotici. Predavanje n« Opčin«Ji p« so kJjub temu preprečili. V soboto dne 18. aprfl« bi bi! moral prof. Veber nastopiti v prostorih otroškega vrt« c« pri Sv. lv«nu. Predavanje je bilo nazna« njeno za 8. uro zvečer. Opoldne sta kosila profesor in njegov« soprog« v barkovlj«n« ski gostilni »Adria«. Sedela »ta bal pri obe« du, ko se je pojavil n« verandi neki dvi« list Predstavil «e je prof. Vebru kot agent kvesture ter sahteval od njega, n«j g« »z« oet minut« gpremlj« n« policijski urad. kjer mor« predložiti dokumente. Prof. Veber ga je vpraš«! po Iegitim«cijL Agent je legitl. macljo pokaral in nato Je profesor odšel v policistovskem »premstm. Dr. Vebro va soproga se Je teg« dogod. k« seveda prestrašil«. Hotel« Je spremlja« svojcg« moža. tod« prof. Veber Ji je od« svetoval Dejal je, n«j ost«ne dom«, m j s« on itak takoj vrne. Policijski «gent mu Je pritrdil in obljubil, d« bo stvar trajala s«« mo pet minut. Nato Je prof. Veber odSel. Predno p« je ▼stopil s Hicistofr' v tramvaj, je prihitela za nJim soproga in tudi ona je vstopil«. Baš ko je tramvaj vozH mimo hiše. v k«, teri stanuje predsednik »Prosvete« dr. Cer. melj. je gospa zagledala Cermelja. ki je stopil na ulico. V polnem diru tramvaj« jo skočila n« cesto ter hitela obvestit dr. Oep melj« o dogodku. Agent se jc s prof. Vcbrom pripeljal na kvesturo, kjer je izročil profesorja kvestor* jevemu namestniku. Ta je brez pozdrav« zahteval dokumente. Prof. Veber mu jih je izročiL V istem trenutku so se odprla vrata. Vstopil je dr. Sla vik s profesorjevo soprogo. Kvestor mu je izjavil da manjka v potnem listu potrdilo oblasti o profe* sorjevi prijavi. Dr. Slavile, ki je tolmačil zadevo, je pojasnil zgodovino prijave v Go« rici. Povedal je, da je bil dr. Veber v Go« rici osebno pri komisarju in da je ta na. šel vse v redu. Dr. Veber je še pripomnil, da se kvestura lahko telefonično prepriča 0 tem, nakar je kvestorjev namestnik rc= kel da ne dvomi o vsem, kar je slišal, da p« on, žal, ne more storiti ničesar, ker za* deva nc »pada v njegovo kompetenco. Za* držal je prof. Vebra z izgovorom, da mora počakati kvestorja. Gospe je dejal, da lah< ko odide »radi otrok«. Dr Slavik, ki je vi« del da tukaj ni vse v redu, je podkvestorju izjavil d« jamči z« prof. Vebra in je prosil kvestorjevega namestnik«, naj ga izpusti. Tod« mož je prošnjo odbil, češ da je stvar it«k nedolžna in da bo zadeva ugodno re; Sena ie tekom popo'dnev«, čim se vrne kve--stor. Nato je dr. Slavik s profesorjevo so» progo odšel dr. Veber pa je ostal na kve> sturi, uverjen, da bo izpuščen na svobodo, če ne prej, vsaj ob 4. popoldne. Ko sta dr. Slavik in prof. soproga odšla, je podkvestor velel odpeljati profesorja v detektivsko sobo. Dr. Vcber je ostal tam približno eno uro. V tem času je dobil de* tektiv, ki je profesorja stražil listek s po. veljem, da ga mora odpeljati v policijski fotografski atelje. Profesorja Vebra so tam fotografirali frontalno ta v profilu kakor je običaj pri zločincih. Sliko so označili s številko 214, spodaj p« so postavili ime dr. Franca Vej br«. Po dokončanem fotografiranju je mo* ral dr. Veber odtisniti vse svoje prste, in sicer vsako roko po dvakrat. Odtiske jc moral tudi lastnoročno podpisati. Iz fotografskega ateljeja so peljali prof. Vebr« nazaj t detektivsko sobo. Čez par minut je dobil drug detektiv listek z pove« Ijem, da mor« prepeljati profesorja v za= pore k Jezuitom. Sel je torej iz detektivske sobe na dvorišče k jetniškemu čuvaju. Tam je moral ustno izpolniti režiu se ie v gostilni «.pri Parizu* vrš;l len shod ob udeležbi nad volilcev skora' tri ure. ter so se po obširnem in strnem poročilu gosp. poslanca dr. Pivka, katerega so navzoči živahno aklamirah" oglašali v debati mnogi navzoči volile? z razmmi vpra-šami in žebami Soglasno je bilo izrečeno zaimame gosp. poslancu. V n^delio 19. t. m. ob 10. dopoldne se ie vrš'1 v restavracijskih prostorih hotela »Pošte* v Praški Slatin? shod de-moVratske stranke, na katerem le poroča! nosi. dr. Pivko o svojem dosedanjem delu v Narodni skupščini. Njegov oolhidni govor 'e tra-al noldrugo uro. Na «hcdu so bili zastopani vsi sloii in razpone stranke celega okra'a. S svojo udeležbo so se z'a«ti odlikovali napredni oko!'5ki župani Bilo je rn rhodu oko-200 volilcev. med mirni 150 kmptov in obrtnikov. Predsedoval ie predsednik ''raievne organizacij SHS. upravnik g. Fab'ani. V imenu zdravilne unrave le pozdravil ravnateb g. dr. šter navz^e-ga radikalnega narodnega poslanca Ra-dovira. Shod je napravil na udeležence globok utis ter so vsi vdeleženci z zadovolistvom razšli. Snlošno mnente ie bilo. nai se podoben shod skliče zopet v g'avni «ezoni Tako lepega shoda še ni bilo v Rogaški Slatini._ Ves moderni svet ki uporablja v svoiih uradih pisalne stroje, zna ' ceniti vse izredne vrline ERIKU In IDEfll pisalnih strojev The Rex Co., Ljubljana. Misli k relaciji in olepšavi Ljubljane 1. Aleksandrova cesta in njena okolica. V zadnjih letih se je marsikaj storilo zst olepšavo našega mesta. Najpomembnejši korak je bila preuredba Aleksandrove ce« ste. Pri tej cesti jc prvič zmagovito pro» drlo načelo širokih asfaltiranih pločnikov na prometnih ulicah; ki naj bi odslej obve« ljalo za vse prometnejše ceste in ulice. Ta« ko se del starih pločnikov pred poslopjem zavarovalne družbe Jugoslavije žal še ob pretlakovanju Gosposvetske ceste vedno ni izmenjal z asfaltnim trotoarjem. Kameniti stebri do znamenja Sv. Trojice kažejo me« jo, do katere bi se moral ves ta prostor asfaltirati. Na križišču Gosposvetske in Dunajske ceste je vedno živahen promet posebno ob tržnih dnevih. Poraja se misel, ali bi ne bilo primerno napraviti endi tako* zvani «otok», asfaltiran okrogli pločnik prav na sredi križišča, na katerem bi stala tudi visoka obločnica, ki bi razsvetljevala oko. lieo na vse strani. Tudi varnostni organ, ki dirigira promet, bi bil ondi bolj varen pred neprevidnimi vozniki. Seveda če se ta na« črt izvede, bi se moralo znamenje Sv. Tro. jice ali postaviti Se bolj nazaj ali pa sploh prestaviti. Za to bi bil pripraven Krekov trg, ki jc sedaj vsled svoje prostornosti precej dolgočasen. Pa povrnimo se na Aleksandrovo cesto! Postala je veiikomestna avenija, ta katero lahko zavidajo Ljubljano druge jugosioven« »ke prestolice. Moderni, štiri metre široki asfaltirani pločniki, bogato razporcdeni plinski kandelabri in osem nad deset metrov visokih pravih obločnic s sijajno svetlobo _ vse to ji daje velikomestni značaj. Kra* sen je pogled proti glavnemu drevoredu, ki se odpira že od sedanjega ljubljanskega središča pri pošti ali na vogalu Jadranske banke. Ljubljančani ne znamo ceniti tega, kar imamo in kar nima nobeno drago me« sto na jugu, ta lahen in harmoničen prehod iz glavnega mestnega torišča uaiprvo v skrbno negovano in prikrojeno pri roti o, v aleje in parke pod Tivolijem, potem pa, t* lahki hitri in nenaporni doii,».I v naravni šišenski gozd, na soinčne livade in gaje pod Rožnikom, do prijazne cerkvice na Rožni, ku, kjer se zopet odpira pogled v prostrani svet gorenjskih hribov in planin! Z otvoritvijo novega parka ob glavnem drevoredu, kojega pota so sicer za angleški park malo preveč stilizirana, jc podan nov, rekel bi solnčen in vesel element v tem lahnem prehodu, ki čeka izpopolnitve s tem, da se oni majhni trikotni travnik med Lah termanovim drevoredom, kinom a opernega poslopja. Tudi lepi ge» nij na vrhu pročelja še vedno ni vzpostavi lien. Razširiti in asfaltirati bo treba tudi pločnike ob Gledališki ulici od Majerjeve hiše do vogala Knafljeve ulice, cventuelno asfaltirati ves trg pred glediščem. Knafljeve ulica je za program prihodnje, ga leta ena prvih, ki se mora, čeprav ne v tako velikem slogu, kot Aleksandrova, rc. gulirati. Za enkrat bi zadostovala obnovi« tev in razširjenje pločnikov in to na levi strani popolnoma, dočim bi ca desni strani zadostovala prenovitev tlaka pred Kranjsko hranilnico. Sporedno s prenovitvijo pločni. kov bi se morala v Knafljevi ulici tudi po« množiti plinska razsvetljava s tem, da se upelje tudi na drugi strani ulice, kjer stoje sedaj kandelabri žalostno — brez luči. V bližnji okolici regulirane Aleksandrove ulice sc nahaja tudi Muzejski trg. Nekaka pastorka sicer tako skrbne mestne vrtnarske uprave je park okoli njega. Nepravilna je njegova oblika — posledica še nerešenega vprašanja regulacije tega trga — a tudi drevje in okrasno grmičevje v parku je v bolj žalostnem stanju: pušpan ne uspeva posebno, zato pa tem pohotneje poganja med njimi navadni bezeg — tudi ograje in žica so primitivne in vedno poškodovane. Dovoz pred glavna vrata muzeja je. bogsigtvedi ze. kaj, zabranjen tako iz Subičeve kakor iz Knafljeve ulice s koli. Park med Subičevo ulico, Bleiweisovo cesto in Knafljevo ulico pa bi sc moral otvori ti za občinstvo in ona žalostna in nepotrebna železna ograja okoli njega odstraniti. Ako se smatra za potreb« no, da se zavaruje muzej sam. naj se pa potegne okolu poslopja v razdalji kakih dveh do treh metrov od njega, park p« naj ae prepusti obči uporabi. Tudi bi se moral asfaltirati do sedaj netlakoveni banket pred muzejem na Bleivveisovi cesti. Tu naj se dotaknem dejstva, da je v zad. njem času vse polno takih netlakovanih ban: ketov pred novimi gradbaml, posebno vila. mi, ki bi jih morali lastniki, odnosno griu ditelji v smislu stavbnega reda ie davno napraviti na lastne stroške, tako n. pr. na Mirju, na podaljšani Erjavčevi cesti v Lev« stikovi ulici, na Gregorčičevi cesti, na Cesti na Rožnik, na Cesti v Rožno dolino, na B!eiweisovi cesti, na Ulici Stare Pravde itd Mestni magistrat naj v interesu olepšave mesta pritisne na te lastnike — kdor si je mogel zgraditi vilo, bo tudi utrpel stroške za tlakovanje. Omenili smo prej že Gledališko ulico. Ta ulica bo postala zelo važna, ker je prometna žila med Aleksandrovo cesto in Gosposvet. sko cesto, in sicer preko lepo se razvija* joče Knezove ulice. Edino težko oviro temu prometu pa tvori vrt Tomažičevih dedičev, ki sega nasproti I. državni gimnaziji z lese« nim plotom prav do asfaltnega trotoarja gimnazijskega vrta. Ko bi se mogel od mest« ne občine na kaki sprejemljivi podlagi zaao< biti oni kos Tomažičevega vrta, ki moli na« ravnost v Gledališko ulico, potem bi se šele videlo, kako lep prospekt bi se odprl od evangeljske cerkve v smeri proti opernemu gledišču. Potem bi se moglo izvršiti tudi tlakovanje hodnika pred Stupičevo vik> na vogalu Knezove in Kolizejske ulice, ki ga sedaj iz prometnih ozirov ni mogoče doseči radi tega, ker moli stari vrtni paviljon ko. maj tri metre od pločnika v Kolizejsko uli= co. Odstranitev te velike prometne ovire se je ie večkrat uvaževala in poskusila, vendar *e za enkrat še ni moglo ničesar doseči, ker žalibog ne obstoje za regulacijo mest šc nobeni razlastilni zakoni. Edini zakon, ki se da z uspehom uporab« 1 jati pri mestni regulaciji, je zakon z dne 18. februarja 1878., drž. zak. št 30 o razla--stitvi za napravo železnic, ki velja tudi za električne cestne železnice. Po tem zakonu sc da zlomiti morebitni odpor posestnikov ob vseh cestah in ulicah, kjer teče električ. na cestna železnica s tem, da se 6eveda ob izkazani mejni potrebi razširjenja dotične ulice ali uličnega dela, razpiše razlastilno postopanje, izreče razlastitev in se ugotovi« tev cene razlaščenih parcel prepusti sodni cenitvi. Seveda sc v takem postopanju nc bodo mogle podvreči strnjene hišne vrste, a kakšni manjvredni »idovi, ograje, meje, hle« vi in nezazidani deli parcel pa bi se dali s tem postopanjem prav lahko ln hitro pride« biti in to ne predrago — za regulacijo. Ta zakon jc tudi precejšnje važnosti za Ljub. Ijano. Regulacija spodnje Škofje ulice, ran širjenje Zaloške ln Karlovske ceste ni več brezupen problem, ampak zadeva, ki se da tudi brez volje ali če treba proti volji do« tičnih cestnih mejašev razmeroma poceni izvršiti. še eno načcio je prilikom regulacije Al&> ksnndrove ceste zmagovito prodrlo, to jc načelo lahno zaokroženih ptočnlkov na vo. golih cest in ulic. Ostri koti na večjih križi, ščih morajo povsod izginiti, saj so nemimi, in radi ostrih oblik nelepi, vrhutega pa še ovire prometu. Ljubljana je že južno mesto ia tradicija njene zidave (glej estetsko do. vrseni lok od Starega trga do stolnice) kaže lahno zaokrožene hiše in ulice. Kako prijet, no vpliva že sedaj vzbocena Unija pred ka« varno «Emoco» ali pa pred Frančiškansko cerkvijo in Prešernovim spomenikom, ali glavnim kolodvorom, kako nemirno in ne« prijetno pa ostri koti pred univerzo, pre» lomljeni pločniki v \Vo!fovi ulici itd. V zvezi s tem naj bi se obliki novih hiš na križiščih posvetilo večjo pažnjo. Cc le mogoče, naj sc zahteva od graditeljev ob« ločni sistem. Kako lepo je poslopje Prve Hrvatske štedionlce ravno vsled zaokiožo« nos ti ter napravi, čeprav je manjše od pa. lačc Kreditne banke. Pokojninskega zavod« in Trboveljske družbe, mnogo elegantnejši vtis kot te. Kako so znali naši predniki to vprašanje rešiti, nam vzorno kaže Kuštrino. va hiša na vogalu Rimske ceste in Val*a» zorjevega trga ali pa Zalaznikova hiša Od vogalov, ki bodo menda ▼ kratkem zazidani, naj omenimo le vogale med Ale» ksandrovo cesto in Beethovnovo ulico, med Aleksandrovo cesto in Tomanovo ulico, med Dunajsko cesto in Gajevo ulico, med Beet. hovnovo in podaljšano Subičevo ulico (za Kranjsko hranilnico) med Miklošičevo cesto in Pražakovo ulico itd. Končno naj bodi omenjeno razveseljivo dejstvo, da hišni posestniki ob cestah in ulicah, ki se na novo tlakujejo, z nekakim spontanim veseljem prenavljajo in olepšu« jejo svoje hiše. To se opaža v \Volfovi ulici, na Sv. Petra cesti, na Poljanski cesti, np Mestnem in Kongresnem trgu itd. Naj b: našli mnogo posnemalcev posebno na Du« najski cesti, v Selenburgovi, Slomškovi in Frančiškanski ulici, na Poljanah in drugod, kjer je mestni stav! ni urad že izvršil svoje delo za olepšanje naše bele Ljubljane. Dr. R. Andreika. Es-ka Jogo Torpedo " vitek moderne tehnike Bianchi H nalceae)e pri J.Gorec Vsi nadomestni Palsča Ljubljanske kreditne banke in Gosposvetska c. 14. delt In onrema. .Ljubljanski akvareli*. Skladatelj Emli Adamič je posvetil in izroči! orkestralnemu društvu Glasbene Matice svoje najnovejše delo: Suito za godalni orkester «Liub'janskl akvareli*, v kateri opeva Ljubljano. Skladba ima 6 slik, ki nosijo sledeče naslove: 1) Jutro na Rožniku; 2.) Na Tivolskem ribniku; 3.) V cerkvi sv. Florjana; 4.) Na Gradu; 5.) Pri sv. Krištofu in 6.) V Zvezdi. Kakor čujemo, bo orkestralno društvo izvajalo to delo že na svoiem prihodnjem koncertu. STO Nušlčeva premijera v Sarajevu. Zabeležili smo vest. da je Branislav HuHč napisal dramo »Velika nedelja« v treh dejanjih. Stvar je nastala že tekom voinc v Parizu pod svežimi vtisi dogodkov ki jth je pisatelj videl na lastne oči. Pasti! pa je draino ležati v predalu ter jo je šele sedai defini-tivno priredil za oder. »Velika nedelja«: je intimen odlomek velikanske tragedije, kakršnih so ljudje v zadnjih desetih letih doživeli zelo mnogo. Osnovna ideja drame je: naraščaj se izmenjave: ljndje jemljejo nase trpljenje soljudi, d3 zasigurajo bodočnost tistim, ki pridejo za njimi. »Velika nedelja« sestoji iz treh delov. Prvi del »Selo kreie« je tragedija matere, ki je zrasla s hišo, od katere je niti smrt ne more odtrgati: druii de! »Golgota« prikazuje tragične viziie z umika srbske vojske preko Albanlie m je potemtakem tragedija celega naroda; tretji del drame nosi naslov »Ma razvalinah« ic prikazuje dejanje, v katerem »e ljudje žrtvujejo za ideal, kateri jim je nad vse svet in za katerega se borijo. Premijera drame je bHa v ponedeljek zvečer; režal jo je ravnatelj Bek. V kemadu je bil zaooslea celokupni ansambel sarajevskega odra. Hudožestvenlkl v Novem Sadu. Hudo-žestveniki odidejo iz prestolice v Novi Sad, kjer bodo nastopali štiri dni, od 34. do 28. aprila. Beograjsko gledališče med pravoslavni mi prazniki. Te dni izgleda repertoar beo-graiskeea sledalSča takole: B-zetova »Car-n en«, Delibesov balet »Copelia«, Rossinije-va opera »Scviljski brivec«, Nušičeva tra-gediia »Najdcnček«, Sremčev dramatizirani roman »Zona Zamfirova«. Gogobeva »Zeni-tevc. slednja s Hudožestveniki. V pondebek predpoldne je koncertna! v opernem gledališču francoski pianist Henrv Martea«t, v drami pa je bfia predstava Bataill iveg-« .Vstajenja*, ki je prirejeno po Tolstojevem istoimenskem romanu. Koncertna pevka Andayeva v Zagrebu. Dunajska koncertna pevka Rozeta Andaye-va, ki je dosegla s svojo prvo produkcijo pred meseci v Zagrebu enodušno priznanje občinstva in kritike, nastopi dne 26. t m. zopet v zagrebški koncertni dvorani. Molnarjtv >-Liiictn« v zagrebški drami. V tekočem tednu se vprizori na dramskem odru zagrebškega člcdaliiča znani Molnarjeva drama »Liliom«. Režija dela je izročena g. Titu Strozziju, inscenacljo je oskrbel gledališki scenograf Uljeniščev. Naslovno vlogo drame bo igral g. J o sto Pavič. Simfonični koncert »Dnbrovnlške filharmonije«. G. Tadej Sygi«tmskl, dirigent varšavske opere ki se mudi v Dubrovniku na odmoru, je prevzel za kratko dobo vodstvo dubrovniSke filharmonije, katero je v kratkem tako izmojstril, da je na velikonočni ponedeljek lahko nastopila s prvim simfoničnim koncertom. Koncert sporeda je obsegal naslednje točke: Mendeksohn: Svatbena koračnica iz »Sna kresue noči«; Mozart: overtura iz »Figarove svatbe«; Witold Pastorale iz suite »Iberia«; Weber: Koncertna pieca za glasovir s spremstvom orkestra; Schubert: Tema z varijacijami v B-duru; Sygietinski: Don Oiaxote, sinionični scherzo; F!otow: Alessandro Stradela. overtura. Produkcija je izpadla v splošr»o zadovoljstvo. 18. intimni glasbeni večer, katerega priredi Hrvatski glasbeni zavod v Zagrebu v petek dne 24. aprila, obsega nove skladbe komponista Antona Dobroniča »Moja pesem«, skladbo za flavto, oboo, klarinet, fagot, rog in klavir; kompozicije »U dokomci« pesem za vijoKno, »Sunce i zemlja«, pesem za klavir, ter godalni kvartet »Pesem moči in bolesti«. Na koncertu bosta sodelovala solista oanist Cioi Lftu in liatiatiu Domače vesti * Poslaništvo Portugala nas prosi potom ljubljanskega portugalskega konzulata za objavo sledečega dementija: Poslaništvo portugalske republike formelno dementira vse tendenctjozne vesti o eventuelni delitvi aii odstopu portugalskih kolonij. Portugal kot tretja kolonijalna sila sveta ne namerava odstopiti niti palca svojega vafnega in cvetočega kolonijalnega področja. * Izpremembe v državni službi. Premeščena sta poštna uradnika Viktor Zagorski iz Maribora v Bosanski Petrovac ter Josip Saveli rz Zagorja na Savi v Celje. Trajno je upokojen Štefan Derganc, poštar v Ljubljani. * Pospeševanje žel. tovornega prometa. Pod gornjim naslovom je prineslo »Jutro« pred približno 2 meseci daljši strokovni članek, ki razpravlja o poskusih kako pospešiti odpremo tovora z zvišanjem obremenitve m hitrosti tovornih vlakov. Kakor do-znavamo, so se vršile nedavno tudi na progi Maribor-Rakek slične poskusne vožnje, ki so pri obremenitvi tovornih vlakov s 1000 tonami ugodno izpadle. * Iz avijatične službe. Narednik Josip Hanjšek, rodom te Sv. Petra na Medvedjem selu, je imenovan za vojnega pilota. On je takorekoč prvi, ki so prišli lz podofšcirske šole k zrakoplovstvu. * Razvitje prapora Orjuno v Kranju. Ob veliki udeležbi Orjunašev v Kranju so jugo-slovenski nacijonalisti razvili v nedeljo zopet nov prapor in sicer v gorenj, metropoli Kranju. Na čelu povorke je korakala godba, za njo pa 13 praporščakov. Mesto je bilo v zastavah in prebivalstvo je prirejalo nacijo-nalistični mladini iskrene ovaeije. Župan g. Ciril Pire je v krasnem govoru pozival mladino, naj gre neustrašeno naprej po začrtani poti in izrazil željo, da zvabi Orjuna v svoj trbor tudi vse otnahljivce, ki se ne zavedajo da za nas ni druge rešitve kakor močna na-crionalna država. Kumica Zdenka Si.-čeva je pripela na prapor lep trak, nakar je praporščak mag. phar. P-eharc izvršil prisego, Črtainiški pevski zbor pa je zapel Adamičev koral »Ti, ki si ustvaril...« Popoldne se je vršila v Sokolskem domu sijajno uspela zabava. * Smrtna kosa. Včeraj dopoldne je preminul v Ljubljani po kratki bolezni g. Mirko Kavčič, uradnik banke »Slavije«. Pokojnik je bil vesten uradnik in ljubeznjiv družabnik. Pogreb se bo vršil v sredo, ob 3. pop. z mrtvašnice splošne bolnice. — V Celju je umrl v starosti 58 let g. Ferdinand W o 1 f, nadueitelj v pok. Pogreb bo danes ob 4. popoldne rz mrtvaške veže splošne bolnice. — V Mali Nedelji je umrl dne 14. t. m. v visoki starosti g. Tomaž L u p š a, oče znanega našega arheologa, g. inž. Ferda Lupše, pijonirja naših gospodarskih stikov z daljnim vzhodom. Pokojnik je bil navdušen narodnjak In daleč na okrog zelo priljubljen. — V Slov. Bistrici Je umrla dne 18. t. m. gospa Marija Feigel, nadučheljeva vdova. Dosegla je starost 76 let. Pokojnlca je bila ljubeznjlva ženska ta blagega značaja. Blag jim sipomia, žalujočim naše so-žalje! * Zveza kulturnih društev preneha z rednimi predavanji. Priglašena predavanja, naj se prelože na prihodnjo jesen. Društva, ki še niso poslala poročil o društvenem delovanju, naj to nemudoma store. * Nov spomenik. Dne 31. maja bo posvečen v Subotici nov spomenik za osvoboje-nje in ujedinjenje padlim junakom. Istega dne razvije tudi tamkajšnje Sokolsko društvo svoj društveni prapor. * Nova šolska knjiga. V založbi kr. zaloge šolskih knjig in učil v Ljubljani izide tekom junija šolska knjiga: dr. Janko Bezjak »Nemška vadnica« II. del za osnovne, meščanske in srednje šole. * Jugoslovenke na ženskem kongresu v Wasblngtonn. Velika skupščina mednarodne ženske zveze se vrši letos v \Vashkigtonu. V zvezi je včlanjenih 42 narodnih ženskih zvez iz vseh delov sve^a. Jugoslovensko narodno žensko zvezo bodo na kongresu zastopale gg- Milena Atanackovič Iz Beograda, Adela Milčmovič iz Zagreba in Alojzija Štebi iz Ljubljane. Naše delegatke so iz Ljubljane predvčerajšnjim preko Pariza odpotovale v Ameriko. * Težak udarec pomorskemu športu. V Splitu je prošlo soboto pogorela moderno urejena lopa za pomorski šport z vsemi športnimi potrebščinami, last društva »Jadran-, ki je eno najzaslužnejših društev za pospeševanje pomorskega športa v Dalmaciji. Lopa z materijalom vred je bila zava-rtvana za 200.000 Din, vendar je škoda mnogo večja. Za naš pomorski spori je to težak udarec, vendar se športni krogi nade- virtuoz Josip Holub. Kvartet bo izvajal zagrebški kvartet Fischer-Jeiek-Krasnošenskl -Vavruška. Premijera opere sSang-Po« na Dunaju. V kratkem se uprizori na Dunaju izvirno delo dveh Dunajčanov, opera »Sang-Po«, katero sta zamislila in napisala Rudolf Tla-scal in R. E. Burgsstm v vojnam ujetništvu blizu kitajske meje. Delo obravnava vzhodne motive in je napravljeno po vzorih kitajskih gledaliških komadov. Koncert solistov glasbenega društva »Guslar« v Splitu. V kratkem nastopi v Splitu tamošnje glasbeno društvo »Guslar« ood taktirko maestra Josipa Hatzea, ki je ured kratkim praznoval 25 letnico svojega glasbenega delovanja. Produkcija bo obstojala in solističnih točk,^v katerih nastopijo znani pevci ga. Lidija Mansvjetova. gg. Do-mančič, proi. Batistič. Vabris, Alujevid, Marija Budič, Z. Zakiadny ki Kamber. Koncert Hilde Kramer ▼ Newyorka. Pevska umetnica Hilda Kramer, rodom iz Kariovca, je priredila pred kratkim v New-vorku koncert vokalnih pesmi, med katere je vplela dve Zajčevi skladbi. Prireditev je uspela, sodeč po pisanju ameriškega časopisja, prav dobro. Premliera Debussyjeve opere »Pelleas In Meiisanda« v Zagrebu. V četrtek zvečer se je vršila v Zagrebu premijera Debussy-jeve opere »Peileaa in Melisami*«, katero jajo, da bo »Jadran« v pomorskem športu kmalu zopet zavzel ono odlično mesto, na koje se je bil dvignS s svojimi priznanimi uspehi. Kako je požar nastal ni znano. * Izkopnlne na Barju. V soboto je Matija Grdina (Sluga), posestnik iz Prevali st. 12., pri trebljenju jarka v Preserju (Zakotek pod Šivčeviim gričem) zadel na približno 9 m dolg m 1.25 m širok čoln, izdelan iz hrastovega debla. Enake izkopnine so izvršili tudi domačini na Teglovem mahu (Kravja pot) ln Kamniškem mahu (Pri konju). * Na osnovni šoli v Loškem potoku se je nabralo za »pirhe« neodrešenim bratom 190 Din, za »Francoski dan« 123.50 Din. * Prepoved delavskih zborovanj |n obhodov za i. maj. Radi krvavih dogodkov na Bolgarskem, ki so jih aranžirati komunisti, namerava tudi naša vlada še bolj poostriti svojo akcijo proti komunistom.. Nad vsemi prononsiranlml komunisti se bo izvrševala še strožja kontrola kakor dosedaj. posebna pozornost pa se bo posvečala tajnim sestankom In skrivnemu rovarenju komunistov. Iz istega vzroka je vlada sklenila, prepovedati vse delavske manifestacije povodom prvega maja. Delavci se nevedeni dan lahko drže običajnega počitka, vendar pa bodo moTaia obratovati vsa prometna sredstva, torej razven državnih železnic tudi vse privatne železnice, električne železnice itd. Prebivalstvo bo pozvano, da se izogiblje krajev, kjer bi se kljub temu poskušali obhodi ali zborovanja, ker se bo proti motilcem miru nastopalo z vso strogostjo in bi lahko utrpeli škodo tudi nedolžni. V Zagrebu bodo te odredbe in prepovedi praznovanje prvega majnlka objavljene že jutri. * Razlagov spomenik. Te dni so se razposlale srečke na vsa šolska vodstva, denarne zavode, društva in posameznike. Pro-simo, da vsi prevzamejo- srečke oziroma razpečajo. — Pripravljalni odbor. * Senzacija! Prvovrstni moški boks-čevlji (šimi) Din 195. Damskl od 150 Din. Samo v »Bazarju«, Ljubljana, Krekov trg 101. * Proti korpulencl (debelosti) učinkuje edinole preizkušeno in najnovejše sredstvo Lepoiorm tablette. Glavna zaloga: Lekarna Bahovec, Ljubljana (in Salus). * Madžarska špljonaža v Vojvodini. V Subotici je policija prišla na sied družbi, kl se je bavila s spijonažo v korist Madžarski. Več oseb, med njimi tud! ženske, so bile aretirane. Niti te špionaže vodijo v Sarajevo. Glavno vlogo je Igral neki oficir madžarske šprjonaže v Segedinu, J. Eger, kl ima svojo pisarno v obmejni postaj! Kelebla. * Požar. V Zadovinku pri Krškem je v gospodarskem poslopju posestnika Ivana Si-kovška izbruhnil požar. Hlev In kozolec sta pogorela do tal. Zgorela je tudi krma, mla-tilnlca, mnogo lesa in vse poljsko orodje; poginila je tudi ena krava hi eno tele. Skoda znaša nad 200.000 Din. Domneva se, da je požar zanetila zlobna roka. * Samomor. Dne 15. t m. si je posestnik Ivan Nosan (p. d. Kmetovec) iz Sinovlce pri Sodražici, očlvfdno v hipni duševni zmedenosti prereza! z britvijo žile na vratu. Mati ga je našla mrtvega na postelji v mlaki krvi. Nosan je živel dalje časa v AmerikL Zapušča ženo in 6 otrok. Bil je sicer dober delavec ln obče spoštovan. Iz Ljubljane u— Odličen francoski gost v Ljubljani. V četrtek dne 23. t m. prispe na svojem potovanju po naši državi v LJubljano profesor fiziologije in ravnatelj fiziološkega instituta na univerz! v Strasbourgu, g. E. Terrol-ne. Ljubljanska filozofska fakulteta ie na-prosila znamenitega francoskega znanstvenika, naj bi o priliki svojega bivanja pri na3 priredil v njenem okrilju predavanje. Gosp profesor se je prošnji ljubeznivo odzval ter bo v četrtek predaval na ljubljanski univerzi. Predavanje, ki ga bodo spremljale sklop-tične slike, se vrši v predavalnici It. 90, začetek ob 5. uri popoldne. Vabljeni so vsi, ' stoj na visokega gosta. 809 u— Izietnice Iz Južnih krajev ▼ Ljubljani, O pravoslavnih velikonočnih praznikih je prišlo Iz Tuzle v Slovenijo več|e število učenk tamkajšnje višje obrtne šole pod vodstvom svojih učiteljic. V nedeljo so poletele na Bled. Včeraj pa je prišlo v LJubljano 26 je dirigiral ravnatelj Konjovič. Uprizoritev se je zelo posrečila. Melisando Je pela Maja de Strozzi, vlogo Oolauda pa basist Križaj. Ostale vloge so bite poverjene gostoma Knittlu in Flflglu, damama Traufcner-Križa-jevi, Ožegovičevi tn g. Hrifču. Kriza berlinskega opernega gledališča. Berlinski tisk obširno razpravlja o krizi, ki se je pojavila v tamošnji državni operi Oo-vori se, da bo sedanj gledališki intefidant SchilHngs moral podati ostavko ta da bo imenovan za njegovega namestnika Rikard Strauss. SehiMings Ima velikanski denarni primanjkljaj, poteg tega pa so BerHnčani nezadovoljni z njegovimi umetniškimi uspehi. Razstava poljske gratTke ▼ Beograda. Beograjsko žensko društvo prijatelj-umetnosti »Cvljeta Ztrzorlč« otvorl dne 21. t. m. razstavo poljske grafike v poslopju druge beograjske gimnazije. Na razstavi bo zastopanih 52 znanih poljskih upodabljajočih umetnikov z 268 deS. Tridesetletnica insplcfjenfa zagrebškega gledališča. V soboto zvečer se Je vršila v zagrebškem gledališču na Tuškancn proslava tridesetletnice dela gledališkega taspl-cljemta Franje Jurčiča. Pred predstavo Do-broničeve opere »Dubrovački diptlhon« so jubilarju čestitali: uprava in člani gledališča ter zastopniki Udruženja glumaca SHS. Jurčič je nastopil svojo službo mspldjenta t zagrebškem gledališču da* 18. andla 1895. nogavic t žigom in znamko (rdečo, modro al! zlato) „klju6" da sc prepričate, kako en par traja kakor štirje pari drugih. Dobivajo se v prodajalnah. Nogavice brez liga..ključ so ponarejene. «-»v Danes zvečer ob 8. uri v Unionu KONCERT Milan Jovanovtt (sosli) Duian Jovanovii (klavir) Vstopnice v Matični feniioarnl. učenk višje obrtne šole v Beogradu. Vse Izietnice so nastanjene v «MIad'ki». u— Umrli v LJubljani. Zadnla dva dneva so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Marija Lehpamer, žena državn. uradnika, 58 let — Fran Subic, vojni invalid, 38 let — Ana Vrenk, novorojena hči trgovskega potnika, 8 ur. — Štefan Koršič, finanč. kontrole podpreglednik v pok„ 51 let — Marija Bur-gar, rejenka, 2 leti In pol u— Zakonske ljubeznivosti si v neki hiši STedi Selenburgove ulice izkazuje neki par na ta način, da se ravsa hi prepira. V nedeljo okrog 7. zvečer je vnovič proizvaja! komedijo v lopi. da se je nagnetlo polno radovedne publike in le celo policija prišla bližje opazovat zakonske glasne homatlje. Končno se je prepir te polegel, občinstvo pa je še nadalje vztrajalo pred hišnimi vrati ta želelo: «Bls, bis!» u— Belokranjski tamburašl In svatje po-setljo ob priliki tombole za «Plan:nski dom« na Mirni Gori tudi »Jurjevanje» na ljubljanskem Gradu, na kar opozarjamo narodno občinstvo. Svlrall bodo originalne belokranj «ke melodije, kl še Llubljančanom niso znane. Razume se, da bodo vsi gostje v originalnih narodnih nošah. u— Predavanja o zdravstvu. Četrto predavanje se vrši danes v torek ob 6. uri zvečer na univerzi v dvorani št. 90 (I. nadstr) Predava g. primarij dr. Fran Derganc o predmetu: »Kirurgična asepsa in anestesija. Zanimivo predavanje o modernih metodah operac'je bo gospod predavate!) pojasnjeval s skioptlčnlml slikami. Uljudno vabljeni vsi, ki se zanimajo za svoje ta svojcev zdravje. u— Akademska omladlna ljubljanske univerze sklicuje za danes ob 8. uri zvečer v prostorih akademskega društva «Jadran» (arena Narodnega doma) sestanek vseh kulturnih društev glede dogovora o protestnem zborovanju o zadevi pro!. Vebra. Prosimo vsa naša kulturna društva brez razlike, da »e sestanka po svollh delegatih sigurno udeleže. — Centralno tajništvo J. N O. Akademska zveza. u— Akademsko druStvo jugoslovanskih tehnikov priredi v nedeljo dne 26. aprila cvetlični dan v prid Izpopolnitve ivoje znanstvene knjižnice. Ker le to edina knjlž nlca te vrste na ljubljanski univerzi ter Jo mora omenjeno društvo vzdrževat! brjz vsake državne podpore, prosimo cen), občinstvo, da pripomore v kar največji meri k dobremu uspehu te akcije. — Odbor A. D. J. T. 771 u— Za društvo »lepih daruje osebje gradbenega odelenja Direkcije drž. žeL Ljubljana znesek 400 Din kot preostanek od nabranega zneska za venec blagopokojnemu Štefanu Snellerju, stud. tehn. — Isto osobje Ii nabralo za Isti namen 33^ Din mesto venca na krsto pok. gospe Hedvlke Subicove, vdove po ravnatelju drž. obrtne šole v Ljubljani u— Najnovejše bluze, otroške plaščke. obtekce priporoča Krlštoflč-Bučar. u— Vstopnice za velik pevski koncert ■Zveze slov. pevskih zborov« dne 3. ma'a popoldne v Unionu (sodeluje 15 zborov s 475 pevci in pevkami) se dobe od danes naprej v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Občinstvo opozarjamo, da si Jih tako' preskrbi . s-! u— Kote joroslorensklh sester ▼ Stepa-njl vasi uprizori v sokolskl telovadnic! dne 26. aprila igro «Legijonar!i». Začetek točno ob 19. uri. K obilni udeležbi vabi odbor. 823 u—- Dotlčna znana dama, ki le v nedeljo vzela damske rokavice v gostilni pri Urbančku na Stožicah, se pmsi, da jih odda nazaj istotam ali pa v upravi »Slovenskega Naroda«. Christoi u— Zenltbtlčri večer. V četrtek ob 20 urt predava v Mestnem domu g. Branko Poljanski iz Beograda o zcnltizmu kot nal-novejšem umetniškem pokretu v Evropi O predavanju nam poročajo: Gre za novo balkansko umetnost, o kateri bo predaval tsni-tističnl pesnik v zelo plastični ob'lki. Program predavanja: 1.) Zenltizem ta niegovo razmerje do današnje družbe ter njegova vloga v bodočnostL 2.) Zenltizem kot nova balkanska umetnost. 3.) Plastično recitiranje zenitlstične poezije. 4.) Balkanizirani« Evrope. 5.) Zenltizem kot sredstvo za večno mladost in 6.) ZeniUzetn kot ellksir večne radosti in smeha. u— Dramatični odsek *a kotlzejskl okraj (»Na smrt obsojeni?.). Napredno društvo za kollzejskl okraj Je eno najmlaišlh v Ljubljani, vendar pa kaže hvalevredno prizadevnost za svo) razvoj. Uspehi njegove delavnosti se morejo pravilno ceniti le z uvaže-vanjem. da članstvo društva pretežro tvorijo trdo In oblino zaposleni ljudie. kl po vsakdani! borbi za kruh s težka, toda z vso dobro voljo žrtvuleio nekaj večernih uric za družabno in prosvetno delo. Ujje za 150 slušalk. Sedaj ima društvo samo 20 slu. Salk. V kratkem p>ride sem nameščenec od inž. Štebija, da bo aparat docela razkazal, ker se je dogodilo, da ni že parkrat funk. cloniraL ker ni bilo izvežbanega človeka zanj. Omenjena tvrdks je dosedaj inštalU rftla okoli 35 takšnih aparatov, zato jc brez dvomno. da se bo tudi ta radio obnesel, nas kar menijo pričeti rudniški nameščenci s koncerti in sicer začetkom prihodnjega me» seca. Vesti iz Prekmurfa Novi Šolski upraiileljl. Veliki župan ma> riborske oblasti jc premestil gg.: Josipa Tomažiča iz Kuzdoblana v Stanjevce, Zvon ka Cemeka iz Pertoče v Dolnje Slaveče, Janka Kikla iz Pertoče v Pcčarovce, Bcr= narda Klanščeka iz Šalovcev v Moščance, Vilibalda Beloglavca iz Sv. Trojice v Slov. goricah v Vidonce, vse za šolske upravite. Ije na novih službenih mestih. Murska Sobota. Park okoli poslopja srez« kega poglavarstva je v skrajno slabem sta. nju. Ker je park last Szap4ryjevega vele« posestva, tato bl ga uprava, ki ima bstno vrtnarijo In vrtnarja, lahko spravili r mali* mi Htroškl vred. Upamo, d« se to kmalu zgodi Rdečtča pri svinjah. V Prekmurju se le« tos zopet zelo širi rdečiča pri »vmjah. Ker ljudje bolezen prikrivajo in ne dajejo svirj cepiti, je nevarnost ln tudi njih škoua tem večja. Delavsko gibanje. Zadnji ča* ie onaliti po Murski Soboti veliko poljskih delavrev, ki »e odpravljajo na poljsko d<-lo v rnznc smeri Največ jih gre na Bcljc, čez sto pa jih je odšlo tudi na Francosko. Občni zbor slovenskega lovskega drui!~e, podružnice v M. Sobcti se vrši dne 26 t. m. ob 2. uri popoL v prostorih g. Jožefa Tur. ka. Vabijo se zlaati lovski najemniki z 0/.:» rom na važno vprašanje novega lovskega zakona, ki ae pripravlja. Radi ureditve upravnega razmerja se pričakuje tudi vde« ležba lovcev iz Dolnje Lendave in I.juto. mera. ki ima posebno ugodno zveto na /e» lcznici, pa tudi lovcev in prijateljev lova iz celega Murskega polja in Prekou;ji. Od= bot. , ' Iz Primorja * Videmski prefekl med Slovenci. Novi videmski prefekt Ricci se je nedavno mu« dil med slovenskim prebivalstvom na Vi. pavakem in dolnjem Krasu. Obisk il je Aj« davščino. Vipavo in Komen, Na tem službenem potovanju je izjavil da se bliža do< ba občinskih komisarjev koneu in d« mora dobiti ljudstvo svoje zastopstvo v domačih občinah. 2upan Lovrenčič iz Vrhovclj je imel na prefekta nagovor, v katerem je označil zahteve Slovcncev pod Italijo. Re» kel je: Slovensko ljudstvo /rli. da sc mu povrne šola s potrebno mero pouka itali. janskega jezika; v Vipavi naj se vzpostavi sodnija in nameščajo naj se slovenski urad. niki; rimska vlada naj podpira gospodarske ustanove našega prebivalstva it naj mu po* sebno omogoči izvoz vina eez mejo. Pie« fekt Ricci je obljubil da bo uvai:vnl iz« ražene želje. • Drugi italijanski prevod Cankarjevega "Hlapca Jerneja». Pri Paternolliju v f;0-ici je izšel drugi prevod Canktrj^veji »Hlap« ca Jerneja», delo profesorja Lorenzonija. * Nevihta v Brdih. Prošli teden v četrtek je divjala v Brdih huda nevihta, ki je na« pravila mnogo škode na drevjj predvsem na amokvah in črešnjah. Padala je tudi sodra, ki je ponekod pokrila zemljo s celo plastjo svojih belih zrn. • Svedrovci na delu. Tržaški svedrovci so te dni prevrtali železno blagajno špedicij« skega podjetja Brugiapaglia & Longo in odnesli okoiu 10 tisoč lir gotovine. * Avtomobilska nesreča na Krasu. Pri Sežani je zadel avtomobil, v katerem je se« dela družba fašistov, v prečnice, ki zapl^ rajo ccsto čez železniško progo. Avto sc je deloma razbil in pet fašistov je bilo ob tej priliki ranjenih. • Suspenzi ja a divinis preklic* >.r Prof. Del Fabbro, eden izmed susp^mlirinih ho.i signorjev radi ruvanja zoper nadškofa drja Sedeja v Gorici je v Rimu izposlovtl pre. klic papeževe suspenzije a divinis ki 'e bi« la pred kratkim izrečena. Pip -/'i je pač težko biti pravičnemu v takih fašistovskih razmerah. Modni Usti za pomlad in poletje, z na. novejšimi kroji, za dame & gospode, SO pravkar došli. Dobe se v knjigarni Tlako*na Zadrug« v Ljub I j a ni. Prešernova ulira »teviika 54 j^naaproti glavne požte). Uradniški kongres v Ljubljani Letna skupščina Glavnega saveza državnih nameščencev kraljevine SHS Ljubljana, 20. aprila. V nedeljo, ob 9. dopoldne je bil v veliki dvorani Kazine ctvorjen kongres Glavnega Saveza državnih činovnika i služitelja naše kraljevine. Na kongres so prihiteli delegati iz vseh pokraiin države, ralzen iz Črne gore. Zalibog pa udeležba s strani ljubljanskega urad-ništva ni bila tako častna, kakor bi bilo pričakovati. Posamezni referenti so podali sicer izčrpne referate o raznih perečih vprašanjih državnih nameščencev. vendar pa se je vršilo vse s preveliko naglico, tako da navzoči zborovala nikakor niso mogli dobiti jasne slike in poseči aktivnejše v razpravo, ki se je sicer vršila v splošnem popolnoma mirno. Kongres je otvorii predsednik Osred-nie zveze, višji davčni upravitelj v pok. g. Makso Lilleg. ki je iskreno pozdravil srbske in hrvatske tovariše, nagla-šujoč, da slovensko uradnlštvo iskreno ljubi svoio državo in je pripravljeno sodelovati tudi v naprej z vso vnemo. da pride do končne popolne konsolidacije notranjih razmer. Imenom ljubljanske mestne občine je nozdravil kongres gerent g. Josip Turk, ki je izrazil svoje veselje, da se vrši zborovanje v beli Ljubljani in želi zboroval-cem popoln uspeh. Predsednik Glavnega Saveza, pomočnik generalnega direktorja državnega računovodstva, dr. Mihajlo Jova-novič je predlagal nato za častnega predsednika starega in zaslužnega borca za zboljšanie gmotnega položaia državnih nameščencev, univ. "rof. dr. Milana Andonovlča iz Beograda, ki so mu priredili zborovale! viharne ovaci-ie. Dr. Andonovič se je zahvalil za zaupanje in izjavil, da je činovništvo steber države, ki mora zato tudi doseči stopnjo, ki mu gre po socijalnem položaju. Ako ne bodo dovolj zasiguranl državni nameščenci, ne bo niti država. Jugoslavija ima vse predpogoje za blagostanje svojega prebivalstva, dolžnost vlade pa je. da ustvari zadovoljnost. Brzojavni pozdrav kralju Na predlog sodnika Bratanlča iz Zagreba je bila ondnoslana kralju sledeča brzojavka: »Državni službenci. sakupljeni na redovnoj skupštini Glav-nog Saveza državnih činovnika i služ-benika kraljevine SHS u Ljubljani, sje-čaiu se Vašeg Veličanstva svoea uzvi-šenoga pokrovitelja te viteškoga vla-daoca te upravljajo Vašemu Veličanstvu svoj poklonstveni pozdrav sa uskulikom: «2iveo naš uzvišeni kralj i kralievski dom! Predsednici profesor dr. Andonovič, nadupravitelj Lilleg». Predlog je bil sprejet z viharnim odobravanjem ln iskrenimi ovacijami dinastiji. Pred prehodom na dnevni red je gospod Lilleg zahteval, naj se stavi na dnevni red tudi razprava o vprašanju upokojencev, kar je bilo z odobravanjem sprejeto. Poročilo upravnega in nadzornega odbora Skupščina je prešla nato na dnevni fed in je podal predsednik Glavnega Saveza dr. Mihajlo Jovanovlč izčrpno poročilo upravnega in nadzornega odbora o delovanju Glavnega Saveza od novosadske skupščine dalje. O poročilu se ie razvila takoi živahna debata. Oimnaziiski direktor dr. Čukovič iz Sarajeva je naglašal, da je Glavni Savez napravil vse, kar je mogel, da pride do realizacije uradniškega zakona. Ako mu ni vse uspelo, ni edino njegova krivda, temveč leži krivda v prvi vrsti v splošnih razmerah v državi in v razmerah družabnega življenja sploh. Z žalostjo ie treba tudi ugotoviti, da velik del državnih uradnikov Še vedno ni organiziran. Apelira na tovariše, naj se vsi vpišejo v Savez in ne čakajo, da se samo okoriščavajo z uspehi ki jih doseže organizacija. Nato je razpravljal o izplačilu diferenc, ki so dolg države. Od te zahteve, ki ima podlago v zakonu, državni nameščenci nikdar ne bodo odstopili. Diference, ki jim gredo od 1. oktobra 1923. do 1. maja 1924.. so nekateri že prejeli. (Ogorčeni vzkliki). Tako n. pr. gospodje oficirji, ki iih državni nameščenci nikakor ne zavidaio radi tega. pač pa zahtevajo, -da se postopa z vsemi enako. Tudi gosnorlje ministri so si izplačali razlike. (Veliko ogorčenje in klici: Sramota! Škandal!) Ako ne bi imeli pravice do razlike, tudi predujmov ne bi dobili. Gre le za vsoto 214 milijonov in za termin, kdaj naj se te diference izplačajo. Poživlja Glavni Savez. nai se oosluži vseh zakonitih sredstev, da izvojuje državnim nameščencem to upravičeno in kardi-nalno zahtevo. (Ploskanje in burno odobravanje v dvorani.) Vprgr^ie izpJači-a uradniških prejemkov Po prečitaniu brzojavnih pozdravov Utiruženja jugoslovenskih narodnih železničarjev. sekcija Ljubljana Zveze avtonomnih nameščencev v Mariboru, upokojencev v Splitu in poročenih uci-teljic. je podal dr. Jovanovlč obširno Doročilo o delovaniu Saveza za izboljšanje gmotnega položaja državnih uradnikov in uslužbencev. Izvajal ie med drugim: , . . Naivažneiše ie za nas vprašanje izplačila razlike med staro in novo pla- čo od 1. oktobra 1923. do 1. maja 1924. Z žalostjo je treba konstatirati, da me-rodajni faktorji nimajo razumevanja za to važno vprašanje. Državni nameščenci se ne morejo več zadovoljiti samo z besedami, temveč zahtevajo tudi dejanja. (Živahno pritrjevanje in ploskanje). V nobeni državi ne more pro-spevati blagostanje brez zadovoljnega in poštenega uradništva. Uradniki so inteligenca naroda, kader, ki je poklican. da dvigne narod na najvlšio L .1-turno stopnjo. Toda kako naj ta kader vrši svojo dolžnost, ko se mora boriti od danes do jutri za svojo življensko eksistenco in mu ni zagotovljeno niti to. kar potrebuje, da preživi sebe in svojo družino. (Klici: Tako je!) Ako morala uradništva ni taka, kakor bi morala biti. je to krivda oni država, oziroma narod radi neizplačila dolžne razlike. Radi neizolačila izgubljajo uradniki zaupanje do onih, ki so poklicani, da skrbe za dobrobit države in naroda, kar pomeni neprimerno škodo za splošni blagor. Glavni Savez je ponovno storil vse potrebne korake. da izvojuje državnim nameščencem njegove pravice. Zadnjikrat je interveniral meseca februarja po volitvah in skuša! doseči da se vnese potrebni kredit za izplačilo dolžne razlike v budžetni provizorij. Uprava je izročila tozadevno predsedniku ministrskega sveta tudi posebno spomenico. Pravica do dolžne razlike ni sporna in tudi nikdar ni bila osporena. Kljub vsem intervencijam oa vlada v tem oziru še vedno ni ničesar ukrenila. Gmotni no-ložaj uradnikov in uslužbencev je postal zato že naravnost neznosen. G. finančni minister mi je pred odhodom v Liubliano izjavil, da je vlada na svoiih zadnjih seiah razpravllala o tem vprašanju. ki je. vsaj v kolikor se tiče njegovega javnega značaja, rešeno v našo korist. Še vedno pa ni vlada na jasnem, koliko nai se prizna uradnikom na račun te razlike. Finančni minister je tudi izjavil, da mora dobiti nove vire za pokritje tega izdatka in uvesti nove davke, takse itd. Naglašal je končno, da bo vprašanje v Narodni skupščini na vsak način ugodno rešeno, vendar pa tega ni pričakovati pred potekom sedanjih dvanajstin. oziroma pred sprejetjem kateregakoli zakona, ki bi donesel finančnemu ministru kritje za te izdatke. Izjavil pa ie svečano. da se mora vprašanie izplačila razlike vsekakor rešiti s prihodnjimi dva-najstinami in da hoče v to svrho vstaviti potreben kredit. Sprejel sem to izjavo in obljubo g. ministra, ne morem pa prevzeti nobene odgovornosti, da se bo to tudi uresničilo. Debata O poročilu dr. J o v a n o v i č a se je razvila nato iako živahna debata in so vsi govorniki dali duška svojemu ogorčenju nad omalovaževanjem te važne zahteve in uzakonjene pravice državnih nameščencev s strani merodajnlh činiteljev. Q. Lilleg !c naglašal, da so državni uslužbenci že siti večnih obijub. Olavna naloga države Je, da skrbi za svoj lasten ugled na zunal in znotraj, to pa bo dosegla le tedaj, ako bo Imela pošteno, nekoruptno in brezhibno upravo (Viharno ploskanje.) Finančni minister, ki ne zna najti kritja za najnujnejše potreba, nI na svojem mestu. (Klici: Tako Je! Viharno ploskanje.) Resolucije, ki Jih bomo zopet sklepali, bedo šle zopet isto pot, kakor dosedaj. Ampak temu niso '..rivi samo mero-dajni faktorji, temveč v prvi vrsti tudi nri sami. Niti pokrajinske organizac'le niti Glav ni savez ne morejo dati svojim zahtevam onega poudarka, ki bi bil potreben. Ne zavedamo nikogar, ki ie dobil razliko 2e Izplačano, čim Je stopil zakon v veljavo. Ne zavidamo niti one gospode, ki so si sami nakazali razlike (Smeh!), zahtevamo pa t vso odločnostjo, nai se že vendar enknt izplača ta državni dolg državnim uslužbencem, da pokrijejo svoje kredite, ki Jih še vedno ne morejo izravnati. (Burno in dolgotrajno ploskanje.) Podpredsednik Glavnega saveza, načelnik budžetnega oddelenja v finančnem ministrstvu dr. Vojln GJuričič Je kritiziral postopanje finančnega ministra, ki še vedno ne more izračunati, koFko bi pravzaprav znašala celokupna vsota r a te razlike. Pred sednik Udruženja monnpolsklh uradnikov, Rista Jankovič Iz Beoorada je poživljal zborovalce, naj izvrše čim energlčnejSi pritisk na poslance In ministre, da se zavzamejo za izplačilo razlike. G. Rajkovlč iz Novega Sada je opozarjal, da finančni minister izigrava zahteve državnih nameščencev predvsem radi tega, ker vidi. da uradništvo samo ni edino. Sestavi naj se poseben memorandum, ki naj ga podpiše vsak državni nameščenec in se izroči potem vladi in tudi kralju samemu. V skrajnem slučaiu, nai se organizacija obrne za pomoč tudi na Mednarodni snvez. Prof. dr. R a j h iz Celja Je podal zanimivo sliko obupnega stanja državnih uslužbencev v Celju. Na podlagi informacij ie dognal, da dolgujejo celjski državni name- ščenci bankam, obrtnikom in trgovcem okoli 2 milijona Din, pri trgovcih 589.500 Din. pri obrtnikih nad 400.000 Din. Uradnik Je bi! vedno dober plačnik in bo rad poravnal tud; sedanje dolgove, rad! katerih Imajo škodo, predvsem obrtn ki in trgovci. Izplača nai se mu to, kar mu gre po zakonu. Država naj v smislu čl. 123 dovoli uradništvu tudi posojila. Pribiti pa Je treba žalostno ln obenem sramotno dejstvo, da se more državne nameščence le z raznimi priboljšk! spraviti v organizacijo. Prof. Vlada Popovi i iz Skopi J a le zahteval, naj sklče Glavni savez, ako v treh mesecih ne bo Izplačana dolžna razlika takoj izredno skupščino, ki naj potem odloča o nadaljnjih ukrepih. Obračunati je treba z onimi faktorji, ki so bili mačeha uradnikom in so najpreje izplačali razliko najvišjim funkcionarjem države. Na predlog g. B r a t a n i č a iz Zagreba je bila nato sprejeta resolucija glede izplačila razlike z dodatnim predlogom prof. Po-poviča glede sklicanja izredne skupščine Saveza. Resolucija le bila odposlana finančnemu ministra In ministrskemu svetu. Stanovanjski problem Načelnik budžetnega oddelenja dr. Vo.iin Gjuričid ie nato podal glavne smernice glede rešitve stanovanjskega problema z ozlrom na državne uradnike in uslužbence. Poudarja! je zlasti, da mor* država skrbeti za to. da zgradi stanovanjske hiše za svoie nameščence. Gosp. Lilleg 'e opozarjal ra nevarnosti. ki orete državnemu uradni-štvu z novim stanovanjskim zakonom, s katerim se bo zvišala naiemnina za 24 krat. Glavni Savez naj pritiska na merodaine činitelje, da bodo ri^avnl uradniki zaščiteni po zakonu. 24Vratno povišanje stanarine uradniki nikakor ne moreio prenesti. Predlaga, nai se sklene za državne nameščence nr.tveč 12-kratno povišanje najemnine. Za slučaj pa, da bo stanovan'ski zakon sprejet, kakor je izdelan, nai se norabi rf^avm povišek od davka ra hišno naiemnino v polni vsoti za povišanje stanarine državnim uslužbencem in upokojencem. Predlog je bil spreiet »oglasno in z vl-H-mm odobravmiem. Izprememb« uradniškega zakona Tajnik Saveza. sekretar finančnega ministrstva gosp. Dragutin Mlloje-v i <5 je poda! nato obširno poročilo o Iz-premembl zakona o državnih uradnikih in drugih nameščencih, nakar je bila dopoldanska seja zaključena. • Popoldansko zborovanje Razprava o uradniškem zakonu Ob pol 3. popoldne je kongres nadaljeval debato o uradniškem zakonu. G. Makso Lilleg je najprej prečital brzojavni pozdrav mariborskega velikega župana dr. P i r k m a j e r J a m dr. Janje iz Beograda, nakar je naglašal, da ustvarja ČL 4. uradniškega zakona neke kategorije, ki vzbujajo po svoji sestavi nezaupanje med državnimi uslužbenci samimi Mesto polo-žajnegB sistema naj se ustvarijo činovne stopnje ali stopnjevalni štetem. Vse države, ki so imele položajni sistem, so ga že davno odpravile, teT uvedle stopnjevalni sistem, v katerem se mora seveda upoštevat! pred-izobrazba. Tud! oficirji imajo razločno predizobrazbo in se to upošteva pri njih napredovanjih. Nekateri oficirji niti nfmaio predizobrazbe, kakor se to zahteva za uradništvo III. kategorije, pa Je vendar vlada ustvarila enotni sistem za oficirje. To naj se Izvrši tudi za državne uradnike. Govornik je omenjal nato takozvane strokovne svete, ki jih imenujejo izključno le ministrstva. Strokovni svet! radi tega niso nič drugega, kakor partizanski svet!. Državni uslužbenci ne smejo biti odvisni od nobene stranke, ker hočejo služiti samo narodn In državi. Zato se je tudi pojavila zahteva po takozvanl komori za državne uslužbence. Ta komora naj bi nživala nekako Imuniteto in samoupravo ter naj bi Imela pravico, da stopi s svojim! predlogi pred vsako ministrstvo in vsako vlado. Opozarjala naj bi tudi na nedostatke, na katerih trpe državni uslužbenci. Nadaljna važna zadeva (e stalnost državnih uradnikov. Kar se tiče upokojencev, Imajo ti Iste pravice do življenja, kakor aktivni uradniki Saj so posvetili vse svoje delo narodu In državi v korist. Naloga Glavnega Saveza naj bo, da vendar enkrat Irposluje pri vladi za un >k v-jfnee Izenačenje penzlj z onimi aktivnih uradnikov. Govornik je končno razpravlja! o prevedbah v razne kategorije ter predlagal v tem oziru doloibe, ki bi se miraie uzakoniti. Cl. 11. pravi, da se urcd'>-rad G J o r g J e v I č in Dušan P avlo vi t blagajnik Dragoslav Ob rado vič. V nad zorsrveni odbor so bili izvoljeni dr. Dragutin D u č I č, Božidar Raškovid in 2ivko Kara Lazič. Razni predlogi Zatem ie g. Rista Ris 11 č. delegat iz Bosne in Hercegovine navajal zahteve nižjih državnih nameščencev ter stavil tozadevne predloge k resoluciji. V imenu šumarjev je g. Ružič stavil predloge glede Izenačenja šumarlev, ki »o bili v novem zakonu deloma zapostavlieni, z ostalimi kategorijami državnih uradnikov Na predlog g. B r a t a n i č a se Je poobU-stil odbor, da izdela resolucijo z d idatnim; predlogi zborovalcev in jo predloži vladi, kar Je bilo soglasno sprejeto. Dr. B en ko vič (Zagreb), predsednik pokrajinske zveze državnih nameščencev za Hrvatsko in Slavonijo, je stavil vprašanje, kakšno stališče zavzema Glavni savez glede pristopa pokrajinske zveze za Hrvaško in Slavonijo v njeno organizacijo. Izjavil Je da prijavlja pokrajinska zveza drž. nameščencev za Hrvatsko in Slavonijo svoj pristop k Glavnemu savezu. Predsednik A n-d ono vič ie iziavll, da Je zadrževalo doslej pristop hrvatske pokrajinske zveze k Glavnemu savezu dejstvo, da niso v hrvatski pokraiinskl zvezi samo državni nameščenci. V ostalem pa bo odfcor razpravlja! o zadevi, držeč se gesla »Virlbus unltls,. radi česar najiskrenejše pozdravila izjavo zastopnika pokrajinsko zveze za Hrvatsko In Slavonijo. G. MIlan Neferovlč le zahteval tn) Savez posreduje pri osrednll rladi. da preneha s premeščanji uradnikov In da naj vzpostavi status quo. Med drugim je tudi pred lagal, nai se zaprosi ministrstvo pravde, da nakaže npokoiencem sodnijske stroke pri stolne Hm doklade. Prihodnii kongres v Zagrebu Na pretflog g. Bratanlča Je skupščina soglasno sklenila, da se prihodnji kongres vrši v Zagrebu, nakar je predsednic Andonovič zaključil »borovanje, porivajoč k so- lidarnosti vseli državnih nameščencev to z vzklikom: 2ivel Zagreb! Komerz Ob 8. uri zvečer se je vršil v okusno de* kotirani dvorani Kazine komers na čast do-šlim gostom Srbom in Hrvatom, katerega so se udeležili tudi veliki župan dr. Baltič, ljubljanski mestni gerent I-ikozar in bivši narodni pcslanec direktor Reisner, ki so mu priredili zborovale! prisrčne ovacije. Na ko-mersu se je razvila prav živahna zabava, ki je trajala pozno v noč. Po odsviranju državne himne je g. Lilleg napi! kralju Aleksandru kot pokrovitelju državnih nameščencev. Občinstvo se je dvignilo s sedežev in klicalo kralju in dinastiji. Veliki župan dr. Baltič je najprej izročil pozdrave zadržanega mariborskega velikega žnpana dr. Pirk-maieria, nakar ie naglasa! lojalnost in marljivost slovenskega uradništva, ki kljub težavnim razmeram, v katerih se nahaja, zvesto izpolnjuje svoie dolžnosti napram narodu in državi. Izrazil je željo, da bi odnesli bratje Srbi in Hrvat! iz bale Ljubljane čim najlepše vtise in spomine. Gerent g. Liko-zar Je opravičil odsotnost predsednika ge-rentskega sveta dr. Puca in napil gostom Imenom mestne občine. Univerzitetni prof. Andonovič je dal duška svojemu veselju, da Je doživel po čemer jc hrepenel dolga desetletja, da vidi namreč v Ljubljani državne nameščence vseh plemen troimenega naroda zbrane v ljubezni in popoln' edinosti. Gimnazijski direktor dr. Čukovič iz Sarajeva Je slavil kulturo, žilavost, vztrajnost ter smise! Slovencev za organizatorično delovanje. Spominjal se je s prisrčnimi besedami bivšega ministra dr. Kukovca, sedanjega ministra dr. 2erjava, bivšega narodnega posl. prof. Relsnerja, ki so šli Savezu hi sploh uradniškemu stanu vedno na roko in se zavzemali za njegove pravice. Nazdravil je predsedniku Osrednje zveze g. Lilleg«. Sledila Je še cela vrsta napitnic. Večer Je potekel v najlepši animiranosti. Pevski zbor »Ljubljanskega Zvona» pod vodstvom komponista g. Prelovca je zapel več lepih narodnih pesmi In Sel splošno pa-hvalo in ploskanje. Posebno Je ugajal nastop kvarteta »Ljubljanskega Zvona«, obsto ječ Iz bratov Grilcev, g. Subica in Hart-mana. Občni zbor pokrajinske zveze drž. nameščencev za Srbijo, Črno sroro in Vojvodino V pondeljek, ob 10. dopoldne ae je vrsd občni zbor pokrajinske zveze drž nameščen cev za Srbijo, Črno goro in Vojvodino. Predsedoval je dr. Mihajlo Jovanovii, k» je naglašal da je odbor pokrajinske zveze za Srbijo. Črno goro in Vojvodino nastopal v posredovanjih glede vprašanj drž. na* meščencev pri ministrstvih vedno v kneno Glavnega Saveza. Podrobnejše je pojasni zadevo v pokrajinskem fondu bivlih srbskih državnih nameščencev, ki ga je nameraval finančni minister potom odredbe v prora. čimakih dvanajstinah priključiti državni blagajni Za enkrat je uspelo, da ae to prepreči ter bo treba v tem pogledu po-skrbeti da ae U zadeva reši s posebnim zakonom na primeren način za srbsko urad* ništvo. Iz poročila nadzorstvenega odbora posne* mamo, da znaša gotovina pokrajinske xve« z« za Srbijo, Čmo goro in Vojvodino 1,247.000 Din. V to vsoto je všeto brez* obrestno posojilo v znesku 1,000.000 dinar, jev, ki ga je lani nakazal finančni minister za zgradbo uradniških stanovanj predvsesm v južni Srbiji kakor tudi podpora ministra za socialno politiko v znesku 150.000 Din v isto svrho. Pri tem je treba omeniti, da določajo sedanje proračunske dvanajstine v isti namen 2,000.000 Din. Poleg raznih strokovnih vprašanj, zlasti glede preskrbe uradniških sirot, glede ka= terfh so določila novega uradniškega zako> na nezadostna, se je razpravljalo tudi o •rčinovntfkem glasniku« te nse je sklenilo, da ae tisk« vsaka druga številka tega urad. niškega glasila v latinici. Soglasno je bil sp-ejet predlog, da sc po* novno izvoli sedanji odbor, v nadzorstvo nem odboru pa so se izvršile nekatere iz* premembe. G. Bralanlč je v imenu pokrajinske zve* xe drž. nameščencev za Hrvatsko in Sla* vonijo pozdravil občni zbor ter izrazil z ozirem na predsednikovo poročilo zahvalo odboru pokr. zveze za Srbijo, Črno goro m Vojvodino, da je v uradniških zadevah pri osrednjih oblasteh nastopal vedno v imenu celotne organizacije državnih name* ščencev. Po kratki debati o raznih strokvnih vpra* Janjih se je na to občni zbor zaključil. Narodna zve?a dulevmh delavcev kraljevine SHS Po občnem zboru pokrajinske Zveze državnih nameščencev za Srbijo. Črno goro in Vojvodino se je vršila ustanovna skupščina Narodne zveze duševmh delavcev kraljevine SHS. Zborovanju je predsedoval dr. Mika J o v a n o v i č. ki je uvodoma utemeljeval potrebo ustanovitve te zveze ter obrazložil njena pravila, ki so bila izdelana sporazumno z obstoječo organizacijo duševnih delavcev v Sloveniji. Narodna ^-eza duševnih delavcev kraljevine SHS ima svoj sedež v Beogradu ter ie njeno delo popolnoma neodvisno od vseh političnih strank. Zvezo tvorijo udruženia in korpora-cije oseb. ki žive večji del od svoiega umstvenega dela ne glede na to. ali so v državn; službi ali izvršujejo svobodne poklice. Namen Narodne zveze duševnih delavcev je. delati na organiziranju vseh duševnih delavcev v njihovih poklicnih organizacijah, ki naj bi bile organjsim- ne v zvezi bodisi neposredno ali po po- kraiinskifa sekcijah, da se doseže enotnost teženj duševnih delavcev. Nadalje ie njena naloga, delati za zboljšanje so-cijalnih razmer duševnih delavcev in kot članica mednarodne zveze duševnih delavcev sodelovati pri njenih akcijah. Svojo nalogo vrši s prirejanjem sestankov. konferenc, predavanj, ekskurzij, z moralnim nadzorstvom nad organizacijami v sestavu, z izdajanjem brošur itd. Članarina se plačuje od včlanjenih organizacij 6 Din letno od vsakega člana, pri tem pa ne more biti članarina nižja cd 500 Din za vsako včlanjeno udru-ženie. Udruženia. ki so včlanjena v pokrajinskih sekcijah, plačujejo članarino tem sekcijam v višini, ki se določa sporazumno z upravnim odborom zveze. Sekcija oddaja polovico prispevkov zvezi, a ne manj kot 100 Din za vsako svoje udruženje. Vsako udruženje. ki hoče postati član zveze, mora prijaviti število svojih članov. historijat svojega dela ter vse potrebne podatke, ki niso razvidni iz njegovih pravil. Pokrajine z najmanj 500.G00 prebivalcev moreio ustanoviti svoie sekcije Narodne zveze duševnih delavcev. Letna redna skupščina se vrši vsako leto meseca marca, izredna skupščina na zahtevo 12 udruženi ali katerekoli sekcije. Na skupščino pošilja vsako udruze-nie po enega delegata. Pokrajinska sekcija ima pravico do toliko delegatov, kolikor ima včlanjenih udruženj. Ako šteje kako udruženje nad 1000 članov, more sekcija poslati za vsakih 500 članov po enega delegata. Glavni odbor tvori 15 članov, ki jin voli letna skupščina, in iz članov, ki jih delegirajo pokrajinske sekcije. Vsaka sekcija delegira v glavni odbor po enega delegata. Od članov, ki jih izvoli skupščina, mora biti najmanj 8 iz Beograda. 7 pa iz pokrajin. Glavni odbor se sestaja redno vsake tri mesece Glavni odbor voli. iz svoje srede 5 članov s sedežem v Beogradu, ki tvo-riio upravni svet. Ta ie izvrševalni organ Narodne zveze duševnih delavcev. To bi bile glavne poteze pravil Narodne zveze duševnih delavcev. Vseučiliški profesor dr. Pitamic Jc na kratko utemeljeval potrebo zveze ter predlagal nekatere izpremembe: pravil. ki so bile soglasno sprejete. Predlagana pravila je skupščina soglasno odobrila, nakar ie prof. Pitamic izjavil v imenu organizacije duševnih delavcev v Sloveniji, da pristopa ta organizacija kot prva sekcija v Narodno zvezo duševnih delavcev, kar je bilo sprejeto a splošnim odobravaniem na znanje. V razpravi o izvedbi organizacije zve ze se je sklenilo, da sestavita začasni odbor zveze do prihodnje redne skupščine ljubljanska in beograiska sekcija. Ta začasni odbor ima nalogo, pozvati vse organizacije duševnih delavcev v državi k pristopu v zvezo ter poskrbeti za snovanje pokraiinskih sekcij. Ko se ustvarijo temelii zveze, se bo sklicala redna skupščina, ki bo izvolila svoj odbor na podlagi navedenih pravil. Zborovanje se je zaključilo ob popolnem soglasju zastopnikov vseh navzočih organizacij. S tem je bil kongres zaključen. Danes se odpeljejo gostje na Bled. Ohčm ?bor Trgovskega društva v Celja Prešli četrtek se je vršil v rdeči sobi Narodnega doma XVI. redni letni občni zbor Trgovskega društva v Celju ki je bil povoljno obiskan. Zborovanje ie otvoril društveni predsednik Ivan Župančič, ki je po pozdravnem nagovoru v kratkih besedah orisal delovanje društva v prošlem letu. Navajal je. da je društvo tudi to leto paznt sledilo vsem dogodkom, ki so količkaj vplivali na naše gospodarstvo, ter interveniralo v mnogih primerih. Izrekel ie toplo zahvalo g. Černelcu kot vodji tečaja o knjigovodstvu kakor tudi gospodu ravnatelju Marinčku, ki je v svoji znani naklonjenosti trgovskemu stanu dal društvu brezplačne prostore. Tajniško poročilo je poda! g. Avgust Vebie, ki je naglašal, da je bilo delovanje društva osredotočeno predvsem na gospodarsko in kulturno delo. Statistično poročilo članstva ni baš zavidljivo, ker se med trgovstvom nahaia žal mnogo takih, ki ne polagajo posebno važnost na obstoj take institucije. Vsekakor pa čaka društvo energično organizatorično delo in je tajnik v imenu društva navzoče naprosil, da se naj vsi zavedajo stanovske solidarnosti ter društvu doprinesejo čim več moralne in po možnosti tudi gmotne podpore. Le tedaj bo dana prilika, da se društvo povzpne na stopnjo, na kakršni bi oač moralo biti. enako svojim posestrinam v Ljubljani in Mariboru. V nadaliniem poročilu je navajal, da se je društvo posvetilo poučnim ekskurzijam. predavanjem in poučnim tečajem. Društvo je v minuli jeseni priredilo poučno ekskurzijo v Westnovo tovarno in knjigovodski tečaj, ki je končal s prav lepim uspehom. S predavanji je akcija ostala brezuspešna, ker se vabljeni strokovnjaki niso odzvali kliub temu. da je bilo društvo pripravljeno za žrtve, samo da bi se članom r.udila prilika spoznavanja ustroja davčnega in carinskega zakona. Ta akciia se za prihodnje leto obdrži v evidenci. Istotako hoče društvo ustanoviti društveno strokovno knjižnico, ki bo za člane vsekakor velike važnosti, toda uresničenje tega ovira za enkrat še denarno vprašanje. Društvena prireditev ^Trgovski ples» je sijajno uspela, če ze ne v gmotnem, pa vsaj v moralnem oziru. V prihodnji zimski seziii priredi društvo ponovno ^Trgovski ples», od katerega se pričakuje tudi več gmotnega uspeha. Proti koncu omenia poročilo, da se je društvo skupno s Trgovskim Kremijem zanimalo za ureditev telefonskega prometa v Celju, in je ta akcija tudi dobro uspela. Blasrajniško poročilo .ie pedal gospod Anton Fszarinc. ki ie poročal, da je imelo društvo denarnega prometa 9520 Din. Društveno premoženje je od lanskega 19.625 dinarjev narastlo za 2905.30 Din. Revizijsko poročilo je podal p. Josip .tegodič. nakar je občni zbor podelil odboru absolutorij. Pri volitvah je bil soglasno per ac-clamationem izvoljen naslednji odbor: za predsednika g. Anton Fazarinc; za odbornike: gg. Ivan Ravnikar. Rudolf Stermecki. Fran Leskovšek. Fran Lu-kas. Filip Vrtovec. Ivan Zupančič, Jo-ško Pire, in Drasro Konhajzler: za namestnika odbornikov: gg. Kramar Josip in Fran jo Saksida: za računska revizorja: gg. Franjo Kalan in Josip Ja-godič. __ Razstav?, vp^i^dh del v Ljubljani Od 26. aprila do 4. maja se bo vršila na prostoru Ljubljanskega velesejma prva razstava te vrste v Ljubljani. Misel prireditve velike razstave vajeniških del je najiskreneje za pozdraviti, sai je taka prireditev važnega pomena za povzdigo našega obrtništva. Razs.a-va nai ne pokaže samo napredka našega obrtnega naraščaja, temveč naj tudi vcepi naraščaju veselje do čim intenzivnejšega in popolnejšega dela. Prireditev naj pokaže tudi tovarišem-obrtni-kom v južnih krajih naše države, kako smo že pri nas napredovali. Aranžma je v rokah obrtnikov, ki imajo dovoli organizatoričnega talenta, fr ko »zve-tena onret^Uerc. v velikem stilu. Predvidene so za naibolise izdelke tudi diolome in nagrade. Razstava bo obsegala približno 1000 m' razstavnega prostora v sejmskih paviljonih K in L (dostop Lattermannov drevored). Paviljoni so v enotnem slogu okusno dekorirani. Prijavljenih je za razstavo nad 800 vajencev - razstavlialcev. ki zastopajo 51 obrti: elektrotehnično, mizarsko, de-korativnoslikarsko. pleskarsko in ličar-sko. soboslikarsko, črkoslikarsko. čipkarsko. pekovsko obrt, dalje izdelovanje perila, čepice, slaščičarsko, graversko. puškarsko, stavbeniško. urarsko. pečarsko, zlatarsko, grafično, pletarsko, zvonarsko. klobučarsko. fotografsko, pasarsko. sodarsko. orgljarsko. banda-ško. zobotehniško. železolivarsko, mehanično, ključavničarsko, krojaško, damsko-krojaško. čevljarsko, tesarsko, strojno - ključavničarsko, kovaško obrt. košarstvo. lasničarsko, vrtnarsko, ko-larsko, strugarsko. sedlarsko, kniigove-ško. krznarsko, tapetniško, zidarsko, kleparsko, modistovsko, podobarsko obrt. vezenine, izdelovanje umetnega kamna. Večina razstavljenih predmetov bo uporabljiva tudi za privatnike in bo naprodaj. Tako si bo moglo obiskujoče občinstvo kupiti na razstavi marsikateri komad, ki bo kot razstavni predmet in izdelan /. veliko ljubeznijo gotovo prvovrsten. Udeležba na razstavi je iz celc Slovenije, ravno tak naj bi bil obisk gledalcev iz cele Slovenije in preko njenih mej tudi iz južnih kraiev naše države. kjer se ie tudi pokazalo zanimanie do prireditve. Ta svojevrstna razstava, ki bo zelo okusno in bogato opremlie-na. zasluži, da io obišče v dnevih od 26. aprila do 4. maja vsak in pokaže š tem zanimanje, ki ea pač zasluži naše požrtvovalno obrtništvo. = Pomanjkanje pšenice na nsš'h tržiščih. Na naših tržiščih v obče se v zadnjem času crpaža nedostajanje domače pšenice. Kot vzrok temu se smatra preobilen izvoz v inozemstvo. Zato se v zadnjem času ponuja ameriška pšenica v precejšnjih količinah na naših tržiščih. Le turščice je pri nas še mnogo in so tudi ponudbe stalno obilne. = Poštna hranilnica v me:ecu marcu. Koncem marca je bilo stanje naslednje {-r oklepajih stanje koncem februarja): število računov 11.582 (11.474); stanje vlog 228,052.251 (234,465.468) Din; vplačano ji bilo 1„364.087.692 Din, a izplačano je bilo 1 „370,940.909 Din. = Konferenca o gospodarskem svetu se bo sestala 23. t. m. v Beogradu. Otvoril jo bo min. trgovine in industrije. Sodelovali bodo na konferenci zastopniki vseh sr os poda rskili institucij in korporacij. Posamezni gospodarski krogi niso povsem zadovoljni s sedanjim načrtom in bedo zahtevali gotove spremembe. = Položaj na tržišču Jajec. Produkcija je povsod obilna in zato tudi cene po malem popuščajo zlasti ker je konzum po praznikih zopet manjši. V Sloveniji so nakupne cene 1.25 Din za 2 komada odnosno bolje blago 0.75 Din za 1 komad. Na ljubljanskem trgu se dobe na drobno po 0.75 do 1.25 Din, na mariborskem pa po 1 do 1.25 Din komad. Izvoz je precejšen. Za enkrat gre največ našega blaga v Švico in Nemčijo. = Slab Izvoz našega sladkorja. Po časopisnih vesteh se je od zadnje kampanje, v kateri se je proizvedlo 12.500 vagonov sladkorja, to je okrog 5500 vagonov nad domačo potrebo, izvozilo šele okrog 600 vagonov. Ves ostali presežek, to je okrog 4900 vagonov, se bo moral najbrže prevzeti v naslednjo kampanjo, ker, žal cene našega sladkorja ne konvenirajo na inozemskih tržiščih. * = Avtobencinske sesaljke na Sušaku. Ameriška petrolejska družba »Vacuum Oil Comp.« podružnica na Sušaku, ter Anglo-jugoslovenska petrolejska dražba sta vložili pri mestnem poglavarstvu na Sušaku prošnji za dovoljenje postavitve avtoben-cinskih sesaljk. Podoba je, da se bo obem prošnjam ugodilo. = Bolgarski trgovinski parnlk v splitski lukl. Te dni je prispe! v splitsko luko bol carski parnik »Varna«. Dopotoval je rz Gruža, kjer je izkrca! turščico, ki jo je po-slala bolgarska vlada na račun reparacij. V Spirtu bo vkrcal cement za Solun. = Čevljarski kongres v Ljubliani. Opozarjamo interesente, da se bo vršil 3. maja t I. v dvorani Mestnega doma v Ljubljani čevljarski kongres čevljarskih mojstrov iz Slovenije. Kongres sklicuje Zveza rbrtnih zadrug v Ljubljani v sporazumu v Čevljarska za4f3 ista dosegla lepe uspehe in je kot prvi te vrste v našem SokoLstvu specijalne važnosti. — Prapori v Sokolstvu Enotnost organizacije jugoslovensfcega Sokolstva. ki se je pričela na L sokolskem saboru v Novem Sadu leta J919., je dosegla na podlagi bogatih izkušeni v vsem svojem notranjem poslovanju svojo popolnost na II. sokolskem saboTU v Zagrebu leta 1924. Knjiga »Organizacija jugoslovanskega _so-kolskega saveza«, ki jo je izdalo starešinstvo saveza kot plod petletnega sestavnega dela, združevanja, razlaganja in tolmačenja pa tudi kot sad bojevanja proti drugače mislečim v organizaciji in izven nje v vseh mogočni vprašanjih, ki }:h je bilo treba rešiti. je priznano star.dard-deio, rz katerega črpa članstvo odgovore na idejna in vzgoj-no-tehnična sokolska vprašanj. Izkazala pa se je potreba, da imej So-kolstvo tudi na zunaj, kadar nastopa v večjem aH manjšem obsegu, poleg enotnega kroja in enotnih zmakov po enakih načelih ustvarjen« prapore. Ti naj bodo svetinja vseh onih starih ta mladih članov in članic, naraščaja ta dece, ki se zbirajo okoK ognjišča svojega društva, da črpajo iz n>jega duševne ta telesne sile v boiu za narodno dobro v smislu Tyrševih ta Fugnerjevih načel ta v smislu nadaljevanja del Strossma-jerja, Oražna ta Petra Mrkonjida. Da se tudi tej potrebi odoll. se ie ustanovil pri savezu v letošnjem letu »Odsek za sokolske prapore«, v katerem so poleg starih sokoiskfh delavcev tudi priznam umetniki, ki se pečajo z narodno ornamen-tlko. Odsefc je postavi! temeljno načelo, da bodi vsailc sokolski prapor glasnik narodnega ta državnega edinstva ta pa jasen dokaz visoke stopnje naše narodne kulture, Izražene v najrazličnejših motivih jugoslovanske ornamentike. Letošnja glavna skupščina saveza v Brodu na Savi je to načelo potrdila soglasno, kakor tudi podrobne predpise, ki so od sedaj obvezni za vsa sokolska društva v savezu ta ki se glase: Velikost društvenega prapora ic 110 cm, onega za naraščaj pa 80 cm v kvadratu. Na sredi ene strani bodi enoten sokolski emblem, kakor ga imerno pri kokardah na čepicah in na praporih; okoli njega pa je v kolobarju društveni napis v latinici ali cirilici: »Sokolsko društvo v...« Na sredi druge strani bodi v pravilnem razmerju brez stiHzacije ptica - sokol, ki drži v krempljih ročko, okoli katere se zavija in jo odpieta v primerni obliki državna tro-bojnica. Na obeh straneh je v kotih tipična ornamentika onega kraja, za katerega je prapor namenjen. Prapor je lahko iz moč nega domačega platna ali pa iz težke svile, ki pa mora biti na strani emblema be la, na strani sokola pa rdeča. Trak kume aH kuma mora biti v državns trobojnlci. Vse načrte morajo poslati društva pred izdelavo saveznemn odseku v odobrenje. »Odsek za sokolske prapore« s! je na dalje nadel nalogo, da Izvrši načrte bi skicc. značrtae omameirtlke, v kolikor pride za prapore v poštev. za vse pokraiine v državi ter je s tem delom za vse dele Slovenije že gotov ta tudi že za nekaj pokrajin Hrvatske. Bosne in Srbije. V kolikor bo odsek dobil pripravnega materijah od društev širem naše domovine, v taki meri sc bo tudi ta panoga dovršila v korist celotni organizaciji, ki kaže za to vprašanje, sodeč po številnih dopisih, veliko zanimanja m s tem dokazuje potrebo odseka. Češko Sokolstvo v Ameriko. Zletni odbor češko-ameriškega Sokolstva v CMca-eu je nakazal Češkoslovaški Obci Sokolski tri tisoč dolarjev kot prispevek za udeležbo češkega Sokolstva na sokolskem zletu v Chicagu. _ Spori Ušesih Hennes : Rapid 2 : 1 (1 : i) Nedeljska prvenstvena tekma med ime« novanima kluboma v Ljubljani je proti pri, čakovanju končala z zasluženo zmago Her. mesa v razmerju 2 : 1. Hermcs je zopet predvcdel lepo in koristno igro ter svojega nasprotnika takoj spočetka spravil iz tira. Rapid, ki je bil v zadnjem času precej v dobn formi, je z nedeljsko tekmo zopet oslabil svoj sloves. Zlasti je odrekla nje. gova napadalna vrsta, ki ni izpeljala nobc. ne smotrene akcije. Krilska vrsta je bila It zadovoljiva, pač pa je obrambni trio reši! kar se je rešiti dalo. Tudi pri Hcrmesu je bila prav dobra obramba, in sta ugajala zlasti brata Pleš. V napadalni vrsti je bil zelo dober Uršič, ki je tudi zabil oba gola za barve svojega kluba. Prblike jc bilo okoli 500. Sodil je dobro g. Betteto. Drule tekme v Jugoslaviji LJUBLJANA: Lesk rez. : Prirr.orje jim. 3 : 1 (0 : 0) Juniorji Primorja igrali ves čas z desetimi igralci. Lesk : Primorje komb. 2 : 1 (0 : 0). Primorje je nastopilo s 7 rezervami Lask je igral požrtvovalno. MARIBOR: V nedeljo je igrala djnaj« ska Ostmark proti domačemu TSK Merkur svojo zadnjo tekmo v Mariboru. Po lepi igri je zmagala Ostmark s 5 : 0 (1 : 0). Sodnik g. Franki. BEOGRAD: Jugoslavija : Hašk 2 : 1. Iz. redno zanimiva in napeta tekma dveh naj.-močnejših klubov v državi Jugoslavija jc zmago zaslužila. ZAGREB: Simmering (Dunaj) : Grad. janski 2 : 2 (1 : 0). Drugi dan: Simmering : Gradianski 4 : 2 (1 : 0). Grafika : Pckari 5 : 0, Sava : Ilirija 3 : 2 Slaven : Amateure 2 : 2. _ Nedeljske nogometne tekme v inozemstvu GRADEC: Sturm : Wacker (Dunaj) 1 : I (0 : 1). Prvenstvena: Rapid : AAC. 1 : 0 (1 : 0). DUNAJ: WAC. : Sparta (Praga) 4 : 2 (1 : 01. NViener Sportklub : Liijetv (Brati* slava) 3 : 0 (1 : 0), Rapid : Internationa! 6 : 3 (3 : 2), Cricketer : WAF. 2 : 1 (0 : 0). PRAGA: DFC. : Vasas 6 : 1, CAFK : Meteor Vin. 2 : 1, Sla vi j a : Viktorija Žil-. kov 1 : 1, Nuselskv : Liben 3 : 1. ST. POELTEN: Gor. Avstrija : Sp. Av. strija 4:2. BUDIMPEŠTA: Amateure (Dunaj) -. MTK 2 : 0 (1 : 0), Hakoah (Dunaj) : FTC 0 : 0. CURIH: Švica : Holandija 4 : 1. BERLIN: Berlin : Miinchen 1:10:0). FRANKFURT: Rasenspieler Mannheim: Frankfurter Sportverein 2 : 0. HAMBURG: Hamburger Sportverein Arminija (Kannover) 0 : 0. PARIZ: Avstrijska reprezentanca je v nedeljo izvojeva!a nad francosko s 4 : 0 (3 : 0) lepo zmago. Avstrijci so bili vedr.o v premoči ter za cel razred boljši od Fran--cozov. V drugi polovici so se omejili r.a to. da so pokazali pariški publiki res vzor« no igro. SOLUN: Herkulcs : 2c!ezničarji (Zs: greb) 3 : 2. Hazcna v Ljubljani. Prvenstvena tek-ma med Ilirijo in Ateno je končala z ziei> go Ilirije s 6 : 2. Primorje, nogom. sekcija. Trening ta teden danes v torek, sredo in petek od 17. ure dalje. — Načelnik. S. K. Primorje Plenarna odborova sejs sc vrši danes v torek ob 20. uri v restavra. ciji «Zvezda». — Tajnik. Damska sekcija S. K. Ilirija. Razpored treningov za tekoči teden: V sredo s Her. mesom, v soboto z Laskom. Ti treningi bo obvezni za vse članice, ki nc pridejo v po> štev za sestavo ljubljanske reprezentanc;. V sredo ob pol 7. uri sestanek vseh članic v garderobi na igrišču, katerega naj se ud:< leže točno in sigurno vse one članice, ki n»> meravajo redno obiskovati treninge. — Načelnik. Družabni večer S. K. Ilirija. V četrtek 23. t m. ob 8. zvečer priredi S. K. Ilirija v novem salonu restavracije »Hotel južn; kolodvor« družabni večer za vse svoje član stvo. Na tem večeru se bodo razdelile ko^ lajne onim atletinjam in atletom, ki so pn. raznih Iahkoatlctskih tekmovanjih za pr« venstvo Slovenije v letu 1923. in 1921. c!o< segli kako mesto. Dolžnost vseh pravih rijanov jc. da se tega večera polnoštevilr.o udeleže, da čim dostojneje proslavimo naše zmagovalce atlete. Dobrodošli vsi prijatelji raše Ilirije zlasti pa svojci članic in čla« nov. — Odbor. 32-a 5 bi hočejo dobro kavo ptfž, priporočamo izwr-stno našo pravo domačo ICoSinsko cikoruo> . Krni ameriški filmi. First National Pi" tu res j- izdelala dva nova filma: »Razn™ ročni škandal®. Drama v petih dejanjih. Glavna igralca Katherine Mac Donald in Nigel Barrie. Drugi film je «G!as z mi« narcta» Drama v sedmih dejanjih. — As«o« ciated Exhibition Inc., Newyork je izdelala film »Going up» (Mojsterski letalec!. Groteskna veseloigra v sedmih dejanim. Glavni vlogi sta zaseden: z igralcema Mac Lean in M. Daw. vflifrejši kakor smrt» je naslov novega Harrv Piel»filma ki Ca ig-ajo te dni na Dt» naju. V Ljubljani pa so ta teden predvaja-«Kra!j zra':a». kjer nastopa istotako HarrV Piel. Na Dunaju so njegove predstave raz> prodane, v Ljubljani tudi. .. Možuhin v Parizu. Znanega ruskega ki« noglumea Jvan9 Možuhina, ki smo ga baš te dni videli v .Kliniki ljubezni., je za dobo več let angažirala tvrdka Pathd«Westi. Ks< kor čitamo, bo igral g!avno vlogo v Ver« neovem romanu »Carjev kurir«, ki ga ** PathčAVatJi oiilmitL Pobegel zrakoplov V četrtek se ie atrgal na letališča v ywichu na Angleškem zrakoplov s josadko «R 3,"» od svojih vrvi. Veter je zanesel proti vzhodu na odprto morje. . Falon je bil ves čas v zvez« z zemljo oiom brezžičnega brzoja^a Posadka ie daiala od časa do časa poročilo, da " ra krcvr vse v redu M zdra\o in a čakajo, kdaj se bodo mogli povrniti jomov na Angleško. Zanimivo je, da bili na zrakoplovu tudi potniki, ka-ih 20. ker se ie balon baš pripravljal redni polet. Ker pa ni bilo na krovu ovoli bencina in tudi ne zadostne nožine živil — ukrcavanje tovora i polet namreč še ni bilo popolnoma končano — Je pretila posadki zrakoplova lakota, ako se ne bi pravočasno mogli vrniti na varno letališče. Bencina ie bilo premalo, da bi mogli motorji uspešno delovati proti izredno hudemu viharju, ki je drvel z niim nad Se-ernim morjem v smeri proti Holan-(jjjj Vendar niso bili na zračni ladji ireveč v strahu, ker je vozilo preizkusno in močno zgrajeno. Po prvem itrahu so se hitro zavedli, da jim ne preti neposredna nevarnost, ker se bo vihar kmalu toliko polegel, da bo mogel zrakoplov z lastno, seveda zelo Tnanjšano močjo nazaj na varna tla. Vihar, ki ie divjal koncem preteklega tedna na Angleškem z veliko ljutostjo, » zanesel zrakoplov nad Amsterdam i tudi Rotterdam. Orkan je nekcliko onehah nakar se je balon obrnil nazaj proti Angleški in je. vedno boreč se s jo vedno močnim nasprotnim vetrom, d ga ie še večkrat vrgel nazaj, v petek očasi priplul nazaj v Norwich, kjer so ga spravili v hangar. Velikanska množica prebivalstva je ,/išla na letališča v Norwichu, da bi :idela. kako se pobegli zrakoplov vra-domov po hudem viharju. Liudje so navdušeno pozdravljali posadko «R 33», ko ie stopila na varna tla. Begunci so naiprej zaprosili za cigarete, ker :j že poldrugi dan niso mogli privoščiti ;e?a užitka. Bili so utrujeni, ker niso zatisnili oči, odkar se U zrakoplov od-trgal. Radiografist je sedel pri svojem aparatu ves čas tavania po zračnih višavah, in 29 ur ni snel slušala z glave. Ves čas ie oddajal in sprejemal brezžične brzojavke. Minister za zrakoplovbo je poslal posadki brzojavko, v kateri ji izraža vse priznanje za izborno držanje med vratolomnim begom po zraku. Obla-stva so uvedla preiskavo, da se dože-ne. kdo ie kriv. da se je «R 33» odtr-?al. Doslej je preiskava dognala, da ni krivda na drogu, h kateremu privezu-|o balon, ampak bolj slabi materija!. iz katerega je zgrajen zrakoplov. K neprostovoljni vožnji zrakoplova naj omenimo, da je bilo na krovu bencina samo za šest ur. Ladja se je v viharju precej pokvarila. Trajalo bo kake tri tedne, da se škoda popravi. Kakor se naknadno doznava, se je odlomil sprednji konec balonovera nosu. Vsled tega je vihar takoj odnesel zrakoplov, ki ni bil več privezan. Med begom po zraku so motorji le malo de- no po kvasn z majčkenim koščkom masla in marmelade ter en banan. Temu zajutreku pravijo v Indiji Č6ta hSziri. Ob pol devetih pride na mizo takozvani barž hžziri. kar ie istovetno z angleškim breakfastom. Ta ied obstoji iz porridga — redke mlečne kaše. iz ribe, večinoma v testu, iz mesne jedi, večinoma koštrunovega kotleta »mutton shops«, iz dveh poljubno pripravljenih jajc in kompota. V nekaterih hotelih lovali, le toliko, da je ostala zračna { servirajo med 3. in 4. jestvino še mrzlo ladja v smeri in je ni orkan zanesel j meso. Končno sledi še kava. čaj ali ka-preveč v stran. Strokovnjaki so na i kao in s tem ie evronski želodec do pri; podlagi te neprostovoljne vožnje «R . 33» prišli do zaključka, da ie treba zvišati hitrost zrakoplovov, da bodo ur-neiši kot naihujši viharji, ki dosegajo povprečno hitrost nad 100 kilometrov na uro. Evrcpsk* želodec na potovanja po !n? Neka dama. ki je posetila Indijo, opisuje ondotno življenje in brano tako-le: »Naši želodci so prenašali prvi teden nova iedila brez protesta, potem so oa postali zelo nemimi. Neprestano se um je tožilo po kruhu, zeieniavi in dobro pripravlienem mesu. V Indiji prevladuje suha hrana Še danes me je groza, če pomislim na koštrunova bedra, skuhana brez soli in narezana na tanke kosce kakor papir. Servirali so nam to jed mrzlo Lahko si mislite, kako ie nam teknila. Natakar v hotelu je postavil pred nas baterije steklenic z različnimi rastlinskimi ekstrakti, ki nai bi dali mesu okus in prijeten vonj. toda ta okus je ostal vedno samo na površini mesa. meso le pa ostalo Še dalie brez okusa. Angleži naroče k vsaki porciji mesa so! posebej in jedo meso z ostro gorčico. Prav tako. kakor koštrunova bedra. so mi servirali tudi krasno pečeno kokoš, kraj nje na krožniku pa pečeni koSčeK prekajene slanine. Kokoš je bila neslana in pusta. to^-ei brez okusa. Prikuha je obstojala iz koščkov krompirja, pečenega brez masti. Spočetka so mi zelo dišali koštrunovi kotleti in ledvice, obdane z debelo plastlo ioia in pečene na raž-niu. Ker je pa bil loj nap.il surov, sem začela to vsakdanjo breakfastovo jed kmalu sovražiti. Tudi iaiea v raznih oblikah so se mi kmalu pristudila. ker iih servirajo v Indiji dan na dan. povsod, v hotelu, v resthousu ali dakbangalu, skratka povsod, kjer se je »po angleško«. Evropejec, ki pride v Indijo in se ustavi v ondotnem hotelu, se mora zadovoljiti z jedilnim listom, ki mu nudi približno ta-le jedila: zjutraj med 6. in 7. uro se servira v sobo čai s koščkom belega angleškega kruha, dišečega moč- obeda odoravlien. Ob 21. ie tiflin. kakor pravijo v Indiji angleškemu lunehu. Pri tem se servira juha. mrzlo meso. sir ln sadje. Med 16. in 17. popoldne se servira čaj. ob 20. zvečer ie pa »dinner«. Pri dlnncru sc jč zepet juha, ribe. gove-ie a!i koštrunovo meso. perutnina, pudding in raznih vrst sir. Zc!en'ava pride na mizo boli redko, tako tudi krompir. Zato pa je splošna navada servirat! opoldne na velikih krožnikih salato tz surovih paradižnikov in čebule, dasi so paradižniki v Indiji najboljši raznašalci kolernih bacilov. Iz navedenega celodnevnega jedilnega lista jo razvidno, da ie jestvin v In-diii nekoliko preveč, in ker se dan za dnem ponavljajo, mine človeka kmalu vsako vese1-> do jedi Začne se tako-zvana tropična dispepsija, ki povzroča često druge bolerni. Kar se tiče indijske kuhinje, io z evropsko splošno ne moremo primerjati. Tako n. pr. se za »luneh* zelo priporoča koštrunovo meso. narezano na koščke. Ponva se namaže z mastjo, potem se položi vanio plast narezanega mesa. druga plast čebule m slednjič še plast narezanega krompirja. Vse to se popopra in posoli ter zalije z mlekom, v katerem je raz-mešaio eno ja'ce iti malo moke. Nato se vsa zmes speče. Iz šoinnče delajo v Indiji Ptidding. Angleži iedo zelo radi olupHene rečene paradižnike, posute s parmezanom. V privatnih hišah ln stanovanjih je sorememba v jedilnem listu samo ponekod. če pa potuiete po oddaljenih krajih Indije, kier ni hotelov nego samo takozvani dak-bangali, poštne postale iz on>h časov, ko se je vršil osebni in poštni promet še s pomočio poštnih vozov, se vam prav lahko pripeti, da imate dan za dnevom na mizi za obed in večerio »mutton shoos« in »vermi-celli pudding«. Angleži imajo še vedno dak-bangale in re.ct-house zlasti za svoje uradnike, ki so včasih prisiljeni Dosečati te oddnliene kraie po službenih opravkih. Dak-bangala vodi khan-sama. ki ima od vlade stroga navodila. koliko sme imeti jestvin in koliko lahko di »ba^šlša« svojim podrejenim pomočnikom. Po kakšnih cenah pripra- vi khansama ied. }e njegova stvar, m želodec potnika je odvisen pač od khansamove gostoljubnosti in spretnosti v kuhinjskih poslih. V nekem dak-bangalu se je nam pripetilo, da je orl-nesel khansama na mizo pol pečene kokoši Ko smo io pojedli, je zamenjal krožnike, nože in vilice ter prinesel drugo polovico iste kokoši. Tako je mož prebrisano izpolnil uradno navodilo, da sme dajati k obedu samo dve mesni porcl.fi. . Noiboljši khansami so mohamedani. V oddaljenih kraiih in v manjših mestih ubije khansama. kadar ima obisk, kozo ali ovco in pripravi vsa mesna jedila iz tega mesa. Moj mož mi je pra-vil da se mu ie na prvem potovanju po frdiii pripetilo, da ie khansama zaklal zanj debelo kozo. Ko ie pa hote! drugi din odpotovati, ga ie khansama prosil, naj ostane dotlej, dokler ne poje c^le koze. češ. kaj nai počne z njo. ko ima tako redko v svojem dak-bangalu evropskega sahiba. Spomin'am se tudi nekega takega »kozjega« mesta, kamor smo odpotovali za reka} dni povodom velikih indijskih praznikov. »Divall«. Ta krai ni daleč od Bombaya. in zato smo našli tam mnngo rodbin angleških uradnikov in častnikov. Angležinje so odpotovale z deco nekai dni pred nami ra predvečer praznikov so pa Prisoeli za niimi tudi mož;c. Treba ie bilo nat-mani teden dni vnaprej naročiti sobo itd. Zato sem mislila, da bo tam zelo prijetno. Okolica je bila res krasna, malo mestece so obdajale zelene livade in gozdovi. Jedli smo približno isto. kakor v drugih mestih. Samo enkrat smo imeli goveio juho. pa še te nismo jedlL K stanovanju. k'er smo se nastanili, ie spadala namreč velika veranda, s katere ie bil razgled na obširno staio. kamor so prignali zvečer govejo živino. Na predvečer paivečiega praznik?. smo videli tam volička z napol odsekanim in obvezanim repom. Izvedeli smo. da odsekaio Indijci slabim voličkom kos reoa. češ da potem boli rastejo. Zal nam le bilo uboge živali, zgražali smo se nad človeško krutostjo. pa tudi goveje juhe nismo jedli. Ko smo namreč drugi dan č;ta!l na jedilnem listu »Ox tail souo« (juha iz govejevega repa), smo jo poslali nazai. Na potovanju po raznih krajih Indbe se je nam često pripetilo, da smo imeli vsr;- dan na mizi iste tri priljubljene puddinge. in sicer: vermicelli pudding, bread and butter pudding in braked cu-stard. Vsi trije pnddingi se prinravliajo zelo enostavno. Vzame se mleko, jaz-tepe v njem jajce in doda malo rižove moke. V prvem slučaiu se polijejo s tem kuhani italijanski makaroni — vermi-celli — v drugem koščki narezane stare gosi, v tretiem pa pride zmes v prazno ponev, nakar se peče tako dolgo. da se malo strdi. To jed dobite povsod v sredn'i in južni Indiju na Ceylo-nu in v Barmi. V angleških rodbinah v Indij! jedo slično. samo da so puddingi boljši. V obitelfUi z deco je zelo priljubljeno v ledu ohlajeno sadje, polito t mrzlo rumenjakovo kremo. Najbolj so nam dišale v Indiji surove, dušene fige s krema X Poiar uničil mesto. V mestecu Riki » ljublinskem okrožju n« Poljskem je izbruh« nil požar, ki ga je popolnoma uničiL Zgo« rc!o je kakih 300 hiš, večinoma lesene. Zgo* rela je tudi židovska sinagoga. Ogenj je na »t«! iz neprevidnosti. Neki petletni deček se je igral z vžigalicami. Iskra jc odletela na kup slame, n kmalu je bilo vse mestece v plamenih. Po dosedanjih vesteh ni nihč# igorel. X Slovita cerktv zgorela. V sredo, 15. t. m. je zgorela v Newyorku znamenita god> hamska cerkev. Požar je uničil dragocene slikarije na steklo in ene največjih orgelj v Ameriki. Stvarna škoda znaša več mili« jonov. Požar je uničil tudi več hiš v bližini cerkve. X Stavka apostolerv. Čudna stavka se je pripetila na veliki četrtek v Krumavi na Češkem. Vsi starčki, ki navadno predstavlja jo dvanajst apostolov m ki jim škof pri cerkvenih obredih vrniva noge na veliki če* trtek, so -agrozili, da ne pridejo v cerkev, da bi jim škof umival noge, ako ne dobe po osem češkoslovaških kron za ta posel. Rekli so, da je mesci: štirih kron, -'.i so jih doslej prejemali premalo. Ker cerkev ni hotela •prejeti njihove zahteve, so začeli stav* kati. Bilo je pač težko najti v naglici dva' n; rt nadomestnih apostolov. Zato se je cer k-ena ceremonii« nekoliko zakasnila. X Samomor dvanajstletnice. Epidemija sa momorov v B"dimpešti se je zadnje čase ta* ko razSirila, da je postala narivnost optsra. Za velikonočne praznike je imela rešilr.a postaja mnogo dela, da jc som vi h poitesre« čenč kandidate prostovoljne smrti v bolni, šnieo, mrtve pa v mrtvišli.-o. Pripetilo se je namreč nad deset si momorov ali sa^.o« morilnih poskusov. Najbolj mičifcn je men da slučaj, da je izvršila sam-mur T21etna deklic*. Dekle se je igralo s svojimi brate? In sestricami in se je z nirni sprlo. V jezi je šla iz sobe in se obesili. Ko so prihiteli stariši. je bil otrok že mrtev. x Kako hitreje pla\-aS. V Palm Beachu, ameriškem kopališču, kjer se je sezona že davno začela, je pred par tedni zbudil neki kopalec ogromno senzacijo. Stavil ie z zna, niml športniki, izvrstnimi plava«, da jih bo brezpogojno potolkel ▼ plavanju na daljše razdalje. In v resnici se je na zagoneten na. čin izkazsl za najboljSega plavata in je z lahkoto dobil stavo, dasi ni bil ravno bog« ve kako močan, šele ko ie prišel iz vode. se je pokazalo, zakaj je dobfl stavo. Bistra g'ava je namreč imela na vsaki nogi nad členkom pritrjeno nekako pluvuto iz tanke, ga blaga, podprtega s paličicami iz ribje kosti .Ko jo plavtč potegnil noge k telesu, se je plavuta, ki hna obliko pahljače, za« pri a, ko pa jih je sunil ob sebe. »e je od* prla ln tako podpirala hitrost plavača. Izdajatelj In lastnik: »Konzorcij *Jutram. Odgovorni urednik: Fran BrozovtC. Tisk Narodne tiskarne v Ljubljani. Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—. Ženilve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din !•—. Najmanjši znesek Din IO*—* Slike za legitimacije isdeluje najhitreje fotograf H o g o p II I B S E R. Ljubljana, Valvatorjev trg. 168 Vsakovrstne klobuke »ikitene, od 120 Din na-wei pri Stuchly - Slasrhke, Lhibijaca, 2iclo is^rtaeca podjetja v ^aia. Meff-Jna i>laS« 3001 fcts. Ponudbo na nssdov: Exnortno-Importno ",-?. rredožc«, Beopjfl, feiOsvj 7. »SoS Kavarniško kuharico ia takoj, 1 8 i e kavarna »Evropa« v Mariboru. 8058 Dobra hišna šivilja M sprejme takoj. Na?lov pove npr. «Jutra*. Mehanik tH-.?cu prvovr-tnifc iel. ?e Sshoj sprejme. — avto r^rjaaste, Ljubljana. 8655 — Avto Vajenca pod 15 let stare?*, za obrt, sprejme Doiinar, Ljubljana. ®»l:?rK«va ulica 1. 8973 Dva natakarja ''taSali*, event. nataka-r^ docalalke. fiopolnoma ^tjene, z veSIetno prak-.«e -prejmeta proti do-^ plafi v restavraciji na •lavnem kolodvoru v Ljub. IjttL 8M7 8310 Čevljar, pomočnik dobro iiveiban, te »prejme Hrano in stanovanje dobi lahko v hiSi. Naslov pove uprava «Jutrt». 8S>03 Sprejmejo tt takoj 3 krepki ključavničarski vajenci Predstaviti se je pri tvrdki Anton Accetto. ključavničarstvo, Ljubljana. Tabor St. 2. K" Krojaškega vajenca ljubi iančana. sprejme takoj na npravo cjutra». 8916 Mehanika za kolesno delavnica, sorejme Goreč, Gonposvet ska cesta 14- 8919 P^Saio) Knjigovodkinja in KORESPONDENTrSJA ia slov., srbohrv. in nem jezik, išče poldnevnesra saposienja. — 5aslov pove utrava «Jutra,. 8786 Zastopnik-potnik prev-ame Se eno zastopstvo za Slovenijo. Ponudbe na upravo «Julra» pod feifro «Po6tenosl». 8SiJt Žagar (venecijanar), veU vseh tesnih manipulacij, zanes. Ijiv, Seli prtmeuitl metlo. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «ta»ar>. 8886 Trgovski potnik dobro vpeljan po vsej Sloveniji. lell premeniti meto Ponudbe poil značko .Hlad in *gilen» « ijnm, P" Uradnik oveletno prakso, absolvent dri. dvorazredne trg. Sole. i5Se primernega mesta — Ore tudi n« deželo. — Ponndbe na npravo «Jntrn» pod fltro «St. G.». 85C5 Mesto blagatničarke kot začetnica. Jeii gospo-fliSna in gre tudi 1 mesec brezplačno. Cenjene dopise je poslati pod »Vestna in poštena« na upr. «Jutra> 8858 Pekovski pcmočnk popolnoma samostojen, išie stalnega mesta. Nastop in druiro po dogovoru. — Ponudbe pod »Soliden 4(143. na upravo »Jutra«. 8592 Mesta vzgojiteljice k otrokom do 8 let, iSče gospodična. — Cenjeno po-nu ibe pod značko »Vzgojiteljica 24» na upr. «Jutn>» 8878 Knjigovodkinja in korespondentinia. želi premeniti mesto. Vajena je tudi lesne trgovino. Cenj. ponudbe po.! BiTro »Dobra moč 4237» na upr. »Jutra». 8941 Donasalec jedil i i č c dela za takoj ali pozneje. Govori slovensko, nemško in italijansko. — Naslov: Fr. S., Maribor. Trubarjeva ulica St. 5 (pri gosp« Rom). Trgovski vajenec ki se je ie dve leti uMl, iell nadaljevati učenje trgovini na deieli. Blagohotne ponudbe na naslov: Kračun, Poijčane. 8760 Gospodična s S ra»r. meSčansk« loie in dveletno prakso v trgovini. želi mesta 8e eno leto kot nčenka v kaki trgovini metanega blaga. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra« pod SUio »Marljiva 4221» 8807 Krojaški pomočnik lobro Izučen. i5če primerne službe. — Naslov pove sprava »Jutra«. 8900 Kot učenka želim vstopiti » trirovino ta enoletno učno dobo. — Dopise oa upravo »Jutra« pod značko »Poltena 4223 Gospodična starejSa, izobražena, i S S e za takoj službo pri boljSI obitelji brez otrok ali pa pri samostojnem gospodu. Ponndbe na npravo «Jntrn» pod značko »T. L 4222». 8895 Oskrbnik prakso v hmeliarstvn. vinogradništvu in poljedelstvu ter izurjen v lesni trgovini. Celi mesta na več-jem posestvu ali era-čini. — Na«!ov pri podružnici «Jutra» v Hariboru pod Oskrbnik«. 89C0 Prodam vej novih 1» ponjav (plaht) za vozove, različne velikosti. Cena bagateina. Naslov pove upr. «Jurra» 8770 Vrtnice nizke in visokodebelne, različnih barv I z imeniV le-gnst-er za plotove. *mere-kice (1 m visoke), raznovrstne trajnice in letne cvetlice, priporoča Ivan Šimenc, trgovski vrtnar, Ljubljana, Gradišče 12 872S Več spalnic in 2 Jedilnici iz trdega lesa, poltirane. naprodaj v fikofji ulici St. 19, dvorce 8734 Čevljarski stroj skoraj nov. se ceno proda. «Ju Naslov pove npf. utra« 2719 Voziček za otroke dobro ohranjen, m proda. Naslov pov« upt. »Jutra, 8878 Prevozni milni za domače mletje (pogon 2 K8\ so M ogled In prodajo p-i Podboj, Bt. Petr. cest« 95. 8474 Šamct-opeko in gsmot-moko, oripo«o*» r Hočevar. I.lnbljana. Pn nnjska ceeU 84. T6c9 Opalograph se po ugoitni ceni prod« Interesenti ga lahko ogledajo pri družbi «Zora» » Ljubljani, Kralja Petra trg M. *, »"** Otroški voz?čk1 grORTNT Ia LUKSUZNI po najnižji ceni in največja »loga Prodaja na ob-oke — »TRIBP5A. T B. L., tovarna dvo-koles in »trojkih vozičkov, Ljubljana, KarlovSka e. 4. Ceniki Iranko. 1S7 Nova oprava za špecerijsko In delikatesno trgovino, se poceni proda. — Urovat, Vegova ulic* S/L 8678 Avto «Pnch», 13 IIP. Stiriscdelni v dobrem -tanju. prodam za 13.000 Din. Mari- bor, Klavaiška nlica »t. 12 886S Pomlad, kostum ponolnoma nov, ee ngodno proda. Poizve se: A. S., Start trg 21/n. 8980 Kolo z montiranim pomožnim motorlem. [irodam za 1700 Pin. Ogleda »e v delavnici Goreč, Gospoaveteka e. 14 Vsled preselitve se proda oprema u 2 sobi in kuhinjo C»na zelo primerna. Tudi stanovanje na razpolago. — Poizve se na Cankarjevem nabrežln 7. in. nadatr., dnno (Borko) 8923 Fotoaparat nov «Ernemana». Doppel-Anastigmat »Vilar«, 9112. Naalov rov« npr. «Jutr«». 8932 Svinjsko mast čisto domačo, t la«tni topilnici topljeno. Imam "talno v zalogi. Najnižje dnevne cene. Cenj. naročil-1 na tvrdko J. Popovii, Ljubljana. 8028 Prazne steklenice «Odol» k u p o j e drogerija Anton Kane, sinov*. Židovska ul St. J. 175 Srebrne krone te po najviijl ceni kupn-jejo. Ponudbe pod značko »Krone« na »pr. »Jutra«. «707 orožle kupim. Ponudbe na upravo »Jutra« pod značko »Kupim 4200«. 8861 Srednjeveško Najvišje plačam stare moJke obleke io drugo. Dopisnica tado»Uje. da pridem na dom. Drame. Ljubljana, Gallusovo nabrežje it. 29. G9U8 Rabljene sode o d amtrikanake ra a 11 I, v dobrem stanju, za 5" in 100 kg, kupujem. — Plač.-a najvišjo ceno Ponudbe na tvrdko J. Popov«, Ljub-Ijaua. 8034 Fotogr. aparate stare, za » popravilo, format 13 v 18. kupim. — Ponudbe pod Mfro »Relse-kamers« na upr. «Jutra«. 8947 Motorno kolo malo rabljeno, novejl^ra tipa, knpim. Ponudbe na naravo »Jntra« pod značko »Motor«. 8006 Tirm Drva za kurjavo (odreckl od žaga) po ranili eenl — dokler trnja zaloga — •• dobe pri Ivanu AiSka. Ljubljana, Metelkova ulica 4. 8849 Kredenca salonska, nova, l> trdega lesa, ae po ulo nizki ceni |*od». Naalov por* »prava »Jutra.. 8904 SVoro novo kolo znamke «RKSA», poceni proda Gu*to P e t n I k. Stoiice »t. 47 pri Ljubljani. IMt Polovico skladliča zelo prostornegn, aa pra> meinem kraj« * Ljubljani, o d • < • p I a. Pismene ponudb« ta kakUo blago, pod «Tak«J 4247» u upr. »Jutra*. 8MT Lokal v sredini mest*. M tekoj odda «*enu. ki k«pl inventar. Nulov t upravi »Jutra«. 8969 Radi opustitve trgovine S rod* jam zlatnino, sre-mino. vsakovtstno jedilno orolje in birmanska daril* J d telo tnllanlb cenah. — o«. Selovis . C ud«, Ljub-U*M. M«ul tn. 4888 Prodam P0SS3TV0 oh flavnl eesti v LJubljani, obstoječe iz hi5e a gostilno, trgovine, hlevov in večjega vrt* — rs dalje tu li lan-laver, kočijo, koleselj, rame gospodarske vozove, prazne »0-de itd. Naalov pove »prav* »Jutra«. 8948 Krasna vila (takoj prost*) • velikim vrtom, n* naJlepSem prostoru Maribora ležeč*, se pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji prod*. Event. se tudi proti posojil« »li pa plačilu najemnin« u več let. odda v najem. — Dopise na poStni predal 63 v Maribora. 868S Stanovanjska hiša v LJubljani, oziroma predmestju. se kupi proti takojšnjemu plačilu. — Ponudbe na upravo »Jutra« pod Jlfro »1'godnost 41"9». 8753 Hiša na periferiji Ljubljane, pet minnt od tramvajske postaje, se proda. Oblega 5 sob, 2 kabineta in pritikli-drvarnico, pralnico. 250 m* rrts — vse tekom dveh mesecev prosto. Ponudb« na npr. »Jutra« pod Sifro »Dom 4249». 8976 Ms«Jhno posestvo v blitinl Maribora ali Celja, z gospodarrkiin poslopjem, « prostm stanovanjem, se iSče c* takoj v najem. Pozneje »e event. tudi od-kupi. Ponndbe pod značko «TakoJ» na uprav« «Jutra» v Maribora. 8902 Pri prost gospod, IMe či»to opremljeno sobo • |i»e s polnim naslovom n» »pravo »Jntra« po značko »Ca*t£* uiakreclja 8977 m Kdor k a) v« o »luj-lojl Frančiški Kavčič doma It Železnikov, »»j •poroči na naslov: k. Kavčič. Gosteie it. il, polu Skofj* Loka. 8940 Dama v Domžalah t nedeljo i temni »bleki U t1)oH-tastem klobučka, kratko ottriienih la«. kater* j« pred odhodom or<>M»n»ke-g» vlak* poslntel* gramofon v druibi uveh črno oblečenih »prcir.ljevilk. se prisrčno raproia, d« »poroči svoj n*.-lovfek n* upr. »Jutru pod znamko »Zaljubljen plesalec.. 8882 Gospodična z rdečimi »bim/ Solnčkl. katera je r nedeljo IS./IV. 1923. sedela na klopici v »Tivoli, z majhno gospodično in itudiral* »vlojo., prosi z* tvidenie gospod, kateri jo Je nekaj iKiineje ozrl na Tivolskem hajerju v čolnu Odgovor na upr. »Jntra. pod »Tisoč in ena not 1001«. 8869 7nanja želi mladenič > m»podično, !j»-beznjive narave ter lepe z-inanjoeti. Dopise na npr. »Jutra, pod značko »Ker areče mladostne vee moji si vir«. 8883 Družabnik za prvovrstno trgovino v Ljubljani se iSče s todelo-trnjem, kar pa ni pogoj. Potreben kapital 800.000 Pin Ponori* na upravo »Jntru pod lilro «Ihu 300.000«. 10.000 Din posojila iščem za kratko dobo. — Ponudbe na »pravo /Jutra, pod »Dobre obrc-ti 42:U». 8926 Z .enja se avto Stedežea, dobro ohranjen, za lliritedeineg*. — Naslov pov« uprava »Jntra*. 8694 Knjigovodstvo vpeljuj«, pregled* ia izpopolnjuje Vodi knjige t podjetjih, ki nimajo lMt-Eega osobja Bilance 6Mt*vlj» in daje tozadevne nasvete «FIDES» revizijski biro (ravnatelj Milan Bog»dv> Ljubljana. Anton Knezova »lic* it, S. Pred tiskanje ročnih del najmodernejših vzorcev — po izvanre.ini nizki ceni Pred Škofijo I I. 1S3 Ročnega dela in vezenja za na dom. iSCe gospodična. — Cenjene po-oudbe pod »Marljiva 1901-na upravo »Jutra*. 8371.! Na dobro hrano domačo, v tredini mest*, se sprejme abonente. — Naslov pove upr. »Jutr*». Lastnikom gramofonov! Ker e« množe slučaji, da popravljajo gramoione t» to delo popolnoma neviSfi ljudje iu to celo na domu l«-i strankah, z izrecnim Mtrdllom, c.a to poslani iz moje delavnice, izjavljam, da »e |iri meni popravljalo gramofoni in dragi mehanični instrumenti samo v moji delavnici. Nihče ni od mene pooMaiien izvršiti kako popravilo a« gramofonih pod mojim imenom. — Posestnike gramofonov p* pro-im, naj ne nasedajo tem ljudem. Penar, izdan a tat« po|iravil«, je r.arav-oost stran vti.n. franiofon Godbeni avtomat r*^ t s rabljen, električni kla-1 , Ato j, V*S gramoto. .11 i,..,«,, -,n . noi-e,- r • . ., — . ... vir *M gramolon s p'"- č.v mi. kupim. — Ponudi« na •ipravo »Jutra« pod značko »Sl*tb* 4221«. 8884 Pes volčje pasme mesecev »t«r, ee nrod«. pod i Nulov pove »pr. »Jutra«. «956 Drž. nameščenec SI let tur, ieli znanja • gospodje no »11 vdovo, v srrho ienitve. Pooudb« »* naslov: Fabian, Muibor. Ulka »Um m. mi Ročna torbica •e b »»II* V Tivoli. — Krarlk. VH UL Mtt gramofon l*,tre»« «I?ešil sem vaše veličanstvo in delal za slavo in mir vaše Vlade!» «Vaša predrznost presega vse meje!» reče kralj ljuto. «To je gotovo prav zanimivo, se oglasi Chicot s kraljevega naslonjača. Dajte, monseigneur, povejte kaj o tem svojem nocojšnjem delu!» «Sire, jaz bi vam bil to že zdavnaj povedal, ali ker ne postopate z menoj kot s svojim bratom, marveč kot z zločincem, ne morem govoriti in bom raje počakal, da bodo zame govorili dogodki.« To rekoč se vojvoda kralju globoko in počasi prikloni, potem se zravna in obrne b Crillonu ln drugim častnikom, ki so stali za njim: «Naprej, gospodje! Kdo izmed vas ima dovolj žalostnega poguma, da povede mene, pravega princa Francije, v Bastiljo?« Cliicot se zamisli, potem se nagne h kralju in mu zašepeta: «Aha, zdi se mi, da me je razsvetlilo in da sedaj razumem, zakaj je Epernon imel toliko krvi na škornjih in tako v licu!* XXVI. VELIKI DVOBOJ. Nad Parizom je zasijal krasen dan. Kralj to noč ni legel V počitku, marveč je zarana izjahal iz Louvra in si v Chicoto-vem spremstvu ogledoval kraj, kjer bi se njegovi miljenci imeli biti z AnžovincL Aii niso se bili. Kralj se je vrnil v dvor in našel milience, ki vstajajo in se oblače. Kralj jih vpraša, s čim se bavi;o? Schonberg se je pretegaval, Ouelus si močil oči. Maugiron je srkal nekaj malo šampanjca, Epernon pa je brusil svoj meč ob velik brusilni kamen, katerega mu je vrtel paž. ,In ti praviš, da to ni junak?® vpraša kralj Chicota m prazno pogleda Epernona. «Ne, jaz pravim, da je to dober brusač, druzega pa nič!» iedko in glasno odgovori Chicot, a Epernon pre- neha z brušenjem ln lica mu zagore. Potem opozori svoje drogove s klikom: »Kralj!» •Dobro jutro, gospodje!« pravi kralj. Zdi se ml, da ste dobro razpoloženi!* »Hvala bogu, sire, smo!« odgovarja Ouelus za vse. •Sami vi, Maugiron, nekako mrko izgledate?« •Slabo sem sanjal, sire, in si krepim srce z naprstnikom španskega vina!» •Prijatelj, pravi kralj, ne pozabljaj, da so sanje samo posledica dojmov prejšnjega dne, ne vplivajo pa na prihodnjega. To je samo v božji volji.» »Tudi jaz sem to noč slabo sanjal, ali mi je roka vsejedno trdna in pogled oster!« se oglasi sedaj Epernon. »Da, se vmeša Chicot, sanjali ste, da imate kri na svojih škornjih. To ni slabo,« pravi Henrik., vi se unate boriti za mojo čast. Prestol sem utrdil sam, nocoj, sedaj gre še za čast!« «0, mi morda podležemo in izgubimo življenje, ali čast bo rešena!« odgovore vsi naenkrat. »Gospoda, vsi ste moji, pravi kralj, ali svetujem vam, ne bodite napačno srčni. Prav boste imeli le, ako ubijete svoje in moje sovražnike, a ne, ako se pustite ubiti njim!« »Kar se mene tiče, jaz ne daiem pardona!« se oglasi Epernon. «Tudi jaz ne jamčim za nič. Storim, kar je v moji moči!« potrdi Ouelus. A iMauglron doda- »Jaz pa jamčim, da če pojdem jaz, vzamem protivnika seboj, najmanj lednega!« »Ali bijete z meči. samo?« vpraša kralj. »Z meči in bodali, oboje!« pojasnjuje Schonberg. Miljenci so bili sedaj pripravljeni, poljubili so kralju roko in stopali za njim. on jim pa pravi, da jih bo obdaroval s posvečenimi meči. »Kakšni meči so to?« vprašuje Schonberg in pogleda v odprto Skrinjo. »Junaški. meči iz Italije, kovani v Milanu, a posvečeni so v Rimu. Junaški se držite ž njimi!« In kralj odpusti svoje miljence z zares kraljevsko kretnjo, popreje pa jim je še zabičal, naj ne govore, da se bijejo z odo-bren.iem kralja, ampak na svojo roko, ter da je borba posledica privatnega njihovega spora. Ko odidejo, se kralj tužno spusti v naslanjač. Chicot pa zrazi željo, da bi videl ta dvoboj, ki je že odložen in ki se iz neznanega vzroka ni izvršil davi, marveč se bo šele sedaj. In utemelji svojo željo: »Zdi se mi, da se bo dogodilo nekaj neobičajnega. nekaj, kar se tiče Epernona. Ne ugaja mi njegov obešenjaški pogled!« »Ti me zapuščaš?« vprašuje kralj otožno. »Potrebno je, kajti ako enega njih ne bo na mestu, bom moral ;az vskočiti in storiti svojo dolžnost ter se biti za čast svojega kralja!« pravi resno Chicot, da kralj kar pogleda. In Chicot naglo odhiti, da ga kralj ne bo mogel več klicati, ta Pa gleda nekaj časa za njim, potem zlegne z rameni in po- kliče CriHona ter mu naroČi: »Ako bo izid dober, pridi brž in mi ga povej. Ako bo pa slab, joj,... potem popreje trikrat potrkaj na vrata, predno prideš. In dotlej nikdo drugi k meni!« Crillon, ki je vedel za dvoboj, se pokloni. Trije Anžovinski borci so davi vstali pravočasno, pred svojim odhodom pa so poslali svojemu vojvodi glasnika z vprašanjem, ali mu je znano, kje je Bussy. Odgovoril jim je, da sta oba včeraj okrog desete odšla z Remyjem in odnesla svoje meče seboj, pa da se nista vrnila. Ta odgovor prijateljev ni vznemiril, ker so vedeli, da se včasih Bussy tako odstrani po neznanih potih, zlasti v zadnjem času, da pa se vedno vrne pravočasno, zlasti če je dal besedo. »Ej, prijatelji,« vprašuje Antraguet, »ali ste culi, da je kralj baje zapovedal lov v šumi pri Compiegneu in da je nadlovec gospod de Monsoreau že odpotoval tjakaj, da pripravi vse potrebno?« »Da!« odvrnejo njegovi tovariši. »Potem vem, kje je Bussy. Kadar nadlovec pripravlja pogon na jelene, takrat lovi Bussy njegovo košuto. Bodite brez briga, on je bližje mesta borbe, nego mislimo, in pride gotovo v pravem času!« »Da, morda, ali utrujen, malo bo spal!« Antraguet samo zlegne z rameni in pravi: »Saj veste, da se on nikdar ne utrudi! Hajdimo, po poti ga bomo srečali!« In napotijo se na mesto dvoboja. Bilo je baš v času, ko je kralj miljencem delil posvečene meče. tako da so Anžovini prišli na mesto kakšnih deset minut popreje kakor nasprotniki. Korakajoč mimo pa-iačice Monsoreaua, so tovariši gledali v njegova hišna vrata in se smehljali. »Odtod se mora dobro videti na odrejeno mesto, in gospa Diana bo gotovo prišla na okno!« »Glej no, saj je morda že bila. Okna so odprta!« opozori drugi. »Kaj pa to pomeni? Tam je množica ljudi!« opozarja tretji. »Da, to je zares neobičajno!« vznemirjeno potrdi Antraguet. In vsi trije pospešijo korak, sluteč iznenadenje. »In mi nismo edini, ki se čudimo! Le poglejte, še celo kmetje, ki vozijo tod mimo, vstajajo na vozovih in stegujejo vratove, ali ustaviti si ne upajo. Kaj se je neki pripetilo?« Plemiči se približajo hiši. Tam je že stal neki seljak in pregledoval tla. »Kaj je?« vprašujejo »Hej. Bussy!» klikne Liva-rot. »Požurite se! Čas je!« Počakajo trenotek, ali nikdo se ne odzove. »Nil:do ne daje odgovora. Ali čemu te lestve?« vprašuje Ribeirac. »Ali si ti naslonil te lestve?« vpraša Livarot seijaka. »Bog varuj, gospoda!« le-ta odgovori. »Samo poglejte gori!« Vsi trije pozorneje pogledajo. Na lestvah je kri. Antraguet pogleda v okna, naglo se popne po lestvah na balkon tn obstane, potem grozno krikne. rtCoooooooocooMaucOT^ao^ Priporočamo knjigo; Stojanovič A., Kan Popis bitke in njen po-men z dvema zem evi. doma. Knjiga velja s poštn no vred D n 31 — ter se na«*1?, pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Usek tegcslovsn mora poznati svojo domovino! Vse, kar moraš vedeti, dobiš v knjigi mk: (Mo delo m »jPrpiriflllleri m M\tm Biii 140 \m pošlaloe Predala ss v knjigarni Mene biih V LJUBLJEN Prešernova ulica o nasproti glavne poštt EEEJEEEI nogo denarja prihranite, ako pred nakupom blaga za obleke, perila, sralc, ovratnic, nabavnih rut, šerp, obrisalk, nogavic, odej. najrazličnejšega drugega blaga ter usnia obišitie trgovino, kjer so cene najnižje in sicer pri tvrdki % Majzel & Rajšelj LJUBLJANA, TarfaSfcl trg ftt. I._ tffiOa Gf^oren S Kupaltni hotel Roban • ?«*.* Liepo, čisto uredjene sobe. L razredna obskrba I . Perivoj-restaurant — Terasa. Pension sa stanom 80 Din dnevno. Do zadnjega maja primaju se gosti t bez naručbel Preooruča se A. Beranek, viastnik _ 2014-« Grom carinsko posredniški in II š&edicifski bureau II LJUBLJANA Kolodvorska ul. 41 Naslov brzojavkam ..Orom«« Telefon Sni St 434 Podružnice: Maribor, Jesenice, Rakek O&avlja t;se v to stroko spadaioie po* sle najhitreje in pod kulantnimi pogoji Sastepnlkl druSbe skalnih ves S. o.E. za ekspreane cioSHjke.__ 2197-a t Brez posebnega obrestih. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš srčno ljubljeni sin, brat, svak in stric, gospod irko Kaviii uradnik banke „Siavi|e" v ponedeljek, dne 20. aorila po kratki bolezni preminul Pogreb objokovanega pokojnika se vrši v sredo, dne 22. aprila ob 3. uri popoldne iz mrtvašnice deželne bolnice k sv. Kiižu. V LgaMJanl, dne 20. aprila 1925. Ivana Kavčič, mati — Frano, Janko, Drago, Budi, JalfiJ, bratje — Mihaela Eorlnftek, sestra. Bolniška blagajna bratovske skladnice v Rajhen-burgu odda službo bratovskoskladiščnega zdravnika. Bližnje informacije poda ter prošnje sprejema Bratsvska s^adnka 2I9S-1 Raihenburg »«»«»•»» plošis in filma, d«lie-Mlmasi, Sati"??, Ko- claSc -a