rvirftcfrttka,
BORBA
Samo Sovjetska zveza vztrajno zagovarja naše interese, medtem ko ne kažejo ostali zavezniki nobenih simpatij do nas
TITO
Leto II. — štev. 28.
Ajdovščina, sobota 20, julija 1040.
Cona 4- — Ure
Naša borba pozna samo eno načelo: Svoje pravice bomo vedno zvesto branili
Naj se nihče ne čudi, če bodo postala srca naših ljudi, ki so bila tako zvesta zaveznikom na bojnem polju, zagrenjena napram onim, ki nam delajo tako krivico in nam odrekajo naše pravice
Mi ne pustimo, da bi barantali z našo svobodo
. Ljudstvo Julijske Krajine z navduše-®]cm sprejema besede tovariša Kardelja, 1 im je podal na tiskovni konferenci s Sovenskimi novinarji. Na množičnih sestankih, kjer ljudstvo spoznava v teh psedah svoje misli in svoje zahteve, P-1Se Ijudsltvo zahvalna pisma tovarišu ardelju ter ga v njih prosi, naj še na-. vztraja na svojih odločnih zahtevah J? naj podpira voljo ljudstva Julijske /pijne: »S svobodo, ki si jo je ljudstvo ullJske Krajine samo priborilo, naj ne -Pusti barantati.«
Ljudstvo Julijske Krajine v svoji bor-1 Proti fašizmu ne bo nikdar popustilo er se bo borilo neomajno za svojo na-oc>no in gospodarsko neodvisnost.
prebivalci iz vasi Cezarji v Koprskem okraju so tovarišu Kardelju pisali: »Po-2namo vas kot najvztrajnejšega borca za oase pravice, zato smo trdno prepričani, a ne boste opustili ničesar, kar bi mo-
glo rešiti našo zemljo pred narodnim propadom, ki bi polagoma sledil gospodarskemu pritisku mednarodnih izkoriščevalcev.«
Prebivalci iz vasi Sočerga, Lukini ter Beže in luljaki, zagotavljajo tovarišu Kardelju, da so pripravljeni z vsemi silami podpreti njegov trud v borbi za pravice Primorskega ljudstva in ga prosijo, naj vztraja v borbi proti mešetarskemu deljenju Julijske Krajine.
Nameščenci in bolniki iz zdravilišča .Valdoltra pa so med drugim napisali: »V teh težkih dneh, ko padajo naši delavci na tržaških ulicah, ko se borimo na življenje in smrt s svetovno reakcijo, poudarjamo našo nezlomljivo voljo po priključitvi k Jugoslaviji. Nikoli ne bomo popustili. Trdno smo prepričani, da bomo tudi mi kmalu dosegli svobodo in z vami skupno uživali pridobitve naše ljudske demokracije.«
HEROJSKEMU primorskemu ljudstvu se mora dati T0' DO ČESAR ima pravico, kakor tudi dolžnost, DA SE BORI, VSAK ZAVEZNIŠKI NAROD
IZJAVA DR. ALEŠA BEBLERJA UREDNIKU LISTA »CE SOIR« OB PRILIKI STAVKE TRŽAŠKEGA PROLETARIATA
»Ta stavka« — je rekel' dr. Bebler
" predstavlja splošni p*oces in obsodbo >0‘itike ZVU v Julijski Krajini.
Takoj po umiku jugoslovanskih čet * zavezniška vojaška uprava v nasprotju ‘ odločitvami sporazuma sklenjenega v Beogradu, razpustila odbore, ki so bili ustanovljeni in utrjeni za ceno številnih !rtey v borbi proti iašizmu, pozneje pa potrjeni s svobodnimi volitvami. Zavez-uška vojaška uprava ni razpustila samo lrtanov ljudske oblasti, ampak jih je v r®hki meri zamenjala z bivšimi Mussoli-''levimi organi. Poleg tega je oživila 'sistične zakone, ki so bili v veljavi do eta 1943. Namesto ljudskih sodišč je za-fezniška vojaška uprava ustanovila nova ,0dišča, sestavljena iz bivših fašistov ter *<Ula zakon, v smislu katerega se voj-a«n zločincem sodi samo za zločine, »orjene po letu 1943. Poleg tega je po» j??tila novoustanovljena profašistična '°dišča, da nadaljujejo s preiskavo proti Osebam, ki so jih prej preganjala fašistična sodišča zaradi protifašistične ak-
‘ivnosti.	r
... Zavezniška vojaška uprava je prekr-sila najosnovnejše demokratične pravice, "Ot svobodo tiska in zborovanja, zaple-ftila je antifašistične časopise, imovino la sedeže antifašističnih organizacij, pri '■emer je istočasne^ v Trstu podprla iz-“a)anje gotovega števila profašističnih c*sopisov ter ustanavljanje podobnih or-Sanizacij. Zavezniška vojaška uprava je Ustanovila civilno policijo, ki je sestav-lena iz bivših fašistov, ki so sodelovali
pri napadih na demokratične množice in pri ubojih antifašistov ter so znani po svojih tipično fašističnih metodah pretepanja in mučenja jetnikov.
Težko je najti v zgodovini ljudstvo, ki so ga za nagrado za vdano borbo na strani zaveznikov prevarili in tako strašno kaznovali isti zavezniki.
Italijanski demokrati in Slovenci iz mesta so bili pretekli teden pred stavko žrtve novih provokacij, ki so bile hujše kot kdaj koli prej. Sedeži slovanskih demokratičnih organizacij so razbiti, slovenske knjigarne pa požgane.
Človek bi rekel, da se spet nahajamo v letu 1920. Požig slovenskega Narodnega doma v Trstu je bil takrat uvod v še večji teror. Vlade Bonomija, Sforze in ostalih »liberalcev« so bile »liberalne« samo napram fašističnim tolpam. Danes je preveč dobro znano, kam vodi tak liberalizem.
Ali se mar želi v drugič napraviti isti eksperiment?
V kratkem se bo ponovno pričela diskusija o rešitvi tržaškega vprašanja. Mislim, da bo treba upoštevati dejstva, ki sem vam jih navedel. Treba bo potegniti zaključke, da bi vsaka rešitev tega problema morala imeti za cilj to, da naj se za vsako ceno in za vedno odstrani možnost, da bi Trst postal stalno žarišče fašističnih neredov in provokacij ter da se herojskemu ljudstvu dajo pravice, do katerih ima pravico vsak zavezniški narod, kakor tudi dolžnost, da se zanje bori.
V NEKATERIH DRŽAVAH SE ŽE USTANAVLJAJO POSEBNI ODBORI, KI IMAJO NAMEN NUDITI PODPORO DEMOKRATIČNIM TRŽAŠKIM MNOŽICAM
IZJAVA TOVARIŠA BEVKA OB PRILIKI ZADNJIH DOGODKOV V JULIJSKI KRAJINI
Odkar je bila v coni A Julijske 'Kra-:ln® v*postavljena oblast zavezniške vo-)*ske uprave, so fašisti vedno bolj poučevali svojo aktivnost, ki se je v zad-lem času spremenila v odkrita nasilja ad. antifašističnim prebivalstvom ter nje-govuni ustanovami. Padle so žrtve, opu-°seni so sedeži PNOO, Enotnih sindika-?v Julijske Krajine, Slovansko-italijan-_ue antifašistične unije, Zveze primorskih Partizanov in osvobodilnih odborov, ka-°r tudi slovenske knjigarne, tiskarne ■ uredništva časopisov, napadena so ' *p C,e*? tudi zasebna stanovanja.
«... “ložai fe isti, kot v času najhujšega Ital--- n®?? terorja, ki se je v predvojni ',l ''ra'I nad prebivalstvom Sloven-»kega Primorja.
niL-i i?k. temu, da so zakoniti predstav-k ' ’iudstva Slovenskega Primorja večje ■ ?Pozor*I' predstavnike oblasti, da iz iCilVl na Policija sestavljena večinoma lir» fnov bivše fašistične policije in mi-iz ;	zločincev, ki so pobegnili
Moi.U^°s ovanskc cone, ter ne nudi mir-“ Pfebivalstvu zaščite pred nasilji, P*k odkrito sodeluje s fašističnimi tol-
pami ter aretira, pretepa in muči antifašiste, — kljub vsemu temu in kljub številnim prošnjam, opominom in protestom, ki so jih poslali zakoniti predstavniki ljudstva ter antifašistične organizacije Slovenskega Primorja, zavezniška vojaška uprava ni podvzela potrebnih ukrepov, da zaščiti življenje in imovino antifašističnega prebivalstva pred nasilji fašističnih tolp in civilne policije.
Tako je bilo prebivalstvo Julijske Krajine cone A v obrambo svojih osnovnih naravnih pravic prisiljeno proglasiti splošno stavko z zahtevo, da se zaprejo in kaznujejo vsi tisti, ki so krivi za zločine, da se odstranijo iz Trsta vsi fašisti in vojni zločinci, ki so se semkaj zatekli, ter da se razženejo in kaznujejo vse fašistične tolpe.
Sedanje razmere v Trstu in coni A sploh ne predstavljajo samo grožnje, da bo ponovno vstal novi fašizem, ampak kažejo, da je bil novi fašizem že uveden v svoji polni brutalni aktivnosti, ki ogra-ža mir in svobodo. Ako svetovna demokratična javnost ne želi, da bi se ponovila zgodovina zadnjih 20 let, potem ne
sme zapirati oči pred temi dogodki. V imenu ljudstva Slovenskega Primorja, ki poleg tega, da se sprejemajo proti njegovi volji odločitve glede njegove usode, doživljaj še brutalna nasilja v svojem lastnem domu, se obračamo do demokratičnih množic sveta, kakor tudi do sindikatov in antifašističnih organizacij, da povzdignejo svoj glas v obrambo njegovih naravnih pravic.
V nekaterih državah so že v teku ustanavljanja posebnih odborov, ki ima-
jo namen nuditi podporo tržaškim demokratičnim množicam.
Pričakujemo, da se bo temu vzgledu pridružil ves svet in da se bodo združile vse demokratične sile z namenom, da bi se pri korenini uničevalo uvajanje novega fašizma in da bi se s tem ohranila mir in svoboda ne samo v Trstu, ampak po vsem svetu. Ljudstvo Slovenskega Primorja pričakuje, da bo v interesu vsega svobodoljubnega človeštva njegov glas naletel na poln odziv.
PREDSTAVNIKI LJUDSTVA JULIJSKE KRAJINE V PARIZU OPOZARJAJO SVET MINISTROV NA NASILJA FAŠISTOV
IN POLICIJE
Predstavniki ljudstva Julijske Krajine, ki se nudijo zdaj v Parizu, so poslali štirim ministrom za zunanje- zadeve poziv, da podvzamejo pri t zavezniški vojaški upravi potrebne korake, da se zaščiti prebivalstvo pred nasiljem fašističnih tolp in civilne policije.
V pozivu se navajajo vzroki današnjega težkega položaja v Trstu in coni A. Opozarja se, da so od ustanovitve
zavezniške vojaške uprave v coni A Julijske Krajine fašistični elementi vedno bolj in bolj povečavah svojo aktivnost, ki se je v zadnjem času spremenila v izpade proti antifašističnemu in jugoslovanskemu prebivalstvu cone A ter proti •civilnim ustanovam- in zasebnim domovom.
Civilna policija je kljub brezštevilnim protestom in opozorilom v glavnem se-
stavljena iz agentov bivše fašistične policije, raznih Mussolinijevih agentov, ki so se pripeljali iz Italije, in zločincev, ki so pobegnili iz cone B; vsi ti odkrito sodelujejo s fašističnimi tolpami, medtem ko s antifašističnimi borci najslabše postopajo po zaporih.
Nato poudarjajo, da zavezniška vojaška uprava kljub prošnjam in protestom ni vzela v zaščito življenja in imovino antifašističnega in jugoslovanskega prebivalstva ter da je bilo slednje v obrambo svojih osnovnih pravic prisiljeno proglasiti splošno stavko z zahtevo, da se kaznujejo izvršilni teh zločinov, se odstranijo iz Trsta fašistični vojni zločinci in se razženejo vse fašistične tolpe.
Ob koncu v pozivu ugotavljajo, da zavezniška vojaška uprava na žalost še do danes ni vzela v obzir zakonite zahteve prebivalstva, ter da se zaradi tega pošilja poziv štirim ministrom, da takoj podvzamejo pri zavezniški vojaški upravi potrebne korake, da se prepreči novo trpljenje prebivalstva, ki je že toliko doprineslo v skupni borbi proti nacifa-šizmu. kakor tudi, da se preprečijo težke posledice, ki jih povzroča tako stanje.
Fašistični ukrepi
ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA JE V NEKAJ DNEH ODPUSTILA 53 SLOVEN. UČITELJEV
Ob zaključku šolskega leta je zavezniška vojaška uprava — šolski oddelek — odpustila iz službe skoraj vse učiteljstvo slovenskih šol v Trstu in tržaškem okrožju. Ta odpust utemeljuje zavezniška vojaška uprava s tem, da se učitelji niso pokoravali odredbam zavezniške vojaške uprave. Do sedaj je prejelo raz-rešnico že 53 slovenskih učiteljev. — Obenem je zavezniška vojaška uprava proglasila za nezakonite slovenske šole na Opčinah, Proseku, Sv. Križu pri Trstu,
Trebčah, Škednju, Sv. Ani in vse šole v miljskem okraju razen šoli v Mačkov-Ijah in Strunjanu.
Ti ukrepi zavezniške vojaške uprave proti slovenskim učiteljem in slovenskim šolam so v zvezi z odklonitvijo šolskih knjig od strani slovenskih staršev, ki jih je izdala zavezniška vojaška uprava. — Slovenski starši in otroci so odklonili knjige zavezniške vojaške uprave, ker so si že ob začetku šolskega leta nabavili
slovenske šolske knjige, ki jih je izdal Pokrajinski narodno-osvobodilni odbor za vse šole v pokrajini. V nekem razgovoru, ki ga je imel častnik za šolstvo pri zavezniški vojaški upravi, g. Simoni z zastopnicami slovenskih mater iz Skednja, ko so mu vrnile knjige zavezniške vojaške uprave, jim je zagrozil, da otroci ne bodo dobili spričeval, učitelji ne bodo plačani in šole bodo ostale zaprte tudi ko bo Trst pod mednarodno upravo, če bodo odklanjali njihove knjige.
V TRŽIŠKIH LADJEDELNICAH SE SVOBODNO SPREHAJAJO OBOROŽENI FAŠISTI
IN STAVKOKAZI
V ponedeljek zjutraj so se vsi delavci tržaških ladjedelnic vrnili na delo. — Med delavci se je takoj rašiipl glas, da so skupinice fašističnih elementov, ki so sabotirali dvanajstdnevno splošno protestno stavko, organizirale v ladjedelnici oborožene udarne skupine, ki bi mogle napasti stavkujoče delavce, ko so se vračali na delo. V ta namen so vse stavkujoče paznike zamenjali z raznimi elementi iz južne Italije, med katerimi je tudi nekateri skvadrist. Med delavci kroži govorica, da je pred dnevi policija ustavila v neposredni bližini ladjedelnice neko ladjo, ki je prevažala orožje, baje namenjeno fašističnim skupinam v ladjedelnici.
Včeraj so delavci našli pri enem-izmed teh fašistov ročno bombo. V zrako-plovskem oddelku se svobodno sprehaja skupina fašistov, oboroženih s pendreki in pištolami. To je delavce tako ogorčilo, da so včeraj s silo nastopili proti vsem
izzivačem in jih zapodili iz ladjedelnice. Ravno tako so delavci obračunali z vsemi stavkokazi.
Ob tej priliki je tovarniški odbor Enotnih sindikatov tržiških ladjedelnic poslal ravnateljstvu ORDA-a pismo, v katerem pravi, da sindikalna organizacija zavrača vsako odgovornost za incidente, ki bi se lahko pripetili, dokler ne bodo vsi fašistični izzivači odstranjeni iz ladjedelnice. V pismu je postavljena tudi zahteva, da se odstrani civilna policija, ki predstavlja v ladjedelnici le odkrito provokacijo proti delavcem.*
Včeraj zvečer so tržiški delavci razobesili na največjem žerjavu v ladjedelnici delavsko, jugoslovansko in italijansko zastavo z zvezdo, kot znak bratstva slovenskih in italijanskih delavcev ter dokaz, da tržiški delavci ne bodo nehali s svojo borbo, dokler ne bodo priključeni k Jugoslaviji.
V tržaško livarno »Ilva« je prišlo vče-
raj veliko število civilnih policistov z namenom, da branijo stavkokaze pred morebitnimi napadi vračajočih se delavcev. Delavci so stavkokaze popolnoma izločili iz svoje družbe. Nihče jih ne pogleda niti ne govori z njimi.
V ladjedelnici Sv. Marka so postavili na razglasno desko imenik vseh stavkokazov. Pri kosilu so zbranim delavcem prebrali ta seznam.
Danes zjutraj so se vsi delavci ladjedelnice Sv. Marka zbrali v jedilnici, da protestirajo proti začasni odpustitvi dveh delavcev, ki sta demonstrirala proti stavkokazom. Delavci so se nato podali pred sedež odbora reakcionarnih Julijskih sindikatov. Iz svojega sedeža so reakcionarji proti delavcem oddali nekaj strelov. Delavci so vdrila v prostore, kjer so našli več nožev. Ravnateljstvo je delavcem odgovorijo, da se slučaj dveh začasno odpuščenih delavcev raziskuje, nakar so se delavci vrnili na svoja mesta.
★
FAŠISTIČNE TOLPE V TRSTU KRADEJO UNRRA-INO BLAGO
Včerajšnji >11 Lavoratore-:	pri-
naša vest, pod naslovom »Tatvine UNRRA-inega blaga«. V članku poroča, da so fašistična grozodejstva v zadnjih dneh v Trstu le del takozvane »demokratične svobode«, ki jo v Trstu uživajo fašistične tolpe. Na dnevnem redu so tatvine sladkorja in drugih življenjskih sredstev, ki jih pošilja UNRRA za Jugoslavijo, kakor tudi paketov, ki jih pošiljajo jugoslovanski emigranti iz Amerike v domovino. Krivci vseh teh tatvin so razne fašistične tolpe, »II Lavoratore« piše v članku, da so fašistični kriminalci, ki vrše te tatvine cesto oboroženi. Nadalje navaja list. da nosi odgovornost za te tatvine tudi ZVU, ker je nezmožna vršiti kontrolo nad pošiljkami iz Amerike v Jugoslavijo in da bi bilo potrebno, dovoliti jugoslovanskim oblastem. — to je pošti in železnici — da hi same kontrolirale vagone z blagom, ki potujejo preko Trsta in so jtamenjeni Jugoslaviji.
MANIFESTACIJE
ZA PRIKLJUČITEV TRSTA K JUGOSLAVIJI V PARIZU
»Trst Jugoslaviji!« so zahtevali Parižan’ - vzklikanjem in transparenti.
Ivan Regent!
O sklepih pariške konference zunanjih ministrov
Fašisti so poizkusili z vsemi sredstvi preprečiti odhod mladine iz cone A na (fMladinsko progo"
Pariiki sklepi glede Trsta, Tržiča in Girice so težak udarec za ose narode Jugoslavije, najtežji pa za prebivalstvo Jkiijske krajine. Tečko si je misliti, da so napravili te sklepe državniki, še težje si je misliti, da so jih napravili zavezniki, s katerimi se je naše ljudstvo ves čas vojne junaško borilo in tako bogato pripomoglo skupni zmagi nad zakletim sovražnikom vsega človeštva. Prebivalstvo Julijske krajine ne more teh sklepov razumeti in jih zaradi tega tudi ne more sprejeti. Zanj so ti sklepi krivični in poleg tega tudi nerazumni. Že zato pa tudi nesprejemljivi.
Nerazumljivi so razlogi, zaradi katerih so prišli v Parizu do zadevnih sklepov, s Navadni človek*, o katerem naši zavezniki tako radi ih tako pogo-stoma govorijo, češ da je treba upoštevati predvsem njegovo miselnost in njegove interese, ta s navadni človek. ne more razumeti in bo težko kdaj razumel, zakaj se neki prav to pot ni hotelo upoštevati njegove miselnosti, njegovih interesov in njegovih želja. Ne more razumeti, kakšni utegnejo biti tisti -»višji* razlogi, zaradi katerih je bilo treba vzeti zaledju, ljudstvu, njegova naravna gospodarska središča, središčem pa njihovo naravno zaledje. Razume pa, da bo težko zaledju brez središč in težko središčem brez zaledja. Ta središča so rezultat ogromnega, stoletnega prizadevanja, dela, mnogih po-kolenj našega ljudstva. Ker so rezultat, sad njegovega dela, so po vseh naravnih in družbenih zakonih njegova last. So last ljudstva, ki jih je zgradilo, ne pa last izkoriščevalcev, verižnikov, ki so v njih pili kri našega naroda, našega ljudstva. Kaj se bo res ponovila nad osem primorskim ljudstvom krivična usoda hlapca Jerneja? Kaj je res treba posebej dokazovati, da je jablan tistega, ki jo je vsadil in negoval in ne tistega, ki se je priklatil kdo ve odkod, da pobere sadove? Le kako so si mogli o Parizu 1946 misliti, da bo naše ljudstvo odobrilo rop njegove lastnine.
Nerazumljivo je, zakaj je Pariška konferenca ločila Tržič od Trsta. Izgloda, da kriterij, ki je narekoval o Parizu ločitev središč od zaledja, je narekoval tudi ločitev središč od središč, ki se med seboj izpopolnjujejo. Trst in Tržič sta med seboj izpopolnjujoči se industrijski središči. Ustvaril ju je sam potek industrijskega razvoja na podlagi enotnega ozemlja. Ladjedelniška industrija obeh središč se je spojila in tvori danes eno samo velepodjetje »Contieri Uniti«. Posebni vlaki vozijo tržiške delavce na delo v Trst in tržaške na delo v Tržič. Ljudje se ne morejo iznebiti menja, da razlogi, ki so narekovali ločitev Tržiča od Trsta, nasprotujejo nadaljnjemu razvoju industrije o obeh središčih. Bojijo se, da se bodo uresničile besede polkovnika Barbmana, ki’je nekoč rekel da ^p ppdp mo.rali Tržačani zadovoljiti s produkcijo drobnarij. To bojazen potrjuje tudi dejstvo, da niso naredili zavezniki do danes še nič, da bi obnovili tržaške in tržiške ladjedelnice. Kajti je naravno, da so ladjedelnice odveč za produkcijo drobnarij.
Kazno pa je tudi, da so ločili Tržič od Trsta iz političnih razlogov. Tržaška državica, ta internacionalizirani »Lili-put« naj bi služil reakciji, /ato so združili s 7 rstom čim več istrskih reakcionarnih gnezd in ločili od njega proletarski, napredni Tržič. Združili so s Trstom istrska mesteca, ki niso nikdar imela s Trstom trdnih in neposrednih gospodarskih vezi — če izvzamemo Milje — in odtrgali Trstu z 'ijim~ gospodarsko neposredno zvezani Tržič. Odtrgali so istrska mesteca njihovemu skromnemu zaledju, katerega neposredni del so, in jih navezali na Trst, kjer nimajo kaj delati, vzeli pa Tržič, ki brez Trsta ne more živeti. Menda le zato, da bi pojačali o Trstu pozicije reakcije.
Popolnoma nesmiseln in zato tudi popolnoma nerazumljiv je tudi sklep Pariške konference, ki loči Gorico od Soške in Vipavske doline. Gospodarski centri pač niso rezultat kaprice tega ali onega veleuma, marveč so, kakor smo že povedali, rezultat stoletnega gospodarskega razvoja prizadete dežele. Seveda je tu prispeval tudi človeški razum, ampak le o kolikor je izražal potrebe gospodarskega razvoja, o kolikor je razumel možno perspektivo gospodarskega razvoja. Vzeti prebivalstvu Soške in Vipavske doline Gbrico, ta njihov
naravni gospodarski center, pomeni oropati jih za rezultat njihovega stoletnega prizadevanja na gospodarskem polju, za rezultat vsega njihovega socialnega razvoja. Naravno, da se bo prebivalstvo naše krajie borilo proti takemu zločinu. Naravno, da ne bo takih sklepov nikdar odobrilo, nikdar podpiralo.
Vzroki, ki so narekovali te proii-Ijudske sklepe, so imperialistični. Danes vemo, da zato, da je bilo mogoče priti do takih sklepov, so izoentrž.aški imperialistični krogi podpirali italijansko šovinistično in neofašistično agitacijo proli Slovencem in proti demokratičnemu gibanju. Danes je na dlani, zakaj se je dovolilo dogodke prvega maja, 30. junija in 1. julija. Treba je bilo pojačali odpor proti dosledno demokratičnemu gibanju, ki je zahtevalo jugoslovansko rešitev problema. Treba je bilo ustvariti problem. Saj si »navadni ljudje« ne mor"jo drugače tolmačili dejstva, da hoče »demokratična« oblast aretirati člane stavkovnega odbora, ki je organiziral in vodil stavko proli fašizmu.
Priznati je treba, da so zunanji imperialistični elementi, ki jim niso pri srcu niti interesi slovenskega niti interesi taljanskega preboalstoa, našli o zvezi z italijanskimi imperialisti dokaj neumnih in podkupljivih oseb, ki niso verjele, da imperialisti ne odrekajo Trsta Jugoslaviji zato, da bi ga dali Italiji, marveč zato, da ga vzamejo Italiji in da napravijo iz njega gnezdo mednarodnih fašističnih pustolovcev. Zato, da bi napravili iz njega taborišče mednarodnega neofašističnega gibanja proti napredni demokraciji. Vso pozornost italijanskega ljudstva so koncentrirali na Trst, da ne bi ljudstvo zapazilo, kako imperialisti Italijo slačijo, kako ji jemljejo neodvisnost. Celo resnično demokratični del tega ljudstva se je pustil zapeljati. Sedaj pa plačuje sim jo slepoto. Sile, ki so navajene grebsti žerjavico s tujimi rokami, so tudi to pot uspele s svojo nakano. Bale so se, da ne bi postal Trst most sprave med Italijo in Jugoslavijo, kar bi nedvomno postal, če bi se bila vršila direktna pogajanja med prvo in drugo, pa so zato ustvarile ta nonsens, ki se imenuje »samostojna« mednarodna tržaška »država s tujim guvernerjem*. To je obenem tudi uspeh politike italijanskih politikov, med katerimi ni nobenega, ki bi bij imel možatost povedati italijanskemu ljudstvu, da četudi se posamezni italijanski držaoljani smejo smatrati za nedolžne, nosi italijansko ljudstvo v celem vendarle odgovornost za zločine svojega fašističnega režima, za krivice, storjene drugim narodom.
Boj za jugoslovansko rešitev vprašanja Trsta in Gorice je bil boj za pravično etniško in za demokratično rešitev. To ni b;la protiitalijanska rešitev, marveč najnaprednejša^ . najpravičnejša rešitev. Obenem, in zalo tudi željam in interesom ogromne večine julijskega prebivalstva ustrezajoča rešitev. Taka rešitev bi bila tudi izraz priznanja narodom Jugoslavije za njihovo ogromno požrtvovalno pomoč o boju za skupno zmago demokratičnih sil.
Kljub vsemu bi bilo napačno domnevati, da je bil celoleten boj prebivalstva Julijske krajine za pravično rešitev njegooega vprašanja odveč in brez haska. Nikakor ne. Brez tega boja, brez naših prizadevanj, brez naših demonstracij in manifestacij bi bila rešitev nedvomno še hujša. Dosegli smo, kar je bilo mogoče o danih -aumerah doseči. To pomeni, da vo treba boj ^nadaljevati do popolne pravične rešit ve,-Morda se bomo posluževali o tem boju drugačnih boječnih oblik in prijemov* Ni pa in ne more biti nobenega dvoma, da bomo o tem boju dokončno zmagali. Saj ne more biti, da bi se kolo zgodovine začelo vrteti nazaj. Saj ne more biti, da ne bi zmagali, ki se naslanjajo na napredne sile, ki ne gledajo nazaj, marveč naprej. Pariški sklepi so krivični, nesmiselni in tudi udarec proti našemu ljudstvu. Toda ne pomenijo poraz tega ljudstva. So1 le izraz poslednjih upov imperialističnih skupin, ki so obsojene na smrt. Zadeto ljudstvo se bo borilo naprej in bo prej ali slej tudi dokončno zmagalo. Ti sklepi so nam le dokaz, da je naš boj pravičen in da imamo zato pravico in dolžnost boriti se do dokončne zmage. Tega se bomo držali.
TRŽAŠKI DELAVCI IMAJO V DEŽELAH ZAPADNIH DEMOKRACIJ MNOGO ZVESTIH PRIJATELJEV
PISMO DR. POGASSIJA MESTNEMU OSVOBODILNEMU SVETU
ZA TRST
Osvobodilni svet za Trst je prejel od svojega predsednika tov. dr. Pogassija iz Pariza naslednje pismo:
^»Posebno so nas razveselili pozdravi tega Sveta, zakonitega predstavnika antifašističnih in demokratičnih ljudskih množic Trsta, kakor tudi tistih ljudskih predstavnikov Trsta in Julijske Krajine, ki so hoteli Se enkrat potrditi njihovo nerazrušljivo vero v želje in poslanstvo ljudstva Julijske Krajine.
Ta poslanstva in njihovi osnovni razlogi so bili osvetljeni francoskemu in belgijskemu javnemu mnenju, bodisi z uspelimi tiskovnimi konferencami v Parizu in Bruxellesu, bodisi z razgovori z najvidnejšimi predstavniki političnega, sindikalnega in kulturnega življenja obeh zavezniških držav. Ljudje najbistrejšega duha, vseh političnih smeri niso samo v najboljšem smislu razumeli naših pro-gramatičnih zahtev, temveč so jih naravnost podpirali, ker je bilo skoro vsem jasno, da je Trst, kot trgovski emporij m industrijski center prvega razreda tesno povezan s svojim zaledjem, ki ga tvori z velikim delom nova Jugoslavija in dežele ki so z njo povezane s pri-jateljskimi in trgovskimi pogodbami.
Predstavniki francoske in belgijske generalne konfederacije dela brez razlike strank ter belgijskih katoliških sindikatov v celoti podpirajo stvar tržaških delavskih množic, ki so lahko ponosne, da so vzbudile v teh zemljah s svojo junaško borbo tako obilne simpatije in solidarnost. Del francoskega tiska (Ordre, Humanité, Front national, Voix de Paris, Ce Soir, Fraternité, itd.) in zlasti belgijskega tiska je prevzel najkrepkejšo obrambo s peresom njihovih najboljših političnih diplomatskih urednikov evropskega glasu, boreč se za nujnost hitre rešitve, kakor smo jo mi predlagali v interesu miru in resnične demokracije.
Ljudske množice, tržaški delavci, ki jih ta Svet zastopa v borbi za svobodo, naj vedo, da imajo v teh deželah zapad-nih demokracij mnogo zvestih prijateljev, ki jih bodo podpirali v teh zadnjih borbah, ki so najbolj ogorčene, ker so najbliže zmagi.
Vsem onim, ki so v zastopstvu ljudskih antifašističnih in demokratičnih institucij ter posameznikov, ki so nam poslali znak bratske solidarnosti, se naj-prisrčneje zahvaljujemo ter jih zagotavljamo, da bomo neumorno nadaljevali naše delo.«
Odziv mladine iz cone A Julijske Krajine in Trsta za delo na »Mladinski progi« je bil velik,- vendar so mnogi mladinci zaradi stavke, ki je nastala, ostali doma, da bi pomagali štavkujočim, a na progo je prišlo le 266 mladincev in mladink.
•
Formiranje brigade je bilo izvršeno v Postojni. Fašistične tolpe in zasedbene oblasti so poizkušale z vsemi silami preprečiti odhod slovansko-italijanske antifašistične mladine. Fašisti so napadli 20 mladincev iz' Milj, ki so prišli z ladjo v Trst, ter jih poizkušali zavrniti. Mladin-
ski organizaciji pa je vendar uspelo, da jih je premestila v cono B. Antifašistične organizacije so zbirale za brigado hrano in obleko, fašisti pa so napadli skladišča ter jih izropali in požgali. Italijani, delavci ladjedelnice v Tržiču, so brigadi darovali lepo izdelano plaketo, ljudstvo iz raznih krajev Julijske Krajine pa veliko število zastav.
Brigada, ki nosi ime Pina ^Tomažiča, dela na progi na 19. odseku v Kiseljaku, V brigadi je 50 mladincev antifašistov in antifašištk, ki so formirali svojo četo. Sestanki v brigadi se vršijo v slovenskem in italijanskem jeziku, a pozdrav sloven-
ski in italijanski zastavi se vrši v obeh jezikih. Italijanski mladinci so doma n Gorice, Trsta, Tržiča in Furlanije. Vsi sa garibaldine!. Nekateri so si zaslužili 1° ime, ko so se borili v partizanskih oddelkih, drugi pa v borbi proti fašistom po umiku Jugoslovanske armade..
V brigadi je veliko število slovenski in italijanskih mladincev, katere 50 šisti pretepli ali prebodli z nožem. 1»®^ kateri izmed njih so bili po pètkrdt are tirani od strani civilne policije in zase benih oblasti. Z brigado sta prišla- tu dva Slovenca, ki sta stara nad_55 let. SPOPAD ameriške patrole z jugosl.
FAŠISTIČNO DIVJANJE JE NALETELO NA OGORČENJE VSEGA SVETA
Na glavni skupščini študentov, članov zveze republikanske mladine Francije, so ob priliki razpravljanja o fašističnih provokacijah v Trstu dijaki sprejeli soglasno resolucijo, ki pravi med drugim, da študentje protestirajo proti žalostni
tuji intervenciji v Trstu, naperjeni proti demokratičnemu delovanju in ob tej priliki pošiljajo bratske pozdrave narodom Jugoslavije, zlasti njihovi hrabri mladini. Izražajo željo, da se doseže pravična rešitev v korist onih, ki so bili na- čelu
borbe proti hitlerjevemu fašizmu.
Češkoslovaška mladinska dramska sku pina je ob priliki svojega gostovanja ^ Ljubljani po predstavi manifestirala z jugoslovanske pravice do Julijske Kra jine.
PRAVI OBRAZ NEPRISTRANOSTI »GLASA ZAVEZNIKOV«
KAKO ZAVEZNIŠKI TISK V TRSTU POMAGA FAŠISTOM
Že večkrat smo naglasili, da je zavezniška vojaška uprava pokazala očitno pristranost v korist fašističnih razgrajačev v Trstu in v coni A. Ta pristranost se je najbolje ponovno pokazala v zadnji stavki, ko je policija zavezniške vojaške uprave ščitila in podpirala fašistične napadalce, streljala v neoboroženo ljudstvo, pretepala stavkujoče itd. Takih primerov pristranosti zavezniške vojaške uprave je nešteto in jih zdaj ne bomo obravnavali.
Hočemo pa prikazati, kako se ta pristranost zavezniške vojaške uprave kaže v njenih dveh dnevnikih: v »Glasu zaveznikov in v »Giornale Alleato«. V vsem svojem pisanju sta obe ti glasili ZVU s svojimi simpatijami očitno na strani fašističnih elementov in stavkokazov. Navedli bomo samo nekaj primerov in člankov, v katerih zavezniški tisk v Trstu poroča o splošni stavki:
O izpadih fašističnih skupin v Trstu dne 30. junija in 1. julija je »Glas zaveznikov« dne l.julija poročal takole: Vznemirjene skupine, ki so krožile po ulicah, so napadle in poškodovale dóloèeno število komunističnih in slovenskih središč.
O fašističnem napadu na slovensko katoliško tiskarno v Gorici, kjer se tiska »Soški tednik«, je »Glas zaveznikov« dne 8. julija pisal sledeče: »Okrog 1.30 ure so neznanci vrgli ročno bombo proti pročelju Slovenske tiskarne.«
Očividnp »Glas zaveznikov« ne najde obsodbe za fašistična barbarstva, ki so do pičiče enaka dogodkom pred 25 in 26 leti. Ta »nepristranski in strogo resnicoljubni« list ocenjuje fašiste kot »vznemirjene skupine«, njihove zločine pa pripisuje »neznancem«.
Po drugi strani je »Glas zaveznikov« na vse načine opravičeval in branil stavkokaze in skuša čim bolj oblatiti borbo stavkajočega ljudstva.
Dne 9. julija piše »Glas zaveznikov« v članku pod močnim naslovom »Delavci se vračajo na delo« sledeče: »Policija je stalno pripravljena, da prepreči, da bi nezakonito organizirane skupine izžvižgale miroljubne delavce, ki se želijo vrniti na delo.«
O borbi proti stavkokazom piše isti list dne 6. julija takole: »Nekateri zlo-namemeži so skušali tudi včeraj motiti avtobusni promet.«
Ni slučaj, da so zavezniškem glasilom stavkujoči delavci »zlonamerneži«, dočim so importirani fašistični stavkokazi — vse v smislu načela stroge »objektivnosti« — »miroljubni delavci«. V tem primeru še slepec ne more dvomiti o pristranosti.
»Glas zaveznjkov« seveda ni ničesar poročal o brutalnih napadih civilne policije na kmete, ki so priskočili stavkujo-čim delavcem s hrano na pomoč. Poročal je sicer o zaplembah živeža, toda to v takem smislu: »Patrulje nadzorujejo Morganovo črto ter ceste, da bi tako preprečili dovoz živil, ki jih vtihotapljajo za nezakonito razdeljevanje kljub odredbam o racioniranju. Prevoz hrane s področja B je proti odredbam o racioniranju hrane, kajti Jugoslavija in od Jugoslavije nadzorovano področje B, sta področji, ki uživata preskrbo ustanove UNRRA-e in zaradi tega nimata dovoljenja, da bi izvažali hrano.
Seveda »Glas zaveznikov« ne spregovori niti besede o junaških in požrtvovalnih naporih kmečkega prebivalstva Julijske Krajine — tako cone A kakor cone B — ki si je to hrano pritrgalo od ust, da je z njo pomagalo štavkujočim. Jasno je, da v tem primeru ne gre za nikakršen izvoz hrane (poudariti je treba, da so ti kraji v pridelku žita strogo pasivni), marveč je to samo ponoven dokaz nezlomljive enotnosti ljudstva Julijske Krajine. S takim brbljanjem skuša glasilo ZVU opravičeti brutalno postopanje civilne policije in ne brez razloga prezira dejstvo, da so bili v času stavke stavkujoči neprimerno bolje oskrbovani z živili, kakor pa jih »preskrbuje« Zavezniška vojaška uprava s svojimi neštevil-nimi »odredbami o racioniranju«.
V času, ko se je ponovno tako sijajno manifestirala trdna zveza delavcev in kmetov v Julijski Krajini, pa piše »Glas zaveznikov«, da stavkujoči ovirajo kmete pri njihovem delu.
Tako poroča imenovani list dne 12 julija naslednje: »Vzdolž ceste, ki pelje iz Prvačine v Gorico, so ustavljali kmete, ki so vozili sadje in zelenjavo, in jih ovirali pri izvrševanju poslov.«
Toda vsakdo ve, da so ravno kraji iz najbližje okolice Gorice, kakor so to Pr-vačina, Vogersko, Dornberg, Šempas itd., ogromno žrtvovali v narodno osvobodilni borbi in da se je prebivalstvo teh krajev požrtvovalno priključilo štavkujočim ter jih izdatno podpiralo.z živežem in denar-
jem. Zlaganost in tendencioznost takega poročanja ne potrebuje komentarjev,
V vsem svojem pisanju se »Glas zaveznikov« in »Giornale Alleato« opirata na porpčila tiste civilne policije, za katero zahteva ljudstvo njen razpust. Večino poročil o stavki začenjata lista: »Policija je sporočila, policija poroča .. .« itd.
Pa ne samo to. Oba lista kakor tudi dopisnik Reuterja skušajo prikazati borbo ljudstva proti fašizmu kot navadne spopade med šovinističnimi nacionalisti, čeprav je znano dejstvo, da v Trstu ne gre za nikakršne spopade med Slovani in Italijani, marveč da je borba antifašističnega tržaškega ljudstva — italijanskega in slovanskega, zgolj borba proti
fašizmu, ki ob podpori zavezniške vo jaške uprave ponovno dviga glavo.
Dopisnik Reuterja je na primer “p 8. julija poročal iz Trsta tudi naslednj^ »Stavka je bila proglašena 1. julija, ko I
množica Italijanov demolirala .. .«	-y,,
istem smislu pišeta tudi glasili ZV ^ Komu hoče koristiti takšno objekt"^ no« poročanje? Mar ni to samo sistem?^ tično potvarjanje vesti, ki naj služi M slepljevanju javnega mnenja in obreko vanja herojskega tržaškega ljudstva,
Pri vsem tem— navedli bi lahko ^ nešeto primerov — pa piše »Glas zp veznikov« v uvodniku z dne 19 jj1®1’ sledeče: »Zavezniki so hoteli prebivalstv^ teh krajev pokazati, kakšen je dem? kratičen tisk. Zavezniška politika I vedno trdila, da je treba ljudem poveda ^ resnico. Dobro ali slabo, toda vselej reS nico.«
Ali je to — resnica?
Prav
SPOPAD AMERIŠKE PATROLE Z JUGOSLOVANSKIMI OBMEJNIMI STRAŽARJI NA DEMARKACIJSKI ČRTI
Štab korpusa narodne obrambe Jugoslavije je objavil naslednje sporočilo:
Dne 12. julija okoli 20.15 je prešel pri vasi Krn, 8 km jugovzhodno od Kobarida, demarkacijsko črto prednji oddelek neke čete ameriških vojakov, ki so' se pomikali v smeri Vrsno—Krn. Na poziv našega obmejnega oddelka, da se ustavijo, so odgovorili ameriški vojaki s streljanjem. Po streljanju, ki je trajalo okoli 10 minut, so se ameriški vojaki umaknili zapadno od demarkacijske črte pod zaščito mitraljeza, ki je détóval iz rajona Vrsno še pol ure. Padla sta dva naša obmejna stražarja. Enega od padlih so odnesli v cono A, drugi dan, 13. julija, okoli 13. ure pa so ga izročili naši obmejni straži v Tolminu.
O tem obmejnem incidentu je 12. julija poročala agencija Associated Press, ki je navedla uradno poročilo štaba 88, ameriške divizije. O tem govorita v svojih oddajah tudi londonski radio in agencija France Presse. V tem poročilu se trdi, da je demarkacijsko črto presto-
pila jugoslovanska patrola in prišla ^ jardov globoko v cono A, da je ona PrV začela streljati, da je ameriška patro ki je ubila enega jugoslovanskega voj3^ ka »nadaljevala napredovanje« in na tela na drugo jugoslovansko patrolo, je imela — kot se zdi — namen P° ■. viti zasedo ameriški patroli in se I vrnila brez izgube na izhodni polo*3» Associated Press dodaja, da je po na knadnem poročilu, ki ga je potrdil sta_ 88. ameriške divizije, ubit tudi nek !u goslbvanski vojak."
V poročilu štaba KNO.I-a z dne ' ' julija v začetku preiskave je neizpodbi-no ugotovljeno:
1.	Demarkacijsko črto je prestop'a ameriška patrola.
2.	Spopad se je dogodil pri vasi Krft v coni B.
3.	Ameriška patrola je prva zače streljati.
4.	Padla sta dva jugoslovanska 0 mejna stražarja.
NE NAJDEMO BESED, KI BI DOVOLJ IZRAZILE NAŠ GNEV NAD VSEM FAŠISTIČNIM POČETJEM V CONI A
PRIMORSKI UMETNIKI SE ZAHVALJUJEJO FRANCOSKIM INTELEKTUALCEM
Člani Slovenskega narodnega gledališča za Slovensko Primorje in Trst so poslali preko vodje delegacije Julijske Krajine v Parizu tov. Franceta Bevka zahvalno pismo francoskim intelektualcem, ki so podpisali manifest, v katerem so zahtevali, da se Trst priključi k Jugoslaviji. Zahvalno pismo se glasi:
Člani Slovenskega narodnega gledališča za Trst in Slovensko Primorje — igralci in režiserji — izrekamo spoštovanje francoskim intelektualcem vso svojo iskreno zahvalo za moralno pomoč v naši borbi v smislu vašega manifesta za priključitev Trsta k Jugoslaviji.
Ves čas italijanske okupacije je prestajal naš človek, posebno v Trstu, nečloveške muke, ko so ga fašisti streljali in mu zažigali streho nad glavo samo zato, ker je Slovenec.
Nam, slovenskim igralcem, so 1. 1920. največje slovensko gledališče v Trstu, ki si ga je narod sam postavil, odtrgujoč si od ust, uničili z ognjem.
Od leta 1927. dalje se slovenska beseda ni smela več čuti niti na cesti, a kaj šele, da bi smeli gojiti svojo umetnost v lastnem jeziku. Vsi slovenski gledališki ljudje iz Trsta in vse Primorske smo bili brutalno prisiljeni razkropiti se širom Evrpe.
A zdaj, po srečno zaključeni vojni proti fašizmu in nacifašizmu, ki ste ga na svoji koži v obilni meri okusili tudi vi spoštovani francoski intelektualci, smo se slovenski igralci spet povrnili v svoj rodni Trst, da tu nadaljujemo svojo kulturno poslanstvo med svojim narodom.
Toda namesto, da bi nam Zavezniška vojaška uprava, ki upravlja to ozemlje,
nudila svojo pomoč, ko smo zapr?^
.ili-
ilnib
hvala Vam.«
GLADOVNA STAVKA ZAPRTIH PR0TIFAŠIST0V V JEZUITSKIH ZAPORIH SE NADALJUJE
Znani antifašisti iz Tržiča, ki jih je policija aretirala pod obtožbo; da so organizirali splošne protestne stavke in jih zaprla v tržaške zapore pri jezuitih, so poslali šetsti dan gladovne stavke pismo listu »II Lavoratore«, v katerem poudarjajo, da se dosedaj še nihče od odgovornih oblasti ni zanimal za njihovo vprašanje. V pismu poudarjajo, da zavezniška policija nima nobenih- konkret-
naj nam odstopi eno izmed štev gledaliških dvoran, ki jih še danes uPrS 0 Ijajo bivše fašistične ustanove, v za®e za naše, po istih fašistih požgano sl vensko gledališče, smo naleteli pri ^ vezniški vojaški upravi le na nerazu® vanje in odklanjanje.	_	.
Nasprotno. Prav te dni neofašist® bande spet vandalsko uničujejo n*an kulturne domove, krožke, knjigarn« knjižnice, in to pred očmi policije f j vezniške vojaške uprave, ki celo sc to sramoto dvajsetega stoletja.
Ne najdemo besed, spoštovani coski intelektualci, ki bi dovolj izr** naš gnev nad vsem tem.	jj
Prav tako nas globoko zadeva r*1 sedanja mednarodna diplomacija, k> igra »politiko interesnih sfer« ter b • hoče po tolikem trpljenju spet P°s,aVjC pod tuje gospostvo, kljub temu, da s« E naš narod tako odločno postavil v bor ob strani zaveznikov za osvobodi
Trsta in vsega Primorja.
Naša Primorska je požgana in darsko ter kulturno uničena. Nad 42. mrtvih izpričuje našo voljo — Slove"® in Italijanov — po združitvi z Jugoslav'l_ A zdaj naj bi bila tako zvana int«r cionalizacija naše zasluženo plačilo? .
Qr«s-»<^t/-v«rnni
(Slede podpis*-^
V spremnem pismu tovarišu Franc Bevku, v katerem ga naprošajo, da izročil zahvalno pismo francoskim *n za lektualcem, mu želijo popoln uspeh ^ našo pravično stvar ter pozdravljajo zastopnike Julijske Krajine v Parizu.
nih obtežilnih dokazov, ampak da , prepričani, da jih dtžijo v zaporu talce, samo da so jih izločili iz bof ^ ki jo danes vodi vse demokratično Ijuv_ stvo cone A. Ob koncu pisma za^, *ie Ijajo, da je njihovo zdravstveno s‘a v_ še dobro in da bodo nadaljevali s 5*a ko, dokler jih ne bodo spustili na s bodo.
Zabiče. V vasi Zabiče je mladina napravila 176 ur prostovoljnega dela; mladincev v tej vasi je okrog 22, pomagali so na polju pri obdelavi tistim družinam, katerih sinovi so odšli v Breko—Banoviči gradit progo. V tem času so okopali 1 ha zemeljske; Površine krompirja, pomagali pri oranju ter obnovili nekaj poljske poti, 15 mladincev je tudi napravilo 45 prostovoljnih ur dela tistim, kateri nimajo delovnih moči in sredstev. Nasali so 363 lir za odkritje spominske plošče v Kilovčah, katera je name-niena padlim talcem.
Gornji Zemon. V tej vasi je 25 mladincev napravilo 25 ur ■ dela na Polju, poleg drugega so okopali 5 arov krompirja, 26 mladincev je delalo 35 Ur pri obnavljanju gospodarskih poslopij. Pretekli teden je delalo 40 mladincev pri čiščenju vasi, vodovodnih cevi, odpadkov itd. Najbolj sta s® odlikovala dva mladinca, katera sta okopala neki stari mamici 20 ha zemlje. Trije mladinci so 24 ur prostovoljno okopavali koruzo, 2 mladin-ca pa 30 ur kosila travo.
Po končanem udarniškem delu so mieli sestanek in po sestanku kratek zabavni večer, pri katerem so nabrali 500 lir prostovoljnih prispevkov. Omenjeno vsoto so razdelili: 300 lir So dali za fond obnove, 200 pa so Pustili v mladinskem fondu, katere nodo uporabili za nabavo raznih brošur. Postavili so sten-čas ter spisali 8 člankov. Imeli so eno prireditev skupno z Dol. Zemonom. Ob pri-hki mladinskega tedna so priredili 5 kresove.
Ostrožno brdo. Vas Ostrožno brdo 1® kljub težkim razmeram, v katerih Se nahaja, vedno vztrajna pri delu in Pomaga pri vsakem delu. Mladina je napravila 287 udarniških ur in to v ®nem dnevu. Po končanem delu se 'e razvil sprevod, kateri se je raz-C6Pil v tri smeri, in vsak odcep je zanetil mogočni kres. Pri nabiralni akciji so nabrali 250 lir, katere so Porabili za vence padlih borcev.
Sapjane. Najbolj požrtvovalna mla-mna našega okraja je v Sapjanah.
prav dobro razvija, naj si bo na Posvetnem polju, ali pa v organiza-mji sami. Zaveda se, da je prišel čas,
mora tudi ona nekaj pokazati pri obnovi naših porušenih domov.
Skupno so mladinci in mladinke napravili 50 ur prostovoljnega dela Pri obnavljanju poslopja, katero bo •uužilo za čitalnico in v katerem se °do lahko naši mladinci gradili v vseh panogah. Pripravili so 15.300 kg Peska, 12.150 kom. opeke za vas Ki-ovče, ter tri tovorne avtomobile °Peke za obnovitveno zadrugo v Bit-nju. Pokrenili so nabiralno akcijo, od atere so dobili 300 lir, organizirali **> kvartne konference in sestanke, i so prav dobro izpadli. Po zadnjem sestanku so napravili demonstrativno Povorko proti škofu Margotiju. Oči-NOV*0 VSC ^r<>kove padlih borcev v
Mladina vasi je res požrtvovalna 'n delovna ter hoče v vsakem delu Pomagati ostalim vasem. Na vsakem sestanku, ki ga organizira, si daja no-
Ve naloge za delo, katerega tudi izvršuje.	,
Rupa. Mladina iz vasi Rupe je raed tistimi mladinci, katero lahko Pohvalimo za njeno vztrajno delo, atero dela v zavesti, da pomaga narodu samemu, ko obnavlja porušene domove, ceste itd.
20 mladincev je napravilo v štirih nevih 400 prostovoljnih ur. Pri tem so čistili ruševine, popravili 4 km ceste, ter postavili poljski most. Iz-azali so se prav dobro, ko so- po-ali n mladincev gradit porušene emove Lokve — Čepovan, ter 3 m adince v Brčko—Banoviči. Izbrali so seveda najboljše iz svoje srede.
ladinci, ki so ostali doma, pa pomagajo družinam, katere so poslale svolo sinove in hčerke v Lokve Čepovan.
. eč časa je že od tega, kar so ene organizirale prostovoljno nedelj- j ° delo, v katero so vključene sko-ra> vse žene.
Res, vojna je končana, ni pa še onec vsega trpljenja. Ce po in«'L mo,
mnogo družin je še brez strehe, brez vsakdanjega kruha.
Kako jim bomo me pomagale? Za enkrat bomo pripravile lepa in srečna zavetišča teh revnih družin, onim, katerim je vojska prizadela največ gorja. Potrudile se bomo, da jim bo življenje tukaj udobno, polno razvedrila in prešernega veselja, tako, da bodo pozabili na vse prestano trpljenje. Kot zadoščenje pa nam bo zavest, da pomagamo otrokom, ki so bodočnost naše države.
Pri tem plemenitem delu obnove so se dobro izkazale tudi slovenske tovarišice, ki neutrudno delajo in se žrtvujejo.
★
Prosvetno društvo Trnovo je dne 29. junija 1946. priredilo vrtno veselico. Udeležba je bila stoodstotna, ob tej priliki je društvo precej zaslužilo. Čisti dobiček so razdelili na sledeči način:	darovali za v fond obnove
70.000 lir, za stavkajoče v Trstu so darovali 10.000 lir, za otroške počitniške kolonije pa so darovali 5000 lir.
Tudi sindikalne podružnice so darovale za v fond obnove, in sicer: Rudnik 35.803 lir, Gozdna uprava Snežnik 110.584 lir, Kazenski zavod 3.456 lir, Prosvetni delavci 12,807, Urbančič 736, Samsa 32.392 lir, Tomšič 32.662 lir, Monopol 665 lir, Faier-sa 25.237 lir, Skarpa 25.622 lir, Upravno-gospodarska 26.152 lir, Mizarska zadruga 10.716 lir itd., skupno 402.261 lir.
Za stavkujoče v Trstu so sindikalne podružnice darovale 13.921 lir.
Tov. Bolnik Kristjan, predsednik Mestnega Ljudskega odbora Ilirska Bistrica — Trnovo, je daroval v fond obnove 5000 lir v denarju in več tisoč vrednosti v materialu, za stavkujoče • Trstu je daroval 2000 lir.
V	nedeljo dne 7. VIL se je zbralo 28 koscev iz vasi Topole in v zgodnjih jutranjih urah šli kosit najpotrebnejšim družinam. Čeravno je bilo slabo vreme, so v 6 urah pokosili približno 100 q sena, največ so ga na-kosili vdovi Jenko, ženi padlega borca, ki je padel ob razpadu Italije kot žrtev Nemcev, Pri tem delu so bili najboljši tov. Vičič Anton, star 36 let, in Čeligoj Alojz, star 19 let, oba borca iz NOB. Kosci so medsebojno tekmovali. V precejšnjem številu se jih je tudi udeležilo protestnega zborovanja.
Tudi množične organizacije vasi Jablanica tekmujejo v Titovem tekmovanju. Napravili so 250 delovnih ur pri elektrifikaciji vasi in 70 delovnih ur pri delu na polju tem po-trebnejšim.
V	vasi Novokračne se je udeležilo delovne nedlje dne 7. VIL 35 mož in fantov, napravili so 262 delovnih ur pri izgradnji enega doma in enega gospodarskega poslopja.
V	vasi Podbeže so zasuli eno vaško kal, kjer je bila vedno slaba nezdrava voda. Namesto te so napravili nov velik vodnjak, ki bo imel vode za vso vas. Pri tem delu gre zasluga vsem vaščanom in vojaškim edinicam iz Podgrada, ki so jim pomagali pri napeljavi materiala. Zasuti prostor bo služil vaščanom za masovne sestanke.
Pri tem delu jim prav pridno pomagajo tudi naši mali pionirji, ki so se v svrho bolj naprednega dela razdelili v čete, vode in desetine, ter si napovedali tekmovanje. Obljubili so, da bodo prav pridno pomagali pri odstranjevanju ruševin in šolskega poslopja, katerega ima zadruga v načrtu, da ga letos obnovi, da bodo drugo šolsko leto otroci hodili v svojo prosto in obnovljeno slovensko šolo.
Tekmovalni način dela rodi iz dneva v dan lepše uspehe
Udarniški teden za ceste v Ajdovskem okraju je pokazal naslednje uspehe: Pripravljeno 575 kub. metrov gramoza, 151 voznikov iu 2 kamiona so razvozili 4% kub. metrov gramoza, bankin in jarkov je bilo očiščenih v dolžini 5500 metrov, pri napravi deponij je bilo izkopanega 57 kub. metrov materiala, odvoženega je bilo 80 kub. metrov blata, posutega cestišča 5087 kv. metrov, grmovje odstranjeno in posekano v dolžini 1600 metrov.
Navedena dela je izvršilo 656 udarnikov (449 prož, 105 žene in 84 mladincev) v 6568 urah. Vozniki so napravili 1064 ur, kamioni pa 52 ur. ■— Vrednost' izvršenega dela znaša 555.850 lir.
Upoštevati je treba, da je bil čas v katerem se je vršil »Udarniški teden« skrajno neugoden z ozirom na lokalne prilike Vipavske doline, saj je bilo obiranje češenj, in razna dela v vinogradih v naj večjem razmahu. ;
Tudi ni bilo dovolj časa, da bi moglo osebje Cestne baze razpresti vso potrebno organizacijsko in propagandno mrežo. Vendar je uspeh te prve akcije zadovoljiv. Zlasti je treba pohvalno imenovati K. O. Šmarje,, ki je sam napravil in razvozil nad 250 kubičnih metrov posipnega materiala na federalno cesto Ajdovščina—Zublje—Šmarje ter z lastnimi sredstvi plačal dva kamiona od P. A. P.
Od postavljenega programa v Titovem tekmovanju je dosedaj izvršeno sledeče delo:
1. Obnova asfaltnega cestišča na državni cesti Razdrto—Ajdovščina— Ajševica v dolžini 4800 m, t. j. 16%.
2: Navožeuega je 700 kub. metrov gramoza, t. j. 70.9%.
5.	Očiščenih je 490 m jarkov in bankin, t. j. 9.8%.
4.	Napravljeno je 514 kub. metrov gramoza, t. j. 42.8%.
5.	Posutih je 1410 kv. metrov ceste..
izvr-Od 550
6.	Izkopanih je bilo 6 kub. metrov materiala za napravo deponij. .
Pri navedenem delu je bilo šenih 5980 prostovoljnih ur. udarnikov se je dela udeležilo 255 mož, 56 žena in 219 mladine. 50 voznikov je opravilo skupno 240 ur, 15 kamionov pa je v 92 urah prevozilo 58 vagonov posipnega materiala. Skupna vrednost dosedanjega udarniškega dela znaša 200.600 lir.
Kot najbolj viden uspeh udarniškega dela v okviru »Titovega tekmovanja je omeniti dovoz in naprava gramoza za federalno cesto Ajdovščina—Lokavec, kamor je bilo navoženo udarniško že 515 kub. metrov prvovrstnega gramoza in lomljenca iz kamnolomov Fužine, Čohi in Dobravlje, tako da bo možno v kratkem pri-
četi z valjanjem te ceste. Ta cesta, ki veže sedež okraja z Goro je zelo prometna, saj se dovaža po_ njej dnevno velike količine lesa iz Gore.
Na udarniški način razVožen je tudi ves dosedaj produciran drobec in pesek iz kamnoloma Dobravlje, ki se uporablja pri obnovi asfaltnega cestišča na državni cesti Ajdovščina— Gorica. Na tej cesti delajo 5 skupine od katerih vsaka ima 4 cestarje, odn. delavce. Prav tako je v polnem teku obnova cestišča med Ajdovščino in Vipavo, kjer so tudi zaposlene tri skupine delavcev. V zadnjem času je delo oviralo nestanovitno vreme, vendar je pričakovati, da bo s požrtvovalnostjo omejenih delovnih skupin, ki sestoje izključno iz stalnih cestarjev iti pomočnikov, obnova asfaltnih- cestišč napredovala po načrtu.
Kot je mladina mnogo doprinesla v času borbe, tako skuša danes v povojni dobi čim več doprinesti k skupnosti na vseh področjih.
Kot je nujna posledica vojne slabo ekonomsko stanje, tako je tudi slabo zdravstveno stanje naših malih nujna posledica pomanjkanja v tej dolgoletni svetovni vojni.
Zato se po vsej Jugoslaviji organizirajo razna okrevališča in počitniške kolonije za vse potrebne malčke.
Tudi iz našega okraja bo Slovenija sprejela 30 otrok, za drugih 30 pa se bo poskrbelo na področju Poverjeništva samega.
Tudi v Ilirski Bistrici se organizira mladinsko okrevališče v okrajnem merilu, katero bo sprejelo ca 40 otrok. Ker pa je vprašanje vzdrževanja delalo precej velike težkoče, je mladina priskočila na pomoč s tem, da izvaja po vsem okraju nabiralno akcijo v živilih in denarju. Akcija se še vedno nadaljuje in bo trajala do zaključka bivanja.
Za popravo poslopja tega okrevališča bo mladina skupno z AFŽ priskočila na pomoč s prostovoljnim nedeljskim delom.
Tudi druge koristne stvari si je zamislila bistriška mladina, n. pr.. Organiziralo se je mladinsko delavsko letovanje na tako imenovanem »Rifugju«, kjer je stalo na prekrasni legi od okupatorja porušeno poslopje. Tega si je mladina z udarniškim prostovoljnim delom popravila in ji bo sedaj služilo za počitniško letovanje, kjer bo dobila bolehna mladina par-tedenski oddih in mir na zračni, tihi planini.
Mladina iz Pasjaka ni pozabila, da smo se borili za boljšo in srečnejšo bodočnost. Ta mladina vztraja' pri tem, da ne zadostuje, ako smo izgnali okupatorja iz naše zemlje, temveč skuša na vseh področjih pomagati pri obnovi naše porušene domovine.
Tako se je mladina iz iste vasi
Udarniki iz idrijskega rudnika. Prva vrsta: Tratnik Stane, Pajer Janko, Tratnik Stane in Zajc Konrad; druga vrsta: Peternelj Martin, Pajer Janko, Brilej Feliks; v sredi pa so: Zajc, Brilej in Peternelj.
zbrala, ter pričela obnavljati cesto. Napravili so skupno 120 ur prostovoljnega dela. Pri obnovi ceste so sc med drugimi pokazali najbolj požrtvovalni tov. Iskra Josip, Surina Franc in Zgamba Josip.
Nadalje je mladina iz vasi Pasjak zbrala iz svoje srede tri najboljše tovariše, kateri so odšli na progo Brčko—Banoviči.
Med drugimi vasmi našega okraja, ki so se v borbi, kot v času obnove, pokazale naboljše, se še posebej odlikuje vas Topolo, katera je skozi vso štiriletno borbo sodelovala v osvobodilnem gibanju in ki tudi danes najaktivneje sodeluje pri obnovi naše porušene in izmučene domovine. Kljub vsem žrtvam, ki jih je prestala v času okupacije, je danes zbrala iz svoje srede 10 mladincev in sicer pet za na progo Breko—Banoviči in pet pa za na progo Maribor—Trst.
Saj je zbrala 11 mladincev ter jih poslala v Lokve — Čepovan graditi požgane domove tam, kjer je Ijpdstvo največ pretrpelo v tej borbi, tam kjer so naši partizani dobili največ pomoči in tam, kjer so se vršile največje borbe proti okupatorju. Mladina iz Rupe je pravilno razumela nujnost medsebojne pomoči pri graditvi in ustvarjanju boljše bodočnosti in tako dala vzgled vsem ostalim vasem v našem okraju.
Nepozabno je vtisnjen v spomin dan odhoda mladincev — junakov dela v Brčko—Banoviči. Že na predvečer tega dne so se zbirali nasmejani in dela željni fantje v centru našega okraja, kjer jih je sprejela ostala mladina.- Med večerjo, pri kateri so stregle najboljše mladinke, je tov. sekretar Jadok nagovoril navzoče odhajajoče mladince z ognjevitimi besedami, ki so vzbudile najboljše razpoloženje in navdušenje med mladino. Po večerji so odšli na zabavni večer, kateri je bil prirejen njim na čast, in ki se je končal pozno ponoči' pri najboljšem razpoloženju.
Ganiti in navdušiti je morala še tako nebrižnega gledalca zdrava in pojoča četa mladincev, korakajoča v zgodnjih jutranjih urah na kolodvor, kjer jih je čakal z zelenjem okrašen vlak. Mladinke, ki so spremljale prostovoljce pri slovesu, so s cvetjem in raznimi drugimi darovi obdarovale vsakega posameznika. Harmonika je veselo igrala borbene partizanske pesmi in nj,en glas se je izgubljal med petjem in živijo-klici mladine.
Pričel je čas odhoda in četa 34 mladincev si je oprtala nahrbtnike (za katere je do sedaj skrbela ostala mladina) ter gibčno poskakala v oddelek vlaka. Zdaj je navdušenje doseglo višek, pozdravljanja in poljubljanja ni bilo ne konca ne kraja. Mladina na kolodvoru je še dolgo strmela za odhajajočimi in vihrajočimi belimi robci iz oken vlaka ter poslušala izgubljajočo se, vse navdušenje izražajočo pesem mladih, srečnih ljudi, ki so razumeli pot, ki pelje v boljšo bodočnost.
Tako se je poslavljala mladina, iz okraja Ilirske Bistrice od mladincev in mladink, ki so odšli v Brčko, da pokažejo ljubezen, bratsko ljubezen, katero goji primorsko ljudstvo do vseh ostalih Jugoslovanskih narodov.
—e ■
Marljivo delo, briga za utrjevanje naše ustvarjalne enotnosti, obenem pa neizprosno razkrinkovanje in izločanje sovražnikov iz naše družbene celote, to je pot naše lepe bodočnosti.
Urhova mama v Tominjah pripravlja večerjo; ljudje se vračajo s polja in gredo takoj na delo porušenih hiš v Pregarjih; delo hitro napreduje, hiše so kar druga za drugo naenkrat pod streho.
Tominie in Pregar je sta dve izmed mnogih naših vasi, ki požrtvovalno 1 delajo za obnovo
Po skoraj dveh mesecih Titovega tekmovanja se že kažejo jasfii obrisi velike ustvarjalnosti naših ljudi. Med najdejavnejšimi v coni B so se brez nadaljnjega pokazali poedini predeli v bistriškem okraju. Težko pristopne vasi v Brkinih poznajo vse krvave napore našega ljudstva za svobodo, saj so bile priča najbolj ogorčenih bojev naših partizanov proti fašistom. Ena 'takih vasi so Tominje, gori nad Bistrico. Vas je skorajda vsa požgana. V svojem besu, ker niso uspeli s hajkami nad partizane, so se znesli fašisti le prepogostokrat nad to vasjo, toda ljudje niso klonili. Danes žive tam trdni, prekaljeni Slovenci, ki poznajo ukaz domovine: Treba je obliavi jati.
Če pride človek v Tominje, izve toliko novic kot malokje drugje. Pred dnevi smo pripeljali les v vas. Včeraj smo s prostovoljnim delom kosili, jutri gremo po opeko v Bistrico itd. Poglejte, hišna številka 5 je pod streho, potem pa kar naprej, hišna št. 44, 33, 18, 16, 23 in 20. To je izid naših obnovitvenih naporov. V Tominjah stanuje v hiši št. 12 tovarišica tajnica Krajevnega odbora AFŽ Urh Frančiška. Vsak, kdor bi v Brkniih partizani), pozna to ženo. — Lani si je iz ruševin s pomočjo sovaščanov dvignila eno sobico, v kateri živi s svojo družino. Letos pa si je postavila že lej^> gospodarsko poslopje in sedaj se pripravlja, da obnovi tudi hišo. Nasmejana nas je pozdravila: »O, že spet ha obisku v Brkinih! Kar naprej, kar naprej, pri nas je vse po domače!« In peljala nas je skozi pol razbite zidove do ognjišča na prostem, kjer je v kotliču kuhala polento. »Veste, včeraj so bili kosci pri nas, prav vse so mi pokosili. Povejte vsem, da se jim najlepše zahvaljujem-« Žena, ki je toliko žrtvovala v narodno osvobodilni Inirbi, poleg svoje družine tudi vse imetje, danes ceni vsako malenkostno žrtev in je vesela vsake pomoči, ki jo ji nudijo sovaščani. »Pri nas hiše kar rastejo,« je dejala Urhova mama, motil pa bi se vsakdo, kdor bi mislil, da Irodo rasle same. Treba je dela, treba je skupnih naporov in pri tem delu je glavne važnosti obnovitvena zadruga, ki pri nas res lepo dela.«
Urhova mama se kar ni mogla posloviti od nas in ko smo bili že doli pod klancem, je še klicala za nami: Spet pridite v Tomin je, drugič bo že naša hiša pod streho!«
Na drugem koncu smo govorili s predsednikom obnovitvene zadruge Kocjančičem Jakobom, ki je z nekaterimi tovariši ravno podajal poslednje korce za kritje svojega domm »O, letos so precej boljši, lahko rečemo F0 odstotkov boljši kot lani,« je govoril tovariš Kocjančič, ko nam je stiskal roke. Kmet občuti vsako izboljšanje naše produkcije in zna^ ceniti vsak korak naprej. Kocjančič je svojo hišo ne samo obnovil, ampak tudi precej dvignil. Potem nam je povedal, dà bodo letos prekrili sploh vsa pogorišča, v kolikor ne s korci, pa s ploščami iz tovarne Flersa. Pohvalil se je, da obnovitvena zadruga pri njih dobro dela in da bodo sedaj pristopili še tisti, ki so včasih z nezaupanjem gledali nanjo.
Potem smo šli še v Progarje. Id je ena izmed najdejavnejših vasi v coni B. Doslej ima že 15 obnovljenih hiš in 6 gospodarskih poslopij, iz lanskega leta, letos pa so jih popravili 6 na Pregarjih, 3 v Hujah, dve gospodarski poslopji v Gaberku in dve na Hujah, — 7 hiš pa imajo še pokriti. Ljudje v Pregarjah gredo na vsezgodaj zjutraj na delo in obnavljajo hiše. Popoldne gredo na polje, zvečer pa že spet pozno v noč delajo pri obnovi. Sredi vasi smo videli, kako je tovariš Bubnič Milan neumorno presipal pesek pred svojim požganim domom. On neprestano dela. Njegov brat pa je odšel v Brčko.
Veliko naporov so Pregarci vložili tudi v obnovitvena dela za šolo v Pregarjah, katero bodo sedaj začeli obnavljati.
Ljudje na Pregarjih so prijazni, domači in delavni. Z veseljem so pozdravili novico, da so se vozniki v dolnjih, predelih bistrškega okraja obvezali, dh jim bodo vozili korce v hribe, ker vedo, da je bila to edina ovira, pred katero so Pregarci stali, toda nikdar klonili.
Dve vasi iz Brkinov, Tominje in Pregarje, sta dve izmed mnogih vasi pri nas. Ljudje iz teh vasi so ljudje našega kova, so ljudje naše zemlje* so tisti ljudje, ki neumorno stopajo svobodni v lepšo bodočnost, in ki se na tej poti ne pustijo od nikogar varati, ker so sami preizkusili mojstrske besede slovenskega pisatelja Ivana Cankarja: »Narod si bo pisal sodbo sam, ne frak mu je ne bo in ne talar.«
Na Gabrjah je zagorela elektrika
V zadnjem času smo šli tri nedelje na prostovoljno delo. Najboljše uspehe pa smo dosegli zadnjo nedeljo, ko nas je šlo na delo 57 iz naše lasi in smo bili razdeljeni v tri skupine.
Prva skupina je delala v državnem gozdu in napravila 3J4 m-1 lesa. ga spravila k cesti in naložila en voz podrtih tramov Druga skupina je delala pri napeljavi električne linije iu
napeljala 2400 metrov žice, skopala potrebne jame in postavila drogove. Tretja skupina je delala v vriši, očistila je 180 m* ruševin, skopala 150 m obcestnega jarka in pripravila 4 m3 peska. Skupno smo napravili 437 delovnih ur. Najbolj vesel dogodek se nam je zdel dan 7. julij, ko je pri nas prvič zagorela elektrika, uspeh našega prostovoljnega dela.
Vitez Franc.
»Dopuščam možnost, da sem rabil v cerkvi besede: ,Spravite ven tisto svinjo od Narodne zaščite."
„Gospodu župnik iz „Margottijeve“ kolekcije pred ljudskim sodiščem
Preveč je pretrpelo istrsko ljudstvo, preveč je moralo žrtvovati v narodno osvobodilni borbi, da danes ne bi z ogorčenjem nastopilo proti fašističnemu delovanju župnika Kalaca. Ljudje so se Cesto izpraševali: »Ali je to mogoče?« In vendar je bilo mogoče in kruta resnica. Pobožno in verno ljudstvo Slovenske Istre je moralo z dneva v dan namesto božje besede slišati v cerkvi, v kateri je »maševal« gospod župnik Kalac, bogokletne napade na naše ljudstvo, na našo ljudsko oblast, napade proti vsemu, kar je ljudstvu sveto in drago. Pa naj je bilo v zasebnih hišah ali v cerkvi, na Gradinji, Pregarji ali v Topolovcu, povsod je gospod župnik poznal samo besednjak, ki si ga je brez nadaljnjega izposodil v knjižnici fašistov, ko-Ijašev in razbojnikov, in bruhal svoj gnev proti Osvobodilni fronti, ljudski oblasti ne glede na to, da kruto žali čustva, zavest in ponos istrskega ljudstva, ker je bil v svoji protiljudski predrznosti nesramno prepričan, da verno ljudstvo ne bo v svojem gnevu premagalo bojazni, da ga zadene »božja kazen«
Dne 5. julija se jo pričela pred okrožnim ljudskim sodiščem v Kopru javna razprava proti župniku na Gradinji, Kalacu Slavku, proti kateremu je ljudstvo ogorčeno nastopilo in ga obtožilo zločinstva narodnega izdajstva in načrtnega rušenja ljudske oblasti. Od blizu in daleč so prišli ljudje, da bi sledili poteku sodne razprave proti človeku, katerega so sami pregnali iz svoje srede in mu prepovedali izrabljanje njihovega verskega čustvovanja s fašistično propagando s tem, da so mu prepovedali izvrševati, to se pravi izrabljati verske obrede. Obtoženca je branil odvetnik dr. Tomšič iz Trsta.
Obtožba, katero je zastopal pomočnik javnega tožilca dr. Cerkveuič, je očitala župniku Kalacu 89 kaznivih dejanj. Med drugim, da je v cerkvi pri pridigah govoril proti ljudski oblasti in na vsakem koraku žalil njihove organe in pri tem uporabljal izraze: Kurbe, svinje, prasci, banditi; da se je v svojem sovraštVu proti ljudstvu v cerkvi fizično lotil posameznikov, jih pehal, klofutal in celo telesno poškodoval; da je večkrat preklel in izobčil one, ki so Se udejstvovali kot odborniki ljudskih organizacij, in tudi odklanjal blagoslavljanje njihovih hiš; da je izvrševal gospodarsko sabotažo z odklanjanjem ju-golir: da je preprečeval ljudstvu o priliki pričakovanja razmejitvene komisije, da bi izražalo svojo voljo, sne-j mal zastave in brisal napise, ki so izražali voljo po priključitvi k Jugoslaviji; da je izjavil, da bodo v njegovi •fari zvonili tri dni, če bo Trst pripadel Italiji; da je
preklel one, ki organizirajo in one,
ki hodijo na prostovoljno delo.
Predrzno nasmejan je vstopil obtoženi Kalac v dvorano in z njemu lastno predrznostjo, s kakršno je kričal s prižnice članom Narodne zaščite: svinje, odgovarjal na zadnja vprašanja. Obtožnico je zavračal s trditvijo, da je vršil le svojo dolžnost dušnega pastirja (dušno pastirstvo si fašistični duhovniki takole predstavljajo). Kadar so mu dejstva le preveč obremenila hrbet, se je zatekel čisto po mihajlovičevih receptih k nevednosti. Tako se je na primer zagovarjal, da sploh ni vedel, kdo so odborniki ljudske oblasti, kdo so odborniki posameznih organizacij. V svoji nevede nosti je celo izjavil, da sploh ne ve, kaj je SIAU. Poglejmo, kaj je še rekel:
»Zato, ker me niso prosili za dovoljenje, da obesijo zastavo v zvonik, kar je bila ljudska volja, nisem hotel maševati. Dopuščam možnost, da sem rabil v cerkvi besede: »svinja od Narodne zaščite«. Priznam, da sem rekel, da je ples »kurbirski ples«. Rekel sem, da so taki duhovniki prekleti duhovniki, ki niso v zvezi s škofom in svetim očetom. Spominjam se, da sem rekel, da se ne bo govorilo proti veri in proti meni, sicer ne bom pokopal mrliča.«
Taki so bili odgovori obtoženca pred sodiščem, vendar pa mu je če,-stokrat izginil z obraza predrzni nasmešek, ko so ga priče pri soočenju postavile na laž. Tako je župnik Kalac trdil, da ni nikdar prejel nobene okrožnice o ukinitvi obveznega verouka v šoli in da zato ni mogel žaliti onih; trdil je namreč, da so tisti, ki so to okrožnico izdali, še bolj trapasti kot tisti, kP'so pri Sv. Ivanu v Trstu, ki so jo izdali, ker sploh ni vedel, kdo jo je izdal. Ko pa mu jè učiteljica Kaluža Rozalija povedala, da mu je ona poslala dotično okrožnico in da še hrani pismen odgovor, ki ga je obtoženec lastnoročno podpisal, je priznal, da ie okrožnico vendarle dobil. Ista (iriča je tudi izpovedala, da je župnik Kalac često v pridigah rabil izraz zn našo šolo -kurliirska šola . Priča M!Viilič Emilija ie izpovedala, da je Kalac podil poveljnika
Narodne zaščite iz cerkve z grozečimi besedami: »Spravite ven tisto svinjo od Narodne zaščite!« Enako je pre-često žalil dekleta in žene s podobnimi izrazi. To trditev so kasneje potrdile mnoge priče,' ki so bile takrat v cerkvi navzoče.
Cerkveni ključar Gradin Ivan je, izpovedal, da mu je župnik Kalac v razgovoru o napredovanju Rdeče armade dejal, da ne bo smela naprej, ker Angleži tako nočejo in da bo v Jugoslaviji vladal kralj Pe:er. Ista priča je izjavil, da je bil Kalac ljudstvu ne-naklonjen, pri ljudstvu osovražen in da so zato ljudje dvakrat demonstrativno nastopili in zahtevali njegov izgon.
Tudi priča Šavron Anton je izpovedal, da je obtoženi Kalac osovražen in da ni hotel blagosloviti hiše tovariša Pavliča samo zato, ker je njegov sin okrajni odposlanec. Priča Mihalič Ivan je povedal, da ga je župnik s fizičnim nasiljem pregnal, ko je hotel pred cerkvijo prebrati plebiscitne rezultate. Pavelič Vojko je izjavil:
»Ljudstvo bi rado imelo poštenega
duhovnika, ne pa takega, ki bi v cerkvi ljudi brcal in zmerjal.«
Puškin Rudolf je dejal, da je večkrat slišal župnika, ko je dejal, naj bo preklet tisti, ki hodi na sestanke Osvobodilne fronte ali ljudske oblasti, in da tistim, ki nosijo rdečo zvezdo, ni treba, da hodijo v cerkev ter da bodo izključeni iz cerkve. Ista priča je tudi videla župnika, kako je pred našimi zastavami kričal in se delal »kot bi panai hudiča« in je preklel vsak prostor, kjer so nameravali prirediti miting. To je vzbudilo v ljudeh toliko ogorčenja, da so ga vedno nagnali z besedo fašist in da je nekdo ob neki priliki celo vrgel za njim pikom Priča Grizanič Zorko je izpovedal, da je župnik prepovedal nositi pošto. Šarabon Ivan je izjavil, da je Kalac pridigal v cerkvi, da je svinjska in kurbarska tista mladina, ki hodi na prostovoljno delo in da naj bo prekleta ona svinjska država, kj ob nedeljah organizira udarniško delo ih da je odklonil darovati mašo zato. ker sta na zvoniku viseli dve zasfrivi.
Zanimiva je bila izpoved Šavrona Ivana, katerega zaslišanje je predlagal obtoženec sam. Obtožencu se namreč niti sanjalo ni, da bo njegov mežnar govoril resnico. In prav ta mož je s svojim počasnim, treznim govorjenjem jasno naslikal protiljud-sko dejavnost svojega župniku. Njej-gove izjave so kazale, da ima en sam namen: razkriti resnico. Izpovedal je, da je obtoženec odklonil sodelovanje pri komemoraciji, pri kateri je bila navzoča naša zastava, da je preklel one, ki so prinesli zamisel prostovoljnega dela in da je župnik Kalac njemu izjavil,
da bodo zvonovi tri dni zvonili, ko bo Trst pripadel k Italiji.
Zlasti to je v priči vzbudilo toliko ogorčenja, da je s solznimi očini gledal v duhovniška oblačila oblečenega fašista, izdajalca poštenega istrskega človeka. Župnik Kalac je mežnarja ostro pogledal in je še pred sodnim zborom hotel vršiti nad njim pritisk, toda priča, nad 65 let stari mežnar ni klonil pred grdim gledanjem tega fašista ter je ponojrno izjavil, da je dobro razumel in da se dobro spominja teh izjav. Še več, jirav dobro sc spominja, ko sta župnik in mežnar govorila o Primorski in da je na mež-narjeve besede, da mora pripasti Julijska Krajina k Jugoslaviji, dejal župnik malomarno: »Bežite, bežite!« Ista priča je tudi izjavila, da je gospod Kosmač, ki sedaj nadomestuje župnika Kalaca, hodil po vaseh in nabiral zanj priče. Prišel je tudi k mož-narju in ga povabil za pričo. Ko pa je mežnar Kosmaču svetoval, naj ga raje ne predlaga za pričo, ker bi s svojimi izjavami župniku mogel samo škodovati, mu je Kosmač svetoval, naj pred sodiščem govori samo tisto, kar ga bodo vprašali, ostalo pa naj zamolči. Ko pa je mežnar Kosmaču predočil, da bi to pomenilo krivo pričevanje in da on ne bi krivo pričal niti za svojega očeta, mu je Kosmač odgovoril, da ni krivo pričevanje, če se nekaj ve, pa se ne pove, ako človek o tem ni vprašan. Najbrže sta si gospod župnik Kalac in Kosmač predstavljala, da bosta svoje priče sama izpraševala in da bosta ljudi večkrat črno pogledala, da bodo' v strahu božjem zamolčali resnico. Toda prišlo je drugače. Mežnar je nadalje še izjavil, da je gospod župnik odklanjal jugolire in izpovedal, da ljudstvo župnika ne mara, ker je naklonjen fašistom in ker v cerkvi ljudi žali tako, da ne marajo hoditi niti v cerkev več. Priča Maraž je izjavili da je župnik udaril v cerkvi tovarišico Tri-par Elizo po glavi in io brcnil v nogo in izjavil ob tej priliki, da pametni ljudje niso na hiše ničesar napisali. Priča Tripar Ivan je povedal, da ie Kalac prebivalcem iz Belvedera '/javil, da
ne bo pokopaval njihovih mrličev,
ker prebivalci tainošnjega kraja prirejajo mitinge.
Isti priči je Kalac izjavil, da ^ prišli partizani domov vsi ušivi, g*1111 in da prinašajo smrad. Priča kalile Roza pa je izpovedala, da je Kalac dejal, da so tisti, ki jjišejo v ljudske časopise, banditi in prasci. Priča Šaule Marija je povedala, da je gospod župnik izbrisal iz katoliške vere in prepovedal hoditi v cerkev vsem ti**11®’ ki so v partizanskih organizacija11-Priča Pavlič Marija je obtožencu odiala, da ni za pogrebom njenega ^m0' ža izvršil pogrebnih svečanosti. Župnik se je zagovarjal, češ da je takrat padal dež in da ni mogel moliti, prič® pa je dejala, da bi. mu verjetno dez ne padal v usta.
»Velikokrat sem slišal govoriti du-hovnijke, toda nikdar še nisem sliš®1 takih pridig, kakršne so bile pridig6 gospoda Kalaca. Tudi njegove ma*6 niso bile maše, ampak protiljudski *e' Stanki,« je izpovedal Šaule Pijo. 69 letna Škerlič Marija je dejala: »Jaz sicer rada hodim k maši, toda k takim mašam, kjer podijo ljudi iz cerkve, zato ker so pošteni, zvesti domovin1» k takim mašam pa ne.« Enako je izpovedala 71 letna Tripar Marija in 48 letna Pavlič Antonija ter cela vrst® drugih žena in mamic.
Kako zagrenjeno sovraštvo je čutil'do vseh. ki so izražali svojo volj6 po priključitvi k Jugoslaviji, se vidj tudi iz besed, ki jih je Kalac izreke napram Pavliču, ko je le-ta izobesil jugoslovansko zastavo, in se je uor-čeval:
»Kaj je že pust, da je izobešen® ta zastava?«
Priči Kocjančič Metod in Kocjančič Ciril sta potrdili, da je obtoženec propagiral proti narodno, osvobodiln* vojski iu izjavil, da je v okolici Ilir! ske Bistrice 20 tisoč četnikov, D predstavljajo kraljevo vojsko.
Glavna razbremenilna priča Kosmač _ Anton je predvsem govoril 0 živčni raztresenosti gospoda Kalaca. Izjavil je, da je na prošnjo obtoženca nabiral zanj priče in priznal, da 60 izjave šavrona Ivana točne- Na posebno vprašanje predsednika, če smatra za nagovarjanje h krivemu pričevanju, če se koga nagovarja, naj zamolči nekaj, kar ve, pa o tem ni vprašan, je odgovoril, da z moralnega s*a' lišča po njegovem mnenju ni to navajanje h krivemu pričevanju. Drug® razbremenilna priča Šavron Rozin®» članica cerkvenega društva, je trdovratno govorila, da je začela izostajati od sestankov protifašističnih organizacij, ker se je tam govorilo pro*1 veri. Na vprašanje, kdaj se je» govorilo in kdo je govoril ter kaj je g°' voril, je priča izpovedala, da ona P.rl sestankih ni bila navzoča, da pa ji Je. obtoženec večkrat dejal, da se govon na sestankih proti veri in. da jih je zato opuščala.
Približno tako je potekal proces proti izrazitemu eksponentu fašističn6 reakcije v coni B. proti kateremu J.e naše ljudstvo najogorčenejše nastop1' lo. Na procesu, kjer je bilo zaslišan1® 92 prič, se je razkrila na eni strau1 vsa gnila fašistična svojat, ki je vodena po fašističnih elementih izven našega ozemlja in ima en sam namen1 ljudstvo oropati za pridobitve narodno osvobodilne borbe z razbijanjem enotnosti in blatenjem pridobitev n®: rodno osvobodilne borbe. Na drug1 struni pa je razprava pokazala, da *e je v času borbe naše ljudstvo obogatilo z budnostjo, ki bo znala izluščit1 prav vse fašistične elemente iz naše srede.
Proces proti Kalacu je zadnje opozorilo ljudstva cone B vsem tistim eksponentom fašistične reakcije, ki n® bolj ali manj prikrite načine skušajo doseči tisto, kar je bila naloga K®-lačevega poslanstva, da bodo doživel1 isto usodo, kot jo je doživel Kalac, to se pravi, da jih bo ljudstvo sodilo ]° da bo takrat prepozno govoriti, da j6 to ljudstvo, ki brani svojo domovino» protiversko zato, ker brani celo ugle. cerkve s tem, da iz nje izloča fa*1" stične provokatorje in da jasno govori, da je bistvena razlika med gospodi župniki, kot so Kalac, župnik * Podragi, župnik v Ajdovščini, 'župnik y Batah, ali pa kot župniki na Banj' šcah. v Šmarjah, na Premu itd. Na*6 ljudstvo že dobro ve, da pomenijo f®" šisti Kalačevega kova isto figuro v protiljudski borbi, kot so jo v času oborožene borbe pomenili četniški, domobranski in ustaški koljači.
Izšla je knjiga »Naše stavbno g1-®" divo«. Izdaja jo »Naš dom«, gradbena strokovna založba v Ljubljani ing. arh. Rudo Kregar.
Knjiga vsebuje: Les in umetno lesno gradivo. Naravni in umetni kamen. Kovine in zlitine stekla. Pomožna'godiva in tvoriva. Knjiga je velike vredno»»1' i » i' ’ | r». ' n ni'» (o nocebno i11' ženirjem in znanstvenikom.
štev. 28.
*P&iMQRSKK BORB^c, 20.	19^
SIn«|E
OO TEDNA DO TEDNA
STAVKANVETRlTTAŽH^JI*H,^I^rROV V PARIZU JE ZAKLJUČENO. PA	colNI a JE prenehala, BORBA PROTI FAŠIZMU
®SànHFa
*'LKJ un LR ALBANIJO. — POLITIČNI POLOŽAJ V EVROPI IN V SVETU.
★ ★ ★
vin ,RtAaZdPR^LJANJu V PARIZU O POGODBI ZA RAZOROŽITEV IN DE-wX.C,J0 NEMČIJE SE RAZKRIVAJO IMPERIALISTIČNE TEŽNJE NEKATERIH ZAHODNIH SIL, KI NE STREMIJO ZA RESNIČNIM MIROM
IN VARNOSTJO.
iz težnje po uničenju Nemčije. Preden se sestavi mirovna pogodba Z Nemčijo, je treba ustanoviti demokratično nemško vlado, ki bo zmožna izkoreniniti ostanke fašizma in izpolnjevati obveze do zaveznikov, vštevši reparacije. Vprašanje Nemčije torej ni bilo rešeno, štiri delegacije pa so se sporazumele, da se bo po jesenskem zasedanju Glavne skupščine Združenih narodov sklicalo izredno zasedanje Sveta zunanjih ministrov, ki bo posvečeno nemškim problemom.
Vodila se je tudi razprava o Avstriji. Sovjetska delegacija je predlagala demokratizacijo in ločitev Avstrije od Nemčije in takojšnjo evakuacijo vseh indzemcev, ki so se ob strani nemških fašistov borili proti zaveznikom in med katerimi so tudi jugoslovanski četniki in ustaši. Predlagala je tudi. da je treba takoj po sklenitvi mirovnih pogodb z nekdanjimi nemškimi sateliti pristopiti k izdelovanju mirovne pogodbe z Avstrijo.
Na pariškem zasedanju so se tudi dokončno sporazumeli o pravilniku mirovne konference. Sklenili so, da se bo 23. septembra vršilo zasedanje Glavne skupščine Združenih narodov, na katerem bodo izdelali končno besedilo mirovnih sporazumov. 13. julija je Svet zunanjih ministrov zaključil svoje delo, namestniki zunanjih ministrov pa bodo pripravili končna besedila predlogov mirovnih pogodb.
^a pariški'konferenci je ameriška de-egacija postavila svoj predlog za raz-ozilev in demilitarizacijo Nemčije, K' naJ bi trajala 25 let. Osnutek navaja «mo vojaške ukrepe in ukrepe glede voj-gospodarstva in še teh ne dovolj ' ® Pa ne upošteva vprašanja kvidacije ostankov fašizma in preuredile nemškega političnega življenja na eniokratičnih osnovah. Prav tako ta Predlog ne upošteva zagotovitve brezpo-gojnega plačevanja reparacij. Ta anieri-l* predlog predstavlja nedoslednost Mede ukrepov za preprečenje novega napada od Nemčije in pomeni kršenje vseh osedanjih pogodb med zavezniki. Ame-ski predlog sta podprli tudi angleška « francoska delegacija. Sovjetska delegata je v Parizu zahtevala najmanj štiridesetletno okupacijo, popolno likvidacijo eniške vojne industrije, uničenje ostan-,.ov »fašizma, demokratizacijo vlade v p®Iliriji in dosledno plačevanje reparacij, o mnenju sovjetske delegacije pa bi bilo aapacno uničiti Nemčijo kot državo ali « J-°-Z uničenjem glavnih industrijskih' redisč spremeniti v agrarno deželo. Tre-a Jo je spremeniti v miroljubno demokratično državo z lastnim poljedelstvom, ndustrijo in zunanjo trgovino, odvzeti Pa s® ji morajo vse možnosti, da bi se Ponovno dvignila kot napadalna sila. Težnja po razčlenjenju Nemčije v >avtonom-ne< države in o ločitvi Porurja, kar je Predlagala francoska delegacija, izhajajo
volj trdna, da lahko odpusti krivcem. V letošnjem letu pa bo država odkupila samo-del presežka pridelkov, z ostalim delom pa bodo kmetje svobodno razpolagali.
Kako srečno življenje bo imelo delovno ljudstvo v Jugoslaviji, pričata tudi novi uredbi ministrstva za delo o plačanem letnem dopustu delavcev, nameščencev in uslužbencev ter o plačanem dopustu žene pred in po porodu. To sta dve zelo važni vprašanji iz življenja delovnih ljudi in njuna rešitev
pomeni velik korak naprej pri zadovoljevanju njihovih osnovnih potreb.
Mladina Jugoslavije vsak dan z večjim navdušenjem gradi svojo progo. Na progi se sedaj nahaja tudi brigada »Pina Tomažiča« rz Julijske Krajine iz cone B in tudi iz cone A kljub temu, da so fašisti poskušali z vsemi sredstvi preprečiti odhod mladine iz te cone. Tudi na cesto Ljubljana—Vrhnika so prispele tri nove mladinske brigade iz Slovenije in en bataljon iz Julijske Krajine. 13. t. m. je odšla iz Beograda mladinska brigada na delo za obnovo Varšave, glavnega mesta Poljske. Prav s skupnim delom mladine se torej utrjuje bratstvo slovanskih narodov.
MEDTEM KO NAPREDNI NARODI EVROPE GRADIJO SVOJE DRŽAVE, REAKCIONARNI IMPERIALISTIČNI KROGI ZAHODA STEGUJEJO SVOJE KREMPLJE NAD EVROPO IN V NEKATERIH DRŽAVAH FAŠISTI VSAK DAN BOLJ ZBIRAJO SVOJE TEMNE SILE.
^DVANAJSTIH DNEVIH ODLOČNE BORBE DELOVNEGA LJUDSTVA v IRSTU IN CONI A JE STAVKA PRENEHALA, BORBA LJUDSTVA PROTI FAŠIZMU PA SE NADALJUJE.
». junija in 1. julija so oživljene fašistične skvadre v Trstu in coni A začele voj vandalski nastop proti ljudstvu, kar r^ je zgodilo samo s pomočjo civilne po-.leije in ZVU. Stavka, ki je trajala 12 dni n katere zahteva je bila, da ZVU pod-zanie odločne ukrepe proti fašizmu, je Pokazala moč ljudskih množic. Pomoč iz ®9jie A in B, Jugoslavije in demokratič-aio množic sveta je dokazala simpatije .sega naprednega človeštva. Stavka je 0U8 otipljiv dokaz svetovne važnosti orbe proti fašizmu, za ljudsko oblast in “a priključitev k Jugoslaviji. Ker oblasti ^VU niso ugodile zahtevam stavke, so jih «čele ljudske množice same uresničevati ? obračunavanjem s fašisti. Stavka je ""eia uspeh, kljub temu da oblasti ZVU ?'*> ugodile njenim zahtevam: pokazala te enotnost ljudskih množic, razkrin-fašiste, jih kaznovala za zadnje Progrome in jih prisilila v defenzivo, ako da,je danes Trst osvobojen strahu Pred fašističnim terorjem.
, Borba proti fašizmu pa s tem še ni Končana, kajti tu se iz gospodarskih oko-"scin poraja fašizem. V Trstu je neznatno
število družin, ki kopičijo svoje bogastvo na škodo množic in ta oligarhija hoče prodati svojo neodvisnost mednarodnim re^ akcionarnim silam, da bi si obdržala oblast iu da bi ta dežela postala oporišče za napad proti SZ in vzhodnoevropskim državam, zlasti Titovi Jugoslaviji, ki so prerojene v ljudski demokraciji. To je fašizem v Julijski krajini in Trstu, proti kateremu se je treba odločno boriti še naprej. Z budnostjo, enotnostjo in ofenzivnim duhoth vseh protifašistov bodo ljudske množice dosegle zmago. Da je ljudstvo neomajno v borbi, so dokazali dogodki zadnje noči pred prekinitvijo stavke. Ljudstvo samo je iztrgalo iz rok policije neko aretirano protifašistinjo, napadalo je fašiste in nalepilo po ulicah tiralice za voditeljem fašističnih skvader Fonde-Saviom. ZVU pa nadaljuje e svojimi fašističnimi ukrepi. Ob zaključku šolskega leta so bili odpuščeni iz službe mnogi slovenski učitelji z utemeljitvijo, da se »niso pokoravali odredbam ZVU« in prav tako so proglasili za nezakonite večje število slovenskih šol. kar je izzvalo veliko ogorčenje prebivalstva.
NAR°di JUGOSLAVIJE SO IZREKLI OBSODBO NAD SVOJIMI IZRODKI, SODELAVCI S FAŠISTIČNIM OKUPATORJEM IN VOJNIMI ZLOČINCI Z DRAŽO MIHAILOVIČEM NA ČELU.
Zaključni govori branilcev niso mogli avesti nikakih dokazov, ki bi resno raz-fenienili obtožene izdajalce in zmanjšali njihovo krivdo. Obtoženi zločinec Mihailo-. ie v svojih zaključnih besedah skušal PDkazuti, kako da se je boril za neke j*vzvišene cilje«, usoda pa da ga je vrgla a napačni tir; krivdo za svoje zločine je Kusa! zvaliti na svoje podrejene koman-ante, sebe pa je hotel prikazati kot nedolžno jagnje. Njegov zagovor in zago-on ostalih obtožencev pa niso ganili . ‘kogar. Dokazov in prič je bilo preveč " sodišče je v imenu naroda izreklo «zen, kot so jo podli zločinci zaslužili. raz3 Mihailovič in deset obtožencev — -ujovič, Radič. Glišič, Živkovič, Jovanovič, unč, Mušicki, Pavlovič in Dokič — je ‘‘o obsojenih na smrt z ustrelitvijo, traj-v? ‘zgubo političnih in državljanskih pra-r*" na zaplembo celotnega premoženja, '‘etalih trinajst obtožencev pa je bilo ob-na odvzem svobode od 18 mesecev n 20 let ter na druge kazni. Predsednik
sodišča je v kratki obrazložitvi obsodbe prikazal junaško pot narodov-Jugoslavije, ki so se na poziv Komunistične partije dvignili v boj proti fašističnim okupatorjem, ter na sramotno pot "seh 'eakcio-narjev, ki so se kot sovražniki lastnega ljudstva in njegove svobode povezali s fašističnimi okupatorji in reakcionarnimi klikami v Angliji in Ameriki ter v sosednjih državah in so se z njihovo pomočjo začeli boriti proti narodnoosvobodilnemu gibanju. Sodišče je kot zvesti tolmač ljudskega mišljenja kaznovalo obtožence, ki so z izdajo svoje domovine zagrešili najtežji zločin. Narodi Jugoslavije in primorski Slovenci sprejemajo z odobravanjem to obsodbo,- s katero so v veliki meri zadoščene žrtve. Vsi na smrt obsojeni so vložili prošnje za pomilostitev. toda Prezidij Ljudske skupščine FLRJ je te prošnje zavrnil. S to obsodbo je zaključeno najveličastnejše razdobje v zgodovini narodov Jugoslavije, razdobje borbe za osvoboditev.
PEDERA-tivnA LJUDSKA REPUBLIKA JUGOSLAVIJA JE SKLENILA PO-GODBO O PRIJATELJSTVU IN VZAJEMNI POMOČI Z LJUDSKO REPUB-L1KO ALBANIJO IN LJUDSTVO JUGOSLAVIJE ŠE Z VEČJIM POLETOM GRADI SVOJO DOMOVINO.
n julija je bila podpisana v Tirani v. ° prijateljstvu in vzajemni Pomoč1 med FLR Jugoslavijo in LR éiir. ,ui°. Gbe državi sta sklenili vse-, a"*1^ sodelovanje, da se bodo prija-.. J831 odnosi, ki so nastali v skupni bor-proti fašizmu in reakciji, še bolj utrdili.
Kupno bosta podvzeli vse potrebne (, za zagotovitev neodvisnosti in ne-takljivosti obeh držav ter za zagotovi-
.	—j/vvhui oiH-n orza v ier za zagoiovi-
‘v miru, Ce bo ena država napadena, v , )0 druga država nudila vso pomoč. ..... na drsava ne bo stopila v nikakršno
"1, ic bila naperjena proti drugi se n Ci' medsebojna vprašanja ter . ° urejala v naj iskrenejšem prija-uni Vu' Rosodba je veljavna za 20 let, ' Pa «e podaljša za vsakih nadalj-VeR Petr,let’ al<<> 'e ena st;ran';a "e raz-mVr?1' R^Sodba ima ogromen pomen za mtev vezi med obema državama ter ^.^otemtev miru na Balkanu in ^ v
.	'h' oblelnici narodne vstaje 13. julija
v r, n,aršnl Tito na Cetinju govor, Ktni«-61? -f0 ,,,ed drugim podal tudi sn *ce Jugoslavije glede pariškega Beia?Z-U,l>n ° ^rs<u 'n Julijski krajini, šetro i',e’ 'l8 kvarno samo kar je na-stf„ : " “'cesar več. V Parizu je bila na ani Jugoslavije edino sovjetska dele-ttobe ' osddi zavezniki pa niso pokazali H» razumevanja za jugoslovanske
zahteve. Narodi Jugoslavije ne bodo pristali na tako rešitev in bodo svojo pravico branili tudi v bodoče. Seveda bo šla ta obramba vedno v mejah možnosti in Jugoslavija nikoli ne bo storila nekaj, kar bi pomenilo razdor med narodi. Sprejeti sklep v Parizu je bil več ali manj jasen. Toda Jugoslavija bo ostala moralno trdna na svoji zahtevi in jo bo branila tako dolgo, dokler ne bodo združeni vsi jugoslovanski narodi v okviru FLRJ. V primeru nepravičnega sklepa seveda Jugoslavija ne bo napravila nepremišljenih korakov, ker je navajena potrpežljivosti, pa tudi vztrajnosti v boju.
V Jugoslaviij se je pričelo 8. redno zasedanje Ljudske skupščine, na katerem bo sprejeta vrsta pomembnih zakonov, ki predstavljajo nadaljnjo izpopolnitev organizacije ljudske države. Najvažnejša sta zakona o socialnem zavarovanju delavcev in nameščencev, po katerem bo to skrb prevzela v svoje roke država in bo vsakemu zagotovljeno v primeru nesposobnosti dostojno življenje, ter o splošni pomilostitvi krivcev glede na uredbo o odkupu kmetijskih pridelkov, po katerem bodo pomiloščeni, razen odkritih saboterjev, vsi tisti, ki v preteklem času niso oddajali žita državi po prejšnjih predpisih. S tem zakonom ie dokazana moč ljudske oblasti, ki je do-
Na Poljskem je bil te dni razglašen dokončni izid referenduma. Z ogromno večino so odgovorili »da« na vsa .tri vprašanja: ali želite parlament z eno zbornico, ali odobravate nacionalizacijo težke industrije in agrarno reformo, ali soglašate z ustanovitvijo poljske zahodne meje ob Baltiku, Odri m Nedssi? Poljski narod je s to zmago demokratičnega bloka položil izpit politične zrelosti. Poljska je z zmago demokracije nad zunanjim in notranjim sovražnikom stopila v vrsto slovanskih narodov, ki predstavljajo avantgardo napredka in miru. — V Bolgariji je Narodno Sobranje po dvomesečnem zasedanju zaključilo svoje delo. Najvidnejši rezultati tega dela so številni novo sprejeti zakoni in uredbe, ki pomenijo utrditev demokratičnih pridobitev Domovinske fronte. Najvažnejši so zakoni o agrarni reformi, proti vojnim špekulantom in bogatašem, o spremembah v zaščiti ljudske oblasti, ki predvideva ostrejše ukrepe proti reakcionarni opoziciji, o spremembah v zakonu o tisku, na podlagi katerih je prepovedano širjenje tendencioznih vesti proti ljudski oblasti ali motiti prijateljstvo z drugimi državami. Važen je tudi zakon o čišče-
nju vojske vseh fašističnih elementov. Dokaz vseh (eh zakonov je, da hoče Domovinska fronta ob podpori vsega ljudstva učvrstiti demokratične pridobitve in se boriti proti vsem sovražnikom ljudske oblasti. — V Romuniji se vrši danes volilna kampanja za jesenske volitve pod parolo: »Za zmago bloka demokratičnih strank«. Proti temu bloku pa nastopajo nazadnjaške »zgodovinske stranke« Manina in Bratianua. — V Italiji je sestavljena nova vlada z De Gaspe-rijem na čelu, v kateri je 8 krščanskih demokratov, 4 komunisti, 4 socialisti, ostali pa so iz raznih strank.
Medtem kosi narodi Evrope prizadevajo zagotoviti mir, pa so na tajnih anglo-ameriških razgovorih rešili življe-n je največje in najbolj nevarne tovarne za orožje v Nemčiji Vereinigte Stalil-vverke«. ki ima podružnice v Španiji, Južni Afheriki in drugje in je povezana z močnimi angleškimi in ameriškimi koncerni. Že na potsdamski konferenci je bila Anglija obvezana, da razbije ta trust, sedaj pa so prav v času. ko so zunanji ministri v Parizu razpravljali o razorožitvi Nemčije, na tajni pogodbi napravili tak načrt za »kontrolo« tega podjetja.
ki pomeni rešitev njenega obstoja. — Ameriške vojaške oblasti » Nemčiji imajo danes v svoji okupacijski coni skoraj vso donavsko mornarico Jugoslavije in sedaj grozijo, da tega brodovja ne bodo vrnili Jugoslaviji, ako Jugoslavija ne podpre ameriškega predloga o mednarodni kontroli nad Donavo. — V sedežu Anglije, Londonu, se danes nahaja okrog 100.000 oboroženih izdajalskih An-dersovih čet, to je poljskih sodelavcev •z okupatorjem za časa vojne. Kljub ponovnim izjavam o razpustu te vojske angleške oblasti' ne podvzamejo zato nobenega resnega ukrepa. London je danes zatočišče za profašistične begunce iz mnogih deže' iii vplivni angleški krogi te zločince vzdržujejo z denarjem ter jim izkazujejo vso gostoljubnost.
V nekaterih evropsih državah pa se danes zbirajo temne fašistične sile. V Turčiji so danes našli svoje zatočišče fašisti in profašisti iz mnogih držav; med njimi so tudi vodja jugoslovanskih beguncev, bivši predsednik vlade Cvetkovič, general Živkovič in drugi, ki izkoriščajo zaščito turških oblasti in hočejo razširiti svoje »delovanje-:	proli Jugo-
slaviji vse do organiziranja terorističnih akcij v Jugoslaviji. — V Grčiji pripravlja danes vlada povratek kralja Jurija. Prvega septembra- bo plebiscit in predsednik vlade je predlagal, naj bi pri plebiscitu glasovali samo za povratek kralja. Iz tega je jasno, da hoče vlada s silo izvesti svojo zahtevo, da Grčija ostane kraljevina. Grški monarho-fašisti pa skušajo na albanski meji z raznimi provokacijami izzvati spor, krivdo pa hočejo zvaliti na albansko ljudstvo. — 18. julija je desetletnica vojne v Španiji, ki jo je pričel krvnik Franco z aktivno podporo nemško-ilalijanskib fašistov. Dane« je Francova Španija zatočišče zločincev iz vse Evrope in gnezdo novih vojnih nevarnosti Toda delovno ljudstvo sveta je v zadnji vojni dovolj spoznalo, kaj je fašizem. Generalna konfederacija dela v Romuniji je pozvala vse delavce, da pod-pro borbo španskega ljudstva proli Fran- , covemu režimu. Tudi v Londonu se je vršilo veliko prolestno zborovanje proti španskim fašistom.
Uredba o prometu z žitaricami
Poverjeništvo lJ.VOO za Slovensko Primorje izdaja v sporazumu z Vojno upravo JA za Julijsko Krajino, Reko, Istro in Slovensko Primorje in po pooblastilu PNOO za Slovensko Primorje in Trst, zaradi ureditve prometa z žitaricami in v interesu redne in pravilne prehrane širokih / ljudskih množic naslednjo
UREDBO
o prometu % žitaricami.
Čl. 1.
Da se zavaruje prehrana širokih ljudskih množic v mestu in na vasi, bo za pravilno porazdelitev letine v gospodarskem letu 1046-47 skrbelo Poverjeništvo PNOO,
'Čl. 2.
Za odkup presežkov žitaric, ki preostanejo pridelovalcem po pokritju njihovih lastnih potreb, je upravičen edinole Pokrajinski prehranjevalni zavod PRERAD.
Vsaik drugačen odkup ali nakup žitaric je zabranjen in kazniv po tej Uredbi.
Kljub gornji zabrani pa je dopustna prodaja presežkov žitaric, kadar gre le za majhne količine do 10 kg in se prodaja izvrši neposredno po pri-delovalcu-kmetu konsumentu-delavcu, ki predloži potrdilo svojega pristojnega Krajevnega NOO, da potrebuje žita za svojo družino, ter prodaja ne prekorači določenih odkupnih cen.
Čl. 3.
Porazdeljevanje žitaric konsumen-tom bo oskrbel Pokrajinski prehranjevalni zavod PRERAD z nakupom na domačih tleh in z uvozom.
Posle odkupa domačih viškov bo vršil PRERÀD bodisi po svojih podružnicah. ali |K> zadrugah in zadružnih poslovalnicah, ki jih bo za to pooblastil.	^
Čl. 4.
Odkupile cene za žito bo določil s posebno odločbo odsek za cene pri Oddelku za trgovino in preskrbo PPNOQ.
čl. 5.
Vsi pridelovalci so dolžni najkasneje' v enem mesecu jvo opravljeni mlatvi prijaviti količino svojega pridelka pristojnim KNOO.
Čl. 6.
Vsa kmetijska posestva, ki so zadostno oskrbljena z žitaricami lastne^ ga pridelka, izgubijo pravico do živilskih nakaznic za te predmete.
Za zadostno oskrbljene se smatrajo pridelovalci, ki so pridelali na člana svojega gospodinjstva po 200 kg pšenice, rži ali ječmena, ali po 300 kg koruze potem, ko so od celotnega pridelka odbili semenske potrebe.
Semenske potrebe se smatrajo pokrite s količino 200 kg pšenice, rži ali ječmena, oziroma 40 kg koruze na 1 ha površine, ki jo morajo obvezno posejati.
Pridelovalci, ki so svoje potrebe pokrili samo delno, izgubijo pravico do živilskih nakaznic za ,dobo, ki odgovarja delnemu pokritju potreb z lastnim pridelkom.
Čl. 7.
Zaradi pravilne ugotovitve pridelka,* pravilne evidence, kontrole mlatilnic in prodaje pridelka se ustanovijo pri vseh Krajevnih NOO odkupne komisije.
Glavna naloga odkupnih komisij je ugotovitev povprečnega letnega pridelka za svoj kraj, po potrebi in bistvenih razlikah tudi za dele kraja. Podatke o povprečnem letnem pridelku morajo dati odkupne komisije Krajevnim in Okrajnim NOO.
Delo odkupidh komisij pri Krajevnih NOO nadzira Okrajna odkupna komisija.
Čl. 8.
Vsi lastniki mlatilnic, tako javnih, kakor zadružnih in zasebnih, so dolžni voditi knjige o tehtanju in izstavljati pridelovalcem obračune o tehtanju, prepise teh obračunov pa pošiljali Krajevnim NOO.
Čl. 9.
Krajevni NOO morajo takoj, ko dobi ta Uredba veljavo, sestavili spiske pridelovalcev žitaric. Ti spiski morajo vsebovali osebne podatke pridelovalcev, število njih gospodinjskih članov, točne navedbe površin pod žitaricami, prijavljeni pridelek, pridelek, izračunan po povprečnem letnem pridelku, pridelek, obračunan po mlatilnicah in za prodajo proste količine.
Krajevni NOO morajo te spiske izročiti okrajnim NOO v kolikor ne vodijo sami kartoteke, predpisane za izdajo živilskih nakaznic, sicer pošiljajo Okrajnim NOO le tedenske izvlečke. Poslanim spiskom je priložiti obračune mlatilnic.
Čl. 10.
Podrobne predpise o organizaciji odkupa, načinu poslovanja in sestavi odkupnih komisij, načinu, kako je voditi spiske in knjige in kakšne obrazce naj se uporablja, izda Oddelek za trgovino in preskrbo pri PPNOO.
Čl. 11.
Vsi prestopki te Uredbe se kaznujejo — v kolikor ne vsebujejo dejanskega stanu, kaznivega po Uredbi o pobijanju gospodarske sabotaže ii} nedopustne špekulacije — z denarno kaznijo do 50.000lir, ob neizterljivosti pa s prisilnim delom.
Za preiskavo in sojenje prestopkov po tej Uredbi so pristojni Okrajni NOO.
Čl. 12.
Ta Uredba stopi v veljavo z dnem ob j ave.
Ajdovščina, dne 11. julija 1946.
Za Pov. PNOO, oddelek za trgovino in preskrbo:
Načelnik — Bernot France 1. r.
Za Poverjeništvo PNOO. tajništvo:
Tajnik — Perovšek France 1. r.
K uredbi o prometu z žitaricami
Pri presoji uredbfe o prometu z žitaricam i vidimo na prvi pogled, da je ta uredba izdauh z namenom, da se prepreči špekulacijo z najvažnejšimi življenjskimi potrebščinami. Člen 6 te uredbe pravi, da se smatra zadostno oskrbljen z žitom oni kmetovalec, ki pridela na osebo poleg drugih pridelkov 200 kg pšenice, rži ali ječmena ali 300 kg koruze. Tu vidimo, da te količine odgovarjajo normalnim časom v prehrani, za nekatere krajevne običaje pa statistiko še celo 'presegajo. Radi tega je jasno, da ta kmet ne bo, upravičen dobiti živilsko nakaznico za moko, ker jo je že v zadostni količini pridelal sam. Če vzamemo povprečni pridelek kmeta v Slovenskem Primorju, vidimo, da pridela srednji kmet približno 300—400 kg pšenice, poleg tega še nekaj koruze, rži ali ječmena. Ako vzamemo povprečno, da šteje 'kmečka družina 4 člane, vidimo, da ta uredba ne bo obremenila našega kmeta, razen nekaj večjih kmetov, katerih je |>o statistiki, ki pridelajo več kakor je predpisano, 2K do
3% v Slov. Primorju. Jasno se vidi, da je težnja uredbe predvsem ta, da se čimbolj izpopolni prehrana ljudstva, prepreči vsako špekulacijo ter pravilno vodi državno gospodarstvo.
Da pa bo mogoče vse to na res ljudski način izvesti, je potrebno, da pri tem aktivno sodelujejo krajevni NOO, odbori OF ter vse množične organizacije. Na ta način bo prejel hrano tisti, ki je ne pridela in jo je potreben, istočasno pa bomo izključili, razkrinkali in onemogočili špekulantom njihovo politiko, državo gospodarsko utrdili in s tem koristili ljudstvu.
Zavedati se moramo enega: čim več producirati in prištediti doma ter čim manj od zunaj uvoziti, na ta na» čin bomo najhitrejše gospodarsko neodvisni od zunanje-pomoči, s katero nas sovražnik skuša gospodarsko podrediti ter spraviti v njegovo odvisnost. Zavedajmo se, da bijemo gospodarski boj. katerega moramo čim hitrejše izbojevati.
RAZGLASI
Ugotovljeno je, da se vozniki, potniki in cestni mejaši ne brigajo za predpise o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih. Opaža se, da trgovci in posest-skili skladajo les na cestišču in na cestni svet, da lastniki ob cesti ležečih parcel orjejo tik do cestišča normalno na smer cestne proge ter s tem nanašajo na vozišče blato in nesnago ter ovirajo promet, da se postavljajo ograje, žive meje in druge gradbe tik cestnega sveta, s čemer se zmanjšuje preglednost ceste, da segajo veje sadnega drevja v cestni prostor, da so gnojišča še vedno bliže 5 m od javnih cest itd.
Da se navedeni in slični nedostatki ter prekrški cestnih predpisov čimprej odstranijo oziroma preprečijo, je potrebno, da sodelujejo poleg uslužbencev cestne uprave tudi organi NZ.
Isto so dolžni organi NZ, da na svo-službenih obhodih kontrolirajo tudi zgoraj navedene nedostatke. Vse ugotovljene napake in prekrške cestnih predpisov morajo organi NZ javljati Okrajnim NOO. Dolžnost Okrajnega NOO je, da vse take prijave nemudoma preišče in ukrene vse potrebno, da se ovire s cest odstranijo ter krivci kaznujejo po zakonitih predpisih.
Bratina Rado iz Velikih Žabelj št. 1 je izgubil dovolilnioo za moško kolo črne barve št. 14231, znamke Wander, izdane od Okrajnega NOOO v Ajdovščini dne 21-V. 1946 št. 22051.
Citirana dovolilnica se proglaša za neveljavno.
H robat Franc, Dobravlje 77 je izgubil dovolilnico za moško kolo črne barve, znamke Bianchi, št.08004, izdane od Okrajnega NO odbora v Ajdovščini. — Predmetna dovolilnica se proglaša za neveljavno.
Trošt Ivana, Porečje 24. je izgubila osebno izkaznico, ki je bila izdana od Krajevnega NO odbora v št. Vid.u pri Vipavi. — Predmetna izkaznica se. proglaša za neveljavno.
Vončina Alojzija, roj. I. 1911 v Go-milnici je izgubila osebno izkaznico, izdano dne 8. V. 1946 od Okrajnega 1NOOO Grgur-Čepovan s št. 2523 in jo s tem proglaša za neveljavno.
Škapin Marka. roj. 22. sept. 1926 v Vipavi je izgubila osebno izkaznico, izdano od Okrajnega 1NOO Ajdovščina s št. 920 in jo s tem proglaša za neveljavno.
Cigoj Oskar iz Gojače št. 24, okraj Ajdovščina, je izgubil dovolilnico za žensko kolo črne barve, znamke Anker, in jo s tem proglaša za neveljavno.
S »Primorsko borbo« po naših vaseh
1-t. julija — dan /trne obletnice, odkar izhaja »Pnrfi.orska borba*. Ž.e o teku noči sta prispeta o Postojno doa kamina. okrašena z zelenjem in parolami. ! Primorsko borbo o osa ko hišo*, to je bilo geslo dneva.
Aa sedežu okrajnega odbora ZAMJK so bili že zbrani tovariši in looarišice i oseh okrnjen, ki so zavijali časopise. Med delom in peljem je minila noč in ob petih, zjutraj sta bila kamiona pripravljena za pot. i sem tovarišem sem dal še zadnja navodila, kako naj razdeljujejo časopise, in avtomobili so o prvem ju Iran jem svitu krenili na pot.
Na glavni cesti pod Nanosom smo srečavali prve ljudi. Z oelikim naduše-njem so pozdravljali avtomobil, na katerem s oplapolaie velike slovenske in jugoslovanske zastane z rdečo zvezdo.
Prva postaja — Št. Vid. Pred prostori K\GO so nas ž.e pričakovali mladinci in mladinke, oblečeni o telovadne kroje. Tovarišica Mimica jim je naglo razdelila zavoje časopisov za okoliške vasi in štafete so odhitele.
Avto je krenil najprej. Preko Vipave, Ajdovščine in Cola smo dospeli na Črni vrh. Avto je dospel, že pol ure pred predvidenim časom, zato štafet še ni bilo- Čakali smo. Nekaj minut pred deveto je prikorakala četa mladink o športnih oblekah, z veliko zastavo na čelu in s pesmijo na ustih. Vsi hočemo citati naše časopise, so vzklikale tovarišice.
Skozi Godovič in Idrijo je pripeljal avlo v Spodnjo Idrijo. Velika množica ljudstva, od najmlajših pionirjev pa do starih očetov iti mamic, je siala na cesti. ko se je avto približal, je neka tovarišica stopila na sredo ceste in z zastavo zaprla pot. Obkročili o avtomobil. sprejeli časopise in odhiteli po vaseh.
Po nekaj postajah se je avlo ustavil * v Cerknem — nekdanjem glavnem mestu osvobojenega ozemlja IX korpusa. Cerkljanska mladina ni pozabila na svoje tradicije, štafete so do minute ločno razdelile časopise po vseh vaseh v okolici. Posebno dobro so se izkazale tovarišice Vera. Sonja in Inka, ki so razprodale največ časopisov in zbrale največ prispevkov za tiskovni sklad.
Prav lep sprejem je bil zopet v Dolj-m Tribnši. Tu so čakali na časopise skoraj vsi vaščani. Dekleta so obstopila avtomobil in ga okrasila s svežim cvet jem. Pogovoril sem se s sini Na vaščanom. Da, mi je rekel nazadnje, dobro se spomin jam, kako so nam včasih kurirji nosili partizanske časopise. Nevarna je bila ta pol in mnogo jih je padlo o zasedah ter se niso več vrnili. Sedaj pa je svoboda in lahko beremo naše časopise brezskrbno Samo, da bo pri nas končno Jugoslavija, pa bomo srečni.*
Ko smo se bližali Slami, smo zaslišali zvoke harmonike, ki je ■ vriskala vesele, borbene pesmi. Mladi pionirček, morda je imel kakih osem let, je igral na veliko in težko harmoniko. Njegovi prsti so se premikali urno po klaviaturi in pesem >Nh juriš je donela po vasi. M lana pa je priskočila k avtomobilu in ga posula s cvetjem. Res. lepšega dokaza, kako dobri so naši ljudje, pa ne bi mogel videli, sem si mislil.
Tolminski okraj je imel najtežje naloge za razdelitev časopisov, kajti cesia do krajev ob Soči in v Trenti je prerezana po umetnem bloku in o le kraje vodijo sedaj samo ozke, hribovite poli. Toda tu so priskočili na vomoč borci naše ljubljene ljudske armade, ki so sami prenesli časopise o oddaljene kraje. Najboljše so se izkazale v lem okraju mladinke Olga /.nidar iz Stržišč. ki je sama pridobila l~ novih naročnikov, Marica Manfreda iz Podmelce, ki jih jr zbrala S, in tajnica mladinskega od-' bora o Togarščah, ki je o (> minutali napravila kilometer dolgo štafetno progo, prodala 35 značk, pridobila A iwoe naiočiiikc in zbrala mnogo prostovoljnih prispevkov. Tudi pionirček Siloo Golja iz Togaršč je v 20 minutah pretekel 2 km dolgo progo in prodal časopise o 9 hišah. Mladitia iz Idrije ob Bači pa je zbrala t? novih naročnikov.
Iz Tolmina je avlo preko Vrat pripeljal o grgarski okraj. V vaseh po Banjški planoti, ki so bile okrašene z lepimi, velikimi zastavami, so mladi in stari z navdušenjem sprejemali časopise, ki so bili o nekaj urah skoraj vsi razprodani. Ob poti so stari očanci s stisnjeno pestjo pozdravljali nolo, ki je hitel mimo njih. Na kamionu se je peljalo tudi mnogo ljudstva iz vasi na Planoti; hoteli so šoferju plačali voznino, ko pa jim je odgovoril, da ne sprejme nobenega plačila, so dali prostovoljne prispevke za lisk v skrinjico na avtomobilu.
Dan »Primorske borbe mi bo ostal globoko o spominu. Videl sem še enkrat,, kako naše ljudstvo ljubi svoje glasilo in kako s lem navdušeno manifestira za Osvobodilno fronto.
Pripovedovali so mi ludi, kako so po drugih okrajih sprejemali časopise. ,
V	postojnskem okraju so organizirali razdeljevanje časopisov samostojno. Z dvema avtomobiloma so jih raznesli po glavnih cestah, po vaseh pa so jih razdelile štafete. V Senožečah so preko ceste razobesili napise 14. julij — dan Primorske borbe . V vasi Palčje pri st. Petru je bila mladina posebno navdušena; po končanih štafetah so se zbrali v dvorani vsi vaščani in tovariš Podkrižnik Milan jim je govoril o pomenu Primorske borbe*. V vasi Goreti je, ki je bila. med borbo vsa požgana, so izročili 200 izvodov časopisov mladinskemu delovnemu bataljonu, ki obnavlja svojo vas.
I udi v okraju II. Bistrica je ljudstvo T veseljem sprejelo časopise. Prodani so bili vsi izvodi in •> mnogih vaseh so ljudje izjavili, da bi jih radi imeli še več.
V	okraju llerpelje-Kozina sc je prav dobro izkazala mladina iz vasi llerpe-Ije, Kozina in Tublje, ki ima svoj skup-iL odbor. F teh treh vaseh so pridobili
46 novih naročnikov, pri čemer so se najbolje izkazale mladinke Turčitiouič Milka, Neva, Metlika Angela, Jolanca in Nela. Izredno dobro se je izkazala ludi mladina iz Materije: v zgodnjem jutru so šli na prostovoljno udarniško delo — na polju so želi pšenico, dokler ni pripeljal avtomobil, potem pa so sprejeli časopise in jih razdelili po vasi. I udi vas Prelaz ni zaostala; o desetih minutali so zbrali 12 novih naročnikov in že ob 11 dopoldne so prinesli poročila z denarjem na okr. odbor ZAMJK. T černetičah je mladina dobro organizirala sprejem časopisja: na križišče je prišla vsa mladina z zastavami in z njimi so bili Tudi pionirji.
'Tudi o koprskem okraju so sprejeli časopise z oelikim navdušenjem in v več krajih, tako n. pr. v Kopru, Izoli in Kuberti so se vršili mitingi, posvečeni temu dnevu.
Dan »Primorske borbe* je torej do-
segel svoj uspeh. Ljudstvo je z navdušenjem sprejelo svoj časopis in s lem še enkrat manifestiralo za ljudsko oblast in za Jugoslavijo.
Zgodilo pa se je nekaj napak, ki jih bo treba o bodoče odpraviti. Tako n. pr. o Idriji, odgovorni tovariš, ki bi moral voditi vso razdelitev časopisov, ni prišel do kamiona in mladina sama ni vedela točno, kako naj časopise razdeli, kar je vzbudilo upravičeno nezadovoljstvo. V več okrajih je bila tudi razdelitev časopisov, po številu izvodov nepravilna; o mnogih vaseh ni bilo dovolj časopisov in ljudje so bili nezadovoljni, ker so zahtevali »Primorsko borbo* o vsako hišo, izvodov pa je bilo premalo. Tudi poročanje o izvedbi akcije je bilo o nekaterih okrajih prepočasno, zaradi česar ni bilo mogoče prikazati vseh uspehov. Vse te pomanjkljivosti in napake naj nam bodo šola za bodoče kol-portažno in propagandno delo, ki.zahteva večjo prizadevnost in živahnost, če hočemo res ustrezati borbenemu primorskemu ljudstvu.	Matjaž.
S kamionom »Primorske borbe« po Pivki
Nedelja 14. julija je bila jjosveče-na v coni B širjenju našega tiska. Kot že v času narodno osvobodilne borbe, tako tudi danes ljudstvo posveča polno pažnjo čitanju ljudskih časopisov in kljub delu pri obnovi in na polju najde vedno dovolj časa, da cita ter si tako širi [>ogled v svet.
14. julija so na vsezgodaj zjutraj odrinili kamioni po vseh cestah cone B. Po vseh vaseh, trgih in mestih so pionirčki in mladina sprejemali in pozdravljali te kamione in potem raznašali časopis v bližnje in dalj nje vasi. Ni je bilo vasi v coni B, ki bi ta dan ne dobila ž.e v dopoldanskih urah
Primorske borbe«. Veliki lepaki, ki jih je izdelala mladina, so s kričečimi barvami pozivali ljudi, naj širijo, čitajo in naročujejo napredno časopisje. Zelo lepo je bilo v okraju Ilirska Bistrica, kjer so napravili velike lepake z naslovi vseh časopisov.
Mi smo se pridružili okraj'nemu šolskemu nadzorniku, ki je bil »oborožen« s fotoaparatom, s katerim je napravil nekaj prav lepih posnetkov. Kar hitro smo zdrveli j>o jjoljski poti proti Belskemu; kjer nas je čakala skupina mladenk. V vsaki vasi pod Nanosom so nas pričakovali, nas pozdravljali s cvetjem in odvzemali; smejoč se, dragocen tovor, tiskano besedo primorskega ljudstva, katero naše ljudstvo samo čuva in brani.
V Hruševju bi kmalu izgubili prednje desno kolo pri avtomobilu. Kar na lepem so nam odleteli trije vijaki.
Oh. kakšna smola,« je vsa potrta vzkliknila tovarišica Nada. Komaj pa je to izustila, se je pri nas ustavil ženitovaaijski voz in na vrat na nos
smo naložili naše časopise nanj; saj jih bodo radi oddali v tistih vaseh, skozi katere se peljejo. Znova je bila naša Nada dobre volje. Partizan ima pač zmeraj in povsod srečo: če izgubi kolo pri avtomobilu, sreča ženitovauj-ski voz, pa je morda znova na višku.
Od tu smo se odpeljali proti Razdrtemu in Senožečam, kjer so nas že težko čakale skupine mladink pod velikim razpetim napisom preko ceste: širite naš tisk! Tovariš nadzornik je prešenetil mladinko, ki je vsa nasmejana sprejemala časopis, in jo slikal. »Ali res?« je v ljubki zadregi vprašala, ko je opazila smeh ostalih tovarišic. Da, res je, ta tovarišica je prav taka kot vsi naši ljudje ta dan. ko so s smehljajem sprejemali naš časopis.
Še- v Sajevče smo zdrčali po kolovozu, ki so ga tamošnji ljudje popraviti s prostovoljnim delom. Tudi tam smo oddali neuklonljivo besedo »Borbe» za svobodo in ljudsko demokracijo Primorskega ljudstva ter se vrnili v Postojno.
Vsi smo imeli občutek ta dan, da Primorsko ljudstvo praznuje zmago nad črno idejo krvoločnih sinov rimske volkulje in kričaških napadov vsega zločinskega teptanja CLN-ovih band. gospodov, ki pišejo po Mar-gottijevih navodilih v »Primorskega Slovenca«. Naša tiskana beseda je ta 'dan prišla v sleherno vas, prišla je med ljudstvo zopet tista beseda, ki jo je globoko in nežno občutil beneški ljudski duhovnik Podreka že pred pol stoletja, ko je narrSlu iz srca povedal: »Sem zvesta Slovenka, ker ljubim svoj dom.«	Oga-rev.
Pozdrav iz Brčkega
Bijela, dne 9. VII. 1946.
Prešlo je mesec dni našega bivanja na progi. Sestanki, konference, rapor-ti, poročila na dionico, na Sekcijo, na Glavni štab, dnevni ter desetdnevni mesečni izveštaji, vse se bliža vprašanju, kaj smo storili v tem mesecu. Spomnil sem se, da bi od pomanjkljivo podanega poročila poslal izvleček tudi na Primorsko. Težko pišem sam o sebi, kajti pohvaliti bi se moral. Običaj je. da nas |X)gostoma obiščejo novinarji in fotoreporterji vseh največjih časopisov federalnih edinic Jugoslavije, zato bi bilo najbolje, nko bi vi sami listali z dneva v dan novine, kfer se beleži naša slava.
Ko smo objektivno izprašali našo vest. smo ugotovili že v začetku, da vsa tukajšnja mladina, da nam ljudstvo vseh federalnih edinic ne bi moglo izkazati večje ljubezni, zanimanja in pomoči, kot jo izkazuje. Ugotovili smo, da so nas nestrpno pričakovali.
Takoj preko stare slovensko-itali-janske meje so nas pričakovali in pozdravljali, govorili in ! obsipavali z vprašanji. Prinašali so nam darove v l.jiihljani, Zidanem mostu, v Cunjah, v Brčkem, v Bijeli. povsod so preko nas pozdravljali trpinčeni in še boreči se narod Julijske Krajine, ki smo ga skušali častno zastopati.
Marsikdo zna danes povedati, kakšni so bili dnevi pred odhodom brigade, V Postojni smo se prvič zbrali vsi mladinci vseh okrajev Vzhodne Primorske, iz gorskih tolminskih bajt, pa do nizke istrske obale. Povsod je klic in vabilo mladine Jugoslavije globoko prodrl v zavedna in predana srca naše mladine. Vsi smo razumeli direktivo maršala Titu. Vsi smo hoteli pokazati krivičnemu svetu, da v Julijski Krajini ni državnih meja, hoteli smo povedati tem zunanjim ministrom, da ne bomo nikdar priznali krivičnih črt. Hoteli smo povedati: kot smo se neustrašeno borili z ostalimi narodi Jugoslavije, tako hočemo z njimi obnavljati. Razumeli smo: ako bo naša Jugoslavija gospodarsko močna, Im) s tem močna tudi Julijska Krajina. Pripravljeni smo bili na vse težkoče. Na nestrpnih obrazih prekaljenih mladincev se je spajal samo en izraz, v 293ih srcih je bilo čutiti eno samo voljo:	obnavljati svojo
zemljo!
V Cunjah na kolodvoru, ko so nas pozdravili razni govorniki, nam je tudi komandant davnega štaba Ivo Bla-nuša želel dobrodošlico. V besedah smo ponovili trdno vol jo, da smo prišli na delo in učenje. Vse to smo kmalu pokazali. Pozdrav kakor tudi sprejem osmih brigad v Bijelem se je razvil v spontano manifestacijo, v prisrčno in tovariško manifestativno iz-rn/anje svojih občutkov.
Prespali smo noč na zadnjem kolodvoru v Cunjah, ker smo bili od jHrti utrujeni. Komaj je sonce vstalo, smo se pripravili na kamione, da nas odpeljejo na cilj dela, 24 km daleč.
Kot praznična budnica je ropot kamionov in veselo petje prešlo mesto Brčko. Meščani so nas začudeno in navdušeno pozdravljali. V Bijelem nas je pred taboriščem prihitela pozdravit mariborska mladina, zvečer pa vseh osem brigad. Pozabili smo na utrujenost. Svet je bil za nas popolnoma nov, čudovito nagib smo se privadili spremembam. Saj ostane človek prevzet od lepote prirode, zanimivih krajev, vedenja ljudstva, narodnih običajev, raznih verskih običajnosti, noš in načina življenja, vse je poglobilo zanimanje človeka, da mu je postalo tu vse drago. Z ljudmi, ki so bili do osvoboditve zatirani, katerih politično prepričanje je bilo spočetka popolnoma zgrešeno, je bilo težko ravnati. Danes je mladina tukajšnjih brigad lahko ponosna, da je tudi v tem pogledu z vzgledom in pravo politično zrelostjo pravilno usmerila delo in življenje večine prebivalstva.
Sprva so ljudje na nas gledali začudeno, skoraj so se nas izogibali, toda razumeli smo, kako je treba ravnati in V' kratkem smo že opazili spre-memebo. Danes nas vabijo v domove na obisk, prinašajo nam živež, povsod nas prijazno |»ozdravljajo. Zdelo se jim je v začetku nepotrebno, kar mi tu delamo, danes pa razumejo, koliko bo proga izboljšala ozir. omogočila življenje, kako se bo s tem razvijala težka industrija, kako se bo njihovo dosedanje zaprto življenje odprlo v široki svet.
Po ravni cesti, presekajoč dvakrat mladinsko progo in končno preko rečice Tinje, se pripeljemo v majhno kmečko vasico Bijelo. Tu je naseljenih 8 brigad raznih narodnosti. Kontrolo vodi VI. dionica, kateri načel j lijejo sami strokovnjaki, ki nas razporejajo na razna dela v sekciji. To so strokovnjaki, ki odgovarjajo za večje sektorje dela. Glavni štab vseh delovnih brigad skrbi za pravo organizacijo edinic na- delu, v disciplini, na 'kulturnem polju, fizkulturnem, zdravstvenem itd. Res začudeni smo bili, videč tako organizacijo v vseh pogledih. Presenečeni smo nam tem, kako je mogoče voditi tako maso ljudi ha tak način. Vsa zasluga gre predvsem samoiniciativnim tovarišem in roko-vodjem, druga pa predanosti in samoiniciativnosti mladine, ki je razvila delovni polet na najvišjo stopnjo. Vse nam je jamstvo, da bo življenje vedno lepše, da bomo z lahkoto izvršili zadano si nalogo-
Brigada je organizirana po vojaškem sistemu. Ediniea je formirana iz petih čet, vsaka četa je postavljena iz mladine dveh okrajev. Čete imajo svoje komandirje, namestnike in podrejene. V' komandi so tovariši odgovorni za kulturno prosvetno delo, za fizkulturno zdravstvo ter intendantu-ro. Isto tako je sestavljen štab brigade. Razumljivo je. da smo v začetku naleteli na veliko število to/koč in napak, kajti iz Primorske smo šli
Štab 52. delovne brigade Ja nka Premrla Vojka v Bjelini.
materialno in organizacijsko slabo pripravljeni, toda z vgledpm ostalih, brigad, predanostjo in odločnostjo smo premagali težke naloge. Že doma srno razumeli, da se z delom na progi rešuje politično vprašanje, da se tu utrjuje bratstvo in edinstvo vseh jugoslovanskih in ostalih narodov. Lahko rečemo, da smo šele na licu mesta ugotovili, kako globoko se razumejo in upoštevajo narodi Jugoslavije. Ganjeni smo in hvaležni! V manjšem obsegu je zanimivo, kako se ta princip izvaja v brigadi sami, zanimivo je tovarištvo in , nerazrešljivo prijateljstvo, ki je takoj zavladalo. Že v začetku se izVaja kolektivno življenje.
Morala se postopamo z dneva v dan viša, delovni polet sam pa je dosegel skoraj najvišjo stopnjo. Pripravljeni smo na vsako delo. Prvega junija smo bili določeni na gradnjo 250 m dolgega nasipa, ki smo ga izgotovili do 24. junija in nanj naložili preko 6000 ku-bikov. Delo je bilo tako enostavno, da smo proti koncu želeli novega specialnega dela, da bi lahko pokazali svoje strokovne sposobnosti. ' V tem pogledu smo svoječasno formirali nekake skupine strokovnjakov raznih strok, na čelo katerih smo postavili praktično zmožne ljudi s teoretičnim poukom. Danes imamo v vsaki četi mladince, ki z lahkoto rešujejo probleme dela na mestu, katero zahteva razne stroke. S takim organiziranjem si lajšamo delo. Istočasno so mladinci, ki imajo veselje do tega, dodeljeni vežbanju. Do sedaj smo dali na razne tečaje okrog 20 ljudi, ki so povsod pokazali najboljše uspehe, razne druge špecialiste smo nudili na druga pomo/na dela.
Dne 25. junija smo bili določeni na gradnjo 6o metrov dolgega mostu preko Tinje v bližini Bijele. Most bo sestavljen iz 5 stebrov, na katere se nastavi železna konstrukcija. Pri tem delu, ki dobro napreduje, smo naleteli na velike težkoče radi močnega prodiranja vode. Pri zgraditvi mosta moramo biti udarna brigada. Borili se bomo za prehodno brigadno zastavico. Saj smo pokazali pravi polet v prvih dneh in nam je zato bila že v desetih dneh dana pohvala. Ne bom omenjal veselja, ko smo dobili v 20 dneh drugo pohvalo. V teh dneh je bilo proglašenih* 8 udarnikov in 15 pohvaljenih. V prvih desetih dneh smo dobili četno prehodno zastavico. Na fizkul-turnem |)olju nfe moremo zabeležiti točnih uspehov zaradi pomanjkanja različnega orodja. V lahki àtletiki smo premagali že razne brigade, ravno tako z nogometno ekipo. Tedensko imamo |x> 3 ure fizkulturne vaje ter vsako jutro prave vaje. Na kulturnem pol ju nismo dosegli onega razvoja kot je bilo pričakovati.
Obisk češkoslovaške mladine v vasi Gorenje
Dne 4. julija 1946 je obiskala vas Gorenje češka mladina. Zbralo se je mnogo vaščanov, ki so v prisrčnem sprejemu pokazali, kako utrjeno je bratstvo in edinstvo vseh slovanskih narodov. Delovni bataljon iz vasi Bukovje, Strmica, Studcnega in Belskega jih je pri obnavljanju vasi navdušeno pozdravil. Češka mladina je z zanimanjem ogledovala statistično tablo sredi vasi, na kateri so vpisani točni podatki v času NOB interniranih in pobitih' vaščanov, porušenih in požganih hiš. Vodja, spremljevalec češke mladine je tolmačil stanje Primorske prav s primerom te vasi. Češka mladina je prijela za delo in pomagala našim mladincem. Nato je bil na prostoru, pripravljenem za kulturne prireditve, prisrčen pozdravni nagovor tovariša Posega Mirota, ki je v imenu postonjskega okraja sprejel Čehe V svojem govoru je naglasil, kako je tudi češka mladina pripomogla k dokončni zmagi nad fašizmom in da prav tako sodeluje v nadalj-ni borbi z vso ostalo demokratično mladino sveta, ki si ustvarja novo in boljšo bodočnost. Želel je, da bi odnesli s seboj najboljše vtise in izročil pozdrav ostali češki mladini.
Za njim je pozdravil v imenu ljudske oblasti tov. Elo Garzaroli. Enotnost in skupno sodelovanje jugoslovanskih in češkoslovaških narodov, bo ista kot jc
Razstava tiska v Ajdovščini
Predvsem zaradi tega, ker je ml " dina izlila vso voljo in elan saul0ia materialno delo na progi, tako se ^ vse ostalo dovolj ne zanimamo. T1' delali smo razne brošure o raP°?.. OF, o komsomolu, razna stroko'“ predavanja, pravoslovje itd- Na Pr0_ svetnem polju se učimo skeče in r , citacije. Pevski zbor je občudovan ® vseh ostalih brigad. Imamo tudi niaJ " no godbo, žal pa nam primanjkuje!. inštrumenti. Nastopili smo prav te.n z mitingom, ki je dobro uspel. NaJ večjo pažnjo poligamo na higieno zdravje. Po četah imamo bolnicarj ’ katere kontrolira zdravnik, ki poS®' stoma predava o higieni in zdravstv ' Res pravo primorsko navdušenj ' prisrčnost in revolucionarnost kaz^ naša mladina, kadar nas obiščejo de legacije. Nebroj pozdravnih pisem J . resolucij nismo v začetku niti uteSP1.. precitati. Pred dnevi so nas obiska ministri zvezne vlade ia tovariš Rj1.. Dugovič. Pred kratkim smo piejm veliko pošiljko materiala iz Primo1 ske, katerega so darovale naše draZ, ne za mladino. Zopet siilo čutili v času borbe, kako je naše ljuC'st\e strnjeno; zopet smo čutili, da so nas matere pripravljene na vsako žrtev z dosego pravičnih ciljev. Že ko sm odšli, nas je ljudstvo, posebno RK oD" daril z živežem in cigaretami, »etm pogosteje nas obiskujejo igralske sk pine in gledališča iz Srbije, RrvatsKv in Bosne, športniki z raznimi progr^. mi in kino predstavami. V brig®? sami skušamo pravilno razvijati 1 usmerjati moralno življenje.
Pred dnevi je prispela na albanska brigada, kmalu nato še b*1,' ska. češka, ki se nahaja v naši bllZ!^ ni. Dospela je tudi III. Primorska b|! gada P. Tomažiča, toda določena je . la na sektor Banovici, zato je še d1' smo obiskali.	• 'n
Ko smo odjiotovali, so nas očetje 1 matere opominjali, naj se zavedam svojih dolžnosti ter naj storimo y za svojo domovino. Obljubili smo d«' sleduo borbo okupatorju pred leti 1 zmagali, danes obljubljamo dqslc<D pomoč svoji domovini pri obnovi. » , litična zrelost, zavednost in preda»® naših ljudi je jamstvo za zmago. 1 kazati hočemo vsemu svetu, koliko I« zmožna Jugoslovanska mladina po..ta ko težki borbi. Ravno vdneli, ko f'y mo iz dnevnih novic o krivicah, zoPc_ odločajo naši izmučeni deželi na ko» ferenci v Parizu njeno usodo. V dne». ko se v Trstu (in Gorici dopušča u..’ janje najboljših antifašistov in za*|' ganje ter ropanje stanovanj demokry ličnih ustanov, dvigamo glas, da l*® nosno j »o vemo celemu svetu, naj prodajajo naših ljudi italijanskim 'a šistom. naj se ne mešajo v naše za d ve in naj držijo svoje obljube.
bila doslej. Rekel je še, Trst jc naš 1 vaš, kot je Praga vaša in naša.	.c
Navdušenje jc bilo veliko, mladbm ! vzklikala Titu, Benešu in narodom °‘,c' bratskih držav.	^ i
Vodja češkoslovaške mladine Jifi se je prisrčno zahvalil za sprejem in ljubil, da bo o vsem natančno por°c mladini v svoji domovini. Izrazil je sV.(, je začudenje nad delom in poletom na mladine in nad enotnostjo naših narod0 j Tudi oni bodo vztrajali z nami v b°r^_ za naše pravice in za pravice vseh n , rodov sveta ter nas vedno in pov5 podpirali.	j
Nadalje jih je pozdravil komandaF bataljona, domačin, ki sc jim je za^vf.m za pozornost, katero so izkazali s svoj1 ^ obiskom, kar je dalo domačim mlad' cem ponovno pobudo in večjega nav° šenja za delo pri obnovi.
Po končanih govorih jc mladina za_ plesala Titovo kolo, prepevala partiza" ske in narodne pesmi, nakar so odšli 0 ogled postojnske jame.	.-i
Pri odhodu je delovni bataljon obko^ avtobus in še enkrat zaplesal kol°' Slovo je bilo ganljivo, ker sc jc »as. mladina težko poslovila od bratov čch° Po ogledu postojnske jame, so PrCIC,c od mladine postojnskega okraja prep1* spomenic, ki so bile poslane raznim mc narodnim forumom, in slike našega na rodnega heroja Janka Premrla-Vojka.
Okrožni odbor Osvobodilne fronte /a Vzhodno primorsko okrožje jc priredi! v Ajdovščini razstavo, naprednega tiska, ki prikazuje tiskano besedo i/, časa narodno osvobodilne borbe in današnjo tiskano besedo. Razstava jc vzbudila veliko zanimanje med ljudmi, ki prebirajo knjige in časopisje
ter si beležijo naslove raznih i/dab da si jih bodo nabavili, naslove ra/-: uih člankov, ki so jih posebej opazlJ v naših časopisih. Obisk na tej raZ" stavi tiska je pokazal, kako velite za nimanje vlada med našimi ljudmi slovensko tiskano besedo.
Kako je v dragih državah
Danošnla Špaidia
c - OpToriti o sedanjem položaju v ^paniji, pojneni predvsem govoriti o p lasanju borbe prpti ostankom fašiz-“ta na svetu, zakaj Francova Španija K,-i ' eden najnevarnejših fašističnih bdoggv v,Evropi.
n l^PfiHie.ra Španije je jasno razvid-1^’,:	ffhitga, ki so jo izvojevali svo-
hodo.ljubui narodi, v tej vojni, ne po-k?!,ca.borbe za konsolidacijo de-UOKracije jn za zagotovjtev mirnega Wvoja narodov, ki so se rešili kitler-J®v^kega jàrma,
Reakcionarne ‘ sile na svetu, vojni J^kaci in vojni dobičkarji so zelo akUvm v stremljenju, da dosežejo, sar se jim ni [»osrečilo 'med vojno, razbijejo enotnost demokratičnih
in drugim v resnici demokratičnim narodom pri vprašanju izročitve vojnih zločincev, nam je jasno, da takšnaigesta, kakršen je prevoz ostankov »Sinje divizije* v Barlecono, lahko povzroči pri svobodoljubnih narodih samo nejevoljo in ogorčenje.
Pri podpiranju Franca igra vidno vlogo tudi Vatikan, ki ne. zamudi nobene prilike, da bi ne naglasil odkritih simpatij do Francovega režima. Papež Pij XII. je poslal Špancem po radiu, ko še je novembra lani obrnil nanje, naslednji blagoslov:	»Blagoslavljam
poglavarja vaše države, vašo vlado, duhovništvo in ves španski narod.« Ta blagoslov je Franco zaslužil zato, ker je pobil stotisoče ljudi, ker je med
umaknil, ali da še bo špansko vprašanje v skrajnem primeru rešilo na mednarodni konferenci. Ta politika je dovolj prozorna. Njen namen je, preprečiti razvoj' borbe ljudskih množic v sami Španiji, borbe, ki postaja od dne do dne bolj srdita, in da uspava prijatelje španskega ljudstva, naj bi prekrižanih rok čakali razvoj dogodkov v Španiji. Jasno je, da je takšna politika voda na Francov mlin.
Kar se tiče španskega ljudstva, je spoznalo, da je mogoče Francov režim vreči le z borbo. To- kažejo številna dejstva, ki pretresljivo 1 govorijo, da špansko ljudstvo ve, kaj je prava demokracija, da se zna zanjo boriti in da niso bile zaman hude žrtve med
ZEMLJEVID PARTIZANSKIH RAJONOV
LEGENDA
Oblastni centri Partizanski odredi Rajoni partizanskih akcij
’ PoVzročijo novo vojno z Zeljo po v Vail.ži za poraz, ki so ga pretrpeli n 'V'°i!U- ^Panija pomeni enega moč-eJsih členov v vsem sklopu te reak-pOnarne politike. Zaradi tega ima ranco še vedno številne skrite in J .ne prijatelje, ki si na vse načine prizadevajo, da bi rešili njega in nje-o0v režim.
c s* os'odamo pobliže, kdo so Fran-V'1. Prijatelji in zaradi česa ga pod-! rajo, sprevidimo, da so to predvsem •nani reakcionarni krogi v Angliji in rneriki, ki jim Francov režim pomer i morebitnega partnerja v borbi proti omokratičnim silam v svetu in pri •fgotovitvi industrijskih koncesij, ki J h uživajo v Španiji dolgo vrsto let. v. dovolj je že, če si ogledamo poslo-aiije‘ »Špansko - ameriške banke«, da am (»ostane bolj jasno, zakaj so re-pKcionarni krogi na zahodu naklonjeni I ancu. Rezerve te banko so znašale eta	le 70,520.000 pezet, medtem
0	se leta 1944 dvignile na 150 milijo-A|v, 9^°-000 pezet. Ta banka je lahko id pU ^ odprla 70 novih podruž-]. J °družnice največje španske bau-
®..**drquijo« (»Urquijo Catalan«, »Ur-
1	“Jo Vasoongado« in »Vzhodno-špan-
ač,? ofnka«) je prevzela »Špansko-i.®riška banka«. V zvezi s pogodbo, tn	sklenjeiiB med banko »Ur-
T.U*0 »ascongado« in »Špansko-nine-
1Sj0 banko«, preide pod ameriško adzorstvo precejšen del težke špan-I« Industrije in med drugim delnice orskih ladjedelnic. Družba »Standard n« ima kontrolo nad španskimi pe-ne v imi družbami. Tekstilne tovar-. v Kataloniji prejemajo surovine iz ‘menke in Anglije. Razen tega so po-mezne ameriške tvrdke prevzele žp[adiJev elektrifikacijo španskih 1 leznic, razširitev telefonskega omrežit’ 7:?.ri?ditev letališč, izjmpolnitev pri-^ aiHskih naprav itd. Franco prodaja I 811^0 in njena bogastva za bagatelo, l iJ^lJ.da bi si pridobil čim več vplivni/’	^ bi mu pomagali v nepri-
rUi » ° ^e'a bolj, rafinirano, kakor je Iv, a l50 lei*1 1936. ko je dajal španska in f!'iuS*Va ?ak« rekoč zastonj Hitlerju in • S^Pjiniju. Toda rezultat je eden „ Jstl’ .Medtem ko Franco izvaža bo-« stvo iz države, špansko ljudstvo u-t,'r.a °d gladu. Da bi si pridobil sim-a“|e posameznih krogov v Angliji, jj. Predai novembra meseca lani 27 mi-lrJoaov škatel konzerv sardin, čeprav :	delavstvo v mestih stradalo. Jasno
ni’ i-*? politika Francovega režima l«»lVLtajna *n da na drugi strani ta str» l u^*va izven meja Španije vse-„ ansk° podporo reakcionarnih kro-tu ,. Posameznih dežel. To je razvidno nar.;-1? dejstva, da so zavezniške oku-»•»a1 m e oblasti pustile Francovim u-os, 'u, °m_ brez vsake ovire zbrati jj^ji ■ e »Sinje divizije« iz raznih nem-n,est in jim omogočile prevoz iz brn0'-0 v. Barcelono. Tako so 17. fe-|(n,!;ria, >tos prispeli v Barcelono a'- 1°,’ kl so se 1 »orili pod Hitlerjevo ščn 'z' na sov.ietsko - nemškem boji-• »-e vemo, kakšne ovire delajo nam
vojno nudil znatno pomoč Hitlerju in Mussoliniju, in končno, ker je po zlomu Nemčije, odprl na stežaj vrata za SS-ovce, degreliste, musertovce in druge izvržke, ki bi morali v svojih deželah odgovarjati pred ljudskimi sodišči za zločine, ki so jih počenjali skupaj s hitlerjevci v Evropi.
Taka politika očitno vzpodbuja Franca, da nadaljuje z nasiljem v Španiji in z raznimi manevri v zunanji politiki, ki je njihov namen, da bi se poslabšali dobri odnosi mpd državami, ki so se skupno (»orile proti fašizmu. Tej politiki je trejja,pripisovati, da je mogoče zdaj, po zlomu Hitlerjeve Nemčije, slišati besede, podobne tistim, ki so bile 8. marca letos izgovorjene po falangistični radijski postaji . »Valla-edolid«: »Bivši borci, bodite na straži! Vsi mi, ki smo se borili v strelskih jarkih skupaj s Francom, moramo biti pripravljeni, da stopimo na njegovo odredbo ponovno v borbo.« Te besede in druge njim podobne, ki donijo dan za dnem po Francovi Španiji, niso slučajno izgovorjene. Posledica so raznih trgovskih pogodb, ki so bile zadnje čase sklenjene s Španijo, Posledica so izjav in govorov, podobnih Churchillovemu govoru v Fultonu. Posledica so politike, podobne tisti, ki jo .vodijo glede Julijske Krajine. Vse to daje hrano Francu in njegovemu režimu, to ga hrabri in vzpodbuja, da se napihuje ter šopiri, da rožlja s sabljo, čeprav so svobodoljubni narodi pričakovali, da se bo znašel na zatožni klopi skupaj z Goringom in Hessom.
Vendar se Franco in njegovi prijatelji zunaj Španije ne čutijo varne. To je tudi razumljivo, zakaj sile demokracije, progresivne sile niso bile nikdar močnejše kakor dandanes. Nikdar -še ni bilo med narodi toliko odločnosti in volje, da se uničijo ostanki fašizma, da se uničijo vsa tista žarišča, ki lahko ponovno zanetijo vojni požar. Zato španska reakcija in reakcionarni krogi izven Španije igrajo na obe politični karti. To je karta, na kateri je natiskan Don Juan kot bo-doéi španski kralj.. Ti krogi želijo, da bi kompromitiranega Franca zamenjal reakcionarni monarhistični režim. Ti načrti so razgibali tako imenovanega »pretendenta za španski prestol]«; zaradi njih obiskuje razne salone, sprejema novinarje, daje izjave. V zvezi s temi načrti je prišel zopet tia površje tudi Gill Robles, ki izjavlja, da namerava sestaviti monarhistično vlado. Vsekakor so s tem načrtom tesno |>o-vezane tudi monarhistične »demonstracije« v Pamploni, Valenciji in drugih mestih, ki jih prirejajo [»od geslom: »bog, domovina, kralj« in na katere gleda Francova policija skozi prste. To vse delajo z željo, da bi ,v Španiji prišlo do »sprememb«, a da bi se vendar nič ne spremenilo. Zaradi iste želje. da bi v Španiji ne prišla do izraza ljudska demokracija, delajo vzporedno-tudi propagando, češ da se ni treba Imriti proti Francu, ker se bo Sani
triletno državljansko »oj^ho. V Španiji se borijo' številni partizanski‘odddlkf, ki zadajajo frančiškan čedalje hujše udarce.
Blizu Requene je kazenska ekspedicija, ki je zasledovala neki partizanski oddelek, padla v zasedo. Poveljnik kazenske ekspedicije je bil ubit," žan-darji pa so odvrgli orožje in pobegnili. V mestecu Casseta de Lorca so partizani ubili žandarmerijskega komandirja (guardie civil) Abraama Lo-peza, ki je bil zloglasen koljač. V mestecu Porto (pri Orensi) so partizani spustili v zrak vojašnico, kjer je bila žandarmerija. in pobili vse žandarj.e. V pokrajini Ceroni so partizani osvobodili iz Za [K» rov nekaj protifašistov, med njimi Julija Mendesa, Santosa Garcio in Gregorja Fernandeza. Pri
Manresi so partizani ubiji štiri žan-darje,- šest jih pa leže ranili. V posameznih krajih prihaja do srditih spopadov med partizani in rednimi četami. V teh borbah padajo žrtve tudi v vrstah partizanov/toda na njihovo mesto stopajo novi borci. Tako je v Colmenarju pri Malagi skupina partizanov, ki je bila obkoljena v skalovju, tri dni nudila srdit odpor. Fašistotn se je posrečilo spustiti v zrak skalovje in tako so borci padli, ker niso hoteli pasti živi sovražniku v roke.
O borbi španskega ljudstva govorijo tudi številni ilegalni listi, ki jih tiskajo v sami Španiji. Marca 1945 je falangistični list »Pueblo« objavil Senzacionalno poročilo, da je bila v madridskem predmestju Carabanchelu odkrita podtalna tiskarna centralnega glasila Komunistične partije »Mundo obrero«. Nekaj dni po tem poročilu je krožila [»o Madridu nova številka »Monda obrero«, ki izhaja redno nadalje na štirih straneh. List »Union« izhaja na 16 straneh. Razen teh listov izhaja še, cela vrsta drugih, med njimi glasilo Združene socialistične katalonske stranke »Treball«', »glašilo splošne delavske zveze »Union«, glasilo Vrhovne junte (uporniškega sveta) narodne enotnosti »Reconquista de Espagna«, vojaški list »La voz del soldato«, mladinsko glasilo »Juvieutud« itd. To kaže. da se špansko ljudstvo žilavo bori za svoljodo in demokracijo. To pričajo številne demonstracije in delavske stavke. 16. februarja letos, ob desetletnici zmage na volitvah leta 1936, je prišlo do velikih demonstracij v vseh večjih španskih mestih. Istega dne je eksplodirala bomba-v poslopju pokrajinskega odbora falangistične stranke v Barceloni. Februarja je tudi izbruhnila velika stavka tekstilnih delavcev v katalonskem tekstilnem središču Manresi.
Franco skuša s surovimi represev-nimi ukrepi zaustaviti borbo ljudskih množic. Ohrabren je s [»olitiko »no-vmešavanja v španske zadeve« ter še nadalje obeša in strelja, preliva kri najboljših borcev ne le za svobodo španskega ljudstva, temveč tudi za svobodo drugih narodov. Ustrelitev’ Christiana Garcie in tovarišev je bil zločin, enak zločinom, ki so jih nedavno počenjali hitlerjevci po vsej Evropi. Christiane Garcia ni bil le oficir španske republikanske vojske, temveč tudi organizator španskih partizanov, ki so se borili proti Nemcem v južni Franciji, v departementu Ande. Garcia je bil poveljnik III. divizije notranjih francoskih oboroženih sil. Posebno se je proslavil, ko je na čelu svojih enot naskočil zapor v Nimesu, kjer je osvobodil številne zaprte francoske protifašiste. Njegova ustrelitev je predrzno izzivanje vseh borcev, ki so se v vojni borili proti Nemčiji. Zato narodi, ki so trpeli pod fašističnim škornjem, ne morejo razumeti, zakaj se dovoljuje, da fašistični krvnik, kakršen je Franop, lahko neovirano po-t	Zakaj salva, ki je
’ bila izstreljena na Garcio in njegove tovariše) | je,.bjjui naperjena hkrati na svobodo francoskega naroda, na svo-bodo vseh demokratičnih narodov. Se tem slabše je, da Garcia in njegovi tovariši niso 'edine žrtve, ki so padle pod Francovimi kroglami v zadnjih mesecih. 28. oktobra je bilo v Alciri ustreljenih 11 protifašistov. 25. februarja so bili v Barceloni ustreljeni 4 protifašisti na čelu z Jeanom ArVaiom, medtem ko še mnogi drugi čakajo po ječah, da jih izvlečejo na morišče.
Zaradi teh dejstev niso mogle ostati ravnodušne resnično demokratične sile na svetu. Razumljivo je, da je to izzivanje prisililo ljudske množice v mnogih demokratičnih deželah/da odločno zahtevajo učinkovite ukrepe proti Francu in njegovemu režimu. To je zahtevalo tudi vse naše ljudstvo v ime-
nu zborovalcev na velikem, protestnem zborovanju 18. marèa v 'Beogradu. Akcija francoskih železničarjev, ki so sklenili, da ustavijo promet čez špansko mejo, sklep francoske vlade o ustavitvi prometa s Španijo, deklaracija češkoslovaške vlade z zahtevo, naj se »enkrat za vselej odpravi fašistično nasilje v Španiji«, eksplozija bombe pred španskim .poslaništvom v Kopenhagenu, odklonitev rotterdamskih delavcev, da bi naložili ladjo, ki naj bi odplula v Španijo, in številne druge akcije jasno pričajo, da je povsem dozorelo vprašanje odločnega reševanja španskega vprašanja. V zvezi s tem bi bilo .vsekakor mnogo bolj koristno za mir na vsem svetu, če bi v Varnostnem svetu namesto, da zavlačujejo iransko vprašanje,-postavili na dnevni red vprašanje likvidacije Francovega režima.
Vprašanje odprave Francove diktature v Španiji je dozorelo tudi zaradi uspešnega reševanja nekega drugega vprašanja, namreč, kdo bo po Francu prišel na oblast.
Kakor je znano, je lani avgusta Jošt Girai, član levičarske republikanske stranke in prvi predsednik španske vojne vlade od julija do oktobra 1956, sestavil novo špansko vlado. Giratevi vladi se ni posrečilo, da bi prvotno združila vse resnične demokratične sile, ker so izčen vlade ostali: Komunistična partija Španije, Združena socialistična stranka Katalonije, levo krite socialistične stranke na čelu z Ne-grinom. Splošna delavska zveza, leva republikanska stranka in baški jska narodnostna skupina. Španski demokrati so se lotili dela, da se ta pomanjkljivost odpravi in da Girateva vlada poštane koncentracija vseh demokratičnih sil. V tem pogledu je bil napravljen korak naprej s tem', da je letos ob koncu marca vstopil v vlado zastopnik Komunistične partije, Santiago Carillo, ki je bil med špansko vojno predsednik Združene socialistične mladine Španije.
Zastopniki demokratičnih strank, ki so bili izven Giralove vlade, niso delali nobenih težav novi vladi, prizadevali pa so si, da bi se vlada razširila, tako da bi se lahko z večjo avtoriteto lotila reševanja glavnega vprašanja, namreč, kako bi očistili Španijo od Franca in falangistov. še pred vsto-pom komunistov v vlado je bivši predsednik vlade Negrin izjavil: »To vlado je mogoče kritizirati, ne more se pa tajiti, da je zakonita.« Dolores Ibar-ruri je od svoje strani naglasila, da >med komunisti in gospodom Giralom, demokratom, ki je zete dobro znan zaradi vloge kot šef republikanske vlade v prvih mesecih naše osvobodilne vojne, ni nobenih nepremagljivih nesoglasij... toda zaradi neke stvari nismo soglasni, in sicer, da ni v vladi, ki je on zdaj njen predsednik, osnovnih sil. na katere se mora nasloniti republikanski režim.«
Uspešna, txjgaja.nja v ^ur.cu kaže.jp, da se tudi ta pomahkljivost postopno odstranjuje in da je Girateva vlada na poti,, da,,se izpremeni V..vlado,na-, rodne koalicije.
To bo nedvomno [Kispešilo proces nastanka borbene enotnosti med ljudskimi množicami v sami Španiji.
Junaška osvobodilna borba španskega ljudstva proti Francovi diktaturi, soglasne zahteve ljudskih množic y demokratičnih deželah, da se likvidira fašistično žarišče v Španiji, ih razširitev nove španske vlade, so tri dejstva, ki kažejo, da je vprašanje Španije lahko uspešno rešeno brez nadaljnjega odlaganja.
Sedanje stališče posameznih držav in vlad do Španije bo v očeh širokih ljudskih plasti merite, v kakšni meri je tem državam in vladam za ohranitev in utrditev miru, za resnično svobodo in demokracijo.
KORENINE FAŠIZMA V ITALIJI
Notranjepolitičen položaj v Italiji je označen doslej s tem, da je ljudstvu odvzeta možnost, da bi stopite na pot .odločnega iztrebljenja ostankov fašizma in izvršite reforme, ki so potrebne, da se preprečijo poskusi povratka fašizma. Sile, ki so svoj čas poklicale fašizem v življenje in na oblast/so ohranile v glavnem podporo zunanjih či-niteljev in tako obdržale svoje ekonomske in politične pozicije. Te site niso izgubite upanja, da bodo znova nataknite italijanskemu ljudstvu uzdo.
Kakor vemo, so glavni pobudniki fašizma finančni mogotci. Pred vojno je bila dobra polovica vsega delniškega kapitala v deželi v rokah nekaj ogromnih družb, ki so bile pod osebnim [»okroviteljstvom Mussolinija. Dejanski gospodarji dežele so bili 85 milijarderjev in 200 milijonerjev, kolikor jih je imela Italija. Oni so določali smer notranje ii) zunanje politike fašizma. Ti elementi so v glavnem ohranili svoje ogromno bogastvo in danes so tako ali drugače po večini povezani z italijansko liberalno stranko.
Nedotaknjena so ostala veleposestva in privilegiji zemljiške gospode, ki je bila opora fašističnega režima. Največja veleposestva v Italiji so še vedno vir bede in brezpravja milijonov prebivalcev. Še vedno niso razmajane najbolj tlačanske oblike izkoriščanja kmetov, oblike kolonstva. Italijanska gospoda, ki je svoj čas storila vse za popularizacijo fašizma, ni utrpela nobene škode |»o osvoboditvi, temveč je dobila nov vpliv in postala zvezni člen s svetovno reakcijo.
Na svojih vodilnih položajih je ne malo generalov, ki so'povezali svojo
usodo s fašističnim režimom. To so u-deleženci pohodov v Abesinijo, Albg-nijo, Grčijo, Severno Afriko, Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. V vrstah vojske, policije in žandarmerije je ostalo ne malo fašističnih razbojnikov in vojnih zločincev. Ti banditsko napadajo delavske organizacije.
Med pobudnike profašistične borbe spada ne malo visokih duhovnikov. Svoj čas so tesno sodelovali z Mussolinijem. Med te spada tudi milanski nadškof kardinal Schuster. Pod vodstvom bivših stebrov fašizma je na stotisoče duhovnikov, menihov in redovnic, verskih bratovščin, ki širijo parole proti demokraciji, in najltolj krvav med krvniki je bivši tajnik fašistične stranke Sforza, ki je po krvavih zločinih našel zatočišče v katoliškem samostanu.
Splošna zastava vseh reakcionarnih in profašističnih sil sta monarhizem in klerikalizem, vendar pa se najbolj zagrizeni fašisti previdno skrivajo pod togo demokratov, liberalcev, vnetih pristašev svobode in se njihove skupine skrivajo pod strankami takih nazivov. Političen vpliv in množična baza teh skupin pa sta neznatna. Vsi ti moralno razkrojeni elementi, ki se danes družijo okrog teh strank, ki imajo en sam namen, ponoviti poskus iz leta 1919 do 1922, se družijo v eno peščico, v strahu pred množicami iz mržnje do ljudstva, ki je strlo fašizem, iz mržnje do demokracije in protifašističnih strank. Za mobilizacijo kadrov izkoriščajo težke ekonomske in politične razmere v Italiji, katerim -o prilagodili svoje fašistične demagoške parole.
Kakor vemo, sc je fašistom in nji-
hovim pomagačem končno posrečite organizirati v Italiji bolj ali manj množično gibanje, v katerčga So pritegnili neznačajne ljudi, ljudi, ki so zaradi ekonomskih težav izgubili perspektivo; vrsto brezposelnih, bivših vojakov, vojnih ujetnikov, malih uslužbencev, ki jih vodi fašistični novinar Giannini, in ki se imenujejo »Fronte uomo qualunque« (fronta navadnega človeka). Sam kongres qualunqUistov pa je jasno pokazal tudi Italijanom, da se ponavljajo prizori izza dobe fa-fištičnega gibanja.Jn sicer prav v njegovih začetkih. Na kongresu so padale demagoške fraze o svobodi ter pozivi na borbo proti »tiraniji« protifašističnih strank, med slavospevi katoliški cerkvi pa so padali vzkliki: -Na Beograd! Smrt komunistom! itd. Celo zmerni krogi Italije priznavajo, da spominja Gianninijev kongres na divjanje fašističnih kongresov. Italijanski časopis »Italia sera«, ki je ves čas nastopal proti Združenim narodom v času vojne, pa je začel, govoričiti o neobhodnosti tretje vojne in zahteva za Italijo pravico za takojšnjo obnovo njenih vojnih organov in pri tem ne samo v interesu same Italije, temveč v interesu vseh tistih, ki so pripravljeni storiti učinkovite ukrepe za »rešitev« zapadne civilizacije.
To jasno kaže, kako globoko so zakoreninjene reakcionarne klike v Italiji in kako tesno so povezane z ostanki bivšega fašizma. To je ponoven do« kaz, kako velikega življenjskega pomena je strnitev vseh miroljubnih demokratičnih sil v borbi za mir. in kako kategorična je neobhodnost, da se v vseh deželah fašizem dokončno likvidira!	-
FIZKUETURA
Z motodirke v Ilirski Bistrici.
Moto-dirke v Bistrici
Motosekcija Fizkulturnega društva v Ilirski Bistrici je priredila minulo nedeljo (14. 7. 1946) motociklistično krožno dirko na progi, ki je dolga 2160 metrov. Proga je precej pestra in je zahtevala od dirkačev velikih spretnosti in drznosti. Kljub temu pa je uspela sijajno in brez najmanjšega incidenta, za kar gre zasluga predvsem tehničnemu vodstvu. Dirke so se udeležili tudi gostje z Reke, iz Su-šaka, Trsta, Opatije, Ajdovščine ter dva domačina Pričakovalo se je tudi dirkačev iz Ljubljane, ki pa se niso odzvali iz neznanih vzrokov. Za sijajno organiziranost se je v imenu gbstov zahvalil tov. Lombardi z Reke in pravi, da boljše organiziranosti. ni pričakovati niti v mestnih in velikih dirkah. Tov. Kovačič iz Doline pri Trstu je povabil vse dirkače, naj se odzovejo na prihodnjo motodirko, ki bo v Trstu, ter se istočasno zahvalil za disciplino in tovarištvo, ki je vladalo pri dirki. Prireditev je bila namenjena za obnovo »Mladinskega letovišča na Korenu*. Žal, da naše ljudstvo še ne vidi pomena in smisla dirk, zato pa je bila udeležba precej pičla. Prisostvovalo je okrog 1000 gledalcev. Prepričani smo pa, da bo prihodnjič več gledalcev, kar bo znatno povzdignilo tudi finančni uspeh, saj smo že sedaj videli gledalce iz daljnih vasi in krajev.
Zvečer so bile razdeljene med zmagovalce nagrade v Delavskem domu. Tovariš predsednik FD Ilirska Bistrica Šket Vinko je imel na vse dirkače primeren nagovor, se zahvali! za tovarištvo in disciplino ter jih povabil, naj se prihodnjič prav tako in v še večji meri odzovejo. Ker je bil uspeh tehnično in športno na višku, so bili vsi športniki zelo navdušeni.
Rezultati dirk so bili sledeči:
Kategorija turni motorji do 250 ccm.
— 3 krogi:
K .Cavai R^dojran,. .Jediasty.o (Sušak) 9,13,1/5, 3,04,4/10, 42,169; 2. Sepič Ivan,
Jed., Sušak, 9,17,3/5, 3,05,8/10, 41,836; 3. Lazio A., Opatija, 9,18 3,06, 41,806.
Kategorija do 1200 ccm, turni motorji
—	4 krogi:
1. Štefe Matevž, Ajdovščina, 9,00,4/5, 2,15,1/5, 57,514; 2. Suban Alojz, Ajdovščina, 10,04, 2,31, 51,496 ; 3. Dobrilla Ivan, Sušak, 10,24,4/5, 2,36,2/10, 49,782.
Kategorija do 250 ccm, športni motorji —- 3 krogi:
1. Prhne Stane, Ilirska Bistrica, 8,01, 2,40,3/10, 48,498 ; 2 Vrtovšek Franc, Reka, 8,05,8/10, 2,41,9/10, 48,019;	3. Tomadin
Rie., Reka, 8,29,6/10, 2/49/6/10, 45,831.
Kategorija do 500 ccm, športni motorji — 5 krogov:
1. Štefe Matevž, Ajdovščina, 11,14,3/5, 2,14,8/10, 57,634; 2. Tomšič Viko, Ilirska Bistrica 11,49, 2,21,8/10, 54,837; 3. Carle-varis Carlo.
Kategorija 1000 ccm, športni motorji
—	5 krogov:
1. Kovačič Drago, Dolina pri Trstu, 10,30, 2,06, 61,714; 2. Klic Adolf, Reka, 11,05,5/10; 2,13,5/10, 58,422; 3. Štefe Matevž, Ajdovščina (izven konkurence.
Kategorija prikolice — 2 kroga:
1. Baborsky Evgen, Reka, 5,07,8/10, 2.336/10, 50,526; 2. Lombardi M., Reka, 5,10,2/10, 2,35,1/10, 50,135; 3. Kneffitz Anton, Reka, 5,20, 2,40, 48,216.
(Prva številka — čas vožnje, druga —r srednji čas enega krpga, tretja — hitrost v kilometrih.)
Najboljši čas dneva /a en krog je dosegel Kovačič Drago iz Doline pri Trstu in je zaradi tega odnesel pokal, dva venca in dve diplomi.
Želimo, da bi tovrstne prireditve postale periodične ter da se že sedaj postavi oz. izvoli odbor, ki bi skrbel za trajno vzdrževanje ceste ter shranil inventar, tako da bi postala prihodnja dirka res velika športna prireditev. Za zdaj
Nogometno prvenstvo v vzhodnoprimorskem okrožju
V	vzhodnem prihorskem okrožju se je pričelo nogometno prvenstvo, kjer sodelujejo štiri moštva fizkulturnih društev Postojna, Ajdovščina, Tolmin in Idrija. Prvo kolo se je pričelo že v nedeljo, 7. julija, kjer je bila odigrana tekma FD Tolmin ■ FD Ajdovščina 2:1 (1:1).
V	nedeljo se je pričelo drugo kolo, in sicer sta bili odigrani dve tekmi v Idriji: FD Idrija : FD Ajdovščina 0:4 (0:2). »— Začetni udarec je imela FD Idrija. Igra se je prenašala s polja v polje dokler ni prevzelo iniciative FD Ajdovščina, ki je prišlo po 20 minuti v vodstvo. Tekma se je 'nadaljevala v borbenem duhu prvenstva, vendar je imelo igro v rokah FD Ajdovščina, ki je Zaključilo prvi polčas z rezultatom 2:0. V drugem polčasu se je takoj opazilo, da domačini ne bodo mogli popraviti rezultata, ker se je pri njih opazila utrujenost. Ajdovci tudi v drugem polčasu niso bili neaktivni in so
končali tekmo z rezultatom 4:0. Sodil je dobro tov. Strehovc Ivan iz Ajdovščine.
FD Tolmin : FD Postojna 0:4. — V Tolminu je bila odigrana tekma med omenjenima društvoma, kjer je bila borba, kljub visokemu porazu FD Tolmina, ves čas poteka zelo razvneta. Obe društvi sta prikazali tehnično lep nogomet, vendar se je opazilo, da FD Tolmin ni imel strelcev, ki bi lahko zmanjšali visoki rezultat. Opazilo se je tudi, da ima FD Postojna že precej treninga in je povezanost med igralci zelo dobra Vsekakor je že po prvih tekmah sodeč FD Postoj-fta siguren favorit za prvaka Slovenskega Primorja.
Stanje tabeje:	1
1.	FD Postojna
2.	FD Ajdovščina
3.	FD Tolmin
4.	FD Idrija
1	1 0 0 4:0 2
2	1 0 1 5:2 2 2 1 0 1 2i5 2 1 0 0 1 0:4 0
Jugoslavija • prvak v telovadbi na Balkanskem prvenstvu
Na stadionu Junaka v Sofiji so bila zaključena tekmovanja za balkansko prvenstvo. Tekem so se udeležile Jugoslavija, Bolgarija, Rumunija in Albanija. Prvenstvo v telovadbi moških in ženskih oddelkov si je osvojila Jugoslavija z 605,30 točkami, drugo mesto Bolgarija 590,85 točk, tretje mesto Rumunija 542 točk, četrto mesto Albanija 274 točk.
Izmed moških posamezno je dosegel prvo mesto Bolgar Mirčev, drugo mesto Jugoslovan Stevan Belčič Izmed telovadk je dosegla prvo mesto Marija Pop Rumunija), drugo mesto Basletič Dragica (Jugoslavija).
Odlične uspehe je dosegla Jugoslavija tudi v streljanju, kjer si je prav tako osvojila prvo mesto.
21. julij — praznik sovjetskih fizkulturnikov
21. julija bodo v Sovjetski zvezi praznovali Vsezvezni fizkulturni dan, praznik vsega sovjetskega ljudstva, borbeni pregled fizkulturnega pokreta, obračun ustvarjanja sovjetskih fizkulturnikov, pred boljševiško partijo, vlado in generalisimom Stalinom.
Vsezvezni komitet za fizkulturo je v zvezi s pripravami za fizkulturni dan predlagal vsem fizkulturnim organizacijam, naj proslavijo ta praznik v znamenju odločnega izboljšanja dela fizkulturnih organizacij, povečanja fizkulturne in športne propagande in agitacije med sovjetskim ljudstvom, množične pritegnitve
delavcev mest in vasi, študentov in otrok v sistematično fizkulturo, okrepitev obstoječih fizkulturnih društev in ustanavljanja novih. Vsezvezni komitet je zahteval odločno izboljšanje teoretičnega in praktičnega dela, napredek umetnosti fiz-kulturnikov, udeležba večine fizkulturnih društev v tekmovanju, da bi se na ta način odkrili novi nadarjeni športniki.
Za vsakega sovjetskega lahkoatleta in kolesarja, strelca in telovadca, plava-• ča in veslača, motorista in jadralca bo I posebna čast, da na ta dan doseže ve-I like uspehe in nove rekorde.
Razstava naše šole v prvem letu svobode
Dne 29. junija so naše šole zaključile svoje delo in podale ljudstvu obračun uspehov in neuspehov v šolskem letu 1945-^1946. V dokaz tega dela so vse šole razen par izjem priredile razstave vseh šolskih izdelkov in slovesno zaključile šolsko leto. Na vseh šolah so bile prireditve z izbranim programom in z objavo uspehov. Obisk je bil kar zadovoljiv in je v zadovoljstvo prirediteljev rinesel več kot samo za kritje stroškov, e boljši pa je bil moralni uspeh. Po poročilih, ki prihajajo iz vasi, se je ljud-
stvo pohvalno izrazilo o šolskem delu. Naša šola, ki je v 25. letih fašističnega nasilja popolnoma razpadla, je že v prvem letu svobode pokazala presenetljive uspehe. To se posebno lahko opazi pri slovenskih šolskih nalogah, kjer so učenci pokazali, da kar dobro obvladajo svoj materinski jezik. Zdi sc mi, da v tem oziru ne zaostajajo za učenci v Sloveniji. Gojili so nareke in spise. Da to niso prazne besede, je pokazala okrajna razstava, ki je bila otvorjena 7. julija dopoldne. Razstavili so skupno gimnazija
in osnovne šole. Razstavilo je 22 šol v okraju.
Razstava je v gimnazijskem poslopju. Osnovne šole so napolnile 2 sobi in hodnik, gimnazija pa eno sobo. Vsaka šola je prispevala k razstavi le nekaj najboljših del, stenčase in nekaj ročnih izdelkov.
Novost za večino obiskovalcev razstave pa so grafikoni, ki nam nazorno pokažejo resnično sliko šolskega življenja. Šole so pokazale precej originalnosti. Vsaka je dala kaj posebnega. V zadnji sobi na Sceni ob vratih, kjer ima svoj kotiček, Juršec, vidimo naslovno stran mladinske knjige »Tako je bilo naše trpljenje«, ki jo je izdelala učenka Olga Glažer iz II. razreda osnovne šole iz Jurič. Takoj pri vratih pa ponuja isto knjigo tov. Štefka. Prav za prav je ni treba ponujati. Ljudem se cena 55 lir ne zdi velika in jo pridno kupujejo. Bati ^e je namreč, da ne poide, ker je naklada omejena. To je delo naših najmlajših in nam živo prikazuje njihova čustva med osvobodilno borbo. Zanimiv je zgodovinski trak, ki ga je izdelal tov. Pečar Zdenko, učitelj na Ubeljskem. Na traku so zabeleženi vsi važnejši dogodki od napada Italije na Jugoslavijo, do dneva osvoboditve. Prav tako vzbuja veliko pozornost zemljevid Slovenije z našimi narodnostnimi mejami. To je delo studenške učiteljice Makarovičeve, ki je izdelala tudi vse napise za razstavo.
Stene na hodniku pa so obili s Sten-časi. So pestri in različni. Največ nam prikazujejo v sliki in besedi naše odlične može, spominske dneve in važnejše dogodke iz našega domačega življenja. V njih kažejo gnev do fašizma in ljubezen do domovine, do ljubljenega voditelja tov. Tita in do rodne grude.
Žalostno stran našega šolskega življenja pa nam predočujejo grafikoni o izostankih pri šolskem obisku. Tu vidimo, da znaša število zamud okrog 20%, .to je petino šolskih dni.
Ta nedosfatek pa je že v bodočem šolskem letu treba, ako že ne odpraviti, pa vsaj znižati na minimum. To je v prvi vrsti skrb staršev. Tudi v tem naj pokažejo ljubezen do naše šole.
V	sobi, kjer razstavlja gimnazija, je nekaj Stenčasov, šolskih nalog, risb in pa prav lepih oljnatih posnetkov. Zelo pa. so slikoviti in lepo izdelani grafikoni, ki nam prikazujejo naše dijake po uspehu, starosti, zdravju, spolu, po poklicu staršev. — To je izdelal prof. Janež. Škoda je le, da jih večina obiskovalcev le malo razume.
V	splošnem je treba priznati, da je razstava lepo aranžirana in že na prvi pogled prija očem. K temu je veliko pomagalo domače učiteljstvo in ono z bližnjih šol. Tov. nadzornik Lilija je sam osebno vodil in pomagal pri ureditvi.
Obiskovalcem so bile dane vprašalne pole o vtisih z razstave.
Razstava je bila odprta do 14. t, m.
★
Ob zaključku pionirskega voditelj, tečaja v Cerknem
Od 6. do 13. julija t. 1. se je vršil v Dijaškem domu v Cerknem tečaj za voditelje pionirske organizacije.
Vsega priznanja vredna je bila zamisel okrožnega odbora ZAMJK v Ajdovščini, da je organiziral ta politično-pedagoški tečaj, ki se ga je udeležilo 24 mladink in mladeničev skoraj iz vseh krajev cone B.
Tečajni program, ki si ga je zadalo vodstvo mladinskih organizacij, je zasegel v celoti nadvse važne probleme politične, moralne, psihološke, telesne in organizacijske vzgoje naših pionirjev in pionirk. Kot dopolnilo k omenjenemu programu so tečajniki dobili nekaj osnovnih teoretično-praktičnih navodil za po-uvečanje glasbe in petja; deležni so bili tudi pouka slovenščine.
Pestrost programa in skrb za čim boljše realiziranje istega jasno kaže, da je namen naše ljudske oblasti vzgojiti mladino v napredne, delavne in disciplinirane državljane. Da bi se izognili veliki rani polovičarstva, je treba prijeti za delo ob prvih korakih, ki jih naši najmlajši usmerjajo v življenje. V vsem tem je temeljna razlika med bivšo usmerjenostjo mladinske laživzgoje fašizma in med jedrnato človečansko vzgojo mladine po smernicah OF. Mladina je najžlahtnejši biser naroda, zato mora biti vsa njena prekipevajoča življenjska sila strnjena v idealu žrtvovanja samega sebe za skupnost. Narodu, ki bo imel tako mladino, se ni bati za bodočnost. Taka mora biti Titova mladina.
Ker so udeleženci tečaja v kratko odmerjenem času zastavili vse sile, da bi si pridobili čim več 'potrebnega znanja, jim je vodstvo tečaja izdalo pismeno priznanje.
Okrožnemu OZAMJK in vsem predavateljem na tečaju se ljudstvo iskreno zahvaljuje za dalekovidno in požrtvovalno delo.	Kogoj Oskar.
Kako mladina Vipavskega okraja izpolnjuje svoje obveze v Titovem tekmovanju
V	Ozeljanu je štiriletna vojna najbolj prizadela tovariša Rjavca Adolfa, kateri je izgubil očeta, mater in sestro, vse imetje pa mu je bilo uničeno in oropano. Zavedajoč se, kako velike skrb ima tov. Rqavec glede vprašanja delovne moči pri košnji, se je dne 23 junija zbralo šest mladincev z namenom, da mu pomagajo kositi. Ob tretji uri zjutiai so se odpravili s kosami na ramah ter so do desete ure pokosili en hektar travnika S tem svojim delom so prihranili tov. Rjavcu tako dragocen čas, razbremenili so ga skrbi, kdo mu bo kosil, ter mu odvzeli stroške, ki bi jih imel, ako bi moral najeti delovno moč za košnjo, ki so jo z veseljem opravili ozeljanski mladinci.
Mladinci iz Batuj sc tov. Koron Petru, ki je izgubil v narodno-osvobodilni borbi dva sina, opravili skupno 85 ur košnje ter mu pokosili nad 45 stotov trave. Tudi mladinke niso zaostajale za njimi. Med tem časom, ko so mladinci kosili, so one naredile 23 ur, in sicer so pomagale pri žetvi žita in spravljanju sena. Poleg tega so v 144 urah oprale in zašile 380 kosov perila naši vojski. Obnovitveni zadrugi so dali na razpolago 20 kub. metrov gramoza ki so ga izkopali v 122 urah. Pri tem delu je sodelovalo 14 mladincev in 8 mladink.
V	vasi Cesta je 25 mladincev. Dne 5. julija se je na Cesti glasila pesem. Mladinci in mladinke so prihajali na skupni sestanek. Udeležili so se ga vsi. Na tem sestanku so si postavili tajništvo
in utrdili mladinsko organizacijo. Tudi na delovno četo niso pozabili. Postavili s0 si štab ter še isti večer sklenili, kak° in kdaj bodo pričeli z udarniškim
Leta 1944. jim je okupator požgal 5 hiš. Ostale so samo tri in še te neuporabne. Takoj po osvoboditvi je pričela mladina s čiščenjem ruševin, vendar n' dosegla pravega uspeha, ker n: delala organizirano. Dne 8 julija pa se je zbrala na Cesti delovna četa. Porazdelila seje po porušenih hišah ter pričela s čiščenjem in pripravljanjem materiala za ob' novo. Na tem delu |e bilo 18 mladincev, ki so delali od 4 do 8 ure zjutraj, vladalo je prav mladinsko razpoloženic. Žvenketanju lopat se je pridružila p®' sem — udarna pesem mladine. Na na|-višji stavbi pa je vihrala zastava s peterokrako zvezdo Čas jim je v delu m pesmi hitro minil. Ob deseti uri so ze bili v Ajdovščini na protestnem zborovanju, kjer so tudi oni pokazali, da se ne strinjajo s krivičnimi predlogi za določitev naših meja, ki so bili postavljen1 v Parizu	.
Na skupnem sestanku Predmeja, P0'1 Otlica se je mladina poleg obnovitve • skoraj do tal porušene vasi spomnila tudi grobov naših padlih. V tekmovalne* duhu bo okrasila vse grobove onih **" deničev in mladenk, ki leže raztreseni p° naših hribih, koder so se borili za svobodo rodne zemlje, ki jim je bila draga, in za katero so žrtvovali svoja mlada življenja.
Vipavski pionirji svoji mladini
Naši najinlajši. naši mali pionirji so še premajhni; da bi se mogli udejstvovati pri delovnih akcijah, kot je n. pr. obnova Lokev. Toda tudi oni bi radi nekaj doprinesli, tudi oni bi radi pomagali pri tem delu. Stalno mislijo na svoje starejše in požrtvovalne bra-te-udnrnike.
V tej veliki želji, da pomagajo, so na svojem sestanku na Planini sklenili, da bodo izvedli nabiralno akcijo živeža za delovno mladino v Lokvah. Odšli so takoj na delo in nabrali: veliko zelenjave in sadja. 26 jajc, 4 kg moke. 3 kg fižola. Izvolili so delegacijo, ki naj bi nabrani živež ponesla
na Okrožni odbor mladine v Ajdovščino.
Dne 15. julija je prišlo v Ajdovščino 6 pio nirjev. Vsak je nosil i>a hrbtu veliko košaro. S takim bremenom so bodili eno uro. vendar J1150, bili utru jeni. Obrazi so jim žareli, ko so povedali, da so prinesli hrano za udarnike na Lokvah. Najmlajši izmff* njih pa je dejal: »Videl sem v >Prl' morski borbi« sliko tovariša, kako stoji na visokem zidu in ruši slabo opeko. Ko sem vprašal sestro, kdo je 1°' mi je |>ojasnila. da je to udarnik. ' Tudi jaz bi rpd bil udarnik, toda sedaj sem še premajhen, ko pa dorastem, bom prav gotovo.«
Mladina iz tovarne vezanih plošč v št. Petru na Krasu
Zelo redko se sliši imenovati, še manj pa pisati o mladini iz naše tovarne, čeprav smo se tudi mi že marsikdaj izkazali pri delu v tovarni in izven nje. Krivda je naša, ker smo v svoji skromnosti dostikrat nepravilno ocenjevali storjeno delo, ker smo dostikrat molčali in zamolčali pri tem tisto, kar je nujno potrebno, da gre danes ne samo od vasi do vasi našega kraja, ampak po vsej domovini in še dalje,, preko njenih meja, da naša misel in delo spodbudi še sosedne mladince.
Sklenili smo odslej naprej vsako najmanjše delo priobčiti v časopisu »Novi čas«.
Mnogi danes kaj radi pozabljajo na naše podeželjske Vasice, kjer so borci —partizani, mladi kurirji za časa NOB na svojih težkih nevarnih pohodih dobivali veliko pomoč. Mi mladinci iz tovar» ne pa se vedno spominjamo teh in takih vasic. Pogostokrat pa nam prihaja na misel od fašističnega nasilja požgana vasica Volče. Prav zato je danes, 14 julija 1946 naša delovna četa z 21 prostovoljci že v tretjič prihitela na pomoč tem vaščanom, da čimprej izgine sramotna sled 2000-letne rimske kulture. Obvestili smo jih o tem že v naprej, oni pa so nam pripravili delo: 2 požgani stavbi,
hišo in hlev. Zrelo žito in suho seno P® je klicalo pridnih rok 3 grabičev in žanjic.	.
Opoldne je delo prbkinil dež. Zbr3’1 smo se v zasilno pokriti lopi, kjer s*° v študijskem sestanku študirali »Vebk0 pobudo«. Pridružilo sc nam je par v*' ščanov, med njimi tudi 79-letni starček' ki je nad našim izčrpno porablicnim e«1' som dejal: Ko sem bil jaz mlad. smo °b nedeljah popivali po gostilnah in sc i* koncu koncev še stepli. Sedaj pa je vse drugače in pravilneje.
Ko je prenehal dež, smo ppnovnj pristopili h gramozu in kamenju. Uspejl je bi! sledeč: Iz ruševin smo odstranil' 16 m’ kamenja, katerega se bo porabn0 pri zidanju, 13 in pol m" ruševin, 7 u pospravljanja sena in 18 ur pri žetvi. Skupaj 105 delovnih ur.
Z zadovoljstvom nad storjenim delo* smo sklenili, da ne ostanemo pri lcin' temveč gremo naprej do popolne obno/ ■vitve naše domovine
Vse matere in oččtje, ki ne dovolijo mladini prostovlojnega dela, naj obiščoj0 take vasi kot je vasica Volče, pa ne vsakovrstnih pripomb, če v nedeljo lc greh delati itd.
Mladina iz Št. Petra
Mi, mladina ajdovske gimnazije, gremo na delo
Končali smo pouk a naše delo s tem še ni končano. Končali smo borbo z okupatorjem, a borba na gospodarskem polju še ni končana. Naši brat)e v coni A še niso rešeni, naši domovi še niso zgrajeni, naša domovina še ni v popolnem stanju. Vse to nam danes — po končanem pouku stoji pred očmi.
Šolsko leto smo zaključili s kulturno prireditvijo in mladinsko konferenco. — Na tej konferenci je bila navzoča tovarišica Cvetka iz Okrajnega odbora mja-dine, katera nam je prikazala položaj in naloge srednješolske mladine. Razvil se je živahen razgovor z zaključkom, da se udeležimo akcije za obnovo Lpkev-Če-povana. Mnogi so že pripravljeni za *o delo. Nekaterim mladincem pa starši ne dovolijo, da bi odšli na delo, zato gledajo na druge z žalostjo, skoro z zavistjo, ker sami niso zraven. Apelirajmo na starše, kateri morda zaradi družinskih razmer ovirajo udeležbo, da dovolijo mladini razvoj v organizaciji in skupnem delu.
S konference smo se vračali dobj0 razpoloženi in veseli, da se čez par “n zopet vidimo in to na Lokvah, v skup nem delu za obnovo naše domovine.
Dne 8. julija se je mladina naLcJ8 okraja zbrala v Ajdovščini, da bo 0	.8
na obnovo Lokev-Čepovana. Mladina vseh vasi sc je združila v četo ter P0, stavila tudi štab čete. Na trgu so sc *c smehom in šalami naložili na kanii”11; Mladinci so zapeli, nekdo jih je sprenjlla na harmoniko in tako so se odpel)*.' Med lemi mladinci je bil tudi Hermančc iz Lokavca. On se je že udeležil dela Lokvah, vendar je šel sedaj zopet.
ir
Delovni četi v Lokve je mladina ,, Budanj že poslala sadje, mladina iz črn' pa zelenjavo.
Istega dne je odšlo 12 mladincev ^ našega okraja na graditev ceste k.l, Ijana—Postojna, kajti tudi oni hočcj0 svojimi močmi prispevati k graditvi m0 derne avtomobilske ceste.
Prestranski viadukt obnavljamo
Malo pred koncem vojne so zavezniška letala z bombnim napadom porušila važen železniški viadukt v Prestranku in s tem prekinila za okupatorja življenjsko važno progo Ljubljana— Trst. Takoj po osvoboditvi so z velikim delovnim elanom napravili zasilni most za enotirni promet v razmeroma kratkem času kljub pomanjkanju materiala in orodja.
Promet se je s Trstom od dneva do dneva povečal in treba je bilo misliti. da sc napravi dokončni viadukt zu dvotirno progo. Pristopili so k delu, ki je pa zaradi pomanjkanja delovnih moči počasi napredovalo. Zato so delavci in nameščenci, združeni v železniškem sindikatu in SIALI sklenili, da s prostovoljnim delom pripomorejo k čimprejšnji obnovitvi viadukta.
Dne 18. junija se jo dela udeležilo 78 nameščencev s postajo Postojne, ki
so v 495 delovnih urah s štirih lozniškili vozov razložili 55 m3, u® jj žili uu šest žel. vog 60 m3 in'prepeli* na 23 vozičkih to m3 materiala. Ij slednji teden se je udeležilo tega/ la kljub slabemu deževnemu vreni®* 54 železničarjev, ki so v 102 delovn urah razložili - štirih voz 1 premetali 10 m* materiala. udeležujejo tudi železničarji St. Pet na Krasu, Prestranka in Divače.
Murovec Avguština, Kal. je 5®-J. nija na |x>ti v Gorico pod Prevaio ' j gubila denarnico s 1000 italijansko* lirami in osebno izkaznico za potov nje v cono A št. 1779. — Pošten n*L diteli naj navedene stvari vrne Pr® odškodnini na naslov Murovec Avg ština oz. na JNOO v Grgarju. — časno se navedena izkaznica progi® za neveljavno.
»Primorska borba« Izhaja tedensko v Ajdovščini. — Urejuje Albreht Roman.