10. številka. jj^ (¥e6wno ladanj€.) V Trstu, v torek dne 23. januvarja 1894. Tečaj XIX. Uhaja pa trikrat aa tadea t iastib u-daajib ab torkih, AalPtklh >a aobotah. Zjatraaj« indiaja is-kaj a ab t. ari ljafraj, »aA«raa pa ak 7. ar\ if a*«r. — Okajaa tadanja atana: « jataa BHM . r. —ir.rra AvifriJ* f. 1.4S m tri mm« . . , a.« 4.— aa pat lata . . . 5.— ... •— TM IH! 19 — || Na aareifea kru j. rilaisss ssroislaa m ojaalja ailr. PaaaaKia itavilka aa dobivaja v pra-4ajalaiaak tabak« • 1'ratu po a a?«., V 0trM po M ari. Sabatao ratara* iadaaja r Irttu S al., v tf ari«4 « a«. EDINOST Olftvilo sloven Oglasi i« raiana po tarifa t potita; la hmIot* i! dokotimi Orkani m plačaja prostor, kolikor nl>»ng» i aradnih fratic. P««!»n» afinrla co in jtTaaaakrala, it-maii oblati itd. m raianaja po pafadkl. Tii dopini naj ia poftiljajo aradaiitra: ulica Catarna it. 19. Vsaka piima mara biti frank avano, kar nofrankarana ta aa iprojjtaajo. Rokopisi aa na tratijo, Naročaiaa, raklamacija ia aglaaa »pra-jama uprmvniHvt alioa Casaraa 11. Odprta raklamacija ao prosta paikaiaa. tlcetfa, političnega društva za Prlmopgko. Sumničenja in vedno le sumničenja. Še so med nami možje, ki se spo-minjajo ustaje na Ogrskem, Ker je bila Avstrija takrat zapletena v druge homa-tije, zmagali bi bili Madjari na vsej črti, da ni prihitela Hueija Avstriji na pomoč in da ni poslala svojih vojakov na Ogrsko, ki so z našimi vojaki vred užugali Ogre. Od tega časa sem ne morejo videti Ogri Ruso t. Kaj niso vse pisali madjar-ski listi v tem času o Rusiji! A ne le o Rusiji, temveč povsod, kjer je bilo kako gibanje, kar hitro so zagnali krik, češ, to dela ruska roka, to dela ruski rubelj. Ako avstrijski Slovani kaj zahtevamo, ako zahtevamo svoje pravice, ki so nam zajamčene v državnih zakonih, kar hitro nas imenujejo panslaviste, državi nevarne elemente. Pametni ljudje so sicer uverjeni že sdavna, da je pan-slavizem le strašilo, ki je znotraj votlo in od zunaj ga pa ni nič, in da ruski ru-belj ima svojo veljavo le na Ruskem*— saj z viem zasledovanjem avstrijskih Slovanov tekom toliko let niso mogli zaslediti niti jednega rublja. — A to ne moti naših nasprotnikov — oni sumničijo dalje, ker se boje resnice, ker vsa njih veljava sloni na obrekovanju. A naši neprijatelji ne sumničijo samo nas, ampak vse, kar nam ni naravnost nasprotno. Francija jc Rusiji velika prijateljica in zaveznica. Nemci, Lahi in Madjari sovražijo jedno in drugo. V tem sovraštvu izmislili so si zopet neko strašilo. Ker jim o panslavizmu in o ruskih rub-Ijih tudi najvarnejši čitatelji nič več prav ne verujejo, izmislili so si drugo strašilo. Čujte, kaj piSe madjarski list „Pester Lloydu! Ta list pravi, dajo pri nemirih na Češkem in v Siciliji francozka roka zraven, da je na teh dveh krajih francoski denar kriv vseh teh izgredov. To je kaj hlastno porabil tržaški „II Piccolo" in prinesel je članek, v katerem hoče dokazati, da so Francozi krivi vseh nemirov v Siciliji in na Češkem. Kako je otročji ta naš „II Pic-colo"! Baš ta list, ki vedno prinaša vse najmanjše vesti iz Italije, podučeu je gotovo jako dobro o žalostnih razmerah, ki so zavladale, odkar hoče Italija igrati ulogo velesile. V svoji domišljavosti na- PODLISTEK. u 99 Dogodbka it nato vasica. — Spisal Dabravac (Dalje.) Če ae je prikačila v prodajalnici, ki j« bila v hifti njenega oitti, sna! jej je vedno mnogo novega povedati in pokazati različnih poaebnoati. Deklica, ki ae je učila već let v samostanu, »poanaln je kmalu, da to ni sanjo spodobna družba. Rada bi bila opustila pot v prodajalnioo, toda ni bilo mogoče. Domača biia j« lesla vedno bolj navzdol, atariii ao imeli aamo njo za poatreibo. Sklenila je vendar, da ae bode ogibala laškega lisuna, ki gotovo ne miali i njo nič poltenega. Njegov pogled ae jej je dozdeval preveč atraaten, njegovo govorjenje preveč lahkomiselno, da bi >i Baatianovo prijaznost in ljubeznivoat mogla iteti v srečo. A stara povest je ta, da voda ugladi kamen in čas oeli rane, vsake oči imajo svojega slikarja in vsak slikar ima svoje oči. Mlad človek ao privadi marsičemu. Leta mladosti, leta norosti. Pozneje ae Človek čudi aamemu sebi, da je bil ie toliko pameten. ložila si jo Italija strašno breme na hrbet, katerega ne more več prenašati. Kmetom naklada vedno večje davke, ki so jedini povod, da je prišlo do nemirov. In to ve gotovo tudi naš „II Piccolo". A „II Piccolo" bi rad videl blaženo Italijo v najlepšem svitu, rad bi dokazal svojim lahkovernim čitateljem, kako lepo, kako uzorno, kako krasno je vse v onej deželi, po kateri hrepene neodrešenci; zato hoče zvaliti vso krivdo od Italije, češ, glejte, Italija jo nedolžna, ljudstvo je zadovoljno in srečno, a Francozka jo, ki dela nemir. — No, take otročarije žo lehko dovolimo „II Piecolu" — saj je sedaj pust. Kakor rečeno: dandanes je menda vsemu svetu poznan vzrok sedanji no-opisni mizeriji v Italiji. Italija je namreč brezbrižno in lehkomišljeno prezirala prvo in najpoglavitneje pravilo pri vsakem gospodarstvu: no izdajaj več, nego pridobivaš! Vse kaže, da se bode la lehkomišljenost maščevala na grozen način, kajti nikdo ne ve, knkov bodo konec hudi gospodarski in fiuancijelni krizi v Italiji. So človokoljubnega stališča jo le pomilovati sosednjo nam državo in pomilovati je narod italijanski, kor mora trpeti le radi noprevidnosti svojih državnikov. Z druge strani se nam pa kar studi tisto neslano Bumničenje družili. Mesto lepo pripoznati: grešili smo! pa mečejo krivdo na soseda, češ: saj pri moni bi bilo vso lepo, ako nain ne bi kalil miru zlohotni sosed. Taka je taktika naših nasprotnikov na vseh straneh. Zakaj navajamo vse to! Le zato, ker je postopanje naših nasprotnikov proti nam povsod jednako — bodisi ob velikih svetovnih vprašanjih, ali pa v našem notranje-avstrijskem, mojsebojnem življenju. Ker nimajo dokazov, pa sumničijo. Ker ne najdejo madeža na našem vedenju glede na koristi države, ker niso le naši cilji zakoniti, ampak so tudi sredstva, katerih se poslužujemo v dosego svojih ciljev, strogo korektna, ker jih torej resnica btSde v oči: ne vedo si pomagati drugače, nego da nas sumničijo in lažejo. Obrekujejo nas v velikem in v malem. V naši mali notranji politiki nas opisujejo kot neznosno, „destruktivne" in mirnomu delu nevarno elemente; v Toda čemu bi dalje modrovali, ko so nismo namenili modrovati; modrovanje in pa mladi ljudje, tudi vemo, da sta ai neprijazna pojma. To ae toliko podaje kot otrok in brezova raaat. Mariji se Bastiano naposled ni videl več tako nevaren. Nekolikokrati jo je iznenadit z dragimi darili, katerih sicer ni vaprejela, vender jej jo dobro dilo, da se spominja tako odličen mladenič nase vasice, V majhnem kraju je človek kmalu velik, osobito Če nima tekmeca. Glavnega vzroka, da je Marija zaupneje občevala in morala občevati z Bastianom, vender ne smemo zamolčali. To sta bila njena roditelja. Kdo bi so bil čudil P Svet je bil od nekdaj materijalen in tudi ostane materijalen, ko bi se proti temu v porabilo toliko črnila, koliko je že preteklo aolz. Dobiček, bogastvo, denar, blagostanje, to so svetni darovi, katerih ne more roditeljsko arce zametati, če želi res srečo svojemu otroku. Poleg tega treba pomisliti naie očance, ki ao uekoč vozarili, čatvorili po raznih klancih, pili po vseh gostilnah — Bog jim žegnaj 1 in mislili, da jim tedunji zaslužki no minejo nikoliko več. Kdo jim zamori, če iole tudi BVojim otrokom take sreće, kakoršno so avtje dni uživali v velikih požirkih — somi. Kdo aeupa zameriti, da no bi bilo šlo tudi veliki politiki spravljajo pa sleherni dogodek, hočeš ali nočeš, v zvezo z — ruskim rubljem. In ker smatrajo dandanes tudi Francijo kot nekak sestavni del „panslavizma", naperili so svojo obrekovalno taktiku tudi proti poslednji. Sumničenja in lo sumnićenja na vseh straneh! Politiške vesti. Deželni zbor nlijoavstrljski jo v svoji seji dne 22. t. m. nadaljeval razpravo o železnici čez Ture, odnosno o tem, da naproti vlado, naj opueti misel na zgradbo drage železnico čez Ture ter da naj rajie podaljia železnico v Kremiki dolini do Licena in da zgradi progo Divača - Loka. Dež. odboru sn ju naročilo, da naj povabi det. odbor čeiki, da tudi ta predloži vladi proinjo v istem smislu. Poslanec Dierzer se je ie-jnvil, da hi ikodovala železnica čez Ture četki, dolnjeavatrijaki in gornjeavstrijski obrti. Posl. Doblhammer je obljubil, da bode govoril v državnem zboru proti železnici čet Ture. — Razprava proti „Omladini*. V včerajšnji razpravi je preklical, kakor ao to storili tudi drugi obtoženci, zatoženi Josip No t h vse t«, kar je bil obstal o tvojem izpraševanju pri policiji. Rekel je, da ga je policija prisilila k takim izjavam, ker ga je utrudila z jako dolgim izpraievanjem. Tožil se je tudi, da v njegovem zaporu kar mrgoli ostudnih mrčeaov in podgan, Zatoženec M i n o v a k i jo izjavil, da so so mu groiili policijski uradniki, ko je bil zasliian ; tudi on preklioujt vse, kar je bil priznal. Nek drugi obtožence priziava, da je zamazal oesarake orle na na-biralnieah za pisma, toda trdi, da je bil pijan in da je mislil, da barvA sobo. Tako se preklicali svoje izjave vsi v tej razpravi zašli-lani zatoienoi, ki ao na prostem, Obtoioni S e r a k je dobil dva dni zapora zaradi svojega nepristojnega vedenja. Srbija. O posvetovanju, katero je bilo po noči na 22. t. m. v kraljevem konaku v Belemgradu, tožil ee je kralj o vedenju radikalnega časopisja. Včeraj je sprejel v av-dijenciji Avakumovića, Ribarca, Garaianina, Stojana in Novakoviča. Gruić in Vuković sta izjavila, da radikalna stranka ne more vspre-joti kraljevih pogojev. Ti pogoji ao: 1. Mi-nisterstvo ae obvezuj«, da se bodo ravnalo t nuSo ,primo donno" vso gladko, kakor se vrli to pri Bto in Bto drugih Evinih hčerah ? Prvič „no vem* tukaj in „ne vem* tam; drugič bi se pa neprijetna nikalnioa ogulila in soglasni „vem" bi bil pomagal končnema tda* pred altarjom Gospodovem. — Videla sta se, spoznala sta so, objela sta se in vzela »ta se! To bi šlo po vsoh cerkvenih in cer-kvene-političnih propiaih, Marija bi bila Ba-stianova žena pred Bogom in pred ljudmi, in jaz ne bi imel nič več pisati o tem. Ali Bog jo odredil drugače t Marijino srco ae je držalo t vso močjo svojega uzora, lepega cerkvenega petja. Ni ai mogla misliti možkega, kateremu bi bila s sreem in duio udana, da ne bi tudi on gorel za lepo petju. V tej stvari jej je bil Bastiano komaj na pol človek. Rovei ni imel nikakor-inoga poaluha, poleg tega je imel o cerkvi in o časti božji tako nedostatne pojme, kakor-iinih nima v pravem slovanskem duhu vzgo-jani mladenič. Marija ao mu je kar čudila, kako more životi o tom, da ne ve, kaj se poje o Božiču, kaj v postu, kaj o Voliki noči, kaj o Binkodtih in kaj o sv. Telesu; da no ve, kakAne pesmi so za majnik, kak&ne za advent, kaj je potju veseli, kaj žalostni ton? T „T HHnttM J« nWI' strogi po ustavi ; 2. Miniftterstvo mora spo fttovati osebne pravice in želje kraljeve; 3. Kralj si pridržuje pravico vrhovnega vodstva zunanje politike in 4. Razprava proti zato-ženim liberalnim ministrom se ustavi. Skup-ftčina je odložena na nedoločeno dObo, t. j. dokler se ne sestavi novo ministerstvo. Od-stopivie ministerstvo je razglasilo neko izjavo, v kateri obdolfujo kralja, da je postopal proti ustavi in proti zakonom, sbok česar ministerstvo ne prevzame za te dogodke nobene odgovornosti. Tako krienj« obstoječih zakonov je n. pr. vrnitev razkralja Milana v Srbijo. Po zakonu bi se smel vrniti le v tem alu* čaju, ako bi obolel kralj Aleksander. Milan sedaj faktično vlada, kajti 1» on odločuje in ukazuje, no pa kralj. Milan poatopa jako energično in rezko ; naslanja ae na vojsko, v koji je resnično jako priljubljen. V kratkem pride v Beligrad tudi kraljica Natalija; govori ao, da ao o tej priliki pomiri z Milanom. To bi bilo želeti že zbok tega, ker daje kraljevska rodbina sedaj narodu slab vzgled s svojim razporom. Minister grof Kal-noky je naročil avstrijskemu odposlancu v Belemgradu, naj priporoči kralju naglo reiitev kriza. Italijanski sonat in poslanska driavna Zbornica pričneta svojo zasednnjo ie-lo dne 20. fobruvarja. Vzrok tomu odloienju je baje ta, ker ae ministri ne morejo sporazumeti o finančnemu programu. Poloia) V Italiji. V C a r r a r i ao prijeli včeraj delati tudi po kamnolomih. Upornike zapirajo kar „na debelo*. V Siciliji je vse mirno ; prebivalstvo je oddalo do 12.00*1 puik. V Milaizu ao zaprli mestnega svetovalca in predsednika delavsko zveze, Bruna. V Catanji so zaplenili več zabojov dinamita, užigalnih vrvic in strolivnega bombaža. Vlada jo razpustila mostni avet v Ruvi (Puglia). Različne vesti. Trgovinski minister grof Wurmbrand ai je ogledal včaraj zjutraj javna akladiiča (Ma-gazzioi generali) v novem pristaoiiču. Spremljala ata ga cea. namestnik vitoz Rinaldini in aekcijska načelnika. Pred uhodom ao ga sprejeli ftupan, predsednik trg. sbornico, pred-■ednik javnih skladi&č, zastopniki atavbinakega urada, finance, pomorske oblaati in drugi. Miniater je zahteval jako podrobna pojasnila. Popoldan je obiskal Lloydov arsenal in ai oglfdal parnik „Iria*. Spremljal ga je Lloy. Njenim mladostnim uzorom, kakoržen bodi mladenič, ugajal jc Bastiano samo toliko, kakor bi jej ugajalo, recimo, vaakdanje krilo v praznik. Njegovi kramaraki nalrti, njegovo lahkomiselno, nesmotreno vedenje, se niso kar nič strinjali z njeno idealno duio. Le roditeljem na ljubo je bila prijazna ž njim in — sovražiti ga ni mogla — roditeljem za voljo bi ga bila tudi vzela. Saj so vsi govorili —■ in to je doiti — da boljiega no bi dobila nikoli. Ali tedaj jo dohitela skromno nato vasico zopet prememba, kakordne ie ni bilo, odkar no naši predniki, Bog jim duj dobro, postavili prvi kamen njeni prihodnosti. Dozi-dovali so namreč novo ioUko poslopje in vaiki paglavci smo ae v skrbeh in v strahu pogovarjali na paii, kako in kaj bi ukrenili, da bi ao izognili šoli — libi, ki nekda kar preširno in brezozirno gospodari v soli. Davno Žo prej so nam skrbni očanci kazali na prostor, kjer se je slednjič po mnogih praskanjih in praznili besedah dvignila iola — strah in trepet vsem vaikim bosopetcem. „Šiba novo mašo p> jo*, rekle so ljube naie mamico ; mi smo ao pa strosli, če ino lo ali-iali besedo šiba, ali nova maia. (Dalje prili.) dov pred*f»dnilr bar. Kslchbcrg. tatem se je ogledal Se novo tovarno rflsiltn-keaa olja. Zvečer je sprejel pri namestništvu inozemske konaule. Dodatek k naiemu programu. V knjigi: .Slovenci in 1848 leto* piše profesor Apih o duhovnikih in o nagem jeziku sledeče: „Ostal nam ja samo del razumništva — atan duhovniški, izvirajoč večinoma it kmet* skega stanu, ne voditelj, nego tolažitelj mu v dolgi vrati stoletij. DoČim ao je po mestih in trgih, gradovih in iulah iopiriia tujščina, railegaia se je rai propovedaiao it ust sve* čenika beseda božja v domačem, materinem jeziku. Do leta 1848 bila je sv. cerkev jedina varhinja, dujnica in mati naS* narodnosti in jezika našega; le ona je nam ohranila is otela iskriao mile slovenščine, da je nemili nemikutarji zadušili niso". Tako nam pripoveduje zgodovina. Jedini kmet je fe govoril slovenski, jedini duhovnik mu je branil to dragoceno svetinjo. Kairremu rodoljubu se ne topi srce v hvaležnosti, ko to čita P Kje je liberalec med nami, ki bi ne bil do dna srca hvaležen du-hovakemu stanu, ki nam jo ,o t o I iskrico mile ilovsnSoine* — kakor pravi pokojni vladika Slnmiok P Da, da, mi rodikalci, ki ljubimo narod svoj, katerim je baŠ tako vse avoto, kar je narodu sveto, mi „radikalci*, ki smo si zapisali na bojno znstnvo, da nam je materini jezik dragocena svetinja; mi, ki ama do dna duso prepričani, da, ako izgubi nai narod materini jezik — to jo slovenski jezik, ako izgubi to svetinjo, da izgubi tudi drugo svetinjo, namreč vero: mi „radikalci" imo do dna srca hvaležni onim duhovnikom, kateri so nam „o teli iskrico mile a 1 o v e n u č i n e*. In ker vemo, kaki dobrot* niki ao bili duhovniki iim s emu od vseh strani) tlačenemu narodu, ker vemo, kuj je bit duhovnik nagemu narodu, ko jo narod če spal; kor vemo, kaj mu je bil, ko ao je probujal; in ker vemo slednjid, kaj je duhovnik narodu dandanes, ako čuti z njim — hvaležni smo duhov* niku-rodoljubu — in za takim duhovnikom pojdemo v ogenj, take duhovnike bodemo povsod navdušeno spremljali in jih tudi branili do zadnjega dihljejn. Tako nam volova srce, tako num veleva razum, to nam veleva ljubezen do naroda. A krivda ni na nafti strani, da se v poli t i i k i h in narodnih atvaroh ne moremo strinjati z onim mnlirn itn vilom duhovnikov, kuterim ni prav čisto nič do na« rodnega programa. Mestnim čitateljem .Edinosti*. Počemii z denašnjim dnem dobivala se bode .Edinost" v t o b a k u r n i gospoda C o 1 j e , ulica A r c a t a. V tobaknrni P e n k o , v ulici Rarriera Vecohia (nasproti kavarne Bisautino), pa se ne prodaja vej, V Tratu nI irredente! Tukajšnji vladni listi objavljajo dolgo vrsto zaplenjenih knjig, listov, zemljevidov itd. Med tem je tudi sledeče : ,1 viglietti con orlo noro, a štampa, datati Trieste 20 dicombre 1893, oditi asse-ritiuicnte dal redicr-nto C i r o o I o Oarl* h a I d i, gli elementi dol erimine di pertur-bnzione dolin puhlici tranquilil&. nun «he del lielitto di approvazione di n/.ioni cmtrarie ulla loggt*. No, in vender trdijo na Dunaju, da ni irredente v Trstu. .11 Mattinu", kojega bitje podpira vlada, je trdil, da podpira tržaška vlada Lnho na škodo Slovencem. Ako jo to na korist državi, dobro, tadi nam prav. „Cir-colo Garibaldi" jo tajno društvo sb sedo/em v Tratu. Ako je tudi to društvo podpirano na škodo Slovencev...........Živio pa* tiijotizem ! Novi načelnik Goriške postaje. Pi5e ao ii h m : Sprejmite nekoliko zanimivih novic z Goriške postaje. Dosedanji načelnik Guresch je umirovljen in njegovim naslednikom jo imenovan gosp, U a r u š i č, načelnik postaje Ala na Tirolskem. Po g. Gure.-chu gotovo ne bodo goriški Slovenci točili solz, bil nam oi nikdar prijazen in kdor jo imel ž njim opravila, pozna gotovo njegovi znučaj. Zadnji njegovi junaški čin bil je ta, da jo zaukasal odstraniti nekatera slovenska naznanila, prilepljena pri blagajnah goriške postaje. Dobili kako odlikovnnjo ali no, to mi ni znano ; očitna hkrvuobt pa jo, da so jo 2u večkrat zuprcl v sitnosti, iz katerih tuu jc pomagalo dvojo močnih rok, Začnimo prevziuiift vodstvo postaje, do prihod« gu*p. MuruSiđn, P re m r a, nai rojak. Vse zaupanje pa smerno staviti do gospoda Maruiiča, bivšega dolgoletnega načelnika v sv. Petru na Krasu. Rodom Slovenec, je nepristransk, spoštovanja vrednega značaja in s strankami jako uljuđen. Pripozaati maran v čast slav. vodstvu jul. Železni*«, da je gosp. MaraHt popolnima sposoben za načelnika goriške postaja, kateri' se gotovo ne bod« ponašal s tabo jueafikimi čini proti Slovence«, kakor s« je io v aadnjem trenotka odhajajoči g. Guresch. A ob ja šel, Slovenci pa še oataaejo. Na|ponl!nejia vpraianja. — Mi Slovenci smo zelo ponižni ljudje, v resnici še preveč. V tej podedovani ponižnosti bi prav radi nekaj vprašali visokorodnega gosp. grofa Frana Coroninija Do teh vprašanj smo opravičeni tem bolj, ker gospoda grofa volijo tudi Slovenci. Ko se je namreč razgovarjaio v državnem ■boru o izjemnih naredbah v Pragi, porabil je poslanec Alfred Coronini to priliko, da je govoril o iredenti v Trstu in na Primorskem sploh. Odgovarjal mu je deželni glavar goriški, ki jo tudi ob jodnom državni poslanec, grof Franc Coronini, češ, da ni iredente na Primorskem. Radi tega vprašamo g. grofa Franca Coroninija prav ponižno : 1. Zakaj stoji noč in dan straža pri spomeniku pred južno postajo ? 2. Zakaj so svojedobno vrgli bombo med veterane na Corsu ? 3. Zakaj so metali petarda prti d tiskarno, kjer tiskajo vladne listo P 4. Zakaj so pokale petarde pred rumeno hišo, zakaj okoli vojainica in po drugih krajih mesta, tako, da se je človek na predvečer cesarjevega rojstva bal iti po mestu P Takih .zakaj" imamo io mnogo in mnogo, a za danes počakajmo, ker smo radovedni, kuk .zato" dobimo na današnje „zakaj" od g. grofa Franca Coroninija. Za podruinlco drufbe av. Cirila in Metoda v Trstu nabral je Benedikt Godina-Ban namesto venca pok. Josipu Godina moj „Vo-lesilaši" in žalujočo rodbino v gostilni vdove Drag. Sanain v Škednju 96 kr. V isti namon jo pridodal g. Lovi o Flego-Lazar 15 nč. Izkaz darov .Dol. podp, društvu" o priliki velikega plesa: Ivau Šabec gld. 10, Bacher A. gld. 8, Gašpar Kastelio, Materija gld. 5, Truden dr. Miha gld. 5, Grogorin dr. GustHV gld. 5, Dejok Karel gld. 5, Dejnk Kristijan gld. 5, Dolenc Fran gld. 3, N. N. gld. 3, Busiich K. gld. 2, Počkaj Anton gld. 2, Pogorelec Anton Greta gld. 2, Golja Iv. gld. 2, Mandić dr. Fran gld. 2, Trnovec Bogdan gld. 2, Vntovec I. M. gld. 2, Ćudvod Matija gld. 1, Delkot Dragotiu gld. 1, Kalan Androj gld. 1, Prelog Ivan gld. 1, Vučkovič Jure gld. 1, Vrabec Anton nč. BO, N. N. nč. 50, N. N. nč. 10, Turk Josip gld. 3, I. Šorli gld. 1, Živic M. V. gld. 2, redarstveni ravniitelj Tnchernko gld. 5, Hrvatili Miha gld. 1, dr. Pavel Monti gld. 2, I. S. gld. 1, Mandić Mate gld. 1, I. N. gld. 1, Josip p|. Loitenhurg gld. 3, predsednik L. Kulchsberg gld. 2, Krokich gld 20, Economo gld. 10, Kosovel Valentin gld. 1, Ravasini gld. 2, Žitko Fran gld. 2. — Gospa udova Kovačič in družina jo podarila društvu za veliki ples gld. 5. — Vbuui darovateljem izreka tem potem najprisrčnejšo zahvalo p r o d s e d n i š t v o. Pevsko druitvo „Velesila* v Škednju vabi nu veliko veliko vesolico a plesom, katera bode v nedeljo dne 28. jnnuvarjn 1893. v dvorani g. M. Sancin-Vrba, — Razpored: 1. Simon Jenko: .Naprej 1", orkester. 2. F. S. Vilhar: .Gundulićeva himna", poje zbor h spremljevanjem orkestra. 3. Fran Lovstik : ,Turkov« prisega", doklamuje g.čna Veko-slava GodinaSkutu. 4. F. S. Vilhar: ,Oj ostani solnco moje", samospev tenorja s spre-mljovanjein orkestra. 5. Linhard : .Županova Micika*, veseloigra v dveh dejanjih, pri katerem bode pćt za Micikino podoknico Brajšo novi čveterospev „Gorjanka". 6. Dr. B. Ipnvec: .Kdo je mar P", veliki zbor a tenorjem iu bariton solo ter z dvospovom tenorja in basu in s spremljevanjem orkestra. 7. Kra-ševec : .Odmev", zbor s spremljovanjem orkestra. 8. Plos. — Plesala se bode četvorka ter 12 dobro izurjenih parov bode plesalo tudi narodni ples „Kolo". — Pri vosolici in plesu svirn orkouter E*lop, Začotok ob 5. uri pop., konec ob 3. zjurnj. Ustopnina : k veselici za osebo 40 nvfi , otroci do 12. leto plačajo po- lovico. sedeli po 10 avr; k ple«i» pa BO nč. ia osobo v obče. — Veselica »e vrši pri vsakem vremenu. Ker je program veselice za marsikoga {e popolnoma nov in ker se ista priredi, da se s čistim p rabi* e m podpira tadi vetepe-trebno društvo „Radogej" v Ljubljani, nadeja se podpisani, da ae Trlaški Slovenci in slavna občinstvo sploh mnogobrojno advležijo te vejice. ODBOR P«»ko drattvo „Skala* v av. Krilu vabi na drattveni ples, kateri bode v nedeljo 98. januvnrja 1894. v prostorih g. Ivana Košute. Pri plo«u svira Mavhinjska godba. Vstopnina 50 nč. za osebo bresrajemao. Kar je druitvo še mlado in potrebno materijalne podpore, priporoča podpisani slavnemu občinstvu, da «• tega pleaa mnogobrojno udeleži. Odbor druitva „Skala." Pogrebno druitvo v Rojanu ima svoj letošnji redni občni zbor v nedeljo, dne 28. januvarja v Katalanovi gostilni .pri 12 murvah". Zborovanje prične ob 10'/, dop. Čitalnica Ilirsko Bletrlika*Trnovaka pri-redi dno 28. januvarja 1894 veselico v prostorih Jelovlkove gostilne. Vapored: Petje, gledališka predstava, šaljiva loterija in ples. Ulični napisi v Kamniku. Mestna občina Kamniška je bila sklonila lansko leto napraviti samoslovciuke ulične napise. Okrajno glavarstvo je pa zaustavilo ta aklep z naročilom, da morajo biti napiti dvojezični. Na pritožbo, katero jo predložilo županstvo de-žolni vladi, razveljavila je poslednja doloma sklep okrajnega glavarstva, dovolivši mestu napravo samoalovenskih napisov. Le v vaseh Perovo in Zaprioe morajo biti dvojezični napisi. Avstrijsko drlavne železnico. Od 1. ja* nuvarja do 31. decembra 1893. bilo je do* hodkov na državnih železnicah gld. 79,108.731, to je 6,261.551 gld. več, kakor leta 1892. Samo decembra meseca 1893. bilo je dohodkov za gld. 885.493 več, kakor decembra meseca 1892. Koliko ao pridala ovsa na avotu? Leta 1893. pridolalo seje na vsem avetu 744.300,000 hektol. ovsa proti 824.250,000 hektolitrom v letu 1892. Od tega pridelka apada največ in sicer 232,600.000 hektol. na severno-ame-riško zjedinjone dršave; takoj za njimi jo Runija se 174.500,000 hektol. Avstrija pridelala jo pa istega leta 55.250,000 hektol. ovsa. Najmanj, namreč 3.600,000 hektol., ga je pridelala llolandska. Omenjeni skupni pridelek ovsa v latu 1892 je najmanjii v zadnjih 10 letih. Da imamo pojem, kolika množina ovsa ae pridela na povprek v jednem letu, omenjamo, da bi ae rabilo ta isvažanje jedno-letnega pridelka ia jedne postaje, računajoč vsak vlak po 40 vagonov in ako bi odšel vsako ćetrt uro jeden tak vlak, napolnjen z ovsom, skoraj 6 let. Policijsko. 47latnega težaka Angela K. •o prijeli stražniki včeraj popoludne v novem pristanišču, ker si je prisvojil nekolike kave hied nakladanjem vroč na italijanski parnik ,Lindau. — Na .Acquedottu" ao zgrabili stražarji 24letnega težaka Josipa N. it Trsta, ker si je hotel .iaposoditi" žepno uro t verižico vred iz žepa nekega Angela F., seveda bret lastnikovega dovoljenja. Dninarja Avgusta P. it Trsta, 36 let starega, odvedli so v zapor, ker jo v pijanosti razgrajal in razbijal v neki gostilni v ulici Boachetto. Sodnijako. 52letni težak Marko Gregoro* vič iz Buketa jo dobil 15 mesecev težke ječo zaradi sukrivnjo tatvine. — 7 mesecev ječe jo dobil 221utni voznik Anton Ersetič iz Trstu radi javnega nuaiiatva. — Krošnjar Ivan Conciani je obsojen radi tutvine na 6 mesecev ječe. Koledar. Dano* (23.) Zaroka Marije Davio^. Jutro: Timotej sk.; Babila rnuč. — Solnco izide ob 7. uri 40 min. ; zatoni ob 4. uri 46 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj -j- 6 4 stop., oh 2 pop. 11.3 stop. Loterijske itevilke. Izžrebano 20. t. m. Tr-t 14, 40 17, 76, 7. Budimpošta 4. 18, 41, 59, 28. Lino 70, 16, 81, 35, 60. Najnovejše vesti. Zader 23. V sinočni dcželnozbornki neji predlagnli no poslanci Biankiui in drugovi, da so ociMtjo /a Dalmacijo civilni cos. name- stniHv t ar «)j, i v Tolmina, v uloikih it. 59, G5 zemljišnico Selo, št. 52 zemljiinico Kozaršft«) in št. 150 zemljiinice Volče, cenjeno mt 12.719 g!d. 50 kr. Zaloga piva pivovarne bratov Ralalaihaua v Stelnfeldu — Grmim pri 116 A. DEJAKU, junior, v TRSTU Vlct dmtfll Artisti Št. S, lastopnik za Primorako, Dalmacijo In Levant, ponuja p. n. KOHtilničarjam v Trstu in po okolici sturo£nam> stoinfaMako oksportuo, marčno in uleiano pivo, iako v sodih kakor po steklenicah, pod ugodnimi pogoji. Rodoljubom l Nok Slovenec, v najlepših letih, iskal jo svojo sreče v Braziliji, a našel je ni. Vrača ao iz daljno Amerike brez imetka iu sam ne ena, kak6 bi so pošteno preživel. Govori po-leg slovenščino tudi popolnoma nemški, fran-crnki in italijanski joaik. Pripraven je poleg pisurskegii, tudi /.a vsuko drugo delo; sprejme katero koli službo. Blagohotno ponudbe sprejema in pobliija pojasnila dajo uredništvo. 1-8 LuMnik politično društvo „Edinost". — Izdavatelj in odgovorni urednik : Mttks Cotič. — Tiska Tiskarna D)lene v Trstu.