Leto XIII. Štev. 78
ELEFON: UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409
Maribor, sreda 5. aprila 1959
NAROČNINA NA MESEC: Prejemati v opravi ali po poiti 10.— din. dostavljen na dom 12.— din. tujina 25- din
Cena din
Romunija v obrambnem bloku
Potek Beckovih pogajanj z lordom Halifaxom in Chamberlainom — Garancija za vse me e Poljske in Romuni e — Romuni a se le dokončno odločila, da pristopi k obrambnemu bloku pod vodstvom Angli e. — Pogajanja
s Turčijo in drugimi državami
LONDON, 5. aprila. Prvi razgovori med poljskim zunanjim ministrom pol-kovnikom Josipom Beckom in angleškim zunanjim minlst. lordom Halifaxom so se pričeli včeraj ob 11. uri dopoldne. Opoldne le bilo slavnostno kosilo v hotelu »Savoy«, ki so se ga udeležili vojvodinja In vojvoda Kentski, ministrski predsednik Chamberlain, zunanji minister Beck, lord Haliiax in diplomatski zbor. Popoldne sta odšla Beck in Hallfax v pisarno ministrskega predsednika Chamberlaina v parlamentu, kjer je trajala konferenca med tremi državniki 2 uri. Nato je priredil lord Hallfax svojemu poijskemu tovarišu večerjo v zunanjem ministrstvu. Posvetovanja se danes nadaljujejo. Beck ostane v Londonu do petka zvečer. Danes bo tudi gost angleške kraljevske dvojice v Wln-doorju.
zunanjega ministra Gafenca v London. Dalje bodo pa poglobljeni tudi angleško-romunski trgovinski stiki. Angleško trgovinsko delegacijo bo vodil sredi tega meseca v Bukarešto ekspert angleške vlade sir Frederic Leyth-Ross.
POGAJANJA S TURČIJO.
Pogajanja s Turčijo se še nadaljujejo, a ni nobenega dvoma, da bodo uspešno zaključena. Tudi Turčija bo s pristopom k obrambnemu bloku dobila enake garancije, kakor Romunija, nanašajoče se na vse njene meje. Pristop Turčije je izredno važen zaradi svobodnega prehoda angleških In francoskih vojaških transportov skozi Dardanele, ki bi bili v primeru nevarnosti ali vojne poslani na pomoč Romuniji ter eventualno čez Romunijo tudi Poljski. Diplomatski razgovori se pa vrše dalje tudi z ostalimi državami, ki bi utegnile priti v poštev za pristop k obrambnemu bloku pod vodstvom Velike Britanije. Vendar ta pogajanja niso javna in zato o njihovem poteku ni nič znanega.
Zapiski
-
mm
"
IZJAVE MINISTRA BECKA.
LONDON, 5. aprila. O pogajanjih, ki so se pričela včeraj med Poljsko in Anglijo, je izjavil poljski zunanji minister polkovnik Beck, da potekajo zelo zadovoljivo in 'poudaril, da je vezalo Poljsko na Anglijo že od nekdaj prisrčno prijateljstva Glede sodelovanja s sovjetsko Rusijo je pa bil rezerviran zlasti, kar tiče eventualnega zavezniškega pakta z njo, ker tako zavezništvo ni v skladu s principi poljske politike. Izrazil pa je ve- j VOLKISCHER BEOBACHTER PRAVI, DA SO BILI VSI DOZDEVNI NEMŠKI liko veselje nad izjavo o vojaški pomoči I NAMENI PROTI ARGENTINI NALA ŠC PODTAKNJENI IN POTVORJENI Velike Britanije Poljski v primeru ogro-j BERLIN, 5. aprila. V tujem tisku so zenosti njene svobode. Zvečer Je bilo iz-1 se pojavile vesti> ki podtikaj0 Nemčiji
Odmev patagonske afere
dano tudi uradno poročilo, ki pravi, da Mmen^aneksife Patagonije.' »Volkischer
potekajo pogajanja kratko, stvarno in zadovoljivo.
PREDMETI POSVETOVANJ.
LONDON, 5. aprila. Kakor se izve, so
Beobachter« označuje te vesti kot potvorbe in pravi, da gre za kampanjo proti Nemčiji v trenutku, ko so postaH gospodarski odnošaji med Nemčijo in Argen-
se nanašali prvi razgovori med Beckom tino tesni In prijateljski. Argentinski listi in Hahfaxom na trenutni položaj v sre- so objavili iaksimlle pisma nemškega dnji Evropi, na sklenitev obojestranske: poslaništva berlinskemu zunanjemu mlnl-obrambne pogodbe in garancije Romu-1 strstvu, v katerem se govori o možnosti niji ter pritegnitvi Turčije in še neka- j kasnejše aneksije Patagonije po Nemčiji, terlh držav. Glede dvostranske obrambne Nemški vladi in poslaništvu se očita or-
pogodbe je bilo sklenjeno, da garantira Anglija Poljski vse meje, tudi one nasproti sovjetski Rusiji. Podrobnosti o obrambi bodo določene naknadno na zadevnem sestanku med predstavniki Poljskega in angleškega generalnega štaba, ki bo sklican v kratkem.
POLJAKI UPAJO NA MAD2ARE.
Glede vključitve Romunije, zahteva Anglija, da se dosedanja poljsko-romunska pogodba spremeni v toliko, da v primeru nevarnosti za Romunijo ali Poljsko odpadejo vse predhodne konzultacije in bo pomoč obvezna takoj, L j. avtomatično. Kakor glede Poljske, se zagarantirajo tudi glede Romunije vse meje, tudi nasproti sovjetski Rusiji, skrb za zadevno Izjavo sovjetske Rusije bo prevzela Anglija. Poljska pa tudi še ni opustila upanja, da bo mogoče vključiti -v vzhodni sektor obrambnega bloka tudi Madžarsko, čeprav Anglija ne deli njenega mnenja in je nasproti tej nameri rezervirana. Zadevne korake bo pri Madžarih storila Poljska.
PRISTOP ROMUNIJE.
Kar tiče Romunije, je sedaj tudi uradno pristala na priključitev k bloku obrambe. Romunski poslanik v Londonu Tilea, ki se je podal v Bukarešto na po-ročanje, je že včeraj nastopil p0t vrnitve
V	London. Tilea prinaša uradni dokument o pristopu, kakor tudi poročila o rezultatih posvetovanj z letalskim In mornariškim ministrstvom glede izpopolnitve romunskega bojnega letalstva in bojne mornarice. Vključitev Romunije se bo izvršila sedaj na enak način kakor vključitev Poljske z zadevno angleško-franco-sko-poljsko Izjavo. Romunija prejme tudi angleško posojilo za dopolnitev oboroži-tve. Podrobnosti pa bodo določene ob priliki sko.ajšnjega prihoda romunskega
ganizirano vohunstvo. Da pa gre tu le za nesramne potvorbe, pravi Ust, ni treba
šele nagiašatl. Gre le za manever elementov, ki bi radi zastrupili odnošaje med Nemčijo in Argentino. Argentinska vlada nima vzroka te akcije podpirati in pomaga sodelovati z nemškim poslaništvom, da se zadeva preišče. Vendar pa je intriga dosegla vsaj delen uspeh, ker je bit v zvez) s tem prijet vodja nemških nacionaino-socialističnih organizacij v Argentini. Svoje prste ima tu vmes gotovo Washlngton, ki hoče izriniti nemško trgovino iz Južne Amerike. Tudi včerajšnji atentat na nemško poslaništvo v Chilu je delo te akcije. Taka dejanja pač ne morejo služiti miru.
Protektor Neurath v Pragi
DANES PREVZAME PRVI NEMŠKI DRŽAVNI PROTEKTOR NAD ČEŠKO IN MORAVSKO, BARON VON NEURATH, SLOVESNO SVOJE POSLE.
PRAGA, 5. aprila. Danes prevzame dr-jžavni protektor za Češko in Moravsko, I državni minister baron von Neurath svo-j je uradne posle v Pragi. Prevzem se i-z-I vrši na zelo svečan način. Državni pro-I tektor se je pripeljal ob 10. uri iz Berlina
I	v Prago s posebnim vlakom, že ob 9. uri | je pa priletel sem vrhovni vojni poveljnik : general von Braucfoitsoh. Po prevzemu poslov bo velika parada vseh v Pragi in okolici nastanjenih nemških čet, katero si bo gledal razen protektorja Neuratha
tudi državni predsednik dr. Hacha s svojim kabinetnim šefom, zastopniki bivše češkoslovaške vojske, praškim primator-jem m šefom češke policije. Takoj po pričetku poslovanja protektorja bodo odpoklicane s Češke Hn Moravske nemške okupacijske čete, v kolikor ne bodo tu gamizionirane. Pričakuje se tudi dokončna organizacija nove vlade protektorata, kateri bo stal najbrže na čelu dr. Ha-velka, dočim bo ministrski podpredsednik vodja fašistov general Gajda.
Danes volitve francoskega prezidenta
VERSAILLES, 5. aprila. Stara prestolnica kraljev je danes prestolnica Francije. 900 parlamentarcev, članov parlamenta in senata, se je zbralo k otvoritvi velikega narodnega predstavništva, ki ga otvori ob 14. url predsednik senata Jean-neney, na kar se začne volitev francoskega prezidenta. Rezultat bo objavljen ob 16. url. Prvič v zgodovini Francije se je zgodilo, da ponovno kandidira bivši predsednik. Več kakor gotovo pa je, da bo zopet Izvoljen Lebrun.
AMERIKA PRED VELIKO ODLOČITVIJO
WASHINGTON, 5. aprila. Danes »e prične dolgo napovedovano debata v senatnem odboru o spremembi zakona o
nevtralnosti. Debata se bo vršila javno ob ogromni pozornosti amerike In celega sveta, zlasti pa Evrope.
ALBANIJA DOBILA PROSTOLONASLED-NIKA
TIRANA, 5. aprila. Davi je 101 topovski strel oznanil albanskemu narodu rojstvo prestolonaslednika.
FRANCOSKI PROTEST V TOKIU
TOKIO, 5. aprila. Francija je vložila pri vladi oster protest zaradi zasedbe otočja Spratly, ki je bilo pod suverenostjo njenega imperija.
NOV SPOPAD NA DALJNEM VZHODU.
TOKIO, 5. aprila. Agencija Domai poroča o novih krvavih bojih med sovjetsko in mandžursko vojsko na mandžurski meji. Boji so izbruhnili v nedeljo in zavzemajo vse večji obseg.
Winston Churchill
V	veliki de-hrati v angleški poslanski zbornici Je predlagal Winston Churchill, naj bi se dale tudi Nemčiji garancije za njeno zaščito, ako misli, da obstaja res nevarnost sovjetskega napada čez Poljsko, ali ako se čuti ogrožena po Holandiji in Danski. Predlog ni zgrešil namena, kajti vzbudiil je v vsej poslanski zbornici veselje in smeh. Sicer pa je Win-ston Churchill eden najvplivnejših mož v Angliji in odločen nasprotnik vsakega popuščanja in »Monakovega«. Leonard Spencer, s plemiškim imenom Wmston Churchill, se je rodil dne 30. novembra I. 1874. Po končanih študijah je stopil v vojsko, se bojeval s španskimi četami na Kubi in nato v Indiji, se udeležil ekspedicije ob Nilu, se boril v bitki za Khar-tum ter služil nazadnje v Južni Afriki Ko je slekel vojaško suknjo, je postal novinar in vojni poročevalec »Moroing Poste« za časa burske vojne, v kateri je bil tudi ujet, a je ušel. Proti koncu burske vojne se je zopet bojeval, služil v domovini in 1. 1916. na francoskefh bojišču. Po upokojitvi je postal poslanec, kar je še vedno, ter večkrat minister v najrazličnejših resorih. Napisal je tudi 18 knjig vojaške, pripovedne, zgodovinske in politične vsebine.
Karmazin o vlogi gormanstva
Bratislavski »Grenzbote« poroča o potovanju voditelja slovaških Nemcev Kar-mazina po nemških vaseh na Slovaškem, kjer govori o vlogi germanstva na vzhodu in jugovzhodu Evrope takole: »Ger-manstvo prodira proti vzhodu, da odstrani zmedo, ki vlada v narodno neenotnih državah v tem delu Evrope. V tej smeri pa nastopa predvsem zato, da bi preuredilo življenje milijonov Nemcev, ki trpijo pod pritiskom tujih vlad. To nalogo nam je dodelil naš vodja in slovaški Nemci moramo biti na čelu tega prodiranja na vzhod.«
Nomika mladina Izbira poklic
Urad dela v Lfpskem je sestavil statistiko o poklicih, za katere so se odločevali abituriemti v letih 1935—1939. Zanimanje za tehnične vede se je dvignilo s 13 1. 1935. na 24% 1. 1939., za vojaški poklic je ostalo ves čas na isti višini (16%), prav tako za pravo (13%). Zanimanje za trgovinske poklice je padlo z
11	na 6%, raste pa za zdravniški poklic (12 proti 17.5%). Spričo nemškega prizadevanja po vrnitvi k zemlji (»Heim aufs Lami!«) je preznačilnO, da je že 1. 1935. neznaten odstotek (3.7) zdrknil letos na 1.2%. Tudi zanimanje za učiteljske poklice in teologijo je padlo skoro na ničlo. Iz te statistike je očitno, da med številkami in idejami, ki jih skuša uveljavljati narodni socializem s pomočjo mladine, na katero gradi svojo bodočnost, zija precejšnje nasprotje.
Nevarno poslušanje radia
Uradna revija nemških pravnikov »Deutsche Justiz« piše v zadnji, številki, da bo »vsak Nemec, ki bi razširjal vesti tujih ra-, dijskih postaj, ki škodujejo ugledu nemške (vlade ali narodnega socializma, kaznovan z s ječo do dveh let«. Če bo te vesti razširjal na •javnem prostoru, bo .kaznovan z ječo do petih let., Revija nadalje pravi, da bodo vse osebe, ki bi v skupinah poslušale vesti mo-iskovskega radija, obtožene »zločina pripravljanja zarode proti varnosd države«.
Maribor, 5. aprila.
Tam, kjer je včasi »sončni kralj« Ludvik XIV. vladal svetu in gospodarsko uničil Francijo — Versailles in njegove prekrasne parke so sezidali francoski delavci, ki so zaslužili po 4 solde na dan, dočim je kg kruha stal 2 solda, in francoski kmetje, ki so po zgodovinskih podatkih jedli korenine praproti, ker niso imeli kruha in umirali od gladu — tam se bo danes ob 14. sešel kongres, ki bo izvolil za dobo prihodnjih 7 let novega predsednika francoske republike.
V	zgodovinskih dvoranah prekrasnega gradu, ki je postal vzor arhitekture 17. stoletja in katerega kopije vidiš na Švedskem prav tako kakor na Japonskem in v obeh Amerikah, bodo senatorji in po-, slanci močne in sijajne francoske republike volili novega državnega poglavarja. Volivno telo, ki sestoji iz vseh članov obeh zbornic, parlamenta in senata, se imenuje kongres. Predsednik kongresa je vsakokratni predsednik senata, in po tradiciji zadnjih desetletij je slednji tudi redno bil izvoljen za predsednika republike. Ali bo tako tudi to pot? Ali bo sivolasi predsednik senata Jeanneney dosegel čast »prvega državljana«?
Danes je že gotovo, da na mesto predsednika republike ne bodo prišli trije, ki so že po svojih položajih vedno bili kandidati. Predsednik senata Jeanneney in predsednik parlamenta Herriot sta izjavila, da v nobenem primeru ne kandidirata. Tretji, ki prihaja v poštev, je ministrski predsednik Daladier, ki pa tudi ne kandidira, ker ga posebno po zadnjem govoru Francija smatra za svojega »močnega moža«, ki mora ostati v teh težkih časih na krmilu države.
Kdo bo torej novi poglavar demokratske velesile? Več imen omenjajo, kdo bo uspel, bomo izvedeli šele v današnjih večernih urah. Prvi kandidat je poslanec in bivši dolgoletni predsednik parlamenta Ferdinand Buisson. Kot bivši socialist upa dobiti nekaj socialističnih glasov, drugače pa računa na glasove skrajne desnice, saj je ves čas zastopal politiko Lavala in CaiHauxa. Precej glasov mu bo odvzel poslanec in bivši mornariški minister Francois Pietrj, ki je zaradi svojega monakovskermi sporazumu prijaznega stališča pri desničarjih dobil precej simpatij. Njegovi izgledi za uspeh so pa zaradi popolnega poloma »monakovske« politike neznatni. Nadaljnji trije kandidati so radikali. Senator in min. poljededelstva Lenri Oueuille je med njimi najuglednejši. Je bil pa odločen nasprotnik v Mo-nakovem sklenjenega »miru«, prav kakor drugi radikalski kandidat, senator in bivši minister Justin Godart. Peti kandidat je podpredsednik senata in bivši minister Henri Roy, ki se v vprašanju Mo-nakovega nikoli ni jasno izrazil.
Štirinajsti predsednik francoske republike od razglasitve zakona z dne 16. julija 1875, bo voljen z absolutno večino oddanih glasov. To se pravi: dokler neki kandidat ne dobi večine vseh oddanih glasov, se volitev ponavlja in traja v teoriji lahko neskončno. V praksi pa temu ni tako, ker nikoli ne pride do bojnih glasovanj. Volivci se zavedajo, da pri teh volitvah ni mesta za astre strankarske spore, ker Francija ne potrebuje na predsedniškem mestu strankarja, ki bi hotel uveljaviti svojo kliko na oblasti — kajti navzlic navideznim majhnim pravicam, ima predsednik republike posredno zelo velik vpliv na razvoj političnih dogodkov in posebno na zunanjo politiko republike — pač pa potrebuje človeka, ki bo pravičen sodnik in dober ocenievalec narodne volje. Še vedno je bil izrazit strankar in voditelj politične skupine po-jažen. Celo Clemenceau, »oče zmage«, je poražen odšel iz Versaillesa, tako zavedna in trdna je volja francoskih senatorjev in poslancev, da Izvolijo politika, ki se nikoli ni preveč eksponiral in nikoli ni vzbujal sovraštva pri nasprotnikih.
S tem pa še ni rečeno, da so popolnoma izključena strankarska taktiziranja. Vse francosko časopisje jih je polno zadnje dni. Socialisti, ki nimajo svojega kandidata, bi radi videli radikala kot novega predsednika; radikali, ki imajo kar tri kandidate, se še nis^> odločili; 'desnica . se še ni jasno izrazila, vendar bo glasovala za Buissona, Pietrija ali Lebruna.
Dosedanji predsednik republike Albert Lebnm je na intervencijo večine senata
Govorice o Albaniii
Glasovi o dozdevni nameri Italije, da vključi AlbanPo kot orolek orat v svoi imperij — Angleške intervencije v Rimu — Komunike v Tirani — Italijanski demanti
PARIZ, 5. aprila. Francoski in angleški listi poročajo, da so na delu močne sile, ki bi rade za vsako ceno preprečile pristop nekaterih držav k obrambnemu bloku, ki se ustvarja pod nadzorstvom Anglije. Zlasti Italija je pripravljena storiti vse, da te države odvzame od bloka miru. Zaradi tega je bil včeraj angleški veleposlanik v Rimu, lord Perth trikrat pri italijanskem zunanjem ministru grofu Cianu, ker ni izključeno, da namerava italijanska vlada izvršiti neki pritisk čez Albanijo. Tukajšnji listi pišejo celo o nameri vključitve Albanije v obliki protektorata v italijanski imperij.
RIM, 5. aprila. Angleški veleposlanik je zdela temu tako važna, da jo je ne-lord Perth je včeraj ponovno obiskal ita- mudoma poslal v London v obliki kablo-
lijanskega zunanjega ministra grofa Cia-na in mu v imenu svoje vlade sporočil, da bi bila vključitev Albanije v italijanski imperij v obliki protektorata, o čemer krožijo govorice, popolnoma neskladna z obstoječim sporazumom med Anglijo in Italijo, ki zagotavlja status quo na Sredozemlju, kakor tudi s prijateljstvom med Italijo in Albanijo ter prestolnim govorom italijanskega kralja in cesarja, v katerem je bilo ponovno in slovesno izraženo italijansko prijateljstvo nasproti Albaniji. Ciano je podal lordu Perthu izjavo, ki se
grama.
LONDON, 5. aprila. Albanska vlada je izdala včeraj z ozirom na vesti o italijanskih namerah uradni komunike, v katerem naglaša, da Albanija nikoli in v nobenem primeru ne bi dovolila, da bi bila njena neodvisnost in svoboda okrnjeni.
BARI, 5. aprila. Z ozirom na govorice, da se pripravlja v Bariju in Brindislju vkrcanje italijanskih čet v jakosti 20.000 mož, ki naj bi vojaško zasedle Albanijo, je izdala italijanska oddajnica v Bariju
sinoči odločen demanti. V izjavi se naglaša, da v okolici Barija in Brindisija stacionlrane čete niso namenjene v zamejstvo. V Tirani s vrše med Italijo in Albanijo le razgovori o poglobitvi italijan-sko-albanskega pakta, in sicer na posebno željo albanskega kralja Zoga I. samega. Ne gre torej za nikako uvedbo protektorata Italije nad Albanijo. Tudi vesti
o	kaki koncentraciji italijanskih čet na drugih mejah Italije so brez podlage.
LONDON, 5. aprila. Ob priliki včerajšnjega obiska lorda Pertha pri grofu Cianu, je Ciano sporočil veleposlaniku, da a italijanske strani protipodmorniški sporazum med Italijo in Anglijo, ki je bil sklenjen za trajanja državljanske vojne v Španiji, ne obstaja več.
RIM, 5.-aprila. Z ozirom na razgovore, ki se vrše v Tirani med Albanijo in Italijo ter z ozirom na včerajšnjo odpoved angleško-italijanskega protipodmorniške-ga dogovora, bo imel danes Mussolini po radiu govor izredne važnosti.
Italijansko svarilo Poljski
»REGIME FASCISTA« PRAVI, DA SE JE VSAKEMU GODILO SLABO, KOGAR STA VZELI ANGLIJA IN FRANCIJA POD SVOJO ZAŠČITO
RIM, 5. aprila. »Regime Fascista« pravi
o angleški garanciji Poljski, da bi se moral vsak v poljski koži zbati za svojo usodo, ako postane deležen takih garancij, kajti vsaki državi, ki sta jo vzeli Anglija in Francija doslej pod svojo zaščito, se je še slabo godilo, tako po vrsti Abes'niji, češki, republikanski Španiji in K:tajski. Zgodilo se je vedno narobe od tistega,
kar sta Anglija in Francija obljubljali. V usodnem trenut/ku niso ne Anglija ne Francija ne sovjetska Rusija niti s prstom ganile za obrambo »zaščiten:h«. In sedaj je prišla vrsta na Poljsko. Zato bi Poljska storila bolje, ako bi zaupala več Hitlerju, kakor narodu, ki se še nikoli ni vojskoval za druge, ampak je vselej poslal druge zase na bojišče.
Smrtna nesreča iraškega kra1?aTvlši! letalski častniki pa bodo razgovore
BAGDAD, 5. aprila. Iraški kralj Gazi I. ° SkUpni ^ °bra",bi se je včeraj ob vrnitvi z avtomobilskega Izleta zaletel v drog električne razsvetljave in se ubil. šofiral je sam. Gazi I. je bil star 27 let. V Mosulu so pa okrivili kraljeve smrti Angleže, napadli angleški konzulat, ga zažgali in konzula Mac Ma-sona ubili. Nastopiti je moralo vojaštvo, ki je mesto zasedlo ter razglasilo preki sod. Ministrski predsednik je takoj obiskal angleškega poslanika in izrekel angleški vladi obžalovanje in sožalje.
Vprašanje republike Hata)
PARIŠ, 5. aprila. V zvezi s pogajanji, ki se vodijo s Turčijo za pristop k obrambni fronti držav, se zatrjuje, da zahteva Turčija dokončno rešitev vprašanja republike Hata j (sandžaka Aleksandrete), ki naj bi se .priključila Turčiji. Rešitev tega vprašanja je pa vendar precej zamotana zadeva, ker pri tem ne more odločati samo Francija, ampak tudi Sirija in predvsem republika Hataj sama. Turki groze, da bodo Aleksandreto preprosto zasedli s svojimi četami. Franclja proti takemu izvršenemu dejstvu najbrže ne bi nastopila, ampak bi ga molče priznala.
Letalska pogajanja v Londonu
LONDON, 5. aprila. Francoski letalski minister Guy La Chambre je imel včeraj razgovore z angleškim letalskim ministrom Woodom, Chamberlainom, Hali-faxom in drugimi ministri. Francija bo nakupila veliko število novih letal, Angleži pa bodo gradili letala tudi v Franciji. Minister se je danes vrnil v Pariz,
Uspehi Hudsonove misije
LONDON, 5. aprila. Minister za prek-inorsko trgovino Hudson se je včeraj vrnil s svojega gospodarskega potovanja po Poljski, Rusiji, Finski in švedski. Z uspehi je zadovoljen. Na Finskem in švedskem je tržišče za angleško blago že pripravljeno, poljsko in rusko trgovino bo treba še urediti. V vseh državah so ga ljudje obsipali z vprašanji o stanju angleške oborožitve. S podatki so bili vsi izredno zadovoljni.
,TISO IN TURČANSKI V BERLINU.
BRATISLAVA, 5. aprila. Danes odpotujeta na posebno povabilo Hitlerja slovaški ministrski predsednik msgr. Tiso in slovaški zunanji minister Turčanski v Berlin. Vsebina razgovor ni znana.
HITLER V BERCHTESGADNU.
BERLIN, 5. aprila. Adolf Hitler se je preko Hamburga vrnil v Berlin, kjer pa ho ostal le do 8. ure zvečer, na kar krene v Berchtesgaden.
NEMŠKI DRŽAVNI DOLG.
BERLIN, 5. aprila. Po uradni statistiki znaša nemški državni dolg 28 milijard din, 10 milijonov več kakor lani.
SMRT ŠPANSKEGA LETALCA.
MADRID, 5. aprila. Znani letalski poveljnik Garcia Moreto se je včeraj pri poletu nad mestom smrtno ponesrečil. Vsa Španija objokuje moža, ki je v državljanski vojni premagal nad 30 sovražnih letal.
najprej kandidaturo odklonil, ker misli, da bi ponovna kandidatura ne odgovarjala duhu francoske ustave, po žadnjih vesteh pa je kandidaturo vendarle sprejel. S tem so zelo padli izgledi njegovih protikandidatov in zelo verjetno je, da bo Lebrirn, ki je v zadnjih letih bil odkrit prijatelj Lavalove politike in Monakove-ga, zopet izvoljen za predsednika, čeprav mu lahko »protimonakovci«, ki so v parlamentu zelo močni, priredijo prav neprijetno presenečenje.
Da tega presenečenja ne bo, so po-
skrbeli radikali, katerih »favorit št. 1« Henri Oueuille je že izjavil, da ne kandidira. Prav tako se zatrjuje, da 90 od kandidature odstopili tudi vsi ostali kandidati razen Justina Godarta. Po zadnjih vesteh je bila kandidatura poriudena tudi maršalu Pčtainu, ki pa jo je odklonil. Zaradi tega so izgledi za ponovno izvolitev Alberta Lebruna tako narasli, da ga splošno smatrajo kot moža, ki bo še nadaljnjih sedem let državni poglavar Francije,	Rr.
NOVE ANGLEŠKE BOJNE FORMACIJE.
LONDON, 5. aprila. Vse konjeniške edinice prejmejo te dni motoriziran material, nakar se bodo združile s tanki in oklopnimi avtomobili v enoten, tako imenovan kraljevski oklopni zbor? ki bo posebno udaren v primeru ofenzive.
BOLGARSKI GENERAL V BERL!NU.
SOFIJA, 5. aprila. Vrhovni pdvel nik bolgarske vojske se udeleži proslave Hi-Herievega rojstnega dne v Berlinu.
Borza. Curih, 5. aprila Devize: Beograd 10, London 2O.87V2, Pariz 11.81, Milan 23.45, Ne\v York 445. Berlin 178.70, Budimpešta 87.25, Bukarešta 3.37, Sofija 5.40.
Vremenska napoved. Večinoma *'Jnespremenjeno vreme. Padavin za enkrat še ni pričakovati. Južnozapadni, mestoma precej močni vetrovi.
D omaii zapiski
Po Veliki noči se bodo razgovori v Zagrebu nadaljevali
Po včerajšnjih razgovorih med predsednikom vlade Cvetkovičem in dr. Mačkom je bilo izdano naslednje sporočilo: .Predsednik dr. vlade Dragiša Cvetkovič in predsednik HSS dr. Vladko Maček sta v večurnih razgovorih, ki sta jih imela 3. in 4. t. m. v banski palači v Zagrebu, proučila vsa vprašanja, ki se nanašajo na položaj Hrvatov v državi in na stremljenja, da se ustreže vsem njihovim upravičenim željam, da se obnovi popolno zaupanje in čimbolj utrdi solidarnost interesov med Srbi, Hrvati in Slovenci v vseh manifestacijah njihovega skupnega življenja. V teh razgovorih, ki so se vršili na pobudo predsednika vlade in v zelo prisrčnem razpoloženju, sta predsednik vlade Cvetkovič im preds. HSS dr. Maček ugotovila, da sta v glavnem istih misli glede bistva vprašanj, ki so bila na dnevnem redu, in da imata isto osnovno naziranje o načinu, kako naj se ta vprašanja urede. Oba mislita, da ima predmet teh razgovorov kaT najširši politični pomen, zato bosta te razgovore nadaljevala takoj po velikonočnih praznikih.« Novinarjem je Cvetkovič izjavil: »Kadar gre za kakšno veliko stvar, se ne govori mnogo. Mi delamo in manj govorimo.« Dr. Maček je dejal: »Sedaj bomo lepo prebili velikonočne praznike. Ko bi bili razgovori zaključeni, bi bilo to slabo znamenje. Videli ste. da so bili razgovori z dr. Stojadinovičem končani v eni uri.« Popoldne se je dr. Maček sestal s političnimi veljaki in jih seznanil s potekom pogajanj, ministrski predsednik Cvetkovič se je pa z večernim vlakom odpeljal v Beograd.
Dr. Korošec v Italiji
Predsednik senata dr. Korošec je odpotoval v Južno Italijo, kjer bo prebil velikonočne praznike.
Novnee
Nov divizijski general in osem novih brigadnih generalov
Z NAJNOVEJŠIM VOJNIM UKAZOM SO BILI IMENOVANI NOVI GENERALI, NAPREDOVALI SO ŠTEVILNI AKTIVNI IN REZERVNI OFICIRJI TER SO BILA PODELJENA ŠTEVILNA ODLIKOVANJA
»Službeni vojni list« od 3. aprila prinaša ukaz, po katerem je napredoval v čm divizijskega generala brigadni general topništva Jovanovič K. čedomir, v čin brigadnega generala pa so napredovali polkovniki Grujič F. Dordže, Zelenika I. Milan, Parac L. Matija, Hanel B. Dragotin, Hadži-Popovič L. Lubiša, Kirh-ner N. Ignjat, Siber S. dr. Dordže, Sta-
Celjski kaleidoskop
SLIČICE S CELJSKIH ULIC IN ŽIVLJENJA V CELJU.
V	Celju je zelo živahno. Morda je zadnje dni še nekoliko bolj, ker Celjani opazujejo »Večemikov« motor, ki pomaga reporterju propagirati za najboljši dnevnik severne Slovenije, kolporter Ernest pa mu navdušeno pomaga. Zanimanja za list je presenetljivo veliko in naročniki ter čitatelji komaj pričakujejo brzovlak, ki pripelje »Večernih«. Le škoda, da ima skoraj vsak dan zamudo. — Kamor pride reporter, povsod se raagovarjajo o Celjski razstavi, o celjskem kulturnem
Velik požar v Hajdini
DVEMA POSESTNIKOMA POGORELI DOMAČIJI, POSESTNICI KACOVI PA GOSPODARSKO POSLOPJE
Ptni, 5. aprila Danes zjutraj c* 6. uri je Izbruhnil velik požar v Sp. Hajdini pri Ptuju. Posest-
žara so prihitel! gasilci iz Hajdine, Ptuja
nojevič S. dr. Vladimir in v čin . polkovnika pešadijski podpolkovnik za general-štabne posle Ivan I. Prezelj. Ob teh imenovanjih so napredovali še številni aktivni in rezervni častniki. Podeljena so bila nadalje odlikovanja m pomiloščenja. Pri napredovanju rezervnih častnikov je bil mnogim povišan čin.
tednu, o raznih večjih in manjših aferi-cah, o katerih se mnogo govori, a mak) piše. — Pretekla nedelja je bila v Celju zelo razgibana. Iz vseh krajev Slovenije m tudi iz Hrvatske so prišli ljudje za neko zborovanje, ki pa je bilo prepovedano. Na ulicah so nastale manjše rabuke in mnogi so se držali za otekle glave. Pri neki veliki stavbi, o kateri sem zadnjič pi sal, se je poMr nekoliko unesel. Je le zaleglo!	-ig.
nikoam Artenjaku in Zupančiču je divji element popolnoma upepelil njuni lepi domačiji, dočim je posestnici Mariji K a c o v i zgorelo do tal gospodarsko poslopje.
Goreti je začelo v listnjaku pos. Arte-njaka.‘ Oster veter je raznesel iskre na sosednji poslopji onkraj občinske ceste.
in Gerečje vasi, ki so požrtvovalno rešili, kar se je sploh dalo rešiti. Rešena je bila vsa živina in nekaj gospodarskega orodja. V celoti znaša škoda okoH 200.000 din, ki je le deloma krita z zavarovalnino. Vzrok požara je zneznan. Verjetno pa je, da je kdo neprevidno odvrgel v Arte-njakov listnjak cigaretni ogorek. Listnjak je namreč tik ob občinski cesti. Katastro-ia se je ganljivo dojmila vseh občanov.
bodo delali naprej, a še ti samo štiri dni | tedensko. Tovarna utemeljuje svoje de- j janje s tem, da ne more dobiti od Na- j rodne banke potrebnih deviz za nabavo | surovin iz tujine.
o Nova podružnica CMD je bila ustanovljena v Bežigradu pri Ljubljani. Za j predsednico je bila izvoljena znana femi-nistka ga. Minka Govekarjeva. Podružnica je ob ustanovitvi razvila obširen program svojega dela.
o Nov grob. V Renčati pri Gorici je umrl v nedeljo, dne 2. t. m. Jožef Mozetič. Pokojnik je bil stara slov. grča in mož kremenitega značaja. Pokopali so ga danes na domačem pokopališču, tam ob Vipavi, ki jo je pokojnik tako ljubil. Mehka naj mu bo domača zemljica pod Fajtovim hribom!
o »Razvalina življenja« na Črešnjevcu.
V	nedeljo, 2. aiprila, je Olepševalno društvo »Sloga« v Leskovcu pri Pragerskem uprizorilo v osnovni šoli na Črešnjevcu dramo »Razvalina življenja«. Društvu se mora priznati, da se je v vseh ozirih potrudilo za reklamo kakor tudi za izpeljavo igre. Vendar je pa bil potek igre zelo slab. Tudi obisk ni bil tak, kakršnega je društvo pričakovalo. Igralo! so se trudili, da bi svoje vloge izpeljali, a opazilo se je pa takoj, da je bila igra zanj pretežka. Zato bi bilo priporočljivo, ako bi si igralci v bodoče izbrali kakš-no drugo stvar, ki bi prvič bila boljša za domače diletantske odre, drugič pa lažja za igralce, ki še niso izkušeni v dramatiki.
o Tatovi v Beltincih so pred neko gostilno ukradli vozniku Francu Mežnarju vrečo moke.
o Napad na publicista Lojzeta Zupanca in njegovo ženo pred sodiščem. Pred okrožnim sodiščem v Ljubljani je bila zaključena razprava proti hlapcu iz ško-cijanskega župnišča Francu Gregoriču, ki je pred tremi leti napadel v Škocijanu pri Turjaku učitelja Lojza Zupanca in njegovo ženo Valerijo. Gregorič je bil obsojen na 2 meseca in pol strogega zapora. Razprava je pokazala, da je bil hlapec nahujska«. Značilno je vsekakor, da je bil znani javni delavec takoj po napadu prestavljen na Kočevsko.
o Umri je v Slovenjgradcu mesar in ■posestnik Anton Kuhar. Pogreb bo v četrtek ob pol štirih.
Celje
c Celjskim tvrdkam. Velikonočna številka »Večernika« bo izšla v povečanem obsegu in zelo veliki nakladi. Aktualna bo tri dni. Posebno za trgovski in poslovni svet bo ta števika našega lista zelo važna, ker bo velikega reklamnega pomena. Te dni sc bo oglasil pri celjskih tvrdkah zastopnik »Večernika« iz Maribora, ki bo zbiral oglase za velikonočno številko. Naročila sprejema tudi podružnici v Prešernovi ulici 3 II. Kole-ea 3 II.
c GPL proti inž. Mayerja. Gostilničarska pivovarna Laško je vložila na celjskem sodišču tožbo proti inž. dr. Gvidu Mayerju, ki je februarja izdal okrožnico na delničarje GPL in razširjal lažne vesti, da so njih detaioe v nevarnosti.
c Palača Pokojninskega zavoda na Krekovi cesti bo imela 9 stanovanj manj, ker je kupi! del stavbišča neki zasebni interesent.
c Narodno zavedni podjetniki bi morali predvsem upoštevati socialno zakonodajo. Tako je neki tak podjetnik po dveh dneh odpustil neko praktikantmjo, v Podčetrtku pa je neki podjetnik skril delavke v zaboje ali jih nagnal v gozd, kadar je prišel kontrolor bolniške blagajne.
c Pisma naj dvigneta v podružnici in-serenta pod šifro »Lastni dom« in »Posojila«.
c Raznašalce iščemo. Zaradi vedno večjega števila naročnikov »Večernika« v Celju potrebujemo več zanesljivih in poštenih časopisnih raznašalcev za mesto in okolico. Oglasijo naj se v celjski aodružnici v Prešernovi ulici 3 II. Kolesarji imajo prednost.
Plul
p Žrtev vefikonočuega streljanja. V
mariborsko bolnišnico so pripeljali 9-Iet-nega Janka Radšla iz Rogoznice pri Ptuju. Otroku je predčasno eksplodirala priprava za streljanje s karbidom ter mu poškodovala oko.
p Pevski zbor Glasbene Matice v Ptuju ima skupno vajo še jutri. Radi važnega
razgovora je udeležba strogo obvezna. Pouk na glasbeni šoli se konča danes in se prične v četrtek po Vel. noči.
p Zvočni kino Ptuj predvaja danes in jutri »Rdeči plašč«.
p Obstrelil ga je. Kokola Jožefa, 26-letnega slikarskega pomočnika iz Ormoške ceste je ustreli! v levo roko Stanet Jožef, slikarski pomočnik iz Grajene. Nesreča se je pripetila po naključju.
P Tram ga je hudo poškodoval. Na zidarja Pšaida Franca iz Grajene, ki je delal pri Rubinu v Novi vasi, je padel tram in ga močno poškodoval.
»Nesrečnež! Kot blagajnika so vas napadli?«
»Nikakor ne, toda zdaj hočem takole napravljen odvrniti s sebe pozornost gangsterjev!«
ki sta bili takoj v plamenih. Na kraj po-
Na sodišču poneveril 300.000 din
Na okrajnem sodišču v Murski Soboti, kjer je denarne posle vodil oficial Friedrich Štefan, so se odkrile velike poneverbe, ki segajo preko 300.000 din. Imenovani je vse defravdacije priznal. Javil se jo sam v zaporih, češ da je nastopil
Zborovanje učiteljstva v Beogradu
V	Beogradu zboruje upravni odbor Jugoslovanskega učiteljskega združenja. Člane upravnega odbora je sprejel prosvetni minister. Predsednik JUU Ivan Dimnik je pri tej priliki obrazložil mhti-stru pereča vprašanja, ki je tičejo stanovskih in šolskih vprašanj. Pri ocenjevanju bi se naj upoštevalo tudi učiteljstvo izvenšolsko prosvetno delo. Učiteljstvo želi, da se omogoči nepristransko napredovanje do 5. položajne skupine. Po obisku v ministrstvu se je zborovanje JUU nadaljevalo.
Vlasta MihaMčeva
Na kirurškem oddelku ljubljanske splošne bolnišnice je umrla sredi operacije ga. Vlasta Miheličeva, soproga znanega akad. slikarja in profesorja na ptujski gimnaziji Franceta Miheliča. Pokojnica, ki je umrla v najlepšfh letih svojega mladega življenja, je bila hčerka nadučitelja v pokoju g. Franca Juvanca iz Ljubljane. Po gimnaziji, ki jo je končala z odliko, se je vpisala na slavistiko, pred dvema letoma pa se je poročila z g. Miheličem ter mu bila kot sorodna m čuteča duša tesno ob strani pri njegovem Ustvarjajočem delu. Pokopali jo bodo danes popoldne pri Sv. Križu v Ljubljani. Naj ostane v blagem spominu 1
o. Adrljancl v Prekmurju. Na Velikonočni ponedeljek, dne 10. aprila t. ].3 bo pri nas velika gasilska tombola, prva na Goričkem, z lepimi dobitki
V	slučaju slabega vremena bo tombola prihodnjo nedeljo
službo.
Že dolgo časa so se ljudje čudili njegovemu zapravljanju po gostHnah m kavarnah. Toda povsod je užival velik ugled in neomejeno zaupanje.
o. Za velikonočne pirhe se spomnite siromašnih jetičnih, ki nimajo sredstev, niti zdravja, da bi praznovali Vstajenje z istimi občutki kakor zdravi ljudje!
Prosimo zlasti imovitejše sloje, da podpro za praznike protituberkuloz-ni pokret z denarnimi prispevki, ki naj jih nakažejo na čekovni račun štev. 15.531. — Proti tuberkulozna zveza v Ljubljani o Ljubljanski trgovci proti šušmarstvu. Na zborovanju Združenja trg. v Ljubljani, so se izjavili zborovalci za naveliranje obrtnega zakonika in proti kvarnemu šušmarstvu. Trgovci naj ne nasedajo vznemirjajočim vestem, ki mu nasedajo razni defetisti.
o Krojači stavkajo v Kranja. Zaradi zelo slabega položaja delavstva pri oblačilnih strokah je bila lani ustanovljena v Kranju Podružnica strokovne organizacije teh strok. Pri letošnjem sklepanju kolektivne pogodbe pa so se pogajanja razbila, nakar so krojači proglasili stavko. Pomočniki so zahtevali od 3—4 din na uro kot minimalno plačo.
o Tri mesece že pogrešajo. 61 letnega upokojenega zidarja Miha Pirca iz Trbovelj. Pirc se je nekaj po Novem letu odpravil na pogreb svojega znanca v Studenci' pri Blanci, od koder je sicer odšel proti domu, vrnil se pa ni več. Bojijo se, da ga je odneslo naraslo savsko vodovje, ko se je vračal ponoči proti domu.
o Vsemu svojemu delavstvu je odpovedala za 14 dni škofjeloška predilnica. Delavstvo, ki ga je blizu 220, bo tako 15. aprila na cesti brez dela. Po razglasu pa se mora 17. aprila vse delavstvo zglasiti v tovarni, da bodo izbrani le nekateri, ki
Maribor
Nekaj perečih gospodarskih potreb
ZANEMARJENE CESTE V MARIBORSKEM OKRAJU — ZAHTEVA PO PODRUŽNICI POŠTNE HRANILNICE — NEZADOSTNO ŠTEVILO POŠTNEGA
OSEBJA
Na seji Zbornice za TOI v Ljubljani je iznesel zbornični svetnik g. Ferdo P in ter iz Maribora nekaj perečih mariborskih gospodarskih problemov.
Vkljub temu da se bliža nova tujsko-prometna sezona in da so naše obmejne ceste v taiko slabem položaju, da so preje podobne kolovozom, kakor državnim cestam, se pri nas skraj ničesar ne stori za zboljšanje cest. Posebej je omenil cesto iz Maribora preko Slovenske Bistrice. Isto pa je s cestami proti Ptuju in Čakovcu ter s cesto na koroško stran.
Oblasti naj nemudoma pristopijo k temeljiti ureditvi tega perečega vprašanja.
Gospodarski razvoj Maribora zahteva svojo podružnico Poštne hranilnice; saj šteje Maribor nad 2200 imetnikov poštno
čekovnih računov in so postno-čekovna ter hranilna vplačila in izplačila dosegla znesek 860,000.000 din.
Enako primanjkuie na pošti osebja. Ljudje so preobremenjeni, da je razumljivo, da zaradi obolenj ne zmorejo dela. Tako se dostavljajo brzojavke prekasno, celi poštni okraji pa ostanejo brez dostave, če oboli pismonoša. Vse prošnje mariborskega Združenja za povečanje osebja so bile do sedaj zaman. Nič boljše ni v okoliških krajih, kjer ostajajo posamezni kraji po ves teden brez poštne dostave. Za reden in neoviran promet, ki je predpogoj za razvoj mesta in okolice, je potrebno, da se nevzdržne razmere uredijo.
Načrt za elektrifikacijo Slov. goric
Ravnateljstvo Mestnega električnega podjetja v Mariboru je izdelalo načrt delne elektrifikacije Slovenskih goric. Po teh načrtih bi šel glavni daljnovod pre-
Novo sraleo
z novim vzorcem iz nove modne trgovine | Milko Breiko. Maribor, Aleksandrova c. 23 I
ko Sv. Marjete ob Pesnici in Sv. Lenarta do Sv. Trojice. V teh krajih bi bili transformatorji za krajevno omrežje, iz njih bi se pa tudi odcepili daljnovodi k Sv. Antonu, Mariji Snežni, Sv. Ani, Sv. Benediktu, Sv. Juriju in k Sv. Rupertu. Gradnjo daljnovoda in omrežij bo podprla Mestna občina, Okrajna hranilnica v Sv. Lenartu ter posamezne občine.
Te dni je bil pri Sv. Lenartu v Slov. goricah sestanek vseh zainteresiranih občin ter mestnih in krajevnih oblastev, ki ga je vodil lenarški župan. Na sestanku je bil izvoljen akcijski odbor, katerega naloga je ukreniti vse potrebno, da se začne čimpreje z gradnjo daljnovoda. Odbor pričakuje, da bo banska uprava podprla prizadevanje krajevnih čini-teljev za gradnjo daljnovoda z večjim
ki združitev: stanovskih, političnih, kulturnih itd., zadnji čas pa predvsem gospodarskih. V tem je izraz novega zavestnega življenja, ki že ve, kaj hoče in kako to hoče. Kapitalistični duh nas je popolnoma razdvojil in raztrgal vse moralne vezi, samo življenje zahteva, da to obnovimo. Treba je začeti pri gospodarstvu in polagoma prisvajati, česar nas je kapitalizem oropal. To nam more v danih razmerah izvojevati edino zadružništvo, ki ima vse moralne pogoje za zgraditev socialno pravičnega gospodarskega reda. Največje zanimanje za za-drugarstvo pa naj bi kazala naša žena, ki jo obupne socialne razmere tlačijo kot gospodinjo, mater in vzgojiteljico.
Na novo dospelo moško In domsko perilo	!
v moOni trgovini	I
Mirko Breiko. Maribor, Aleksandrova c. 23 \
zneskom. Širša javnost bi samo želela: da se začne čimpreje z gradnjo.
Vlomilec končno za mrežami
Mariborski policiji se je posrečilo ujeti in aretirati vlomilca, ki ima na vesti celo vrsto tatvin in vlomov. Aretiranec se piše Ivan Arzenšek ter je doma iz Stranic
Dospeli klobuki najnovejših fason, športne kape, srajce, kravate, pižame itd. v veliki izbiri. Modna trgovina Avgust Hedžet, Maribor, Aleksandrova 9.
pri Konjicah. Po poklicu je delavec ter poročen, ker pa mu ni nič preveč dišalo domače delo, ga je žena napodila.
Od jeseni, odkar ga ni bilo več doma, je izvršil več tatvin. Tako je v gostilni Kos na Meljskem hribu ukradel dve zlati žensiki zapestni uri, par čevljev in kolo ter napravil za 3000 din škode. Nato je
delal nekaj časa na banovinski cesti v Svečmi, a tudi tu je pokradel raznim delavcem po 100 do 120 din. Nadalje je okradel v Tinju pri Polskavi nekega hlapca, pri katerem je prenočil ter miu odnesel žepno uro. Tudi.v Mdslinju, kjer je služil nekaj časa pri nekem gostilničarju, je ukradel dvema tovarišema po 290 in po 250 din. Arzenšek je tudi osumljen
Damsko perilo, nogavice, rokavice, bluze, spomladanske novosti prinašamo v veliki izbiri. Modna trgovina Avgust Hedžet, Maribor, Aleksandrova 9.
tatvine na Ljudski šoli v Stranicah, kar pa zanika. — Policija, ga je oddala v zapore okrožnega sodišča.
Žena in zadrugarstvo
V četrtek sta oabavljalni zadrugi drž. uslužbencev in drž. železničarjev priredili predavanje za žene. Govoril je učitelj g. Janko Furlan o temi »Žena in zadrugarstvo«, v kateri je obrazložil vzrok sedanjega skrajno težkega gospodarskega položaja delovnih množic, položaja, v katerem žrtvuje levji delež na dajatvah predvsem žena kot gospodinja. Pokazal je na največje protislovje, ki ga je izzvali kapitalizem: čim večji gospo, darski napredek, tem obupnejši gospodarski, oziroma socialni položaj delovne žene. Danes je ta vsestransko že talko obremenjena, da kljub naravnost junaškemu upom že omahuje. Zeto skromen je odstotek jugoslovanskih žena, ki bi živele v odličnih gospodarskih razmerah, vsaka deseta ima mogoče znosne, vse ostale pa skrajno težke, če ne oal6 obupne razmere.
Kapitalizem istovetimo z brezobzirno silo, zanikanjem enakopravnosti, osvajanjem in teptanjem osnovnih življenjskih pravic ter izkoriščanjem ročnega in umskega delavca, in to na način, da si osvaja pravice, odriva pa dolžnosti. Osvojil si je proizvodnjo in konsum, naravne dobrine in delo. Na ta način je povzročil vsestransko zmedo. Najusodnejše pa je, da ima kapitalizem svojega velikega po-bornika v nas. To je drugo protislovje, ki je trenutno zelo opastio, ker sta v nas v is« sapi dve težnji: ena. ki teži za od-
pravo krivic, druga, ki prav to krivico časti, čeravno nezavestno. To pomeni poljubljati šibo, ki nas tepe.
Nasproti temu moramo postaviti drugo silo — vzajemnost, ki je in ostane čini-teljica napredka. Vzajemnost se kot odjek na vsestranske krivice javlja v obli-
ni Velikonočni obredi v cerkvi sv. Re-šnjega Telesa. Četrtek, petek in soboto zjutraj začetek obredov ob 7. uri; v četrtek ob 19.30 evharistična ura. petek ob
19.30 zadnja postna pridiga in križev pot. Blagoslov velikonočnega kruha v soboto ob 16. in 19. uri. V nedeljo in ponedeljek službe božje ob 7, pol 9. iti pol 10. uri, popoldne ob 17. večernice.
m Pravoslavni velikonočni obredi. V četrtek, 6. t. m., ob 18. bdenje in čitauje evangelijev, v petek ob 16.30 večernice iznešenjem in polaganjem plaštanice, v soboto ob 16.30 večernice in spoved, na Vstajenje ob 4. zjutraj litija (procesija), ab 9.30 sv. liturgija, v ponedeljek ob
9.30 sv. liturgija.
m V Mariboru je preminula v častitljivi starosti 83 let ga. Marija Pirc. Pogreb bo v četrtek ob 16. na magd. pokopališču. N. p. v m.!
m Avtobus na Pohorje vozi na veliko nedeljo in ponedeljek ob zadostni udeležbi. Odhod ob 8. uri z davnega trga. Prijave v prometni pisarni, telefon 22-75.
Nmlveila izbira damskih In molkih nogavic
v modni trgovini Mirko Breiko■ Maribor, Aleksandrova c. 23
m. Štampiljka je bila ukradena lekarnarju Petru Albanežu na Franko-panovi cesti. Sumijo, da jo jc odnesel kdo, ki je prišel v lekarno kupovat.
m Občni zbor mariborskega fotokluba. Na občnem zboru so poročali gg. Pfeifer, Bertoncelj in Ralca. Pri volitvah so bil izvoljeni za predsednika inž. Viktor V i-čič, za podpredsednika Vlado Bertoncelj, za tajnika Viktor Pahor, za blagajnika Milan Ralca in za vodja tehničnega odseka Marijan Pfeifer.
m. Umetniški klub v Mariboru prosi vsa tukajšnja društva, da ob priliki II. Umetnostnega tedna od 16. do 22. aprila ne prirejajo nobenih drugih prireditev.
Prinašamo vedno v najnovejših vzorcih kvalitetno blago, nizke cene, velika izbira. Modna trgovina Avgust Hedžet, Maribor, Aleksandrova 9.
m. Občni zbor Umetniškega kluba bo
v nedeljo, 23. aprila, ob 10. uri pri Orlu.
m Vlom v pobreško mesnico. V mesnico Valentina Smodeja na Pobrežju so vtoraili tatovi ter si za Veliko noč odnesli iz nje za 4000 din gnjati, slanine, klobas in mesa.
m Davčna uprava za mesto Maribor razglaša, da se mora s 1. aprilom začeti odplačevanjem II- četrtletnih obrokov
Petek
zadnii
dan
za oglase v velikonočni številki
„VECERNIKA“. — Oddajte jih
Se danes
Oglasi v »»Večerniku4* so najcenejši in uspešni!
zgradarine, pridobnine, rentnine, družbenega davka na neoženjene, davka na poslovni promet in vojnice. Davčni zavezanci naj navedejo davke najkasneje do 15. maja. Delodajalci, ki zaposlujejo preko 20 uslužbencev, morajo pobrati za davčno upravo uslužbenski davek in doprinos za bednostni fond. Ostali delodajalci morajo pobrati uslužbenski davek v znamkah.
m. Karambol na državnem moslu.
Kolar Franc Corn iz Studencev je včeraj opoldne zadel s kolesom v kolesarja Ferda Kersnika. Zadnji je bil laže poškodovan ter se mu je pri padcu raztrgala obleka.
m Kolesa kradejo. Strojniku Antonu Požonu iz Pobrežja so izpred Kučarjeve gostilne v Studencih odpeljali kolo znamke »Eida« in tov. štev. 1080849. — Pisarniškemu slugi Franju Dobjaku pa je nekdo izpred okrajnega načelstva odpeljal kolo z ev. štev. 202948; kolo ni bilo njegovo. — Ključavničarskemu vajencu Ivanu Potočniku v Studencih so izpred Lotzove trgovine ukradli kolo njegovega mojstra. Kolo je znamke »Elda« ter ima ev. štev. 132217.
m. Tatvina kolesa? Delavka Ivanka Hribernik je prijavila, da si je neki tovarniški delavec izposodil od nje kolo, vrniti pa ji ga noče, ker pravi, da so mu ga ukradli. Kolo je znamke »Berando« in ima ev. št. 2-132521-39.
m. S tujim motornim kolesom se je odpeljal. Trgovskemu pomočniku Viljemu Riedlu je odpeljal neki znanec njegovo motorno kolo znamke NSU z ev. štev. 2637-39.
m. Napad na Vurbergu. Te dni so na Vurbergu z vilami in ročicami napadli 38-letnega hlapca Simona Primožiča in ga do nezavesti obdelali. Poškodovanca so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
m. Še tatvina kolesa. Posestniku Martinu Vrablu rz Ihove pri Sv. Benediktu je bilo izpred Nabavljalne zadruge ukradeno kolo znamke »Germana« z ev. štev. 78.641.
ie od rfirsriLANf sooimor
* Za postne dni sveže namočeno polenovko dobite pri Josip Skaza, Maribor, Glavni trg 14 (Rotovž).
Nočna lekarniška služba: Lekarna pri Sv. Antonu, Frankopanova ul. 18, tel. 27-01; lekarna pri Mariji pomagaj, Aleksandrova cesta 1, tel. 21-79.
Kino
* Grajski kino. Do vključno srede Večna goljufija. Ljubavna pesem ženskega srca. Pride Hotel Sacher.
♦ Kino Esplanade. Od danes naprej II. del »Olimpiade«.
' Kino Union. Od danes do vključno srede »Sužnji svobode«, veliki pustolov-ni šlager v nemškem jeziku.
Radio
ČETRTEK, 6. aprila.
Ljubljana: 12 Kozaki pojo na ploščah; 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra; 18 Pevski koncert s plošč; 18.40 Slovenščina za Slovence; 19.30 Predavanje o romarskih cerkvah v Sloveniji; 19.50 Ljubljanski godalni kvartet; 20.40 Koncert na violon-cellu s spremijevanjem orkestra; 22 Napovedi in poročila; 22.15 Obisk pri Bachu in H&ndlu.
— Berlin: 18 Zabavna lahka glasba in nato ob 20.10 Plesna glasba. — Milano: 20.30 Koncert na pihala. — Pariz: 21.30 Opera »Mignon«. — Rim: 21 Verdijev »Requiem«.
— Varšava: 20.15 Elsnerjevo >Trpljenje Jezusa Kristusa« izvaja filharmonija.
Bonna poročila
Devize. Ljubljana. Amsterdam 2346 —2384, Berlin 1776.12—1793.88, Bruselj 774 —756, Curih 995—1005, London 206.92— 210.12, New York 4401.12—4461.12, Pariz 116.80—119.10, Trst 232.65—235.75.
Efekti. Zagreb. Drž. papirji: vojna škoda 465—466, 4% agrarji 63.50 d., 6% begi. obv. 89—89.50, 6% dalm. agrarji 89 —89.25, 7% stab. pos. 38 d., 7% Inv. pos. 100—102, 7% Blair 93 d., 8% Blair 99.50. Delnice: Osiješka sladkorna 85 d., Jadranska pl. 350 d.
Smučarska poročila
Putnlk«, Maribor, S. aprila.
Peca + 9, solnčJio, mirno 70 om južnega snega, smuka za silo. — Mozirska koča — 1, solnčno, mimo, 65 om osrenje-nega snega, smuka odlična. — Kocbekov dom - Korošica: — 6, sotačmo, mirno, 220 cm pršiča, smuka odlična.
ff« fturp
urugi zvezek mladinskih pesmi
Ob koncu lanskega leta je izšla v založbi Društva pevovodij mladinskih zborov (sedaj Društva mladinskih pevovodij) v Mariboru druga zbiTka mladinskih pesmi, ki je slovensko mladinsko zborovsko glasbo proslavila za enkrat morda bolj v evropskih glasbenih središčih, kakor doma. V zbirki je zbranih 13 sodobnih modernih mladinskih pesmi, ki jih je prispevalo šest naših odličnih skladateljev. Skladbe so napisane v tri in štiri-glasnem stavku na umetno besedilo.
Matija Bravničar je zastopan z dvema pesmima. »Pajek čarodejec« je uglasben na besedilo Karla Široka, »Moj očka je rudar« pa na besedilo Fr. Noli-mala. Prva pesem je iz leta 1932., druga je lanska. Dragotin Cvetko je prispeval pesmi »Moja mati« (Fr. Roš) in »Naš psiček«. (Fr. Ločniškar). Slavko Osterc je posvetil obe skladbi »Mamica« (M. Klopčič) in »Ovce in psi« (Krilov-Vola-rič) mladinskemu zboru meščanske šole na Rakeku. Makso Pirnik je posvetil nepozabni Cvetkovi mami pesem »Marija je po polju šla«, Mladinskemu zboru v Račah »Rakovsko narodno« (Fr. Beri-čičeva), »Zvončku« v Šoštanju pa »Nebeškega mlinarja« (Vera Albrechtova). Risto Savin je objavil skladbi »Maj« (D. Gorinšek) in »Tecimo« (D. Gorinšek).' Matija Tomc pa »Glad« (S. Kosovel) m »Kralj Matjaž« (Vida Jerajeva).
Vsa zbirka nam razodeva enotno hotenje po izrazu nove oblike, nove pesmi. Te . pesmi ne poznajo več kitic, ampak hočejo doseči to, da odgovarja pesniškemu glasbeni izraz, kakor pravi Busoni: Vsak motiv vsebuje kakor seme svojo rast v sebi«. Kdor ni doživel globine nove glasbe, jo primerja z mattematiko. Ali nam ne daje misliti ob tem dejstvo, da se je naš prvi operni skladatelj za mladinske zbore, pridružil našim modernistom in je ustvaril ti svoji umetnini tudi v modernem duhu?
Vendar zasledimo v vsakem skladatelju njegov osebni odraz, kakor se zopet razvija vsaka skladba po posebnih zakonih in problemih. Cvetkovi skladbi označuje n. pr. barvitost, Pirmkove pa stroga in dosledna linija. Mladinska pesem je najmlajši otrok najmlajše umetnosti. — Dandanes je šele zborovska glasba v razvoju, in morda ni le naključje, da ji pri nas mladinska že prednjači.
Društvo mladinskih pevovodij je s to svojo drugo odlično edicijo zopet pokazalo pot mladinski glasbi, ki naj se dviga iz naše narodne pesmi v čisti glasbeni svet novih lepot, katere bodo polagoma dojela srca naših najmlajših. Po njegovih zaslugah je v zadnjih letih pesem zopet zajela šboke plasti slovenske mladine ter zvezala skladatelje z najmlajšim rodom.	J.	Z.
Sah
Turnir za prvenstvo Jugoslavije
DR. MILAN VIDMAR IZGUBIL PROTI BRODERJU.
Tretje kolo je prineslo senzacijo, ki so jo spremljali najrazličnejši komentarji. V odprti in zelo zanimivi igri indijske obrambe je dr. Milan Vidmar po 37. potezi izgubil proti nacionalnemu mojstru BrSderju. Sprva je imel dr. Vidmar dokaj močno pozicijsko igro, ki pa jo je pokvaril z nekaj šibkimi potezami, nakar je prevzel vajeti Brdder ter pripravil velemojstru neliubo presenečenje. — Velemojstru Vasji Pircu je bila usoda nekoliko milejša. Proti dr. Kalabarju je bil v zelo ne-všečni poziciji, tako da je bilo pričakovati, da bo Kalabar partijo zanesljivo dobil. Z ne-preračunljivo žrtvijo pa je dal Pircu možnost, da se je rešil in partijo celo dobil. — šraj-ber in Prajnfalk sta po kratki igri remizirala. — Lešnik ima na turnirju dokaj smole. Proti Aviroviču je imel jasno dobljeno igro, ki pa si jo je pokvaril s slabimi potezami in je v časovni stiski jedva rešil pol točke, ker je nasprotnik prezrl možnost zmage. — Zagrebčan Filipčič je precej presenetil velemojstra Kostiča, ki je moral deliti točko, ker ni znal izkoristiti velike pozicijske prednosti. — Petek je proti Tomoviču igro izgubil, ker se ni obnesla njegova žrtev kmeta. — Milan Vidmar ml. in Furlani sta po kratki igri točko razdelila. — Vukovič pa je v zelo lepi partiji z napadom prisilil Rožiča k predaji že po 19. potezi.
Stanje po 3. kolu: Vukovič 3, Pirc in šraj-ber 2 in pol, Kostič in Prajnfalk 2, Broder
1	in pol (1), Avirovič in dr. Vidmar 1 in pol, Furlani in Tomovič 1 (1), Filipčič, Lešnik in Vidmar ml. 1, Petek Vi, dr. Kalabar 0 (1), Rožič 0.
IVAN ŽABOTA
Pretekli teden je od kapi zadet umrl y Bratislavi akad. slikar Ivan Žabota, slovenski umetnik, ki je našel med brati Slovaki svojo novo domovino in ji ostal do konca zvest. Pokojnik je bil sin naših lepih Slovenskih goric in je že zgodaj pokazal velik slikarski talent, zato je odšel na slikarsko akademijo na Dunaj in od tam v Prago. Med svetovno vojno je bil vojak, prevrat ga je pa zatekel v Lip-tavskem Sv. Martinu na Slovaškem, kjer je ostal in se pozneje stalno naselil v Bratislavi, kjer je sedaj umrl. Žabota je bil-sprva impresionist, pozneje se je pa močno približal novejšim smerem in se razvil zlasti v odličnega portretista. Slovaki so ga visoko cenili in njegova dela so prešla v zakladnioo slovaškega slikarstva.	—r.
ZDRUŽENJE KNJIŽEVNIKOV ZA ZAŠČITO AVTORSKIH PRAVIC
V	Zagrebu so se te dni sešli predstavniki slovenskih, hrvatskih in srbskih književnikov; slovenske so zastopali France Koblar, Fran Albrecht, Jože Pahor, Milena Mohoričeva in Bratko Kreft. Pisatelji so se sporazumeli za ustanovitev Združenja avtorjev kraljevine Jugoslavije s centri v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Namen združenj je zaščita avtorskih pravic. Pod beograjsko sekcijo bodo spadala s cirilico pisana dela, pod
zagrebško z latinico, pod ljubljansko pa dela, pisana v slovenskem jeziku. Sestanek je potekel v najlepšem sporazumu.
k Nemška likovna razstava v Novem
Sadu. V nedeljo je bila odprta v Novem Sadu razstava likovnih umetnikov nemške manjšine v Jugoslaviji. Med raz-stavljalci je tudi mariborski akad. slikar Pipo Peteln. G. Pipo P e t e 1 n je pa sodeloval lani tudi na reprezentativni razstavi podobne slovenske umetnosti v Mariboru.
k. Emanuel Koleša: Jubilej. Slovenec Emanuel Koleša, ki pa deluje že skoraj dvajset let med Hrvati, je izdal za tridesetletnico svojega igralskega delovanja skromno brošurico »Jubilej«, v kateri opisuje svoje igralske začetke in poznejše dogodivščine. Brošura je napisana v hrvaščini.
k. Prvi turški film. V Carigradu pripravljajo prvi resnični turški zvočni film, ki prikazuje življenje sultana Selima III. in njegove favoritke Fatime. Tako bo Turčija z manjšim številom, kinov kakor jih ima Jugoslavija, dobila svoj film, mi pa bomo morali na svojega menda še dolgo čakati, ako ga bomo sploh kdaj dobili!
Mariborsko gledalliia
Sreda, četrtek, petek, sobota, zaprto.
INDIJSKA OBRAMBA.
(3. kolo v Zagrebu)
Beli: dr. M. Vidmar.	črni:	Broder.
1. d4, e6 2. c4, Sf6 3. Sf3, b6 4. g3, Lb7 5. Lg2, Dc8 6. 0-0, c5 7. b3, cxd4 8. Lb2, Le7 9. Lxd4, 0—0 10. Lb2, d5 11. cxd5, Sxd5 12. Sbd2, Sc6 13. Taci, Dd7 14. Sc4, Tfd8 15. Dc2, Tac8 16. Dbl, De8 17. Sfe5, Sxe5
18.	Lxe5, La8 19. Lb2, Sb4 20. Lxa8, Txa8 21. a3, Sd5! 22. Se5, Tac8 23 Txc8, Txc8 24. Dd3, Tč7! 25. Tdl, Dc8 26. Df3, Lf6!
črta bonbona
Sol
27. Ld4, Sc3 28. Td3, Sb5! 29. De4, Sxa3 30. Sg4, Lxd4! 31. Dxd4, h6 32. Db4, Tcl+ 33. Kg2, Sc2 34. Sxh6, gxh6 35. Dg4-f, Kf8 36. Td2, Sfl-f- 37. Kh3, e5 in beli preda.
Šport
19.	KOLO DRŽAVNEGA PRVENSTVA.
Na velikonočno nedeljo se bodo odigrale v 19. kolu sledeče tekme: Ljubljana— SLAVIJA (V) (1 :3), BASK— BSK (0 :2), Jugoslavija —Jedinstvo (0 :1), Gradjanski (Z)—Slavija (S) (1:2), Gradjanski (S)— HASK (0 :8), Hajduk—Zemun (3 :3). Vse tekme bodo na igrišču prvo imenovanega kluba, v oklepajih so jesenski rezultati.
ORGANIZACIJA NOGOMETA V BIVŠI
ČSR
Predsednik komiteja za evropski pokal je dal novinarjem izjavo, da bo SE cup ostal tudi še za naprej, ker bodo češki klubi nemoteno lahko sodelovali. Prejšnja nogometna zveza bo dobila sedaj položaj vrhovne instance za češko-moravski protektorat, Slovaki pa bodo sprejeti v FIFO kot samostojna zveza.
s Smučarji bodo Imeli preko praznikov
na območju MZSP dve prireditvi, veleslalom na Peci v izvedbi ISSK Maribora in veleslalom v Savinjskih planinah, ki ga bo priredil SmK Celje.
Pomoč le tul
Vsi, ki trpite
na kamnih v žolču, ledvicah, mehurju,
zdravilni DUBRAVKA - čaj
sestavljen v kem. farm. laboratoriju
lekarne Mra. Ph. IVA ANDRI1IČA v Mostaru
in prav kmalu boste rešeni teh neznosnih bolečin. Uspeh je zajamčen po kratkem zdravljenju. Prihaja veliko zahval in priznanj — Škatlica 100 pramov z nata- čnim navodilom din 30’—, tri škatlice din 90"— v zavoju tranko poštnina.
DUBRAVKA-čaj dobite tuli v vsen lekarnah I
Reg. S. St. 14471 od 21. V. 1833
ELAINE HAMILTON
73
DETEKTIVSKI ROMAN
»Doktor TyJer je izgubil danes zvečer glas, gospod Ingra^n,« mu jo rekel,
. Ingram se je presenečeno okrenil.
»Jaz ne poznam nobenega doktorja Ty-lerja,« je rekel, »ampak vi očitno sumite, da se je to njemu primerilo po isti metodi "kakor meni, inšpektor?«
Reynolds je pokimal.
»Da, sodim tako,« je odgovoril in opazil, da je Filip Mansfield komaj zadrževal smeh. .
»Zakaj si ne slečete suknje, če boste igrali, Vane?« je predlagala gospa Sel-cottova. »Bolj prijetno in udobno vam bo.«
»Ako vas pogled na rokave moje srajce ne moti, vam bom hvaležen za to misel.« je soglašal Ingram.
Slekel si je suknjo in jo položil na mizo blizu vi;at ravno, ko je vstopal Nor-rington -s steklenico vode in s kozarcem. Mrko je pogledal, videč Ingrama brez suknje.
»Kje so vaše manire, človek?« je vprašal karajoče.
To je bil moj predlog.« mu je zaklicala čez ramo gospa Selcottova. »In vi
storite najbolje, če se ga tudi poslužite, gospod Norrington, drugače bo Vanu. nerodno.«
Sekundo se je Norrington obotavljal. Potem je zmignil z rameni in storil po Ingramovem zgledu ter položil svojo suknjo zraven igralčeve.
»Pravim, Norrington, inšpektor Rey-nolds mi je pravkar rekel, da je neki doktor z imenom Tyler — kajne? — izgubil danes zvečer glas na isti način kakor jaz,« je rekel Ingram.
Norrington je privzdignil obrvi.
»Je res?« se je obrnil k Reyno1dsu.
»Po besedah doktorja Tempesta da,« je odgovoril Reynolds.
»No, zakaj pa potem ničesar ne storite v tej zadevi, inšpektor.« je razdraženo zagodrnjal Norrington, .»namesto da tukaj sedite? Tu imamo Ardeena in Selcot-ta,« je rekel tiše iz spoštovanja do gospe Selcottove, »oba umorjena s to strašno rečjo. In Ingram in zdaj tisti dr. Ne-vemkdo sta tudi napadena. Kakor vse kaže, ni nihče izmed nas. ki smo poznali Vdeena. varen!« Brisal si je čelo.
Reynolds je resno vstal.
»Ne smemo povzročati skrbi in bojazni gospe Selcottovi, gospod Norrington. Delam vse, kar je v mojih močeh.«
»Torej zaigrajva, Norrington,« je hripavo Silil Ingram. »Nikamor ne pridem, če se razvnemamo.«
Norrington se je nagnil nad biljard in se silil k pozornosti na svoj sunek.
»Počakajte še, da bo odigrana prva stotica, inšpektor,« je vabila gospa Sel-cottova. »Gospod Norrington je čudovit igralec. In igra enako dobro z levo kakor z desno roko.«
Mansfield in Ingram sta stala s hrbtom proti vratom ter opazovala mojstrsko igro Norringtona. Gospa Willensova in za njo Lejla Selcottova sta vstali in izražali občudovanje, ko je Norrington odigraval dolgo serijo karambolov.
Revnolds je stal blizu Lejle Selcottove in čutil tako zmedeno začudenje kakor nekoč, ko je bil pri ruski gledališki igri Čechova. Tudi takrat, prav tako kakor zdaj, je čutil, da je v vseh besedah in kretnjah igralcev neki smisel, a ni mogel uganiti: kakšen.
Hipoma je opazil, da so se vrata za hrbtom Norringtonove publike nekoliko odprla. Toda nihče ni vstopil in ljudje, stoječi med njim in vrati, so mu zabra-nili, da ni videl več.
Nekako čez pet minut so se vrata na stežaj odprla-in Celia. Burnettova je pri-
nesla velik podstavek.
»Mislila sera si, da si boste kmalu zaželeli malo pijače, ko —« se je prekinila, privzdignivši obrvi. »Zelo mi je žal, gospod Norrington, pozabila sem, da igrate. Upam, da vam nisem pokvarila serije?«
»Ravno narobe, rešili ste mi življenje, gospodična Burnettova,« je odgovoril, postavil tago na tla in si nalil pošten požirek whiskya. »Osemdeset! Kaj pravite, Ingram?«
»Imenitno 1 Tudi če bom slabo igral, mislim, da premagava Mansfiekla in gospodično Bumettovo,« je odgovoril igralec.
»Ne bodita preveč sigurna, gospoda,« je svarila deklica. »Jaz imam irdno roko. — Denisa, ali bi vam ne Škodovalo odprto okno?« jo je vprašala. »Mfeni se res zdi, da se ti ubogi možje za živa evro.«
»I, le odprite eno, seveda!« je sogla-r Šala gospa Selcottova. »Meni je že to-' pleje.«
In pri njenih besedah je Reynolds zno-ya začutil isto slutnjo. Vse to je neikaj pomenilo. Samo da je zdaj zavesa že padla — igra, pa naj je pomenila kar koli, je bila končana.
Gospa Selcottova mu je podala roko, ko je vstal, da bi odšel.
(Dalje sledi.)
MALI OGLASI
CENE MALIM OOLASOMs V malih oalasib stane vsaka beieda 80 par: aalmanita pristoibina za te oelase le din 6.—. Dražbe preklici donlsovania In ieoitovanlskl oalasl din h— oo besedi. Nalmamsi znesek za te oelase le din 10.—. Debelo tiskane besede *« raCunalo dvolno. Oslacnl aa*ek za enkratno obiavo znaša din 2.—. Znesek za male ogle«* se plaCula takol orl naročilu oziroma ea »e vposlatl * nismo skuoal r naročilom ali oa oo ooStnl nololnlcl na Čekovni račun It- 11.409 la rte olsmene odzovore clede mallb oglasov se mora orlložltl znamka za 3 din
Aaino
VSAKA DAMA IN VSAKI KAVALIR
kupi velikonočne Dirhe, zajčke. bonbonjere in likerje samo pri
»KAVALIRJU«
Oosposka 28	2824-1
NAKUP IN ZAMENJAVA zlata, ur verižic, prstanov In
zobovja. M. Ilgerjev sin, Maribor. Gosposka 15.___387
ZIDAJTE POCENI!
Nosilce, betonsko železo, ograje, cevi, vsakovrstno okovje dobite zelo poceni, rabljeno, ali vendar dobro ohranjeno pri tvrdki Justin Gustinčič. Maribor. Tatten-bachova ui. 14 in na podružnici, ogal Ptujske-Tržaške ceste.	2409
Zaloga nogavic in pletenin »MARA«. OROŽNOVA 6
Sprejema naročila po meri.
2433	 •
KLOBUKE
vseh vrst, doma izdelane, proti dežju impregnirane, kakor tudi čepice po konkurenčnih cenah dobite le Pri Babošek Vladko, klobučar-stvo. Maribor. Vetrinjska ulica 5. Vsa popravila se sprej-jemajo pod garanciio za 10— 25 din.	2625-1
VINOTOČ od S 1 naprej pri dr. Povalej,
Košaki, nad gostilno Welle odprt. Točijo se le odlična pristna vina.	2683—1
Prvovrstno kosovno apno
porabno tudi zlasti
v kemične svrhe
dobavljajo v vagonskih pošiljkah
apnenice Ant. Birolla v Kresnicah
Cene konkurenčne 1300	Pisarna
Ant. Birolla, Ljubljana, Dalmatinova 10
Najfinejše
TRŽAŠKE PINCE
se dobijo v pekarni Štefančič Koroška c. 21, poprei Mislej.
2831—1
VINO
od 5 1 dalje pri Klemenčič-Koprivšek, Sv. Peter. 2865—1
HALO, ALI VESTE
da toči pristno domače vino od 5 1 pos. Pukl, Ribniško selo 17.	2866—1
ZA PRAZNIKE fini mlečni kruh. pristne tr-žaške pince, orehove potice, sladki kmečki kruh. dr. Koff-lerjev zdravilni kruh. diabetični kruh. Pekarna Rakuša. Koroška 24.	2870—1
pMipk zadku jLut
za Male oglase v velikonočni številki »Večernika“ oddajte jih
še danes I
Mali oglasi „Večernika“ so najcenejši in uspešni.
Naročila za
VELIKONOČNI KRUH,
potice, pince in šartlje sprejema pekarna Čebokli, Glavni trg 9.	2685—1
Prave, domače, dnevno sveže KEKSE
kupujte samo v pekarni Čebokli!____________________ 2686—1
DAMSKE TORBICE denarnice, aktovke, kovčegl.
Velika izbira, nizke cene ori M. Šterbal.	2794—1
CVETLIČNI MED
nudi najceneje medičarna -svečarna. Koroška 8. 2853—1
 Posest
LEPE PARCELE
na Teznem blizu kolodvora naprodaj. Vprašati Ptujska ce
sta 87.	2390
HIŠA
z vrtom na prodai. Bobonec, Razvanje 77 pri Mariboru.
2857—2
Prodam
OVSENA SLAMA na prodaj. Betnavska 73.
2858—4
Dobro ohranjeni
OTROŠKI VOZIČEK
na prodaj. Alksandrova cesta 57-1.	2859—4
Prodam prvovrsten
SALONSKI KLAVIR
znamke »Hof und Kammer«. Pavličič. Vojašniška ul. 12.
2863—4
Sobo odda
OPREMLJENO SOBO
oddam gospodu poceni 15. aprila. Čopova 10.	2851—7
OPREMLJENI SOBI
sončni, mirni, velika 300, mala 200. se oddata. Naslov v upravi.	2814-7
Stanovanle
ODDAM SOBO IN KUHINJO
s pritiklinami. Pobrežje. So-kolska 4.________________2784—5
KUHINJO S KABINETOM
za din 150.— odda Reicher, Pobrežje. Aleksandrova c.
2855—5
STANOVANJE
2sobno in kuhinja, se odda 15. aprila ali 1. maja. Sp. Radvanjska c. 3 a. Nova vas.
2860—5
STANOVANJE
se odda Studenci. Kralj Matja ževa št. 28.	2864—5
Službo cfobl
POŠTENO DEKLE
za prodajanje bonbonov iščem. Aleksandrova 19, v veži! _____________2854—9
IŠČEM FRIZERKO ^
IN UČENKO
Kosta Jovčač, Tezno- Ptujska cesta 17.	2861-H)
INTELIGENTNA GOSPODIČNA
s znanjem slovenskega, srbskega in nemškega . jezika išče mesto knjigovodkinie ali korespondentinie. — Ponudbe pod »Marljiva« na upravo li-sta.________________2868-9
SLUŽBO GARDEROBJERA
odda kavarna v Mariboru. — Ponudbe pod »Pošten« na upravo lista.	2871—9
Službo ISte
ŠIVILJSKA POMOČNICA
išče stalno mesto. Vešča je vsakovrstnega šivanja perila, steznikov ter oblek. Nastop takoj. Naslov v upravi »Večernika«.	2852—10
Občni zbor
Glavne hranilnice r. z. z n. z. pri Sv. Lenart«
v Slov. goricah se bo vršil dne 20. aprila 1939 ob 20. uri v lastni pisarni pri Sv. Lenartu s . sledečim
dnevnim redom:
1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Potrditev računskega zaključka za i. 1938.
3. Sprememba pravil v smislu novega zadružnega zakona.
4. Volitev. članov načelstva in nadzorstva.
NAČELSTVO.
Vse h Više
MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 30
Velikonočna prodajal
Hoške srajce, pižame, kravate.
nogavice, roke vice, žepne rute. na/novejie vzorce prinaša
MODNA TRGOVINA
J OS. 5 RAJ, MARIBOR
Palača banovinske hranilnice	2873
Za Veliko noč pijača za stare in mlade, brezalkoholni jabolčni sok
RENE A
Dobi M pii
Adalbert Gusel
sadna industrija	an
Maribor, Aleksandrova cesta 39
Krajtevifno (rt Soitzerja) novo-vukovarsko mazilo
1864 -1939
Nenadkriljivo za olepšanje, proti sončnim in jetrnim pegam, zajedalcem in lišaju. Pri stalni uporabi obdrže tudi starejše dame mladostni videz in gladek ten. Edino pravilno s sliko proizvajalca.	1795
'LEKARNA KRAJČEVIČ, VUKOVAR
OoleltesMztožbe
Ivan Kravos
Maribor, Aleksandrova c. 1!
Telefon 22-07
2707 Oglejte si izložbe
Iščemo spretnega in izvežbanesa
podmojstra
za gladke, revolverske »tatve in I i • I o v k • !
Prosilci, ki so vešči dela na pik a pak in žakordskib statvah, imajo prednost Nadalje iščemo spretne II d • V • I | k * 28 pisano blago žakatd in srkonje. Predstaviti se osebno s spričevali pri podjetju
Marko Rosner, Maribor - Melle
UttAi
^_J| Veliko izbiro
klobukov in športnih iepie
v najnovejših oblikah Vam nudi tvrdka
BogataI & Jane, Maribor. Gotpotka ul. 3
Oglejte si naše izložbe.
Za velikonočno darilo
krasne okrasne blazine, kombinirane usnjene rokavice, svilene šale, kombl-neže, higienske steznike, krasne svilene nogavice, najnovejSe modrčke, tudi po meri, najceneje in v veliki izbiri pri
„LUNA“ Maribor. SAMO Glavni trg 24
2e od 10'r din
se dobi pri
ItfUkU
JAKOB LAH, GLAVNI TRG 2
V 83. letu starosti je d%pes končala svojo življenjsko pot moja mati, gospa
Marija Pirc
Pokopali jo bomo v četrtek, 6. aprila, ob 4. uri popoldne na magdalenskem pokopališču.
V Mariboru dne 4. aprila 1939.
JANKO PIRC,
nastavnlk mešč. šole.
knjižne VizitkG kupit© V najnovejših posnetkih najceneje v
velikonočnim praznik..
Maribor, Aleksandrova cesta 15, Ttltfon 2S-4S
Izd ia in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi se ne rračnjo. — Uredništvo In uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25-67 in uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev. 11. 409.