TEDNIK PTUJ, 4. junija 1970 LETO XXIII, št. 21 CENA 0,60 DIN O L A 8 t L O 800IALISTICNF Z V E Z 8 DELOVNEGA LJUDSTVA $ seje skupščine občine Ormož Komunalna dejav- nost v ospredju Zadnja seja občinske skup- ščine Ormož, bila je minuli četrtek, je kljub dokaj ob- sežnemu dnevnemu redu po- tekala v znamenju osrednje razprave o komunalni dejav- nosti v občini. Ni povsem nepričakovano, da je bilo stanje cest in vprašanje, kako jih vzdrže- vati, najbolj aktualno. Ceste IV. reda, ki jih vzdržuje sta- novanjsko komunalno pod- jetje, so zaradi dolge in ne- ugodne zime v zelo slabem stanju. Vzrokov za to je več. Med njimi pa je glavni ta, da ceste ne prenesejo iz dne- va v dan naraščajočega pro- meta, na drugi strani pa je tudi vzdrževanje premalo učinkovito. Odborniki so spet načeli vprašanje asfaltiranja ceste Ormož—Obrež. Že v maju predviden začetek del na tej cesti se je spet zavlekel in precej razburil odbornike. Franc NOVAK, predsednik občinske skupščine, je obve- stil odbornike, da je nastala »okvara« nekje na relaciji med republiškim cestnim skladom in cestnim podjet- jem Maribor, in da bo cesta, vsaj tako je obljubljeno, kljub vsemu asfaltirana še letos. Po razpravah o cestah, ki jih več ali manj slišimo na vseh krajih in koncih, je od- bornica Gizela Blagovič raz- pravljala o neurejenosti or- moškega pokopališča. Dejala je, da trava, ki obrašča gro- bove in pokvarjen studenec ßa pokopališču Ormožanom jji in ne more biti v ponos. Predstavnika stanovanjsko komunalnega podjetja direk- ;0r Ivan Vencelberger in ra- čunovodja Franjo Polič sta °Mjubila, da bodo ti dve vPrašanji rešili v najkrajšem ____ času. Na pokopališče pa ne bi smeli pozabiti tudi svojci mrtvih, saj se nekateri spo- minjajo na grobove le ob dnevu mrtvih, skozi vse leto pa jim je vseeno kakšni so njihovi grobovi. Prek cest in pokopališča je stekla razprava tudi na or- moški vodovod in na vpraša- nje kakšne so možnosti, da bi napajali tudi sosednjo nase- lje Veliko Nedeljo. Predstav- niki stanovanjsko komunal- nega podjetja so povedali, da so te možnosti glede na kapa- citete vodovoda zelo ugodne, da pa je bistveno vprašanje, kdo naj financira glavni vod iz vodnega zajetja do Velike Nedelje. Podjetje za to nima sredstev in je rešitev tega vprašanja verjetno prepušče- na zgolj lastnemu prispevku občanov, ki so zainteresirani za vodovod. Po izvršeni re- konstrukciji ormoškega vodo- voda so njegove sedanje ka- pacitete tolikšne, da zadošča- jo za celotno mesto Ormož in za naselja Velika Nedelja, Mihovce in Trgovišče. Te tri vasi bodo verjetno poiskale najustreznejšo rešitev pri- ključitve na vodovod. Pričakovali smo, da bo v razpravi o komunalni dejav- nosti v občini kaj več besed o mestni kanalizaciji, ki je po- vsem dotrajala in ne zadostu- je niti za odvod meteornih voda. Niso redki primeri, da se glavni vod, ki je v pretež- ni meri zidan, pogosto zruši v dolžini več metrov. Zato bo nujno, da se pred rekon- strukcijo ceste čez mesto Or- mož zgradi novo kanalizacij- sko omrežje. J. S. Občina Slovenska Bistrica: BODO PODRAŽILI MLEKO IN KRUH? Na seji skupščine občine Slovenska Bistrica bi morali odborniki sklepati tudi o po- dražitvi kruha in mleka v bistriški občini. Ker pa je seja odpadla, sklepa ni bilo. Poglejmo, kakšni so motivi, ki govore za podražitev. Živilski kombinat INTES Maribor je v dokaj kritičnem položaju. V času od reforme do danes so se cene nekate- rim elementom v strukturi njihove lastne cene mnogo bolj povečale, kot so se po- večale cene kruha. Živilski kombinat INTES ne more kriti stroškov rednega poslo- vanja in razširjene repro- dukcije. Iz predložene kal- kulacije je razvidno, da so sedanje maloprodajne cene kruha, razen za mešani kruh, nižje od lastne. Ta izguba se delno krije pri proizvodnji mešanega kruha, delno pa od peciva. Ptujska občinska skupščina je določila nove maloprodajne cene za neka- tere vrste kruha. Ker je na področju ptujske občine naj- večja potrošnja kruha iz mo- ke T 1000 (črni), in sicer 70 odstotkov, belega pa le 9 od- stotkov, je bilo nujno pove- čati maloprodajno ceno te vrste kruha od 1,40 na 1,50 din. Glede na to, da je od- stotek potrošnje kruha iz moke T 1000 na območju ob- čine Slovenska Bistrica enak ntujskemu, so predlagali, da tudi bistriška skupščina sprejme odlok in s tem odo- bri novo maloprodajno ceno za črni kruh, in sicer 1,50 di- narjev. Cene ostalim vrstam kruha pa bi določali po spo- razumu. Mariborska mlekarna pa utemeljuje svoj predlog za zvišanje maloprodajnih cen mleka predvsem z dvema razlogoma. S povišanjem od- kupa cene mleka za 0,10 din po litru, bi se vsaj delno u- blažilo občutno razmerje cen med mesom in mlekom. Nuj- no bi bilo uvesti sodobno embalažo iz plastike, karto- na, polietilena itd. Ta vrsta embalaže pa je dražja, saj so ugotovili, da bi bilo mleko pri enem litru dražje za 0,06 dinarjev. Na podražitev vplivata to- rej faktorja: povišanje od- kupne cene mleka v popreč- ju za 0,10 din po litru in po- višanje stroškov nove emba- laže. Mleko bi se naj torej podražilo: v stekleni emba- laži za 0,10 din po litru (po- dražitev pokriva povišanje odkupne cene), v polietilen- ski embalaži pa za 0,15 di- narjev. -d VREME jen moški, ki je prav go- °vo postavljal sebe in so- U(Jeležence prometa v nevar- ^st. Očividci vprašujemo, ^ je imel voznik rdečega avtomobila pravico, da je za- radi tega fizično napadel mo- škega in ga skloftal tako, da je moški padel na tla. Takoj za tem je sedel v avto in naglo odpeljal. Temu je bilo priča več ljudi, ki smo v tistem času stali na avtobusnem postaja- lišču. To dejanje nas je u- pravičeno razburilo. Res je, da je alkohol bo- troval že mnogim nesrečam, toda tak postopek se nam zdi brutalen in nečloveški. Dipl. ing. Aleksander Kravos • Perspektive sadjarstva v ptujski občini (Nadaljevanje in konec) Za hitrejši in uspešnejši razvoj je potrebno narediti vrsto ukrepov. Najvažnejši bi bili : 1. Poiskati vse možne vire lastnih sredstev, ki bi služili kot udeležba pri najetju kre- ditov. 2. Aktivno zagovarjati na vseh merodajnih republiških forumih, da je javna pospe- ševalna služba nujno potreb- na in naj se sredstva dodeli- jo tistim, ki jo izvajajo. Predvsem področnim zavo- dom. 3. Razširiti vire dohodkov sklada za pospeševanje kme- tijstva pri Skupščini občine Ptuj. 4. Pogodbeno organizirati pospeševalno službo v občini, vsaj za najnujnejše potrebe sadjarstva. Navezati tesnejše stike s pospeševalno, službo, ki jo ima organizirano Po- slovno združenje »Styria« za področje Štajerske. Ta služba je dosegla zelo dobre rezulta- te in uživa zaupanje proizva- jalcev. Izvaja jo Kmetijski zavod Maribor. Dosedaj se je poslužuje samo lastna pro- izvodnja v Kmetijskem kom- binatu Ptuj. 5. Uvesti prispevek za po- speševanje kmetijstva (sa- djarstva) od kilograma od- kupljenega sadja. Ta prispe- vek naj bi bil obvezen za vse tiste organizacije, ki same di- rektno odkupujejo sadje na področju občine. 6. Konkretno začeti z orga- nizacijo proizvodnje na posa- meznih področjih za posa- mezne sadne vrste. Podpreti napravo nekaterih vzročnih in poskusnih nasadov, toda pod zelo strogo strokovno kontrolo. 7. Podrobnejše proučiti or- ganizacijske oblike zasebne obnove sadjarstva. 8. Stimulirati in razvijati tudi ostale sadjarske dejav- nosti, ki posredno služijo več- ji blagovni proizvodnji sadja. To je odbira matičnih dreves, proizvodnja selekcioniranih cepičev, podlag, sadik in sad- nih drevesc. Po zakonu o proizvodnji sadilnega mate- riala se s to proizvodnjo lah- ko bavi samo družbeni sek- tor, ki pa lahko razvija tudi kooperacij sko proizvodnjo. Tako proizvodnjo je treba bolj razvijati predvsem na področju Juršinc, kjer je že tradicija. Potrebna bi bila sa- mo krepkejša organizacijska oblika in kvalitetna strokov- na služba, kakršno predvide- va omenjeni zakon. 9. Omogočiti bi morali tudi aktivnejše sodelovanje in de- lo raznih ožjih strokovnih sekcij kot so npr. sekcija drevesničarjev in sekcija ri- bezlarjev. Ti dve sekciji ob- stajata pri združenju »Styria« za celo Slovenijo. V odboru sekcije drevesničarjev je že predstavnik drevesničarjev iz Juršinc. 10. Tesneje sodelovati z no- silci raznih prognosi ičmh služb. Predvsem pri napove- dih pojavov raznih bolezni in škodljivcev (škrlup, kapar, zavijač, listni minerji, rdeči pajek itd.). 11. Reklamirati kvalitetno štajersko sadje ob uporabi zaščitne znamke za varstvo geografske označbe porekla in kakovosti štajerskega sad- ja. 12. Zagovarjati težnje po obračunski, komisijski ali po- dobni prodaji sadja. Podobno kakor je to organizirano bri hmelju, ko dobi kroizvajalec dokončni obračun šele po prodaji blaga. 13. Podpreti gradnjo skla- dišč — hladilnic pri proizva- jalcih. Tu pridejo v poŠtev večje hladilnice v družbenem sektorju kakor tudi manjša skladišča pri kmetih. Marsi- katera klet bi se dala s so- razmerno majhnimi stroški uspešno hladiti z manjšo hla- dilno napravo. 14. Zagovarjati predloge za obdavčitev umetnih brezal- koholnih pijač. Zbrana sred- stva naj gredo namensko za pospeševanje proizvodnje na- ravnih sadnih sokov iz doma- čih surovin. 15. Začeti z aktivno obram- bo proti toči z raketami in drugim. Bolj se povezati s Poslovnim združenjem »Stv- ria«, ki že organizira tako obrambo. 16. Sodelovati pri zavaro- valni problematiki t. j. pri določanju varstvenih razre- dov, višine premije itd. Zago- varjati kvalitetno zavarova- nje sadja. 17. Omogočiti boljše in ma- sovnejše izobraževanje sa- djarjev. 18. Bolj izkoriščati lokalni časopis in radio za objavo raznih kmetijskih nasvetov, navodil in napovedi. 19. Predvsem pa bi morale strokovne službe in organi Skupščine občine Ptuj bolj skrbeti, voditi in usklajevati razvoj in politiko sadjarstva v občini. Ml UČITELJEV, NI SKUPŠČINSKE SEJE V petek bi morala biti v Slovenski Bistrici seja skup- ščine občine, ki pa je odpad- la. Sklicatelj gotovo ni raču- nal s tem, da bodo učitelji ravno v tem času na ekskur- ziji v Baslu. Če so nekateri pred to sejo trdili, da učite- lji le ne tvorijo jedra skup- ščine, potem so menda v zmoti, saj je odpadla seja jasen dokaz, da brez njih ne gre. Manjkalo pa je tudi ne- kaj odbornikov, ki sicer ni- so učitelji, pa tudi odsotnosti niso opravičili. Na seji bi morali razprav- ljati o analizi zaključnih ra- čunov delovnih organizacij za leto 1969, sprejeti pa Isi morali tudi nekatere odloke, med njimi odlok o povečanju cen kruhu in mleku ter od- lok o določitvi števila obvez- nih ur pouka za obrambo in zaščito. -d So zares le učiteiji »krivi«, da je seja SO Slovenska Bi- strica odpadla? Nezasedeni prostori gotovo pričajo, da je bilo ozračje vse prej kot delovno. ^ I0 ß wins im STR A . J lß TEDNIK — ČETRTEK, 4. junija 1970 S seje komiteja OK ZKS Ptuj DRUŽBENO EKONOMSKI ODNOS! V KMETIJSTVU Na seji komiteja občinske konference ZKS Ptuj, bila je 29. maja, so razpravljali pred vsem o osnutku sklepov in stališč CK ZKS o kmetijstvu. Znano je, da bo druga kon- ferenca ZK Slovenije posve- čena prav temu, za slovensko družbo pomembnemu vpra- šanju. Razprave o nadaljnjem razvoju kmetijstva so v ptuj- ski občini prisotne že dalj časa, posebno intenzivne pa so v zadnjem obdobju. Poleg razprav in pripravi gradiv na občinski ravni (občinska skupščina, občinska konfe- renca SZDL itd.) so o kme- tijstvu konkretneje razprav- ljale organizacije ZKS kme- tijskega kombinata in »Pe- rutnine« Ptuj; po vaseh pa krajevne organizacije ZKS skupno s krajevnimi odbori SZDL in kmetovalci. Na seji komiteja so skle- nili, da bo vprašanje: druž- benoekonomski odnosi v kmetijstvu osrednja tema razprav tudi na razširjeni se- ji občinske konference ZKS Ptuj, ki bo v četrtek, 11. ju- nija. V zvezi s tem so zadol- žili posebno skupino za kme- tijska vprašanja, ki jo vodi Vladimir Vrečko, da na osno- vi vseh dosedanjih razprav, strokovno pripravljenega gradiva in predlogov, pripra- vi uvodno poročilo za sejo občinske konference ZKS, ki bo sprejela konkretne sklepe in stališča glede nadaljnje politike razvoja kmetijstva v ptujski občini. F. F. ODGOVOR NA ČLANEK: »CENA PO BARV! DLAKE« Pozvani od uredništva Te- dnika, da odgovorimo na članek, objavljen v Tedniku dne 14. maja 1970, dajemo L. A. in drugim prizadetim sledeči odgovor: Res je, da je Alojzija Lah pripeljala 28. 4. 1970 na od- kupno postajo v Podgorcih •tele v teži 128 kg. Res je tu- di, da je odkupovalec Tonček Horvat rekel, da je tele lepo, ni pa res, da bi zanj ponudil le 1000 S din po kg. Resnica je, da je odkupovalec ponu- dil za tele, ki je križanec med simentalcem in pinc- gavcem, 1400 S din po kg in 2 kg odbitka na račun kala. To lahko potrdijo zraven od- kupovalca še Nada Jaušo- vec, blagajničarka posloval- nice, Stefan Petek, ki je iz- dal potni list za tele, Franc Krabonja, kmet. inž., ki je odgovoren za kooperacijo, in končno tudi občinski vet. in- špektor dipl. vet. Franc Irgl. Tistega dne je bila odkupna cena za simentalska teleta 1600 S din za kg, seveda sa- mo za tista, ki so sposobna za nadaljnjo rejo. Teletom za klanje je bila cena od 1000 do 1300 S din po kg. Razlika v ceni med čisto pasemskimi teleti in križan- ci je opravičena. Ugotovlje- no je, da simentalska teleta hitreje oriraščajo, pitanci pa dajejo kvalitetnejše meso. Ce je trg zasičen, križanci gre- do težko v promet, ali pa sploh ne. Končno pa na or- moškem območju ne bo nik- dar čiste pasme goved, če bo tudi križancem enaka cena. Alojzija Lah je po infor- macijah, ki smo jih dobili, prodala isto tele čez par dni v Gorišnici za enako ceno kot smo jo ponudili mi, le s to razliko, da so ji tam od- tegnili 6 kg na račun kala. Alojziji Lah in drugim prizadetim odgovarjamo še na vprašanje, »zakai mora- jo trgovci zaslužiti dvakrat več kot proizvajalci?« na- slednje: poprečna cena telet za klanje je v ormoški klav- nici 1200 S din. Klavnost te- let je 58—60 odst. Od skup- ščine občine Ormož (referen- ta za cene) imajo naše mes- nice odobreno maloprodajno poprečno ceno teletine v vi- šini 2150 S din za kg. Priza- deti si lahko izračunajo raz- liko v ceni. Ob upoštevanju stroškov odkupa, prevoza, klanja in prodaje na drobno se da ugotoviti, da razlike ni, kaj šele, da bi bil »dva- kratni zaslužek«. »Jeruzalem« Ormož POMOČ IZ LITOSTROJA Mnogim bo hud požar, ki je prizadejal Zg. Novo vas, ostal še dolgo v spominu. Ve- liko pa je tudi takšnih, ki so nanj kaj kmalu pozabili. Ne- kaj mesecev je že minilo, od- kar smo napisali, da so bili gostje bistriške skupščine občine predstavniki delovne- ga kolektiva ljubljanskega Litostroja, ki so takrat ob- ljubili, da bodo vaščanom po- magali v hudi stiski. Nedav- no pa so se Ljubljančani spet oglasili v Slovenski Bistrici in darovali za pogorelce pet- sto tisoč starih dinarjev, ki so jih zbrali člani delovnega kolektiva Litostroja. Tisti, ki jim je bil denar namenjen, se žal darovalcem niso mogli zahvaliti, zato pa so to storili predstavniki skupščine občine. Naj se k zahvali pridružimo tudi mi in naj bo ta zahvala prisrč- na, takšna kot bi jo zaželeli domačini iz Zg. Nove vasi. Ljubljanski delavci so po- mogli ljudem, ki si z vso si- lo prizadevajo obnoviti po- gorele domačije in v svoje okolje pripeljati spet tisto radost, ki jim je bila odvze- ta tistega temnega jesenske- ga večera. Čeprav smo večkrat napi- sali, da bomo o poteku pre- iskave bralce sproti obvešča- li, obljube ne moremo drža- ti, ker vse kaže, da tudi pre- iskovalci ne morejo z mrtve točke. Obljubimo pa lahko le to, da bomo v eni prihod- njih številk objavili repor- tažo, kako Novovaščani ob- navljajo svoje domove in se tako spet vračajo v svoj sta- ri tok življenja. -d ZAPOMNITE SI — Ce ribe niso povsem sveže, jih namočimo za pol ure v vodo, ki smo ji* dodali eno ali dve zrnci hiperman- gana. Ribe potem dobro spe- remo v čisti mrzli vodi. Pre- den jim ostrgamo luske, jih pomočimo v vrelo vodo — delo nam bo potem šlo laže od rok. — Zapestne ure varujemo pred nepotrebnimi popravi- li tudi tako, da jih nikoli ne polagamo na steklene ali marmornate plošče. Velika temperaturna razlika med te- lesno toploto in temi predme- ti namreč utegne drobnemu stroju škoditi. Če že nimamo na voljo lesene podloge, po- ložimo urico na večkrat pre- grnjen žepni robec. OBOGATENA BISTRIŠKA KNJIŽNICA Nič več ni skrivnost, da postaja bistriška Matična knjižnica eno najbolj po- membnih žarišč kulturne de- javnosti v občini. Pred ne- kaj leti kaj takšnega prav zares ne bi pričakovili. Pi- sali smo že o večini dejav- nosti knjižnice, in vendar vsakih nekaj tednov lahko najdemo kakšen dogodek, ki je omembe vreden. Omenili smo že, da je nekdanji ver- ski referent 14. divizije in dolgoletni predsednik verske komisije Jože Lampret v svoji oporoki zapisal, da vso svojo premoženje prepušča občini Slovenska Bistrica. Duhovnik Lampret je lansko leto umrl, med njegovo za- puščino pa so ostali drago- ceni dokumenti, ki bodo še dolgo spominjali nanj. Skup- ščina občine Slovenska Bi- strica je sklenila, da bo za- ~4Ščino sprejela v varstvo Matična knjižnica in povsem lahko, da je bila to najbolj pravilna odločitev. Upravnik Milutin Arko pa nam je o vsej stvari povedal kaj več. Iz Lampretove bo- gate knjižnice so Bistričani dobili 840 novih knjig, tako da jih imajo sedaj skupno vpisanih 12.300. Med njimi je precejšen del znanstvene li- terature, tako da sedaj ob- staja povsem realna možnost, da bodo Bißtricani kaj kma- lu lahko obiskovali tudi do- bro urejen študijski oddelek. Upravnik pa nam je tudi po- vedal, da je bistriška občina del zapuščine prepustila tu- di velenjski, ki želi urediti Lampretovo sobo. Gre prefl. vsem za stilno pohištvo, prav pa je, da vsaj del zapuščine dobi tudi njegova rojstna občina. Bogate in mnogošte- vilne zapiske pa bo hrani] inštitut za zgodovino delay, skega gibanja v Ljubljani. Seveda pa bi bilo zanimi. vo slišati, zakaj je pokojnik svojo zapuščino prepustil prav bistriški občini. Večkrat je prihajal na Sagadinovo domačijo pri Pečkah, ki je znana iz NOV. Domačim je pomagal pri delu na polju in s posebno ljubeznijo se je navezal na te kraje. Živel je z njimi in od tod tudi nje. gova želja. Najbolj važno pa je, da so knjige prišle v ustanovo, ki zavzema tudi v širšem slo- venskem prostoru vedno bolj pomembno vlogo. -d Predsednik SO Slov. Bistrica si ogleduje Lampretovo zapuščino POSVETOVANJE MLADIH SAMOUPRAVLJAVCEV Pred kratkim so se v Vele- nju zbrali predstavniki še- stih aktivov ZM največjih de- lovnih organizacij iz severo- vzhodne Slovenije: EMO Ce- lje, IMPOL Slovenska Bi- strica, TGA Kidričevo, To- varna dušika Ruše, SVATY iz Maribora in danes prvič GO- RENJE iz Velenja. Po ogledu delovne organi- zacije so v Delavskem klubu Velenje predstavniki prika- zali zadnje uspehe in proble- me, s katerimi se srečujejo mladi na delovnih mestih v Velenju, Celju, Mariboru, Slovenski Bistrici, Kidriče- vem in Rušah. Posebno po- zornost so posvetili vlogi in- teresnih dejavnosti mladih proizvajalcev. Ugotovili so, da je reforma prinesla mnoge spremembe tudi v delovanju mladih v delovnih kolekti- vih, katerim je sedaj osnov- na dejavnost skrb za uspeh na delovnem mestu, medtem ko se v interesne dejavnosti mladi vključujejo predvsem v domačem okolju — v mest- nem ali krajevnem aktivu ZM. Tudi oddaljenost od de- lovnega mesta je v mnogih primerih vzrok, da se ne mo- rejo v popolni meri vključe- vati v popoldanske akcije aktiva v delovni organizaciji. Aktivi ZM v delovnih or- ganizacijah posvečajo tako tudi največ pozornosti vpra- šanjem nagrajevanja vajen- cev, dopolnilnemu izobraže- vanju svojih članov, štipen- diranje visokih in višjih ka- drov in njihovi pravilni za- poslitvi ter nagrajevanju,| Več pozornosti posvečajo tu- di športnim dejavnostim in rekreativnemu življenju. Junija bo podobno posve- tovanje v mariborski Metal- ni, kjer bodo sprejeli dolo- čen program, s katerim se bodo v naslednjih dneh se- stali z vodilnimi predstavni- ki delovnih kolektivov, ka- terih mladina sodeluje v teh posvetovanjih, na gradu Šta- tenberg pri Slovenski Bistri- ci. Na posvetovanju bodo mladi seznanili vodilne orga- ne omenjenih delovnih ko- lektivov s svojimi zaključki kjer bodo poizkušali najti e- notna stališča glede vloge mladine v delovnih organiza- cijah, predvsem na delovnem mestu in v samoupravnih or- ganih. Viktor Horvat MLAD! SO SE DRUGIČ SESTALI V sredo, 27. maja je bil v dvorani Narodnega doma že drugi sestanek mladih komu- nistov ptujske občine. Na prvem sestanku so mla- di komunisti sklenili, da bo- do slednjič razpravljali o vlogi religije v naši sociali- stični družbi. Povabilu ob- činske konference ZKJ Ptuj se je odzval tovariš Zdenko Roter, predavatelj na Visoki šoli za politične vede in no- vinarstvo v Ljubljani. V svo- jem predavanju je mladim razložil pomen, vlogo in raz- voj, pa tudi bodočnost takih oblik religije, kot se danes pojavljajo prikazal pa jim je tudi njeno vlogo v socializ- mu (naslov predavanja se je glasil Religija in socialistič- ne sile). V drugem delu predava- nja, v razpravi, je predava- telj odgovarjal na zastavlje- na vprašanja. Mladi komuni- sti so hoteli zvedeti pred- vsem, če lahko družba vpliva na to, da bo pri nas manj religioznih ljudi. Čeprav so bili na sestanek povabljeni vsi mladi komunisti v ptujski občini, je bil obisk zelo zelo slab, tako da se pojavi vpra- šanje, ali je ta snov za mla- dino res tako nepomembna? Predavanja pa so se udele- žili predstavniki občinskih konferenc ZMJ iz Slovenske Bistrice in Ormoža, pa tudi predstavniki odborov občine Ptuj, ki se s to tematiko u- kvarjajo. J. Kolarič TEDNIK — ČETRTEK, 4. junija 1970 STRAN 5 prof. Rudolfa Rakuša ni več med nami. V 78. letu nas je za vedno, še v sredi ustvarjalnega dela, zapustil odličen pedagog in esperan- tist. Kot avtor slovenske ste- nografije in raznih esperant- skih del, je bil zelo priljub- ljen tako doma kakor v tu- jini. Bil je član mednarodne esperantske akademije v Pa- rizu in je kot direktor espe- rantskega instituta Sloveni- je užival velik ugled. K zadnjemu počitku dne 28. maja je na Pob reškem pokopališču spremljala iz- redno velika množica predo- brega moža, očeta in učite- lja. Pri odprtem grobu so zapeli pevci in se od njega poslovili prijatelji, sodelavci, zastopniki prosvete, dijakov, udruženja stenografov iz Za- greba in v esperantskem je- ziku predstavnik Slovenske esperantske zveze v Ljublja- ni. Žalujoči družini iskreno so- žalje! J. D. DAN MLADOSTI V MARKOVCIH Učenci osnovne šole bratov Strafela, Markovci, so praz- novali svoj praznik zelo sve- čano. Na šolski proslavi je bilo sprejetih v mladinsko organizacijo 74 pionirjev. Po proslavi je bil rokometni tur- nir ženskih in moških ekip povabljenih šol. Sodelovale so naslednje e- kipe: osnovna šola »Franca Osojnika Ptuj, osnovna šola Juršinci in osnovna šola bra- tov Strafela Markovci. Tek- movanje je potekalo v športnem vzdušju, največ podpore gledalcev so imeli domači igralci in igralke. V ženski konkurenci so bi- li doseženi naslednji rezulta- ti: OŠ bratov Strafela Markov- ci — OŠ Juršinci 0:2 OŠ bratov Strafela Markov- ci — OŠ »Franc Osojnik« Ptuj 2:2 OŠ Juršinci — OŠ »Franc Osojnik« Ptuj 1:0 Vrstni red ženskih ekip: 1. OŠ Juršinci, 2. OŠ »Franc Osojnik« Ptuj, 3. OŠ bratov Strafela Markovci. V moški konkurenci so bi- li doseženi naslednji rezulta- ti: OŠ bratov Strafela Markov- ci — OŠ Juršinci 13:1 OŠ »Franc Osojnik« Ptuj — OŠ Juršinci 13:3 OŠ bratov Strafela Markov- ci — OŠ »Franc Osojnik« Ptuj 7:6. Ogorčen boj za prvo mesto Je bil v zadnji tekmi, ko so domači igralci ob navduše- nem navijanju gledalcev za- služeno zmagali. Vrstni red: 1. OŠ bratov Strafela Mar- kovci, 2. OŠ »Franc Osojnik« Ptuj, 3. OŠ Juršinci. FS Mini moped le za devize? Menda bo minilo že skoraj leto, od kar so prišli v »mo- do« Tomosovi mini mopedi, tisti, za katere ne potrebuje- te vozniškega dovoljenja, ti- sti mopedi, ki nimajo pre- stav in jih lahko vozimo le z dodajanjem plina. Mnogi so se razveselili ob novosti koprske tovarne, veselje pa je, kot to po navadi pride, kratkotrajno in ob koncu po- mešano s priokusom nečesa, na kar naša socialistična družba gotovo ne more biti ponosna. Odločili ste se torej, da bo- ste kupili Tomosov mini mo- ped. Prava umetnost je, če vam uspe sploh ugotoviti, v kateri trgovini ga imajo, po- .tem pa se vsa zgodba prične. Cena je takole okrogla: ne- kje okoli dva nova tisočaka bi morali odšteti zanj. Veli- kokrat je problem imeti dva nova tisočaka. Poskušate na star in dobro preizkušen na- čin — s posojilom. V nekate- rih trgovinah vas bodo mal- ce postrani pogledali in ko se ne boste dali zmesti, vam bodo povedali, da so tudi oni morali moped plačati naprej in ga torej na posojilo ne morejo dati. Tako je pone- kod. Drugod ga boste morda lahko kupili takoj, ko boste pokazali dva nova tisočaka. Če pa vas bo pot zanesla do Maribora, boste v eni izmed izložb lahko opazovali mini moped, ki ga proizvajajo v Kopru, tudi cena bo napisa- na zraven, ko pa boste sto- pili v trgovino, vas bo vse minilo. Povedali vam bodo, da če ga plačate v devizah (verjetno samo s konverti- bilno valuto), da ga lahko takoj odpeljete. Tako je to- rej s to stvarjo. 'Če že imate toliko denarja, da ga lahko kupite z DINARJI, vam po- vedo, da ga boste takoj do- bili samo za DEVIZE. Za te denarje jih imajo kolikor ho- čete. Potem vas bo »prijelo«, da bi jim rekli kaj v zvezi z jugoslovanskimi predpisi in z vsem pač, kar sodi zra- ven. Potolažili vas bodo. Ni- so krivi trgovci, temveč to- varna Tomos, tako pravijo pač .trgovci, ki potrebuje de- vize. Morda vam bodo dali celo priložnost in boste lahko na mini moped z dinarji ča- kali celo v vrstnem redu. Trgovci pa vedo povedati še vse kaj drugega. Če ho- čejo dobiti en (1) mini mo- ped, proizvod koprske tovar- ne Tomos, morajo nabaviti kar tri (3) čisto prave mope- de, tiste, za katere je potreb- no opraviti vozniški izpit in se z njimi lahko podite s pri- bližno šestdesetimi kilometri na uro. Potem boste ugotavljali, da so trgovci ravno takšni reveži kot vi, k}» želite dobiti mini moped na posojilo, ker pač ne premorete dveh no- vih tisočakov. Minilo vas bo, da bi še karkoli povpraševali, dovolj boste imeli. Nekaj dni boste razmišljali, morda bo kdo ce- lo pogledal v predpise, kjer morda piše, da proizvode, na- rejene v Socialistični federa- tivni republiki Jugoslaviji, lahko kupujemo z jugoslo- vanskimi denarci. V kolikor to ne bo pisalo, se boste lah- ko vprašali, zakaj ne piše, in če ne boste dobili odgovo- ra, pač mini mopeda še lep čas ne boste imeli. Malce na boljšem bodo o- troci, ki nameravajo k birmi in so si za botre izbrali tiste, ki si služijo kruh v tujini in lahko za darilo, sedaj bi bi- lo to skoraj že normalno, ku- pijo Tomosov mini moped z devizami. -d »Njegovo velišanstvo« mini moped Pred pomembnimi sklepi občinske strelske zveze SI. Bistrica Strelstvo ima v bistriški občini že dokaj bogato tra- dicijo in izkušnje, zato izvrš- nemu odboru občinske strel- ske zveze, ki je bil poobla- ščen za izdelavo sklepov, ni bilo težko izdelati programa dela za letošnje leto. Posebno pozornost bodo tudi letos posvetili množično- sti strelskih organizacij. Predvsem si bodo prizadeva- li vključiti večje število pio- nirjev, mladincev in žensk. V ta namen bo potrebno po- iskati uspešnejše oblike naj- tesnejšega sodelovanja med strelskimi družinami, šolami, aktivi ZM in delovnimi or- ganizacijami. Da bi akcijo lahko uspešno izvedli, bo po- trebno posvetiti večjo pozor- nost vzgoji lastnega strokov- nega kadra, predvsem sodni- kov in trenerjev v vseh dru- žinah. V ta namen bodo lelos organizirali posebne tečaje. S tem bo zagotovljeno tudi do- sledneje izvajanje vseh spre- jetih tekmovalnih kakor tudi rekreacijskih akcij, kar bo v celoti odločilno vplivalo na izboljšane rezultate v dru- štvih kakor tudi celotne ob- činske zveze. Veliko pomanjkanje stre- lišč na področju občine nare- kuje nujnost resnejšega re- ševanja tega problema. Pred- videvajo, da bodo v letoš- njem letu dogradili strelišče za MK in vojaško puško v Veleniku in proučili možno- sti izgradnje strelišč za zrač- no puško v vseh večjih cen- trih občine. Za uspešno re- ševanje teh potreb se bodo morale strelske družine na področju občine tesneje po~ vezati z 'družbenopolitičnimi organizacijami na terenu ka- kor tudi z JLA in občinskim štabom za vseljudsko obram- bo. Vzdrževanje orožja, njego- vega uporabljanja in varno- sti na streliščih v času tre- ningov in tekmovanj bo prav tako pomembna naloga strel- skih družin, skupno s pripra- vami za vseljudsko obram- bo, kamor je nujno vključe- vati tudi nečlane. Skupno z nastalimi nalogami se bodo čla ni občinske strelske zveze Slovenska Bistrica udeleže- vali, v okviru danih možno- sti vseh medobčinskih in re- publiških tekmovanj. V občinski strelski zvezi so prepričani, da jim bo s pol- no mero zavzemanja posa- meznikov kakor tudi celotne- ga članstva, uspelo skupno s športnimi in družbenopolitič- nimi organizacijami kakor tud: pripadniki JLA in občin- sko skupščino sprejeti pro- gram v popolnosti realizira- ti. Viktor Horvat 156 MLADIH iE TEKMOVALO ZA INGOLIČEVO BRALNO ZNAČKO Tekmovanje za Ingoličevo bralno značko zbuja med mladimi v osnovni šoli La- porje vse večje zanimanje. Tako je pred letom sodelo- valo v tem tekmovanju okoli 100 mladih udeležencev, med- tem ko se je letos število dvignilo že na 156 bralcev. Povečalo pa se je tudi števi- lo najmlajših bralcev, saj je letos tekmovalo za bralno značko kar 29 najmlajših šolarjev. Uspeh in vse večje zanimanje za takšno obliko dopolnilnega izobraževanja med mladimi na osnovni šoli (potrjuje tudi podatek, da so letos podelili 142 bralnih značk, od tega 29 cicibano- vih, 25 bronastih, 44 srebrnih in 25 zlatih. Skupno z znač- kami so podelili še 12 diplom. Učenci so ob tem tekmo- vanju pokazali veliko zani- manje in zavest, kar zago- tavlja, da bo še nadalje rast- la domača beseda in bo v naslednjih letih sodelovalo v tekmovanjih za Ingoličevo bralno značko vedno več u- čencev. Viktor Horvat »ŠE ZAPLESALI SMO« 25. majnik so tudi mla- di Markovčani slovesno praz- novali. Pionirji in pionirke so se skupno z mladinci in mla- dinkami iz VIII. razreda zbrali v dvorani zadružnega doma in jo napolnili. »MI SMO TITOVI«, je kli- calo z okrašene zavese in ob- krožalo veliko sliko dragega slavljenca. Čestitke in vošči- la so otrokom resnično pri- vrela iz srca, saj so jih po- vedali s svojih lastnih pesmi, ki so žuborele kot bister po- toček in žvrgolele kot mlad ptiček. Milena Munda, predsedni- ca mladinske organizacije v šoli, je z izbranimi besedami orisala pot zavednih mladin- cev in mladink, ki se je vila skozi najtežje obdobje naše zgodovine, skozi čas obnove in graditve do danes. Novo sprejetim sedmošolcem, ki so povečali mladinske vrste, je prisrčno čestitala in jim po- ložila na srce, kaj pomeni bi- ti član mladinske organizaci- je. »TITO — MLADI! MLADI — TITO!« je med razživelim ploskanjem odmevalo po dvo- rani. Mala pogostitev v šolski so- bi je bila nadvse prijetna. »Še plesali smo«, so se hva- lili in smejali, kot se zna sme- jati samo rosna mladost. Na igrišču se je odvilo športno tekmovanje med eki- Dami treh šol. Ptuj — Osoj- nikova šola, Juršinci in do- mačini. Navdušeni navijači so krepko sodelovali, saj so med »glasbenimi rekviziti« najglasneje zvonili — Kuren- tovi zvonci. Majsko sonce je pozlatilo letošnji praznik mladosti. STR A . J lß TEDNIK — ČETRTEK, 4. junija 1970 Tekniovcmfe ribičev v Obrežu pri Središču V nedeljo, 31. maja t. 1. je bilo v Obrežu pri Središču izbirno tekmovanje v lovu rib s plovcem. Zjutraj je si- cer malo nagajalo vreme, vendar ribičev to ni prestra- šilo, saj se jih je udeležilo tekmovanja lepo število. Tek- movalna mesta sta pripravila Matko Kolarič iz Obreža in Marjan Irgl iz Ormoža. Zmagovalec je bil Matija Sever s Huma, drugo mesto je zasedel Radko Aleksič iz Obreža, tretje pa Franc Stamoar iz Središča. ulovljenih rib in po njihovi teži. Tekmovalec je dobil za ribo dve točki, za dkg pa toč- ko. Prvouvrščeni je zmagal z veliko razliko pred drugo- uvrščenim, saj si je priboril tekmovalcev je bilo nagra- skoraj 200 točk več. Prvih pet predmeti. Prihodnje tekmovanje bo nalno tekmovanje prvih še- V Ormožu, potem pa bo fi- jenih s praktičnimi ribiškimi stih z obeh tekmovanj. Tako bomo dobili družinskega ri- bolovnega prvaka. Tekst in slika Vera Rakuša POSREČENA PRIREDITEV V DORNAVI Prejšnjo nedeljo so učenci osnovne šole Domava prire- dili zanimivo tekmovanje. Mladi pionirji-planinci so se pomerili v poznavanju naših gora. V dvorani zadružnega do- ma se je zbrala dornavska mladina, pa tudi starejših je bilo precej. Prireditve so se udeležili tudi člani Planin- skega društva Ptuj in njihov predsednik Leo Planine je vse navzoče pozdravil ter po- vedal nekaj besed o pome- nu planinstva. Tudi ravnatelj dornavske šole je vsem na- vzočim zaželel uspeh pri tek- movanju. Seveda so vzeli tekmovanje zelo resno, saj so se skrbno pripravili, tako da so vse 4 skupine, ki so nasto- pile, odgovorile na vsa štiri zastavljena vprašanja in je bilo potrebno še dodatnih težjih vprašanj, da so dobili zmagovalca. Vprašanja je se- stavil znani mladinski men- tor in navdušen planinec Si- mon Petrovič. Na njem je tu- di v glavnem ležala vsa orga- nizacija prireditve, ki je lepo uspela. Da bi ne bilo preveč enolično, je eden od učencev prebral v »domačem guču« prosti šaljivi spis o izletu na Boč. Vmes so se tudi vrstile recitacije in glasbene točke z domačimi vižami. Za poučno stran je pa poskrbel profesor Franc Vogelnik iz Maribora, ki je pokazal nekaj diapozi- tivov s Pohorja in Zasavja ter ob lepih planinskih po- snetkih povedal več zanimi- vih misli. Zmagovalci iz 7. a razreda so dobili lepa praktična da- rila, ki jih je dala ptujska rila, ki so jih dala ptujska Petovija, Izbira Ptuj, PD Ptuj, dornavska šola in prof. Vogelnik. Tudi ostali niso ostali praznih rok. Vsi so tudi do- bili planinske značke ter pravico do enodnevnega brezplačnega izleta v planine. Iz dvorane pa so izžrebali brezplačen izlet na Vogel in v Bohinj. Mislim, da je bilo tekmo- vanje velika spodbuda za mlade Dornavčane, saj se ob spoznavanju in obiskovanju gora izoblikujejo v poštene in trdne značaje, ki znajo premagovati vsako oviro. E. J. Spored gledaHšča Ptuj — petek, 5. junija 1970 Ro- ger: Trije Fantje in eno de- kle — ob 19.30, v ptujskem gledališču za izven; (predprodaja vstopnic od 15. do 17. in od 18. ure dalje). — nedelja, 7. junija 1970 Roger: Trije fantje in eno de- kle, gostovanje ob 15. uri v kinodvorani v Gorišnici, (vstopnice dobite eno uro pred predstavo). — nedelja, 7. 6.1970 Roger: Trije fantje in eno dekle, go- stovanje ob 19.30 uri v Mar- kovcih, (vstopnice dobite eno uro pred predstavo). Kako smo na yzhod hodili To sicer s tistim vzho- dom z divjega zahoda nima prav nobene zveze, je le pri- spodoba in naslov, ki ga mo- ra imeti vsak sestavek, kot morajo imeti živali glavo, trup in rep. Čista neresnica pa to le ni, kajti resnično smo se podali na vzhod, če pa morajo imeti nekatere ži- vali glavo, trup in rep, je to le gola slučajnost. Torej odločili smo se, da bomo s »Korlom« (ta termin bo v prihodnje še v uporabi in ga je potrebno dobro obe- lodaniti) odpotovali na vzhod. Sicer pa najprej tisto o »Korlu«, ker je potrebno za razumevanje marsičesa. Korl je menda čisto domača pri- spodoba, bolje povedano, iz- peljanka iz imena Karel, ki pa pri vsej stvari igra po- vsem nedolžno vlogo. Menda ste že velikokrat slišali za avtomobile angleške proiz- vodnje austin, ki jih sedaj z velikim uspehom predeluje- jo in prodajajo tudi pri nas. Takoj v začetku pa moram povedati, da smo mi hodili angleškim austinom in smo zaradi tega razmišljali, če mu ne bi raje dali ime Char- ly. Po vzoru socialistične de- mokracije smo vso stvar da- li na referendum, ki je po- vsem zatrl reakcionarne ele- mente v naši družbi in ohra- nil tisto, kar je dobrega v naši biti. Referendum je to- rej odločil, da bomo hodili s Korlom in ne s Charlyjem. Da pa kdo ne bo v zmoti, smo se ves čas vozili in je tudi »hoja« samo prispodoba. Govorim zares tako, kot da bi se podajali nekam na vzhod, ki ga poznamo iz ne- katerih reakcionarnih fil- mov, ki z našo stvarnostjo nimajo ničesar skupnega, ra- zen tega, da so časi, ko smo za eno risanko dobili po tri- deset tistih filmov, minili. Po kratkem uvodu in malce bolj zapletenih nadaljevanjih vam bom torej lahko pojas- nil, da smo s Korlom hodili v teritorialne vode naše nek- danje cesarice Terezijè, ki pa je, žal, nisem nikjer srečal. Potem smo s potjo nadalje- vali še bolj na vzhod, kjer sem imel občutek, da bom srečal samega osvajalca A- leksandra Velikega, žal pa sem izvedel, da je ta veliki osvajalec nikoli ni mahnil na Češkoslovaško. Potem bi mo- ral reči, da nas je Korel po- peljal še naprej na vzhod, vendar bi bilo to potvarjanje dejstev, kar se seveda ka- znuje, kajti če se iz Češko- slovaške popeljete proti De- mokratični republiki Nemči- ji, jo mahnete na sever, ni- kakor pa ne na vzhod, kot smo si to zatrjevali mi. Ker pa mnogi zmotno in napač- no omenjajo to našo prija- teljsko državo tudi kot Vzho- dno Nemčijo, smo jo v celo- ti zares ubrali na vzhod. Pa se bo našel kdo, ki bo dejal: »Kaj za vraga pa je potrebno o taki poti še poto- pis pisati?« Potem naj bo to le dokaz, da se da o vsaki stvari pisati in da je navse- zadnje spoznavanje zemlje- pisa le družbeno koristno de- lo, ki prinese bolj malo, v de- narnici pa se tudi ne pozna preveč. Torej Korel je popeljal na- slednje tovariše: za krmilom je sedel Fric, ki ima v rojst- nem listu sicer vpisani dve imeni, vendar tistega druge- ga, ki se ga je dalo poklicati na Ernest, nihče ni resno je- mal, čeprav njegovo spocetjé izvira iz srede vojne vihre. Na njegovi desni je slabo in dobro voljo otepal Franc, i¡ se gre nekakšnega tren¿r;' judoistov, menda pa je CÍ vzgojil državnega prva£ Topolčnika, ki smo ga B, vzhodu nameravali sreča».' Resnica pa je ta, da smo * vzeli s sabo le zaradi varno! sti. Na moji levi se je ves^ dolgočasil Emil (zanim^ da tudi on hoče imeti prisotnost sploh ne bi ц omembe vredna, če ne bi ц Dunaju našel banke, v ka teri smo konvertibilno valu to zamenjali za nekpnvert bilno in se prvič v življenj počutili bogataše. Navsezaj nje pa sem se z vsemi trem ubadal še jaz, in ob konc boste morali priznati, da t sploh ni bilo tako nepoJ membno, čeprav tudi ne, edi na naloga. Kako smo na vzhod hodi) pa prihodnjič. D. Utenkar »SAM0RASTNIK!« NA PTUJSKEM ODRU Ansambl ptujskega gledali- šča, pomnožen s člani dram- ske sekcije ekonomske sred- nje šole in učenci osnovne šole T. Znidarič pripravlja z veliko požrtvovalnostjo in zavzetostjo dramatizacijo no- vele Prežihovega Voranca SAMORASTNIKI. S to upri- zoritvijo, v kateri sodeluje nad 30 igralcev, bo Gledali- šče Ptuj zaključilo svojo le- tošnjo bogato sezono. V glav- nih oz. vidnejših vlogah bo- do nastopili: Ivica Kramber- gerjeva, Ančka Bajgotovl Slavica Aličeva, Elza Berli čeva, Natalija Anreiterjev ¡ Olga Fričeva, Danica Jaki { minijeva in Franjo Gunžij Lojze Matjašič, Mišo Dami Marjan Sneberger, Mirti Vaupotič in Lojze Kostanji i vec. 1 Sceno je zasnoval scenogr. Saša Kump, režiser pa je P; ter Malee. Premiera bo ve: j etno koncem prihodnje? tedna. Našli so Kristino Kranjc V zadnji številki Tednika smo poročali o Kristini Kranjc, ki je zapustila svoja dva mala otroka, dveletno Ljubico in osemmesečnega Zorana. Otroka so našli na Birih pri Ptuju trije moški, ki so se tam sprehajali. V vozičku malega Zorana so našli listek, na katerem je pisalo: Mati dveh otrok mr- tva. Kristina je pustila na kraju dogodka tudi čevlje. Domneva, da je Kristina napisala listek in pustila ob otrokih svoje čevlje zato, da bi speljala na krivo sled, je bila pravilna. Kristina ni skočila v Dravo, kot je hote- la z listkom in čevlji doka- zati sama. saj je prejšnji te- den nemška policija obvesti- la naše varnostne organe, ki so prav tako poizvedovali za Kristino, da so jo izsledili v kraju, kjer je bila pred teff zaposlena. Ljubica in Zorai torej nista ostala brez matf re, ostaja pa veliko vpraš* nje, ali jima bo takrat, W bosta dorasla upala pogledi v oči. J. S. 0BSSK BZ Arasidžslovca Te dni se je v Ptuju mudi' la delegacija iz bratske^ Arandželovca. V njej so ^ predstavniki občinske skup' ščine Arandželovac, družb6" nopolitičnih in gospodarski-' organizacij. Pogovarjali f se s ptujskimi kolegi. Zan1' mali so se za gospodarsko delovanje, predvsem s Ptu] sko »Perutnino«. ZB teDNIK — ČETRTEK, 4. junija 1970 STRAN 7 Ptuj skozi stoletja ■joleije vzpona in začetek ^padanja (1450 — 1550) V 15. stoletju predstavlja Џ] pomembno trgovsko zelišče za prehodno trgovi- (0 iz hrvatskih in ogrskih jjžel proti slovenskemu Pri- p0rju in v Benetke ter v jjniške dežele. Iz Ogrske u- pža ter prodaja na zahod ¡¡vino in razne kože; to bla- ,0 v veliki meri zamenjava \ sukno, ki ga kupuje v nemških deželah. Tja izva- ia tudi domača vina. Kotme- jf) saLzburških škofov se v finski trgovini bori z mno- ¡imi ovirami in s konkuren- j) Maribora in Radgone. Proti koncu 15. stoletja se ¡acne gospodarsko nazadova- le Ptuja in njegovega me- ščanstva. Povzročijo ga ne- stalne politične razmere, za- sedba Ptuja po Ogrih, vedno pogostejši vpadi Turkov in ijihovo pustošenje okrog Ptuja. Bogati ptujski trgov- i Meichesner, Thumer, ìwetkowitz se umikajo z mi- ijonskim premoženjem iz ?tuja v Nemčijo. Njihova aesta počasi zavzemajo spo- iobni Italijani (Moscom, Re- jal, Lantherim, Maffete), ki jostanejo tudi ptujski me- tani. Ogorčena borba Ptuj- ianov domačinov proti vdo- 'u tujega kapitala in življa f prehodno trgovino Ptuja. PTUJSKI GRAD Kot zadnji izrastek Slo- venskih goric se dviga skoraj neposredno nad Dravo grič, vseljen že v prazgodovinski lobi. — Antične najdbe in staroslovenski grobovi potr- jujejo, da je bil stalno nase- ljen in utrjen skozi dolga stoletja v zgodnji srednji vek, ko ga porušijo Madžari. V prvi polovici 12. stoletja zgradijo salzburški nadškof- je nov zidani stolpast grad. V naslednjih stoletjih se tou pridruži več grajskih stavb. Te predstavljajo skup- z mestnim obzidjem utrd- beni sistem mesta Ptuja, o- srednje trdnjave ob nemško - ogrski meji v Podravju. Grad je skozi stoletja se- dež fevdalnega gospoda iz zemljiške posesti okrog Ptu- ja. Po letu 1555 so njegovi lastniki Habsburžani kot de- želni knezi. Leta 1622 ga pro- dajo. Kot lastniki gradu in gospoščine Ptujski grad (O- ber Pettau) sledijo razne ple- miške rodbine (Eggenberg) (1622—1634), Thanhazsen (1634), jezuiti iz Zagreba (do 1656), rodbina Leslie (do 1802), Dietrichstein )(do 1858), državna uprava (do 1873), Heberstein (do 1945). OB PREHODU V NOVI VEK Po nemirnem obdobju o- grske okupacije (1479—1490) je Ptuj po smrti kralja Ma- tije Korvina začasno prešel v roke Habsburžanov. Za ob- rambo proti Turkom je kralj Ferdinand I. v naslednjih desetletjih mesto kot obmej- no trdnjavo močno utrdil. Ko so Turki leta 1526 po bitki pri Mohaču zavzeli največji del Ogrske, je turška nevarnost stalno ogrožala tudi Ptuj. Te- daj morajo Ptujčani poruši- ti in požgati vse stavbe pred mestom v bližini obzidja. — Leta 1532 doživi Ptuj ropf.nje in pustošenje Turkov v nepo- sredni okolici. Okrog leta 1550 začno v Ptuju z velikimi deli: v desetih letih zgrabi- jo dve bastiji, stolp ob Dra- vi, sedanji, mestni stolp ter popravijo obzidje. Leta 1555 preide mesto iz rok salzbur- ških nadškofov v last Habs- buržanov, deželnih knezov kot deželno komorno mesto. Pod nadvojvodom Karlom (1564—1590) doživi resnično obnovo, ki se začne po letu 1570 z obsežnimi prezidavni- mi in utrjevalnimi deli na gradu (južna bastija, Karlova vrata, Peruzzijev portal). XII. MESTO V ZATONU . (1600—1800) Po letu 1600 se položaj Ptuja močno poslabša. Turki zasedejo skoraj celo Ogrsko tja do Dunaja. Trgovski pro- met iz ogrskih dežel proti morju se popolnoma usmeri skozi Hrvatsko. — V Ptuju zamre nekdaj tako donosna trgovina na velike razdalje; obrtna dejavnost in krajevna trgovina hirata. — Davki in druge izredne dajatve so ve- dno višji, davčna sposobnost meščanov vedno manjša. — Mestu povzroča velike izdat- ke vzdrževanje obzidja in mostu ter oskrbovanje voja- ških oddelkov. Zadnjikrat zagrozi Ptuju turška nevarnost leta 1663, ko se mesto mrzlično pri- pravlja na sprejem Turkov. Mestno obzidje rušijo in zo- pet popravljajo sto let po- zneje in ga končno porušijo šele leta 1860. Po letu 1683 je Ptuj za ve- dno rešen turške nevarnosti. Vendar si po epidemiji kuge in hudih požarih v letih 1684, 1705 in 1710 ne opomo- re. Cesarica Marija Terezija (1740—1780) sama obišče Ptuj in si prizadeva, da bi izbolj- šala njegov položaj. Kdor čoka,dočaka Že lansko jesen so pričeli v Slovenski Bistrici urejeva- ti Vošnjakovo ulico, ki vodi od nove samopostrežnice, mimo bivše gimnazije, do Kolodvorske ulice. Po pred- videvanjih bi morali z asfal- tiranjem končati že lani, vendar so nastale težave za- radi tega, ker cestna kanali- zacija ni bila urejena. Dela so se zavlekla, mnogi Bistri- čani pa so negodovali, to ne- godovanje pa je bilo navse- zadnje tudi upravičeno, saj so z deli letos zares malce preveč zavlačevali. Nedolgo tega pa so novo asfaltirano cesto le predali namenu. Ob tem naj odgovorne pri tr- govskem podjetju še spom- nimo, da bi lahko ob novi sa- mopostrežnici uredili majhen vrt na prostem, saj je sedaj precej neizkoriščenega pro- stora. Jasno pa je, da ne smemo biti preveč neučaka- ni, kajti če smo dočakali as- faltiranje, bomo morda še kaj drugega. -d Naposled so uredili Vošnjakovo ulico v Slovenski Bistrici 10 le! ekonomske sre&ije šole Letos slavi deset let dela ekonomska srednja šola v •Viu. Obletnico bodo pro- bavili prihodnji ponedeljek 8 svečano sejo delovne skup- iti in s proslavo. Svečani S»vor bo imela profesorica barija Svetelšek, predsedni- ca delovne skupnosti. Ravna- nj šole Jože Stropnik bo v j>°voru opisal delo in uspe- jo šole v preteklih 10 letih 10 Pespektivo šole v nasled- ki letih. , Ekonomska srednja šola î.ma okoli 450 učrncev. Zdru- že tri strokovne šole: eko- *°msko srednjo, ađsninistra- Jvno in šolo za prodajalce, usposablja tudi zaposle- Ima oddelek za poslovod- * »n komercialiste. ZR Prvs moloreS'y v Poljčanah Pod pokroviteljstvom KB Celje je AMD »Boris Vinter« iz Poljčan organiziralo 24. maja prvi moto rally »BOČ«, ki se ga je udeležilo večje število tekmovalcev iz Slove- nije in Avstrije. Tekmovalna proga je po- tekala iz Poljčan do Boča — Kidričevo — Slovenska Bi- strica — Slovenske Konjice — Celje — Šentjur — Šmar- je pri Jelšah — Podplat — Poljčane. V konkurenci do 780 kubi- kov je bil najuspešnejši tek- movalec Edo Holnthaner iz Maribora, ki je skupno s spretnostno vožnjo zbral 900 kazenskih točk pred Jožetom Fichi iz Maribora z 955 ka- zenskimi točkami in Bori- sem Durjava iz Maribora s 1200 kazenskimi točkami. V kategoriji nad 780 kubi- kov pa je bil najuspešnejši Anton Vrečko iz Orehove va- si s 1000 kazenskimi točka- mi pred Mladenom Čerič iz Slovenske Bistrice s 1100 točkami in Ferdom Cobi s 1400 točkami V generalni uvrstitvi je bil najuspešnejši Edo Holntha- ner pred Jožetom Tichi in Antonom Vrečko. Zmagoval- ci so sprejeli nagrade in di- plome. Organizator AMD »Boris Vinter« iz Poljčan, ki je tek- movanje skrbno pripravilo in tudi uspešno izvedlo — namerava to zanimivo tek- movanje organizirati odslej vsako leto. Viktor Horvat MATURANTI SO SE POSLOVIL! V soboto, 23. maja, se je zaključilo šolsko leto za ma- turante gimnazije »D. Kve- dra« v Ptuju. Kot je že tra- dicionalno, so »starejši« ob predaji ključa dali »zelen- cem«, to se pravi nasledni- kom tretješolcem mnogo ko- ristnih napotkov, kako bodo najlažje premagali težave zadnjega šolskega leta. Maturantje so se s poho- dom po mestu poslovili tudi od Ptuja, ki jim je bil štiri leta zelo domač, posebno pa vsi njegovi skriti kotički. Krsto z zgodami in nezgoda- mi vseh štirih let so zaupali Dravi, ki jo je ponesla na- prej proti morju. Ostali so spomini in pa gimnazija, v kateri jih čaka še največja preizkušnja — matura. Ze v.nedeljo so maturanti pozabili na sobotno proslav- ljanje konca, v ponedeljek pa so se zagrizli v knjige, saj bodo že v sredini junija ka- zali, koliko so se v teh dneh naučili! Svoje šolsko leto so matu- ranti srednje ekonomske šo- le končali v torek. 26. maja. J. Kolarič PIONIRSKI PEVSKI FESTIVAL PRI VELIKI NEDELJI Tradicionalni pionirski pev- ski festival učencev osnovnih šol ormoške občine je bil v nede- ljo na dvorišču gradu pri Veliki Nedelji. Mimica Pišek, predsednica občinskega svta ZKPO Ormož je številnim obiskovalcem naj- prej spregovorila o pomembno- sti glasbenega izobraževanja mladega človeka in o odnosu otroka do klasične glasbe in do popevk, nato pa dejala: »Med pomembnejšimi klasičnimi skladbami bi morali poiskati najdojemljivejše in jih povezati z današnjim življenjem. Pravi- mo, da ljudska pesem zamira, pri tem pa ne pomislimo, da je nastajala v nam že odmaknje- nem času in okolju. Če jo bomo predstavili v novejših priredbah in v pravem razpoloženju, ne bo šla mimo otrok. Ljudska pe- sem je osnova glasbe; razvija duh kolektivizma, krepi zavest za skupne napore in daje otroku in odraslemu vsestransko zado- voljstvo, povezano s ponosom in veseljem nad skupno doseže- no lepoto.« Zahvalila se je vsem pevovodjem in kolektivu osnov- ne šole Velika Nedelja za vlo- žen trud pri organizaciji fesri- vala. V nadaljevanju sporeda so naj- prej zapeli združeni .pevski ¿bo- ri, nato pa vsak posamezno nod >Wit.y.om svojih zborovodij: Ormož — Mfic«». Vivravec Rli- nee — Jože Salaj, Miklavž — Ciril Zdovc. Hum — Mimica Pišek, Središče — Eia Stokelj, Ivanjkovci — Slavica Raih, To- maž — Ignac Oman, V. Nedelja — Irma Hrašovec. Vsak zbor. je zapel tri pesmi po svobodni izbiri iz zakladnice slovenske narodne in umetne glasbe. Po prireditvi so se organiza- torji festivala zbrali v zbornici osnovne šole. Zbrane je v ime- nu občinskega sveta ZKPO Ptuj pozdravil Stane Stanič. V kratki analizi so ugotavljali, da pion.r- ski pevski festival dosega iz leta v leto višji nivo tako v izboru pesmi kakor tudi v tehniki pet- ja. Izraženo je bilo tudi mnenje, da bi v bodoče morali poskrbeti za večjo udeležbo staršev. Kri- tično so se opredelili do tistih šol, ki so na festival sicer poslale zbor in zborovodja, ostali učen- ci in učiteljski kolektiv šole pa stojijo ob strani. Zbor nastopa v imenu celotne šole, zato bi bi- lo prav, da se učitelji in učenci svojih prireditev udeležujejo. Festival je bil vzorno organi- ziran. Zopet smo lahko ugotav- ljali čudovito akustiko grajskega dvorišča pri V. Nedelji. Zaklju- ček bogate glasbene dejavnosti v ormoški občini bo 14. junija na dvorišču ormoškega gradu. Nastopili bodo moški, ženski in mešani pevski zbori iz raznih krajev severovzhodne Sloveni- je, skupno 480 pevcev. To med- občinsko srečanje 16 zborov bo lep zaključek kulturno prosvet- ne sezone v občini. J. Rakula p h I u C>'^J II i IC| «■S* ^ STR A . J lß TEDNIK — ČETRTEK, 4. junija 1970 Naša pisma OB TITOVEM ROJSTNEM DNEVU Tovariš Tito se je rodil 25. maja 1892, v revni družini. Doma je bil v Hrvatskem Za- gorju v vasici Kumrovec. V Sisku se je učil za ključav- ničarja. Delal je tudi v Kam- niku. Takoj, ko je začel de- lati, je spoznal krivice, ki so se godile delavcem. Zato se je takoj priključil komuni- stični partiji Jugoslavije. Tov. Tito je potoval v Fran- cijo, Anglijo in celo v Ka- nado. Do druge svetovne voj- ne je že postal pomemben komunist. Ko se je pričela vojna, je KPJ s Titom na čelu začela spodbujati ljudi k uporu. V gozdovih so se začeli zbirati partizani. Vodil jih je Tov. Tito, ki je bil vrhovni ko- mandant NOV in POJ. VS in Tito sta rešila mnoge borce ob Neretvi in na Sutjeski. Po vojni smo tov. Tita ime- novali za predsednika SFRJ in tudi za vrhovnega koman- danta oboroženih sil Jugosla- vije. Tov. Tito je med ostalimi državniki zelo ugledna oseb- nost. Bil je že po vsem sve- tu in povsod so ga ljudje le- po sprejeli in zvesto posluša- li njegove nasvete. Petindvajsetega maja je vsako leto svečana proslava na beograjskem stadionu JNA. Takrat tov. Tito sprej- me štafetno palico, ki več kot mesec dni kroži po Jugo- slaviji. Njena pot je v obliki zvezde. Obkroži vse občine, se tam ustavi, da mladinci preberejo pozdrave tov. Ti- tu in gre dalje. Tako dobi naš tov. Tito čestitke ,in pozdra- ve iz vseh občin. Tovarišu Titu želimo še mnogo zdravja in srečnih let, da bi bil še dolgo med na- mi in nas vodil kakor do se- daj. Mitja Hribar, Osnovna šola. F. Osojnika Ptuj ZA ROJSTNI DAN TITO' TITO! Danes je tvoj dan slavi ga mladi ciciban, slavijo ga pionirji, mladinke in mladinci, sploh vsi učenci. TITO! TITO! Za delavce si se zavzemal in v ječi bil zaprt, osvobodilno borbo si vodil, dokler okupator ni bil strt. TITO! TITO! Vesel bodi in zdrav, kot je za človeka prav! Rojstni dan praznuj še mnogo let! To ti želi ves jugoslovanski svet. BRALNE ZNAČKE V soboto, 16. maja, ob 17. uri je bila svečana podelitev Ingoličevih bralnih značk, kateri so prisostvovali: pisa- telja Janez Švajncer, Leopold Suhadolčan in književnica Za začetek te prireditve smo nekateri učenci in učen- ke prinesli na oder košarice s cvetjem. Sledil je kulturni program, v katerem so na- stopili deklamatorji in pevci. Nato je napovedovalka Ara- njoševa povabila književnike, da bi prebrali kak odlomek iz bogate zakladnice njihovih del. Meni je najbolj ugajal odlomek iz knjige: Junak na Kolcih, ki ga je prebral pi- satelj Janes Švajncer. Tudi odlomki Suhadolčana in Ga- borovičeve so se mi vtisnili kot lep in nepozaben spomin. Vsi, ki smo tekmovali za bralno značko, smo nestrpno pričakovali, ko bomo lahko prejeli priznanja za prebrane knjige. Res ni bilo treba dol- go čakati in želje so se nam uresničile. Za gledalce je bi- lo prireditve konec. Pisate- lje pa je čakalo še mnogo de- la, kajti vsak tekmovalec je želel dobiti njihov avtogram. Odločila sem se, da bom tudi drugo leto tekmovala za Ingoličevo bralno značko. Jana Novak, 6. c. razred, Poljčane DRAGA ALENKA! Po dolgem času se ti spet oglašam. Opisala ti bom do- godek, katerega sem v za- četku doživela skupno z dve- ma sošolkama, pozneje in se- daj pa ga doživljam sama. Moja pot v šolo in domov me vodi po občinski cesti. Tu- kaj doživljam žalostne tre- nutke. Učenec 2. a. razreda, ki je doma v moji vasi, me že od začetka šolskega leta neprestano vznemirja. Pozi- mi je nas deklice napadel s pol metra dolgim kolom in vpil, da nas bo ubil, če mu pridemo v roke. Kol tako po- ganja med nas, da bi eni ali drugi priletel v glavo, če ne bi pravočasno odskočila. V taki nevarnosti je pogumna sošolka Marta pograbila kol, ki je padel pred njo, in ste- kla za napadalcem. Tedaj je priskočil dečkov oče in pohi- tel za nami, ki smo se razbe- žale. 20. maja me je na poti v šolo začela vznemirjati učen- čeva mati. Skozi okno me obklada z žaljivkami in gro- zi, da me bo ubila. Zakaj mi grozi s smrtjo, zakaj moram v svoji šolski dobi doživljati te grozne trenutke? Prvega maja sem se s ko- lesom peljala na Rogoznico. Hitela sem po občinski cesti mimo hiše tega dečka iz dru- gega razreda. V hrbet mi je priletelo poleno. Zakaj? Ne vem. Vsem šoloobveznim otro- kom želim veselo in mirno vsakdanjo pot v šolo in do- mov. To je velika sreča. Po- sebno pozdravljam učence in učenke iz petih razredov vseli šol. Želim, da je to pismo ob- ' javljeno v Naših pismih, kei . je vse resnično. Zalika Sever Placar 10 let izkušenj Preteklo soboto je svečano proslavilo deset let dela ple- skarsko, slikarsko in anti- korozijsko podjetje »Pleskar« iz Ptuja. SPREJEM 16 JUBILANTOV Pred osrednjo proslavo je bil v upravi podjetja spre- jem 16 jubilantov, ki delajo v podjetju že 10 let: Anton Predikaka, Mirko Bernhard, Štefka Peklar, Ivan Slaček, Jože Kirbiš, Stane Kosi, Jože Fajfarič, Jože Zupanič, Vik- tor Pilinger, Milan Kosma- jer, Matevž Vodošek, Stjepan Primožič, Franc Bombek, Vinko Plečko, Marjeta Kme- tec (Franca Klemena je obi- skala posebna delegacija v bolnišnici, kjer je na zdrav- ljenju). Jubilantom je v po- zdravnem nagovoru čestita- la Dragica Verbega, predsed- nica delavskega sveta. Za- hvalila se je v imenu zapo- slenih za trud jubilantov, ki so ga vložili pri ustanovitvi in razvoju podjetja. Ponosni smo, da še vedno delate med nami, je zaključila Dragica Verbega. Predsednik uprav- nega odbora Cvijetin Džu- rejnovič je podelil jubilan- tom spominska darila. V ime- nu jubilantov se je zahvalil za pozornost Mirko Bern- hard, direktor podjetja, v upanju, da se po desetih le- tih zopet srečajo. OSREDNJA PROSLAVA V NARODNEM DOMU Osrednjo proslavo, ki je bila v Narodnem domu, je pričel Jože Štebih, komerci- alist. Pozdravil je delavce pod- jetja in številne goste, med katerimi so bili predstavniki družbenopolitičnih skupnosti in organizacij. Jože Štebih je seznanil navzoče s številnimi brzojavnimi, pisemskimi in telefonskimi čestitkami, ki jih je prejelo podjetje ob ju- bileju. Mirko Bernhard, direktor podjetja, je opisal razvoj im uspehe podjetja. Govor j e pri- čel z besedami: »Za nami je 10 let poslovanja; 10 let, od- kar se je pojavila firma majhnega obrtnega podjetja »Pleskar«. Kolektiv je v pr- vem letu obstoja štel le 81 članov. Začetek je bil težak, saj je podjetje pričelo poslo- vati tako rekoč iz nič; brez potrebnih sredstev za poslo- vanje, le z močno voljo pe- ščice ljudi, ki so ustanovili podjetje. Ustanovitelj je do- delil finančna sredstva v vi- šini 5 milijonov S din, kar je komaj zadoščalo za najnuj- nejšo nabavo materiala in o- rodja. Kljub težkim pogojem dela v prvih mesecih pa jç bil uspeh poslovanja izna<¡ vseh pričakovanj, saj je ¡¡ç prvi zaključni račun prine. sel povečanje sredstev in na. ložb lastnih skladov v višini 17 milijonov S din. Osnovna sredstva v začet, ku so bila zelo skromna ¡D so predstavljala le najnuj. nejšo opremo v skupni vred. nosti 3 milijone S din. Dejav. nost podjetja je obsegala sli. karsko-pleskarska dela, an- tikorozijska dela pa so sča- soma predstavljala vedno večji delež v skupni proiz- vodnji. Komercialna služba je imela težavno nalogo pro. dreti na tržišče v domači ш širši okolici in lahko rečemo, da je v tem uspela. Dela je bilo dovolj, premalo pa je bi- lo obratnih sredstev in opre- me. Poleg težav v zvezi s po- manjkanjem sredstev pa so že leta 1961 nastopile težave s kadri, kar je imelo za ne- kaj časa na nadaljnji razvoj zelo negativne posledice. Ko- maj pridobljeno zaupanje u- stanovitelja in banke je bilo omajano in spremenjeno vodstvo je moralo pričeti zo- pet novo borbo za obstanek zaupanje in nadaljnji razvoj, PO PETIH LETIH LEPI USPEHI Po 5 letih obstoja smo do- segli lepe uspehe. Realizaci- ja je povečana za 8x in je do- segla vrednost pol milijardi 5 din. Celotni dohodek in do- hodek sta prav tako poveča- na za 8 x; rezultat povečane- ga dohodka pa se odraža \ 6 x povečanju poslovneg! sklada, ki je po prvih petil letih znašal 106 milijonov i din, medtem ko sklad skupn porabe in rezervni sklad š nista razpolagala z zadostni mi sredstvi, oz. je znašal njuna naložba le 13 milijo nov S din. Osnovna sredstv so v tem obdobju porasla oà 2,5 na 75 milijonov S din, № so bila v višini 95 odst. na' bavljena iz lastnih sredstev in le 5 odst. iz dolgoročnih kreditov za osnovna sred- stva. Med osnovnimi sred' stvi predstavljajo največj0 vrednost poslovni prostor1 poleg teh pa stanovanjske i® Jubilanti s predstavniki samoupravnih organov Kolektiv »Pleskarja« in gosti na proslavi v Narodnem d<>' mu MITJA IN LIZIKA! Spis in pesmica, ki sta ju napisala, sta izraz vajinih dobrih želja, ki jih gojita do dragega maršala Tita. Hvala vama, ker sta ju poslala za Naša pisma, ki so danes prav z vajinim prispevkom lepša in bogatejša. JANA! Iz Poljčan si se oglasila. Tvoje poročilo je jedrnato in lepo. Hvala. Povabi, Jana, še tvoje sošolke in sošolce, naj kaj veselega napišejo in poš- ljejo! ZALIKA! Brala, brala sem tvoje pi- smo. Nimam besed. Joj! Vendar ti, Zalika, ne mo- reš tega prestajati v nedo- gled in živeti v nenehnem strahu celo za obstoj lastne- ga življenja. Zateci se k tvo- jim staršem, k tovarišici raz- redničarki, k tovarišu rav- natelju vaše šole! Z njihovim sodelovanjem boš prav goto- vo dosegla varno in mirno pot od domačega praga do šolskih vrat in nazaj. Smiliš se mi, uboga dekli- ca! Moje današnje sodelavce iskreno pozdravljam ALENKA tednik — Četrtek, 4. junija 1970 STRAN 9 »PLESKARJA« skladiščne barake ter tran- sportna sredstva in strojna o- prema. Osnovna sredstva so močno angažirala sredstva podjetja in s tem vplivala na ¿manjšanje razpoložljivih o- bratnih sredstev. Posledice so se kazale v tako rekoč permanentnem blokiranju ži- ro računa, kreditne nesposob- nosti in v nelikvidnosti, s tem v zvezi pa tudi v pove- čanih stroških tožb, zamud- nih obresti in podobno. V tem obdobju je delovni kolektiv štel že nad 200 čla- nov, ki se je moral občasno odrekati povečanju osebnih dohodkov v korist skladov. VEDNO VEC DELA V ANTIKOROZIJSKI ZAŠČITI Po prvih 5 letih poslova- nja si je podjetje pridobilo renome predvsem z delom na področju antikorozijske zaščite. Zaupani so nam bili v izvedbo veliki objekti, v kemični, živilski, hidro in termoenergetski in metalur- ški industriji ter ladjedelni- štvu. Res je, da je obdobje 1965-70 bilo za podjetje u- spešno, res pa je, da smo se tudi v tem obdobju srečali s težavami. Gospodarska re- forma je nekaj časa močno zavrla investicije, vsestran- sko iskanje notranjih rezerv Pa je v številnih primerih vplivalo, da so se opuščala tudi nujna investicijska vzdr- ževanja. Ni nam prizanesla tudi vsesplošna nelikvidnost, tem bolj, ker je naša dejav- nost vezana v mnogih prime- rih na dela iz investicijskih sredstev, kjer je obračanje sredstev veliko počasnejše. V letu 1966 je podjetje prešlo na skrajšani 42-urni delov- ni teden, ki zaradi sezonske- ga značaja podjetja velja za Poprečje leta. S prehodom na skrajšani delovni čas je pod- jetje obdržalo oz. še izboljša- lo poslovne rezultate. Skladi Podjetja so močno porasli, poslovni slad je v zadnjih 5 letih povečan za 3,5 x in zna- ša 352 milijonov S din, re- zervni sklad je povečan za 10x in znaša 43 milijonov S din, sklad skupne porabe je prav tako povečan za 10 x in znaša 93 milijonov S din. POSKRBELI SO ZA STANDARD ZAPOSLENIH V obdobju 1965-70 nam je uspelo, da smo poskrbeli tudi za standard zaposlenih, pred- vsem glede pridobitve stano- vanj. Naložbe v sklad skupne porabe so bile večje prav za- radi zadovoljitve potreb po kreditih za individualno sta- novanjsko gradnjo. Doslej smo iz sredstev sklada skup- ne porabe odobrili 45 posojil v vrednosti 115 milijonov S din. Menili smo namreč, da bomo z individualno gradnjo uspešnejši pri rešitvi stano- vanjskega problema, pred- vsem zato, ker so udeležbe posameznikov v delu, mate- rialu in denarju ogromne. Dejstvo pa je, da je zainte- resiranost delovnega kolekti- va skoraj izključno za indi- vidualno stanovanjsko grad- njo, razen nekaj primerov, za katere pa smo že pridobili stanovanja. STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE Omeniti še moram, da ni- smo zanemarili strokovnega izobraževanja in izpopolnje- vanja kadrov, katerim je nu- dilo štipendije na srednjih, višjih in poklicnih šolah, kjer je uspešno končalo šo- lanje 145 delavcev, od tega 95 vajencev. OSEBNI DOHODKI SO NARAŠČALI Osebni dohodki zaposlenih so postopno naraščali in zna- šajo v povprečju za leto 1969 113.000 din in so v mejah oseb- nih dohodkov sorodnih go- spodarskih organizacij. V pravilnik o delitvi osebnih dohodkov je kolektiv vnesel že pred 3 leti nekaj pozitiv- nih sprememb, ki so prav go- tovo imele svoj vpliv na po- večanje proizvodnje in eko- nomičnosti. Pravilnik namreč določa stimulacijo po dohod- ku za tiste delavce, ki lahko najuspešneje vplivajo na do- hodek podjetja. UGODNI POSLOVNI REZULTATI Realizacija je v obdobju 1965-70 porasla za 100 odst. in znaša 942 milijonov S din. Celotni dohodek je povečan za 2,5 x in znaša 1224 milijo- na S din, dohodek podjetja je prav tako povečan za 2,5 x in znaša 723 milijona S din. Osnovna sredstva so večja za 3x in znašajo 213 milijo- nov S din. V zadnjih letih so bila vsa povečanja osnovnih sredstev predvsem pri transportnih sredstvih, in strojni opremi. PREDNOST ANTIKOROZIJI Proizvodni plan še vedno daje prednost antikorozijski zaščiti, ki predstavlja 83 odst. vse proizvodnje. Pleskarsko- slikarska dela znašajo le 11 odst., medtem ko se s 6 odst. pojavlja že tudi metalizacija, katero smo pričeli uvajati šele v preteklem letu, ven- dar ji v bodoče pripisujemo še velik pomen. Podjetje o- pravlja svojo dejavnost si- rom Jugoslavije, kjer ima or- ganizirana delovišča. Medtem, ko smo v preteklih letih bili najbolj orientirani na Bosno, Hrvatsko in Slove- nijo, se v zadnjem času uve- ljavljamo močno v Srbiji, kjer nas prav to leto čakajo pomembna, večja dela. DELOVIŠČA NA VELIKIH OBJEKTIH ŠIROM JUGOSLAVIJE V minulih 10 letih smo za- ščitili ca. 7 milijonov m2 po- vršin. Ponosni smo, da je za- ščita Organsko kemične in- dustrije Zagreb, Tovarna du- šičnih gnojil Kutina, Železarn Jesenice, Sisak, Zenica. To- varn celuloze in papirja Ba- njaluka, Drvar in Plaški, hi- dro in termo elektrarne Za- greb, Šoštanj, Bukinje, Pe- ručica, Dubrovnik in delno Djerdap rezultat dela naših delavcev. Za nami so HMet- ne bogate izkušnje, in po de- setih letih ugotavljamo, da je podjetje preraslo svoj na- ziv in da bo v doglednem ča- su treba misliti na ime, ki bi ustrezalo naši sedanji dejav- nosti. Naši načrti za prihodnost so veliki in prav gotovo bo- mo morali še prek mnogih o- vir, do njihove realizacije. OBDRŽATI RENOMÉ Želimo povečati proizvod- njo do tiste meje, kjer bi bile vse naše kapacitete optimal- no izkoriščene. Naša največ- ja želja pa je, še nadalje u- spešno poslovati in obdržati težko pridobljen renomé. Ob koncu sem dolžan po- sebno zahvalo kolektivu, zla- sti jubilantom in ožjim sode- lavcem, organom upravljanja in družbenopolitičnim orga- nizacijam v podjetju. Nadalje se zahvaljujem skupščini občine Ptuj kot u- stanovitelju, poslovnim part- nerjem, bančnim organizaci- jam, ostalim družbenopolitič- nim organizacijam in vsem, ki so kakorkoli z nami sode- lovali oz. pripomogli k us- pešnemu razvoju našega pod- jetja,« je zaključil Mirko Bernhard. ČESTITKE IN ZAHVALA UČENCEV Oš PODLEHNIK V kulturnem programu So najprej nastopili učenci os- novne šole Podlehnik, nad katero ima podjetje »Ple- skar« patronat. Šolski pevski zbor je zapel več pesmi pod vodstvom Lojzke Mere. Šo- larji so recitirali; učenka Mi- lica Jeza je prebrala pozdrav- no pismo učencev podlehni- ške šole in v njihovem ime- nu čestitala podjetju »Ple- skar« ob jubileju. Med dru- gim je poudarila, da so bili tudi učenci deležni sadov de- la »Pleskarja«. Zahvalila se je za nesebično pomoč de- lavcev omenjenega podjetja, ki služi predvsem za boljše učne pogoje. Venček narodnih pesmi je zapela in zaplesala tudi fol- klorna skupina osnovne šole Kidričevo, ki je zaključila svečano proslavo ob 10-letni- ci »Pleskarja«. ZR Foto: S. Kosi Od leve: Stane Kosi, Cvijet in Džurejnovič, Anton Predi- kaka in direktor Mirko Bernhard; jubilejni nageljček mu pripenja na sprejemu Vida Skrbinšek. Eden od številnih velikih objektov širom Jugoslavije, ki jih je zaščitil »Pleskar« V zahvalo za patronat, je zapel »Pleskarju« ob njegovem jubileju pevski zbor osnovne šole Podlehnik STR A . J lß TEDNIK — ČETRTEK, 4. junija 1970 Nespečnost V mestih odhajajo ljudje vse pozneje spat. Nočni loka- li, kinematografi, gledališča, televizija in drugo spremin- jajo noč v dan. Vsi ti zuna- nji dražljaji povzročajo v člo- veku nespečnost in odlagajo začetek spanja. Ko človek končno leže, čeprav utrujen ne more zaspati. Išče »zdra- vilo«, da bi laže zaspal. To majde najpogosteje v sred- stvih za uspavanje, v hipno- tikih. To so droge, ki ne u- stvarjajo samo navade, tem- več tudi »umetni spanec«. Vsakokrat bi bilo boljše odkriti prave vzroke nespeč- nosti. Nekateri ljudje trdijo, da zvečer ne morejo zaspati, če popijejo skodelico črne kave ali čaja, medtem ko drugih kaj takega sploh ne moti. Nekateri ljudje ne morejo zaspati lačni, drugi pa se pri- tožujejo, da jim prebava o- nemogoča spanec. Mnogi gre- do spat s svojimi vsakdanji- mi skrbmi, kakor so npr. te- žave pri delu, bolezen otrok, materialna vprašanja itd. Ob takšnih priložnostih je naj- boljše zdravilo kratek spre- hod pred spanjem ali tušira- nje z mlačno vodo, ali pa tu- di skodelica kamiličnega čaja. Na splošno bi morali uro pred spanjem prenehati z vsakim delom ter se sprosti- ti. Ce greste spat z mrzlimi nogami, si jih ogrejte. Vsak hrup na cesti ali stanovanju, kapljanje vode iz pokvarje- ne pipe ali preglasna budil- ka, vse to navadno prepre- čuje nervoznim ljudem, da bi zaspali. Kdor želi hitro za- spati, ne bi smel pozabiti, da ima organizem poseben me- hanizem, ki je »navit« na isti čas, ko je treba iti spat. Zrak bi moral biti v spal- nici čist, najboljše pa se spi pri odprtem oknu. Za spanec najprimernejša temperatura sobe je okrog 15 stopinj C. Pretopla, pa -tudi prehladna soba ni okolje, kjer bi človek dobro spal. Ljudje zavzemajo v spanju različne lege. Najbolj pripo- ročljivo je ležanje na desnem boku, ker v tej legi telesa jetra ne otežujejo dela že- lodca in črevesja. Največ ljudi spi enako dobro na le- vem kot na desnem boku. Sicer pa se človek med spa- njem obrne deset do dvajset- krat, da bi se sprostile vse mišice in si odpočile. Dolžina spanja ni tako va- žna kot njegova globina. Ne- kateri ljudje so po petih li- rah spanja sveži in sposobni za delo bolj kot drugi, ki so spali osem ali več ur. Pot do okrepljujočega sna je indi- vidualna in je ne bi smeli spreminjati. Ce morate spa- nec iz kakršnih koli razlogov predčasno prekiniti, nadome- stite to s popoldanskim spa- njem. Dr. J V Ptujska osebna kronika RODILE SO: Erna Macan Sve- tine! 8 — Majdo; Kristina Due- man, Kočice 42 — Angelo; Kata- rina Kolarič, Spuhlja 52 — Ire- no; Rozalija Kuri, Janežovci 3 — Milana; Jožica Horvat, Muršiče- va 7 — deklico; Marica Resnik, Mariborska 31 — deklico; Marija Fošnarič, Hlaponci 45 — dečka; Ivana Križanič, Veličane 4б — Cvetko; Angela Kirbiš, Dražen- ci 78 — deklico; Marta Slavič, Ključarovci 19 — Ireno; Justina Zadravec, Vitan 21 — Mir j amo; Antonija Majhen, Rajčeva 4 — Mirana; Matilda Kmetec, Can- karjeva 5 — deklico; Ms rij a Za- dravec, Hvaletinci 5 — deklico; Jožefa Feguá, Podlehnik 31 — Franca; Hedvika Korošak, Tr- novec 19 — deklico; Danica Olup Janežovski vrh 45 — Aleksan- dro; Marija Čoh, Podvinci 36 — Mirka: Jelka Seljak, Zigrova 6, Ormož — Borisa; Danica Zoreč, Zagrebška 46 — dečka; Elizabe- ta Tribnik. Kamenščak 23 — de- čka; Elizabeta Koražija, Grdina 8 — dečka; Matilda Zumer. 2u- pečja vas 45 — Slavka; Marija Kokol, Krčevina 101 — deklico. POROKE: Mihael Janžekovič, Bukovci 49 in Mirica Emeršič, Nova vas 97; Jožef Krajne, Ma- la Zimica 80 in Nežka Krajnčič. Prešernova 23; Franc Bedrač, Skorba 24 in Slavica Dominko, HajdoSe 63; Maks Zuran, Hrvat- ski trg 5 in Danica Varvoda Pa- nonska 2; Milan Krojsl, Krčevi- na 52 in Jožica Polanec, Drste- lja 20; Anton Domiter, Starošin- ci 35 in Frančiška Vurcer, Trg svobode 2; Franček Krivec. Dra- vinjski vrh 58 c in Matilda Suen. Rogozniška 15; Vinko Golob, Dornava 17 in Pavla Kelc. Vi- tomarci 48; Jožef Toplak. Rogoz- nica 3 in Lizika Anžel. Placar 43; Danilo Polanec. Rajčeva ulica in Dragica Razdevšek, Trubar- jevo naselje 3/9. UMRLI SO: Vili Jamšek, Dom dr. M. Borštnerja, Domava roj. 1959, umrl 28. maja 1970: Marija Drevenšek, Starošince 43, roj. 1910, umrla 29. maja 1970: Hinko Kreft. Panonska ulica 1, roj. 1M8, umrl 3«. maja 1970. Nož v gospodinjstvu Gotovo ste že kdaj bili v zadregi, ko je bilo treba na- rezati svež kruh, tanke rezi- ne salame in načeti slavnost- no torto? Neoster nož je vse pokvaril in vas spravil v sla- bo voljo. Zato naj bi imela vsaka 'gospodinja v predalu vsaj en velik in en manjši vedno nabrušen nož. Z žagastim nožem lahko narežemo na lepe rezine zrel paradižnik, mehek sir, rahel kruh. Krompir, kumare in kore- nje najbolje olupimo s po- sebnim nožem za lupljenje krompirja, z njegovo konico lahko tudi drobnim redkvi- cam privzdignemo rdečo ko- žico in tako pripravimo o- kusne rožice za okras. Kuhana zelenjava — ko- renček. koleraba ali zelena bo, narezana z valovitim no- žem, lepo krasila pečeno ali kuhano meso; tako narezana rdeča pesa v solati bo za marsikoga privlačnejša. Pri zajtrku bo gospodinja lahko servirala lepše kose masla, če bo narezala še tr- dega. da bodo zareze vidne in se bodo dlje časa obdržale. Topolčnik in Jugo- slawin hrm uspeha Glavno mesto Nemške de- mokratične republike Berlin je gostilo najboljše judoiste iz vse Evrope. To je bilo že devetnajsto evropsko prven- stvo, sodelovala pa je tudi reprezentanca Jugoslavije v kateri je bil predstavnik lah- ke kategorije Stanko Topolč- nik iz Slovenske Bistrice. Topolčnik je na lanskem prvenstvu v Belgiji osvojil bronasto kolajno in je bil ta- ko tudi letos največji up v izbrani vrsti Jugoslavije. Pr- vi dan tekmovanja je bilo ekipno prvenstvo. Zreb je določil, da se bo Jugoslavija pomerila s Poljsko, in reči moramo, da je bilo to ugod- no. Vsaj izgledalo je tako. Dogodki na blazinah pa so pokazali povsem drugo sliko. Poljska je zmagala kar 4:1, in to je bilo precejšnje pre- senečenje. Najprej je v lah- ki kategoriji izgubil Topolč- nik, vendar so sodniki, tako kot v obeh nadaljnjih sreča- njih našo reprezentanco o- škodovali. Topolčnjk, Oba- dov in Kraljevič so imeli po- vsem neodločene boje, sov- jetski sodnik pa je vse tri prisodil Poljakom. Edino zmago za Jugoslavijo je do- segel Bajčetič. Po hladnem tušu prvi dan prvenstva smo lahko priča- kovali nadaljnjo katastrofo. Tako se je tudi pripetilo. E- dina izjema je bil Kraljevič, ki je v srednji kategoriji do- spel do prvega repesažnega srečanja, potem pa izpadel. Ponovno moram napisati, da je bil Kraljevič oškodovan, v nasprotnem primeru pa bi lahko osvojil celo eno izmed kolajn. Potem je vsak dan prvenstva nastopil kateri iz- med Jugoslovanov, vsi pa so izpadli. Zadnji dan je stopil na blazino tudi Topolčnik. V prvem'kolu je premagal Švicarja Willarja, že v dru- gem pa se je poslovil od bla- zin. Porazil ga je sovjetski predstavnik Kazicki, potem ko nobeden izmed njiju v bo- ju ni uspel izbojevati kakšne posebne prednosti. Čeprav je bil v tem srečanju Topolčnik zelo dober, mu ni uspelo ti- sto, kar so mnogi pričakova- li. Od tekmovanj je že pote- klo toliko časa, da lahko pre- cej bolj realno ocenimo nje- gov nastop. Prva pomanj- kljivost je vsekakor ta, da ni imel takih priprav, ki bi jih za tako pomembno tekmova- nje moral imeti. Več kot de- set dni je treniral skoraj sam, s svojim zadnjim nasto- pom pa je dokazal, da se na ta način ne da uveljaviti med največjimi evropskimi mojstri. Sam zagotovo za neuspeh ni kriv. Več bi mo- rala o tem razmišljati zvez- ni kapetan Škraba in zvezni trener Gržeta, poleg tega pa še tisti, ki so odločili, da skupnih priprav ne bo. Neuspela ekspedicija v Berlin bo prav gotovo dala dovolj velik povod za raz- pravo, kje, kaj in kako naj jugoslovanski judo nadalju- je uspehe, ki so se pokazali na lanskem prvenstvu, pa tudi leto dni prej, ko je Ju- goslavija v ekipnem tekmo- vanju osvojila peto mesto. Jasno je le to, da imamo se- daj vse premajhen izbor tek- movalcev, ki bi lahko zasto- pali našo državo na velikih mednarodnih turnirjih in pr- venstvih. Vso pozornost bo potrebno posvetiti mlajšim judoistom, le tupa bi Slove- nija lahko dala levji delež. Znano je namreč, da so slo- venski mladinci že dolga le- ta najboljši v Jugoslaviji, žal pa iz njih nihče ne zna vzgo- jiti vrhunskih tekmovalcev. Po prvenstvu Evrope je Topolčnik takole spregovo- ril o svojem nastopu: »Ne bi se rad izgovarjal, toda resni- ca je, da je glavni vzrok ne- uspeha v tem, da se sploh ni- smo skupaj pripravljali. Mi- slim, da so sedaj naši funk- cionarji spoznali, da edino te- meljite priprave omogočajo najvišje dosežke, ki si jih to- liko želimo. Zase menim, da bo prihod- nje leto na prvenstvu v Šved- ski mnogo bolje. Ne da se vedno zmagovati, še posebej, če so vsi upi zgrajeni na e- nem ali dveh tekmovalcih.« D. Utenkar Topolčnik obljublja, da bo prihodnje leto »njegovo«. PRVA LJUBLJANA, DRUGI' IM POL Judoisti so nedavno kon- čali s tekmovanjem v prvi slovenski ligi, kjer je prvo mesto prepričljivo osvojila ekipa državnega prvaka Ljub. Bistriški Impol si je z odličnim bojem v zadnjem kolu v Mariboru proti Bra- niku zagotovil drugo mesto, le-to pa lahko štejemo med največje uspehe, ki so jih do- slej dosegli. Vsekakor pa ne moremo mimo tega, da bi lahko bilo celo bolje in da so imeli tekmovalci Impola, le- tos izredno priložnost celo za prvo mesto. Dogodki v celot- nem tekmovanju tega sicer niso potrdili, kajti Impol je v prvih dveh kolih nastopil oslabljen in vsi upi za prvo mesto so bili končani. Zate- gadelj pa je bil boj za dru- go m^sto toliko bolj zanimiv. Vse do konca je kazalo, da bo mariborskemu Braniku u- spelo prekositi Bistričane, grozil pa je tudi Maribor. Ob koncu so vse tri ekipe osvoji- le po enajst točk, judoistom Impo?a na je pripadlo drugo mesto zaradi boljše razlike v tehničnih točkah. Zapisati pa moramo, da je Impol v zad- njem kolu v Mariboru nasto- pal brez bratov Štern, ki sta sicer standardna tekmovalca. Dvoboj med Branikom in Impolom pa je potekal tako- le. V lahki kategoriji je za Bistričane nastopil Soršak, ki je brez večjih težav premagal Terboča. Državni reprezen- tant -Stanko Topolčnik je to pot nastopil v polsrednji ka- tegoriji in ni treba preveč poudarjati, da je zanesljivo zmagal. Impol je povedel z 2:0, to pa je bilo po dveh naj- lažjih kategorijah tudi za pri- čakovati. Nekaj deset navi- jačev iz Slovenske Bistrice je kaj s strahom pričakovalo nadalnje boje. Mariborčani so bili favoriti, v najboljšem primeru pa je bilo pričakova- ti neodločen končni rezultat. Alojz Topolčnik, Prelog in Brbre pa so presenetili. Naj- preje je Topolčnik dosegel neodločen rezultat v boju s slovenskim prvakom Raner- jem, potem pa še Prelog z Mithansom, poudariti pa mo- ramo, da bi v tem srečanju moral zmagati Prelog. Mariborčani so v težki ka- tegoriji imeli veliko prilož- nost, da bi poraz vsaj ubla- žili. Za Impol je v težki ka- tegoriji nastopil Brbre, ki je sicer po teži »lahkaš«, kljub temu pa mu je uspelo v sre- čanju s Šauperlom izvleči re- mi. Na turnirju v Mariboru bi morala nastopiti tudi ekipa Šiške iz Ljubljane, ker pa se njeni tekmovalci niso pojavi- li na blazinah so proti obe- ma štajerskima kluboma iz- ga izpadli iz lige. Rezultat dvoboja Impol —* Branik 2:0 (20:0) posamezno: Soršak — Terboča 10:0, S. Topolčnik — Mulec 10:0, A. Topolčnik — Raner 0:0, Pre- log — Mithaus 0:0, Brbre — Šauprl 0:0. Ostali rezultati zadnjega kola: Ljubljana — Triglav 3:1, Alpina — Triglav 3:2, Ljubljana — Alpina 3:1, Ma- ribor — Velenje 2:0, Maribor — Olimpija 5:0, Olimpija — Velenje 2:2. tednik — četrtek, 4. junija 1970 STRAN 11 Kalužniška kozerija ali kako striček Mrlhior obdeluje probleme Iz leta v leto se dogaja, vse skupaj pa traja zares že pre- več časa. Takole ob takem času kot je sedaj, postane vedno aktualno, potem se eni jezijo, drugi nimajo volje ni- ti za to, najbolj pametni pa so tisti, ki si z vso stvarjo ne belijo glav. O kopališču govorim seveda. O mestnem kopališču v Slovenski Bistri- ci. Ce me spomin ne vara, smo se pred leti otroci v tem ča- su že kalužili po bazenu, to- da sedaj so na soncu pege in je tako vse skupaj zmeša- no. V zadnjem času sem si nabral nekaj čisto svežih vti- sov. Ze zdavnaj smo (bolje povedano — so) ugotovili, da bi morali v Slovenski Bistri- ci zgraditi nov bazen, menda ne enega, kar dva. Stala, ali stal, naj bi nekje ob šport- nem parku, ki ga tudi ni in ga tudi nikoli ne bo. V Slo- venski Bistrici pa živi ven- darle nekaj tisoč ljudi, ki bi kljub bližini morja vseeno malce pokalužili v vodi v ti- stem bazenu, ki ga že ima- mo. V nekaterih mestih se z vso resnostjo pripravljajo na kopalno sezono. Bistriško mestno kopališče, ki to nika- kor ni, pa ga vseeno taka kličemo, sameva, le tu in tam prikokodaka kakšna kokoš, pa tudi sonce včasih posije in daje vedeti, da bo kmalu tako toplo, da bo vabilo k vodi. Sicer pa, kot pravijo meteorologi, se vreme še lep čas ne bo ustalilo, tako da ni potrebno, da bi koga bole- la glava. Ko bo najbolj vro- če, se bodo v Slovenski Bi- strici pričeli pogovori na vr- hu, ali bodo blagovolili do- voliti napolniti bazen s pitno vodo ali ne. S pitno vodo za- to, ker v našem mestu nismo sposobni napeljati vode od drugod. Ves kopališki objekt je pa tako v takšnem stanju, da bodo prepiri kot bob ob ste- no in da bo večino minila vo- lja po kaluženju. Le nekaj dni je minilo, ko sem s foto- grafskim aparatom križaril tam naokrog in »požiral« vse, kar se je registrirati dalo. Nekje na zgornjem delu ko- pališča so bili včasih tuši, sicer jim bodo pa tudi v pri- hodnje pravili tako, čeprav ne bodo veliko bolje urejeni kot so sedaj, ko jih skoraj ni. Desetletje mineva, ko so Postavili nove kabine, ki to ime sicer še zaslužijo, le da so nekje na vzhodni strani še ene, za katere pravimo, da smo jih podedovali od tiste Jugoslavije, ki tako ni bila nič vredna. In zares ni bila. Vse tiste kabine so tako po- lomljene, da se z njimi ne moremo ponašati. Kot da ta- krat ne bi bili mogli računa- ti, da bomo sedaj imeli toli- ko ustanov in organizacij, ki si jih bodo podajale zdaj sem, zdaj tja. Sploh pa je to stvar, fci bi jo morali znanstveno Preanalizirati, potem sklicati strokovnjake in ugotovili na simpoziju, da mere bistriške- ga bazena tako ne ustrezajo nobenim normam več in da se o vsej stvari sploh ne spla- ča govoriti. Mene pa sploh še po vrhu vsega malce skrbi. Ko sem se poročil, si menda nisem delal preglavic z otroci. Sedaj pa imam sina, ki se v mestnem kopališču sicer še ne bo tako kmalu kalužil, če pa stvarno premislim, potem moram ugotavljati, da ta čas ven- darle ni tako daleč; v šolah pa so mi vtepli v glavo po- datke o plavalcih in nepla- valcih in nekam trmasto sem se odločil, da bo sin plava- lec, pa naj bo kakorkoli. Ker pa stanujem v nacionalizira- ni hiši, v takšni, ki nikoli ni imela kopalnic, da bi se v banah otroci lahko učili pla- vati in ker sem poprečen Ju- goslovan, ki ima samo eno avtomobilsko kolo, še ne bom mogel s sinom in ženo, le-ta bi se tako samo sončila, na kopanje v bližnje kraje. Tako pa sem dobil občutek, da v moji okolici žive sami nepoprečni občani, državljani in samoupravi j alci, ki imajo avtomobile, se z njimi lahko vozijo in pridejo z njimi ce- lo do prvih bližnjih kopališč, kajti za ureditev domačega ne kažejo niti toliko zanima- nja, kot če bi jim opeka padla na glavo. Ker mnogi vsega tega se- veda ne bodo razumeli, jih vabim, da pridejo 6. junija ob pol petih popoldne na bi- striško kalužišče, ker bomo takrat proslavljali deseto ob- letnico obljub o ureditvi sta- rega in gradnji novega — olimpijskega kopalnega baze- na. Sicer pa so v odgovornih ustanovah in organizacijah tako vsi povsem zdravi, da kopališča še lep čas ne bomo imeli. Podpisani izjavljam, da s svojimi polnoletnimi leti jamčim za pravilnost izjav, z izjemo tistih o zdravju tistih v odgovornih ustanovah in organizacijah, ker mi še ni uspelo diplomirati na psihia- triji. Kraj dogajanja, osebe, ki nastopajo v kozeri j i (posebno moj sin, moja žena in moj jaz) so resnične in niso niti za trenutek gola slučajnost, ali pa izmišljene. Tudi statisti iz odgovornih ustanov in orga- nizacij so prisotni, vendar za- nje z ničemer ne jamčim. Da o zdravju ne govorimo. Vas pozdravlja striček Melhior Bistriško mestno »kalužišče-« T TEDEN V MAŠI BLIŽNJI ZGODOVIN! Najbolj tragični dogodki v zgodovini tega tedna so se dogajali od 10. junija pa vse do 5. julija 1941, ko so naci- sti odpeljali iz Maribora v Srbijo 10 transportov Slo- vencev in enega iz Rajhen- burga. Potem so odpeljali od 11. do 26. julija iz Maribora 14 transportov, iz Rajhen- burga pa 7 na Hrvatsko, v prehodno taborišče v Sla- vonski Požegi. Gorenjce so preselili v Srbijo iz Šentvi- da nad Ljubljano. Skupaj so preselili na jug 38 transDor- tov (okoli 17.000 oseb). Šta- jerce so selili v Arandjelo- vac, Lazarevac, G. Milano- vac, v Užice, Požego, Čačak, Gružo. Preljino, Mladenovac, Vmjačko banjo, v Trstenik in v Kragujevac. Drugi val (21 transportov) pa v Slavon- sko Požego, od koder so bili razseljeni po Hrvatski ter Bosni in Hercegovini. Go- renjci so bili preseljeni v Va- ljevo. v Veliko Orašje, Kru- ševac, Varvarin. Sremske Karlovce in v Užičko Pože- •J). 5. junija 1942 — je bila for- mirana iz sandžaških parti- zanov III. proleterska briga- da. 1944 — je GŠ NOV in PO Slovenije izdal vsem enotam ukaz, naj napadejo železni- ške proge in ceste ter prepre- čujejo promet nemških sil in blaga čez slovensko ozemlje. 6. junija 1944 — je bil do- sežen sporazum med Nacio- nalnim komitejem in vlado dr. Šubašiča. 1944 — se je po vsestran- skih pripravah začelo z bri- tanskih otokov izkrcavanje v Normandiji. Desant je začelo okrog 5000 vojnih in desant- nih ladij in nad 13.000 bojnih in transportnih letal. Zavez- niški vojaki so že prvi dan vzpostavili dve mostišči in tako zagotovili nadalnji pri- hod čet z britanskih otokov. 7. junij 1934 — V Ljublja- ni je policija aretirala Ed- varda Kardelja, ker je pri hišni preiskavi našla strogo zaupno brošuro notranjega ministrstva. 16. julija je bil sodni postopek ustavljen za- radi pomanjkanja dokazov. 1941 — nacisti so iz Slo- venske Bistrice odpeljali pr- vi transport štajerskih Slo- vencev v Srbijo, in sicer v Arandjelovac. 1966 — (od 7. do 10.) je bil v Beogradu VI. kongres SZDL. Razpravljal je o vpra- šanjih razvijanja samou- pravljanja in neposredne so- cialistične demokracije, o de- mokratizaciji družbenih od- nosov v komunalnih in druž- benih dejavnostih, o nalogah SZDL na vasi, o izobraževa- nju in vzgoji mladine, o ude- ležbi mladih v samouprav- ljanj u, o mednacionalnih od- nosih ter o vprašanjih ena- kopravnosti in enotnosti na- rodov Jugoslavije. 8. junij 1924 — Nezavisna radnička partija in Savez radničke omladine sta v Beo- gradu organizirala protestno zborovanje proti nasilju or- junašev v Trbovljah s pozi- vom delavcem in siromašnim kmetom za boj proti fašizmu in reakciji. 1941 — člani sosveta Ljub- ljanske pokrajine so obiska- li v Rimu Mussolinija. Obi- skali so tudi papeža, ki jim je podelil blagoslov, ki so ga kleče sprejeli. 1943 — (od 8. do 14.) Skupi- na divizij NOV z vrhovnim štabom je šla čez Sutjesko, obranila ozek prehod na Ze- lengori, prebila nemško fron- to ter predrla v vzhodno Bo- sno. 9. junij 1935 — (9. in 10.) je bil na plenumu CK KPJ v Splitu fašizem označen za glavnega sovražnika delav- skega razreda in vseh demo- kratičnih slojev. Plenum je sklenil organizirati protifaši- stično ljudsko fronto. 1967 — je bil v Moskvi se- stanek voditeljev komuni- stičnih in delavskih strank in vlad socialističnih dežel: Bol- garije, Madžarske, NDR, Poljske, Sovjetske zveze, Če- škoslovaške in Jugoslavije. Sestanka se je udeležil tudi predsednik Tito. Obravnaval je položaj na Bližnjem vzho- du in sprejel izjavo o situa- ciji, nastali zaradi agresije Izraela na ZAR. Bistriška osebna kronika RODILE SO: Marija Murko, Ritoznoj, hčerko Ido; Helena Spes, Jurišna vas, sina Jurčka. POROKE: Valter Justinek, de- lavec iz Zgornje Bistrice in Zo- rislava Leva, poljedelka iz Ve- likega Tinja; Franc Kos mizar iz Kostanjevca in Marija Rauš, poljedelka iz Zgornje Bistrice; Maksimiljan Pilko, elektromon- ter iz Slovenske Bistrice in Maj- da Pirnar, frizerka iz Slovenske Bistrice; Franc Bedrač, ključav- ničar iz Maribora in Mirjana Gerbec, frizerka iz Pretreža; Stefan Rožan, tapetnik iz Vrhlo- ge in Silva Spes. ek. tehnik iz Kovače vasi; Maks Lešnik, tera- cer iz Slovenske Bistrice in Tin- ka Kapun, dijakinja iz Kosta- njevca; Anton Pliberšek, strojni ključavničar iz Spodnjega Gru- šovja in Martina Borko, polje- govski pomočnik iz Slovenske delka iz Prelog; Blaž Mlakar, tr- Bistrice in Ivanka Pečovnik, na- takarica iz Smartna; Avguštin Alt. električar iz Poljčan in Leo- poldina Grmek poljedelka iz Poljčan; Anton Beriič, rezkar iz Ritoznoja in Vera Klajderič, krojačica iz Sentovca; Franc Ku- šar. avtomehanik iz Okoške go- re in Jožefa Vidmar, poljedelka iz Tinja; Alojz Ačko, delavec iz Frajhajma in Miroslava Pliber- šek. poljedelka iz Prebukovja: Feliks Brence. delavec iz Slo- venske Bistrice in Marija Lesko- var, gospodinjska pomočnica iz Slovenske Bistrice; Alojz Ver- bek, delavec iz Prepuža in Pavli- ca Ju«, poljedelka iz Prepuža; Jožef Kotnik, mesar iz Sikol ta Frančiška Gorjanc iz Spodnje Polskave: Jožef strehar. elektri- čar iz Planine in Hilda Klajn- šek. uslužbenka iz Zgornje Bi- strice: Franc Lešnik, mizar iz Videža in Marija Ramšak vzgo- jiteljica iz Zgornje Bistrice; Ga- brijel Avguštin, ključavničar iz ka z Sel: Anton Zvižai. o zidar Sikol in Viktorija Koban, delav- iz Tinja in Veronika Koban, de- lavka iz Sel; Anton Zvižaj, p zidar iz Tinja in Veronika Sturm iz Prebukovja: Ivan Pristovnik. strojni ključavničar iz Sloven- ske Bistrice in Ana Kos snažil- ka iz Kovače vasi: Vladislav Cvahte. učitelj iz ODlotnice in Ana JernejSek. učiteljica *z Oplotnice: Alojzij Rauš. miličnik iz Ljubljane in Marija Marič, krojačica iz Ljubljane; Viktor Blatnik, zidar iz Tabora in Pa- vla Jelen, delavka iz Tabora; Al- bert Trantura, delavec iz Savinj- skega in Rozalija Subotič, delav- ka iz Savinjskega; Rudolf Amon klepar iz Polskave in Anica Ma- rič, trgovska pomočnica iz Pol- skave; Anton Unuk. avto-prevoz- nik iz Vrhloge in Мгпја OzvaJ- dič, poljedelka iz Spodnje Lož- nice; Stanislav Kušar, rudar iz Kanovega in Marija Toplak, sna- žilka iz Ljubljane; Ivan Pahič, rezkar iz Pretreža in Vida Očko, trgovska poslovodkinja iz Vrhlo- ge; Franc Koren, čistilec iz Ga- ja in Dragica Svetec, g. pomoč- nica iz Pragerskega; Henrik Spes, brusač iz Spodnjega Gru- šovja in Cvetka Lovec, delavka iz Ljubljane; Anton Perkovič, električar iz Rotanske vasi in Angela Hribernik, posestnica iz Zabjaka; Martin 2olger, elek- trovarilec iz Poljčan in Ana Pre- šeren, kuharica iz Poljčan; Ivan Rebernak steklopihalec iz Pre- bukovja in Ana Kapun, poljedel- ka iz Smrečnega; Anton Teran, ključavničar iz Sel in Anica Bombek, delavka iz Stražgojnce. SMRTI: Franc Smolar (1880) Kovača vas; Franc Sel (1889) Pla- nina: Terezija Gril (1901) Sevec; Jožef Leskovar (1905) Spodnja Ložnica; Mihael Kumer (1885) Slovenska Bistrica; Albina Jilg (1921) Slovenska Bistrica. Tovarna avtoopreme Ptuj ~>o v šolskem letu 1970/71 dodeljevala štipendije za šolanje v Šolskem centru za kovinsko stroko Ptuj učencem, katere bo pred- lagala navedena šola. Glede na gornje prosi- mo, da kindidati vlagajo nrošnje za dodelitev šti- pendije Šolskemu centru za kovinsko stroko Ptuj. ne pa tovarni avtoopreme ^uj. STR A . J lß TEDNIK — ČETRTEK, 4. junija 1970 Moj otrok je začel krasti, kaj naj storim? Obravnavali bomo le vpra- šanje v zvezi s prisvajanjem tuje lastnine v začetni fazi, to je ukrepe staršev ob prvih prestopkih, ki' jih naredi otrok ali mladostnik. Ne bomo opisovali poseb- nih postopkov, ki so potrebni pri bolj motenih ali oseb- nostno prizadetih otrocih. Želimo prikazati le nekaj osnovnih principov, ki naj bi jih starši upoštevali, ko so odkrili bolečo resnico, da jim otrok krade. Prva tatvina nas po nava- di vedno preseneti. Ker ne moremo verjeti, da bi naš otrok lahko storil kar koli tatvini podobnega. »Nihče v rodbini ni kradel, mi kaj ta- kega nismo videli,« so po- gostni stavki staršev v sti- ski. Ob tem mislijo v glav- nem le na moralno težo de- janja. Ukrepi so zato usmer- jeni le na preprečevanje ne- moralnosti, na izganjanje zla, ki se je tako nenadno pokazalo v otroku. Razumlji- vo je, da smo ob tatvini, kot prekršku proti splošno druž- beno sprejetim moralnim normam najbolj pozorni na nedružbeno ost nedovoljene- ga dejanja. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je »pre- kršek« naredil vedno nekdo, v določenih okoliščinah, iz določenih nagibov. Prestop- kov pa, četudi so si po for- malni strani podobni, npr. po enaki vsoti denarja, ne mo- remo enačiti. Ni vseeno ali je vzel 1000 dinarjev Ivan, ki mu mati kupi vse, kar si zaželi, ali pa je vzel isto vso- to Jože, ki je pogosto lačen, ker mati malo zasluži, oče pa svojo plačo zapije. Ivanov oče je strog, mnogo mu je do ugleda navzven, otroka pogosto pretepa za malenkost in prav njemu po- bira sin denar iz žepov. Jo- žetov oče se z družinskimi vprašanji ne ukvarja, mati zatisne oko, če vidi, da si otrok kupuje različne stvari, čeprav ve, da sin nima svo- jega denarja. Ivan za ukra- deni denar kupuje slaščice, ki jih deli sošolcem. Jože po- rabi večino vsote zase. Mno- go je ?e okoliščin, ki jih mo- ramo upoštevati, ko ocenju- jemo nedovoljeno dejanje. Za uspešno preprečevanje nadaljnjih prestopkov je po- trebna prav ta analiza. Kriminolog E. Seelig je po- stavil »zlato pravilo«, ki naj pomaga ovrednotiti kaznivo dejanje. Zahteva odgovore na vprašanja: KDO? KAJ? KJE? S KOM? ZAKAJ? KDAJ? Zaradi preglednosti se bo- mo ravnali po tej shemi, ki pa vsebinsko ne ustreza See- lyigovim receptom. VARNA VOŽNJA V LETALU Seveda ni podatkov o ti- stih ljudeh, ki so za trdno sklenili, da se ne bodo nikoli peljali z letalom, ankete le- talskih družb pa kažejo, da je vsakega tretjega potnika strah vsaj na določenem de- lu poleta. Kljub temu potuje z letalom vsako leto za 12 do 15 odstotkov več ljudi. Lani so letalske družbe (brez sov- jetske in kitajske) prepeljale na rednih progah 300 milijo- nov potnikov. Natančni po- datki o sovjetskih in kitaj- skih potnikih niso znani, po ocenah so letala v teh deže- lah prepeljala okoli 120 mili- jonov ljudi. Kako varna oziroma ne- varna je vožnja z letalom? Po podatkih mednarodne zveze za civilni letalski pro- met (IATA) so izgubile za- hodne družbe lani 18 letal na rednih progah. Potnike je prevažalo nad 7000 letal, pri nesrečah je bilo skupno 681 smrtnih žrtev. Torej to- liko mrtvih ob 300 milijonih potnikov. To razmerje oce- njujejo izvedenci kot zelo u- godno. Vzemimo 300 milijo- nov avtomobilistov in njiho- vih sopotnikov, pravijo le- talski strokovnjaki in močno dvomijo, da bi bilo med to množico v letu dni samo 681 mrtvih. Nasprotniki omenja- jo prometna sredstva, ki so mnogo varnejša od letal, na primer avtobuse, vlake in zlasti še tramvaje. Pozablja- te, jim odgovarjajo zagovor- niki hitrega prometa, da ni tramvaja, ki bi v sedmih u- rah prečkal severni Atlantik. Vedno znova je slišati tr- ditve, da se je nevarnost v zračnem prometu povečala i uvedbo reaktivnih potniških letal. Ni res, pravijo izveden, ci, zakaj letalski potnik ^ tvega nič več kakor tisti, ^ se skupno z 900 turisti 0d- pravi z izletniško ladjo na krožno plovbo. Glede natančnosti statistic, nih podatkov o nesrečah ¡5 ustreznih preiskav se ne nio. re nobeno prometno sredstvo meriti z letali. Kako je z le. talskimi nesrečami od leta 1968, ko so na dolgih progah uvedli prva reaktivna pot. niška letala? Ob štirikrat viš. jem številu potnikov in oh podvojitvi hitrosti od 450 na 900 kilometrov na uro se je število smrtnih žrtev znižalo od 1,15 na 0,40 na sto milijo, nov letalskih kilometrov. Priznati pa je treba, doda- ja jo letalski izvedenci, da je bila do konca leta 1967 po. gostnost nesreč na čarterskih poletih trikrat večja kakor ш rednih progah. Vzroki: stan letala, pomanjkanje dobro u- sposobljenega osebja in pre- malo denarja, da bi mogli čarterske družbe uveljavit vse možne varnostne ukrepe Po letu 1967 se je to nagli spremenilo, zdaj imajo skora; vse čarterske družbe moder na letala, enaka tistim m rednih progah. Tako so mi nili časi, ko so se vključeval v letalski promet avtobusn prevozniki in lastniki ženit venih posredovalnic, ki s imeli premalo strokovne? znanja in ki jih je privabili misel, da se jim tu obeta zla- ta jama. TRAKTOR ZA VAS Traktor Tomos T-lll je majhen traktor, ki bo izpol- nil praznino med ročnimi motornimi traktorji in več- jimi, močnimi traktorji na našem tržišču. Uporaben je zlasti pri vseh tistih opravi- lih, kjer bi bili normalni traktorji zaradi velikih di- menzij in teže neuporabni ali pa le delno izkoriščeni. TEHNIČNI PODATKI Enovaljni, dvotaktni mo- tor, prostornine 185 ccm, hla- jen s komprimiranim zra- kom, dosega moč 10 KM DIN pri 3500 vrt/min. Gorivo: 2 odst. mešanica bencina. — Zaganjanje z di- namo motorjem. — Elektron- ski vžig s tranzistorji. — Zračni filter potopljen v olju ali pa suh, po želji. — Zavo- ra z enim diskom. — Me- njalnik: 4 prestave za vož- njo naprej in 4 za vzvratno vožnjo. — V diferencialu je vgrajena naprava za bloki- ranje. — Električna instala- cija — akumulator 12 V — 90 W napaja prednje in zad- nje luči ter sireno. Okvir je iz ukrivljene de- bele jeklene gredi, prirejene za priključevanje dodatne o- preme. Pogonski priključek: na desni strani neodvisno od odrejene fiksne hitrosti, na levi pa sinhroniziran za me- njajočo hitrost. Kolesa: spre- daj 16X6,50 — 8, zadaj — pogonska 23X8,50 — 12. Raz- mak med prednjima koleso- ma 820 mm, med zadnjima z regulacijo pa od 630 do 830 milimetrov. Tapecirano sedišče, z vzdolžnim pomikom, monti- rano na ploščnati vzmeti. Mere in teža: dolžina 1,875 metra, širina 0,696 m — 1,057 metra, medosni razpon 1,179 metra, višina 0,980 — 1,020 metra, minimalni raaius 2,120 metra, teža praznega trak- torja 250 kg. PRIKLJUČKI Plugi, — brana, — sejal- nik, — razpršilci, — napra- ve za zapraševanje, — kosil- nice, — grablje, — naprava za obračanje sena, — dviga- la, — žage, — nakladalnik, — vrtala, — freze, — ščetke, — turbinski puhalnik za od- stranjevanje snega, — vitlji, — kompresorji za pogon raznih škarij, hidropneumat- skih kladiv, — črpalke, — mešalci betona, — priprave za kopanje jarkov. Televizijski program NEDELJA, 7. junija 8.30 TV festival Bled 70 (JRT) 11.00 Zbor aktivistov OF 12.00 TV festival Bled 70 13.15 Sebasti- jan in odrasli 13.40 TV kažipot 14.00 Mozaik (do 14.05) 14.15 No- gomet: SZ — Belgija 16.00 Nove melodije 17.15 Atletska tekmova- nja za Hanžekovičev memorial 18.30 Cikcak 18.50 Svetovno no- gometno prvenstvo v Mehiki 19.45 Propagandna oddaja 19.55 Nada- ljevanje nogometnega prenosa 20.45 TV dnevnik 21.15 3-2-1 21.20 Deset zapovedi 22.05 Športni pre- gled 22.35 Propagandna oddaja 22.40 Neobvezno 23.10 TV dnev- nik. PONEDELJEK, 8. junija 15.30 Nogomet: ZRN — Bolga- rija 17.15 Madžarski TV pregled 17.50 Lutkovna oddaja 18.15 Ob- zornik 18.30 Po sledeh napredka 19.00 Mozaik 19.05 Narodna in za- bavna glasba 19.50 Cikcak 20.00 TV dnevnik 20.30 3-2-1 20.35 Saul O'Hara: Poroka je vedno tvega- na stvar 22.05 Razgledi po film- skem svetu 22.45 Poročila. TOREK, 9. junija 17.45 M. Sušmelj: Južna morja 18.00 Risanka 18.15 Obzornik 18.30 Srečanje v studiu 14 19.00 Mo- zaik 19.05 Nazaj k naravi 19.25 Bomo imeli jutri kaj več časa za otroke 19.30 S plavutmi in ma- sko 19.50 Cikcak 20.00 TV dnev- nik 20.35 Velika imena sodobne- ga filma: Športno življenje 22.45 Poročila. SREDA, 10. junija 1615 Madžarski TV pregled 16.30 Mednarodni atletski miting 18.00 Obrežje 18.20 Rastimo 19.00 Mo- zaik 19.05 Popularna glasba 19.20 Spet smo otroci kot vsi drugi 19.45 Cikcak 20.00 TV dnevnik 20.30 3-2-1 20.35 Monitor 21.35 400 let slovenske glasbe 22.05 24 ur Ljubljane 22.35 Poročila 22.50 Svetovno nogometno prvenstvo v Mehiki 23.45 propagandna odda- ja 23.55 Nadaljevanje nogomet- nega prenosa. ČETRTEK, u. junija 15.45 Nogomet: Švedska — U- rugvaj 17.45 Madžarski TV pre- gled Ì7.40 Tiktak: Piščalka 17.55 Glasbeni ciciban 18.15 Obzornik 18.30 Risanke in še kaj 19.00 Mo- zaik 19.05 Enkrat v tednu 19.20 Ko sem bil vojak 19.50 Cikcak 20 00 TV dnevnik 20.30 3-2-1 20 35 Slovenska popevka 70 21.50 Man- nix 22.45 Poročila 22.50 Svetovno nogometno prvenstvo v Mehiki 23.45 Propogandna oddaja 23.55 Nadaljevanje nogometnega pre- nosa. PETEK, 12. junija 16.45 Madžarski TV pregled 17.50 Sebastijan in odrasli 18.15 Obzornik 18.30 Glasba za staro in mlado 19.00 Mozaik 19.05 Svet na zaslonu 19.45 Cikcak 20.00 TV dnevnik 20.30 3-2-1 20.35 Sloven- ska popevka 70 21.50 Malo jaz, malo ti 23.05 Poročila 23.10 Ev- ropsko prvenstvo v rokoborbi. SOBOTA, 13. junija 4 15.50 Konjske dirke 17.45 Ob- zornik 17.50 Po domače z ansam- blom Maksa Kumra 13.15 Mozaik 18.20 Busch: Cipek in Capek.19.20 Sprehod skozi čas 19.45 Cikcak 20.00 TV dnevnik 20.30 3-2-1 20.40 Skrivnost morja 22.05 Močnejše od življenja 23.05 TV kažipot 23.25 Poročila 23.30 Evropsko pr- venstvo v rokoborbi. LJUBITELJU CVETJA! Je on ali ona, ki je ponoči med 29. in 30. majem 1.1. ukradel z okna hiše na Viča- vi št. 4 dve lepi lončnici z loncema vred? Žalostna je ugotovitev, da imamo še lju- di, ki kradejo ali uničujejo cvetje. DUŠEVNI NEMIR Zakaj toliko ljudi jemlje ra- zna pomirjevalna sredstva? Danes že težko najdemo člo- veka, ki ne bi imel v žepu kak- šnih tablet, bodisi za glavo- bol, za umiritev ali pa na dru- gi strani za poživitev. Skrb, nemir, strah pred bo- leznijo. občutek krivde, nespe- čnost in razdražljivost so .med najpogostejšimi bolezenskimi znaki, ki jih srečuje prakti- čni zdravnik pri svojih bol- nikih. Izražajo se včasih v mi- lejši, drugič v hujši obliki: od lažje notranje napetosti in ne- mira pa do pravih duševnih bolezni. Simpozij, ki je obravnaval to tematiko, je skušal priti do sklepa, ali je naše stoletje res stoletie naoetosti. ki se razli- kuje od prejšnjih. Poleg tega pa je hotel razjasniti, kaj je tisto, kar žene današnjega člo- veka, da uživa čedalje več raz- nih pomirjevalnih sredstev, da bi si olajšali položaj. Mnenja strokovnjakov so bi- la zanimiva in včasih naspro- tujoča si. Predvsem pa so ze- lo omajali domnevo, da bi bilo naše stoletje res stoletje, ki prekaša prejšnja po pretresih. Današnja a atomska doba, pa tudi prenaseljenost mest in čedalje večji pritisk zaradi ur- banega življenja imajo močan delež pri ustvarjanju duševne napetosti človeka. Vendar pa so bila verjetno prejšnja sto- letja še bolj brutalna, ker je nasilje nad človekom brez vsake zavore. Sele civilizacija je namreč vzgojila človeka in obenem z zakonom prepoved* la nasilje, ki je prej strahov» lo človeštvo. Kot so tudi poro čali, so v zaostalih deželah du- ševne stiske kot strah in nape- tost v človeku še dosti izrazi- tejše kot v razvitih. To zoptf priča, da nizek življenjski stan- dard, nižja kultura in ne na- zadnje tudi politična odvisnos! dežele ustvarjajo manj ureje- ne življenjske razmere, v kate- rih je človek bolj izpostavljen psihičnim pretresom. Skrb in strah sta normales pojav, ki se ga zavemo, kadai nam preti nevarnost. Strah P5 ki se stalno pojavlja in ki ie predimenzioniran, nastaja za- radi določenih konfliktov f človekovi podzavesti. Tak strah in duševna napetost, ki člove- ka spremljata, pa sta abnor; maina- Človeka hromita. 1® sposoben normalno delati, ket je vedno zaposlen s svojimi d"* ševnimi težavami. Sodobna zdravila pomagaj0 zmanjšati strah, pomiriti raz- dražljivost, utišati žalost in tu* di pripravijo človeka do spa* nja. Glavni delež pri odprav- ljanju duševne stiske pa m°ra nositi človek sam. Zavesta napor, da spozna stvari, ki ^ povzročajo nemir, je ena med prvih potrebnih stvari- Najti mora tudi moč, da si sprijazni z določenim življenj' skim položajem. Svojo dušev- no napetost pa mora razbil men j evati s kakšno drugo № javnostjo, ki mu prinaša ola/' šanje in sprostitev telesno ' duševno. tedNIK — ČETRTEK, 4. junija 1970 STRAN 13 strahotna odkritja znanstvenikov Preizkušanje atomskega orožja je zahtevalo velikanske človeške žrtve Zdaj se že nekaj let ne go- çori več o atomskih posku- sih. Minila je doba, ko je bil ¡vet v stalnem strahu pred radioaktivnimi padavinami, pred tako imenovanim »fal- loutom«. Atomske sile, ki so pred leti tako rekoč na te- kočem traku preizkušale ve- dno nova in nova atomska orožja od preprostih atom- skih »bombic« do strahotnih stomegatonskih vodikovih bomb, so v glavnem prene- hale s tem nevarnim počet- jem. Velika Britanija je svo- je poskuse sploh ustavila, Amerika in Sovjetska zveza pa sta se omejili na podze- meljske poskuse, tako da sta ostali le še Francija in Ki- tajska; tudi Francija že dalj casa ni izvedla nobenega po- skusa, Kitajska pa opravlja le redko kakšne poskuse in poleg tega je Kitajska daleč stran od ostalega civilizira- nega sveta — razen od Ja- ponske — in torej tudi tisto malo radioaktivnega pepela, ki se pojavi po atomskem po- skusu, ne predstavlja več ti- stega vzroka množičnega strahu, ki ga je predstavljal tako imenovani »fallout« pred leti, ko so bile atom- ske eksplozije v Sibiriji, v Nevadi ali na Pacifiku tako rekoč na dnevnem redu. In vendar postajajo »spo- mini« na tiöto dobo spet ak- tualni. O tem je spregovoril ame- riški jedrski fizik Ernst Sternglass. Ta znani ameriš- ki znanstvenik ^eemškega Porekla je dejal, di=rje v šest- desetih letih umrlo v Ameri- ki in Veliki Britaniji pol mi- lijona otrok v prvem letu starosti — zaradi atomskih Poskusov. Pravzaprav ome- juje ameriški znanstvenik to 'hekatombo« otrok na nekaj let sredi prejšnjega desetlet- ja- Sternglass je star 46 let In poučuje fiziko žarčenj na Medicinski fakulteti univer- se v Pittsburgu (Amerika). Njegove trditve potrjuje tu- di dokumentarni film, ki ga oddajala britanska televi- zija. Razlog smrti tolikšnega bevila otrok, in sicer v tako ne/ni starosti — pravi ame- f'ški znanstvenik — je treba lskati v dejstvu, da posledic Zdanja atomskega pepela °^roma tako imenovanega ^allouta« niso upoštevali, ko postavljali splošne var- nostne kriterije, splošnd var- esina merila. Zaradi tega ^ovejši računi pravijo, da je y Ameriki umrlo 400.000 no- orojenčkov oziroma otrok enega leta starosti, v Ve- Britaniji pa vsaj 100.000 ^ kot so računali. V teh ÖVeh deželah, kaže, je bil odstotek zelo visok in vsak drugi otrok, ki je umrl v pr- vem letu starosti, je dejan- sko umrl zaradi atomske zastrupitve, to se pravi za posledicami atomskih po- skusov. Če je v Ameriki in Veliki Britaniji umrlo pol milijona otrok, je prav gotovo veliko otrok umrlo zaradi atomskih poskusov tudi drugod po svetu, le da se je ameriški znanstvenik pri svojih raču- nih pač omejil na ti dve dr- žavi. Ameriški izvedenec trdi, da bodo tudi v bodoče novo- rojenčki in otroci do prvega leta starosti umirali zaradi atomskih poskusov, in sicer bo umrlo 10.000 otrok na vsako megatono atomskih in vodikovih bomb, ki jih bo v bodoče preizkusila katerako- li država. Poleg tega pa še vedno umira določeno števi- lo otrok na račun vseh dose- danjih poskusov, kajti znano je, da so posledice atomskih poskusov dolgotrajne in se ne čutijo oziroma se ne iz- kažejo le v prvi, neposredni dobi. Na tiskovni konferenci je Ernst Sternglass priznal, da se zaveda, da bodo njegove teorije vzbudile oster pro- test strokovnjakov, ki so svo- ječasno določili »kriterije« varnosti in povsem fiksirali »meje žarčenj«. Hkrati pa je posebej poudaril, da je pove- čanje smrtnosti otrok v raz- nih deželah časovno sovpa- dalo s tistim razdobjem, ko so na Zahodu na veliko pre- izkušali atomske bombe ter z razdobjem, ki mu je sledi- lo. Smrtnost otrok do enega leta starosti se je v civilizi- ranem svetu, ki ga ameriški izvedenec jemlje v poštev, nižala vse od leta 1930 do 1950, nato pa se je začela spet dvigati in je pri tem značilno, da je vzpon smrt- nosti otrok šel vzporedno z vzponom atomskih poskusov, to se pravi, da je večji po- gostnosti atomskih poskusov sledila ustrezna večja smrt- nost otrok do enega leta sta- rosti. Specifični razlog smrtnosti otrok pripisuje ameriški znanstvenik okvaram, ki so jih žarčenja povzročila pri moških in ženskih »repro- dukcijskih celicah«. Glavno krivdo za to pripisuje Stern- glass itriju 90, to je enemu izmed izotopov, ki nastajajo po eksploziji vodikove bom- be. Po mnenju ameriškega znanstvenika je treba razlog smrtnosti iskati v radioak- tivni snovi, ki jo človek za- užije z vodo ali s hrano. Znano je, da se radioaktivni pepel po slehernem atom- skem poskusu mesece in me- sece seseda na zemljo, kjer ga vsrkavajo rastline ali se »raztopi« v vodi in človek uživa tako zastrupljeno yo- do in zelenjavo, ali pa tudi zastrupljeno mleko in meso, kajti tudi govedo je uživalo zastrupljeno travo ali krmo. Zdi se — pravi ameriški strokovnjak — da so znan- stveniki tedaj dali vsemu temu pojavu premalo po- udarka. Človeško telo, ki je vsrkalo stroncij 90, ga pre- dela oziroma kemično pre- snavlja in ko se stroncij 90 razkroji, nastane iz njega itrij 90. Po mnenju ameriškega iz- vedenca bi bili morali smrt- nost otrok nekoliko popravi- ti v zvezi s temi ugotovitva- mi. To mu potrjuje naslednji podatek: Ko so se prenehali atomski poskusi in je minila določena doba, ko seje atom- ski pepel lahko že sesedal na zemljo, bi po ustreznem na- daljnjem obdobju morala smrtnost otrok začeti ponov- no upadati. In vendar se to ni zgodilo, marveč se je smrt- nost otrok še nadaljevala; in v tem je treba iskati razlog prav v tistem razdobju do štirih let, ko se iz stroncija 90 presnavlja izotop itrij. Do tega spoznanja so prišli tudi razni drugi ameriški izve- denci. Kakor so se našli zagovor- niki teorije Sternglassa ter znanstveniki, ki so prišli do podobnih ugotovitev, tako so se začeli pojavljati tudi očit- ni nasprotnika. Eden med njimi je britanski fizik pro- fesor Joseph Rotblat, ki pre- cej odločno spodbija trditve svojega ameriškega kolega dr. Sternglassa. Profesor Rot- blat izjavlja: »Verjamem, da so serije atomskih poskusov v preteklosti verjetno po- vzročile smrti, vendar njiho- vo število ocenjujem kot sto- krat manjše od številk, ki jih uporablja dr. Ernst Stern- glass, toda gotovo niso na- stopile zaradi vzrokov, ki jih navaja.« Trditvam dr. Ernsta Stern- glassa so ugovarjali tudi še drugi znanstveniki v Veliki Britaniji in Ameriki, zlasti pa ga je napadla — kdo bi se temu čudil — ameriška komisija za atomsko ener- gijo. Ne glede na to, ali so šte- vilke, ki jih navaja ameriški strokovnjak Sternglass, res povsem točne, so njegova od- kritja o smrtnih žrtvah jedr- skih poskusov vsekakor do- volj pretresljiva. Ne nazad- nje predstavljajo tudi zgo- vorno svarilo, kakšna usoda bi doletela človeštvo, če bi prišlo spet do velikega obo- roženega spopada, v kate- rem bi spregovorilo najstraš- nejše orožje v zgodovini člo- veškega rodu. Vino: življenje in zdravje Pred dvema letoma sta bi- li v Rimu in Milanu zboro- vanji italijanskih zdravni- kov, na katerih so razprav- ljali o vinu. Prof. Rovesti, predsednik italijanskega dru- štva kemikov in kozmetolo- gov, je govoril o zanimivi u- porabi vina na področju e- stetike in kozmetike. Drugi strokovnjaki so govorili o tem, da vino vpliva na vago- simpatični sistem, da pospe- šuje delovanje ptialina, fer- menta sline, ki raztaplja škrob, in da vino, zlasti be- lo, pospešuje tudi delovanje žolča in trebušne slinavke ter spodbuja pri normalnem člo- veku izločanje žlez, če stop- nja alkohola ne presega 3 od- stotke. Pri obilici kisline pri- poroča črno vino, ker ima več tanina in sorazmerno manj alkohola in kisline. Tako de- luje kot regulator pH fak- torja v želodčnem soku. Bela vina so priporočljiva predvsem pri ribjih jedeh. Vsebujejo v primerjavi s čr- nimi manj sestavin in zato manj netopljivih beljakovin- skih tanatov. Kalijeve soli, ki prevladu- jejo v vinu, delujejo pred- vsem odvajalno, ziasti v be- lem, čeprav to nima toliko kalija kot rdeče. To lastnost pripisujejo rdečemu vinu za- radi večje količine tanina, ki zadržuje vpijanje, zato ima rdeče vino manjši odvajalni učinek. Razmerje med kalijem in kalcijem je važno za vzdrže- vanje avtomatizma. Znano je, da zlasti peneče vino ugodno vpliva na diha- nie, ker spodbuja delovanje dihalnega centra. Pri bolez- nih dihal so bela vina učin- kovitejša od črnih: verjetno deluje vino tako. da širi oži- lie in pospešuie bitje srca. Peneča vina delujejo na sr- ce pomirjevalno v primerih živčne napetosti; pri pljučnici pospešujejo krvno respiraci- jo in krepijo odpornost tele- sa. Znanstveno je dokazano, da vina tudi zelo hitro učin- kujejo na skupino tifusnih bacilov, zlasti črevesnih pa- togenih bacilov; zanesljivo jih uničijo za manjše množi- ne vina, ki ga dodamo one- snaženi vodi. Prav tako je dokazano, da se obvarujemo običajnih nadlog, če j^emo su- rovo sadje, oprano v vinu, in tudi tedaj, če pijemo vino po ostrigah. Glede vitaminov štejemo grozdje kot tudi vino med revna živila. Manjkajo jima vsi v maščobi topljivi vita- mini A, D, E in K. Z biolo- škega stališča pa lahko trdi- mo, da je vino bogatejše z biološko aktivnimi snovmi kot grozdje oziroma učinko- vitejše od grozdnega soka, filtriranega in pasterizirane- ga. Količina vitamina B12 je samo v jetrih in raznih žle- zah tako velika kot v vinu, medtem ko je vsa količina ostale skupine vitamina B enaka kot pri drugih fer- mentiranih pijačah. Vino pa ima še to prednost, da vse- buje več kisline, potrebne za ohranitev vitaminov. Količi- na mineralnih snovi, zlasti fosfatov, kalcija, železa, ba- kra in cinka, je v vinu ena- ka tisti, ki jo imamo v člo- veških mišicah. Najzanimivejša lastnost, odkrita v zadnjem času, pa je učinek vina proti holeste- rolu v krvi, jetrih in nadled- vičnih žlezah. Na koncu je treba omeniti še to, da je zelo važno raz- merje m^d kemično fizikal- nim predelovanjem vina v kleti in človeškim zdravjem. Delci bakra, svinca in arze- nika. nor., lahko zaidejo od snovi, ki jih uporabljamo v vinogradu in se jim pri pre- delovanju ne moremo popol- noma izogniti, tudi v vino. Ti ostanki pa lahko povzroče primarne ciroze. Največ ne- snage najdemo v vinu, ki ga pripravljajo po domače, ko grozdje tlačijo z nogami. Vina iz plesnivega ali hi- bridnega grozdja vsebujejo v splošnem tudi več metilnega alkohola, ki je še škodljivej- ši od etilnega. Sporno pa je še vprašanje o fiziološkem učinku žveplovega dvokisa, zlasti glede tiste količine, ki jo dodajo grozdju, da ga žve- plajo, ker ta med predelavo vina skoraj popolnoma izgi- ne. Vpliv alkoholnih pijač na človekovo zdravje in bolezen že dolgo raziskujejo. Nastala je nova zvrst terapije, ki ji pravimo »enoterapija«; ta uspešno uporablja vino in grozdni sok pri dietični pre- hrani, pri želodčnih in čre- vesnih boleznih, pri odras- lih kot tudi pri starčkih. Vi- no je uspešno pri zdravjenju kožnih bolezni in pljučne TBC. Vino zmanjšuje tudi količino sladkorja v krvi — to pride v poštev predvsem za diabetike — in pospešuje proizvodnjo belih telesc, kar je pomembno pri nalezljivih boleznih. Danes vemo, da je treba vino upoštevati kot razred- čen alkohol, ki učinkuje tako na telo predvsem zaradi ne- katerih mineralnih soli, fer- mentov, organskih snovi itd. Praviloma vino ne bi smelo imeti več kot 11 odstotkov alkohola, dnevna količina pa ne bi smela presegati 7 gra- mov na kilogram teže osebe, ki ga pije. Tako torej razpravljajo o vinu nekateri tuji strokov- njaki. Koliko je resnice v tem, je vprašanje zase. Zmerna količina pristnega vina, in sicer v pravem času, verjetno ne more škoditi, če pa naj bo zdravilo, je bolje, da ga pijemo po zdravniko- vem navodilu. str¿n 14 tednik — Četrtek, 4. junija 1970 f. konrad Nepričakovan obisk Pridem k tebi — prosim pričakuj me — Rut« To je stalo v brzojavu, ki mi je včeraj sfrfotal v hišo. N0- slovljen je bil name, brez dvoma. Kolikor sem se mogel spomniti, se je moja življenj- ska pot prikazala od danes nazaj. Rut — to ime na sre- čo ni pogosto — pa v tem ob- dobju nisem poznal, vsaj v zadnjih dveh desetletjih ne. Prej, da, med vojno na raz- nih vseučiliščih,, takrat bi bilo mogoče, da . f. da, ker ne- kam se mi je zdelo, da bi tam mogel bežno srečati neko »Ruf«, visoko, plavolaso, nor- dijsko. Na kratko: ta je bila! Prav ko sem razmišljeval, kje bi večerjal, je stala pred vrtnimi vrati. Prst sploh ni več premaknila z zvonca. Pohitel sem, recimo, šel sem — da bi pridobil na času — odmerjenih korakov v njeno bližino. Takoj sem jo spoznal. Moje misli so, povsem proti moji običajni navadi, blisko- vito delovale. »Dober dan, milostljiva gospa, čemu se imam zahvaliti za nepričako- vano veselje, da ste ...« Od te besede dalje sem imel pre- cejšen odmor. »Kaj se to pra- vi, saj sva se takrat sijajno razumela.« Imela je prav: kot dijaka sva bila trikrat — če ne celo večkrat — v isti družbi. Objel me je oblak prijetne dišave in deležen sem bil prijetnega poljuba, potem je zajadrala mimo mene. Pre- den sva prišla skozi vrt, mi- mo hišnega vogala, skozi vrata in v predsobo, sem ve- del o njej že precej in spet nič. »Saj imaš tu kar prijet- no in udobno.« — »Sem imel,« sem zastokal in strah me je bilo bodočnosti. To o- pazko je velikodušno presli- šala ter mi pokazala očarljiv smehljaj in še zelo dobro 0- hranjene zobe. »Kako sem vesela, da sem slednjič tu, pokaži se no, saj si videti prav takšen kot takrat, hva- la bogu! Pomisli, pred nekaj dnevi sem v Temešvaru sre- čala enega tvojih nekdanjih kolegov, toliko, da nisem po- čila od smeha, saj je že ves trebušast in plešast!« — Brid- ko sem obžaloval, da pretekli dve desetletji tudi mene ni- sta podobno okrasili. »Od mi je tudi dal tvoj naslov in mi je povedal, da si vdovec — moje sožalje.« In to naj bo prijatelj?! »Kaj si jo sploh imel rad? Pravijo, da je bila zelo bo- gata in da je imela mnogo zvez. Ti bi se bil moral že ta- krat z menoj poročiti — no, zdaj sem tu!« Gost v hiši, bog v hiši — resno sem pričel dvomiti o resničnosti pregovorov. Obri- sal sem si prepoteno čelo in lasje — čeprav na kratko pri- striženi, so se mi naježili! »Čudim se, da si še vedno sam ... najraje bi že kar zdaj ostala pri tebi.« Misel na pesnikove besede: »Manj strašna smrt je v čr- ne zemlje krili, kot so pod svitlim soncem sužni dnovi!« mi je vlila nov pogum. Po- jasnil sem ji nedvoumno, če- prav precej nevljudno, da je nisem prej in kasneje že o- semnajst let prav nič pogre- šal. »Kar tiho bodi, to se ti sa- mo zdi, jaz pa vem, da me potrebuješ.« Izjavil sem, da nimam na- mena, da bi se od kogarkoli pustil motiti v svojih nava- dah in da sem vajen in tu- di odločen, da ostanem sam svoj gospod in delam to, kar se mi zljubi. »Saj te sploh nočem motiti, saj hočem biti samo pri te- bi in ti pomagati! Sploh pa imam pravico nate. Moja najstarejša hči se je pred kratkim poročila, počakaj, pokažem ti jo.« Iz torbice je izbrskala cel muzej potreb- nih in nepotrebnih reči in z njimi okrasila moje že itak premajhno stanovanje. Ne- nadoma sem se prestrašil: mar naj bi bila ta najstarej- ša hči — toda moji spomini in moja izkustva so mi za- trjevala, da se iz tovrstnega poznanstva še nikdar niso rodili otroci. »Glej !« Družinskih foto- grafij že od nekdaj nisem maral, zdaj pa še celo ne. »Mar bi verjel, da sem imela pet otrok?« se mi je še vedno žareče nasmehnila. Na tihem sem moral priznati, da ji te- ga res ni videti. Toda mojim ustnicam je ušlo: »Ne, rekel bi, da si jih imela dvanajst.« Njen smehljaj se je poglo- bil. Bilo je videti, kot bi ji vsaka moja nesramnost — in zares sem bil radodaren z njimi — ustvarila nekakšno telesno ugodje! Mali odmor. Potem je re- kla: »Oh, oprosti prosim, to- da gotovo si lačen. Najbrž ješ sicer v gostilni, toda da- nes boš jedel doma! Imaš rad jetrca? Trenutek!« in že je izginila. Vščipnil sem se za uho; ne, nisem sanjal. Hotel sem pre- udariti: koga naj pokličem na pomoč? Notranjo upravo ali gasilce? Ali mogoče umo- bolnico? Zdaj se je že spet vrnila in prinesla jetra, čebulo, maja- ron in limono; skratka: ni- česar ni pozabila in kmalu se je skozi vse stanovanje širil prijeten vonj. Z narav- nost premetenim ženskim nagonom je v mojem sam- skem stanovanju na prvi mah našla prave predale in police, da je dobila vse, kar je želela: krožnike, pribor in posodo. Slabo pa ni biîo, kar je pripravila. Prej je snedla kot jaz. Postalo je krasno. »Kje boš pravzaprav prenočila?« sem jo vprašal v zadregi. »Seve- da pri tebi. Kaj pa misliš, da sem opravila tako dolgo potovanje, da ne bi potem o- stala pri tebi?« In že je izgi- nila v sobi. Moja usta so ostala še odprta, ko se je že prikazala v jutranji halji moje pokojne žene. »Kako je to prijetno, če se znebiš te tesne obleke!« In že se je zleknila in pretegovala na kavču. »Konec komedije!« Postal sem energičen, kar se mi sploh in zlasti nasproti žen- skam malokdaj posreči. »Po- trebuješ denarja? Med tem časom si gotovo že opazila, da ne živim v izobilju.« Usmiljeno se je nasmehni- la. »Ne rabim denarja, pri meni doma teče gospodinj- stvo kar samo, otroci so pre- skrbljeni, jaz sem vdova. Jaz rabim samo nekaj, namreč tebe! Saj sem se vedno za- nimala zate in zdaj me po- trebuješ, zato sem tudi tu.« Nisem vedel, da ima posa- mezna ženska toliko rok. To- da, ko sem peto obzirno od- stranil, mi je že šesta ležala na rami in sedma se mi je ovila okoli vratu. Nujno sem potreboval ne- kaj časa, da bi lahko sled- njič v miru razmišljal, »Zal imam še nujen opravek, naj- brž se ne bom tako kmalu vrnil, ti bi pa mogoče še lah- ko ujela ugoden vlak?« — »Kar mirno opravi, kar mo- raš, saj imaš dovolj časa — slednjič se boš le še vrnil.« Dolgo, dolgo sem se poti- kal po jesenski megli, dolgo sem posedal v raznih gosti- ščih, toda imela je prav: slednjič sem se le vrnil do- mov. Stanovanje je bilo od- prto, električna peč vključe- na, ženske obleke in perilo je bilo povsod naokoli sliko- vito razmetano. Na pisalni mizi pa je kraljevala pol- prazna steklenica mojega najboljšega vina, moje v žganje vložene češnje je tu- di našla — in na mojem kav- ču, na svežem perilu med zmečkanimi blazinami je le- žala ONA v pravzaprav očarljivi in celo lastni spal- ni srajci. Res ne vem, zakaj sem se ob tem pogledu spo- mnil prav Sneguljčice in ist0. časno volka, ki je požrl Rde. čo kapico. Raje ne bom govoril 0 tem, kako sem prespal na kuhinjski klopi z glavo kopalnem plašču in pokrit 5 tenko odejo. Navsezgodaj sem se ukradel iz hiše. §e vedno je spala, z nasmehom na ustnicah in pičlo pokri. ta ... Spet sem pričel vero. vati pregovorom. Sedaj sedim v gostilni pr¡ kosilu. Zdi se mi, da bom kar do sodnega dne ostal tu, saj si ne upam domov, zakaj tam me pričakuje »moja sre- ča«. PRIPIS: Gostilno so zaprli, Srce mi je divje razbijalo, ko sem se pravkar priplazil do- mov. Stanovanje je bilo od- prto in skrbno pospravljeno. Da vse to niso bile sanje, mi dokazuje listek, ki sem ga našel na mizi: »Nisi bil pre- več ljubezniv z menoj. Toda Ti me rabiš. Moj naslov imaš. Če me prej ne pokli- češ, se bom vrnila v nekaj tednih! — Hvala in na svi- den j,e! Rut.« Joj, to sem vesel! Sedaj si vsaj lahko pravočasno pre- skrbim potni list —. Pisec na rekord V kalifornijskem mestu Temeculi v bližini mehiške meje je pred nedavnim v starosti 80 let umrl slavni pisec detektivskih zgodb Earle Stanley Gardner — »oče« Perryja Masona, detek- tiva, za katerega ni nerešlji- vih problemov. Za Gardnerja velja, da je kot pisec prodal največ svo- jih del v zgodovini založni- štva sploh. Napisal je okoli 100 knjig, ki so jih prodali v sto milijonih izvodov. Gard- ner je delal dobesedno kot stroj: zgodbo je sestavil v največ pol ure, vse drugo pa je bilo le stvar prakse in na- reka, kajti svojim tajnicam je narekoval povprečno po 20.000 besed na dan in tako vsako leto napisal kakih šest knjig. Tednik, vaš list tednik — Četrtek, 4. junija 1970 STRAN 15 REZERVIRANO ZA LUJZEKA Dober den drogi Prleki no fsa rezervirana žiohla z mo- jega rezerviranega kota! No, tak ba mi je že dugi cajt po vseh, ki moj kot po- drobno ali pa samo bežno preštejete, ke sen si že misla, DO saj pa de te vena totega tjedna enkrat kunec. Ne ven ali zakaj mi je bija tak du- gi cajt, ven pa to, ke sen še ponoči nesen moga spati. Mi- ca rni je že rekla, ke sen do- ba nekšni fsemirski beteg, saj sen eno dvakrat ponoči toke viže spiiša kak naš pra- šiček gdo smo ga zarinkali, ke več neje moga dvoriša gor rovati... Doba sen fiksno idejo, ke me luna trka. No nafsezodjo pa niti to neje še tak tragično, saj je statistika pokozala, ke je to splošna bolezen našega gospodarske- ga sistema. Vete, to gdo blo pri nas svetovno prvenstvo v košarki, te sen se ali moga na ves glos nasmejati, kdo so naši premogali Amerikan- ce no smo že drügi na vej ko v cajtngah pisali »Luna va- ša, zlato naše!« Mica, ki že od negi negda Ameriko po- rajta no je čista po ameriš- ken sistemi, si je tisti naslov komentirala po svojen no je rekla: »Amerikanci na Luni, mi za Luno'« Jas, ki sen lo- kalpatriot po dugen no pov- prek, sen jo kumer prepriča, ke se naj ne meša v politi- ko no si naj rajši na svojen gorjen podstrešji malo sme- ti pomete, ke se nede tak proh kadijia, gdo de kakšno besedo zinola. Seveda pa za- radi božega mira pri hiši moren toti proh skoro fsoki den vdihovati. v ormošken hoteli si direktori podovlejo klüke na dverah Ormožonci pa resen nema- jo sreče z nebenin direkto- ron svojega hotela. (Vena bi bilo bojše rečeno, ke direk- tori nemajo si'eče z Ormo- žonci.) Kumer dobrega pul leta ali celo malo več je od tistega cajta, ke je bija od- prt novi hotel, pa so v jen že zamejali kar tri direkto- re. Zodji, najmlajši, ki je bi- ja uvoženi iz Švice, se je drgoč nazaj v Švico odpela, saj je prehitro preštima, ke med našin no švicarskin tu- rizmon sploh nemremo pri- mer j ove delati. Vete, Ormo- žonci fčosik fsega hujdiča fkup sprovijo, pa sen to en den cüja, ke so pre toke ro- tacije direktorof zlo dobra zadeva za ormoški razvoj tu- rizma no vejka tolažba, ke lehko rečemo: »Pjebi, toti pa de zaj fse zrihta no sprava v red.« Naj bo tak ali drgačik, neke de v toten heci trebalo nareti, ke mo lehko zaj, gdo je na progi glovna turistič- na sezona, polovili fsaj tiste goste, ki jih pot skos Ormož zanese. Vete, pa še neke bi van rad tak na viihe poveda. Fsoki den boj se mi suče po giovi misel, ke bi se prijava na razpis za direktorsko me- sto, saj mi je moja ta štora že no porkrot rekla: »Pogled- nd si ala, skoro fsi tvoji pri- joteli so že nekak dale na- pre zlezli, samo ti, troti fr- damani, si še skos pri tistih, ki fort napre nazaj lezejo. Gnes ali iitri moren poiskati mojega firmanskega botera, ke do mi nekšno priporočilo napisali, te pa neje vrag, ke ne bi uspeja, saj so boter že večin pomogali, ke so se ma- lo naprej porinoli no se jin zaj praf lepo no dobro godi. Ne ven, zakaj bi te moga biti glih jas izjema. SUNCE NA ŠPAGI Pjebi, toko kak je letos vremen pa že dugo neje bi- lo. Prafzaprav sen do kraja razočorani nad našo sunčno uprovo. Fse kože, ke je glih tak nelikvidna, kak je veči- na našega virstva. Včosik prejšja leta sen se lehko v token ca j ti že duma v naši mlaki kopa, tak je bilo vro- če, letos pa še, prmojkoš, ne- sen svoje sirove kože na sun- ce pokoza. Saj rečen, poleg fsega še tote vremenske frontalne motnje. ZAČELA SE JE TURISTIČ- NA SEZONA Ptuj, ki je Ioni slavija svo- jo 1900-letnico, je tudi letos drgoč v znamenji začetka tu- ristične sezone. Drgoč smo začeli na vejko pločnike po sredini mesta razkopati, tak, kak da za loto delo prêt neje bilo cajta. No ja, to so pač objektivne težo ve, mo rekli, če de nas keri od tujih turi- stof pita, kaj razkoplemo, pa mo jin rekli, ke so to arhe- ološke no antropološke raz- iskove živleja štorih Rimlo- nof. , No, tej ko van te po naj bo za gnes. Ce te se skoro za- čeli na dopust odprovlati, si ne pozobte vzeti kre sebe zimske garderobe, ženske pa naj pasko mojo, ke nedo žr- tev seksualne revolucije, ki mo ji začeli pri nas skoro spomenike stavti. Lepo vas pozdrovla vaš vdoni no do zemle s hrbte- nico fpogjeni Lujzek Leto 2000 brez nafte? Pesimisti trdijo, da bo le- ta 2000 pritekla iz vrtin zad- nja kapljica nafte, če bo po- raba bencina naraščala v do- sedanjem tempu. Nekateri znanstveniki so podobnega mnenja, drugače pa mislijo izkušeni gospodarstveniki. Prepričani so, da petrolejske družbe ne bi vlagale mili- jardnih zneskov v nekaj, kar bi usahnilo že v bližnji pri- hodnjosti. Možno porabo naftnih .zalog napovedujejo šele za drugo polovico pri- hodnjega stoletja. Geologi ocenjujejo svetov- ne zaloge nafte znatno više, kot jih poznamo doslej. Pod zemeljskim površjem na kra- jih, ki niso znani, leži še več sto milijard ton nafte. To po- trjuje čedalje več novih le- žišč, od sredine petdesetih let so raziskovalci odkrili dodatnih 45 milijard ton naf- te. Nadaljnji dokaz bogatih zalog so nedavno odkrita le- žišča na Aljaski. Kljub temu je skrb za no- ve energetske vire povsem u- temeljena. Na dlani je, da bi bil avtomobil najbolj priza- det, če bi na lepem zmanjka- lo nafte. Tehnični napredek upravičuje upanje, da avto- mobili tokrat ne bodo več potrebovali bencina, toda od laboratorijskih poskusov do milijonskih serij je dolga pot. RAZPIS Poljedelsko-živinorejska šola Turnišče pri Ptuju sprejme v šolskem letu 1970/71 20 učencev in učenk v poljedelski oddelek, 20 učencev in učenk v živinorejski oddelek, 30 učencev in učenk v šolo za kmetovalce. Za vpis je potrebno končanih vsaj 7 razredov osnovne šole, starost od 15 do 20 let in zdravstvena sposobnost. Učenci in učenke imajo možnost dobiti štipen- dijo, po končanem šolanju pa zaposlitev. Pouk za poljedelski in živinorejski oddelek traja dve leti, za kmetovalce pa dve zimi od novembra do aprila. Učenci imajo hrano v šoli, celotno oskrbo pa dobijo v šolskem dijaškem domu. Vsa podrobnejša pojasnila dobite pri ravnateljstvu šole. Ravnateljstvo šole RAZPIS Šolski center za kovinsko stroko v Ptuju razpi- suje za šolsko leto 1970/71 65 prostih mest za prvi razred poklicne kovinarske šole, ki traja tri leta. V šolo se lahko vpišejo tudi dekleta. Šola izobražuje naslednje poklice: orodjar, strugar, rezkalec, strojni in stavbeni ključavničar, klepar, brusilec, kovač in umetni» kovač. Najboljši učenci bodo že v 1. letniku prejemali štipendije. VPISNI POGOJI: 1. svojeročno napisana prošnja, kolkovana z 1 dinarjem; 2. spričevalo o končani osemletki; 3. rojstni list; 4. zdravniško spričevalo. Prošnje sprejema ravnateljstvo do 25. 6. 1970. Šolski center za kovinsko stroko Ptuj STR A . J lß TEDNIK — ČETRTEK, 4. junija 1970 RAZPIS Šolski center za gospodarstvo in upravo Jožeta Lacka Ptuj, sprejme v šolskem letu 1970/71 — v ekonomsko srednjo šolo 70 novincev — v administrativno šolo (dveletno) 35 novincev POGOJI: — uspešno opravljena osnovna šola — starost do 18 let K prošnji, kolkovani z 1 din, je priložiti: — izvirno spričevalo osnovne šole — knjižico učnega uspeha v osnovni šoli — rojstni list — zdravstveni karton Prošnje sprejemamo osebno ali po pošti za učen- ce, ki — imajo pouk do 10. junija, v dneh od 12. do 17. junija — imajo pouk do 20. junija, v dneh od 23. do 26. junija Sprejemnih izpitov ne bo. O sprejemu bo odločal vrstni red dospelih prošenj. Prvi sestanek vpisanih bo v torek, 30. junija 1970 ob 7.30 v šoli. Ta objava velja za obvestilo. V Ptuju je dijaški dom s predvideno mesečno oskrbnino 280 din. V Ptuju, dne 2. junija 1970. Ravnateljstvo Tednik izdaja časopisni eavod Ptujski tednik, Ptuj. Heroja Lacka 2. Urejuje uredniški odbor Anton Bauman glavni in odgovorni urednik Jože Slodnjak. Danilr Utenkar in inž Koman ¿avec. Izhaja vsak četrtek. Tekoči račun pri SDK Ptuj. št. 524-3-72. Tiska časopisno podjetje Mariborski tisk. Maribor, Svetozarevska 14. Rokopisov ne vračema Pijte originalno KMEČK.0 ' zaščiteno vino KK Ptuj, kletarstvo Slovenske Gorice, PW¡