Poštno tekoči račun št. 24. — Conto corrcnte con la posta. Posamezna številka 20 stolink. Izhaja : vsako srcdo popoldne in soboto zjutraj. Stune za cclo leto 15 L. „ pol kici S „ „ čctrt „ 4 „ Za inozemstvo cclo lcto 35 L. Na nuročila brez do- poslune naročnine se nc morcmo oziratl. Odpovorni nrednik: Polde Kemperle. ,— ^ št. /7 V Gorici, v soboto 28. februarja 1925. uto vm. in a1 List /- „GORISKS Sii . ... 77:;/: Zadružne tiskarne v Gorici Riva Piazzutta št. 18. Upmva in urcdmstvc: ulica Mameli štev. 5. — (prcj Scuole). — veselo gibanje. Mnogo je neprijetnih bremen, ki j teže ihišcga čtoveka v Juluski Kraji- ni. Ne oomo jih nastevali. Ze nesteto- krat in v /uijruzličnejših oblikali *mo >e morali baviti s tend trpkimi zudeviimi ter smo večkrut s prav j brviohzirno odloenostjo zahtevali, 'Mi se odstraniio in odpraajo. Tudi čutimo ta bremena vsi mi lasttiih ra- Hienih, zuto doncs ne bomo ponavlja- 'i stare pcsmi ter ne bomo ne tožili, *ie obsojali. Spregovoriti hoeemo dam's veselo, korajžno besedo. Ce človek gre med naše delovno liuustvo opazi tudi marsikaj razvese- liivega. V prvi vršti mislimo tu na huso prosvetno organizacijo. Sedaj, ko je odneliai pritisk, ki je pred me- s?ci tlavil in davil nase društvcno zivljenje v uezeii, se je isto takoj ruzgibalo, poživelo in krepko utrdilo. Mreža prosvelnih organizaeij preple- *« ze skoro celotno pokrajino. Kinulu ze ne bo vcc vasi, ki hi ne unela svo- ivga drustva ali krozka uli knjižnice aji pevskega zbora i. i. d. In kako zwljenje preveva veeinoma vse te z zunobom, smotreno in požrtvovalno Ciehijoče organizacije. Vas tckmuje z V(-isjo, obt'imi z obeino, duliovnija z 'hikovnijo. Povsod Jwcejo imeti bolj vzorno, živahno in uspešno se razvi- j Uiioče društvp. In f untie iekmujejo z (d-klett, starejsi z mlajšimi, kdo se bo bo'ij postavil. Cloy elm se zusmeie src.c \cseija, ce siopi zvecer v kaki vasi v diusivene prostore in najde tain v tepem številu zbrano mladino, ki se J'örf/ v petja ali pripravlja na gleda- llsko prireditev ali eita ali poslusa Mcdavanje i. t. d. In ta mladina Una Večinoma že povsod trdno izklesanc nozon in nacela. Taku mladina je senie, ki ho brezdvomno obrodilo do- ')re sadj\ c, je steber, ki ga ne zmak ll? nobma vihra. Drugo razveseljho dejstvo. ki ga opažamo med prinwrskimi Jugoslo- vani je iivahen pokret v zadruinistvu. Dolder ni ijrisiu izmenjava denarja, je lezala lud celokupnim nasim za- druinistvum iezko mora. Grozila je poguba, kaiastrofa vsemu nasemu mtrodnemu gospodarstvu. Ko so pa j dobile poao^iinice in druge zadruzne ustanove icmenjan svoj v Jugoslavia naloien dinar, je zaplulo po našem zaaružmštvu novo, krepko življenje. Z izmenjuvo nalozb so se naši denar- nl ztivoüi olresli nevarnosti. ki se visela nud njiini kot üamoklejev mer, in so lahko zopet začeli s plodo- nos'iim delom. Denar, ki ie zagotovil obstoj nasemu denaniemu zadruz- nistvu, je pa seveda okrepil celo- Kiipno naše zadružništvo in mil o~ mogočil nov razmah. Zato pa vidi- mo, kako se po deželi poleg s pod- vojeno vnemo poslujočih hranilnic in posojilnic ustanavljajo konsumne za- diuge, kmetijsha drustva, mlekarne, sirarnc i. t. d. Ljudje uvidevajo, da je naš gospodarski položaj zelo te- iaven in da posta j a se od due do due ležavnejši. Zato so nrisli ze mnogi, drugi prihajajo pa vedno bolj do spoznanja, da je samo v zdravi in trezni samopomoä, ki jo nudi za- družništvo, našii gospodarska rešitev. Treba bo sicer še mnogo * zrtev in dela. Zadružna misel med muni je še zelo plitva in brez prave resnosli. Morali jo bomo še zelo yoglobiti in jo oeistiti vseh sebičnih in nepostcnih priveskov. Toda naša odloena volja do zivljenja bo nas golovo tudi v tern vprašanju privedla do zmage. Novega g. podprefekta nrosimo naj premotri smotreno in ustvarjajoče gibanje, ki valovi preko dežele in naj se vanj vziyi. Če bomo našli v njem odkritegu in razumnega zaščitnika, si bo priboril za celokupno obmejno ozemlje in njegovo ljudstvo nevenlji- vih z a slug. Kaj se godi po svetü? Ko so iašistovske metode prisilile ! jJPozicionalne stranke, da so zapusti- le zboruico in šle na Aventin, je bilo JPlošno prepričanje, da se bo faši- Zem spreobrnil hi nastopil dru^o p% pot sporazuma z vserni stranka- lTu. Po'tek političnega življenja pa je ^zpršH te sanje. Mussolini ie že s skrbjo yledal, kako ga vsi zapuščajo, ^emlšljevai je že all bi ne kazalo ¦^četi z niiriio politiko. Tedaj pa je iU!s'u)pil znarsi fa&istovski groniov- n'k Farinacci in pozival v svojern li- ^tii »Cremona nuova«, naj Mussolini rilkiu,r ne pozabi spraviti žetve fasi- !tovske revo.luci.re,' naj pusti pri miru s°toi išče opozicije na Aventinu in naj Ne odloci za samo fašistovsko vlado. Skrajneži na krmilu. .^akih glasqv j.e Mussolini iz vrst ^*nih sraic slišal vedno več. In zgo- ai'o se ie, da se je odločil in postavil V(>(Jjo skrajnežev Farinaccija za glav- !.lcSa tajnika stranke. Ob svojciu na- ^°Pu je novi tajnik objavil svoj pro- s»as. v njem pravi, da je fašizem si- Cei" tiiobil bitko. a mora obdržati tudi . eSa pa noče doseči z nasilji, ampak z zakonitiim sredstvi. Le če bi hoteli 'jasprotniki ovirati delo fašistov, bo- C7 znali ti braniti pravice tudi s kr- Jo. Farinacci je v svoje-m oklici^ tu- .«i 'določil naloge glavnega tajnika. o njegovem mnenjii spadtijo odslej | vse krajevne zadeve v področje ge- neralnega tajnika. To se pravi, da bo zavd od zdaj naprej popolnoma drug voter v pukrajhiskih fasistovskili zve- zah. "lakoj, ko se je zgodila ta spre- memba na vodilnem mestu, ie zgrabi- la ministrskega predsednika Miusso- liüija huda mrzlica. Pravijo, da je liuda; zdravniki mu prepo'vedujejo vsako opravljanje političnih poslov. Zato si italijansko časopisje bolezen različno tolmaei. Cudno je, da je zbo- Irjl ra-vno pred odločitvijo novega na- črta o vojski v senatski zbornici., Vsled Mussolinijevc mrzlice se je moralo tudi odgod'iti zasedanje po- slanske zbornice. Listi so ugibali, kdaj se bo sklical senat in zbornica. Mussolini je hotel bit! na vsak način navz&č pri sejah senata in zbornice, ker ga jo zadnje dni mrzlica popusti- la, je sklenil z notranjim ministrom Foderzonijern, naj se ^enat seistaive 16., zbornica pa šele 22. marca. Sena- torji mora jo še sprejeti proračun za nekatera ministrstva in pa načrt ge- nerala l)i jiorgia o preuredbi vojske. V zbornici pa bodo öbravnavali o proračunu in ženski volivni pravici; zakonski ndcrti o tajnih orgaruza cijah in o iisku pa ne bodo pri teni zasedanju še prišli na vrsto. Na ta način se je Mussolini izognil boju z z močniifi 1'ramasonstvom, z drugo potezo, Ja je odložil sklicanje oben zbornic, pa hoče počakati, kako sa bodo odločili bojevniki in opozicija. „Razdeli in vladaj!" To politično načelo si je izposodil Mussolini pri svojih vzorih, pri starih Rimljanih. Ti so vedcli, da je nasprot- nik le toliko časa nevaren, dokler je strnjen. Kakor hitro pa zasejejo spor v njegove vrste, ga je lahko obvladati. Geslo „divide et impera" (deli in vla- daj) je skušal vodja fašizma uporabiti tudi v sedanjem položaju. Znano je, da niso fašisti z nasilstvi nad' bivšimi bojevniki ničesar dosegli. Vzbudili so le stud in zaničevanje pri vseh res iskrenih domoljubih. Bojevniki so pa postali fašizinu še bolj nevarni, še pogosteje so se oglašali proti ljudem, ki niso nič za domovino pretrpeli, a hočejo sebe izklicati za odrešenike. Mussolini je ubral zdaj že omenjeno taktiko. Zasejal je seme razdora v vrste bojevniških zvez, ki so se razdelile na dvoje: na fašistovske prijatelje in na odločne sovražnike. Prvi so zaeeli po- šiljati vodstvu fašistovske stranke uda- nostne izjave. Vodstvo bojcvniške zveze je po ten dogodkih sklenilo naj se skliče z 5. 6. in 7. marca shod vseh bojevnikov v Viareggiu. Tega se je pa Mussolini zbal, ker je mislil. da bo na shodu prcvladala protifaSistična struja pod vodstvom poslancev Viole in Sa- vellija. To bi prav nič ne spadalo v račime fašizma tik pred zborničnim zasedanjem. Zato je vlada poslala vod- stvu bojevnikov oster ugovor radi na- meravanega zborovanja. Za figovo pero pa je porabila izgovor, da bi prišlo na vborovaniu gotovo do dejanskih spopa- dov med obema bojevhiškima strujama. Voditelji bojevnikov so nato sklenili, naj se vrši zborovanje v Rimu v istih dneh. Medtem pa Mussolini spletkari, da mu ne bi bojevniki v parlamentu belili las. Vse sile pa napenja, da bi razbil opozicijo, ki se je umaknila iz zbornice. Nazaj ali ne? To vprašanje se vriva ysem politi- kom bodisi opozicionalnim. bodisi viadnim. Pojavljajo se vedno bolj zahteve naj opozicija prencha s svo- jhn brezplodniin čakanjein in se vrne ¦v parlament. Za aktivno politiko o- püzicije se najbolj zavzernaio popola- ri. Pristaši te politike poudarjajo, da bi se morala opozicija vzdržati tudi bodočih volitev, ki jih ruNpove- dujejo za prihodnje leto, de ne gre zdaj v parlament. Unitarci so tudi za to politiko. Socialist Turati se z vso silo zavzema zato, da bi prenesla o- pozicija svojo borbo 'na parlarnentar- na tla. Potem pa naj razvije svo.io delavnost tudi mod ljudslvorn. Zato naj se osnuje iz vseh opozicionalnih strank skupno vodstvo za skupen u- \ darec proti fasizmu. Nasprotna stru- ja pa pravi, da se sedaj itak ne spla- ča v zbornico, ki je zapiisama smrti, zato naj rajše nadaljujejo boj z dos,e- danjim orožjem. Proti tern strujam v nasprotneni taboiru pa ka.že fašistovski tisk neko omailovažujočo gesto, češ, kaj nas to briga. Če se borijo proti nam slabo zanje, če ne, je tudi prav; saj smo brez njiih tudi do'volj močni, da obvla- damo deželo. V resnici je pa stvar le nekoliko drugacna. Mussolini in vsa vlada dobro vc, kak vtis narcd'i nele na lastno državo, anipak na ves ^civi- lizirani svet, če velik del poslancev javno kaže, da ne more v zbornici deiati. To bo tudi naibrže vzrok, da Mussolini tako dolgo boleha. Razči- ščenja je po treba in to pride polago- ma. Sicer upa Mussolini, da bo A- ventiiice ražbil po svojiem znane'm naceliU, ker se boji, d!a bi vsa opozi- cija v strnjenih vrstah prikorakala pred zbornico in zahtevala vstop. Borba s pestjo bo morala nehati; za- čel bo boj duhov, boj z zakonitirni sredstvi v katcrem je še vsak, ki je zaigral ljudsko zaupanje, podlegel. To zgodovinsko resnico bo morala s-poznati tudi domovina Macchia- velija. DNEVNE VESTI t Janko Vidmar, župnik, bivši dekan in častni kon- zistorijalec. Došla nam je pretužna vest, ki jo s potrtim sreem naznanjamo sobratom- duhovnikom, vsem znancem, prijate- ljem in žlahti, da je v pondeljek dne 23. t. m. zvečer umrl za pljučnico preč. g. Janko Vidmar, župnik v Idriji ob BaČi in bivši dekan v Bovcu. Prehla- dil se je bil, ko je šel k nekemu bol- niku, kar mu je 'povzročilo najprej in- fluenco, potem pa pljučnico. Rojcn je bil blagi pokojnik na Otlici dne 13. maja 1861. Učil se je v Gorici. V mašnika je bil posvečen v Gorici dne j 29. avg. 1886. Njegova prva služba je bila v Štanjelu. Bil je dolgo vrsto let župnik-dekan v Bovcu. Po vojni se je preselil v Idrijo ob Baci, kjer je bil naslcdnik pokojnemu župniku Francu Razpetu. Pogreb je bil v četrtek dne 26. t. m. ob 10. zjutraj. Blagega po- kojnika priporočamo v molitev. Sve- "( tila mu večna luč ! * 0 pogrebu smo prejeli sledeče spo- ročilo: Pogreb je bil v četrtek dopol- dne. Udeležba faranov z vend in oko- ličanov velika. Izredno veliko je bilo Število sobratov - duhovnikov (27). — Po slovesnem mrtvaškem opravilu, ki ga je imel msgr. dekan, pomembnem govoru g. Abrama in v sree segajočih nagrobnicah domačega pevskega zbora smo položili blagega gospoda.med tu- robnim zvonenjem v hladni grob. Gin- ljivo je bilo videti ljudstvo, ki je malo pokopališče takorekoč oblegalo. Vsak je hotel videti še enkrat krsto dobrega pokojnika in mu zaklicati še enkrat prisreno in hvaležno zadnji: z Bogom ! Blagemu pokojniku: večni inir, sorod- nikom, zlasti 87 letni materi: tolaži Vas Bog! Nova župnika V četrtek due 26. t. m. je bil inve- stiran kot župnik na župnijo Sočo č. g. Ciril Munih, ki je bil dosedaj tarn upravitelj, in na župnijo Biljana č. g. Josip Kos, dosedaj kurat v Gaberju na Vipavskem. Novima župuikoma iskreno častitamo in jima želimo obilo uspe- hov pri težavnem delu. Težki udarci. Voditelj jugoslovanske opozicije Ljuba Davidovic je poshil Nikolu Pa- siču, stebru sedanje belgrajske vla- de pismo, kjer z ostritni besedami o- pisuje dSvjanje vladnih pristašev v bregalniškem okraju. Davidovič piše, da pobijajo ljudi z vednostjo mini- strskega pnedsednika Pašiča. Sicer pravi, da ugan.ia vsa ta nasilstva Svelozar Pribičevič, vereu učenec najhuj'scga slovanskega nasprotni'ka ogiskega min.istrskegia predsednika grofa Tisze. Odgovoren pa jc za svo- jega tiajemnika tudi gospodar. Svojc težke oodolžitve, ki jih je razneslo caso'pisje širom države, zaključuje Stran 2. »GORI$KA STRATA« boree za poštenje in red Liuba Da- vidovič lako-le: »Dvigam svoj glas v . obrambo nudolžnih. Varujte se njili kletev, g. Pašič! Te so težke tudi ka'diar pada.jo na nedolžne. naravnost strašne so, kadar pa da jo na brezdu- sne nasilnike.« Švedska izgubila svojega vodjo. Večkrahii švedski ministrski prcd- sednik in vodja švedske socialdemo- kratske stranke Hjalmar Branting je 24. t. m. umrl. Bil jc eden najsposobnejših politikov, zelo je pobijal boljševizem in se močno trudil za zvezo narodov. Pogajanja med Vatikanom in Jugoslavijo. V Bolgradu razpravljajo te d:ni o konkordatu med Vatikanom in jugo- slovansko vlado. Glavno besedo ima- ta pri teh pogajaaijih framasona dr. /'erjav in vatikanski poslanik Smo- dlaka. Zato je popolmoma uinevno, da so odklonili v Beogradu načrt sporazuma, k,i so ga predlozili jugo- slovanski skofje. Zdravniki pozor! Gor i ski državni pravdnik nam sporoea, da je razpisauih devet zdrav- niskill inest za sodnijske opazovalni- ce unioboliiih. Frošnje se morajo predliaziti najpozneje do 15. aprila 1.1. pri kr. generalnem pravdništvu okra- ja, v katerem prosilec sianuie. Po- drobne podatke da tudi lajnistvo go riškega državnega pravdništva. Semenski kroinpir. iz Trnovega pri Kobaridu nam Sj)oročajo, da je vsled innogega po- prascvanja po semenskem kroinpir- ju ccna zaiij poskočila. Kdor se po- briga, ga še dobi. Cene se gibljejo med 70 in 80 lirami. Nemški most. Be-ijMnski državni zbor je odobri'l pogodbo vmxl Nemčijo in Avstrijo, kjer je določeno, da se odpravijo med tema državama vse potne ovire. Zadnje case so pa vedno boli pogo- sti glasovi o popolni združitvi obel1. nemiških držav. Stara veLenemška misel o mostu od Balta do Jadrana1 je toirej še živa. Kaj je zdaj res? V poslanski zbornici poljiske re- pnblike so pri enem zadnjih zasedanj prcdlagali večje vsote za arniado. Po-. ročevalec iinančnega odseka je ute- mdjeval svoj prodlog s, tern, da je naivajil, kako se sosednje države oiborožujejo. V istein hipu pa sklicuje anieriški predsednik Coolidge kon- gre« za razorožitev. Pevsko društvo „Ljubijanski Zvon" v Ljubljana praznuje- letos dvajset- letmico svojega obstoja. Poles; kon- certov, ki jih namerava prirediti v proslavo tcga jubileja, se je odločilo izdajati mesečno revijo za zborov- sko glasbo »Zbori«, ki bo prinašala I na leto 12 zvezkov novih, še neob- javljenih ženskih, moskih in mešai- nih zborov. Letna naročnina znaša za lta'liijo 10 lir, ki jo je treba plačati naprej. Revijai se naroča pri nave- don em pevskem društvu v Ljubljani; lahko posredmje nairočbo pa tudi »Pevsko in glasbeno diruštvo« v Go- rici, ako se mu obenem z naročilom pošlje znesck 10 lir. Prva številka izide še tekom tega meseca. Ali nismo uganili? Ko smo v predzadnji številki v uvodmiku »ŽivJjenje« zapis'aii tud'i besede, da se z gospodo oikrog trža- ske »Ediinosti« nocemo prerekati, ker so goistoibescdni in neodkritosrčni, smo zadeli celo resnico. Na našili pet vrstic naun je iiapisaia »LSdinost« odgovor, ki šteje preko 110 vrst. Ali n.i to prav bolestna gostobesednost? Našo trditev o neodkritosrcnosti je pa p()dkrei)ila s svojim ncumestnim napadom na posla.nca dr. Besednjaika, o katerem smo pisaM zadnjič. Aid ni neodkritosrčno, tarnati in tožiti, da se mi ne držimo diogovora glcde pre- niirja. v polemikah v časopisju, dan prcj pa ogabno napadejo našega poslanca? Gospodje, ali Vas trkai? Zahvala Odibor »Mkdike« se zalivalju.ie tvdrkam A. Breščak, A. Koren in elektroteliniku Kone-u za posojene predmete ob priliki pustne priroditve. Tisoocra hvala! Roka pravice jih je dosegla. iz Soinbora poročajo, da so oblast- va prijela tri napadalce na v vodjo Njömcev v lugoslaviji dr. Stefana Krafta. Poslanec leži še zdaii v sana- toiiju kot živ dokaz, kakšne /dftvja- ške poütione razrnere so bile tekom volivnega boja. Nova evropska velesila. Francoska vlaidia je priznala polj- sko' ropuibliko za1 velesilo. Toi bodo najbrže storile tudi druge evropske države. Poljska se sicer stalno krepi, a še daleč zaostaja za drugimi veLi- kinii dirlžavami. Za Francoz,e je pa le to važno, da si kupi'jo za zveneč nar slov novo zaveznico proti Nemcem in Rusom. Vojak ni za politiko. Prosluld nemški general Ludendorff se, je kmalu nasitil politike in poslan- čevanja. K sejam državnegai zbora sploh ne prMiaja. Baje ga je zelo po- trl poraz njegbve (skrajno naciona- listične) stranke pri zad.ii.jih voLitvah v nemski državni zbor. Zopet nesreča v rudniku. Komaj se je polegla pretresljiva vest o hudi nesreči v porurskih rudi- niliih, že pišejo iz Amerike o novih žrivah, ki jih je zahtevalo rudarsko flfelo. V sevenii Ameriki je nastala y nekcm rudniku nenadna cksplozija. I Zemlja je zasula ]42 rudarjev. Do- sedaj so izvlekli komaj 36 pokveče- iiill frrupcl iz rudnika. Srečni ljudje. Dvajset kilometroiv v stran od Pariza se nahaja n-aijma,njša občina na sve- tu. Štejc komaj enajst prebivaltev. Ti pa ne plačujejo niikakih olx:iriiskiih davkov. Staresina.- V novoizvoljeni jugoslovanski na- rodini skupščini iiinajo zelo čaistitlji- vega posianca. To je osemdesetlieittni Arso Lajic, ki je torej najstarejsi po- skinec v parlaimetu. Je pripadnik D&- vidovičevih dernokratov. Uboga Dalmacija. Dalmatinski kmet gleda to zlmo s strahom, kaj ho z njegova žetvijo. I'rayijo, da je tarn doli taka snšai, da so vsi studienei in pot ok i vsahnili. Koder je bilo po navadi v teh mese- ciih še pre.ko 200 centimetrov dbžja, Ka je letos komaj dobrih CO. Take su- še v zinii še zlepai ne pomnijo. Beda v Avstriji. Tud5 v Avstriji, klier je vendar no- tiranje življenje že precej urejeno, viada velika brezposelnost. Lansko leto je bilo komaij 50.000 ljudli brez dela. V januarju letošinjega leta je to število poskočilo na 173.000; začet- küm te-ga meseca pa že na: 190.000. 60-letnica slavnega raziskovalca. Svefeovno znajii naziskovalec cen- traJne Azije Sveui Hedin je letos pra- ziioval svojo .sestdosetletnicoi. Ta u- čenjaik spada med največje zeinlje- pisce našega časa. Po rodu ie Šved. Priinera. Po zadnji staitistiki živi v Jugosla- vijj nekaj nad pol miljona Nemcev. Ti imajo svoje Ijudske sole, društva in svoje močno zastopstvo v parla- mentu1. Prej so itneli 8 poslamcev, zdaj 5. Skoro tri četrt miliiona Slo- vanov v italijanski kraljevini ima pa le dva poslanca; v bodočem parla- mentn bo pa, morda le en saim. Na druge primere scj pa ne spuščamo. Metuzalem — umrl. Svetopisemiski je seveda že stroh- nel. Modcrni Metuzailem je pa umrl šele tc dni. To k bil Anton Solirana iz New Yorka. .Imeil je 136 let. Nova moda. Za prihodnjo zimo so sklcnili u- vesti v Parizu nosljamje (šnolanje) za dame. UporabljaJe Öödo parfumiran tobak v majhiiih dozah; seveda bo- db morali dvo!riljivi gizdalini tudi šnofati. Ojej, poterntakem so pa^ naši očanci z velikimi plavimi in rdečimi banderanii se najbolj moderni ljudje. Krvi se jim se hoče, krvi! Rusija in Rurnuniiia se gledata kot pes in mačkai radi Besarabije. Pred svetpvno vojno je bila ta dežela pod Rusijo, potein so jo pa Ruinuni za- sedli. Rusi zahtevajo na,i se ljudstvo samo svo»lK)d)no odloči za to aili ono držaivo. Rumiini pa na to plat nič ne slišijo; vedo, da je prebivalstvo po vcčini rusko. Kjer ne odloči pamet- na beseda, bo' morala surova pest. To je »miroljubna« politika velikih drlžav. Namesto k poroki pred sodnika. Kam privede človeka netočnost je ohčutil na svoji koži nek mlad ženin na Dunaju. Že k svoji nevesti je sil- no netočno prihajal. Poroka je bila določena za 25. decembra ob 4. uri popoldne. Tašča je naročila bodoče- mu zetu naj sc vsaj zdaj potrudi, da bo üb pravem času ]>rišel.. Nevesta in svatje čakajo, čakajo, ženina ni.. Vse je že nestrpno. Komaj dve minu- ti pned četrto uro pridrdra avto z že- ninom in njegovim bra torn pred hišo. Ta nemarnO'St, ki pa je izvirala le iz inirtie, flegmatične ženinove navade, je tatko razburrla nevjestinega bratav da je začcl brata svojega bodočega svakiai obkladati s priimki. Ta jo pa ubere naravnost na sodnijo in toži radii žaljenja časti. Poroko so morali odnesti, dbkler sc niso pobotali. Zadnji „Mohikane". V Pragi je umrl zadnji častnik nek- danje armade, ki je spremljala nesreč- nega cesarja Maximilijana v Mehiko. To je bil 88 letni Adalbert Cvak. Bil je navzoč tudi, ko so cesarja .ustrelili. Z njim je legla v grob zadnja priča usode nesrecnega, a slavohlepnega ce- sarja. Morski roparji. Morsko roparstvo še sedaj ni zgi- nilo s sveta. Posebno v navadi je ob kitajski obali. AngleŠki listi pišejo, ka- ko so kitajski piratje napadli zadnji te- den portugalski parnik „Dogola." Osem- deset roparjev je obkolilo Portugalce, ker se ti niso hoteli udati, se je razvil oster boj. Vendar so morali Kitajci kon- čno pobegniti. Zmaga je pa stala 79 mrtvih na obeh straneh. Tržne cene v Gorici. Cesnik 10—12 L kg, zelje 1.40—1.60 L kg, zelje kislo 1.40—150 L kg, kar- ijol 1.40—1.60 L kg, čebula 2—2.20 L kg, fižol 1.80—2.40 L kg, koks 2.80 do 2.90 L kg, krorrnpir 1—1.20 L kg, repa 50—60 c kg., repa kisla 1—1.20 L kg, redič zelen 2—3.40 L kg, redič rdeč 2—2.50 L kg, špinača 1.20—1.40 L kg; vrzote 80—1 L kg, pomarance kos 20—30 v, fige suhe 2.60—3 L kg, Mmoni kos 15—20 v, jabolka 2—2.40 L kg, maslo 15—17 L kg, injeko 1 1 do 1.20 L, med 10—12 L kg, jajca. kos 50—55 v. Listnica uredništva. D. d. k., Tolmin : Naznanilo o predavanju dospelo prepozno. Citajte — Sirite .Gopišho Strožo'! Lucko išče dekle. Spisal Peter Rossegger. - Podomačil Zagorski. »Tako, prašičke pitas?« »Da, to delain. Za božjo voljo, kak- šno sincšno korito zbijaš!« »Da,« je dejal in je staknil deske eno v drugo. »Bi ne hotela še malo ostati pri meni? Qlej, ko sva že tako v razgovoru, ni prav, da1 odideš pred- no sva prav zavrsila. Saniec ne lna- ram več ostati in nate sem že dolgo mislil. Ali se morem zanesti?« Molčala je. »Ce si se pa koimu drugemu naime- nila, le od'kritosrcno povej.« Stresla je glaivico: »Drugega zdaj seveda še nimam.« »Pa mi reci: da. Pa mi čvrsto reci: da.« »Ta nerodni »da« bi ravno še skup spravila. Kaj pa se dalje tega drži —« »Poroka, se drži tega.« »In na ločitev ne misliš?« »Beži, kd'o bo pa na to mislil! Lc smrt naju bo locila.« »Le smrt, le smrt!« je vzkliknila \ deklica živahno. »Smrt pa mi je že dovolj in več ko dovolj. Ce sem sa- ma, nii ne stori prav nič. Če pa imam moža, potem — dozdeva se mi — bi ga mogla tako hudo rada imieti, da bi se smrti bala kot peklenskega og- nja! da bi ne mogla biti niti urico ve- sela, če bi vedela: tako ne more do*l- go trajati, najsi je zd'aj še tako vesel- Io! Luštno je na svetu! Pride dan, ki naju strga narazen. Ta dan boš doživela.. — Ne, Lucijan, kdo hi si niogel to1 niisliti in ne bi na inestu izgubil pameti!« Zdaj je niiizar izpustil orodje. — rso ti je dekle! To je zlatö! Ampak ni li nepravi čas, da z njo zdaj go- vori? — Strmel je v belio jelovo desko. »Tončka,« je dejal' potem, »Pavle- ta z (iradice si poiznala, kajne?« »Pavletii? Seveda ga poznani.« »To je bil koraljžen, za šest fantov je vriskal, cvetel je kot jasno življe- nje, je že marsikako leto preteklo, kar je imel eno deklico rad.<; »'lakoi!« je rekla. »rl'oda s poroiko je čakal, .ve pcič za I njo liodil in ni mogel na nič rnisliti, lc vedno na dekle. Če ga je srečala, se ji je izognil ali pa je iz same za- drege zinil kako norčljivo besedo, prave pa ,se ji ni upal reči, je menil, da je se vedno čas za to. Včeraj ga je v rudniku ubil kamen.« »Kar groza me obhaja!« je vzklik- nila. »Zdaj je ugasnil,« je rekel Lucijan; »ne, Tončka, tako dolgo jaz ne bom čakal. Zato pa, kar zdaj, le povej!« Postavil se je ravno kot sveča pred dekle: »Poglej name! Ali sem ti pra- vi? Kakšen sem na zunaj, vidiš. In znotraj — znotraij ves goriim, ker te rad imam in nobene druge nocem svoj živ dan! Ali mores zdaj reci: ne!? Reci, če mores!« Jezik jii je težak kakor devet fun- tov svinca. Noge in roke ji trepečejo, ¦mora se nasLoniti na podboje in strmi v prazno. Lucijan se drži dela, ,skle- pa deske, zabija vanje žeblje. Pred votlim zvokom se deklica zdrzne in zakliče: »Ježeš, to je pa rmrliška rakev!« >:Da seveda,« pravi Lucijan, »to je nova hiša za Pavleta z Gradice — ki je predolgo čakal. Ne žalosti se, dekle, ]X)glej me in reci: Da!« »Ampaik ta straišna rakev tu!« dahne ona. »Da imaš pa tako žalost- no dölo, mizar!« »Kar Bog da. Danes rakev, jutri križ zai skledo z žganci, pojutraj- šnjem zibelko. Kar Bog da.« Z vlažnimi očmi, z drgetajočiini ustni tako je stala tn pred njim, ta- ko mu je prožila noki, nagnila glavo naizaj in dahnila skozi solze: »Da, Lucija;n!« In potem se je zasnknila in je odbežala — njene nožice so se komaj dotaknile tal. Lucijan je stal poleg rakve in je str- mel, da se je zdaj vse kar na enkrat zgodilo, na kar je tako dolgo mislill in sklepal. — Stari Šmon ie vendar blebetal neumnosti. Ni treba ne vina, ne muzike; če je ljübezen v sreu, jo izvabi na dan tudi udarec po mrt- vaski rakvi. Dai jo le ne prezgodaj raztrosiš! Blagor mu, ki zna v močni in mladi možkosti čakati, da sreča dözori! Kako poje zdaj mizar Lucijan? Ta- kole poje: »Ka-tero maram, dobim!« (Koiiec.) »OORIŠKA STRA2A< Stran 3. GOSPODARSTVO. Sadno drevje na njive! Po Češkem in po drugih tujih dr- žavah, kjer je kmetijstvo na viišji stopinji nego pri nas, sade sadno drevje tudi po polju — po njivah. Naši kmctovalci pa mislijo, diai sadno ¦¦drevo ne spa-dla drugam nego na travnato zemljišče. Kako se čudijo, ako se jim oto kaki priliki nasvetuje, dia bi poizkusili posaditi nekaj drevja tudi po njivah ali vsa.i v posameznih vrstah med njivami. Vse kaj drugega Pa je, akö posadimo po njivi sadno 'direvje v pra.vih razdaljah mod seboj in med vrstami. Le posadlUe. drcv.ie v vrsti po 10 do 12 m narazen in vr- ste po 15 do 20 m vsaksobi, pa boste videli kako malo vam bo na poti. Senca je tisti strah, ki se ga vsak- do najbolj boji. Škodljiva je saimo stalna senca, kakršna je v strnjenih nasadih ail v gozdu. Scnca posa- nrezncga drtevesa pa se premika ka- kor solnce na nebu. Taka senca ško- dfuje prav maJo ali pa nič. Ob hudi Polctni vročini ntegne biti nekaterim rastlinam celo koristna. Poinisliti je treba dalje, d,a obširno in temno sen- co1 dda le staro drevje z gostim in yisokim vrhom. Jablane in tudi hnu- skc žliahtn&h sort, pa so vedno bolj nizka drevesa z redkini vrhom, zlasti če jih v to svrho primerno gojimo. Prvih I0--15 let po saditvi senca sploh ne hodi vpoštev. Pozneje pa je doho'dlek od sadnega drevja brez dvo- ma viečji nego morcbitna škoda od sence. Kaij pa korenine? Te so nemara na potu pri oranju? Prav nič! Ko začu- tijo nad seboj odprto zomljo, ki se vsako leto navadno dvakrat preorie, se same uinaknejo boij v globino. Pa veje deiajo napoto pri obde- lovanju. Prav nič, ako sadiino drev- je, ki ima najmanj 2 m visoko dcblo, ako izbiramo take vrste, ki imajo že po naravi pokončno rast in ako drev- je primerno gojimo. Edina resnicna ovira so pač d,ebla, katerim se moral no izogibati pri ora- nju. Pai tudi ta naipota ni takai, da bi jo z dobro voljo. ne brio mogoee pre- nais'ati, ako pomislinio, dia stoji drev- je že v vrsti precej na redko in da so zlasti vrste dlakc dlruga od druge. Še snaženje drevja in spravljranjc siadja bi utegnilo koga niotiti. Tudi to je nepotrcbna skrb. Drevje snaži- liio ob tistem lietnem času, ko so nji- ve pnaznc, aili pa ko je ozimiTia maj- hna in brez škode stopimo pod drew). Sadjie pa spravljamo pozno v jeseni, ko so poljski pridelki pospravljeni. Zato pa sodijo na njive le prav pozne vnste, ki zorijo oktobra meseca. Kaj je novega na cleželi? Števerjan. 0 nas se prav maJo čita v časopi- sjh. Le včasih se oglasi dlopisnik v »iJelu«, cia da koraü'zo svoiim lahko- v^niim pristašemi, obijubljajoč Aim ^ebesa. po levoluciji, o kateri pa nih- ce ne ve ali je že bila ali je morda v teiTi veku ne bo. Včasih se zaleti v kaksno neljubo mu osebo, ako kaj na- jiiigne o socialmih naukih. ki niso pri- j^rojeni popo^noirnia za komuniste. PravQVcrjlj koinunisti marajo čakati ediiiole revolucijo, v tej je odrešenje, Pa če ta pride ali ne, to je vseeiioi. V nedeljo cine 15. februarj;ai je ime- lo prosvetno društvo oibčni zbor. Marsikdo, ki je že davno mislil, da dhištva več ni, bi se lahko na lastna usesa prepričal, da dinuštvo še živi in tiJdi dobro dülujc. TistJ, ki rnislijo, U3 je društvo sanio zato. da se na °di"u mladina kaže, ta nc ve. kaiksne ?o naloge našili izoibraževalnih dru- yev in so mu drustva saimo za sport. .*emu moramo povedüti, da društvo 12Po!njuje svojo nalogo v dništveni s°bi, zunanje prireditve so sarno za razvedrilo.Tistim pa, ki bi radi videli, da bi se nase društvo razgubilo, pa Povemo, waj gledaiio sami nase kodi "ydijo in kaj delajo. Pametni, zaved- *}'] fantje in dckleta pa so z nanii in ydi z nami ostanejo, ker vedb dobro, ^ se v nasein društvu še vedno več K°ristnega naučijo, kakor pa tisti, ki "prclijo po zakotnili plesih k različ- nirn snoparjem, kjer jih črna srajca Prav nič ne bode. Stairsi, vam bi pa svetovali, da i ^diprete oči in pogledate po kaksnih lfcninih in blatnih ccstah liodi vaša mludina. — Dne 17. febr. je Karoli- [ja Komjajic kuliala zajuterk za celo ai*užiTio. Pri štedilniku je scdela tudi [Jfves'ta. Kar nacnkrat i,č nekaj eks- p|0)d'irailo v štediluiku ter ranilo miai- le^ v desno stran života. da so jo njoraii ' peljati v goriško bolirico* Vendar pa rana ni nevarnaL Pa tudi s'nQiha je bila od drobccv ranjena ter 3c dbbila dve brazgotini na. čeliuDr- ^a so bila črešnjeva; najbrže je bila vr deblu kaka polma patrona, ki se je štedilniku riaizpočila. Pečine. ^.^opet nov list v povestnico smrti. ^'cer naivadno veseli pust je bil za nas žalosten, ko se je raznesel glas j^° občini, da je preminul 39letni Nace ^iiornik, posestnik in bivši župan ? ^ečin štev. 38. — Županoval iiaaii je kot fant več let. Vsak, kdor je '»el. opravka ž njim ve, kako je šel vsakemu na roko le z njemu lastno skrbnostjo in. ])otr|ježlj.ivoistjo. Zato ga je vse cislailo'in rado imelo. Ka- ko je bil vse.ni ljub, jc pokazal nje- gov pogreb, ki se je vršil dne 26. II. ob velikii udeležbi. Za slo'vo mu je tudi pevski zbor »Planinke« zapel par žalostink, četudi ni bil društveii član; bil pa je vedno zaveden in zvest Slovenec. Dragi Nace, počivaj sladko! Ostalim sorodnikoni naše iskreno sožalje! Breginj. V nedeljo due 22. t. in. jc priredi- lo tukajšnje prosvetno društvo »Col- nič« krasno uspelo veselico po pro^ gramu, ki je bil že navcden v »Go- riški Straži«. Pred1 veselico se je vrs.il šaljiv srečolov. Drustveni č 1 a - ni, pa tudii drugi ugledni Breginjci so nam darovali mnogobrojne in tudii dragocenc dobitke in s tern pokazali, da znajo dobro ceniti naiiien in po- inen nasega prosvetnega društvai. Srečke so' bile takoj razprodane. Ob zvokih dornače godbe so se razdeli- l.i dobitki med velikim smehoni in raznimi dovtipnimi opazkami. Pevski zbor, pod vodstvom g. Fajgclj-nai, je precizno izvajal svoje točke; le tu in tarn je bilo opaziti, da je kornaj v začetku svojega razvoja. Lepo je deklaniiral S. Gregorčičevo »Kesa- nje« g. Jožef Šknac, društveni pod- predlsodnik. lgralci so tudi izfoorno izpcljaili svoje vloge. igra sama »Trl sestre« je tako zanimiva in poučna, da jo je priporočati širnemu sloven- skemu občinstvti. Pred kratkim sta se poročila An- ton Borjančič in Marija Brie, obaj zvesta društvena člana iz uglednih bTOginjskih družin. Marija Brie je liči cerkvenega ključarja in je več let pomagala prii cerkvenem petju. Bog jima daj obilo sreče! — Dru- stveno življenje v Breginju se dobro razvija, le to je slabo, da je lnladina še preveč vdana neunwiemu plesu, in celo po veselici so ned'rustveniki prirediili brezpotrebni pies. Ozeljan-Sv. Mihael. ülede diopisa v »Goriški Straži« z d'nc 14. t. m. pod naslovom Ozeljan- Sv. Mihaiel trdijo nekateri, da je do- pisnik Ivan Leban. Ker sem slišal, ka.- ko se je nek do izrazil, da če se izve, kdjo je bil dotični dopisnik, da bo že se vedel, kaj se pravi staviti dopisc v »Stražo«. Zdi se mi zato potrebno sporočiti vsem tistJm, ki se brez po- trebe razburjajo, da se njihova jeza nad Ivanom Lebanom lahko pomiri, ker on.ni bil nikak dopisnik. Pa re- cuno, če bi tudi bil! Kaj je s tern za- krivil? Ali ni rnorda dovoljeno pisati vsakomur? Ce je pa dopisnik lagal, kakor pravijo nekateri, zakaj se je- zite? Le mi mi bodite! Najbrže pa re- silica v oci bode, kaj ne? Št. Viška gora Iz naših gor zelo poredku ciunno kak dbpis v listih. Le pretokli fceden so se ojunačili naši koniunisti in grdo ocmili nascga g. župnika v »Delu«. Sicer na te robate bajke ni vredno odgovairjati, vendlar napišeni par vr- stic v pojasnilo. Na prvi očitek gle- de kaznovanja otrok v šoli svetujem starišem, naj doina učijo otrokc do- stoijnosti in pokonščine, niesto da jih sčuvajo proti učiteljem in duihovni- kom. Sicer se 4^ščuvanjle bridko maščevailo na njihlastni koži. -— Drugi očitek gledie politike na prižiii-- ci, je še manj utemeljen. Kakor ima duhovnik dolžnost svariti pred dru- iiimii napakanii, ima dolznost svariti tudi pred mode mini brezverstvom. kattrega uvaja, komunizeni. Na druge kvante ni vredno odgovarjati. Preč. g. župniku pa svetujem naj onih pu- liloglavcev, ki sc saini pristevajo med komuniste, nikakor več ne iinc- niije koniiuiiste, ker to niso, ainpak le navadmi strankarski koritarji. Ko so že poiizalii korita raznih sociali- stov, deniokratov, liiberalcev, narod- njakov itdt, so zdaj planili na koinu- liisiiono korito, katero so sposobni, pa tudi pripravljeni takoj zapustiti, ako zLVvoihajo kje kako.drtjgo, se bolj I'obato, po njihovcm bolj moderno. Njim ni lnnogo na te.m. za kak program se bori stranka, da le ju- nasko plane poi farjili in jih stano- vitno preganja, pa je »živio naša stranka«! Naj omenim na tern mestu še nekaj; da nainrcč nekateri naši komunistični niagnati-knietje prav Jobro vedo, da se lnnogo lažje oko- ristijoi z žulji delavcev, ako- vpijejo: z'ivio komunizem« in stiskajb de- lavce, bodisi pri plačilu in drugje. Tudi se' je izmed teh Uizi-koniuni- stoiv čul izraz, da bodo delavci radii se brez])lačno delali, ko bo siila za zelodec. Kaj to pomeni in kdaj se bo to zgodilo ne rnorem razumeti, se manj ]>a to, da veljajo taki magnati za zaviodne komuniste. Sploh so pri nas kom.uniisti tudi taki ljudjie, ki ves svoj tedenski za- služek v nedeljo zaigrajo in za-pije- .io. Zlasti zadnje case se zelo ninogo igra za visoke svote denarja. Takiin ne more mikdar pomagati nobena so- vj e t s-k a ; ^cpuW ijk a.. Pri nas sc snuje zdaj zadružna mlckania, pa gre težavno, ker ni edi- iiosti in zaupanja. Vsein je še v spo- minu, kako je pred več leti falirala nilekarna. Društveno zivljenje gre pri nas rakovo pot. Razcn par pri- reditev koniunisticnega bralnega dru- stva vse spi. Nič vcč ni petja, vsa sosediiija dništva so nas v tern oziru prekosila. Saj je ena najlepsih zaibav petje. Nekateri bi se zelo radi učili, da bi le imeli voditclja. Mogoče bi se dak> naiprositi g. skladatelja La- harnarja, da bi prevzel pouk. Planina pri Vipavi. V »Straži« z dne 18. febr. t. 1. pra- vi dopisnik s Planine: »Aii nisi na ši\od; (namreč, če naprej in naprej ;:leseš in popivaš) na duši in na te- lv.su, največ pa na žepu? Vein, da g. dopisnik ni prav po teh besedah mi- slil. Zato se mi zdi potrebuo, da ma- lo pujasnini. Po mojem mnenju ško- da, Ki jo trpim na žepu ni najvec.ia. A'knja je večja skoda, ki jo trpinio na telesu. Ce ni zdravja, kaj mi po- magdjo polni žepi, niagari sarnih ce- kiiiov. Največja škoda pa je, ki jo tipimo na duši. Kaj pomaga človeku, če ves svel pridobi, če uživa vse pri- jelnosti na tern svetu, če si pridobi kupe zkita — kaj selc tega zainaza- ncga in raztrganega denarnega pa- rJirja, — če je zdrav kakor »riba v vodi.<, svojo dušo pa pogubi. Vendar pa jc biio zelo potrebno, da se je tudi s Planine že enkrat slišal glas pioti blaznem.ii plesu in pijancevanju nuininskih otrok, pardon, fa.ntov, ki so koinaj zapustili šolske prostore. Za bož.io voijü! rant je, kaj pa vendar inisliit? Aii ne boste še nehali s po- vojniira norostiini? Ali hocete vse do zadr.je stotinke pognati po grlu in za ple&ne norosti? Ce ne inorete biti brez skakanja. pa prosite kakega te- lovadca iz SI a pa in ustanovite relo- vadni odsek. Ko sta na novo leto ho- dila nabiralca naročnikov na razne lisle kakor »Naš čolnič« (6 lirü), -Preiod« (10 lir), »uoriško Stražo« (15 iir), okrog vas, takrat seveda ni- ste imei; niti ficka za te. Ali ni sra- iiiota za Pkuiino, d!a ima »Nas čolnič«, in prekoristni in prepotrebni naš list iKjrili pair naročnikov? Na dekleta bi morale pa mate- re malo bol/j paziti. Vpisale naj bi sc v Marijino družbo ali v prosvetno društvo. Pa tudi nobenega poštenega Ttinta naj bi ne bilo, ki bi se zanj ne brigal. Zato, planinska mladina, vpi- s'i se v prosvetno društvo in se v iijem udejstvuj! Pokažite, da smo nidi Plajiinci za kaj! * :;t s^ Združene države v severni Ameriki. Nas dopisnik naim piše iz mesta Slieboygan Vis v severni Ameriki; Ker se vedno rad spominiain doino- vine, vas prosim, gospod urednik, sprejmite zopet par skroinnih vrstic v našo »Cioriško Stražo«, ki jo tudi tukajšnjii Slovenci radi beremo. Naše mesto šteje 30.000 priebivalcev. Naj- več je Angležev, za njhni so po šte- vilu najmočnejši Nenici, potem pä prideino takoj nil Slovenci. Med na- mi je še precej premožnih. ki so lastniki gostiln, trgovci, celo iiekaj kanuiosekov in kiparjev je med na- mi. Ostali pa delaino v livarnah, sto- larna.li; dekleta in žene pa v tcvar- naji za nogavice in rokavice. Ce smo pri zdravju, nam gre še razmee- roma dobro. Lansko leto smo imeli pri nas ka- to-liski shod, ki se ga je udeležilo ve- liko ljudstva od vseh krajev. Oovori- li so razni dinistveni predsedniki in duhovniki. Ob desetih je bila slo- ¦^ esna služba božja, ob eni uri so i- iiicii oddaljeni gostje (prisli so tudi iz ze.io oddialjenih mest: Clevelanda» Chicaga. Milvaukeeja in od drugod) obed v cerkveni dvorani. ob dveh smo se pa odpeljaii v avtomobilih na slovensko pokopališče, v tako zvano ¦zcieno doJino«. Tu ni samo pokopa- lišče. ampak od zadaj tudi obširen pros tor za shode in veseli ce. Tu so se menjavali navduseni govori moškili in ženskih govornikov. Tu- kaj smo videli, kako napredujemo. jVioram vam pa povedati tudii še nekaj o prisel,ii'jva.nju v Ameriko. Kdor je namenjen se seliti kam daleč, naj prej diobro preniisli. Naj s,e izselju- jejo le zd'ravi in niočni Ijudje, sam- ski in izknšeni. Koliko takiii sluča- .lev smo že videli, da so prjsLi seni mozje, ki so pa kma-Iu pozabili na svojo družino v staneni svetu, začeli popi'vati in se niso vpi'sali v nobeno fcluvensko prosvetno društvo, kam še v kako zavarovalno družbo za slučaj bolezni in starosti. Ko so obo- Icli, so jih oddali v javne boinice, kjer so knialu pomrli in so jih pokopali na mestne stroške, največkrat še brez duiiovnika. Dekleta pa svarim, naj lie liodijo sein zato, da bi se omoži- le zS-asti. če se dobro ne poznajo cioveka, kateremu .se zavežejo. Po- zna.in dosti Slovenjc, ki danes žalu- jejo, ker so se prehitro omožile. Je mnogo vab in limanic, še več kot v domovini in bolj zvitih, ki speljejo iiilado dekle. Zato prcmislite dobro, ko se odločite za pot preko morja. Listnica Kmetsko - delavskc zveze in političnega društva „Edinosti" v Gorici. 19. T. A., Jelštine, Istra: sporočite liaui.. Koliko službcnih let imatc! 20. M. Č., Cerkno: pošljite nemudoma zahtevane listine v Rim. Tajništvo bo v VaŠi zadevi takoj posrcdovalo. 21. P. Loize, Lorn: čitajtc zadnji dve »Qor. Straži« pod »Gospoda'rstvo«. 22. P. A., Straža: pošljite nam takoj po- zivnico, ki ste jo prcjcli od davkarije. 23. N. B., Cerkno: V zadevi bo posredo- val poslanec Bescdnjak. Stran 4. »ÜORISKA STRA2A< Darovi. la ¦Slovi'itsko sirotiščc«: O prihki poro- kc g. Leopolda Toros in gcc. flrnice Qrad- j nik v Mcdani due 23. febr. liabralf 51 L. Nil nuioRa sreena lcta! D. I\ 50 L. — Srč- na iivala! Za »Alojzijcviscc-: SI. Kincčka posujil- jiica, Sv. Lucija 50 L; si. županstvo Oze- 1 jan 50 L; vie. jr. Franc Miiš, župnik na Bukovem 10 L. Prisrčna Iivala! Socialni vestnik. Uradniško vprašanje na Češkem. Po vojni se splošno opaza. da ni naraščaj razuniništva v istein raz- merju s potrebami. Nižjega in sred- njvga uradnistva je dunes skoro v vseh državah toliko, da ne morejo vsi dohiti mesta. Ker jih odmiščajo, nastaja iz ieh krogov proletariat, državtt zgubi pa bus v teh srednjih slojili vso oslombo. Ziv vzgled za to imamo na Češkem. Opozieija graja vlado, da je upravni Organizern drzave toliksen. da pozre ogronuw svote. Po uradnih vodatkih je v mladi republiki 340.000 državnih nameščencev; ce vpoštevamo še nji- hove družine, moramo radmati, da redi država skoro vsakega devetega äoveka. V bivši monarhiji je bilo za- poslenih-le 310.0000 državnih na- meščencev. Torej kar 30.000 manj kot v ne prim er no manjši češki državi. Vladne stranke so liotele uradništvu lc za malenkost zvišati place. Pa je < fimmčni minister zraeunal. da bi ta povišek zahtevül celih 600 milijonov .kron več v državnem proračiinn. Po- javil se je isti slučaj hot v Italiji: zvišati je bilo treba železniške, po- \ štne in telehmske pristojbine ter se zaleei k novim davkom. To je pa zopet orozje v rokah vladnih nasprot- nikov. Iz te zagate se more vlada re- sit i le, če odslovi eno tretjino (34.000) svojih uradnikov. Kako vlogo bodo pri odpnšeanju igrali zaščita. stran- karstvo in podolmi izrastki iavnega življenja, je pa že znano. Vvrašanja narasčanja raznmniškega proletariu- ta cešlza vlada s tern ne bo rešila. V drugih državah je pa še slabše, a že češki vzgled naj zadostuje. da se raz- vidi, da je to važno poglavie vsake državne sociable politike. * ¦ Izseljevanje iz Jugoslavije. Izšli so podatki o izseljeniškem gibanju v Jugoslaviji. Iz njih je raz- vidno, da se vedaio več ljudi izseljuje kljub teniu, da bi laliko jugoslovan- ska poijedelska. drža.va nudila kruba še vee plebivalcem, kot jih že inia. Od prevrata do začetka letošnjega leta se je izselilo iz Jugoslavije 50.373 o- seb; vruilo se jih je pa 47.800.'Tako, da znaša izguba na prebivalstvu šc ved.no 8.500 Ijudi. Največ izscljcncev se je ustavilo v jtižni Ameriki. Tu je zlasti dlosti Dalmatincev, ki jih kršni Kras ne more prerediti. Država sa- ma pa še sedaj nimai dobro izpeljane socialne politike, da bi znala primer- no skrbeti za pasivne kra.ie iz pre- ¦viška bogatejših. Strojni delavci na Madjarskem. Tudi na Madžarskeni je vedno ¦več ljuidi brez dela in seveda tndi brez jela. Posebno stroina industri- ja, ki je še 1. 1923. zaposlievala 55 tisoč delavcev, naizadujc. Zato so moraJi skono 20.000 delavcev odpu- sLiti. Ti bodo morali s trebuliom za kruliom; kam — v Ameriko? Knjige Goriške Mohor- jeve družbe. Zmini goriški kulturni dßlavec odvetnik dr. Henrik Tnma, ki živi se- daj v Ljubljani num pošilja sledeči dopis ki dokaznje, kuko živo se še | zanimu ta goriški izgnanec za naše Ijudstvo. svetu in domu, ne- koliko zabaviiiCga, najiveč pa pockič- nega gradlva za domače potrebe. -Go&podarska čitanka je tako skrb- no in lepo ubrana, da mora postati pač roČTia knjiga vsakega goriskega gospodarja in gospoddnje. Vein, da se bo čitala in da v lepi slovenski besedi dobe vesclja db dela im tudi veselia za svojie^narodno življenje. Doprinesel sem kolikor je bilo v moji skromiii moei tudi sam par člankov in če se radi tega oglašam, to stoirim, ker je po izdlamju matičnili knjig kritik »Ooriške Straže« prišel z očitanjein, da s svojimi zgodovin- skiini opazkami begam sloveusko ljud- stvo. Mi&lil mi je s tem očitati trdii- tev, da Slovenei bivajo, od nekdaj na prostoru, kjer so danes, kakor bi bila kar tako iz zraka vzeta, v niasprotju z našimi zgodovinskiini knjigami in knjižnicami, v katerih se v enoiner premleva, da so Slovenci prišli šele koriec VI. stoletja v naše kraje. No, kritik se liicnaa bolj oipira jia prazne knjižne bcsede, kakor jaz, s svojinii premišljenimi tin proučenirni trdit- varnl, na znamje. Re;s je, da ob vs'atki priložnosti trd'im, da je bila naša zeiwlja vedno naša, da je slovenska kultura bila prva v Evropi, poljedel- ska kultura, katero so genriiainske in uroaltajske cete zatirale in skoro za- trle, ali še bolje: prevzele so jo. Ves temelj evropejske in tudi klasične kulture je v tem, da se .ie na zdravo poljcdelisiko kulturo praslovensko vce- pila grška, kitinska in germanska ci- vilizacija. Qotov sem, da' pride cas spoznamja i-n men da snio že na polio- dn! Za. danes bi pa g. kritika pozval: Naj mi pove le en sam resen zgodo- viiiiski vir, ki pripoveduje, kedaj in kako' so Sloveni prišli na sedan je prostore? Ostajam tudi pri očitanju našim zgodloviiiiarjem in filologom, da so brez svojih misli, ponavljali in po- navljajo trditve germanskih in ro- manskih ueenjakov, ki so sicer jako ostroumnö, a prav malo stvarno, postavili teorijo, največkrat iz na- rodnostnega šoviniznm, da so Le Ro- niaini in Qermani primesii ves kultur- ni blagor na svet. Zopet kličein go- riškemu ljud'stvu: Stanovali ste po svojih solnčnih brdili, obdelovali ste svojo zcmljo v potu svojega obraza od dJavna, kar sega človeška misel nazaj. Na tej zemlji pa so vas potuj- čevali z ognjemi in mečeni, a še da- nes stojitc in krepko živite zato, ker j vam lastiiia zemlja daie moč, kakor Prometej ni bil premagljiv, dokler se je te z enim prstom tiščail matere I zenilje! =:: 'I: * Strinjamo se po večini z izvajanji g. doktorja. Kar se tiee nasega kriti- ka pa pripominjamo, da je svoje mnenjc oprl na razue zgodovinshe uebenike. Veselilo nas pa bo. ce bo- iiio mogli kmalu kje brati temeljito razpravo o tem vprašanju. Skoda le, da ni naš list za take znanstvene razprave primeren. G. doktorju pa smo hvalezni za njegove besedel Lloyd Sabaudo. Priliodnje vožnje: v Severno Amerika »Conte Rosso« 5. marca 1925. »Conte Verde« 26. marca 1925. Iz Genome v Njujork v 9 dneh. v južno Ameriko »Principessa Mariy.* 11. 111. 1925. »Tomaso di Savoia« 20. 111. 1925. . iz Qenove v Buones Aires 19 dni. Izvanredna voznja: »Conte Rosso« 9. aprilal925. Iz Genove v Buones Aires v 13! i> 'lneh. v Avstralijo >Re d'Italia« 25. marca 1925. Informacije daje in sprejema pred- Huročila na vozne listke zastopnik F. Rosich. Gorica, Via Contavalle št. 4. Fotograf JOSIP NARDIN se je preselil iz ul. Via Carducci i\h Koren, nasproti Attemsove palače. Valuta. Dne 2