6ir' 1! Prosimo, poglejte na >g onim srn flan, ko ' t*. % \ oa poteče. V teh časih ^ \ 'ianja cen« potrebuje ** ielovanje. Skušajte ime — \ GLAS vnaprej plačano. No. 138. % ^c&v. 138. Lisi-gloTSftsIčifi flelavcenr AmerKkL HUl 1M« »t Pni OfftM a* Nm im N. • AH «f ML um AJTK, KAM YAS ZAMJMA (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, TUESDAY, JULY 20, 1943. -- TOREK, 20. JULIJA, 1943. VOLUME U. — fcETNIK IX BOMBE SO ■ Včeraj so bile na železniške postaje in na letališča v Rimu vržene prve bombe v tej vojni, so bili letalci posebno izbrani in so se za to vežbali več tednov. Letaldi so bili sami AmerL bili že prej kot turisti v Rimu in večno mesto dobro poznajo. Prva bomba je padla na Rim Ameriški letalci so natančno NA RIM ta napad ci, ki so .13 dop. proučavali zemljevid mesta, da so dtfbro vedeli, kam je treba metati fbomibe, kajti zavezniki nikakor nočejo bombardirati predmetov, ki so katoliškemu in vsemu krščanskemu svetu eveti. Prva bomba je padla na Rim ob 11.13 dopoldne, ali ob 5.13 zjutraj po newyonlkem vojnem časa. Predno pa so prileteli bombniki nad mesto, eo aeroplani raztrosili ipo mestu naznanilo, da bodo bombniki bombardirali nekatere kraje, zlasti vojaške predmete v Rimu. Bombe so porušile veliko San Lorenzo železniško postajo, 4 milje vzhodno od Vatikana. Na tej postaji sestavljajo vlake, ki vozijo osiske čete in vojne potrebščine v južno Itali jo in na Sicilijo. Ravno tako je bila bombardirana Littorio postaja, malo bolj proti vzhodu in tudi Campino letališče. Letalci eo se s posebno pazljivostjo posluževali bombsigbt priprave, po kateri je mogoče zelo natančno zadeti cilj. Naipad so izvedle leteče trdni jave, SRtdlielRt Marauder B-26 iz sevorne Afrike' in štirimotorni Liberators B-24 z Osrednjega vzhoda. Samo Lilberatorji so vrgli 360 bomb na Littorio železniško postajo. L talci, ki so se vrnili v Ka-i ro, _ao sporočili, da jim ni priletel nasproti noben aeroplan, toda tem hujši je bil ogenj proti zračnih topov. Poročilo ne omenja nobenih zavezniških izgub in tudi ne števila aeropla- Rusi dobro napredujejo Rusi so v polkrožni fronti okoli Orela osvobodili včeraj nadaljnih 130 mest, trgov in vasi ter so napredovali do šest milj proti severovzhodu in jugu. Kot pravi poročilo ruskega vrhovnega poveljstva, se nahaja rdeča armada oddaljena od Orela san*o še kakih 12 milj ter bo mogla kmalu obstreljevati mesto s svojimi topovi. Berlin poroča, da je cela fronta v ognju in da Rusi vsepo-sod n spadajo od Leningrada na severu, pa do Novo ros iska ob Črnem morju. Med osvobojenimi mesti je tudi Mali Afhangelsk, 25 milj južno od Orela in ob železnici, ki iz Orela pelje v Kursk. Včeraj je bilo zopet uničenih 72 nemških tankov in 96 aero-planov. Sovjetsko polnočno poročilo pravi, da so Nemci neštetokrat z veliko silo protinapadli, toda vsak napad je bil odbit. Fronta med Belgo rodom in Suhiniči, ki je dolga 255 milj, ima obliko črke S in nemška prednja črta se vije okoli Orela, ruska pa okoli TCurska. Oko li Belgorod a so Nemci v pri-četku ofenzive 5. julija dosegli nekaj uspehov, toda s tem si niso nič opomogli. Moskovski radio naznanja, da so Nemci pripeljali več tisoč aeroplanov iz Poljske, Avstrije in Francije, da zamašijo vrzel, ki so jo Rusi napravili pri Orelu. Nemci sami priznavajo, da niso mogli vzdržati strahovitih Iz Slovenije Jugoslav Information Od ter nov, ki so bili vdeleženi pri n«- ruskih napadov na najbolj važ-padu. j njh krajih fronte. Letalci so imeli s seboj zem- Izpred vojaškega sodišča v Ljubljani Prejeli smo i— brez podrobnejših podatkov—poročilo, da so bili v mesecu februarju v Ljufbljani pred vojaškim sodiščem obsojeni na dosmrtno ječo naslednji Slovenci: Janko Brule (v contumaciam), rojen 1921 v Taleč je blizu Črnomel ja; Ludovik Markovič iz Toplice; Anton Fink iz Toplice; Leopold Gorse; Anton Seroelj; Janez Lesar, rojen 1908 v Damah; Marija Brinovec,-rojena 1904 v Mirni Dol pri Sv. Gregorja; Jože Brodnik, rojen 1915 v Gora ji Kamniei; -- ■ - Josip Lesar, rojen 1917 v Ribnici ; Franc Semerl, rojen 1910 v Planini; Franc Zlobeik, rojen 1893 v Oazrici pri Orilje; iMartin Tepina, rojen 1921 .v Ljubljani; Akte FurLc, rojen 1913 v Ra-doza. * Zaplembe premoženja Dobili smo vest, da so Itali-j jami zaplenil imetje Antonu Z obeh strani prihajajo po-' Javnikarju iz Ljubljane. Ijevide, na katerih so bili oena-: ročila o velikanskih izgubah odi Anton Javnikar je rojen čeni kraji, katerih niso smeli 5. julija, ko so Nemci pričeli1 1913 in stanuje v LjdblSani, bombardirati, kakor Vatikan; svojo ofenzivo. Rusi naznanja- j Ravnikarjev«, cerfcev sv. Janeza Later«nske- jo naslednje nemške izgube :| * ga, Santa Maria Maggutfe in 60,000 mrtvih vojakov, 3444 Slovenska kolonija HITLER PRIZNAVA POMOTO Hitlerjev list "Voelkischer Bedbachter" pravi v svoji zadnji izdaji; "Ni mogoče tajiti, da je bilo naše domnevanje o sili ruskega vojaštva popolnoma napačno." nekateri drugi kraji, ki Ho bili ra2fl>itih tankov in 1997 aeropla-označeni s pripomobo z rde- nov. Nemci pa navajajo nasled-čim svinčnikom: "Ne »mejo bi- ^je ruske izgube: 4964 tankov, ti pod nobenim pogojem poško- n£Uj 200 aeroplanov, 2310 topov dovani. hr 3500 težkih strojnic. ~ Berlinski radio je sporočil, da so "aeroplani napadli v zaporednih skupinah in da je napad trajal dve uri in pol. Ker je zavezniško vrhovno poveljstvo vedelo, da bo osišče dvignilo glasen krik o bombardiranju Rima in bo zaveznike otenačilo kot barbare, ker bombardirajo 2697 let stari Rim in njegove starodavne in slavne zgradbe, so prebivalstvo že prej opozorili, da bo prišel napad. "Voja&ke predmete v Rimn in okolici so danes bombardirali težki in srednji bombniki sredozemskega zračneera poveljstva,** pravi poročilo. — "Poglavitni cilj so bile železniške postaje. Te so "največje važnosti za osiški vojni napor in (še poselbno za prevažanje nemških čet. "Tekom poleta so bili vrženi rta mesto letaki. Piloti in bombardirji na tem poletu so bili posebno poučeni, da naj ne poškodujejo cerkvenih in kulturnih spomenikov.'' Bombardiranje je bilo odločen odgovor na Mussolinijevo (Nadaljevanje na 2. str.) Vojni delavci so dobro organizirani Washington, 19. jul. — Joseph O. Keenan, ki je podpred sednik produkcijskega odseka WLB., je dejal, da je 85% delavcev V vojni industriji organiziranih v svojih, unijah. Keenan je tekom radijskega govora pozival organizirano delavstvo, naj se še bolj potrudi s produkcijo. Pohvalil je delavce v vojni industriji, da so dozdaj dobro sodelovali v vojnem naporu dežele, zaradi zastoja, katerega je utrpela industrija v maju in juniju, kar ni bila njihova krivda, je potrebno, da se s produkcijo zdaj tembolj pohiti. v Valjevu mesečno: 2000 gr živil za j ago in sicer 300 gr testenin in 1200 gr riža, 500 gr sladkorja, 100 gr masti, 1 del olja, 600 gr soli, 100 gr mila, 200 gr fižola n t odrezek 'A* (samo na nakaza co, izdano od mestnega preskrb ovalnega urada v Ljubljani.) Glede delitve sira, bodo potrošniki pravočasno obveščeni. 2. Na dodatno živilno nakaznico SD I (za ročne delavce): dnevno 100 gr kruha aH 82.6 gr krušne moke ali 150 gr koruzne moke. 'Na dodatno v živilsko nakaznico SD JH-H (za težke delavce) : dnevno 200 gr kruha ali 165.3 gr krušne moke ali 300 gr koruzne moke, mesečno 600 gr. živil za jugo in sicer 200 gr. testenin in 400 gr riža; 4. Na dodatno živilsko nakaz nioo SD I+n+111 (za najteže delavce): dnevno 300 gr kruha ali 248 gr krušne moke ali 450 gr koruzne moke, mesečno 600 gr živil za jugo, in sicer 200 gr testenin in 400 gr riža. 5. Na dodatno živilsko nakaznico za kruh za bolnike: dnevno 100 gr kruha ali 82.6 krasne ali 150 koruzne moke. J 6« Na dodatno živilsko nakaznico (za otroke do 3. leta) : 1000 gr živil za jugo To Ono CIO bo podpirala Roosevelta Philadelphia, 17. jul. — Sidney Hillman, predsednik političnega odbora CIO organizacije, je danes otvoril kampanjo za leto 1944 tekom konference, katera se je izrazila kritično in ogorčeno proti kongresnikom, ki niso podprli predsednika Roosevelta v domačih zadevah. Cilj te konference in bodočihl ' konferenc,' ki se bodo še vršile, žavne volitvene kampanje or-je, da se organizira najširjo in'ganizirani delavci, ki pripada- veljavo lasem ter ki je dobro nadomestilo za blazine, ki jih stavijo v letala. Firestone Rdbber Co. je pričela izdelovati razne blazinice, ki jih rabijo pri avijatiki, iz las in žime ter starega kavčuka. Pravijo, da to prihrani tudi železo, ker v blazine iz tega mate- železa. - Tajnik Harold L. Ickes in H governor Rexford G. Tugwell, nilne vrednote. Ker bo moka ki sta na čeki predsednikovega poceni, bo naprodaj tudi na do- [ odbora za revizijo akta tikajo-mačem trgu, da «e je bodo mo , čega se uprave Puerto Rika, sta iči elnli lrn_ 1 _____J1.!!M. . t i m ko na mesec, in sicer 900 gr riža Pod predsedništvom Cvet-' in 100 gr testenin, skem, ko je izbruhnila takc*va-na "Boxer" vstaja v letu 1900. (Na Kitajskem je takrat obstajala oiiganizacija, ki sij je vzela za cilj izgon vseh inozem-cev iz dežele. Napadena so bila poslanstva tmjih dežel in 3(1 r. države so morale z drugimi evropskimi silami vred poskrbeti za varnost svojih državlja-nteseč™ nov na 'kitajski zemlji.) A. Kristana, so Slovenci v j 500 gr sldkorja, mesečno 750 Ponovi spremembi bo pokoj- Valjevu nabrali o božiču 30,000 gr marmelade, in sicer 500 gr nina vdovam povišana ^ ^g. ^Tjihovi Zzakon^ otr^cd! dinarjev za otroke m reveže. w rtnirmam ^rjrcv^b- m asii in $45. na $50. Prej so vdove do 50 let starosti prejemale 38 dolarjev na mesec, one čez 50 let pa 45 dolarjev. "Vdova z enimi oft rokom bo odslej dobila $65. mesečno in za vsakega naknadnega otroka pa še $13. mesečno. Po novi post«-1 vi ali določbi bodo deležni via-1 dne podpore ali pokojnine tudi pastorki vojnih veteranov ali Ironija naših rabljev Ljubljanski časopis Slove- na že* določeni odrezek in 250 gr na odrezek "I" (samo na ži-J vilske nakaznice, izdane od me-( stnega preski^bovalnega urada nec prinaša v svoji številki odtv ^ v. , dne 99. aprila 1943 pod nasi J 5 7' ^ — Proslava dve-letnicelkazmco 'OMlb (za otroke ^ vom zasedbe — naslednjo vest: Ifcfa Cvetno nedeljo je bila v Boboti velika proslava dvelet-nioe prihoda madžarskih čet v jSlov. krajino. Proslave so se u-deležili zastopniki višjih oblasti iz prestolnice. Prav tako so se vršile podobne proslave po ostalib slovenskih krajih. 3—9 leta) ; mesečno 500 gr mrmelade (samo na živilske nakaznice, izdane od mestnega preskrbo valnega urada v L ju-j devnega akta v toliko, da bi dobil Puerto Riko svojo lastno upravo in svojega governerja, kateri naj bi bil izvoljen po ljudstvu. Ickes je dejal, da sicer nima nobenih iluzij glede gospodarskega položaja otoka in tudi ne upa, da bi neodvisnost temu položaju kaj odpo-mogla, vendarle je treba smatrati ta korak za pravilen. Odbor, ki sestoje iz Portori-čanov in Američanov, je imenoval predsednik 9. marca in m« naročil, naj prouči zadevo in potem pripravi načrte za revizijo organskega akta za Puerto Riko. ★ Washington. - Podpredsednik Wallace je v posebnem intervjuju za list "New York Post" dejal, da je prišel da Atlantska izjava ni nikaka čas, ko bodo morali liberalni elementi v deželi budno pa-! pogodba, ki bi zahtevala rati žiti in se boriti za uredbo takega sveta, kakršnega po svo-( jem prepričnju hočejo imeti. "Naučili smo se, da apizanje1 Wallace svari liberalce bljani. 9. Meso. Vsak potrošnik se' ne dehrje v mednarodnih zade-' umikali in umikali v bojazni, mora prijaviti pri svojem me-|yaih," je dejal Wallace, "zato'da bi povzročili zastoj v voj- Xirw « O ' la f a'L'flAnn Irnm-tnn »-> « _ —_____ t__It*- _ . » T " fl t Razdeljevanje živil v maju v Ljubljanski]^' pokrajini sarju, ki pritisne svoj žig na'je, taktično, taka kampanja u-odrejeni prostor na zadnji ispešnejša na domači fronti." strani navadne živilske nakaz-j Podpredsednik je izrekel to rarinmranib' ^^ ^ tedenske nabave mesa z ozirom na splošno vojno si-' bodo služili odrezki C. D. E. in tuacijo in ni nič omenil svojega nem naporu ako bi začeli s kako politično civilno vojno. Z njegovo javno oibdolžitvijo Jesse Jonesa je hotel. Wallade svoje tozadevno mišljenje podpreti z sipora z Jesse Jonesom v zvezi} dejanjem in vzgledom, kako naj to izjavo. "Prehrantjevalni zavod Viso-' . .. , , ,, . . 1 iJlede predsednikovef akcije kega komisarja za Ljubljansko« ■Bolm£lcl dodatki za ma.1 j v ^evi omenjenega spora so pokrajino sporoča: j Bolnikom, ki ©o po predlo- inu bila stavljena vprašanja, Meseca maja 1943-XXI bod0(ženih zdravniških spričevalih na katera je odgovoril, "da v dobili potrošniki sledeče koli- Upravičeni dobivati posebne do- vojnem Času pač ne sme nihče čine racioniranih in kontingen-1 datke racioniranih živil, bo bol- dvomiti o razsodni modrosti tiranih živil: j niški odsek mestnega preskr-1 viihovnega poveljnika." Toda 1. Na navadno živilsko n»- bovalnega urada meseca maja svojih obdolžitev napram Jesse kazni co (za vse potrošnike): delil bolniška nakazila vsako J onesn ni umaknil ali preklical, dnevno 150 gr kruha ali 124 »dopoldne od 8.30—12 samo v Glede liberalcev je dejal, da gr. krufoe moke ali 225 gp* ko-j pritličju Turjaške palače V so z ozirom na vojno enotirno ruzme moke; 1 Križankah, -Gosposka ulica 15. misleči. 'Na domači fronti so se bi liiberalni elementi neustrašeno nastopali, kadar uvidijo, da obstaja nevarnost sabotaže svetovnega sodelovanja od stra ni Američanov samih.. Wallace je rekel, da bo v svojem govoru, ki ga bo podal prihodnjo nedeljo v Detroitu, povedal odprto in odkritosrčno kaj misli o nekaterih zadevah položaja na domači fronti. Njegov govor bo oddajan po radiju Sirom dežele. I fikacijo ali potrdijo ibornice v Washington^ ali pa v Londonu. - Izjava je le izraz naših skupnih načel, ki naj nas vodijo na poti k zmagi, meni Gh'urdhill in radi tega tudi ni potrebno, da jo ameriški kongres potrdi. Churchillu je stavil Maurice Petherick, konservativec, vprašanje glede morebitnih nevarnosti, ki lahko nastanejo z ozirom na prvi dve to^Sii izjave, kateri vežeti zaveznike na način, ki lahko povzroči neljube ovire pri mirovni^ razgovorih inpogodbah. €5bttrcbill je dejal, da taka nevarnost ne obstoja in r»di t^gia tudi ni potrebno revidirati Atlantske izjave, kakor ni potrebno, da je formalno potrjena v afcornici na eni ali drugi strani Atteatika, "GLAB NAKOPA" m Ktm 11 ~ TUESDAY, JULY 20, 1943 mAHOTUP L. vm h i i 11 ............. RAZGLEDNIH rwmmlwa«. KUPUJTE UM TED STATES WAR SAVLNGt K(l\ns In STAMPS jutranjih ur. Petje deklet, o- trok in starejših ljudi. Takrat primorski Slovenci niso slutili, kakšna Kalvarija jih čaka. Niso slutili, da bodo leta in 1'eta nMinula, "ko bq oetali svet živel v nekakem miru. Samo na Primorskem se bo vojna nadaljevala, vojna zatiranja. Na. mojem domu smo imeli večkrat najete delavce. JLo so prišli zvečer utrujeni domov, ni bilo brez petja in smeha. Dostikrat po večerji, ako je bila le prilika, so prepevali in plesali. Na mojem domu smo imeli ob večerih posebno pozimi polno obiskova!icev. Kako prijetni so bili oni večeri. Kako eo se mo^je in fantje razgo-varjali domače in druge stvari, marsikatera pikra betseda je že takrat padla čez mačeho Avstrijo. Ljudje so poznali krivice, katere je delala Avstrija Slovencem in Slovanom. Ali vseeno nikoli ni večer minul brez šal in petja. Spominjam se svatb, ko smo jih imeli v naših vaseh, koliko je bilo takrat veselja in zabave za vee! Starimi nevest so ob večerih, ko Se je odpeljalo pohištvo na ženinov dom, priredili gostijo domačim fantom,. Hrana in vino je bilo zastonj, v bolj premožnih hišah so donašali vino gostom kar v škafih.. Ako sta-riši ženinov ali nevest niso hoteli pogostiti fantov, potem so morali za kazen poslušati tako zvano mačjo muziko, to je, da fantje hodijo več tednov razbijat s starimi kangliami toliko časa, dokler se ne vdajo z od-•knpnino. Jaz se spominjam samo enega takega slučaja. Spominjam se časa pred adven-tom, ko se po domače- pravi pttebni čas. Koliko vriskanja in veselja je bilo zopet za vse. Tudi starejši ljudje so za en dan postali mladi. In pepelnio-na sreda, prvi dan posta in pokore, ali ni bila aa nase fante ? V sredo popoldne- »o navadno zakopali "pusta'' to je bil siam nati mož, katerega so nesli 4 fantje v sprevodu na neke vrste nosilnici. To je bila nosil-nica za prenašati zaklano živino. Tako so šli fantje k sprevodu skozi oelo vas. Par jih je šlo pred nopilnico in sta morala izgovarjati poeebne vrste molitev na čast pustu drugi fante za nosilnieo so pa odgovarjali z jokom. Koliko je bilo smeha od gledalcev in tudi ZANIMIVO PISMO (Na proenjo pisatelja Ixrais Adamiča, je neka primorska rojakinja poslala Mr. Adamiču pismo, ki ga na tem mestu pri-občujemo): l>ragi Mr. Adamič:—- V "Glasu Naroda" sem či-tala da imate namen spisati novo knjigo "My Native Land". Iz srca Vam želim uspeha. lipam, da bo skozi Vašo knjigo dosti v*« ljudi spoznalo našo Jugoslavijo in prinesla več edinstva med Hrvati, Srbi in S.ovenkji in pomagala k boljši novi Jugoslaviji. Od ljudi podatkov bodete gotovo dosti prejeli. Težko da Vam bo čas dopuščal preči tati vsa pisma, posebno tako dolga, kot je to moje. Ko je pred nekaj iašla Vaša knjiga "The Native Bfe-turn," sem se jaz takrat o nji razgovarjala z nekim loven-skim duhovnikom, kateri ni sedaj več med živimi. Dotični gospod je bil zelo navdušen za Vašo knjigo. Izrazil se je pa tudi, da v spominu zelo mnogo žalostnega kot primorski Slovenki,, kteri so mlada leta minula vse več kot veselo. Vam to pismo pisem zato, ker sem (Vam jaz. in tisoče drugih zelo I hvaležni za toliko, kar ste že .etorili za naše ljudi v starem kraju, tukaj pri ameriški vladi in drugod. Jaz in drugi upamo, da ne boste tudi nadalje pozabili primorskih Slovencev. j Da, tudi jaz se spominjam nekaj let pred svetovno vojno. Avstrija je bila vrfe drago kot j pa pravična. Ali veselje je vladajo na Primorskem takra/t Bobro se spominjam vriskanja in petja naših fantov na vasi vsa!k večer; dostikrat tudi do "GLAS NARODA" (VOICE OF THE PEOPLE" ' Owart tad Pmhttaittd fer Blwwlf PWleHlng OoaguV. (A Oorporatloa) f rank Salcaer. Pnddwt; feme Bate. Tnuow ;*Joaepb Uipaha. 8m, PUm af bustnee at tarpanjXan ibH addrvna at abov* oCfloara; 216 WEST lSUi STJlESi, tfEW XORK U, N. Y.' 50th Year "Glas Naroda" is Issued every day except Saturday«, Sundays and Holidays. Subscription Yearly $7. Advertisement on Agreement. ZA CELO LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: |7.— ; ZA POL LETA »3.50; ZA CBTRT LETA $2.—. "Glas Naroda" Izhaja vsaki dan tevj-emSl sobot, nedelj in praznikov. "GLAS NAKODA", 216 WEST 18U» STREET, NEW IUW n, M. I Telephuoe: CHtdsea S—1&12 NOVE HOMATUE V JUGOSLOVANSKI VLADI Jugoslovanska vlada v izgnanstvu, ki se je šele pred dvema 1 Inoma izkopa la iz* velike krize, se je v najbolj kritičnem t- enotku te vojne zopet zamotala v novo krizo. Poročajo, da je bila seja ministerskega sveta zopet odločena, ne da bi foil določen rok za novo sejo. Seja je ibila baje prekinjena, ker so srbski člani vlade odbili več hrvaških f'rodlogov, katere je podali poiiparedsednik vlade, dr. Juraj - Jrojevic, z zahtevo, da se jih, vključi v vladno deklaracijo. V a krogih zedinjenili narodov pričakujejo to deklaracijo jugoslovanske vlade z največjo nestrpljivostjo. Tako principi- • lno izjavo je poskusil sestaviti že bivši ministerski predsed-k Slobodan Jovanovič, a njegov naslednik, Miloš Trifunovič jO J e revidiral. Ta načelna deklaracija, ki je bila na razpravi v seji kabi-■ta pretekli teden, priznava dejstvo, da obstojajo tri različne rodnosti— srbska, hrvaška in slovenska. Izjava zahteva na-obnovitev vseh osnovnih jugoslovanskih državnih ustanov, sicer v dulm prenovljene in pomlajene demokracije. V tem »nislu deklaracija priznava tudi načelo federativne ureditve.! "Doba unitarizma je stvar preteklosti,'' je rečeno v na-' ~u izjave, "in bodočnost je v federativni organizaciji, ki bo ovoljevala Srboin, Hrvatom in Slovencem, da sodelujejo v. i lepši harmoniji, ne da bi bilo kateremukoli izmed teh na-Klov zanikana pravica do razvoja njegovo posebne narodne individualnosti." • V tem načrtu izjave je rečeno tudi, da so jugoslovanski ^ ni ciljt: — "Obnovitev Ji\uiija.) RIM BOMBARDIRAN (Nadaljevanje a I. str.) •ninevanje, da so vojaške na-.,-flTe varne pred zavezniškim i - . V, rdiranjem, ker se naha-.•2 o >li/.n svete stolioe in sredi 1 vr.ih ^jxwnenikov, ki so < j lemu kulturnemu sve-tr • Napad p* je bil tudi veliko I regenečenje za ptreoibljudeno nesto, kajti v Rim je prifbežalo rmogo tisoč ljudi iz drugih krajev, ki so že bili bombardirani, meneč, da Rima zavezniki me bodo nik Pvt. Jim Sangemino, ki je do-|ma iz Brooklyna in kjer žive njegovi sta riši, ki so prišli iz Sicilije, 'je pri obleganj« nekega mesta reke!: "Upam, da bo-; dO razobesili beio zastavo, ^ko ' pa nas bodo v resnici kaj opraskali, jih bomo mi pa še bolj." Pliil Stern, fotograf z ameriško armado na Siciliji, je v svoji najboljši laščini, ki jo zna, pozdravil prvega Siciijana, ki 'ga je srečal, toda Sičilijanec mu je odvrnil v domači angleščini: j "Hiya, kid." 1 Nato je povedal, da je njegovo ime Tom Adamo ,da je 18 let likal obleke v Haekensaok, N. J., in da se je leta 1939 vrnil na Sicilijo. Nato pa je pripovedoval dalje: "Fascist no good. I know American. No movies here. In America every corner I see movies. I treated okay in America.1' In takih prizorov na Siciliji ^ je brez števila. i * Tovarna za glider je Kdo bi si mislil, da je v New Yorkn tovarna ali delavnica, v kateri izdelujejo glide rje, ali drseče aeroplane ? In že* da je letnik Slovenec t . (. Tam na vzhodni 15. iniioi je ta delavnica in izdednije glider-, je, a-!-veziiieki letalci so povedali, da' i je bilo v noči vpada morje čr-'' no ladij. En letalec je rekel, da' so bile razpostavljene na razdaljo 40 milj. Da os&ki aeroplani niso bombardirali tega velikanskega brodovja, je preprečilo samo zavezniško zračno brodovje. In zavazniki na enem samem kraju tudi ne bi zibrali toliko bro-l dovja, ako ga ne bi mogla šči-j titi zadostna zračna sila. Po vpadu zavezniški aeroplani dan in noč 'krizarijo nad Si-icilijo, pa se le redkokdaj sre-'čajo s kakim osiškim napadal- \ nim aeroplanom. Nekaj skriv-i inostnega je, kaj se je zgodilo z| osiško zračno silo na Siciliji.« Zadnje dni so letalci videli na; sieilskih letališčih mnogo aero-J planov, toda nikdar niso prišlij da bi bombardirali ladje. 'Ne3c letalec je rekel, da so bi-' li zaveszniški aeroplani tako na gosto, da so morali biti zelo previdni, da se niso krila letal zadevala eno ob drugo. Včasih so bili aeroplani med seboj v večji nevarnosti kot pa pred osi ski mi aeroplani. Polkovnik Joim D. Stevens,' ki je vodil oddelek opaaovalnih i aeroplanov nad Sicilijo, je re-! k»l, ko se je vrnil: 4'Vsi so pobegnili in s« po-'skrili!" jastva ali vojnih potrebščin, temveč za šport. Sport z glider ji je v Ameriki zelo razširjen in zlasti med mladimi ljudmi. Ž njimi prirejajo iste tekme, kot s poštnimi golobi in pri tem so tudi stave včasib zelo visoke. Lastnik te delavnice je mladi Frank Zaje, sin ;Mr. Franka Za&oa iz Ridgewooda. Toda Frank je bil poklican v Washington, kjer je zaposlen v zelo važnem obrambnem delu in mesto njega vodi njegovo podjetje njegova sestra Kristina. Podjetje ima ime J da| servirajo samo eno skodelico1 kave, ali dajo gostu samo po' en košček presnega masla ter manjšo mero sladkorja. Lah-! ko tudi nehajo s jedrni servi- I rati* razne postranske zose. r New^otfsfci župan je vzel y«e! skupaj zelo skeptično na zna-! nje. Kekel je, saj bi £ to istvar-1 jo najprej pokosili v Wash-; ingtonu, da bodo videli kako p Qe am W. Barnwell {Vj Podlago t* meha- < nično znanje M O gES^1 morete dobiti ■ to •jt, ^uZiL Ta veUka zL knjiga popisuje In ■> r*e natsnkc, kar pl mmSSIB^m ss 'SLsst Kffi^^HBH Pojwi« rpowr . (2 << P., mJmSlžIzTI&Zž^m^fMB bo ymiu** *ro- pi Ji BMH^HH Ja, orodje tame- ^ ^ W-'^^^^^^^^mKjMi^k ril, nafirte (bine ^ MM^^HHI prlntot) 1000 «Uk ^ — Cena $1.08 N Z Ne fleOe na to, ali ste fele potetnik. Vam he te knjiea 7\ yi I wJe koriatDa in vredna. NABOCTTE JO PANES! j G S L OVE NI C PUBLISHING COMPANY gig WEST 18th STREET_NEW BHg 11, N. Y + spotikajoče se hoje izlušči ta- - koj brezštevilne zgodbe varane - ljubezni, nepriznane udanosti. ■ nepoplačanih naporov, .pohlev-y no, tiho prenašane lakote in ■ mraza. L Ali e te opazili kdaj vdove na - tth samotnih klopeh t ULož-i ne vdovfe? Bodisi v žalni oMe- ■ ki ali ne, lahko jih je spoznati. JSicer pa pri žalnih oblekah siromakov vedno manjka -skladnosti, kar Se 'bolj žalostno vpliva. Prisiljeni eo skopariti s svojo bolestjo. Bogataš pa je očitno nosi z veliko popolnostjo. , •Katera vdova je otožnej^a in siromašnejsa, tista, ki vleče za roko s sfcboj otroka, s kater«m , ne more deliti svojih sanj, tista ki je popolnoma sama? Ne vem- — Nekoč se mi je zgodilo, da sem dolge ure sledil steii, žalostni vdovi te vrste. Bila je okorna, postavna, rgrn-■?ena z majhnim, od grajenim šalom in vse njeno bitje jc oči-tovalo etoxiki pono«. Očividno je bila radi popolne osamelosti obsojena k navadam starega samca in njeni o-bičaji so bili vsled strogega moškega značaja nekam Čuduo privlačni. Ne vem, v kateri libožni kavami in kako je zuj-trkovala. Sledil sem ji v čitalnico. Opazoval tsem jo dolgo, kako je s potoornimi, nekdaj od razjedenimi očmi iskala v časopisih zanimive, osebne novice. j Končno je sedla popoldne j pod razkošnim jesenskim ne- j bom, ki rosi na zemljo tisoč bridkosti in spominov, v stranski del nekega vrta, da bi na samem poslušala enega tistih koncertov, s katerimi vojaška godba obdarjuje pariško ljudstvo. To je brezdvoonnc edina za-j mnroo vlačijo okrog, ko da samo mimogrede poslušajo god bo. Povsod bogastvo, sama sreča. Vse d£5. po bresskirb-nosti in navdaja z veseljem, do lahkomiselnega življenja. Vse, ražen pogleda na množico, ki ni plačala vstopnine in ki se naslanja tam zadaj na zunanjo ograjo ,vlovi včasih — če ravno veter piha — košček godbe in opazuje blesteoo in nu^reto notranjo gnječo. Vedno je zanimivo opstuyvati kako globoko odseva bogataševo Veselje w siromakovih očeh. Toda tisti dan sam sned ljudstvom, oblecenia v bluze in katun, ugledal bitje, čigar rae-košnost se je močno razlikovala od obdajajoče jo vsakdanjosti. t ■ Velika, veličastna ženska s tako plemenitim izrazom v Celi zunanjosti, da se ne spomin- - jam; da bi bil kdaj > ▼ gaieri-~ljah starodavnih plem«nita£kih | Jepcftic videl katero njej podob-Jno. Ponosen, krepacteja »vonj J se je razlival od nje. Njen ža-, Uosten, suh obraz se je popol- Važno za naročnike Voles naslova je raividne do kda imate plačano naročnino. — I*" Mevflka pomeni mesec, drogi dan in tretja pa leto. Da nam prihra nite nepotrebnega dela in Ur*-Skov, Vas prosimo, da skopate pra v of asu o naročnino poravnati. Po-Sfjite naročnino naravnost nam att je pa plačajte našemu taetepnlku v Vašem kraja. Zastopnik b« Vam j Uročil potrdilo za plačano naročnino. | California: Stu Fmuctbco. Jacob Lauabln* Colorado: Pueblo, Peter Cnlig Walsenbnrg, M. J- Uiijuk* Indiana: ludlanaiHilis: Fr. Markidi Illinois: fbieago, Josjepb Bevfiič* i hicago. J. Fabian .(Chicago, Cicero in Illinois) Juliet, Jenuie Bambicn La Salle, J- Spellcfo Mascautab, Martin Doleuc Nortb Chicago In Waokegau, Matb WarSek Maryland: KitxcniUer, Fr. Vodopivec Hirhlean: Detroit, L. Flaafcar* Minnesota: ChlsJiolm, J. Lnkanlcb Ely. Jos. J. Peshei Eveletb, Louie Goule Gilbert, Louis Veaael Montana: Roundup. M. M. Panlan Washoe, L. Champa Nebraska: < imaba, P. Broderick New York: Gowanda, Karl Strniaha* Little Falls, Frank Marie* Worcester, Peter Bode* Ohio: Barberuui, Frank Troha* Cleveland, Anton Bobek, Cbarles Karlinger*, Jacob Pesnik Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Kumfie Toungstown. Anton KlkeJj Oregon: Oregon City, J. Koblar Pennsylvania: '. . 7 * Bessemer, John Jero^cpr Conemaugb, J. Brexovec* Coverdale in okolica, Joe. Paternel Export, Louis Kupančlč* Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math ^ajnla*. Frank Btodnlkar (Jreensburg, Frank Novak Homer City, Fr. jferencbak Imperial, Vence Paldcb Johnstown, John Poianta* Krayo, Ant. Tauielj Lnxerne, Frank BaUocb Midway, John 2ust* Pittsburgh in okolica, Philip Progar Steel t on, A. Hren Turtle Creek, Tt. Schifrer* West Newton, Joseph Jovaa Wisconsin: Milwaukee. West AJIis, France Skok* Sheboygan, Joseph Kakei* Wyoming: Rock Springs, Louie fanchar* DtamoadvUle, Joe RoMch « < »Zastopniki, ki imajo poleg lme-oa so upravičeni obiskati tudi druge naselbine v nj«x okrs^. Wer je kaj naAlh rojakov naseljenih.) Vmk saetopnik lifla potrdilo ss trote, katere Je prejrt. fasteflfc, toplo pripsrsčsme Uprava MGbe Nareda"1 Vauvenargue« pravi, da se nahajajo v javnih vrtooh drevoredi, ki jih poeečajo pied-vsam varani čaštihlepci, nesrečni izumitelji, strta sr^* in vs*e litte razburkane in zaprte dušo, v katerih buče še poslednji vzdihi viharja, in ki se umikajo zopernim pogledom veselih jn brezdelnih. Ti senčni kotički so zbirališče vseh, ki jim je Življenje porezalo peroti. iZlab-ti poeti in fiiozofi radi nauierjajo v te kmje svojo pohlepno domišljijo. To je njih zanesljiva paša. Zakaj, če ka-torega kraja ne obiskujejo radi k.>t sem ravnokar omenil, je to predvsem kraj,, ^cjer ee žopiri vt-selje bogatinov. Njih brezskrbna razuzdanost jih prav Tiic ne privlačuje. Nasprotno pa jih vse «labotno, propalo, /alostno in sirotno z ntodoljivo silo vleče nase. Izknišeno oko ele ne zmoti ni-keli. Iz otrplih ali izmučenih i hi tez, iz votlih in medlih ali na od poslednjih bojnih blis- eov bles*t«čih se oči, iz. premnogih grl obokih gmb, iz po&asne, noma skladal z njeno žalno ob-' leko. Kakor nižje ljudstvo, med katero ee je bila pomešala in ki ga ni videla, je tudi otna z globokimi očmi zrla na sijajno množico, poslušala in lahno kimala z glavo. . ^hidna prikazen! "Prav gotovo," eem si dejal, "revščina ee je sploh levšeina, ni kriva take umazane štedljivosti. Njen plemeniti obraz mi potrjuje to. Zakaj se mudi torej prostovoljno v tej okolici, ki t'e tako očividno razlikuje od nje t" Ko sem šel radovedno mimo nje, sem pač uganil vzrok. Visokorasla vdova je držala za roko otroka, ki je 'bil tudi črno oprarvljen. Akoravno je bila vstopnina zelo zmerna, vendar is to vsoto lahko plača mal'es-kost, ki jo potrebuje otrok, morda celo nepotrebnost, igračo. In domov pojde pes, premaš-Ijujejoč in sanjajoč, vedno sama. Zakaj otrok je neugnanec' in samopašneš,, brez nežnosti j in brez potrpljenja. Nie more, mu niti kakor navadni živali,' kakor psu in mački, zaupati svojih samotnih bolesti. strogost predpisov GLRlXE prisilnega dela. šk-e, nabi ane na Grškem in v Jugoslaviji, ne braniteljev za svobodo španskega naroda, ki se več-kraft spopadejo z fašističnimi . krvolooneži, kateri na vsak , način hočejo popolnoma uničiti , miroljubni lojalietični španski i narod. Priporočljivo bi bi!j0, da si ta zanimiv film ogleda vsakdo, ki ima le količkaj prilike, ker kot sem izvedel, <$e ne bo ta film prikazoval v navadnih tukajšnih gledališčih šele ileta 1945 V zgoraj omenjenem gledališču so 'vsi sedeži rezervirani, ter predstave ste proizvajajo samo dvakrat na dan in • eieer ob 2.30 popoldne ter ob , 8:30 zvečer. A. ~6.. J i V AMERIKO BI RAD SEL tN'eki časnikarski poročevalec je pedal opis srečanja z ni»- • khn, rejenim Sicriijanom, ki je jpoasdravii amferJSke vojake v angleščini, ko «o ti šli skozi j ti g. Prosil jih je za cigareto in ko so se viojaki s svojim " jeepom" ustavili, da mu dajo par cigaret, je mož potožil, ;da je kraj že seat dni brez kruha, ter da je moral zapreti svojo apoteko, ker ni odjemalcev, ne denarja, ne nič. Mož je tudi povedaj ameri-škim fantom, da je živel 17 let v Ameriki. Prodajaj je. sadje ' v New Yorku, St. Louisu in v /Bosrtonn. Vozil ga je okrog na vozu in kadar je bil biznis slab v tenem kraju, se je preeelil dru gam, ter spet začel trgovati z zelenjavo in sadjem. V Ameriki so se mu rodili trije otroci, v letu 1921 jih je povedel v Italijo.. Potem bi bil rad šefi nazaj, pa ni mogel dobiti dovoljenja. Njegov starejši sin je pred par meseci padel v Aftbaniji. Mož je ihtel,! 'ko je vojakom to pripovedoval. Dejal jim je, da bi rad šel v Ameriko takoj. Delal bi karkoli. aj v Ameirki se da za-' služiti — v Siciliji, oziroma v Italiji pa nič. Ko je miož tako opisoval vojakom težko stanje prebivalstva, se je zbrala okrog njega skupina drugih ljudi, ki so vsi nekaj govoričili in ga vlačili za rokave — mož je vojakom po1 tila. Nemci namreč začenjajo že zdaj, s posredovanjem kviz-linga Nediča in njegove uprave, popisovati na polju bodočo žetev. Verjetno je, da bo dežela oropana vsega, kar se bo dalo odnesti Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, ) da se poslužujejo — UNITED STATES i »- wiroma 1 CANADIAN . POSTAL MONEY 1 OBDEB* t ako je vam le priročno ^ t^imaiiitiTiiiiiiiTiriiTiiitiiwwM-iiiiiiiiiwiiiBaaMiiM > ja*nil, 4a imajo v«i ti ljudje v j-j Ameriki sorodnike in bi radi J videli, da bi jim ameriški vo-,'jaki ponesli pisma in jim po-. vedali, kako slaho se jim godi. i —_ c . KERENSKI SE JE DRUGIČ L BOGATO OŽENIL. »| Dolgo je bilo prikrivano, ee-1 daj pa se je izvedelo, da se je leta 1939 v Martin's Creek,, - Pa., oženil 58 let atari Alkaan-! de* Korenski. Njegova žena je * bogata Avstrakka. Aleksander! 1 Kerec^ki je Jail leta 1917 vodja * začaane rufeke vlade po februarski r evoluciji Na čelu beie! 1 diktatorske vlade je bil devet > mesecev, nakar so ga vrgii bolj še vik i z Leninom na čelu. Diktator Ke renski je še utegnil pobegniti iz Rusije. Ntekaj mesecev so ga boijieviki zasiedo-i , vali po vsej Rusiji, boljSeviška ' policija ga je pridno iskala, a ' Kerenskemu se je posrečilo po-; begniti V začetku 1919 leta se 1 je vkrcal oblečen kot navaden > iriornar na neko angleško to- 1 vorno ladjo y ArhangelskiL Po begn iz Rusije se je na-» &tanil v Parizu in je postal vo-" dja ruskih emigrantov v Pari- * zu. S pomočjo emigrantskega i kapitala carski Rusiji naklonjenih fradooskih kapitalistov* " je ustanovil v Parizu dva rus-^ ka eniigi ant&ka lista in rxB^ko - revijo. Ker tudi v Franciji ni " dolgo uspeval, ee je iaselil v 1 Ameriko. \ Njegova nova žena ladyja je 1 stara 33 let in je hči zelo bo-5 ga tega industrijalca iz Av-'straflije. Tristana de Brisbane. ' Pred 10 leti se je omožila z ne-? kim Rusom in se je pisala Li-(dyja Na.isdin, od katerega ee je ločila leta 1935, "«' Prva žena Kerenskega živi ze od leta 1920 v Londonu pod ' imenom Baranovska in z njo je iimel Kerenskj dva sinova, ki sta b3a vzgojena v Angliji, j Oba sta inženirja in živita v ; "Angliji, TUESDAY, JULY 30, 1943 V^MBMBMOM ———^MlI ■!■ .10 1 NOVA IZDAJA- Dobri Atlas je nujno potreben ... in ravno v HAMMONDOVEM NOVEM. Svetovnem Atlasu NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže svet, kakorien je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in demokratskih vlad. NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI VSEBINA ATLASA Sestav sveta—abecedni seznam f j^SUfSL bL^JS^ dežel, provinc—navaja površino, u shirks j« uit« popolna. d*jen vninp m-prebivalstvo, glavna mesta in krai na zemljevidu. Errspn (dum), o«rednja Evropa (ob Iskra- ha rojne), Angleško otočje. Fraudjs, N» mMt in trffOV_navaia Italija. Švlea, Dolandska, Belgija. pilili iiico«. ms » J ^ Norveška. Danska. Unija oovjetaklh ooeja- ime kraja, okraj, m državo, pre- Sstlinlli republik. Bolgarska, Ruanmifca, Joge- L',JoH;ft • t_ • Mmlievidu Grfka. Albanija. Arija, TnrOJa, Sirija. bivalstvo m Jcraj na zemljevidu. ArsbUa, Vxhodno indijsko otočje h. 7Qatau. vnrlilniVi drŽav_V nol- polotok, Indija. Bonna. Kitajska, J» Zastave VOdllnin arzav V pol r^flk Jofna Amerika (serernl del). nih barvah, vsega skupaj 56; ce- Jotna Amerika (jninl dH), Afrika. Severna , j .. I An^rika, Kanada. Zdrniene države. Metalka. O- la vrsta narodnih barv. srednja Amerik« hi Zapadna Indija. ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta. NOVO LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem. ------SEDAJ Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja Jk Ta atlas, ki sam sebe popravlja. Ima namen /I ■ ■ f/^v reiitl marsikatera nasprotujoča si vpraSanja. MBISi M m f/f/V T ki nastanejo v raznih razgovorih- Strani so ^b ^m^ ^ladiftfi »wUfStp znanja tn podajajo ras- sefnoot semlje. prvine sonCnega sestava, pokra- p O POŠTI Jtne ln globalno oceanov in jeser. dolgost naj- . m ________ d.IJWb rek tn prekopor, površno poglavitnih V URADU — 35 CENTOV otokov Id Ttnolcoet svetovnih gora. To so odg©- ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ vorl na mnoga danaAnja vpraKanJa. - 48 VELIKIH STRANI Naročite pri: Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York 11, N. Y. j hranilnih stvareh, je 'bob iz re ' dno hranilen, ter vsebuje mno ge važne snovi, ki so človeške mu telesu neobhodno potrebni ' za ohrano moči in zdravja. iNa domešča lahko tudi meso. po seibno dozorel bob je v tem o žiru vreden upoštevanja. Iz svežega ali s t ročnega bo ba se da napraviti zelo okusu« juhe ter sočivne pribnhe. Pri ' pravi se fP* lahko s paradižnik ali pa tudi z mesom v ajmobtu Po angleko pravijo bobu "fn va beans ali pa horse beans; noben izraz ni izviren, kakor j< naše ime, bob. (Fava je pa ita lijansko fižol.) i Bob je zdaj v modi . . . Naši ljudje po večini smatra-; jo bob za hrano revnih kočar-j jev in pri dobrih kmetih, se ga ni posebno čislalo, čeprav brez boba tudi boljše kmetije niso j bile. , Bob ni bil v kdo ve kakšnih i eislih pri nas tudi iz drugih ozirov, ker je preveč razganjal, kot so dejali kmečki ljudje. Na {ameriškem trgu pa je zadnja j leta prišel bob v veljavo in vi-(deti ga je v čezdalje večjih fco-■ ličinah na zelenjadnem, kot na. I dragih trgiih, kjer prodajajo auho ali dozorelo sočivje. Kakor pravijo izvedenci v Krasnodaru. General iiumoff, poveljnik 17. nemške armade j v severnem Kavkazu in .polkovnik Kristman, gestapovski J načelnik v Krasnodaru za časa okupacije, sta zapisana kot glavna 'krivca, iki bosta povojni v Krasnodaru odgovarja- ■ la za storjene zločine. Tekom obravnave je bilo iz-povedano in izpričano, da je bilo v Krasnodam tekom krait- { kili šest Mesecev umorjenih: 6,930 prebivalcev. Naciji soj popolnoma izpraznili dve bolnišnici za odrasLe in eno za o-, troke s tem, da so bolnike naložili v posebne, nalašč za to! napravljene motorne vozove, v katere so spustili smrtni plin, i ki je žrtve zadušil na poti na 1 pokopališče. V vsak voz je bilo I stlačenih od 60 do 80 oseb, na to so bila vrata voza zapečatena in s tem tudi usoda nesreč-, riikov — ko bo vozniki pripeljali svoj grozni tovor na lioe mesta, so bili mrliči v redu za •pokop. . , ] Posebna sovjetska zdravniška komisija )e preiskala izko-jpane žrtve in dognala, da je j 500 od onih, ki so jih odkopali i v avrho evidence, bilo zadušenih s strupenim plinom. Jugoslavija vstopi v ožji odbor Washington, 16. juilija.—Na voerarjgntfi seji začasne komisije za prehrano so izvolili člani komisije ožji odbor, <1$ feteje le 11 odbornikov. Med njimi se Traihaj^twfi Jugoslavija. - KUHARSKA KNJIGA: a Recipes gf Ali Nations RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo ^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 stranici Recepti so napisani ▼ angleškem jeziku; ponekod pa so tudi v jeziku naroda, ki mn je kaka jed posebno v navadi Ta knjiga je nekaj posebnega sa one, U se zanimajo za kuhanje in m hočejo v njem čimbolj lzveibatl In izpopolniti. J—-————^^mmbmmmmmmmwmb 1 pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO 216 West lath Street New York 11, N. Y. RUSI OBESILI IZDAJAJOČE. J Osem ruskih državljanov je i bilo obešenih javno dne 19. ju-' \ lija zaradi veleizdaje in trije i r dragi so bili obsojeni na 20 c t let iobije. To je bila prva ob-ravnava in obsodba radi vele-izdaje v Sovjetski (Jniji tokom j te vojne. . ? I Obsojenci so bili spoznani I krivim sodelovanja z naciji, J katerem so pomagali izvajati ' kriminalnosti nad ruskim pre- ^ bivalstvom tefeom šestmesečne ^ okupacije Krasnodar a v ste ver- J nem Kavkazu. Obravnava je bila zaključe-J1 na pretekiLo soboto pred vojnim ^ tribunalom severno-kavkaske 1 fronte. Obsodba je bila izvršena v nedeljo popoldne ob l.1 uri na javnem trgu v Krasno-, daru. Usmrčtenjfu je prisostvo-J1 valo 30 tisoč ljudi, ki eo ploskali, ko so bili obsojenci obešeni. Last "Bdeča Zvezda" je pi-e&l, da je obešanje zdaj zopet uradno zato, ker je to sramoten način smrti. Izvedba obsodbe kaže kako bodo Bosi kaz-! n ovali vse krivete, ki eo ugan-- jali nepopisne zločine nad brez| močnim prebivalstvom v zasedenem1 ozemlju. !Zaeno z domačimi izdajalci so bili cfosojeni tudi nemški vojaški in gestapovski načelniki, ki so zaenkrat sicer ušli za-sflužteni kazni, kakor piše " Izveš ti ja" toda bodo prišli pred sovjetski tribunal in sprejeli kazen, ki jim jo bo nalovilo rusko ljudstvo za vse strahotne zločine, ki bo r jih izvršili v- nje n'eizpremenjeno, prav kakor njihovi politični cilji in nameni. Njihovo zadnje upanje je vojna in možnost nemškega poraza.. Dokler so nemške armade zmagoslavno napredovale, so se malodušno skrivali in se odpovedali upanju na obnovitev starega režima — razven nekaterih komunistov, ki so odšli v goedove, ko se je zaoel boj proti boljševikom. Hoteli so ubogati povelje Kominterne in kot partizani motiti javni mir in red. Nrjih delovanje je bilo politično brezciljno in nevažno dokler je bila Nemčija zmagovita na bojišču. Njih napori so bili brez pomena, akoravno se je včasih pripetilo, da so naSi najboljSi ljudje postali njbove žrtve. . Zdaj pa je vojna vstopila v, odločilno fazo. Usoda nam ni' prihranila preizkušenj, porazov m žrtev in nas bo naredila bolj trde. Končno zmago bomo dosegli le v trdem boju — j ne bomo je dobili v poklon, kot 'darilo. - Jasno je videti, da vogaski dogodki v ' i-- iRadi eo me sprejeli, posebno mestni pek, ki je upaiL, da bo ceno kupoval od mene pšenico. Dtugi zopet so me gledali i bolj od strani; ali imovitega človeka n'emeo^p nikjer #a cesto, če se spodobno vede- Vendar pa govorica ni hotela prav teči, ; ker je gospodi še t?6al v kosteh pijani Bergant in ker jih je moja oseba vendarle nekaj motila, ko dosedaj še nismo bili, znani. Govorilo se je o mestni žitnioi in o tem, koliko je bilo -žita v nji. Glede cene jc pek ugovarjal, da je previsoka. Tako se je vlekla govorica napfej, počasi in zaspano, dokler nismo začuli na stopnicah težkih korakov. Kaj se godi na fitajerzkem h (JIC.) — V nekem časopisu, , katerega imena ne smemo na- | vesti, je napisal BundesfuehreTj' Steindl dolg poziv prebivalstvu ■ Spodnje Štajerske, iz katerega j jtf razvidno, da Nteiaci — prav. tako kakor Italijani — posku-j. Sajo pritisniti pečat komunizma vsem Slovencem, ki se jim upirajo. Ta zanimiv zgodovin- , ski dokument pa dokazuje ob'e-, nem, da tudi na Stajenskem boj in upor našega naroda nikakor « še nista prenehala — in da še vedno naraščata. Članek ima } naslov: — j- - ■ e • * •■ t Odkrita beseda vsem Spodnje Štajercem. Dolžnost nacionalnih socialistov in pripadnikov fuehrerja v teh odločilnih meeecah je, da jasno določimo svojo pozicijo. Poglavitna naloga štajerskega "Heimatbunda" je, da z dušo in telesom stremi za tem, da postane položaj, katerega je u-tvaril nemški meč, trajen in r večen Več kot dve leti sta že minuli od onih burnih dni preloma; mrzlica je ponehala, nadomestile so jo vsakodnevne skrbi, delo in boj. 3 Dnevi preioma v letu 1941 pomenijo konec zavednih nosi-' teljev politične oblasti ynalih 1 jninoritet, katerih ideologija se 1 ni skladala s pripadnostjo pro-L otora. V kolikor jih nismo vrg-* li ven in pregnali iz dežele, »o ' vsaj deloma že razumeli in zdaj ' navidezno poskušajo uživeti se v nove razmere. Sprejeli so . naš novi red akoravno je osta-. lo njihovo diišievno častvova- VESTI IZ DOMOVINE Visoška kronika ROMAN r- Spisal Dr. IVAN TAVOAp. ^lllillllilllllllllllllllllllllllllllfijllllill 31 llllftlllllllllllllttlllftUJlftftUUIftlliiilftllli*" mev je tukaj mnogo bolj močan nego kjerkoli drugje v raj-hu, kjer je 'ljudstvo zaradi svoje nacionalne socialistične vzgoje