. 142 Velja po poŠti: m telo leto naprej K 261— »a pol leta u „ 13- na ietrt leta „ „ 6-50 ■a en mesec H „ T20 V upravniStvu: c* celo leto naprej K •j pol leta M „ aa četrt leta „ „ sa en mesec „ „ /a poillj. na dom 20 h na mesec, ^ namerne štev. 10 h 8 , u torek, M 23. Ma 1908. Leto Inserati: Enostop. petitvrsta (72mn): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ ia trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsla ž 26 h. Pri večkratnem ot>-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. ur! popoldne. Uredništvo )e v Kopitarjevih ulicah it. 2 (vhod čez --dvori$Če nad tiskarno). — Rokop-sl sr >-e vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona J t e V. 74. »Kov UpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah 5lev 2. — - Vsprejema naročnino, in Ser a te l« reklamacije. (Jpravniškega telefona Stev. 188. Današnja številka ob«-ega 4 strani. Salo je med M. Zagreb, 22. junija. Mnogo pojavov, ki jih opazujemo zadnji čas na Hrvaškem, zasluži, da jih uvodoma zabeležimo. Nc mislimo na Raucha in tudi ne na razkol v starčevičanski stranki — sam Bog vedi, kaj sc bo iz tega izkuhalo! Spričo čudne politike na Hrvaškem o nadaljnem razvoju strank in njihovih neizogibnih programov itak ni mogoče kaj prida prorokovati. Važnejše kot demonstracije, razkoli, delegacija v Budimpešti itd. je, kar na tihem snuje in vre, da stopi kedaj izčiščeno in dogotovljeno na dan. Mislim na krščanskodemokratiško gibanje. V tem oziru jc bilo letos kaj živahno. i)r. Krekova slovenska pisma v »Hrvatski Straži-., njegovi članki o politiški avtonomiji v »Času« in socialni tečaj v Djakovu so pokazali smer in dali tudi mnogo novih idej za veliko kulturno, gospodarsko in politiško organizacijo katoliških Hrvatov. Razprave djakovskega kurza so se natisnile in bodo zlasti za mlajšo duhovščino in dijake-lajike izhodišče za delo med ljudstvom. Veselo znamenje pa je zlasti to, da se katoliško hrvaško časopisje pomnožuje. Poleg dnevnika »Hrvatstvo« imamo tednik »Jutro«, ki je last novoosnovanega Pijevega društva«. Nc pretiravam, ako rečem, da ga ni boljšega tednika na vsem slovanskem jugu. Vešče jc urejevan iri nuja sila beriva. Mnogo ic apologetiških člankov, paberkov iz naravoslovja, študij o umetnosti, gospodarskih in socialnih sestavkov. Podlistkov je več. Ravnokar pa se je v Senju, ki je v lesnem stiku s središčem katoliškega po-kreta za Hrvaško, Krkom, ustanovila »Leonova družba« na iniciativo delavnega dr. I". Biničkega. V svojem programu naglaša, da bo v_prvi vrsti delovalo, da se razširi in poglobi znanstveno življenje med katoliškimi Hrvati. »Ne pitajmo stoga, ko je i odkud jc počeo, več pomislimo, što jc i zašto jc počeo, pa si pružinio bratske desnice i pregnimo složno na neobradjenom polju krščanske filosofijc i znanosti, koja nam jedina može, prožeta sv. vjerom. uz-goiiti značajni naraštaj i preporoditi Hrvatski!.« Pa tudi na leposlovje nismo pozabili. »Pijevo društvo« je kupilo od Scholza be-letristiški list »Prosvjeto«. Program in cilj tega mesečnika ostane isti; glavna naloga novega lastništva bo list vsebinsko in tehniško visoko povzdigniti nad dosedanji nivo. Velika skrb sc bo posvetila ilustracij-skemu delu. Ha bo literarni in kritiški del na višku, ne dvomimo, kajti zasiguranih jc mnogo izvrstnih moči. Največ upa, kar se tiče laiškega raz-umništva, polagamo v naše katoliško dijaštvo. Ali se more katerokoli dijaštvo v Avstriji ponašati s tako lepim listom, kot je glasilo hrvaškega katoliškega dijaštva »Luč« ? Tako se počasi, a sigurno iu trdno grade temeljni kamni za zdravo in svežo organizacijo, za ljudsko stranko, ki zamore edina rešiti hrvaško ljudstvo iz spon dosedanje strankarske korupcije. Državni zbor. Dunaj, 22. rožnika. Trgovinski minFster dr. Fiedler je danes posegel v proračunsko razpravo z daljšim govorom, ki je vzbujal splošno pohvalo poslancev, izvzemši soc. demokrate. Naglašal je začetkom, da izvršuje obljubo, ki jo je dal v proračunskem odseku. Z današnjim dnem je namreč izvršena organizacija v trgovinskem ministrstvu. Ustanovljena je socialnopolitična sekcija. (Pohvala.) Ta sekcija je bila že nujno potrebna z ozirom na obrtno nadzorstvo iu industrijo, male in večje rokodelce, pa tudi na korist uslužbencev. Z današnjim dnem se prične v večjem slogu socialna politika tudi v trgovinskem ministrstvu. Doslej se je trgovinsko ministrstvo bavilo skoraj izključno s trgovino in industrijo, vsa soc. politika iu obrtna vprašanja so imela malo prostora v prvi in četrti sekciji. Prva sekcija je sedaj razdeljena v tri. Prva zastopa koristi industrije, druga koristi srednje in male obrti, tretja obsega soc. politična vprašanja. S to sekcijo je združen tudi urad za delavsko statistiko. Pomnoženo bode tudi število članov delavskega sveta. Prva naloga soc. politične sekcije bode, da se zakonito uravna žensko in otroško delo in izdajo varnostne naredbe v industrijskih podjetjih in proti zastrupljenju v tovarnah za užigalice. svinec, celuloid itd. Pet m u Mi (Konec.) IV. Danes sem ves dan stikal seniintja, užigal svojo lučico ob veliki luči sveta in prehodil Jafo od prvega konca do zadnjega. Ogledovanje poslopij je bilo hitro dokončano, toda nekaj drugega zanima popotnika. Ljudsko vrvenje po ulicah. Ob devetih dopoldne sem zavil iz svojega stanovanja v gorenje mesto, kamor pelje več ozkih ulic navzgor. Iz ulic prihajajo duhovi, neka zmes atomov, ki bi jim težko določil kakovost. Toliko je gotovo, da jih nos odklanja ter išče kakega boljšega vz-duha. Pot drži pod raznimi oboki v vedno večjo tesnobo, da te resno skrbi, kje dobiš izhod. Na obeh straneh se vrstijo nizke prodajalnice, polne vsakovrstnih jestvin. toda ne mika te. da bi kaj kupil. Srečal me je Arabec, ki je nesel v košarici oranže in iili na ves glas ponujal. Slučajno se je mimoidoč deček zadel vanj in mu prevrnil oranže po tleli. Arabec jc začel najprej vpiti nad fantom, potem se jc pa še drugače pomenil z njim. Čeprav so se oranže razletele po vseh kotih, se vendar prodajalce ni menil zanje, temveč mu je bila prva skrb maščevanje. Začel jc fantiča pretepati, da jc grozno jokal. Ljudem sc ni nič čuden zdel obračun na ulici, menda je to kaj vsakdanjega in samoumevnega pod Turkom. Sele ko je dečka dobro premikastil, je začel pobirati raztreseno sadje po tleli. Prišel sem do arabske kavarne, ki se pozna po nizkih stoličkih, stoječih ob vna-njem zidu. Tu posedajo domačini, srbajo črno kavo in pušijo tobak. Strežnik me je povabil, naj se vsedem iu naj kadim iz pipe. ki jej pravijo »nargilč«. Nataknjena jc na dolgi cevi iu narejena tako, da mora iti dim prej skozi vodo, preden dojde v usta. Pa sem spodobno odklonil to ponudbo. Tiste ozke in zavite ulice pridrže slednjič na široko in ravno cesto, obdano na obeh krajih s hišami. Kažejo se ti prizori. ki tc spominjajo, da si daleč od Evrope. Tu gledaš vse drugače ljudstvo, kakor si ga doma navajen. Največ naju srečuje mohamedovcev, fantastičnih postav z otemnelimi obrazi, častitljivimi bradami in v dolgih pisanih haljah. Tudi Beduinov je dovolj. Poznajo se po velikih belili ali pisanih robcih, služečih jim za pokrivalo. Robci so pritrjeni na glavi z vrvicama iz kameline dlake, vrvici pa sta oviti kakor venec okoli glave. Bedtiini so pristnega arabskega rodu. Raztreseni so po vsej Palestini, prebivajo pa najraje v samotnih Vlada je v varstvo delavcev v tvornicah | za užigalice že izdelala načrt po načelu, i da jc treba višje ceniti človeško zdravje j in življenje, nego dobiček podjetnikov, i (Dobro-klici.) Obrtno nadzorstvo. Jako nujna je organizacija obrtnega nadzorstva, ki je ustanovljeno z zakonom z dne 7. rožnika 1883. Izprva je bilo le devet nadzorovalnili okrajev, sedaj jih je sicer 35, a še vedno premalo. Posamezni okraji so preveliki. Treba bode pomnožiti okraje in osobje nadzorstva ne Ic za tovarne, ampak tudi za domačo industrijo in otroška dela. Posamezni nadzorniki morajo dobiti pisarniške moči, da morejo sami več časa uporabiti za nadzorovanje. Treba bode pa tudi izmed delavstva izbirati sposobne moči za nadzorstvo. (Pritrjevanje.) Ko bode dovoljen proračun za tekoče leto, nastavimo pet novih obrtnih nadzornikov; prihodnje leto hočemo imenovati še 21 nadzornikov in več pomožnih uradnikov za pisarniška dela. Poštne razmere. S ponosom trdim, pravi nadalje minister dr. Fiedler, da so naše poštne razmere na isti višini, kakor v Nemčiji. Priznati pa moram, nadaljuje minister, da nI še vse popolno in vzorno. V mnogih krajih so poštni prostori nezadostni in slabi. Vzrok pa je ta, ker se stroški pokrivajo le iz tekočih dohodkov, ne pa tudi s posojili, kakor to delajo večja podjetja. Za poštna poslopja bi potrebovali 25 milijonov, za nove brzojavne črte IU. za telefon 35, skupaj torej 7(1 milijonov, ki pa bi se izplačali. Minister nato odločno zavrača očitke, da jc med češkimi poštnimi uradniki udomačena anarhija. Mali neredi pa ne zaslužijo tolike graje in govorice. V javnosti se tudi vedno ponavljajo pritožbe o slabih plačah. Zgodilo pa se je mnogo v zadnjih šestih mesecih. Imenovanih je bilo mnogo uradnikov, povišanih 112. Od 384 tehničnih uradnikov je bilo v službi povišanih 1211, od 994 računskih uradnikov 1-12, v statusu prometnih uradnikov 1302. Novih višjih mest je ustanovljenih 83. Tudi poštnih asistentov bode več povišanih vsako leto. Vsi oficianti. ki so še pred I. oktobrom 1902 napravili izpite. postanejo asistenti. Pripravljena jc naredba, da se vsem oficiantotn vštejejo vojaška leta brez pokojninskih prispevkov. Provizorij poštnih oficijantinj se zni- krajih, kjer ima živina dosti paše. Posebno čudne so žene Beduinov. Pri zidu, ki je dajal nekaj sence, jih je sedela cela vrsta, seveda kar na tleh. Obleko so imele lz takih barv iu tako prikrojeno, da bi bilo težko vse to opisati. Raz glavo so jim viseli črni, mastni lasje, čez temni gubasti obraz pa so jim opletale vrvice, na katerih je bilo nabranega polno bakrenega, srebrnega in morebiti celo zlatega denarja. Ako bi te srečala doma taka prikazen, bežal bi od daleč pred njo. Sedaj sva prišla do vzhodnega konejf Jafe. Poslopij ni več, le vrtovi se razgrinjajo ob desni in levi, da ne vidiš drugega kakor samo žlahtno sadno drevje. Pri nas so vrtovi ograjeni /. zidom ali plotom, tukaj so zavarovani z gosto zasajenimi nizkimi smokvami. Pomaranče so pravkar dozorele. Veje so sc jim šibile pod težo rumenega in rdečkastega blaga, po tleh pa jih je ležalo kakor v naših krajih jabolk ali lirušek. Oglasil sem se mimogrede v hotelu »du Pare«, zgrajenem ob južni strani Jafe in obsenčenem od zunaj s košatim drevjem. Posebno lepi so notranji nasadi, kjer stopaš mimo opojno dišečih rastlin, ki jih šc nisi nikoli videl, in se sprehajaš pod vsakovrstnimi tropičnimi debli, ki jim nc veš imena. Poleg tega so ti v zabavo opice s svojim smešnim vedenjem in papige s svojim živobarvanim perjem. Gostov je ža od osem na dve leti. Naredba pa se jc zakasnila zaradi pogajanj s finančnim ministrstvom. Poštni oficianti dobe ob času učnega tečaja pri ravnateljstvu višje plače. O novem letu so vsi poštni sluge dobili po 60, pomožni uslužbenci po 50 kron. Imenovanih je bilo 474 pomožnih slug za stalna mesta. Vlada hoče takoj izboljšati plače poštarjem, iu sicer dobe poštarji II. razreda plače državnih uradnikov v IX. in poštarji I. razreda plače X. plačilnega razreda. Dalje bode imenovanih več »višjih poštarjev« s plačo IX. razreda. Izboljšane bodo plače tudi poštnini ekspedientoni in ofi-eiantom ter mehanikom. Poštni sluge dobe izprva več po 200 in 100 kron, najvišja plača bode 1900 kron in primerne ak-tivitetne doklade. Sploh bodo plače poštnih uslužbencev obče ugodnejše, nego sami zahtevajo. Poštni sli dobe višje plače in bodo neodvisni od poštarjev glede na plačo. (Živahna pohvala.) Kar sem obljubil v odseku, to izvršim. Seveda bodo stroški precej veliki. Ako ostane dosedanji sladkorni davek, potem bode mogoče za nekaj milijonov poštnim uslužbencem zvišati plače.. (Živahna pohvala. Soc. demokratje kličejo vmes.) Soc. demokratje so namreč hoteli krošnjariti s sladkornim davkom. V svojih poročilih sem naglašal večkrat, da je dotični soc. detnokraški predlog bil namenjen le za agitacijo. Sladkor ni državni monopol, kakor n. pr. tobak ali sol. Ako torej država zniža davek od sladkorja, zato sladkor ne bode cenejši, ker dobiček ostane producentom in prekupovalcem. Država pa le izgubi do 28 milijonov brez najmanjše koristi za konsumente. Grafenauer. Danes je prišel na vrsto tudi zastopnik koroških Slovencev, poslanec Grafenauer. Spreten je kot govornik, ki s perečim sarkazmom biča neznosni sistem in njegove zagovornike. Pričel je v slovenskem jeziku, rekoč: Prav rad bi govoril za eno črko drugače, kakor znam. Sodim pa. da tega veselja tudi moj sin ne doživi, kajti edinost in narodna politika v boljšem pomenu besede sta nam tuja pojma. Naša inteligenca sc je v spoznanju časa siccr z vso vnemo vrgla na izboljšanje gospodar- bilo v hotelu toliko, da sc jc težko dobil prostor. Večinoma sami Angleži, o katerih gre glas, da so doma le takrat, kadar so na potovanju. Gostilničarji imajo radi tc ljudi, raie kakor Nemce. Slišal sem nekje, da Anglež malo govori, toda plača veliko. Nemec, osobito Prus, pa veliko govori, a plača malo. V. Prišel jc zadnji dan mojega bivanja v .lafi. V pisarni avstrijskega Lloyda so nam povedali, da priplove parnik »Amphitrite« danes okoli poldneva iz Bejruta v Jafo in da se odpelje ob štirih popoldne v Port Said. Torej je še nekaj časa, da se to in ono ogleda. Zjutraj se jc v frančiškanski cerkvi poučevala arabska mladina v kršč. veri. Najprej je bila maša, ki so pri njej otroci glasno molili. Potem sc je frančiškan-ka-teliet, mlad mož s črno brado, vstopil pred ograjo velikega oltarja ter začel razlagati in izpraševati. Dečki so sedeli na tleli z navskriž položenimi nogami, kakor je pri Jutrovcih navada, deklice so sedele v stolih. Kolikor se jc moglo soditi po odgovorih, so otroci precej dobro znali. Ker sem počastil žc skoro vse ulice s svojim obiskom, ni bilo v mestu nič več iskati. Menda bi šc vohun ne bil tako vestno vsega pregledal. Zato sem stopil dol proti morju in se sprehajal na njegovem obrežju, kjer jc pihljal prijeten veter, da skih razmer našega naroda in dosegla marsikateri uspeli, toda mnogi zapostavljajo preveč narodno politiko, ker pozabljajo, da nas tujec poneničuje. Kar pa je storil v najnovejšem času del naše mlade inteligence, to kaže, da mnogi nimajo niti verskega prepričanja, uiti narodnega duha in da niso nadebudni narodni pionirji. (Živahna pohvala.) Vsak slovenski mož mora to dejstvo le obžalovati in ostro obsojati, kajti take žalostne čine izvršujejo le brezdomovinski poulič-njaki, podobni turškim janičarjem. Okle-nimo se vendar enkrat prave slovanske in krščanske ideje, v kateri je naša moč, naš pomen, naša bodočnost. (Živahna pohvala.) m V nadaljnem nemškem govoru neusmiljeno, pa opravičeno ožigosa neznosne razmere v ljudskih šolali za koroške Slovence. Vlada pa podpira ta sistem, ki uničuje slovenski rod ter vzgaja odpadnike. Nečttven škandal je, da slovenščina na pripravnici v Celovcu ni obvezen predmet za bodoče učitelje slovenskega ljudstva. Žalostno zaslugo ima v tem oziru dež. šol. svet s svojim nadzornikom za ljudske šole. Takozvane dvojezične šole so mučilnice za otroke. (Klici: Sramota za moderno državo!) Grafenauer je končal govor med burnim odobravanjem. Mnogi poslanci so mu čestitali. Govor objavimo po zapisniku. Proračunska razprava utegne biti v četrtek končana. Ostali govorniki. Po Grafenauerju govore še Onyskie-wicz, Gratz, Bernt, Chaloupka, Maram, Meski, Dawviak, Roller, Schossnigl in HoIy. Seja se zaključi ob M>10. zvečer. Prihodnja seja jutri ob II. dopoldne. Starostno in invalidno zavarovanje. Potrjuje se. da predloži vlada tekom tega tedna okvir zakonskega načrta o starostnem in invalidnem zavarovanju delavstva, izvzemši kmečkega delavstva. Na leto se porabi za to 160 milijonov kron, garancijski zaklad je določen z 200 milijoni kron. Poslovnikova izprememba. Govori se, da v kratkem zopet zboruje odsek o poslovnikovi izpremembi. Nemški poslaniški krogi se zavzemajo za odpravo nekaterih protislovij. Zahtevajo, naj se uvede pismena rešitev vlog in interpelacij. Pri nujnih predlogih naj bi govoril le predlagatelj . Vladni predlogi naj se takoj nakažejo odsekom. Zbornični spored. .lutri se reši v seji klubovih načelnikov nadaljni spored poletnega zasedanja. Zaradi odpora socialnih demokratov sodijo, da ne bo mogoče rešiti postave o povišanju žganjarskega davka. Predsedstvo namerava uvesti nočne seje. Ob 6. zvečer se prekine seja, nadaljuje se pa oh 9. zvečer do 1. ure zjutraj. Beck pa le še ni izgubil vse nade in upa, da reši zbornica, kar želi od nje vlada. Neki nemški voditel je pa izjavil, da pač ni mogoče, da se reši ves vladni spored. Po proračunski razpravi mora namreč rešiti zbornica še 1-4 nujnih predlogov in pa poročila legiti-macijskega odseka. Pravi, da zbornica reši še vojaški predlog, melioracijsko po- se je lažje prenašala vročina. Valovi so rahlo pljuskali proti suhi zemlji, ki je bila tako na debelo posuta z rumenkastim peskom, da so se noge vdirale v njem. Tuin-tam se je zasvetil na tleh kak od vode zbrušen kamenček; posebno veliko je bilo školjk, ki jih je vihar pometal iz morja. Toda nihče se ni zmenil zanje. V pesku so polegali psi in se greli na solncu. Te živali je veliko v mestih jutrove dežele. Preživlja se kakor ve in zna ter prebiva v poljubnih krajih, ker nima nobenega gospodarja. Vsi psi so podolgovate, precej močne pasme in rumenkaste barve, pomešane z rujavimi lisami. Eni so spali, bolj lačni pa so stikali med peskom, bi se 11 dobilo kaj vžitnega, in zasledili so inarsi-kak odpadek. Najboljša tvarina za njih okus so podgane, ki jih love prebivalci v mestnem zidovju in nosijo k morju, da jih valovje odplavi. Psom je to dobro znano, zato postopajo tod okoli, da dobijo kaj za gobec. Bolje je. da pride taka stvar njim v korist, nego da bi jo odnašala voda. Ako greva po obrežju dalje, vidiva še marsikaj drugega. Tu je privezana cela vrsta čolnov, ondi nakladajo kamelam in mulam blago na hrbet. Tu leži obrezan les, ki ie rasel kdozna v kateri deželi Evrope, ondi čaka kup obdelanega kamenja, da se prenese na kraj. kamor je namenjen. Tam je nizek zid. Mohamcdovec je razpet po njem pisano pogrinjalo in pokleknil k molitvi. Obraz ima obrnjen proti jugu, kjer je sveto moslimsko mesto Mcka. Nekaj časa kleči, potem vstane, razpenja roke. stavo, postavo o podržavljenju češke severne železnice in pooblastilno postavo o pobiranju davka na žganje. Vspored slavnosti KMetnega obstoja „Dru» štvenega doma" na Vrhniki aa praznik st. Petra in Pavla dne 29. junija 1908: Ob tri četrt na deset dohod posebnega vlaka in sprejem gostov na kolodvoru ter obhod po trgu do župnijske cerkve sv. Pavla. Ob pol 11. uri: Sveta maša z nagovorom. Ob pol 12. uri: Slavnostno zborovanje v »Društvenem domu«. O 1. uri: Kosilo v raznih gostilnah. Ob pol 3. uri: Zborovanje rokodelskih društev v »Društvenem domu«. Ob pol 4. uri: Javna telovadba slovenskih telovadnih odsekov, pri kateri sodeluje slavna idrijska godba. Ob 5. uri: Ljudska veselica na vrtu »Društvenega doma« s sodelovanjem pevskega društva »Ljubljane«, drugih pevskih društev in idrijske godbe. Med ljudsko veselico ob 6. uri v dvorani »Društvenega doma« spevoigra ,Po zaklad', katero uprizori »Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov« iz Ljubljane. Vstopnina k spevoigri 40 vinarjev. Ob pol 9. uri zvečer: Odhod posebnega vlaka. Na praznik sv. Petra in Pavla na svidenje na Vrhniki! Odbor. visokošolski štrajk končan. Povsod se zopet predava. Rektor Ebner na dunajskem vseučilišču je izjavil, da obžaluje, ker izrabljajo politiške stranke dijaštvo v svoje namene. Naš dunajski dopisnik nam poroča: Danes 22. junija vlada na univerzi popolen mir. Kdor hoče iti k predavanjem, se mora pri vstopu na univerzo izkazati z legitimacijo, da je vseučiliščnik, in pri vstopu v dvorano z indeksom, da je vpisan pri dotičnem profesorju. Nabit ie oklic rektorjev, ki naznanja pričetek predavanj ter izraža dijaštvu zahvalo za požrtvovalen boj proti napadom na svobodo univerz. Nemški nacionalci naznanjajo konec štrajka. .Die freiheitliche Studentenschaft' (po večini .1 udje) izjavljajo, da prenehajo s štrajkom, toda, da bedo tudi zanaprej, čeprav od vseh zapuščeni, čuvali nad »klerikalnimi« nakanami. V oklicu pravijo, da morajo svoje moči štediti za jesen. (Iz tega posnemamo, da so njih moči morale v dobi 18-dnevnega štrajka in lenuharenja hudo trpeti.) Konec semestra bo bržkone zelo pozen, da se nadomesti deloma zamujeni čas. Nekaj dijaštva je sploh obupalo nad predavanji v tem tečaju ter že pričelo počitnice s tem, da so se odpeljali domov. preosnova trgovinskega ministrstva. Socialno-politiške zadeve se združijo v samostojno sekcijo, ki jo bo vodil sekčni načelnik dr. Mataja. Trgovinska statistika se priklopi Rosslerjevi trgovsko-politiški sekciji, ki se ji pridele tudi železniško-ta-rifne zadeve. Obrtna sekcija se razdeli v industrijsko in obrtno sekcijo. zopet poklekne, poljubuje tla in se vnovič dvigne od tal. To se je ponavljalo zapored in trajalo precej dolgo. Videlo se je, da mu vera ni postranska stvar. Ob II. uri dopoldne smo opazovali Iz drugega nadstropja latinskega gostišča, kedaj se pokaže parnik »Amphitrite«. Daljnogledi so ga kmalu opazili in ni trajalo dolgo, da se je videl tudi s prostim očesom. Ponosno je plaval proti Jafi in se zasidral kilometer daleč od nabrežja. Treba se je bilo pripraviti za odhod. Frančiškani, ki imajo morje prav ob samostanskem vznožju in gledajo iz svojega stanovanja vedno nanj, dobro poznajo gibanje valov. Delijo jili v valove prve, druge in tretje vrste. Kadar je nevihta tako silovita, da se ne upa iti nihče s čolnom do ladje, ne morejo popotniki priti na suho in sr morajo peljati dalje. To je kritični položaj prvega razreda. Kritični položaj druge vrste nastane takrat, kadar je možno priti s čolni do parnika, toda ni izključena nevarnost, da ne brodarjev zagnalo ob kako skalo. Valovje tretjega razreda pa je, ako se morje še vedno zaganja proti bregu, toda ni verjetno, da bi čoln priletel ob skalovje. Taka vožnja ni nevarna, vendar Je neprijetna in za tiste, ki nimajo krepkili živcev, precej razburljiva. Danes je bilo morje mirno. Brezskrbno smo sedli v čolne in se srečno pripeljali na parnik. ki nas je radovoljno sprejel na krov in hitel z nami proti Afriki. L a v t i ž a r. »zvfza lokalnih železnic«. »Zveza lokalnih železnic« je zborovala v Pragi. V Zvezi je 53 raznih lokalnih železnic, ki so dolge 1673 km. Sklenili so resolucijo, ki zahteva, naj bodo podvrženi tudi avtomobili jamstveni postavt. SLAVNOSTNI SHOD MORAVSKE KA- TOLIŠKO-NARODNE STRANKE. V Ogrskem Brodu se je vršil 21. t. m. sijajno obiskan shod moravske češke ka-toliško-narodne stranke v proslavo vladarjevega jubileja. štrajk Čeških učencev. V Toplicah in v Bilinu so priredili češki starši shoda, na katerih so zagrozili s šolarskim štrajkom, če ne preskrbita nemški občini primernih šolskih prostorov zu češke šolarje. RAZPAD STARCEVICANSKE STRANKE. »Nezavisnost« poroča, da se bo tudi v Bjelovaru starčevičanska stranka razbila. Vzrok so osebna nasprotstva. SPRAVA MED MADŽARI IN HRVATI? »Obzor« javlja, da se je madžarska koalicija zopet začela bližati hrvaški (ali pa narobe. Op. uredil.). Celo veliki šovinist Rakovsky, ki je svoj čas kot zbornični podpredsednik Hrvatom tako neutrudno jemal besedo, je postal pristaš madžarsko-hrvaškega sporazuma. Poslanec Hollo od neodvisne stranke je celo za oficielna pogajanja. Wekerle je izredno spreten politik. Nekateri menijo, da mu v resnici ni za spravo s hrvaško koalicijo, temveč da bi rad zopet oživil bivšo narodno stranko in postavil dr. Rakodczaya za bana. Supilov »Novi List« tudi poroča o pogajanjih. Minister »za Hrvaško« Josipovich tudi že napoveduje komkromis; gotov bo šele v jeseni. Mi pa pravimo: Vrag razumi hrvaško politiko! . . . MULEJ HAFID VELEVLASTIM. Si Aissa ben Omar, Mulej Hafidov zunanji minister je pisal velevlastim, da je došel Mulej Hafid v Fez in prosi, naj se prizna za edinega in pravega maroškega sultana. Poslaniki so izročili pisma svojim vladam. PERZIJSKE ZMEŠNJAVE. Ministri poizkušajo zopet napraviti mir, a je sporazumljenje težavno, ker zahteva šali, naj se izženejo narodni voditelji, naj se razpuste poiitiški klubi, uvesti hoče cenzuro časopisja in povišati palačno stražo na 10.000 mož. Neki revolucionar je rani! s strelom na telegrafskem uradu nekega poslanca. Zbornični predsednik ima telesno stražo. Teheransko prebivalstvo je zadovoljno z energičnim šahovim nastopom. Hujskače je najel sultanov tekmec Cil es Sultan. Ker so se mu izjalovili načrti v Teheranu, hujska po deželi. boj med francozi in kitajci. Dne 19. t. m. se je vršil v Laokaju boj med Francozi in Kitajci. Podrobnosti še niso znane. NAČELNIK AVSTRIJSKEGA GENERALNEGA ŠTABA V RUMUNIJI. Načelnik avstrijskega generalnega štaba, podmaršal pl. Hotzendorf, je došei s štabnimi častniki v Braševo na Sedmo-graškem in sc podal v Sinajo, da se pokloni rumunskemu kralju Karolu. ruski car in nemški cesar. Berolinski dvorni krogi dvomijo, da je resnično poročilo o sestanku ruskega carja z nemškim cesarjem mesca avgusta. SRBSKA KRIZA. Krona poveri vlado najbrže starora-dikalnemu kabinetu, ki ga bo vodil Veli-inirovič, ki poizkusi izvesti proračun in trgovinsko pogodbo z Avstro-Ogrsko. Ce se to ponesreči, se poišče drug izhod iz zagate, ker poteče 14. avgusta začasni proračun. VOJAŠKI UPOR V MONASTIRU. V Monastiru se je uprlo 1000 vojakov, ki so na vrsti, da postanejo rezervisti, a jim ne dajo dopusta. S silo so zahtevali dopust in ranili štiri može. Upajo, da kmalu zaduše upor. Dnevne novice. + Ljudski dom v Kranju. Včeraj ob 6. uri zvečer jc blagoslovil gospod dekan Koblar vogelni kamen »Ljudskega doma«. Temelj za dvorano je že zgrajen. + Vodovod za Kranj in okolico. V ponedeljek so se zbrali v kranjski mestni liiši občinski zastopi šenčurski, predosclj-ski in vogeljski, da sklenejo dogovor zaradi zgradbe vodovoda. Od kranjskega deželnega odbora so prišli dr. Lampe, deželni nadsvetnik Zamida in deželni nadin-ženir Sbrizaj, ki sta vodila obravnave in dala potrebnih pojasnil. Doseglo se je popolno sporazumljenje; ker je tudi dogovor med mestno občino kranjsko in med vlado po prizadevanju deželnega glavarja Šuk-Ijeta ugoden za mesto, ni več zadržka za izvršitev vodovoda. + Jubilejni izprevod na Dunaju in kranjska skupina ne da »Narodu« miru. Sedaj »Narod« piše, da ilustrovani listi prinašajo vse polno slik o jubilejnem iz-prevodu, samo kranjske skupine ne. Kako ginljiva skrb! Da ne bo »Naroda« preveč skrbelo, mu povemo, da so prve slike o historičnih skupinah, katere so bile nekatere fotografirane že pri skušnjah in da potem prihajajo na vrsto dežele, po vrsti, kakor so bile v slavnostnem izprevodu. Fotografije o kranjskih skupinah so bile šele te dni razvite in so včeraj prišle v deželni dvorec prve slike. Ondi si jih lahko ogleda tudi dr. Tavčar, kateremu naj bi se bolj, kot za fotografije kranjske skupine, mudilo za fotografiranje tistega dogodka, ki se je nedavno na Štajerskem dogodil. Tako bi imel potrebnejšega dela, kot pa da se po nepotrebnem briga za druge. Tudi razglednice o izprevodu le počasi izhajajo, in kakor se poroča z Dunaja, so razglednice o kranjskih skupinah hipoma razprodane. To priča o velikem zanimanju za kranjske skupine. O tem zanimanju dobivamo še jako zanimive podatke. Tako se nam poroča, da so n. pr. udeležnice iz ljubljanske skupine v krasnih svojih av-bah, ko so nakupovale po dunajskih prodajalnicah, vzbujale toliko pozornosti, da je morala pred prodajalnicaitii posredovati policija, ker je vse hotelo videti ponosne Kranjice in njihovo lepo nošo. ln sedaj celo dr. Tavčar ne more pričakati njihovih fotografij! Zmaga ie torej popolna! + Juhilejska pletarska razstava v Radovljici. C. kr. uzorna delavnica za ple-tarstvo in vrborejo na Dunaju je ustanovila v Radovljici potovalni tečaj te stroke in poslala tja strokovnega učitelja Leona Patika, ki pod načelstvom gosp. Ivana Fajdiga poučuje v kurzu 18 učencev, ki so vsi doma iz najbližje okolice radovljiške. Kakor se ču.ie, spremeni se ta tečaj že prihodnje leto v stalno šolo. Poučujejo se učenci od septembra do konca junija v ple-tarstvo in se celi pouk deli v tri oddelke. Prvi tečaj se bavi z osnovnimi pojmi in se izdelujejo v njem najnavadnejše pletenine, dočim se v drugem in tretjem tečaju izdeluje že pleteni mobilijar do najfinejšega izdelka in pa dekorativne pletenine. Poleg tega sc v teh šolah probuja zmisel za vrborejo. V nedeljo, 21. t. m., se je otvorila v Radovljici juhilejska razstava pletenin, katere so se udeležili razven radovljiškega tečaja šc dunajska centrala in dve šoli iz Češkega ter ena iz Koroškega. Razstavljeni so bili najrazličnejši izdelki, vsi okusno prirejeni in razvrščeni, deloma v pritličju, deloma v prvem nadstropju stare ljudske šole radovljiške. Poleg košar, jer-basev, pletenih kovčegov, pletenega mobi-lijara, kakor stolov, miz, naslonjač, je razstavljenih jako mnogo dekorativnih pletenin, kakor miz za cvetlice in rože, namiznih okraskov i. dr. Razstavo je oficielno otvoril v imenu zadržanega deželnega predsednika barona Sclnvarza deželni glavar radovljiški, pl. Detela, ki je v svojem govoru povdarjal, da je to v zadnjih treh letih že tretja razstava v Radovljici in da pričakuje, da se bo ravno tako dobro obnesla, kakor sadjerejska razstava in razstava vajeniških del, ter da se bo s tem probujal v ljudstvu zmisel za to narodnogospodarsko stroko, kajti s pletarstvom in vrborejo se peča lahko zlasti naše kmet-sko ljudstvo, ki se bo gotovo rado tega poprijelo. ko bo videlo, da mu donaša dobička. Svoj govor je zaključil s trikratnim »Slava< na cesarja. Nato je govoril še deželni glavar, dvorni svetnik Šuklje, ki se je radevolje odzval vabilu k otvoritvi, posebno šc radi tega, ker uvideva, da bo do-našala ta stroka ljudstvu dobička. V ple-tarstvu se združujeta poljedelstvo in obrt in ravno taka zveza je najbolj koristna. Tudi tujci, ki ravno v te krasne kraje vedno bolj pogosto prihajajo, bodo kaj radi segali po teh predmetih. Poleg navedenih dveh zastopnikov vlade in dežele so se udeležili razstave še gospodje uradniki okrajnega glavarstva, dalje uradništvo okrajnega sodišča, na čelu mu deželno-sodni svetnik Ferk, deželni odbornik g- dr. Lampe, dekan Novak, kot zastopnika mesta Radovljice za gg. Oton Homann in F. Sartory. Deželno zvezo za tujski promet v Ljubljani je zastopal g. dr. Krisper, Razstava je napravila na vse navzoče najboljši vtis, za kar je najboljši dokaz to, da so nekateri gospodje nakupili precej predmetov. ki se prodajajo. + Slavnosti na Vrhniki se udeleže: 9. Slovensko katoliško društvo na Jesenicah z zastavo. — 10. Katoliška delavska družba v Idriji z zastavo in pevskim zborom. -—11. Slovensko katoliško izobraževalno društvo v Dolenjem Logatcu. — 12. Slovensko katoliško izobraževalno društvo v Gorenjem Logatcu. — 13. Slovensko katoliško izobraževalno društvo v Dolu pri Ljubljani z zastavo. — 14. Slovensko katoliško izobraževalno društvo v Preski z zastavo. — 16. Slovensko katoliško izobraževalno društvo v Mengšu z zastavo. — 16. Slovensko katoliško izobraževalno društvo v Domžalah z zastavo. 4- Poljedelski minister dr. Ebenhoch baje obišče Istro, kakor poroča »Omni-bus«. Ogledal si bo tudi škodo, provzro-čeno vsled suše. 4- Razpisane so župnije: Vipava, Planina pri Vipavi in Lozice v vipavski, Do-brniče v žužemberški in Šenturška gora v kranjski dekaniji. Zadnji rok za vlaganje prošenj je 4. julij 19(18. -f Predsednik »Avstrijskega Lloyda« postane grof Stiigkli. Imenovanje objavijo v 14 dneh. + Pomorska zveza Trst-Benetke sc izboljša. Od 28. t. m. se bo vozilo trikrat na teden podnevi s parnikom »Wiirm-brandom« (štiri ure) in trikrat ponoči s parnikom »Metkovic« (5'/i ure). — Sedmi dan po t preč. gosp. kanoniku Matiji Erjavcu bo v soboto, dne 27. junija ob 8. uri v župni cerkvi v Vipavi, 'l eni potom zahvaljujemo za udeležbo pri pogrebu t gosp. dekana še p. n. gg. zastopnike občin: Št. Vid, Vrlipolje, Col, Sturije, Slap in Vrabce, kakor tudi vse posameznike, ki so bili pri pogrebu navzoči. V Vipavi, dne 22. junija 1908. Franc Ga-bršek, kaplan. Žalujoči sorodniki. — Politiško društvo za Hrvate in Slovence v Istri zboruje 25. t. m. Sestanek je važen, ker gre za deželnozborske volitve. Zdi se pa, da to politično društvo spi, kajti dr. Laginjev »Ornnibus« mu daje ob priliki sestanka resne nauke. Težavno je vprašanje o kandidatih. »Omnibus« svari pred osebnimi spori. — Suša. Iz šentruperške doline se nam piše: Dasiravno v dolini, je vendar pri nas strahovita suša. Zemlja je kar razpokana, rastline so ovenele. Sena bode malo; suša, črvi, bramorji so ga uničili za dobro tretjino. Vinogradi pa za sedaj dobro kažejo. — O letini na Goriškem se nam piše: Letos smo pričakovali na Goriškem jako bogato sadno letino. Obilo cvetje in lepi dnevi za časa cvetja so up še povečali. Toda prišlo je drugače. Pokazalo se je po drevju toliko sadnih školjivcev, da so skoraj vse uničili. Osobito mali pedic ali mala mera je napravila mnogo kvare. Druga leta so opazovali tega škodljivca bolj na črešnjah, letos je pa oglodal tudi jablane, češplje in celo hrasta se je lotil. Največ škode je napravil po Krasu, po Kanalskem in Tolminskem. Ako nastopi ta mrčes še par let v taki množini, pa bo ob drevje. Zato poživljamo kmetovalce v teh krajih, naj zatirajo škodljivca s tem, da stavijo v novembru okoli debel sadnega drevja lepljive kolobarje. — 160. odborova seja »Slovenske Matice« v Ljubljani, dne 17. junija 1908. Predsednik pozdravi navzočne, posebno še nove odbornike gg. Fr. Maslja-Podlim-barskega. dr. Fr. Mohoriča, dr. L. Poljan-ca, L. Sch\ventnerja in Silv. Škrbinca, ter zahvali izstopivše odbornike gg. prof. A. Bartlna, ravnatelja Iv. Macherja in svetnika Iv. Majcigerja na njih trudoljubivem delovanju. Nadalje poroča o snujoči se »Zvezi slovanskih znanstvenih društev«, ki jej »Matica« pristopi kot enakopraven član. Z vzklikom se voli dosedanje predsedništvo: dr. Fr. llešič predsednikom, ravnatelj P. Grasselli prvini in kanonik Iv. Sušnik drugim podpredsednikom, vladni svetnik dr. Fr. Detela blagajnikom, ravnatelj dr. L. Požar in deželni svetnik dr. Fr. Zbašnik ključarjema. V knjižni odsek se na novo izvolijo odborniki Maselj, dr. Mohorič in Schwentner, v gospodarski pa Schvventner in Škrbinc. Vse knjige za leto 1908 pojdejo še pred šolskimi počitnicami v tisk. Za »Narodne pesmi« se v smislu natečaja določi tiskarna. — Radi klišejev se stopi v zvezo z »Dioničko tiskaro« v Zagrebu. — Ob nasilni smrti dolgoletnega poverjenika dekana Erjavca v Vipavi se izrazi sožalje. Od zadnje odborove seje je na novo pristopilo 92 članov. — Angleška eskadra v Trstu. Dne 13. julija pride v tržaško pristanišče velika angleška eskadra ter ostane tam do 17. julija. En del brodovja odpluje potem v Pulj, drugi pa 17. julija na Reko in v Šibenik. Vsa eskadra se meseca avgusta sestane v Krfu. Ustanovitev podružnic za pospeševanje prometa po tujcih se razpravlja v krogih, kamor dohaja vsako leto na Notranjsko mnogo tujcev iz \Reke, Trsta, Gorice in iz Primorja. To so: Postojna, Planina, Rakek, Cerknica in Dol. Logatec. Pospeševanja in reklame je bilo do zdaj v naših krajih pač malo, zabave in podobnih udobnosti pa tudi ne mnogo. Pa tu morajo občine z zasebniki iti roko v roko in se ne smejo strašiti vsakega malega stroška! V nedeljo sta se ustanovili podružnici prometnega društva na Dovjem in na Jesenicah. — Zgorela je na Mali dolini pri Jesenicah na Dolenjskem štiriletna hči Janeza Porgaj. Pustili so jo samo v sobi, kjer je dobila vžigalice in si užgala obleko. Dobili so jo sredi sobe mrtvo. Soba se ni vnela. — Temeljni kamen za nov židovski tempelj so položili v Trstu v nedeljo pred-poludne. Z delom začno takoj in tempelj bo dovršen v jeseni 1. 1910. — Nove vojne ladje. Te dni dospejo v Pulj novi veliki patrolni čolni za vojno mornarico. - Prva serija novih torpedovk za vojno mornarico je že dogotovliena v ladjedelnici »Danubius« na Reki. — Medvedje v Veliki gori pri Ribnici. Velika gorska veriga ob desni strani ribniške doline, ki se razteza proti Kočevju, se imenuje Velika Gora. V tem gorovju se nahajajo še pravi, neobhojeni pragozdi. Pred dvema tednoma so ljudje zasledili tu gori štiri odrasle medvede, ki so bržkone potomci onega starca, ki je bil pred kratkim v ondotni bližini ustreljen. Ti štirje medvedje se nahajajo zdaj baš v gozdu dr. Teodorja Rudeža, graščaka v Ribnici. Te medvede krmijo njegovi gozdni čuvaji s konjskim mesom, korenjem in podobno hrano, ker jih ne smejo postreliti. Razen medvedov imajo v tem gorovju varno zavetišče še: lisice, volkovi, srne, zajci in divje mačke. — Demonstracije v Trstu. V nedeljo predpoldne so italijanski trgovski pomočniki demonstrirali pred slovenskimi trgovinami jestvin, ki so bile odprte, dasi je občni zbor jestvinarjev bil sklenil, da bodo trgovine v mesecih juniju, juliju, avgustu in septembru ob nedeljah zaprte. Slovenskim jestvinarjem se ni čuditi, čc ne respektirajo sklepov občnega zbora, na katerem slovenski živelj nima nobene veljave. Pri demonstracijah so zaprli štiri Italijane. — V zadevi Ilirskih slik se nam sporoča, da doslej še niso došle in bo odbor takoj naznanil, kadar mu dojdejo iz Lurda. Vsak jih bo dobil tje, kamor jih je naročil. — Amerikanci se vračajo. Prošlo soboto je prispel v Trst parnik »Alice«, last »Austro-Amerikane«, ter pripeljal iz Novega Yorka 119 avstrijskih in 314 ogrskih izseljencev. V Neapolju jih je bil izkrcal že 173. Med vožnjo sta umrla in bila pokopana v morskih valovih neki Grk in 38 let stari Josip Rom iz Ljubljane. — Opatija je dobila prvega hrvaškega zdravnika v osebi domačina dr. Antona Grgurine. — Samoumor vsled strahu pred kaznijo. Zadnji torek je 12Ietna Franja Majhen, hči nekega zidarja v Zagrebu, zapustila iz strahu pred kaznijo dom in tavala do sobote okoli. Nato se je vrgla v neko lužo blizu nekega železniškega mostu v savskem rajonu in utonila. — Novi dvajsetkronski bankovci so prišli danes v promet. — Nagle smrti sta umrla v Trstu Marija Jerič (Via Giulani 6) in pek A. Mozetič (Campo Marzio). — Izhajati bo prenehal »Polaer Tag-blatt«. »Dan«, nov dnevnik, bo začel izhajati v Osieku. — Velika suša vlada po Dalmaciji. Trava jc sežgana, žito počrnelo, z drevja pada listje. Po nekaterih krajih je žetev popolnoma uničena. — Devet volov in 30 ovac je ubila Strela na Turjanskem v vrhovinski občini na Hrvaškem. — Kap je zadela pretečeni teden vpo-kojenega ravnatelja računskega oddelka pri finančnem ravnateljstvu v Zadru, Ferdinanda Goharja. Bil je takoj mrtev. — Dunajski jubilejni izprevod že kaže kinemotograf v Zagrebu. Štajerske noulce. š Boj za slovensko šolo. Iz Lciters-berga pri Mariboru se nam poroča: V petek in soboto so klicani stariši v Karčo-vino - Leitersbcrško šolo všolanih otrok, da se izjavijo ali za popolnoma nemški, ali pa za dvojezični poduk. Upamo, da bodo pošteni naši viničarji storili svojo dolžnost. Preiskavo vodi gosp. okr. glavar, k tej je pozvan tudi krajni šolski svet. š Volitve v laški okrajni zastop. V soboto sc je pričela reklamacijska doba za volitve v okrajni zastop laški. Slovenski veleposestniki, brigajte se za svojo volivno pravico! Volitve utegnejo biti že julija razpisane. š Umrla je dne 20. t. m. gospa Neža Omerzu, posestnica v Brežicah,, po dolgi mučni bolezni v 45. letu svojega življenja. š Kaznovani uzmoviči. 16-lctni fant Rudolf Prevolnik iz vojniške okolice, o čegar tatvinah smo že svoječasno poročali, je bil obsojen pred celjskim okrajnim sodiščem k 15-mesečni ječi, njegovi poma-gači so dobili večtedenske zapore. š Ubil se jc v Mariboru kleparski pomočnik Franc Cucek. Ljubljanske noulce. lj P. n. gg. duhovne ljubljanskega mesta vabi predsedstvo na shod S. S. C. J. v sredo, 24. junija t. I. v dvorani bogoslov-skega semenišča z nastopnim dnevnim redom: 1. O m o d e r n i z m u, poroča prof. dr. Aleš Ušeničnik. 2. O novi izdaji evangeljske knjige, poroča častni kanonik in vodja dr. J. Lesa r. Začetek ob pol 6. uri. Ij Seja odbora S. K. S. Z. je jutri, v sredo, ob 8. uri zvečer v društveni dvorani. K tej seji vabimo tudi zaupnice in zaupnike in sploh vse člane! — Odbor Ij Ogenj. Danes ponoči je ogenj upe-pclil hišo, gospodarsko poslopje in vse gospodarsko orodje, kakor tudi 60 stotov sena, posestnici Neži Cečevi na Karolinški zemlji št. 54. Škode je do 4000 K. — Požar je povzročil neki okoli 30 do 35 let stari moški, ki je zvečer prosil Cečevo za prenočišče v senu. Gospodinja mu je konečno dovolila, a zahtevala je pa tudi izkazi! od neznanca, katerih neznanec ni hotel pokazati, češ, tega ni potreba. Proti 11. uri je neznanec sam poklical prebivalce s kli-com »gori!«, potem pa zbežal. Govori se, da jc prenočevalec v mrvi kadil. Gasilno društvo ni bilo alarmirano, ker se ni moglo razločiti, če gori v mestnem pomeriju, a tudi s pogorišča ni prišla nobena vest. Cečeva je zavarovana pri graški zavarovalnici za 1200 kron. Ij Vojak utonil. Ko se je včeraj popoludne okoli 4. ure v vojaškem kopališču na Trnovskem pristanu kopal prostak tukajšnjega 27. pešpolka, Ivan Gruber, ga je prijel krč ravno ko je plaval nad »Kotlo« ob desni strani Ljubljanice. Gruber je naenkrat izginil pod vodo. Iskali so ga dolgo časa in ga konečno potegnili iz vode tam, kjer je izginil. — Tista »Kotla« naj bi se zagradila, ali pa naj se napravi svarilno znamenje. — O utopljencu sc nam z druge strani poroča, da je bila vzrok smrti le malomarnost in nepaznost merodajnili oseb. Ko so ljudje zavpili na bregu, da je eden izginil pod vodo in pokazali dotično mesto, se nobenemu ni zljubilo skočiti ponj, pač pa so ga iskali s čolnom drugod, nego tam, kjer je izginil. Cez tri ure so šele dobili utopljenca ravno tam, kjer je utonil. Najbolj smešno pri vsem tem jc to, da so celo uro poskušali ga oživeti, drgnili so ga tako, da mu jc tekla kri iz ust. lj Voz in konja v Ljubljanici. Ko je včeraj zjutraj tesarski mojster Martine na Prulah, na takoimenovani »špici« obračal z vpreženima konjema voz, mu je ta zdr-čal s konjema v Ljubljanico. No pomoč jc prišlo vojaštvo s častnikom, ki jc voz in konja spravilo spretno na breg. Ij Poizkusni vlak za hitrejšo vožnjo 45 km na uro se je vozil danes po dolenjski železnici. Pri Vodmatu je deputacija Vodmatčanov v mnenju, da se vozi železniški minister, klicala »Ekscelenc! Eks-cclenc!« Vlak se je ustavil in Vodmatčani so prosili za rampo pri distančnem signalu, kjer hodi vsak dan okoli tisoč ljudi. Obljubilo se je, ozirati se na njihovo prošnjo. lj Napaden je bil v Novem Vodmatu Anton Žagar, in sicer ga je poškodoval na glavi Frančišek Banica. Žagar je prepeljan v deželno bolnišnico. lj Povožen je bil lJrcdovičev hlapec Ignac Gorenc. Prišel je pod kolo, ki mu Je zmečkalo členek desne noge. Oddali so ga v bolnišnico. Ij Obrtna vest. Tozadevno včerajšnje poročilo je popraviti, da je dobil koncesijo za izvrševanje tesarskega obrta tesarski mojster tvrdke Lehner g. Simon Weiss-bacher. li Kozolec na Opekarski cesti zopet v ognju. Na kozolcu, ki je gorel na Opekarski cesti na praznik sv. Rešnjcga Telesa, so morali v nedeljo ob 4. uri zjutraj zopet polivali ostanke, ker so pričeli goreti s plamenom. lj Društvena godba ljubljanska kon-certuje jutri zvečer na vrtu hotela »Ilirije«. Vstopnina prosta. Začetek ob 8. uri zvečer. Razne stuarl. Ženske izključene iz ruskih visokih šol. Minister za ljudsko prosveto je z okrožnico izključil z ruskih visokih šol okolu dva tisoč slušateljic. Od teh imajo mnoge žc šest semestrov. Nesreča s konjskimi smrkavimi bacili. V čeruoviškem preizkuševališču živil jc eksperimentiral protektor dr. Luksch z baje usrnrčenimi baciji, ki povzročajo konjsko smrkavost. Počila jc ccv iu bacili, ki so šc živeli, so okužili vse nastavljence. Umrli so asistent Amost, kanclist Lipeckv in laborant Marko. Dr. Luksctiu se je izboljšalo zdravje, dasi jc prvi obolel. Državno pravdništvo preiskuje stvar. Zavod so zaprli. Požar v jami. V rudniku Lour pri Saiut-Etiennu so se uneli plini. Umrlo je osem delavcev. Telefonska In brzojavna poročila. DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 23. junija. Zbornica nadaljuje proračunsko debato. Dunaj, 23. junija. Vložena sta dva nujna predloga za pomoč pogorelcem v Zirlu pri Inomostu. Danes jc seja načelnikov klubov sklenila proračunsko debato končati v četrek. V petek bo glasovanje. Gosposka zbornica bo rešila proračun v soboto in v torek. V torek bo zopet seja državnega zbora ter bo seja načelnikov klubov določila nadaljnji dnevni red. Cuie se, da predloga o davku na žganje nc bo rešena, ampak da bo sprejeta le kratka pooblastilu.'! predloga. ŽELEZNIŠKI MINISTER DERSCHA IT A NA DOLENJSKEM. Dunaj, 23. junija. »Tagespost« poroča, da bo železniški minister Derschatta te dni prišel na Dolenjsko, da si ogleda obe nameravani črti Belokranjske železnice in da bo stanoval pri proštvu Elbertu v Novem mestu. To poročilo je netočno. Minister je izjavil danes našim poslancem, da pride na Dolenjsko, a glede časa ne ve, če mu bo mogoče že to poletje. Spremljal ga bo deželni glavar, pri katerem se bo v Novem mestu ustavil, g. prosta pa niti ne pozna. PREDAVANJA NA VSEUČILIŠČIH. Gradec, 23. jim. Tudi na tukajšnjem vseučilišču jc mir ter se predavanja v redu vrše. KRŠČANSKI SOCIALCI IN VVAHRMUND. Dunaj, 23. junija. Krščansko-socialna stranka je imela sejo, v kateri je izrekla obžalovanje, da jc Wahrmund poklican v Prago in da ni bi! discipliniran in odpuščen. Izraža upanje, da se taki dogoki ne bodo več obnavljali in da se obljubljena enakopravnost katoliškega dijaštva z drugim dijaštvont odločno izpelje, če treba tudi proti volji nekaterih rektorjev. SVOBODA. H Gradec, 23. junija. Danes je imelo katoliško akademično društvo »Karolina« svojo ustanovno slavnost ter jc tem povodom peljalo se k cerkvi Srca Jezusovega. Pred cerkvijo so pričakovali katoliške dijake »svobodomiselni« dijaki, ki so katoliške dijake psovali in metali nanje jajca. Razvil se je pretep. Posredovala je policija. Nekaj oseb je bilo aretiranih. VZNEMIRLJIVE VESTI IZ SRBIJE. Zeinun, 23. junija. Položaj v Srbiji je resen. Pošta iz Belgrada ni došla sem. Položaj kralja ni nič kaj ugoden, ker se nezadovoljnost proti njemu širi tudi v armadi. RIMSKI KOZAKOV UMRL. Peterburg, 23. junija. Tu je umrl veliki i tiski glasbenik Rimski Kozakov, ravnatelj konzervatorija. ŠPANSKI PRINC. Mad'rid, 23. junija. Španska kraljica je danes ponoči povila princa. DVOBOJ RADI ŠPANSKE KRALJEVE RODBINE. Madrid, 23. junija. V zbornici je pri predlogi o kraljevi rodbini nastal prepir, vsled katerega je finančni minister napovedal nekemu poslancu dvoboj, ki sc je pa mirnim potom poravnal. KRALJ PETER SPREJEL PAŠlCEVO DEMISIJO. Belgrad, 23. junija. Kralj Peter je sprejel Pašičevo demisijo in je staremu radikalcu Velimiroviču poveril sestavo novega kabineta. Meteorologično poročilo. Višina n.morjem 306*2m, srednji tračni tlak 736-0mm « a 5 Cm »p»-lonija StuJ. barometri ▼ mm Temptt-rmtarm C.Filja V.tr.Tl N.t>. ?5S I" 22 9. »več 734 8 170 sl. jtah Jasno 23 7. «Jutr- 34-4 161 sl. svzh. del. Jasno 00 8. pop 32 7 26 0 sr. jzah. del. obl. Srednja včerajšnja temp. 19'1*, norm 18 5*. Lepa hi sa stoječa na glavni cesti v Spodnji Siftki se ceno proda. V hiši je 6 stanovanj, vsako stanovanje ima kabinetno sobo, kuhinjo, lepo klet in vrt. Poizve se pri J. Buggenig, Ljubljana, Cesta na Rudollovo železnico štev. 5. 1503 3—3 U poletno dobo »Angleško skladišče oblek" za deklice. — Obleke za gospode, dečke in otroke iz BERNATOVIC u,f, H tenis-blaga ia pralnega blaga. - Čudovito nizke cene! M«Mt»t ŽITNE CENE Budimpešta 23. junija. Pšenica za oktober......1106 Rž za okt.......... 9 53 Koruza za julij ........ 7 20 Oves za okt.......8*48 Koruza za maj 1. 1909 ..... 6.98 Efektiv: 5 višje. Proda se iz proste roke 1544 2-1 posestvo z vsemi pritiklinami, kakih 10 minut oddaljeno od Celja, obstoječe iz velikega poslopja za gospodinjstvo (\Virtschaftsgebaude>, hiše, oboje v zelo dobrem stanju, dalje 1 velik in 2 manjša vrtu, 10 — 11 oralov zemlje, med temi 7 oralov travnikov trikratne košnje in sladka mrva. — Hiša in dvorišče sta zelo pripravna za gostilno, Vpraša naj se pri lastnici Rvgula, Celje, Ring-strasse 4, I. nadstropje. JtišiiDa prodai- Hiša ima 2 kleti, 2 gostilniški sobi, kuhinjo in stanovanje za gostilničarja ter eno stranko. V podstrešju so 4 kuhinje in 5 sob. Je tudi dvorišče in 7 drvarnic. Proda se zaradi družinskih razmer. Oddaljena je pol ure od Ljubljane. — Več se poizve v upravništvu „Slovenca". 154^ 2—1 Dve lepi posestvi obstoječi iz hiš, gospodarskih poslopij v najboljšem stanju, njiv, vinogradov, gozda, sadnega vrta itd. Posebno primerno za slovenske naseljence. Kupni pogoji zelo ugodni. Več pove Jožef Novak, Gornje Pobrežje 195 pri Mariboru. 1492 3—3 Za poletno stanovanje se odda v bližini mesta, blizu vode stoječa čisto nova hiša z 2 sobama in kuhinjo. Blizu kolodvora na Gorenjskem. Več se poizve v upraništvu. 1528 3—2 Išče se služba za pridno, v trgovini mešanega blaga popolnoma veščo in popolnoma zanesljivo prodajalko. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenca". 1522 5-2 ^siilo.: Imam na razpolago okolo 50 hI. beleg domačega vin Cena je 33 K franko postaja Roč, Istra, ali 35 K franko postaja Ljubljana. Jos. Maljavac, Reč, istrs. V najem se odda dobro idoča večja 1526 4-2 trgovina z mešanim in manufakturnim blagom v lepem kraju na Kranjskem, kjer je tudi železnična postaja in v bližini dveh tovarn (mesečno se proda do tri tisoč kron); podjetnemu trgovcu bi se promet zdatno zvišal. Praša naj se pismeno pod šifro: »Podjetnost št. 3000«, poštno ležeče v Ljubljani, glavna pošta. Sukneno in modno blago za moške obleke, = volneno gladko in pisano v vnseh barvah za ženske obleke, I pecilni batist, delen, saten, * ccfir in kambrtk za bluze -— in krila. -—— DoJlo v veliki izberi po ugodni ceni. R. MIKIAUC, LM&fl Mtsrjeue (Špitoiske) ulice S. Vzorce na zahtevo poštnine prosto. 1060 22 Menpferd-lilijno-Rilečno-miii. Najmilejše milo za kožo. 67« 40-13 Zahtevajte zastonj •b franko m«] »eltkl, bogato Klavni cenik z n.d 3000 slih llaatr**a«4 _________illkaml v«eh vrat ■Ikelnaitlb, srebrnih In zlitih nr, kokor tudi vich vrat aolldnlh zlatnln In arebrnln, god-benega orod|a, jeklenega In nan|aieg« bitt!« po Izvirnih tovarnlaklb cenah. NikH remont, ura...... 8vlc. Izvir. „Roakopt" pat. ora registr, „Adler Roakopt .", nlkel. re mont. b aldro ..... Oolitln rem. nr« ,,Lona", kotea)* t dvo|nlm plaiOetn ..... »rtbr. rem. ara „Olorlo" . . „ „ „ dvolnl plaii . . . „ oklep. verJilca z rlndko ca pero In karab., 15 gr. te>.ka . . a T*ta ora dllnd. z „Lona" koles|em . . t t fcafcjtvft:* 5C 8-S«, budilko K 2 «0, kuhln|»ka »a *. I ~ dvcrcvaldak« ara K 2'80. 7.-\ Tiek« iuh plomena Jamstva I _ JOftm rfc»o: £ame»a dovoHaoa, aH denar u»iaf frir« tovarn« »a 5're M»«iotii a,., v Mosiu o 13, Mat« tt^a», tV.iii. «.:i4» iT, i.juVmaj rtrtt, (Sflfn^jftJ :av\.ini;, »MADiig "ir/>* "TIJM. )v M » r J n 5 ns u » »a d n M •} e I. Valliella !, II. TabjirglraiK 4, 111. ij*iiargu>aa rs (v«>{af (!en.v>(a), tli. t.< •jagai?.. 87, Iv "t.n^titraaa« 19, V Saboubriiaacralraaae «1 .. VJ ftj. 7(1 r■!»». !4lra«i f 1» IX. Ali»rttrnc J'. Jfilli Vt-i«!«r*r«*r«iaa »I J!!* CIMin^t. Murpiff. I S.*^ ^i»»t>'D»'l t. w m ! nr t* '»» 4ft&Jul » A m vrni rent, dri ivnlh pitpirjav, sfcclj, prioritet., »»»tavnln*..!'«'- d«v)t, vitlat te RMnr s(\>:T!"' M H O ••'» »c j M M esKomppms?^ J« nhHracU »rpiJJr i« Sfr.RrsP". žnica 3 W glarvnioa I I I K 2,000.000. I I Uilce štev.. 2 Liubljapska kreditna banka»Ljubijaiii, SMtar,e^p^0iec promese navdun. komunatlne srečk® promese na kreditne srečke po K 18. po K 15 i/2. Žrebanji* I. julija. Glavni Žrebanje I. julija. Glavni dobitek dobitek K 400 OOC. K 3C0.00G. Obe prom&si skupno Ss K 32. sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter je obrestuje po sesa C« I Rear^^vinP fnamt b s V