V kuhinji na tretjem nadstropju goriške hiše počilo in zagorelo Blažinova, Pertoldi in Pegorer od ministra Maronija pričakujejo ukrepe za umiritev položaja v Reziji /3 Kontovel še čaka na novo parkirišče sredi vasi ¡feJSČ^ P Primorski Regulacijski načrt: veselje in žalost Marjan Kemperle Pri Banih so včeraj nazdravljali. Njihov rajonski predsednik Marko Milkovič je novico o dejanskem propadu spornega tržaškega občinskega regulacijskega načrta pozdravil z evforičnim »Za nas je to - Amerika!« Vsa prizadevanja, seje, sestanki, pisanja, ugovori, pripombe in protesti so zalegli, gluhim ušesom občinskih upraviteljev in zaprtim vratom institucij, ki so odločale o usodi vasi, navkljub. Čeprav niso bili odločilni pri potopitvi načrta, niso bili zaman. Dali so razumeti, da prihodnosti posameznih krajev ni mogoče hladno začrtati na papirju, treba jo je zaživeti z ljudmi. Tako bo treba tržaški regulacijski načrt na novo sprejeti. Brez novih stanovanj za kakih dva tisoč prišlekov pri Banih in brez vsiljenega turističnega središča pri Padričah, kot sta v sozvočju z Ievosredinsko opozicijo (in v nasprotju z večinskim Camberjevim Ljudstvom svobode) zagotovila vodji Severne Iige in sredinske UD C v mestni skupščini Maurizio Ferrara in Roberto Sasco. Konec dober, vse dobro? Za Banovce, Padričarje in vse zasebnike, ki bodo (verjet-no)ohraniIi zazidIjiva zemIjišča, gotovo. A za mesto? Za tržaško občino? Propad temeIjnega občinskega urbanističnega dokumenta je razgaIiI vso nesposobnost desnosredinske občinske uprave. Razsodba državnega sveta o nepraviInosti geoIoške študije je razkriIa amaterizem, nepoznavanje aIi sIabo poznavanje pravil upravne igre. Igranje skrivaInic na sejah komisij, zaprtih javnosti, je biIo nezakonito, je pred dnevi opozoriIa de-žeIna uprava. Kakšna žaIost! In reguIacijski načrt ni edini primer. Prometnega načrta ni od nikoder; trgovskega načrta niti. Načrt o parkiriščih ostaja fata morgana. Kongresni center, mnogo hrupa za nič. Morski park je postaI že farsa. V prvi polovici mandata se je župan okinčaI z dvema veIi-častnima posegoma: ureditvijo nabrežja in odprtjem dokončane hitre ceste. Ampak: prvo je začrtal že IIIy, drugo je dokončno financiral Prodi. Ko bi moraIa desnosredin-ska uprava v drugi poIovici mandata postoriti svoje, je, za mesto in za njegove občane žaI, odpovedaIa. dnevnik ČETRTEK, 16. SEPTEMBRA 2010 št. 219(19.926) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € EVROPSKA UNIJA - Oster spor med Parizom in Brusljem Sarkozy: Redingova lahko Rome gosti v svoji državi Nemčija in ZDA na strani Evropske komisije - Berlusconi s Sarkozyjem trst - Ponekod se je trgatev že začela Obeta se dobra kapljica Večina vinogradnikov na Tržaškem bo trgala konec prihodnjega tedna TRST - Letina bo dobra in to bo veljalo še predvsem za tiste vinogradnike, ki so učinkovito špricali trte. To so nam povedali pri Kmečki zvezi pred skorajšnjim začetkom trgatev belih sort v Bregu in na Kra- su, ki bo doseglo višek konec prihodnjega tedna. Prej bo čas za trganje belih sort, medtem ko bo treba za trganje terana počakati vsaj na začetek oktobra. Sicer se je trgatev ponekod že začela. Če je malokdo odtrgal prve grozde v Dolini, med temi sta bila Robi Ota in Parovel, je s trgatvijo včeraj začel Dušan Križman s Kon-tovela. Na 8. strani PARIZ - Elizejska palača je včeraj sporočila, da so nekatere torkove izjave evropske komisarke za pravosodje Viviane Reding glede francoske politike do Romov preprosto nesprejemljive. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy naj bi v pogovoru s svojimi sodelavci celo dejal, naj Redingova, ki tako kritizira Francijo, Rome gosti v svojem Luksemburgu. Medtem je Nemčija sporočila, da podpira zaskrbljenost Evropske komisije glede ravnanja z Romi v Franciji, podobno stališče so zavzele ZDA. Italijanski premier Berlusconi pa namerava vprašanje Romov uvrstiti na dnevni red vrha EU. Na 13. strani Dežela ukinila sredstva za furlanske programe na zasebnih radijih Na 3. strani Korak naprej za tretji pas na avtocesti A4 Na 4. strani Mnenja o propadu tržaškega regulacijskega načrta Na 7. strani Konec pravde o poroki med starostnikom in negovalko Na 8. strani Goriška gospodarska rast upočasnjena Na 14. strani V Novi Gorici devet županskih kandidatov Na 16. strani ITALIJA - Pred zaupnico v parlamentu Industrialci nezadovoljni z Berlusconijevo vlado RIM - Med industrialci tli vse večje nezadovoljstvo s sedanjimi političnimi razmerami in še posebno s sedanjo vlado. To je včeraj jasno povedala predsednica Confindustrie Emma Marcegaglia. »Politika, ki jo danes živi Italija, je grda, govori samo o ljubicah, svakih in apartmajih ... To nas ne zanima. Predvsem pa to ne pomaga reševati resnične probleme proizvodnje, dela in zaposlitve,« je dejala, ko se je v kraju Bre-ganze pri Vicenzi udeležila slovesnega odprtja nove tovarne Unico Diesel Renza Rossa. »Osebni spori in vlada, ki mogoče nima več večine, nam nimajo kaj povedati,« je vidno nejevoljno pristavila. Spričo velikega odmeva, ki so ga imele te njene besede, se je Marcegaglia potem nekoliko popravila. »Mislim, da mora vlada vsekakor iti naprej,« je pojasnila. Berlusconi se medtem pripravlja na nastop, s katerim bo konec meseca zahteval zaupnico v parlamentu. Kaže, da bo usoda vlade odvisna od Finijevih privržencev. Po oceni Demokratske stranke je to ne bo peljalo daleč, sicer pa tudi v vrstah demokratov tlijo polemike. Na 6. strani 2 Četrtek, 16. septembra 2010 ALPE-JADRAN / zagreb - Drugo srečanje koordinacijskega odbora hrvaške in italijanske vlade Frattini: Italija prepričana v hrvaško članstvo v EU leta 2012 —j • II • * I g I * V • • V • • »V» I Zunanja ministra med drugim govorila tudi o vračanju nepremičnin in o manjšinah ZAGREB - Italija je prepričana, da bo Hrvaška leta 2012 polnopravna članica Evropske unije, je dejal italijanski zunanji minister Franco Frattini po včerajšnjem srečanju s hrvaškim kolegom Gordanom Jan-drokovičem v Zagrebu. Frattini je tudi prepričan, da bo Hrvaška v prvi polovici leta 2011 podpisala pristopno pogodbo z EU. Šef Farnesine je povedal, da je Italija pripravljena pomagati Hrvaški pri zapiranju dveh najbolj občutljivih pogajalskih poglavij - o pravosodju in konkurenci. Jan-drokovič se je zahvalil za dosedanjo italijansko podporo Hrvaški na poti v EU. Dejal je tudi, da bo Hrvaška v prvi polovici prihodnjega leta podpisala pristopno pogodbo. Ministra sta se srečala v okviru drugega koordinacijskega odbora hrvaške in italijanske vlade, potem ko je prvi potekal julija lani v Rimu. Šef hrvaške diplomacije je poudaril, da je konkretni izid srečanja podpis memoranduma o razumevanje na področju kmetijstva in ruralnega razvoja, ki sta ga podpisala kmetijska ministra Petar Čobankovič in Giancarlo Galan. Kot je še povedal Jandrokovič sta se s Frattinijem pogovarjala tudi o avgustovski odločitvi hrvaškega vrhovnega sodišča o denacionalizaciji, s katero so hrvaškim državljanom omogočili vrnitev odvzetega premoženja v procesu nacionalizacije v bivši Ju-goslaviji.Jandrokovič je dejal, da hrvaško pravosodno ministrstvo pripravlja načine za izvajanje omenjene odločitve vrhovnega sodišča, medtem ko je Frattini poudaril, da Italija pričakuje, da bodo odmrznjene vse de-nacionalizacijske zahteve tujih državljanov. Hrvaški zunanji minister je še poudaril, da je Italija prva hrvaška gospodarska partnerka in največji izvozni trg za hrvaške proizvajalce. Izrazil je pričakovanje, da se bodo vrsti italijanskih malih in srednjih podjetij na Hrvaškem čim prej pridružili tudi veliki italijanski vlagatelji. Jandrokovič in Frattini sta se pogovarjala tudi o evroatlantski perspektivi držav jugovzhodne Evrope in poudarila, da je v procesu približevanja EU posebej pomembna podpora Srbiji po kompromisni rešitve glede resolucije GS ZN o Kosovu. Pogovarjala pa sta se tudi o položaju manjšin. (STA) Ministra Frattini (levo) in Jandrokovič arhiv naborjet - Do 10. oktobra v Etnografskem muzeju Beneške palače Razstava narodnih noš na tromeji O identiteti in folklori, ki ju noše izražajo - Razlike in podobnosti noš iz krajev, ki so danes v Italiji, Avstriji in Sloveniji NABORJET - »Identiteta in folklora v tradicionalnih nošah na tromeji« je naslov razstave, ki so jo v soboto odprli v Etnografskem muzeju Beneške palače v Naborjetu. Razstavo je uvedla Lara Magri, ki skrbi za delovanje in izvajanje kulturnih programov etnografskega muzeja pri Beneški palači. Povedala je, da razstava prikazuje obmejne gorske regije v luči njihovih tradicionalnih noš in želi opozoriti na razlike in sličnosti noš, ki pripadajo krajem, ki se danes nahajajo v Italiji, Sloveniji in Avstriji. Razstavljene so noše Rezije, Kanalske doline, Ziljske doline, Bovca in Rateč. Zaradi tega je zelo važno delo folklornih skupin, muzejev in društev, saj se moramo njim zahvaliti, da se tradicija živo ohranja v času in da krajevna kultura dobi primeren prostor za prikaz tudi izven krajevnih okvirjev. Sledil je pozdrav izrednega komisarja krajevne gorske skupnosti Verona, nato pa je Raimondo Domenig, lokalni raziskovalec prisotnim predstavil predvsem značilnosti raznih noš Kanalske doline. V svojem pozdravu je župan Naborjeta Aleksander Oman spregovoril o pomenu takih razstav. Prisotne je pozdravil tudi v pristnem ukovškem slovenskem narečju in se zahvalil go-spem, ki so pripomogle k ohranitvi ukovške noše. Izbrane noše in obleke, ki so bile zbrane prikazujejo obrtniško spretnost preteklih generacij, vpliv časa in predvsem močno vez s krajem in ljudmi, ki so nošo oblekli, ker je bi- lo in je še vedno važno prikazati kraj njihovega izvora. Razstava je finančno omogočila Dežela FJK, k izvedbi razstave pa so pripomogli tudi Slovensko kulturno središče Planika Kanalska dolina, nemška kulturna organizacija v Kanalski dolini - Kanaltaler kul- Posnetek s sobotnega odprtja razstave v Naborjetu r.b. turverein, Folklorna skupina iz Rezije, ziljski Heimatsmuseum, Gornjesavski muzej-Kajžnkova hiša Rateče in Folklorna skupina Bc iz Bovca. Ogled je možen vsak dan razen ob ponedeljkih do 10. oktobra. R.B. Zmeren potresni sunek v okolici Ilirske Bistrice ILIRSKA BISTRICA - Seizmografi slovenske državne mreže potresnih opazovalnic so včeraj ob 4.21 zabeležili zmeren potresni sunek. Žarišče potresa je bilo 54 kilometrov južno od Ljubljane, v okolici Ilirske Bistrice, so naknadno sporočili iz Urada za seiz-mologijo in geologijo pri Agenciji RS za okolje. Preliminarno ocenjena ma-gnituda potresa je bila 3,7, intenziteta potresa v širšem nadžariščnem območju pa je bila četrte do pete stopnje po evropski potresni lestvici. Potres so čutili prebivalci Ilirske Bistrice, Pivke, Postojne in drugih krajev v južni Sloveniji. Na Hrvaškem prijeli tihotapca vina iz Ljutomera ZAGREB - Hrvaška policija je včeraj potrdila, da so v torek v naselju Ban-fi v bližini Štrigove ob meji s Slovenijo prijeli 50-letnega slovenskega državljana iz Podgradja pri Ljutomeru, ki je poskušal na Hrvaško pretihotapiti 800 litrov vina. Policija je sporočila, da je Ljutomerčana prijela tik ob meji v torek okoli 6. ure zjutraj, ko se je z avtomobilom s prikolico peljal po cesti Šafarsko - Banfi. Na prikolici je imel plastično cisterno s približno 800 litri belega vina. Proti slovenskemu državljanu so sprožili postopek na sodišču za prekrške v Va-raždinu, kjer so mu naložili kazen 686 evrov, vino pa zaplenili. Časar bo v sojenju zoper Srečka Prijatelja pričal v ponedeljek KOPER - V sodnem procesu zoper poslanca Srečka Prijatelja je na glavno obravnavo pristopil nekdanji predsednik uprave Luke Koper Robert Ča-sar. Časar je zaradi procesnih napak včeraj zavrnil pričanje. Kot je pojasnil, mu zahteve tožilstva za razširitev preiskave še niso vročili, vabilo na pričanje pa je bilo po njegovem napačno formulirano. Kot je še dejal, je kot priča pripravljen nastopiti na prihodnji obravnavi v ponedeljek. Tožilstvo v zahtevi za razširitev preiskave, ki jo je marca letos podalo zoper Časarja, Marjana Mikuža, Lore-dano Bratož in Aleksandro Prijatelj, Časarju očita zlorabo položaja in nedovoljeno prejemanje daril. Srečko Prijatelj je na obravnavi ponovno zahteval prekinitev pripora, da bo lahko kakovostno pripravil obrambo. Prosil je še, naj se mu omogoči stike z novinarji, ter da naj se mu zaradi zdravstvenih težav omogoči zdravljenje. Kot je ponovno zatrdil, sam ne more mimo dejstva, da gre pri procesu za politični konstrukt. Zanikal je še, da bi Mikužu grozil z orožjem. ljubljana - Na novi prestižni lokaciji na Bregu 12 Italijanski inštitut za kulturo dobil nov sedež Uradno odprtje danes ob 19. uri - Ves dan vrsta pobud za obiskovalce - Predvajanje Fellinijevega filma Sladko življenje in odprtje fotografske razstave Božanska komedija LJUBLJANA - Danes bodo v Ljubljani uradno odprli novi sedeža Italijanskega inštituta za kulturo v Sloveniji na novi prestižni lokaciji na Bregu 12. Ob tej priložnosti bodo lahko obiskovalci sodelovali na demonstrativnih urah pouka italijanščine za odrasle in otroke, ogledali si bodo lahko projekcijo Fellinijevega filma La Dolce Vita (Sladko življenje) ter obiskali knjižnico in mediateko. Uradno odprtje bo ob 19. uri, ko bodo tudi odprli razstavo Božanska komedija v objektivu. Ideja, da bi Božansko komedijo predstavili skozi fotografije, se je porodila skupini ImmagiNativa iz Štandreža, ki je nastala kot veja Kulturnega društva Graphiti z namenom, da bi promovirala sodobno fotografijo. »Božanska komedija v objektivu« ni metaforična interpretacija svetovno znane pesnitve, temveč osebna sanjska interpretacija, ki so jo umetniki uresničevali z usklajenim skupinskim delom od začetka projekta do njegove realizacije, kar je trajalo približno eno leto. Razstava je razdeljena na črni gozd (fotografija, posneta s camero obscuro, digitalni tisk), pekel (fotografska instalacija, digitalni tisk), vice (digitalna fotografija) in raj (digitalna foto-video projekcija). Ustvarjalci projekta so Cristian Cecchi, Mariano Di Clemente, Loredana Princic, Paul David Redfern in Enzo Tedeschi. Razstava bo potekala v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine (25. - 26. september), ki jih spodbujajo evropski organi z namenom pospeševanja kulturne izmenjave med evropskimi državami. Razstava bo odprta do petka, 8. oktobra 2010, ogled pa je od ponedeljka do četrtka možen od 9. do 12. in od 13. do 17. ure, ob petkih pa od 9. do 13. ure. Film La Dolce Vita (Sladko življenje) Federica Fellinija bodo predvajali ob 11.30 in ob 15.30. Letos mineva 50 let od prvega predvajanja v kinematografih. Film napoveduje, spremlja in povzema spremembo epskih razsežnosti ne samo na področju kinematografije, temveč tudi na področju jezika in kulture tedanje Italije, ki je ravnokar pustila za sabo neo-realizem in povojno kinematografijo. Italijanski kritik Tullio Kezich v svoji knjigi Noi che abbiamo fat-to La dolce vita (Mi, ki smo ustvarili Sladko življenje), edinem obstoječem dnevniku o nastajanju tega filma, ki je nedavno doživel novo razširjeno izdajo, pravi: »Film /.../ je v 60. letih odmeval glasno kot bomba in naslednjega dne se je nekdo zavedel, da Italija ni več ista. Do spremembe seveda ni prišlo zaradi Sladkega življenja, vendar pa je bil film njena pompozna napoved: znamenje, ki je napovedovalo desetletje hitrih in nenadnih sprememb.« Novi sedež Italijanskega kulturnega inštituta na Bregu 12 v Ljubljani / ALPE-JADRAN Četrtek, 16. septembra 2010 3 manjšina - Senatno vprašanje Blažinove, Pertoldija in Pegorerja o dogodkih v Reziji Demokratski senatorji od ministra Maronija pričakujejo ustrezne ukrepe Ministra opozorili na vzdušje nestrpnosti in vedno večje pritiske na slovensko manjšino Tamara Blažina kroma monstracije proti občanu, ki je zahteval dvojezično osebno izkaznico, pred županstvom v Reziji dovoljene. V zaključku pa senatorka in senatorja DS ministra še sprašujejo, kaj mi- VIDEM - Dežela FJK je izničila prispevke za furlanske programe, ki jih oddajajo zasebne radijske ali televizijske postaje, medtem ko je bilo lani zanje predvidenih 200.000 evrov. Radio Onde Furlane in Radio Spazio 103, ki v bistvu poslušalcem nudita skoraj celotno ponudbo radijskih oddaj v furlanskem jeziku (in to od informativnih do glasbenih, od tistih za otro- RIM - Slovenska senatorka Demokratske stranke (DS) Tamara Blažina je skupaj s kolegoma Carlom Pegorerjem in Fla-viom Pertoldijem (oba DS) na notranjega ministra Roberta Maronija naslovila vprašanje v zvezi z dogajanjem v Reziji. Uvodoma senatorji DS ugotavljajo, da je bila občina Rezija v Videmski pokrajini 12. 7. 2007 s predsedniškim dekretom vključena v ozemlje, ki ga naseljuje slovenska manjšina. Do tega je prišlo na podlagi zakona št. 482/1999, ki zadeva zaščito zgodovinskih jezikovnih manjšin, kot tudi v skladu z določili zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Furlaniji-Julijski krajini št. 38/2001. Zato se v občini Rezija tudi morajo izvajati določila obeh zakonov, občani pa imajo zagotovljene tudi individualne pravice, ki jih zakona predvidevata. Za izvajanje zakonov je občina Rezija tudi koristila prispevke za posamezne pobude. Po odobritvi deželnega zakona št. 26 dne 16. novembra 2007, ki govori o deželnih predpisih za zaščito slovenske manjšine, še posebej pa v zadnjih mesecih, je v Reziji prišlo do živahnih polemik v zvezi s prisotnostjo slovenske manjšine in jezikovnimi posebnostmi rezijanščine. Te polemike so bile še posebej žolčne in tudi agresivne, ko je prišlo do izdaje prve dvojezične osebne izkaznice, kot to predvideva zakon št. 38. Dvojezično izkaznico je dobil eden od občanov Rezije, ki je bil zaradi svoje zakonite zahteve tudi tarča hudih groženj. Poleg tega je občinska uprava v Reziji občanom razdelila vprašalnik, ki je vseboval vprašanja o narodnostni, verski in jezikovni pripadnosti, kot tudi druga vprašanja s podobno vsebino. Senatorka in senatorja DS še navajajo, da tak vprašalnik, pa čeprav anonimen, omogoča enostavno identifikacijo vsakega občana, saj gre za omejeno skupnost s 1285 prebivalci, osebna vprašanja pa so zelo podrobna. Zato gre za navidezno anonimnost, poudarjajo Bla-žinova in kolega. V zvezi s tem še menijo, da spadajo podatki (še posebej o verski in narodnostni pripadnosti) iz tega vprašalnika med tako imenovane občutljive podatke, o katerih govori 22. člen zakona št. 675/1996 in ker zadevajo zasebno sfero posameznika, se jih lahko pridobi le s predhodnim soglasjem varuha zasebnih podatkov. Zato Blažinova, Pegorer in Pertol-di sprašujejo Maronija, če je seznanjen s temi podatki in z nestrpnostjo, ki vlada v Reziji. Radi bi tudi vedeli, če meni, da je razdeljevanje omenjenega vprašalnika v pristojnosti občinske uprave in ali se mu ne zdi, da so s tem kršili tajnost osebnih podatkov in določila zakona št. 675/1996. Zanima jih tudi, če so bile protestne de- celovec - Mohorjeva založba Knjiga Marjana Linasija o koroških partizanih CELOVEC - Pri Mohorjevi založbi v Celovcu je izšla knjiga Marjana Linasija »Koroški partizani - Protina-cistični odpor na dvojezičnem Koroškem v okviru slovenske Osvobodilne fronte«. Avtor se že več desetletij ukvarja z oboroženim odporom na Koroškem v drugi svetovni vojni. Obdelal je vse institucije, ki hranijo arhivsko, časopisno in spominsko gradivo na to tematiko na območju Slovenije in Avstrije. Predelal je tudi vso razpoložljivo literaturo. Knjiga prvič celovito predstavlja proti-nacistični odpor na (avstrijskem) Koroškem, loti pa se tudi s tem povezanih perečih, še danes aktualnih vprašanj, kakor na primer vprašanja politične usmerjenosti osvobodilnega gibanja in partizanske represije, ter obravnava tudi čas tik po koncu druge svetovne vojne. (I.L.) Flavio Pertoldi kroma Carlo Pegorer kroma sli storiti, da zagotovi spoštovanje zaščitnih zakonov za slovensko manjšino in še posebej individualnih pravic državljanov, ki tej manjšini pripadajo, in tako ob spoštovanju različnih jezikovnih in kulturnih stvarnosti na tem območju zagotovi vzdušje sožitja v evropskem duhu, za kakršno so se na svojem nedavnem srečanju v Trstu zavzeli predsedniki Italije, Slovenije in Hrvaške. Koroški in štajerski Zeleni uskladili stališče o jedrski energiji GRADEC - Ob robu zveznega kongres zelenih pretekli konec tedna v Gradcu sta glavni kandidat Zelenih na deželnozborskih volitvah na Štajerskem Werner Kofler in govornik Zelenih na Koroškem Rolf Holub uskladila stališče v zvezi z najnovejšimi razpravami o koriščenju jedrske energije, tudi v Sloveniji in Italiji. Tako sta se dogovorila za sklic konference proti jedrski energiji, na katero bodo vabljeni tudi Zeleni iz Italije, Slovenije, Bavarske in Južne Tirolske. Holub pri tem poudarja, da je tema jedrske energije za Koroško še posebej pereča. Tako poleg jedrske elektrarne Krško v »Sloveniji vznemirjajo tudi napovedi o novih jedrskih elektrarnah v severni Italiji. Stališče vlad zveznih dežel avstrijske Koroške in Štajerske pa je po mnenju Koflerja in Holuba sramotno, tako da se proti novim jedrskim elektrarnam očitno borijo samo še Zeleni. Holub je pri tem spomnil, da so predstavniki zelenega foruma Alpe Jadran že februarja 2008 predali Evropski uniji resolucijo o vidikih energetske politike EU in pozvali k razmisleku glede jedrskih elektrarn v uniji. Ob tem so pozvali tudi k prenehanju gradnje novih reaktorskih blokov. (I.L.) ZAŠČITA JEZIKOVNIH MANJŠIN - Denar je ostal samo še za polurne oddaje RAI Dežela FJK izničila celoten sklad za furlanske programe na zasebnih radijskih in TV postajah ke do zabavnih in drugih po več ur na dan), bosta tako zdaj močno prikrajšana, pa čeprav že dolgo let s svojimi sredstvi delata v javno korist. Prav zaradi tega je sklep Dežele Furlanije-Julij-ske krajine kljub finančni krizi povsem nerazumljiv, je na tiskovni konferenci dejal predstavnik Odbora 482 Carli Pup. Opozoril je, da gre za nevaren znak naza- Probleme zasebnih radijskih in TV postaj, ki oddajo tudi v furlanščini, so predstavili na priložnostni tiskovni konferenci dovanja na področju jezikovne politike, ki se lahko povzame v treh točkah: krčenje sredstev, pomanjkanje strateške linije, neizvajanje zakonskih določil. Pričakovati je bilo nižje prispevke, nikakor pa ne stoodstotnega reza, je dodal Pup. Po drugi strani pa je Dežela ohranila prispevek 200.000 evrov za pogodbo z deželnim sedežem Rai, ki v furlanščini oddaja manj kot pol ure na dan od ponedeljka do petka. Na tiskovni konferenci so udeleženci še dodali, da je razlogov za zaskrbljenost pravzaprav še več. Še vedno namreč ni jasno, kolikšen prispevek bo namenjen za zaščito furlanskega jezika za leto 2010 in prav tako niso znani zneski, ki jih bodo prejele ustanove primarnega pomena za furlansko skupnost. Podpredsednik zadruge Informazione friulana Lorenzo Fabbro pa je opozoril tudi na nevarnost, da bi bil zaradi krčenja sredstev (na drugih področjih pa so se v nekaterih primerih razpoložljiva sredstva celo povečala) marsikdo ob službo. Omenjena zadruga ima sedem stalnih uslužbencev, enega s terminsko pogodbo in več sodelavcev. Če bi se morali komu odpovedati, bi izgubili tudi na kvaliteti, obenem pa bi se poslabšala tudi interakcija s teritorijem. To pomeni, da se zaradi sklepa Dežele tvega izničenje tridesetletnih naporov, obenem pa bi bila na tak način močno oškodovana pluralnost in svoboda informacije v Furlaniji, je zaključil Fabbro. (NM) KOKft&KI rA &TJZANE ftucwiTs ™ "d^." - ■ -Jt>!I.j:Li KcmArn » .J..-M.J--...-l.r (Modte frMK slovenija - avstrija - Za zdaj na slovenski strani Na Ljubelju izginjajo zadnji sledovi državne meje Na južni, slovenski strani cestnega mejnega prehoda predor Ljubelj, v nekaj dneh ne bo več sledov, da je na tem mestu skozi desetletja stalo poslopje, v katerem je potekala carinska in policijska kontrola milijonov in milijonov potnikov, ki so tu prečkali državno mejo. Na mejo bo nato opozarjala samo še z zvezdicami obkrožena modra tablica Evropske unije z napisom Slovenija ivan lukan 4 Četrtek, 16. septembra 2010 GOSPODARSTVO avtoceste - Končala se je storitvena konferenca za tretjo tranšo del Gradnja tretjega pasu na A4 zahteva tudi spoštovanje Kjota Posebna pozornost in dodatna sredstva za hidrogeološko zaščito in zelenice PORTOGRUARO - Storitvena konferenca za tranšo San Dona di Pia-ve - Alvisopoli pri graditvi tretjega voznega pasu na avtocesti A4 Benetke-Trst se je včeraj na županstvu v Porto-gruaru končala s pozitivnim mnenjem pokrajin, občin in drugih ustanov, zainteresiranih za to javno delo. Lokalne uprave so ob tem avtocestno družbo Autovie Venete in projektante pozvale, naj bodo pozorni na predpise in na izražena priporočila. Kot sta po konferenci poudarila odbornika za infrastrukture Dežele Veneto in Dežele Furlanije-Julijske krajine, Renato Chisso in Riccardo Ric-cardi (ki je tudi podkomisar za gradnjo tretjega pasu), je rezultat, s katerim se je konferenca končala, več kot pozitiven. Riccardi je ob tem izpostavil »popolno soglasje obeh dežel, ki ne samo dialogirata, ampak jima uspeva najti tudi prave rešitve za probleme, ki so na dnevnem redu, predvsem tiste, ki so vezani na ceste in železnico. Danes (včeraj, op.ur.) se je končala zadnja storitvena konferenca o tretjem pasu, in to že dve leti po vzpostavitvi komisarske uprave,« je dodal Riccardi. Po besedah odbornika FJK se je zdaj mogoče lotiti najbolj zahtevne in najdaljše tranše del, dolge kar 33,5 kilometra, ki poleg avtocestnih del in preureditve cestninskih postaj Cessalto in Portogruaro, predvideva tudi pomembno serijo drugih del. Predvidena je namreč obnova treh viaduktov, desetih mostov čez manjše vodne struge, zgraditev 15 nadvozov in 17 podvozov, odstranitev 320 ovir, hidrogeološka dela in pomembni posegi za zaščito okolja. Kar 27 odstotkov stroškov gradnje tretjega pasu bo odpadlo na zaščito okolja oziroma na zmanjšanje vpliva infrastrukture na okolje, saj bo 53 hektarjev površin ob cesti namenjeno zelenicam. S tem bo dosežena kompenzacija, ki jo predvideva Kjotski protokol, je opozoril Riccardi. Tretji pas na odseku San Dona di Piave - Alvisopoli bo v celoti stal 600 milijonov evrov, od česar bo šlo 100 milijonov za odškodnine razlaščencem. V zvezi s hidrogeološko ureditvijo na območju gradnje tretje tranše je odbornik Chisso povedal, da je prišlo do podpisa posebnega dogovora med Deželo Veneto, Pokrajino Benetke in nekaterimi zainteresiranimi občinami o dodatni naložbi v višini 1,2 milijona evrov. Gradnja tretjega pasu je tako tudi priložnost za ureditev nekaterih vodotokov. Odbornik Riccardi med ogledom avtoceste iz helikopterja arhiv fjk - Zakon št. 4/2005 Dodatna dotacija za sklad deželnega zakona za konkurenčnost podjetij TRST - Dežela Furlanija-Julijska krajina bo financirala deželni zakon št. 4/2005 za konkurenčni gospodarski razvoj z dodatno dotacijo v višini 11,8 milijona evrov. Novico je včeraj potrdil deželni odbornik za proizvodne dejavnosti Luca Ciriani, ki je končal revizijo razpoložljivih dotacij za ta pomemben zakonski instrument, namenjen podpiranju podjetij. Kot je povedal Ciriani, bodo dodatna sredstva za podjetja omogočila razvoj projektov za povečanje konkurenčnosti. V letošnjem letu je bil zakon št. 4/2005 financiran z 20 milijoni evrov, kar je po odbornikovi oceni vsega spoštovanja vredna vsota, zato so kritike o skromnosti razpoložljivih sredstev nesprejemljive. »Ne samo, da so dotacije znatne, ampak so izvedene spremembe zakona omogočile poenostavitev dostopa do dotacij,« je dejal Ciriani, za katerega to potrjuje tudi visoko število prošenj. Finančno dotacijo zakona je treba prišteti k 23 milijonom evrov, ki so bili dani na voljo po enakem mehanizmu in za iste podjetniške namene prek evropskih skladov POR-FESR, ki so prav tako namenjeni razvoju podjetij. Dodatno financiranje deželnega zakona za konkurenčni razvoj podjetij izvira iz zaključnega obračuna deželne finančne družbe Friulia ob koncu upravnega mandata sedanjega upravnega sveta. ISTIEE bo sodeloval pri reviziji nacionalnega načrta za logistiko TRST - Tržaški raziskovalni inštitut za transport v evropski gospodarski integraciji ISTIEE bo sodeloval pri izdelavi revizije italijanskega nacionalnega načrta za logistiko in transport. Inštitut, ki ga že dolga leta vodi Gia-como Borruso, sodi v okvir tržaške univerze, pri reviziji pa bo sodeloval z milansko univerzo Bocconi in z javnim zavodom za razvoj industrije na jugu države SVI-MEZ. Izdelavo revizije je naročilo ministrstvo za infrastrukture in transport oziroma njegova generalna uprava za avtoprevozništvo in logistiko. Raziskovalci tržaškega inštituta se bodo posebej ukvarjali s posegi, ki so potrebni na severovzhodu države in v osrednjih deželah Lacij, Umbrija in Marke. Deželna Confindustria FJK zahteva začasno zamrznitev sledljivosti plačil TRST - Predsednik deželne Confindustrie FJK Alessan-dro Calligaris se je zavzel za začasno zamrznitev izvajanja sledljivosti plačil, ki ga je uvedel zakon št. 136/2010 za boj priti mafiji in organiziranemu kriminalu. Kljub ne-retroaktivnosti predpisov, opozarja Calligaris, so nekatere obveznosti objektivno zelo težavne, za podjetja, ki delajo sočasno na več javnih zakupih, pa je konkretno skoraj nemogoče razdeliti plačila dobaviteljem in delavcem glede na posamezne zakupe. Calligaris se zavzema za dokončno razjasnitev interpretacijskih in aplikacijskih nejasnosti, potem ko je vlada že pojasnila začetne nejasnosti. banke - Po dobrem letu dela Observatorij za kredit v FJK končal svoje delo Včeraj zadnji sestanek na tržaški prefekturi TRST - Posebni observatorij za kredit v Furlaniji-Julijski krajini se je včeraj na tržaški prefekturi sestal na zadnjem srečanju v plenarni zasedbi. Sestanek je vodil prefekt Alessandro Giacchet-ti, sodelovali pa so še goriški prefekt, podprefekta Vidma in Por-denona, predstavnik tržaške območne direkcije za gospodarstvo in finance, deželni poveljnik Finančne straže, direktor tržaške podružnice Banke Italije, predstavniki zveze bank ABI, stanovskih združenj, podjetij in sindikatov. Observatorij je bil ustanovljen z medministrsko direktivo 31. marca 2009, njegova naloga pa je bila opazovati začetne in najtežje faze krize finančnih trgov in učinkov, ki jih je ta imela za proizvodni in socialni sistem posameznih italijanskih dežel. Udeleženci včerajšnjega sestanka so se strinjali, da je šlo za zelo koristno izkušnjo, ki je pospešila izmenjavo informacij, omogočila neposredno osebno soočanje in pripravo oziroma razvoj instrumentov za pomoč podjetjem in družinam. Gospodarstvo Furlanije-Julijske krajine doživlja počasno izboljšanje tudi po zaslugi nagnjenosti podjetij k načrtovanju naložb in izvoznih strategij, saj so si tuji trgi opomogli hitreje kot domači, so ugotavljali člani observatorija. Del zasluge je bil priznan tudi bankam, ki v kritičnih fazah niso - seveda v mejah svojih možnosti - odrekle svoje podpore podjetjem, so ocenili na sestanku observatorija, kjer pa so izpostavili naravnost kritične razmere na trgu dela. Podatki namreč kažejo, da se deželna podjetja v rastoči meri zatekajo k socialnim blažilcem, kar je zgovoren dokaz, da je kriza strukturne narave, so ugotovili člani observatorija. izobraževanje - V okviru podiplomskega tečaja Izvori Skupina študentov MIB na obisku v čedajski banki ČEDAD - Štirinajst slušateljev podiplomskega tečaja tržaške poslovne šole MIB School of Management, Origini 2010 (Izvori), te dni zaključujejo prvi del izpopolnjevanja in se pripravljajo na staže v podjetjih, s katerimi se bo 12. oktobra končala ta poletna šola, namenjena potomcem izseljencev iz Furlanije-Julijske krajine. MIB tečaj prireja s podporo Dežele FJK, čedajske banke Banca EVRO 1,2989 $ +1,1 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 16. septembra 2010 valute evro (povprečni tečaj) 16.9. 15.9. ameriški dolar japonski jen 1,2989 111,04 1,2850 107,04 kitajski juan ruski rubel mniickn nirui?» 8,7574 40,1000 60,2050 8,6690 39,5570 59,6500 IliUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona ntitsncKi ti int" 7,4471 0,83550 7,4461 0,83430 1 LC11 1 JM I Ul 1 L švedska krona nr-ir\Q 1/^ 9,1950 7,8970 9,2260 7,8780 1 1UI VCjIVU M Ul ]0 češka krona i Tran« 24,615 1 3019 24,563 1 2911 jVIV-CIIjM Malih. estonska krona maHTarcK i TAnnt 15,6466 281 82 15,6466 283,76 1 1 1 JM IUI II 1 L poljski zlot 3,9357 1,3335 3,9439 13199 KC11 ICIUJM UUICII avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,3863 1,9558 1,3758 1 9558 uuiuai JM ICV romunski lev II1"A\/CKI litac 4,2475 3,4528 4,2355 3,4528 IILUVJM IILaj latvijski lats ht37i ICKI rpa 0,7090 2 2215 0,7088 2,2008 UIOLIMjM ICCII islandska krona ti lira 290,00 1 9398 290,00 1 9294 LUI jIVCI III o hrvaška kuna 7,2820 7,2830 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 16. septembra 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,25734 0,29219 0,48719 0,14333 0,17250 0,24667 0,616 0,879 1,138 ZLATO (999,99 %%) za kg 31.316,33 € -34,60 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 16. septembra 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 12,62 IMTTIDCI IDDDA 3 «H -0,39 KRKA 1 1 IKA KOPER 64,64 15 02 +0,05 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 140,13 -0,79 +2,10 TELEKOM SLOVENIJE 239,96 89,39 +0,22 -0,51 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA AERODROM LJUBLJANA DELO PRODAJA CTni 23,78 24,26 -0,63 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTDADCM7 NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMnTCCT 10,40 +0,19 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO Dn7A\/ADn\/AI MirA CA\/A 14,07 -2,83 PROBANKA - - CAI 1 K 1 II IDI 1A M A SAVA ' TERME ČATEŽ 179,23 184 00 +0,52 TERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 17,00 -0,70 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 16. septembra 2010 -0,62 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,11 86,31 15 26 -2,02 +0,01 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 4,86 -0,97 -0,21 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 1,036 3,78 0918 -0,38 +1,07 -1 18 EDISON ENEL ENI 3,94 1647 -0,06 FIAT FINMECCANICA 10,44 -0,36 +0,58 FINMECCANICA GENERALI IFIL 8,58 15,08 -0,23 -0,26 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,435 11 48 -0,71 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 19,76 516 -0,35 -1,86 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 6,665 1 98 +0,39 +0,00 PIRELLI e C PRYSMIAN 5,765 13 27 -0,65 -1,11 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 28,2 +0,00 -0,21 -1 15 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,655 5,565 1 05 -1,24 -1 31 TENARIS TERNA 14,04 312 -1,13 -1 65 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,104 -0,76 UNICREDIT 7,285 2,01 -0,88 -0,50 SOD NAFTE (159 litrov) 75,68 $ -0,45 IZBRANI BORZNI INDEKSI 16. septembra 2010 zaključni tečaj indeks sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 811,64 3.208,58 +0,38 +0,06 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.908,51 837,92 1.437,69 619,73 247,70 -0,03 +0,15 -0,34 -0,12 -0,21 di Cividale in drugih sponsorjev, letos pa se ga udeležujejo študentje iz Argentine, Brazilije, Južne Afrike, Avstralije, Kanade, Venezuele, Urugvaja in ZDA. Včeraj so bili tečajniki na obisku v čedajski banki, kjer sta jih sprejela predsednik Lorenzo Pel-izzo in generalni direktor Luciano Di Bernardo (na posnetku). Čedajska banka je sicer članica izobraževalnega konzorcija MIB. DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.574,40 1.939,61 1.125,26 1.158,15 6.275,41 5.567,41 3.774,40 2.511.46 1.142,2 2.806.47 9.299,31 3.048,65 21.696,04 2.652,50 19.502,11 +0,46 +0,57 +0,37 +0,32 +0,22 +0,03 +0,19 -0,16 -0,45 +0,05 -0,24 -0,59 +0,17 -1,34 +0,80 / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 16. septembra 2010 5 GLOSA Center G. Vanucci bi potrebovali tudi v Ljubljani Jo2e Pirjevec_ Najprej sem načrtoval, da bom današnjo gloso posvetil devetdeseti obletnici delavske vstaje, ki je izbruhnila v tržaškem okraju sv. Jakoba septembra 1920. Šlo je za izraz ljudskega srda proti okupacijskemu režimu rimske vlade, ki so ga oblasti zatrle z vojaškim in policijskim nasiljem: aretirale so 550 stavkajočih, medtem ko je na barikadah izgubilo življenje od 9 do 12 delavcev, več kot 70 pa jih je bilo ranjenih. Potem pa sem včeraj zjutraj odprl Primorski dnevnik in na mnenjski strani prebral članek Adama Selja, sodelavca centra za Biblijske vede »G.Vanucci«, provokativno naslovljen »Ali je bil Tito svetnik?« Moram reči, da me že dolgo časa noben časopisni prispevek ni tako prijetno presenetil kot omenjeni zapis. Ne zaradi tega, ker bi bil takšen Titov oboževalec, da bi ga hotel videti na oltarjih, temveč zaradi svežine in originalnosti, s katerima se avtor sooča z vprašanjem vere, morale in socialne pravičnosti. Najprej se mu moram zahvaliti za imeniten prevod prvega stavka iz Jezusove pridige o blagrih, ki me povsem prepriča. Ko sem bil mlad, so nas učili, da je Kristus rekel: »Blagor ubogim na duhu, kajti njih je nebeško kraljestvo«. To je izzvenelo, kot da je blagoslavljal zabite. V izdaji svetega pisma iz leta 1997, ki jo imam pri roki, je v Evangeliju po Mateju najti že drugo verzijo: »Blagor ubogim v duhu«, ki pa mi tudi ni povsem všeč. Najlepša je ta, ki nam jo ponuja gospod Selj: »Blagor ubogim zaradi duha, kajti njihovo je nebeško kraljestvo«. »To pomeni« - ugotavlja - »blagor tistim, ki se odpovejo materialnemu bogastvu zato, ker svobodno izberejo duha. Če se vsi prostovoljno odpovejo bogastvu, so vsi ubogi, če pa so vsi ubogi, nihče ni več ubog.« Avtor se v svojem drznem razmišljanju ne ustavi tukaj, temveč pravilno opozarja na trditev ruskega filozofa in teologa Berdjaje-va, da je bila Marxova doktrina laična vera v popolnost bodočega sveta. Izhajajoč iz tega ugotavljanja tudi razume mesijanski naboj, ki ga je imelo naše narodnoosvobodilno gibanje, v kolikor je težilo k uresničenju tiste socialne pravice, ki je tako jasno izpo-vedana v Kristusovem govoru na gori. Prav v tem je bila njegova moč, kakor pravi gospod Selj, in prav v tem se je razlikovalo od domobrancev. Tudi ti so gotovo bili patrioti, a brez tistega ustvarjalnega naboja, ki premika gore. Zato tudi niso razumeli političnih in ideoloških razsežnosti druge svetovne vojne in so bili obsojeni na poraz. Do sem se z gospodom Seljem strinjam. Manj z njegovo sklepno ugotovitvijo, da bo treba Tita revalutirati, če bomo v prihodnosti še govorili o socializmu. Čeprav je Tito s svojo karizmo poosebljal narodnoosvobodilni boj, ga po mojem ne gre proglašali za svetnika, toliko bolj, ker je bil v drugi polovici svojega življenja predstavnik tiste »religije« na oblasti, ki je zatrla mesijanske klice, prisotne v našem velikem uporu. O socializmu bomo pa gotovo še govorili, ker gre za vprašanje o pravičnih odnosih med ljudmi in narodi, ki bo ostalo aktualno še desetletja, če ne stoletja. Toda, ali ga je potrebno prevajati v religiozni jezik? Ali je treba to vprašanje rešiti, ker je tako zapovedal Jezus-Bog, ali ker tako narekuje zdrava pamet? Kajti jasno je, da človeški rod nima velike bodočnosti, če do socializma ne pride, saj se bo izničil v boju med tistimi, ki imajo in tistimi, ki nimajo. In naj mi nihče ne reče, da so tisti, ki imajo, vedno močnejši. Afganistan, na primer, še kako jasno kaže, da niso. Kljub temu, da sem v svojem miselnem razvoju prišel daleč od religije, moram reči, da me verniki, kakršen je gospod Selj, prijetno presenečajo, ker pričajo, da katoliška Cerkev ni povsem okrnela. Škoda le, da nimamo Centra za Biblijske študije »G.Vanucci« tudi v Ljubljani. VREME OB KONCU TEDNA Vlažno bo in deževno Darko Bradassi Azorski anticiklon nam je po pričakovanjih prinesel manjši povratek poletja. Dnevne temperature so v zadnjih dneh povečini presegale 25 stopinj Celzija, ponekod tudi za več stopinj. Prevladovalo je sončno in stanovitno vreme z občasnim šibkim severovzhodnim vetrom, ki nam je prinašal suh in prijeten zrak. Toda, kot smo že zadnjič zapisali, je pred nami novo poslabšanje. Azorski anticiklon namreč ni bil dovolj soliden, da ne bi klonil pred spustom obsežnega območja hladnega severnega zraka, ki bo v prihodnjih dneh doseglo Alpe. Vreme se slabša, oblaki in padavine pa nas bodo, v večji ali manjši meri, spremljali vsaj do nedelje. Ze od današnjega dne pričakujemo obrat od jugozahoda, ki nam bo prinašal vlažen atlantski zrak. Preko jugozahodnih tirnic pa se bodo pomikale proti nam vremenske fronte. Pred nekaj dnevi je kazalo, da bodo naši kraji na obrobju najhladnejšega zraka, kar pa zadnje projekcije odločno zavračajo. Obsežno območje severnoatlant-skega zraka se bo zadrževalo predvsem nad državami osrednje Evrope, vendar bo vplivalo na cirkulacijo nad skoraj celotnim Sredozemljem. V prihodnjih dneh bo pri nas vlažno in deževno, toda, za razliko od srednjeevropskih držav, večjega mraza ne pričakujemo. Od danes do vključno nedelje bo pri nas padlo kar precej dežja. Največ padavin bo predvsem v Julijskih Alpah in Predalpah, nekoliko manj pa verjetno ob morju. Toda občasno bodo padavine povsod močne. Količine dežja bodo predvidoma največje ob prehodu jutrišnje in nedeljske fronte. Danes in v soboto pa bodo po vsej verjetnosti nekoliko manj pogoste in bodo vmes možna tudi obdobja spremenljivega vremena, morda občasno ponekod tudi kratkotrajne delne razjasnitve. Temperature bodo povečini skladne z dolgoletno normalnostjo. Naše kraje bo dosegel vlažen zrak, kar pa še ne pomeni, da bo mrzlo. V višjih slojih ozračja pričakujemo na višini 1500 metrov temperature okrog 10 stopinj Celzija, ničta izoterma pa bo na višini med 3000 in 3500 metrov. Dnevne temperature bodo sicer manj visoke kot v preteklih dneh, ko je odigravalo ključno vlogo še razmeroma močno sončno žarčenje, nočne temperature pa bodo zaradi oblačnosti nekoliko manj hladne. Temperaturne razlike med dnevom in nočjo bodo manjše. Vreme bo torej bolj sivo in jesensko, občasno se bodo pojavljale padavine, temperature pa se ne bodo bistveno spreminjale. Danes bo zmerno do pretežno oblačno, ponekod bo deževalo, padavine bodo povečini šibke. Vmes pa bo lahko nastala kakšna ploha. Jutri bo pretežno oblačno z zmernimi do močnimi padavinami, vmes se bodo pojavljale plohe in nevihte. V soboto bo spremenljivo do pretežno oblačno, predvsem ob morju bodo možne tudi prehodne delne razjasnitve, občasno bo deževalo. V nedeljo kaže na oblačno in deževno vreme, pojavljale se bodo tudi plohe in nevihte. Kot kaže se bo podobna vremenska slika nadaljevala tudi v začetku prihodnjega tedna, nekoliko večjo stanovitnost postopno pričakujemo šele od torka ali srede. Na sliki: vremenska fronta se je sinoči bližala našim krajem ODPRTA TRIBUNA Razmišljanja po Bazovici, zastave, poročanje, venci Stojan Spetič Vnaprej se moram opravičiti vsem, ki jih bodo morda zbodla ta moja razmišljanja po nedeljski spominski svečanosti ob 80-letnici usmrtitve bazovskih junakov, ali ki se jim bodo zdeli moji predlogi predrzni in nenavadni. Bodo pač predmet diskusije, če se bo hotel oglasiti še kdo, ki misli tako ali drugače. Najprej preprosta ugotovitev, da je bila tokratna svečanost na bazovski gmajni dostojna in vsebinsko pomembna, govori na visoki ravni in kljub različnim poudarkom podani pošteno in brez slepomišenja. Zato se k temu ne bom vračal več. Začnimo s pripombo o protokolarnih spremembah. Vsi smo opazili, da je tokrat prvič nad gmajno vihrala tudi italijanska trobojnica, kar bi bilo povsem normalno in politično pametno, če bi vrzel ne zijala na drugi strani. Namreč tam, kjer ni bilo predstavnikov uradne državne oblasti. Ni bilo prefekta, niti vojaškega častnega voda žrtvam posebnega fašističnega sodišča. Kaj še, da bi tja prišel predsednik deželne ali rimske vlade, ali celo republike. In vendar bi se spodobilo. Enkrat samkrat, mislim da je bilo ob 40-letnici, je hudo bolni prvi italijanski premier Ferruccio Parri poslal zbranim v Bazovici brzojavko, v kateri se je junakom klanjal v imenu od-porništva. Obljubil mi je bil, da se bo tudi sam podal v Bazovico, a je kmalu zatem umrl. Prišli so župani in predsednica pokrajine Trst. In to je vse. In če smo že pri zastavah, mislim, da sta manjkali vsaj dve. Hrvaška, ker je bil Zvonimir Miloš hrvaške narodnosti in so se predstavniki hrvaške skupnosti že nekajkrat udeležili ba- zovskih svečanosti. In naša, manjšinska, ki jo predvideva poseben deželni zakon, a se ne izvaja po naši krivdi. Še vedno se namreč v okviru naše manjšine nismo dogovorili, kako naj zgleda naša manjšinska zastava, ki bi jo uradno izobešali na občinskih stavbah in šolskih poslopjih v vseh 32 občinah, ki jih predvideva zaščitni zakon, tudi v Benečiji in Reziji. Diskusija je zamrla ob nasprotovanju voditeljev Slovenske skupnosti predlogu, da bi na slovenski trobojni-ci bil grb italijanske republike. Motila jih je bela peterokraka zvezda ameriških osvoboditeljev. Zavrnili so tudi kompromisni predlog, da bi v gornjem levem kotu slovenske trobojnice bil grb dežele Furlanije Julijske krajine - modri ščit z zlatim orlom. Vztrajali so pri slovenski državni zastavi, ki je za Benečijo nesprejemljiva. In vendar se druge manjšine v Italiji obnašajo drugače. Južni Tirolci imajo svojo, ne avstrijske! Dovolj o zastavah. Saj iz te moke ne bo kruha... Pa še nekaj misli o poročanju z gmajne. Miroslav Košuta se je pritoževal nad mačehovsko matično državo, a kaj, ko nekaterim niti prisotnost in govor predsednika slovenske vlade Boruta Pahorja ni narekoval dolžnosti, da o shodu nekaj tisoč ljudi pod Kokošjo poroča tako, da bo o tem vedela vsa Slovenija. V osrednjih ljubljanskih tiskanih dnevnikih nisem zasledil primernih člankov, niti slik. Če sem jih prezrl, se odgovornim opravičujem, toda bojim se, da ni tako. Primerno so poročale samo »Primorske novice«, a kaj, ko so pač primorske... Isto velja za tržaški dnevnik v italijanščini. Prepričan sem bil, da se bo celo obregnil ob prisotnost slovenskega premierja, a je Possamaiev časopis izbral taktiko molka in cenzure. O nas poroča samo, ko se mu zljubi. Načelo o objektivnem in popolnem poročanju očitno tam ni doma. Na koncu pa mi dovolite še zadnjo provokacijo. Na tokratni svečanosti ob 80-letnici bazovskih junakov smo pred spomenik položili 32 vencev. Mimohod je trajal več kot dvajset minut! Seveda so si Bidovec, Marušič, Valenčič in Miloš zaslužili te vence in še več. Toda vprašajmo se, samo za hipec, ali je smiselna potrata skoraj dva tisoč evrov za vence, ki bodo kmalu usahnili. Ali ni v tem nekaj razkazovanja? Ali bi ne posnemali naše župane in borčevske organizacije, ki so položili skupne vence? In če gremo z razmišljanjem do skrajnih posledic: ali bi ne bilo lepše, če bi pred spomenike, v Bazovici, na openskem strelišču, na proseški gmajni, v Rižarni in povsod, kjer celo leto izražamo spoštovanje našim padlim in žrtvam, položili samo en skupni venec, ostali prihranjeni denar pa zlili v sklad za obujanje antifašizma in preučevanje naše zgodovine? Po mojih računih bi letno zbrali najmanj deset tisoč evrov, s katerimi bi lahko finančno podprli objavo knjig in brošur o našem primorskem protifašističnem boju, od Tigra do NOB, od »črnih bratov« do primorskih padalcev. Knjige, brošure ali tudi moderne audio-video in računalniška spominska pričevanja bi lahko podarili našim društvom, predvsem pa šolam. Kajti besede letijo, zapisi pa ostajajo in predajajo zglede skozi po-kolenja. ODPRTA TRIBUNA Ni pogojev za reden začetek pouka Enotno sindikalno predstavništvo Dolina* Enotno sindikalno predstavništvo dolinskega didaktičnega ravnateljstva je 13. septembra na sestanku z ravnateljstvom prejelo podatke o kadrovskih namestitvah učnega in neučnega osebja v letošnjem šolskem letu. Z zaprepadenostjo smo ugotovili, da trenutno ni pogojev za reden začetek pouka. Predpostavljali smo, da je v deželi FJK šola s slovenskim učnim jezikom dodatna vrednost v sklopu šolskega ustroja. Kot poseben sistem v okviru državnega šolstva bi morala biti deležna posebne pozornosti in obravnave, saj sta slovenska manjšina in slovenska šola zaščiteni z mednarodnimi sporazumi. V večini držav to zaščito načrtno izvajajo. V Sloveniji se izvaja zaščita italijanskih šol s posebnimi jamstvi v okviru šolskih zakonov. V italijanskih manjšinskih osnovnih šolah razdružujejo razrede (kombinirane oddelke) z 11 učenci. To zagotavlja prisotnost manjšinskih šol na teritoriju, ustrezen kadrovski seznam, možnost načrtovanja kakovostnega razvoja, delovanje v urejenih razmerah. Šole slovenske manjšine v Italiji tega nimajo in so prepuščene trenutnemu odločanju funkcionarjev oz. zakonskim merilom, ki se po-gostoma spreminjajo in postopoma ši-bijo manjšinsko šolstvo. Z letošnjim šolskim letom naj bi imele šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji za sestavo razredov ista merila kot italijanske. Razrede naj bi razdru-ževali z 19 učenci, kar je za manjšinske šole previsoko merilo. Kje je zaščita naših šol? Kaj pomeni za naše politike manjšinska šola? Kaj pomeni manjšinska šola za Dežel- ni šolski urad? Poznajo italijanski politiki recipročnost obravnavanja manjšin? Kaj pomeni za Republiko Slovenijo usoda slovenske šole v Italiji? Deželno ravnateljstvo je v letošnjem šolskem letu dodelilo nezadostno število učnega in neučnega šolskega osebja. Na didaktičnem ravnateljstvu Dolina deluje pet šol s celodnevnim poukom (40 ur pouka) in šola s podaljšanim bivanjem (38 ur pouka) ter pet otroških vrtcev, ki nudijo tedensko 42 ur in 30 minut vzgojno didaktičnih dejavnosti. Naše celodnevne šole so od svoje ustanovitve v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja imele po dva učitelja na razred; od š.l. 2009/10 dalje je kadrovski seznam slednjih okrnjen in so zato učitelji nameščeni na več sedežih. Krčenje osebja je še zlasti prizadelo neučno osebje, saj je število šolskih sodelavcev na našem ravnateljstvu bilo v zadnjih letih okrnjeno za skoraj polovico. V letošnjem letu pa je število šolskih sodelavcev celo nezadostno in z dodeljenimi mesti ne uspemo zagotoviti odpiranja in zapiranja šolskih poslopij. Vprašljivo je tudi, če bodo učenci lahko koristili šolski avtobus, če ne bo osebja, ki bo pravočasno odklenilo šolska poslopja in sprejelo učence. Bo pomanjkanje šolskih sodelavcev pretveza za zapiranje naših šol? Šolniki prosimo podporo in zavzemanje za ohranitev naše slovenske šole vse naše organizacije in vse, ki jim je naše šolstvo pri srcu. *Predstavniki Enotnega sindikalnega predstavništva Didaktičnega ravnateljstva Dolina Edda Pregarc, Mihaela Skupek, Friderik Zeriali 6 Četrtek, 16. septembra 2010 KULTURA / POLITIKA - Predsednica industrialcev od vlade zahteva reševanje problemov Marcegaglia kritična do sedanje »grde« politike Lombardo utrdil vezi s Finijem - Veltroni za vrnitev k izvornemu projektu demokratske stranke POLITIKA Napolitano za kulturno in etično prenovo Giorgio Napolitano ansa GIFFONI - Predsednik republike Giorgio Napolitano je včeraj nadaljeval svoj obisk v Kam-paniji ter ob tem še naprej pojasnjeval svoja stališča do sedanje politične situacije. Ko se je srečal z mladimi udeleženci Filmskega festivala v Giffoniju, ki je že 40 let posvečen filmski produkciji za mladino, je med drugim izrazil prepričanje, da italijanska politika potrebuje »moralni in kulturni preporod«. »Politika je iskanje možnih rešitev, a zahteva dobro kulturno pripravo in še zlasti moralnost,« je poudaril. Državni poglavar se je nato zavzel za okrepitev kulture in šolstva. V šolstvo bi morali več vlagati, sicer pa je Napolitano tudi poudaril, da so dobri rezultati v veliki meri odvisni od zavzetosti učiteljev in učencev. Prav zaradi tega bi morali po njegovih besedah dosledno podpirati zaslužnejše. Odgovarjajoč na vprašanja mladih udeležencev Filmskega festivala v Giffoniju, je Napolitano tudi poudaril, da mora kot predsednik republike zastopati vse državljane. »Bom predsednik vseh do zadnjega dne svojega mandata,« je dejal. »To ne pomeni, da nimam svojih posebnih pogledov. A mogoče je biti nepristranski, ne da bi zaradi tega izdali svojih prepričanj in idealov. Politika sicer večkrat zahteva tekmovalnost, a nikoli se ne bi smela sprevreči v totalno nasprotovanje,« je zaključil. RIM - Med industrialci tli vse večje nezadovoljstvo s sedanjimi političnimi razmerami in še posebno s sedanjo vlado. To je včeraj jasno povedala predsednica Confindustrie Emma Marcegaglia. »Politika, ki jo danes živi Italija, je grda, govori samo o ljubicah, svakih in apartmajih ... To nas ne zanima. Predvsem pa to ne pomaga reševati resnične probleme proizvodnje, dela in zaposlitve,« je dejala, ko se je v kraju Breganze pri Vicenzi udeležila slovesnega odprtja nove tovarne Unico Diesel Renza Rossa. »Osebni spori in vlada, ki mogoče nima več večine, nam nimajo kaj povedati,« je vidno nejevoljno pristavila. Spričo velikega odmeva, ki so ga imele te njene besede, se je Marcegaglia potem nekoliko popravila. »Mislim, da mora vlada vsekakor iti naprej,« je pojasnila. Predsedstvo vlade je včeraj sporočilo, da bo vlada v tednu od 27. septembra do 2. oktobra prišla po zaupnico v obe veji parlamenta. Po govoru njenega predsednika Silvia Berlusconija, ki bo predstavil že večkrat napovedani program v petih točkah, bosta v obeh primerih na dnevnem redu razprava in glasovanje. Medtem vse kaže, da je premierju spodletel načrt, da bi si zagotovil »večino nacionalne odgovornosti«, ki bi bila neodvisna od privržencev »nezvestega« predsednika poslanske zbornice Gian-franca Finija. Fini se je med drugim včeraj sestal s predsednikom deželne vlade Sicilije Raffaelejem Lombardom, voditeljem Gibanja za avtonomije (MPA), ki naj bi se po nekaterih govoricah iz prejšnjih dni ponovno zbližalo z Berlusconijem. A Lombardo je včeraj povedal, da v resnici kre- pi svoje vezi s finijevci in s sredinci UDC. Voditelj Demokratske stranke Pier Luigi Bersani je včeraj dejal, da Berlusconi vodi »škandalozno kupoprodajo parlamentarcev«, a pristavil je, da to ne bo dolgoročno rešilo njegove vlade. Po njegovem bi bilo najbolje, da bi Berlusconi odstopil, saj njegova vlada ni kos perečim problemom države. Bersani je z zadovoljstvom ugotovil, da so to končno spoznali tudi industrialci, kot izhaja iz včerajšnjih izjav njihove predsednice. Sicer pa nesoglasja tlijo tudi znotraj Demokratske stranke. Njen prvi sekretar Walter Veltroni je prepričan, da se je stranka pod Bersanijevim vodstvom oddaljila od ustanovnega projekta, saj je prej naslednica nekdanje KPI kot pa resnično nova reformistična sila. Veltroni je to svoje stališče izrazil v dokumentu, pod katerega zbira podpise. Pred nedavnim se je govorilo, da naj bi razmišljal celo o ustanovitvi avtonomnih parlamentarnih skupin, a to je sam Veltroni odločno de-mantiral na torkovem zasedanju strankinega vodstva. STALIŠČA Fini za prepoved nošenja burk na javnih mestih RIM - Predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini podpira pravkar odobreni francoski zakon, ki prepoveduje nošenje burk v javnosti. »Kar je sklenil francoski parlament, je pravično in primerno ter celo dolžno tudi v luči ustavne vrednote dostojanstva žensk. Ženske ne smejo biti žrtve prisile, kakršno izvajajo hierarhije v nasprotju z zakonom,« je dejal. Na Finijeve besede se je takoj odzval načelnik Severne lige v poslanski zbornici Marco Reguzzoni in napovedal, da bo njegova stranka v najkrajšem času vložila zakonski predlog po francoskem modelu. »Evropska komisija bi veliko težje nasprotovala zakonskim ukrepom, ki bi jih sprejelo več držav,« je dejal. Sicer pa kaže, da so takšna stališča široko razširjena v Italiji. Z zakonsko prepovedjo nošenja burk v javnosti se načelno strinja tudi predstavnica Demokratske stranke Barbara Pollastrini, ministrica za enake možnosti v Prodijevi vladi. »Potreben bi bil moder in učinkovit zakon, ki bi vsekakor moral spoštovati svobodo veroizpovedi in dialog,« je dejala. ITALIJA-LIBIJA - Po ponedeljkovem streljanju na italijansko ribiško ladjo Tudi za Severno ligo opravičilo Libijcev ne zadostuje Potrebno je odpreti vprašanje libijskih teritorialnih voda Puščice kažejo, kam vse je zadelo streljanje libijskega patruljnega čolna RIM - Ponedeljkovo streljanje libijskega patruljnega čolna proti italijanski ribiški barki Ariete je včeraj povzročilo ne-lagodje v sami vladni večini. Notranji minister in vidni predstavnik Severne lige Roberto Maroni je namreč poudaril, da opravičilo libijske vlade ne zadostuje. Nasprotno, italijanska vlada ne sme ponižno sprejemati dogajanja in mora zahtevati, da se dokončno reši vprašanje meje oziroma teritorialnih voda med Italijo in Libijo. Zunanji minister Franco Frattini je ovrgel domnevo, da je libijski patruljni čoln barko Ariete zamenjal za ladjo, ki je prevažala nezakonite priseljence, medtem ko je opozicija poudarila, da je dogajanje nedopustno. Italija mora zdaj zahtevati kaj več, je poudaril Maroni, medtem ko je ligaški predsednik komisije za zunanje zadeve Stefano Stefani na prvem mestu zahteval, da se reši vprašanje teritorialnih voda (kot znano je Libija enostransko razširila območje svojih teritorialnih voda, tega pa mednarodna skupnost ne priznava), tudi dogovor o preprečevanju nezakonite- ga priseljevanja je treba ponovno definirati. Enkrat za vselej je treba rešiti vprašanje meje med Itallijo in Libijo, je naglasil Stefani in ocenil, da je prav to razlog, zaradi katerega italijanske ribiške ladje z libijskega stališča pogosto zaplujejo čez mejo. Nujna je torej rešitev vprašanja, tako za zaščito ribičev kot za varnost držav, je še povedal Stefani. Preiskava zunanjega ministrstva je medtem pokazala, da libijski patruljni čoln ni zasledoval italijanskega plovila. Toda poveljnik barke Ariete Gaspare Marrone je preiskovalnim sodnikom iz Agrigenta potrdil, da »šlo je za pravi napad, skušali so nas dohiteti in nas v ta namen zasledovali dobre tri ure, na nas pa so streljali vsakih 15-20 minut.« Jezna je tudi opozicija: Anna Finocchiaro (Demokratska stranka) in Antonio Di Pietro (Italija vrednot) sta med drugim tudi uradno zahtevala, naj Maroni in Frattini o zadevi poročata tudi v senatu, potem ko je minister za odnose s parlamentom Elio Vito včeraj odgovarjal na zadevno parlamentarno vprašanje v poslanski zbornici. NASILJE - Podatki statističnega zavoda Istat za leto 2008/2009 Vsaka druga ženska v Italiji žrtev spolnega nasilja ali izsiljevanja RIM - Več kot polovica žensk med 14. in 65. letom starosti je bila v svojem življenju vsaj enkrat žrtev spolnega nasilja. 10 milijonov 485 tisoč žensk (51,8%) je že doživelo fizično ali besedno nasilje, zasledovanje, spolno izsiljevanje na delovnem mestu in prejelo marsikateri nespodoben telefonski klic. Taka je slika, ki jo na podlagi raziskav o varnosti državljanov 2008-2009 in o spolnem nasilju na delovnem mestu ponuja statistični zavod Istat. Nasilje nad ženskami je ena od najbolj razširjenih in skritih oblik kršitev človekovih pravic. Najpogostejše žrtve nasilja so ženske, ki živijo v mestnih središčih (64,9%) oz. v njihovih ožjih periferijah (58%). Povečini gre za ženske iz severozahodne (57,2%) in severovzhodne Italije (54,3%) - predvsem iz Piemonta (58,9%), Lombardije (56,9%), Emilije Romagne (56,3%) in Ligurije (55,5%). Sicer je raziskava zabeležila, da je v zadnjih treh letih močno naraslo število žrtev tudi na jugu Italije. Izsledki raziskave so še pokazali, da so med žrtvami nasilnih dejanj najštevilnejše tiste med 14. in 24. letom (38,6%), takoj za njimi pa tiste med 25. in 34. letom (29,5). Najbolj razširjeno je verbalno nasilje (26,6%), takoj zatem so zasledovanje (21,6%) in nato še fizično nasilje (19%). 28,8% žensk je v svojem življenju doživelo fizično nasilje v javnih prevoznih sredstvih oz. na postajah, 11,7% v diskotekah, pubih, restavracijah, barih ali kinodvoranah. V 59,4% primerov je bil povzročitelj neznanec. Kar zadeva spolna izsiljevanja na delovnem mestu, so ta na dnevnem redu za 8,5% žensk: spolna izsiljevanja za zaposlitev (1,7%), za ohranjanje delovnega mesta oz. za napredovanje (1,7%). 81,7% žensk ne spregovori o tovrstnem izsiljevanju, 18,3% pa jih skrivnost razkrije kolegom. S podobnimi raziskavami se je zavod Istat ukvarjal že v letih 1997 in 2002. Kaže, da so se razmere v zadnjih letih poslabšale. RAZISKAVA - Župan Firenc Matteo Renzi najbolj priljubljen prvi občan v Italiji RIM - Prvi občan Firenc Matteo Renzi je najbolj priljubljen župan v Italiji, podpira pa ga 66,8 odstotka občanov. Tako ugotavlja zavod Fullresearch v 13. izdaji raziskave Monitor Citta, ki obsega tudi lestvico najbolj priljubljenih županov pokrajinskih glavnih mest v Italiji v prvi polovici letošnjega leta. Na drugo mesto sta se ex aequo uvrstila župana Verone Flavio Tosi in Crotoneja Peppino Val-lone s 66-odstotno podporo. Na 3. mesto pa se je s 15. povzpel rimski župan Gianni Alemanno, ki sicer to mesto deli s turinskim kolegom Sergiom Chiamparinom. Prva ženska na lestvici Fullresearcha je županja Milana Letizia Moratti, ki pa zaseda šele 27. mesto. Iz Furlanije-Julijske krajine se je na lestvico »super županov« uvrstil edinole pordenonski prvi občan Sergio Bolzonello, in to na ugledno 6. mesto. Po ugotovitvah raziskovalcev uživa več kot 55-odstotno podporo svojih občanov skupaj 40 županov. Od teh jih je 22 iz levosredinskih vrst in 18 iz des-nosredinskih; 18 jih je iz severne, 5 iz srednje in 17 iz južne Italije. Sicer pa je povprečna priljubljenost županov pokrajinskih glavnih mest v prvem letošnjem polletju znašala 54,8 odstotka, medtem ko je bila v prejšnjem semestru za 0,1 odstotka nižja. Četrtek, 16. septembra 2010 "J Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu občina trst - Po dejanskem propadu spornega urbanističnega dokumenta Regulacijski načrt: sedaj naj se upošteva potrebe ljudi Mnenja treh slovenskih občinskih svetnikov in rajonskih predsednikov na Vzhodnem in Zahodnem Krasu Novica o »propadu« novega tržaškega občinskega regulacijskega načrta je razveselila tržaški Kras, vzhodni še posebej. »Za nas je to - Amerika!« je po gro-pajsko pokomentiral predsednik vzhod-nokraškega rajonskega sveta Marko Mil-kovič. »Če na območju nekdanje vojašnice pri Banih in na območju pri Padri-čah ne bodo dovolili novih, zelo vsiljivih stanovanjskih oziroma turističnih gradenj, bo doseženo to, za kar smo se več kot dobro leto borili na Vzhodnem Krasu.« Kljub razveseljivi novici o potrebi po novem sprejetju regulacijskega načrta, ki jo je v torek sporočil vodja Severne lige v občinskem svetu Maurizio Ferrara, ostaja predsednik Milkovič zelo previden, kajti: »Danes pravijo, da je belo, jutri, da je črno, potem pa se izkaže, da postane sivo.« Pomeni, da zaupanje v občinske može ni prav na najvišji ravni. Nekaj pa mora - po Milkovičevi oceni - postati jasno: »Občinski upravitelji morajo upoštevati ljudi in njihova mnenja, upoštevati morajo to, kar hočejo, ker bo tako pomemben dokument, kot je regulacijski načrt, nato za poldrugo desetletje vplival na prihodnost ozemlja, na katerem živijo. Upoštevanje ljudi, to mora biti dolž-nostno dejanje vsake javne uprave!« »Popolnoma prav je, da je tak regulacijski načrt pogorel,« je pristavil predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Bruno Rupel. »Naš rajonski svet je dal negativno mnenje o načrtu; zahtevali smo nekaj popravkov, ki pa niso bili sprejeti. Regulacijski načrt določa usodo ozemlja. Zato bi bilo pametno, da bi občinska uprava prisluhnila krajanom in izvoljenim predstavnikom, kar pa se v primeru tega spornega načrta ni zgodilo.« Po Ruplovem mnenju je bil regulacijski načrt brez enotne razvojne vizije, preveč razpršen. Do razprave v občinskem svetu je bil »tajen«. »Občani so vložili več kot tisoč ugovorov, kar preprosto pomeni, da ni bil pisan na kožo tu živečih ljudi,« je ocenil predsednik Rupel in zaželel: »Sedaj naj končno vzamejo v poštev pripombe posameznikov, ustanov in organizacij.« Tržaški občinski svetnik Slovenske skupnosti Igor Švab je bil dokaj previden: »Počakajmo na uradno sporočilo o usodi regulacijskega načrta. To sporočilo bi moral posredovati župan Dipiazza na napovedani ponedeljkovi seji občinskega sve- Iztok Furlanič ta. Julija je v mestni skupščini obvestil svetnike o zamrznitvi načrta, sedaj bi moral pojasniti, kako se bo zadeva nadaljevala.« Po Švabovem mnenju je zadeva še neja- sna, za kar pa je odgovorna občinska uprava: »Pri tako pomembni in resni temi, kot je regulacijski načrt, ki bo za deset, petnajst let nakazoval razvoj mesta, je ravnala zelo neodgovorno in neresno. Saj ni mogoče, da sprejemejo odločitve o tako pomembnih zadevah na zasebnih srečanjih, namesto da bi o njih razpravljali v edinem za to pristojnem forumu, to je v občinskem svetu.« Namig na propadlo srečanje vodij svetniških skupin desnosredinske večine na županovi domačiji je bil očiten. Občinski svetnik Demokratske Igor Švab stranke Stefano Ukmar je pokukal v za-kulisje propada regulacijskega načrta: »To, kar se dogaja, je odraz velike površnosti in nesposobnosti. V nobeni evropski občini z nad 200 tisoč prebivalci ne beležimo primera župana, ki je istočasno tudi odbornik za urbanistiko in za javna dela, kot je Roberto Dipiazza. Propad regulacijskega načrta povzroča ogromno gospodarsko škodo, kajti iz pogovorov z nekaterimi operaterji izpade, da se v Trstu dejansko ne gradi več. To pa povzroča škodo projektantom, obrtnikom in trgovcem ter seveda lastnikom zemljišč, ki do konca postopka ne bodo vedeli, kaj bo z njimi: plačevali bodo nepremičninski davek ICI, ne vedoč, če bodo njihova zemljišča sploh zazidljiva ali ne.« Ukmarjeva ocena nastalega položaja je neizprosna: »Ko bi bil župan pošten, bi se moral mestu opravičiti in odstopiti!« Predstavnik Demokratske stranke vsekakor zagovarja ponovno sprejetje regulacijskega načrta, »da se začne postopek znova, s soudeležbo krajevnega prebivalstva in na ozemlju delujočih dejavnikov.« »Zaključek dosedanje prekinjene poti regulacijskega načrta je tako, kot je bil celoten postopek: ena sama farsa, polna napak!« Tako je o propadu spornega načrta menil občinski svetnik Stranke komunistične prenove Iztok Furlanič (ki smo mu včeraj, napačno, podaljšali mandat predsednika komisije za prozornost ter tako prikrajšali sedanjega predsednika, Zelenega Alfreda Racovellija, za kar se obema opravičujemo). »Občinska uprava je v Stefano Ukmar zvezi z regulacijskim načrtom pred dnevi prejela zadnjo zaušnico od dežele, ki jo je opozorila, da morajo biti seje občinskih komisij javne, ne pa tajne, kot se je zgodi- Bruno Rupel lo ob razpravah o regulacijskem načrtu,« je pripomnil Furlanič. »Sedaj imamo priložnost za izboljšanje regulacijskega načrta z odpravo najhujših napak, predvsem pri Banih in Padričah. Treba je premisliti strategijo za razvoj mesta,« je poudaril svetnik SKP, ki pa je tudi izrazil zaskrbljenost: »Bolj kot se bližajo volitve, večja postaja možnost, da se v spremenjeni regulacijski načrt iz podlih političnih interesov vključi možnost gradenj tam, kjer ni bilo predvideno.« M.K. APrimorski ~ dnevnik Mejna policija zavrnila tri turške državljane Pomorska mejna policija je v okviru poostritve nadzora ob prihodu trajektov iz Turčije ustavila dva turška državljana, ki sta skušala vstopiti v Italijo ilegalno. Oba sta bila skrita v tovornjaku, policija pa je jih poslala nazaj v Turčijo z istim trajektom. Tretjega mladega turškega državljana je policija ustavila prejšnji konec tedna skupaj z dvema znancema, ki sta prišla ponj v Trst iz Nemčije. Policija je dva znanca aretirala pod obtožbo podpiranja ilegalnega priseljeništva, mladega Turka pa so izgnali iz države. V tiskovni noti tržaške kvesture ni zapisano, ali so bili turški državljani, ki so jih poslali nazaj, morebiti kurdske narodnosti. Trije mladi s Kosova pretepli dva Tržačana Policisti mobilnega oddelka tržaške kvesture so v torek zvečer prijavili na prostosti tri mladeniče s Kosova, ki so se na Trgu Goldoni s pestmi in brcami spravili nad dva Tržačana. Ta sta nagovorila enega od treh, ker je stopil na avtobus s prižgano cigareto. Ta je reagiral in se spravil na Tržačana, ki je kasneje tudi poklical policijo. Po posegu sil javnega reda so nazadnje pod obtožbo povzročitve telesnih poškodb prijavili na prostosti 18-letna D. A. in S. G. ter 19-letnega L. G. Prvega so prijavili tudi zaradi posesti noža, medtem ko policija še raziskuje, ali sta D. A. in L. G. zakonito v Italiji. Aretirali Romunko Mejna policija je včeraj aretirala 53-letno romunsko državljanko G. D., ki se je skušala peljati z avtobusom iz Romunije v Španijo. G. D. je namreč stara znanka romunske policije oziroma sodstva, ki je zaradi raznih goljufij odredila zanjo tri leta zapora. Ženska, ki se je peljala skupaj z znanko, je ob prihodu policistov na avtobus postala živčna. Policisti so kmalu ugotovili, da so romunske oblasti v juniju leta 2008 izdale za njo mednarodni zaporni nalog, ker je bila mesec prej obsojena na tri leta zaporne kazni. G. D. je namreč leta 2000 skupaj z drugimi pajdaši ogoljufala mnogo romunskih državljanov, katerim so obljubljali delovne pogodbe v tujini, ki pa so bile lažne. G. D. sedi zdaj v koronejskem zaporu v pričakovanju na ekstradicijo. zahodni kras - Pred nekaj dnevi so se dela za gradnjo parkirišča sredi vasi ustavila Kontovel, čakajoč na parkirišče Vprašanje rajonskega svetnika Roberta Cattaruzze (SKP) - Župan Roberto Dipiazza občinskemu svetniku Stefanu Ukmarju: razpoložljivi denar je bil porabljen - Potreben rebalans Dela za gradnjo novega parkirišča na Kontovelu so se ustavila kroma Gradnja novega parkirišča na Kontovelu je že nekaj dni ustavljena. Po pričevanju domačina so pretekli četrtek delavci podjetja Moviter, ki opravlja dela, s tovornjakom odpeljali cel kup orodja in nekaj strojev ter zajetno dokumentacijo, tako sta ostala na ograjenem območju na Hribu le še kopalnik in valjar. Prekinjena dela na parkirišču so bila v ospredju torkove seje zahodnokra-škega rajonskega sveta. Svetnik Stranke komunistične prenove Roberto Catta-ruzza je vložil vprašanje občinski upravi, da bi izvedel, kdaj bi morali po prvotnem planu dela dokončati, ali bo predvideni rok upoštevan, nadalje zakaj dela potekajo zelo počasi in zakaj naj bi prišlo do morebitnih zamud. Na ograji na gradbišču zelo jasno piše, da so se dela začela 9. septembra lani, gradnja naj bi predvidoma trajala 180 dni in dela naj bi se zaključila 8. marca 2010. To je pred šestimi meseci in sedmimi dnevi(!). V rajonskem svetu so že večkrat razpravljali o novem kontovelskem par- kirišču. Občinski uradi so pred časom sporočili, da je prišlo do zamud pri gradnji zaradi nekaterih »geoloških nepredvidljivosti«. Ko so delavci pretekli četrtek odšli, naj bi omenili, da so bila dela prekinjena, ker so bila porabljena vsa predvidena sredstva. Mestna uprava je odobrila gradnjo parkirišča 29. junija lani. V odloku je omenjen strošek: 260 tisoč evrov. Skoraj 90 odstotkov sredstev (230 tisoč evrov) pa je prispeval Jus Kontovel. Pomeni, da je občina za parkirišče za 17 parkirnih mest prispevala bornih 30 tisoč evrov. Tržaški občinski svetnik Demokratske stranke, domačin Stefano Ukmar, je pred dnevi od tržaškega župana Roberta Dipiazze izvedel, da so bila dela ustavljena, ker so bila vsa predvidena sredstva že porabljena. Potrebno bo novo nakazilo, občinska uprava namerava to storiti z rebalansom proračuna. Di-piazza je Ukmarju vsekakor obljubil: potrebno bo še malo potrpljenja in delo bo kmalu končano. M.K. 8 1 0 Sreda, 15. septembra 2010 TRST / trgatev - Zaradi vremenskih razmer je letos bolj pozna kot običajno Od paštnov do kleti že diši po grozdju in moštu Dobra količina in dobra kakovost grozdja - Na Kontovelu včeraj trgal Dušan Križman Na Kontovelu se je včeraj lotil trgatve Dušan Križman, ki prideluje pretežno malvazijo kroma Letina bo dobra in to bo veljalo še predvsem za tiste vinogradnike, ki so učinkovito špricali trte. To so nam povedali pri Kmečki zvezi pred skorajšnjim začetkom trgatev belih sort v Bregu in na Krasu, ki bo doseglo višek konec prihodnjega tedna. Prej bo čas za trganje belih sort, medtem ko bo treba za trganje terana počakati vsaj na začetek oktobra. Sicer se je trgatev ponekod že začela. Če je malokdo odtrgal prve grozde v Dolini, med temi sta bila Robi Ota in Parovel, je s trgatvijo včeraj začel Dušan Križman s Kontovela in sicer na Mokolanih. To je pobočje pod Kontovelom, ki gleda na morje nad Miramarom (Kontovelci gojijo trte tudi na drugih območjih, kot je npr. B'kadezija), Križman pa prideluje pretežno malvazijo. V Bregu naj bi nekateri vsekakor začeli trgati ta konec tedna. Toda vremenske napovedi niso najbolj naklonjene in bodo torej začetek trgatve po vsej verjetnosti preložili na prihodnji teden. To bo sicer storila večina vinogradnikov, ki bo začela trgati belo sorto šele konec prihodnjega tedna. Kmečka zveza pri tem opozarja, da bo v prihodnjih dneh po vremenskih napovedih deževalo in je torej nevarnost, da grozdje gnije. Zato bodo morali vi- nogradniki po nasvetu Kmečke zveze takoj pregledati grozdje. To velja še zlasti za občutljive sorte, kot sta chardonnay in sauvignon, pa tudi vitovska, ki so bile že »pod udarom« zaradi obilnega dežja v poletnem obdobju. Grozdje je drugače nasploh zdravo, še pravijo pri KZ, in je letos količina grozdja »velika«. Kakovost sicer »ni najvišja«, toda pričakovali so celo še nižjo kakovost. Kisline so vsekakor relativno še visoke in trgatev torej še ni nujna. Poleg omenjene vlage ni drugih težav, tudi problem peronospore je že mimo. V zvezi s samo trgatvijo je v povprečju za mal-vazijo še prezgodaj, izjema je morda v dolinski občini. Bele sorte bodo torej v glavnem trgali v Bregu konec prihodnjega tedna. Na Krasu bodo začeli trgati bele sorte zadnji teden v septembru, za teran pa bo treba počakati, kot rečeno, na prvi teden oktobra. (ag) SODIŠČE - Konec pravde o sporni poroki Zmaga ljubezni Zavrnjen priziv proti zvezi 88-letnega Franca in 56-letne negovalke Blanke DEŽELA - Vprašanje svetnika Gabrovca »Kaj namerava storiti deželna vlada za rešitev vprašanja divjih prašičev?« Pred mesecem dni smo poročali o pravdi glede sporne poroke na vzhodnem Krasu, točneje v Bazovici. 88-letni Francesco Kocijan si je namreč za ženo izbral svojo nad 30 let mlajšo negovalko, 56-letno Blanko. Slednja je pet let skrbela zanj tako podnevi kot ponoči in med njima je naposled vzklila ljubezen. Njuna zveza pa ni bila po godu Francesco-vi sestri Marii, ki je zagnala vik in krik, ko je nekega poletnega dne v oklicih prebrala bratovo ime. Obrnila se je do odvetnika Petra Močnika, ki je v njenem imenu vložil opozicijsko tožbo zoper sklenitve poročne zveze, ki se je gospe Marii zdela zelo sumljiva. Proti negovalki je že lani Francescova nečakinja sprožila uvedbo preiskave v zvezi z dediščino. V svoji oporoki je namreč Kocijan zapisal, da bo vse svoje premoženje zapustil ravno Blanki, ki je po Mariinem mnenju nemalo vplivala na njegove odločitve z namenom, da bi si prilastila dediščino. Sodniki so zaslišali znance in zdravnike, da bi preverili, ali je moški pri- števen. Ko so naposled ugotovili, da je z moškim umskim zdravjem vse v redu, so »privolili« v poroko. 27. avgusta sta se Franc in Blanka poročila in gonja proti njuni ljubezni se je še okrepila oziroma se nadaljevala s prizivom za razveljavitev poroke. Na obravnavi pred prizivnim sodiščem je v petek, 10. septembra, par zastopal odvetnik Bogdan Berdon, ki je dogajanje včeraj ocenil kot smešno. »Pred sodnikom se navadno predstavita dva, ki se pravdata in želita razporoka oz. ločitev, tokrat pa sta Franc in Blanka v bistvu sodnike prosila za blagoslov, saj si želita ostati skupaj.« Sodišče je Močnikov priziv zavrnilo, ker je bil nesprejemljiv, njegovo stranko pa obsodilo tudi na plačilo vseh sodnih stroškov. Odvetnik Berdon je včeraj dodal, da lahko vsakdo prosto odloča s kom želi deliti svoje življenje in da velja to odločitev spoštovati. »Nihče naj ne sodi torej o čustvih in naj ne analizira, zakaj in v koga se nekdo zaljubi.« (sas) V zvezi s problematiko divjih prašičev, ki jih je na Tržaškem preveč in ki so že povzročili veliko škodo kmetovalcem, je deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec vložil urgent-no vprašanje. V njem sprašuje deželno vlado, kaj namerava storiti za rešitev vprašanja in ali ne namerava spet prev- zeti pristojnosti, ki jih je dodelila pokrajinskim upravam. Dalje sprašuje, ali namerava deželna uprava zvišati vsoto denarja, ki je namenjen odškodninam za škodo, ki so jo divji prašiči povzročili kmetovalcem ter nenazadnje, ali namerava te odškodnine porazdeliti po pravičnejših kriterijih. Kmečka zveza vabi na ocenjevanje žganj Društvo brkinskih sadjarjev in svetovalna služba Slovenije organizirata v okviru projekta LAS »Povežimo kmečke tržnice ob meji« ocenjevanje sadnih žganj, med katerimi je tudi tropinovec. Svetovalna služba Kmečke zveze vabi zainteresirane k sodelovanju. Kdor želi sodelovati, naj izroči do petka, 17. t.m., vzorec žganja po 0,5 l, na sedež Kmetijske svetovalne službe na Kozini (Aleks Da-riž - 05/6800108) ali v Sežani (Milena Štolfa - 05/7312850). Vzorec naj bo opremljen s podatki o izdelku in lastniku ( vrsta žganja, letnik, vsebnost alkohola ter ime, priimek in naslov). Razglasitev rezultatov in podelitev priznanj za žganja bo na prireditvi Kmečka tržnica - Sadovi dežele pod Snežnikom, 25. in 26. septembra v Ilirski Bistrici. Tržaški proizvajalci tropinovca so vabljeni, da pokažejo, kaj zmorejo. Dodatne informacije nudijo na sedežu Kmečke zveze (Ul. Cicerone št. 8, tel. 040/362941). Obvestilo oljkarjem Služba za varstvo rastlin ERSE obvešča, da je bil v miljski občini presežen prag nevarnosti glede prisotnosti oljčne muhe. Do tega je prišlo na območju, ki zajema Sv. Bartolomej, Lazaret in Čampore, kjer se svetuje takojšen poseg za zatiranje ličink muhe. V sosednjih miljskih območjih, v Borštu in pri Domju, je število prisotnih muh sicer še izpod praga nevarnosti, možno pa je, da bo ta prag, glede na ugodne vremenske razmere za razvoj muhe, kmalu presežen. Omenjena služba svetuje, da se na teh območjih oljkarji posvetujejo z območnimi strokovnjaki, s katerimi bodo preučili stanje in določili morebiten čas posega, ki bo verjetno potreben v prihodnjem tednu. Strokovnjaki so dosegljivi na: S.A.S. Trieste - 388/6171588; 348/5872062 ali Fitosanitarla služba - 335/7543021 Dodatne vožnje avtobusa št. 24 Prevozno podjetje Trieste Tra-sporti sporoča, da bo ob priliki kulturnih večerov na Gradu Sv. Justa - točneje danes, jutri, v nedeljo in v ponedeljek - povečala število voženj avtobusa št. 24, ki povezuje Trg Goldoni s Sv. Justom. Avtobus bo s Trga Goldoni (Ponte della Fa-bra) odpeljal ob 19. uri, 19.20, 19.40, 20. uri in 20.20, v nasprotno smer pa ob zaključku vsake prireditve. Drugačni Trst tudi v občini Devin-Nabrežina Po miljski in repentabrski občini je sedaj na vrsti še devinsko-nabre-žinska. V restavraciji Al pescato-re v Devinu bodo namreč v soboto ob 11. uri uradno predstavili de-vinsko-nabrežinsko skupino Ban-dellijevega združenja Un'altra Trieste - Drugačni Trst. Glasnik Franco Bandelli je poudaril, da gre za pomemben korak v luči političnih oz. volilnih izzivov, ki čakajo to zahodnokraško občino. Načelnik devinsko-nabrežinske sekcije Drugačnega Trsta bo Mau-rizio Turrini, ki je bil svojčas že načelnik Nacionalnega zavezništva. Ustanovitev sekcije je včeraj ocenil kot enkratno priložnost za ponovno vzpostavitev tesnih odnosov med politiko in ljudmi, za novo sezono soočanja o vselej aktualnih temah - okolju, turizmu in gospodarstvu. Združenje Drugačni Trst si prizadeva, da bi predstavljalo državljane in da bi občinsko upravo opozarjalo na njihove želje, potrebe in težave. Drugačen Trst torej za drugačno vlogo posameznika v družbi in za njegovo ovrednotenje. / TRST Četrtek, 16. septembra 2010 9 1 GLEDALIŠČE CONTRADA - Ob 4. obletnici smrti »Nadaljujmo v Oraziovem duhu« Vodstvo gledališča se je poklonilo spominu na Orazia Bobbia »Pogrešam Orazia Bobbia. Pogrešam prijatelja, igralca, upravitelja,« je svoj krajši poseg zaključil režiser Francesco Macedonio. V gledališču La Contrada se je namreč včeraj zbrala skupina najzvestejših sodelavcev in prijateljev gledališča, da bi se poklonilo spominu svojega ustanovitelja Orazia Bobbia, ki je umrl leta 2006. Macedonio je z Bobbiom neštetokrat sodeloval: v njegovih očeh je bil Orazio velik igralec, ki je znal vliti življenje svojim gledališkim junakom. »Odličen je bil v malomeščanskih ali aristokratskih vlogah, na moje veliko presenečenje pa tudi v ljudskih: perfekten je bil tudi kot pijanec, čeprav ni rad pil ... « Ariella Reggio je z Bobbiom ustanovila gledališče Contrada, zato je prepričana, da je za Orazia pomembno, če ljudje nadaljujejo v nje- Od desne: Amabilino, Macedonio, Reggio med včerajšnjo slovesnostjo kroma govem duhu: če, kljub nelahkim časom, podpirajo gledališko umetnost. Po krajšem pozdravu predsednice gledališča Livie Amabilino, so predvajali filmski posnetek predstave I ragazzi di Trieste, ki jo je napisal Tul-lio Kezich. Narečno predstavo je gledališče Contrada uprizorilo leta 2004; režiral jo je Macedonio, v njej pa sta nastopala Ariella Reggio in Orazio Bobbio. (pd) radio trst a Fotografinja in novinarka Meta Krese V današnjem opoldanskem radijskem druženju (okrog 12.15) bomo lahko spoznali Meto Krese, žensko, ki ji je življenjsko vodilo predstavitev iskrenega pogleda na družbene, politične in kulturne spremembe ter procese v svetu. Pritegne jo človek, pred nekaj leti smo si denimo v Trstu lahko v razstavnih prostorih tržaškega bivšega Narodnega doma ogledali njeno tenkočutno predstavitev ženske vloge v propadajoči slovenski tekstilni industriji. In čeprav iskreno ljubi fotografijo, ni profesionalna fotografinja. Diplomirala je iz agronomije, magistrala iz kulturne antropologije, že od samega začetka svoje ustvarjalne poti uspešno združuje ljubezen do fotografije z veseljem do pisanja. »Pisanje imam za delo. To je zame trdo raziskovalno delo o določeni temi, v katerega vložim veliko napora. Fotografiram pa iz veselja. In tega nisem nikoli primerjala.« Bila je urednica za Kmečki glas, Slovenian Business Report, Vivo in Flaneur, deset let je urejala revijo slovenskih fotografov Fotografija, še danes pa je urednica revije Adria Airways In-Flight Magazine. Njene številne reportaže, največkrat s socialno tematiko, so iz Slovenije ter iz oddaljenih krajev (Pakistan, Indija, Bližnji vzhod, Za-kavkazje, Turčija) in tudi nekoliko bližjih, a nič manj zanimivih balkanskih dežel (Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Albanija, Bolgarija). Kot novinarka veliko deluje v tandemu z znanim slovenskim fotografom Arnejem Hodaličem. Meta Krese je oseba, ki ima oči in predvsem srce vedno odprto za nova spoznanja, zato bo tudi današnje radijsko druženje z njo nedvomno zanimivo. Pogovor bo vodila Vida Valenčič. Na jutrišnjem koncertu v Miramaru tudi Nikolaj Pintar Jutri bo na Miramarskem gradu predzadnji izmed Koncertov na gradu 2010, ki jih prireja tržaški konservatorij Giuseppe Tartini. Pod naslovom Femmine d'Italia ...e di altri siti, bo poslušalce popeljal na odkrivanje ženskega sveta skozi operete, melodrame in glasbo; med nastopajočimi bo tudi goriški bariton Nikolaj Pintar. Od danes do nedelje 4. knjižni salon La Bancarella V mestnem muzeju, ki je v Ulici Torino posvečen istrski, reški in dalmatinski kulturi, bodo danes ob 10. uri odprli četrti knjižni salon La Bancarella. Razstavo, ki je posvečena knjigam in narodom vzhodnega brega Jadranskega morja, prireja dokumentacijski center Arcipelago Adriatico, spremljajo pa jo številne prireditve. Popoln spored je na voljo na spletni strani www.arcipelagoadriatico.it: na ogled bodo fotografske in druge razstave, predvidene so predstavitve knjig, debate, filmska predvajanja. V soboto in nedeljo zvečer bosta ob 20. uri na sporedu predstavi, ki ju pripravlja kulturno društvo Jacques Maritain. 25. festival latinskoameriškega filma V Trstu bo od 23. do 31. oktobra spet zaživel letos že 25. festival latinskoameriškega filma, ki ga prireja Združenje za promocijo latinskoameriške kulture v Italiji - Apclai. V gledališču Miela bo tudi tokrat občinstvo lahko seglo po več kot 200 filmih, retrospektivah in dokumentarcih o življu, kulturi, umetnosti, literaturi in zgodovini južne Amerike. Festival se bo letos s svojim filmskim programom poklonil dvestoletnici osamosvojitve južnoameriških držav in mehiški revoluciji. Predvajali bodo ve klasikov, med katerimi bo tudi restavrirani Vamonos con Pancho Villa Fernanda de Fuentesa, ki je nedvomno najbolj reprezentativen film o revoluciji. Festival se bo letos poklonil enemu izmed najbolj perspektivnih mehiških igralcev Damiànu Alcàzarju z retrospektivo filmov, v katerih je seveda on odigral glavno vlogo. Več informacij o samem programu bo na voljo v kratkem na spletni strani www.cinelatinotrieste.org oz. na spletni skupnosti facebook. O dogodku bomo seveda še poročali. Tudi letos v Revoltelli mednarodne glasbene matineje V muzeju Revoltella se v nedeljo začenja niz mednarodnih glasbenih matinej, ki jih ob podpori številnih javnih in zasebnih ustanov prireja komorni orkester Ferruccio Busoni. Od septembra do marca 2011 se bo zvrstilo trinajst koncertov. Med številnimi nastopajočimi so tudi Marko Feri, Tamara Stanese, David Zerjal in drugi glasbeniki. Nedeljski koncert, ki se bo pričel ob 11. uri, bo posvečen Aldu Belliju, ustanovitelju orkestra Busoni; z orkestrom bo nastopil pianist Massimo Belli, ki večkrat spremlja marsikatero televizijsko oddajo (na primer Zelig in Lucignolo). Današnje srečanje diabetikov v znamenju sprehodov V dvorani Baroncini (v Ulici Trento 8) bo danes ob 17. uri srečanje, ki ga prireja združenje diabetikov. In ker je med nasveti, ki jih zdravniki dajejo tako diabetikom kot vsem, ki jim je zdravje pri srcu, redna fizična vadba, bo današnje srečanje posvečeno sprehodom v naravo. O sprehodih »med tržaškim in kvarnerskim zalivom« se bosta pogovarjala Patrizia Vascotto in Maurizio Vocci. BAZOVICA - Življenjski jubilej Osemdeset smelih let mM • ■# • V V* V Alojza Krizmancica Najbrž ni travnika v Bazovici, po katerem, kot sam pravi, ne bi švigala njegova motorna kosilnica in puščala za sabo vrste pokošene krme, in najbrž ni njive, v katero ne bi globoko gre-bel njegov motorni plug in pripravljal pot vedno novim pridelkom. Lahko bi še dodali, da v vasi (pa često tudi zunaj nje) ni organizacije, kmetijske ali drugačne, v kateri bi ne imel svoje tehtne in modre besede (ter funkcije). Alojz Križmančič, po domače F'čev, je eden tistih ljudi, ki so dejansko od svojega otroštva takorekoč na okopih naše skupnosti in na njih vztrajajo, smelo in pokončno, pozno v jesen ali celo zimo svojega življenja. S takšno vztrajnostjo, trdim a poštenim delom in živahno mislijo je Gi-gi priromal do svojega osemdesetega rojstnega dne, ki ga bo praznoval prav danes v krogu svojih dragih: žene, sina, dveh hčera in štirih vnukov. Če ga vprašate, s čim vse se je ukvarjal v svojem življenju, vam bo odgovoril, da bi se dalo veliko prej našteti, česa ni počel. Na kratko pa bo pripomnil, da mu je bila ob delu in družini skozi vseh osem križev vsekakor glavno vodilo skrb za ohranitev narodne zavesti in zemlje. Oboje mu je uspelo in ga obogatilo z velikim zadoščenjem. Zemljo je očuval pred slo mestnih nakupovalcev in pritiski ra-zlaščevalcev in z delom ter prihranki celo povečal njen obseg, potomstvo pa glede narodne zavesti zvesto sledi njegovemu zgledu. Da bo njegova življenjska pot povezana pretežno z zemljo in delom na njej, so mu napovedovale že vile rojenice ob zibelki, ki mu je tekla v tradicionalni kmečki družini. "Kmetje takrat otrok niso vzgajali s palico, pač pa z zgledom, a ta zgled ni bil ta pravi," se rad pošali Gigi, ki ga med drugim odlikuje tudi prefinjen smisel za humor, "ta zgled me je namreč naučil garati, in tega se še nisem odvadil." Toda pri Gigitu vendarle ni bilo vse usmerjeno v kmetovanje. To je pravzaprav prišlo šele pozneje. Bistrega fanta je bolj zanimala tehnologija. Prve učne izkušnje in preizkušnje sodijo v leta obiskovanja vaškega vrtca in osnovne šole, ki mu je prinesla prva vedenja in znanja, pa tudi prva grenka spoznanja, ker je pouk potekal v tujem nematerinem jeziku in prav tako tujem nesvobod-nem duhu. Iz teh dni je še živ spomin na preprost poceni prstan, kupljen za jožefovo v Ricmanjih, v katerega je mati vdelala barve slovenske troboj-nice. Mali nepomembni predmet pa je nenadoma postal pomemben, ko je pritegnil pozornost italijanske učiteljice. Takšne zadeva ne morejo prinesti nič dobrega, je dejala s sicer prijazno a odločno besedo. Tudi to je bila dragocena šola. Zelja po spoznavanju govorice strojev ga je nato po osemletki privedla za tri leta na zavod Volta. Ljubezen do te govorice mu je ostala do današnjih dni. Gojil in preizkušal jo je v zavodu in nato na raznih tečajih, ki jih je obiskoval v naslednjih letih in ki so izostrili njegovo znanje o raznih skrivnostih mehanike in njegovo spretnost pri kovaških, varilnih in dru-hih poklicnih opravilih. Še sedaj, pri osemdesetih, mu ne da miru, dokler ne pogleda globoko v drobovje vsake naprave, s katero ima opravka. Radoveden je kot otroci, ki morajo vsako igračko razstaviti, da preverijo, kaj se skriva v njeni notranjosti. Obvladovanje strojne mehanike mu je zelo pomagala pri raznih poznejših službah, tako pri petnajstletnem poklicu šoferja avtobusov in tovornjakov, kot pri štiriindvajsetletnem delu v astronomskem observatoriju v Bazovici in Trstu, kjer se je zaposlil kot nočni čuvaj, a je z leti zaradi svoje domačnosti z mehanskimi zadevami sodeloval pri zahtevnejših projektih in se s svojo pronicljivostjo naučil tudi mnogih skrivnosti opazovanja vesolja in zvezd, pri čemer je bil deležen velike pozornosti, dragocenih nasvetov in prijateljske pomoči Margheri-te Hack. Ne nazadnje mu je strokovno znanje in poznavanje utripa motorjev in drugih tehnoloških vragolij pomagalo pozneje, ko sta se z ženo odločila, da prevzameta od obolelih staršev skrb za kmetijsko domačijo. Tudi kmetovanja (hlev je takoj povečal od štirih na sedem glav živine) se je lotil s tehnološkimi in znanstvenimi prijemi. Nakupil je razne obdelovalne stroje ter nekatere tudi sam prilagodil za delo na nekoliko neubogljivih kraških tleh. »To pa ne bo šlo za naše senožeti,« je zaprepaščeno zmajeval z glavo sosed, ko je Gigi prvič ugriznil s vojo kosilnico v kraško travo. Prav tako je zmajeval z glavo drugi sosed, ko je Gigi prvič preizkusil poseben plug, ki ga je sam opremil, za sajenje in kopanje krompirja. Toda vsem je dokazal, da se z uporabo glave da doseči več in bolje kot samo z uporabo mišic. Sicer pa je glavo uporabljal Gi-gi zlasti pri svojem neprecenljivem družbenem delu. Poverili so mu pred-sednikovanje Zadružne kraške mlekarne, kar je opravljal z velikim čutom odgovornosti. Dolga leta je bil predsednik Zavarovalnice za govejo živino. Bil je izvoljen za predsednika v odboru za ločeno upravljanje jusarske-ga premoženja. Sicer pa je s svojo vedno zelo premišljeno besedo veliko prispeval v raznih odborih, tako v odboru Kmetijske zadruge, Gospodarske zadruge v Bazovici, tamkajšnje Pašniške zadruge, Kmečke zveze in še smo najbrž katero pozabili. V nekaterih je aktivno prisoten še sedaj. Kot predstavnik KZ je v deželnem odboru združenja kmečkih upokojencev ANP-CIA, kjer ga posebej zanima zlasti delovanje v korist socialno ogroženih kmetov. Gigijevo trdno in pokončno za-sidranost v življenje slovenske zamejske skupnosti je marsikdo lahko po-bliže spoznal in cenil tudi v letih bojev proti razlastitvam slovenske zemlje v razne namene ter v bojih za pravične odškodnine in protivrednosti. Marsikaj se je tedaj in kasneje bolj ali manj pravično rešilo in marsikaj je ostalo nerešeno. Toda Gigi se ni nikoli predal malodušju in pesimizmu. In tak je ostal tudi danes. Kljub letom in nadlogam, ki jih leta prinašajo njemu in njegovi ženi, ohranja dobro voljo, upanje in pričakovanja. Z zanimanjem spremlja mlade, ki nadaljujejo delo na kmetijskem in drugih področjih in verjame v njihovo delo. »Tudi mi, pravi, smo bili nekdaj mladi, si prevzemali odgovornosti in v marsičem uspeli. Tako bo prav gotovo marsikaj uspelo tudi njim, kot jim sicer že uspeva.« S tem Gigi najbolj prepričljivo potrjuje, da je kljub osemdesetim križem še vedno mlad po srcu in duhu. Zelimo mu, da bi tak ostal še dolgo, dolgo. Dušan Kalc GLEDALIŠČE VERDI - Ob 20.30 brezplačen koncert Nocoj praznik srbske glasbe z Boro Dugicem in številnimi gosti »Simfonija duha i daha« je naslov nocojšnjega praznika tradicionalne srbske glasbe, ki ga tržaška srbsko-pravoslavna skupnost prireja v sodelovanju s tržaško občino. V gledališču Verdi bo ob 20.30 nastopil flavtist Bora Dugic, eden najboljših interpretov srbske glasbe, ki spada med najslavnejše srbske umetnike na Balkanu; skladatelj in koncertant, ki je že nastopil na vseh svetovnih celinah. Bora Dugic, doma iz bližine Kragujevca v Šuma-diji,najraje igra na svojo leseno piščal, na katero so nekoč igrali pastirji ...in baje tudi bogovi. Dugic zna kljub preprostemu inštrumentu izvesti najbolj virtuozne ljudske pesmi, a tudi bogat repertoar klasične glasbe. Na današnjem tržaškem koncertu se bodo ob Du-giču na odru zvrstili številni solisti in glasbeni sestavi: akademski zbor Collegium Musicum, ansambel Vetrovi Balkana, orkester Osam tamburaša, ženska vokalna skupina Smilje, priznana pevka Jelena Tomaševič, bariton Oliver Njego, violinist Lučijan Petrovič in orkester vojvodinske radiotelevizije. Častni gost bo romunski dirigent ter čembalist Mircea Ardeleanu. Nocojšnji praznik srbske glasbe so podprli Pokrajina Trst, Fundacija CRT in Zadružna kraška banka. Vstop je prost. / ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju s SKD LIPA vabi na zaključni koncert revije »PRIMORSKA POJE« posvečena bazoviškim junakom Petek, 17.9.2010 ob 20. uri Športni center Zarja v Bazovici Četrtek, 16. septembra 2010 Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 16. septembra 2010 LJUDMILA Sonce vzide ob 6.44 in zatone ob 19.15 - Dolžina dneva 12.30 - Luna vzide ob 15.47 in zatone ob 0.40 Jutri, PETEK, 17. septembra 2010 FRANČIŠKA VREME VČERAJ: temperatura zraka 21,4 stopinje C, zračni tlak 1018,6 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 66-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 21,6 stopinje C. [13 Lekarne Do sobote, 18. septembra 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Ospedale 8 (040 767391), Ul. Commerciale 21 (040 421121), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Ospedale 8, Ul. Commerciale 21, Capo di Piazza Mons. Santin 2, Milje -Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Cao di Piazza Mons. Santin 2 (040 365840). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Q Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.00 »Shrek e vissero felici e con-tenti«. ARISTON - 16.30, 20.00 »Il rifugio«; 18.00, 21.30 »North Face«. CINECITY - 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »The American«; 16.05, 18.05, 20.00, 22.00 »Resident Evil afterlife 3D«; 17.40, 20.00, 22.15 »La solitudine dei numeri primi«; 16.10, 18.50, 21.30 »The Karate Kid - La leggenda conti-nua«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.10 »I mercenari - The expendables«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Shrek e vissero fe-lici e contenti 3D«; 15.50, 18.00 »Shrek e vissero felici e contenti«; 20.00, 22.00 »Giustizia privata«; 15.55 »L'apprendista stregone«. FELLINI - 16.45, 18.35, 20.30, 22.20 »Miral«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »La so-litudine dei numeri primi«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »20 sigarette«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.40, 18.30, 20.15, 22.00 »Somewhere«. KOPER - KOLOSEJ - 19.50, 21.50 »Nevidno zlo: Drugi svet 3D«; 18.10 »Charlie«; 17.10, 19.20, 21.30 »Butec na večerji«; 16.10 »Nevidno zlo: Drugi svet«; 17.30, 20.20 »Čarovnikov vajenec«. KOPER - PLANET TUŠ 15.00, 17.20 »Svet igrač 3 - 3D (sinhro)«; 16.50 »Mačke in psi 3D«; 18.00 »Karate Kid«; 18.50, 21.10 »Ljubezen na daljavo«; 17.00, 19.10 »Charlie«; 15.50, 20.50 »Nevidno zlo: Drugi svet«; 19.40, 21.50 »Nevidno zlo: Drugi svet 3D«; 16.20, 18.35, 21.00 »Butec na večerji«; 16.00, 18.20, 20.40 »Čarovnikov vajenec«; 21.20 »Hibrid«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Resident Evil afterlife 3D«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »The American«; Dvorana 3: 16.30 »L'apprendista stregone«; 18.20, 20.15, 22.15 »I mercenari«; Dvorana 4: 16.30, 19.00, 21.30 »The Karate Kid - La leggenda continua«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 20.15, 22.15 »The American«; Dvorana 2: 17.30 »Shrek e vissero felici e con-tenti 3D«; 20.00, 22.00 »Somewhere«; Dvorana 3: 18.00, 20.00, 22.10 »Resident Evil: Afterlife«; Dvorana 4: 17.50 »The Karate Kid - La leggenda conti-nua«; 20.20, 22.10 »I mercenari - The expendables«; Dvorana 5: 17.30, 19.50, 22.00 »La solitudine dei numeri primi«. H Šolske vesti ŠOLSKA MAŠA ZA UČENCE COŠ SA-LEŽ-ZGONIK bo danes, 16. septembra, ob 16.15 v Zgoniku. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bo v otroških vrtcih pouk do petka, 17. septembra, od 8. do 13. ure, s kosilom. DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA SREČKO KOSOVEL NA OPČINAH IN NA PROSEKU sporoča, da bo potekal pouk na sedežu in na podružnici po sledečem urniku: do 17. septembra od 8.00 do 12.38; od 20. septembra dalje od 8.00 do 14.25. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da bo pouk v otroškem vrtcu v Šem-polaju s slovenskim učnim jezikom do petka, 17. septembra, od 8. do 13. ure s kosilom; od ponedeljka, 20., do četrtka, 30. septembra, od 8. do 16. ure. TRST M Izleti ŽUPNIJA PROSEK organizira osemdnevno potovanje po Egiptu. Odhod 1. januarja. Informacije na tel. št.: 040225170 med 20. in 21. uro. Čas prijave je do 20. septembra. KLUB PRIJATELJSTVA prireja v sredo, 29. septembra, izlet v Stično z ogledom njenih zanimivosti in na Valvasorjev grad Bogensperk ter okolico. Vpisovanje do 25. septembra na tel. št. 040-225468 (Vera). Vabljeni! KRUT vabi na ogled Festivala 3. življenjskega obdobja v Ljubljani, s krajšo panoramsko vožnjo po starem mestnem jedru in koncertno predstavo. Odhod avtobusa v četrtek, 30. septembra, ob 8.30 s trga Oberdan, izpred Deželne palače in postankom pri Domju ob 8.45. Informacije in prijave na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE K. Ferluga vabi svoje člane na izlet na Koroško, ki bo 10. oktobra. Program izleta je sledeč: ob prihodu se bomo v pristanu vkrcali na splav in se s splavarji peljali vzdolž reke Drave. Sledil bo ogled več zanimivosti in vožnja po dolini reke Bistrice. Odhod avtobusa iz Milj bo ob 6. uri po ustaljeni poti. Vpisuje Vesna v opoldanskem času ali zvečer na tel. št. 040-271862. OGLED PASIJONSKIH IGER v Kirchschlagu in romarskega svetišča Fatimske Matere Božje v Prosingbir-baumu ter Gradca od 10. do 11. oktobra. Cena 155,00 evrov (vključen je avtobusni prevoz, polpenzion, vstopnica za obisk pasijona in kosilo na poti domov). Prijave sprejema sestra Angelina Šterbenc na telefonski številki 347-9322123, 00386-41-290386, 040299409 (Norma), 040-370846 (pon.-pet., 9.30-13.30 Slovenska prosveta). Zaradi organizacijskih razlogov je za vpisovanje nujno pohiteti! 0 Prireditve PRIMORSKA POJE POSVEČENA BAZOVIŠKIM JUNAKOM v organizaciji ZSKD in sodelovanju s SKD Lipa bo v petek, 17. septembra, ob 20. uri v Športnem centru Zarja v Bazovici. Nastopajo MePZ Lipa-Bazovica (dir. Tamara Ra-žem), ZePZ Rože-Nova Gorica (dir. Silvan Zavadlav), MePZ Bazovica-Reka (Franjo Bravdica), PZ Srečko Kosovel-Ajdovščina (dir. Matjaž Šček) in TPPZ Pinko Tomažič (dir. Pia Cah). SKD V. VODNIK IN ŠD BREG vabita v nedeljo, 19. septembra, ob 19.30 v občinsko telovadnico v Dolini na koncert narodnozabavne glasbe. Nastopila bosta Marko Manin in Sašo Avsenik s prijatelji. Delovali bodo dobro založeni kioski. BAMBIČEVA GALERIJA vabi na fotografsko razstavo Kina Extrade »Stran! Hočem stran! V Peru in Bolivijo...«, na Opčine, Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131. Razstava bo odprta do 25. septembra. DOKUMENTARNA RAZSTAVA »Pore-čanka, včeraj: ozkotirna proga; danes: pot zdravja in prijateljstva«, ki jo je uredila Branka Sulčič Sulli, je na ogled do konca decembra 2010 v Železniškem muzeju na Marsovem polju (Campo marzio), Ul. G. Cesare 1. Urnik: sreda, sobota in nedelja od 9. do 13. ure, brezplačni ogled samo razstave. H Čestitke Kmečka zveza čestita ob njegovem 80. rojstnem dnevu svojemu dolgoletnemu odborniku in vsestransko angažiranemu članu ALOJZUKRIŽ-MANČIČU. Čestitkam pridružuje voščila, da bi se njegovo plodno sodelovanje nadaljevalo še mnogo let. B Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. ŽELIM s srcem in dobroto oskrbovati starejše ljudi, od 14. ure dalje. Tel. 3356445419. IŠČEM rabljene knjige za 1. klasični li- cej. Tel. št.: 340-7430160. IŠČEM DELO kot gospodinjska pomočnica za starejšo osebo ali zakonski par 24 ur dnevno. Tel. št. 040-274102. IŠČEM VOZIČEK v dobrem stanju za novorojene dvojčke. Poklicati na tel. št. 349-5357639. KUHARICA z dolgoletnimi delovnimi izkušnjami išče delo ali nudi pomoč v gospodinjstvu. Tel. št. 320-3557811. LJUBITELJU ŽIVALI podarim še zadnji dve mucki mešane barve. Tel. št.: 347-0931967. LJUBITELJU ŽIVALI podarimo cartljivo, simpatično in igrivo mucko. Kontakt: 040-826941 ali robijakomin@libero.it. PEČ NA DRVA nordica, model svezia, 9 kw, malo rabljeno prodam; tel. 3287771669. PRODAJAM KNJIGE italijanščine, angleščine, latinščine in grščine za klasični in znanstveni licej. Zainteresirani naj pokličejo tel. št.: 345-9262954. PRODAJAM KNJIGE za vse razrede klasičnega liceja F. Prešerna. Tel.: 320-2113860. PRODAJAMO DOMAČE SLIVE za marmelado. Tel. št. 040 - 231865. PRODAM njivo 1.300 kv.m., 15,00 evrov na kv.m., orodje za izdelavo vina in cevi raznih dolžin. Tel. št.: 040-280910. PRODAM GROZDJE refoška in vitov- ske. Tel. št.: 339-5811776. PRODAM KNJIGE od 1. do 5. letnika družboslovnega liceja. Tel. št. 349 -5068604. PRODAM belo grozdje. Tel. 040280674. PRODAM belo in črno grozdje. Tel. 348-3127194. PRODAM fiat 500, letnik 1973. Tel. št.: 334-5770580. PRODAM grozdje vrste malvazija in merlot. Tel. št. 331-4331079. PRODAM grozdje vrste refošk. Cena po dogovoru. Telefonirati ob večernih urah na tel. št. 348-5913171. PRODAM mešalec za beton, 300 litrov. Tel. 338-5098764. PRODAM prešo za stiskanje grozdja, premer 60 cm, cena po dogovoru. Tel. št. 347-1396132. PRODAM stenski klavir. Tel. 3479896031. PRODAM ŠTEDILNIK NA DRVA v dobrem stanju, po ugodni ceni. Tel. št.: 338-7318445. STANOVANJE V BOLJUNCU dajem v najem: dnevna soba s kuharskim kotom, dve spalnici, kopalnica, veža, klet in parkirni prostor. Tel. št.335-6036609. Osmice ANDREJ IN IVAN ANTONIČ sta odprla osmico v Cerovljah št. 34. Tel. št. 040 - 299800. Vabljeni! OSMICA je odprta pri Cesarjevih, Salež 24, nudimo domačo kapljico in prigrizek. OSMICO je odprl Zahar v Borštu št.57. OSMICO sta odprla Cvetko Colja in Zmaga v Samatorci št. 50. Tel. št.: 040229224. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. 040 - 327104. ROBERTO ŠAVRON je odprl osmico v Zgoniku št. 34, tel. 347-2511947. Pričakuje Vaš obisk! STANKO je na Opčinah odprl osmico. Tel. 040-211454. □ Obvestila NEMŠČINA ZA VSAKOGAR - v sodelovanju s priznano šolo za nemščino. Skupinski in individualni pouk. Priprava na izpite. Možnost certifikatov. Informacije in vpisi tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. PIHALNI ORKESTER BREG IN GLASBENA MATICA obveščata, da je v teku vpisovanje za glasbeno šolo za pihala, trobila in tolkala. Informacije na tel. št. 338-6439938 ali vsak četrtek od 20.30 dalje na sedežu godbe v Dolini. PLEASE, PLAY WITH ME: z igro v angleški jezik, tečaji v sodelovanju z otroškimi vrtci. Informacije in vpisi tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da bo urad, v Ul. Cicerone 8, odprt vsako soboto od 10. do 11.30. Info na tel. 3284559414, info@melanieklein.org, www.melanieklein.org. ROJANSKI CERKVENI PEVSKI ZBOR je začel z rednimi pevskimi vajami v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cor-daroli, 29). Toplo vabi nove člane, da se pridružijo zboru in sodelujejo pri maši, ki jo vsako nedeljo ob 9. uri iz rojanske cerkve prenaša Radio Trst A. Info na tel. št.: 335-6551039 in 040415176. CENTER YOGA SATYNANDA iz Trsta (Ul. Economo, 2) obvešča vse člane in zainteresirane, da so se ponovno začele lekcije yoge. Info na www.satya-nandayogatrieste.it. Vsem novim članom nudimo prvo lekcijo brezplačno. PRIPRAVA NA NOSEČNOST ŠČ Melanie Klein ponuja pripravljalni tečaj namenjen nosečnicam. Tečaj bo potekal v Ul. Cicerone 8. Število mest je omejeno. Prijave in info na tel. 3284559414, info@melanieklein.org, www.melanieklein.org. TEČAJ POSLOVNE SLOVENŠČINE -ŠC Melanie Klein: Tečajniki bodo nadgradili svoje poznavanje osnovnih pravopisnih pravil knjižnega jezika, obravnavali različne besedilne vrste, razvijali pomenske, slovarske, slovnične in pravopisne zmožnosti ter razvili sposobnosti kreativnega pisanja. Prijave in info na tel. 328-4559414, in-fo@melanieklein.org, www.melanie-klein.org. TEČAJ ZA NOSEČNICE V BAZENU ŠC Melanie Klein prireja tečaj sprostitve in priprave na porod s pomočjo glasbe in gibalnih vaj v bazenu. Voda in glasba blagodejno delujeta na bodočo mamico in na otroka, sproščata napetosti in pripomoreta k razvijanju kvalitetnih medsebojnih odnosov. Število mest je omejeno. Prijave in info na tel. 3284559414, info@melanieklein.org, www.melanieklein.org. SKD TABOR - OPČINE V čipkah skrivajo se sanje - tečaj kleklanja ob večernih urah. Informacije na 040211870 (po 20. uri). ŠPORTNA ŠOLA POLET/KONTOVEL sporoča urnike treningov: Motorika (letniki 2005-06) sreda, 16.15-17.15 (občinska telovadnica v Repnu). Mikrobasket (letniki 2002-03-04) ponedeljek, 16.15-17.15 (telovadnica na Rouni pri Briščkih); sreda, 17.1518.15 (občinska telovadnica v Repnu) minibasket letniki 2001 torek, četrtek in petek 16.15-17.15; letniki 2000 torek in petek 16.15-17.15; četrtek 17.15-18.3. Under12 (letniki 1999) ponedeljek, 17.15-18.30 (telovadnica na Rouni pri Briščkih); sreda, 18.0019.30 (občinska telovadnica v Repnu); petek, 17.15-18.30 (telovadnica na Rouni pri Briščkih). Info: 3385889958, marinandrej@alice.it (Andrej Vremec), 340-4685153, pice-rik@hotmail.it (Erik Piccini). / TRST Četrtek, 16. septembra 2010 1 1 □ Obvestila DRUŠTVO JOGA v vsakdanjem življenju Popetre obvešča, da so pričeli začetni tečaji redne vadbe joge: na osnovni šoli v Hrpeljah ob ponedeljkih, ob 17.30; v Domu upokojencev Sežana ob ponedeljkih začetni tečaj ob 20. uri, ob torkih 2. stopnja ob 17.30, 3. stopnja ob 18.45, 4. stopnja ob 20.15; v domu krajanov v Ajdovščini ob 18.30 ob sredah, 2. stopnja ob 20. uri; v domu starejših občanov Ilirska Bistrica od danes, 16. septembra, ob 18.30 ob četrtkih, 2. stopnja ob 20. uri. Tečaj poteka enkrat tedensko. Vodi učitelj Dario Černac. Tečajniki potrebujejo udobno oblačilo, armafleks in odejo. PLESNA SKUPINA VIGRED obvešča, da bo prva vaja danes, 16. septembra, v Štalci v Šempolaju. Od 16. do 17. ure za prvi, drugi in tretji razred osnovne šole; od 17. do 18. ure za peti razred osnovne šole in za srednješolce. Mentorica Jelka Bogatec. SKD TABOR obvešča, da bo danes, 16. septembra, vpisovanje in začetek tečajev telovadbe s Cveto Sila ob običajnih urnikih. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi danes, 16. septembra, ob 17. uri v Dvorani Baroncini Zavarovalnice Generali (Ul. Trento 8) predavanje na temo »Užitek in zdravje: na pohodu od Kvarnerskega do Tržaškega zaliva«. Po uvodnih besedah predsednika M. Voc-cija bosta predavala učiteljica in predsednica Skupine 85 Patrizia Vascotto ter zdravnik dr. Paolo Da Col. Vabljeni vsi! KMEČKA ZVEZA vabi svoje člane, ki želijo sodelovati na ocenjevanje žganj 25. in 26. septembra v Ilirski Bistrici, da oddajo vzorce v 0,5 l steklenici v uradih Kmetijske svetovalne službe v Sežani 05/7312850 ali v uradih zveze do petka, 17. septembra. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR ter Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1. do 6. leta starosti, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra od 16. do 18. ure v petek, 17. septembra: »Pod zaveso«, »Gledališče luči«. Info: tel. 040-299099 od ponedeljka do sobote med 8. in 13. uro. TAI CHI CHUAN: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje. Dopoldne ali zvečer, po dogovoru. Informacije in vpisi tel.: 040-212289, info@skladmc.org. Začetek v petek, 17. septembra: ob 19.00 začetniki, ob 20.30 nadaljevalni tečaj. TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo nastop v petek, 17. septembra, ob 20. uri v Bazovici. GLASBENA DELAVNICA ŠC Melanie Klein prireja delavnico, kjer se bodo otroci na zabaven način približali svetu glasbe in glasbil preko odkrivanja zvokov, plesov, pesmic in pravljic. Brezplačna predstavitvena delavnica za otroke od 3. do 6. leta starosti bo potekala v soboto, 18. septembra, ob 17. uri v Ul. Cicerone 8. Število mest je omejeno. Prijave in info na tel. 3284559414, info@melanieklein.org, www.melanieklein.org. MINI VENTURINI DOMJO vabi pevce od 3. do 6. leta starosti na prvo vajo, ki bo v soboto, 18. septembra, ob 14. uri v kulturnem centru Anton Ukmar pri Domju. Info: 040-281196. OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT iz Nabrežine obvešča cenjene bralce, da redno deluje po zimskem urniku: ob ponedeljkih in sredah 9.00-12.00 in 14.30-17.30 ter torkih in četrtkih 9.0012.00. OTROŠKI PEVSKI ZBOR FRAN VEN-TURINI DOMJO sporoča, da bo prva vaja v soboto, 18. septembra, ob 14.30 v kulturnem centru Anton Ukmar pri Domju (Banca Antonveneta I nad.). Vabljeni stari in novi pevci. Za info: 040281196. PREDSTAVITEV TEMELJEV ZDRAVILSTVA V Hotelu Salinera v Strunjanu bo 18. in 19. septembra potekala dvodnevna teoretično-izkustvena delavnica Predstavitev Temeljev zdravilstva Barbare Brennan, ki jo vodi učiteljica na Brennanovi Mednarodni Šoli Zdravilstva, Irena Čuber-Deržek. Za informacije pišite na irenacuber@gmail.com ali pokličite na +386 40 599 365. SLOVENSKI ABC ŠC ŠC Melanie Klein prireja tečaj slovenščine za otroke od 4. do 6. leta starosti, ki se želijo na za- baven in igriv način približati slovenskemu jeziku ali pa tistim, ki želijo obogatiti svoj besedni zaklad in izboljšati svoje znanje. Otroci se bodo učili s pomočjo glasbe, gibalnih vaj, iger in likovnih delavnic. Brezplačna predstavitvena delavnica bo potekala v soboto, 18. septembra, ob 15.30 v Ul. Cicerone 8. Število mest je omejeno. Prijave in info na tel. 328-4559414, in-fo@melanieklein.org, www.melanie-klein.org. KRAŠKA PODRUŽNICA Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije prireja ob 26. septembru- svetovnemu dnevu srca pohod v Glinščico, ki bo 19. septembra, pod vodstvom Pavla Čurma-na iz Boljunca. Zbirno mesto ob 8.30 pred nekdanjim mejnim prehodom Lipica. Pohod je primeren za vse starostne skupine. Prijave: 040-900021 vsak dan po 15. uri. V BARKOVLJAH v cerkvi sv. Jerneja bo v nedeljo, 19. septembra, ob 11. uri začetna sveta maša za otroški vrtec, osnovno in srednjo šolo. OTROŠKA IN MLADINSKA PEVSKA SKUPINA VIGRED obvešča, da bo prva vaja za otroke, ki obiskujejo vrtec in učence osnovne šole v ponedeljek, 20. septembra, od 16. do 17. ure v Štalci v Šempolaju. Mentorja Nikol Starc in Aljoša Saksida. PILATES - SKD IGO GRUDEN sporoča, da se bo vadba pričela z 20. septembrom. Urnik : posebna jutranja vadba za zdravo hrbtenico in energijo ob ponedeljkih od 10. do 11. ure; pilates ob torkih ob 18. ali 19. ali 20. uri ter ob petkih ob 19. ali 20. uri; uvajanje za začetnike bo ob torkih ob 17.30. Za vpis in info: 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva). ZDRUŽENI MEPZ SKALA-SLOVAN obvešča pevke in pevce, da bo prva pevska vaja v novi sezoni 2010/11 v ponedeljek, 20. septembra, ob 20.30 v prostorih doma Skala v Gropadi. Zaželje-ni novi pevci in pevke! ŠZ BOR - ŠPORTNA ŠOLA TRST organizira na Stadionu 1. maj v Trstu: vadbo za predšolske otroke od 1. do 6. leta starosti ob sobotah, prva vadba v soboto, 2. oktobra; telovadbo in uvajanje v atletiko za osnovnošolske otroke od 6. do 10. leta starosti ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in sobotah, prvi trening v ponedeljek, 20. septembra; vadbo atletike za srednješolce ob torkih, prvi trening v torek, 28. septembra. Info: ŠZ Bor od 15. do 18. ure, 040-51377. SKD PRIMOREC organizira v sezoni 2010/2011 plesni tečaj za osnovnošolce (od 6. do 10. leta starosti) pod mentorstvom vzgojiteljice Daše Grgič, ki bi se odvijal enkrat/dvakrat tedensko (ob torkih in četrtkih) od 16.15 do 17.15. Tečaj bo stekel le ob zadostnem številu prijavljenih. Prijave do torka, 21. septembra, na tel. št. 338-4482535 (Giu-liana). SREČANJA Z YOGO bodo v ŠKC v Lo- njerju vsak torek od 19.00 do 20.30. Prvo bo na sporedu v torek, 21. septembra, potrditve in prijave na tel. št. 333-5062494. ŠZ BOR - gimnastični odsek organizira treninge ritmične gimnastike: na Stadionu 1. maj za predšolske otroke ob torkih in petkih 16.30-17.30, za osnovnošolske otroke ob torkih 16.3017.30 in petkih 17.30-18.30. Prvi trening bo v torek, 21. septembra. Treningi na Opčinah (večnamenski prostor OŠ Bevk): za predšolske otroke ob sredah 16.30-17.30 in osnovnošolske otroke 17.30-18.30. Prvi trening bo v sredo, 22. septembra. Prijave in informacije na 328-2733390 (Petra). AŠD MLADINA organizira začetne in nadaljevalne smučarske tečaje na plastični stezi v Nabrežini. Prijave na tel. št. 338-6376575. DAN SRCA V OBČINI DOLINA Od-borništvo za Socialno skrbstvo občine Dolina obvešča, da bo v petek, 24. septembra, na Županstvu Občine Dolina v dvorani občinskega sveta, od 8.00 do 12.30 potekala pobuda »Dan srca« v sodelovanju z združenjem Cuore amico iz Milj. Ob tej priliki daje občina Dolina na razpolago dva brezplačna krvna izvida na osebo, za skupnih 200 izvidov. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA prireja glasbeno šolo za vse, otroke in odrasle, ki bi radi vstopili v godbo. Tečaji, ki jih bodo vodili diplomirani profesorji tolkal, pihal, trobil in glasbenih uric za najmanjše, se bodo vršili v šolskem letu 2010/2011 na sedežu godbe, v bivši klavnici v Nabrežini (Kamnolomi 12). Vsi zainteresirani se lahko javijo na tel. št. 348-4203196 (Niko) ali na tel. št. 040-200777 (v večernih urah). Skupni informacijski sestanek v petek, 24. septembra, ob 18. uri na sedežu godbe. KROŽEK GALEB vabi osnovnošolske otroke iz Trsta, Gorice in Benečije na celodnevno pobudo »S pravljico na izlet... po magično sol v Slovensko Istro« v soboto, 2. oktobra. Informacije in prijave najkasneje do petka, 24. septembra, (število mest je omejeno) na SKGZ v Trstu, Ul. San Francesco 20, tel. št. 040-368094 od 9. do 12. ure; v Slovenskem dijaškem domu Simona Gregorčiča v Gorici, Ul. Mon-tesanto 84, tel. št. 0481-533495 od 14. do 17. ure in na Inštitutu za slovensko kulturo v Špetru. 50-LETNIKI IZ DOLINSKE OBČINE vabijo na srečanje v domačiji Vrbin v Pa-redu pri Divači v soboto, 2. oktobra, začetek ob 18. uri. Info v večernih urah: 040-228398 in 347-1074873 (Loredana). Prijave do sobote, 25. septembra. GLASBENA ŠOLA PIHALNEGA ORKESTRA RICMANJE obvešča, da so odprte vpisnine za š.l. 2010/11. Vpis ali informacije na sedežu v Babni hiši v Ri-cmanjih ob ponedeljkih in četrtkih od 20. do 21. ure. ENGLISH FOR EVERYONE:angleški jezik za vse starostne stopnje in različne stopnje predznanja. Možnost srečanj na temo. Konverzacija. Priprava na izpite. Kratki tečaji ob koncih tedna. Tečaji za šole po dogovoru. Informacije in vpisi tel.: 040212289, e-mail: info@skladmc.org. Predstavitvena srečanja: v ponedeljek 27. septembra, ob 16.00 osnovna šola, ob 17.00 srednja šola, ob 18.00 višja šola, ob 19.00 odrasli. PLESNA SKUPINA SKD SLAVKO ŠKAMPERLE obvešča, da bo prva vaja Hip-Hop za v ponedeljek, 27. septembra, ob 14.30 za srednje in višješolce in ob 16.30 za osnovnošolce v društveni dvorani na štadjonu 1. Maj. Mentorica Jelka Bogatec. Za info 349-7338101. MOJA SLOVENŠČINA: Tečaji slovenščine za Slovence in Neslovence, za otroke in odrasle. Tečaji za izpopolnjevanje materinščine. Kratki tečaji ob koncih tedna. Info in vpisi: 040212289, info@skladmc.org. Predstavitvena srečanja: v torek, 28. septembra, ob 17. uri za Slovence, ob 18. uri lanski nadaljevalci/Neslovenci, ob 19. uri začetniki/Neslovenci. TELOVADBA ZA ZDRAVO HRBTENICO - Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren prireja telovadbo za gospe v zrelih letih. Telovadba se bo začela v petek, 1. oktobra, ob 9. uri v društveni dvorani gledališča F. Prešeren in bo potekala dvakrat tedensko, ob torkih in petkih od 9. do 10. ure. Informativni sestanek bo v torek, 28. septembra, ob 11. uri v društveni dvorani. Vabljene. 60-LETNIKI s Križa, Proseka in Konto-vela organizirajo v nedeljo, 26. septembra, izlet v Rovinj in okolico. Info v večernih urah: 040-251161 (Štefi) ali 040-220655 (Oskar). ESPANOL PARA EXTRANJEROS: tečaji španskega jezika za vse stopnje, za otroke in odrasle. Priprava na izpite. Informacije in vpisi na tel.: 040-212289, email: info@skladmc.org. Predstavitveno srečanje v sredo, 29. septembra, ob 19.30. STUDIO ART začenja novo sezono: vabimo mlade, ki se zanimajo za gledališče, da se nam tudi letos pridružijo. V sezoni 2010-11 se bodo nadaljevali tečaji za gledališke igralce, začenjamo pa tudi tečaj za mlade tehnike luči in zvoka. Informacije na 347-7615287 ali so-la@teaterssg.it. Začetek tečaja 29. septembra. NATIVITAS 2010 - Zveza slovenskih kulturnih društev sprejema do 30. septembra najave koncertov v okviru mednarodne božične revije Nativitas. Včlanjen zbor/društvo lahko prijavi koncert, kjer nastopa eden ali več zborov. Za informacije pokličite na 040635626. STAREJŠE SKAVTINJE POZOR: pridite na priložnostno večerjo v četrtek, 30. septembra, ob 19. uri na Pesek. Javite se na odrasliskavti@googlegroups.com ali na 347-7000353 (Irma Ozbič Piš-čanc). PILATES - Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren sporoča, da je stekel tečaj Pilate-sa in telovadbe za zdravo hrbtenico. Vaje ob torkih in ob petkih od 19. do 21. ure v telovadnici - Trubarjevi dvorani - nižje srednje šole S. Gregorčič v Dolini. Vabljene tudi vse tiste, ki bi rade s Pilatesom ali s telovadbo začele na novo. Prva vadba je brezplačna. Pridite si ogledat in poskusite telovadit z nami. S seboj prinesite telovadno preprogo. Info: tel. 040-228016 ali 333-3616411 od 14.00 do 15.30 (Sonja). TEČAJ ZA DOJENČKE V BAZENU ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo tečaj za dojenčke od 1. do 12. meseca začel v petek, 1. oktobra, od 10.30 do 11.30. Tečaji za otroke od 12. do 36. meseca pa bodo potekali ob sobotah popoldne. Število mest je omejeno. Prijave in info: tel. 328-4559414, info@melanieklein.org, www.mela-nieklein.org. KRUT obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko bivanje s preventivno rekreacijskim programom v zdravilišču Strunjan od 3. do 13. oktobra. Info in prijave: Ul. Cicerone 8/b, tel. 040360072. KRUT obvešča, da so na razpolago še zadnja mesta za skupinsko počitniko-vanje z možnostjo koriščenja ciklusa terapij v Montegrotto Terme od 3. do 12. oktobra. Info in vpisovanje: Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. AŠD MLADINA organizira tečaj trebušnih plesov. Predstavite in brezplačna vaja v ponedeljek, 4. oktobra v bivšem rekreatorju v Križu 441 ob 18.30. Tečaj vodi Yasmin Anuby. Info: www.ya-smin.anuby.it, tel. 333-5663612. AŠD MLADINA vabi na tečaje hip-hopa in break-danca, ki bodo potekali v bivšem rekreatorju v Križu 441 pod vodstvom večkratnega svetovnega prvaka Sama Polutaka Kosa in Mateje Terčon. Predstavitev in brezplačna poskusna vaja v ponedeljek, 4. oktobra; osnovnošolci ob 16. uri, vrtec ob 16.45, srednješolci in mladinci ob 17.30. Info: 3299751782. BABY FITNESS ŠC Melanie Klein prireja tečaj za starše, kako naj dvigajo, oprijemajo in ljubkujejo svojega dojenčka. Dojenčka spodbujamo k pozitivni gibalni izkušnji in pridobivanju samozavesti za ponovne poizkuse ter mu nudimo optimalno oporo za ustrezno spodbujanje telesnega razvoja. Tečaj je namenjen dojenčkom od rojstva do 18. meseca. Brezplačna predstavitvena delavnica bo v ponedeljek, 4. oktobra, ob 10. uri za nekobacače in ob 11. uri za kobacače, v Ul. Cicerone 8. Število mest je omejeno. Prijave in info na tel. 3284559414, info@melanieklein.org, www.melanieklein.org. DSMO K. FERLUGA odpira vrata svojega sedeža v Miljah, Ul. Roma 22, kjer dobite informacije o tečajih, prireditvah, prebirate Primorski dnevnik in Novi glas ter z dežurnim pokramljate po slovensko. Urnik odprtja: vsak ponedeljek med 18.30 in 20.00 od 4. oktobra dalje. Pričakujemo vas! ŠZ BOR sporoča, da bo tudi letos na štadionu 1. Maj potekala rekreacijska telovadba za odrasle: ponedeljek in petek 9.-10. in 10.-11., torek in četrtek 17.30-18.30. Vadba se začne v ponedeljek, 4. oktobra. TEČAJ JOGE: ob torkih 20.00-21.30, ob četrtkih 19.00-20.30. Prvo srečanje: 5. oktobra. Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, 34151 Opčine. Še nekaj prostih mest je ob torkih od 20.00 do 21.30. Info: Bruna Škabar 349-0981408. KRUT obvešča, da začenja v sredo, 6. oktobra, jesenski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Strunjanu in v Gradežu. Info in vpisovanje: Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. V JASLIH DIJAŠKEGA DOMA S. Kosovela je na razpolago še nekaj prostih mest. Info od 8. do 16. ure na tel. št. 040-573141. ODBORNIŠTVO ZA KULTURO OBČINE DOLINA prireja v sodelovanju z združenjem Auser dva tečaja slovenščine: za začetnike in nadaljevalce, enkrat tedensko za skupnih 36 ur (do maja), ob torkih ali sredah v večernih urah (še nedoločeno), z začetkom 11. oktobra. Za predvpis pokličite vsak dan od 9. do 13. ure tel. št. 040-8329231. DSMO K. FERLUGA organizira 4 tečaje slovenščine za začetnike 1., 2. in 3. stopnje, ki bodo potekali na sedežu društva, Ul. Roma 22 (1. nadstropje) v Miljah ob torkih ali sredah, od torka, 12. oktobra dalje. Tečaje bosta vodili prof. Majda Mihačič in prof. Valentina Sancin. Informacije in vpisovanje 040274995 v večernih urah ali 3475853166 (Ivica). KINERGETIX - VADBA ZA ZAČETNIKE bo potekala ob četrtkih od 17.00 do 18.30, pod vodstvom prof. Mateje Šaj-na, mag. Lize Koželj in mag. fiziologije Davida Labuschange iz Avstralije. Prvo srečanje bo 14. oktobra. Za prijave in pojasnila tel.: 00386(0)40303578 ali mail: mateja.sajna@gmail.com. JK ČUPA organizira za svoje člane fotografski natečaj »Potovati po morju: krajine, podobe in morske scene«. Rok za oddajo izdelkov zapade 30. oktobra. Pravila in druge informacije na www.yccupa.org. Prispevki V spomin na Pepija Antoniča daruje družina Žbogar 25,00 evrov za COŠ Lojzeta Kokoravca Gorazda in 1. maj 1945 iz Saleža in Zgonika. V spomin na Silvestra Gustincica darujeta Rika in Magda z družino 50,00 evrov za Pihalni orkester Breg. Namesto cvetja na grob Mitji Sedmaku daruje družina Cvelbar 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na dragega Mitjo Sedmaka darujeta Ester in Eda 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na dragega Mitjo Sedmaka darujejo Alba, Pierina in Mario Kobau 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. Fabio Pecar Pogreb našega dragega bo v petek, 17. septembra, ob 12.15 iz ulice Costalunga v cerkev Sv. Trojice na Katinari. Pokojni bo ležal v mrliški vežici od 10. ure (in ne do 10. ure). Družina Lonjer, 16. septembra 2010 t Zapustila nas je naša draga Milka Mingot v vd. Zerjal Žalostno vest sporočata hči Nadja z družino in sin Fulvio Za zadnji pozdrav bo pokojnica ležala v soboto, 18. septembra, od 10.00 do 11.00 ure v cerkvi v Boljuncu, sledila bo maša. Pokop z žaro bo naknadno v ožjem družinskem krogu. Namesto cvetja darujte za vaške ustanove. Boljunec, 16. septembra 2010 Žalovanju se pridružujejo svakinje Angela in Mira z družinama ter Vilma Ob smrti drage Milke se žalovanju svojcev pridružujejo Stana, Franka, Igor in Nadja z družino Kolegici Nadji izrekava najgloblje so-žalje ob izgubi drage mame Milke Mario in Walter. Pridružujeta se Tamara in Janoš Ob izgubi drage mame DANICE PIPAN vd. KOCMAN izreka svojcem iskreno sožalje SŠKD Timava 12 Četrtek, 16. septembra 2010 KULTURA / LIKOVNA UMETNOST - V tržaški galeriji Cartesius Raznolika govorica treh predstavnikov mlajše generacije Na ogled so dela Rada Jagodica, Štefana Turka in Ivana Žerjala Do 24. septembra si lahko v tržaški galeriji Cartesius ogledamo slikarsko razstavo treh obetavnih likovnikov, ki so presegli register slovenskega kulturnega prostora in se uveljavljajo s svojo likovno prepoznavnostjo tudi izven strogih meja naše krajevne stvarnosti. Ra-prezentativna je tudi izbira galerije, da uvaja svojo utečeno 40. razstavno sezono s pozornostjo do mladih slovenskih mojstrov. Cartesius je tudi prostor, ki so ga zaznamovali velikani naše likovne scene od Černigoja do Spacala; v ospredju je tokrat pogled na mlajše generacije, ki ponuja v tem kontekstu tudi priložnost v iskanju stičišč in razlik v smislu kontinuitete, a tudi inovacije. Ubrani prostor galerije je narekoval umetnikom izbiro manjših formatov. Že na prvi pogled je jasno opazen njihov različen likovni temperament. Pri vseh treh pa je močno prisotna pono-tranjenost, ki jo močno abstrahirane oblike odsevajo kot tudi samo raziskovanje osebnih tehničnih prijemov, ki ustrezno odslikujejo njihovo čutenje in razmišljanje na izbrano tematiko. Rado Jagodic izhaja s področja oblikovanja in vizualne sporočilnosti, na katerem je zaposlen in za katerega se je usposobil na univerzi v Urbinu. Od leta 1997 vodi studio za grafično oblikovanje Link in je bil za svoje dosežke nagrajen na področju založniške grafike. Predsednik društva za umetnost KONS je s skupino ustvarjalcev mlajše generacije, kateri pripadata tudi Turk in Žerjal, prispeval k ovrednotenju likovne kulture in oživljanju likovnega dogajanja v Trstu. Vzporedno vseskozi ustvarja, s posebno pozornostjo do materične razsežnosti slikarstva in grafičnih obdelav, ki zaživijo na slikarskem polju v popolni koheziji. Izkušnje, ki si jih je pridobil z mojstri keramike, kot so Brunettijeva v Trstu, Galassi in Renzini v Faenzi in na slikarskem področju s profesorjem Perizijem, je Rado Jagodic vseskozi nadgrajeval s predanostjo ustvarjanju in razvijanjem svoje likovne pripovedi. Poslužuje se minimalnih likovnih prvin, ki dajejo njegovim stvaritvam močen likovni naboj in ojačujejo zgovornost. Barvna paleta je umirjena, površinsko pogo-stoma reliefno razgibana ali slikarsko obdelana, da deluje organsko. Jasno zarisani rastri in geometrijski liki namigujejo na odpiranje pogleda iz notranjega v zunanji prostor kot bi se skozi okno postopoma razstiral in dovoljval širjenje obzorja. Jagodiceva izraznost je Trije ustvarjalci so dali na ogled dela manjšega formata kroma tesno povezana z duhom kraja in se v tem smislu nenehno spreminja v tankočutnem spremljanju sprememb in liričnem podoživljanju projekcije svojega notranjega sveta v živi prostor. Štefan Turk je umetnostni zgodovinar, sodeluje z mediji na področju likovne kritike in poučuje na slovenskih šolah. V slikarstvu in grafiki zasleduje izraznost in raziskuje duhovno razsežnost. Neporedkoma zasledimo v njegovih slikah, risbah in grafikah simboliko, ki postane očitni most med stvarnim in neotipnim nadnaravnim svetom. Dejansko tudi v svetu pravljice zasledimo protagoniste, ki poosebjajo globlje vrednote, zato ni naključje, da se Turk intenzivno posveča tudi ilustracijam za otroke. Obiskoval je šolo v kraju Sar-mede pri Trevisu pod mentorstvom Svetlana Junakoviča, šolo, ki si prizadeva širiti kakovostne in umetniške ilustracije. Razstavljene slike so iz njegovega zadnjega ustvarjalnega ciklusa Portae aureae, kjer se umetnik osredo-toča na motiv vrat, prehodov in hkrati prepušča kontemplaciji. Bogata večplastna slikarska obdelava in izpraskane šrafure, dajejo njegovim delom poseben pridih. Izbira pestrih barv živahno zaznamuje posamezno delo, čeprav prevladuje pri tem monokromija, so posamezni nanosi barve bogati na lisah in niansah, ki jih bistveno oplemenitijo. Turk ima za sabo bogato razstavno dejavnost tako doma kot v tujini in se po-gostoma udeležuje mednarodnih likovnih simpozijev. Med drugim je tudi član Bruno Ganz prejme evropskega "oskarja" za življenjsko delo Igralec Bruno Ganz je letošnji nagrajenec Evropske filmske akademije (EFA) za življenjsko delo. Nagrado mu bodo izročili na slovesnosti 4. decembra v Tallinnu, je v imenu akademije s sedežem v Berlinu včeraj sporočil vodja službe za odnose z javnostmi EFA Pascal Edelmann. V Tallinnu bodo razdelili tudi ostale evropske »oskarje« v več kategorijah. Bruno Ganz je svoj obraz posodil nekaterim nepozabnim filmskim likom, so zapisali pri EFA, bodisi kot angel v filmu »Der Himmel über Berlin« (1987) Wima Wender-sa, v italijanski komediji »Pane e tulipani« (2000) Silvia Soldinija ali kot impersonalizacija Adolfa Hitlerja v filmu Oliverja Hirschbiegla »Der Untergang« (2004). Za slednjo je dobil nedeljene dobre kritike. V 70. in 80. letih je Ganz, ki bo marca dopolnil 70 let, snemal z velikani nemškega avtorskega filma, kot so Werner Herzog (Nosferatu: Phantom der Nacht), Volker Schlöndorff (Die Fälschung) in Wim Wenders (Der amerikanische Freund, Der Himmel über Berlin). Vloge so mu prinesle svetovno prepoznavnost. (STA) društva Kons in Društva likovnih umetnikov severne Primorske. Ivan Žerjal je po rodu iz Gorice, v Trstu pa je diplomiral iz umetnostne ugodovine. Svoj študij je nato nadgradil na univerzi Ca Foscari v Benetkah, kjer je opravil specializacijo, na Primorski univerzi v Kopru je absolvent na podilomskem študiju smeri Filozofije in teorije vizualne kulture. Na Fakulteti za humanistične študije je zaposlen kot asistent, v rojstni Gorici pa vzporedno poučuje na klasičnem liceju. Njegov pristop je posebno inovativen, ker je hkrati konceptualen in izpovedno naravnan. Tudi pri izbiri izraznih sredstev je Žer-jal posebno izviren. Podlaga, ki se je poslužuje je plastična folija, ki jo obdeluje obojestransko. tehnika dekolaža dovoljuje sklicevanje na podobe iz realnega sveta, slikarski posegi pa predstavljajo osebno podoživljanje časa. Cikluc teh del nosi naslov Dnevniki, ker gre za razmišljanja, ki se navezujejo na aktualno dogajanje. Uporaba nalepljene fotografije iz revij je obenem poanta o sporočilnosti in mediju, medtem ko so tankočutno, a hkrati odločno nizane slikarske poteze vezane na človekov notranji svet in njegovo sposobnost sprejemanja in predelave sporočila. Ivan Žerjal je razstavljal doma, v Sloveniji, Avstriji in ZDA ter prejel dve nagradi za svoje ustvarjalno delo. Razstavo v galeriji Cartesius si lahko ogledamo od torka do sobote z naslednjim urnikom: 10.30-12.30 / 16.30-19.30. Jasna Merku LJUBLJANA - Spomini ob 30-letnici smrti Za Cirila Kosmača je bila literatura »resno opravilo« Na Slovenski matici so torkov simpozij, posvečen 100-letnici rojstva in 30-letnici smrti Cirila Kosmača, včeraj nadgradili s spomini, ki so jih na književnika med drugimi podali Ciril Zlobec, Saša Vuga, Marko Kravos in Tone Kuntner. Kosmača se spominjajo kot pokončnega, uglajenega človeka, svetovljana in Primorca s trmastim znača-jem.V uvodnem prispevku pogovora ob 100-letnici rojstva in 30-letnici smrti Cirila Kosmača, ki ga je vodil glavni urednik Slovenske matice Drago Jančar, je Zlobec dejal, da je Kosmač literaturo »pojmoval kot zelo resno opravilo«. Njegova literatura je bila socialno kritična in je zato prispevala k demokratizaciji tedanjih razmer. Kosmač pa ni bil naklonjen politiki. Zlobec se je spomnil, kako se ni želel udeležiti literarnega srečanja v Italiji, saj je sumil, da bo beseda gotovo tekla tudi o političnih razmerah. Pomembno vlogo je Kosmač po Zlobčevih besedah skupaj z Miro Mihelič in Filipom Kalanom odigral tudi znotraj Društva slovenskih pisateljev. Vuga je povedal, da je Kosmača spoznal še kot mulec. Na pisatelja ga ve- žejo lepe in ganljive asociacije, rad je poslušal njegove nauke in pripovedke, posebno pa mu je hvaležen za njegovo uvajanje v slovensko besedo ter za vse napotke, ki jih je od njega prejel kot mladenič. Kot je dejal, je bil s Kosmačem povezan tudi takrat, »ko so ga metali iz uredništev« in po krivem obsodili. Kravosa je, kot je poudaril, fasci-niral Kosmačev uglajen, svetovljanski nastop ter da je govoril več svetovnih jezikov. V eni izmed anekdot je izpostavil Kosmačev govor v slovenskem jeziku na srečanju literatov v Sarajevu, kar je bilo takrat pogumno dejanje. Kuntner je Kosmača spoznal v sedemdesetih letih, v železnih časih. Njegova literatura in ustvarjalni način sta mu bila blizu, spomni pa se tudi njegovega napotka. Povedal mu je namreč, da je Balada o trobenti in oblaku sprva štela 1200 strani, a jih je objavil le 450, bal se je namreč, da bi se kakšen slavist izživljal nad njegovim trpljenjem, se je spomnil Kuntner. Svoje poglede na osebnost in delo Cirila Kosmača so podali še Tone Partljič, Anja Uršič in France Vurnik. (STA) VEČERNICA Nagrado prejme Bina Štampe Žmavc Dobitnica večernice 2009, nagrade časopisne hiše Večer za najboljše slovensko otroško in mladinsko izvirno leposlovno delo preteklega leta, je Bina Štampe Žmavc za knjigo Cesar in roža. Za 14. ve-černico so bili nominirani še Mate Dolenc, Grega Hribar, Svetlana Makarovič in Dim Zupan. Žirija za izbor večernice 2009, ki ji je predsedoval Vlado Žabot, je v svoji utemeljitvi navedla, da je knjiga Cesar in roža v svojih tematskih, motivnih in fabulativnih komponentah na videz zbirka pravljic, ki pa se kmalu izkaže za zanimivo demitizacijo same pravljičnosti. Bina Štampe Žmavc, ki je bralstvu poznana po svojih delih za otroke in mladino, bo nagrado prejela danes na slovesni podelitvi ob letošnjem srečanju slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede v Murski Soboti, so sporočili iz časopisne hiše Večer, ki podeljuje nagrado. (STA() GRAD KROMBERK - Neobičajna ponudba Trio Mooness prepričal in zabaval s svojstvenim glasbenim prepletom Mednarodna zasedba Mooness, ki jo sestavljajo mladi glasbeniki: kitarista Bor Zuljan z Goriške in Alen Garagic iz Bosne in Hercegovine ter tolkalec Nicolas Didier iz Francije, je v ponedeljek pripravila v amfiteatru gradu Kromberk zanimiv etno-jazz koncert. Mooness je perzijska beseda, ki opisuje nekoga, ki vidi v notranjost, v bistvo stvari, da spozna srž, skrivnost. Na Goriškem nimamo ravno veliko priložnosti prisluhniti takšni glasbeni zvrsti, zato je bil koncert te zasedbe toliko bolj dobrodošla glasbena ponudba. Trio Mooness je nastal na pobudo Bora Zuljana, ki opravlja študij na konservatoriju v Ženevi. V zasedbo je povabil še dva študenta tega konservatorija tolkalista Nicolasa Di-dierja ter iransko kitaristko Golfam Khayam, ki pa je žal zaradi nepričakovanih okoliščin morala prekiniti turnejo. Namesto nje je v sestav vskočil že uveljavljen, a ravno tako mlad, kitarist Alen Garagic. Čeprav se je Alen Gara-gic pridružil sestavu veliko pozneje, je bil tako njegov nastop kot tudi nastop celotne zasedbe profesionalno izpeljan. Skupaj so muzicirali, kot bi se poznali od nekdaj. Igrali so kot eno in podajali izročilo, prepredeno z različnimi glasbenimi vplivi od jazza do etno glasbe, poglobljeno, a vendarle s kančkom šaljivosti in veliko šarma. Glasba je bila na številnih mestih improvizirana, ne da bi to v resnici poslušalci tudi začutili. Skupna igra je bila vse prej kot improvizacija, nič ni izstopalo in niti ni manjkalo, kot se rado zgodi pri improvizacijah. Glasba, ki jo ustvarja preplet vplivov različnih glasbenih dediščin vzhodnih narodov od Bosne in Hercegovine do Turčije pa vse do arabskih de- žel, obogaten z znanjem, ki so si ga pridobili na študiju tako jazz kot tudi klasične smeri, pa tudi kot vzgib notranjih sil, čustev, sprejemanja in dojemanja življenja, njene filozofije. Slišali smo tudi nekatere predelave skladb sodobnih uveljavljenih jazzistov, pa bosanske sevdalinke in seveda priredbo skladbe dveh mojstrov Miroslava Tadica in Vlatka Stefanovskega. Njuno ustvarjanje je najbrž tudi ena izmed glasbenih smernic, kateremu trio sledi. Tako je glasba tria Mooness zvenela kot eterična melodija, ki je preprosto osvajala in zazibala v meditacijo, v objem Orienta. Ne da bi bila na kakršenkoli način klišejska. Odpirala je različne glasbene svetove, podajala številne zamisli in ideje ter nenazadnje sugestivni prostor grajskega amfiteatra napolnila s posebnim vzdušjem. Iskrena igra, izvrstni glasbeniki, izvirna glasba, ki je večji del koncerta nastajala spontano, je očarala in kljub jesenskemu vremenu ogrela poslušalce. Metka Sulic / SVET Četrtek, 16. septembra 2010 13 eu - Sarkozy: Redingova, ki tako kritizira Francijo, naj gosti Rome v Luksemburgu Spor med Parizom in Brusljem okrog Romov Nemčija in ZDA na strani Evropske komisije - Berlusconi želi vprašanje uvrstiti na dnevni red vrha EU PARIZ - Elizejska palača je včeraj sporočila, da so nekatere torkove izjave evropske komisarke za pravosodje Viviane Reding preprosto nesprejemljive, francoski minister za evropske zadeve Pierre Lellouche pa je njene kritike francoske politike do Romov označil za neprimerne. Lellouche je za radijsko postajo RTL tudi dejal, da je bila izjava komisarke Redingove, da naj bi bila francoska politika do Romov podobna deportacijam v obdobju druge svetovne vojne, velik spodrsljaj. Evropski komisar za notranji trg, Francoz Michel Barnier, se je medtem včeraj ogradil od ostrih kritik EU na račun francoske politike do Romov. "Upam, da lahko vsi ohranimo mirno kri ter se izognemo nepotrebni polemiki in zgodovinskim vzporednicam, ki nimajo smisla," je dodal Barnier. Tudi neimenovani predstavnik Elizejske palače je sporočil, da je čas za umirjen dialog, v katerem se bodo lahko osredotočili na bistvo problema. Najostrejši od vseh naj bi bil sicer odziv francoskega predsednika Nicola-sa Sarkozyja, ki pa so ga javnosti razkrili senatorji iz vladajoče Unije za ljudsko gibanje (UMP). Sarkozy naj bi namreč po besedah senatorjev dejal, da naj Redin-gova, ki tako kritizira Francijo, Rome gosti v svoji državi, Luksemburgu. "Dejal je, da le uresničuje evropska pravila, francoske zakone in da je ravnanje Francije v tej zadevi brezhibno, če pa si jih Luk-semburžani želijo sprejeti, s tem nima nobenih težav," je predsednikove besede po poročanju AFP povzel senator Bruno Sido. Komisarka Redingova je v torek izjavila, da je "ogorčena nad situacijo, v kateri ljudi odstranjujejo iz države članice Evropske unije samo zato, ker pripadajo določeni etnični manjšini". "Nisem si mislila, da bo Evropa po drugi svetovni vojni še priča takšnim razmeram," je bila ogorčena Redingova in napovedala, da bo Evropska komisija zaradi spornega izgona bolgarskih in romunskih Romov proti Franciji sprožila postopek zaradi kršitve evropske zakonodaje. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je včeraj podprl kritike na račun izgona Romov iz Francije, obenem pa se je distanciral od primerjave z dogodki iz druge svetovne vojne. Kot je dejal, so bile nekatere besede, ki so sedaj predmet spora, izrečene v trenutku jeze. "Redingova ni želela vleči vzporednic med tem, kar se je zgodilo v Francoski PREDSEDNIK Nicolas Sarkozy ansa Evropska KOMISARKA Viviane Reding ansa drugi svetovni vojni, in sedanjostjo," je ocenil. Obenem je dodal, da je pravila EU treba spoštovati. "Prepoved diskriminacije, utemeljene na etničnem poreklu, je ena od temeljnih vrednot EU in EU bo naredila vse, kar je potrebno, da zagotovi spoštovanje teh načel," je dejal. Re-dingova je po njegovem to tudi jasno povedala in pri tem uživa polno podporo kolegov komisarjev in njega osebno. Podobno stališče je včeraj zavzela tudi Nemčija, ki je sporočila, da v celoti podpira zaskrbljenost Evropske komisije glede ravnanja z Romi v Franciji, da pa bi lahko bile izjave Redingove "bolj premišljene". "Svoboda gibanja znotraj EU se izvaja brezpogojno, etnične manjšine ne smejo biti predmet diskriminacije," je še poudaril tiskovni predstavnik vlade v Berlinu Steffen Seibert in dodal, da ima komisija vso pravico preučiti dogodke v Franciji, če se ji zdi to potrebno. Komisar Sveta Evrope za človekove pravice Thomas Hammarberg je medtem opozoril, da ima diskriminacija romskih skupnosti v Evropi dolgo in grenko zgodovino. Dodal je, da Francija ni edina država, ki izganja Rome, pod- obne ukrepe so v zadnjem času izvajale tudi Italija, Danska in Švedska, ter da preseljevanje Romov iz ene države članice EU v drugo nikakor ni rešitev. "Nujne so proaktivne spremembe - prvi korak je, da dobijo otroci možnost izobrazbe in odrasli možnost zaposlitve," je še povedal Hammarberg. Za spoštovanje pravic Romov se je zavzel tudi neimenovani predstavnik zunanjega ministrstva ZDA. Italijanski premier Silvio Berlusconi pa namerava vprašanje Romov uvrstiti na dnevni red četrtkovega vrha EU. Kot je dejal za francoski časnik Le Figaro, "vprašanje Romov ni posebej francosko, temveč zadeva vse evropske države". "To temo je potrebno postaviti na dnevni red vrha EU, da bi lahko o tem spregovorili vsi skupaj in našli skupno stališče," je dodal. Francija se že od avgusta, ko je predsednik Nicolas Sarkozy začel z množičnimi deportacijami Romov v Romunijo in Bolgarijo, zaradi svojega ravnanja sooča z ostrimi kritikami mednarodne skupnosti. (STA) francija Korak do reforme pokojnin PARIZ - Spodnji dom francoskega parlamenta je včeraj potrdil predlog zakona o pokojninski reformi, s katero se bo upo-kojitvena starost zvišala s sedanjih 60 na 62 let. Sporni predlog zakona je bil v narodni skupščini sprejet z 329 glasovi za in 233 proti. Zakon mora sedaj potrditi še senat. Predloga zakona je s potrditvijo v narodni skupščini šel čez prvo zakonodajno oviro, 23. septembra pa bo o njem razpravljal še senat. Pred njegovim sprejetjem je sicer potekala žgoča razprava, ki je trajala vso noč. Predlogu zakona so v parlamentu ostro nasprotovali zlasti socialistični poslanci. Predlagani zakon je eden od najpomembnejših, pa tudi najbolj spornih delov pokojninske reforme francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, ki predvideva postopen dvig upokojitvene starosti s 60 na 62 let do leta 2018. Sarkozy ga je označil za najpomembnejši zakon svojega petletnega mandata. Predlagani pokojninski reformi močno nasprotujejo francoski sindikati. (STA) indija - Premier Singh včeraj zbral najvišje politične predstavnike Separatisti v Kašmirju spet dvigajo glavo Njihove pogoste tarče so krajevni kristjani V streljanju na demonstrante v Kašmirju so včeraj bili štirje mrtvi ansa ŠRINAGAR - V demonstracijah v indijskem delu Kašmirja so bili včeraj ubiti štirje ljudje, najmanj 25 ljudi je bilo ranjenih, potem ko je policija začela streljati na demonstrante. Policisti so po lastnih navedbah začeli streljati na demonstrante, ko so ti postali nasilni. Do izgredov je prišlo v Mendharju, kakih 450 kilometrov od prestolnice Šrinagar. Kot je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal vodja muslimanov v Mendharju Aga Muktair, je šlo za mirne demonstracije proti skrunitvi Korana. Zanikal je, da je šlo za nasilje. Do demonstracij je po njegovih besedah prišlo potem, ko je skupina kristjanov v soboto pred ameriško Belo hišo uničevala Koran. Pred krščansko šolo v Mendhar-ju na območju Jammuja, kjer živi večinsko muslimansko prebivalstvo, se je včeraj zbralo na tisoče demonstrantov in vzklikalo gesla "Dol s skrunitelji Korana" in "Hočemo svobodo". V indijskem delu Kašmirja živi večinsko muslimansko prebivalstvo, na območju Jammuja na jugu pa živi hindujska večina, poroča AFP. V zadnjih nasilnih protestih v indijskem delu Kašmirja v začetku avgusta je bilo ubitih 19 ljudi. Varnostne sile so se takrat spopadle s podivjanimi množicami, ki so protestirale proti indijski vladi. Oblasti so v celotni pokrajini uvedle policijsko uro. Zaradi nedavnih izbruhov nasilja je vlada indijskega premiera Manmo-hana Singha prisiljena iskati rešitve za ukrepanje proti protestom. Na Sing-hovo pobudo so se včeraj v New Del-hiju sestali najvišji politični predstavniki. Singh je ob začetku srečanja obtožil separatistične skupine za organiziranje nasilnih protestov in pozval k miru v regiji. Kot je dejal, se je vlada pripravljena pogovarjati z vsako skupino, ki ne zagovarja nasilja, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Sicer pa so pogoste tarče separatistov kristjani, zlasti po grožnji floridskega pastorja Terryja Jonesa, da bo sežigal Korane. vatikan - Gre za prvi uradni obisk od razkola med Anglikansko cerkvijo in Rimom v 16. stoletju Papeža Benedikta XVI. ob zgodovinskem obisku v Veliki Britaniji čaka pravo »minsko polje« LONDON/VATIKAN - Papež Benedikt XVI. se danes odpravlja na zgodovinski, a precej kočljiv obisk v Veliko Britanijo. Prvi uradni obisk kakega vodje Rimskokatoliške cerkve na Otoku od razkola med Anglikansko cerkvijo in Rimom v 16. stoletju bo potekal v senci razkritja spolnih zlorab s strani pedofilskih duhovnikov ter napetosti z Anglikansko cerkvijo. Benedikt XVI. bo štiridnevno turnejo začel v škotskem Edinburghu, kjer se bo sestal z britansko kraljico Elizabeto II., po-glavarko Anglikanske cerkve. Od tam bo odpotoval v Glasgow, nato pa naprej v Anglijo, kjer bo obiskal Birmingham in London. Na programu ima tudi srečanje z britanskim premierom Davidom Camero-nom, na množičnih shodih z verniki pa mu bodo med drugim zapeli Susan Boyle in glasbena skupina The Priests, ki jo sestavljajo trije irski duhovniki. Tokratni obisk bo prvi uradni obisk kakega papeža na Otoku po skoraj petsto letih, saj je bil obisk Janeza Pavla II. leta 1982 v Veliki Britaniji »neuraden« oz. zgolj pastoralne narave. V vse bolj sekularni Veli- ki Britaniji sicer živi dobrih pet milijonov katolikov, ki predstavljajo manj kot 10 odstotkov vseh prebivalcev. V Vatikanu ocenjujejo, da je nasprotovanje papežu in njegovim nazorom tu močnejše kot kjerkoli drugje. Kot navaja nemška tiskovna agencija dpa, se je struktura britanske družbe od leta 1982 bistveno spremenila. Postopno izgubljanje vere so še zaostrili dogodki, kot je nedavno razkritje spolnih zlorab v Katoliški cerkvi po vsem svetu, pa tudi notranji spor v Anglikanski cerkvi zaradi vprašanj, kot so ženske škofinje in homoseksualni duhovniki. K celibatu anglikanski duhovniki - za razliko od katoliških - sicer niso zavezani. Poleg tega je podobo Otoka spremenilo intenzivno priseljevanje, po zaslugi katerega se je število katolikov - na račun priseljencev iz držav, kot so Poljska, Indija, afriške države in Filipini - občutno povečalo. "Nazadnje je leta 1982 obstajala dobronamerna radovednost glede katolicizma. Tokrat je družba v svojem stališču glede verskega prepričanja in do določene mere tudi glede Katoliške cerkve precej bolj kriti- čna," je ob tem menil vodja katolikov v Angliji in Walesu, nadškof Vincent Nichols. Teren, po katerem bo moral 83-letni Benedikt XVI. krmariti v naslednjih dneh, bo precej spolzek že zaradi vsaj uradno osrednjega namena obiska. Na maši v Bir-minghamu bo namreč za blaženega razglasil Johna Henryja Newmana (18011890), slovitega kardinala, pisca in misleca ter enega najbolj znanih spreobrnjencev iz anglikanske v katoliško vero. Pot za njegovo beatifikacijo se je odprla lani, ko je Benedikt XVI. uradno potrdil, da je bila nenadna ozdravitev nekega ameriškega dia-kona leta 2001 čudež, ki se je zgodil na pri-prošnjo Newmana. Newman je ena najbolj uglednih cerkvenih osebnosti 19. stoletja, vendar so mnenja o tem, ali je bil tradicionalist ali pa si je prizadeval za modernizacijo Katoliške cerkve, še vedno deljena. Tako kot tudi to, ali je bil homoseksualec ali ne. Kar 30 let je namreč živel s tesnim prijateljem, duhovnikom Ambroseom St. Johnom, s katerim si tudi delita grob. Poleg verskih razprav se bodo ob obi- sku zagotovo razvnele tudi razprave o pe-dofiliji v vrstah Katoliške cerkve. Kot piše dpa, so razkritja spolnih zlorab s strani katoliških duhovnikov, ki jih je Cerkev dolga leta prikrivala, katoliško skupnost na Otoku sicer prizadela manj kot v nekaterih drugih državah, kot so Irska, Belgija, Nemčija in ZDA. V Vatikanu zaenkrat niso potrdili, ali se bo Benedikt XVI. med obiskom osebno srečal z žrtvami spolnih zlorab, vendar poznavalci menijo, da bo do srečanja prišlo, kot je že ob obiskih papeža v Avstraliji, ZDA in na Malti. Skupina "Minister and Clergy Sexual Abuse Survivors", ki predstavlja žrtve zlorab, je napovedala, da želi Benediktu XVI. ob tem izročiti kopijo knjige, v kateri so zbrali podatke o primerih zlorab, ki so se dogajale v Veliki Britaniji. Britanci za ta konec tedna napovedujejo proteste, na katerih se bodo tistim, ki Cerkvi in Benediktu XVI. osebno očitajo prikrivanje zlorab ter nepripravljenost kaznovati odgovorne zanje, pridružili še tisti, ki Vatikanu zamerijo stališča, kot so nasprotovanje splavu, kontracepciji, žen- skam duhovnicam in pravicam istospolnih parov do posvojitve. Na največjem protestu v Londonu naj bi se po zdajšnjih ocenah zbralo kakih 2000 ljudi, piše AFP in dodaja, da to relativno nizko število odraža, da so Britanci glede papeževega obiska predvsem indiferentni. To potrjujejo tudi javnomnenjske raziskave. V torek objavljena anketa je na primer pokazala, da so štirje od petih Britancev glede obiska brezbrižni in neopredeljeni, 77 odstotkov pa jih je jeznih zaradi visokih stroškov obiska. Obisk naj bi namreč Britanijo stal več kot 20 milijonov evrov in večina tega denarja bo šla - glede na to, da se bo papež v Veliki Britaniji mudil na povabilo kraljice -iz davkoplačevalskih žepov. Od tega naj bi vlada prispevala 14,5 milijona evrov, katoliške cerkve po državi pa še do 12 milijonov evrov za "verske vidike" obiska. Od tega so jih šest milijonov že zbrale, preostanek pa naj bi nabrale z zaračunavanjem vstopnin za javne dogodke s papežem. Ti prispevki romarjev, kot jih imenujejo predstavniki Cerkve, naj bi znašali od šest do 30 evrov. (STA) 1 4 Četrtek, 16. septembra 2010 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Pričakovanega okrevanja ekonomije ni bilo V drugem trimesečju ponovna upočasnitev gospodarske rasti Zaposlitev je bilo čez 5.000, naraslo pa je tudi število odpustov - Kriza se širi na storitveni in trgovski sektor Med aprilom in junijem se je gospodarska rast v goriški pokrajini ponovno upočasnila. Precejšnja negotovost in nezaupanje v izboljšanje ekonomskih razmer sta razvidna iz podatkov, ki so jih včeraj na sedežu goriške pokrajine predstavili izvedenec deželne agencije za delo Marco Cantalupi, predsednik pokrajine Enrico Gherghetta in pokrajinski odbornik za delo Alfredo Pascolin, ki je poudaril, da gospodarska kriza še ni mimo, čeprav je na obzorju videti znake rahlega izboljšanja. »Podatki prvega trimesečja letošnjega leta so napovedovali okrevanje gospodarstva, v resnici pa so se v drugem trimesečju perspektive rasti poslabšale,« je povedal Cantalupi. Po podatkih zveze industrialcev Confindustria in goriške Trgovinske zbornice se je proizvodnja zmanjšala, nižje pa je tudi število podjetnikov, ki pričakujejo porast proizvodnje v tretjem trimesečju. Pozitiven je podatek o izvozu obrtniških proizvodov v tujino (+30,5 odstotka), zelo šibko pa ostaja domače povpraševanje. Število zaposlitev se je tudi v drugi četrtini letošnjega leta povečalo, saj jih je bilo skupno 5.068, kar pomeni 5,6 odstotka več kot v istem obdobju lani in 8,6 odstotka več kot v prvem trimesečju letošnjega leta. Največ je bilo pogodb za določen čas. Število pogodb za nedoločen čas se je v primerjavi z letom 2009 znižalo za 24,3 odstotka, v primerjavi s prvim trimesečjem letošnjega leta pa za 8,7 odstotka. Da je negotovost na trgu dela še zelo velika, kažejo podatki o številu odpustov. V prvem trimesečju so na ozemlju pokrajine zabeležili 3.652 prekinjenih delovnih razmerij, v drugem trimesečju pa jih je bilo 4.367 (19,6 odstotka več). Med temi je najvišje število pogodb za določen čas (2.734). »Podatki nas tudi opozarjajo, da se kriza z industrije širi na storitveni in trgovski sektor,« je pripomnil Cantalupi. Med aprilom in junijem se je povečala uporaba socialnih blažilcev. Podjetjem so skupno odobrili 724.000 ur dopolnilne blagajne, kar je za 19,1 odstotka več kot v enakem obdobju lanskega leta in 9,4 odstotka več kot v prvi četrtini leta. Na podatek je najbolj učinkoval porast izredne dopolnilne blagajne Alfredo Pascolin bumbaca (42,6 odstotka), vedno večja pa je tudi uporaba dopolnilne blagajne po zakonski izjemi (18 odstotkov). »Ta podatek pomeni, da se kriza še ni zaključila in da navadni socialni blažilci ne zadoščajo,« je podčrtal Gherghetta. Predsednik pokrajine je ob tem opozoril na povišanje števila vpisanih v sezname delavcev v mobilnosti, ki jih je bilo v prvem trimesečju letošnjega leta skupno 1.778, v drugem trimesečju pa 1.834. »Goriška pokrajina bo še naprej pozorno spremljala podatke o gospodarstvu in podpirala njegov razvoj. Zato smo v pokrajinskem odboru sprejeli sklep o vložitvi dodatnega milijona evrov v projekte za spodbujanje zaposlovanja in stabilizacije gospodarskega položaja. Varianto proračuna bo v kratkem sprejel pokrajinski svet,« je povedal odbornik Alfredo Pascolin. Aleksija Ambrosi gorica - Danes v občinski palači Forum proti vzpenjači »Ljubljanski grad obišče 500.000 ljudi, goriškega samo 40.000, stroški za vzdrževanje bodo zato izredno visoki« Forum za Gorico prireja danes ob 18. uri na goriškem županstvu javni shod proti gradnji vzpenjače na grad. Pred časom je Forum pripravil peticijo proti vzpenjači, ki jo je podpisalo 245 Goričanov. Z dokumentom so se zavzeli za preklic pogodbe za začetek gradnje vzpenjače, hkrati so župana Ettore-ja Romolija pozvali, naj razčisti svoj namen glede spornega projekta. Občinski odbor je na peticijo odgovoril konec avgusta in pojasnil, da je gradnja vzpenjače vezana na prekvalifikacijo Travnika. »Pregledali smo vse sklepe odbora, vendar nismo našli niti enega dokumenta, iz katerega bi izhajala povezava med vzpenjačo in prenovo Travnika. Zato je potrditev gradnje vzpenjače izključno politična odločitev občinske uprave, ki namerava vložiti več milijonov evrov v uresničitev povsem nepotrebnega projekta,« pravijo predstavniki Foruma za Gorico in opozarjajo, da se goriški upravitelji pri svojem utemeljevanju potrebe po gradnji vzpe-njače sklicujejo na Ljubljano. »Ljubljanski grad letno obišče 500.000 ljudi, goriškega pa samo 40.000. Če bodo stroški za upravljanje vzpenjače podobni, bomo v Gorici potrosili rekordni znesek,« pravijo pri Forumu, ki so na današnji shod povabili tudi župana. Na Travniku se medtem počasi zaključujejo obnovitvena dela. V zadnjih dneh so na trgu in pred prefekturo namestili bela svetila ter posadili drevesa pred stavbo zavoda INPS, ki ni ravno v sozvočju z zgodovinsko podobo trga, zato pa jo bodo drevesa delno prekrila. Na Travniku se zaključujejo obnovitvena dela; na trgu in pred prefekturo so namestili bela svetila in pred stavbo zavoda INPS posadili drevesa bumbaca gorica - Okusi Štirikrat ■V» večja slovenska prisotnost Goriški štiridnevni praznik Okusi na meji (»Gusti di frontiera«), ki bo mestno središče poživil od 23. do 26. septembra, bo letos še bolj slovensko obarvan kot v prejšnjih letih, tudi zaradi tega pa so njegov potek premierno predstavili včeraj v Ljubljani. Na sedežu Inštituta za italijansko kulturo so med drugim napovedali, da bo na letošnjem prazniku štirikrat več slovenskih stojnic kot v prejšnjih letih, nameščene pa bodo v Ulici Roma in tudi na Travniku, ki bo ob priliki preimenovan v Trg prijateljstva. Na njem bodo namreč svoje gastro-nomske specialitete predstavili gostinci s Trbiža, Mokrin, iz San Danieleja, Pod-kloštra, Kobarida in Kranjske Gore. Na ljubljanskem Inštitutu za kulturo so Okuse na meji predstavili ob prisotnosti italijanskega veleposlanika v Sloveniji Alessandra Pietromarchija. Po pozdravu direktorice Inštituta Roberte Ferrazza je prisotne nagovoril goriški občinski odbornik Antonio Devetag. »Za letošnji praznik smo razširili paleto okusov, ki bodo "zasedli" središče mesta. Spet bomo gostili prijatelje iz Francije, Avstrije in z Balkana, veliko novost pa predstavljajo stojnice iz Češke republike, Poljske in še predvsem iz Španije, ki jih bodo postavili na Trgu Sv. Antona. Tu bo mogoče pokusiti pršut pata negra in si v živo ogledati, kako se pripravlja paella. Špansko prisotnost bodo še dodatni začinile tipična glasba in plesalke flamen-ka,« poudarja Devetag in opozarja, da bo letos štirikrat več slovenskih stojnic. Kot rečeno bodo nameščene v Ulici Roma in na Travniku, kjer se bodo Slovenci, Italijani in Avstrijci praznično srečali. Po besedah Devetaga bo v četrtek, 23. septembra, na Travniku tudi svečanost ob začetku praznika. Novost pripravljajo tudi za Ulico Garibaldi, ki bo posvečena dobrotam iz goriške pokrajine in še predvsem zlati rebuli, po kateri so Brda znana po celem svetu. V prenovljeni ulici bo tako mogoče pokusiti rebulo raznih briških vinarjev. Odbornik Devetag zagotavlja, da na prazniku ne bo manjkalo niti dobre glasbe, saj bodo nastopili pevci in skupine iz Francije, Španije, Avstrije in z Balkana. V prihodnjih dneh bodo potek letošnjega praznika predstavili tudi na goriškem županstvu. Svetniška komisija v športni palači Palaconi Svetniška komisija za javna dela goriške občine si je včeraj ogledala obnovljeno športno palačo Palaconi, ki jo bodo odprli 21. septembra ob 17. uri. Objekt na Rojcah so obiskali predsednica komisije Marina Francesca Colombo in odbornik Sergio Cosma ter svetniki Marilka Koršič, Livio Bianchini, Franco Zotti in Marino Zanetti. »Dela v špor- Telovadnica v športni palači na Rojcah bumbaca tni palači so zaključena. Prostori, ki so jih korenito obnovili in preuredili, so udobni, pisani in lepi,« pravi Colombova in dodaja, da odgovarja stavba vsem varnostnim predpisom. Člani komisije so bili zadovoljni, svetnica SSk Marilka Koršič pa je opozorila, da je prozorna steklena ograja med tribunami in košarkarskim igriščem nevarna za igralce, saj je skoraj nevidna. »Med treningi bi lahko nanjo namestili zaščitne okvire, ki bi preprečili, da bi športniki trčili v steklo,« s Kor-šičevo soglaša Colombova. sovodnje - Javno srečanje v organizaciji občine Občinsko ozemlje bodo razdelili glede na stopnjo hrupnosti V dvorani Zadružne banke v Sovod-njah je v torek potekalo javno srečanje na temo t.i. »akustičnega plana«, ki ga morajo posamezne občine dežele FJK pripraviti do leta 2011. Pred maloštevilno publiko so predstavili pravne okvire in postopek, po katerem bo tudi občina Sovodnje sprejela načrt, na podlagi katerega bodo občinsko ozemlje razdelili na različne cone glede na mejne vrednosti kazalcev hrupa. »Gre za neke vrste regulacijski načrt, v katerem je občinski teritorij razdeljen na cone na podlagi hrupa. Plan bi na primer v prihodnjih letih lahko preprečil odprtje določenih proizvodnih dejavnosti v krajih, kjer bi bile moteče,« je pojasnila županja Alenka Florenin. Občina Sovodnje je pripravo načrta zaupala podjetju Ambiente iz Toskane, ki je v prejšnjih tednih že izvedlo potrebne meritve. Dokumentacijo bo podjetje oddalo do konca septembra, nato pa bo načrt pregledala agencija ARPA. »Ko bo plan sprejel občinski svet, bodo občani imeli 30 dni za vložitev ugovorov,« je še povedala županja in dodala, da bodo po glasovanju v občinskem svetu priredili še eno informativno srečanje za občane. Floreninova in tehnika na torkovem srečanju bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 16. septembra 2010 15 zagraj - Na pokrajinski cesti med Petovljami in Zdravščinami Na ostrem ovinku z motorjem v smrt 25-letni Marco Novelli se je z zaročenkinim Ducatijem vračal proti domu Marco Novelli in kraj nesreče bumbaca Na ostrem ovinku je izgubil nadzor nad motorjem in čelno trčil v avtomobil. V hudi prometni nesreči je včeraj nekaj čez poldne med Petovljami in Zdravščinami umrl 25-le-tni Marco Novelli iz Gorice, ki je sicer v zadnjih časih živel z zaročenko Danilo v Foljanu. Z njo je delil ljubezen do motociklizma, oba pa sta bila lastnika motorja znamke Ducati. Marco in Danila sta bila poleg tega oba zaposlena v tovarni Sweet v Štandrežu, od koder sta se včeraj ob zaključku izmene vračala proti domu v Foljan, on z motorjem, ona pa z avtomobilom. Marco je pred nekaj dnevi svoj motor peljal k mehaniku, zato si je včeraj sposodil Ducati monster 600 od svoje zaročenke. Z njim je vozil po pokrajinski cesti št. 8, ko je med Pe-tovljami in Zdravščinami izgubil nadzor, padel in nato silovito trčil v avtomobil tipa Volkswagen golf, ki je privozil iz nasprotne strani. Motociklist je obležal na tleh z zelo hudimi poškodbami, kmalu zatem pa je z avtomobilom pripeljala na kraj nesreče njegova zaročenka, ki se je nekaj minut za njim odpravila proti domu. Danila je takoj klicala na pomoč in kmalu zatem so prihiteli reševalci. Osebje službe 118 je mladeniča skušalo oživiti, vendar prizadevanja, da bi mu rešili življenje, so bila zaman. Poškodbe so bile tako hude, da za mo-tociklista ni bilo pomoči. Na prizorišče nesreče je prihitel še brat ponesrečenca Alessio, ki je po poklicu prometni policist. Včeraj dopoldne baje ni bil v službi, kolegi pa so ga takoj obvestili, da se je njegov brat Marco ponesrečil. Na kraj nesreče so prišli tudi goriški gasilci, ki so premaknili avtomobil in izpod njega potegnili truplo nesrečnega motociklista. Marco Novelli je bil včlanjen v klub De-smo Owners iz Gorice, katerega člani so slovenski in italijanski lastniki motorjev znamke Ducati, ki so ravno pred nekaj tedni priredili praznik v Vrtojbi. Skupaj z zaročenko sta bila člana društvenega odbora, zato pa je njegova smrt še toliko bolj boleče odjeknila med mo-tociklisti. Marco in Danila sta se nameravala poročiti; oba sta bila tudi ljubitelja živali, na njunem domu v Foljanu sta jima delala družbo legvan in činčila. Poleg brata Marco Novelli zapušča še sestro in starše, ki stanujejo v Ulici Orzoni v Gorici. STARANCAN Požar v zobozdravniški ambulanti Požar je včeraj popoldne uničil arhiv zobozdravniške ambulante Turco v Štarancanu, kaj ga je povzročilo, pa je zaenkrat še neznano. Gasilci niso ugotovili vzroka požara, zato pa si je ambulanto ogledal tudi specializiran tehnik, ki bo pripravil ekspertizo. Ognjeni zublji so sobo z arhivom zobozdravniške ambulante zajeli okrog 14.30. Pomočnica zobozdravnika je opazila, da iz sosednje sobe uhaja dim; na pomoč je klicala gasilce, ki so prihiteli nekaj minut zatem. Kljub takojšnjemu posegu je ogenj popolnoma uničil dokumente, ki so jih hranili v zo-bozdravniškem arhivu. Gasilci so poleg tega vse očrnjeno papirnato gradivo morali premakniti na dvorišče ambulante, saj je obstajala nevarnost, da bi se požar se enkrat vnel. Pogorišče so si ogledali tudi tržiški karabinjerji, ki preiskujejo vzroke, zaradi katerih je zagorelo. nova gorica »Osapski navihanec« V prevodu Rajka Slokarja Novogoriška knjižnica Franceta Bevka prireja v svojih prostorih danes ob 18. uri predstavitev knjige »Osapski navihanec«, zbirko novel avtorja Jamesa F. Hen-drya, ki jo je prevedel Rajko Slokar, bibliotekar, pedagog, pisatelj in publicist; med drugim je bil ravnatelj Bevkove knjižnice in je vodil izgradnjo nove, sodobne knjižnice. Živi in ustvarja na Pristavi pri Novi Gorici. Ob Slokarju bo knjigo predstavil še direktor založbe Educa Štefan Krapše. Kot v uvodu knjige navaja prevajalec, je škotski avtor James F. Hendry slovenskemu literarnemu svetu neznan. »Čeprav je zbirka novel posvečena Francetu Bevku, so bralcu o avtorju na voljo v slovenščini le štiri časopisne zabeležke. Prvi daljši pregled avtorjevega dela je izšel v goriški Soči 14. avgusta 1948, dva meseca po tem, ko je J. F. Hendry ponovno obiskal sorodnike svoje prve in pokojne soproge Teodore Ušaj ... Iz raziskovalnega vidika se mi zdi obetavno, da smo doslej v vseh javno dostopnih Bevkovih zapuščinah našli omembo Hendryjevega imena le v pismu Geme Hafner Francetu Bevku z dne 23. marca 1948. Čeprav je J. F. Hendry večkrat omenjal prijateljska čustva do Franceta Bevka, tudi v njegovi korespondenci, hranjeni v glasgowski univerzitetni knjižnici, (še) ni ne duha ne sluha o Francetu Bevku. A prav pismo Hafnerjeve utrjuje prepričanje, da bo čas odstrl še marsikaj zanimivega v razmerjih med književnikoma,« navaja Slokar v uvodu »Osapskega navihanca«. Predstavitev knjige sodi v niz prireditev ob 120-letnici rojstva in 40-letnici smrti Franceta Bevka. (km) gorica - Včeraj popoldne se je vnel požar v hiši v Ulici Morelli V kuhinji počilo in zagorelo Dve ženski in enega dojenčka so pospremili na pregled v goriško bolnišnico, ker so vdihnili nekaj dima Na tretjem nadstropju stanovanjske hiše v Ulici Morel-li v Gorici je včeraj nekaj pred poldne zagorelo, ker so nekaj časa vdihovali dim, pa so dve ženski in enega dojenčka pospremili na pregled v goriško bolnišnico; tu so ugotovili, da je njihovo zdravstveno stanje dobro in ne vzbuja skrbi. Lastnica stanovanja na tretjem nadstropju stanovanjske hiše je nameravala prižgati ogenj na štedilniku, toda to ji ni uspelo. Zato je vztrajala nekaj časa, medtem pa se je kuhinja nasičila s plinom. Nato je naenkrat počilo in vnel se je požar, ki je zajel kuhinjo in začrnil razne kuhinjske stroje. Dim se je razširil na sosednje stanovanje, kjer so bili dve ženski in en trimesečni dojenček. Vsi trije so brez večjih težav zapustili poslopje, po prihodu osebja službe 118 pa so jih prepeljali na pregled v goriško bolnišnico, ker so vdihnili nekaj dima. V stanovanjsko hišo so seveda prihiteli tudi goriški gasilci, ki so brez večjih težav pogasili požar in nato ugotovili, da poslopje med eksplozijo ni bilo poškodovano. Gmotna škoda v stanovanju, v katerem se je vnel požar, je bila precejšnja, dim pa je očrnil tudi stopnice in druga stanovanja, ki jih bo treba prebarvati. Gasilec v očrnjenem stanovanju, kjer se je vnel požar bumbaca miren-kostanjevica - Na Cerju ob svetovnem dnevu miru Slovesnost pri nedokončanem spomeniku »Naj združuje Slovence z obeh strani meje« Ob nacionalnem spomeniku brani-teljem slovenske zemlje na Cerju bo v soboto ob 11. uri v organizaciji osmih slovenskih veteranskih in domoljubnih organizacij ter občine Miren-Kostanjevica potekala slovesnost ob svetovnem dnevu miru. Ob enaki priložnosti so jo na istem mestu priredili že lani, na njej je spregovoril predsednik države, Danilo Türk, in tudi v bodoče načrtujejo, da bi obeležitev dneva miru postala na Cerju vsakoletna stalnica. Predsednik države je tudi letos pokrovitelj dogodka, udeležil pa se bo proslave ob 63. obletnici vrnitve Primorske matični domovini in 65. obletnici konca druge svetovne vojne v Ilirski Bistrici, ki bo istega dne. Letošnji govornik na Cerju bo predsednik Državnega sveta, Blaž Kavčič. Monumentalni spomenik sicer še ni zgrajen, po napovedih župana občine Miren-Kostanjevica, Zlatka Martina Marušiča, bo uresničen prihodnje leto. »Drugi vseslovenski praznik dneva miru ima večplasten pomen: v Sloveniji ne damo dovolj na posebna zgodovinska dej- Spomenik na Cerju foto k.m. stva. Zelo je pomembno, da bo na slovesnosti prisotna tudi mladina, zgodovino moramo namreč prenesti nanje,« poudarja Janez Pajer, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo, ki je letos zadolžen za organizacijo prireditve. Koordinacija veteranskih in domoljubnih organizacij, ki je na pobudo Turka nastala pred tremi leti, je Cerje kot kraj dogodka izbrala zato, ker želijo slovensko javnost na »ta monu-mentalni spomenik, poseben simbol slovenstva, ki mora biti končan,« ter zato, ker so v tistih krajih potekali najbolj siloviti spopadi med obema svetovnima vojnama. Sobotno slovesnost režira Marjan Bevk, ki poudarja: »Cerje naj postane prostor za druženje Slovencev z obeh strani meje!« Tudi izborom nastopajočih so organizatorji želeli pritegniti slovenske zamejce: med njimi je Mladinski zbor iz Trsta, kulturna akcija Tigr, prosvetno društvo Kras iz Opat-jega sela, Lara Jankovič, dijaki novogori-ške umetniške gimnazije, otroški zbor osnovne šole Miren in David Čadež mlajši. Na prireditvenem prostoru so priskrbeli šotor, tako da bo slovesnost lahko nemoteno potekala tudi v slabem vremenu. Organizatorji dogodka v Cerju še pojasnjujejo, da so datum za »svojo« prireditev določili že decembra. »Veliko kasneje smo izvedeli za datum prireditve v Ilirski Bistrici,« pojasnjuje Miha Butara, predsedujoči Koordinaciji slovenskih veteranskih in domoljubnih organizacij. Skupaj z nekaterimi predsedniki omenjenih organizacij je Butara v sredo obiskal Rezijo in Benečijo: »Želimo se seznaniti s tem prostorom za mejo, ki ga premalo poznamo.« Temeljni kamen za spomenik v štirih nadstropjih so na Cerju postavili že pred osmimi leti. V tem času se je zapletalo predvsem okrog financiranja objekta ter vsebinske zasnove muzeja. Doslej je bilo v izgradnjo 21 metrov visokega spomenika vloženih že 2,3 milijona evrov, za zaključek del na objektu pa po besedah župana Marušiča potrebujejo še 600.000 evrov. »371.000 evrov imamo zagotovljenih evropskih sredstev, na 200.000 pa še vedno računamo od države,« se nadeja Marušič. Veteranske organizacije bodo k dokončanju izgradnje spomenika pripomogle tako, da bodo zbirali po evro od vsakega člana; na ta način naj bi zbrali okrog 100.000 evrov. »Za notranjo opremo pa naj bi potrebovali še od 40.000 do 50.000 evrov. Kandidirali smo tudi na razpisih za evropska sredstva,« dodaja Ma-rušič, ki meni, da bo spomenik zaključen in za javnost odprt prihodnje leto. Vsebina zbirke bo urejena po prvotnem predlogu veteranskih organizacij: v pritličju bo prikazan prihod Slovencev v zgodovino, prvo nadstropje bi bilo namenjeno obdobju slovenskega preporoda, drugo obdobju med letoma 1918 in 1941, tretje drugi svetovni vojni in NOB, najvišje pa predstavitvi vojne za samostojno Slovenijo. V teh dneh se na objektu končujejo gradbeno-obrtniška dela in elektro in strojna instalacija. Pred spomenikom so tudi že uredili del plošč z imeni donator-jev. O upravljavcu spomenika pa, po besedah Marušiča, še potekajo dogovori. Katja Munih 1 6 Četrtek, 16. septembra 2010 GORIŠKI PROSTOR nova gorica - Sinoči zapadel rok za oddajo kandidatur Devet kandidatov naskakuje županski stolček Za presenečenje v zadnjem hipu poskrbel Miloš Lozič - Z izjemo Špacapana vsi prvič v županski tekmi O narodnosti danes / Za mesto novogoriškega župana se bo na oktobrskih volitvah potegovalo devet kandidatov in kandidatk, za presenečenje dobesedno v zadnjem hipu je poskrbel Miloš Lozič, ki kandidira za Stranko ekoloških gibanj Slovenije. Med kandidati je le eno ime, ki se je za to mesto v preteklosti že potegovalo: Črtomir Špacapan, ki je občino kot župan vodil med letoma 1994 in 2002 v dveh zaporednih mandatih, je kandidiral še leta 2002 in 2006 v imenu stranke LDS, obakrat pa ga je v drugem krogu porazil Mirko Brulc (SD). Tokrat Špacapan naskakuje županski stolček v imenu stranke Zares. Novogoriška občinska komisija je sinoči potrdila, da so županske kandidature do zakonitega roka vložili sedanji novogoriški podžupan in poslanec v Državnem svetu Matej Ar-čon, ki kandidira v imenu stranke LDS, podjetnik Oton Filipič, ki ga predlaga NSi, sedanja podžupanja Darinka Kozinc, ki bo zastopala barve SD-ja, svetovalec na novi KBM Matjaž Kulot v imenu SLS, direktorica občinskega stanovanjskega sklada Nataša Leban - predlagata jo Tjana Kozlin in skupina volivcev -, Miloš Lozič za Stranko ekoloških gibanj, vodja projektov in namestnik predsednika nadzornega sveta družbe Elektro Primorska Tomaž Slokar za SDS, direktor Regijske razvojne agencije za severno Primorsko Črtomir Špacapan pri stranki Zares in odvetnik Gregor Veličkov, ki ga predlagata Tomaž Belingar in skupina volivcev. Letos se v boj za župansko mesto podajata tudi dve ženski, medtem ko na prejšnjih lokalnih volitvah, med osmimi kandidati, ni bilo nobene. Leta 2006 so se za mesto prvega občana potegovali Mirko Brulc (SD), Črtomir Špacapan (LDS), Rajko Harej (SLS) Rudolf Ši-mac (AS - Aktivna Slovenija), Tomaž Lisjak (NSi), Oton Mozetič (ZZP), Aljoša Humar (Kresnica) in Miran Mullner (SNS). V drugem krogu je Brulc porazil Špacapana s 57,95 odstotki prejetih glasov. Na volitvah iz leta 2002 je največ glasov v prvem krogu dobil Črtomir Špacapan (LDS), sledil je Mirko Brulc (ZLSD), Marjana Remiaš (podpora Jožefa Semiča in skupine volivcev), Rudolf Šimac (DeSuS), Goj-mir Mozetič (SLS), Anton Kosmačin (SDSS), Oton Mozetič (ZZP) in Katarina Soban (NPS - Naprej Slovenija). V drugem krogu je nato Brulc z 51,39 prejetimi odstotki glasov porazil Špacapana. (km) peč - Star 71 let Emil Kovic na zadnji poti Bil je veliko let mehanik v Gorici Danes bodo na Peči pospremili k poslednjemu počitku Emila Kovica, domačina, ki je preko trideset let z bratom upravljal mehanično delavnico v Gorici. Umrl je v goriški bolnišnici v 71. letu starosti. Emil Kovic je bil rojen 9. maja 1939, osnovno šolo je obiskoval v Ru-pi, nakar je študij nadaljeval na italijanskih zavodih. Za mehanika se je izšolal v Milanu in ta poklic opravljal tudi med služenjem vojaškega roka, najprej v Palermu in nato v Rimu. Ko se je vrnil v rodne kraje, se je s starejšim bratom Brankom lotil upravljanja mehanične delavnice v Ulici Trento v Gorici. Emil je tam ostal do svoje upokojitve leta 1991, medtem ko se je Branko upokojil na začetku osemdesetih let, po preko štiridesetih letih prizadevnega dela. Mehanična delavnica bratov Kovic je bila znana in še posebej priljubljena med Slovenci iz mesta in s podeželja; mnogi se tudi danes spominjajo Emilove prijaznosti, mirnega značaja in velike delavnosti. Po upokojitvi se je posvetil delu na njivi in v vinogradu, živel je sam na Peči v hiši staršev, seveda že pokojnih, bil je navezan na brata Branka in na njegovo družino, kjer je bil kot doma. Emilov pogreb bo danes ob 14. uri v cerkvi na Peči, sledil bo pokop na vaškem pokopališču. Matej Arčon foto k.m. Oton Filipič foto km. Darinka Kozinc foto km. Matjaž Kulot foto km. Nataša Leban foto km. Miloš Lozič foto km. Tomaž Slokar foto km. Črtomir Špacapan foto k.m. Gregor Veličkov bumbaca »V kolikšni meri je narodnost funkcionalna razvoju sodobnih družbenih skupnosti?« Na to vprašanje bodo odgovarjali udeleženci okrogle mize na temo »Narodnost danes«, ki jo tržaški SLORI s podporo goriške pokrajine prireja drevi ob 18. uri v dvorani pokrajinskega sveta v Gorici. Srna nad kolesarko V torek popoldne se je na cesti Krom-berk-Ravnica zgodila nesreča, v kateri se je 28-letna kolesarka hudo poškodovala. Med vožnjo ji je na cesto skočila srna, v katero se je zaletela in zaradi tega padla po vozišču. Kolesarko so najprej odpeljali v šempetrsko bolnišnico, nato pa s helikopterjem v klinični center v Ljubljano. Obletnica Goriške fronte Ob 67. obletnici Goriške fronte bo goriška sekcija VZPI-ANPI organizirala spominsko svečanost na trgu pred železniško postajo v Gorici. Polaganje vencev bo v soboto ob 10.30; svečanost prirejajo s pokroviteljstvom pokrajinskega odbora za promocijo vrednot odporništva in republiške ustave. Preimenovali trg in ulico Goriška občina je trg pred sejmiščem v Ulici Barca preimenovala v trg »Divisio-ne Gorizia 1945-47«, bližnjo ulico pa posvetila senatorju in »podestaju« Fran-cescu Maraniju. Danes ob 11.45 bo na trgu pred sejmiščem krajša svečanost z odkritjem novih tabel. Marko Feri v Gradežu V gradeški baziliki bo nocoj ob 21. uri koncert kitarista Marka Ferija, ki ga bo spremljal S. Eufemia String Quartet. Nastop tržaškega glasbenika bo sklenil letošnjo revijo »Musica a 4 Stelle«; vstop bo prost. Izselili so se v Urugvaj Danes ob 12.30 bodo na županstvu občine Foljan-Redipulja odkrili tablo v spomin na domačine, ki so pred 87 leti zapustili Goriško in odšli s trebuhom za kruhom v Urugvaj. Na svečanosti bo tudi delegacija iz Južne Amerike. Primorsko-notranjska gazela Danes ob 18. uri bodo v Hotelu Perla v Novi Gorici izbrali letošnjo »Pri-morsko-notranjsko gazelo«. Za laskavi naziv se potegujejo podjetja Mesarija Prunk, SEC in Street Tour. nova gorica Lektorati tujih jezikov in slovenščine tudi za zunanje slušatelje Na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici (UNG) se bodo v študijskem letu 2010-2011 izvajali lektorati angleškega, francoskega, italijanskega, nemškega, španskega in slovenskega jezika. Lektorati so namenjeni študentom in zaposlenim Univerze v Novi Gorici ter tudi zunanjim slušateljem, ki si želijo pridobiti osnovno ali dodatno znanje posameznega jezika. Lektorati, na katerih znanje posredujejo z najsodobnejšimi didaktičnimi metodami, se bodo izvajali med oktobrom in koncem maja. Izvajajo jih izkušeni predavatelji, obsegajo pa 60 ur na posameznih stopnjah ali 120 kontaktnih ur - kar je kombinacija dveh stopenj. 120-urni lektorati so usklajeni s skupnim evropskim referenčnim okvirom za jezike (CEFR), kar omogoča mednarodno primerljivost doseženega znanja, in vrednoteni po kreditnem sistemu ECTS, kar omogoča uveljavljanje kreditnih točk na ostalih študijskih programih, kjer je to predvideno. Ob zaključku je predvideno opravljanje končnega izpita, ocenjevanje in pridobitev potrdila o opravljenem lektoratu. Znanje se sicer preverja sproti, v obliki kolokvijev, esejev, domačega dela in na končnem izpitu, ki je sestavljen iz pisnega ter ustnega dela. Cena za 60-urni lektorat je za študente in zaposlene na UNG 130 evrov, za zunanje slušatelje pa 260 evrov. Za 120-ur-ni lektorat pa bodo študentje in zaposleni na UNG odšteli 250 evrov, zunanji slušatelji pa 500 evrov. Cena vključuje izbrano število ur lektorata, uporabo knjižnice, tri možnosti opravljanja izpita in potrdilo o opravljenem izpitu. Vpis poteka do 30. septembra v tajništvu Fakuktete za humanistiko, na Vipavski 13 v Rožni Dolini od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro; informacije o vpisu so možne na tel. 003865-3315237, dodatne informacije o ciljih in vsebini posameznega lektorata pa posreduje koor-dinatorica lektoratov tujih jezikov in slovenščine na UNG, Veronika Piccinini, na tel. 003865-3315260 in elektronskem naslovu veronika.piccinini@ung.si. (km) štandrež - V soboto v domu Andrej Budal Brezmejno srečanje v duhu sožitja in strpnosti Prostovoljci združenja ARCI Servizio Civile so se pred kratkim udeležili Soške regate Po desetih mesecih od začetka projekta, ki združuje športne in kulturne ustanove goriškega in novogoriškega prostora, mladi prostovoljci združenja Arci Servizio Civile organizirajo prireditev »Brezmejno-Sconfinatamente«. Pobuda bo potekala v soboto, 18. septembra, od 13. ure dalje v domu Andreja Budala v Štandrežu, pro-movirala pa bo sožitje in strpnost med tu živečimi narodi. Prostovoljci, ki svojo službo opravljajo pri ZSŠDI, ZSKD in UISP, pripravljajo v sodelovanju z različnimi mladinskimi društvi, ki so aktivna na teritoriju, pester program v znamenju kulture, športa in glasbe. V popoldanskih urah bo na plošči doma Bu-dal turnir malega nogometa s šestimi amaterskimi ekipami. Ob 20. uri bodo na oder stopili bendi Evol, Ikebana in Radiowave, ki bodo popestrili večer skupaj s plesnimi točkami šole Terpsihora iz Šempetra, country plesom društva Timava iz Medje vasi-Štivana in s »capoeiro« društva Palmares iz Gorice. Na prireditvi bodo s svojo stojnico prisotna mladinska društva KGŠ iz Nove Gorice, Punto Giovani in Arci Ser-vizio Civile iz Gorice. Pokrovitelji prireditve so SKGZ, trgovina Centrocolori, KGŠ, kulturno društvo Oton Župančič iz Štandreža, Kulturni dom iz Gorice, Punto Giovani in združenje Arci Servizio Civile. Srečanje, ki želi preko kulture, športa in glasbe odstraniti še obstoječe ideološke predsodke, ki so prisotni med mladimi, bo v primeru dežja odpadlo. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 16. septembra 2010 17 gorica - Jutri v Dijaškem domu zaključno srečanje letošnjega poletnega središča Slovo s poskočno afriško glasbo V delavnicah bodo otroci pod mentorstvom vzgojiteljic še enkrat izdelali okraske in nakit - Tudi staršem bodo poslikali obraze V Dijaškem domu Simon Gregorčič v Gorici bo jutri ob 17. uri zaključno srečanje letošnjega poletnega središča. Otroci bodo spet podoživeli vročo afriško atmosfero, saj se bodo še enkrat preoble-kli in poslikali v prave črnske domorodce. V delavnicah, ki jih bodo vodile vzgojiteljice, bodo skupaj s svojimi starši pripravili tipične afriške okraske, s katerimi se bodo nakitili, in si poslikali tudi obraze. Tako pripravljeni bodo zaplesali na ritmično in poskočno afriško glasbo in se za konec še posladkali s sladoledom. Poleg tega bodo na televizijskem ekranu v domskih prostorih predvajali fotografije, ki so jih posneli med osemtedenskimi delavnicami. »Juri Muri v Afriki in druge pravljice« - kot pravi letošnji naslov poletnega središča - je bil programsko vezan na kreativne dejavnosti, pri katerih so se otroci učili afriških obrednih plesov, iz barvnih lepenk in raznih materialov so izdelovali nakit in oblačila, postavili in poslikali so pravo afriško naselje s hišico, palmami, kokosi in divjimi živalmi. Najmlajši so poleg tega imeli še čas za kopanje v Sesljanu, sprehod po pevmskem parku, gradnjo peščenih gradov ob Soči, za osvežitev v novo-goriškem bazenu. Obiskali so tudi živalski vrt v Ljubljani in konjušnico v Pevmi. Ni manjkalo priložnosti Udeleženci letošnjega poletnega središča fotod.d. niti za spodbudo spoznavanja med goriškimi otroki, saj so se srečali z udeleženci tečajev jezikovne šole Papagaj iz Nove Gorice in z obiskovalci občinskih poletnih središč v italijanskem jeziku. Za starejše otroke je sočasno s poletnim središčem potekala športna šola, ki je letos poleg že ustaljenih športnih ponudb (tenis, kajak, kolesarjenje, at- letika) ponudila tudi enotedensko šolo jadranja v sodelovanju z jadralnim klubom Čupa v Sesljanu. Poleg tega so izpeljali tudi enotedensko kolonijo, ki je bila letos na Ptuju. V jesenskem delu središča - od 23. avgusta do 10. septembra - je poleg ustvarjalnih delavnic za najmanjše in ponavljanja šolskih učnih snovi za osnovnošolce je kot novost potekalo in- tenzivno utrjevanje angleščine in nemščine za dijake oz. gojence Dijaškega doma, ki sta ju vodili profesorici jezikoslovne šole Papagaj iz Nove Gorice. K uspehu letošnjega 32. poletnega središča so prispevali mladi prostovoljci Charlotte, Veronika, David in Janu, športna društva Čupa, Šilec in Dom ter vzgojitelji Sabrina, Robi, Danjela, Jani in Karen. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER D'ISONZO VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. ~M Gledališče ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štan-drež v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu: 3. oktobra ob 17. uri »Spustite me pod kovter«, nastopa amatersko gledališče DPD Svoboda -Laška dolina; 7. novembra ob 17. uri »Bejži zlodej, baba gre!«, nastopajo Kraški Komedijanti; 12. decembra ob 17. uri »Črna komedija«, nastopa gledališka skupina KUD Dolomiti - Dobrova; 9. januarja 2011 ob 16. uri »Dan oddiha«, nastopa GD Kontrada - Kanal; 29. januarja 2011 ob 20. uri premiera; 30. januarja ob 17. uri »Zbeži od žene«, nastopa dramski odsek PD Štandrež; predprodaja abonmajev, vstopnic in rezervacija sedeža pri blagajni 18., 19. in 26. septembra med 11. in 12. uro in eno uro pred predstavo (informacije po tel. 0481-20678, Božidar Tabaj). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU je v teku abonmajska kampanija za novo gledališko sezono; informacije po tel. 0481-532317 in 0481-630057. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU je v teku abonmajska kampanija za novo gledališko sezono; informacije po tel. 0481-790470. Razstave V GALERIJI METROPOLITANA v Ul. Leoni 7 v Gorici je na ogled razstava »Pozzanghera/Mlaka«. Razstavjata Vladimir in Primož Klanjšček; do 23. septembra med 18. in 22. uro, ob nedeljah zaprto. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v Ul. Mameli v Gorici bo v četrtek, 16. septembra, ob 17.30 odprtje fotografske razstava z naslovom »Ex allievi O.N.F.A. Opera Nazionale Figli Aviatori«; na ogled bo do 15. oktobra med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30. 12. FOTO SREČANJE v organizaciji Skupine 75: v soboto, 18. septembra, ob 18.30 v Kulturnem domu v Gorici razstavljajo Jana Jocif (Škofja Loka), Aleksander Nedic (Vukovar - HR), Dejan Pavlovic (Paračin - RS), Tihomir Pinter (Ljubljana), Loredana Princic (Gorica), Stefano Reia (Tržič). V soboto, 25. septembra, ob 18.30 v galeriji Tir Mo-stovna v Solkanu razstavljata fotografsko kulturno združenje Fatue (Mestre) in Paul David Redfern (Gorica). V soboto, 2. oktobra, ob 18.30 v Hiši kulture v Šmartnem razstavljajo Giuseppe Or-sini (Lodi), Mauro Paviotti (Castions di Strada), Fabio Rinaldi (Trst) in Marko Vogrič (Gorica). V četrtek, 7. oktobra, ob 18.30 v likovni galeriji ARS na Travniku 25 v Gorici razstavljajo Silvan Pit-toli (Števerjan), Damijan Vidic(Ajdov-ščina) in Simon Zamar (Nova Gorica). V soboto, 9. oktobra, ob 18.30 v Mo-dra's Galeriji v Doberdobu razstavljata Robi Jakomin (Trst) in Miran Vi-žintin (Sovodnje). V soboto, 16. oktobra, ob 18.30 v Galeriji 75 v Števerja-nu razstavlja društvo fotografov SVIT (Celje). Slovenski raziskovalni inštitut SL0RI vabita na okroglo mizo NARODNOST DANES V kolikšni meri je narodnost funkcionalna razvoju sodobnih družbenih skupnosti? ^^ Goriška Mohorjeva družba danes, 16. septembra 2010, ob 18.00 Dvorana pokrajinskega sveta - Pokrajina Gorica, Korzo Italija 55, Gorica Sodelujejo: Rudolf Rizman, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Paolo Segatti, Oddelek za družbene in politične študije, Univerza v Milanu Sara Brezigar, INV - Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani Giovanni Poggeschi, Inštitut za študije o federalizmu In regionalizmu, EURAC - Evropska akademija v Bocnu Moderator: Pavel Fonda Vljudno vabljeni! in Pokrajinski arhiv v Novi Gorici vabita na predstavitev knjige Marko Vuk 1947-3004 Spominska slovesnost na Mirenskem Gradu 24.11.2007 V četrtek, 16. septembra 2010, ob 17. uri v galeriji Ars, Travnik 25 v Gorici. pouk od 8.15 do 13.45, ob sobotah od 8.15 do 12. ure. Zjutraj bo šolsko poslopje odprto od 7.45 dalje in od te ure naprej bo tudi zagotovljeno varstvo. Knjige na posodo bodo učenci dobili v šoli v prvem tednu pouka. S Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prosi vse udeležence izleta na Sicilijo, ki bo od 11. do 18. oktobra, da plačajo zadnji obrok (400 evrov) v sredo, 29. septembra, od 10. do 12. ure na društvenem sedežu na kor-zu Verdi 51/int. Tedaj bodo prejeli vsa navodila o potovanju. Priporoča se točnost. I!3 Obvestila ~M Koncerti Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.00 -22.10 »Resident Evil: Afterlife«. Dvorana 2: 17.30 »Shrek e vissero feli-ci e contenti«; 20.00 - 22.00 »London River«. Dvorana 3: 17.40 - 19.50 - 22.00 »La so-litudine dei numeri primi«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.15 -22.15 »The American«. Dvorana 2: 17.30 »Shrek e vissero feli-ci e contenti« (digital 3D); 20.00 - 22.00 »Somewhere«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.10 »Resident Evil: Afterlife«. Dvorana 4: 17.50 »The Karate Kid - La leggenda continua«; 20.20 - 22.10 »I mercenari - The exspendables«. Dvorana 5: 17.30 - 19.50 - 22.00 »La so-litudine dei numeri primi«. V GORIŠKI STOLNICI bo v petek, 17. septembra, ob 20.45 koncert ob 300. obletnici rojstva Giovannija Battistija Pergolesija. Nastopili bodo sopran Francesca Moretti, alt Michaela Ma-goga, komorni zbor L'ape musicale, baročni zbor G.B. Tiepolo in organist Michele Bravin. H Šolske vesti POKLICNI ZAVOD ZA TRGOVSKE IN TURISTIČNE DEJAVNOSTI IVAN CANKAR v Gorici išče profesorja za predmet tehnike komunikacije (nate-čajni razred A036). Ustrezna je diploma fakultete za psihologijo, sociologijo, filozofijo, komunikologijo, socialno pedagogiko, vzgojne vede ali politične vede. Pokličejo lahko tudi študenti višjih letnikov teh fakultet; tel. 0481530021. NA SREDNJI ŠOLI IVANA TRINKA V GORICI bo danes, 15. septembra, v četrtek in petek od 8.15 do 12.55 in v soboto, 18. septembra, od 8.15 do 12. ure. Od ponedeljka, 20. septembra, dalje do konca šolskega leta (11. junija 2011) bo AŠZ OLYMPIA GORICA začenja športne dejavnosti za leto 2010-11: predšolska telovadba, ritmika, orodna telovadba, minyvolley, odbojka in športni ples; informacije in vpisovanje po tel. 335-5952551 (Damijana Češčut). BREZPLAČNI VODENI OGLEDI NOVE GORICE OB EVROPSKEM TEDNU MOBILNOSTI: v četrtek, 16. septembra, med 16. in 18. uro s Trga Evrope pred železniško postajo po Erjavčevi ulici mimo aleje slavnih mož do spomenikov Edvardu Rusjanu, graditeljem Nove Gorice in Francetu Bevku do občinske palače, gledališča in Goriške knjižnice Franceta Bevka. V petek, 17. septembra, med 10. in 12. uro bo potekal ogled z naslovom Solkanske vile in plemstvo. Zbirno mesto bo pri vili Bartolomei, nato si bodo ogledali vile Lenassi, Nordis, Puppi, Pagnacco in Manin ter solkanski Palač. V soboto, 18. septembra, med 16. uro in 18.30 bo ogled Solkana in njegove bližnje okolice. V nedeljo, 19. septembra, med 10. uro in 12.30 se bodo sprehodili od Solkana do Pevme, med potjo pa se bodo povzpeli še na Kostanjevico. V ponedeljek, 20. septembra, med 16. uro in 18.30 bo ekskurzija z naslovom »Od zadnjega Kralja do prvega Novogori-čana«, v torek, 21. septembra, med 16. in 18. uro »Umetnost in kultura v Novi Gorici«, v sredo, 22. septembra, med 10. in 12. uro pa »Od tehnike do umetnosti«. Obvezne rezervacije do zased- be prostih mest po tel. 040-577255 ali na naslovu elektronske pošte eve-lin.bizjak@gmail.com. KRUT obvešča člane, da v sredo, 6. oktobra, steče jesenski ciklus tradicionalne skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu: prijave in informacije v goriški pisarni na Korzu Verdi 51/int., tel. 0481-530927 v četrtek, 16. septembra, med 9.30 in 12. uro. SLOVIK prireja v petek, 17. septembra, ob 18.30 na sedežu na Korzu Verdi 51 v Gorici slovesno podelitev diplom študentom, ki so zaključili študij na mul-tidisciplinarnem programu. Sledili bosta srečanje in pogovor z arhitektom Dimitrijem Waltritschem. TRADICIONALNA BAKLADA v organizaciji združenja prostovoljnih krvodajalcev iz Doberdoba bo v soboto, 18. septembra, ob 20. uri po doberdobskih ulicah. Izkupiček bo namenjen vzdrževanju poslopja zavoda Via di Natale »Franco Gallini« v Avianu in Varstve-no-delovnemu centru v Stari Gori pri Novi Gorici. AŠZ DOM GORICA prireja športno dejavnost za leto 2010-11: športni vrtec (s 4. oktobrom), motorika (z 21. septembrom), košarka (z 20. septembrom) ter za fante in dekleta »cheer-leading« in »pom-pon« ples (z 21. septembrom); informacije po tel. 048133288 od ponedeljka do petka med 17. in 19.30. AŠZ DOM IN DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ prirejata plesno šolo »Luna Lunca« za otroke, mlade in odrasle. Predstavitev bo v ponedeljek, 20. septembra, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici, začetek plesnih vaj bo v ponedeljek, 4. oktobra; informacije v Kulturnem domu v popoldanskih urah (tel. 0481-33288). MLADINSKI MEŠANI PEVSKI ZBOR GORICA vabi starše in pevce na prvo srečanje, ki bo v ponedeljek, 20. septembra, ob 19.30 na sedežu društva Skala v Gabrjah. ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV NOVA GORICA razpisuje avdicijo za vključitev mladih med 14. in 20 letom v čez-mejni goriški mešani mladinski zbor Primož Trubar v četrtek, 23. septembra, od 15. dalje v Točki ZKD na Ul. Gradnikovih brigad 25 v Novi Gorici; prijave po tel. 003865-3330311, informacije pri zborovodji Davidu Bandlju na dbandelj@yahoo.it. ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE pri reja v telovadnici v Sovodnjah rekreacijsko telovadbo ob torkih in petkih med 21. uro in 22.30; prvo srečanje bo v petek, 1. oktobra; informacije po tel. 0481-882195 ali 333-2677398 (Miriam). VZPI-ANPI ZA GORIŠKO POKRAJINO obvešča, da so v petek, 10. septembra, izžrebali zmagovite številke loterije: 1. nagrada štiridnevno potovanje za dve osebi (listek št. 3431), 2. televizor (4987), 3. dve gorski kolesi (745), 4. prenosni telefon (1887), 5. fotokamera (1061), 6. MP3 predvajalnik (4193), 7. sesalnik (2081), 8. DVD (2493). Zmagovalci lahko dvignejo darila do 12. oktobra na sedežu v Ul. Valentinis 84 v Tržiču (0481-798098). 0 Mali oglasi PRODAM grozdje kabernet (približno štiri kvintale); tel. 0481-485701. PRODAM grozdje vrste malvazija in merlot; tel. 331-4331079. PRODAM večvrstno visoko kvalitetno oljčno olje s kislino 0,12; tel. 0481390238. Pogrebi DANES V GORICI: 11.30, Pasqua Siega por. Speranza iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražcah in na glavno pokopališče. DANES V ŠTANDREŽU: 11.00, Mario Ciampa (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES NA PEČI: 14.00, Emilio Kovic (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.45) v cerkvi in na pokopališču. DANES V ŠLOVRENCU: 15.30, Silvano Ceschia (iz goriške splošne bolnišnice ob 14. uri) v cerkvi in na pokopališču. 2 0 Četrtek, 16. septembra 2010 ŠPORT / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - Liga prvakov Milan rešil Ibrahimovic Roma preveč previdna Birsa v Milanu ni končal tekme - Julio Sergio klonil pred »evrogolom« MILAN, M\\u0170NCHEN - Italijanski izkupiček drugega dne prvega kroga nogometne Lige prvakov je bil polovičen, vendar le po številu točk, po prikazani igra je bil namreč precej slabši. Milan na San Siru proti Auxerreju ni blestel, a je bil nasprotnik objektivno šibkejši, Bayern v Münchnu pa objektivno močnejši od Rome, ki je zato stadion Alliance Arena zapustila sklonjenih glav. Proti francoskemu moštvu slovenskega reprezentanta Valterja Birse (njegov nastop je bil zadovoljiv) je Milan pokazal marsikatero pomanjkljivost. Njegova igra je bila počasna, pravih idej ni bilo, iz zagate so ga rešili njegovi vrhunski posamezniki. Oba zadetka je dosegel Zlatan Ibrahimovic, prvega po kombinaciji z Ronal-dinhom in Robinhom, ki je v drugem polčasu zamenjal Pata, drugi zadetek pa si je Šved »izmislil« sam. Slovenski vezist Bir-sa je začel tekmo in v tretji minuti neuspešno sprožil proti golu, v 73. minuti pa je prepustil mesto Anthonyju Le Tallecu. Roma je v Münchenu odigrala zelo podrejeno vlogo. Ranieri se je odločil za previdno, obrambno igro, ki pa se je obrestovala le v prvem polčasu. Ko je bavarsko moštvo v druge delu ostreje pritisnilo na plin, so se gostje zmedli, njihova reakcija je bila skromna. Res pa je, da je pot do zmage Bayerna odprl »evrogol« Muellerja, ki je Ro-minega vratarja Julia Sergia presenetil s »strupenim« diagonalnim strelom. Vratar Rome je sicer pred tem dvakrat odločilno posegel, na drugi srani pa je dve dokaj čisti priložnosti za gol (eno v vsakem polčasu) imel tudi Boriello, a je bil nenatančnen. Bayern je vsekakor pustil močan vtis, kaj bo še, ko bosta spet igrala Ribery in Robben. Milan - Auxerre 2:0 (0:0) STRELEC: Ibrahimovic v 66. in 69. min. MILAN: Abbiati, Zambrotta, Nesta, Bonera, Antonini, Seedorf, Pirlo, Ambro-sini (od 71. Abate), Pato (od 55. Robinho), Ibrahimovic, Ronaldinho. AUXERRE: Sorin, Hengbart, Couu-libany, Mignot, Grichting, Oliech, Pedret-ti, Langil (od 81. Chafni), Ndinga, Birsa (od 73. Taliec) , Jelen 4 strol Si Zlatan Ibrahimovic po prvem golu v Milanu ansa Ostali izidi SKUPINA E Cluj - Basel 2:1 (2:1) STRELCI: Rada (C) v 9., Traore (C) v 12. in Stocker v 47. min. SKUPINA F Marseille - Spartak Moskva 0:1 (0:0) STRELEC: Kombarov v 81. min. Žilina - Chelsea 1:4 (0:3) STRELCI: Essien v 13., Anelka v 24. in 28., Sturridge v 48. in Oravec (Z) v 55. min. SKUPINA G Real Madrid - Ajax 2:0 (1:0) STRELEC: Higuain v 31. in 73. min. SKUPINA H Arsenal - Braga 6:0 (3:0) STRELCI: Fabregas v 9., Aršavin v 31., Šamah v 34., Fabregas v 53., Vela v 73. in 83. min. Šahtar Donjeck - Partizan BG 1:0 (0:0) STRELEC: Srna v 72. min. Bayern München - Roma 2:0 (0:0) STRELCA: Mueller v 78. in Klose v 82. min. BAYERN: Butt, Lahm, Van Biyten, Badsturber, Contento, Vam Bommel, Schweinsteiger, Mueller Od 81. Pranjič), Kroos, Alintop (od 67. Klose), Olic (od 67. Gomez). ROMA: Julio Sergio, Rosi, Burdisso, Juan, Cassetti, Brighi, Pizarro, De Rossi, Perrotta, Boriello, Totti (od 79. Menez). EVROPSKA LIGA - Danes ob 19.00 Juventus - Lech Poznan; 19.00 Sparta Praga - Palermo; 21.00 Napoli - Utrecht; 21.00 PSV Eindhoven - Sampdoria SELEKTOR - Nekdanji nogometaš beograjske Crvene zvezde in jugoslovanske reprezentance Vladimir Petrovic - Pi-žon je novi selektor srbske nogometne reprezentance. 55-letni Petrovic je pomembno zaznamoval nogomet nekdanje SFRJ predvsem v obdobju med leti 1972 in 1982, ko je nosil dres Crvene zvezde, v trenerski karieri pa je med drugim vodil tudi kitajsko reprezentance. SP v Katarju? S klimatskimi napravami! DUBAJ - Med državami, ki so vložile kandidaturo za priredbo svetovnega prvenstva v nogometu leta 2022, Katar te dni poskuša prepričati Fifo, da lahko neznosno vročino premagajo z ohlajenimi stadioni, z napredno tehnologijo brez izpusta toplogrednih plinov. Šejk Mohamed zagotavlja, da bodo svojo obljubo izpolnili. «Vsi stadioni, predstavljeni v naši predstavitveni mapi, so okolju prijazni, saj uporabljajo napredno tehnologijo brez izpustov ogljikovega dioksida,» je novinarjem povedal šejk Mohamed, ki te dni v Katarju gosti inšpektorje Fifa. Izvršni direktor katarske kandidature, Hasan al Tavadi, je poudaril, da podnebje v Katarju nikoli ni bilo problem in ob tem dodal, da pripravljajo drugo generacijo klimatiziranih prizorišč, ki bodo delovala s pomočjo sončne energije. Kandidaturo za SP 2022 so vložile tudi Avstralija, Anglija, Belgija in Nizozemska, Japonska, Južna Koreja, Rusija, Španija in Portugalska ter Združene države Amerike. Naslednje SP leta 2014 bo gostila Brazilija. BALOTELLI - Nekdanji Interjev nogometaš Mario Balotell pri novem delodajalcu Machestru Cityju po operaicji kolena ne bo mogel igrati najmanj do konca novembra. Angleški klub je stal 28 milijonovo evrov, doslej pa ni odigral nmiti še minuto. UDINESE - Nogometaš videmskega prvoligaša Damiano Ferronetti je bil včeraj v Rimu operiran na prednjih vezeh desnega kolena. Poškodoval se je 21. avgusta letos med prijateljsko tekmo proti Chievu, sprva pa je kazalo, da poškodba ni pre huda. Zdaj se je verjetno sezona zanj že končala. kolesarstvo Nibali spet vodi MADRID - Po kronometru na letošnji španski kolesarski pentlji spet vodi Italijan Vicenzo Nibali. Na kronometru je nekoliko presenetljivo zmagal Slovak Peter Velits, Nibali pa je kljub okvari (preluknjal je zračnico) uspelo svojemu najhujšemu tekmecu Špancu Jaoquinu Rodri-guezu odvzeti več kot štiri minute v posamični vožnji in prevzeti vodstvo. V skupnem seštevku ima Nibali zdaj 39 sekund prednosti pred Špancem Ezequielom Mosquero in točno dve minuti pred včerajšnjim zmagovalcem Peter Velitsom. Zdaj vse kaže, da bo dirka dokončno odločena v predzadnji sobotni gorski etapi v bližini Madrida. Poznavalci pa minimalne možnosti še vedno prisojajo tudi Luksemburžanu Franku Schlecku, ki pa zaostaja že 3:44 minute. PRVAKINJE - Ženska nam-iznoteniška reprezentanca Nizozemske je še tretjič zapored osvojila naslov ekipnih evropskih prvakinj. V finalu lv Ostravi so Nizozemke s 3:1 premagale Romunke. Bron je pripadel Poljakinjam. Naslednje EP bo leta 2013 na Dunaju. TUDI MUSTER - Od 20. do 26. septembra bo Ljubljana gostila challenger ATP BMW Ljubljana Open z nagradnim skladom 50.000 dolarjev, na njem pa bodo med drugim nastopili vsi najboljši slovenski igralci, lanski zmagovalec Italijan Paolo Lorenzi in Avstrijec Thomas Muster, nekdanji prvi igralec sveta. POŠKODBA - Olimpijski prvak v smuku, Švicar Didier Defago (32 let) se, si je ob padcu na treningu superveleslaloma v Zer-mattu hudo poškodoval levo koleno. 11-METROVKE - Branilci naslova prvaka Hervis pokala Slovenije, nogometaši Maribora, so imeli v drugem krogu letošnjega tekmovanja obilo dela z drugoli-gašem Roltekom Dobom. V go-steh so šele po streljanju enajstmetrovk zmagali s 6:5 (1:1, 0:1) športna literatura - Šo o knjigi Sergia Tavčarja Pogledi, ki niso le njegovi Ko človek prebira knjigo Sergia Tavčarja, v italijanskem jeziku, ki nosi naslov La Jugoslavia, il basket e un telecornista - La storia del-la pallacanestro jugoslava raccontata dalla voce di Telecapodistria (Jugoslavija, košarka in televizijski komentator - Zgodba o jugoslovanski košarki prek glasu TV Koper) ima občutek, da sloni pred TV ekranom in sprejema svojevrstne, spretne, s pikrimi začimbami obogatene komentarje popularnega športnega novinarja z Opčin pri Trstu. Sergio Tavčar nas s svojimi knjižnim delom o jugoslovanski košarki v drugi polovici prejšnjega stoletja dobesedno vodi za roko v svet »včerajšnjega dne«, ki pa je za mnoge, predvsem zaradi številnih zgodovinskih sprememb, ki smo jih doživeli, že prava preteklost. Tavčarjeva knjiga bralca - in še posebej ljubitelja nekdanje košarke - romantično in s precejšnjo mero nostalgije, vrača v svet drugačnega, »včerajšnjega« športa in - kot stalno ponavlja avtor - »brez dodatnih pilul in s fosforjem v možganih«. Avtor nas popelje v svet tradicionalnih sobotnih košarkarskih tekm, v katerih so se dokazovali takšni junaki, kot so bili Daneu, Plečaš, Čosič, Tvrdič, Bassin, Mišovič, Gergia, Kičanovič, Delibasič in še bi lahko naštevali. Knjiga namreč, ki jo je resnično vredno prejeti v roke, zajema vrsto zanimivih dogodkov, športnih trenutkov posameznih jugoslovanskih moštev in tudi jugoslovanske reprezentance od šestdesetih let pa do današnjih dni. Prepojena pa je z vrsto zanimivih anekdot, ki prav gotovo še dodatno pritegnejo pozornost tudi zdolgočasenega bralca. Naj omenimo le »Grka« Lazarja Lečiča iz Makedonije v vlogi brivca, dogodivščine s kronometrom v Zadru, golobe Rad-mila Mišoviča s Čačka, samokres Ilije Matije-viča, Kičanovičeve simpatije in antipatije, odkritje Žižiča, Radovanoviča, Divaca, da o Ta-njeviču ne govorimo, saj je bil Črnogorec vedno v prvi vrsti pri odkrivanju (in kraji) novih talentov. To je prva, športna plat knjige, druga, ki pa se vije vzporedno s košarkarskimi dogodki, je razpad Jugoslavije in v pri določenih poglavjih tudi Sovjetske zveze. Avtor je na svoji koži doživljal spremembe, ki so kazale na konec sobi-vanja jugoslovanskih narodov. Leta 1986je Tavčar na svetovnem prvenstvu v Španiji zaznaval svojevrstne spremembe med prisotnimi jugoslovanskimi novinarji. V avtobus, ki jih je skupno popeljal v Madrid, so srbski novinarji sedeli zadaj, hrvaški na desni, slovenski, bosanski in makedonski na levi, on z novinarjem s Kosova pa spredaj, takoj za šoferjem. Medsebojni kontakti niso bili zaželjeni... Ob prihodu v domovino so pristali na letališču v Zagrebu in domov v Trst se je podal s slovenskimi novinarji. Ob prestopu na slovensko ozemlje so slednji na svojevrsten način zadihali »po slovensko«... Konec nečesa je torej bil otipljiv tudi s tega zornega kota. Avtor je bil nadalje tudi priča zanimivemu dogodku v taboru košarkarske reprezentance Sovjetske zveze. Sledil je namreč treningu ekipe pod vodstvom trenerja Obuhova. Pod enim košem so trenirali »Rusi doc« (Volkov, Tarakanov, Lopatov itd.), pod drugim pa Litvanci (Sabonis, Jovajša, Homičius itd.), katerim se je pridružil še drugi predstavnik baltiških držav, Valters. V določenem trenutku je v telovadnico prispela skupina mladih, ki je glasno skandirala »Litva, Litva... « in vihtela rumeno-zeleno-rdečo zastavo. Baltiški igralci so s ploskanjem sprejeli »navijače«. Ruski trener in igralci pa niso ničesar zaznavali... To se je dogajalo leta '85 na evropskem prvenstvu v Nemčiji...štiri leta pred uradnim pri-četkom razpada socialistične velesile. Sergio Tavčar je bil torej tudi živa priča dogodkov, ki so zaznamovali našo nadaljno zgodovino. V posameznih poglavji še posebej izžareva tudi naša zamejska stvarnost, oziroma zamejski človek, še posebno tisti, ki je aktivno spremljal jugoslovansko košarko. Radostni trenutki, pa tudi trplenje na tribunah in pred ekrani nam s Tavčarjevo knjigo ponovno oživijo in občutek imamo, da so že dela našega kolektivnega spomina. spominu oživijo. Zanimiva pa je tudi zaključna povezava med jugoslovansko košarko in jugoslovansko rock-pop glasbo, ki po svoje še vedno skupno iščeta določene naveze in skupne imenovalce med bivšimi jugoslovanskimi narodi (YU Liga, Bijelo dugme itd.). Pretresljiv je tudi dogodek Dražena Petroviča, ki ga avtor podaja s posebno ganjenostjo. Leta 1983, natanko 7. junija, so mu izdali osebno izkaznico, na kateri je bilo napisano »veljavnost 10 let«. In točno 7. junija 1993, tisti dan, ko je zapadla, je njegovo srce prenehalo biti... Temu pravimo »deštin«. Zanimivih dogodkov je še in še, kar prav gotovo ta pritegne bralca, da požira stran za stranjo. Prvi tiskani izvodi knjige so že pošli, sedaj prihaja ponatis. Knjiga je nadvse pozitivno odjeknila tudi v italijanskem prostoru, kar je za našo skupnost razlog za dodatno zadovoljstvo. Avtor pravi, da je to njegova »prva in zadnja knjiga«. Vendar upamo, da Sergij, kot ga spontano nazivam, tokrat ne bo mož beseda, saj bi bili s tem mi vsi osiromašeni. Igor Komel / ŠPORT Četrtek, 16. septembra 2010 19 naš pogovor - S Ferdijem Radojkovičem o rokometu v Sloveniji »Jugo liga« za Slovenijo ta čas ne bi bila koristna Celjani so vložili v prvenstvo več denarja, toda Koper in Velenje mu lahko grenita pot do naslova Prejšnji konec tedna se je začelo slovensko državno prvenstvo v rokometu. V 1. DRL so seveda vnovič favoriti za končno slavje rokometaši Celja Pivovarne Laško, ki so osvojili kar 17 od dosedanjih 19 prvenstev v samostojni Sloveniji. V ligi nastopa dvanajst ekip; po končanem prvem delu se prva šesterica uvrsti v ligo za prvaka, zadnjih šest ekip pa v ligo za obstanek. Med najresnejše tekmece v boju za naslov sodijo tudi letos Koprčani. Cimos vodi primorski rokometni strokovnjak Fredi Radojkovič, ki je lani med sezono zapustil Trst ravno zato, ker so ga iz Kopra poklicali, da bi nasledil odslo-vljenega Tominca. Z Radojkovičem smo se pogovorili o načrtih in ciljih koprske ekipe v letošnji sezoni. Cimos Koper se bori na treh frontah, v slovenskem prvenstvu in pokalu ter na evropski ravni v pokalu Challenge, kjer se bo v tretjem krogu spopadel z bolgarskim Spartakom iz Varne. V prvem krogu 1. DRL so Koprčani prepričljivo zmagali v gosteh proti Krki, že ta konec tedna pa jih čaka zahtevnejša naloga, saj bodo v soboto v športni dvorani Boni-fika gostili Maribor Branik, ki si je lani po porazu v finalu slovenskega pokala zagotovil nastop v pokalu pokalnih zmagovalcev. Mariborčane vodi še en nam dobro znani obraz, Marko Šibila, ki je ravno tako kot Radojkovič v preteklosti treniral tržaške rokometaše: »V Kopru je načeloma ambiciozna sredina in tako kot prejšnja leta je cilj boj za sam vrh tako v prvenstvu kot v slovenskem in v evropskem pokalu. Za to je bila sestavljena ekipa z izkušenimi igralci. Sicer bomo potrebovali še nekaj časa za uigravanje, saj je zunanja linija popolnoma prenovljena, nekateri igralci pa so bili dalj časa odsotni in se vračajo po dolgih poškodbah.« Krstni nastop v prvenstvu je bil uspešen, že v soboto pa vas čaka zahtevnejša preizkušnja proti Mariboru Marka Šibile. Prva tekma je bila rezultatsko kar uspešna, a morali smo se pošteno potruditi, saj je prva tekma vedno nevarna. Vse favorizirane ekipe so imele kar veliko preglavic, tako Celjani kot Ve-lenjčani so se namučili. Mariborčani so ena izmed boljših ekip. Sestavljajo jo kvalitetni igralci in njihov jasen cilj je preboj v ligo za prvaka. Pričakujemo težko tekmo, a kvaliteta je na naši strani. Če uporabimo vse elemente, ki jih imamo na razpolago tako v obrambi kot v napadu, z zmago ne bi smelo biti težav. Ferdi Radojkovič, ko je še treniral v Trstu kroma Tudi letos je glavni favorit Celje PL. Mislite, da bi lahko kdo presenetil? Celjani so vložili veliko več denarja kot ostali klubi. Pripeljali so nekatere izkušene igralce, Metličic, vratar Ali-lovic pa Luka Zvižej, tako da imajo ekipo, ki jo sestavljajo igralci, ki so že osvojili vse, kar se je osvojiti dalo. A pre- pričan sem, da se bomo tako mi kot Ve-lenjčani potrudili, da jim zagrenimo prvenstvo, tako da se bodo morali res potruditi, če bodo želeli biti znova prvi. Pred meseci se je veliko govorilo o načrtu, da bi znova oživili neke vrste rokometno jugo ligo. Se s takim načrtom strinjate? Nekaj se o tem še pogovarjajo, a mislim da za slovenski rokomet v tem trenutku ta ideja ni zanimiva. Imamo dobro ligo, kjer so tri ekipe sicer boljše, a tudi ostalih ne smeš nikakor podcenjevat. V ostalih državah bivše Jugoslavije pa imajo več ali manj po eno kakovostno ekipo na prvenstvo, tako da nimajo pravih tekem. Mi pa v tem trenutku nimamo interesa pristopiti v tak projekt; predvsem če gledamo z vidika kvalitete mislim, da v naši ligi iz leta v leto kakovost nastopajočih ekip rase, organizacija tudi in konec koncev je spektakel zagotovljen, tako da ne vidim razlogov, zakaj bi se širili. Na evropski ravni zahteva rokomet vedno večje ekonomske investicije. Bodo slovenske ekipe z objektivno nižjimi proračuni v bodoče še lahko konkurenčne na evropski ravni? Nedvomno je povezava med kakovostjo in ekonomsko investicijo neizprosna. Kdor ima več denarja si lahko privošči boljše igralce. Sicer to ni edini pogoj za uspeh, ampak zelo pomaga. Zaradi manjših proračunov v Sloveniji verjamem, da so lahko klubi na evropskem nivoju konkurenčni za srednjo kvaliteto. Občasno bi lahko prišlo do presenečenj, a za neko konstantno igranje na visokem nivoju, bo brez primernih sredstev čedalje težje. (I.F.) nogomet - V Trebčah gostovala Triestina Dober trening B-liga zmagal s 4:0 - Testini kot branilec - Trener Primorca Sciarrone kar zadovoljen Primorec - Triestina 0:4 (0:2) STRELCI: Godeas, Marchi, Princivalli, Gherardi. PRIMOREC: Barbato, Di Gregorio, Santoro, Ros-soni (Snider), Udina (Ojo), Giorgi (Leghissa), Dell'Osso (Sau), Meola, Antonacci, Sau (Micor), Lanza (Moscolin). Trener: Sciarrone. TRIESTINA: Colombo (Viotti), D'Ambrosio (Long-hi), Malago' (DAiello), Scurto (Sabato), Testini (Gissi), Antonelli (Gherardi), Filkor (Princivalli), Matute (Gerbo), Toledo (Bariti), Marchi (Della Rocca), Godeas (Lon-goni). Trener: Iaconi. Triestina je v Trebčah s 4:0 premagala Primorec, ki pa se je proti kakovostnemu nasprotniku dobro upiral. V prvem polčasu je Triestina igrala s standardno postavo (le nastop Testinija na levem obrambnem pasu je bil presenetljiv) zadela pa le z Godeasom (gol s kratke razdalje po odbitem strelu Marchija) in Marchijem. V drugem polčasu je odlični Barbato še dvakrat pobral žogo iz gola po strelih Princivallija in Gherardija. Nastop svojih je trener Sciarrone tako ocenil: »Mislim, da smo se zlasti v prvem polčasu dobro upirali. Nato je Triestina zamenjala celotno postavo, medtem ko sem jaz moral omejiti število menjav, tako da smo hiter tempo igre občutili. Pomisliti moramo, da smo mi amaterji, igralci so zaposleni oziroma študentje. Tudi vročina te zdela, če nisi vajen igrati v zgodnjih popoldanskih urah. Mislim, da lahko s tako ekipo resnično ciljamo vsaj na končnico za napredovanje. Potencial v tej ekipi je, seveda moraš imeti tudi kanček sreče in izkoristiti na najboljši način vse igralce, ki jih imaš na razpolago. Imamo zelo široko paleto kakovostnih igralcev, danes ni bilo Ravalica, Mercandela in Bertocchija, gre za tri možne standardne igralce. Če se bodo potrudili tako, kot so se danes, si ne postavljamo pregrad.« (I.F.) alpe-jadran V Kopru tudi športniki naših društev KOPER - Konec tedna bo Koper gostil mladinske igre treh dežel. Tekmovanje je namenjeno mladim športnikom, ki v letu izvedbe tekmovanja dopolnijo 15 let. V Kopru bo sodelovalo 243 športnikov iz Slovenije, avstrijske Koroške in Furlanije Julijske krajine. Tekmovanje so prvič izvedli že leta 1974, ko je šlo še za pomemben čezmejni projekt, se odvija vsako leto. Izmenično pa ga organizirajo Slovenija in obe sosednji deželi, iz katerih prihajajo tekmovalci. Mladi športniki tekmujejo v atletiki, namiznem tenisu in tenisu, fantje še v košarki in nogometu, dekleta pa v odbojki. V posamezni delegaciji je lahko na igrah največ 81 športnikov. Na letošnji izvedbi, organizacijo iger je Olimpijski komite Slovenije zaupal Športni zvezi Koper, se bodo 17. in 18. septembra tekmovanja odvijala v športni dvorani in teniških igriščih na Bonifiki, nogometaši bodo igrali na pomožnem nogometnem igrišču Bonifike, zaradi še nedokončanega atletskega stadiona pa bodo atleti tekmovali v Postojni. V reprezentancah FJK bo tudi nekaj športnikov naših društev. V štiričlanski ženski namiznoteniški vrsti bodo Jasmin Lutman (Azzur-ra Gorica) ter Katarina Milič in Claudia Micolaucich (obe Kras). V ženski odbojkarski reprezentanci bo tudo borovka Martina Cella. Pomočnik trenerja košarkarske reprezentance FJK je naš strokovnjak Robert jakomin, igralcev slovenskih društev pa v ekipi ni. Kras danes v Chioggi Repenski Kras Koimpex bo v okviru 32-finala državnega pokala D-lige danes ob 15. uri gostoval v Chioggi. Domača ekipa Chioggia Sottomarina je izkušena ekipa in bo trd oreh za Musolinove varovance. Krasov trener bo precej spremenil postavo in bo dal možnost, da se izkažejo tudi tisti igralci, ki so imeli doslej manjšo minutažo. Slovenski igralec z dvojnim potnim listom Rok Božič ne bo še na razpolago. Slovenska vojska premagana v Repnu Krasovi državni mladinci so na včerajšnji prijateljski tekmi v Repnu gladko premagali slovensko vojaško nogometno selekcijo. Končni izid je bil 6:3. Med strelce se je dvakrat vpisal Jar Martini, po enkrat pa Marino, Visca, Nardini in en avtogol. kolesarstvo - Med zmagovalci tudi Tristan Taverna Mladi tekmovalci SK Devin nabirali dragocene izkušnje Lepa skupina gorskih kolesarjev SK Devin se je preteklo soboto udeležila preizkušnje, ki jo je priredil Jam's Bike Buja za 3. Pokal Bimbibike pri Maja-nu. Na tehnično nezahtevni progi je tekmovalo 140 kolesarjev. Tokrat so našteli res množično udeležbo in vsaka kategorija je štela več kot 20 udeležencev. De-vinovci in Mladinini rolkarji so dobro nastopili, saj je treba povedati, da so to zanje prve kolesarske preizkušnje. Tristan Taverna je ponovno osvojil prvo mesto v svoji kategoriji. Vrstni red: G1: 1. Matteo Milan (Jam's Bike Team Buja); 5. Luka Sedmak (nevčlanjen-Devin). G2: 1. Tristan Taverna (Devin); 4. Peter Chenda (Mladina-Devin-nevčlanjen),7. Tarek Nelson (Mladina-De-vin-nevčanjen); 16. Ivan Devetak (nevčlanjen-Devin). G3: 1. Nicolo Buratti (Manzanese); 7. Jan Godnič (nevčlanjen-Devin). G4: 1. Thomas Marchi (Manzanese); 16. Max Zannier (Devin); 18. Jan Sedmak (nevčlanjen-Devin). G5: 1. Simone Rigo (Sorgente predipozzo); 16. Matteo Dutti (nevčlanjen-Devin) NARAŠČAJNIKI: 1. Nadir Colledani (Jam's Bike Team Buja); 4. Erik Mozan (Devin); 8. Peter Sos-si (Devin); 9. Enrico Catania (Devin); 19. Alberto di Giorgio (Devin) Matteo Visintin pa je v nedeljo sodeloval na cestni dirki v Beglianu, kjer je klub Team Isonzo pri- redil dirko za 6. Memorial Federico Carlet. Na cestni dirki sta Jan Petelin in Andrea Verardo (oba člana društva Sacilese) pridobila nekaj sekund prednosti in tako prispela na cilj sama. Glavnina ju je skoraj dohitela in zaostanek je bil komaj 10 sekund. Visintin je osvojil dobro 5. mesto, kljub izredno dobri vožnji skozi vso tekmo. Sodelovalo je 101 kolesar. 39 km dolgo progo so prevozili s povprečno hitrostjo 36.5 km/h. POKAL TREVISO Leghissa za prvo mesto Nabrežinski kolesar Christian Leghissa se bo v nedeljo boril za skupno prvo mesto v pokalu Trevisa, ki ga je osvojil tudi lani. Leghissa pa ne bo imel lahkega dela, saj bo ravninska proga v kraju Dosson di Casier pri Trevisu bolj pisana na kožo konkurenta Ivana Ga-lanteja, ki zaostaja za Leghisso pet točk (131 proti 126). Leghissa je v nedeljo na drugi preizkušnji Jesen-kega pokala in predzadnji dirki pokala Treviso osvojil drugo mesto v kategoriji master 1. Kolesarili so v Maserju pri Asolu. Pred tem je bil Christian drugi tudi na zahtevni preizkušnji v kraju Selva di Trissino pri Vicenzi. Leghissa zdaj vodi tudi v Jesenskem pokalu. PLANINSKI SVET Izlet v Brkine V celoletnem programu Slovenskega planinskega društva iz Trsta je bil za izlet v Brkine, točneje na območje Slivja, določen datum 3. oktober 2010. Ob načrtovanju izleta smo želeli kronati naš pohod z udeležbo na veselih Češpovih dnevih, ki jih v tem obdobju že vrsto let prirejata Turistično Društvo Dimnice Slivje in PD Slavnik. Ker so organizatorji za vaško praznovanje letos določil nedeljo, 19. septembra, bo tudi SPDT temu primerno prilagodilo datum načrtovanega izleta. Tržaški planinci se bodo zbrali v nedeljo, 19. septembra ob 8.30 v Bazovici pri cerkvi, od koder se bodo z osebnimi avtomobili odpeljali proti Slivju. Tu se bodo podali na štiri urno nezahtevno potepanje po bližnjih gričih in dolinah. Vodil jih bo Slovko Slavec. Vpopoldanskih urah pa bodo na prireditvenem prostoru prisostvovali po-vorki vozov z motivi s kmečkega življenja in se posladkali s češpovimi njoki in drugimi češpovimi dobrotami. Vabljeni. Srečanje na Črni prsti Že tradicionalno srečanje planincev na Črtni prtsti, v organizaciji Planinskega društva Podbrdo, bo v soboto, 18. septembra 2010. Letošnje srečanje bo posvečeno 110-letnici rojstva in 45-letnici smrti Zorka Jelinčiča, prvega povojnega predsednika Slovenskega planinskega društva Trst. Kulturni program se bo začel ob 11.uri pri koči na Črni prsti. Društvo toplo vabi svoje člane, da se srečanja udeležijo. SPDG: Če bo vreme, bo vzpon SPDG obvešča, da v primeru obetavne vremenske napovedi se bodo goriški planinci v nedeljo, 19. septembra podali na Prisank-Prisojnik (2547m). Gre za slikovit vzpon po divjini severne strani gore, ki pa zahteva primerno izurjenega in dobro opremljenega planinca. Udeleženci bodo z lastnimi prevoznimi sredstvi krenili do vznožja gore že v soboto zvečer. Prenočili bodo v eni izmed številnih gorskih postojank na Vršiču. Podrobnejše informaciji na tel. 3289728176 ali Vanja-sos@libero.it. 2 0 Četrtek, 16. septembra 2010 ŠPORT / odbojka - Lucio Battisti, novi trener Sloge Tabor »Dream team«? To bo treba šele dokazati Ekipa je perspektivna, fantje se trudijo, možnosti za napredek so zato velike Med našimi odbojkarskimi društvi le redkokdaj pride do odmevnih izmenjav igralcev, je pa bil zato precej odmeven prestop Lucia Battistija (letnik1965) s trenerske klopi Soče na klop Sloge Tabor. Sočo zapuščaš po sedmih letih. Kako to? Že lani smo pri Soči razmišljali o tem, da člansko ekipo treniram predolgo časa, nato sem le ostal, letos pa je dokončno dozorelo spoznanje, da je bodisi za ekipo bodisi zame nastopil čas razhoda. Ločili smo se sporazumno. Nato je prišlo povabilo Sloge. Še prej sem mislil, da bom pri Soči treniral mladince, nato je res prišlo Slogino vabilo. In si ga takoj sprejel. Sem, počaščen sem, da me je poklicalo društvo s tako dolgoletno tradicijo. Si eden od redkih Sloginih trenerjev, ki ne izhaja iz Sloginih vrst. A res? Morda so se zame odločili, ker Soča in Sloga že nekaj let precej sodelujeta, imeli smo skupne ekipe in že lani hodili skupaj na priprave. Menda so tvoje delo zelo cenili. Če je tako, me veseli. Trudim se, da svoje znanje izpopolnjujem, gojim stike s strokovnjaki iz Italije in tujine, pridobivam informacije od drugih, kot na primer od Luce Mi-locca in Lorisa Maniaja. Trudim se biti na tekočem z razvojem odbojke. Kako se znajdeš v novem okolju? Zelo dobro, sicer sem to okolje delno že poznal. S fanti se dobro razumem, sodelujemo. Z nami je vedno tudi prof. Peterlin, ki skrbi, da organizacijsko vse teče kot je treba. Zdaj smo se dokončno dogovorili z Novogo-ričanom Oliverjem Batageljem za kondicijski del vadbe. On je izkušen in podkovan strokovnjak (bil je tudi kondicijski trener v Trstu pri ekipi Adriavolley, ko jo je vodil prof. Schia-von, op.ur.), ki bo gotovo prispeval svoj pomemben delež k razvoju ekipe. Tvoja naloga vsekakor ne bo lahka. Mnogi, upravičeno, uvrščajo Slogo med favorite za napredovanje. Nekdo je celo rekel, da smo »dream team« C-lige, vendar mislim, da moramo to šele dokazati. Če nas res imajo za favorita, bodo vsi igrali proti nam s polno paro, kar dodatno otežuje našo nalogo. Menim pa, da moramo upoštevati tudi nasprotnike. Ta čas še nimam jasne slike o konkurenci, kot kaže pa dobro ekipo imata vsaj še videmski VBU in Pra-damano. Formula prvenstva je nova. Mislim, da je dobro, da je po tolikih letih prišlo do spremembe, za oceno o tem, ali je formula ustrezna pa bo treba počakati na konec sezone. Si zadovoljen s sestavo ekipe? Sem, ekipa je perspektivna, precej mlada, zelo lahko napreduje. Natančen se- Lucio Battisti je bil nekdaj tudi dober igralec Olympie in Soče kroma znam igralcev moramo še sestaviti. Eno ali dve mesti sta še odprti, šele pred prvenstvom bomo določili, kdo bo igral v prvi, kdo pa v drugi ekipi. Bo po odhodu Vatovca v Bibione na korektorskem mestu igral Vasilij Kante? Ta čas razmišljamo v tej smeri, vendar je on fleksibilen igralec. Lahko igra tudi na krilu. Igralski kader je znan, novo ime je morda Cettolo. Ima vse možnosti, da uspe, gotovo bo imel priložnost, da se izkaže. Trudi se, je požrtvovalen, mislim, da bo svojo priložnost znal izkoristiti Je ta ekipa močnejša ali slabša od tiste, ki je napredovale pred dvema letoma? Težko bi rekel. Spominjam se, da je Sloga takrat rasla iz kroga v krog. Zdaj je ekipe drugačna. Grobo rečeno: en Vatovac manj, en Ambrož Peterlin več. Tako bom povedal. Ekipa je mlada in lahko zrase tako tehnično kot taktično. Možnosti so velike. Lahko torej rečemo, da je ekipa potencialno boljša od takratne, a mora to še dokazati. Lahko rečemo tako, ja. Za koga bi se odločil, če bi lahko s sabo pripeljal v Repen enega od naših goriških igralcev? Dvanajst igralcev že imam. Zelo diplomatsko. Nekaj dobrih igralcev je tudi v Gorici. Res. Zelo dobro je lani igral valovec Om-brato, zelo dober je podajalec Olympie Hle-de, pri Soči je lani zelo napredoval center Mar- tin Devetak. Gotovo sem na koga pozabil. Morda na Mateja Jurena? Tudi njega sem imel v mislih. Spremljaš tudi dogajanje na mladinskem moškem področju v naši deželi. Odbojkarska zveza je veliko vložila v izobraževanje mladih igralcev, letos bo v D-ligi nastopila tudi deželna reprezentanca šest-najstletnikov. Se bodo te pobude obrestovale? Zelo pozitivno je, da se mladim, poleg igranja v mladinskih prvenstvih, nudi možnost, da se preizkusijo v kakovostnejši članski konkurenci. Pot, po kateri stopa zveza, je absolutno dobra. Je v naši deželi kaj perspektivnih mladih igralcev? Jih je kar nekaj Kaj pa pri Slogi, poleg seveda tistih, ki že igrajo s tabo? Z nami trenirajo tudi mlajši (poleg Sloge Tabor bo v C-ligi igrala tudi Sloga, op.ur.), da bi hitreje zrasli, med njimi je tudi par zelo perspektivnih. Kako gledaš na svoje novo društvo od znotraj? Opažem veliko medsebojno sodelovanje med igralci, odborom in strokovnim vodstvom. To je »klapa«, ki si želi biti uspešna, je pa tudi velika družina, ki daje prijeten občutek domačnosti tudi meni. Še zadnje vprašanje. Bomo kdaj lahko imeli ekipo, ki bo lahko igrala v B2-ligi samo s svojimi igralci? Samo s svojimi, bo težko, vendar tega ne izključujem. Bomo videli, kako se bo končala letošnja sezona. A. Koren V Prosvetnem domu na Opčinah košarka in glasba Košarkarski turnir 3:3 (over 16 mešano), ki ga je 4. in 5. septembra organiziral openski mladinski krožek (OMK) in bar Tabor na odprtem igrišču Prosvetnega doma na Opčinah, je lepo uspel. Ob prijetnem vzdušju, za glasbeno kuliso so poskrbeli DJ Papš (alias Aljoša Ota), skupina Grinders in Trio Marko Manin, je nastopilo deset ekip. Na najvišjo stopničko so stopili Golden Showers (Kemperle, Posar in Jevnikar). Drugi so bili Žowne team (Malalan, Vitez in Saša Ferfoglia), na tretje mesto pa se je uvrstila Servola. Na nehvaležnem četrtem mestu pa ekipa OMK. Za najboljšega igralca je bil izbran Diego Posar (Golden Showers). Najbolj simpatični igralki pa sta bili Jana Croselli in Camilla. pokal Kontovel boljši od Sloge Sloga - Kontovel 1:2 (21:25, 28:26, 19:25) Sloga: Babudri 8, Cernich 2, Crissani 1, Cvelbar 11, Gantar 4, Alice Spangaro 6, Michela Spangaro 9, Teresa Spangaro 0, Starec 4, Barbieri (libero). Trener Martin Maver Kontovel: Antognolli 2, Bal-zano 9, Bukavec 9, Cassanelli 5, Ferluga 2, Lisjak 11, Micussi 1, Milič, Verša, Zavadlal, Zuzič 11, Kapun (libero). Trenerka Tanja Černe Na Opčinah je bil sinoči v okviru Jadranskega pokala derbi med Slogašicami in Kontovelka-mi, ki so ga s tesnim izidom osvojile gostje. Potek tekme je najbolje strnila trenerka Kontovelk Tanja Černe: »Tako na eni kot na drugi strani je bilo precej napak, veliko je bilo netočnosti v podaji, tako da je bil tudi napad velikokrat temu primeren in ne tako učinkovit, kot bi lahko bil.« Tekma je bila vsekakor izenačena, manjkalo ni niti borbenosti, seveda pa se pozna, da sta ekipi še v pripravljalnem obdobju, kar je glede na to, da manjka do prvenstva še mesec dni, povsem razumljivo. Prva dva seta sta si bila precej podobna, saj je Sloga že dokaj visoko povedla, nakar so Konto-velke odločno odreagirale, prvi set tudi osvojile, drugi pa se jim je izmuznil v končnici, potem ko jim je uspelo nadoknaditi zaostanek 13:19. Tretji niz je bil najbolj enosmeren, saj so Kontovelke dalj časa visoko vodile in Sloga je omilila razliko tik pred koncem. Na obeh straneh je nastopilo nekaj mladih igralk, ki lani niso bile v prvih ekipah, in njihovi prvi nastopi so bili kar spodbudni. Oba trenerja sta preizkušala različne postave, tudi v pričakovanju natrpanega tedna, v katerem čaka igralke obeh ekip še en nastop v Jadranskem pokalu v petek, v soboto in nedeljo pa bo na sporedu še turnir za Pokal bazoviških žrtev. (INKA) JUTRI, moški: 20.00 na Op-činah Sloga Tabor - OK Logatec; ženske: 19.30 v Repnu Kontovel - Pordenone; 21.00 v Repnu: Por-denone - Sloga □ Obvestila SMUČARSKI ODSEK SPDT obvešča, da se v sredo, 6. oktobra 2010 začenjajo treningi za pridobitev kondicije za smučarsko sezono, namenjeni odraslim, v telovadnici šole Codermatz v ulici Pindemonte 11 v Trstu, z začetkom ob 20.30. Za informacije in prijave pokličite na tel.št. 335 6123484. AŠD BREG Odbojkarska sekcija sporoča, da se bodo začeli treningi minivolleya v torek, 21. septembra ob 16.30, s kratkim sestankom, za letnike od 2000 do 2004. Treningi bodo potekali ob torkih od 17.00 do 18.30 in ob četrtkih od 16.30 do 18.00. AŠD BREG košarkarska sekcija vabi vse osnovnošolske otroke k tečaju minibasketa. Prvi trening bo jutri ob 16.30 v dolinski telovadnici, sledil bo sestanek s starši. AŠZ DOM GORICA in DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ v Gorici prirejata plesno šolo »Luna Lunca« za otroke, mlade in odrasle. Predstavitev bo v ponedeljek, 20. septembra, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici, začetek plesnih vaj bo v ponedeljek, 4. oktobra; informacije v Kulturnem domu v popoldanskih urah (tel. 0481-33288). AŠZ DOM GORICA prireja športno dejavnost za leto 2010-11: športni vrtec (s 4. oktobrom), motorika (z 21. septembrom), košarka (z 20. septembrom) ter za fante in dekleta Cheerleading in pom-pon ples (s 26. januarjem 2011); informacije po tel. 0481-33288 od ponedeljka do petka med 17. in 19.30. AŠZ OLYMPIA GORICA začenja športne dejavnosti za leto 2010-11 : predšolska telovadba, ritmika, orodna telovadba, minyvolley, odbojka in športni ples; informacije in vpisovanje po tel. 335-5952551 (Damijana Češčut). TENIŠKA ŠOLA za osnovnošolce pri AŠZ Gaja na Padričah se bo pričela v torek, 12. oktobra. Za prijave in informacije pokličite na tel. št.: 3898003486 (Mara). AŠD BREG - Odbojkarska sekcija sporoča, da bodo potekali treningi mladinskih ekip po sledečem urniku: letniki 1995/1996/1997 (U16) ob ponedeljkih in sredah od 18.00 do 19.30 v Dolini, letniki 1997/1998/1999/2000 (U12-U13-U14) ob sredah od 16.30 do 18.00 in ob četrtkih od 18.00 do 19.30 v Dolini. SHINKAI KARATE KLUB sporoča, da bo v zgoniški telovadnici prvi trening za lanske športnike (otroci do 13. leta starosti) jutri, 17. septembra, od 17. do 18. ure. Začetnike vabimo v telovadnico ob torkih in petkih med 16. in 17. uro od 17. septembra dalje. Za vse potrebne informacije tel. št.: 347-4033343, 347-2533320 ali 340-3963534. PLAVALNI KLUB BOR prireja na Alturi v Trstu in na Opčinah tečaje prilagajanja na vodo in plavanja za otroke od 4. leta dalje. Vpisovanja na stadionu 1. maja oz. po telefonu 04051377 vsak delavnik od 14.30 do 16.00. Začetek vadbe 1. oktobra. SK DEVIN prireja tečaje smučanja z društvenimi učitelji na plastični progi v Nabrežini od septembra do decembra vsako soboto in nedeljo zjutraj. Prva izmena od sobote 18. oz. nedelje 19.septembra 2010. Možnost najema opreme. Informacije in vpisovanje na info@skdevin.it ali na 040 2908105 - 348 1334086. ŠZ BOR - GIMNASTIČNI ODSEK organizira treninge ritmične gimnastike s sledečimi urniki: na Stadionu 1.maj za predšolske otroke ob torkih 16.30-17.30 in petkih 16.30-17.30, za osnovnosolske otroke ob torkih 16.30-17.30 in petkih 17.30-18.30. Prvi trening bo v torek, 21.9.2010. Treningi na Opčinah (večnamenski prostor OŠ Bevk): za predšolske otroke ob sredah 16.30-17.30 in osnovnošolske otroke 17.3018.30. Prvi trening bo v sredo, 22. septembra. Za prijave in informacije pokličite na 328-2733390 (Petra). ŠZ BOR - ŠPORTNA ŠOLA TRST organizira vadbo za PREDŠOLSKE otroke od 1. do 6.leta starosti v sobotah na Stadionu 1. maj v Trstu. Prva vadba bo v soboto, 2. oktobra. Za informacije pokličite v urad SZ Bor od 15. do 18. ure, 04051377. ŠZ BOR - ŠPORTNA ŠOLA TRST organizira telovadbo in uvajanje v atletiko za osnovnošolske otroke od 6. do 10. leta starosti v ponedeljskih, sredah, četrtkih in sobotah na Stadionu 1. maj v Trstu. Prvi trening bo v ponedeljek, 20. septembra. Za informacije pokličite v urad SZ Bor od 15. do 18. ure, 04051377. ŠZ BOR - ŠPORTNA ŠOLA TRST organizira vadbo atletike za SREDNJEŠOLCE ob torkih na Stadionu 1. maj v Trstu. Prvi trening bo v torek, 28. septembra. Za informacije pokličite v urad ŠZ Bor od 15. do 18. ure, 04051377. A/A&RPCA & j SOi-A. yj\ àfettj&kqmus d* 20. £ 20/0 PSČM Gîte / PRIREDITVE Četrtek, 16. septembra 2010 21 GLEDALIŠČE glasba - Jutri ob 21. uri v živo iz Milana Topolovska Minimalna Orkestra na valovih Rai RadioTre, javna radijska postaja, ki se posveča predvsem kulturi, bo jutri v živo predvajala milanski spektakel, posvečen biološke in kulturni raznovrstnosti. Predstava bo v gledališču Dal Verme, med njenimi oblikovalci pa bo Topolovska Minimalna Orkestra, ki je pred dvema le- toma nastala v okviru Postaje Topo-love, vodi pa jo videmski glasbenik Antonio Della Marina. Skupini mladih glasbenikov iz Benečije se bodo med drugimi pridružili glasbeniki z akademije Scala. Neposredni prenos se bo pričel ob 21.05. glasba - Zaključek poletnega festivala V Gradežu nocoj kitarist Marko Feri V Gradežu se danes zaključuje letošnja petindvajseta izvedba niza Musica a 4 stelle, ki jo v poletnih mesecih prirejajo v Gradežu. Deseti in zadnji koncert bo izoblikoval tržaški kitarist Marko Feri, ki bo ob 20.30 nastopil v katedrali sv. Evfemije. Vstop je prost. Kitarista bo med nocojšnjim nastopom spremljal »S. Eufemia strings quartet«, ki ga sestavljajo Riccardo Paltanin (violina), Ric-cardo Alfare (violina), Marco Na-son (viola), Antonio Galligioni (violončelo). Na sporedu bodo skladbe, ki so jih napisali Giorgio Tortora, Luigi Boccherini, Leo Brouwer in Carlos Guastavino. Marko Feri je študij kitare začel na tržaški Glasbeni matici pri Tulliu Možini, ga nadaljeval s prof. Brunom Tonazzijem in diplomiral na tržaškem konservatoriju Giuseppe Tartini (v razredu prof. Pier-luigija Corone). Izpopolnjeval se je na številnih mojstrskih tečajih (masterclasses), redno koncertira po Evropi, Avstraliji in Združenih državah Amerike in snemal za številne radijske in televizijske postaje. Poučuje na Glasbeni matici - šola Marija Kogoja, vodi izpo-polnjevalne tečaje po Italiji, Sloveniji in Hrvaški, je član žirij na različnih glasbenih tekmovanjih, a tudi pobudnik in umetniški vodja mednarodnega glasbenega festivala Kras. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Trst ■ Primorski poletni festival V četrtek, 23. septembra, ob 20.30 / Po motivih romana Orhana Pamuka: »Rdeče / Rosso«. Režiser: Martin Ko-čovski; dramaturgija: Bilge Emin; kostumi: Marija Pupučevska; Glasba Ili-ver Josifovski; koreografija: Urška Vo-har. Nastopajo: Blagoja Stefanovski, Da-mir Domitrovič Kos, Vedran Dekič, Adnan Haskovič, Bojana Kneževič, Aldin Omerovič, Jelena Rusjan, Kristina Stevovič, Zdravko Stojimirov, Urška Vohar in Srefanija Zizovska. / Predstava je v različnih jezikih. V soboto, 25. septembra, ob 20.30 / Narodno prizorišče Sarajevo "Pawel Sala": »Mortal combine«. Režiser: Dino Mustafič; scene: Dragutin Broz; kostumi: Lena Stefanovič-Grafič. Nastopajo: Ermin Sijamija, Josip Pejakovič, Ejla Bavčič-Tarakčija, Alen Muratovič, Ha-sija Borič, Miraj Grbič, Slaven Vidak, Adnan Hasakovič, Aldin Omerovič, Vedran Dekič, Damir Kustura, Edhem Hisič, Nedim Zlatar, Elvir Salčinovič. Grad Sv. Justa Danes, 16. septembra, ob 20.30 / Davide Calabrese in Lorenzao Scuda: »Oblivion show«. Režija: Gioiele Dix. Nastopajo: Graziana Borciani, Davide Cala-brese, Francesca Folloni, Lorenzo scuda in Fabio Vagnarelli. / V slučaju grdega vremena, prireditev bo prenosena v gledališču Rossetti, z začetkom ob 21.00. Jutri, 17, septembra, ob 20.30 / Pietro Grasso: »Per non morire di mafia«. Scenska verzija: Nicola Fano. Režija: Alessio Pizzech. Nastopa: Sebastiano Lo Monaco. / V slučaju grdega vremena, prireditev bo prenosena v gledališču Rossetti, z začetkom ob 21.00. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V sredo, 29. septembra, ob 20.00 / Gledališče Koper: »Papež«. V sredo, 29. septembra, ob 20.00 / Tamara Matevc, Boris Kobal: »Poslednji termina(l)tor«. V četrtek, 30. september ob 20.00 / Kino Kino: britanski dokumentarni film: »Doba neumnosti«. KOPER Gledališče Koper Danes, 16. september, ob 20.00 / Bra-nislav Nušič: »Gospa ministrica«. Jutri, 17. septembra, ob 20.30 / J. B. P. Molière: »Don Juan«. V četrtek, 30. septembra, ob 20.00 / Tamara Matevc, Boris Kobal: »Poslednji termina(l)tor«. ■ Primorski poletni festival Jutri, 17. septembra, ob 20.30 / Crno-gorsko Narodno prizorište J. B. P. Molière: »Don Juan / Don Giovanni«. Priredba in režija: Ana Vukotič; kostumi: Leo Kulaš; glasba: Ivan Marov; koreografije: Tamara Vujoševič-Mandič. Nastopajo: Dragan Mičanovič, Simo Trbješanin, Ana Vujoševič, Stevan Ra-dusinovič, Zoran Vujovič, Mišo Obra-dovič, Branimir Popovič, Nada Vukče-vič Žaklina Oštir in Dejan Ivanič. V četrtek, 23. septembra, ob 20.30 / Po motivih romana Orhana Pamuka: »Rdeče / Rosso«. Režiser: Martin Ko-čovski; dramaturgija: Bilge Emin; kostumi: Marija Pupučevska; Glasba Ili-ver Josifovski; koreografija: Urška Vo-har. Nastopajo: Blagoja Stefanovski, Da-mir Domitrovič Kos, Vedran Dekič, Adnan Haskovič, Bojana Kneževič, Aldin Omerovič, Jelena Rusjan, Kristina Stevovič, Zdravko Stojimirov,Urška Vohar in Srefanija Zizovska. / Predstava je v različnih jezikih. NOVA GORICA Kulturni dom Mala dvorana V sredo, 6. oktobra, ob 20.00 / »Jezik molka«. Monopripoved zgodb: Nataša Konc Lorenzutti. Glasbena spremljava Tina Grego - violina. LJUBLJANA Cankarjev dom V soboto, 18. septembra, ob 18.00 in 22.00 Dvorana Duše Počkaj / Viktor Bodo: »Mož na kocki«. SNG Drama Veliki oder Danes, 16. septembra, ob 20.00 / Eugène Ionesco: »Kralj umira«. V soboto, 18. septembra, ob 19.30 / Boštjan Tadel: »Ponudba in povpraševanje«. Mala drama Jutri, 16. septembra, ob 20.00 / Milena Markovič: »Barčica za punčke«. V soboto, 18. septembra, ob 20.00 / Ulrike Syha: »Zasebno življenje«. / Ponovitve: v torek, 21. septembra, ob 20.00. V petek, 24. septembra, ob 20.00 / Spi-ro Scimone: »Kuverta«. / Ponovitve: V soboto, 25., od ponedeljka, 27. do četrtka, 30. septembra, ob 20.00. MGL Veliki oder V ponedeljek, 20. septembra, ob 19.30 / William Shakespeare: »Romeo in Julija«. / Ponovitve: v torek, 21. ob 20.00, v sredo, 22., v petek, 24. in v ponedeljek, 27. ob 19.30, v torek, 28. ob 15.30 in ob 19.30 ter v sredo, 29. septembra ob 19.30. Mala drama V soboto, 25. septembra, ob 20.00 / Conor McPherson: »Sijoče mesto«. Ljubljanski Grad - Lapidarij V nedeljo, 26. septembra, ob 20.00 / Boris Pahor, Boris Kobal: »Nekropola«. / Ponovitve: v ponedeljek, 27. septembra, ob 20.00. Šentjakobsko gledališče V četrtek, 30. septembra, ob 19.30 / A. Joui, J. P. Bacri: »Družinska zadeva« (komedija). Režija: Jaša Jamnik. / Ponovitve: V četrtek, 7. oktobra, ob 20.00. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST V nedeljo, 19. septembra, ob 20.30 / »Jesus Christ Superstar«. Glasba: Andrew Lloyd Webber; lirika: Tim Rice. Režija: Massimo Romeo Piparo. Nastopajo: Matteo Beccucci, Paride Acacia, Mario Venuti, Simona Bencini, Cristian Ruiz. / Ponovitve: v ponedeljek, 20. septembra, ob 20.30. / V slučaju grdega vremena, prireditev bo prenosena v gledališču Rossetti, z začetkom ob 21.00. Gledališče Verdi Jutri, 17. septembra, ob 20.30. / »Anton Rock«. Dirigent: M. Stefan. / Ponovitve: v soboto, 18. septembra, ob 18.00. _SLOVENIJA_ SEŽANA Terminal Sežana ■ Jesensko praznovanje Jutri, 17. septembra, ob 20.00 / Nastopata .Vasco Rossi tribute band in Janhaus. Vstop prost. V soboto, 18. septembra, ob 20.00 / Nastopata: Zbuljena Generacija Bo-hem, 3 Prašički in Dj Riki. / Info.: 00386-41419550. NOVA GORICA Kulturni dom V torek, 28. septembra, ob 20.15 Velika dvorana / Orkester in zbor Baročne akademije iz Detmolda ( Nemčija). Dirigent: Gerhard Weinberger. Solisti: Jessica Jans - sopran; Benno Schachtner - kontratenor; Tilman Lichtdi - tenor; Markus Flaig in Kalus Mertens - basbariton. V ponedeljek, 11. oktobra, ob 20.15 Velika dvorana / Ansambel Interactive Tokyo (Japonska). Dirigent: Junya Fu-jimoto. LJUBLJANA Križanke V nedeljo, 19. septembra ob 21.00 / Nastopa: Emir Kusturica & No Smoking Orchestra. Cankarjev dom Danes, 16. septembra, ob 19.30 Gallusova dvorana / Orkester Slovenske Filharmonije. Dirigent in solist: Aleksander Rudin. / Ponovitve: v petek, 17. septembra ob 19.30. V četrtek, 23. septembra, ob 19.30 Gallusova dvorana / Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent: En Shao. Solist: Marko Hatlak - harmonika. V ponedeljek, 27. septembra, ob 20.00 Gallusova dvorana / »Baročna akademija iz Detmolda«. Dirigent: Gerhard Weinberger. Solisti: Jessica Jans - sopran; Benno Schachtner - kontratenor; Tilman Lichtdi - tenor; Markus Flaig in Kalus Mertens - basbariton. V torek, 28. septembra, ob 21.00 / Nastopata: Lovro Ravbar Quintett (Slovenija) in Radiostar (Danska), v sodelovanju z JazzDanmark. V četrtek, 30. septembra ob 19.30 Gallusova dvorana / Orkester Slovenske Filharmonije. Dirigent: Aleksandar Markovic. Solistka: Tasmin Little - violina. / Ponovitve: v petek, 1. oktobra. Kino Šiška Jutri, 17. septembra, ob 21.00 / Nastopa zasedba Melodrom. V soboto, 18. septembra, ob 21.00 / Nastopajo G.J. Quintett iz Italije. V sredo, 29. septembra, ob 21.00 / Nastopa ameriška zasedba Medeski Martin & Wood: John Medesky - hammond orgle, klavir; Billy Martin - bobni in Chris Wood - bas. V sredo, 6. oktobra, ob 20.00 / Nastopa skupina Ondine. V četrtek, 7. oktobra, ob 21.00 / Nastopajo skupine: YU GO! Darkwood Dub (Beograd), Bernays propaganda (Skopje) in Adam (Ljubljana). RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio- vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniške postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. / je na ogled, do konca decembra, dokumentarna razstava, ki jo je uredila Branka Sulčič Sulli: »Pore-čanka včeraj: ozkotirna proga; danes: pot zdravja in prijateljstva«. Urnik: v sredo, v soboto in v nedeljo od 9.00 do 13.00 (brezplačni ogled samo razstave). REPEN Kraška hiša: je na ogled razstava: »Izbor iz zbirke Kabineta slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju v Kranju_2«. ZGONIK Pred županstvom: je na ogled fotografska razstava Miloša Zidariča. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Stalna razobju srednjega veka in baroka v Evropi z naslovom »Theatrum In-strumentorum« je na ogled v dvorani deželnih stanov goriškega gradu od torka do nedelje med 10.00 in 19.00; informacije na www.comune.gorizia.it. Kulturni Center Lojze Bratuž: je na ogled razstava pod naslovom: »Skriti obrazi Aleksandrije«. Sprejemni center Gradina v Doberdobu: Družba Rogos vabi na ogled fotografske razstave Glauche Tosoje »Naše živali in naša pokrajina v fotografijah ljubitelja narave«. Goriški muzej - Grad Dobrovo: na ogled je arheološka razstava Pivsko po-sodje iz slovenskih muzejev in fotografska razstava Kamnita Istra in cvetoča Brda Dinka - Dominika Bizjaka. Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. VIDEM Palača Dežele (Dvorana Pasolini): Do 31. oktobra bo na ogled fotografska razstava: »50 anni delle Freccie Tricolori«, organizirano od Posebne Družbe Vile Manin, v sodelovanju z Graphstudio Spa ter deželne uprave. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom: je na ogled razstava fotografij Marka Modica, z naslovom: »Krasmosis«. / V torek, 28. septembra, ob 18.00 bo odprtje slikarske regijske razstave JSKD z naslovom: »Portreti«. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obi- skom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). Krajevna skupnost: je na ogled razstava: »V osrčju dežele terana«. ŠTANJEL Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Stolp na vratih:Razstavljajo avtorice likovne sekcije Kulturnega društva »Jože Pahor« iz Sežane, pod naslovom: »Videnja«. Avtorice so: Almira Benassi, Nada Bric, Marinka Grohar Gatnik, Ana Hanzel, Mirjam Kocjan, Sonja Pe-roci in Ivica Žerjal. Urnik: od torka do nedelje, od 10.00 do 18.00. Galerija Pri Valetovih: Do nedelje, 10. oktobra, bo na ogled fotografska razstava Maje Švagelj pod naslovom: »Ovita z rujem v mislih domov odpotujem ...«. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora - zaprta do na-daljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). Kulturni dom: v petek, 24. septembra, ob 20.00, bo otvoritev razstave Danila Jejčiča. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: oskrbnik vam bo ob obisku natisnil spominski letak na starem tiskarskem stroju. Do 15. oktobra je možen ogled vsak dan od 9.00 do 16.00. CERKNO Partizanska bolnica Franja je rekonstruiran spomenik nepremične kulturne dediščine iz časa 2. svetovne vojne in hkrati simbol boja, humanosti in junaštva Slovencev. Do 31. oktobra je možen ogled vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna in univerzitetna knjižnica: je na ogled razstava knjig: »Zakladi Univerzitetne knjižnice v Budimpešti ob njeni 450-letnici«. 22 Četrtek, 16. septembra 2010 AVTOMOBILI / nissan - Novi oblikovni pristopi japonske tovarne Prepoznavnost in zmogljivost volkswagen Še en rekord za golf, ikono glavni značilnosti malega jukea nemškega Nova razvojna stopnja Nissanovega štirikolesnega sistema ALL-MODE 4x4 avtomobilizma Prepoznavnost in izvirnost oblikovanja sta poglavitni značilnosti enega zadnjih Nissanovih proizvodov, ki so mu namenili dokaj neobičajno (vsaj na avtomobilskem področju) ime »juke«, ki nas spominja na nekdanje juke-bo-xe, s katerimi pa mali nissan nima nobene zveze. Namen vozila naj bi bil vnesti v segment kompaktnih SUV še več šport-nosti obenem pa tudi nove oblikovne pristope. In slednje izstopajo povsod: spredaj pridejo do izraza z dokaj originalno oblikovano masko, kjer so veliki žarometi razdeljeni na več ravni: dnevne luči so postavljene zgoraj in se dvigujejo proti vetrobranskemu steklu, medtem ko so v sredini veliki okrogli žarometi, ki takoj pritegnejo pozornost gledalca. Čisto spodaj pa sta meglenki, med katerima so tri okrogle reže za zrak. Pogled z boka nam pokaže, da so zasteklene površine dokaj skromne, streha je nizka in se spušča proti zadku, kljuk na zadnjih vratih pa ni videti, saj so skrite, kot pri mnogih alfah, v C stebričku. Iz slike, ki jo objavljamo, je jasno razvidno, da je notranjost dokaj drzno oblikovana. Takoj pade v oči sredinska konzola in visok sredinski tunel, na katerem se nahaja prestavna ročica. Armaturna plošča je v čistem Nissanovem slogu. Prostor v potniški kabini je še kar skromno odmerjen in isto velja tudi za prtljažnik, kjer je prostora za komaj 250 litrov, lahko pa ga povečamo na 830, če podremo zadnjo klop. Juke je nastal na osnovi platforme B zveze Renault Nissan. Ob medosni razdalji 2530 mm, meri v dolžino 4135 mm, v širino 1765 mm in v višino 1570 mm. Pri različici s prednjim pogonom so kolesa spredaj s karoserijo povezana preko vzmetne noge MacPherson, zadaj je nameščena prema s povezanima vodiloma. Pri različicah s štirikolesnim pogonom je zadnja prema prostorska, povzeta po qashqaievi zadnji premi. Pogon na vsa kolesa ALL-MODE 4x4-in predstavlja novo razvojno stopnjo priznanega Nissanovega, elektronsko krmiljenega pogona na vsa kolesa. Ta je sedaj oplemeniten s sistemom nadziranja navora, kar veča vodljivost in zmanjšuje podkrmarjenje v zavojih. Poleg porazdelitve navora med prednjimi in zadnjimi kolesi, do razmerja največ 50/50, zmore sočasno tudi delitev navora med zadnjima kolesoma. Juke je na voljo s tremi motorji, enim dizelskim in dvema bencinskima, z delovno prostornino 1,6 litra. Vsi bodo s sestavo izpušnih plinov zadovoljili najstrožja merila evro 5. Na vrhu ponudbe je novi bencinski motor (MR16DDT) z neposrednim vbrizgom goriva in turbinskim polnilnikom. Motor doseže največjo moč 190 KM in največji navor 240 Nm. Povezava neposrednega vbrizga goriva in turbinskega polnilnika zagotavlja moč in odzivnost, ki ga postavljata ob bok klasičnim motorjem z delovno prostornino 2,5 litra, po porabi goriva pa ga lahko primerjamo z majhnimi motorji. Drugi bencinski motor je novost, razvita na osnovi uveljavljene družine Nissanovih motorjev HR. Za štirivaljnik s štirimi ventili na valj, z oznako HR16DE, so značilni majhna masa, zmanjšano trenje in izviren sistem dvojnega vbrizga goriva, zmore 117 KM. Dizelski motor 1.5 dCi doseže ob skupnem vodu za gorivo največjo moč 110 KM in največji navor 240 Nm. Odlikujejo ga odzivnost, prožnost, zmogljivost, gospodarna poraba goriva in z njo povezan omejen izpust izpušnih plinov. Različici z 1,6-litrskim bencinskim motorjem s turbinskim polnilnikom in pogonom na prednji kolesni par je namenjen ročni šeststopenjski menjalnik. Cene se začenjajo pri 16.490 evri, kolikor velja vstopna 1600-kubična bencinska različica. Prav prejšnji teden je s proizvodne linije v Wolfsburgu zapeljal 15-milijonti golf - golf GTI tornado rdeče barve z 200 KM. Volkswagnov najuspešnejši model je svoj zmagoviti pohod v Wolfsburgu začel pred 36 leti. Do danes je bilo izdelanih že več kot 27 milijonov vozil. Dr. Siegfried Fiebig, vodja tovarne v Wolfsburgu, je ob tej posebni priložnosti dejal: »Pri nobenem drugem modelu geslo "das Auto" ne zadene bistva tako kot prav pri golfu. Njegovo ime se je uveljavilo kar kot oznaka za celoten avtomobilski razred. Golfje presegal vsa pričakovanja in je izjemnega pomena za Wolfsburg. Naš cilj je, to zgodbo o uspehu nadaljevati tudi v naslednji generaciji.« »V nobeni drugi tovarni nimajo zaposleni tolikšnega znanja o golfu kot v Wolfsburgu - od razvoja, preko konstrukcije do izdelave. Od leta 1974 naprej je golf neločljivo povezan s tem mestom. Naše kolegice in naši kolegi so s svojo prizadevnostjo pomembno prispevali k temu, da danes lahko ponosno rečemo: Golf - to je avto,« je poudaril Bernd Osterloh, predsednik svet delavcev družbe Volkswagen AG. Golf je tudi danes tako priljubljen kot nekoč. To dokazujejo tudi številne nagrade, ki so mu jih po vsem svetu podelili avtomobilski strokovnjaki, novinarji in kupci. Tako je bil golf letos izbran za avto leta v Južni Afriki in za najbolj priljubljen družinski avto v sklopu nagrade »What Car? Award« v Veliki Britaniji, kot golf BlueMotion pa je prejel nagrado za najbolj ekološki avto »World Green Car Award 2010«. Golf prve generacije so v Wolfsburgu pričeli izdelovati spomladi leta 1974. Vozilo je hitro postalo prava prodajna uspešnica. Že vse od leta 1975 je golf najbolje prodajani model v Nemčiji. Odlično se je uveljavil tudi v tujini. K mednarodnemu uspehu je prispevalo tudi dejstvo, da ga izdelujejo na kar petih celinah. Golfa danes izdelujejo v Wolfsburgu in Zwickauu (Nemčija), Čang-čunu (Kitajska), Curitibi (Brazilija) in v Puebli (Mehika). Največ pa jih prodajo v Nemčiji, Veliki Britaniji, Franciji, Italiji in Španiji, zunaj Evrope pa na Kitajskem, v Brazilija in ZDA. Stran pripravil Ivan Fischer zda - Izklicna cena cadillaca iz leta 1 928 je pol milijona dolarjev Na dražbi oklepna limuzina nekdanjega gangsterja Al Caponeja Lepa Cadillacova limuzina iz leta 1928, ki jo vidimo na sliki, je prevažala znanega italijansko-ameriškega gangsterja Ala Caponeja, za njim, ko je namreč prosluli »Scarface« odplul v zapor Alcatraz, naj bi se z njo vozil tudi nekdanji ameriški predsednika Franklin Delano Roosevelt. Sedaj se je ta cadillac pojavil na dražbi z izklicno ceno pol milijona dolarjev. To je bil tudi prvi avto, ki je imel nameščena neprebojna stekla (2,5 cm), obenem pa je bil odet v zeleno barvo, kakršna je bila zaščitni znak takratne policije in ima rdeče luči za prednjo masko, sireno in radio, s katerim je Capone lahko poslušal policijska poročila. Motor zmore 90 KM, kar je komaj dovolj za 1370 kg težak avto, ki so mu med zadnjim restavracijskimi posegi odpravili jekleni oklep. Ostala so samo neprebojna stekla, ki pa niso več tista originalna, temveč nova, lažja, a kljub temu debela 2,5 cm. Za sedaj nam ni znano, če so gangsterjevo limuzino uspeli prodati in če so jo, kdo jo je kupil. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 16. septembra 2010 23 18.40 20.25 20.30 20.50 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna TV: Primorska kronika Tv Kocka: Števerjan 2010: Ansambel Jerneja Kolarja Deželni Tv dnevnik Dosje Bazovica 2000, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal pianeta 6.30 10.55, 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 11.55 Aktualno: Obisk papeža Benedikta XVI. v Veliki Britaniji 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Bonta loro 15.00 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.15 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.10 Nan.: Ho sposato uno sbirro 2 23.30 Dnevnik - kratke vesti 23.35 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 1.10 Nočni dnevnik in vremenska napoved ^ Rai Due 6.00 Dok.: Stella del Sud - Mar Rosso 6.30 18.45 Talent show: Extra Factor 7.00 Risanke: Cartoon flakes 8.20 Film: Pimpi, piccolo grande eroe (risanka, ZDA, '03, r. F. Glebas) 10.00 Variete: Tracy & Polpetta 10.15 13.30 Aktualno: Tg2 E...state con Costume 10.30 13.00, 18.15, 20.30, 23.35 Dnevnik 10.45 Aktualno: Tg2 Zdravje 33 11.00 Variete: I fatti vostri 13.50 Aktualno: Tg2 Si viaggiare 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.10 Nan.: La signora in giallo 17.00 Nan.: Numb3rs 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 19.35 21.05 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 22.50 Nan.: Anna Winter - In nome del- la giustizia 23.50 Dok.: Rai 150 anni 0.50 Dnevnik - Parlament ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso Dok.: La Storia siamo noi Film: Scusi, dov'e il fronte? (kom., ZDA, '70, r.-i. J. Lewis) Aktualno: Cominciamo bene estate Dnevnik in športne vesti 14.50 Aktualno: Cominciamo bene estate - Condominio Terra... Nad.: Julia 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved Dnevnik in vremenska napoved Dnevnik L.I.S. Nan.: Il richiamo della foresta Variete: Tg3 GT Ragazzi Dok.: Cose dell'altro Geo Dok.: Geo & Geo Dnevnik Variete: Blob Nad.: Seconda chance Nad.: Un posto al sole Film: Solo 2 ore (akc., ZDA, '06, r. R. Donner, i. B. Willis) Dok.: C'era una volta Nočni dnevnik in vremenska napoved 8.00 9.00 10.35 11.10 13.00 13.10 14.00 14.20 15.00 15.05 15.50 16.00 17.40 19.00 20.00 20.10 20.35 21.05 22.55 0.00 10.30 11.30 12.00 12.55 13.50 15.10 16.15 16.40 17.15 18.55 19.25 19.35 21.05 23.10 23.45 Nan.: Ultime dal cielo Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Nan: Wolff - Un poliziotto a Berli- no Nan.: Un detective in corsia Aktualno: Il Tribunale di Forum Nan.: Hamburg Distretto 21 Nad.: Sentieri Film: La congiura degli innocenti (kom., ZDA, '55, r. A. Hitchcock, i. E. Gwenn, J. Forsythe) Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sipario Nad.: Tempesta d'amore Šport: Nogometna tekma evropske lige Neapelj - Utrecht Šport: Speciale Europa League Film: Il giardino delle vergini suicide (dram., ZDA, '99, r. S.Coppola, i. J. Woods, K. Dunst) 0.30 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 1.40 Nočni dnevnik in Pregled tiska Canale 5 8.40 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 15.35 16.15 18.50 20.30 21.10 22.45 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattino Cinque (v. F. Pa-nicucci) Dnevnik - Ore 10 Aktualno: Forum 20.00 Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Film: Rosamunde Pilcher - Il tesoro nascosto (kom., Nem., '06, r. D. Kehler, i. M. Schloo) 18.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Aktualno: Pomeriggio Cinque (v. B. D'Urso) Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 1.30 Variete: Velone (v. E. Iacchet-ti) Nan.: I Cesaroni (It., '10) Variete: Chiambretti night - Solo per numeri uno C/ Italia 1 6.05 Nan.: La Tata 6.40 Risanke 8.40 Nan.: Kyle XY 9.35 Nan.: Smallville - Gli inizi 11.25 Nan.: Heroes 12.25 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 20.05 Risanka: Simpsonovi 14.10 Nan.: My name is Earl 14.40 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto 15.40 Risanka: One Piece - Tutti all'ar- rembaggio! 16.10 Risanka: Sailor moon 16.40 Film: Il mondo di Patty 17.35 Nan.: Ugly Betty 19.30 Nan.: Tutto in famiglia 20.30 Kviz: Mercante in fiera 21.10 Nan.: The mentalist 23.00 Nan.: FlashForward 0.55 Nan.: Cinque in famiglia ^ Tele 4 Rete 4 7.10 Nan.: Piu forte ragazzi 8.10 Nan.: Starsky & Hutch 9.05 Nan.: Hunter 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.05 Pregled tiska 9.00 Variete: Domani si vedra 10.05 Nan.: Daniel Boone 10.55 Dokumentarci o naravi 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Aktualno: Rotocalco ADNKronos 12.25 Aktualno: Tractor Pulling 12.50 Aktualno: La Provincia ti informa 13.15 Aktualno: Antiche ville del Friuli Venezia Giulia 14.05 Variete: ... Copertina da Udine 15.05 Aktualno: Musa Tv 17.00 Risanke 19.10 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 20.00 Športne vesti 20.05 Šport: Tutto Triestina 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Kviz: Ufo di sera 21.50 Klasična glasba 22.10 Dok.: La Grande storia 23.35 Dnevnik Montecitorio 23.40 Aktualno: In contatto... con la Trieste Trasporti La 7 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 23.15 Dnevnik 9.55 Aktualno: Omnibus (ah)iPiroso 10.55 20.30, 1.50 Aktualno: Otto e mezzo 11.20 Nan.: Hardcastle & McCormick 12.30 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 14.00 Film: Capitan Fracassa (pust., Fr./It., '60, i. J. Marais, G. Grad) 16.00 Dok.: Atlantide - Storia di uomini e di mondi 18.00 Nan.: Relic Hunter 19.00 Nan.: N.Y.P.D. 21.10 Nan.: Ben Hur (t Slovenija 1 6.10 Kultura 6.20 Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Otr. nan.: Telebajski (pon.) 10.35 Nan.: Odprava zelenega zmaja (pon.) 11.05 Oddaja za otroke 11.40 Omizje (pon.) 13.00 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.20 Hum. nan.: Peta hiša na levi (pon.) 13.50 Piramida (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Vipo, pustolovščine letečega psa 15.55 Ris. nan.: Fifi in cvetličniki 16.05 Kratki dok. film: Latina (pon.) 16.20 Enajsta šola 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 Nan.: Sinje nebo (pon.) 18.15 Odpeti pesniki 18.30 Žrebanje deteljice 18.40 18.40 Risanke 19.55 Pogledi Slovenije 21.25 Na lepše 21.50 Minute za jezik 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.05 Umetni raj 23.30 Globus (pon.) 0.05 Iz arhiva TVS - Tv dnevnik 16.09.1992 (pon.) 0.30 Dnevnik (pon.) (T Slovenija 2 6.30 7.00 8.00 11.20 11.50 12.20 13.30 14.30 16.00 16.30 17.00 17.30 18.25 19.25 20.00 21.00 22.55 23.45 9.00, 1.45 Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Globus (pon.) Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 16.09.1992 Folkart 2010, 2. del Dok. serija: V osemdesetih vrtovih okoli sveta, zadnji del (pon.) Slovenska jazz scena (pon.) Evropski magazin - oddaja Tv Maribor Med valovi Mostovi - Hidak (pon.) To bo moj poklic Dok. nan.: Mladiči v naravi Dok. serija: Kako živijo slovenski gradovi: Predjamski grad Hum. nan.: Fina gospa (pon.) Eindhoven: nogometna tekma Evropske lige, Eindhoven - Sampdo-ria, prenos Nad.: Neodpuščeno, zadnji del Nogomet, tekme Evropske lige, povzetki Koper 14.50 Zaigramo si televizijo 15.50 Globus 16.20 Slovenski magazin 16.50 Folkest 2009 17.20 Arhivski posnetki 18.00 Med valovi 18.35 0.15 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športne vesti 19.30 Glasb. odd.: In orbita 20.00 Vesolje je... 20.30 Artevisione 21.00 Dokumentarec 22.50 Piranska srednjeveška zgodba 1 Tv Primorka 8.00 Dnevnik Tv Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 9.00 10.00 Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.05 17.20 Hrana in vino (pon.) 11.00 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Video- strani z novicami 18.00 22.00 Lokalne volitve 2010 20.00 23.00 Dnevnik Tv Primorka, vremenska napoved, kultura in Polja Evrope 20.30 Objektiv 21.00 Kmetijska oddaja 13.45 Dnevni program 14.00 0.20 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Dok. odd.: Paolo Conte RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25, 8.10, 10.10 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 10.00 Poročila; 10.30 Music box; 11.00 Poletni Studio D: Iz dežele črnih tančic (prip. K. Kjuder); Potovanja malo drugače; 13.20 Iz domače zakladnice - Najboljši muzikanti; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica - Odprta knjiga: Ivan Tavčar - Izza kongresa; 18.00 Glasbeni slovarček; 19.25 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK, kronika; 6.45, 18.30 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Poletni dopoldan in pol; 10.00 Nagradni glasbeni vrtiljak; 10.45 Namig za poletni izlet; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.3015.00 Aktualnosti; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prireditve danes; Gremo v kino; Planinski vodnik; 19.00 Večerni dnevnik; 20.00 Poletni utrip kulture; 20.30 Radio Ka-žin, študentska oddaja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Od glave do rapa, hip-hop glasba z Valterapom. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00-8.00 Dobro jutro; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Osebnost dneva; 8.35, 17.35 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00 Proza; 9.35 Dogodki v poletju; 10.00 Nel paese delle donne; 10.33 New entry; 11.00, 21.00 Odprti prostor; 11.33 Speciale mondiali di calcio; 12.15, 19.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Parole e musica; 13.33-14.45 Sogni di vacanza; 15.00 Pesem tedna; 16.00-18.00 Duša in telo; 18.00RC Lounge Café; 19.00 Glasbeni spored; 20.00-0.00 RC Sera; 20.00 Play list; 21.30-22.40 Sogni di va-canza; 23.00 In orbita show; 0.00-6.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.05 Kratek stik; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Reportaža; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30, 16.15, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.30 Slo top 30; 16.50 Četrtkov klicaj; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo top 30 - lestvica; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za Country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturni globus; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Igra; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Četrtek, 16. septembra 2010 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno č—oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren üü dež óVr nevihte veter megla vremenska slika A / DUBLIN 0' > „°SLS STOCKHOLM K 4/1^ O 12/16 O L A - K0BENHAVN —' < 12/19 O _ HELSINKI AMSTERDAM LONDONo^' O 12/18 9/20 BERLIN 12/15 O 1020 MOSKVA 11/17 ' O KIJEV 11/25 LIZBONA O Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. BEOGRAD o™, V bí O SOFIJA SKOPJE 0 10/30 J0/27 „„ATENE " , J9/30 O^.. • r V naslednjih dneh bodo nad našo deželo dotekali vlažni in nestabilni jugozahodni tokovi.Več front bo doseglo naše območje: prva v četrtek zvečer,naslednja , ki bo bolj izrazita pa v petek popoldne. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.44 in zatone ob 19.15 Dolžina dneva 12.30 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 15.47 in zatone ob 0.40 A Nad večjim delom Evrope je območje nizkega zračnega pritiska s središčem nad Skandinavijo. Frontalni val bo dosegel Alpe. Z jugozahodnim vetrom bo dotekal nad naše kraje tope in bolj vlažen zrak. BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev se bo krepila, pogostost vremensko pogojenih težav bo naraščala, okrepili se bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči na petek bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 21,8 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 1.25 najnižje -34 cm, ob 8.50 najvišje 23 cm, ob 14.18 najnižje -1 cm, ob 19.18 najvišje 20 cm. Jutri: ob 2.12 najnižje -42 cm, ob 9.11 najvišje 32 cm, ob 14.53 najnižje -10 cm, ob 20.13 najvišje 26 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........2 0 2000 m............ 8 1000 m .......... 16 2500 m............5 1500 m...........1 1 2864 m............3 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 5,5 in v gorah 6. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg IM sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 13/18 TOLMEČ O 13/20 TRBIŽ O 12/19 O 9/17 KRANJSKA G. O, VIDEM o 13/24 O PORDENON 14/23 ČEDAD O CELOVEC O 12/19 O TRŽIČ 12/21 O KRANJ O 12/19 S. GRADEC CELJE 12/22 O MARIBOR o 14/19 M. SOBOTA O 14/20 PTUJ O o , LJUBLJANA GORirs rt O N. GORICA 14/22 W 14/23 ^ g«™* KOČEVJE ísa^tí o ČRNOMELJ N. MESTO 12/23 O ZAGREB 13/24 K É NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo prevladovalo oblačno vreme. Verjetno se bodo pojavljale plohe in občasne padavine. Količina padavin bo večja v hribih, predvsem v predalpskem pasu; manj pa jih bo po nižinah in ob morju. Možne bodo tudi nevihte z močnejšimi krajevnimi nalivi. Ob morju bo pihal zmeren jugo. Spremenljivo do pretežno oblačno bo. Ob morju in v jugozahodni Sloveniji bo večinoma suho, drugod se bodo občasno pojavljale krajevne padavine, deloma plohe. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 15, najvišje dnevne od 17 do 24 stopinj C. O GRADEC 14/15 TOLMEČ O 12/15 VIDEM O fSč? 15/24 O PORDENON 16/23 TRBIŽ O 11/14 o 10/14 KRANJSKA G. rtnnn n ' J ČEDAD O 16/23 CELOVEC O 13/16 O TRŽIČ 13/18 _ O KRANJ O 13/16 S. GRADEC PTUJ O CELJE 13/19 MARIBOR O 15/16 M. SOBOTA O 16/17 O ^ LJUBLJANA 15/19 POSTOJNA O 11/17 KOČEVJE REKA 17/21 N. MESTO 13/20 O ZAGREB 14/20 O Po vsej deželi bo oblačno s padavinami. Na zahodu bo zmerno deževalo, na vzhodu pa bo dež intenzivnejši. Verjetne bodo tudi nevihte. Ob morju bo sprva pihal okrepljen jugo, zvečer pa bo zapihala burja. (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri in v soboto bo oblačno in deževno, vmes bodo tudi nevihte. Hladneje bo. zda - S tem se je začela svetovna finančna in gospodarska kriza Minili sta dve leti od bankrota investicijske banke Lehman Brothers Nekdanji sedež ameriške investicijske banke Lehman Brothers ansa čile - Žena mu je rodila hčerko V rudniku ujeti rudar dobil naraščaj SANTIAGO DE CHILE - Eden izmed rudarjev, ki so že 40 dni ujeti v čilskem rudniku, ima končno razlog za veselje; njegova soproga je v torek v bližnjem mestu Copiapo rodila hčerko. Mala Esperanza, njeno ime pomeni "upanje", pri 58 centimetrih tehta približno tri kilograme in je popolnoma zdrava. Ime sta starša Ariel Ticona in Elisabeth Segovia povzela po taboru upanja, campamento esperanza, kjer že več tednov taborijo sorodniki ujetih rudarjev in čakajo na novice o svojih najdražjih. Ujeti rudar Ticona si je sicer močno želel biti prisoten pri rojstvu svoje hčerke, vendar mu je to onemogočila nesreča 5. avgusta, ko je 33 rudarjev ostalo ujetih 700 metrov pod zemljo. Da je bil ponosni oče vsaj malo potolažen, si je s pomočjo v rudnik napeljane video opreme lahko ogledal posnetek rojstva svojega tretjega otroka. Španska igralka Penelope Cruz je noseča MADRID - Španska igralka Penelope Cruz je noseča, je sporočila agencija, ki zastopa z oskarjem nagrajeno igralko. Agencija Kuranda, ki deluje v Madridu, je v sporočilu za javnost zapisala, da je 36-letna Cruzova noseča že štiri mesece in pol. Igralka še nima otrok, julija pa se je na manjši poročni slovesnosti na Baha-mih poročila s španskim igralcem Javierjem Bardemom. Z Bardemom sta skupaj nastopila v filmu Woodyja Allena Ljubezen v Barceloni (Vicky Cristina Barcelona), ki je Cruzovi leta 2009 prinesel tudi oskarja za najboljšo stransko vlogo. Bardem je prav tako dobil oskarja za najboljšo stransko vlogo, in sicer v filmu Ni prostora za starce (No Country for Old Men) leta 2008. Agencija Kuranda ni izdala nobenih drugih podrobnosti, sporočili so le še, da se je Penelope Cruz odpravila v London, kjer končuje snemanje naslednjega dela Piratov s Karibov. (STA) NEW YORK - Včeraj sta minili dve leti, odkar je bankrotirala ameriška investicijska banka Lehman Brothers. Dogodek velja za začetek svetovne finančne in gospodarske krize, ki je številne države pahnila v recesijo in prizadela slehernega prebivalca na svetu. Začetki krize, ki jo je izzvalo napihovanje nepremičninskega balona v ZDA, segajo vsaj v pomlad 2007, bankrot Lehman Brothersa pa jo je le še zaostril. A medtem ko so v tem času številna podjetja propadla, pa je prav Lehman preživel. Vlagatelji na Wall Streetu se 15. septembra 2008 spominjajo kot "črnega ponedeljka". Lehman Brother je razglasil plačilno nesposobnost, kon-kurentko Merrill Lynch je kupila banka Bank of America. Lehmanov bankrot je zamajal zaupanje v finančno industrijo, kreditiranje se je praktično ustavilo, borzni indeksi so zgrmeli navzdol. V težavah se je znašlo vse več fi- nančnih družb in ameriška vlada je še v istem tednu napovedala 700 milijard dolarjev vreden paket ukrepov za pomoč finančni panogi. Sledile so vlade po vsem svetu, tudi v Sloveniji in v Italiji, čeprav v manjši meri, saj so bile slovenske in italijanske banke manj izpostavljene. Da bi spodbudili financiranje, so centralne banke začele zniževati obrestne mere, države pa pripravljati ukrepe za pomoč celotnemu gospodarstvu in ohranitev delovnih mest. Danes se svet počasi izvija iz recesije. Evropska komisija je tako ravno ta teden zvišala napovedi o gospodarski rasti, ob čemer pa ostaja previdna. "Spet imamo trdna tla pod nogami, a kljub temu ni razloga, da bi glasno razglašali zmago," je opozoril komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn. Negotovost namreč ostaja, zdaj sta ključni zagotavljanje finančne stabilnosti in fiskalna konsolidacija. Posledice krize pa so še najbolj vidne na zaposlitvenem področju. srbija - 9. marca 1991 je stopila pred policijski vodni top Umrla ženska, ki je postala simbol prvega velikega protesta proti Miloševicu BEOGRAD - V Beogradu je umrla Dragana Milojevič-Srdič - ženska, ki je na prvem množičnem protestu proti režimu Slobodana Miloševiča 9. marca 1991 v Beogradu z visoko dvignjeno roko stopila pred policijski vodni top. Njena fotografija je takrat obkrožila svet, ona pa je postala ne le simbol tega protesta temveč tudi širšega odpora proti Miloševiču. Policija je protestnike, ki so se zbrali pod okriljem Srbskega gibanja za prenovo (SPO), razgnala, vodjo SPO Vuka Draškoviča so aretirali, na beograjske ulice pa so 9. marca 1991 prvič po koncu druge svetovne vojne zapeljali tanki. Protest je bil naperjen proti vojne- mu hujskaštvu na državni srbski televiziji RTS, ki je bila pod nadzorom vladajoče garniture in ki jo je Draškovič "prekrstil" v TV Bastilja. Tedanji direktor RTS Dušan Mitevič je po protestu odstopil, a vpliv Miloševičevega režima na uredniško politiko televizije se je v prihodnjih letih še okrepil. Milojevič-Srdičeva je umrla v 60. letu starosti. Leta 1991 je bila ena vodilnih figur SPO, nedolgo zatem pa se je umaknila iz aktivne politike in je živela odmaknjeno v Beogradu. Draškovič jo je za srbske Novosti kljub temu označil za simbol poguma in svobode ter dejal, da "bo živela, dokler bo živel spomin Srbije na 9. marec 1991". (STA) Dragana Milojevič-Srdič