GrosuPlJe (centrala) sP 908 KLASJE 2002 352 C 4 97.4 Ivan/na Goric:«) 120020127,8 RAČUNALNIŠKI INŽfcNIRING d.o.o. Ljubljanska cesta 24 a. 1295 Ivančna Gorica TEL: 01/7869-040, GSMI: 041/661-972 FAX: 01/7869-045. GSM2: 041/612-923 POPOLNA PONUDBA O cl vrv v t v ZV'^' Številka 8 letnik 8 septomber-oktober 2002 Računalniki, tiskalniki, komponente,... Programi za podjetja in sam.podjetnike,... ... za računovodstvo in trgovino http://www.lamas.si e-mail: lamas@lamas.si MINLJIVO ŽIVLJENJE Novembra si, vsaj uradno, bolj pogosto postavljamo vprašanja o življenju in smrti, torej tudi o minljivosti. O tem, kako hitro nam "mineva". Glej, res! Komaj smo pestovali poletje, že nam je to odraslo v jesen. Tudi v vprašanja, kaj vse je steklo v tem času mimo nas. In kaj vse smo vendarle uspeli postoriti. Nekaj naših življenjskih utrinkov nam uspe zabeležiti tudi v Klasju. V tej številki jih bo skoraj za dva meseca, saj nam je življenje postreglo tudi z nepredvidljivostjo. Kot še 70 drugih lokalnih časopisov je namreč tudi naš, zaradi Zakona o medijih, moral skozi postopek ponovne registracije in tako smo počakali ustanovitelja - občino, da to uredi. Medtem nam je življenje prineslo tudi že čas ponovnih volitev in tako se pred vami bohoti dvojna številka časopisa tudi s to tematiko. Ko jo boste prebirali, boste videli, kaj počnemo "živi" ljudje. Mogoče se boste nad tem zgražali ali pa vendarle čutili zadoščenje nad življenjem. Ki ga, mimogrede, ustvarjamo skupaj. Prvi november, dan mrtvih, mogoče zato res prinaša zanimivo, provokativno perspektivo za pogled na življenje. Tudi ko boste prebirali Klasje, pomislite na to, kje bi ga sami lahko naredili boljšega. (KM) 2 Do sedaj se je na računu za družino Motoz nabralo 60.000 SIT. Pa tudi občinski svetniki so se v korist družine Motoz odpovedali junijski sejnini. Leopoldlbever, dobitnik Nagrade Republike Slovenije na področju šolstva za leto 2002 KLASJEVCI ODFRČALI Dva meseca pred volitvami je skoraj kompletna uredniška ekipa časopisa Klasje odletela. Glavni vzrok so bile, saj ne boste verjeli, vremenske razmere. S 26. seje občinskega sveta Občine Ivančna Gorica BLIŽNJI SOSED KAMNOLOMA ZAGROZIL Z GLADOVNO STAVKO str. Klasje sprašuje občinske svetnike in svetnice KO NEBOM VEČ SVETNIK... „r.3 TUDI SEČNJA USPELA str. 3. Festival Stična Tokrat nekoliko pozneje str. 8 RAVNANJE S KOMUNALNIMI ODPADKI PO NOVEM str 9 Medvedje kmalu 1 domače živali? str.n Pogovor z Jako Severjem - predsednikom NK Livar Ivančna Gorica Stanje v klubu je stabilno str.35 /V« zgodovinski dogodek 7. septembra 1990 nas bo spominjala plošča, odkrita na Pristavi. Tu je bila dorečena Manevrska struktura narodne zaščite, kije vključno s slovensko policijo organizirala uspešno osamosvojitev. Med povabljenimi gosti so bili takratni akterji: Igor Bavčar, Janez Janša, Tone Krkovič, Vinko Beznik in Jože Kolenc. S svojim obiskom pa so prireditev popestrili: minister za obrambo g. (Jrizold, namestnik generalštaba g. Turk, direktor policije g. Pogorevc, predstavnik civilne zaščite g. Bogataj in drugi gostje, ki so v tej lepi sončni nedelji skupaj s številnimi udeleženci kritično ocenjevali Čas. ki je k sreči že daleč za nami. Na prireditvi je spregovoril župan, g. Lampret. Poglavitne misli iz njegovega govora predstavljamo tudi bralcem. KMETIJSKA ZADRVGA ST1ČN4 io.o. 1. OBČINSKO TEKMOVANJI V NAJ PRIDELKU 4 DIPLOMA ki ju prejme JOŽE PETAN Velike Pece za najtežjo 62 kg str. i Kal. 1? okloher 2(H>2 Prcdtednik TD (rrčH Prvo občinsko tekmovanje v naj pridelku uspelo. Ambruški otroci v televizijski oddaji, kije dobila nagrado Str, 31 KDO SMO? LOGO d.o.o. Ljubljanska cesta 66 1290 Grosuplje Tel.: 01 7866-830 NAŠA GLAVNA DEJAVNOST JE PRODAJA IN RAZVOZ KURILNEGA OLJA Naročila po tel.: 01 7866-840 KAJ ŠE NUDIMO? TEHNIČNI PREGLED MOTORNIH IN PRIKLOPNIH VOZIL, ZAVAROVANJE, PLAČILO CESTNINE, PODALJŠANJE REGISTRACIJE. VSE NA ENEM MESTU! 120020127,8 STRAN Iz Jernejeve malhe Mostovi povezujejo in gradijo prijateljstva. Z veseljem smo se dogovarjali z direkcijo za državne ceste, da se zaradi slabega stanja interventno zgradi nov most čez reko Krko v Zagradcu. Ta je izjemnega pomena za veliko ljudi in cestni promet v Suhi krajini. Investicija je torej predvsem državna, občina pa bo le modernizirala ostalo infrastrukturo, predvsem vodovod preko reke Krke. Do tod vse lepo in prav. Po podpisu pogodbe med direkcijo za državne ceste in Gradisom kot izbranim izvajalcem se je bilo treba dogovoriti tudi obvoz med gradnjo. Da bi bila stvar čim bolj preprosta, so si upravljalci izbrali regionalne cesw, ne da bi skušali iskati boljše rešitve tudi z lokalnimi cestami. Kot kaže, si lokalnih cest niso izbrali zato, da ne bi bilo treba dati kakšnega nadomestila za uporabo le-teh, zato lokalna skupnost ni bila niti povabljena k skupnemu reševanju problematike med gradnjo, ki naj bi se zaključila do božiča, kot je zapisano v pogodbi. Spet je občina pomagala svojim občanom. Modernizirali smo gozdno cesto Grintavce - Veliko Globoko, z namenom, da si uporabnik poišče med rešitvami tisto, ki mu bolj ustreza. Kljub vsem problemom, med drugim gre tudi za prevoz šohkih otrok pa moramo biti zadovoljni, da se most gradi in da bomo imeli priložnost že v prihodnjem letu uporabljati sodoben objekt, zgrajen po zahtevanih standardih. Občinski svet je spet zasedal in med drugim obravnaval tudi občinski proračun s prihodki in izpolnjenimi nalogami za to leto. Veliko investicij, med katerimi prednjači izgradnja Osnovne šole Stična v Ivančni Gorici, je v polnem teku. Po faznem delu sta se zaključila delo vodovoda na polževski planoti in omerežna kanalizacija v Šentvidu pri Stični. Zaključujejo tudi modernizacijo lokalnih in krajevnih cest; občina, krajevne skupnosti in posamezniki, ki jim boljša cesta pomeni hitrejšo komunikacijo, so prispevali veliko sredstev. Na zadnji seji se je občinski svet tudi odločil, da se Zdravstvenemu domu Zagradee nameni koncesijo za zobno in splošno primarno zdravstveno dejavnost. Zdravstveni dom Ivančna Gorica je bil namreč ob velikih zahtevah po zdravstvenih uslugah kadrovsko in materialno prešibek, da bi ob sredstvih, ki jih dobi od države, lahko občanom Suhe krajine nudil kvalitetno zdravstveno oskrbo. Ob majhnem številu pacientov in slabem stanju objekta in opreme ter zmanjšanju ur opravljanja dejavnosti je seznanil občino z izgubo in (ne)možnostjo nadaljnjega delovanja. Z novimi pogledi in zagotovitvijo boljših pogojev za delo, ob dodatnem kadru v javni mreži za primarni del splošne medicine, menimo, da bi bil postavljen nov temelj za oživitev objekta, ki je bil zgrajen tudi s samoprispevki številnih krajanov. Leto se tako zaključuje, jesen bo spet prinesla nove načrte za prihodnje obdobje. Veliko smo postorili in prisluhnili ljudem v vseh krajevnih skupnostih. Ko potegnemo črto pod uspehi, vidimo, da smo naredili marsikaj takega, o čemer smo dolga leta lahko le razmišljali. Mnogo pa seveda ostaja za naprej. Nikoli pa ne smemo pozabiti na življenje ta hip, da nam želje po previsoko zastavljenih ciljih ne bodo vzele preveč moči. Povsod so omejitve, veliko jih je v denarju, še več pa se jih pojavlja v človeški omejenosti. Veliko primerov je, ko posameznik lahko zadrži za daljši čas tudi tako pomembno investicijo, kot je na primer stiski vodovod, in drug primer, ko nestvarna zakonodaja zadrži življenjsko pomembne stvari, pa četudi gre za zmanjšanje števila nesreč in manj prelite kni na naših cestah. Je že tako, da imamo postavljene tako visoke kriterije, da naša družba ne zmore zagotoviti najboljših pogojev dela, na primer v šolsnu. zdravstvu, vzgojno-varstvenih zavodih in še kje, kjer se izgovarjamo, da je nacionalni program enak za vse. Tako smo potisnjeni v kot ob uvajanju devetletnega osnovnošolskega programa, tako lam, kjer imamo otroke, pa nimamo objektov, kot tudi tam, kjer imajo objekte, nimajo pa otrok. V kratkem borno zgradili novo šolo. Čaka nas adaptacija v šoli Šentvid, prizidki oz. novogradnje na Krki in v Zagradcu ter nujno vrtec v Ivančni Gorici. Kdo si upa reči, da ni bilo veliko narejenega in da nimamo smelih načrtov tudi za naprej? Kdo si upa reči, da številni ljudje na ljubiteljskem področju ne skrbijo za bogastvo kulturnega življenja, saj razdrobljenost v sedmih farah in dvanajstih zaokroženih krajevnih skupnostih spodbuja številne prizadevne, delavne in dobre ljudi k prepoznavnosti vsakega kraja v naši občini posebej. Kot je rekel naš dolenjski prijatelj, pesnik Pavček na našem Taboru slovenskih pevskih zborov: tukaj je lahko vsak mesec maj. Župan Jernej POSLOVALNICA GROSUPLJE Kolodvorska ul.3 1290 Grosuplje delovni čas: poa.tor..cet..p«jt.:7.30-15.00 »»da: 7.30-17.00 (odmor: 12.00-12.30) www.itudentjkl-jwvts.tl w Borštnikov tra 2 ^ Jiludenl&kl , AenuiA A ■V Mubljano ^tf Rhmo številne ugodnosti - napotnica ki vas med delom nezgodno zavaruje, - izdaja stalnih napotnic, s denarna pomoč v stiski, ' * I - popusti pri: potovanjih, izobraževalnih tečajih, nakupu literature, športnih aktivnostih, koncertih prireditvah obveščanje o nakazilih preko SMS-a in e-malla ■ brezplačna številka za informacije o nakazilih 080 20 11 e-mail:grosupl|e@studentski-servls.si 1 5* 26. seje občinskega sveta Občine Ivančna Gorica BLIŽNJI SOSED KAMNOLOMA ZAGROZIL Z GLADOVNO STAVKO odloka o ureditvenem načrtu 13 SC Ivančna Gorica, kjer se doda naslednje besedilo:"Za ustrezno oskrbo območja z električno energijo je dopustna postavitev trafopostajc." V četrtek, 19. septembra 2002, seje 26. seja Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica začela malo drugače, saj je Občinski svet najprej izvolil tri elektorje (Pavel Groznik, Janko Zadel in Cveto Zupančič), ki bodo sestavljali volilno telo za volitve člana Državnega sveta. Dušan Strnad pa je bil izvoljen za kandidata za člana Državnega sveta. Po hitrem pregledu delovnega gradiva je bilo jasno, da bo 26. seja zanimiva in dolga, saj so bile med drugim napovedane točke o izvršitvi proračuna v prvih osmih mesecih tega Icla. financiranju političnih strank, delni povrnitvi stroškov volilne kampanje, stališču do poteka novega daljnovoda in ureditvenem načrtu za območje kamnoloma Podsmreka. PRORAČUN SE IZVAJA URAVNOTEŽENO Župan Jernej Lamprct je pri poročilu o izvršitvi letošnjega proračuna v prvih osmih mesecih uvodoma povedal, da se proračun izvaja v skladu s pričakovanji, predvsem pa uravnoteženo, saj so prihodki dosegli dobrih 831 milijonov (za celoten proračun je načrtovanih 1.339.717.100,00 SIT), odhodki pa nekaj več kot SSI milijonov tolarjev (v celotnem proračunu 1.885X61.600,0(1 SIT). Letošnje največje investicije so izgradnja OS Stična v Ivančni Gorici, vodovod na Polževski planoti, kanalizacija v Šentvidu pri Stični (doslej so uredili kanalizacijsko omrežje, kupili zemljišče za čistilno napravo, čakajo pa še na izdelavo projektne dokumentacije), več kot 12 kilometrov posodobljenih cest (skupaj s krajevnimi skupnostmi). Ob tem je župan omenil, da ima občina pri gradnji vodovoda v Stični nekaj težav, a so v doglednem času rešljive. Rajko Peter-lin, strokovni sodelavec občinske uprave, je pojasnil, da se je ustavilo predvsem zaradi dednih pogodb. Župan je zbranim povedal, da se po občini govori, da v Višnji Gori gradijo cestninsko postajo, kar pa ne drži, saj gre le za gradnjo pasu na avtocesti. Že v prejšnji številki Klasja smo pisali o zapornicah v Šentvidu pri Stični in na seji je o njih spregovoril tudi župan ter povedal, da priglasitev del ni bila dovolj, zato zdaj na upravni enoti čakajo na izdajo gradbenega dovoljenja. Ob tem je spregovoril tudi predsednik KS Dob Anton Gebular: "Županu se zahvaljujemo za ves njegov trud v zvezi z zapornicami in upam, da bo tudi naslednja sestava občinskega sveta K) milijonov tolarjev, ta denar smo letos namreč name- nili za zapornice, obdržala zanje." Pogovor se je dolgo časa vrtel tudi okoli porabe proračunskega denarja za kmetijstvo in gozdarstvo, saj je bilo iz gradiva razvidno, da se je v osmih mesecih porabila le šestina denarja, vendar sla predsednik odbora za kmetijstvo Andrej Mirtič in podžu-panja Milena Vrhovec pojasnila, da se sredstva za subvencioniranje redno porabljajo, a z nekaterimi deli je bilo treba počakati do jeseni. Stanislav Okorn, sicer tudi predsednik KS Stična, je izrazil nezadovoljstvo zaradi planskih aktov v njegovi KS in Irena Lavrih (strokovna sodelavka občinske uprave) je razložila, da vsepovsod zazidljivih parcel enostavno ni in jih tudi ne bo. Nikolaj Erjavec je dejal, da težava tiči v tem, da so še v času skupne države Jugoslavije (takoj po vojni) velik del zemljišča v Stični ovrednotili kot zemljišče prve kategorije, tudi če je bilo dejansko nekakovostno, in dodal: "Na eni strani imamo stalen pritisk za novogradnje, po drugi pa zaradi starih hiš." Doslej je naša občina političnim strankam namenjala 0,2 odstotka sredstev, ki jih je imela opredeljene po predpisih, ki urejajo financiranje občin in s katerimi lahko zagotovi izvajanje ustavnih in zakonskih nalog za to leto, po novem pa lahko nameni največ 0,6 odstotka zneska, kar so na zadnji seji tudi sprejeli. O DALJNOVODU BODO ŠE RAZPRAVLJALI, O TRAFOPOSTAJI PA NE Ministrstvo za okolje in prostor vodi postopek priprave lokacijskega načrta za daljnovod DV 2 X 110 kV RT P Grosuplje - RT P Trebnje. Investitor je Elektro Ljubljana, izdelovalec projekta pa Savaprojekt iz Krškega. Predstavitev primerjalne študije je potekala konec junija v prostorih občine, na njej pa so sodelovali tudi predstavniki prizadetih krajevnih skupnosti, ki so imeli precej pripomb in predlagali nekoliko drugačen potek daljnovoda. Župan je dejal, da ljudje tega objekta ne sprejemajo z veseljem, saj ni prijetno, če gre daljnovod mimo hiš, zato bi bilo najbolje, če bi potekal ob avtocesti, a povsod to ni mogoče. V KS Dob so ta projekt vzeli že zelo resno in večji del usklajevanj je že za njimi. Svetniki so se na predlog Dušana Strnada odločili, da o stališču občine v tem trenutku še ne morejo govoriti, saj bodo o tem potrebne dodatne razprave tudi z lastniki zemljišč, kjer naj bi potekal novi daljnovod. Pod točko 8 dnevnega reda, pa je bil sprejet sklep o spremembi in dopolnitvi VOLILNA KAMPANJA V zvezi z volilno kampanjo sta bila sprejeta dva sklepa, in sicer: sklep o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve 2002 v Občini Ivančna Gorica in odlok o pogojih za plakatiranje v času volilne kampanje. Tako so za čas volilne kampanje določena naslednja plakatna mesta: okrogli steber pri železniški postaji Ivančna Gorica, okrogli steber na ploščadi pred banko Ivančna Gorica, okrogli steber v bližini zdravstvenega doma Ivančna Gorica, okrogli steber nasproti cvetličarne Jana Žurga Ivančna Gorica in krajevno običajna mesla v posameznih krajevnih skupnostih. Plakatna mesta na avtobusnih postajališčih se rezervirajo za oglase volilnih komisij in jih stranke za nameščanje plakatov z volilnopropa-gandnimi sporočili ne smejo uporabljati. Organizatorji volilne kampanje morajo najkasneje v 15 dneh po dnevu glasovanja odstraniti vse svoje plakate s plakatnih mest. VELIKO HUDE KRVI ZARADI KAMNOLOMA Ponovno se je v sejni sobi razplamtela burna razprava o Kamnolomu Podsmreka. Tokrat so odločili, da bodo morali njegovi lastniki sofinancirati del krajevne kanalizacije. Še vedno pa se niso uskladili lastniki Kamnoloma in Univerzala s sosedom Darkom Primcem, ki je ponovno vse zbrane opozoril, daje zaradi motenja življenja upravičen do rente. V sejni dvorani so že začeli govoriti o višini te rente, a skupnega jezika jim ni uspelo najti in Prime je zagrozil tudi z gladovno stavko pred občinsko zgradbo. Kljub vsemu so svetniki po dolgih mesecih pogovorov le dali soglasje k odloku o ureditvenem načrtu za območje kamnoloma, saj v takem odloku tako ali drugače ni mogoče urejati sosedskih odnosov. Svetniki so podelili koncesiji na lokaciji zdravstvene postaje Zagradee, in sicer za področje splošne medicine Pacientu d.o.o. ter za zobozdravstveno dejavnost dr. stom. Aleksandri Križaj-Dumič, s pogojem, da mreža javne zdravstvene službe ostane taka, kot je. Na seji je bil sprejet tudi sklep o spremembah in dopolnitvah pravilnika za vrednotenje športnih programov v Občini Ivančna Gorica, Spremembe in dopolnitve so bile potrebne zaradi usklajevanja pravilnika z Zakonom o športu in Nacionalnim programom športa v RS. Skoraj na koncu seje so po poročanju Dušana Strnada, predsednika komisije za mandatna vprašanja, volilve, imenovanja in priznanja svetniki za člana sveta Zavoda za gozdove OE Ljubljana imenovali Andreja Mir-tiča. Natalija Pavlin in Janja Omahen Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Cesta 2. grupe odredov 17, telefon 7869-400, 7869-401, e-mail: klasje.casopisfnsiol.net. Uredniški odbor: Andrej Agnič, glavni in odgovorni urednik. Ksenija Medved, pomočnica glavnega in Odgovornega urednika (kultura), Vesna Kralj, Leopold Sever (zadnja stran), Maja Picko, Janja Omahen, Marjeta Glavan (lektor), Simon Bregar (šport), Milena Vrhovec (kmetijstvo) Danijela Pirman (Uradni vestnik). Oblika: Andrej Verbič; Računalniška priprava: AMSET- Albin Macedoni s.p., Grosuplje, Pod gozdom e. 3/9; Tisk: KOCMAN (irafika d.n.o., Grosuplje, Jerova vas 10. Časopis KI .AS.IE izhaja V 4.8M izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. STRAN N.Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka OO Ivančna Gorica www.nsi.si Bližamo se lokalnim volitvam, v meni pa vedno bolj odzvanja stavek, ki sem ga prebral v tuji literaturi, pravi pa takole: Najslabše politike volijo tisti, ki se ne udeležijo volitev. Pri tem mi ne da miru misel na to, ali bo letos volilna udeležba kaj boljša. Glede na naše delo na "terenu" v preteklem letu in pogovore z občani bi lahko sklepal, da večjega napredka na tem področju ne bo. Če ne bi bil optimist in "borec" po naravi, bi tudi že sam obupal. Upanje umre zadnje, tako pravijo. In res je tako. Drage občanke in občani, čc ste razočarani nad dosedanjim delom naših predstavnikov v občinskem svetu, je tO morda ravno zaradi tega, ker se niste udeležili volitev pred štirimi leti ali pa ste zaupali napačn- e&Pontius' Puddle KDO VOLI NAJSLABŠE POLITIKE? im ljudem. V prvem primeru je stvar enostavna. Izkoristite svojo demokratično pravico in pridite na volitve. V drugem primeru pa premislite še enkrat, komu boste zaupali svoj glas. V Novi Sloveniji smo prepričani: kakršenkoli bo letos rezultat, bo odraz vaše politične kulture. Verjamemo, da je slednja zelo visoka, saj tod živijo dobri, pošteni in pridni ljudje. In če se spomnite uvodnika v zadnji številki Klasja, ki med drugim pravi, da je politika najvišja oblika ljubezni, lahko pritrdimo, da je politika "lepa" toliko, kolikor je v službi človeka, in ne obratno. V Novi Sloveniji se bomo še naprej trudili, da bomo uresničevali to najvišjo obliko ljubezni. Smo in hočemo ostati tisti, ki gradijo od spodaj navzgor. V tej luči bomo vas, drage občanke in občani, predstavljali v občinskem svetu. Skratka, čas je, da se v naši občini nekaj spremeni. ČAS JE ZA NOVO SLOVENIJO. Andrej Sekirnik predsednik (X) N.Si Ivančna Gorica Za vse informacije, vprašanja in pobude lahko pišete na naslov: OO N.Si Ivančna Gorica, Ulica talcev 4, 1295 Ivančna Gorica; oziroma email: ivanena-gorica(« in ge. Justnek. se vsi Motozovi iskreno zahvaljujejo. Od obiska pri Motozovih smo se nazaj grede ustavile tudi na Dcbcčem pri ge. Kos, ki smo jo našle žalostno v samoti. Družbo soji delali le njeni ljubljenčki mucki, za katere vztrajno skrbi in se z njimi pogovarja, saj so zanjo edina živa bitja, ki jo imajo rada. Potožila je, kako težko hodi, in nam pokazala noge, ki so res bile potrebne skrbne nege, pa tudi frizerka bi ji še kako prav prišla. Sklenile smo, da ji pomagamo, zato smo v četrtek, 12. septembra, s pedikerko Darinko in frizerko Ivico ponovno odšle na Debcče. Preoblečena, z opravljeno pedikuro in manikuro ter postriženi-mi lasmi, je bila ga. Kosova kot prerojena. Na hitro smo ji še pobrale smeti izpred hiše ter ji obljubile, da še pridemo na pomoč pri selitvi v novo manjšo hišo, saj potrebuje posteljnino in še marsikaj, za kar drugi morda ne bodo mogli poskrbeti. Bila je srečna in kar ni mogla verjeti, kako se v kratkem času vse to postori, če se seveda le hoče, in kako malo je treba, da je človek srečen. Priskočite na pomoč tudi ostali, saj bi se še našlo delo. Kadar človek pomaga sočloveku v hudi stiski, ima dober občutek - počutiš se srečnejšega in bogatejšega in zadovoljen si, ko ugotoviš, da je tudi tisti revež vesel, saj svoje stiske ne more premagati sam - sploh pa ne pri svojih 78 letih Predsednica KO RR Ivančna Gorica Lojzka Sever Do sedaj se je na računu za družino Motoz nabralo 60.000 SIT. Pa tudi občinski svetniki so se v korist družine Motoz odpovedali junijski sejnini. O MILANU VAL ANTU Prav je, da tudi v Klasju obudimo spomin na ljubiteljskega zgodovinarja, družboslovca in izrednega človeka, ki je vsa svoja dela - 34 knjižic - izdal v samozaložbi. Prava dolenjska čebelica. Milan Valantseje rodil 24.12.1904 v Rožni ulici 9 v Ljubljani dolenjskim staršem. Oče Jožef Valant iz. Žužemberka je bil po poklicu pilarski mojster in bolj napredne "sorte", mati Marija Jernejčič (Nusova) iz Fužine pri Zagradcu pa je bila zelo verna. Torej sta bila oba Krajinčana. Imela sla še enega sina, taje bil osem let starejši od Milana, osem otrok pa je že malih pomrlo. Iz Rožne ulice se je družina preselila v Hrenovo ulico 7, v stanovanje v nekdanji opuščeni kaznilnici Stari Žabjek. Tam je oče kmalu umrl, mati pa je preživljala družinico s prešivanjem odej za trgovine. Mnogo svojih otroških in kasnejših spominov je Milan Valant objavljal v Župnijskem glasilu sv. Jakoba v Ljubljani, ko pa ga je v devetdesetem letu starosti leta 1994 povozil avto do smrti (do tedaj je še vedno zbiral, pisal in hitro hodil), mu je pater Jože Kokalj - nekdanji zambijski misijonar - napisal v glasilu Osmrtnico. Dodal je tudi prepis iz Slovenskega biografskega leksikona o Milanu Valanlu, zvezek 13, str. 322. To naj bo napotilo kakšnemu našemu študentu zgodovine ali narodopisja, ki bo sestavljal diplomsko ali seminarsko nalogo o Milanu Valantu. V eni izmed svojih zgodovinskih knjižic je Milan Valant v opombi zelo na kratko strnil svoj življenjepis, ki mi pri pisanju tega članka prav pride: ljudska šola na Prulah in na Ledini, klasična gimnazija v Tbmanovi ulici, eno leto prava, devet mesecev vojaščine, štiri mesece brez posla, osemintrideset let do upokojitve, zaposlen na Okrožnem uradu /a zavarovanje delavcev. Skoraj vsa ta leta je stanoval v Ulici na grad 5, nekdanji Drugi rebri. Pred menoj leži na mizi seznam brošur, ki jih je izdal Milan Valant v samozaložbi. Naj se javno zahvalim njegovemu sinu Srečku Valantu za prijaznost, odzval seje na prvi telefonski pogovor, me obiskal (s kolesom), prinesel ta seznam, šentjakobska glasila in mnogo povedal. Na seznamu so naslovi enaintridesetih brošur in letnice izdaje od leta 1971 do 1993. Sam Milan Valant pa je nekje zapisal, daje že prej izdal tri brošure, preti temi na seznamu. Za nas je posebno zanimiv naslov prve knjižice Zgodovina Žužemberka in Krajine, pa tudi naslov št. 15: Krajevna zgodovina vzhodne Dolenjske, in št. 16: Krajevna zgodovina zahodne Dolenjske. Neverjetno je, koliko je avtor zbral na poseben, izviren način, zgodovine naših krajev v teh treh knjižicah. Morali bi jih razmnožiti. Mil je vedno na poti k znancem in prijateljem, ki so se zanimali za zgodovino, tudi k poklicnim zgodovinarjem. Izpisoval si je iz raznih starih časopisov in publikacij, bil je stalen gost v knjižnicah, arhivih, zlasti v NUK-u. Zelo sta bila povezana z znanim dolenjskim zgodovinarjem, župnikom v Smi- helu Alojzem Zupancem (prej kaplan v Žužemberku) - taje v farovškem vrtu izkopal kamnito sekiro iz kamene dobe! Srečna sem, da imam šest Valan-tovih knjižic. Te mi je podaril moj pokojni brat Vojko Jarc, pravnik, ki ga je Milan pogosto obiskoval, saj sta se seznanila že v dijaških letih. Prihajal je vedno zvečer, brat gaje opominjal, da se mora v svojih visokih letih paziti teme zaradi prometa, in taka nesreča se je, žal, zgodila. Naj predstavim Milana Valanta še z druge strani, družinske, tudi zelo originalne. Z ženo sta si zelo želela otroke, toda nastal je zaplet in žena ni mogla roditi. Njegov bratranec Jernejčič (Nusov) iz Fužine pa je imel deset otrok in Valantova sta tri male Jerne-jčiče posvojila: Ivanko (sedaj Pucer. Šmarje pri Kopru, vinogradništvo, prej uradnica pri Jugotekstilu), Benjamina (sedaj Ljubljana, Galjevica, upokojen trgovec) in Srečka (prej finomehanik, sedaj basist Slovenskega komornega zbora in mož zelo znane pianistke, gospe Nataše Valant). Vse te tri otroke sta z ženo Marijo še prav majhne posvojila v drugi polovici druge svetovne vojne. Najmlajši sin Srečko pripoveduje, da so ga pripeljali k hiši dva meseca starega. Sedaj stanuje z družino še naprej v Ljubljani, v stanovanju pokojnega Milana Valanta. Najraje odpiram knjižico Zgodovina Žužemberka in Krajine. V njej sem našla razlago svojega rojstnega priimka Jare. V Lipovcu in Ajdovcu so med kmeti, podložnimi graščakom, prebivali kosezi; to so bili osebno svobodni kmetje, morali pa so biti oboroženo spremstvo graščakom, če so jih potrebovali. V kmečkem uporu leta 1662 so se kosezi pridružili kmetom tlaeanoin. Turjačani so jih za kazen spremenili v podložnike in jim dali še nove zasme-hovalne priimke: Gnidovec, Grivcc, Grilc, Jare, Tepec, Cepec. Zanimivo je, koliko je prav takih "imenjakov" iz Ajdovca in Lipovca postalo pozneje znamenitih dolenjskih izobražencev, celo škof (Gnidovec) je med njimi. Vrnimo se k Jernejčičem (Nusovim) na Fužino. Od nekdanjih desetih otrok jih danes živi z Valantovimi tremi vred še osem. Na domači kmetiji živi sedaj še žena pokojnega brata Ludvika, poleg doma prebiva sestra Zofija, nasproti je mizarstvo brata Viktorja Jernejčiča. Malo višje živi sestra Ana Škoda na kmetiji. Sestra Angela je umrla pred dvema letoma. Jože Jernejčič je poštar v pokoju, sestra Mirna pa živi kot upokojena kuharica v Ljubljani. Na koncu naj omenim še nekaj izrednih, splošno zanimivih naslovov Valantovih knjižic: Zgodovina socialnega zavarovanja v Sloveniji do leta 1945, Slovenski politiki od IK48 do 1940, Slovenska vojska do 1920, Zgodovina družbenih gibanj, Slovenska potovanja na zahod do 1900, Srednjeveška in liberalna Ljubljana, Demokracija v Ljubljani in drugod. Mihaela Jarc - Zaje MALI OGLASI Iščem gospo za pomoč v gospodinjstvu (čiščenje in likanje) v okolici Ivančne Gorice. Tel.: 041 689 562 Ugodno prodam dobro ohranjeno gorsko kolo znamke Peripoli z. 18 prestavami. Telefon: 041 810 660 ali 01/78 85 245 (Simon) V okolici Ivančne Gorice nudim pomoč pri varstvu vaših najmlajših. Imam izkušnje pri varovanju otrok in delu v vrtcu. Telefon: 031 734 266 (Petra). Mlada družina išče gospo za osem- ali štiriurno varstvo dveh otrok na našem domu v Malem Gabru. Oglasite se na telefon 031 33 93 92. STRAN SEKAŠKO TEKMOVANJE LASTNIKOV GOZDOV NA SEJMU V GORNJI RADGONI 25.8.2002 Delo v gozdu spada med najbolj nevarna dela in Slovenija se lahko "pohvali" s črnim rekordom dežele z največ nesrečami v Evropi. Vsi, ki delajo v gozdarstvu, se trudijo z izobraževanjem in opremo delavcev čimbolj mižati stopnjo nevarnosti. Posebej občutljiva kategorija za poškodbe so kmetje- lastniki gozdov, ki sami opravljajo dela v svojem gozdu in z medsosedsko pomočjo pomagajo drugim. Zavod za gozdove letno organizira tečaje in predstavitve varnega dela v gozdu in v občini Ivančna Gorica so ti zelo obiskani. Del prizadevanj za varno delo so tudi sekaška tekmovanja. Zavod za gozdove Slovenije je že četrto leto organiziral državno sekaško tekmovanje za lastnike gozdov. Na njem sodelujejo le kmetje in lastniki gozdov, ki se z gozdarstvom ne ukvarjajo profesionalno. Tokrat je tekmovanje potekalo v nedeljo, 25. avgusta, v sklopu mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gofnji Radgoni. Tudi dolenjski lastniki gozdov so se teh tekmovanj do sedaj uspešno udeleževali. Letos je novomeška enota ZGS pripravila ekipo lastnikov gozdov iz Zagradea in Ambrusa. ki se je pred oilhodom v Kranj pripravljala na tekmovalnem poligonu v Podturnu. S pomočjo profesionalnih gozdarjev pri Gozdnem gospodarstvu Novo mesto so pilili tehniko in hitrost pri delu z motorno žago. Ekipo so sestavljali štirje mladi suhokranjski lastniki gozdov: Marko Novak. Brane Muhič, Marjan Zupančič in Dušan Pajk, pod vodstvom revirnega gozdarja Jožeta Primca. Tekmovanje je bilo posamezno in ekipno v 4 disciplinah, in sicer: - zasek in podžagovanjc. - kleščenje, - podiranje na balon, kombinirano prežagovanje hloda. Rezultati tekmovanja kažejo na velik napredek in izenačenost tekmovalcev . Ekipa Novega mesta se je v skupnem seštevku uvrstila na odlično 3. mesto za zmagovalci iz Postojne in Tolmina. V posamezni razvrstitvi so bili naši z dobrimi rezultati po disciplinah med 11. in 17. mestom. Na tekmovanju je sodelovalo 14 ekip z več kot štiridesetimi tekmovalci iz cele Slovenije. Zavod za gozdove, (JE Novo mesto Tone furk, dipl.inž.gozd TUDI SEČNJA USPELA 22. številka Zbornika občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje Pred nami je 22. volumen domoznanske publikacije, ki je vsebinsko zamejena na področje naših trefa občin, tematsko pa odprta za vsa področja zgodovine, kulture, znanosti, umetnosti, gospodarstva in občanov preteklega in sedanjega časa. Zbornik s svojo vsebino, uredniško naravnanostjo in avtorskimi pogledi na tematiko in družbeno stvarnost tudi trajno pričuje o času in življenju našega področja, zato bo zanimiv tudi v prihodnje. Morda je vredno posebej omeniti veliko količino bibliografskega in drugega dokumentacijskega gradiva, ki je dragoceno izhodišče in oporišče za vsako nadaljnje znanstveno, strokovno ali ljubiteljsko raziskovanje. Letošnji Zbornik je spet zelo obsežen, saj prinaša 39 prispevkov 24 avtorjev na 268 straneh. V besedila jc vključenih 61 fotografij ali reproduciranih dokumentov, ki knjigo bogatijo s svojo posebno sporočilnostjo. V razdelek Področna Zgodovina, ki je vselej začetni, je uvrščenih 5 člankov, ki analizirajo politično, gospodarsko in kulturno zgodovino od 19. stoletja do najnovejših časov. Prvi je četrto nadaljevanje Male kronike občine Grosuplje, ki jo po virih, pričevanjih in spominih piše tir. France Adamič. Za kulturno in deloma tudi socialno zgodovino je pomembna dokumentarna predstavitev Udov Mohorjeve družbe v dekaniji Šmarje-Sap v letih 1861-1918 tir. Andreja Vovka. Dragoceni so tudi krajši lokalnozgotlovinski prispevki Franca Katarja in Mihaele Jarc Zaje. Aktualni kroniški tlel pokriva razdelek Naše občine in občani, ki najprej prinaša predstavitve vseh treh občin v zadnjih dveh letih. Napisali so jih župani: Janez I.csjak. Jernej Lampret in Anton Jakopič. Vsi trije pišejo o dosedanjem razvoju občin, o gospodarskem, kulturnem in socialnem položaju občanov, o razmerju do države ter predstavljajo svoje delovne načrte in razvojna pričakovanja. Razdelek o občinah in občanih ob tem prinaša še šest prispevkov: dva tehtna članka o aktualnih družbenih projektih (Privatizacija družbenih podjetij Jožeta Marolta in Lastninjenje družbenega premoženja javnega pomena Rudija Rometa), jubilejno in razvojno predstavitev našega najuspešnejšega podjetja Pekarna Grosuplje (Štefan Plankar), novi Adamičev center na Grosupljem (Nataša Mazi), dolgo pričakovani in za okolje pomemben (enter za ravnanje z odpadki Spaja dolina (Janez Skarlovnik). na izobraževalnem področju pa oris uvajanja devetletne osnovne šole v tlobrepoljski dolini (skupina učiteljic). Jakob M i 111 e r v svoji razpravi obdeluje Prešerna in njegove na Kopanju, pri čemer posega širše v lokalno in kulturno zgodovino. Podobno usmerjen jc članek Mihaela Prijatelja, ki natančneje analizira razmerje A. M. Slomška do šentviškega rojaka, škofa Kutnarja. Oba prispevka se odlično navezujeta na 200-letnici rojstva obeh znamenitih Slovencev. Dr. Jožica Narat natančno in obsežno analizira jezik Jakličevih narodopisnih povesti, kije v svojem času opazno prispeval k bogatitvi slovenskega knjižnega standarda. Ivan Grandovec v svojem prvem delu daljše raziskave temeljito orisuje razvoj šolstva v Dobrepolju od njegovih začetkov sredi IS. stol. do izgradnje nove šole ob koncu 19. stoletja. Tematsko sorodna sta si prispevka Jožeta Mikliča in Danijela Zupančiča. Oba namreč obravnavata amatersko gledališko dejavnost, seveda vsak na svojem lokalnem področju. Slednji nam predstavlja Muljavo. Dragoceni so podatki in dokumentarne fotografije. Najbolj tipično domoznanska sta zadnja tlva raztlelka: Kronika, jubileji, kulturni tlogodki in Gradivo, ki prinašata zelo veliko vrednega tkiva za informacijsko-tlokumcnlacijsko rabo. Najprej smo se spomnili 50-let-nice smrti Louisa Adamiča, ki ga potem omenjamo še v zvezi s Tatjano Dumas Rodica, ki je o njem napisala disertacijo. Potem sta na vrsti poj tre ta dveh pomembnih občanov in naših stalnih sodelavcev, ki sta dočakala 90 let življenja: Franceta Adamiča in Franceta Kalarja. "Okroglih" jubilantov imamo še več: Ančko Lazarjevo, pesnika Korin-jskega, prof. Milana Šuštarja. Antona Krašovca in Jakoba Miiller-ja. V ta vsebinski cikel sodijo še prispevek o Stanki Blažič. naši nekdanji mladinski državni prvakinji v teku na 800 m. označena je razstava Včeraj v škocjanskih hribih ter zapisano slovo našemu dolgoletnemu sodelavcu Cvetku Budkoviču. Zaključni gradivski tlel Zbornika je dvodelen. Prvi prinaša zanimive in koristne drobce s kulturnega področja, od katerih so trije povezani z Adamičem. Napisal jih je dr. Tine Kurent, ki je prispeval še krajšo gcmatrično razpravo o Levstikovih številih. Še preden so znani popisi državnega štetja prebivalstva, nam Ivan Ahlin na kratko podaja osnovne demografske podatke za naše občine, ki nam marsikaj povedo, če se ob njih nekoliko zamislimo. Bogat je tudi tradicionalni bibliografski del tega raztlelka Bibliotekarja Marija in Drago Samec objavljata natančno in temeljito Bibliografijo člankov za naše tri občine in Domoznansko bibliografijo knjig s lega področja za minuli dve leti. Tokrat so pregledi nekoliko bolj zgoščeni, ne da bi zato manjkale pomembne informacije. Tudi dodatni oglasni del z 38 enotami ima svojo vrednost, saj informira bralce o lokalni gospodarski ponudbi, pa tutli o tem. ktlo publikacijo podpira. Zbornik je /a vsega 2.500 tolarjev dostopen na sedežu uredništva in v Splošnoizobražcvalni knjižnici v Grosupljem ter v knjižnici Ivančna Gorica. Mihael Glavan Najboljši trije v tekmovanju z motorno žago so bili tokrat domačini z I.učurjevegu Kala. V nedeljo, 13. oktobra, je bilo na Lučarjcvem Kalu spet pestro. Že 5. občinsko tekmovanje v sečnji z motorno, žago se je pričelo ob 14. uri. Tekmovalci, okrepčani z nedeljskim kosilom, so morali pokazati vse svoje spretnosti, saj je bilo tekmovanje razdeljeno na več različnih disciplin: podiranje na balon, prežagovanje hloda na podlagi in kombinirano prežagovanje hloda. Vsi. ki so tekmovali, in vsi. ki smo spodbujali tekmovalce, dobro vemo, katera disciplina je povzročala največ težav. Vendar pa smo nemirnemu balonu navkljub dobili rezultate najboljših v tekmovanju z motorno žago: 1. Franc Kastelie -Lučarjev Kal 2. Nace Kastelie - Trnovica 3. Andrej Agnič - Lučarjev Kal Obiskovalci tekmovanja smo se po napornem navijanju in vzpodbujanju lahko okrepčali s pravim golažem ali pa posladkali z vročim kostanjem. Tekmovanja pa še ni bilo konec. V zadnji disciplini sc je lahko pomeril vsak do. S hloda je bilo treba odžagati kolut, težak 1 kilogram. Kdor se je najbolj približal tej teži. je bil zmagovalec, ki je za nagrado dobil same domače dobrote (kruh. spečen v krušni peči, suha salama in steklenička domačega žganja). S slastnimi domačimi specialitetami pa se bodo "pocrkljali" najbolj natančni: 1. Aleš Nadrah- okolica Muljave 2. Nace Kastelie - Trnovica 3. Marjan Mandelj- Lučarjev Kal Vsem tekmovalcem čestitamo za odlične dosežke! Vendar pa to še ni bilo vse, kar se je dogajalo to nedeljo na Lučarjcvem Kalu. Vsi pridelki: največji, najmanjši, najtežji, najlepši, takih in drugačnih oblik. ki so se zbirali do 10. oktobra, so bili na ogled že v Vrtnem centru Kmetijske zadruge Stična v Ivančni Gorici. V nedeljo pa je bila na Lučarjevem Kalu SVEČANA RAZGLASITEV NAJ PRIDELKA V OBČINI, ki stajo na hudomušen način izpeljala župan Jernej Lampret in direktorica Kmetijske zadruge Stična Milena Vrhovec. Tematske nagrade v svoji kategoriji so prejeli lastniki: 1. NAJDAUŠA JEDILNA BUĆ A - 175 cm - Štefan Terslcnjak. Debeli Hrib 2. NAJTEŽJA BUČA - 62 kg - Jože Petan. Velike Pece X NAJTEŽJA OKRASNA BUČA - 4.50 kg - Vesna Kutnar. Temenica 4. NAJTEŽJA JEDILNA BUČA - 9.40 kg - Žiga Kotar. Šentjurje 5. NAJTEŽJA KUMARA - 1.7 kg - družina Mostar, Gorenja vas 6. NAJTEŽJA KRMILNA PESA - 12 kg - Cveto Zupančič, Vrh 7. NAJTEŽJA KRMILNA PESA - 12 kg - Janez Gorše. Spodnje Brezovo 8. NAJTEŽJE KORENJE - 1.99 kg - Ana Brcgar. Bojanji Vrh 9. NAJTEŽJI KROMPIR - 0.9 kg 1 ucija Polončič. Grm 10. NAJTEŽJA ZELJNA GLAVA - 12 kg - Janez Blatnik. Velike Pece 11. NAJTEŽJE JABOLKO - 0.64 kg - Lucija Polončič. (um 12. NAJTEŽJA KUTINA - 0.95 kg - Stana Mežan. Dob 13. NAJTEŽJA KOLERABA - 4 kg - Anica Nose. Ivančna Gorica 14. NAJTEŽJI RADIČ - 1.2 kg - Lrida Skubic. Stična 15. NAJTEŽJA RDEČA REDKEV - 0.16 kg - Janez Radoš. hančna Gorica 16. NAJTEŽJA ČRNA REDKEV - 2.65 kg - Janja Medved. Lučarjev Kal 17. NAJVEČJA ZELENA - Jelka Božič. Lučarjev Kal Tako! Nagrade so razdeljene, pridelki pospravljeni (tako ali drugače), zemlja se pripravlja na zimski počitek, mi pa lahko še uživamo v jesenskih dobrotah, ki nam jih je letos obilno (ali pa malo manj) naklonila narava. Natalija 1'avlm Med tistimi, ki so pridelali naj pridelek, je bil ludi ( \ eto Zupančič predsednik zadruge Stična, kije pridelal kar 12kg težko krmno pem 8 STRAN 3. Festival Stična TOKRAT NEKOLIKO POZNEJE Vse prijatelje kulture, ki ste mislili, da letos Festivala Stična ne bo, moramo potolažiti. Festival BO, le da bo potekal nekoliko pozneje, in sicer v času od 30. novembra do 14. decembra 2(K)2. Razlogov za spremembo termina je več, glavni pa je. da bo tako festival potekal v kulturnem mrtvilu neposredno po volitvah. Tudi letos bo moč videti veliko zanimivih in kvalitetnih prireditev. Natančni datumi le-teh še niso znani, vendar vam kljub temu lahko postrežemo z okvirnim programom. Glavne prireditve pa bodo potekale ob petkih in sobotah, kakor je na Festivalu Stična že v navadi. Otvoritev festivala bo 30.11. 2(X)2. predvidoma v samostanu Stična. Poleg uradne slovesnosti bomo imeli tudi otvoritev slikarske razstave akademskega slikarja Josipa Rochusa Pongraca s Hrvaške in večer klasične glasbe. Nato pa se bodo predvidoma zvrstili: • tri gledališke predstave (med njimi tudi predstava študentov AGRFT), • dva koncerta (jazz in klasična glasba), • dve lutkovni predstavi ( ena v izvedbi mlajše sekcije gledališke skupine Drzne in lepi). • kavarna (gledališka predstava in nadaljevanje z različnimi zvrstmi glasbe), • fotografski in slikarski natečaj in razstava prijavljenih del ter • potopisi, delavnice, predavanja in predvajanje filmov. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem donatorjem, ki so prejšnji dve leti sodelovali z nami in nas pri našem delu podpirali. Posebna zahvala gre podjetjema Livar d.d., ki je bilo glavni sponzor Festivala Stična obe leti, in Pekarni Grosuplje. Tudi letos si želimo podobno uspešnega sodelovanja, ki nam bo pri našem delu v veliko pomoč. Vabimo pa tudi druge donatorje. KD Stična razpisuje v okviru Festivala Stična fotografski in slikarski natečaj. Vsi, ki bi želeli sodelovati, lahko pogoje sodelovanja preberete na naši spletni strani www.kd-sticna.si, tam pa dobite tudi prijavnice za oba natečaja. Na tečaju lahko sodelujejo tako amaterski kot profesionalni slikarji in fotografi. Razpisane nagrade so: Slikarski natečaj: 1. mesto : 50.000,00 SIT 2. mesto : 30.008,00 SIT 3. mesto : 20.000,00 SIT Fotografski natečaj : 1. mesto : 20.000,00 SIT 2. mesto : 10.000,00 SIT 3. mesto : 5.000,00 SIT Sekvenca : l.mesto : 15.000,00 SIT Tema obeh natečajev jc: ČLOVEK JE KULTURA Za vse morebitne informacije pokličite: 041 979 266 - Gregor Medved, jih preberite na spletni strani www.kd-sticna.si ali pa se nam oglasite preko elektronske pošte: infoC" kd-sticna.si Organizacijski odbor Festivala Slična Ekološke kmetije v Sloveniji Dan odprtih vrat - 8. september 2002 Odločitev jc bila prostovoljna: kmetija, ki seje odločila za dan odprtih vrat, je bila objavljena v zgibanki Vodnik po ekoloških kmetijah. Te smo delili obiskovalcem 1. ekopraznika, ki je bil dan prej v Ljubljani na Pogača r-jevem trgu. Moja mini kmetija je bila tudi na seznamu. V mislih sem pripravila scenarij, kako bom zadevo izpeljala. V ponedeljek sem obešala plakate od Velike Loke do Ivančne Gorice. Panojev sploh ni ali pa so tako visoko, da jih nisem dosegla. Izjema je Ivančna Gorica, ki ima steber. V petek sem spekla rožmarinov kruh, nekvašen kruh i/ pirine moke in si izposodila mizi od sosedov. V soboto sem imela stojnico v Ljubljani na ekološki tržnici, zvečer pa sem ocvrla fižolovo stročje in žajbljeve vejice v slanem testu. V nedeljo sem na dvorišču pogrnila štiri mize. Na njih so bili moji zeliščni pripravki, ekološke zgibanke in ostalo strokovno branje, knjiga o pcrmakul-turi, hrana in pijača. Zeliščnemu poparku iz svežega komarčka in melise je sledil surov pesin sok s korenjem, kumaro in jabolkom na sokovnik. Skuhala sem lonec kremne juhe i/ buče hokaido s kislo smetano in zelišči. Pa še pehar domačih orehov je stal na mizi. Obiskovalec iz Sevnice je prinesel tudi domačo lubenico, ki smo jo delili vsem. Prišlo je približno 35 ljudi iz Ljubljane. Kranja. Škofje Loke, Sevnice, Litije... še celo črnec z družino z Madagaskarja. Obiskovalce je zanimalo predvsem dvoje: zelišča in permakul-tura. Iskali smo tudi rešitve za različne težave, kot so akne, sivi podočnjaki. astma, krčne žile, tumor v možganih... Tri skupine sem peljala na ogled gozdnega vrta (sadni gozd), ki jc zasnovan po načelih permakulture. Načela je mogoče videti: polikultura, zasedena vsa površina, rastline se podpirajo v rasli, zemlje ne obračamo, po gredah ne hodimo, gnojenje in škropljenje z naravnimi pripravki (brez. kemičnih sestavin), večina rastlin so trajnice, vodna kotanja ustvarja ugodno mikroklimo: v njej in okoli nje lahko gojimo vodne in obvodne rastline in živali. Rastline - grmovni C« so zavetišča ptic, kjer tudi gnezdijo. V vrtu so dobrodošla bitja, ki jih drugje preženejo kosilnica ali strupi; tu so ježi, goži, krastače, slepci, žabe, kačji pastirji, martinčki, kuščarji, metulji, pikapolonice in ptice. Pridelek si delimo. Vso nedeljo so bili tu ljudje. Zvečer sem bila utrujena, a zadovoljna, ker so bili obiskovalci željni informacij, znanja. Nisem pričakovala takšnega obiska. Sproti ni bilo mogoče pripravili česa dodatnega za pod zob, ker sem bila ves čas na razpolago obiskovalcem. Še žlic je zmanjkalo. Bralce Klasja vabim na Ogled. ()l ili ji i (iniil I lu ii<1 dipl. permakultumi designa; Temenica 48 (Debeli hrib) Nekaj iskric iz. knjige gostov: "Obisk pomeni prijetno doživetje in dopolnitev znanja s področja zdravilnih zelišč. Permakultura pa je za nas sploh nekaj novega in zelo zanimivega." Marija in Vlasto "Z ljubeznijo in veliko znanja ste nam popestrili sončni ogled vašega bogatega vrtička." Nebec, Perovšek, Linka "Navdušena sva nad malimi naravnimi čudeži, nad katerimi bedi občudovanja vredna gospa Otilija - svoje znanje in izkušnje vedno radodarno deli z. drugimi. Hvala za lep sprejem." Koširjeva, Ljubljana "Presenečena in navdušena sva, kaj vse se lahko vzgoji na tako majhnem koščku zemlje. Zanimiva izkušnja tudi za naju. Vse najboljše še naprej." lat jana in Matjaž iz Ljubljane K0RINJ - SVEČANOST OB SPOMENIKU PADLIH SLOVENSKIH IN ITALIJANSKIH PARTIZANOV predsednik PGD Korinj, ter župan občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, v imenu goriškega odbora pa tovariš Nor-dio Bcrtogna. Za tovariše obeh dežel in ostale goste so v lepem poznojc-senskem popoldnevu kulturni program oblikovali učenci osnovne šole Stična, podružnična šola Krka, in partizanski harmonikar France Marn. Domačini s Korinj a pa so vse udeležence srečanja pogostili z vročim kostanjem in drugimi dobrotami. Srečanje so omogočili: Občina Ivančna Gorica, Območno /.druženje ZB in udeležencev NOB Grosuplje, JSKD IO Ivančna Gorica in PGD Korinj. Kot žc vrsto let ob takem času jc bila v soboto, 5. oktobra, na Korinju svečanost, ki ji jc sledilo tradicionalno srečanje slovenskih partizanov in italijanskih borcev ANPI iz Goriške pokrajine. Padlih borcev in tovarišev so se v nagovoru spominjali Vinko Kobilca, predsednik območnega odbora ZZB Grosuplje, Marjan Lenarčič, član glavnega odbora ZB Slovenije, Alojz Oberstar, ČASI SE SPREMINJAJO IN Ml Z NJIMI Ko se takole v zadnjem času vse pogosteje oziram v preteklost in se spominjam svojih mladostnih doživetij, se rad spominjam svojih prednikov in njihovega načina življenja. Kot otrok sem veliko prijetnih dni preživel pri svoji stari materi v mlinu v Zgornji Dragi. Širše naokrog je bil menda ta mlin znan kot lahovški mlin, ker je bil (žal ga ni več) v bližini Lahovščana, v takratnih časih edine večje hiše v Dragi ob stari makadamski državni cesti. Ime I ahovčan zelo verjetno izvira od kakega italijanskega zidarskega mojstra, ki je pomagal staremu mojstru Mihaelu (mojster je bil menda francoskega rodu) graditi stiski samostan. Eden in drugi sta po dograditvi samostana ostala v naših krajih in se naselila v Zgornji Dragi, mojster Mihael je osnoval celo večjo kmetijo v Dragi, ki se ji je včasih reklo pri Mihetovcu. danes pa pri Skočniku. Moj oče, ki je bil po starosti drugi sin iz lahovškega mlina, mi je pripovedoval, da so bili potomci starega Mihaela nemirnega in bistrega duha in se niso ukvarjali samo s kmetijstvom, ampak so vedno sledili splošnemu tehničnemu razvoju v svetu; njihov zadnji potomec se je tako zavzeto predal izdelavi večgibalnega stroja (perpetuum mobile), da mu je propadla kmetija in bila prodana na dražbi. Ker takega stroja nikoli ni ustvaril, je končal kot občinski revež in menda umrl celo v nekdaj lastnem hlevu. Včasih so ostarele ljudi, ki niso imeli ničesar svojega, pošiljali od hiše do hiše za nekaj dni na hrano in prebivanje. To niti ni bilo tako hudo, če pomislimo, da tudi domači kmečki sinovi pogosto niso imeli vsak svoje postelje, ampak so prenočevali poleti na seniku, pozimi pa v hlevu, kjer je bilo prijetno toplo. No, pa ni bil moj namen danes razmišljati o tem, ampak sem se hotel spomniti svoje stare matere, malnarjevc matere iz lahovškega mlina. Vse življenje je bila suha ženska, pa kako naj ne bi bila. saj je bila tudi po osemnajst ur na dan v neprestanem gibanju in je dostikrat opravljala tudi težka fizična dela. Še sedaj se spominjam, kako jc prenašala vreče žita ali moke, kako je skrbno prala pšenico in jo nato pred mletjem sušila na soncu, na lanenih rjuhah. Takrat je bilo tudi sonce, izgleda, še bolj prijazno, ker še ni bilo ozonske luknje. Otroci, ki smo bili pri njej na počitnicah, smo se poleti kopali nad mlinom in naskrivaj lovili ribe. V vojnem času lovljenje rib sploh ni bilo prepovedano. Spominjam se bližnjih in daljnih sosedov, kako so prinašali žito v mlin, odnašali moko in vedno kaj poklepetali z materjo ter prinašali in odnašali najnovejše vesti. Teta Urška, ki je bila tedaj še mlado in lepo dekle, je vsak teden ali vsak drugi teden peljala poln voz moke proti Glogovici in Artiži vasi in se vračala s polnim vozom vreč žita. Večkrat sem jo kot otrok spremljal na tej poti in z velikim zanimanjem, sedeč na velikem kupu vreč, napol- njenih z žitom, opazoval drobno Malnarjevo Fukso, kako je vlekla težko naložen voz. Morda sem se tudi zato pozneje v življenju odločil Za živinozdravniški poklic. Spominjam se tudi, da so otroci revnejših staršev prihajali v mlin in vsak jc vedno dobil velik kos kruha, včasih pa tudi skodelico kislega mleka. Tudi naša družina se je med vojno in tudi še po njej oskrbovala s črno moko od stare matere, iz. katere se je spekel tako dober kruh, da smo ga otroci jedli brez kakršnihkoli namazov ali prilog. Zraven smo pili samo domačo studenčnico. Tudi stari oče iz lahovškega mlina, ki je bil daleč naokrog znani tesar, je bil vse življenje suh. Pa kaj ne bi bil, ko ga je sončni vzhod našel že na poti peš do Pustega Javorja pri Radohovi vasi in noč ga je po celodnevnem delu dostikrat ujela še daleč od doma. Tudi moj oče je bil tesar; imel je le nekoliko lažje življenje; lakrat so imeli vsaj bicikle. Oba, stara mati in oče, sta doživela 86 let in čez. Včasih se je samo sem ter tja slišalo, da je kdo umrl za rakom ali da se je smrtno ponesrečil, danes pa od mlajših umrlih redkok- do ne umre za rakom ali pa se ne ponesreči. Pa kako naj bi bilo drugače, ko pa je življenje popolnoma drugačno, kol je bilo včasih. Danes celo pri tistih, ki si prizadevajo bolj mirno živeti ali pridelovati biohrano, pogostokrat najdejo hudo strupene snovi v pridelkih, ne da bi mogli enostavno pojasniti, od kod so prišle. Kdo pa še tako skrbno pere žito pred mletjem, kot gaje prala lahovška mnlnaricaV In avtomobilsko divjanje je danes ravno pri mladih ljudeh, pa ne samo pri mladih, skorajda na dnevnem redu. Nemir, vsakodnevni nemir, prizadevanja za čim hitrejši napredek, višji standard, za vedno hitrejše avtomobile, potreba po več in več znanja že v osnovnih in srednjih šolah dostikrat žc otroke spravlja v popolnoma nefiziološka stanja. Ali sploh kdaj pomislimo, da nas pretirani nemir in stremenje za prehitrim napredkom morda peljeta tja, kamor je nesrečnega Mihetovca pripeljal perpetuum mobile? Valentin Skuhic, Ljubljana STRAN Komunalne gradnje d.o.o., vzdrževalci in izvajalci zimske službe na lokalnih cestah v Občini Ivančna Gorica vam želijo Varno in udobno tudi v zimskih razmerah Zimsko obdobje in Z njim povezane ležave v cestnem prometu se neizogibno približuje, zato smo se v podjetju Komunalne gradnje d.o.o., vzdrževalcu in izvajalcu zimske službe na lokalnih cestah v občini Ivančna Gorica, odločili posredovati nekaj informacij in napotkov, s pomočjo katerih se bomo skupaj izognili nevšečnostim na naših cestah. Zimska služba praviloma traja od 15. novembra do 15. marca, obsega pa sklop dejavnosti In opravil, potrebnih za omogočanje prevoznosti cest in varnega prometa v zimskih razmerah. Vzdrževanje prevoznosti posameznih cest v zimskih razmerah je Opredeljeno s prednostnimi razredi, v katere so ceste razvrščene glede na kategorijo, gostoto in strukturo prometa, geogral-sko-klimatskc razmere in krajevne potrebe (Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest). Zimske razmere nastopijo takrat, ko je zaradi zimskih pojavov (sneg, poledica) lahko ogroženo normalno odvijanje prometa. Takrat vam bo prišlo prav nekaj koristnih napotkov in informacij, ki vam bodo olajšali vožnjo in vam pomagali, da boste varno prispeli na zastavljen cilj. Vsak voznik mora poznati nekaj najpomembnejših pravil vožnje v zimskih razmerah: - hitrost vozila zmanjšajmo in jo prilagodim« ) razmeram ter stanju vozišča, - povečajmo varnostno razdaljo med našim vozilom in vozilom, ki vozi pred nami, - zavirajmo narahlo in po potrebi postopno, z. večkratnim pritiskom na zavoro, t - ne spreminjajmo smeri vožnje sunkovito, saj vsako tako ravnanje lahko povzroči zanašanje vozila (podobno velja tudi za sunkovito speljevanje), - zelo pomembna je izbira pravilnega prestavnega razmerja, ker lahko premajhna moč na pogonskih kolesih zmanjša učinkovitost vodenja vozila in onemogoči potrebne popravke smeri vožnje, prevelika pa povzroči zdrsavanje pogonskih koles in zanašanje vozila, - posebej bodimo pozorni na izpostavljene dele ceste, kjer se pojavlja poledica, - računajmo z daljšim časom potovanja, zato se od doma odpravimo prej kot običajno, - med vožnjo bodimo zbrani in strpni do drugih udeležencev v prometu. Ne pozabimo, da pravilna oprema ni zadostni pogoj za varnost na cesti. Predvsem se moramo zavedati, da lahko pozimi pričakujemo poledico, še zlasti na delih cest, ki so bolj izpostavljeni vlagi, vetru in mrazu. To je predvsem na propustili, mostovih in viaduktih, v usekih, na delih cest, ki vodijo skozi gozd, in na delih, ki so izpostavljeni močnemu vetru. Voznike opozarjamo, naj bodo v zimskem času še posebej pozorni na polomljeno drevje, ki se lahko znajde na vozišču. Ob močnem sneženju se odpravimo na pot le, če je to nujno potrebno, sicer raje počakajmo, da so cesle očiščene in znova normalno prevozne. Voznike opozarjamo, naj svojih avtomobilov ne puščajo na cesti, saj s tem onemogočajo učinkovito pluženje in posipavanje cest. Preden se odpravimo na pot. je v snežnih razmerah treba avto očistiti. Da bi se izognili težavam in nevšečnostim preko cele zime, je treba avto pregledati in poleg namestitve zimskih pnevmatik preveriti še delovanje zavor, svetil, akumulatorja, količino motornega olja, sredslva proti zmrzovanju ... Naj naše informacije in napotke pred bližajočimi se zimskimi razmerami na cesti zaključimo z željo, da bi prihajajoča zima za vse minila varno in v znamenju sproščenega uživanja zimskih radosti. Komunalne gradnje d.o.o., (irosuplje Boštjan Rigler u.d.i.g. Zgodba za Martinovo KAZEN ZA NAMERAVANI GREH "Kakor zrelo jabolko, tak jc v obraz," je modroval očanec, sedeč za Škrlj evo gostilniško mizo in kaz.aje na domačega hlapca, tridesetletnega rdečeličnega in kodrolasega Grego, ki se je sukal po dvorišču in urejeval to in ono. Kes, zal in postaven fant je bil Grega, a tudi priden, varčen in zanesljiv. Lahko bi rekli, bil je desna roka svoji gospodinji, štiridesetletni vdovi, gostilničarki in posestnici Šrkl-jevki, ki jc njegovo pridnost tudi upoštevala in ga dostikrat javno pohvalila, kar je drugi hlapec, ki je bil starejši od Grege, kaj nerad slišal. Pa Grega se ni niti menil zanj in tudi za koga drugega ne. Vedel je, da pošteno izpolnjuje dolžnosti do svoje gospodarice, zato je bil zadovoljen in vedno vedrega lica. Odnošaji med zvestim hlapcem in Škrljevo hišo bi bili ostali kakor doslej, najbrž neizpremenjen tudi v bodoče, da ni fant nekoč v nepremišljenosti napravil pregreške, ki je zaobrnila način njegovega dosedanjega življenja v čisto drug tir. Neke jesenske sobote popoldne je Grega pripeljal s kolodvora sod mošta, takozvano "novo vino", ki je -prve tedne, dokler se ne ustali - precej gosto in sladko. fant sicer ni maral za pijačo. Toda ko je potem zvečer videl, kako se gostje zadovoljno oblizujejo ob tem najnovejšem božjem daru, ga je naenkrat prevzela neodoljiva želja, da bi ga še sam izpraznil kozarec. Seveda bi mu bilo samo ziniti treba in gospodinja bi mu ga natočila, kolikor bi hotel. Pa Grega je bil v nekaterih ozirih kakor otrok in se je sramoval prositi. Krčmarici sami pa tudi ni prišlo na um, tla bi mu ponudila, ker je vedela, da mu za pijačo nikoli ni bilo mar. Naslednji dan, bila je nedelja, je imela Šrkljcvka zlasti na večer precej gostov. Grega, ki seje tudi na praznik najraje držal doma, je robantil na dvorišču in deval v red prazne sode. Enega jc prikotalil prav pred stopnice kleti. Tedaj pa sc je spet spomnil na novo vino in vnovič si ga je zaželel... Pa mu je zašepetal izkušnjavec: "Poglej tu doli! Klet je odprla, vino nastavljeno. Skoči, natoči, izprazni in izgini! Kdo bi vedel! Nihče!" A tiho sc je oglasil v njem glas poštenja: "Ne, ne smeš! To je podlo. Če hočeš, ako želiš, prosi in dobil boš!" "Ne bodi nadležen," je spet silil vanj izkušnjavec. "Če veš, da bi na prošnjo dobil, potem ni greha, če si vzameš sam. ('emu siliti v gospodinjo zdaj. ko vidiš, da se ne utegne ukvarjati s teboj. Hiti, v par trenutkih je opravljeno!" Skušnjavec je zmagal: Grega je izginil po stopnicah... Pa ubogi grešnik ni slutil, koliko neprijetnosti ga čaka. V kleti je bila namreč tema, zato ni vedel, da se istočasno mudi doli gospodinja, ki je le nekaj trenutkov pred njim prišla po vino. Prinesla je s seboj gorečo svečo, ki je pa po nesreči ugasnila že med vrati. Ker je bila ženska že v kleti in natakanja dobro vajena, je to delo zaenkrat opravljala kar v temi, seveda bolj počasi. Že jc bila gotova in se obrnila proti izhodu, ko je prav tisti hip bušil vanjo Grega, ki jo je vsled nenadnega presenečenja in ves v strahu nehote prav krepko objel. "I lo-o-uj," je zavpila gospodinja, a tudi iz Gregovih ust je zahreščalo nekaj, kar pa je le od daleč spominjalo na človeški glas. K sreči sc je gospodinja hitro umirila, menda zaradi tega, ker je malo prej čula iznad stopnic ropot praznih sodov in Gregov kašelj. V slutnji, da ne more biti nihče drugi kot on, je vzkliknila: "Grega, ti ..." Pa hlapec je bil že zunaj. Sam ni vedel, kako je prekobalil stopnice in pritekel na dvorišče. Zavedel se je popolnoma šele v mrvi, na svojem ležišču. "Hu-u-uj!" jc tulil, si pulil lase in udrihal z rokami po mrvi. "Kaj sem storil! O. jaz. norec" Kot tatu me bo zapodila od hiše...! In za tako majhen greh... Ne, ne, saj to ne more, ne sme biti ! lakoj jutri stopim prednjo in ji povem vse po pravici. Da sem si zaželel kozarec vina, da si je nisem upal nadlegovati s prošnjo, videč, da nima časa... Pa sen) poskusil sam. a prvič, prisežem, da prvič...! Da, tako ji povem, naj naredi z menoj kar hoče! Hu-u-uj!" Dolgo dolgo se je premetaval nesrečni fant po šumeči mrvi. slednjič jc pa trudno telo zahtevalo svoje in -zaspal je. S težko glavo se je naslednje jutro dvignil s svoje postelje in še težji mu je bil korak, koje stopal k zajtrku. Toda ko mu jc gospodinja prijazno voščila dobro jutro in med zajtrkom ves čas kramljala z njim o vsakdanjih gospodarskih rečeh, si je nekoliko odahnil. Z olajšanim srcem se jc potem podal na polje in pridno oral vse do poldneva. Ko pa se jc po končanem delu podal h kosilu, mu je postajalo spet tesno v prsih. Molče jc zajemal iz ogromne sklede. Pogled mu je skrivoma ušel na gospodinjo, toda - o joj - tudi ona je imela svoje modre oči uprte vanj. Ves zmeden je odložil žlico in si podprl glavo z rokami. Po kosilu seje družina razbežala na vse strani. Grega je hotel v hlev h konjem, ko ga jc pocukala za rokav krmčarica in rekla polglasno: "Pojdi v gornjo sobo! Takoj bom za teboj!" Gregi se jc zmeglilo pred očmi. Tbda pokorno, kakor otrok, ki ve. da je grešil, sc je podal po kamnitih stopnicah. V gornji sobici je padel na stol. čakal kakor obsojenec in zbiral besede... Zdajci so se odprla vrata in v sobo je stopila gospodinja, držeč v rokah pol litra vina in dva kozarca. Njen obraz ni kazal kar nobene jeze, še celo smehljala se je, toda Grega v svojem strahu vsega tega niti opazil ni. Buljil je v tla in trepetal... "No, Grega," jc živahno zagoslolcla, postavljaje na mizo vino in kozarca, "sinoči si pa tako nekam čudno in nerodno pričel in ..." "Mati," jc bruhnilo iz fanta, "lepo prosim, odpustite, nc zamerite, nikoli več..." "No, no. no! Čemu te besede! RAVNANJE S KOMUNALNIMI ODPADKI PO NOVEM Vzpostavitev evidenc Javno komunalno podjetje Grosuplje, izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Ivančna Gorica, je z uveljavitvijo novega Odloka o ravnanju z odpadki v občini Ivančna Gorica dolžno čimprej vzpostaviti celovit način ravnanja z odpadki. Ob nujno potrebni uvedbi sistema ločenega zbiranja in prebiranja komunalnih odpadkov je potrebno že v začetni delovni fazi tudi vzpostaviti potrebne evidence, ki se nanašajo na zbirna in prevzemna mesta, ekološke otoke in podatke o vrstah, tipih in velikostih zabojnikov za odpadke, vse v povezavi z osebnimi podatki o povzročiteljih. Izvajalec javne službe je namreč dolžan voditi tudi osebne evidence povzročiteljev in obenem zavezancev za plačilo komunalnih storitev, občinskih ekoloških taks oziroma deleža za razširjeno reprodukcijo in republiških taks, zaradi obračuna in morebitne izterjave plačila storitev oziroma taks. Podatke iz osebnih evidenc lahko izvajalec uporablja izključno za predvideni namen. Izvajalec pridobiva zahtevane podatke od povzročiteljev, ki so te podatke dolžni dati izvajalcu neposredno, resničnost podatkov pa preverja preko uradnih evidenc. Za fizične osebe je osnova za obračun nosilec gospodinjske skupnosti in število članov te skupnosti, v večstanovanjskih objektih pa skupno število oseb posamezne stanovanjske skupnosti. Zavezanci za plačilo pa so ali nosilec gospodinjske ali upravnik stanovanjske skupnosti oziroma hišni svet. Število oseb posameznega zavezanca je napisano med osnovnimi podatki na vsakem računu, ki ga občani prejmete s posebno položnico vsak mesec. Zavezanci lahko pri določitvi števila oseb za izračun najmanjše količine odpadkov uveljavite olajšavo za vključno tretjega ali večje število mladoletnih otrok v posamezni gospodinjski skupnosti. Izjema prt plačilu pa so tisti občani, ki bivajo v domovih za starejše občane in so stalno oziroma začasno prijavljeni na naslovih v drugih občinah ali v tujim, ter študentje izven kraja stalnega bivanja. Oproščeni plačila storitve so tudi občani, ki so dokumentirano odsotni več kot tri mesece zaradi služenja vojaškega roka, službenega potovanja ali bolnišničnega zdravljenja. Nenaseljene hiše se obravnavajo kot počitniški objekti z občasno uporabo (pri obračunu se upošteva ocenjenih 60 I preostanka komunalnih odpadkov tedensko), pri tem pa so izvzeti objekti, ki niso več primerni za bivanje in nimajo vodovodnega priključka. Povprečna obračunska količina preostanka komunalnih odpadkov znaša 130 I na osebo na mesec. Strošek prevzema in odlaganja mesečne količine odpadkov skupaj z republiško takso, občinsko takso oziroma deležem za razširjeno reprodukcijo in DDV-jem znaša za občana 507,17 SIT, če odlaga odpadke v svoj zabojnik, in 415,26 SIT, če odlaga odpadke v skupni zabojnik na zbirnem mestu. Prekomerne količine odpadkov lahko občani odložijo samo v namenske bele vrečke z oznako Javnega komunalnega podjetja Grosuplje, ki jih kupijo na sedežu podjetja oziroma pri šoferju smetarskega vozila. V ceni vrečke sta zaračunana tudi odvoz in odlaganje tako oddanih odpadkov. Cena za 50-litrsko vrečko je 120 SIT, za 80-litrsko pa I SO SIT. Gospodarske družbe, samostojni podjetniki, upravne in druge neprofitne organizacije na področju kulture, izobraževanja ter društva in podobno so dolžni z izvajalcem javne službe skleniti pogodbo o prevzemu komunalnih odpadkov. Ob podpisu pogodbe se z vsakim povzročiteljem dogovorimo o predvidenih vrstah, sestavi, ločevanju in količini predvidenih odpadkov ter lokaciji prevzema. V treh občinah je približno 1300 tovrstnih zavezancev, pogodbo pa jih je do konca avgusta pod pisala polovica. Pozivamo tudi ostale, da lo storijo čimprej! Največ pripomb zaradi obveznega podpisa pogodbe dajejo občani, ki imajo razna zastopstva in prodajo po telefonu, instalaterji in drugi, ki imajo večinoma terensko delo. avtoprevozniki. pa tudi predstavniki t.i. neprofitnih dejavnosti, kot so razna kulturna, športna, turistična društva, krajevne skupnosti ali politične stranke. Izjeme glede podpisa pogodbe so le pravne osebe, ki so v mirovanju in brez prometa na računih. Vsaka od navedenih oseb mora odlagati odpadke praviloma v svoj zabojnik, izjeme so le v primerih, ko se osebe različnih dejavnosti na isti lokaciji odločijo za skupni zabojnik, ali pa osebe, ki opravljajo dejavnost na domu in odlagajo odpadke v individualni zabojnik, ki je namenjen tudi gospodinjski rabi. Opažamo, da se je velika večina povzročiteljev šele ob podpisu pogodbe resno soočila z dejanskimi in vedno večjimi količinami odpadkov, ki jih proizvedejo tudi s svojo dejavnostjo. Razveseljivo pa je tudi spoznanje, da seje vsak pripravljen takoj racionalizirati, tako glede količin kot tudi glede možnega ločevanja odpadkov in vračanja korist nih odpadnih surovin specializiranim organizacijam. Nekateri imajo z njimi že sklenjene ustrezne pogodbe. Naša prihodnost je čisto okolji direktor Javnega komunalnega podjetju Grosuplje Jane: Skarlovmk Nimam kaj odpustiti in ne kaj zameriti. Jaz le tako rečem, da jc bilo tisto sinoči neumno od tebe. Kaj jc treba, ha ha ha, hodili v klet za menoj in me strašiti. Saj si pošten lani, in če tudi misliš pošteno, potem lahko tukaj m pri belem dnevu stopiš predme in mi poveš, da me imaš rad. No. huda pa nisem bila zaradi tega. le miren bodi! Premišljevala sem potem ponoči vso tole reč, in povem ti kar naravnost: zdi sc mi, da bi ne bilo napačno. Res jc preveč dela in skrbi zame. In če /.bolim, kaj potem? Grega, res sem nekoliko starejša od tebe, no, pa saj lo veš. Če boš tudi kot moj mož tako priden, pameten in varčen, kot si bil doslej, potem sc nama ni bati hudega in marsikaj bova še pridobila. Na. semkaj k meni sedi in zvrni ga kozarec!" Grega, ki je v prvem hipu široko zazijal in se strašno bedasto ozrl v krčmarico. sc je k sreči hitro spel znašel in se zavedel položaja. Skočil je kvišku, široko razprl roki in vzkliknil ves vzhičen: "Mati. to je preveč ..." "Nič mati. Meta mi reci," mu je segla v besedo gospodinja. "Zdaj pa. čim prej naredimo, tem manj bo opravljanja. Glede oklieev. bi rekla, naj bodo kar enkrat za trikrat, če ti je prav!" O ma - ne, o Meta." je jecljal Grega, "meni je vse prav. vse, vse." "Vidiš, saj sem vedela, da si pameten fant. Je že kar vse dogovorjeno. Zdaj pa trčiva na dobro srečo in rukniva ga do dna!" "Cin. cin. cin," sta zazvenela kozarca. Mesec pozneje je bil Grega srečen gospodar na premožni Škrljevini. Sladkega mošta jc imel odslej kajpada na razpolago po mili volji Murnu 10 STRAN S PROGLASITVE NAJ GODBENIKA V SLOVENJ GRADCU V četrtek, 20. junija, je bil v Slovenj Gradcu v sklopu vseslovenske turneje "Nedeljskih 40" velik koncert. Ob tej priložnosti pa so na uredništvu Nedeljskega dnevnika pripravili tudi proglasitev naj godbenika Slovenije za leto 2002. Kot verjetno že veste, je ta laskavi naslov pripadel našemu kapelniku g. Maksu Kozoletu. Zato smo se v Slovenj Gradec odpravili tudi godbeniki. Našemu kapelniku smo namreč želeli pripraviti presenečenje, saj niti približno ni pričakoval, da pridemo, ker je bil to pač navaden delovni dan. Pri pripravi presenečenja so nam izdatno pomagali na Nedeljskem dnevniku, saj nam je njihova "zlata ribica" v sodelovanju z. LPP podarila vožnjo z avtobusom. Tako smo torej prišli pred športno dvorano, v kateri je bil koncert. Čakali smo pred vrati, daje prišla na vrsto proglasitev naj godbenika. Voditelj je g. Maksa prepričal (prav težko pri takem ljubitelju glasbe to res ni bilo), da zaigra kakšno Slako-vo, in mu podal njegov tenor. In ko je g. kapelnik urezal prve takte skladbe Visoko nad oblaki, so nam odprli vrata in zakorakali smo v dvorano ter se pridružili presenečenemu kapelniku, ki prvih nekaj sekund sploh ni vedel, kaj bi. Nato smo skupaj odigrali skladbo do konca in ob gromkem aplavzu zapustili oder. Presenečenje je popolnoma uspelo. Ob koncu prireditve smo, tako kot se za prave "muzkontarje" spodobi, zaigrali še nekaj komadov pod cestno svetilko ter se v poznih večernih urah odpravili domov. GregorArko DAN JESENI IN OTVORITEV "TRŽNIH DNI KMETIJ" skupina pod vodstvom ge. Zajčeve, poleg drugih obiskovalcev, seveda, Poizkusili so mošt iz svežih jabolk, dobrote, ki so jih pripravile članice DPŽ so šle prav tako v slast. Kdor je želel, je lahko kupil ali se dogovoril za nakup ozimnice, ki je pridelana na naravi prijazen način. Prireditev je letos že druga po vrsti in želimo, da postane tradicionalna. Obenem pa jc to začetek tržnih dni kmetij, ki želijo svoje pridelke in izdelke prodajati na tržnici v Vrtnem centru. VSAK PETEK OD 12. URE DALJE BO MOČ KUPITI NEKATERE PRIDELKE Z NAŠIH KMETIJ. PRISRČNO VABLJENI PRIDELOVALCI IN KUPCI! Članice DPŽ Ivančna Gorica so pripravile prireditev Dan jeseni v petek, 27. septembra 2002, v Kmetijskem vrtnem centru Ivančna Gorica V sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo, sadjarji in zclcnjadarji ter KZ Stična so pripravile razstavo in pokušino pridelkov in kulinaričnih dobrot s kmetij. Sodelovale so tudi kmetije Erjavec - Gorenja vas, Grden - Gorenja vas, Janežič - Poljane, Petan - Velike Pece. Ostanek - Velike Pece, Bregar - Znojile, Scliškar - Znojile, Strah -Krka in Meglic - Mekinje. Ponudba je bila raznolika. Lepo vreme je poživljalo jesenski dan. prišli so otroci iz vrtca, šolska NA DOLENJSKEM NI SAMO NAJLEPŠE, TUDI JE IN PIJE SE NAJBOLJE Predstavitev knjige dr. Borisa Kuharja z naslovom Dolenjska in belokranjska kuhinja V soboto, 5. oktobra, sta Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Ivančna Gorica, in Kulturno društvo Kresnička z Muljave organizirala etnografsko razstavo Dolenjske kašče, ob tem pa tudi predstavitev knjige. Varuhinja kulturne dediščine Josipa Jurčiča Tatjana Lampret je ob otvoritvi prijazno nagovorila maloštevilne domačinke, seveda pa tudi Muljavčana župana Jerneja Lampre- ta in izbrani krog gostov. Mlada pesnica Andreja Miše je prebrala razpoloženjsko pesem, Boris Kuhar pa je razložil vlogo kašč, ki so značilne za našo deželo, in govoril o dolgoletnem nastajanju svoje knjige, za katero pravi, da ni kuharski priročnik, ampak več kot to. Poleg avtorjevega uvoda je knjigi na pot posvetil spremno besedo tudi ljubitelj Dolenjske, pesnik Tone Pavček: "Nekje na Dolenjskem so kraji: hiša, vinograd, košček polja... Tam so meseci sami maji, tam sem nekoč bil doma." Knjiga ima bogato slikovno opremo, poleg jedi so tu fotografije domačinov, posnetki krajev in muzejske fotografije. Na vpogled in tudi odkup jo imajo v Galeriji Kresnička na Muljavi. SOL IN LUC SVETA V STIČNI 21. vseslovensko srečanje mladih Stična 2002 Tudi letos (že enaindvajsetič) so se v soboto, 21. septembra, v Stično zgrinjale kolone mladih iz. vse Slovenije. Večino programa so letos pripravili kar mladi sami. Celo znano pevsko oz. ansambelsko ime si zaman iskal, saj so bili mladi kar sami "zvezde" dogodka, ali kakor se je glasilo geslo srečanja, so bili celo "sol" in "luč" sveta. Lahko smo se prepričali, da je bilo srečanje skoraj 8000 mladih res nadvse prisrčno, alkohola pa ni bilo, le sem in tja kakšna izjema. Sicer pa so se lahko mladi udeležili tudi številnih poučnih delavnic, bogoslužje pa je vodil škof Alojzij Uran. Za vas smo zbrali tudi nekaj značilnih vtisov med mladimi. -3 J Gašper Blazič iz Smlednika V Stični sem letos že petič. Sem prihajam, ker je tukaj je prijetno druženje in vsako leto prav tu srečam veliko prijateljev. Letos me je šc posebej nagovorilo geslo srečanja: "Vi ste sol zemlje, vi ste luč sveta." To si predstavljam tako, da smo kristjani tukaj zato, da uresničujemo poslanstvo: to pa je trud za kvalitetne medčloveške odnose in pravičnejšo družbo, torej okus in svetlobo. Simona Stegne, Mojca Adlešič iz Črnomlja Na srečanju sva sodelovali v skupini animatot jev množice in morava povedati, daje bila to zelo lepa izkušnja. Mladi so zelo lepo sodelovali v programu in se odzivali našim animatorskim namigom. Čeprav je bilo vreme malce slabše, nam to ni skazilo mladostne vneme. Sicer sva v Stični prvič in obljubiva, da bova še prišli. Aleks Jerman, Godovič V Stično sem prišel s skavtsko skupino, in sicer že tretje leto. Moje skavtsko ime je Vzdržljivi netopir. Tukaj v Stični mi je všeč. Letošnji program mi je všeč še posebej zato, ker je bogoslužje zelo prilagojeno mladini. Glasba je sodobna in zelo popestri, zato je lažje sodelovati pri maši. Dobro je, ker alkohol ni dovoljen, in mislim, da je zelo malo mladih, ki so ga ta dan res "poskusili". V Stično bom vedno rad prišel. Ksenija Medved LEOPOLD SEVER dobitnik Nagrade Republike Slovenije na področju šolstva za leto 2002 ga.*« Devetega oktobra so v Narodnem muzeju v Ljubljani podelili nagrade Republike Slovenije na področju šolstva, ki potrjujejo visoko raven prizadevnosti in pouka v naših šolah. Letos je bil med nagrajenci tudi gospod Leopold Sever, odličen učitelj in dobri znanec bralcev Klasja, ki je nagrado dobil za življenjsko delo na področju osnovnega šolstva. Naj predstavimo njegovo delo tako, kot piše v utemeljitvi za nagrado: "Leopold Sever, predmetni učitelj biologije in kemije, se že 41 let z izvirnimi idejami in osebnim zavzemanjem za njihovo uresničitev uspešno vključuje v vzgojno-izohražcvalno delo v šoli in širšem šolskem okolju. V obdobju pomanjkanja učil in sredstev za njihov nakup je neutrudno pripravljal in izdeloval različne učne pripomočke za kemijo in biologijo. Svoje znanje in izkušnje nenehno deli z učitelji, študenti, učenci in njihovimi starši. Kot vodja šolskega in občinskega aktiva učiteljev biologije, kemije in gospodinjstva je organiziral in vodil številne raziskovalne ekskurzije. Za študente ljubljanske in mariborske univerze je pripravil več učnih nastopov v učilnici in na terenu. Med pedagoškimi načeli sla mu na prvem mestu nazornost pri pouku in povezanost šole / okoljem. V naravoslovnem in geološkem krožku jc izpeljal več zelo odmevnih naravoslovnih akcij in bil mentor učencem pri raziskovalnih nalogah, /.a izdelavo teh projektov je dobil njegov krožek sedem zlatih priznanj. Ko so bila po letu 1995 vpeljana Preglova priznanja iz kemije, so njegovi učenci dosegli 2K zlatih, 6(1 srebrnih in 150 bronastili priznanj. Je avtor številnih prispevkov v dnevnem časopisju in občinskem ter strokovnih glasilih. S knjigo Pisani pla-menčki je zaoral ledino v kemijskem leposlovju. Sodeloval je tudi v radijskih odd ajali s poljudno-strokovno vsebino. Čeprav Leopold Sever javnosti nikoli ni opozarjal na svoje delo, njegovi uspehi niso ostali neopaženi. Dokaz za to so številna priznanja in pohvale." Čestitam našemu Poldetu v imenu uredništva in bralcev Klasja! M.G. STRAN 1 1 Časi se spreminjajo in medvedje z njimi Medvedje kmalu domače živali? Tudi medvedje niso več tisto kar so nekoč bili. Ni še tako dolgo tega, koje bilo srečanje z medvedom več kot dogodek leta. Danes je to že kar vsakdanja reč. Pride tudi na dom. In če bo šlo tako naprej, jutri ne ho nič nenavadnega, če bo sredi dneva kosmatinec potrkal na vrata in zahteval kakšen pri-boljšek. Zakaj so postali medvedje tako predrzni, je težko reči. Ena od variant je morda ta, da so postali bolj leni. Zakaj hi se po cele dneve trudili in nabirali hrano po gozdu, če je je pa polno na njivah in okrog hiš. Jim potem ostane več časa za sprehode in za tiste stvari, po katerih jih je vsako leto več. * Tudi v naši občini ni nič drugače, saj ne poznajo občinskih meja. prav gotovo, ista medvedka z dvema mladičema v Podbukovju pri Krki obiskala koruzno njivo Viktorja Pajka. Očitno ima Viktor najslajšo koruzo daleč naokoli. Kupil je petarde, ki, ko jih prižgeš, pokajo vsake pol ure. Nič ni pomagalo. Na njivi je ponoči prižigal sveče, pa zopet nič. Koruza je bila očitno slajša od starih štosov za zastraševanje. "Skoraj pol njive koruze so mi požrli. Kar je pa še huje, tudi tisto kar je ostalo, domača žival noče jesti, ker smrdi po medvedu. Vsaj za 30.000 tolarjev škode so mi naredili doslej". In kdo mu bo plačal škodo? Lovci pravijo, naj toži državo, da oni nimajo nič pri tem. Odstrel medveda pa menda stane kar pošten milijonček tolarjev. Kdo pa dobi tega? Korajža velja Morda pa so Viktorjeve petarde le malo pomagale, saj sc jc medvedka z družino nekaj pred sedmo uro zjutraj odpravila drugam. Naravnost na Muljavo. Ker pri Medvedovi hiši ni našla nič primernega, se je spomnila, da imajo na Muljavi gostilno Obrščak. Ta je bila menda zaprta, pa jo je medvedja družina razočarana mimo gostilne mahnila kar čez križišče in proti vasi Potok. K sreči tisti hip ni bilo nobenega avta. Pa še nestrokoven nasvet državi: Če država res hoče imeti toliko medvedov, naj jih tudi primerno hrani, in to tam, kjer jih hoče imeti. To pa je najbrž v gozdu, daleč od naselij. Medvedje niso samo predrzni, so tudi radovedni. To priča njihov obisk na dvorišču pri Tičkovih na Bojanjem Vrhu. Resda ponoči, si je medvedja družina natančno ogledala skladišče bal s silazno krmo. Strašno jih je očitno zanimalo, kaj je tako lepo zavito v polivinil. Najbrž so mislili, da mora biti nekaj zelo dobrega. Ko so raztrgali eno in ugotovili, da vsebina za njih ni poslastica, kakršno je obetala lepa embalaža, so poskusili vsaj, še pri šestih. No, šele potem so ugotovili, da ni vse dobro, kar je lepo zavito. Naredili pa so kar nekaj škode. Pred dnevi pa je morda, ali pa JULIJ AVGUST IN SEPTEMBER PRI UPOKOJENCIH film o soški fronti ter kostnico italijanskih vojakov. Preko Tolmina, kjer smo imeli postanek za kosilo, so se nam na poti ponujale soteske, korita in slapovi vse do Idrije - najstarejšega slovenskega rudarskega mesta. Zgodovino mesta, kulturno dediščino in zgodovino rudnika nam je predstavil profesor Kavčič. Zaradi pestrosti in različnosti ponujenega dne smo se zadovoljni odpravili proti naši Dolenjski, kjer nam narava v vseh letnih časih ravno tako ponuja darove in polni čustva. Zavedamo pa se, da moramo v jesen stopiti prenovljeni, močnejši in pripravljeni na dolgo zimo, ki nam bo posrkala nakopičeno moč. Zato smt) se v začetku septembra odpravili na dvodnevni izlet. Podali smo sc na morje, se posvetili znamenitosti treh otokov, prisluhnili dobremu vodenju, si privoščili dovolj sonca, zaužili modrino morja ter izkoristili vse, kar nam je bilo ponujeno ob pogledih na naravo in zgodovino. Tako nas je dodobra presenetila resnica Golega otoka, pa tudi zgodovina koncentracijskega taborišča na Rabu. Pogledi in besede na pokopališču Kampor so povedali vse. Navidez močni in odločni smo ta videz kaj kmalu spremenili v krhkost, saj je marsikateri od nas prvič videl posledice vojnega in Naglo seje bližalo poletje. Misli so nam uhajale k nečemu, kar bi nam lahko pomenilo več, kot nam nudi vsakdan. Utrujeni od pomladnega dela, od vročih junijskih dni smo v začetku julija zapustili naše kraje in sc ob prvih sončnih žarkih odpravili na enodnevno kopanje v Izolo. Vzeli smo si dan zase, za svoje zdravje, za sproščujoče druženje in ponosno ugotovili, kako nam je lahko lepo. Zalo se nam jc ob odhodu iz, Izole porodila ideja in želja, da se tak dan ponovi v avgustu. In to se je tudi zgodilo. Očarljivost takega dne bogati nas vse. Na zadnjo soboto v juliju smo se družili na našem tradicionalnem pikniku na Krki, katerega so popestrili s kulturnim programom člani našega društva. Članom PGD Krka pa se lepo zahvaljujemo za gostoljubnost. Prvo soboto v avgustu smo se odpravili v tisti del Slovenije, ki je čudovit kakor iz lepih sanj, kjer sc ponosno in razkošno razprostirajo gore, vrhovi in doline. Ta del ne slovi samo po lepoti, ampak tudi po zgodovini, ki je pisana za te kraje. Tako nas je pot vodila po Gorenjski preko Italije do zgodovinskih Kluž. Zgodovinsko trdnjavo Kluže nam je predstavil lokalni vodič, oblečen v staroavstrijsko vojaško uniformo. Kobarid je bil naša naslednja postaja, kjer so nam predstavili muzej. KAKŠNO VODO PIJEMO? 4. oktobra 2002 je bila razširjena seja izvršnega in nadzornega odbora Regijskega društva ekološkega gibanja Ivančna Gorica (RDEG). Predstavili so realizacijo delovnega programa v letu 2002, kije obsegal številne čistilne akcije, delo ekoloških patrulj, obveščanje in urgiranje pri določenih inšpekcijskih službah (problem večjih "onesnaževalcev" v občini, problem odpadnih voda z avtocest, iz podjetij, problematika zaščitenosti izvirov pitne vode. onesnaževanje pitne vode z gnojevko...). Z organizacijo in izpeljavo projekta "Nepravilni) odloženi odpadki povzročajo nepopravljivo škodo naravi in zdravju ljudi - LGP-07" (finančno ga je podprl Regionalni center za okolje za srednjo in vzhodno Evropo - REČ in države Danske) nameravajo izpeljati več akcij, katerih osnovni namen je dvigniti okoljsko ozaveščenost ljudi (s predavanji, izobraževanjem, ekološkimi patruljami, čistilnimi akcijami...), predvsem osnovnošolcev (projekt EKOŠOLA, ki se realizira tudi v drugih slovenskih občinah), in izpeljati identifikacijo črnih odlagališč odpadkov. Na seji so ugotovili, daje glavni problem v naši občini (poleg nizke okoljske zavesti na splošno) onesnaženost voda. Od večjih onesnaževalcev (Farma Stična, Sirarna Stična, Tovarna Zmaj Šentvid pri Stični, Livar Ivančna Gorica -sodeluje z RDEG) pa vse do črnih odlagališč odpadkov, kanalizacije in onesnaževanja ob delu kmetov - gnojenja njiv in travnikov v bližini voda. Vse to vpliva na kvaliteto pitne vode v naši občini in posredno tudi na zdravje občanov. Če vam ni vseeno za svoje zdravje in zdravje vam najbližjih, se naslednjič, ko odprete pipo v kuhinji, vsaj za trenutek zamislite: Kakšno vodo pijem'' Možni odgovori: a) klorirano, b) neoporečno, c) oporečno, d) od zdaj naprej samo šc kupljeno. Natulija Pavlin POLICIJSKA KRONIKA Policijska postaja Grosuplje je septembra 2002 na območju Občine Ivančna Gorica obravnavala 11 kršitev zoper javni red in mir, od tega jih je bilo 9 storjenih v zasebnih prostorih, 2 pa na javnem kraju. V tem mesecu smo na območju občine Ivančna Gorica obravnavali 27 različnih kaznivih dejanj. Najpogostejše so bile tatvine, vlomi in poškodovanje tuje stvari. Občani, ki bi karkoli vedeli o kakšnem kaznivem dejanju ali prometni nesreči ali če bi opazili storilce na delu oz. begu, naj to nemudoma sporočijo na policijsko postajo Grosuplje ali na telefon 113. Vsaka informacija, ki bi kakorkoli pripomogla k izsleditvi storilca, je dobrodošla. V septembru smo opravili oglede 21 prometnih nesreč z materialno škodo in telesnimi poškodbami. Največ se jih je zgodilo na avtomobilski cesti A/2 in na regionalni cesti R 216 in 646 ter v naselju Ivančna Gorica. Septembra, ko se je začelo novo šolsko leto. ni bil noben otrok na območju občine udeležen v prometni nesreči. V oktobru je policijska postaja Grosuplje kontrolirala hitrost z lastnim radarjem na območju občine Ivančna Gorica, predvsem na odsekih cest, kjer se dogajajo prometne nesreče oz. kjer so prekoračitve hitrosti največje in najbolj pogoste. Vozniki naj vozijo v skladu s ces-tnoprometnimi predpisi ter prilagodijo hitrost vožnje vremenskim razmeram in ostalim dejavnikom, ki kakorkoli vplivajo na potek prometa. Tako bodo pripomogli k boljši prometni varnosti in predvsem k manjšemu številu prometnih nesreč. Policijska postaja (rrVSUplje povojnega grozodejstva. Lahko smo samo potrdili, da se na vsakem izmed teh zgodovinskih spomenikov zgodba konča s spominom na trpljenje ljudi. Poklonili smo se jim. Ob ogledih smo dobili šc večji vpogled v zgodovino, pokazali, koliko nam pomeni, dokazali, da na žrtve nismo pozabili, in sc, odprti čustvom, odpravili proti domu. Vse, kar smo videli in slišali, in da smo se udobno prevažali, nam je omogočila TA Relax in prevoznik g. Petrič. Izjemni vodič g. Leon pa se nam je posvetil z dušo ter nam s svojimi besedami tešil radovednost, za kar se mu iskreno zahvaljujemo. Prišel je čas, da smo se z mislimi, spomini, utrinki s tega izleta odpravili proti domu. Tako kot vedno je tudi tokrat zadonela prava slovenska pesem. Koliko nam je pomenil ta izlet, pa smo lahko ugotovili po obrazih zadovoljstva. Za DU Ivančna Gorica za pisalu Jožica Skubic 12 STRAN ZGODOVINA KRŠČANSTVA NA SLOVENSKEM Krščanstvo ima na slovenskih tleh dolgo in zanimivo zgodovino, in prav zato so v samostanu Stična odprli stalno razstavo Zgodovina krščanstva na Slovenskem. Razstava je odprta od torka do sobote, od 9.00 do 17.00 in ob nedeljah in cerkvenih praznikih, od 14.00 do 17.00. Razstava Zgodovina krščanstva na Slovenskem je prva tovrstna razstava v Sloveniji. Predstavljena je kronološko, od zgodnjega srednjega veka do konca dvajsetega stoletja, in sicer v dvanajstih prostorih, z več kot dvesto eksponati. Ideja za postavitev te razstave se je začela udejanjati pred petimi leti, ko so organizatorji dobili finančno podporo Ministrstva za kulturo, idejo pa je podprla tudi Cistercijanska opatija Stična pod opata dr. Antona Nadraha. Kot slavnostni govornik na odprtju razstave je dr. Nadrah povedal, da je bila ideja za postavitev take razstave prisotna že v osemdesetih letih. Ko so dobili finančno pomoč različnih donatorjev, so najprej obnovili prostore bivše osemletke in gimnazije, v katerih se danes nahaja že omenjena razstava. Potem pa so začeli zbirati predmete, med katerimi je bilo najtežje najti eksponate iz srednjega veka, kakor je priznala vodja projekta in direktorica muzeja Jana Cvetko. Pri zbiranju, oblikovanju in restavratorskih delih so ji pomagali akademska slikarka mag. Darja Srebnik, mag. Nataša Polajnar Frelih, univ. dipl. arhitektka Sanja Jurca Avci, akademska slikarka Anja Zavadlav, dokumantalist Marko Okorn in še mnogi drugi. Slavnostne besede pa je imel na odprtju razstave tudi slovenski nadškof in metropolit dr. Franc Rode. Razstavo je pohvalil kot za zelo lepo in poučno urejeno, a tu obstaja še ena nevidna razstava v notranjosti človeka, ki jo je navdihovalo krščanstvo, kakor je dejal nadškof Rode. Po mnenju nadškofa Rodeta je razstava pomembna predvsem za mladi rod, ki nima več jasne predstave o krščanstvu, kot sojo imele prejšnje generacije, skratka je zelo poučna. Razstava s svojimi slikami, kipi, knjigami ter ostalimi eksponati je vsekakor vredna ogleda. Saša Senica Ob tednu otroka ČAROVNIK ROMAN BALON MAN V ŠENTVIŠKEM VRTCU ii Čarovniki so vedno vzbujali veliko pozornosti pri odraslih, še bolj pa pri otrocih. Zato je bil obisk čarovnika Romana v vrtcu Čebelica Šentvid pri Stični svojevrsten dogodek za otroke, ki so bili (vsaj nekateri) vidno vznemirjeni. Tudi starši njegovega čaranja nismo spremljali čisto ravnodušno. Zelo pohvalno je, da je deloval zelo vzgojno in čaral predvsem "prometnovarnostne" stvari, ki pa so bile za otroke tudi zanimive. Nič manj mojstrstva pa ni pokazal s spretnim oblikovanjem klobasastih balonov, saj je iz njih ekspresno izdeloval prava čudesa iz pretežno živalskega sveta. Vse to se je dogajalo na četrtkovo popoldne, 3. oktobra, v okviru jesenskega živ-žava, ki ga za otroke organizirajo v vrtcu. Povabljeni smo bili tudi starši, in ne zaman. Po razburljivih čarovniških trikih smo bili pogoščeni s slastnim kostanjem in sladkimi piškotki, ki so jih pod vodstvom vzgojiteljic spekli sami otroci iz vrtca. Starši gotovo ne bi imeli nič proti, če bi nas v vrtcu večkrat povabili na takšne prireditve z dobrotami na koncu, saj se takim stvarem res ne bomo odrekali. Pa četudi nas doma potem malo teži v želodcu. B, S. KLUB CUKEC IN PANDA Počitnice so naokoli, učenci že sedijo v šolskih klopeh, prav tako pa smo uspešno začeli novo sezono tudi Čukci in Pande. Z velikim veseljem se dvakrat tedensko zopet srečujemo prostovoljke z otroki s posebnimi potrebami v klubu Čukcc in Panda, kjer že pridno ustvarjamo. Že takoj na začetku smo sc lotili pomembne naloge: ustvariti skupinsko likovno delo na temo Pobarvajmo počitnice. Čukci in Pande so ustvarili likovno kompozicijo, sestavljeno iz del vsakega od njih. Čeprav na razstavi nismo bili nagrajeni s prvo nagrado, nam je podjetje Emona Obala Koper podarilo veliko risarskega materiala. Za darilo smo sc podjetju že zahvalili, saj so s tem otrokom omogočili veliko ustvarjalnih uric, v katerih neznansko uživajo. Veseli zaradi tako uspešnega začetka našega druženja smo sc odločili za nadaljnje pripravljanje takšnih in podobnih natečajev, ki so nam prostovoljkam in otrokom s posebnimi potrebami velik izziv. Katarina Drohnič Mojstri iz pekarne Peter Skufca: 'Predpečnikovo delii se je zelo spremenilo. Fizičnega dela je manj, s klimatizacijo pa so se izboljšali tudi pogoji za doseganje stalne kakovosti izdelkov." Peter je član lokalne skupine Prima, v domačem zboru pa z ženo Klaro po 74etni hčerki Tjaši in 6-letnem sinu Tilnu kmalu pričakujeta Se enega člana. BARITONIST, KI IZDELUJE SRCA Kot prvega v nizu mojstrov iz Pekarne Grosuplje predstavljamo Petra Škufco, moža s štirimi poklici. Pripoveduje o tem, kako se je iz kovinarja in šoferja spremenil najprej v peka in nato v živilskega tehnika, ob tem pa je našel čas za prepevanje. Če si nekaj zares želiš, se ti želja uresniči, pravijo, Peter pa pripoveduje: "Po osnovni šoli sem želel postati pek. Ker pa je bila šola precej daleč, v Mariboru, sem se odločil za bližnjo kovinarsko. Opravil sem šolanje in se zaposlil, ob tem pa sem pridobil tudi vse kvalifikacije za poklicnega .šoferja. Toda ko sem pred osmimi leti zagledal razpis za peka pomočnika, sem se takoj odločil, tla poskusim. Napisal sem prošnjo in že na pogovoru me je direktor vprašal, ali bi me zanimalo šolanje ob delu. Bil .sem seveda za." Po treh letih v pekarni se je odločil, da sede po 14 letih spet v šolsko klop. Naredil je najprej poklicno Šolo za peka, nato pa se je odločil še za dve leti, ki vodita do izobrazbe živilskega tehnika. Zdaj mu do pete stopnje manjka samo še en izpit. S svojim delom je zadovoljen. Zakaj se torej še izobražuje?" Za šolanje sem se odločil, ker je v pekarni precej možnosti za napredovanje. Vesel sem, da me je podjetje podprlo in da ima veliko razumevanja za izobraževanje. Tudi delo narekuje, da moraš biti izobražen za delo z računalniki. Sodobna tehnologija zahteva posebna znanja. Fizičnega dela je zaradi računalnikov manj, veliko lažje je tudi zaradi klimatizacije, ki je hkrati zagotovila, da SO pogoji za kakovost kruha vedno enaki." V pekarni je Peter predpečnik, vendar obvlada vse faze dela, zato večkrat priskoči na pomoč tudi v trgovskih centrih pri peki na prodajnem mestu. Pravkar je bil mesec dni v Novem mestu. Še vedno pa rad pripravlja kruhe, ki zahtevajo ročne spretnosti. Vesel je, da je bil izbran med mojstre peke, ki izdelujejo pletena srca po tradicionalnem izročilu. "Doma sem iz okolice Žužemberka in za tamkajšnje turistično društvo večkrat pripravim pletena srca in druge izdelke. Poznajo me namreč tudi kot pevca. Sem baritonist v dvanajstčlanski moški vokalni skupini Prima, zato se veliko družimo ob ohranjanju kulturne dediščine. Spodbudno je, da zanimanje za izdelke in običaje iz kulturne dediščine narašča, veliko več ga je kot pred leti", poudarja Peter Škufca. ^Pekarna (jrosuplje VOLITVE 2002 STRAN 19 Na podlagi 2. odstavka 74. člena Zakona 0 lokalnih volitvah (Ur.l. RS, št. 72/93, 7/94, 33/94,61/95,70/95, 20/98 in 51/02) v zvezi z določbo 60. člena Zakona o volitvah v državnem zboru (Ur.l. RS. št 44/92 in 60/95), je Občinska volilna komisija občine Ivančna Gorica po opravljenem žrebanju dne 23. oktobra 2002 sestavila naslednji seznam list kandidatov za volitve župana, članov občinskega sveta in članov sveta KS Občine Ivančna Gorica, ki bodo 10. novembra 2002 SEZNAM list kandidatov za volitve članov občinskega sveta, kandidatov za župana ter kandidatov za člane svetov krajevnih skupnosti I. SEZNAM LIST KANDIDATOV ZA ČLANE OBČINSKEGA SVETA OBČINE IVANČNA GORICA Volilna enota št. 01 Ivančna Gorica, obsega območje naslednjih naselij: Ivančna Gorica, Metnaj, Muljava, Stična, Višnja Gora. V seznam so vpisane naslednje liste kandidatov: I. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - LDS 1. Marija Koščak, vzgojiteljica, roj. 27.03.1957, Vir pri Stični 44, Ivančna Gorica 2. Bogomir Volkar. tekstilni tehnik, roj. 02.09.1950, Vir pri Stični 68, Ivančna Gorica 3. Zdravko Skubic, strojni inženir, roj. 23.06.1966, Ljubljanska cesta 68,. Ivančna Gorica 4. Marjan Petrič, elektrotehnik, roj. 25.12.1943,Grintovec 11, Višnja Gora 5. Ana Praznik, doktor medicine, roj. 30.12.1950, Vir pri Stični 120, Ivančna Gorica 6. Majda Jordan, socialna delavka, roj. 08.01.1957, Muljava 7A, Ivančna Gorica 7. Jože Javornik, univ.dipl.ing.agr., roj. 17.08.1934, C.II.Grupe odredov 28, vančna Gorica 8. Zlatko Klemen, talilec, roj. 23.09.1953, Malo Hudo 2a, Ivančna Gorica 9. Alojz Kovačič, prometni tehnik, roj. 20.06.1931, C. talcev 21, Ivančna Gorica 10. Alojz Bahorič, tehnični kontrolor, roj. 09.04.1937, Ul. Dol. Odredil 14, Ivančna Gorica 11. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV - ZLSD 1. Magdalena Urbančič, zdravnica, roj. 05.06.1956, Vir pri Stični 40, Ivančna Gorica 2. Matjaž Čampa, ing. elektrotehnike, roj. 15.06.1902, Ul. II. grupe odredov 26, Ivančna Gorica 3. Luka Seme, zlatar, roj. 13.04.1954, Žabjek 7, Višnja Gora, Ivančna Gorica 4. Alojz. Plantarič, dipl. ekonomist in dipl. ing. agronomije, roj. 04.08.1941, Pot v Resje 4, Ivančna Gorica 5. Urška Vovk, dipl. ekon, dipl.ing. agronomije, roj. 17.03.1982,Vir pri Stični 78, Ivančna Gorica 6. Uroš Hočevar, univ.dipl.filozof, roj. 15.04.1972, ljubljanska c. 30, Ivančna Gorica 7. Jože Genorio, zidar, roj. 23.02.1956, Stična 48 c, Ivančna Gorica 8. Stanislav Klemenčič, krojač, roj. 29.04.1926, Pot na Vir 16, Ivančna Gorica 9. Janez Jefim, trgovec, roj. 10.03.1968, Pristavil nad Stično 2, Ivančna Gorica III. NOVA DEMOKRACIJA SLOVENIJE -NDS 1. Nikolaj Erjavec, dipl. socialni delavec, roj. 02.10.1951, Stična 50 a, [vančna Gorica 2. Jože Mihelčič, inštruktor mot. vozil, roj. 02.03.1940, Grin-tovec 2, Višnja Gora,Ivančna Gorica 3. Joško Hrovat, učitelj tel. vzgoje, roj. 14.08.1950, Na klancu 1$, Ivančna Gorica 4. Milan Bregar, elektrotehnik, roj. 22.07.1974. Muljava 34, Ivančna Gorica 5. Milan Perovšck, ekonomist, roj. 08.07.1961, Stična 11, Ivančna Gorica 6. Cvctana Erjavec, dipl. socialna delavka, roj. 21.03.1954, Stična 50A, Ivančna Gorica 7. Gregor Štrubelj, ekonomist, roj. 15.10.1973, Stična 158, Ivančna Gorica 8. Milan Medved, s.p., roj. 19.08.1964, Mrzlo polje 3, Ivančna Gorica IV. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS 1. Milena Vrhovec, ing. agronomije, roj. 15.05.1958, Vir pri Stični 113, Ivančna Gorica 2. Cveto Zupančič, poklicni voznik, roj. 04.05.1959, Vrh pri Višnji Gori 22, Ivančna Gorica 3. Alojz Janežič, keramičar, roj. 24.07.1951, Poljane 2, Ivančna Gorica 4. Irma Lekan, ing.agronomije, roj. 13.05.1962, Pot na Vir 12, Ivančna Gorica 5. Ciril Bregar, kmetovalec, roj. 09.01.1955, Muljava 19, Ivančna Gorica 6. Alojz Kek, mizar, roj. 26.01.1954, Spodnja Draga 23, Ivančna Gorica 7. Marija Erjavec, kmet. Tehnik, roj. 19.04.1958, Gorenja vas 7, Ivančna Gorica 8. Franc Omahcn, kmetovalec, roj. 05.12.1947, Velika Dobrava 10, Višnja Gora, Ivančna Gorica 9. Jože lirjavee, študent, roj. 23.03.1980, Nova vas 8, Višnja Gora, Ivančna Gorica 10. Ignac Medved, poklicni tesar, roj. 12.09.1929, Vir pri Stični 2, Ivančna Gorica V. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - SDS 1. Jernej Lampret, profesor športne vzgoje, roj. 14.07.1948. Muljava 179. Ivančna Gorica 2. Dušan Strnad, ekonomski tehnik, roj. 24.10.1961. Kriška vas 11, Višnja Gora, Ivančna Gorica 3. Stanislav Okorn, ing. kmetijstva, roj. 19.01.1901, Vir pri Stični 89, Ivančna Gorica 4. Frančišek Grahljevcc, šofer, roj. 15.10.1939. Livarska c. 6, Ivančna Gorica 5. Milan Pušljar, poklicni voznik, roj. 24.12.1962. Škrjanče 4, Ivančna Gorica 6. Joško Dremclj, ing. elektrotehnike, roj. 20.11.1959, Metnaj 24, Ivančna Gorica 7. Janko Zadel, RTV mehanik, roj. 02.01.1966, Dedni Dol 26, Višnja Gora,Ivančna Gorica 8. Andrej Zelko, trgovski poslovodja, roj. 12.01.1959, Spodnja Draga 20 a, Ivančna Gorica 9. Marjan Travnik, fotograf, roj. 08.10.1953, Grintovec 41, Višnja Gora, Ivančna Gorica 10. Janez Kastelic, strojni tehnik, roj. 07.05.1902, Dedni Dol 34. Višnja Gora, Ivančna Gorica VI. NOVA SLOVENIJA-KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA - N.Si 1. Andrej Sckirnik. elektrotehnik energetik. roj. 11.11.1908, Ulica talcev 4, Ivančna Gorica 2. Peter Pavel Groznik, višji upravni delavec, roj. 02.11.1937, Ciglerjeva 13, Višnja Gora, Ivančna Gorica 3. Lojze Rus, slaščičar, roj. 09.06.1956, Spodnje Brezovo 14, Višnja Gora, Ivančna Gorica 4. Darinka Kavšek, gimnazijski tehnik, roj. (17.05.1950. Malo Črnelo 4, Ivančna Gorica 5. Tone Knez, komercialni tehnik, roj. 25.05.1959, Pot v boršt 27, Ivančna Gorica 6. Drago Gorenc. gostinski tehnik, roj. 19.04.1964, Ul Cankarjeve brigade 31, Ivančna Gorica, 7. Marinka Kralj, medicinska sestra, roj. 06,09.1956, Ul 6. junija 11, [vančna Gorica 8. Stane Slana, šofer, roj. 18.01.1963, Dolenjskega odreda 21, Ivančna Gorica 9. Uroš Vozel, študent, roj. 01.06.1983, Malo Hudo 24A, Ivančna Gorica K). Mojca Koščak, študentka, roj. 02.05.1981, Škrjanče 2, Ivančna Gorica Volilna enota št. 02 v Šentvid pri Stični, obsega območje v naslednjih naselij: Dob, Sobrače, Šentvid pri Stični, Temenica. V seznam so vpisane naslednje liste kandidatov: I. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - LDS 1. Sonja Maravič, gimnazijska maturantka, roj. 05.02.1953, Pristavlja vas 5a, Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica 2. Jože Rus, strojni tehnik, roj. 25.02.1966, Šentvid pri Stični 26a, Ivančna Gorica 3. Jože Kenda, komercialni tehnik, roj. 08.03.1940. Šentvid pri Stični 152, Šentvid pri Stični 4. Nenad Rikič, gimnazijski maturant, roj. 30.11.1975, Šentvid pri Stični 135. Ivančna Gorica 5. Vesna Orehek. dipl. pravnica, roj. 15.04.1967, Petrušnja vas 53, Šentvid pri Stični. Ivančna Gorica 6. Janez Strnad. komercialist, roj. 22.05.1963, Šentvid pri Stični 60, Ivančna Gorica II. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV - ZLSD 1. Viktor Plankar, ključavničar, roj. 18.10.1949, Šentvid pri Stični 56. Ivančna Gorica 2. Tatjana Zadel, ekonomski tehnik, roj. 24.04.1949, Grm 3, Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica 3. Vendelj Vaš, skladiščnik, roj. 21. 03.1944, Radohova vas 26, Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica 4. Vlasta Kovačič, defektologinja, roj. 03.11.1950. Šentvid pri Stični 133 a, Ivančna Gorica 5. Marija Mencin, učiteljica, roj. 26.10.1950, Zaboršt pri Šentvidu 19, Šentvid pri Stični. Ivančna Gorica 6. Vincencij Obreza, višji upravni delavec, roj. 20.01.1931, Temenica 52. Temenica, Ivančna Gorica III. NOVA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - NDS 1. Jože Petan, kmet. tehnik, roj.12.10.1951. Velike Pece 26, Šentvid pri Stični. Ivančna Gorica 2. Anton Gruden, monter in mehanik hladilnih naprav, roj. 24.101954, Šentpavel 33, Šentvid pri Stični. Ivančna Gorica 3. Andrej Pečan, elektronik, roj. 17.04.1981, Sela pri Sobračah 3B, Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica IV. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS 1. Jože Golf, kmetovalec, roj. 21.02.1948. Cagošče 5. Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica 2. Marko Kastelic, trgovec, roj. 22.04.1967. Hrastov Dol 15. Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica 3. Jože Anžlovar. kmet. roj. 31.10.1952, Velike Češnjice 6, Ivančna Gorica 4. Vera Kutnar. kmetijski tehnik, roj. 26.03.1965, Zaboršt 6, Ivančna Gorica 5. Marjeta Bijee, viš. med. sestra, roj. 28.04.1955, Šentvid pri Stični 33A. Ivančna Gorica 6. Jaka Sever, gimnazijski maturant, roj. 14.08.1958. Radohova vas 2B, Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica 20 STRAN VOLITVE 2002 V. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - SDS L. Ignac Kastelic, kmetovalec, roj. 09.01.1952, Pungert 7. Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica 2. Anton Medved, gimnazijski maturant, roj. 18.08.1958, Šent-pavel 19, Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica 3. Lovrencij Lampret. oblikovalec - aranžer, roj. 29.07.1943, Šentvid pri Stični 161, Ivančna Gorica 4. Janez Mežan, strojni mehanik, roj. 12.08.1960, Dob pri Šentvidu 40, Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica 5. Branko Novak, inž. elektroenergetike, roj. 26.01.1965, Velike Pece 19. Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica 6. Aleš Lampret, ekonomski tehnik, roj. 17.06.1971, Šentvid pri Stični 161, Ivančna Gorica VI. NOVA SLOVENIJA-KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA - N.Si 1. Alojz Čcbular, šofer, roj. 07.09.1952, Škofije 8, Šentvid pri Stični. Ivančna Gorica 2. Anica Volkar, učiteljica, roj. 15.12.1956, Šentvid pri Stični U7C. Šentvid pri Stični. Ivančna Gorica 3. Jože Polončič, ključavničar, roj. 18.05.1965, Dob pri Šentvidu 12, Šentvid pri Stični. Ivančna Gorica 4. Miha Koščak. gimnazije, roj. 19.01.1977, Radohova vas 14. Šentvid pri Stični. Ivančna Gorica 5. Dragica Novak, prof. matematike, roj. 28.07.1974, Velike Pece 19, Šentvid pri Stični. Ivančna Gorica 6. Petja Mihelič, študent, roj. 10.01.1977, Velike Pece 25A, Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica Volilna enota št. 03 Suha Krajina obsega območje naslednjih naselij: Ambrus, Krka, Zagradec. V seznam so vpisane naslednje liste kandidatov: I. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - LDS 1. Nataša Lukman, gimnazijski maturant, roj. 20.12.1974, Znojile pri Krki 31. Krka. Ivančna Gorica 2. Anton Gregorič, monter in upravljalec energetskih naprav, roj. 13.12.1968. Primča vas 17, Zagradec, Ivančna Gorica 3. Branko Ferlin, trgovec, roj. 19.12.1962, Zagradec 5, Zagradec, Ivančna Gorica 4. Aljoša Laco, veterinarski tehnik, roj. 21.12.1965, Višnje 16, Zagradec. Ivančna Gorica 5. Marko Trunkelj, lesni tehnik, roj. 27.12.1965, Znojile pri Krki 24, Krka, Ivančna Gorica II. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV - ZLSD 1. Franja Pavlin Filač, ekonomistka, roj. 14.01.1963, Krka 35a, Krka, Ivančna Gorica 2. Slavko Pečjak, mizar, roj. 10.07.1970, Ravni Dol 5, Krka, Ivančna Gorica III. NOVA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - NDS 1. Tonček Hočevar, trgovska šola, roj. 16.11.1951, Velike Lesc 6A, Zagradec 2. Vesna Šinkovec, šivilja, roj. 27.06.1975, Zagradec 7, Zagradec, Ivančna Gorica 3. Edvard Glavan, voznik, roj. 12.10.1949, Velike Lese 9A, Zagradec, Ivančna Gorica IV. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS 1. Jože Perko, poklicni voznik, roj. 04.03.1943, Kal 6, Ivančna Gorica 2. Jože Gregor Strah, strojni tehnik, roj. 29.11.1966, Podbukov-je 1, Krka, Ivančna Gorica 3. Ciril Šinkovec, pečar, roj. 02.07.1962, Brezovi Dol 21, Zagradec, Ivančna Gorica 4. Darka Zupane Puš, ing. agronomije, roj. 22.10.1960, Znojile pri Krki 16, Krka, Ivančna Gorica 5. Ciril Plut, kmetovalec, roj. 13.10.1959, Valična vas 9, Zagradec, Ivančna Gorica V. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - SDS 1. Andrej Mirtič, ing. gozdarstva, roj. 03.12.1963, Primča vas 4, Ambrus, Ivančna Gorica 2. Jože Adlcr, ing. metalurgije, roj. 01.03.1969, Grintovcc 9, Zagradec, Ivančna Gorica 3. Marjan Globokar, šofer, Gradiček 8, Krka, Ivančna Gorica 4. Andreja Miše, upokojenka, Kamni vrh 17, Zagradec, Ivančna Gorica 5. Franc Hočevar, upokojenec, roj. 18.06.1951, Bakre I, Zagradec, Ivančna Gorica VI. NOVA SLOVENIJA-KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA - N.Si 1. Igor .lerncjčič, lesarski tehnik, roj. 21.01.1967, Fužina 14, Zagradec, Ivančna Gorica 2. Peter Mišmaš, dipl.ekonomist, roj. 15.11.1967, Podbukovje 13, Krka, Ivančna Gorica 3. Jože Muhič, upokojenec, roj. 02.01.1939, Ambrus 34,Zagradec, Ivančna Gorica 4. Anton Črnivec, kmetijska šola, roj. 21.09.1955, Gabrovka 26, Zagradeca, Ivančna Gorica Nina Mišmaš, študentka, roj. 16.04.1982, Krka 11, Krka, Ivančna (iorica II. SEZNAM KANDIDATOV ZA ŽUPANA OBČINE IVANČNA GORICA Kandidati so: 1 Milena VRHOVEC ing. agronomije, roj. 15.05.1958, Vir pri Stični 113, IVANČNA GORICAPredla-galclj: SlovenskA LJUDSKA STRANKA - SLS 2 Matjaž BAVDEZ strojni tehnik, roj. 25.07.l947..Šentvid pri Stični 26A, ŠENTVID PRI STTCNIPredlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije - LDS 3 Jernej LAMPRET , profesor športne vzgoje, roj. 14.07.1948, Muljava 179, IVANČNA GORICAPredlagatel-ja: Socialdemokratska stranka Slovenije - SDS in Nova Slovenija-Krščanska ljudska stranka - N.Si Glasuje se samo za I kandidata za župana Občine Ivančna Gorica. Volitve bodo v nedeljo, 10. novembra 2002. Številka: Občinska volilna komisija Občine Ivančna Gorica Sokolska 8 Dalum:23.10.2002 ČLANI: Elizabeta Žgajnar.l.r. Franc Urbančič, l.r, Irena Novak, l.r. Milena Strnad, l.r. PREDSEDNIK Milan ViršekJ.r. III. SEZNAM KANDIDATOV ZA ČLANE SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE IVANČNA GORICA KS Št. VE Št. volišča OBMOČJE, KI GA OBSEGA VE SEDEŽ VOLIŠČA VE KANDIDATI ZA ČLANE SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI št. članov sveta KS, ki se voli v posamezni VE 1 1 Ambrus, Primča vas, Kal, Kamni vrh pri Ambrusu, Brezovi Dol, Bakrc, Višnje Kulturni dom Ambrus 1 Silvester BLATNIK, roj. 31.12.1969, Primča vas 11, Zagradec, Ivančna Gorica 2 Slavko BABIC, 01.02.1968, Ambrus 7, Zagradec, Ivančna Gorica 3 Alojzij ŠINKOVEC, roj. 20.05.1958, Brezovi Dol 21A, Zagradec. Ivančna Gorica 4 Jože PAPEŽ, roj. 27.04.1962, Višnje 25A, Zagradec, Ivančna Gorica 5 Hinko HROVAT, roj. 17.05.1975, Kal 22, Zagradec, Ivančna Gorica 6 Franc HOČEVAR, roj. 18.06.1951, Bakrc 1, Zagradec. Ivančna Gorica 7 Ciril BOBEN, roj. 26.11.1963, Kamni vrh pri Ambrusu 13, Zagradec, Ivančna Gorica (voli se 7 kandidatov za člane sveta KS ) DOB 1 2 Dob pri Šentvidu Gasilski dom Dob 1. 1 Rozalija SMREKAR, roj 13.04.1964, Dob pri Šentvidu 10, Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica 2 Silvo PIŠKUR, 07 09.1961, Dob 11 a, Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica 3 Andreja ZOREČ, roj. 10.10.1962, Dob 20A, Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica 4 Janez MEŽAN, roj. 12.08.1960, Dob pri Šentvidu 40, Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica (voli se 3 kandidate za člane sveta KS ) 2 3 Hrastov Dol, Lučarjev Kal, Trnovica Gasilski dom Hrastov Dol 1 Vinko KASTELIC; roj. 14 03 1964, Lučarjev Kal 3. Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica 2 Andreja KRNC, roj. 23.05.1976, Hrastov Dol 10, Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica 3 Marko KASTELIC, roj. 22.04.1967, Hrastov Dol 15, Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica 4 Andrej AGNIĆ. roj. 06 02.1933, Lučarjev Kal 19, Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica 5 Ignacij KASTELIC, roj. 27.05.1967, Trnovica 5, Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica (voli se 3 kandidate za člane sveta KS ) 3 4 Podboršt, Sela pri dobu Gasilski dem Dob 1. 1 Ludvik VERBlC, roj. 18.02.1966, Podboršt 23, Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica 2 Matjaž BREGAR, roj. 19.07.1972, Sela pri Dobu 1. Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica 3 Igor ZAJC, roj. 30.12.1962. Podboršt 8, Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica (voli se 2 kandidata za člane sveta KS ) 4 5 Boga vas, Breg pri Dobu, Pokojnica. Škofije Gasilski dom Dob II. 1 Alojz CEBULAR, roj 07.09.1952, Škofije 8, Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica 2 Marko GALE, roj. 16.08.1970, Breg pri Dobu 2. Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica 3 Silvo ŠKRABEC, roj. 03.02.1964, Boga vas 6, Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica (voli se 2 kandidata za člane sveta KS ) 5 6 Male Pece, Rdeči Kal. Sad Gasilski dom Dob II. 1 Anton CRNIČ, roj. 06.04.1957, Sad 1, Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica 2 Bojan ŠTRUS, roj. 11.03.1968, Rdeči Kal 10, Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica (voli se 1 kandidat za člane sveta KS ) fep VOLITVE 2002 STRAN 21 IVANČNA GORICA 1 7 C.II.Grupe odredov, Ul. Cankarjeve brigade, Ul. Ferda Vesela, Kulturni dom Ivančna Gorica I. 1 Stanislav MOŽINA, roj. 11.11.1956, Vrhpolje pri Šentvidu 7, Ivančna Gorica, Ivančna Gorica 2 Milena VRENČUR, roj. 09.07.1946, Ul. Cankarjeve brigade 25, Ivančna Gorica, Ivančna Gorica 3 Milan PUŠLJAR, roj. 24.12.1962, Škrjanče 4, Ivančna Gorica, Ivančna Gorica Pot v Resje, Ob Potoku, Sokolska ul., Stantetova, Vodotučine, Rimska c, Ul. 25. maja, Vrhpolje pri Šentvidu, Škrjanče 4 Drago GORENC, roj. 19.04.1964, Ul. Cankarjeve brigade 31, Ivančna Gorica (voli se 3 kandidate za člane sveta KS ) 2 8 ostale ulice v Iv. Gorici Kulturni dom Ivančna Gorica I. * 1 Ana KASTELIC, roj. 09.03.1952, Ulica talcev 1, Ivančna Gorica, Ivančna Gorica 2 Stanislav KLEMENČIČ, roj. 29.04.1926, Pot na Vir 6, Ivančna Gorica, Ivančna Gorica 3 Stanislava LESJAK, roj. 17.05.1969, Pot v gozd 3, Ivančna Gorica, Ivančna Gorica 4 Stane SLANA, roj. 18.01.1963, Ul. Dolenjskega odreda 21, Ivančna Gorica 5 Tone KNEZ, roj. 25.05.1959, Pot v boršt 27, Ivančna Gorica 6 Joško HROVAT, roj. 14.08.1950, Na klancu 18, Ivančna Gorica, Ivančna Gorica 7 Andrej SEKIRNIK, roj. 11.11.1968, Ulica talcev 4, Ivančna Gorica, Ivančna Gorica (voli se 3 kandidate za člane sveta KS j 3 9 Veliko Črnelo, Malo Črnelo, Mleščevo, Mrzlo Polje, Gorenja vas Kulturni dom Ivančna Gorica II. 1 Iztok PIŠKUR, roj. 04.06.1961, Veliko Črnelo 5a, Ivančna Gorica, Ivančna Gorica 2 Franc SINJUR, roj. 17.05.1965, Gorenja vas 15, Ivančna Gorica, Ivančna Gorica 3 Jožef ZALETELJ, roj. 23.04.1947, Mleščevo 7a, Ivančna Gorica, Ivančna Gorica (voli se 3 kandidate za člane sveta KS ) 4 10 Malo Hudo, Stranska vas ob Višnjici, Spodnja Draga Kulturni dom Ivančna Gorica 1 Jožef JARM, roj. 28.01.1951, Spodnja Draga 42, Ivančna Gorica, Ivančna Gorica 2 Zlatko KLEMEN, roj. 23.09.1953, Malo Hudo 2a, Ivančna Gorica, Ivančna Gorica (voli se 2 kandidata za člane sveta KS } KRKA 1 11 Krka, Krška vas Kulturni dom Krka I. 1 Andreja KAMIN FINK, roj. 28.07.1975, Krka 17/a Krka, Ivančna Gorica 2 Franja PAVLIN FILAČ, roj. 14.01.1963, Krka 35/a, Krka, Ivančna Gorica 3 Martin OBLAK, roj. 08.06.1983, Krška vas 8, Krka, Ivančna Gorica (voli se 3 kandidate za člane sveta KS ) 2 12 Gabrovčec, Znojile pri Krki Kulturni dom Krka I. 1 Jožefa PUŠNAR, roj. 09.03.1954, Gabrovčec 15, Krka, Ivančna Gorica 2 Robert ŠKUFCA, roj. 13.02.1969, Znojile 10a, Krka, Ivančna Gorica 3 Jože BREGAR, roj. 11.02.1963, Znojile pri Krki 6, Krka, Ivančna Gorica (voli se 3 kandidate za člane sveta KS ) 3 13 Male Lese, Velike Lese, Podbukovje Kulturni dom Krka II. 1 Jože KASTELIC, roj. 06.12.1976, Velike Lese 24, Krka, Ivančna Gorica 2 Peter MIŠMAŠ, roj. 15.11.1976, Podbukovje 13, Krka, Ivančna Gorica 3 Matjaž PAJK, roj. 03.03.1979, Podbukovje 10, Krka, Ivančna Gorica 4 Janez BLATNIK, roj. 13.12.1969, Velike Lese 23, Krka, Ivančna Gorica (voli se 3 kandidate za člane sveta KS ) 4 14 Mali Korinj, Veliki Korinj, Laze nad Krko Kulturni dom Krka III. 1 Anton PERKO, roj. 25.01.1968, Laze nad Krko 1, Krka, Ivančna Gorica 2 Robi VIDIC, roj. 15.03.1975, Veliki Korinj 5, Krka, Ivančna Gorica 3 Anton HRIBAR, roj. 27.05.1977, Mali Korinj 13, Krka, Ivančna Gorica (voli se 3 kandidate za člane sveta KS ) 5 15 Trebnja Gorica, Gradiček, Ravni Dol Kulturni dom Krka II. 1 Ivan ZDEŠAR, roj. 26.12.1932, Ravni Dol 9, Krka, Ivančna Gorica 2 Matjaž PODRŽAJ, roj. 26.08.1962, Gradiček 6, Krka 3 Borut KOŽELJ, roj. 31.01.1977, Ravni dol 2 (voli se 3 kandidate za člane sveta KS ) METNAJ 1 16 Mekinje nad Stično Dom krajanov Metnaj I. 1 Miran TOMAŠEVIČ, 09.11.1970, Mekinje nad Stično 26, Ivančna Gorica 2 Ivan UMEK, roj. 14.09.1958, Mekinje nad Stično 37 3 Valentin KASTELIC, roj. 02.04.1959, Mekinje nad Stično 11, Ivančna Gorica 4 Bojan ZAJEC, roj. 23.01.1954, Mekinje nad Stično 41, Ivančna Gorica (voli se 3 kandidate za člane sveta KS ) 2 17 Pristava nad Stično, Dobrava pri Stični Dom krajanov Metnaj I. 1 Gregor PODOBNIK, roj. 31.03.1978, Dobrava pri Stični 3 2 Andrej URBAS, roj. 20.08.1977, Dobrava pri Stični 7 3 Nataša FISTER, roj. 18.01.1962, Pristava nad Stično 25, Ivančna Gorica 4 Borut ŽAREN, roj. 21.09.1979, Pristava nad Stično 4, Ivančna Gorica (voli se 2 kandidata za člane sveta KS ) 3 18 Metnaj, Mala Goričica Dom krajanov Metnaj II. 1 Rudolf MIGLIČ, roj. 12.01.1944, Metnaj 12, Ivančna Gorica 2 David KASTELIC, roj. 18.01.1974, Metnaj 21, Ivančna Gorica 3 Majda FINK, roj. 12.06.1952, Mala Goričica 6, Ivančna Gorica 4 Franci ROJEČ, roj. 14.06.1966, Mala Goričica 2 5 Jožko DREMELJ, roj. 29.11.1959, Metnaj 24 (voli se 3 kandidate za člane sveta KS ) 4 19 Poljane pri Stični Poljane pri Stični Dom krajanov Metnaj II. 1 Anton GRČMAN, roj. 09.08.1970, Poljane pri Stični 14, Ivančna Gorica 2 Zvonko NOGRAŠEK, roj. 04.01.1967, Poljane pri Stični 4, Ivančna Gorica 3 Anton BERČON, roj. 07.08.1963, Poljane pri Stični 12 (voli se 1 kandidat za člana sveta KS ) 5 20 Obolno, Osredek nad Stično Dom krajanov Metnaj III. 1 Franci BERČON, roj. 04.05.1951, Obolno 4, Ivančna Gorica 2 Avguštin SKUBEC, roj. 26.07.1942, Osredek nad Stično 1 (voli se 1 kandidat za člana sveta KS } 6 21 Planina, Debeče Dom krajanov Metnaj III. 1 Martin MOTOZ, roj. 01.09.1975, Debeča 10 2 Avguštin SKUBIC, roj. 30.08.1951, Debeče 11, Ivančna Gorica (voli se 1 kandidat za člana sveta KS ) MULJAVA 1 22 Bojanji vrh, Leščevje, Kulturni dom 1 Branko GLAVAN, roj. 04.10.1972, Velike Kompolje 2, Ivančna Gorica Muljava, Male Vrhe, Velike Kompolje, Male Kompolje, Mevce, Oslica Potok pri Muljavi, Sušica, Muljava 2 Nada TOMAŽIN, roj. 13.09 1957, Mevce 4, Ivančna Gorica 3 Medard RATAJEC, roj. 26.07.1957, Muljava 18a, Ivančna Gorica 4 Jože CIMERMANČIČ, roj. 13.07.1963, Potok pri Muljavi 4 5 Anton ŠINKOVEC, roj. 18.06.1963, Bojanji Vrh 6/A, Ivančna Gorica Trebež, Velike Vrhe 6 Anton ROGELJ, roj. 05.08.1961, Sušica 8, Ivančna Gorica 7 Miha TOMAŽIN, roj. 27.7.1966, Leščevje 2, Ivančna Gorica 8 Janez DROBNIČ, roj. 04.04.1962, Muljava 56, Ivančna Gorica 9 Aleš NADRAH, roj. 25.11.1978, Leščevje 1, (voli se 7 kandidatov za člane sveta KS ) SOBRAČE 1 23 Pusti Javor, Sela pri Sobračah, Sobrače in Vrh pri Sobračah Gasilski dom Sobrače 1 Marjan ADAMLJE, roj. 08.04.1964, Pusti Javor 4, Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica 2 Alojz ADAMLJE, roj. 10.06.1970, Sobrače 13, Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica 3 Tanja FAJDIGA, roj. 28.12.1972, Sobrače 4, Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica 4 Sonja FAJDIGA, roj. 16.12.1963, Sobrače 3, Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica 5 Alojzij SINJUR, roj. 14.08.1965. Vrh pri Sobračah 3, Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica 6 Terezija GORIŠEK, roj. 13.06.1957, Sela pri Sobračah 5, Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica 7 Jože PROSEN, roj. 28.04.1963, Sela pri Sobračah 10, Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica 8 Majda LOKAR, roj. 05.04.1969, Vrh pri Sobračah 2, Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica 9 Jožefa PRAZNIK, roj. 03.02.1966, Sela pri Sobračah 3A, Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica 10 Ambrož ŽLAHTIČ, roj. 04.09.1940, Sela pri Sobračah 6B, Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica _(voli se 7 kandidatov za člane sveta KS )_,_____--——— 1 24 Stična Kulturni dom Stična I. 1 Darko HERCEGOVAC, roj. 22.09.1973. Stična 1d, Ivančna Gorica 2 Stanko KASTELIC, roj. 19.04.1966, Stična N.H., Ivančna Gorica 3 Nada HAUPTMAN, roj. 21.01.1959, Stična 30, Ivančna Gorica 4 Roman MIKLAVČIČ, roj. 19.02.1975, Stična 139, Ivančna Gorica 5 Urh ERJAVEC, roj. 16.02.1982, Stična 50A, Ivančna Gorica 6 Ignac CUGELd.ml. roj. 28.03.1968, Stična 102, Ivančna Gorica 7 Beno MUHIČ, roj. 23.05.1964, Stična 113, Ivančna Gorica 8 Stanko JANEŽIČ, roj. 23.07 1963, Stična 94, Ivančna Gorica, 9 Damir DOBNIK, roj. 07.06.1961, Stična 11. Ivančna Gorica 10 Bogdan PETRIC, roj. 18.05.1964, Stična 59, Ivančna Gorica (voli se 3 kandidate za člane sveta KS ) ______-- 2 25 Vir pri Stični Kulturni dom 1 Jože STRMOLE, roj. 24.02.1969, Vir pri Stični 1, Ivančna Gorica Stična I. 2 Jožica LEKAN, roj. 28.06.1960, Vir pri Stični 62, Ivančna Gorica 3 Bojan ŽNIDARŠIČ, roj. 16.07.1964, Vir pri Stični 72, Ivančna Gorica 4 Stanislav OKORN, roj. 19.01.1961, Vir pri Stični 89, Ivančna Gorica (voli se 3 kandidate za člane sveta KS ) 22 STRAN mSfl/Š VOLITVE 2002 3 26 Gabrje pri Stični Kulturni dom Stična II. 1 Milena KUHELJ, 05.07.1956, Gabrje pri Stični 15 a, Ivančna Gorica 2 Damjan KOVAČ, roj. 21.05.1975, Gabrje pri Stični 11, Ivančna Gorica (voli se 2 kandidata za člane sveta KS ) 4 27 Mala Dobrava Kulturni dom Stična II. 1 Boštjan OMAHEN, roj. 18.06.1971, Mala Dobrava 2, Ivančna Gorica 2 danez SKUBIC, roj.01.01.1964, Mala Dobrava 14, Ivančna Gorica (voli se 1 kandidat za člana sveta KS) ŠENTVID PRI STIČNI 1 28 Šentvid pri Stični Kulturni dom Šentvid pri Stični I. 1 dože RUS, roj. 25.02.1966, Šentvid pri Stični 25B, Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica 2 Marjan SADAR, roj. 13.04.1954, Šentvid pri Stični 88 3 Andrej RUS, roj. 29.11.1965, Šentvid pri Stični 97A, Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica 4 Karol Jurij ROdEC, roj. 15.04.1937, Šentvid pri Stični 74 5 Marjan KOTAR, roj. 12.08.1942, Šentvid pri Stični 18A, Šentvid pri Stični, Ivančna Gor 6 Anton KRAŠOVEC, roj. 29.10.1935, Šentvid pri Stični 64 (voli se 3 kandidate za člane sveta KS ) ca 2 29 Male Češnjice, Velike Češnjice Mali Kal, Veliki Kal Kulturni dom Šentvid pri Stični II. 1 Ferdo PAdK, roj. 03.06.1966, Male Češnjice 15, Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica 2 Ivan POTOKAR, roj. 25.08.1952, Velike Češnjice 24A, Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica 3 Zdravko SADAR, roj. 15.01.1961, Veliki Kal, 15, Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica 4 Jože PAJK, roj. 28.07.1958, Velike Češnjice 52 5 Franc BALANT, roj. 27.05.1953, Velike Češnjice 33 A (voli se 2 kandidata za člane sveta KS ) 3 30 Šentpavel na Dolenjskem, Zaboršt pri Šentvidu Kulturni dom Šentvid pri Stični II. 1 Peter KUTNAR, roj. 29.06.1963, Zaboršt pri Šentvidu 3, Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica 2 Anton MEDVED, roj. 18.08.1958, Šentpavel na Dolenjskem 19 3 Franc NOVAK, roj. 26.09.1971, Šentpavel na Dolenjskem 10, Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica 4 .lano7 71 IRCA- rni 14 nfi 1 QF>3 Šentnavel na Dnlpniskem 3? (voli se 2 kandidata za člane sveta KS ) 4 31 Grm, Radohova vas, Selo pri Radohovi vasi Stavba KZ Stična Radohova vas 1 Matej ADAMLJE, roj.21.03.1974, Radohova vas 29, Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica 2 Alojzij ZADEL, roj. 05.06.1944, Grm 3, Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica 3 Roman FORTUNA, roj. 20.08.1962, Selo pri Radohovi vasi 4, Šentvid pri Stični, Ivančt (voli se 2 kandidata za člane sveta KS ) la Gorica 5 32 Artiža vas, Glogovica, Velike Pece Gasilski dom Šentvid pri 1 Anton ŠRAJ, roj. 21.04.1953, Glogovica 13B, Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica 2 Albin VERBIČ, ml. roj. 12.02.1971, Velike Pece 11, Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica Stični 3 Igor MIHELIC, roj. 19.03.1954, Velike Pece 25A, Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica 4 David GRABUEVEC, roj. 29.12.1961, Glogovica 6, Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica (voli se 2 kandidata za člane sveta KS ) 6 33 Griže, Pristavlja vas. Petrušnja vas Gasilski dom Šentvid pri 1 Darko ANŽLOVAR, roj. 11.06.1958, Petrušnja vas 33, Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica 2 Cvetka TEKAVČIČ, roj. 07.11.1958, Petrušnja vas 21, Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica Stični 3 Franc KAVŠEK, roj. 16.01.1955, Pristavlja vas 12, Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica 4 Drago KASTELIC, roj. 22.10.1967, Petrušnja vas 37, Šentvid pri Stični, Ivančna Goricć (voli se 2 kandidata za člane sveta KS ) 1 TEMENICA 1 34 Pungert, Dolenja vas pri Temenici, Rađanja vas, Temenica, Praproče pri Temenici Dom krajanov Temenica I. 1 Janko GORIŠEK, roj. 20.10.1969, Temenica 23, Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica 2 Branko MEDVED, roj. 19.04.1977, Dolenja vas 4 3 Janez KOLESA, 16.05.1974, Rađanja vas 3, Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica 4 Matija OBOLNAR, roj. 19.04.1977, Dolenja vas 4, Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica C Ani fSn* mlrJ rni 1 CZ 1 OCI Tnrv^nn O C D b Ani usvaio, roj. io.u/.iyoo, lemenica ćx> d (voli se 3 kandidate za člane sveta KS ) 2 35 Breg pri Temenici, Bratnice, Šentjurje, Velike Dole pri Temenici, Dom krajanov Temenica II. 1 Anton ZIDAR, roj. 27.08.1963, Bratnice 3 2 Peter GROS, roj. 29.05.1974, Velike Dole 17, Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica 3 Nada HRIBAR, 28.02.1957, Breg pri Temenici 14, Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica Male Dole pri Temenici 4 Anton MAKOR, roj. 07.02.1951, Šentjurje 10, Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica 5 Janez JAKOŠ, roj. 04.02.1962, Breg pri Temenici 11 (voli se 3 kandidate za člane sveta KS ) 3 36 Videm pri Temenici, Čagošče, Bukovica Dom krajanov Temenica II. 1 Feliks ROJEČ, roj. 17.05.1935, Videm pri Temenici 6 2 Jože GOLF, roj. 21.02.1948, Čagošče 5, Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica 3 Milena JANEŽIĆ, roj. 09.12.1971, Bukovica 6, Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica 4 Peter ADAMLJE, roj. 22.08.1975, Čagošče 1, Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica 5 Avgust FORTUNA, roj. 17.12.1966, Videm pri Temenici 5 (voli se 3 kandidate za člane sveta KS ) VIŠNJA GORA 1 37 Kopališka ul., Jurčičeva cesta. Ciglerjeva ulica, Sokolska ul., Turnherjeva ul., Mestni trg, Cesta Dolenjskega odreda. Mestna hiša Višnja gora 1 Milan ERJAVEC, roj. 19.07.1950, Kopališka ul. 26, Višnja Gora, Ivančna Gorica 2 Franci VOZEL, roj. 16.08.1958, Kopališka ul. 1, Višnja Gora, Ivančna Gorica 3 Jože MIKLAVČIČ, roj. 15.09.1977, Stari trg 9, Višnja Gora, Ivančna Gorica 4 Aleš TOMŠE, roj. 08.07.1959, Turnherjeva ul. 24, Višnja Gora, Ivančna Gorica Grintovec, Gasilska ul., Grintovec, Gasilska ul., Stari trg (voli se 3 kandidate za člane sveta KS ) 2 38 vse ostale ulice naselja Višnja gora, Peščenik Mestna hiša Višnja gora 1 Luka ŠEME, roj.13.04.1954, Žabjek 7, Višnja Gora, Ivančna Gorica 2 Janez PERPAR, roj. 04.12.1971, Peščenik 9, Višnja Gora 9, Ivančna Gorica 3 Aleš SOMRAK, roj. 09.12.1961, Partizanska cesta 21, Višnja Gora, Ivančna Gorica (voli se 3 kandidate za člane sveta KS ) 3 39 Kamno Brdo. Sela pri Višnji gori, Leskovec, Vrh pri Višnji gori, Gorenje Brezovo Lovski dom Vrh pri Višnji gori 1 Milan FROLICH, roj. 26.10.1940, Vrh pri Višnji Gori 17, Višnja Gora, Ivančna Gorica 2 Milan DREMELJ, roj. 20.06.1965. Leskovec 7a, Višnja Gora, Ivančna Gorica 3 Marjan GROS, roj. 10.05.1951, Vrh pri Višnji Gori 15, Višnja Gora, Ivančna Gorica (voli se 2 kandidata za člane sveta KS ) 4 40 Velika Dobrava, Polje pri Višnji gori, Podsmreka pri Višnji gori, Zgornja Draga Gasilski dom Višnja gora 1 Anton ERJAVEC, roj. 08.12.1956, Polje pri Višnji Gori 2, Višnja Gora, Ivančna Gorica 2 Jože BRČAN, roj. 05.10.1956, Zgornja Draga 29, Višnja Gora, Ivančna Gorica (voli se 2 kandidata za člane sveta KS ) K 41 Dedni Dol Spodnje Brezovo Gasilski dom Višnja gora 1 Janko ZADEL, roj. 02.01.1966, Dedni Dol 26, Višnja Gora, Ivančna Gorica 2 Emil JEVNIKAR, roj. 13.10.1934, Spodnje Brezovo 7, Višnja Gora, Ivančna Gorica (voli se 2 kandidata za člane sveta KS ) 6 42 Pristava pri Višnji gori, Kriška vas, Zavrtače in Nova vas Gasilski dom Kriška vas 1 Dušan STRNAD, roj. 24.10.1961, Kriška vas 11, Višnja Gora, Ivančna Gorica (voli se 1 kandidat za člane sveta KS ) ZAGRADEC 1 43 Zagradec, Fužina Osnovna šola Zagradec I. 1 Irena ZALETELJ, roj. 24.12.1968, Fužina 25, Zagradec, Ivančna Gorica 2 Igor JERNEJČIČ, roj. 21.01.1967, Fužina 14, Zagradec, Ivančna Gorica 3 Stanislav KRALJ, roj. 27.10.1949, Fužina 13, Zagradec, Ivančna Gorica 4 Jože ŠINKOVEC, roj. 11.10.1967, Zagradec 7 (voli se 3 kandidate za člane sveta KS ) 2 44 Tolčane, Češnjice pri Zagradcu, Valična vas Osnovna šola Zagradec II. 1 Ivana URBANČIČ, roj. 03.04.1955, Tolčane 6, Zagradec, Ivančna Gorica 2 Marko URH, roj. 22.04.1974, Valična vas 17, Zagradec , Ivančna Gorica 3 Franc KMET, roj. 16.12.1963, Češnjice pri Zagradcu 12, Zagradec, Ivančna Gorica (voli se 3 kandidate za člane sveta KS ) 3 45 Dečja vas pri Zagradcu, Grintovec, Kuželjevec Osnovna šola Zagradec II. 1 Mirko VIDRIH, roj. 16.06.1965, Dečja vas pri Zagradcu 7/B, Zagradec, Ivančna Gorica 2 Nuška ŠINKOVEC, roj. 07.10.1964, Grintovec 13 Zagradec, Ivančna Gorica 3 Ivan KASTELIC, roj. 11.04.1950, Kuželjevec 12, Zagradec, Ivančna Gorica (voli se 3 kandidate za člane sveta KS ) 4 46 Veliko Globoko, Malo Globoko, Marinča vas Gasilski dom Zagradec 1 Biljana GARTNER, roj. 20.12.1956, Marinča vas 34, Zagradec, Ivančna Gorica 2 Alojzij SADAR, roj. 17.07.1960, Malo Globoko 7, Zagradec, Ivančna Gorica (voli se 2 kandidata za člane sveta KS ) 5 47 Kitni vrh, Gabrovka pri Zagradcu,Velike Reberce, Male Reberce, Breg pri Zagradcu Gasilski dom Zagradec 1 Ignacij KOŠAK, roj. 28.01.1966, Gabrovka pri Zagradcu 8a, Zagradec, Ivančna Goric 2 Slavko PERKO, roj. 28.09.1964, Velike Rebrce 8, Zagradec, Ivančna Gorica 3 Jože ZUPANČIČ, roj. 07.03.1966, Kitni vrh 24, Zagradec, Ivančna Gorica (voli se 3 kandidate za člane sveta KS ) i STRAN 29 SREČANJE PARAPLEGIKOV NA VRHNIKI Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine je letošnje tradicionalno jesensko srečanje zadnjo soboto v septembru organiziralo na področju, kjer se stikata sanjavi barjanski svet in trda kraška tla. Prireditev se je začela z mašo. ki sta jo sla darovala ljubljanski škof msgr.Alojz Uran in vrhniški dekan Blaž (iregore. Kasneje so udeležencem predstavili zgodovino kraja in cerkve, ki v teh dneh praznuje svojo 150-letnico obstoja. Vsem prisotnim je izrekel dobrodoilico tudi župan Vinko Tomšič. Po prijateljskem klepetu in pogostitvi pred cerkvijo smo se odpravili v arhitektonsko prilagojeno gostišče Hlagajana. Popoldanski del se je nadaljeval z ogledom kartuzije in tehničnega muzeja v liislri. Po ocenah organizatorjev je bilo na srečanju, ki jim bo ostalo v lepem spominu, več kol sto šestdeset para- plegikov in njihovih svojcev. Društvo se iskreno zahvaljuje za podporo vsem sponzorjem in donatorjem. To pa so: Občina Vrhnika, župnija Vrhnika. Občina Horjul. Ivan Pcpeln-jak, llidroconsulting d.o.o., Ident Ida Prebil s.p., Avtotehna Vis in Sever d.o.o., Avtocolor d.o.o.. Zobozdravstvo Kristina Tozon, Marija Pleško s.p„ Orel d.o.o., Kovinos- Robert Gabrovšek s.p.. Dvig d.o.o.. Metrcl d.d., Varikon -Marko končan s.p.. Jomar ti.o.o.. Kovi-nostrugarstvo Pavel Caserman s.p., Franc Justin s.p.. Libot d.o.o.. Vodenje poslovnih knjig Ivanka Kržišnik s.p., lortradc d.o.o., Konstill d.o.o.. MVA d.o.o.. Mizarstvo Anton Hudolin s.p., Tcrmoflor d.o.o.. IMO - Izidor Oblak s.p., RAM d.o.o.. Špan ti.o.o., HKS p.o., Lesspoj ti.o.o.. Mariko d.o.o.. Pleško Cars ti.o.o., Peter Škof s.p., Ido Mihevc, Komunalno Podjetje Vrhnika d.d.. Turistično Društvo Blagajana, Radio Orion. Tehniški muzej Bistra, Naš časopis, (i d.o.o. - TV Vrhnika. Dnevnik d.t!.. Župnijska Karitas Vrhnika. Pri prevozu so nam s prilagojenimi vozili pomagali: 7.U1M Kamnik. KBBI, DVZ Prizma - Ponikve in Društvo študentov invalidov Slovenije. Dane Kastelic IZLET NA MADŽARSKO Na predlog in željo več članov društva smo 19. septembra organizirali izlet na Madžarsko. Zanimanje je bilo tolikšno, da so bili vsi sedeži na avtobusu zasedeni v nekaj dneh. V zgodnjih jutranjih urah smo se odpeljali iz Šentvida preko Bogensperka skozi Zasavje in mimo Celja. Prvi postanek smo imeli za jutranjo kavico v Tepanju. Pot smo nadaljevali proti Dolgi vasi tlo nakupovalnega mesta Lenti na Madžarskem. Po krajših nakupih smo sc odpeljali proti mestu Monošter, kar je bil naš cilj. Obiskali smt) pevke in pevce pevskega zbora iz Porabja, ki vsako leto, že tri desetletja, zvesto prihajajo na Tabor pevskih zborov v Šentvid. Ljubezen do petja in visoka nacionalna zavest, da so Slovenci, pa tudi občutek, da so v Šentvidu tako toplo sprejeti, jih vedno znova vleče na Tabor. Z velikim zanosom so nam povedali, da se celo leto pripravljajo in veselijo tega snidenja. Še posebej je za njih to velik finančni zalogaj, saj si pot plačajo sami. Predsednica pevskega in kulturnega društva, gospa Irena, nam je predstavila njihovo tlelo in življenje. Peljala nas je v njeno rojstno vas Verica. Tam smo obiskali lončarsko delavnico in kupih nekaj njihovih izdelkov. V Zgornjem Seniku, kjer živijo pretežno Slovenci, ob reki Rabi (odtod Porabski Slovenci), smo si ogledali lepo poslikano cerkev, kamor hodijo na obrede predvsem Slovenci. Zelo ponosni so na svojega župnika, ki mašuje v slovenščini. Iz pripovedovanja in s fotografij je moč videti, da r>ovsod vključujejo svoje otroke. Le na ta način se lahko ohranja slovenski jezik in pripadnost koreninam. V tem kraju smo sc zadržali veliko dlje, kot smo nameravali. Naročeno kosilo na kmečkem turizmu pri Ljutomeru sc je spremenilo v večerjo. Vseeno je bilo vse krasno pripravljeno. Po mnogih presenetljivih oziroma novih dogodkih smo se v poznih večernih urah, lepo razpoloženi, vrnili v Šentvid. DrUŠtVO upokojencev Šentvid pri Stični IZLET DRUŠTVA SOŽITJE GROSUPLJE Obetiil se nam je lep sončen dan. Dan, ki smo ga izbrali za naš društveni izlet - sobota, 14. september 2002. Kar za dva avtobusa nas je bilo -Članov društva Sožitje - staršev in njihovih otrok. Po dolenjski magistrali smo še v jutranji meglici prispeli v Pleterje. Ogledali smo si muzej na prostem. Postavljene so lesene kmečke hiše, v katerih je prikazano življanjc goi janskih kmetov v 19. Stoletju. Zvedeli smo, da ima vaška žival tudi svoje ime, race, mačke, srna... V stari gotski cerkvi pleterskega samostana smo si Ogledali multivizijo, ki je prikazovala življenje in delo menihov. Gospod Drago, ki je bil naš vodič, nas je popeljal po plcterski pešpoti okrog samostana do gostilne med vinogradi, kjer nas je čakalo obilno kosilo. Zgodaj popoldne smo se odpeljali skozi Kostanjevico ali Slovenske Benetke, ki smo si jo ogledali kar iz avtobusa. Naš naslednji cilj so bile Čatcškc toplice. Gneča, ki je nastala že pri vhodu, je bila znak nestrpnosti naših plavalcev in spremljevalcev. Več kot dve uri so vsi. ki so želeli uživati v prelepem jesenskem popoldnevu, sc namakali, plavali, vozili po toboganu, sc sprehajali ali samo posedali na toplem soncu in pili sok ali kavico. Obljubljena sladica za vse naše otroke - kremna rezina in sok - je STISKI UPOKOJENCI SMO BILI NA IZLETU IN IMELI PIKNIK V soboto, 1. junija 2002, smo se zgodaj zjutraj zbrali na samostanskem parkirišču, kjer, sta nas že čakala dva avtobusa. Prav urno smo se posedli na svoje sedeže in naša Micka je še preverila, če smo vsi prijavljeni na svojih mestih, da kakšnega zamudnika ne pustimo doma. Pot nas je vodila proti severozahodni Primorski. Da ne bi prišlo do epidemije prehlada, je posredovala zdravnica z injekcijo kačje sline. Spotoma smo skozi okna lahko opazovali naravo, ki v tem obdobju kaže najlepši obraz. V Pod-nanosu smo imeli prvi postanek, nato pa smo pot nadaljevali proti Novi Gorici in skozi Solkan po dolini Soče do Mosta na Soči. Tu smo se vkrcali na tamkajšnji "parnik", kjer so nas postregli s kosilom, za zaključek pa je kapitan opravil še poročni obred za novoporočenca z vsem potrebnim ceremonialom. Jamstva za njuno srečno pot v prihodnje pa ni dal. Od tod nas je pot vodila skozi Tolmin proti Kobaridu, kjer smo bili gostje Muzeja I. svetovne vojne. Po ogledu muzeja smo se začeli vračati. Spotoma smo obiskali še Tolminska korita: pri tamkajšnji turistični postojanki nas je naše vodstvo pogostilo, da ne bi na poti domov omagali. Pozno popoldan smo krenili po dolini Idrijce skozi Idrijo in naprej proti najlepšemu kraju. Stični. Tudi tokrat izlet ni bil zaključen, ne da bi se dogovorili za naslednjo upokojensko akcijo, to je piknik v domačem kraju. Minula sta že dobra dva meseca in pol od zadnjega skupnega druženja, zato se je med člani že šušljalo, ali se je morda na dogovorjeno pozabilo. V tem času pa so vabila že romala na domove članov, saj naš odbor ni tak kot oni v parlamentu, ki veliko obljubljajo in malo storijo. Naš se sestane in brez dodatkov in nagrad pripravi prijetno zabavo z obilo dobre pijače in jedače, za dodatek pa nam ostalim članom lepo strežejo in skrbijo, da srno vsi zadovoljni. Tokrat smo se zbrali 23. avgusta 2002 na Goričici pri Lovskem domu Ivančna Gorica ob 15. uri. Brez posebnih govoranc smo se pozdravili in bili postreženi z dobrim napitkom po želji posameznikov. Mize in stoli so že čakali, da se posedemo, za ražnjem sta se že vrtela dva mladca in dve mladenki, od tam pa se je širil omamen vonj. Prav hitro smo bili postreženi z dobrotami z ražnja in pijačo po želji. Seveda piknik ni samo jedača in pijača. Kmalu se je pojavi mladenič Domen s frajtonarico in z urnimi prsti po gumbih izvabil prijetne domače melodije, ki so predramile naše že malo okorele ude. Bilo je tudi dovolj priložnosti za pogovore in medsebojna spoznavanja, kar je še posebej dobrodošlo za še boljše počutje. Kot sem že zapisal, izrekam pohvalo našemu odboru, posebej pa tajnici Mariji Ljubic, ki odlično in nesebično skrbi za dobro organizacijo, delo pa opravlja z nasmeškom na ustih - vedno ima pripravljeno kakšno dobro domislico. Zato lahko z gotovostjo trdim, da odboru razrešnice ne bomo dali. Na svidenje na izletu po Beli krajini! Tone Zulaznik bila še kako dobrodošla po tako napornem in obenem lepem dnevu In že sc je bližala ura odhoda. Še obvezna fotografija za spomin, glasba in ples pred odhodom m avtobusa sta se napolnila. Utrujeni, eni od hoje. drugi od vode ali obojega, smo se poslovili že v večernih urah. Za Društvo Sožitje Grosuplje Nevenku Zrnec Župan občine Ivančna Gorica Jernej Lampret Lepo pozdravljeni! Pišem vam v imenu svojcev padlih v vojni za Slovenijo leta 1991, ki smo se odzvali Vašemu povabilu ob odkritju spominske plošče v Spomin na prizadevanje in delovanje manevrske strukture narodne zaščite, v času, ki je bil pomemben za Slovenijo in vse njene prebivalce. Vašemu vabilu smo se Odzvali, saj je čas osamosvajanja Slovenije na nas pustil grenke spomine zaradi izgube naših mož, sinov in očetov. Takšna srečanja in spominske slovesnosti pa nam dajejo občutek, tla vse le ni bilo zaman in tla bodo "naši fantje" v očeh takratnih akterjev osamosvajanja in mnogih drugih ostali za vedno zapisani v zgodovini Slovenije. Zahvaljujemo se Vam za povabilo in prijazno pogostitev vseh svojcev in Vam Čestitamo ob prisrčno izpeljani prireditvi, I Ivala! Lep pozdrav in uspešno delovanje še naprej' ()lgic Mkc Vrhe 5oVhv »rt\gr hrib £07», LAHKA KRIŽANKA Z JESENSKIM POPUSTOM Ce jo boste rešili, boste v poudarjenem navpičnem stolpcu lahko zvedeli, kaj nas bo v tem mesecu najbolj skrbelo. n u z d a o b VODORAVNO Vodoravno: 1. odprtina v steni 2. delavec v rudniku 3. rdečina na obzorju 4. dvokalična žitarica 5. žensko ime 6. prevozno sredstvo 7. osnova Zadnje čase veliko pijei. To je dedno - po stricu sem podedoval sod vina KVIZ 1. Koliko časa vali koklja? a) 15-17 dni b) 20 - 22 dni c) 28 - 30 dni 2. Moja mati seje rodila leta 1914. Koliko cesarjev, kraljev in predsednikov je imela doslej (Čas med 2. svetovno vojno je izvzet)? a) 7 b) 10 c) 12 3. Kateri svetnik je najbolj povezan z. jesenjo? a) sveti Gregor b) sveti Jožef c) sveti Martin 4. Koliko kvadratnih metrov meri ar? 5. Kje je domovina plesa počučka? a) na Irskem b) v Rusiji c) v Egiptu 6. Kako se imenuje polhova samica? a) durla b) polhovka c) povhulja 7. Katera od omenjenih rastlin ni praprot? a) sladka koreninica b) jelenov jezik c) kresničje Kršitve iz prejšnje številke: 1. a, 2. c, 3. a, 4. c, 5. a, 6. dva, l.b UGANKE SALJIVKE 1. Kdo lastno hišo razkriva? 2. Kaj imata skupnega knjiga in drevo? 3. Kateri svetnik je najbolj živ? 4. Kateri Strel najdlje seže? 5. Koliko jajc je pojedel Martin Krpan na tešče? Odgovori: 1. krt, 2. lisi, .?. tisti, ki je najbolj čniv, 4. Martin, 5. samo enega. SMESNICA Prijateljica: "Kuj si možu kupila za rojstni dan?" Micka: "Slo cigar sem mu podarila. Neizmerno jih je bil vesel. " Prijateljica: "O. to le je pa veliko stalo." Micka: "Prav nič. Sem jih med letom počasi jemala iz njegove škatle. Pregovori, ki še zmeraj držijo /. Ko je hruška zrela, ne rabi vetra. 2. Lahko je trgovcem, kadar imajo otroci denar. .1 Čeprav je beg sramoten, je marsikdaj koristen. cmokaj tako grdo1 Kaj bodo po ljudj 38 STRAN EjI A dasi nam se je ločili, nad tabo treba ni solzili. Na srečni poli ti si zdaj. na poti v grob, na poti v raj. (S. Gregorčič) ZAHVALA V 89. letu starosti nas je zapustila naša draga mama MARIJA KOŠAK po domače Antonačeva mama iz Cešnjic pri Zagradcu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in maše. Hvala župnikoma Vinku Dragošu in Jožetu Mrvarju, pevcem in gospodu Blatniku za poslovilne besede. Vsi njeni ZAHVALA V 79. letu starosti je preminila MILKA PONIKVAR s Peščenika 6, Višnja Gora Ob boleči izgubi naše mame se za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje zahvaljujemo sovaščanom, pogrebcem, vsem sorodnikom in znancem, še posebej pa g. Pavlu Orožniku za besede slovesa ter članom LD Višnja Gora, KO ZZB Višnja Gora. društvu upokojencev Višnja Gora, pevcem za zapete žalostinke in vsem ostalim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Zapustil dom in svoje drage si, na tvojem grobu roža le cveti, ki grenka solza jo rosi. Kako je prazen dom, dvorišče, I naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, ! le globoka bolečina je ostala. ZAHVALA V 60. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, sin in ati JOŽE KASTELIC iz Leščevja 4 po domače KAŠČARJEV JOŽE Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, cvetje, sveče, darove za svete maše in cerkev ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja gospodu Tonetu Humarju za lepo opravljen pogrebni obred in pevskemu zboru z Muljave. Vsi njegovi Oh, usoda ti nemila, ves zaklad si nam razbila, kar nam je najljubše bilo, srce naše je izgubilo. ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 57. letu za vedno zapustil naš dragi oče. sin. stari ata. brat in stric A\NTON BRČAN iz Zgornje Drage 16 pri Višnji Gori Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom iz Zg. Drage, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo PGD Hudo, Višnja Gora, Stična in Muljava za spremstvo na njegovi zadnji poti, pevskemu zboru s Police za zapete žalostinke, g. Emilu za zaigrano tišino, g. Pavlu Grozniku in g. Marjanu Knezu za lepa govora ter g. župniku Francu Šuštarju za opravljeni obred. Žalujoči vsi njegovi Solze, žalost in bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. lb ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dragega očeta, dedka in tasta ADAMA BARUKČIČA iz Ivančne Gorice, Sokolska ulica 22 sc iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih bolečine stali ob strani. Hvala sodelavcu iz službe SVP Novo mesto za govor, delavcem železniške postaje Ivančna Gorica, delavkam VVO Novo mesto in vsem ostalim, ki ste nam izrekli tolažilne besede. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, mu darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Tam, kjer naša pot konča se, čudovita je svetloba, z njo nekoč se zliješ v eno in temo premagaš groba. ZAHVALA V 96. letu starosti jc zaspala naša draga mama, stara mama in teta PAVLAJERŠIN z. Vira pri Stični Zahvaljujemo sc za izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje ter darove za cerkev in svete maše. Hvala g. kaplanu Maksimiljanu, g. župniku Novaku in g. župniku Kastelicu za cerkveni obred, vokalni skupini Slavčki in članom stiske godbe. Iskrena hvala vsem, ki ste jo na poslednjo pot pospremili z molitvijo. Njeni Gospodje moja moč in moj ščit, vanj je zaupalo moje srce. Iz Davidovega psalma ZAHVALA V 97. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dobri oče, stari oče in pradedek JOŽE STRMOLE iz Zagradca Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga na kakršenkoli način kda-jkoli osrečili, pa tudi vsem, ki ste ga obiskovali v letih, ko je opešan, a poln volje do življenja tako rad pokramljal z vami. Posebna zahvala Vidi Kastelic za dolgoletno skrbno nego in vnašanje veselja v njegovo hišo. Iskrena hvala vsem, ki ste ga prišli pokropit in mu tako z molitvijo kot s toplo mislijo izkazali zadnje spoštovanje, mu prinesli cvetje in sveče, darovali za svete maše ter ga pospremili k večnemu počitku. Hvala domačemu župniku Vinku Dragošu, govornikoma Slavku Blatniku in Cirilu Jurčiču, Pevskemu zboru Prima in trobentaču Stanetu Grebencu, ki so poskrbeli za spokojno lep pogrebni obred. Žalujoči: vsi njegovi Spočij si trudne zdaj oči, za vse še enkrat hvala ti. V SPOMIN 23. oktobra bo minilo leto žalosti od takrat, ko nas je zapusti naš dragi mož, ata in stari ata FRANC KOTAR iz Praproč pri Temenici 1 Že leto dni naš dom je prazen, odkar nehote smo šli narazen. Usoda je tako hotela, da te nam jc vzela. Ni ure, dneva ne noči, povsod si v srcu z nami ti. Solza žalosti in bolečina te zbudila ni, ostala jc praznina, ki hudo boli. Hvaležni smo vsem, ki postojite ob njegovem grobu ter sc g a spominjate z lepo mislijo, prižgano svečo ali cvetjem. Vsi njegovi Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok za vedno nam ostaja. ZAHVALA V neutolažljivi žalosti nas jc v 42. letu mnogo prezgodaj zapustil IVAN ZUPANČIČ iz Velike Dobrave 4, Višnja Gora Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter darove za cerkev in svete maše. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvalil gospodu župniku Boštjanu Modicu za opravljen poslovilni obred, pevskemu zboru Samorastnik iz. Žalne za zapete žalostinke in vaščanom Velike Dobrave za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi STRAN 39 i^Ki 3<«r* ;■»&■■* ys£ jj»&f" 5»J«r* ]j»Je-" Jajef* «»5«« Jjger* *^J«f] «jQe£ -aStr* •3w""Jk^*'^ ^»Sr* y&. y&. y&. y&. •#£ C > i u «_i & t is & rt w <§t|l) >»f* >Sf! >&: !*• -*r* >J€ >8£ K< >!< •#£ •#£ -#r* "^^^ <^Ž;^3^~ J** >6š >5«r! >!< >&• •#£ >C«r" 5*? 2#£ 5*? ■1/.903- I_ -S&OS--"- -1 S.905 _I Alojz Glavan z Muljave 'Vale lasati devetdesetletni fant je Žagarjev Lojz z Muljave. Dva devetdeset letnika pri isti hiši jc salamensko redka stvar. Doslej smo imeli v našem kotičku le en tak primer. To so bili Zajčcvi starši z Globokega pri Zagradcu. Nov primer trdoživih zakoncev sta Zagarjeva dva: žena Anica in mož Alojz Glavan z zgornje. Muljave. Anica, ki jc za nekaj luninih men starejša od moža, je že bila med našimi čaščenci v Klasju, Alojza bomo pa danes spoznali. Življenje se mu je začelo 11. julija 1912, na Šici pri Žagarjevih. V prejšnjih časih so se tam pisali Zupančič, zet Jeretov Lojz s Crnele-ga, oče našega jubilanta, pa je k hiši prinesel Glavanov priimek. Z ženo Rozalijo sta na Zagarjevini imela tri otroke: poleg starejšega Lojza še sina Milana, ta je sedaj že pokojni, in še živečo hčer Vitlo.. Komaj so se dobro postavili pokonci. Že so imeli vsak svoje delo. Lojz je žagal, mlel in stopal, Milan seje bolj držal živine, Vida pa je pomagala materi v kuhinji in na polju. Očeta Alojza pa sploh ni bilo dosti doma. Večinoma so hodili po sejmih za živino in po gozdovih za lesom, da jc bilo kaj dela za domačo žago. Nekega dne so oče malo prej prišli iz goza in rekli:"Dancs se bomo pa sladko imeli. Sem divje čebele našel v požaganem deblu. Grem po nož in posodo, da bom satovje spodrczal." "Oče nikar," jc prosil tedaj Šestnajstletni Alojz. "Prepustite jih meni, jih bom udomačil." S pomočjo starega čebelarja Erženovega Korlna jih je iz prcklanega debla preselil v kranie in postal samostojen čebelar. To družino je z leti tako razmnožil, da je prišel do sto panjev, večinoma žnidaršičev. Ta čebelji rod je ohranil vse do današnjih dni. V času Lojze -tove vojaščine jc zanje skrbela mati, ki je tudi znala streči pridnim oprašcvalkam in nabiralkam medu. Čebele so ga tako navdušile, da jih je celo s kolesom vozil na ajdovo pašo proti Šentvidu. V šolo ni hodil preveč rad. Kadar je narava ob poti v šolo le preveč vabila, jo je z drugimi pobalini skrivoma mahnil v gozd in se po končanem pouku spet pridružil vračajočim sc otrokom iz krške šole. V šoli je bilo najlepše takrat, ko je učitelj Samec dal nalogo in nato zadremal. Ko sc je čez nekaj časa prebudil, je včasih dejal:"Otroci. dovolj je bilo tega garanja, kar domov pojdite." Tedaj se je to otrokom dobro zdelo, pozneje je bilo pa narobe, ko ni bilo znanja. Lojz je doma žagal in mlel kakih dvajset let, potem pa jc odšel v novi dom, ki sta si ga z ženo Anico postavila na Muljavi. Tam je kmeto-val in čebelaril. V službo ni hodil, kar mu sedaj narobe hodi, ko ni pokojnine. Za njegovo dolgo življenje so zaslužne tudi čebele s svojimi pridelki, ki jih Lojz zelo "obrajta". Tudi njihovi piki so po njegovem zdravilni. Med prijetnim pripovedovanjem našega slavljcnca sem tudi jaz tu in tam srknil nekaj Lojzetove medice, v upanju, da bo tudi meni kaj "nucala". Pikom sem sc rajši odpovedal. Hvala za vse, stric Lojz, se bova že še kaj videla, če Bog da. Leopold Sever Govori se! Da bo zmeda popolna, je na koncu Ivančnc Gorice takti tabla, ki pomeni začetek kraja. Ob naravni nesreči, ko nam je 14.7.2002 udarila slrela v gospodarsko poslopje, se iz srca zahvaljujemo sosedom, vaščanom ter PGD Šentvid pri Stični, Hudo, Radohova vas, Dob, Hrastov Dol in Temenica. Lepa hvala tudi občini Ivančna Gorica, Kmetijski zadrugi, svetovalni službi in vsem krajanom, znancem in prijateljem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Z Glogovice Koščakovi 1 1 i "T | Pa se je potem le nekdo spomnil in jo prelepil kar z rdečim trakom. Kdaj bomo dobili pravo tablo? Po čigavi zaslugi so sploh postavili napačno? Morda namerno?! Kje so tiste vodice, Ki so včasih bile Studenške Pijavce Severovzhodno od cerkve v Ivančni Gorici jc bilo še pred tremi dese tj i sorazmerno veliko močvirje, imenovano Pijavce. Po obliki imena lahko sklepamo, da je bila mokrotna površina imenovana že pred davnimi leti -morda celo v predrimski dobi. Vodi so dale ime pijavke, ki so tam živele in so jih ljudje nabirali za zdravstvene potrebe - za odvzemanje "bolne krvi". Tudi jaz sem jih vsako leto ondi nekaj ujel za pouk biologije. V mokrišču so bile zelo številne tudi žabe. Te so sc oglasile vsako pomlad skoraj ob istem času. Sredi močvirja je bilo nekaj globljih kotanj, ki niso presahnile niti v najhujši suši. To je hodilo prav okoličanom za oskrbo z vodo. Pozimi pa so bila na tej površini ob ugodnih vremenskih razmerah imenitna drsališča. V nekoliko starejši geološki preteklosti, recimo pred 4 tisoč leti, je bilo tu zagotovo manjše jezerce barjanskega tipa. Jezerce je tedaj polnil potok Stičnica, še pred tem pa verjetno tudi Višnjica. Obe vodi sta na tem območju namreč večkrat menjavali svojti tokova in sotočji. To se lepo vidi po prodiščih ob zemeljski delih v današnjem času. Močvirje se je v preteklih desetletjih postopoma umetno zasipavalo z neuporabnim livarskim peskom in z jalovino pri zemeljskih gradbenih delih. Danes je tu travnik s površino enega hektarja. L. S. Iz zakladnice naših domov Na Slovenskem je veliko delovnih pripomočkov, ki imajo v različnih krajih različna imena ali celo več imen. Sporočite, kako pri vas pravite odžaganemu kosu lesa, stoječemu pred skladovnico drv. Napišite vsa imena, čeprav se več ne uporabljajo. Hvala za sodelovanje. Leopold KAJ SO PRED STO LETI OGLAŠALI n^-—71 V JESENSKEM I JINONEIHJJI P LETNEM ČASU JUGOMETALljn r. 7. t o. /. splošno kovinsko industrijo Izdeluje vse vrste bakrenih kultov ključavničarskih in ko-dcl. Edino domače, pod- li kuhinj in Bniilni.-. IlUDIlUnO Kl.KKlKirMlil III. 18. Tulelon 729 S pomočjo takihle dcstilacijskih kotlov so v preteklem stoletju po naših vaseh nakuhali na sto tisoče litrov opojne pijače žganja. Začasno je žganje uživalcem prineslo dobro voljo, dolgoročno pa jih pripeljalo v gospodarski in telesni propad. Tudi ta je šel v sto tisoče. L. S. 40 STRAN v\ sem nas t ... H + ~Hć)U zemlji n "SEVERNA" KjL L j /NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN STRAN NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN • Zf\WZZ0\J0U0 # Kako je grof dvojno tarifo iztržil ■ ij p* ,••1^1,.,. , , \ v^.\- Mož, o katerem bomo brali, ni bil pravi grof, temveč bajtar z njivico in vrtičkom okoli hiše. Nekoč se je bil v gostilni pohvalil: "Jaz sem grof, saj je vse okoli hiše moje," pa se ga je prijelo to plemenitaško ime. K skromnemu Grofovemu dohodku je nekaj prispeval tudi kozel, ki ga je pripuščal h kozam drugih kozjerejcev. Pri tem je bil Grof jako domiseln. Ko je kozel na dvorišču uspešno opravil moško dejanje, je Grof lastnika kozje neveste povabil na šilce žganja, kozla pa privezal k rahlo zapičenemu količku. Pogovor je zavlekel toliko časa, da se je kozlu spet zahotelo ljubezni; samo malo je pocukal za količek in že je bil drugič na kozi. Tedaj je Grof vstal in pri priči izstavil račun:"Skok stane krono, skočil je dvakrat - dve kronci mi boš dal, pa sva si bot." Če je kozji lastnik pri tem začudeno zazijal, mu je pri priči zaprl usta:"Sam si videl, da je dvakrat skočil, kaj misliš, da se bo moj kozel zastonj matral!" Grofova domislica o dvojni tarifi je uspevala le nekaj časa. Ko se je razvedela naokoli, jo je vsak kozjerejec že po prvem kozlovem dejanju jadrno popihal z Grofovega dvorišča. Kajpak jo je v tem primeru odnesel z enojno tarifo. Leopold Sever LIH. REKORD Najstarejša samokolnica O prometnih sredstvih v našem kotičku še nismo kaj dosti 'pisali, zato se ozrimo tudi nanje. Tokrat vam bom predstavil zanimivo, lepo, predvsem pa staro samokolnico. Ima jo Lojz Anžlovar z ivanškega Studenca. Ko je pred več kot petdesetimi leti prišla v njegovo posest, je bila že stara. Takratni najstarejši vaščani so ji prisodili kakih osemdeset let. Potemtakem naj bi bila znamenita Lojzova karijola stara častitljivih sto trideset let in čez. Starinskost vozila kaže tudi tehnika izdelave in še to, daje na njem zelo malo železnega. Po izročilu je samokolnica svoje dni rabila za prevažanje sveže živinske in prašičje krme. Dandanes pa je brez dela. Razmišljam, da bi vozilo najel in začel z njim opravljati samostojno prevozništvo s postaje v Ivančni Gorici. Saj veste, nam upokojencem vsak sold prav pride. Morda bi se z gospodom Lojzom dogovorila celo za družabništvo in si potem delila dobiček. Dotlej pa iskrene čestitke in najnovejši rekorderski pozdrav. Leopold ČIPKASTA PAST Vsakdo se bori za ljubi kruhek. Tudi pajek s podobe si je v ta namen spletci čudovito mrežo in sredi svoje mojstrovine čaka na sirotice muhe. Zaradi tc dejavnosti imamo pajke za koristne uravnalce ravnovesja v naravi. Po svetu se ljudje pajkov bojijo, ker so nekateri hudo strupeni. Naši v tem pogledu niso nevarni, čeprav imajo tudi nekaj strupa. Največja nevarnost so za njih gospodinje s svojimi metlami in omeli. So pa tudi druge nevarnosti; na sliki vidimo več lukenj v mreži. Tisto na desni je v moji prisotnosti naredil nek hrošč, ki je kot projektil prebil lovilno napravo in nadaljeval pot. Slika je nastala letos poleti na Farškem Kalu pri Šentvidu. L.S. PODLIS T£K Venetska božanstva - šajnata (žarnata) boginja Rejtija 1VA&I KRAJI r-~~\ V Pri spoznavanju naše davne preteklosti se moramo vsekakor seznaniti z verovanji naših prednikov izpred rimske dobe do pokristjanjevanja. Prehod v krščansko vero se kajpak ni zgodil naenkrat, temveč postopoma v časovnem in vsebinskem smislu. To pomeni, da so skozi krščanstvo naših Dolenjcev še dolgo prosevale značilnosti poganske dobe. Nekaj tega lahko čutimo še dandanes. Poznavanje venet-skih božanstev nam bo v nadaljevanju omogočilo razkriti marsikatero skrivnost, ki do sedaj ni imela primernega razjasnila. Tu so prikrita tudi mnoga dokazila o venetski izvornosti Slovencev. Zdi se, da so stari Veneti zelo čislali boginjo Rejtijo, ker jo večkrat spoštljivo omenjajo v svojih napisih. Boginja Rejtija je imela v različnih krajih in časih različne božanske funkcije. Bila je zavetnica lovcev, skrbela je za rodnost zemlje, predvsem pa je bila velika nočna razsodnica pri prehodu s tega na oni svet. Zlasti slednje kajpak ni bilo karsibodi, zato se ji ni hotel nihče zameriti. Častilci so ji dodajali same lepe pridevke. Največkrat soji rekli šaj- nata in mogočna. Njene natančne identitete vam za enkrat še ne bom izdal. Povem naj vam le to, daje bila debelušna, včasih suha, predvsem pa svetla, torej šajnata. Prikazovala se je predvsem ponoči. Pri tem velja poudariti, da beseda šajnata zagotovo ni germanskega izvora. V nemški jezik so jo prinesli poger-manjeni Veneti kot svojo jezikovno doto, kot še dosti drugih besed. Za slovenskost tega izraza so številni dokazi, ki jih bom navedel ob kaki drugi priložnosti. Za prvo silo naj omenim samo primer z domačega praga. Ko so prednamci sprejemali krščansko vero in umeščali v svoje cerkvice svetnike, je iz svetega Vida nastal Šentvid (šajnati Vid), narečno Šntvid, iz. svetega Pavla je nstal Šentpavel (šajnati Pavel), narečno Šnlpav, iz svete Marjete pa Šmarjeta (šajnata Marjeta). V zadnjem primeru je bila iz praktičnih razlogov redukcija glasov tako temeljita, da je od celega "šajnatega" ostal le še "S". To se je primerilo tudi svetemu Kocjanu, ki je ne ta način dal ime Škocjanu. Domača svetniška imena so kajpak dajali preprosti kmečki ljudje, ki v tistem času zagotovo niso znali nemško. Primerne pozornosti je vredna tudi domneva, da so ponekod to boginjo imenovali tudi Rejšija, saj je kot razsodnica med dobrim in zlim reševala iz. zemeljskega trpljenja v lepše onostranstvo. Odtod nemara izhaja tudi beseda rešitev in iz nje izpeljani izrazi v slovenskem jeziku, najbrž pa tudi beseda resnica in njene sorodnice. Praslo-vansko verovanje v boginjo Rejtijo potrjujejo tudi številna zemljepisna in druga imena v naši širši okolici. O njih bomo več prebrali v prihodnjih nadaljevanjih. Poudarjeni besedi sta vzeti iz venclskega napisa, najdenega v severni Italiji in napisanega pred kakimi 25011 leti. Napis govori o prinašanju darov šajnati in mogočni Kejtiji za njeno božansko naklonjenost. Zaradi lega sta besedi v dajalniku ednine: I...... v latinici, pisano od desne proti levi II......v venetici, pisano v isti smeri III. .. v današnjem jeziku in pravopis nih pravilih /\/ Ti £ l l Z T /s H l A s \A\XWtfXAi\An M. -••*>£ tiVETL I HEJTIJ