PoStulm ptsMns v {otorfnL Leto XVI., štev. 36 LJubljana, sreda & februarja 193$ Cena t Din bpr«vui»i«o t*juoijana tCiutljfri ulica a — reieloo II 8X22 3123, 3144. 312&. ti 2* oueniuu jaoeiM; ujuoijana telso-ourgovt ai i - r« MVi un. Podružnica Maribor Joopaaka ulic« •t 11 - reielon it MU Podružnica .'Mje Kocenova ulica tt. 1 - relefon «t Itto Račun) pn pott ftea zavodih: Ljub-IJans tt 11 »41 Praga člalo 78.180, Wl#p «t inft 241 Naročnin« mat* mesečni l>id 14.-Za moaematT« iar tU.— CJrednittvo LJubljana. Kn&rijevs ulica 6 relefon 3122 3123. 3124. 3126 3120 Maribor Gosposka ulic* 11 Oleton tt 2440 Celje. Str *maverje»s ulico it. 1. Telefon *t 8ft Rokopisi ss os rračajo. — Oglasi po tartfu Rusija in Evropa Vsa poeornost evropske politične javnosti je sedaj obrnjena k prizadevanju francoske ter angleške diplomacije, da se doseže zadovoljiv aranžman z Nemčijo. Pri tem ne bo odveč, ako okrene-mo nekaj pažnje na ono stran, ki sedaj sicer ne vzbuja večjega zanimanja, ki pa tvori slei ko prej jako važno ozadje aktualnim sodobnim dogodkom, na politiko sovjetske Rusije. Rusija je stopila nekako v ozadje, odkar je v ospredju prizadevanja — po-mirjenje z Nemčijo. Zato pa tem boij pozorno motri diplomatsko dogajanje in iz raznih sovjetskih enunciacij se da razbrati, da jih spremljajo z razpoloženjem. ki se sicer ne more imenovati vznemirjenje, ki pa vendarle ni daleč od tega. Ko je nedavno zboroval vseruski kongres, sovjetski parlament, je iz vo-diteljskih govorov odsevalo zlasti na-glašanje, da razmerje do Nemčija pa tudi do Poljske ni tako, kakor bi moralo biti. Po drugi strani se je opazilo, da spremlja sovjetski tisk londonska pogajanja z vidnim nezaupanjem, dasi se zagotavlja, da dela Francija v tesnem soglasju z Moskvo, v kar jo veže tudi formalna zaveza. Bilo bi napak sklepati iz tega, da Rusiji sporazum z Nemčijo ne bi bil simpatičen. Stvar je namreč taka, da sovjetska Rusija takemu sporazumu ne zaupa, domnevajo«:, da bi se mogel realizirati samo na — njene stroške. Povsem podobno je bilo pred letom, ko se je v Berlinu sklepal sporazum med Poljsko in Nemčijo; takoj ga je Moskva pojmovala, kakor da je naperjen zoper njene interese. Odtlej se razmerje med Moskvo in Varšavo ni moglo popraviti, nezaupnost je ostala in se v zadnji dobi celo še stopnjuje. Očividno si misli sovjetska diplomacija, da bi se razmerje med njo in francoskimi državniki vnovič ohladilo v isti meri, kakor bi se dosegel sporazum na nemških zapadnih mejah. Zato je Rusija zainteresirana na tem, da ostane njeno dobro razmerje s Francijo ter njenim zavezniškim sistemom v vsakem primeru; na utrditvi teh zvez bo delala Rusija tem bolj, čim več konkretnih sadov bo prinesel londonski dogovor. Sovjetska nezaupnost ni neutemeljena. Zakaj da stremi nemška nacionalna politika za ekspanzijo proti vzhodu tudi še po sporazumu s Poljsko, se niti ni posebno prikrivalo. Prav te dni se znova odkriva, da je Berlin osobito vzhodnemu paktu trdovratno nasproten in ako se ta odpor tolmači z ekspanzivni-mi težnjami v baltiškem področju, pa napram Rusiji, se s tem samo ponavljajo sovjetska naziranja, ki so merodajna ta vso moskovsko politiko zadnje dobe. To pojmovanje se zdi tem bolj uteme-T. eno, ker se Poljska z enako trdovrat-nos*io upira načrtom glede vzhodnega pakta. Da se tu utrjuje čim dalje bolj neko nasprotstvo, ki kaže na eni strani sovjetsko Rusijo, na drugi Nemčijo ter Poljsko, odseva tudi iz raznih drugih dogajanj. Zelo je n. pr. značilno, da so se prav zadnji čas znova pojavile vesti o tesnejšem prijateljstvu med Poljsko fn Japonsko; saj se je napovedovala ce-;o zveza med obema državama. Vse te vezi, ki morda danes še ne gredo kaj prida v konkretno, morejo imeti smisel ramo pod perspektivo skupnega na-sprotstva do Rusije, tudi če bi se mu dajal skromni videz obrambnih interesov. Tu se ne bi prvikrat uveljavljala polisfeo-japonska kooperacija, zakaj že v dobi revolucionarnih pokretov. ki so se sprožili v carski Rusiji po nesrečah rusko-ianonske vojne, so se pričeli stiki v obliki, da sc japonski oficirji nekje v Švici urili poljske revolucionarje za boj. Danes bi mogla taka zveza pomeniti prav neprijetno nevšečnost za sovjetsko diplomacijo. Tem bolj, ker se je že ponovno nanovedovala obnova dobrih odnošajev med Berlinom in Tokiom in se prav sedaj delajo prizadevanja v tej smeri. Nihče ie temu ne čudi: ako jc hillerjevska Nemčija tako strasten nasprotnik boljševiške Rusije, se ne moremo čuditi, da išče zveze z Japonsko, ki bi mogl? zanjo pomeniti prav realne vrednote. Prijateljstvo med Japonsko, Nemčijo ter Poljsko pa bi moralo ostati vedno prav resen memento za rusko politiko. Pri tem ne smemo nikdar izgubiti iz vida, da v vzhodni Aziji Japonska nikakor še ni saturirana. Vsako onliko porablja, da naglaša, kako nevaren je Vladivostok za dežele vzhajajočega sonca, ki jih more v slučaju oboroženega konflikta tako naglo in učinkovito bombardirati s svojimi vojnimi letali. Silno močni so oni krogi v Tokiu, ni vsak čas oznanjajo, da ne more biti Japonska brez skrbi, dokler se ruska sila ne odmakne in odrine v primerno daljavo, makar v oblHd demilitarizacije primor-ja. Dokler pa bodo take težnje na Daljnem vzhodu, toliko časa se bodo pletle zveze in spletke med vzhodno Azijo ter zarndnimi ruskimi !»oeedi. Ako s te oerspekrive motrimo 3eda-nia prirad#v»ni8 za pomirVTite z Nem č:jo v ronadn' in Evropi, nam je povsem ia«no d* teži RiH1a za takim aranžmanom. ki zmaniša napetost tudi na njenih zapadnih mejah, v vsakem primeru p« ojačuje njene zveze s Fašistični imperializem v Afriki: Italijanski ultimat Abesiniji Italija zahteva v ultimativni obliki popolno zadoščenje in odškodnino za obmejne incidente, v nasprotnem primeru grozi z vojnim pohodom Rim, 12. februarja, r. Kljub uradnim demantijem se v javnosti uporno vzdržujejo vesti, da je italijanska vlada po svojem poslaniku v Addis Abebl izročila abesinsld vladi ultimat, v katerem stav-Ija zelo trde pogoje za poravnavo nastalega spora. V primeru odklonitve le ene izmed postavljenih zahtev grozi Italija z vojno ekspedicijo. V poučenih krogih se doznava, da je italijanska vlada stavila abesinski vladi naslednje zahteve: 1. Polna odškodnina za vso materialno škodo, nastalo zaradi obmejnih spopadov. 2. Odškodnina za vse vojake, Id so bili pri spopadih ranjeni ali ubiti, in sicer za vsakega vojaka 50.000 lir, k temu pa še primerno vzdrževalnino za svojce. 3. V Addis Abebl morajo abesinske čete v polni vojni opremi izkazati čast italijanski zastavi v znak zadoščenja za storjene žalitve. 4. Abesinska vlada se mora formalno opravičiti in obžalovati obmejne incidente. 5. Abesinska vlada mora dati vsa potrebna jamstva, da se incidenti ne bodo več ponovili. Krivci dosedanjih incidentov se morajo najstrožje kaznovati. Preiskavo naj izvede mešana italijansko-abesinska komisija. 6. Abesinska vlada mora pristati na novo razmejitev, ki naj jo izvede posebna komisija Društva narodov. Odgovor Abesinije: splošna mobilizacija Rim, 12. februarja, r. Po poročilih, Id so danes prispela iz Abesinije, je izzval italijanski ultimat v vsej Abesiniji silno ogorčenje. Po vseh večjih krajih so bile velikanske protiitalijanske demonstracije. Vlada je odredila splošno mobilizacijo. Povsod je vojno razpoloženje. Vzdolž abesinske meje je bilo že davi koncentriranih okrog 30.000 mož regularne vojske, Id je zasedla mejo. Tudi italijanske obmejne straže so močno ojačene. Mir na meji dosedaj ni bil nikjer kršen. Mussolini sklical vrhovni vojni svet Rim, 12. februarja, r. Čeprav v vladnih krogih izjavljajo, da Italija ne misli resno na vojno z Abesinijo, marveč hoče dati z vojaškimi ukrepi samo poudarka svoji zahtevi po ureditvi abesinskega spora, pa kažejo razni drugi ukrepi, da temu ni tako. Danes se je sestal pod predsedstvom Mussolinija vrhovni vojni svet, ki je zasedal skoro ves dan. Na voinem posvetovanju, ki so se ga udeležili vsi generali Italijanske armade, so podrobno razpravljali o položaju in sklenili vse potrebno za primer, da bi •••s »pokazala potreba vojaške intervencije za zaščito italijanskih interesov.« Mobilizacija dveh divizij Milan, 12. februarja d. Danes so objavili listi vest o mobilizaciji dveh divizij, me-sinske in florentinske. Komentarji glede spora z Abesinijo pa za enkrat še vedno niso dovoljeni. Listi se v glavnem omejujejo na reprodukcijo vesti o abesinskih dogodkih iz angleških in francoskih ustov. Po teh poročilih je poslednji incident povzročilo neko večje abesinske nomadsko pleme, ki se je odpravilo na roparski pohod proti Somaliji. Žara-di t«*ga bi tudi z ureditvijo mej med Abesinijo in Somalijo še ne bila odstranjena nevarnost nadaljnjih obmejnih incidentov, ker bi se taki roparski pohodi nedvomno nadaljevali. Nadaljnja stalna nevarnost obmejnih sporov tiči po mnenju Italijanskega tiska tudi v sovraštvu Abesincev proti tujcem. Italijan; menijo, da bi dobrim odnošajem med Somalijo in Abesinijo sporazum o mejah nič ne hasnid Slovenski vojaki za Abesinijo Beograd, 12. februarja, p. »Stampa« poroča iz Rima, da so od mobilizacije, ki jo je odredila italijanska vlada zaradi pohoda na Abesinijo, predvsem prizadeti Slovenci v Julijski krajini. Italijanska vlada je vpoklicala predvsem rezerviste iz najsevernejših pokrajin. Tako bodo prvi, ki bodo občutili »sladkosti« vojne avanture v Afriki, Slovenci iz Julijske krajine. Angleška v Rimu London, 12. februarja, d. Angleška vlada je na svoji včerajšnji seji razpravljala o incidentih v abesinskem obmejnem ozemlju. Spričo situacije, ki je nastala po delni mobilizaciji italijanske vojske, je sklenila pospešiti svojo posredovalno akcijo za uvedbo neposrednih pogajanj med Italijo in Abesinijo. Angleški poslanik v Addis Abebi je že interveniral pri abesinskem zunanjem ministru in priporočal pogajanja z Italijo. Na seji vlade, ki je bila snoči, je bila sklenjena slična intervencija tudi v Rimu, ki pa naj bd se ne izvršila tako odločno, marveč le v obliki prijateljske-^si nasveta. Tudi v londonskih političnih krogih sodijo, da je delna mobilizacija italijanske vojske le demonstrativnega značaja in da hoče rimska vlada z njo izvajati pritisk na abesinsko vlado. Rim. 12. februarja, b- Italijanska vlada je danes obvestila angleškega poslanika Dru-monda o mobilizaciji dveh italijanskih divizij in drugih vojaških pripravah, ki jih je bila italijanska vlada primorana 'zvesti zaradi incidentov v abeaiu6ko-somalijskem obmejnem ozemlju. Angleški no«lan'k ie v imenu svoje vlade priporočil zaMopniku italijanskega zunanjega ministrstva, naj Italija pristane na čim prejšnja pocajania za ureditev vseh somalijsJco-abesinskih obmejnih vprašanj v smislu nasvetov Društva narodov. Japonska na strani Abesinije ? Tokio, 12. februarja AA. Italijanske vojaške priprave v Abesiniji so zbudile največjo pozornost japonskega tiska. Japonci prav nič ne skrivajo svojih simpatij za Abesinijo tn se nikakor ne strinjajo z agresivnimi nameni Italije. Nejasno stališče Italije do Japonske zastran Rusije ln italijanska afriška politika pravijo listi, ne moreta najti odobravanja v japonskih političnih krogih Politika zastraševanja Po mnenju francoskih in angleških krogov hoče Italija z vojaškimi ukrepi samo izvajati pritisk na Abesinijo Pariz, 12. februarja d. »Pariš Soir« je objavil snoči daljše poročilo iz Rima o že izvršenih vojaških pripravah v Italiji za kazenski pohod proti Abesiniji. Vodstvo operacij je v rokah generala Grezianija. Operacije naj bi imele namen definitivno zagotoviti varnost italijanskih kolonij v vzhodni Afriki. Mobilizacija florentinske in mesinske divizije naj bi prisilla Abesinijo. da sprejme italijanske zahteve, da se namreč meja Somalije pomakne za celih 100 km globlje v abesinsko ozemlje. Mobilizacija potemtakem trenutno nima drugega namena, kot da preplaši abesinsko vla- do. Italijansko početje neupravičeno Rim, 12. februarja č. Diplomatski krogi ugotavljajo, da italijansko posto- Francijo in njenim mirovnim obrambnim sistemom. Spričo tega moramo pričakovati. da bo Moskva Dodnlrala realizacijo francoske pretnje. da se sklene francosko-ru*ka zveza, ako se ponesreči vzhodni pakt v oni široki zasnovi, kakor si ga ie zamislil še rainki T*arthou Morda bi bila ta oblika v Moskvi celo simpatičnejša. panje proti Abesiniji ni v ničemer utemeljeno. Pred vsem je čudno, da je italijanska vlada pustila italijansko politično javnost toliiko časa v nejasnosti, saj je od poslednjega incidenta, ki se je pripetil 29. januarja pri Afduabu. do njegove objave v italijanskih 'listih po-poteklo skoraj 14 dni. Tudi službeni komunike, ki so ga včeraj objavili italijanski listi, ne vsebuje nikakih podrobnosti o incidentu, tako da se niti še ne ve, kdo je dal povod za spopad. Končno pa v nasprotju s poročili italijanskih listov niso bili mobilizirani samo rezervisti letnika 1911., marveč tudi letnikov 1907 m 1908 na teritoriju florentinske in mesinske divizije ter veliki oddelki fašistične milice, ki so bili deloma že odposlani v Mesino in Taranto, da jih z vojnimi ladjami prepeljejo v afriške kolonije Mobilizacijo obeh italijanskih divizij pa tolmačijo tukajšnji politični krogi kot prav resno vojaško demonstracijo na abesinski meji. s katero nai bi se izzval močan pritisk na ab?sin=ko vlado da bi popustila ori nogalanjih ki se imajo v kratkem oričeti za ureditev obmejnih vprašanj. Pri tem opozarjajo na resno nevarnost za mir, ki bi jo predstavljala taka vojaška demonstracija. ker bi se bilo le težko izogniti dejanskim spopadom med italijanskimi in abesinskimi četami. Edina okoliščina, ki bi mogla to preprečiti, je deževje, ki traja v Abesiniji že nekaj tednov in še ne bo tako kmalu prenehalo. Če bi pa italijanska vojska ostala v Abesiniji do jeseni, hi bila vojna naravnost neizbežna. Nevarnost za mir Vojni konflikt med Italijo in Abesinijo bi ogražal mir vse Evrope Paril, 12 februarja. AA. V tukajšnjih krogih še ne vedo zanesljivo, katere so prave namere Italije, ko je zaradi svojega spora z Abesinijo mobilizirala dve diviziji. Javnost odkrito navaja razloge, iz katerih ne bi marala, da bi se Italija spustila v vojno z Abesinijo. Glavni razlog je v tem, da bi, če pride do vojne, oslabela fronta čuvarjev miru v Evropi Prav tako bi angažiranje Italije v Abesiniji moglo dati Nemčiji pobudo za kakšno pustolovščino v Avstriji. V tukajšnjih krogih mislijo, da bi vojna med Italijo in Abesinijo mogla biti težka in dolgotrajna. ker bi se Italija morala boriti na dokaj oddaljeni fronti in ker bi Abesinija mogla vreči v boj okoli pol milijona vojakov Abesinska vojska, ki jo je organizirala in izurila neka belgijska vojaška misija, razpolaga s precejšnjim številom letal in tankov. Celo Italija, ki trdi, da je Abesinija slabo oborožena, priznava, da predstav- lja abesinska vojska resnega sovražnika Ce se vse to upošteva in ne spusti iz oči, da bi Japonska, ki ima velike interese v abesinskem cesarstvu, mogla dobavljali abesinski vojski moderno orožje in druge vojne potrebščine, potem se res sme misliti, da je utemeljena sodba, da bi italijansko - abesinska vojna mogla trajati dalj časa in da bi bila razmeroma težka za Italijo. Glede italijanske delne mobilizacije pa misli »Temps«, da je to samo varnosten ukrep, ki ni treba, da bi imel kaj vznemirljivega. »Temps« navaja tudi akcijo, ki jo vodi Velika Britanija v Rimu in Addis Abebi glede spora med Abesinijo ln Italijo in pravi nato: Ti varnostni ukrepi puščajo odprta vrata pogajanjem med Rimom in Abesinijo in bodo morda pripravili abesinsko vlado do tega, da pokaže več energije nasproti nediscipliniranim elementom v obmejnih predelih. Strah pred prebujeno Azijo General Smuts za čim tesnejše sodelovanje Velike Britanije in Zedinjenih držav pri proučevanju vse- azijskega problema London, 12. lebruarja. AA. V svojem govoru, ki ga je imel 9. t. m. v Capetovnu, je general Smuts naglaial nujnost čim tesnejšega sodelovanja med Zedinjenimi državami in britanskim imperijem. Pojavlja se celo vprašanje, ali ne zahteva preteči položaj na Daljnem vzhodu sodelovanja s strani Zedinjenih držav? če bi se Japonska zavedala, da obstoji politika dejanskega sodelovanja med Ameriko in Veliko Britanijo, bi to popolnoma zadoščalo za zagotovitev miru na Pacifiku. »Manchester Guardian« ugodno komentira govor generala Smutsa in pohvalno omenja velika dela, ki jih je že napravilo Društvo narodov. Obenem pristavlja, da ima Društvo narodov urediti še mnogo hujše spore, ki bodo nastali z vprašanjem vrnitve Nemčije v Društvo narodov, potem ko bi se Nemčiji priznala enakopravnost na temelju splošne omejitve oboroževanja. Glede miru v bližnji bodočnosti se list zavzema za sodelovanje med Anglijo in Zedinjenimi državami za ohranitev miru na Daljnem vzhodu. Ugoden odmev v Ameriki New York, 12. februarja. AA. Zunanje ministrstvo je zelo zadovoljno s predlogom za sklenitev sporazuma med Veliko Britanijo in Zedinjenimi državami, ki ga je sprožil preteklo soboto general Smuts pri proučevanju vseazijskega problema. Več visokih uradnikov zunanjega ministrstva že misli, da se je politika sodelovanja med Anglijo in Zedinjenimi državami na Daljnem vzhodu teoretski že začela izvajati. V istih krogih pripominjajo, da razmerje med Anglijo in Zedinjenimi državami še nikoli v zgodovini ni bilo tako prijateljsko kakor danes, le to obžalujejo, da še ni urejeno vprašanje vojnih dolgov. To vprašanje hočeš nočeš vpliva na čuvstva nasnroti Veliki Britaniji. Pariz, 12. februarja. AA. »Temps« komentira Smutsov predlog o čim tesnejšem sodelovanju med Zedinjenimi državami in Veliko Britanijo na Pacifiku, fn pravi: General Smuts morda ne pojmuje dobro, da bi sodelovanje med Veliko Britanijo in Zedinjenimi državami, ki naj onemogoči tvorbo azijskega bloka in ohrani mir na Pacifiku, nujno imelo za posledico sodelovanje Amerike za ohranitev evropskega miru — problem, na katerem se Velika Britanija ne more desinteresirati. Ust pripominja, da Zedinjene države ne kažejo volje po političnem sodelovanju in solidarnosti z Evropo. in zaključuje: Ni še gotovo, ali bo grožnja s prebujeno Azijo Z-edinjenim državam zadoščala, da se odločijo že v neposredni bodočnosti za takšno sodelovanje. Položaj na Daljnem vzhodu Cbicago, 12. februarja, č. Japonski poslanik v Washingtonu je imel včeraj v Chi-cagu rtovor, v katerem je skušal pojasniti razloge, zaradi katerih je japonska vojska intervenirala na mandžursko-mongolski meji. Japonska vlada je po njegovem mnenju odredila intervencijo vojne sile zaradi številnih obmejnih incidentov. V Mongoliji in drugod na Kitajskem mrgoli komunističnih agentov, ki ščujejo ljudstvo proti Japoncem in ga pripravljajo na komunističen prevrat. Japonska je dolžna zaščititi Kitajsko proti naraščajočemu komunističnemu pritisku, ne more pa biti niti govora o tem, da bi hotela spraviti Kitajsko pod svojo kontrolo. Nasprotno bodo Japonci storili vse, da ostane Kitajska samostojna država. Moskva, U. februarja, č. Vesti o japon-sko-mongolskih obmejnih incidentih dokazujejo, da Japonska še ni opustila misli na prodiranje v kitajsko ozemlje, da bi tako izpolnila svoje imperialistične težnje. Mongolske čete so o priliki zadnjih incidentov dobile stroge naredbe, da se morajo za vsako ceno umakniti pred Japonci in so se dejansko še nravočasno oddaljile daleč od meje. Tudi Rusija ne želi, da bi Kitajska prišla pod japonski vpliv, nego bo storila vse, da ostane samostojna država. Baltiške države in Društvo narodov Litva, Estonska in Letonska zahtevajo svoje zastopstvo v stalnih odborih Društva narodov Riga. 12 februarja, č V skladu z nedavnimi sklepi konference baltiške antante ki se je koncem preteklega leta vršila v Re-valu, so estonska, btvanska in letonska vlada poslale Društvu narodov uradno sporočilo. v katerem zahtevajo, da se jim priznajo izvestne neposredne ingerence v delovanju stalnih odborov Društva narodov. Baltiške države niso zastopane v nobenem izmed teh odborov, dasi so po svojem po- ložaju mnogo bolj upravičene, kakor marsikatera druga država, ker njih agregatni doprinos ženevski ustanovi znatno presega prispevke manjših držav. Ker so se litvan-ska. estonska in letonska vlada odločile, da bodo skupno zastopale svoie interese pri Društvu narodov, so §e boli upravičene do take zahteve. V svojem sporočilu urgira-jo. naj Društvo narodov popravi zaradi tega nastale nepravilnosti. Kriza bolgarske vlade? Sofija. 12 februarja, p V političnih kro gib se zatrjuje da bo v kratkem priilc do tzprememb v vladi Ministrski nred«ednik genera' Zlate« že tr dm n; zapustil «vo eu» stanovsnia Službeno obiavliaio da le bolan, toda trdi se da ie njegova bolezen politične narave Nezadovoljen ie s sedanjim položajem in smatra, da ima preveč vezane roke, ker se vmešava v politi- ko vojaška liga. Zato namerava podati ostavko Kot njegov naslednik se označuje sedanji prosvetni minister ger.eva! Radev, ki je imel zadnje dni dolge konference « predstavniki -jznih političnih skupin Prebivalstvo BolpnriJo Sofija, 11. fe br. w. Po začasnih rezultatih ljudskega stetja šteje Bolgarija 6 milijonov 80.000 prebivalcev. BAN DR. DINKO PUC V BANOVINSKEM SVETU Novi ban se je banovinskemu svetu predstavil s programatičnim nagovorom — Danes se začne razprava o banovinskih davščinah Ljubljana, 12. februarja. Banovinski svet je danes nadaljeval svoje proračunsko zasedanje ter je zaključil debato o izdatkih. Sejo je imel samo dopoldne, dočim se je popoldne sestal ožji odsek, ki je prevzel nalogo, da preštudira proračun banovinskih dohodkov, zlasti proračun banovinskih davščin Na ta način bo olajšano delo plenumu banovinskega sveta. se bo kočljive in odgovorne naloge, določitve banovinskih davščin, lotil jutri. Današnja dopoldanska seja je dobila posebno obeležie s tem. da je prvič prišel v banovinski svet novi ban g dr. Diuko I uc. Ko so bili vsi člaui že zbrani, je prispel ban v spremstvu pomočnika dr Pirkmaterja in vseh načelnikov banske uprave Člani banovinskega sveta so g bana. svoiega starega znanca, pozdravili s prisrčnimi racijami . . , _ Po otvoritvi seje je podban dr. Pirkmajer prečital kraljevski ukaz o imenovanju bana dr Pura Citanje ukaza, ki so ga banovinski svetniki poslušali stoje, je izzvalo rove ovacije banu dr Puru. Gosp ban se je zahvalil za pozdrav in ovacije ter v krajšam govoru razvil svoj načelni in delovni pro«ram ter očrta! -vojn poglede na najbolj pereče probleme dravske banovine. Izvajal )e med drugim: Nagovor g« bana Ko prevzemam službeno dolžnost kot ban dravske banovine, sem prav iskreno vesel, da pozdravim celo vrsto starih znancev in prijateljev, s katerimi me veže dolgoletno poznanstvo in prijateljstvo. Nismo novinci v lavnem delu. ne vi. ne jaz. Cisto nepotrebno je zato. da bi poudaril gotova načela. ki so sama po sebi razumljiva. Ce to storm. storim zaradi tega da dam znova poudarek principom, ki nas morajo voditi pri našem delu. To velja predvsem za načelo državnega in narodnega edinstva. To ie baza, na kateri stojimo in brez katere tudi nas ne bi bilo. Na te i bazi stojimo tem lažie, ker vemo, da pri tem ne žrtvujemo prav ničesar od našega slovenskega kulturneca programa. Vemo, da je Sloven-stvo najbolj zaščiteno ravno v tej državi in da tudi narodno in državno edlnstvo ni nikdar nasprotovalo zahtevam naše ožje domovine. Prav posebno moramo paziti na nacionalno vzgojo našega naroda. Ce so drugi veliki narodi čutili potrebo, da z vsemi silami in z neskončnimi denarnimi žrtvami podpirajo nacionalno vzgojo, je to za nas še veliko boli potrebno, ker ne moremo izgubiti niti enega človeka, niti pedi naše zemlie. Potrebno jc. da z vsemi silami preprečimo zlohotno propagando naših zunanjih in notranjih sovražnikov, da prinravimo ves narod za veliko idejo celoknpnosti in skuonih ciljev. Potrebna pa je tudi kulturna in etična vzgoja. .S kriminalnimi duhovi ne moremo delati nacionalne poPtike Z ljudmi, ki so duševno manj vredni, ne morete braniti domovine Zato bomo porabili vse naše kulturne institucije privatne in državne, od ljudske šole pa do univerze, da bodo vse sl"žile nacionalnim in državnim interesom. Seveda pa mora b:tt nnsvečena naša fkrb tudi -"motnemu stanju našega naroda Struktura dravske banovine ie nekoliko drugačna od strukture drugih banovin Pri nas^ je premalo zemlie. da bi moglo vse kmečko prebivalstvo dobiti kruh na domači grudi. Prvi sin prevzame posestvo in se še nekako preživi. drugi sinovi pa morajo po svetu v šolo. v trgovino ali v obrt Zato jc povezanost med posameznimi stanovi pri na< mnogo večja kakor v drugih krajih in je težko razmotrivati vse samo z enega stanovskega stališča. Gledati moramo n« vse zaslužke, ki so mogoči in pri tem upoštevati to. da moramo v interesu posameznih stanov posamezne panoge narodnega gospodarstva kolikor mogoče združiti Postavitev našega gospodarstva na dobro podlago bo naiboliša reš'tev razn'h socialnih in drugih problemov Nr.?a nalofa ie v prvi vrsti preskrbeti našemu 1'udstvu zaslužek. To ie prav za prav problem našega časa. Ne krčiti preiemke. ampak dvigniti kupno moč naroda, to bo pravo sredstvo, da ublažimo sedanjo neznosno gospodarsko krizo, /.ato se bomo morali posluževati sredstev, ki jih poznamo v borbi proti krizi Delati bomo morali z vsemi silami na to. da dvignemo donos naše zemlje da se znižajo železniški tarifi za prevoz blaga, da se pametno in racionalno eksploatira jo naši gozdovi, da sc dvigne tujski promet, predvsem pa. da se z javnimi deli pomaga ljudstvu preko težkih časov Vesel sem. da je kraljevska vlada sprejela v svoj program veliko investicijsko posoj lo in da je zasiguran Sloveniji velik del tega posojila Zagotovljena je cestna zveza Slovenije z morjem, transverzalna cesta od St IIja na morje ter zveza iz Beo grada preko Dolenjske na Gorenjsko Poleg tega se nam obeta tudi nekai železniških zvez. Vse to bo vsaj nekoliko ublažilo krizo. Prepričan sem. da bo prizadevanje banovinskega sveta, ki pravilno presoja po loža j in predloženi mu proračun, sestavljen pod vpPvom teh razmer, našlo razumeva nje tudi v naši javnosti, čeprav čestokrat toži, da so banovinske dajatve nekoliko pretežke in nrenapete Kakor vsak človek ve. da se v današnjih težkih časih davčna bremena ne smeio pretiravati, vemo to tudi mi. Toda treba ie upoštevati da prihranek » gotovih točkih ne pomeni štedn'e ampak zapravi 'anie in težko obremenitev naroda Kaiti r« to kar se zane-mar- eno leto ie treba često izdat- drugo leto dvakrat ali 'nkrat »oliko Tudi se morate 'ivedati da davščine same posebt ni so nikoli ubile naroda Kajti če se porabi denar ki ga narod da za njegovo korist bo vedno imel več od tega kakor če se zanemari vsa javna uprava. Vaša naloga je. da presodite, kaj narod lahko prenese in česa ne more prenesti. Mi bomo izvrševali vse, kar boste vi naili za dobro in pravilno in glede česar vemo, da je strpljivo. Ce se bomo pa prepričali, da je breme pretežko, bomo skušali revidirati svoje stališče. Če se nam posreči, da na ta način vsaj nekoliko odpomoremo našemu narodu, smo mnogo dosegli. Jasno je, da bo banska uprava v socialnem pogledu zasledovala tiste cilje, katere so označevali člani banovinskega sveta včeraj v svoji debati. Potrebno je, da se v pravem času zavre vir socialnega zla. Ceneje je. v prave času skrbeti za mladino, da zraste in se vzgoji dobra In zdrava na duhu in telesu, kakor pa da se jo mora pozne |C zapirati ali pa vzdrževati v bolnicah. Gospodje, to so vidiki, s katerimi hočemo vzgajati narod. Kraljevska vlada je izdala proglas. Kot eksponent te vlade se striniam s proglasom v celotnem obsegu Ne strinjam se j>a s proglasom samo zato. ker sem eksponent vlade ampak tudi zato, ker sem sam enakega nišlienja in prepričan v svojem srcu. da so principi, katere je kraljevska vlada podčrtala, pravilni. Mislim, da je treba vedno in povsod poudarjati, da smo na začetku nove dobe da prihaja nov duh v upravo države in da je potrebno, da se narod tega zaveda Nc stojimo na ozkem piedistalu te ali one stranke, ampak na platformi sodelovanja vseh konstruktivnih sil države. Vabimo na sodelovanje vse tiste, ki dosedaj v politiki niso sodelovali, bodisi ker so bili zapeljani, bodisi ker so bili slabo informirani. Ako pa kdo noče, mu ne moremo pomagati. Čas bo šel preko teh I iudi. kakor bosta šla tudi narod in zgodovina preko niih. Kar se mene samega tiče. dam jasno in precizno izjavo: Da bom storil vse. kar ie mogoče za napredek domovine, da bom pravičen in objektiven. Vas pa prosim, da mi nri tem delu pomagate Pozdravi banovinskega sveta Člani banovinskega sveta so govor bana dr. Puca ponovno prekinili z odobravanjem in pritrjevanjem, ob koncu pa izrazili svoje soglasje in zadovoljstvo z dolgotrajnim ploskanjem. Nato so novega bana v imenu banovinskega sveta pozdravili gg. Babnik. dr. Rezek in dr. Lipold. B. s. Babnik je čestital banu dr. Pucu ne le kot član banovinskega sveta, marveč tudi v imenu Županske zveze, ki H je doktor Puc podpredsednik, in v imenu cestnega odbora za Ljubljano in okoliški srez, k« mu jc dr. Puc načelovcl B. s. dr. Režek pozdravlja novega bana v imenu banovinskega sveta ter jemlje z veseljem na znanje besede, ki jih je ban uvodoma spregovoril. Obljublja, da ga bo na njegovem odgovornem mestu, ki ga ie prevzel v tako težkih časih, banovinski svet podpiral in mu stal ob strani B. s. dr. Lipold tudi prisrčno pozdravila novega bana ki prihaja v banovino v času. ko traja še vedno težka gospodarska depresija, in v dobi. ko je pričakovati živahnega političnega razgibani« z ozirom na predsto-ječe volitve Prepričan je. da stopa na čelo banovine mož. ki bo kos nalogam, mož velikih življenjskih izk"šenj. mož široke ju-gos'ove:iskc koncepcije Pozdravlja ga kot moža jugoslovenske nacionalne misli, ki bo brez '/.ira na kake no«ebnosti in osebnosti vodi' nacionalno politiko v neši banovini. Prenričan je. da bo novi ban mož. ki bo znal združiti vse sile. ki so potrebne, da bomo Gospodarsko :n socialno napredovali. Zaključek razprave o proračunu izdatkov Po sprejemu bana dr. Puca je banovinski svet nadaljeval proračunsko razpravo. Absolviral je še proračun oddelka za trgovino in obrt. Razpravo je z daljšim preglednim ekspozejem uvedel načelnk tega od-delka g. d>r. Marn. Podal je podroben pregled o stanju In razvoju raznih industrijskih panog, ki jih Imamo v Sloveniji, prikaz«! poslabšanje situacije na denarnem trgu, pri čemer je opozoril na škodljive posledice previsoke obrestne mere Orisal je kritično situacijo zlasti male trgovine in obrti ter pri tem opozoril tudi na škodljive posledice šušmarstva. V naslednji poglavjih je g. načelnik orisal strokovno šolstvo v Sloveniji, Institucije' za pospeševanje tujskega prometa, ukrepe banske uprave za pospeševanje obrti, »lasti domače obrti itd. Po živahni debati Jc bil odobren tudi proračun oddelka za trgovino in obrt 'n današnja feja ob 13 znklfučena. Prihodnja bo jutri ob 9. Pozdrav z uredništvom banske uprave Ljubljana, 12, februarja. AA. Ban dravske banovine dr. Dinko Puc je danes ob 9. dopoldne siprejel v banski palači zastopnike vsega državnega in banovinskega uradništva in nameščenstva s podbanom dr. Pirkmajerjem in vsemi načelniki oddelkov na čelu. Podban dr. Pirkmajer je imel pri tej priliki na g. bana tale nagovor: Spoštovani gospod bani Ko prihajate na mesto bana dravske banovine, dovolite mi. da vas v imenu uradništva banske urave. pa tudi v imenu vseh name-čencev banski upravi podreienih organov, državnih in samoupravnih, prisrčno pozdravljam da vam čestitam z najboljšimi željami ko nastopate svoje mesto. Gospod ban! Prihajate z mesta, kjer ste načelovali najvišji prvoinstančni ustanovi z avtonomnim in državnim delokrogom Nam ie to izredno dragoceno, ker prihajate ne samo z velikimi življenjskimi izkustvi, temveč tudi s temeljitim poznanjem upravne stroke Zaradi tega sem nrepnčan. da boste pn vodstvu uprave dravske banovine uporabljali vaša velika in dragocena izkustva in da boste vodili upravo dravske banovine uspešno v korist prebivalstva Uprava sama je občutljiv mehanizem ki reagira na vsako motnjo in grefko O tem morujo voditi računa zlasti oni ki vodno upravo Pred vami stoji uradnivk' aparat vaši naiožji sode-avet. s katerimi boste vodili upravo. Bodite orenričani da te ta naš uradniški jparat prežet globoke hubezni do naroda m požrtvovalnosti do domovine ter uda-|j=tvo ter r|pdat< na to da bomo iskreno o vodil birokratlzem. temveč ekspeditivnost in da gremo narodu ob vsaki priliki na roko. Čim bolj bomo delali v tem smislu, tem lažji bo položai tudi za nas Naloga politične upravt mora biti baš ta. da ima narod zaupanje napram njej in ne neprijetnega občutka ki se pojavita takrat, kadar se naziva uprava policijska uprava Pravica varnost, disciplina, pokorščina morajo biti, toda vse to »e mora izvršiti v taki obli ki. da bo imel vsakdo občutek, da se dela to zaradi tega. da se bo posamezniku in vsem skupaj bolje godile Bodite prepričani. da bomo lahko delali skupaj Toda če se bo komu zgodila krivica, če potrebuje zafčite. če potrebuie podpore, naj me vsa kdo smatra za svojega prijatelja, ki bo rad pomagal vsakemu Na vsak način delajmo na to. da postanemo enoten korpus, ki bo delal rep v korist prebivalstva in dobrobit države in naroda. Gospodarska konferenca baltskih držav Berlin, 12. februarja. AA. Od 14. do 16. L m. bo v Stockholmu gospodarska konferenca baltskih držav, ki se jc bodo udele žili zastopniki Švedske, Norveške. Finske, Danske in Estonske. Na konferenci bodo razpravljali predvsem o vprašanjih zunanje trgovine in o položaju severnih držav kot gospodarske celote na svetovnem tržišču Med drugim bodo razpravljali tudi o prilagoditvi carinskih tarif baltskih držav in o izenačenju terminologije. Protiitalijanske demon-stracije v urciji Atene, 12. februarja, d. Grška duhovščina v Pireju je v nedeljo v vseh cerkvah v svojih pridigah ostro kritizirala zatiranje grškega naroda na Dodekaneškem otočju. Po cerkvenih obredih so se pred cerkvami kljub policijski prepovedi razvile hude demonstracije proti fašističnemu režimu na Dodekanezu Policijska straža pred italijanskim konzulatom v Atenah je bila močno ojačena. Upor v mandžurski vojski Sanghaj, 12. februarju. AA. Po poročilu iz Tientsina se je v tamkajšnji mandžur-»ki garniziji uprlo 2000 vojakov, in sicer zaradi nezadovoljstva z japonskimi častniki Uporniki so uničili vojašnice in zbežali v bližnje hribe. Za uporniki so poslali japonska letala in štiri tisoč voiakov mandžurske vojske, vendar lih doslej še niso mogli izslediti. Macdonald še ne misli na volitve London, 12 februarja AA. Podpredsednik ministrskega sveta Baldwtn je Izjavil v spodnji zbornici, da vlada nikakor Se ne misli na nove volitve v spodnjo zbornico in da ne drže vesti, ki so se pojavile v listih Laval okreval Parit. 12 februarja g Zunanji m'nlster Laval je zopet okreval ter prevzel »voje poale v zunanjem ministrstvu. Atenski mltronolit umrl v Badenn Duunj 12 februar ja A A Kerblro poroča da je snoči umri v Badnu pri Dunaju atenski mltropolit Germanos. Najbolj mrzel dan letošnje zime Včera) Je bU največji mraz v letošnji zimi — Povprečno ie bilo 20 stopinj pod ničlo, po nekod pa celo nad 30 stopinj Beograd, 12. februarja, p. Po poročilih vremenskih postaj je bil danes najbolj mrzli dan v letošnji zimi. Tempe-rat" - :e znašala zjutraj povprečno 20 ste j>od ničlo. V Beogradu so zabeležili zjutraj 18 stopinj v središču mesta, na periferiji in na obali Dunava pa je padlo živo srebro do 26 stopinj pod ničlo. Tudi iz notranjosti države prihajajo poročila o silnem mrazu. V nekaterih bosanskih pokrajinah so zabeležili zjutraj celo nad 30 stopinj pod ničlo. V teku dneva s© je temperatura nekoliko dvignila. Snežni zameti na liški progi Zagreb. 12. februarja. Liška železniška proga je tudi letos ostala zvesta svojemu slabemu slovesu, da ne mine nobena zimo brez velikih protnpln h ovir na njej. Ko je bilo tudi pretekli mesec obilo snega in li-ška proga ni odrekla, je zavladalo prepričanje, da je ta nevarna proga san;r5"o ?;vs»bnn nadaljujejo, vendar še vedno n!*n in«ne konture prihodnjih f< -msr.ij. Zn «nk -at je gotovo le to. da ie nosil- stvo nn državni kandidaturni Ts*'*. r» 't/t** ri bos*q VmdHirsls „ _____vodja enega dela bivSe zemlioradni^ke tfrnnke. V ostalem pa stoli vsa nePtlčns javnost v naoetem nrč*Vnv*niu vn1'1ne V*7 Din. 23 47« Din In 6444 Din. D*nes sta bila !zniifČen« Iz zaporov tudi dva fanta, ki sts b;1« n«um1lena umora, a sta dnVfl7->l-» oi alibi SVnrsi ootovn bo že v dveh dneh umor docela pojasnjen. Vrpmpnrlrs Hj>nnvpJ Dunajska vremenska napoved ta «reda: Zhilrai bo mrar nekoliko ponnctil nodnevl lahno južno vreme, večinoma oblačno, oa I nekod bo sneZllo. Maši kraji in Maribor za naše morje Zbor jadranskih stražarjev — Mladinski dom v Bakru Maribor, 12. februarja. Snoči je bil pri Orlu redni letni občni rbor mestne organizacije Jadranske straže. Nudil je verno sliko živahnega delovanja in patriotičnega prizadevanja, ki ga izkazuje mariborska organizacija JS, za kar gre zasluga nekaterim marljivim in gorečim sodelavcem. Občni zbor so počastili s svojo navzočnostjo predstavniki mariborskega javnega življenja. Mestnega poveljniki je zastopal gamzionar podpolkovnik N i k o 1 i č, državno oblast sreski načelnik dr. S e n e k o v i č, mestno občino magistratni direktor R o d o š e k, policijsko oblast pa predstojnik mestne policije S. Radoševič. Navzoči so bili tudi zastopniki naših kulturnih in patriotičnih organizacij ter mariborski srednješolski ravnatelji. Občnemu zboru je predsedoval predsednik mariborske JS dr R a p o t e c. ki se je v uvodnih izvajanjih spomnil blagopokojnega viteškega kralja in nato mladega kralja Petra II. Nato je v programa-tičnih izvajanjih očrtal delovanje JS v Mariboru ter obenem opozoril na živahna prizadevanja, ki jih kaže mestna organizacija za našo mladino, ki ji je oskrbela prijetno in lepo poletno zatočišče v krasnem Mladinskem domu v Bakru. Živahna aktivnost mariborske JS je prišla do konkretnega izraza ob poročilih nadaljnjih funkcionarjev Tajniško poročilo je podal odvetniški pripravnik dr. Odon Sorli. Razposlanih je" bito 3500 raznih okrožnic in vabil, odbor je imel 22 sej, razen tega je bilo več sijajno uspelih prireditev, pri katerih je samostojno sodelovala tudi šolska mladina. Iz blagajniškega poročila društvenega blagajnika S. Ro-d e t a je bilo razvidno zadovoljivo premoženjsko stanje mariborske JS. Po sprejetju poročil in razrešnici so bile volitve novega vodstva in so bili izvoljeni: odvetnik dr. Rapotec, predsednik, gar-nizionar podpolkovnik Nikolič, polkovnik Radovanovič. ravnatelj Trg. akademije MŽodic. prof. Sršon. Drago Jug, Julij Jereb, dr. Odon Sorli, prof. Gorup, dr. Srnec, prof. Sevnik. meščansko šolski učitelj Ro-de. Edo Ivanjčič, Marino Kralj, prof. Mirk, Andro Jug in prof. Sila. odborniki. V nad- zorstvu so: ravnatelj drž. učiteljske šole Kadunc, predsednik, Ferdo Karis in ravnatelj Ajdišek. Namestnika prof. Bevk in Rosek. Živahna iniciativnost se je zlasti odražala v poročilu zastopnika oblastnega odbora JS A. Lavrenčiča o mladinskem domu v Bakru, kjer naj bi imela mariborska mladina svoje letovališče. V zadnjih dveh letih se je za letovanje na morju razdelilo preko 25.000 Din. To je bil uspeh vztrajna propagande, ki jo JS vod' po svojih Podmladkih. V področju oblastnega odbora JS je včlanjenih 15.000 podmlad-karjev. Geslo oblastnega odbora je, da bi vsak otrok v teku šolske dobe prišel vsaj enkrat na morje. Iz te ideje se je porodils misel posebnega Mladinskega doma >b obali našega sinjega Jadrana. V poštev je prišla takozvana gradska vila v Bakru. Posebna komisija si je jeseni ogledala to vilo, ki leži 50 m nad morjem na ostrem ovinku ceste, ki pelje iz Bakra na Suštk, kakšnih pet minut od središča mesta. Stavba je enonadstropna, velika in prostorna. zazidana ploskev zavzema 270 kv. m. V stavbi bi moglo letovati 70 otrok izmenoma. V bližini je od občine rezerviran poseben prostor za kopališče in igrišče. Po poročilu komisije je oblastni odbor sklenil kupiti to vilo za 165.000 Oin. Izvršni odbor v Splitu je priskočil na pomoč s 50.000 Din, 25.000 Din je dsl na razpolago oblastni odbor iz lastnih STed-stev, 20.000 Din je razpoložljivih od lanske tombole, temeljnih kamnov po 1000 Din je bilo podpisanih 27, ogelnih kamnov pa za 10.600 Din. Potrebnih je še 55.000 Din, ako bi se naj mladini še letos uredil ta Jadranski dom. Upati je, da bo mogoče še '.stos akcijo popolnoma izvesti. Uresničenje načrta Mladinskega doma ie sijajno spričevalo neumorne delavnosti in požrtvovalnosti vodilnih ljudi pri oblut-nem in krajevnem odboru JS v Mariboru. Po občnem zboru se je odbor sestal k svoji prvi seji ter je izvolil za tajnika dr. O. Sorlija. za blagajnika S. Rodeta. Obenem je odbor sklenil, da prispeva za Mladinski dom v Bakru 10.000 Din. Mariborskim stražarjem čast in priznanjel Naši inženjerji in javne gradbe Razprave na občnem zboru inzenjerske zbornice ka- Prvi Pri menstrualnih težavah migreni, nevralgljl ln vseh vrstah bolečin učinkuje naglo ln zanesljivo ALCOCRATINE Izdeluje E. LANCOSME, Pariz Dobiva se v vseh lekarnah. Ogl. reg. pod 2573 11. XII. 1933 Ljubljana, 12. februarja. Kakor zagrebška in novosadska, sc je v smislu zakonskih določil, ki odrejajo, da vse inženjerske zbornice v državi vsako leto polože svoje delovne obračune do 15. februarja, v soboto sestala na redno glavno skupščino tudi Ljubljanska inženjer-ska zbornica, katere področje se razteza poleg dravske banovine tudi na vso Dalmacijo. Predsednik inž. Milko Pirkmajer je zborovanje otvoril s kratkim komemora-tivnim govorom za pokojnim viteškim kraljem in izrazil vdanost novemu vladarju Petru II., nato pa se je spominjal dveh članov zbornice, umrlih v preteklem letu, inž. Biiumla iz Maribora in inž čičina iz Splita. I/ poročila upravnega odbora, ki so ga vsi člani prejeli v posebnem odtisu, je predsednik posebej podčrtal dejstvo, da se je delo uprave ravnalo in raslo po eksistenčnih razmerah, v katerih se pooblaščeni inženjerji in arhitekti nahajajo v teh časih težke gospodarske krize. Največ dela je imela zbornica s tem, da se je zavzemala proti poseganju nepooblaščenih ljudi, zlasti tujcev, v delovno področje pooblaščenih inženjerjev ter da je na drugi strani pred oblastvi uveljavljala določbe obrtnega zakona, v kolikor predvidevajo projektiranje kot samostojen posel. Znano je. da smejo gradbeni obrtniki v smislu tega zakona delati projekte samo za zgradbe, ki jih potem sami izvršujejo. V zvezi s tem je zbornica pri banski upravi izposlovala tudi odlok, da se morajo pri gradnji industrijskih objektov obenem z načrti za stavbo vlagati tudi načrti za strojno in elektrostrojno opremo. Izdelava regulacijskih načrtov, ki jih nalaga občinam novi gradbeni zakon, zaradi krize ni prinesla pooblaščenim inže-njerjem tolike zaposlitve, kolikor se je svoj čas pričakovalo, čeprav inženjerji za takšna dela ne zahtevajo pretiranih honorarjev, kar je bilo tudi uradno ugotovljeno. V področje pooblaščenih inženjerjev in arhitektov spadajo tudi tehnični pregledi in dajanje izvedenskih mnenj, ker se mora vsak pooblaščeni inženjer smatrati za strokovnjaka javnega zaupanja in Naša javnost je že zvedela, da je bila 27. januarja t. 1. ustanovljena v Ljubljani nova znanstvena združba »Filozofsko društvo«, ki ima svoj sedež v Ljubljani in čigar teritorialni obseg je dravska banovina Ni pa še skoro nič zvedela o namenu, ciljih in sredstvu tega novega društva Zavoljo tega čutim potrebo, da Jih na kratko orišem. Izhodni namen tega društva je v tem, da bo vsestransko pospeševalo raziskava-nje vseh znanstvenih filozofskih disciplin: dušeslovja, logike, spoznavne teorije, estetike, sociologije itd. na eni strani, ln da bo oživljalo ln gojilo smisel za filozofijo na drugi. Oba smotra bosta za Slovence velike važnosti Naša filozofija bo tako dobila oporišče, da se bo mogla čim hitreje ln čim pravilnejše razvijati V smislu drugega smotra da bo društvo negovalo misel in čut za filozofijo, pa bo tudi pridobil na« narod na svoji notranje - duhovni rasti. K temu svojemu cilju bo Filozofsko društvo nastopilo dvojno pot. Prva pot bo obstajala v njegovem pripravljalnem, druga pa v njegovem ustvarjalnem delu. Pripravljalno delo Filozofskega društva ker je za vsako svoje delo ne samo moralno, ampak po uredbi o pooblaščenih in-ženjerjih tudi materialno odgovoren. Z zadovoljstvom je predsednik ugotovil, da je nova vlada sprejela v svoj delovni program eno glavnih zahtev pooblaščenih inženjerjev, da se morajo namreč ra pobijanje krize in brezposelnosti Izvrševati velika javna dela, ki imajo trajno vrednost. Zdaj je treba uresničiti še drugi del zahtev, da država ne bo kakor doslej vršila teh del v lastni režiji, temveč se bodo oddajala domačim podjetnikom, ki morajo zaposliti domače ljudi in graditi z domačim materialom. Skupščina se je tej zahtevi pridružila z živahnim pritrjevanjem. Pri tej priliki je predsednik naglasil, da je prav zdaj, ko je nova vlada pokazala mnogo dobre volje za reševanje nujnih zadev, ki so se doslej odlašale, nastopil čas, da se uzakoni predlog zakona o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih, ki edini izmed akademskih poklicev še nimajo svojega zakona. Zbornica je zaradi tega pri glavni upravi inženjerskih zbornic sprožila živahno akcijo v tem cilju. Razlike med posameznimi resori, ki so svoj čas vzbudile odpor proti predlogu, obstoje danes samo še v nekaterih vprašanjih, ki niso bistvene važnosti. Skupščin« pozdravlja to akcijo za zakon, ki ga inženjerji prej ko slej smatrajo za svojo glavno zahtevo. Skupščina je poročilo uprave soglasno odobrila. V debati, ki se je razvila, je posebno pozornost vseh zborujočih vzbudilo nekaj konkretnih primerov neverjetne zaščite, ki jo pri nas še zmerom uživajo ne- Prl odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz Josefove« gren-čice jako delovanje črevesa in dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »Franz Josefovo« vodo tudi pri zamaščenju srca kot zelo dragoceno sredstvo in sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretjino čase. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. bo v tem, da bo skušalo vzgojiti s svojim vplivom čim več delavcev tako za pisateljsko filozofsko znanstveno delo kakor tudi za filozofsko prosvetno delo. Zavoljo tega bo društvo skrbelo, da vse diplomirane filozofe čiste filozofije pritegne med svoje člane, ako že prej niso bili, da jih tako laže ohrani v živem stiku z njihovo stroko, jih vzpodbuja k nadaljnjemu izpopolnjevanju v filozofiji in k produktivnemu delu na pisateljsko znanstvenem polju in na filozofsko - prosvetnem polju. S tem svojim pripravljalnim delom bo Filozofsko društvo vršilo veliko delo. Mladi diplomirani filozofi čiste filozofije bodo preko društva še nadalje v stiku z univerzo in z njihovim strokovnim znanjem. Razen tega bo absolvente po univerzitetnem študiju, ko bodo morali stopati v življenje, vodilo pri njihovem znanstveno filozofskem razvoju. Kakor je razvidno iz orl-sanih misli, bo pripravljalno delo tega novega znanstvenega društva prvenstveno v tem, da si vzgoji mladi znanstveno-fllozof-skl naraščaj. Bistveno drugačno pa bo tako imenovano ustvarjalno delo Filozofskega društva. ljudje kateri tujezemski tehniki in inženjerji. Pri volitvah novega upravnega odbora, ki se voli za poslovno dobo dveh let, je bila predložena ena sama lists s predsednikom inž. Pirkmajerjem kot nosilcem. Bila je sprejeta z aplavzom. 20 letnica ustanovitve češkoslovaških legij Ljubljana, IZ februarja. Konzul češkoslovaške republike g. inž. Josip S e v č i k, ki že dolgo deluje v Ljubljani, bo predaval v petek 15. t. m. ob 20. v prostorih restavracije »Zvezde« v ciklusu predavanj, ki jih letos prireja Jugoslo-vensko-češkoslovaška liga v Ljubljani, o temi: »Češkoslovaške legije v svetovni vojni — temelj češkoslovaške armade«. Gospod konzul, ki kot bivši legionar najbolje pozna njihovo zgodovino, nam bo v slovenščini naslikal njih ustanovitev, borbe med svetovno vojno na najrazličnejših frontah ter boj za ohranitev prekosibirske železnice, ki je bila ključ do vse velike Sibirije, naposled pa njihovo srečno vrnitev v domovino I. 1920 Predavanje bo spremljalo nad 100 krasnih diapozitivov. Bilo je sicer pripravljeno že za jesen, ko se je slavila 20-letnica ustanovitve čeških legij, vendar se je zaradi nepredvidenih ovir zavleklo. Jugoslov.-češkoslov. liga vabi vse naše občinstvo, da se tega predavanja v čim večjem številu udeleži, da ž njim tudi mi proslavimo 20-letnico ustanovitve bratske zavezniške vojske. Vstopnine ni. Cestni promet v Ljubljani in njegove ovire Ljubljana, 12. februarja. V zadnjem času je policijska uprava v Ljubljani stavila več predlogov glede ureditve ccstnega prometa in omiljenja cestnega ropota. Tako je predlagala, da bi se uvedel zgolj enosmerni promet v nekaterih ozkih u'icah. kakor n .pr. v Wolfovi ulici in ns Sentpetrski cesti, in da bi se prepovedala ambulantna prodaja premoga po ulicah in cestah. Ti predlogi gredo vsekakor predaleč. Promet na ljubljanskih ulicah, tudi po najožjih, ni tako intenziven, da bi bili potrebni taki ukrepi. «aj je naravnost skromen v primeri z velemesti, kjer so morda slične prepovedi umestne. Zato uvedba enosmernega prometa v navedenih ulicah ni potrebna in bi le povzročila sitnosti onim, ki se take prepovedi zaradi nevednosti ne bi držsli. Se mnogo manj bi ps bila umestna prepoved ambulantne prodaje premoga, kl se utemeljuje s tem, ca brlizganje premo-gariev povečuje ocstni ropot in da postajanje voz na cesti ovira promet Zagovarjati bi se morda dalo, da se premogarjem prepove postajanje pred pošto ali v Selen-burgovi ulici in v določenih delih nekaterih drugih ulic, kjer je cestišče tako ozko, da stoieči voz skoro z«;>re cesto, povsod diugje v mestu pa promet nikjer ni tako intenziven, da bi postajanje voz oviralo premet in da bi bilo treba kar na splošno prepovedati ambulantno prodajo. Kar pa se tiče ropota, bo vsakdo lahko pritrdil, da je brlizganje premogarjev še najmanjše zlo. če bi hoteli omiliti cestni ropot, potem b' morali v pni vrsti prepovedati ns ulicah žaganje drv s cirkularkami, kajti to ž,»ganje povzroča tak ropot, da gre n* živce tudi onim, ki drugače niso občutljivi. Tudi s skladanjem drv se pri žaganju pogosto zatrpa pol ulica. Glede predloga za prepoved ambulantne prodaje premoga pa je treb« Se pripomniti, da kupujejo premog pri premogarjih le siromašni ljudje, ki ne zmorejo denarja za cel voz premoga in bi morali v primeru prepovedi premog v vrečah sami dovažati na dom. Kako je posebni vlak rešil bolniku življenje Cerknica, 12 februarja. O tem, kako je Janezu Martinčiču posebni vlak rešil življenje, se j« v naših krajih marsikaj govorilo. Ker pa so govorice o tem netočne, objavljamo o tem dogodku naslednje avtentično poročilo: V nedeljo okoli pol 13. ure je nenadno obolel g. M a r t i n č i č Janez, po domače Klobučar, ugleden posestnik in občinski odbornik iz Cerknice. Postalo mu je slabo, začel je bruhati in imel je neznosne bolečine v trebuhu. Poklical je takoj zdravnika dr. Pušenjaka. ki je ugotovil zadrgnjeno črevo v izstopivši kili, obolenje, ki zahteva takojšnjo operacijo. Zdravnik je odredil nemuden prevoz v bolnišnico v Ljubljano. V veliki stiski so se znašli zdrav- ■—— mm— —a———— Tudi to delo bo društvo razvijalo v dveh smereh, v pisateljski filozofsko znanstveni smeri in v filozofsko prosvetni smeri. Svojim članom, starejšim ln tudi mlademu znanstvenemu naraščaju, bo društvo skušalo omogočiti, da se bodo mogli udejstvo-vati v obeh omenjenih smereh. V ta nar men bo skušalo uresničiti že davno izraženo željo po filozofskem časopisu, zborniku filozofskih obravnav itd., ako bo našlo zadostno pomoč od članov društva samih, ki bodo morali prenesti mnogo žrtev, preden bo mogoče to željo uresničiti, kakor tudi od strani našega občinstva. Seveda ne smejo niti člani niti naše občinstvo pozabiti, da bi s takim početjem Filozofsko društvo koristilo ne samo notranjemu razvoju naše miselnosti in naše kulture, marveč tudi našemu ugledu, zakaj s tem bi v resnici najprimernejše zastopalo našo kulturo glede na filozofske znanosti doma in izven meja naše domovine. Z izdajanjem posebnega filozofskega časopisa ali zbornika filozofskih obravnav ln drugih publikacl.1 filozofske vsebine bi Filozofsko društvo omogočilo dvoje- Mlade filozofske moči bl Imele najlepšo priliko, da razvijejo svoje zmožnosti za filozofsko znanstveno delo, in naša filozofija U se tako mogla najžlvahneje razvijati. Razen te znanstveno filozofske pisateljske smeri svojega ustvarjalnega dela pa bo FUesoCsko društvo pospeševalo tudi v nik io domači, ko so načeli vprašanje, ko spraviti gospodarja v Ljubljano. I vlak proti Ljubljani odpelje iz Rakeka šele ob 18.20 in pride v Ljubljano okoli pol 20. S tem vlakom bi prišel bolnik prepozno k odrešilni operaciji. Notranjske ceste pokriva tričetrt metra visok sneg, posamezni odseki so pa še zametani t močnimi zameti. Prevoz s avtomobilom se je zdel skoraj nemogoč, vendar sta se dr. Pušenjak in avtopodjetnik g. Meie Tone v skrajni sili odločila tvegati prevoz z avtom. Opremila sta se z lopatami in verigami, naprej sta pa poslala proti Planini dva para konj, ki bi naj izvlekla avto čez žamete. Težko bolnega in v bolečinah se zvijajočega Mar-tinčiča so naložili na avto in začel se je boj stroja z debelim snegom. Med vožnjo do Rakeka sta uvidela zdravnik in šofer, da je vsak poskus spraviti bolnika z avtom v Ljubljano nemogoč. Huda skrb za Martinčiča se je lotila obeh, ko sta videla, kako bolnik slabi v smrtnih mukah. S težavo je avto privozil pred postajo Rakek, kjer se je dr. Pušenjak obrnil za pomoč na prijazne prometne uradnike. Ti so mu pojasnili, da je prevoz mogoč edi-nole s posebej naročenim vlakom, ki stane do Ljubljane 7000 Din. Svojci Martinčiče-vi so se takoj odločili, da žrtvujejo to vi- Palermo, 8. februarja. Iz »večnega« Rima vodijo v Palermo, največje in najmodernejše mesto Sicilije, različna pota: železniška v 22 urah, mešano železniška-parobrodna preko Napolja v 15 urah, zračna v 4 urah in avtomobilska preko dolgočasne Kalabrije in obnovljene Messine. Ker mi je zadnja še predobro v spominu, večne serpentine navzgor in navzdol. večinoma slabe ceste, opasno nočno potovanje, sem se tokrat odločil za pomorsko progo. V Napolju smo se vkrcali na »Citta di Tunisi«, ki skrbi z drugimi >Citt& di.. .< za dnevno zvezo in zlasti za poštni promet Palerma s kontinentom. Na krovu smo imeli vojaški transport konj za Tri-politanijo ali verjetneje za Somalijo, v spremstvu afriških vojakov, temnih kakor ebenovina, lepih, visokih postav in z iz-vanredno visokimi, rdečimi fesi. Med potniki nekaj častnikov in uradnikov, ki jih vlada vedno pogosteje pošilja v Sicilijo v svrho izenačenja italijanskih plemen in razširjenja pismenega jezika, dalje nekaj trgovcev, turistov, varietetnih plesalk in godbenikov sa Sicilijo, Tunizijo, Tripoli-tanijo. In z njimi jaz iz Savinjske daline. Sicilija je gotovo najpopolnejša mešani-cs vseh sredozemskih plemen. Stiritisoč-letna zgodovina govori o Baskih, Semitih, Fenicih, Grkih, Rimljanih (ki so našli tu visoko grško civilizacijo, na kateri so potem razvijali svojo), govori potem o Gi»-trh, Arabih, ki so pustili tukaj najlepše stavbne spomenike ln dali mestu današnje ime: Balarm — Palermo. Za Arabi so prišli Normani, ki so tudi največ storili za pokristjanjenje otoka v dobi od 11. do 13. stoletja, v hudih bojih proti muslimanskim Arabom. katerih mošeje so spreminjati v cerkve, kakor pred njimi R;niijani grške poganske templje v krščanske. Palermo. 300.000 prebivalcev. V luki, ne vem kako, sem naenkrat čital »Nikotina Matkovič«. Srce mi je hitreje bilo, kakor da bi bil zagledal staro znanko prijetnih spominov. Prišla je iz Bakra in je na potu v Alžlr, z deskami in hlodi. Redki so naši pamiki v teh lukah in zato sem bil tem veselejši. že sem mislil poiskati kapetana, ko zagledam naSo trobojnico, sfranža-no, zakrpano, pobledelo krpo... Zastava, — ne reče že sama beseda, da bi to moralo biti nekaj zastavnega, ponosnega? Iri ta sfranžana. pobledela in zakrpana krpa naj predstavlja našo mornarico, našo kraljevino v italijanskih vodah, v svetovnih lukah, kjer se sestajajo vsi pomembnejši narodi sveta! — Bila je na poldrogu. Predstavljala naj bi torej tudi žalovanje našega naroda za svojim junaškim kraljem. In bilo mi je dvakrat hudo. Tu sem se spomnil podobnega dogodka v Franciji, ki tudi kaže, kako mak) se zavedamo važnosti propagande v inozemstvu. Oh neki slavnosti francoske katoliške telovadne zveae smo pričakovali predstavnike inozemskih gostov, Čehov, Poljakov, Slovencev. Kupil sem velik šopek slovenskih nageljnov in čakal ob sprevodu Slovenke. Prišle so Čehinje, Poljakinje, sama zdrava, vrla dekleta, ponosnih korakov. da mi je bilo že težko obdriati v rokah za slovenske Orlice kupljeni šopek. A vztrajal sem. Prišli so slednjič naši Orli in Orlice, in ne da bi kaj mislil ali hotel: nageljni so mi obstali v rokah. Prva Slovenka je šepala in druga je bila morda njena mati ali tašča. Naj mi oprostita, če bosta morda čitali te moje vrate; zagotavljam, da znam ceniti tudi šepasta dekleta in sta- enakl meri filozofsko prosvetno smer tega dela. V ta namen bo v d oglednem času začelo prirejati poučna predavanja filozofske vsebine, ki bodo zopet imela dvojni smoter. Prvi smoter bo v tem, da bodo imeli člani društva priliko posvečati se filozofsko prosvetnemu delu, da bodo Imeli tudi mladi filozofi priliko razviti svoje zmožnosti za to delo. Drugi smoter ta druge smeri ustvarjalnega dela Filozofskega društva pa bo v tem, da bo v ljudstvu, v narodu vzbujalo, netilo in gojilo smisel za filozofske resntce. S tem delom te druge smeri pa bo društvo ogromno koristilo tudi svojemu prvemu ln temeljnemu namenu vsega svojega dela, t. j. raziskovanju vseh filozofskih disciplin. Vprav v tem dejstvu, da si Filozofsko društvo nI izbralo edinega namena, da bo vsestransko pospeševalo raadskavanje vseh filozofskih disciplin, četudi Je to njegov temeljni namen, marveč da bo tudi v enaki meri razvijalo svojo delavnost v smislu filozofsko prosvetnega dela, je brez dvoma dan pravi smisel ter najpra-vllnejša ln najbolj zadostna utemeljitev novoustanovljenega Filozofskega društva. Ta njegova utemeljitev Je prav zavoljo njegovega dvojnega, te v začetku orisane-ga namena, velikega kulturnega pomena za ves naš narod Zato je tudi potrebno moralne in gmotne podpore, da bo moglo svoje velike ia za aaft narod tako koristne soko vsoto, samo da rešijo življenje ljubljenemu očetu. V nekaj trenutkih je bila pripravljena lokomotiva s službenim vozom. Martinčiča, ki je malo prej še močno bruhal, so zanesli v voz, vstopil je še zdravnik in spremljevalec — in nenavadni posebni vlak je zdrdral proti Ljubljani. V dobri uri je bil vlak v Ljubljani. Malo pred Ljubljano je bolniku po podani injekciji precej odleglo. Na nosilnicah je bil Martinčič prenešen v reševalni avto, ki je bolnika s spremstvom odpt^al v bolnišnico. Tu sta zdravnika gg. dr. Arko in dr. Žumer takoj izvršila operacijo in je g. Martinčič po mnenju zdravnikov izven nevarnosti. — Želimo g. Martinčiču iz srca popolno okrevanje in skorajšnji povratek v Cerknico! rost, ali priznati mi morata, da bi storili bolie. če se ne bi bili udeležili slavnostnega sprevoda v kroju slovenskih Orlic. Zlasti v Italiji se vsi krogi trudijo, da bi inozemec dobil najboljše mnenje o Italiji in režimu. Tragikomičen slučaj sem doživel nedavno v sicilijansk: Raguzi. Ra-gužan, ki je bil zelo ponosen na svoje mesto, je na vsak način hotel, da bi imel o tukajšnji Raguzi najboljši vtis. Zvečer me je peljal na ples. In res, videl sem najno-vešjo plesnr organizacijo. Vstopnina pol lire, ples med moškimi —.20, ples s plesalko —.70. Za vsak ples je treba vnaprej kupiti listek, ki ga moraš izročiti svoji plesalki; na izkupičku je plesalka udeležena. Tako je v razmerju svojega truda tudi udeležena na dobičku. Plesalo se je na običajnem cementnem tlaku (les je tu predrag); beseda trud se torej razume v polnem smislu besede. Ena plesalka mi ie priznala, da bi bila rada še bolj trudna, samo da bi nekaj več zaslužila. Največja zanimivost zame pa je bil napis ob vhodi, da je »po policijski odredbi treba odda H orožje in palice v garderobi«. Vreme je zdajle v Siciliji seveda čisto pomladno, kakor v iužni Španiji, Grčiji in skrajnem južnem delu naše Dalmacije. V ozračju pa je nemir. Zlasti še tu na jugu se mnogo ugiba: Kako se bo razpletel vozel nemirov in spopadov z Abesinijo. L I. Vranski Roparska napadalca iz Loga izsledena Ljubljana, 12. februarja. Pred štirinajstimi dnevi smo poročali » drznem roparskem napadu, ki sta ga 28. januarja ponoči izvršila dva mlada neznanca na samotni domačiji 85-letnega kočarja Blaža Velkavrha v Brezju pri Logu nad Ljubljano. Poleg strahu in poškodb, ki sta jih prizadejala sivolasemu gospodarju in njegovi že tudi stari hčeri Mariji, sta roparja takrat odnesla 350 Din, vse denarno bogastvo hiše. a v suknjiču, ki ga je eden izmed njiju na begu pustil za seboj, so pozneje našli nekaj ponarejenih kovancev, kar priča, da sta razen roparskih podvigov imela zlikovca tudi zveze s kakšno tajno kovnico krivega denaria. Prejšnji teden je policiji padla v roke večja drir/bica pohajačev in nebodiiihtre-ba, ki so brez dela lepo gosposko živeli, da so upravičeno vzbudili pozornost agentov kriminalnega oddelka Jedro tolpe so tvorili trije mladi bratje Zakrajški z Ravnika na Blokah, Lojze, Dominik in Jože, in prav značilno je, da je bil vprav najmlajši med njimi. 15-letni Lojze, nekakšen njihov »idejni« poglavar. Policija je v preiskavi odkrila, da so bili člani te tolpe udeleženi pri celi vrsti kriminalov zadnjega časa, med drugim tudi pri velikem vlomu v trgovino s čevlji »Pri Zamorcu« na Sv. Petra cesti. Se vse večjo pozornost pa je vzbudilo odkritje, da je bil Dominik Zakrajšek tudi eden izmed roparskih napadalcev v Brezju. Dominik, ki se z drugimi nahaja zdaj že v zaporih okrožnega sodišča, je svoj zločin brez oklevanja priznal, obenem pa je izdal tudi pajdaša, s katerim sta tedaj obiskala Velkavrhov dom. Bil je to neki 26-letni Angelo Fabijan, brezposelni pekovski pomočnik iz Lipe pri Temenici na Goriškem. V času ropa je bil oblečen v dolge hlače zelenkaste barve, črn suknjič iz žameta, sivkast površnik, zelenkast klobuk in črne visoke čevlje. Išče ga tiralica. cilje dejansko uresničiti tako. kakor si jih je začrtalo ob svoji ustanovitvi. Lojze Potočnik. Goldoni v ljubljanski drami Commedia dell'arte je bila poslednji pravi, najčistejši ljudski teater brez bergelj literature, brez muzikalne opore, z minimalnimi dekoracijskimi pripomočki. In vendar se je na moč trudila, da se tega iznebi. Beneški advokat Goldoni je vzljubil teater tako močno, da je obesil pravo na klin ia se popolnoma posvetil gledališču. Neki ravnatelj commedie delfarte ga je angažiral, da bi pisal besedila za commedie delParte, katerih glavne lastnosti so bile do tistih dob: improviziran tekst, ki so zanj imeli le kratke sezname vsebine zaporednih scen, potem stalne figure kot zastopnice ene same Človeške lastnosti ali slabosti, vsaka v stalni predpisani maski, kostumu in imenu ter drastična komika v dovtipih. Goldoni, ki je živel leta 1707—1793. je jemal snov iz improviziranih, že znanih komedij, toda spoznal je vrednost Moliera in Ragnar-da in je znal vnesti njihovega duha v svoje benečanske komedije, ki jih je popolno« ma prilagodil okusu ta mošnje publike. Toda spoznal Je, da so figure commedie delfarte Se vedno premočne, da bl govorile njegov tekst in tako se je zadovoljil, da je delal predvsem besedilo zs resnejše figure .1 igri, t. j. ra ljubimski par; tako se fe KULTURNI PREGLED Ka) hoče nase »Filozofsko društvo" Slovenec potuje po Siciliji Pot z ladjo — Naša zastava — Na plesu ■■■■i ELITNI KINO MATICA HH! Telefon 21-24 Telefon 21-24 Danes premiera* Romantične no« na tihem tn zelenem Mlin: RAMON NOVARRO bo zopet e petjem osvojil vsa srca svojih ljubimcev v velefilmu PESEM ORIENTA Modemi luksuzni hotel na kraju Sahare kot središče razkošnega življenja bele rase Danes ob 4., 7.15 ln 9.15 url zvečer! Predprodaja vstopnic od 11.—»/313. ure in od 15. ure dalje! Domače vesti Ravnotežje so Izgubili D d se KieriKai^i, ki 01 se tako raai na redili za edine tolmače in zaščitnike kr Ačanske morale, za to moralo prav nič ne brigajo, kadar gre za njihov profit. je znana stvar. Manj umljivo pa je za razsodne ljudi, da si upajo v zavijanju in demagogi ji iti tako daleč, kaker da nihče njihovih pristašev ne zna več misliti. Vsa zadnja leta sem so klerikalci noč ln dan na vse mogoče viže trobili o demokraciji in svoOodi. Do fortisima so stopnjevali svojo pesem pretekle dni. ko so hctei> svet prepričati da je šele sedaj nastopila doba demokracije in svobode. V isti sapi pa z enakim fortisimom zahtevajo v včerajšnjem »Slovencu«, naj vlada razpust JugoslovensKo nacionalno stranke! Seve da tudi v znamenju svobodne demokracije ali demokratične svobodal Klerikalci so se s tem pač zopet enkrat pokazali take. kakrtt.i v resnici so in kakršne vidimo povsod, kjer imajC moč v ro kah: za brezoozirne teroristične kierofaši ata. To ni nič novega. Nerazumljivo pa je da imajo svoje ljudi za tako neumne, da se jim upajo servirati tako godljo. Očivld no so v cbuou. ker se jim niso obnesle njihove špekulacije. Izgubili že prav vsa duševno ravnotežje. Da je temu res tako priča tudi »Sloven čevo« pisanje o imenovanju novega bana Ves pretekli teden so farbali svoje ljudi, da Imajo državno oblast takorekoč že v žepu. Seveda si sveje oblasti ne njihovi ljudje, ne oni s^mi niso predstavljali tako da bo za bana imenovan g. dr Puc. Gosp banu pač ne more nihče očitati, da bi bit zagrizen strankar Toda v očeh klerikalna gospode je že to neodpusten greh, da ni njen strankarski eksponent. Zato jih njegovo imenevanje nI samo razočaralo, ampak tudi vznevoljilo. ln tako so mu v nedeljski številki posvetili celih sedem vrst doli v spodnjem kotu prve strani čez ne-del o pa so se vend irle iztreznill In uvide Ii. da so s svojim »bojkotom« ustrelili koz la, ker sc ž njim pri svojih ljudeh na mah podrli vse, kar so ves teden v takih mukah gradili. In res: v torkovem »Sloven cu« so prinesli sliko g bana in mu posve tili nad 50 vrst... ♦ Odlikovanje g. Dragotlna Hribarja. V imenu Nj Vel kralja Ketra 11 je z uka »om kr namestn <štva na predlog ministra za trgovino in industrijo g Dragotin Hn bar, industrijec v Ljubijani. odlikovan z redom jugoslovenske krone 3 stopnje ♦ Nacionalna ura radia. Profesorica beo grajske un verze dr Ksenija Atanasijevi čeva bo predavala danes o velikem priro doslovcu in filozofu Riirižeru Boškoviču, h je živel v Dubrovniku od 1711 do 1787 Včeraj je predaval v nacionalni uri radia dekan filozofske fakultete ljubljanske um verze g dr Nahtigai o dr. Matiji Murku Kakor Je bilo navedeno pod rubriko »Ra dio«, je ljubljanska postaja prenašala to predavanje v Zagreb in Beograd, v običaj ni notici pa predavanje ni bilo omenjeno ker pomotoma ni bilo pravilno zabeleženo na mesečnom seznamu predavanj v nacionalni uri. ♦ Nov upravnik beograjskega Narodne ga gledališča. Z ukazom Nj Vel kralja in na predlog prosvetnega ministra je imeno van za upravnika Narodnega gledališča v Beogradu v 3 skupini 2 stopnje g Bran' POT K PREHLADU \odi največkrat skozi usta. Zato si pogosto cosinficirajte usta in grlo z Mr. Bahovčevlml »SMREKA" bonboni iz smrekovega ekstrakta ln mentola, ki ublažijo kašelj in hripavost. Zavitki Din 3.— ln 5.— v lekarnah in drog. Apoteka Mr. BAHOVEC Ljubljana, Kongresni trg St. 12 slav Vojinovič, doslej upravnik Narodnega gledališča v Skoplju v 4. skupini 1 6top uje Za upravnika narodne knjižnice v Beogradu v 3 skupini 1 stopnje je imeno van g Dragoslav llif doslej upravnik .Na roanega gledališča v Beogradu * Napredovanja v železniški službi. Pr ravnateljstvu državnih železnic v Ljublja ni so napre >vali: za svetnika v četrt skupini 2. stopnje dir Anton Mauri, dr Zeljko Jesrlič. dr Antou Brumen >u nž O' ril Peternel, svetil ki 5 skup'ne: za svet aika 5 skupine inž Ivan Gnha. po\erjeiiii* 6 skup'ne: za poverjen ka S skupine, in* Viadimi-r Mikuš in ;nž Boris Karis. višja pristava 7 skupine; za višje pristave 7 skup ne inž Marjan Snjovic. inž Milan Mlkuž in inž. Dinko KuljiS. pristavi K skupine Zvočni kino Dvor gjggg Tel 27-30 Danes ob 4., 7. in 9. uri zvečer Elsa Elster in Harry llnlm v veseloigri s petjem ln plesom Plavi slavček Povest o mladem dekletu ki je sanialo o veliki sreči, bogastvu in slavi!! ♦ Novi grobovi. V cvetu mladost: je pre minila v Mariboru gospa Štefka V a n h n kovu, soproga znanega mariborskega od vetnika in nacionalnega delavca dr Milo Sa Vauhnika V 30 letu Je padla kot žrtev materinstva, potem ko je dala življenje zdnavemu dekletcu Bila je blaga, dobro srčna gospa. Njeno žrtvovan1* je vzbu*Mo v Mariboru globoko obžalovanje — V fran čiškanskem samostanu v Mariboru ie umri v starosti 64 let p Ciril Bračko Poereb bo danes ob 15 iz samostana. — Na Vi-dovdanski cesti 9 v Ljubljani je umrl k Anton Mehle. višji sodni of cMal v ooko-ju. Uglednega moža bodo Jutri ob 16 snre mili k večnemu počitku — Druž n« trgovskega sotrudnika Feliksa Urbančiča v Ljubljanski ulici 9 je izgubila ljublienn hčerkico Anico Pokopali Jo bodo jutri ob '5. — Po.. ..i'm blag spomin, žaluločim na-ce iskreno sožalie' ♦ Zgodovinski spomeniki otoka Krka. Otok Krk predstavlja velik mozaik raznovrstni starin Na njem so ostanki iz grške in rimske dobe, iz prvih vekov naše narodne zgodovine ter dragoceni spomeniki lz dobe benečanskega gospodstva ter iz dobe knezov Frankopanov Na Krku so našli tudi mnogo ptsan'b spomenikov v gla-golici in tako ima Krk tudi mnogo dragoceni spomenikov narodne umetnosti in starih narodnih običajev Bogata taklad-niča starin pa nima pravega varstva in je mnogo zgodovinskih dirasocenosti propadlo zaradi brezbrižnosti In nevednosti. Značilen primer take brezbrižnosti je cerkvica sv. Vida. zgrajena v dobi hrvatskih kraljev Od cerkve Je že marsikaj razpadlo, ker jo kmetje uporabljajo za hlev Druga starinska cerkvica sv. Donata nedaleč od Aleksandrova pa Je bila sicer restavrirana, a tako nesrečno, da Ima od popravil veliko več Škode kakor pa koristi. ♦ Poroka. V soboto popoldne sta bila v frančiškanski cerkvi v Ljubljani poročena g M 1 a č n i k Ignac, suplent meščanske šole v Mariboru, In gdč M 1 i n a r i č Josi-pina, učiteljica v Mariboru. Priči sta bil! gg. Čopič, profesor v Ljubljani, in Wemig Fran, banovinski kmetijski svetnik v Celju Novoporočencema, ki 6e nista na&la samo v enaki ljubezni do narave in planin, ampak tudi na enaki poti v življenje želimo obilo sreče! ♦ Slabe kupčije s turško komisije v Hrvatskem Zagorju. Kakor znano, se v nasi državi že dalje časa mudi turSka korais-ja, ki kupuje konje za turško armado. V bjelovarekem okraju so napravili živinorejci s to nabavno komisijo dobre kupčije Iz Bjeiovara se je podala turška komisil« v Zlatar, da bi kupila večje Število ko- SMU6AHJI! UKAiM KREMA obvaruje | vašo kožo pred ostrim vetrom, mrazom, meglo Itd. Uporabljajte le Uran kremo, katero dobite povsod! 1746 njev v Hrvatskem Zagorju in Uedmurju 2e na velikem mesečnem sejmu v Zlatar ju je prišlo do velikega razočaranja komisije in okoliških kmetov Turki išče to samo težke konje, ki morajo biti viSji od 1&5 cm Konje, ki odgovarjajo zahtevam, plačujejo dobro. V Loboru so plačali za Sletno kobilo 3000 Din, kakršna cena se sploh le redkokdaj doseže na taoaošntib sejmih, plačujejo pa tudi po 5000 Din za konje, ki točno odgovarjajo zahtevam Takih konj pa je Ic malo v Hrvatskem Zagorju. Tudi v Medmurju ni dosti boljše, dasi redijo tam tudi večje in močnejše konje Komisija Je hotela nabaviti več sto konjev, kupila pa jih je samo blizu 100 Vsega skupaj namerava kupiti turška ko-misija v naši državi 9000 konj Precej jin je te doslej kupila v Slavoniji, Sremu in Voj von italijanske vla<'e :n da bi bilo zaradi tega treba zahtevati, naj Italija čim pre.i 'Zplača že določene odškodnine ♦ Zapuščine nekdanje slavne operne pev-ke. S&moborska občana {e spet podedoval Nedavno jI je zapustil nekdanji občinski tajnik Maričič velik dej syoje?a premoženja, sedaj pa bo jK^edovala oblina del premoženja ge Fanike Paunovičeve. ki je pred nekaj dnevi v visoki starosti umrla v Samoboru Gospa Paunovičeva, ki je živela v Samoboru kaklb 15 let. Je bila'nekdaj ena najslavnejših opernih pevk Evrope N.'eno umetniSko ime Je bilo Fany Mora. bila je član ca dunajske dvorne ope re. gostovala pa Je po vseh velikih gledališčih Evrope ter Je zla: tt po Nemčiji in Italiji žela veliko slavo. Na Dunaju se je pozneje poročila s polkovn'kom Paun.ivi-čem. kot vdovo pa Je svoje sijajno um"t niško življenje v največji skromnosti kon čala v svolem rojstr^m kraju Samoboru Nekaj svojega premoženja je zapustila društvu gledaliških umetn'kov na Dunaju, vse ostalo pa bo dobila samoborska obč'-na. ♦ Varaždinsko »jašiono« bodo podrli. Va- raždin Je bil nekdaj velika garnlzija dra goncev in buzarjev ter jc ostala od nek da njega ogrskega vojaškega erarja velika Jahaln!ca kot last mestne občine Stara CIME »Prvovrstna tudi za najnežnejSa usta« velika zgradba nI mogla več služiti svo« svrhl in je polagoma razpadala. Oživela Je po dolgih letih šele lani, ko so se v njej naselili avstrijski begunci hitlerjevcl. Do kler so avstrijski begunol prebivali v Vs-raždinu, Je vladalo v stari »Jašionl« pestro življenje in begunoi so marsikaj tudi popravili v nadi. da bodo lahko rimo preživeli v prijaznem Varaž boli od»nvsrj«inč ikvlr In «icer »ako is <»m <1r*a' nr»dnl«ov <*enimedie lelParte glede kostumov In kulis « MS Kupujte domače blago I In memoriam 9. oktobra 1934 je najodliČ-nejši češki ilustrirani tednik »Pestry tyden« izdal lep neprodajni album, ki ga beleži mo kot novi neprisiljeni izraz bratekib čuvstev Cehoslovakov do Jugoslovenov AJ-bum je izdan kot posebna številka .Pestre ga tydna< v njegovem velikem formatu In z mnogimi že znanimi vendar pa tu poseh no skrbno reproduriranimi slikami Njib pestro vrsto otvarj« celostranska slik«, ki kaže rajnega kralja • mučenik« in ministra Barthoua v hipu njunega srečanja v Mar ■•eilleu. n<»kai minut pred katastrofo Danes pada na ^mejoča ss obraza obeh držav nikov melanholija nepreračunliiv« usodne ki ima ie že v tem trenutku nekaj korakov dalje pripravil« mučeniško smrt za domovino ln z« evropski mir Izmed dolge vrste ostalih ilustracij omenjsmo značilno sliko iz L 1922.: na kočiil sta kralj Aleksan der in prezldent Masarvk. krati v civilni obleki. Masarvk v kroju legionarskegs po veljnika Odlično so reprodurirane tudi iz hrane slike s pogreba v Beogradu Bar thoujev del te posebne izdaje praškega led nika kaže takisto toplo pieteto In osvetlili ie slavnega državnika kol ooHtikn In kol ni«a'e|ja Besedilo zs to številko *o prispe vali med drn Ppomon:Ski o^bor ie v prPtPVVm te-tnn prejel razen nav«"*enfh prispevkov še zbirke in darila v skuonem znesku 34*2 2* Din a- Tovariši dobremu tovarišu, b tukajšnje delavnice dri žel. ie b:l na lasino prošnjo premeščen k zagrebški kurilnici drl žel žeWni«k uradnik u. Volk Tovarni so mu onredili pri Spureju prsrčen poslovilni večer, k: ie potekel v znamenju iekrenega tovari5Sva in prisrčnega prijateljstva „_ i, policijske služb*. V peto lupino j« napredoval višji konv«ar pri prostorni-štvn mestne policije v Mariboru g. Slanko Kos. a— Mariborski volile!. jih je kakor smo že poročali. V prvem okraju jih je 1O07. v drugem 1775. v tretiem SM. v četrtem 130, v petem 3215 Razen tega je še 576 volilcev, ki volijo na mestu službovanja v Mariboru, ki pa stanujejo izven mestnega področja. Vseh volišč je 15, in sicer so v prvem okraju tr< volišča, v drugem tudi 3, v tretjem 1, v četrtem 2. v petem 5. Eno voliš Je pa bo za tiste, ki v Mariboru službujejo, ki pa ne stanu »e k) v Mariboru. Zanimiv je pregled pa poklicih. Okoli 1300 volilcev je javnih nameščencev. 800 trgovcev, 000 obrtnikov. 1500 do 1800 zasebnih nameščencev, 1000 neodvisnih hišnih posestnikov, ostalo število pripada delav. skemu stanu, ki ima svojo najmočnejšo postoianko v magdalenskem okraju s preko VlfVI vnlilci. a— Mariborski predvolilni odmeri. Zadnje dni je bil pri mastnem popisovulnem oddelku živahen naval volilnih upravičencev v evrho uporleda v volilne sezname. Tudi je i« naročeno lepo število volilnih »mernikov od stran pred»t*vn;kov posameznih skupin kakor tudi poedincev- a— V soboto prem'era. V gledališču bo v soboto uprizoritev znane Fallove operete »Veseli kmetij«. Režija je Har*s4o«i?eve Sodelujejo Udovifeva. Barbičeva. Starčeva. Oorin?J;ova. Dragutinovičeva, P Kuvič, San-cin. I!nra«tov;č. Medven. Rasberger, Gorin-šek. Funian, Kočič i« Verdonik. a_ Kulturno delovanje v Studencih. Da^ nes r ob 19 bo v atudenški Ljudski univerzi četrto pravno predavanje za širše eloie. Odvetnik dr Rosina in uPMdlj Vrane bo«ta v dtekus y»kem razaovoru podala najvažnejše določbe obveznega prava: sklepanje pogodb. pravni predpisi za posojilne, hranilne, kupn« in najemne pogodbe ter potrlavjp o obrobnih kupčijah Jutri v Četrtek r>a nadaliuje sodni svetn-k dr. V1ad:mir Travner svoje predavan ie o miŽen jstvu- ■— Tarifna postavka 12 revid;rane mest- | nc uvoznine — 3 Din za 100 kg — predvideva te-le predmete: brezalkoholni sokovi, vse vrste živali, vse vrste ssdja razen južnega. »tročje vseh vrst. zelenjava in so-čivje vseh vrst. semena in oljna semena vseh vrst razen bučnega, sirovo in kuhano maslo, sir in slanina v«eh vrst, konzerve vseh vrst. ribe, jajca. kvas. med. jedilna mast, mast za mazanje, tehnična mineralna olja karbid, bencin, bencol. nafta, sirovo olje. vosek in voščeni izdelki, katran hi smole vseh vrst, asfalt in izdelki, azbest in izdelki, barve in barvila vseh vrst, vodovodni material razen cevi. lepenka in karton. n— Žrtve belega veselja ae m«oie. Tudi » PoljČanab «e je pri smuku ponesrečil vnet pristaš dilrarekesra veselja, 121etni posestnikov sin Josip Slat«?n*ek. ki si je pri smučanju zlomil desno no«?o pod kolenom Prepeljali so aa v mariborsko »ploSno bolnišnico. a— K dogodku v Gregorfičevi uNei 7 so f« poizvedba prenesle na rojon izven območja mestne policije. Pričakovati je v tej slvari nekaj novih aretacij oseb. ki so bile t> krojnem Sušterirem v intimnih odno- Sajih a— Požarni alarm Vforaj okol' polnoči je pričelo goreti olje v delavnici tni Kocbeka na Betnavski cesti Olje se je vnelo v kotlu in top! jen je jekla- Delavci »o pričel' takoj z :raš*niem Ker ee |im na m po erečdo ognja pogasiti, eo bil alarmiran1 mir;homk; gasilci. ki so po hitri akciji ore pre?il> vsako polarno nevarnVe?ernika« o >\hr borskem Staviskviu* se je javilo pr vodstvu taka i*nier»» kriminalnega oddelka že lepo števlo strank ki so tud; oškodovana za lepp zneske Pol»p stvarna d*n Take je imov^d^la v**rai dopoldne pri tuka;šnj pofeiH dekla Katarina ftpa-rovpc katoH p C lzvab'l hranilno knii žico z 1«#00 D»n. k' jih je P C »fek»nir81. na vrn;l ^a se ii 'e P C prewts»nvi1 kot »I»ajvi5il v drisvf« rsd> mn (p »annsla Tud' tp*p *nnrednn n? po-d š^u n-p!«l-3vs n*«t{ P C rad' p^^rp!« ?:*t:n Po 4'<»vMm or^rrfrov 'n šola* Vyn rT,»r:H/>''<:''V> V'"dfl. Tflv /»Ifi o'9t vp':k^ i mor»7MP Va ooMcl« •ms-rpT:ctor non"rpi»n''>) -viti^nr pp^t"* ti|lr9 *5n »p 'tavfnp un'Svp ;n "n>tr»?.np kon-»mle P-P cVova i^ ne^Hn^ntna a— 21-11* kaznjencev ie soreieVi mari borska moSka k«Tn'ln»ra od njene u»t*no vtve 1 oktobra dO 1- jenuarj* 198.V kakor izikazuje zadevna ravnokar isilla tt* oimiv« itatietik« Od 108 kaznjencev v prvem idtu obstoja se jo to število vspelo do 806 v letu 19S4. dasiravno je « kaznilnici normalno prostora m 511 obsojencev. Po varoispovedi je 555 rimskih katolikov, 25 muslimanov, 15 pravoeUvnih, 0 evageliia-nov in 3 grška katolik«. Iz Cel]a o— VabC-J stariam. Pri celjskem uči-teljakon. društvu deluje pedagoški krožek, ki prirej« sestanke vsakih 14 dni v mestni narodni šoli. Posebnost letošnjih sestankov je v tem, a« so vabljeni poleg učitelj stva tudi «tarši. Obravnava se mladino slovje s prav kratkim teoretičnim uvodom. nato pa se vrši debatna razprava, v kateri se obravnavajo primeri fcz družin skega življenj« Prihodnji »n prvi šesta nek skupno a starši bo v petek 15 t. m ob 16. v mestni narodni šoli Obravnavala se bo detinska doba Debato vodi g prof dr. Žgeč, ki Je staršem znan tz predavanj oa Ljudskem vseučilišču Vzajemno sode lovanje med domom In šolo bo gotovo ro-dWo dobre uspehe, zato so še posebno starši prav vljudno vabljeni c— V mestnem gledališču bodo uprlzo rili dom"č.i igralci v režiji g dr. Dobovi-fcka za Dredpustni čas burko »Trije vašk* svetniki«, v proslavo 25 letn'ce gledališke ea delovanja retiserja g MIlana Skrbin Ska pa I>en«ryelov« dram« -Tajfun«, v ka teri bo Jubilant igral glavno vloeo Za mladiino pripravlja ga Sa^arjeva najpre.i krstno predstavo mladinske igre znane mladinske pisateljice Ruže Petelinove »Ja code z otoka Ra.tamaja«, za pozneje pa K&stnerjevo mladinsko igro »Pikica In Tonček«. o— Gostovanje Katie Delakove. P!e«a! ka Katja Delakova «e ponudila Celju enkratno gostovanje s svojo duhovito zamišljeno piesno reportažo »CV^ta«, ki pred stavlja v 12 slikah aa katere Je napisa) l.judevit Mrzel literarne vložke pestro mnoi?co tipov s ceste Interesenti naj st do konca tega mesec -r 7.« r vi rajo obvezno prostore v knjigarni »Domovini« Ce bo prodaja zadovoljiva, bo gostovanje predvidoma prve dni v marcu, sicer pa bo moralo odpasti. Cene dramske. Postavitev novih železniških zapornic na savinjski progi. Uprava dri žele« nic namerava Dostaviti tri nov? zapornice na železniški progi Celje Velenje, In sicer na občinski cesti v Celju pri železniškem km 0.84«. a« oMisski eeeti v Mo« pr! kn 8.970 in sa banovinski cest) 4. rad« v Aošunjn vri km 31.170. Komisijski ebhm« u zapornico v Celju bo v torek 19. t m. ob X. a« zapornico v Žalcu ob 11.. za zapornico t Šoštanju p« ob 14-15, 6udln»> m, m ni t n«črtu tudi postavita« nuino potrebne »»pornlce n« državni cesti v Levcu. kjer se ie dogodil« znana avtomobilska katastrofa. e— število volilnih upr«vl£enc«v se Je snatno pomnoiilo. DoCIm Je bilo vpisanih prej v volilnih imenikih 2081. Je vpisanih sedaj t Celju 3300 volilnih opravičencev «-— Občni zbor društva Rdečega krit« v Celju bo v četrtek 14. t m. ob 14. v sejn: dvorani Mestneg« poglavarstva s običaj nim dnevnim redom Prosimo obilne u (tele t be! e— Redni letni pregl«d motornih vosil za l. 1935. bo v ponedeljek II %. in. pri mestni garaži na Sp. Lanovlu v Celju in sicer od 8. do 10 dopoldne za območje predstojništva mestne policij«, od 10 dslte pa z« celjski sr«s». Z Jesenic s— Gasilska četa K1D Jesenice - Fužine priredi pod okriljem ZKD drevi ob 2U. predavanje o plinaki vojni. Predaval bo g. dr Petrič, direktor Higienskega zavoda. Predavanje spremljajo akiopttCne slike. Iz Zagorja z_ občinski vuuor je v nedeljo prereše- taval nevzdržni položaj, ki Je nastal zaradi velikega števila brezpoaeinin aelavcev. Po izvršenih javnih delih so prišli delavci domu in so navezani na prehrano javne kuhinje, ker zaslužka ne dobe. Zdaj se j« pridružilo še okrog sto delavcev rudarjev, ki ao bili zaposleni pri rudniku »Seronik«, kateremu se je obratovanje prepovedalo. Občinska uprava bo ponovno zaprosila kr. banako upravo, da omogoči prlčetek Javnih del ter ji podrobno obrazložila v posebni spomenici Debata se Je tudi razvila, da oblasti pokrenejo. da pride delav«tvo do atalne zaposlitve. Odposlana Je bila čestitka novemu banu g dr. Dinku Pucu. z_ Velika nezadovoljnost vlada med lastniki konj, ker so Imeli «tal«n zaslužek od rudnika v šemniku. ki je moral ndaj prekiniti obratovanje. S tem Je l»eubod«rslvo prav« sreča, predvsem zaradi tega, ker je bil lani svetovni pridelek koruze izredno slab in bomo zaradi tega z lahkoto prodali, odno- sno izvozili ogromen produkcijski presežek. Ce smo prej cenili, d« bo znašal izvozni presežek nad lOO.OOt) vagonov, tedaj se ta izvozni presežek glede n« nov« e«nit«v poviša ie a« nadaljnjih »5.000 vsgouor. Dejansko a« nai izvoz koruze pr«v lepo razvija. V oktobru smo izvozili 5898 v»gonov, v novembru 9778 vagonov, v decembru pa 11.4^9 vagonov, torej ž« v tr«h mesecih nove izvozne kampanj« preko 27.000 vagonov v vrednosti 216 milijonov Din. Za skupni rezultat je bil odločilsn pridelek dunavsk« banovine, ki je znašal 23.9 milijona stotov (48#/» vsega pridelk« v državi) pri posejani površini 966.0,0 hakt-arov (369/» vse s koruzo posejane površine), in pridelek savske banovine, ki je znašal 8.9 milijona stotov pri posejani površini 441.;00 ha. V dunavskl banovini ]« znašal povprečni hektarski donos 26 met. stotov, v savski pa 20.2 met. stotov nasproti V6edr-žavnemu povprečju 19.4 met. stolov. V ostalih banovinah s pomembnejšo posejano površino je bil hektarski donos slabii, tako v moravski 12.9 met. stolov na hekt«r (skupaj 4.52 milijon« stotov), v drinski 18.3 met. st. (skupaj 5.82 milijon« stotov), v vr-baski 14.9 met. st. (skupaj 8.56), najslabši pa je bil v vardarski banovini kjer Je znašal ie 11.0 met. st. (skupaj 1.76 milij. met stolov). V dravski banovini je znašala posejana površina komaj 43.095 ha, pridelek 065 milij. stotov In hektarski donos 15.3 metrskih stotov. Povečanje podlage pri Narodni banki V prvi četrtini februarja je znašal dotok slata in deviz pri Narodni banki 16.9 niili-jon« Din; od te vsote je šlo 14.3 milijon« Din za povečanje zlate tn devizne podlage, ki je narasla n« 1298.6 milijona Din (zlati zaklad se je dvignil za 3-7 na 1108.1, devizne rezerve pa za 10.5 pa 48.8 milijon« dinarjev), za ostanek v višin: 2.6 milijon« dinarjev pa so se povečale d«?vize. ki ee ne vštejejo v podlago, na 128-4 milijona Din-Račun deviz izven podlage je s tem doeegel najvišje stanje od 8 septembra 1931- Zaloga kovanega denarja v niklju in srebru se je v nasprotju z obifajnim gibanjem v začetku mesec« zmanjšal« za 23.2 na 229.5 miijoi. Din- Povetan}e posojil s« 70 milijonov v 8 tednih Kakor v prejšnjih dv^h izkazih, eo tudi v prvi četrtini februarje posojila ponovno narisi« za 10-7 na 18141 milijin« Din. Pri tem so menična posoj la narasla za 11-2 na 1555.1 milijona Din. lombardn* posojil« p« •o se zmanMala ra OS na 250 0 nrlijona dinarjev Od srede lannari« s« v celoti posojila Narodne banko narasla z« 71-4 milijona Din. Kakor je podoba, je Narodna banka onuetila svojo dosedanjo politiko krče-nl<* kreditov. Obtok bankovcev se Je v prvi fotrtini februarja oovpxal tu 23 5 miTjona Din in »naša «edaf 4311-S milliona Din. to je za okrog 100 m'lMonpv vo? ne"n bni v »»tem času in ; za okroo S""1 Trlilonov mani nego nrpd ! dvorna 1^'rvi" fW>«"»?/»«wt; n» noV*7, «« dova'p t* 3 7 na 1°Qt> m*l:'enov (7m»n'ša- ' »o «A rtrnJvmm "ro n * ra^iin1 T» Y2 ne ** "oo mM:?nn» Dlnl Vf^^iv' z'°tp !P dpv:7.np podi^fp « pr^ -n11« rv> /»tsnhi k) R • m Okrepitev nalili državnih papirjev na Inozemskih borzah Zadnje tedne opažamo n« inozemskih borzah nadaljnje občutno dviganj« tečajev naših državnih papirjev. Po reakciji v oktobru, ki je sledil« marsejskemu atentatu, so bili novi znaki izboljšanj« zabeleženi že v novembru, v decembru in januarju p« se je dviganj« v naglem tempu nndaljevalo. Tako v Parizu, kakor tudi v Londonu in Newyorku so naši državni papirji zadnje tri mesece v stalnem dvigu. Obseg te okrepitve na pariški borzi nam kaže naslednje gibanje tečajev naših državnih papirjev: sredi konee začetek oktobra decembra februarja 1934 1984 1085 7*/«. stabilizacijsko posojilo 1981 167 230 808 5"'o srbsko posojilo 1902 188 174 317 5*/» srbsko posojilo 1918 128 183 220 Tečaj našega slahiliiacijHkeg« posojil« se je torej n« pariški borzi od srede oktobr« točno podvojil, znaten dvig p« beležijo tudi tečaji predvojnih srbskih posojil. Slično gibanje opažamo tudi pri tefsjlh n«lih državnih papirjev na newyorSki borzi, kjer je n. pr. tečaj 7*'» Blalrovega posojil« narasel od 22.75 v začetku letošn jega leta na 35 dne 8. februarja. V Istem razdoru se je tečaj 8*/» Blalrovega pocoiila dvignil od 25 n« 38 50 fte višii je le«n< naših Blnlrovlh po soill na londonski borzi kler |e 7Blairovo po«ofilo 8. t. m. notiralo že 37.125 - 40 šLSamorctd ■jeiidelariz olivnim-oljem- tfirtfn :*k>»7" 9Q 57«'n'> Vr*-«nAat «iim»"il z'»ft" s prPm;'n pq ip 14231» miviona m« in kritje ? «ameir f.« tn 25.42*/» (25.48). K«v«kiirz hotrlirja ln «?ra* Sčaka Rende na Bledu Okrožno «odlšče » Muhliani if včeraj otvorilo Uonkur? nad imovino Kende !vana in Vnriie grnWakov in reetavrafer iev na Bledu 7.« upravnlkn konknrzne m« » je postavljen dr Mirko Trtller. ^""tnik j v Radovljici, konknrsni sodnik a«. a An' ' ton Avsec. Prvi zbor upnikov bo 28. t m. pri okrožnem sodišču v Ljubljani; prijavni rok za terjatve traja do 12. aprila, ugotovitveni narok pa bo 'i6. aprila L 1. — Ora-ščak Kenda je, kakor veČina hotelirjev na Blf.-du, prišel leta 19°3. zaradi gospodarske krize, ki je hudo zadela Bled, v plačilne težkoče in je sklenil prisilno poravnavo iz-veu konkurza. z razmeroma zelo visoko kvoto 9()a/e. Plačila te kvote pa ni zmogal tn so zaradi te^a njegovi upniki predlagali konkurz. Vse nepremičnine so bile v izvršilnem postopanju cenjene na okrog 33 milijonov, terjatve pa znašajo okrog 40 milijonov. Gospodarske vesti ~ Ustanovitev nacionalnega odbor« Ju-goslovensko-nemške trgovske zbornice. Preteklo soboto s« je višii v Beogradu ustanovni občni zbor nacionalnega odbora Ju-goslovensko-neinške trgovske zbornice, ki je bila lani v novembru ustanovljena v Berlinu. Skupščini, ki jo je vodil predsednik pripravljalnega odbora g. Zivojin Ne-šič, ravnatelj Vajfertove pivovarne v Beogradu, je prisostvoval tudi bivši nemški poslanik v Beogradu g. Dufour-Peronce. Na občnem zboru je bil izvoljen upravni odbor, ki šteje 23 članov. Na seji upravnega odbora, ki je takoj sledila, je bil za predsednika izvoljen g. £ivojin Nešič. za podpredsednike pa so bili izvoljeni gi>. Damjan Brankov;«:, generalni konzul doktor Mako Heinhold iz Beograda in G juro Pre-dovič iz Zagreba. Zbornica bo v Beogradu takoj pričela poslovati v prostorih palače beograjske Trgovinske zbornice (Kraljevi trg št. 15). Skrbela bo za poglobitev trgovinskih odnošajev med Nemčijo in Jugoslavijo v sodelovanju z Zavodom za pospeševanje zunanje trgovine. Zbornica bo interesentom tudi dajala vse potrebne informacije. Kakor se d >znava, si bo v bližnji bodočnosti predvsem prizadevala, da se doseže zboljšanje klirinškega plačilnega prometa med obeina državama. = K sanaciji JugOHiavenske banke poroča »Prager Tagbiatt« naslednje zanimive podrobnosti: Na podlagi uredbe o zaščiti denarnih zavodov je trgovinski minister odobril ukrepe za sanacijo Jugoala-venske banke v Zagrebu. Čeprav ta uredba dovoljuje bankam, da sinejo v avrho sanacije spremeniti 40 odstotkov vlog v dsl-mce, je Jugoalaveuska banka izvršila raz-čiščenje bilance, odpis dubioz in rekonstrukcijo glavnice, ne da bi v ta namen pritegnila k sodelovanju vlagatelje. Za Izvedbo znatnih odpisov dubioznih terjatev je banLa porabila rezervni foud in precej-ften del stare glavnice (60 milijonov Dui), tako da se je glavnica s tem znižala od 100 na 40 milijonov Din. Z uničenjem 250 tisoč delnic tz zn>'ava-ladran 1H.30, Državne železnice 23.75, Trboveljska 14.10, Alpi-ne-Montan. 10.65, Šečerana 15.30. Blagovna triišča HMELJ ■f Žatec, 9. februarja. Nemška sekcij« žateške Hmeljarske zveze poroča, da t>e je po prehodni oslabitvi v početku tedna tendenca v drugi polovici tedna zopet uCvrstila. Pn stalnem povpraševanju se je cena žateškemu hmelju gibala na višini 2400 do 2475 Kč za 50 kg. Zaloge so lc še minimalne. ŽITO 4- Ljubljanska borza (12. t. m.) Tendenca z« žito je bila čvrsta. Nudi se (vse freo. nakladalna postaja) pšenica baška 79 kg, po 183 — 136; oves: bosanski 89 - 94: koruza: baška po 73 — 74, banatska po 70 71, moka: baška in banaUka »0* po 215 — 235; baška >21 po 200 — 220; baška >5« pa po 180 20u; etrobi: baški debeli 100 - U>5 diobni 85 _ Uu 4- Novasadftka blagovna borza (12. t. m.) Tendenc« je bila čvrsta. Promet slab. — Pšenic«; baška in sremska 129 — 181- banatska 127 - 181, baška potiska 132.50 do 135; slavonska 130 — 132 50 - Rž: baška 122.50 _ 125. — Ječmen baški in sremski, 65 66 kg 120 - 122.5(i: jari. 67'68 kg 132.50 do 187J50. — Koruza,- baška in sremska 72 - 73; banatska 60 - 71. _ Moka: baška in banatska >0gi In »Ogg« 200—222.50; >2« 180 - 202.50; .5« 160 - 182 50. ifi« 14250 ^ 155; >7« 117 50 - 122-50: *8« 87.50 - 92.50 _ Otrobi: baški in sremski 82 — 84: hanatski 81 — 83. _ Piiol: baški in sremski beli 132.50 — 137.50 2IV|\A 4- Mariborski svinjski sejem (8. t. m.) Pripeljanih 55 svinj, prodanih 36 Cene so bile naslednje: prašički. 7—9 tednov stari 140 - 10O Din. H- 4 mesece -=tari >00 220. 5—7 mesecev *tari 300 _ 8—In cev stari 4-0 - 150. I leto stari 50fi «50 Din: k« živ»- teže 4—5 Din. mrive teže pa 1.50—8.50 Din BOMB 4 7. + F'"erpool. 11 februarja. Teiid a 'nima. Zakli »ečaji: za marc 6.81 'a ftiHi ft.tSO (6.70). -f Neu> York. 11. fobrusrj«. Teiltiei,ia ••»talna T*kl|. tečafi: ;« n»rc 13/5 (1260). za julij 12J9 (12.44). ' V St. Morttzn ste si priborila mojstrski naslov v umetnem drsanju za L 1933 Nemca Maksi Herber ln E. B a y e r, ld sta s svojimi produkcijami zasenčila vse druga Kmetica — lepotica — pevka — filmska zvezdnica Zakonska tragedija imovitega zdravnika V Budimpešti se je te dni ustrelil zdravnik dr. Szavadz, mož pevke in igralke Ilo-ne Hajmasi, ki je ostavila njegovvo gospodinjstvo ter se preselila na Dunaj. Tragedija ima globlje vzroke. Hajmasi-jeva je proti volji svojega moža nastopala v gledališču in filmu ter se je dala na Dunaju angažirati za film »Nebesa na zemlji«. Ker pa je dr. Szavadz nepreklicno vztraial na tem. da se mora odpovedati gledališkemu udejstvovanju, se je dala Hajmasijeva od njega ločiti. Ta ločitev je moža tako bolela, da si je pognal kroglo v glavo in storil konec svojemu nesrečnemu življenju. Ilona Hajmasijeva je bila prvotno ms-džarsko kmečko dekle, ki je pred štirimi leti zmagala na neki lepotni prireditvi v Budimpešti. Takrat Ji je bilo petnajst let. Lepotna konkurenca ji je utrla pot v madžarsko prestolnico, kjer se je seznanila z dr Szavadzom, milijonarjem in zdravnikom. Mož je sroje ženi v začetku dovolil, da se je učila petja pri budimpeštanskem pevskem pedagogu Laszlu in pozneje pri dunajskem komornem pevcu Steinerju. Toda pevski pouk je ženo tako prevzemal, da je zaradi njega jela zanemarjati zakon- ske dolžnosti. Dr. Szavadz je spoznal, da vodi ta pot k odtujitvi in je izjavil, da ne more živeti brez nje. Skušal jo je pregovoriti, naj bi se vrnila k njemu, toda ona je vztrajala pri tem, da mora nadaljevati pot svoje odrske kariere. Zakon med zdravnikom in lepotno kraljico, ki je bil v začetku zelo srečen, se je na ta način spremenil v pekel in rasprot-stva so se vedno bolj poglabljala, posebno odkar je dr. Szavadz nastopil proti temu, da bi se začela njegova žena udejstvovati tudi pri filmu. Zaradi tega sta se zdravnik in njegova žena dogovorila, da se sporazumno ločita, čim je sodišče izreklo ločitev. se je Hajmasijeva preselila ns Dunaj. Tam je dosegla celo, da je mogla nastopiti na odru Volksopere v vlogi Toace, nakar sta jo režiser Emo in manager Soj-ka angažirala za glavno žensko vlogo v filmu »Nebesa na zemlji«. Še preden je bil film izgotovljen, pa je prišla iz Budimpešte vest, da je dr. Szavadz položil roko nase in izvršil samomor. Hajmasijeva, ki je izvedela za tragično gesto svojega moža, je dobila živčni šok in odpotovala v Budimpešto na njegov pogreb. Kako bo živela poslej brez njegove podpore, je seveda drugo vprašanje. V Chamonixu—Mont Blancu se vrte z likim uspehom mednarodne smnftke tekme francoske športne zveze. Na sliki vidimo od zgoraj navzdol: Francoza Roberte 01 n-dreja; Italijana Romei I o In kapitana Fina vodjo italijanskih vojaških tekmo-movalcev O r e 11 n a Potapljača zadela kap Tragična smrt je doletela potapljača nemške ladje »Albatros« v bližini otoka Borkuma. Na delu pod vodo je izgubil neki predmet. Dal se je najprej potegniti kvišku, nato pa se je vrnil v morje z namenom. da bi izgubljeni predmet zopet našel. Toda po drugi spustitvi na morsko dno ni dal mož od sebe nobenega življenjskega znaka, čez čas so ga pomorščaki sami od sebe potegnili kvišku. Bil je mrtev. Pregledali 90 aparaturo in ugotovili, da J« cev za dovajanje zraka delovala brezhibno. Ker ni dal potapljač nobenega znamenja z zvoncem, naj ga potegnejo iz vode, sumijo. da ga je zadda kap. Krivda je dokazana Kakšna bo Haaptmatrnova obsodba 1 Kakor smo že včeraj pisali, se bliža Hauptmannov proces svojemu koncu in bo najbrže ta teden zaključen. V zadnjem trenutku je predložila Hauptmannova obramba še kakinih dvajset prič. ki naj bi jih sodišče zaslišalo v prilog obtožesnea. Slo je za to, da bi se podkrepili razni alibiji ki jih navaja Hauptmann v lastno korist. Te priče so imele nalog potlačiti Fischa ia Sharpovo ter ju prikazali kot glavna krivca pri ugrebljenju Lindberghovega sinčka. Toda dejstvo, da sta oba mrtva, ni moglo prinesti obtožencu olajšave. Obramba si je očrridno izposodila Fischa in Sharpovo zaradi tega, ker ne moreta sama govoriti. V tem pogledu je bilo mnogo važnejše pričevanje Undberghove tašče ge. Mot- Karlov! Vary v denarni stiski Mestna občina v Karlovih Varih je za-šla v hude finančne stiske, ki izvirajo po-največ od izpodrezamega tujskega prometa zaradi deviznih omejitev. To zdraviliško mesto je imelo prej veliko dotok gostov iz Nemčije. Odkar je prišel na krmilo Hitlerjev režim, se je dotok gostov iz Nemčije skoro popolnoma ustavil. Ker ps je občina vsako leto primorana investirati velike vsote, da ohrani kopališče na višini, ki jo edina usposablja z« svetovno konkurenco ter je predlani m lani prišel le neznaten delec običajnih 60.000 gostov, je nastopila kriza, ki povzroča mestnim očetom hude preglavice. Mestna uprava zahteva od vlade v Pragi, da ji dovoli najeti inozemsko posojilo z državnim jamstvom. Smrt francoskega zgodovinarja V Parizu je umri zgodovinar George Le-nfttre. Član Francoske akademije. Pokojnik je bil predvsem zgodovinar pariškega mesta. poleg tega je tudi pisal pesmi. Objavil je niz del o zgodovini francoske prestolnice. Razpolagal z jako obsežnim znanjem, pa tudi z bleščečim slogom. Posebno čislane so njegove študije iz dobe francoske revolucije. Lendtre, ki je učakal 77 let, je le redkokdaj zapustil Pariz, čeprav je bil rodom iz Lotarinške. Devet drvarjev pod snegom Na Schwarzkoglu se je te dni utrgal snežni plaz. ki je zajel devet drvarjev in jih potegnil s seboj proti dolini. Nekaj drvarjev se je brez tuje pomoči osvobodilo snežne odeje. Pomagali so še drugim, da se niso zadušil* pod plazom. Vsi pa so dobili poškodbe in se nahajajo v zdravniški oskrbi. Revija ŽIVLJENJE IN SVET POSAMEZNA ftTFVlT.RA ! W» 8EGAJTB PO D0BUM tUVUl .. row, ki je izjavila, da je Violeta Sharpo-va na večer ugrabitve njenega vnuka stregla pri neki gostiji v njeni hiši. Priče, ki govore za Hauptmanna, pa pripovedujejo, da so jo videle taisti večer v svoji družbi. Ni dvome, da je pričevanje ge. Morrow mnogo verodostojnej-še od vseh drugih izpovedi in bo zaradi tega tudi imelo vpliv na odločitev porotnikov. Ker sta medtem končala svoje govore tudi državni pravdnik Wilemtz in Hauptmannov branitelj Reillv, je pričakovati razsodbe v najkrajšem času, seveda pod pogojem, da se porotniki kmalu zedinijo glede vprašanja Hauptmannove krivde. Vsekakor pa računajo v Ameriki z dejstvom, da bo obravnava v Flemingtonu končana še ta teden. V New Yorku in drugih ameriških mestih sklepajo ljudje visoke stave. Značilno je, da se stave 4 : 1 glasijo za Hauptmannovo obsodbo. toda 7 : 2 proti usmrtitvi obtoženca na električnem stolu. Hauptmann osebno je baje prepričan, da ga bodo porotniki oprostili in kaže to prepričanje tudi v načinu svojega vedenja med razpravo. ANEKDOTA V neki družbi je žena nekega slikarja z navdušenjem govorila o francoskem gradu, ki ga je videla, posebno sta ji ugajala plemenita resnobnost njegovega sloga ln ponosen izrek nad vhodom. Liebermarm je menil: »To je kakor s tisto stvarjo v Gru-newaldu. Videl sem hišo z napisom: Majhna, toda moja. — Spodaj pa je bil napis: Naprodaj.« VSAK DAN ENA »Halo prijatelj, ali Je to vato puška, ki sloni ob mizi?« »Ne gospod, puška stoji zato tam, da z njo ustrelite v zrak, kajti krčmar je žeto Pot iz primitivizma v civilizacijo - Idealno lovišče - Japonski organizatorji črnega kontinenta enačaj mnogoštevilnih abeslnskih rodov. Narava jim Abesinija se prebnja Vlrtuoza v umetnem drsanja Abesinski cesar pregleduje svojo vojsko Vsakemu tujcu, ki bi rad obiskal Mene-likovo deželo, bi dali dober nasvet: naj se varuje tamkajšnjega žganja, če noče, da mu razje želodec. Abesinsko žganje pripravljajo namreč Grki in ga tihotapijo preko meje Da bi mu dali pravo ostrost, primešajo žganjici zmes barve, vode m — žveplene kisline čim več žvep-lene kisline tem bolj ugaja rjavim in črnim sinovom dežele Habeš Tujec pa pije rajši »teč« medico, in prigrizuje kruh, ki sta ga spekla puščavnl pesek in vroče velblodje blato, če piješ teč v gostilni ali kot povabljenec, ponudi prvi požirek krčmariu ali gostitelju To je stara navada, ki jo je povzročil strah pred zastrupitvijo. V Abesiniji ni umor nič redkega, a ga niti posebno ne kaznujejo, še pred kratkim bi se tujec, ki bi ustrelil v prepiru domačina, odkupil z nekoliko sto tolarjev. Zdaj po^ja dežela tudi v tem pogledu bolj evropska Abesinija je vsa idealno lovišče. V njenih džunglah in stepah mrgoli pantrov, levov, nosorogov, ogrom-nih kač, gazel, antilop slonov in bivolov, v močvirjih in vodovjih je polno krokodilov in povodnih konj Tisoči papig in opic oživljajo njene pragozdove. Prab'tna, kakor je abesinska narava, je prabiten tudi Železniški čiavaj v ledu Madžarsko sodišče v Budimpešti je obsodilo bivšega ljudskega komisarja izza dobe Bele Kuna, Matiaša Rakosija na dosmrtno ječo Leto brez prohibicije Te dni je poteklo leto dnj. odkar je bila v Ameriki ukinjena alkoholna prepoved Država je izdala ob tej priliki statističen preoled. ki kaže. da je Amerika uvozila dokaj veliko količino alkoholnih pijač. Vsega skupaj je prišlo v Ameriko od zunaj pet in pol milijona galon (1 ga-lona — štiri 1) piiač v vrednosti 28 milijonov dolflriev Skoro polovica omenjene množine odpade na vino, potem si sledita po vrsti žganje in pivo. ki ga konsumirajo ArrM^rVr"' v jako zmernem obsegu. Nova odprava na „Goro strahu" Kakor poročajo, se pripravljajo Nemci v vsej tišini na novo ekspedicijo na zloglasno »Goro strahu«, več nego 8000 m visoki Nanga Parbat v Himalaji. Ekspedi-cija bo imela zaradi večje okretnosti ln manjših dotacij le polovico toliko članov kakor prva, namreč šest, k temu pridejo še nosači Med udeleženci bodo štirje člani prejšnje odprave, namreč Erwin Schneider in Peter Aschenbrenner, ki sta s 7895 m dosegla najvišjo točko na Nanga Parbatu, zdravnik dr. Bernard ln Hanns Hieronlmus, ki je skrbel za taborišča. IVERI Vsega bi se rad ozdravil, samo ljubezni ne. ★ Velikost nehvaleSnostl zavisi od velikosti dobrote. ★ V hipu, ko te nihče ne vara, si razočaran. polaga v naročje T«e, kar potrebujejo za življenje, ali je čudno, da mislijo po tej preskrbi skoraj izključno na ugrabljenje žensk in vojno a sovražnimi sosedi ? Toda vse te rodove, ki se sovražijo med seboj, pričenja polagoma spajati v enoto odpor proti belemu tujcu. Odkar se je po poroki abesin. vladarja z japonsko princeso začel v deželi Širiti japonski vpliv, se kaže rastoče sovraštvo proti kolonialnim oblastvom. Japonska organizira nastajajočo abesinsko industrijo, abesinsko vojsko, abesinski napredek. Med tem, ko po deželi še vedno uganjajo svoj posel mohamedanski trgovci s sužnjami, prodira tehnika vanjo, letala brenčijo nad gorami, težki tanki ropočejo po cestah mimo velblodo/ in mul Se nekaj časa naj bi pohlepni beli sosedje dali deželi mir. pa bi imeli opravka z državo, s katero bi se lahko premislili uganjati svoje ropa željne in pri tem podle šale. Toda tega miru ji sosedi nočejo privoščiti, dobro se namreč zavedajo, da bi imeli že v bližnji bodočnosti težje stališče, kajti Abe-sinec je v splošnem še primitiven na pol divjak, a se pričenja zavedati svoje posebne naloge na črni celini in ljubiti svojo domovino Ni odveč, če še omenimo, da ima ta dežela poleg vseh drugih neizmernih bogastev in možnosti preobilo premoera, cina, cinka, srebra ln zlata: znani afriški raziskovalec grof By-ron Prorok trdi. da je Abesinija po zlatu in platini nemara. najbogatejša dežela na svetu Platino so doslej pridobivali z najprimitivnejšimi sredstvi a v zadnjem času so začeii japonski inžonjerji organizirati racionalno pridobivanje. Smuške tekme v Chamonixu Na feersiSKSkl progi v Švlc truplo železničarja, ki V bližini tako zvanih »Berninskih hiš« ob berninski železnici blizu St Moritza v Švici leži pobočje Marijana, ki je razvpito posebno zaradi mogočnih plazov, ki drve ondu vsako zimo z gora v dolino. Plazov, ki zasujejo vselej tudi del proge berninske železnice, pridrvi vsako zimo pet do deset. Prošli teden se je nabralo na pobočju zopet toliko snega, da so ljudje vsak trenutek pričakovali plazu. Da pa ne bi priletel plaz v nezažel.ienem trenutku, je vodstvo berninske železnice odredlo, naj se plaz sproži z minami Že po drugem strelu se je plaz v resnici utrgal ter zgrmel čez prelaz v dolino. Zasul je pri tem cesto, ki vodi čez prelaz in tudi železniško progo. Železniško vodstvo je progo kmalu očistilo s pomočjo snežnega pluga. Ko je bila proga za vlakovni promet očiščena, so strokovnjaki ugotovili, da je pripelial plaz s seboj mnogo kamenja in drevja. Kamenje so odstranili z lopatnmi. Ko so gmoto razbili na drobce, je ostal cel še kos ledu, ki ie že koj v začetku kazal čudne obrise človeške postave. Pre- I so odkrili v nekem plazu je izginil lani v marca vidno so ga razbili m odkrili v njem človeško truplo ter ugotovili, da leži v ledu konservirani 26 letni Tulij Sarcin, bivši uslužbenec berninske železnice, ki je lani v marcu tekel naproti plazu Sarcin je vzel pot čez plaz. v tistem trenutku pa se je masa utrgala in zasula čuvaja. Poleg Sar-cina je zadela podobna usoda še nekega drugega železniškega nameščenca, ki so ga pozne ie izkopali mrtvega izpod snežnih mas. Sarcina pa niso mogli najti in šele po desetih mesecih je narava sama odkrila « tajno njegove smrti. Truplo železniškega čuvaja je bilo zaradi mraza popolnoma ohranjeno Tovariši pri berninski železnici so mrliča skrbno izločil- iz ledne odeje rn ga položili v ra-kev ter spremili nesrečnega tovariša na zadnji noti. Značilno je, da je iskala Sarcina več tednov po lanski katastrofi njegova nevesta Marija Flersova, ki je sama pregledovala plazovno področje in se trudila izslediti ženina. Iskala pa je zaman, odkrila ni ničesar, dokler ni narava sama izdala skrivnosti, s katero je vzela železniškega čuvaja v svoje naročje. Tragedija v valovih Jadrana Tovoraa mo torka v orkanu — Dve žrtvi Iz Šibenika poročajo o nenavadni drami, ki sta jo doživela prošli teden v bližini Visa dva pomorščaka, Nikola Borovina, njegov brat Ivo ter 14ietni mornarič Karel Frank. Trojica je odrinila z motorno lad.io »Sv. Nikola« iz Koreule. Na ladji je bilo za tri vagone lesa. Vožnja je bila vso pot zelo viharna. Kakšne štiri milje pred Visom je zajel motorko takšen orkan, da se je ladja nagnila na stran. Vendar pa ni utonila, temveč so jo podili valovi po morju sem in tja. Borovina, njegov brat in mornarič pa so se obupno oklepali ladijinega trupa ter plavali s tovorom po morju. Vso noč so se držali v tem obupnem položaju, pri čemer jih je oblivala ledeno-mrzla voda od vseh strani. Šele proti 10. uri zjutraj se je pojavila v bližini Visa neka italijanska ladja. Posadka je spoznala obupni položaj trojice na nagnjeni motor-ki ter jih je hotela rešiti. Toda ko je bila pomoč že čisto blizu, so zapustile Borovi-no in mornariča Franka zadnje telesne moči. Ne prvi ne drugi ni mogel prijeti za rešilno vrv. Oba sta padla v pljuskajoče valove in utonila. Rešil se je samo Ivo Borovina. ki ga je mrzla noč na morju tako zdelala, da se je moral podati v zdravniško oskrbo. Dosmrtna ječa Ogromne sončne pege Berlinski astronomi so te dni opazili na soncu pege, ki so do desetkrat večje od naše premičnice. Posebno velika je bila skupina peg ob zaipadnem robu sončne krogle. V dolžino je merila ta skupina 60 tisoč do 70 000 km, deset zemeljskih obel bi imelo tu dovolj prostora. Z zanimanjem čakajo, kakšen vpliv bodo imeio nove pege na našo zemljo = 7 - - Sreda, 13. H. 1935 - Naši P O R T skakači akademiki so se v St. Moritzu V budi konkurenci je Baebler zasedel peto, Palme pa Šesto mesto St. Moritz, 10. februarja. Svetovno akademsko prvenstvo se je danes zaključilo s tekmo v skokih. Tekmovalo se je na Olvmpia skakalnici, na kateri je dosegel Guttormsen doslej najdaljši skok 72 m. Skakalnica je bila v najlepšem redu. Včeraj so skakači zadnjič trenirali. Vse tekme za akademsko svetovno prvenstvo so se vršile v velikem stilu, vedno je prisostvovalo mnogo gledalcev. Toda tekma v skokih je presegla vse dosedanje prireditve Tekmovalo je 57 tekmovalcev, ki so zastopali osem držav. Posebno močno ekipo so postavili Norvežani, in sicer Gur irnisena, Farupa. Schlytterja, Mustada in Klavenessa. Dobre skakače imajo tudi Nemci. Tudi madžarski sknkač Deczkv je dosegel pri treningih lepe dolžine. Najboljši v alpski kombinaciji. Po včeraišnjih rezultatih slaloma jc prireditveni odbor sestavil listo prvih 25 najboljših tekmovalcev v alpski kombinaciji. Prvak je CIvde Bili (Anglija), ki je dosegel skupaj 193.06 točke, in sicer 99.38 za s-niik in 95.68 za slalom. Sledijo: 2. Guar-nieri (Italija) 100 + 93.S3. skupno 193.83. 3 Schmidseder (Avstrija) 91.91 -f 100. sku-paj 191.91, 4. dr. Vetter, 10. De Orleans-Bourbon Alvaro. 15. Dcllekarth. 19. Mušič Ljuban (Jugoslavija) 83.73 -t- 78.34, skupno 162.07, 22. Kraisy (Nemčija). Pri damah je zmagala Nemka Kristl Cranzl z 200 točkami Naš Mušič je torej med prvimi 2(1. akademskimi tekmovalci v alpski kombinaciji na svetu. Prav lep uspeh, zlasti ako upoštevamo, da Mušič ni specialist za slalom. Le žal, da si je Heim pri smuku zlomil smučko, sicer bi b:l prav gotovo med prvimi desetimi. Ob tej priliki K treba ugotoviti dejstvo, da sta nas oba na,tekmovalca odlično zastopala v aip-frkih disciplinah. Kako so skakali? Za skoke so bile med drugimi izžrebane naslednje številke: Baebler 12, Palme 13, Dečman 44 Guttormsen 51, Farup 35 itd. Pol St. Moritza je prihitelo k skakalnim tekmam, saj so skakali poleg akademikov tudi domačini, ker se je obenem vršila mednarodna tekma /a neakademike. katere organizacija je bila poverjena smučarskemu klubu »AJpina« iz St. Moritza. Od 37 »ekmovalcev jc bilo 28 akademikov. Gradbeni stroški za skakalnico so znašali pol milijona švicarskih frankov, torej 3 in pol milijona [>in. Točno ob 14. se je pognal preko mosta prvi skakač Madžar Deczkv V lepem sti-j jc skočil 38 m Nato je skočil Nemec Machler 44 m. naš Baebler. ki je imel številko 12. je odlično začel. V sijajnem stilu je plaval po zraku, krasen doskok — dolžia 4 m. Takoj za nj;m je skočil Paine, tudi on je dosegel 44 m. toda izvedba bila tako popolna kakor pri Baeblerju ' 15. jc skočil Norvežan Farup. zmago-dec v skokih pri kombinaciji. Skočil je > m. Kot 44. je prišel na vrsto Dečman. \« žalost pa na njega nc moremo računa-"i z gotovostjo Pri tren'ngu si ie zlomil smučke one slavne smučke, na katerih je B'rger Ruud postavil v Pianicf znamko >2 m Ker pa hoče Dečman doprinesti svoj delež k uspehu jugoslovenske ekine v sko-k:h, je vkak:i! s Pnlmctovimi rezervnimi Smučarski mladinski dan v Mojstrani Prekrasni Zimoki uan in laealna smuka Je že na vse zgodaj dvignila mladino. Na startu je ob pol 8 kar mrgolelo mladih boriicev in ponosno so se blestele v jutranjem solncu številke od l do 50 na junaških prsih. Mnogo občinstva je bilo zbranega, pred vsem so pa mamice in očetje sledili z zanimanjem vrvenju svojih malčkov .aj v vsakem srcu je bila želja: >Moj naj bo prvi«. 5 minut pred osmo zatrobi startna trobenta Mladina Utihne tn čuti Je le: 28. 29 smuk. Ko je 38 tekmovalec stal na startu, je na splošno presenečenje naznani) strel prvega, ki je takoj nato junaško Irvel skozi cilj Izborna smuka in še boljši smučarji so presenetili vse navzoče in z velikim navdušenjem so bili sprejeti V I. skupini je zmagal Magntk Marjan v času 4:1 (proga 500 m); v drugi skupini Brežan Vinko 5:2 (proga 800 m); v in skupini I Peternel Janez 7:45 (proga 1500 mi. II Polda Janez 7:54, m Zorman Jože 8:44; v III. skupini (druga proga) I. Kančnik Ervin 3:58 (proga 800 ml. II Vuzzela Slavko 3:53; v IV. skupini I Abruč Slavko 14:30 (proga 3200 mi, II Mrak Viktor 14:31. III Rabič Mirko 14:50: v V skupini I. Kotnik Zdravko 21:0(5 (proga 5000 m). II. Stunia Ivan 22:00 m P.ažen Ciril 25:55 Deklice I Košir Ivanka 10 (proga 1500 m), I. a BlaSkovIč Bab. 10. n Auersperg Lldia 10:42 Članice I Mikula Helena 17 39 rprosra 3200 m) n Langus Angela 18:47. III FtaHč Jonanca 19:50 Popoldne ob 2 uri so bili skoki, ip sicer na dveh skakalnicah Vsi tekmovalci, ki so startali za tek. so tudi skakali Razbeljeni na dveh skakalnicah je v I skupini dosegel najdaljši skok Kotnik Zdravko z 11.5 m, v II skupini Polda Janez II.5 m. v III skupini Dernič Boris s 6 m Na manjši skakalnici je startalo 24 tekmovalcev in Je bil I Brežan Vinko 4 m. I[ Delavec Janko 4 m in III Cerovšek M 35 m Najdaljši skok dneva izven Konkurence je dosegel Polda Janez s 13 m in ga izborno izvozil, na drugi skakalnici pa Derrič Boris s 7 m v najboljšem stilu Naš naraščaj je pokazal vel'k napr°dek in želimo da bo le v čast klubu, kraju in državi. Razpis mHkluhske smnfke tekme. Smučarski odsek SPD Zagorje razpisuje za ne Vije 1" februarja velike me''k 1 1 «-tre smuške lekme za prvenstvo >Zasavja 1935* Stari ob 8 uri na ^v Planini cilj v Zagorju Prvonla^irani pretme v "talno !a«t krasen pokal dr O nima d'nlomo in na=lov »S mu car-fci prvak 7a«avia 1935« drugi in tretji diplomo in plaketo četrti in peti dinlome (O.le razpis ki ga ie v«al< klub ie prejel) Ponoldne ob 2 uri so skakalne tekme naj-boliSih tekmovalcev na novi skakalnici v Zameriti Skakalnica ie dolga nad 40 m NaiholiSi -knkslec prejme krasno plaketo /a Pkoke. Tekmuje se po pravilniku JZSS, smučkami. Ker pa ni smel izvesti poskusnega skoka, je pri prvem skoku pri konkurenci padel. Svoj del uspeha pa ie Dečman že dosegel, saj je osmi v kombinaciji teka in skokov.'Kot številka 51 je skočil v krasnem stilu Guttormsen 55 m. To je bil obenem najdaljši skok v prvem delu tek-movania. Daljši skoki so bili sploh nemogoči, ker so smeli tekmovalci skakati samo b tričetrtinskim zaletom. Po pet minutnem odmoru pričnejo tekmovalci z drugim skokom. Tokrat so smeli izkoristiti ves zalet. Baebler se hrabro spusti in sigurno obstoji na 54 m. Dosegel je dosedaj najdaljši skok v svoiem življeniu Takoj za njim pride Palme Mirno zaplava po zraku, v sijajnem stilu doseže 52 m. Gledalci mu navdušeno ploskajo, sai ic bil naš Franci med stilno najboljšimi skakači. Pri drugem skoku se je nekaj tekmovalcev ponesrečilo. Zato tudi ni nihče več skakal izven konkurence, lc Norvežana Guttormsen in Farup, ki sta izvedla lep dvojni skok. Kezultati skokov za akademika 1. Guttormsen (Norveška) 55, 54, točke 204.90, 2. Farup (Norveška) 53. 56. 204, 3. Dehmel (Nemčija) 51. 56. 186.70, 4. MacMer (Nemčija) 44. 55, 184.70. 5. Baebler (Jugoslavija) 44. 54, 177.30. 6. Palme (Jugoslavija) 44. 52. 175.30 7. Miiller (Avstrija) 40, 45. 166.70. 8. Meier (Avstrija) 36, 51, 166.10, 9. Dendel (Nemčija). 10. Pokornv «*5R). 11. Deczkv (Madžarska). 13. Glodkievvicz (Poljska), 17. Holtzner (Italija), 19. Bussman (Švica). Končno so naSi skakači le doživeli uspeh, kakršnega zaslužijo. V skokih dominiraio tud' med akademiki Norvežani, sledijo jim Nemci, a takoj nato mi, Za nami so Avstrijci. vendar na precej zaostajajo za našimi skakači. tako po stilu, kakor tudi po doseženih dolžinah. Organizacija skakalne tekme je bila brezhibna. Tekmovanje se ni zavleklo preko pol druge ure in to v splošno zadovoljstvo tekmovalcev in gledalcev. Zaključek tekmovanj. S temi tekmami je bilo zaključeno akademsko prvenstvo sveta V hokeju na ledu so presenetili Madžari, ki so po današnii zmagi nad Švico postali svetovni prvaki V smučarskih disciplinah so dosegli najlepše uspehe Nemci in Italijani. Tudi naših uspehov ne gre podcenjevati, saj smo kot moštvo na tretjem mestu v teku na 16 km in v skokih. Zvečer je bila razdelitev nagrad. Od naših so prejeli nagrade Baebler (plaketo, usnjeno listnico in svinčnik). Palme (plaketo in usnjeno dozo za cigarete) In Heim kot devetoplasirani v slalomu za švicarsko prvensrvo. Ako primerjamo letošnje rezultate s predlanskimi, moramo biti prav zadovoljni. Prepričani smo. da bodo ti sedanji uspehi pričetek lepega napredka v bodočnosti. Saj dobro vemo, da se borimo za naše barve in da nas spremljajo v mislih vsi jugoslovenski športniki. B. M. Naša akademska smučarska ekipa se je včeraj čila in zdrava vrnila iz težkih borb v St. Moritzu. vsak na svojo odgovornost. Prijavnina je Din 5.—, ter se plača pri vpisu, naknadna prijava je dvojna. Prijavi se do 15. t. m. na SPD smuški odsek Zagorje. Razglasitev rezultatov ob 4. uri popoldne v Sokolskent domu. Ker ge vrše tekme iz Sv. Planine, morajo tekmovalci priti že prejšnji dan v Zagorje zadnji čas 9 popoldanskimi vlaki, od koder je skupen odhod na Sv. lanino. Prenočnina je brezpla.na. Po tekmi bodo tekmovalci pogoščeni z Čajem in prigrizkom. Skupno izdatno kosilo je javiti z pri- lavnino, ter bo stalo samo Din 8___ Vsa pojasnila se dobe pri L. Mrnuhu, Zagorje Razpis podsavezne smuške tekme na daljavo na progi Guštanj - Mežica in slalom tekme v Mežici za prvenstvo Koroškega zimskosportnega podsaveza, ki jih priredi smučarski odsek SPD v Mežici v nedeljo 17. t m. Start za 15 km dolgo progo v nedeljo ob 9. v Guštanju, cilj v Mežici. Slalom tekma ob 14. istega dne na Smrečnikovem v Mežici. Prvi ln drugI zmagovalec vsake tekme prejme častno diplomo Razglasitev rezultatov na veselici po končani tekmi v dvorani pri Toffu v Mežici. Pravico do tekmovanja imajo vsi pri JZSS verificirani člani. Tekmuje sc po pravilih JZSS. Prijavnina za verificirane člane KZSP za vsako tekmo 5 Din. za člane drugih podsavezov 10 Din. Mladinska smučarska tekma SK Ilirije. V nedeljo 17 t. m priredi SK Ilirija propagandno mladinsko tekmo, ki bo izvedena v neposredni bližini mesta Start je ob 10. pri Tivolskem gradu, tstotam je tudi cilj. Pravico nastopa imajo vsi, ki niso Se izpolnili 16. leta. Tekmovalci bodo razdeljeni v tri skupine Skupina A starostna doba od 10 do 12. leta ima 2 k,n dolgo progo; skupina B od 12. do 14 leta ima 4 km dolgo progo; skupina C od 14. do 16 leta ima 6 km dolgo progo. V.svrho starostne kontrole naj prinese vsak tekmovalec s seboj dijaško knjižico ali podobne dokumente Iz katerih je razvidno roistno leto Prvi ir drugI v vsaki skupini bosta orimerno nagrajena Prijave se sprejemajo pri blaeain' kavarne Evrope ter pol ure pred startom Sekcilsko vodstvo si nridržuje pravico v slučalu potrebe nrelo-ž!t1 start ln cilj, kar pa bo pravočasno objavljeno. Prvenstvo dravske banovine v slalomu. V nedeljo 17. t. m. bo nri Celjski V-očl pod pokrovitelistvom podbana g. dr. O P'rk-maieria slalom tekma za prvenstvo dravske banovine istočasno s prvenstvom za MZSP Sodeč po orfianlraciii in nredprl-ira vab. ki so v rokab SPD Celle bo nai--norlernelša clolom telerna v Hr^avi Po |efr>?r>"'i inorern^k'^ telrem bo nri -pr1i>el» označil nrooo r »^'onda^ar-vratl •umi« nr> Vnteril «e ni»nr"W4*in namero 'tooerl"" "Vi rastavlc 2 f" dol«*! leseni dro tfovi T: omnnn'»io tekmovalcem pri Se fnko T«liVi tnfO na «em*«ern tere- nu taVo??r>5r> ori»ntaH?o. Vnntrolam pa nll^ov o^1fir>vo»en "o«e1 Samo ob sebi le umevno, da bo t"di letos vsa proga priključena na telefonski vod. brez kate- rega je moderni 6lalom sploh nemogoč. Predsedstvo tekme je prevzel predsednik Savinjske podružnice SPD v Celju g. dr. M. Hrašovec; vrhovni sodnik ie znan naš organizator smučarskega športa g. B. Parma iz Ljubljane, tehnično vodstvo tekme ter trasiranje proge je poveneno izkušenim rokam g. A. Kopinška. Ker so snežne prilike pri Celjski koči sedaj zelo ugodne, je pričakovati, da bo imela prireditev v vsakem oziru elitni značaj. Slalom tekma na Mrzlici. V nedeljo je priredil smuški odsek SPD Trbovlje svojo vsakoletno tradicionalno medklub-sko slalom tekmo na Mrzlici. Tekmovalo je 26 tekmovalcev. Prav častno 60 bili zastopani klubi iz Celja, tn sicer Olimp. SPD. Smuški klub in Športni klub. Borba je bila huda, saj je znano, da so Celjani mojstri v tej panogi smučanja. Kot prvi je prišel na cilj Jelen Fric (SKC). Drugo in tretje mesto sta zasedla domačina, m sicer 2. mesto Vidic Feliks. 3. mesto Jazbec Henrik. člana SPD Trbovlje. Vremenske prilike so bile prav dobre, snega mnogo in tudi organizacija je bila brezhibna. Isti dan se je vršila tudi klubska, oziroma prva interna tekma Hrastničanov s startom na Mrzlici in ciliem Hrastnik, gostilna Ros. Kot prvi je prišel n« cilj Podlonšek Ado. Smučarski klub v Mojstrani priredi v nedeljo 17. t. m. svojo vsakoletno tradicionalno medklubsko stafetno in skakalno tekmo. Dopoldne stafetna tekma (4 krat 8 km) s startom ob 9. po prihodu turistov-skega vlaka. 2rebanje pol ure pred startom. Po možnosti naj klubi prijavijo svoje štafete poprej. Izjemoma se sprejmejo prijave Šele na dan tekem zjutraj pred startom. Prijavnina za štafeto je 10 Din. Start in cilj v Mojstrani. Darila: prva štafeta prejme lepo pokrajinsko sliko v okvirju, tekmovalec z najboljšim časom dneva pa diplomo. Starta se po načinu FIS, t. j. da številke 1. vseh štafet startajo na topovski strel vse naenkrat. Popoldne skakalna tekma v dveh razredih. V prvem razredu startajo tekmovalci nad 18 let. v drugem pa mlajši, torej od 14. do 18. leta. Žrebanje pol ure pred startom v hotelu Triglav v Mojstrani, start ob pol 14. Darila; 1. in II. obeh razredov prejmeta priznani-co Tekmuje se po pravilniku JZSS in vsak na svojo odgovornost. Razglasitev izidov ob 17. v hotelu »Triglav« v Mojstrani. Skikjoring z jahalnimi- konji in s sanmi nriredi Kolo iahačev in vozačev v nedeljo 17. t. m. Tržaška cesta s startom v Podsmreki (gostilna Kane) in s ciliem pri gostilni Kušar (Dolgi most). Udeleženci naj bodo zbrani točno ob 14. uri na 6tartu. Prijave smučarjev, jahalnih konf z iahači in z vpregami sprejemajo do petka 15. tega meseca zvečer dr. Luckmann. Gradišče 4, telefon 2849, Sever in Komp., Go-sposvetska c. 5, telefon 23—16, Stupica Josip, Slomškova ul. 6, telefon 28-26. Prireditev obeta biti lepa atrakcija za Liub-Ijano in je že do danes prijavljenih 9 parov konj z sanmi in 8 iahačev. MotoskikJdring Hermesove motocikll-stične sekcije, ki je bil odgoden zaradi ne-ustrezajočega terena, bo prihodnjo nedeljo 17. t. m. ob 14 na že objavljeni proti, t. j. na Viču pri »Dolgem mostu« pred gostilno Kušar. Zanimanje je veliko, zlasti med te vrste tekmovanja željnimi smučarji. Tozadevna pojasnila daje, kakor tudi sprejema vpisovanje načelnik sekcije g Ciglar. tvrdka »Spectrum«, Ljubljana VIL. Celovška cesta 81. Slalom klub 34 razpisuje zaČetnUTki ln nadaljevalni tečaj na Mošenjski planini. Tečaj bo od 16. februarja dalje pod vodstvom saveznega učitelja g. Banovca. Skupen odhod po dogovoru. Prijave sprejema klub do 15. t. m. v klubovem lokalu. Aleksandrova ceeta 5, kjer dobite tuai podrobne Informacije. Vpisnina za nečlane 15 Din, člani brezplačno. Tečajniki, kl ostanejo dalje časa v domu, imajo popust kakor člani. Motoklub Ilirija, sekcija Kranj, priredi v nedeljo 17. t. m. ob 14. običajni moto skikjoring v Kranju. Prijave sprejema tajništvo Motokluba Ilirije v Ljubljani, Miklošičeva 15 (telefon 2066), ter se iste zaključijo v petek 15. t. m. ob 18. Ker so »nežne prilike in tudi ceste v Kranju zelo ugodne, se bo motoskikjoring v nedeljo gotovo vršil. Smuk z Rožce. TK Skala, podružnica na Jesenicah, priredi v nedeljo 17. t. m. svojo tradicionalno medklubsko tekmo v smuku z Rožce. Start bo ob 13. na vrnu Kleka, cilj na spodnjem delu »Konarjevega pronta«. Dolžina proge bo znašala 5 km. višinska razlika približno 650 m. Startati smejo vsi v JZSS verificirani člani, neve-rificlranl tekmovalci pa le Izven konkurence. Tekmuje se po pravilih JZSS. Prvi trije prejmejo priznanice. Pismene prijave s prijavnino 5 Din je poslati do vključno 15. t m. ..a smuški odsek TK Skale, podružnice na Jesenicah. Ker velja tekma v smuku z Rožce za eno naših najboljših medklubskih tekem, pričakujemo številnega odziva tako s strani gorenjskih, kot ■ strani ostalih zimskosportnih klubov. SK Ilirija (smučarska sekcija). Plenarni sestanek vseh tekmovalcev Je v četrtek 14. t. m. ob 19. v klubski sobi kavarne Evrope. Navzočnost vseh Je nujno potrebna. Na sestanku se bodo tekmovalci določili za nedeljske tekme. Odsotni se ne bodo vpoštevali. SK Mars. Pozivajo se vsi Igrači, ki imajo še opremo, da jo najkasneje do 18. t. in vrnejo gospodarju. Vsi člani naj poravnajo vso zaostalo članarino do občnega zbora, ki bo 24 t ji. TKD Atena (Lahkoatletska sekcija) Danes ob 19 cross-country trening. Pridite z vso opremo na licej. Obvezno za Štefko, Vido, Mery, Nado, Emo, Gustl ln Lidijo_ Vremensko poročilo številke za asnačbo kraja pomenijo 1. Cm* ipazovanja 2 stanje barometra S temne ca turo 4 relativne vlaico v odstotkih .5 smer tn brzino vetra S oblačnost 0—in 7 padavine v rm. 8 vrsto padavin — Temperaturs: prve številke Domenijo najVfijo, druee na in (tir temperaturo. 12. februarja Ljubljana 7, 769.4, —14.2, 80, 0, t, —, —; Ljubljana 13, 768.6, —4.4, 56, NNE2, 0, —, Maribor 7, 768.1, —10.0, 80. N2, 10, —, —; Zagreb 7, 769.4, —11.0, 90, SW2. 10, —, —; Beograd 7, 769.8, —18.0. 90, 0, 10, —, —; Sarajevo 7, 770.5, —17.0. 80. 0. 10. —» —: Skoplje 7, 764.2, —8.0. 90. W4. 10, sneg 4 0: Kumbor 7. 753.5, 4.0, 40. NE8. 10. dei. 1 0 Split 7. 757.1. 1.0, 30. NE9. 5, —; Ros Slatina 7, —. —15.0. 92. NI. 10. —, -. Temperatura: Ljubljana —S.t. —15.2 Maribor —5.0, —14.0; Zagreb —5.0. —12 0; Beograd —7.0, —18.0; 8araJevo —3.0 —26 0; Skoplje —2.0, —9.0: Kumbor 10 0 3.0: Split 0.0, —1.0; Ro*. Slatina —6.0 —19.0. 2£har0dh0 V L liU BI JAMI • orPEBTOAA DRAMA. Začetek ob 20 Sreda, 13.: Siromakovo jagnje. B. Četrtek, 14.: Sluga dveh gospodov. Premiera. Četrtek. Petek, 15. ob 15.: Matiček se ženi. Dijaška predstava. Cene od 5 do 14 Din. OPERA. Začetek ob 20. Sreda, 13.: Hoffmannove pripovedke. Sreda. Četrtek, 14.: štirje grobjani. C. ★ Jutri bo r drami za red Četrtek premiera Goldonijeve commedie delParte »Sluga dveh gospodov«. V glavni vlogi Truffaldina nastopi g. Daneš, ljubimko Beuirico igra ga. M. Danilova, ljubimca Flotinda g. Jan, hišno Blindino ga. V. Juvanova. Pandolfa, trgovca, g. Lipah. Rozavro, njegovo hčer, ga. Gabrijelfičeva, njenega tnubca Silvija g. Sancin, doktorja Lombarda g. Drenovec, krč-marja Tebalda g. Cesar in natakarja g. PluL Godi sc v Benetkah v času rokokoja. Delo režira g. C. Debevee. Prolog in epilog je komponiral g. V. šuštersič. Opozarjamo na dijaško predstavo, ki bo v petek 15. t. m ob 15 Igra se Linhartova komedija 3Matiček se ženi«, ki je eno prvih slovenskih dramatičnih del V igri nastopijo dame: M. Danilova. Nnblocka, Šaričeva in V. Juvanova ter gg. Sancin, Levar, Cesar, Kralj, DaneŠ in Polokar. Režija je dr. Ga-vellova. Cene so znižane od 5 do 14 Din. Fantastična opera Jacqiiesa Offenbacha »Hoffmannove pripovedke«, delo v Šestih rilikah, se ponovi jutri za red Sreda. Offen-bachova duhovita, prešerna in hkrati demonska glasba, se sklada s fantastičnim dejanjem ter ustvarja eno najpriljubljenej-ših oper. V glavnih partijah: ga. Gjunj-i-nac, gg. Goslič, Marjan Rus in Peček. Dirigent N. Štriiof. OpuMijamo na naslednjo operno premieri' »Francesca da Rimini«, katero je komponirai Zandonai. ki nadaljuje mu-zikalna stremljenja Masca?mja in Pucci-nija. tn Je oplojena oo modernih stremljenj Strausss in Debussyja Delo obsega 5 slik. ki jih je priredil Tito Rlccordi in obravnava fabulo iz Dantejeve »Dlvine comedie« o nesrečni ljubezni med France-sco in Paolom Opera predstavlja eno izmed naimod«>rneiših italiianak'b del WoI! - Ferrarijeva opera »Štirje grobjani«, ki je bila izvajana z izredno velikim uspehom, se bo pela v drugič za abonma v letošnji sezoni in je prva predstava drugega kola v četrtek 14. L m. za red C. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Sreda, 13. Zaprto. Četrtek. 14.: Od zore do mraka. A. Znižane cene. ★ »Profsor 2ič< je naslov naslednji dramski novosti. To tragikomedijo je napisal znani in priznani hrvatski dramatik dr. M. Feldman, ki je napisal že lepo število dramskih del, ki so zaradi svoje odrske učinkovitosti vsa uspela. .Mariborsko uprizoritev pripravlja J. Kovič. ki je delo tudi prevedel. Smerkoljeva - Jelačin - Vondrašek. Ta umetniška trojica priredi kmalu pester večer v mariborskem gledališču. Na sporedu so plesi, pesmi, šansoni, klavirske solotočke itd. Smerkoljeva je subreta in solo • balerina ljubljanske opere. Jelačin tenor, ki je deloval dolgo časa v Nemčiji, kjer je zlasli v operetah (Schubert v »Treh mladenkah«) dosezal lepe uspehe. Vondrašek, ki se je šele pred kratkim vrnil iz inozemstva v domovino, pa je odličen pianist in si je utrdil svoj sloves po raznih velemestih. Radio Sreda, 13. februarja. LJUBLJANA 12: Plošče. — 12.50: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 18: Prenos pod- oknice novemu banu. _ 18.30: Pogovor s poslušalci. — 19: Naloge sokolstva v sedanjosti (dr. M. Kovačič) — 19.20: Cas. jedilni Ust, program za četrtek. — 19.30: Nacionalna ura: Rudžer Boškovič (ga. dr. Ksenija Anastasijevič — iz Beograda). — 20: Koncert konservatoristov. — 21: Julij Betet-to poje z Radio - orkestrom. — 22: Cas, poročila, Radio - orkester. Četrtek. 14. februarja. LJUBLJANA 12: Plošče. _ 12.50: Poročila. — 13: Čas, plošče. — 18: Vojaška godba na ploščah. — 18.20: Smuška ura. — 18 50: Srbohrvaščina. _ 19.20: Cas, jedilni list, program za petek. — 19.30: Nacionalna ura. Avgust Harambačič (dr. Livadi — iz Zagreba). — 20: Prenos iz Beograda. — 21.45: Prenos mednarodnega koncerta iz Pariza. — 22.30: Cas, poročila, plošče. BEOGRAD 20: Violinski koncert. _ 20.45: Plošče. — 20.50: Operne arije. — 22.39: Lahka glasba. — ZAGREB 12.10: Plošče. -17.15: Godalni kvartet. — 20: Prenos ir Beograda. — PRAGA 19.30: Iz Brna. _ 20.15: Klavirski koncert. — 21: Iz opere »Normat. — 32.15: Ples. _ BRNO 19.30: Komorna glasba. — 20.15: Violinski koncert. — 21: Iz Prage. — VARŠAVA 20: Koncert solistov. _ 22.15: Lahka in plesna elarba. _ DUNAJ 12: Orkester. — 16.10: Plošče. — 17.30: Sonate za čelo in klavir. — 19.30: Slavni tenorji na ploščah. — 20.40: Mahlerjeva IV. simfonija. — 21.45: Evropski koncert iz Pariza. — 2305: Komorna glasba. — BERLIN 20.10: Smučarski večer. — 23: Simfoničen koncert. — KftNIGSBERO 19: Havdnove skladbe. — 21: Orkester — 23: Iz Berlina. — STUTTGART 21: Plesna glasba. _ 23: Prenos iz Berlina. — 24: Orkestralen koncert. 1.00: Nočni koncert. — RIM 17.05: Mešan glasbeni program. — 20.30: Plošče. — 20.45: Igra. — 22: Klavirski koncert. Iz Trbovelf t— Reklamacije za vpis v volilne imenike. Opozarjamo vse volilce, da pregledajo na občini volilne imenike, ako so v njih vpisani. Posebno opozarjamo one, ki pri prejšnjih volitvah Se niso bili vpisani pa imajo volilno pravico. Pravico voliti ima vsak, kl je 21 let star in prebiva že 6 mesecev v občini. Državni nameščenci imajo volilno pravico z Istim dnem, ko »j nastopili službo v Trbovljah. Reklamacije se morejo vlagati samo do 22. t. m. t— Občni zbor Kola jugoslovenskih sester bo v četrtek 14. t. m. ob 16. uri na osnovni šoli na Vodah. fkuto mehanični strop že rabljeni, vendar v dobrem stanju se pod ugodnimi plačilnimi pogoji prodajo. Gostilna Kus, Celje, Glavni trg. 1'06 DEPRESIJA, nespečnost, prerana izčrpanost, živčna preutrujenost — glejte na čem dandanes mnogi trpe! Medtem pa je znanstveno dognano. da regulira ekstrakt iz žlez močne živali (»Kalefluid«) sekretarno delovanje vseh žlez, čim preide v organizem, da krepi organizem ln uravnava živčni sistem tako, da postane človek ponovno močan in sposoben za delo in borbo za svoj obstanek. Brezplačno detajlna literatura, zahtevajte: Beograd, Njegoševa 5, Miloš Markovič. ^Kalefluid« se prodaja v lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga: Miškovič in Co., Beograd. (Reg. S. br. 10537-33.) + Ko je dala življenje svoji hčerki, je umrla gospa Štefka Vauhnfkova ŽENA ODVETNIKA V MARIBORU dne 12. februarja 1935 v 30. letu svoje starosti Pogreb bo v četrtek ob 11. uri dopoldne iz mrtvašnice na starem pokopališču do Tomšičevega drevoreda, odkoder rajnko prepeljemo v rodbinsko grobnico k Sv. Jakobu v Slov. goricah. Za one, ki jo bodo hoteli spremiti do tja, bo na razpolago avtobus. Tihega sožalja prosijo 1745 odvetnik DR. MILOŠ VAUHNEK. soprog s hčerkico (n z rodbino. MIHELIČEVO. Maribor, dne 1£. februarja 1935. t Obfina Ljubljana Mestni pogrebni lavod 1 V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom ln znancem, da je naš zlati soprog, stari oče, svak in tast, gospod ANTON MEHLE VIŠJI SODNI OFICIJAL V POKOJU danes, dne 12. februarja 1935 ob 16.20 uri preminil. Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek, dne 14. februarja 1935 ob 4. uri popoldne iz Vidovdanske ceste štev. 9 na pokopališče k Sv. Križu. LJubljana* dne IS. februarja 1935. PAVLA, soproga; ANGELA por. GOLOB, LEOPOLDEVA nor. MIR, ANTON, JOŽE, MINKA por. BAJUK. MILAN. MAB-IAN' In MILENA, otroci, in vae ostalo sorodstvo. , »JUTRO« št 36 ====== L. WOLFF; 20 Pokonci slavo Baronica se je naklonjeno nasmehnila. >Česa se mislite lotiti, ljuba gospa Ditmarjeva?< Sarlota se je mahoma odločila: >Da odkrito povem: gledati moram, da kaj zaslužim.« A, tako, je pomislila baronica in se veličastno naslonila nazaj. >Moj Bog, kako hočete kaj zaslužiti, ljubo dete, dandanašnji, ko je v Berlinu taka suša?« »Mislila sem, da bi mi utegnili prav vi pomagati z dobrim svetom,« je potrto dejala Šarlota. >Toliko zvez imate.« »Zveze seveda imam, ali —< Baronica Barsekow je pazljivo pogledala Šarloto. Kam je merilo vprašanje mlade žene? Kaj bi ji smela predložiti? Ali je iskala prijatelja? Težko je bilo pogoditi pravo. »Ali?« je vprašala Šarlota. »Svojim prijateljem, draga gospa Ditmarjeva, vas težko priporočim,« je previdno odgovorila baronica. »Prelepi ste. Utegnilo bi se zgoditi, da bi kdo napak razumel priporočilo.« »Kako to, gospa baronica?« Koza neumna, je oeprijazno pomislila baronica, ki ji je pogled v Šarlotin čisti, nič hudega ne sluteči obraz takoj odkril, da ni od te ženske ničesar pričakovati. >To bi vam težko razložila, ljubo dete. A stojte! Nekaj pa le imam za vas!« Pozvonila je. »Predstavite se pri Mariji Zangenber-govi.< 8 »Kdo je Marija Zangenbergova?« Služkinja je stopila v sobo. »Dajte, Vanda, prinesite mi .Berliner Zeitung'. V moji sobi leži.« Vanda je s čemernim obrazom odšla. >Tega ne veste, kdo je Marija Zangenbergova?« Šarlota je zmajala z glavo. »Marija Zangenbergova je najimenitnejša krojačica v Berlinu. Ženska, ki se ne oblači pri Mariji Zangenbergovi, sploh ni oblečena.« »In čemu naj grem k Mariji Zangenbergovi?« Vanda je prinesla »Berliner Zeitung«. »Marija Zangenbergova išče predvajalko.« Baronica je razgrnila časnik in pokazala neki oglas »Nate, sami berite. Predstaviti ee je treba jutri med devetimi in desetimi dopoldne. Pojdite takoj. Najhujše, kar se vam more zgoditi, je to, da vam pokažejo vrata. Nekaj mora človek zmerom tvegati. Drugače ne gre.« Šarlota je gledala oglas. Ni se ji zdelo lahko, ubrati to pot; vendar, ali je smela bili občutljiva in čakati, dokler ne potrosi zadnje marke, ki jo ima? »Hvala lepa, gospa baronica. Predstavila se boni pri Mariji Zangenbergovi.« »Prav, ljubo dele.« je rekla baronica Barseko\v, vstala in odšla v svojo sobo počivat. Čez četrt ure je stala Šarlota prod izložbenimi okni tvrdke »Marija Zangenberg« in strmela na klobuke, obleke in kožuhe, ki so ji plesali pred očmi. Srce ji je od strahu razbijalo. Kdo se jc stnel predrzniti, da bi stopil skozi ta veličastna vrata, ki jih je varoval sluga v čokoladnorjavi livreji? Šarlota se je oplašena vrnila, si v sosednji ulici nabrala nove- ga poguma in nazadnje z obupnim pogumom sklenila, da pojde noter aiuga se je odkril in odprl vrata. Sarlota je z negotovimi koraki stopila v prodajalno, ki je dišala po vseh mogočih ženskah in po vseb mogočih parfumih. imenitna mlada dama je malomarno priplavala noter, visokoet-no nagnila glavico v pozdrav in vprašala kakor kaka renesančna kneginja: »S čim smem gospe postreci?« Zmedena od tolikega dostojanstva, je Sarlota boječe odgovorila: »Rada bi govorila z gospo Zangenbergovo.« Imenitna mlada dama je odplavala in poklicala ravnateljico, gospodično Zwolferjevo. 2 Dober dan, milosti va. Zakaj bi pa radi govorili z gospo Zangenbergovo, če smem vprašati?« Gospodu-na Mici Zwolferjeva je bila Punajčanka. »Predstavila bi se rada.« Prodajalka z renesančno glorijo se je užaljena umaknila. »A tako'« Radi bi prišli za manekenko —< In zdajci se je utogotila. ^Predstaviti se je šole jutri med devetimi in desetimi. Ali ne znate brati?« »Prosim, ne zamerite. .Jutri bi prišla najbrže prepolno.« Gospodična Zwolferjeva je brez nevoščljivosti merila obraz in postavo mlade žene. Šarloti se je krhal glas, ko je ponižno deiala: »Morda bi bilo danes mogoče. Lepo prosim « »Pojdite z menoj.« je z dobrosrčno odločnostjo rekla gospodična Zwolferjeva in odvedla Šarloto v pisarno, kier je sedela Marija Zangenbergova s svojim možem, majhnim, cepetavim gospodom. JENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Lhn 2.— davna za vsali oglas m enkratno pristni hi no Dtn 3.— za Sitro ali dajanje naslovov plaAajo oni, ki iACejo alužb Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa (Mo 12*—. Dopisi tn ženltve se earaCunaj«. po Oin Z.— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbine Din 5.— za Šifro ali dajanje aaslovov Najmanjši ene*ek z» enkratno objavo oglasa Din 20— Vsi ostali oglasi ne zaračunajo po Din t.— ta he»ed«. Dtn 2.— davka 23 vsak oglas ln enkratno pristojbino Dtn 5.— sa Slfro ali dajanje naslovov Vnlmnniii zneseb ta enkratno objave netass Oin 17.— ronuonam na ftlrre ne nrilnenite znamk' Ia. Ce zanrevate t*-Oelasnesa oddplka »Jutra« njM « _ _ ...«, odenvnr nH1o«te LP1I1 V ZnaitlKail. Vse DristoTbine za male oglase Je plačati Dn predaji naročila oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun. LitiMjana štev 11 «42 sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", LiHhliana. UrJUAVA: LrlLBL.JA.NA, Knafljeva uL 5 Beseda 1 Oin, davek 2 Dio. sa šifro ali dajanje aaslova 5 Dio Najmanjši znesek 17 Din. Dobro zastopstvo sprejmem. Potujem vse leto po vsei Jugoslaviji. — Primerna kavcija in avto pa razpolago. Ponudbe poa S Din. Najmanjši rnesek 17 Din. Iščem pošteno dekle vajeno vseh nišnih del in kuhe. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. :8£»>-l Starejšo prodajalko iščem ta samostojno vodstvo trgovine i mefanim blagom oa deželi. Prednost s kavcijo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod snačko »Delavna po?t«na«. 3875-1 Mlada natakarica č.»dna io marljiva, t do brimi spričevali in nfkaj kavcije, dobi takoj mesto. Ponndbe pod »Z-možna slovenščine in nemščine 80« na oglasni oddelek »Jutra« 2^0-1 Šoferja za tovorni avto marnke »Saurer« sprejme Ed. Sup-panz, Pristava. 2867-1 Magistra pharm. ali diplomiranega pharma-ceuta, samca, sprejme takoj lekarna na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lekarna«. 2888-1 Zobotehniškega praktikanta sprejmem. — Ponndbe na ogla", oddelek »Jutra« pod »Ljubljana«. 2900-1 SSSSBBS3S Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din, NalmanjSI znesek 17 Din. Frizersko učenko tudi t.iko. ki se je že učila sprejme takoj Kralj Štefan frizer, Tvrševa cesta 55. 2SB1-44 Prodam Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. 2enini r-rne suknje in obleke poceni knpita Pozor, trgovci! Prodam 15.000 parov platnenih čevljev z gumi podplatom v sivi ln beli barvi. Cena Istim Je 12.50 Din za par od ftt. 23 do 48. Izpod 100 parov jih ne prodajam čevlji so solidno ln lepo Izdelani ln Je vsak par posebej zapak&n v kartonu. Ivan Prešern tovarna Čevljev, Kranj 2645 6 Sejem železa Poceni prodam rabljene jermenice. konzole. ležaje. tračnice, traverze. pločevi ne. razne stroje itd. Po trebujem rabljene transmi sije, cevi. baker Miroslav K r a i, Zaereb. SajmiSka ul. Wa. telefon 66-« 1965-6 Otroški voziček moderen, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 2879-6 Kupim Beseda t Din. davek 2 Din ta Slfro afl dalani* naslova i Din Nalmanlil znesek 17 Oin Biljard dobro ohranjen, kupim takoj. Naslov na oglasni od delek »Jutra« pod značko »Biljard«. 2S85-7 Beseda 1 Dia. davek 2 Oin ta šifro «11 dalani* naslova J Din NaimanlV znesek 17 Din. Zamenjam manjšo renovlrano hišo sredi Maribora (Mlln-Ka 8) za LJubljano— Zagreb Tudi prodam Posredovalcu nagrada 3!80 ž*' Dvostanovanj. hiša pod ugodnimi pogoji naprodaj. Moste, Smartinska cesta 43. 2805-20 ret Preskerjo. Sv pn Petra e. 14 91-6 Spalni fotelj velika in modema črna miza ter starinska tridelna omara ngodoo naprodaj v Beethovnovi ulici 16, par ter, desno. 2894-6 G. Th. Rotman: Brata Smuka Peter ga je obvezal, kakor Je vedel In znal, ter ga posadil v naslanjač. A kmalu Je pri?«l za njim sodni Izvrševalec terjat odškodnino z» voz. za Izložbeno okno in kar je bilo ie drugega razdejanja. Peter js stokaje Izpraznil svoj hranilnik Izvrie valcu v nenasitne roke.. • Prodam hišo z gospodarskim poslopjem, 8 orali zemlje — sadonos-nik. njive in gozd — pri Mariboru. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 2897-20 Vrednote Be*eda 1 Oin. davek 2 Din za ilfro ali dafanj« naslova 5 Dio Najmanjši znesek «7 Dia Srebrne krone staro zlato in srebro k □ p n J e rafinerija dragih kovin v Ljubljani Ilirska ulica itav 36 — vhod iz Vidovd&nsk* ceste (pri go stiln) Motina). 70 Pohištvo Beseda I Dia. davek 2 Oio za titro aH dajanje oaslova S Dia Naimanjil znesek 17 Ola Pohištvo radi od potovanja poceni prodam — in odstopim stanovanje Naslov v vseh poslovalni cab »Jntra«. 3883-12 Kapital fcueda ) O«, Javek < Oit> ta ilfre aR dajaajt naslov« J Din Najmanjši znesek 17 Oio Knjižice vseh ljubljanskih in podeželskih zavodov kupim proti gotovini. Ponudbe oa oglas, oddelek »Jutra« pod »Industrija 100«. 3595-16 Bančne vložne knjižice Nakup, prodaja, kompenzacije najsolidneje in naj hitreje samo preko: Po slovni zavod d. d.. Zagreb Praika ulica fl/II. Telefon interurban 38-36. Naročila izven Zagreba izvršujemo promptno 2509-16 Knpujem knjižice t manjšimi vlogami Mesi ne hranilnice v Ljubljani Ponudbe oa oglas. oddeM »Jutra« pod značko »Knji tiče 1935«. 38*8 16 10.000 Din posojila iščem proti v-knjižbi na prvo mesto večjega posest va, gostilne, mlina in žage Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Sigurno :935« 28G6-16 Tvrdka A. & E. Skabernc Ljubljana, javlja, da jem Ije do preklica v račun zopet hranilne knjižice prvovrstnih ljubljanskih de narnih zavodov (Mestne hranilnice Ljubiianske kre ditne banke. Ljudske In Kmetske posojilnice). Isto časno opozarja na svojo inventurno prodajo. 2S60-16 Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka v Ljubljani, Krekov trg štev. :0. 2910-16 Lokali Beseda 1 Oin. davek 1 Dio za šifre ali dalani* naslova S Ola Naimaniši znesek 17 Oin Kavarno v gorenjskem letoviškem mestu oddam v najem. -Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Solidna bo dočnost«. 3353 19 Lokal s stanovanjem za trgovino ali obrt takoj oddam na Tržaški cesti 9. 29110-19 tanovanja Lokal in večjo sobo takoj oddam v najem. — Vprašati pri upravitelju hiše na Krekovem treni 10 (dvorišče). 2901-19 s S—............. Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro al) dajanj* oaslova 5 Dio Naimanjil znesek 17 Din. Stanovanje eno- ali dvosobno išče živilja z marcem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mesto«. 2886-.U'a Dvosob. stanovanje s pritiklinami, išče za maj samostojna obrtnica. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Točna plačnica 1035«. ;«W-3l/a Stanovanje Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanj* aaslova J Oin Naimanjil znesek 17 Din Enosob. stanovanje s pritiklinami oddam. Vse litev mogoča takoj. Jan kole, Ljubljana VI!, Dre-nikova ulica 35. 29V1-31 Dvosob. stanovanje elegant. opremljeno s kopalnico in uporabo vr ta oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. štirisob .stanovanje s kopalnico, plinom, vrtom itd. oddam z majem v vili blizu pošte. Informa ciie laje dr. Z a 1 a r. Sv. Petra cesta 2. 20^5-^1 Be«»di W oara 4av*k i Din tt lifr«. ali dalani* naslova S Oio Nalmani' rne«ek t? 01» Opremljeno sobico s posebnim vhodom, išče uradnik. Ponndbe na osi. oddelek »Jutra« pod šifro »Čistota«. 29i/7-23/a 7 J> Seseda 2 Ola davek 2 On a šifre ali daianl* naslovi Oin Malmanli' znesrt » Oin 27-letna Pismo »proga Ljubljana — Maribor« lezi v oglasnem oddelku »Jutra«. 2&iu--4 Nlnek Dvignite pismo v oglasnem oddelku. [iJ >I>WITI T* Lepo sobo z elektriko in parketom, oddani na Mestnem trgu ,;t. 17/11, vrata 8. Opremljeno sobo z ali brez oskrbe oddam gospe ali gospodični. Na slov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 29*18-33 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, zrač no in solnčno, oddam takoj gospodu. Krojaška ul. štev. 1/Ul — Mestni trg. 2912--3 Parno žago kompletno, s sušilnico in parilnico ter novo vodno žago na 4 liste cirknlarji. na stalni vodi, v gozdnem okraju tik kolodvora oddam ali prodam. Ponudbe na ogbsni oddelek »Jutra« pod šifro »l'godno proda«. 29J3-29 Lokomobllo 95-6fi HP, malo rabljeno, polnojarmenik, venecijanko. cirknlarje .stroje za parket in ladijska tla. vse v najbolišem stanju prodam. Ponudbe ra oirla-s. oddelek »Jutra« pod »Stroji loo«. 2870-29 Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajani* naslova 5 Dia Najmanjši znesek 17 Dia Kot sostanovalko sprejmem boljšo gospodični takoj ali j prvim, naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 2882-23 Lepo, zračno sobo z 2 posteljama takoj oddam 2 gospodoma ali zakoncema. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 2srrt-3t) Lepo, zračno sobo v centru mesta oddam so lidnemu gospodu Naslov v vseli poslovalnicah »Jutra. 2893-23 Sopari rano sobico tal: o j oddam. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 29n«-2a Ooremlieno sobo s posebnim vbodom, v I. nadstropju, oddam takoj v centrii mesta. Naslov v vseh pns-lovaJnicjih »Jutra«1 ^ 290S-2?] Sobo lepo opremljeno, zračno, čisto in mirno, s posebnim vhodom, poceni oddani 2 f gospodoma na Vidovdnn- j Zamenjane smuči v nedelio pri Cirmanu dobi lastnik pri Vinfi^c. Židovska 6. 288'.-28 Razno Telefon 2059 Premog ^T m arbopaket« jC drva In kokt. ^^ nudi POGAČNIK iohoričeva ulica 5 ski cesti 1 I desno. 23 TOVMNtOtASBIl.MARIBOPtt K*> Naznanjam cenjenemu občinstvo, da sem otvoril ČEVLJARSKO DELAVNICO Izdelujem po meri dobre čevlje in prevzamem tudi vsa čevljarska popravila. Vljudno se priporoča IVAN ZAKRAJSEK, čevljarski mojster LJUBLJANA, Krojaška ulica S. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega nepozabnega HERMANA KUNSTELJ se najiskreneje zahvaljujemo za vsa izkana sočutja. Posebno zalivalo smo dolžni gg. zdravnikom, zlasti g. dr. Bežeku za skrbno nego in lajšanje bolečin ob njegovi težki bolezni, dalje čč. duhovščini, zlasti smo dolžni »Godbenemu odseku« Kranj za njihovo požrtvovalnost in za ganljivo slovo ob grobu, vsem društvom in vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja ter vsem, ki so dragega pokojnika spremljali tako polnoštevilno na njegovi poslednji poti. Bog povrni vsem! Kranj, dne 8. februerja 1935. 1742 Globoko žalujoči ostali. GUMBE za perilo, kostume, plašče, suknje, obleke itd. D* M* C* in Ce Me Se predmete kakor prejico za vezenje v štrenah in klopkih, Moulind, trakove, čipke, vezenino, sukanec, lastiko, svilo kronsko, Primor, Guliver. Adler, Semperbene, dam-sko perilo, kravate, ovratnike DIŠEČE MILO zobno čistilo Kalodont, Odol, Klorodont, prašek, ščetke. vazelino za roke, NOGAVICE damske, moške, otročje m rokavice v veliki izberi nudi po najnižjih cenah Osvald Dobeie, Ljubljana Pred Škofijo 15 72 Na debelo! Ogled brezobvezen. Na drobno! Na križišča centra Ljubljane oddamo v prvem nadstropju komfortno stanovanje obstoječe: lz 5 velikih 9ob ln dveh kabinetov, primerno tudi za poslovne lokale Vprašati Je v oglasnem oddelku > Jutra «. KAJ BI MORAM VEDETI VSAKA MLADENKA Nasvet neke matere »Nikat ne obupa vaj*, sem deiala, »kat takega ie orttneriava mnogim deklicam Stvat pa