Doslej, pa ne dalje! »Nemški raožje, istega mišljenja, dne 3. junija v Gradcu zbrani, ugovarjajo tcinu, da se uslreza Se na dalje slov. zahtevam na škodo Nenicev; vidijo v lem, da se misli napraviti v Celju slov. vsporednic pri c. kr. gimnaziji, rušenje pogojev, na katerih sloni koalicija, in se torej vsi ustavljajo tej nameri, ker oškoduje Nemco; izpovejo, da je častno delo vseh Nemcev, brez razločka stranke, z vso odlcnJnostjo in z največjo močjo vzdigniti se za južno-štajarske rodne bralo, ki stoje v liudem boju za svoje pravice; pričakujejo od vseli nemških poslancev, da se najodloeniše in brezobzirno postavijo zoper vse nainere, ki se kedaj prikažejo v škodo nemške p.»sesti in zahteva se od njih, da stoje za ali zoper koalicijo po tem, kakor se obnese vlada nasproli narodnim tirjatvam južnih Slavjanov, najbolj pri vpražanju o poslovenjenju gimnazije v C.elju«. Tako se glasi resolucija, vsprejeta od nemških zaupnih mož iz štajarske, pa tudj nekaj iz koroške dožele. Ce gre kaj vere nemškim listom, bilo je do 120 glav pri tem zborovanju. Kaj ne, da so to možate besede in polne neinškega poguma? Škoda pa je, da so skorej vse neresnične in zato smešne na jeziku resnili mož, ee tudi teče v njih nemška in torej hrabra kri. Neresnične, pravim, so te be&ede in po vsej pravici, kajti če se pravi v resoluciji, da se slov. željam še na dalje ustreza na škodo Nemcev, je to že prva neresnica. K,je, za Boga, tirja kedaj slov. Ijudslvo kaj, do česar nima pravice? Če pa iina za to, kar zahteva, dobro pravico, ledaj pač ne more biti, če se mu ustreže, lo za Nemce krivica, v resniei kaka škoda, saj se tako pdravna le krivica, katero je dotlej Irpelo slov. Ijudstvo. In potem, da se ustreza »še na dalje« slov. zahtevam! Doslej je bilo tega pač le malo, pielo malo in »nemški zaupni možje« niso krivi, če je vlada sploh poravnala nam kako krivico. Ako se napravi v Celju nižja gimnazija, na kateri se podučuje nekaj rečij v slov. jeziku, ne more biti 1o na škodo Nemcev, saj bodo na tej šoli le slov. učenci, nemškim pa oslane slej, ko prej stara gimnazija odprta, na stežaje odprta, če je sploh ondi kaj tacih, t. j. pravih nemških učencev. Slov. vsporednice napraviti in pa nižjo gimnazijo ustanoviti za slov. učence ~- to ste dve reči, ali »nemški zaupni možje« so brž na pol slepi, ker je za-nje to le — >rušenje pogojev, na katerih sloni koalicija«. Druga neresnica je potle.j jpa. v teni, da so »južnostajarski rodni brati v hudem boju za svoje pravice«; JJe, teh jim nihče ne jemlje in nikjer ne vidimo teči *rvi »južno-štajarskih bratov«. Za nje se torej vzdig- Ttifi «: «:i ^i x t. j_i~ i_ m >*• pečjo ali, kakor dr. Foregger, veslajo po Iužah v okolju Dunaja. Najhuje pa še pride. »Nemški zaupni možje« govorijo na vsa usta o »nemški posesti«, čež, da se oškoduje ona, ako se pri c. kr. gimnaziji v Celju kaj izpremeni. To vam je lepa, c. kr. gimnazija je nemška posest! Rdo jo pa vzdržuje? Mar Nemci? Ne, ampak cesar t. j. vse potrebe te kakor drugih c. kr. gimnazij plačuje država, torej vsi, ki imajo davčno knjižico v omari. Smešno je torej in drzno, če si lastijo tudi njo »nemški zaupni možje«. Kar se tiče koalicije, je nam pač vse eno, kako Ijubezen imajo ti »nemški zaupni možje» do nje; po lem, kar se je govorilo o njej na njih zborovanju, lahko sodimo, da ji že doslej niso prijazni, ona torej ne bode na škodi, če se njih otrese, slov. ljudstvu pa dovoli, kar od nje tirja. Pot pravice je najvarniša. — Da so na zborovanju v (iradcu bili južno - štajarski nemški (?) petelinje najglasniši, uraeje se samo po sebi, ali tega smo se že navadili. Kar pa nas z nevoljo obhaja, je to, da je bil med njimi mož, ki živi od države in je po svojem poklicu mož pravice, pa je, kakor se kaže, velik sovražnik pravice, Ce ima njo dobiti slov. ljudstvo. Njemu torej, nemškemu poslancu nemškega Celja, velja pač in ne, kakor misli on, sedanji vladi: >Doslej, pa ne dalje!«