Leto XV RAVENSKIH ZELEZARJEV Ravne na Koroškem, 1. julija 1978 St. 12 Izdaja delavski svet Železarne Ravne Ureja uredniški odbor: Janko Dežman, Vida Gregor, Avgust Knez, Marjan Kolar, Franjo Miklavc, Helena Nerat, Rudolf Rajzer, Ivan Vušnik, Milan Zafošnik Glavni in odgovorni urednik Marjan Kolar Telefon 86 031, Int. 304 Tiska CGP Mariborski tisk Glasilo Je po 7. točki prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informacije SRS št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka France Popit med železarji V železarni je občinska konferenca ZKS Ravne 7. junija sklicala razširjen sestanek o uresničevanju sprejetih nalog družbenopolitičnih organizacij. Poleg sekretarjev osnovnih organizacij ZK iz železarne, predstavnikov DPO, delavcev iz neposredne proizvodnje, samoupravnih organov, delavske kontrole, članov občinskega komiteja in sekretarja MS ZKS Ivana Bošnika sta se ga udeležila tudi France Popit, predsednik CK ZKS, in Igor Uršič, član predsedstva CK ZKS. Plodno razpravo je v celoti vodil in usmerjal tovariš Popit. Na začetku je pozval sekretarje osnovnih organizacij iz TOZD, da poročajo o stanju danes, kje vse so še težave in kaj so za njihovo odpravo že storili. Razprava je pokazala naslednje stanje: Prva je bila ugotovitev, da je bil temeljni vzrok nezadovoljstva delavcev v posameznih TOZD sistem odločanja in delitve osebnih dohodkov. Pri tem se je pokazalo, da delavci niso imeli materialne osnove že pri samem odločanju. Kot Je bilo razbrati iz razprave, ki jo je podal sekretar 00 ZK Jože Kuzman TOZD pnevmatični stroji, je na prekinitev dela v veliki meri vplivala tudi slaba informiranost delavcev, saj baje niso dobivali povratnih Informacij, če pa so jih že, so bile suhoparne. V tej TOZD je tudi struktura zaposlenih dokaj slaba. Povrh vsega pa jih pri doseganju tesnih norm ovira že zdavnaj zastareli strojni park. Tudi odnosi med delavci in mojstri niso preveč dobri. V nadaljevanju razprave je Bojan Krajnc, sekretar 00 ZK TOZD stroji in deli, dejal, da sta pri njih nezadovoljstvo in nezainteresiranost za doseganje norm v veliki meri posledica tega, ker nekateri kljub nedoseganju delovnih norm dobivajo 100-odstotm osebni dohodek. Tako ni nobene razlike med tistimi, ki delajo dobro, in med onimi, ki ne. V TOZD industrijski noži je v februarju vzkipelo predvsem zaradi nagrajevanja po delu, saj delavci niso pre- (Nadaljevanje na 2. strani) lo tudi, da ga lahko uspešno vodi le komunistična partija. Očitno je bilo, da more na začetku vstaje delovati revolucionarno edinole partizanska vojska. Pričel se je boj, ki je neprestano dvigal nove in nove vstajnike ter udarjal v lice sovražniku vsak čas in vsepovsod. Buržoazija je izgubila svojo politično moč, razgibanih množic ni bilo mogoče več ustaviti. Samo komunistična partija je bila dovolj močna in enotna v svoji politiki revolucionarnih hotenj, da je s tov. Titom na čelu mogla povesti narod v boj. Politične in organizacijske priprave na oboroženo vstajo so potekale hitro. Skrivno zbiranje orožja in tajno sestajanje je doseglo svoj vrh, ko je skojevska mladina raznosila razglase CK KPJ o vstaji. S tem je bil izražen neizmeren srd na sovražnika. To je bil hkrati poziv naših narodov v neizprosen boj. Narodi Jugoslavije so se zavestno pognali v boj na življenje in smrt. Pri nas je vstaja izbruhnila na več žariščih hkrati, ki so bila sicer geografsko vsaksebi, vendar idejnopolitično povezana. Narod, ki so ga ponižali, ga zmerjali z barbari, ni mogel več mirno stati pred tistimi, ki so ga žalili in mu streljali najdražje. Nihče ni vedel, kateri dan se bo začela pisati svoboda z veliko začetnico, ne tega, kdaj bo konec lakote, pozeblih nog in razmrcvarjenih teles, pa so vendar vzdržali vse do konca. Ko je počila zadnja puška, so vedeli, da revolucije ni konec, da torej tudi ni počitka, ampak večen boj in spreminjanje v boljše in vrednejše, v to, kar je danes socializem pri nas. Vse to posebno močno oživi v nas vsako leto ob proslavah dneva borca in odkrivanju novih spominskih obeležij. Z. S. Oživljen spomin na upor efa 1941 je zadela Jugosla-1° katastrofa, ki so jo komu-Vr I *.e dolgo napovedovali. So-znikove armade so nenado-a vdrle v deželo ter zasejale ^stoSenje smrt- Beograd je zravnan z zemljo. Nedolžne h . ^ene in starce, ki so se r. e^i rešiti iz ruševin, so zve-sko ubijali. Velikima osva- jalcema Nemčiji in Italiji sta se pridružili še Bolgarija in Madžarska — deželi, s katerima je prej Jugoslavija sklepala pogodbe o večnem prijateljstvu. Narodi Jugoslavije so krepkeje strnili svoje vrste ter dvignili glavo v upor. Takoj se je pokazalo, da je treba začeti z oboroženim bojem, jasno je bi- Ponosni pomnik odpora Franc Popit v TOZD industrijski noži (Nadaljevanje s 1. strani) jemali plačila za opravljeno delo, kot bi ga v resnici morali. Sekretar Danilo Golob je nato v razpravi omenil nekatere probleme, ki so jih v veliki meri sami zakrivili. Pokazalo se je, da niso imeli prav, ko so pustili ob strani delovne skupine. To je imelo za posledico slabo informiranost. Nakopičile so se nekatere stvari, ki bi jih morale prej obravnavati samoupravne delovne skupine, saj jih zbori delovnih ljudi niso mogli obdelati in najti prave rešitve. Da se to v bodoče ne bo več dogajalo, so rekli In sklenili, da morajo čimprej ponovno zaživeti delovne skupine. Tovariša Popita je v veliki meri tudi zanimalo, kako tozdi v ravenski železarni odvajajo sredstva za razvoj krajev, v katerih živijo žele-zarji. Iz razprave o tem vprašanju je razvidno, da tudi s tem delavci niso preveč zadovoljni, saj se baje s tem denarjem še največ razvijajo Ravne, ostali kraji pa dobijo manjši delež, kljub temu da odvajajo tozdi 0,5 odstotka. Iz razprave sekretarjev je tudi izhajalo, da se v tozdih jeklarna in kovačnica še zmeraj srečujejo z uveljavitvijo beneficirane delovne dobe za nekatera delovna mesta. Kot je dejal Fran Sedelšak, v železarni vodilni kaj radi pozabljajo in spregledajo, da je v tem tozdu težko in naporno delo, kakor tudi v nekaterih drugih. Enaka delovna mesta so v posameznih tozdih različno ovrednotena, zato pride do slabe delovne discipline im do razburjenja. Precej govora je v nadaljnji razpravi tudi bilo, da se marsikateri samoupravni sporazumi ne uresničujejo, kot bi se morali, saj nadrejeni v tozdih vse premalo posvečajo pozornost delu in vlogi družbenopolitičnih organizaoij. Zato ponekod delavci izgubljajo zaupanje v vodstveni kader. Iz plodne razprave, v kateri so sodelovali sekretarji osnovnih organizacij ZK, je moč povzeti, da je šele prekinitev dela odprla oči komunistom, samoupravnim organom, sindikatom in mladini. Po neljubem dogodku, ki jih še danes nekje v globini boli, lahko zapišemo, da so se iz vsega nekaj tudi naučili. V vseh TOZD so osnovne organizacije ZK že ugotovile vzroke, zakaj je sploh prišlo do prekinitve dela. Te ugotovitve so bile dokaj široko opisane tudi v politični oceni. Ob koncu razgovora je tovariš Popit med drugim dejal, da ga nekateri problemi, ki Jih je slišal na tem sestanku, presenečajo. Predvsem pa je poudaril, da se morajo problemi v bodoče sproti reševati, pri tem pa morajo svojo vlogo še najbolj opraviti komunisti. Menil je tudi, da ni dvoma, da bodo komunisti tem nalogam kos. Vselej pa morajo imeti pred očmi, da razpolagajo s tem, kar imajo. Vedeti tudi morajo, da vseh težav ni moč odpraviti čez noč, še manj pa pričakovati, da se bodo uredile same. Zato je nujno potrebno, da sindikat in zveza komunistov poiščeta stalne oblike dela — povezave, da bodo delavci občutili, da so pomemben člen verige naše samoupravne socialistične ureditve. Prav je, da vso našo politiko vodimo od delavca, od njegovega materialnega položaja. Prav je, da delavec hoče vedeti, kam in kako bo naložil denar, ki ga je ustvaril. Prav tako ni dovolj, če ima osnovna organizacija ZK svoja stališča do posameznih problemov, ki jih je evidentirala. Za ta stališča morajo zvedeti tudi delavci, da se z njimi seznanijo in jih sprejmejo. Da bo res tako, bo od vseh komunistov zahtevana večja aktivnost. Nadalje je še poudaril, da morajo vse akcije razreševanja izhajati iz delavca. Ta mora biti povsod vključen od vsega začetka, ne sme pa se dogajati, da ga pritegnejo šele tedaj, ko mora svoje poslanstvo podpisati ali zaokrožiti. Predvsem je treba delovati, da bo delavec imel interes za čim večje ustvarjanje in ne nazadnje, da bo s svojim deležem pomagal k nadaljnjemu razvoju svoje TOZD, je še poudaril predsednik CK ZKS France Popit. Udeleženci sestanka so si nato v TOZD industrijski noži ogledali tehnološki proces del. Franc Rotar Kako izpolnjujemo planske obveznosti Zaostanek skupne proizvodnje za načrtovano znaša v maju 10,9 %, s tem pa je nastal tudi zaostanek v kumulativi za 1,7 % (v aprilu še prekoračitev 0,6 %>). Vzrok za to je treba iskati predvsem v generalnem remontu 25 t elektro obločne peči in pomanjkanju delovne sile v novi topilnici. V primerjavi z enakim obdobjem lani pa je skupna proizvodnja presežena za 2,9°/o. Pri odpremi gotove robe zaostajamo v maju za 2,4 °/o, kumulativno 2%. V primerjavi z enakim obdobjem lani pa znaša zaostanek 1,3 %. Zaostajamo tudi pri fakturirani realizaciji, tako v maju za segel predvidenega plana skup1} proizvodnje. Zaostanek v mai8 znaša 15,6%, s tem pa je nasta zaostanek v kumulativi 1,7 %■ pa primerjamo enako lansko od' dobje, ugotovimo, da je letošnj8 proizvodnja večja za 2,9%. TOZD jckloiivarna. Lanskoletno kritično stanje v tem tozd8 se je v primerjavi z letošnji118 letom izboljšalo, saj ima tozd ra' zen na peskometu naročila za \se leto. Načrtovana skupna pr°lZ' vodnja v maju je bila presežen8 za 0,2 %, v kumulativi še veda zaostajamo za 4,8%. Tudi odprema in fakturirana realizacij8 je za mesec maj pozitivna, še' ravno v kumulativi še veda® zaostajamo za planom. V precel' šnjem zaostanku je izvoz meseča8 45,2 %, v kumulativi 39,4 %• Vsi 2.1 % v kumulativi 7,4 %, kar je sicer izboljšanje glede na obdobje januar—april za 1,3%. Ce pa primerjamo realizacijo z enakim obdobjem lani, znaša prekoračitev v maju 25,1 %, kumulativno 13,8%. Slabo pa je stanje pri izvozu, za kar je treba iskati vzroke v krizi na zunanjem tržišču. Tako zaostajamo v maju za 52.8 %, v kumulativi 21,4 %, če pa primerjamo izvoz z enakim obdobjem lani, znaša zaostanek 14.9 %. TOZD jeklarna. Zaradi generalnega remonta 25 tonske elektro peči in pomanjkanja delovne sile v novi topilnici tozd ni do- kazalci so v primerjavi z lanski111 letom pozitivni. TOZD valjarna je zaostala 8 načrtovano skupno proizvodi 6,8 % predvsem zaradi nižje d°' preme ingotov iz jeklarne. ostali kazalci so pozitivni, raZ® izvoza, ki zaostaja v maju z. 63 %, v kumulativi 35,8 %. v primerjavi z enakim lanskl8‘ obdobjem je zaostanek priblizn enak, saj znaša 39%. TOZD kovačnica. KoličiaS8 kazalec skupne proizvodnje > nižji, kot ga predvideva g°sP° darski načrt. Tako znaša zaost8 nek v maju 10,1 %, v kumulatl 4%. Ker je bila večina izdelk8 proizvedena iz kvalitetnejših J , kel, je tudi finančni rezuu boljši. Proizvodnjo ovira pom®0] kanje delovne sile in velika 0 sotnost z dela. . TOZD jeklovlek. V tem mese8 je tozd dosegel rekordno skup® in blagovno proizvodnjo ter 8 premo in fakturirano realizacO^ Pereč je edino izvoz, ki znaša kumulativi komaj 13,8%. Pr° vodnja je v glavnem potek8 brez zastojev, še vedno pa Pr manj kuj e delovne sile. * TOZD stroji in deli. ZaostaB^ za skupno proizvodnjo je tu zetf velik, saj znaša v maju 41,7 °/°> .j kumulativi 29%. Tudi vsi dr8^ kazalci so znatno pod P7anlL. nimi. Prekoračen je edino k mulativni plan izvoza, in t° 1.7,7 %. TOZD industrijski noži. V aa«, je tozd presegel s compond dicami skupno proizvodnjo j 3,7%, zaostanek v kumuia8 a tako znaša 41,5%. Tudi vsi dr kazalci so negativni, razen Odstotek doseganja načrtovane(-ga) skupne proizvodnje odpreme fakturirane ekst. izvoza 1 u z. u v maju kumu- lativno v maju kumu- lativno v maju kumu- lativno v maju i jeklarna 84,4 98,3 — — — jeklolivarna 100,2 95,2 111,5 94,4 104,8 90,7 54,8 valjarna 93,2 100,3 100,2 100,1 115,6 104,4 37,0 kovačnica 89,9 96,0 92,7 105,2 100,5 106,4 73,5 jeklovlek 116,1 98,3 117,4 101,4 106,0 93,0 — stroji in deli 58,3 71,0 54,7 66,5 56,2 62,0 39.9 industrijski noži 103,7 58,5 94,9 71,6 83,8 72,0 121,7 pnevmatični stroji 88,0 82,8 80,0 80,0 97,3 93,0 — vzmetarna 88,9 93,7 90,9 94,2 101,5 103,2 113,8 rezalno orodje 95,5 94,5 77,3 85,3 97,7 99,4 50,0 kovinarstvo Ljubno 99,3 104,3 99,3 104,4 102,0 109.3 — Skupaj 89,1 98,3 97,6 98,0 97,9 92,6 47,2 Odstotek doseganja v primerjavi z enakim obdobjem lani T 0 Z D skupne proizvodnje odpreme fakturirane ekst. realizacije izvoza |eklarna feklolivarna Oljarna k°vačnlca jsklovlek str°il in deli 'ndustrijski noži Pnevmatični stroji V2rnetama rezalnoorodje Skupaj v maju kumu- lativno v maju kumu- lativno v maju kumu- lativno v maju kumu- lativno 84,4 102,1 — — — — — — 124,8 113,3 145,9 113,8 142,2 114,6 126,7 106,1 99,7 103,9 107,5 96,7 139,9 117,8 50,0 61,0 90,3 97,0 88,4 97,2 100,5 106,8 420,0 304,3 158,7 127,3 146,3 128,9 150,5 130,0 — 22,0 62,7 79,5 68,0 77,7 86,5 92,4 19,1 89,3 72,1 71,8 185,0 117,7 173,3 127,3 254,6 140,7 89,8 93,7 72,7 93,5 98,2 111,9 — 50,0 111,2 118,5 106,5 117,7 128,3 142,6 129,4 126,7 95,5 101,0 113,3 81,6 143,4 113,1 200,0 106,7 92,9 102,9 106,4 98,7 125.1 113,8 59,0 85,1 fp a’ ki je bil v maju prekora-j2vQja.21,7 °/°- Tudi tu ovira pro-silp . Pomanjkanje delovne a ’ velik bolniški izostanek ter r Pobijanje sodelavcev za ob-sed in za^*l°- Nadalje preza-Op eaost posameznih strojev in ha]6 d°l>ave vložnega mate- korn’ ^ar *ma za posledico ne-tat ietiranie nar°čil, ki morajo T°n na Prevzem- tari- Pnevmatični stroji. Za- Pro' Vekkih količin nedokončane tjoi^odnje lahko pričakujemo Jse rezultate v prihodnjem skife°U’ sa^ zna®a zaostanek za K P*10 Proizvodnjo v maju 12%, ?latiVno 17,2%. Tudi vsi w,kazalci proizvodnje so pod “pranimi. Ha . vzmctarna. Tako skup- Ptoizvodnja kot tudi odprema v maju nista bili doseženi. Prekoračitev plana pa je tozd zabeležil pri fakturirani realizaciji in izvozu tako mesečno kot kumulativno. Se vedno primanjkuje delovne sile in tudi bolniški izostanki so previsoki. TOZD rezalno orodje. Vsi kazalci zaostajajo za planiranimi. Zaostanek je povzročil predvsem remont štirih obdelovalnih strojev, pomanjkanje trde kovine in večje odsotnosti sodelavcev zaradi usposabljanja za obrambo in zaščito. TOZD kovinarstvo Ljubno. Vsi kazalci so pozitivni, razen mesečne skupne proizvodnje in odpreme, pa tudi tu je zaostanek minimalen, saj znaša le 0,7 %. F. U. ^lajo, ustvarjajo in tekmujejo t_.aja je v železarni pod pokro-t0 Istvom sindikata že drugo l. ZaPored potekalo 14-dnevno ,n° tekmovanje kovinarjev. u tpb. ie let ovalcev — železarjev se USpegat potegovalo za čim boljše teu? dan mladosti so se vsi tC°valci dobre volje zbrali v tftova -^er je bil zaključek tek-tatov 3 ’n razglasitev rezul-Sti>0 ' Tega svečanega trenutka °Pisaf-e ude^ezili tudi mi, da bi Hqs 1 dogodek, ki je lahko v po-Ka/em železarjem. tlijo so tekmovali in kaj me-teri ° svojth uspehih, so neka-tokraf Povedali za Večer, zato t>cVajt predstavljamo enega tya a in dva, ki se nista plasi-ha republiško tekmovanje. .>6 , . . . . , Vjn. nekaj let v železarni dela str0jj .Hr°val, rezkalec v TOZD Žil; n l.n deli. Ko smo mu razlo-aš namen, skoraj ni mogel USp >• da bo kljub slabšemu 6teh u /prišel« v časopis. Pa mu »p m° besedo: t&ga r.v*4 sem se letos udeležil •tig , lekmovanja. Za sodelovanje s°del V Veliki meri navdušil moj SH,?Vec> th dela pri istem W{u- Nekateri so nekoliko uža-*?er niso bili med prvimi. Iekta ie dovolj, da sem lahko ^to5ipVal. tn spoznal tista po-p ^ so mi doslej bila bolj HroJ/cej smo morali vedeti na •Hatij Vanju. Jaz sem nekoliko Vedel o teoretičnem delu. Ni se lahko v tako kratkem času naučiti toliko stvari. Spoznati materiale, varstvo pri delu in ne nazadnje samoupravljanje je skoraj preveč, če moraš kljub temu pošteno delati 8 ur. Nekoliko bolje sem se odrezal pri izdelavi oziroma obdelavi. Za nalogo sem najprej moral kos železa ,prefrezati‘. Tako pravimo mi rezkalci prvi fazi rezkanja. Program tekmovanja mi je potem nalagal struženje lukenj. Za obdelavo kosa sem porabil okrog pet ur. Komisija je izdelavo ocenila kot zelo dobro. No, tudi 4. mesto ni kar tako! Mislim, da se bom drugo leto spet udeležil tekmovanja, saj ni hudir, da se enkrat tudi jaz ne bom bolje odrezal!« je še pripomnil Vinko Hroval. Drugi naš sogovornik Jože Bahč, klepar v TOZD SGV, se razlikuje od svojega sogovornika že po delovnem mestu. Medtem ko Vinko dela in ustvarja v novi, dosti svetlejši proizvodni dvorani, mora Jože delati v nizki delavnici, ki se, kot bi se bala, stiska k visoki novi mehanični. Tu smo ga tudi poiskali. »Kljub temu da nisem varilec, sem se tokrat že drugič udeležil tekmovanja kovinarjev. 2e lani sem spoznal, da je med nami, ki nismo poklicni varilci, in tistimi, ki to delajo vsak dan, velika razlika. Oni so bolj praktično podkovani in tudi več vedo o Jože Bahč Ob koncu nam je Tone še povedal, da mu je znanje, ki si ga je pridobil na strojno tehnični šoli na Ravnah, precej pripomoglo k dosegi prvega mesta. Se posebno se je to pokazalo pri poznavanju materialov in samo- Vinko Hroval plamenskem varjenju. Toda to me ne moti toliko. Ce bi me, se verjetno ne bi udeležil tekmovanja. Nekaj bi pa le predlagal za v bodoče. Menim, da bi tisti, ki nam varjenje ni vsakodnevno delo, morali malo prej vaditi. Tako pa se dogaja, da o tekmovanju zvemo le nekaj dni prej. Potem res ne moreš doseči boljšega uspeha. Kaj, da naj bi zaradi tega nehal tekmovati? To pa že ne! Le nekaj bomo morali storiti, da bo tekmovanje za vse enako.« Prvak dela, ki ga bomo tokrat predstavili, je Tone Motnik, orodjar. Ko smo ga obiskali, je bil precej nestrpen. Kako tudi ne, saj bo vsak čas končal šolanje na strojno tehnični šoli, ki jo je obiskoval poleg svojega dela v železarni. »Tudi jaz nisem novinec na tem tekmovanju. Ze lansko leto sem se ga udeležil, kakor tudi republiškega. Mislim, da se nisem slabo odrezal že lani, saj ni bilo kar tako doseči 9. mesto. Ce se ne bi poškodoval, bi verjetno bil med prvimi. Pa pustimo to, kar je mimo, je pač mimo. Mogoče sem se tokrat bolj pripravil na tekmovanje. Zal mi je samo, da se ne bom udeležil republiškega tekmovanja, saj bom prav takrat delal maturo. Mislim, da je zaradi tekmovanja res ne morem odložiti. Seveda vem, da bo s tem šlo vse po vodi, pa kaj si morem? To je vendar moj bodoči poklic.« Tone Motnik upravne socialistične ureditve v železarni. Zaupal pa nam je, da bo tudi v prihodnje tekmoval in se tudi na tak način še izpopolnjeval. Pogovarjal se je: F. Rotar IIILON Spoznaj sam sebe! Pri pijači ne govori veliko, da se ne zagovoriš! Ne govori slabo o sosedih, če ne, boš slišal, kar te bo zbodlo. H gostijam prijateljev se odpravljaj počasi, k nesrečam naglo! Spoštuj starejšega! Imej raje izgubo ko umazan dobiček: zakaj prva boli enkrat, drugi zmeraj. Ne zasmehuj nesrečnega! Bodi gospodar v svoji hiši! Glej, da ti jezik ne bo prehiteval razuma! V POČASTITEV 11. KONGRESA — SPREJEM NOVIH ČLANOV V ZK 14. junija so na Ravnah priredili svečan sprejem novih članov v zvezo komunistov v počastitev 11. kongresa ZKJ. Glasbeni program je prispeval harmonikarski zbor z glasbene šole, slavnostni govornik pa je bil Rudi Lepej, član CK ZKJ. V zvezo komunistov je bilo sprejetih 62 novih članov, od teh je več kot polovica mladih, dijakov srednjih šol. Na prireditvi so podelili tudi dve državni odlikovanji, in sicer: tov. Antonu Radušniku red zasluge za narod s srebrno zvezdo in tov. Alojzu Korenu red za hrabrost. Podelitev teh priznanj za dolgoletno družbenopolitično delo je v bistvu tudi vzpodbuda novo sprejetim članom. Vsem iskreno čestitamo! AKTUALNO: Zdravstvo v krizi Kadar slišimo, da smo srednje razvita dežela, si ob tem radi predstavljamo več, kot v resnici je. Potem nas pa začudijo suha dejstva, da je kakšno področje, bodisi gospodarsko ali negospodarsko, hudo problematično, kakor v tem primeru zdravstvo v naši občini. Nekoč velika stavba zdravstvenega doma na Ravnah je danes pretesna, nesodobna in nefunkcionalna. Z izjemo Prevalj, kjer so zgradili novo ambulanto, je enako oz. slabše v Mežici in Črni. Zdravstveno varstvo je nadvse pomembno za vsako družbo. V Indiji npr. ne bi umirali za kolero, če bi bili zagotovljeni osnovni zdravstveni pogoji. Pri nas sicer ni tako hudo, je pa žalostno, da naša osnovna zdravstvena služba nazaduje, namesto obratno. To pa niti ni glavni problem. Zdravnikov je premalo, stanovanj zanje ni, osebne dohodke imajo premajhne. Problemi so se torej zaostrili, prav vsi pa se vrtijo okoli denarja, ki ga ni. Obstajajo zelo radikalni predlogi kot možne rešitve. V bodoče naj bi se skrajšalo bolnišnično zdravljenje, hkrati pa bi težili k razvoju kvalitetnega zdravljenja In nege bolnika na domu. To bi na eni strani pomenilo pocenitev zdravstvenega varstva, na drugi pa ima ta način svoje psihološke učinke, saj se, denimo, bolnik doma počuti bolje kot v bolnišnici, tudi prej okreva. Naši zdravniki so čezmerno obremenjeni, pogosto opravljajo delo za dva, osebni dohodki pa so v primerjavi z onimi iz gospodarstva nizki. Zgodilo se je, da se na razpis ni javil noben zdravnik, ker so povsod drugod boljši pogoji. Ne kaže torej drugega kot priznati zdravstvenim delavcem, da opravljajo družbeno koristno delo In jih temu primerno stimulirati. Seveda gre za našo občino, kjer so njihovi OD daleč pod republiškim poprečjem. So tudi predlogi, da naj bi komite za zdravstvo ukinil podporo vsem zdravnikom, ki so prijavljeni na posredovalnici za delo. Razlog za tak drastičen ukrep je v tem, da je v večjih mestih republik armada brezposelnih zdravnikov, ki se nočejo zaposliti kjerkoli, še najmanj na podeželju ali izven svoje republike. Študij na medicinski fakulteti naj bi se reformiral bolj v smer osnovnega zdravstva. To bi pomenilo priznati zdravniku splošne prakse vrednost njegovega dela. Stanovanjsko problematiko naj bi skupno reševali zdravstveni dom, gospodarske organizacije in skupščina občine, saj se ta način kaže kot najbolj učinkovit. Zdravstvo v občini Ravne je brez dvoma v krizi, posledice tega pa so lahko kaj neprijetne, če ne bo pravi čas ustreznih rešitev. Rešitev pa ni nič drugega kot večji posluh pa denar in znova denar. Z. Strgar Zamisel se je uresničila V TOZD stroji in deli so pred nedavnim izdelali prvi stroj za stiskanje jeklenih odpadkov. »Paketirka« HPS 1000 Kn, tako so ji namreč dali Ime izdelovalci In konstrukterjl, bo nekaj časa razstavljena na zagrebškem velesejmu. Od tam pa bo premeščena v Slovenj Gradec, kjer se bo lotila stiskanja odpadne bele pločevine. šele po tej preizkušnji bo dokončno romala v OZD Majdanpek, ki jo je kupila. Ker je ta stroj delo naših domačih inženirjev, je seveda nujno, da o tem tudi kaj več napišemo. Zato smo prosili dipl. Inž. Jožeta Geršaka, pod- Vse to nas je torej vodilo k bolj intenzivnemu razmišljanju. Naslednja faza razvoja TOZD stroji in deli je pristop k izdelavi teh strojev za »bri-ketiranje« odpadnega železa. Seveda pa to še ni vse. Že v naslednji fazi, naslednje leto moramo pristopiti k izdelavi še večjega stroja za stiskanje ostružkov in podobnega materiala, in sicer bomo izdelali HPS 1600 Kn. Veliko zanimanje za te stroje je pokazala OZD Dinos Ljubljana, ki bo podoben stroj še v tem letu uvozila. Železarna Ravne kot proizvajalka starega železa z močjo rezanj® 9.000 Kn. Prve take škarje bodo izdelane z® železarno Jesenice. Celoten obje£ bo tehtal prek 250 ton, pogodbena ca* na pa je 168 milijonov din. Druge ena' ke škarje so že tudi v izdelavi za nj® riborsko Surovino in tretje za Brod1? spas Split. Tudi s tema dvema OLv so že sklenjene pogodbe.« »Čigava je zamisel prve »paketif ke« in kdo jo je izdelal?« »Osnova za to se mi je rodila ž® pred časom v inozemstvu, kjer sen Prva paketirka — izdelek domačih konstruktorjev opreme te vrste je morala dati dovoljenje za tak uvoz, saj jim ustreznega stroja nismo mogli nuditi mi.« videl podoben stroj. Zamisel s#Jt »Kot kaže, boste resneje pristopili k izdelavi teh vrst stiskalnic?« »Samo OZD Dinos Ljubljana potrebuje do leta 1981 skupno 10 takih stiskalnic za paketiranje starega železa, in sicer stroje 1000 in 1600 Kn, kar bo predstavljalo okrog 500 milijonov din. Proizvodnjo na tem področju smo že resneje pričeli uvajati skupaj z Metalno Maribor na osnovi samoupravnega sporazuma o enotnem programu s področja preoblikovalne tehnike, ki ga uresničujemo z delitvijo dela. Konkretno bodo že v septembru izdelane prve »škarje« za rezanje VIUUI jZUUUUOII Oll UJ. Z.UIIIIOUI - . pozneje tudi obdelala v železarn', našimi konstrukterji. Imamo I te naloge, in sicer se je v to oprej1, j poglobil dipl. ing. Janko Koren. “ j stroj pa so izdelali delavci TOZDst, ; ji in deli v oddelku konstrukcij' j tej priliki bi želel pohvaliti naše K « strukterje in delavce v TOZD 511® iumcijc m ucidvcc v iw*-i-' ; in deli, še posebno pa oddelek \ strukcij, saj so tam zaposleni del^, dokazali, da so sposobni izdelati K litetne stroje. Prepričan sem, da pri mo kmalu prodajali tudi v izyoZ j^ vsem tem pa je prav tako važno gniti ekonomske interese, kar P3 L predvsem odvisno od priprave P izvodnje.« Rotar KAKO SMO GLASOVALI predsednika poslovodnega sveta za mehansko obdelavo, da o tem pove kaj več. »Že nekaj let v železarni razmišljamo, kako bi kompleksno rešili pripravo odpadnih jeklenih ostružkov za bolj ekonomično izkoriščanje, saj so se ti sedaj kar izgubili v talilnih agregatih. Preprosto rečeno, zgoreli so. Ob vsem tem pa je vredno povedati, da TOZD stroji in deli (kot tudi drugi mehanski obrati) naredi okrog 4.000 ton jeklenih ostružkov letno. Če bi vso to tonažo lahko dobro pripravili, bi dobili precej dobrih vložkov. ■ ■ ■ Dne 2. junija 1978 smo delavci v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih železarne Ravne na referendumu odločali o sprejemu: — samoupravnega sporazuma o enotnih načelih reševanja stanovanjskih razmerij, ki je bil sprejet s 70,9 odstotki; proti je glasovalo 11,6 odstotka delavcev; — pravilnika o stanovanjskih razmerjih, ki je bil sprejet s 70,2 odstotka, proti je glasovalo 14,6 odstotka delavcev. Od skupnega števila zaposlenih, 4.963 delavcev na dan izvedbe referenduma, se je glasovanja udeležilo 4.124 delavcev ali 83,1 odstotek. Ni glasovalo 839 delavcev ali 16,9 odstotka. Visoka odsotnost je posledica večjega števila opravičene odsotnosti delavcev z dela. Rezultati o izidu referenduma v posamezni temeljni organizaciji oziroma delovni skupnosti železarne Ravne so bili objavljeni na oglasnih deskah. Na podlagi rezultatov izida referenduma skupna komisija podaja ugotovitev, da smo delavci v posamezni temeljni organizaciji oziroma delovni skupnosti železarne Ravne, s potrebno večino sprejeli oba samoupravna akta, s katerima urejamo stanovanjska razmerja. Za objavo pripravil: Franc Leskošek k. HNENJA DELAVK: Kam z Komaj nekaj desetletij nazaj je oila revščina, lakota, zakrpane oleke — žalostna vsakdanjost trok. Potem je prišla industri-Uzacija in se razmahnila na vse ani- Ponudila je delo ženski iJvf,? kot moškemu. Znatno se je boljšal gmotni položaj družin, a ne govorimo o tehniki, ki je srnenjala služkinje in olajšala p n°£a naporna opravila doma. o logi^ bi torej sodobna druži-a ne smela imeti problemov. In cndar jih ima. Premalo resno je „ 0 vzeto preprosto dejstvo, da t .btnoei pač rojevajo vsak čas, rol niitiove matere jih ne mo-1° nositi s seboj v službo. Zane-ar*l° se je spoznanje, da je ot-vmU Pbtrebna skrbna roka in q[c enako kot stroj tovarni in [okova mati za strojem. Razvojna psihologija in funk-d^n^na pedagogika sta poleg rngih znanosti odkrili nadvse niembne reči o otrocih. Zapo-1 J!'mo si le to, da je pri sedmih uh že skoraj vse odločeno; s svilno vzgojo lahko do te sta-. sti povečamo IQ menda kar za > skratka, v teh letih lahko da-jj s.ntroku toliko, kot kasneje ni-p “ več. Kakšna pa je vzgoja, če sčamo otroka samega v stano-. hju, ker v vrtcu ni mesta zanj, s Ra zaupamo tujim ljudem, ki p ,akko dobri z njim ali pa tudi Vst ?ak° se počuti otrok, ki mora ali i ati ol3 štirih zjutraj v grdem ^ lePem, da ga mati odnese ko-a v varstvo? r(J tej naši deželi smo zgradili v l krasne stvari, ampak mnogo za odrasle ljudi kot za otro-• Otroci morajo čakati. Pra ■ Se zavedovoljne, če bi otroci ves i: p sPali — so pa tudi izjeme, ij Vara?nam primer, ko imajo v to-boin* ne le vrtec, ampak tudi t Piijj!®nico. Pri nas očitno ne raz-i Se Jamo v to smer. Rešitev pa bi JJ Pa Jzkone našla, če ne drugače “ samoprispevku. Tudi osta- otroki Milojlca Franc nek dohodka bi lahko porabili za gradnjo vrtca. Sicer pa naj si belijo glavo s tem tisti, ki so za to plačani. Storilnost žensk, ki nimajo otrok v zanesljivem varstvu, je znatno manjša, saj vsaka dobra mati nenehno misli na svojega otroka. Zenske so zato nervozne in pri delu napravijo več napak. Seveda pa se človek čisto brez zlobe vpraša, kam neki gredo vsi prispevki, ki jih v ta namen plačujemo.« Alenka Dolinšek — DS za gospodarjenje: »Varstvo za svoja dva mala otroka sem iskala prek znancev in slučajno res naletela na dobro žensko. Najti tako žensko je prava sreča. Zjutraj že pred šesto pride in počaka, da se otroka zbudita, potem ju odpelje k sebi domov. Rada sta pri njej, in to pove, da lepo skrbi zanju. Za varstvo moram odšteti 2000 din. Za tistega, ki plača, je to veliko in prav drago je v primerjavi s poprečnimi osebnimi dohodki. Ena tretjina plače odpade zgolj na varstvo. Kje pa je še hrana, Alenka Dolinšek pa obleka in kup dragih malenkosti, ki jih otrok potrebuje. Problem je tudi v tem, da so današnje babice vedno mlajše, bolj angažirane in v večini zaposlene. Menda imajo v Gorenju jaslice. Ne vem pa, kako bi bilo to pri nas. Vsekakor bi za žene v železarni to bila dobra rešitev, ne pa za vse druge ženske, ki niso zaposlene tu, jih je pa dosti. Lahko bi uredili varstvo na domu, saj bi bile ženske negovalke pod nadzorstvom vzgojno varstvene ustanove in patronažne službe. Seveda bi potrebovali jaslice, vendar pa je treba za to več sredstev, ki jih očitno nimamo. Delovna storilnost je manjša pri ženskah, ki imajo slabo urejeno otroško varstvo. Ze tako človeka zmeraj gloda skrb, ali je z otrokom vse v redu, če pa vrh tega ni niti občutka osnovne zanesljivosti, je hudo. Najbolj se to pozna pri delu, kjer je potrebna zbranost.« Anica Ristič — DS KSZ: »Fantka so sprejeli v vrtec, ko je bil star dve leti. Prej sem ga imela v privatnem varstvu. Za otroka in starše je mnogo bolje, če je otrok v vrtcu. Je neka gotovost, da je v zanesljivem varstvu. Neprijetno pa je, ker mora malček vstajati že pred peto, da ga lahko še pred službo zapeljemo Anica Ristič v vrtec. Z možem se voziva v službo z osebnim avtomobilom, da na ta način otroku podaljšava spanje. Varstvo v vrtcu je neprimerno cenejše od privatnega. Poleg tega se tam otrok nekaj nauči, se socializira. Za privatno varstvo pa je danes težko najti dobro žensko. Zelo malo je takih, ki se zavedajo odgovornosti za otroka, ki ga varujejo. Da bi imeli v železarni vrtec? Najbrž bi se dalo urediti, toda to bi ustrezalo le tistim materam, ki živijo blizu železarne. Za tiste, ki se vozimo, to ne bi bila kakšna posebna ugodnost. Morda bi bila boljša rešitev, če bi uredili varstvo na domu. Sicer pa želim, da bi naši otroci iz Kotelj imeli svoj vrtec. Iz izkušnje vem, da sem bila v službi mnogo bolj nervozna, ko je bil fantek še v privatnem varstvu, kot zdaj, ko je v vrtcu. Zenske, ki nimajo zanesljivega varstva, ne morejo delati tako dobro, kot od njih pričakujejo.« Mira Videršnik Mira Videršnik — TOZD jeklo- li varna: »Punčka bo stara tri leta, fantek pa dve. Skraja je bilo zelo hudo. Punčka je komaj shodila, ko je že drugi prijokal na svet. Deset ljudi nas je bilo v starem stanovanju, ki je merilo 55 m!. Otroci so zboleli, bile so neprespane noči in utrujenost čez mero. Temu so se pridružili še problemi v službi. Niso mi hoteli zamenjati izmene. Z možem sva namreč oba zaposlena, zato morava delati na izmene, da je lahko vselej eden pri otrocih. Ljudje radi pozabljajo, da so bili njihovi otroci nekoč tudi majhni in ti ljudje so — sodelavci, nadrejeni. Prosila sem neko žensko, da bi varovala otroka. Zahtevala je 2000 din za oba, ko pa sem omenila, da rabim varstvo izmenoma dopoldne in popoldne, je sploh ni bilo več blizu. Ogromno prispevamo, gradimo vse mogoče in ni jasno, zakaj ne gradimo tako nujno potrebnih stvari, kot so vrtci, in jaslice. Tu ne mislim le na to, da bi bil s tem moj problem rešen, saj moja dva bosta zrasla, ampak gre za druge matere, ki so šele rodile in še bodo. Gotovo bi tudi v naši tovarni lahko imeli vrtec, če bi le pravi ljudje imeli posluh za to. Za otrokovo vzgojo se mi zdi vrtec dosti bolj primeren kot privatno varstvo. Upam, da bodo jeseni vzeli punčko v vrtec. To bi mi zelo veliko pomenilo, čeprav bi fantka z možem še naprej izmenoma pazila.« Pripravila: Zlatka Strgar VSAKDANJE LAZI Brivec: »Takoj boste na vrsti, gospod.« Prodajalec: »To srajco vam priporočam. Tudi sam jo nosim.« Zobozdravnik: »Ničesar ne boste čutili.« Napovedovalec: »Zdaj boste slišali dober zabavni program.« Mladenič: »Nikoli nisem nikogar tako ljubil kot tebe.« Advokat: »Ali bi bil tu, če ne bi bil prepričan v absolutno nedolžnost tega človeka?« Meteorolog: »Jutri bo vedro in lepo vreme.« Prijateljica: »Ta obleka ti krasno pristaja.« Urednik: »Zal nam je, ker ne moremo objaviti vašega izvrstnega teksta, ampak ...« SKLEPI IN STALIŠČA 10. seje delavskega sveta železarne Ravne z dne 31. 5 in 5. 6. 1978 1. Delavski svet ugotavlja, da Je predlog za nagrajevanje četrte Izmene pripravljen v sprejemljivi obliki In se posreduje v Javno razpravo, ki se Izvede v Juniju. 2. Delavski svet ugotavlja, da so vsi tozdi ln delovne skupnosti na zborih delavcev in delavskih svetih obravnavali In sprejeli periodični obračun za prvo četrtletje leta 1978 ln ob tem začasno delitev čistega dohodka. 3. Delavski svet zadolžuje poslovodni svet, da intenzivneje pristopi k reševanju nekaterih perečih proizvodnih vprašanj, zlasti glede kvalitete vložnega materiala za valje In nekatera druga vprašanja. O rezultatih mora razpravljati odbor za gospodarjenje, ki poda poročilo delavskemu svetu. 4. Železarna Ravne sprejema samoupravni sporazum o združevanju in namenski uporabi sredstev skupne porabe v Slovenskih železarnah. Delavski svet železarne predlaga samoupravnim organom SOZD Slovenske železarne, da Izdelajo rebalans združenih sredstev ln v okviru možnosti namenijo določena sredstva tudi za izvedbo akcije delovno tekmovanje kovinarjev in livarjev. V prihodnjem letu moramo v tem sporazumu za izvedbo tekmovanja kovinarjev in livarjev določiti posamezna namenska sredstva. 5. Delavski svet določa naslednjo delitev 9,870.000,00 din sredstev, namenjenih za stanovanjsko izgradnjo v letu 1978: a) 3,000.000,00 din za kreditiranje individualne in individualne organizirane gradnje; b) 6,870.000,00 din za nakup stanovanj in za sofinanciranje nakupa stanovanj v družbeni gradnji, pri čemer bi približno 3,000.000,00 din namenili za sofinanciranje z drugimi delovnimi organizacij ami; c) vsota 3,000.000,00 din za kreditiranje individualne gradnje se deli na 2,000.000,00 din za kreditiranje individualne gradnje in za pokritje obveznosti iz leta 1977 in 1,000.000,00 din za kreditiranje individualne organizirane usmerjene stanovanjske gradnje v Kotljah. 6. Delavski svet razpisuje referendum o sklenitvi samoupravnega sporazuma o enotnih načelih reševanja stanovanjskih razmerij in pravilnika o stanovanjskih razmerjih. Referendum se izvede 2. Junija 1978. 7. Delavski svet soglaša s predlaganim načinom ureditve dejanskega stanja na zemljiški knjigi v zvezi z uporabo nepremičnin na parceli, ki jo zaseda Mera Celje, TOZD gostinstvo in turizem Ravne. 8. Delavski svet sprejema program sprejemanja samoupravnih splošnih aktov v letu 1978. Vsi delavci železarne si morajo prizadevati, da bi ga v skupnem interesu čimprej uresničili. Ta program določa predlagatelja, postopek in način sprejemanja ter roke, zlasti glede sprejemanja aktov, ki urejajo: družbenoekonomske in druge odnose na področju pridobivanja in razporejanja skupnega dohodka in prihodka ter razporejanje čistega dohodka ter razporejanje in delitev sredstev za osebne dohodke in druge akte, pomembne za opredelitev ustavne vloge delavcev v združenem delu. Delavski svet ugotavlja, da temeljijo odnosi med tozdi in delovnimi skupnostmi na določilih samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo. Podrobno bomo te odnose, ki morajo temeljiti na principu svobodne menjave dela, opredelili s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih. Ta sporazum je že pripravljen kot delovni osnutek in ga bodo delavci obravnavali in sprejemali v roku in po postopku, ki je določen s programom sprejemanja samoupravnih splošnih aktov (sklep št. 1). Center za razvoj samoupravljanja in informiranje je dolžan takoj vzpostaviti neposredne vezi s tajništvi tozdov zaradi pravočasnejše priprave in pretoka gradiva za samoupravne organe in drugih samoupravljalskih informacij. Ravnatelji tozdov, zlasti pa strokovne službe v delovnih skupnostih, so dolžne zagotoviti pri oblikovanju predlogov samoupravnim organom tudi pravočasno posredovane in razumljive obrazložitve. Delovna skupnost za gospodarjenje mora skupaj z delovno skupnostjo za kadre in splošne zadeve preučiti dosedanjo organiziranost tajništev in centra za razvoj samoupravljanja in informiranje ter oceniti in predlagati najustreznejše strokovne rešitve za vsestransko zagotovitev strokovne pomoči in administrativno tehničnega dela za samoupravne organe temeljnih organizacij in delovnih skupnosti. V zvezi s sklepi odbora delavske kontrole št. 4, 5 in 6 delavski svet ugotavlja, da bodo v zvezi z obveščanjem, postopki odločanja ipd. po programu sprejeti: a) pravilnik o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (izdelan je delovni osnutek, ki Je že posredovan v predhodno razpravo v tozde), b) pravilnik o informiranju (pravilnik bo zadeval vse vidike informiranja, celovit koncept. Je v fazi nastajanja in bo posredovan v razpravo po programu). Predlagatelji (strokovne službe, ravnatelji in poslovodni svet) so dolžni pri izdelavi predlogov za obravnavo na zborih delavcev in samoupravnih organih predhodno pripraviti in posredovati teze oziroma izhodišča, ki so po verifikaciji osnova za pripravo osnutka samoupravnega akta ali drugega predloga. Delovna skupnost za kadre in splošne zadeve (kadrovska služba) mora v sodelovanju s podkomisijo za delovanje samoupravnih organov v roku mesec dni pripraviti zasnovo trajne oblike družbenoekonomskega in političnega izobraževanja. Na podlagi tega se nato izdela konkretni kratkoročni program izobraževanja za: a) vodje delovnih skupin in zborov delavcev, b) predsednike delavskih svetov in drugih samoupravnih organov. Poseben program družbenopolitičnega in ekonomskega izobraževanja je treba pripraviti za usposabljanje delovodij, vodij oddelkov in služb oziroma druge organizatorje dela. Program izobraževanja sprejme in realizacijo spremlja odbor za kadre in splošne zadeve pri delavskem svetu. Delovna skupnost za gospodarjenje preuči sedanji način obveščanja o rezultatih poslovanja in pripravi ustrezne dopolnitve sistema obveščanja z namenom, da bodo tudi poslovne informacije posredovane redno, celovito in pravočasno in prilagojene posameznim odločitvenim strukturam (poslovodni organi, samoupravni organi, vsi delavci). Rok: 31. 8. 1978. Delovna skupnost za kadre in splošne zadeve, služba za sistem OD, je dolžna dosledno nadaljevati z objavljanjem osebnih dohodkov delavcev. Delovna skupnost za finance in računovodstvo naj preuči, na kakšen način In kako bi pravočasno informirali delavce v tozdih in delovnih skupnostih o rezultatih poslovanja, o zaključnem računu (tudi periodični obračun). Odgovoren ravnatelj delovne skupnosti za finance in računovodstvo. Rok 31. 8. 1978. Center za razvoj samoupravljanja in informiranje pripravi analizo o tem, ali delavski svet delovne organizacije deluje na delegatski osnovi. Rok 31. 8. 1978. Delegati delavskega sveta delovne organizacije se morajo v bodoče aktivneje vključevati v razprave o predlogih, kjer delavski svet nastopa v funkciji predlagatelja. Pri ostalih vprašanjih pa morajo delegati prav tako aktivno sodelovati, iskati mnenja delavcev in organov, da bi lahko delegatsko odločali. Delegati delavskega sveta delovne organizacije morajo obvezno sodelovati na sejah delavskih svetov tozdov oziroma delovnih skupnosti (odgovoren sklicatelj: predsednik delavskega sveta tozda). Poslovodni organi temeljnih organizacij in poslovodni organ delovne organizacije se morajo obvezno in aktivneje vključevati v pripravo predlogov za samoupravno odločanje in v primerih, ko gre za nezakonitost pripravljenih predlogov, takoj posredovati. Poslovodni organi TOZD, delovnih skupnosti in delovne organizacije so dolžni med seboj na vseh področjih bolj sodelovati, skladno s skupno do- »Veseli in ponosni smo, da vas lahko pozdravimo v najsevernejšem delu naše domovine, v dolini, ki je ujeta med Peco, Raduho in Uršljo goro, v dolini, kjer živi rod holcarjev, fužinarjev in kna-pov.« Tako so 16. junija pozdravili mladi iz Mežiške doline vse udeležence 4. srečanja »bratstvo in enotnost«, mlade iz pobratenih občin Bela Palanka, Bosanska Dubica, Cazin, Cačak, Garešnica, Podravska Slatina, Suva Reka, Svetozarevo in Varvarin. Da so mladi srečanje sploh lahko organizirali in izvedli, so jim na pomoč priskočile delovne organizacije, krajevne skupnosti, interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije in občani ter mladi, ki so bili gostitelji nad 400 udeležencev srečanja na Ravnah. V Kumrovcu je izbrana delegacija mladih iz Mežiške doline pričakala letošnje udeležence srečanja in jih prisrčno pozdravila. Stisk rok in topli objemi. Precej so si imeli povedati od lanskega srečanja, ki je bilo v Bosanski Dubici. Iz Kumrovca so krenili na Ravne. Udeležence srečanja so pred gimnazijo pozdravili mladi, govorjenimi interesi in cilji poslovS' nja in dela v delovni organizaciji. Za bolj učinkovito in bolj usklaje" delovanje poslovodnih organov tozdo in delovne organizacije je treba PJj' praviti poslovnik, ki ga sprejme "®‘ lavski svet delovne organizacije ("“' silec naloge poslovodni svet, r°K' 31. 8. 1978). , 9. Železarna Ravne sprejema našle"" nje samoupravne sporazume zav„t valne skupnosti Triglav: samouprav^ sporazum o temeljih dolgoročnega P1" na zavarovalne skupnosti Triglav * obdobje od leta 1977—1985, samouprav" ni sporazum o temeljih srednjeročne ga plana Industrije rizične skup"°s za obdobje od leta 1977—1980 ln sam" upravni sporazum o temeljih srednje ročnega plana rizične skupnosti ose" nih zavarovanj za obdobje od I"1 1977—1980. 10. Delavski svet sprejema pravllhjjj o stikih s tujci in tujino s spremeni bami in dopolnitvami, ki so razvid" iz zapisnika, ter pravilnik o fizične" in tehničnem zavarovanju objektov določili o hrambi gotovine in varnos' prevoza. 11. Delavski svet ugotavlja, da J® delavec, ki uporablja družbeno P*' hrano v železarni, upravičen na e regresiran obrok (malico) dnevno. Ste vilo obrokov Je enako številu red» opravljenih delovnih dni v mesec"' Kadar posameznik poje več obrokov plača polno ceno (sedanja cena 16 Vsi tozdi in delovne skupnosti dolžni tozdu družbeni standard "J® sečno sproti pismeno poročati o ste vilu opravljenih delovnih dni za sv" je delavce, da bi TOZD družbeni sta" dard lahko vodil točno evidenco obra čuna uporabe blokov za malice. Odločitev velja s 1. 6. 1978. 12. Delavski svet imenuje urednls. odbor Koroškega fužinarja v nas,fft. nji sestavi: Jože Sater, urednik, ja Sipek, Maks Večko, Silva Brez"J»j Dušan Vodeb, Fanika Korošec, Rut Mlinar, Jože 2unec ln Jože Ke člani. 13. Delavski svet imenuje inž. neza Bratino za delegata v skups® no SIS elektrogospodarstva Slovenb Imenovanje je za mandatno obdo"J od 1978—1982. 14. Delavski svet zahteva, da P08«, vodni svet na seji delavskega sv" j ki bo 21. t. m., poroča o ukrepih, so bili storjeni za izboljšanje S°sF|jl darskega položaja v tozdih, ki so " v prvem četrtletju v izgubi. Predsednik delavskega svet"' Franc Tušek, i. r. delovni ljudje in občani — 9 w telji. Stiski rok, glasba in so opravili svoje. Vse to je že da vedeti, da je bilo letošnje srečani dobro in z veliko truda pripr°1 Ijeno. Nato so se mladi iz P° 0. tenih občin spoznali s svojimi 9 stitelji. Pot jih je vodila na k°r ,j ške domove, ki so postali tu njihovi za ta dva dni, ki sta " plodna in nepozabna. Le dobremu organizatorju ko uspe izvesti tako tesen P.^ gram, kot je bil letošnji, v U, srečanj, ogledov znamenit6> športnih srečanj in še bi a-naštevali, kaj vse so v tako k? kem času spravili pod streho tu < di, ki so zagotovo vez med uo1 .. naše socialistične domovine, , daljevalci vezi, ki je bila splet ^ že med drugo svetovno vojnOt so naši občani morali v iz9n m stvo v Srbijo. Zapišemo lahkot. j je še kako res, da mladi, r°^ejo v svobodni domovini, spoštuj pridobitve naše revolucije, v ^ teri se je krepilo bratstvo in o11 j nost med narodi in narodnOs , Jugoslavije ter so se gradili melji našega samoupravnega 0 cialističnega sistema. O tem s^. se prepričali na letošnjem sre nju mladih na Ravnah. Sodelavci na Prevaljah skrbijo za urejeno okolje SREČANJE MLADINE »BRATSTVO IN ENOTNOST« k I VI RAVNE priloga mladih delavcev Železarne Ravne trebno? Sistem idejnopolitičnega dela in izobraževanja ter spoznavanja z marksizmom moramo prenesti v OO ZSM, kajti le s celovitim pogledom na življenje in dogajanja okoli nas bomo pri delu lahko ustvarjalni, napredni, revolucionarni ter uspešni. Prav zato bomo pred kongresi ZK in po njih, še posebej pred X. kongresom ZSMS, morali posebno skrb posvetiti tudi organiziranosti mladih, da mladi ne bomo le spremljevalci družbene preobrazbe, ampak tudi angažirani kreatorji svojega dela in enakopravni sodelavci v celovitosti družbene akcije. Čeprav smo dosegli že prve dobre rezultate, je to vprašanje še vedno aktualno, saj pri našem delu ni čutiti tiste prave množičnosti v akcijah in podpore celotnega članstva pri zavzetih stališčih. Da pa bi aktivirali vse članstvo neke OO ZSM, sta premalo samo predsednik in sekretar; tu je potrebna resnična delavnost vseh subjektivnih sil in akcija celotnega predsedstva ZSM, na čelu z mladimi komunisti, o katerih bi morali spregovoriti. Ob ugotovitvi, da ima vsaka OO ZSM poprečno osem mladih članov ZK, od katerih sta aktivna samo dva, to ni razveseljiv podatek. »Z aktivnim delom med mladino in v ZSM bomo vplivali na njeno usmeritev, tako da bo zajela ustvarjalni nemir in iskanje mladih generacij v procesih samoupravnega delova- Nekatere slabosti pri delu ZSM v železarni i ladinska organizacija je organizacija, ki i svojo prihodnost zavestno povezala s pridnostjo socializma. Ne bom mnogo pretirali?.’ rečem, da je vloga ZSM v našem po-ja i,em s^stemu manjša v primerjavi z de-hsko vlogo mladine v naši družbi, poseb--V pa manjša, kot bi ustrezala dejanskim Uzbenim interesom (Kardelj), jjJ|zroki za takšno stanje so različni. S svo-s Prispevkom bi rad opozoril na nekatere, ki Prisotni v naši sredini. svojem delu v mladinskih vrstah sem ekrat slišal mladince, ki pravijo: »Kaj bo-g° mi mladi, saj nas starejši ne upoštevajo!« j Pojmom mladine je najtesneje povezan posti rn^ac^e generacije. Kaj so posebne lastno-. > Prednosti ali slabosti mladih? Od vseh jUgih generacij, ki živijo skupaj v dani druž-se ta naj mlajša loči predvsem po tem, da izkušenj in da še ni imela priložnosti sta .soodg°vorna za zgodovino, za dosedanje dr n? *n s tem, da mladina šele vstopa v mžbeno življenje ter je najmanj obremenje-s 2 načinom mišljenja in miselnostjo, ki sta rar??ZVili v Prejšnjih obdobjih. Starejša gene-slu a do preteklosti svoj odnos, odnos za-sarn nezadovoljstva, odnos kritičnosti ali sjg 1Zadovoljstva. Teži k temu, da sedanje ?P3e opravičijo s preteklimi argumenti. ]j„ ? nova generacija vstopa v družbeno živ-živh ’ -se soo^a s Potrebo, da si izbere lastno te fj^njsko pot z množico problemov, od ka-Prpri odvjsna njena prihodnost. Za vse na-gov družbene sile pomeni obveznost in od-f^V^rnost, da skupaj z mladimi iščejo in tudi p J dejo odgovore, da povezujejo sedanjost s p dednostjo, da si ustvarijo sliko in realne 2ahjc>arne družbenega razvoja in da se borijo v0Y naši socialistični družbi se vsa mladina in v ° ujema z usodo delavskega razreda *ih delovnih ljudi v samoupravnih odno-(j0'Zato so tudi dolgoročni in konkretni zgo-tu ,!nski interesi delavskega razreda hkrati So t 'Pteresi mladine. Povsem nesprejemljive obrije, ki razredni boj zaznamujejo s te-J0 o spopadanju generacij. I ®ei ,re^eratu na IX. kongresu ZKJ je Tito J i dihi’ "Sem proti konfrontaciji starih in mla- .ter teorije o spopadanju generacij v na-s^užbi ne moremo sprejeti, ker ne ustreza ’ ŽgjpPPsti. Sem za to, da na odgovorne polo- „ (niariPrihajaj° sposobni ljudje, bodisi stari ali 4 Pr Osnovni kriterij mora biti sposobnost, J starost!« (- kor.rav zato mladi ne smemo vreči puške v V u*’ amPak si moramo z aktivnim delom (Ji Wr°h sredinah izboriti svoje mesto ter v ena-0' tiajavnem dialogu z vsemi ostalimi reševati pl ttie6 skupne probleme in s tem tudi proble-K0 i n0stnls mladih. To je naša pravica in dolž-0' ' 2aht pa Postavlja pred nas reševanje zelo 'e! niain°da ob tako slabi udeležbi se jih kratko ,tfi' Vpra Pe splača pripraviti, čeprav se lahko jih . amo, ali nismo storili krivice tistim, ki tematika zanimala in so se jih udele- žili. Mladi bi se morali zavedati, da je tako izobraževanje namenjeno nam mladim, da se seznanimo s tekočo problematiko, zvemo kaj novega ter razjasnimo mnoge nejasnosti. V ZSM moramo skrbeti, da bomo praktično uresničili in še naprej razvijali idejnopolitično usposabljanje, kar je pogoj, da bomo mladi znali povezovati marksistično teorijo in samoupravno prakso, ocenjevati in spreminjati družbenoekonomske in politične razmere ter vplivati na delovanje in opredeljevanje delovnih ljudi ter občanov. Program in vsebina takega usposabljanja mora izhajati iz praktičnih potreb konkretnih družbenih akcij. S tem bomo razvijali ideološko teoretično akcijo, ki naj prispeva k izgrajevanju višje stopnje socialistične samoupravne zavesti in k ustvarjalnemu razvoju marksistične znanosti v naši sredini in na različnih področjih družbenega ustvarjanja. In kaj je najbolj po- Cvetje je višje od dima V slogi je moč nja, sporazumevanja in odločanja. ZK mora razvijati vsebino idejnega in političnega delovanja mlade generacije na temelju obnovljenega povezovanja družbenoekonomskih in idejnih odnosov, na katerih se oblikujejo mišljenja, pobude, sugestije in moralno-družbe-ne vrednote mladih. Zavzemali se bomo za večjo angažiranost mlade generacije pri reševanju družbenih problemov in pri graditvi njene ter družbene prihodnosti. ZSM morajo mladi ljudje krepiti kot svojo vzgojno in DPO in jo uveljavljati v enotni fronti vseh socialističnih sil. Člani ZK — mladinci pa morajo predvsem delati v organizacijah ZSM, družbenih organizacijah in društvih, v katere se mladi povezujejo zaradi skupnega uresničevanja svojih interesov.« Iz teh smernic v resoluciji 8. kongresa ZKS Reforma vzgoje in izobraževanja je v svojem relativno kratkem času s slabimi izkušnjami še enkrat postavila v središče pozornosti t. i. »žensko vprašanje«. Pokazalo se je, da bo treba v imenu mnogih deklet odločno prebijati zidove. Le tako bo odprtih več učnih mest za dekleta, ki se odločijo za poklice, ki so največkrat označeni na zavodih za zaposlovanje kot nepopularni (seveda za dekleta!!!). Ne zato, ker ne bi bilo drugih prostih mest, ampak zato, ker je še zelo močno zakoreninjeno mišljenje, da so dekleta za tipično ženske šole, kar pa je, kot vemo, že kar tradicija (medicina, gimnazije). Na drugi strani pa je razvoj proizvodnje že zdavnaj, vsaj ponekod, odpravil razliko med ženskimi in moškimi poklici. Samo primer: metalurgija že dolgo ni tisto, kar je bila nekdaj; dejavnost, v katero se ženske niso vključevale, ker je bilo kar splošno pravilo, da je to dejavnost, ki je zanje pretežka. Zakaj? Nikdar pa nihče ženi ni rekel, da se ne sme ukvarjati s kmetijstvom (polje, živina, itd). Dobro vemo, kako je tako delo težko, skoraj vse je v njenih rokah. Nikakor ne mislim, da bi z enakopravnostjo morala ženska postati rudar, topilec, morda celo kovač, kar je absurd. Vsekakor pa moramo razširiti iz- je popolnoma jasno začrtana pot in odgovornost mladih komunistov. Naj končam z besedami, ki smo jih izrekali mladi širom Jugoslavije, ko smo čestitali našemu dragemu predsedniku Titu s štafeto mladosti: »Mladi, v katere imaš vedno zaupanje, tisti mladi, katerim si bil in boš velik vzornik in voditelj, ti mladi si še dosledneje prizadevamo za izgradnjo samoupravne socialistične družbe, kjer bo vsak delovni človek in občan, mlad ali star, našel svoje mesto, ki mu pripada na osnovi njegovih rezultatov dela in prizadevanj za naš boljši, humanejši skupni vsakdan!« To naj ne ostanejo le besede, ampak naj bodo naša dejanja — naše delo — naš prispevek v izgradnji naše samoupravne socialistične družbe! Franjo Miklavc bor poklicev, ki jih bodo lahko opravljala tudi dekleta. Vsakomur mora biti jasno, da se pri tem moramo boriti predvsem za preobrazbo zavesti. Jasno nam je, da bo to vsekakor težko, zavedati pa se moramo, da na tem doslej nismo skoraj nič delali. Vsepovsod in vedno so dekletom vsiljevali že kar tradicionalno kuhalnico, fantom pa puško ter oficirsko obleko. (?!) Ni učbenika, strokovne knjige, v kateri bi ne bilo razdelitve na »moške« ter »ženske« poklice. Kolikokrat smo ugotovili, da nas prav to tišči, da nas vleče nazaj, da ... Med samim delom in izobraževanjem doživlja ženska nešteto negativnih selekcij. Ena od novih oblik takih selekcij je že v tem, da je že vnaprej v slabšem položaju od svojega kolega pri samem sprejemu v delovno razmerje (materinstvo!) Postavlja se vprašanje, kako usmeriti politiko izobraževanja žensk, da bi se prilagodila družbenemu razvoju. Rešitev bi morali vsekakor iskati v humanizaciji med spoli, in to že od rojstva, potem v družini, pa prek programa spolne vzgoje v osnovni šoli. Tu pa je, kot vemo, zdravstvena zaščita precej slaba. Prav zaradi tega so matere tako pogosto odsotne z dela! Primer iz otroške ambulante: Če hočete, da bo vaš otrok zdrav, bi bilo najbolje, da n® hodi v vrtec?! Verjetno ni potreben komen' tar, mar ne? Prav gotovo pa pozabljajo na ženske v eni od zelo važnih družbenih obveZ' nosti. To je obramba in zaščita domovin^ Zen ni v štabih teritorialne obrambe. Seveda pa so pri civilni zaščiti. Čeprav je dosti ženskih čet, niti ena od teh nima komandanta ženske! Zakaj? Položaj ženske ni odvisen samo od nje, a«j' pak od stopnje družbenoekonomskega ter kul' turnega napredka. .« Namesto zaključka lahko ponudim razrMs' ljanje o tej temi, o vsem tistem, kar sem inoT' da pozabila omeniti; razmišljanje, ki bi nanj vsem pomagalo, da postopno rešimo P°^o7fi žensk in žena v družbi, ne pričakujoč, da1 ® že ta jesen rodila spektakularne podvige. M°r' da naslednja, kdo ve?! V. G- Včeraj pionir — danes mladinec 24. maja je bil na vseh osnovnih naši občini sprejem pionirjev v vrste ZSM • Na sam praznik, dan mladosti, pa so ti n° mladinci že delovno zastavili naloge za ies^, sko obdobje na programsko-volilnih konl. rencah. Prvi del velike šole, ki se ji Pr® življenje, je torej za vami. Vstopate s čvrsti korakom v življenje in delo v mladinski org , nizaciji. Zavedati pa se morate, da ste se kot mladinci postavljeni pred odgovorne n loge, ki jih brez truda in obilice dobre voh ne boste mogli rešiti. Toda vi ste mladi mladost je pogumna, zato vas zastavljene n loge ne smejo odvrniti od dela v ZSMS. S takimi mislimi so nastopili govorniki n sprejemih in tem mislim se pridružujemo t di vsi ostali, ki v tem času morda zapus® mo mladinske vrste. Verjamemo v novo 8 neracijo mladih, da bo znala naše delo ljevati tam, kjer smo mi nehali, da bo v d® organov ZSMS vnesla nove ideje in nove i” sli ter sveže moči za še poletnejši nastop vseh področjih, kjer se boste vključili v de Prepričani smo, da ste pripravljeni del®J Naloge so v tem kongresnem letu ZSMS posebno obsežne in bogate. . y Delo v mladinski organizaciji naredi mladega človeka poštenega in dobrega sarA upravljalca. Takega, ki bo znal na vseh nl j, jih družbenopolitičnega življenja pravilno o ločati. Človeka, ki mu ne bo težko delo. Delo pa ni težko takrat, ko veš, za * delaš, ko v svojem delu vidiš tudi usP®j* Zato je delo v mladinski organizaciji j eno v akcijo in krepitev ter dograjevanje s moupravnega socialističnega sistema. Tu s ^ dosegli že ogromne uspehe, ki so sad Pr®jsj njih generacij in v to delo se boste z vključili tudi vi — vaša generacija. Vstopili ste v mladinske vrste z odloča ! korakom in tako tudi stopajte naprej, da ste čez leta lahko ponosno pogledali na P hoj eno pot. »Prihodnost — to smo mi sami!« so sali na tablo mladi na svoji prvi progr®.^ i sko-volilni konferenci na Prevaljah. M» -ob tem zaželimo le mnogo uspeha in da^s naša in vaša prihodnost bila res lepa — 11 v svobodni, Titovi Jugoslaviji. , Rudi Mliu® V Ze osmo majsko srečanje mladih železarjev Mladi smo se tudi letos zbrali na maj srečanju združenja slovenskih železarn, gjj krat so bili gostitelji mladinci iz OO ".e. PLAMEN Kropa ter OO ZSM VERIGA Srečanje se je začelo s kulturnim program^/ mladih iz Krope. Med recitacijami sm° Je res tako težko Par ?eC* ^ruSim 1UCH 0 življenju in delu kro-Pri ' ♦ kovačev. Plesalci z Lesc pa so prav , letno presenetili s folklornim programom, J.e }',se prej kot reven. Z<5iw ie Pozdravni govor predsednika OO gov .^MEN Kropa, Draga Lombarja. Nje-e rnisli je dopolnil tudi naslednji govorca,!. ie spregovoril o pomenu in delu sveta Pik • ®*ovenskih železarn. Slavnostni govor-j.k le bil generalni direktor, tovariš Gregor z j ljen,° leto pred koncem vojne je izgubil živil | ^ JJe med drugimi tudi PREŽIHOV ANZA * V®8a V KuHAR. Anza je bil brat Prežiho-i ^1, . ^oranca — Lovra Kuharja. Lovro pa je ' ^jie •vem°> Pisatelj. Pisal je lepe slovenske l9j6g ® skrivaj deloval zoper sovražnika. k|, “v Priimek je bil le-tem sumljiv, zato je Iv družina preganjana. S So garia so gestapovci že dolgo lovili. Končno ; da; . našli. Z materjo je bil sam doma. Zgo-S° ga .Vst-al in odšel v hlev. Ko se je vrnil, ’ V Sozrt gestapovci. Oba so odpeljali ^ a> kjer pa so Ivana ubili. 5 se je vrnila domov in našla prazen O^osedj0 so ji povedali, kaj se je zgodilo. 1 ^ož 7 na gestapo, kjer so ji rekli, da je pif !ei{0 ,aPrt nekje v Avstriji. Nosila mu je ob-pr ii jjJ11 hrano, misleč, da še živi. Ko pa so kij «azali domnevnega moža, to ni bil on. & Ha. T.°*htni resnici, da je mrtev, tega ni ver-pfi J-iti 23 Pa^a je do tedaj, dokler ni neki doma-sll' j agJedal v gozdu vejo brez korenin. Zakopati in tako našel Ivanovo coklo in PREŽIHOV ANZA — IVAN KUHAR, 26. 6. 1944 Od doma v coklah sem prignan umorjen zagreben o ne — čas ko tod nečlovek je moril. Zdenka Gostenčnik, 6 raz. OS Naši taborniki ne spijo Taborniki nismo samo izletniki in ljubitelji življenja v naravi in pod šotori. Naša velika in zahtevna naloga je obujanje tradicij NOB. V to nalogo vložimo veliko truda in znanja. Organiziramo pohode ter izlete po znanih točkah iz NOB. Pri vsem svojem delu pa ne pozabimo še našega pisatelja Prežihovega Vo-ranca. Vključili smo se v ureditev in markiranje Vorančeve poti. Sodelovali smo pri postavitvi Jovanovičeve skulpture na Preškem vrhu. To pomlad pa smo organizirali delovno Od doma v coklah sem prignan... je še vse dežurstvo pred mano. Časa za pogovor bo še dovolj. Le naj molči! Predlagam, da sedeva na leseno stopnico pred barako. Le-ta močno zaškriplje in zasmejeva se. Le kako se ne bi, ko je vse tako tiho, nenadoma pa tak smešen glas! Zvem njegovo ime; da je v naselju gost te in te brigade, da bo ostal do konca; to je še dober teden dni. Pohvalil je našo dobro igro, požrtvovalnost. Priznal je, da ni in ni mogel drugače, da me ne bi požiral z očmi na igrišču. Priznala sem mu, da sem se tudi jaz počutila podobno in da sem le s težavo sledila igri. No, pa smo le zmagale! Zavem se, da ga res ljubim, čeprav ga poznam le en dan. »Se je mogoče zgodilo kaj posebnega med tem časom, ko me ni bilo doma?« Vprašanje, ki je bilo spregovorjeno kar tako, vprašanje zaradi vprašanja. »Ja.« Mamin glas prihaja iz kuhinje med ropotanjem posode, ki jo pomiva. Nato za trenutek preneha, se prikaže pri vratih, se nasloni na podboj. Roke, na katerih so sledovi milnice, drži pred sabo, da ne bi zamazala predpasnika. »Hedvika se je vrnila,« mi reče nazadnje. Ime mi je znano. Ali ga ni omenjal oče med obujanjem spominov iz njegovega otroštva? Zdramil se mi je spomin. Na omari je imel oče navadno velik usnjen kovček. Kdo ve, kako star je že bil. Kadar sem postal siten in me je hotel potolažiti, ga je vzel z omare, obrisal prah ter ga odprl. Našim očem se je prikazalo pravo bogastvo. V tem kovčku je oče hranil stare časopise in veliko fotografij. Potem je slike jemal iz kovčka ter mi jih podajal. O sleherni mi je znal povedati kaj. Všeč mi je bila fotografija dekleta, naslonjenega na stol, z velikim klobukom, z očmi, ki so izražale nekaj neskončno žalostnega, oblečena v dolgo oprijeto obleko. Robovi so bili že porumeneli. Zanimalo me je, kdo je to dekle. Oče je samo bežno pogledal sliko in rekel: »To je Hedvika. Poslala nam jo je takrat, ko je bila nekje v Nemčiji služkinja.« »Aha, Hedvika s slike!« rečem bolj sam sebi kot mami. Mama pove, da pride popoldne z možem (baje je Anglež), na obisk. Nato se vrne k svoji posodi in iz kuhinje zavpije, da je doma po štiridesetih letih. »Le kako ji je pri srcu?« se vprašam. Gledam obraz, ki še vedno kaže sledove nekdanje lepote, prepreden z gubicami, ki jih je življenje v vseh teh letih risalo po njenem obrazu. Nekaj mehkega in toplega je v njenih očeh in hkrati tudi žalostnega. Morda je to odsev davnih spominov, ki jih sedaj srečuje na vsakem koraku, čeprav je njena vas v teh letih temeljito spremenila svojo podobo. Vsi sedimo okrog velike mize v dnevni sobi. Med starejšimi se razpreda prijeten pomenek. Tiho ždim. Imam občutek, da sedanja podoba vasice čedalje bolj izginja, pred očmi pa se mi prikazujejo neometana pročelja hiš, asfalta ni še nikjer. Vas je revna, tako še bolj prihaja do izraza veliko gospodarsko poslopje, ki stoji nekoliko odmaknjeno na rahli vzpetini in se bohoti v vsej svoji velikosti. Vaški mogotec je tu doma. Hedvika je bila brez mame. Sirota, ki je živela pri neporočeni teti. Deklica se je že v svojem šestnajstem letu razrasla v pravo lepotico. In mogoče jo je prav zaradi tega vaški bogataš zaposlil pri sebi. Opazila je, da mladi gospodarjev sin vedno češče išče njene družbe. Bil je lep, prikupen fant. Z laskanjem si je znal pridobiti njeno naklonjenost. V njej je vzklila ljubezen. Najprej je bila drobna iskrica, ki jo je fant podpihoval, da se je razplamtela v pravi ogenj. Govoril ji je, da je prelepa za navadno služkinjo. Iz nje bo napravil gospodarico. Njeno neizkušeno srce mu je verjelo. Pozabljala je na svoj položaj. Njegova mati je prva opazila, kaj se dogaja. Nagnali so jo. Vse obljube so se razblinile v nič. Ostala je sama, osramočena. Rodila je sina, nekaj je morala storiti, saj sta ne s teto le s težavo prebijali skozi življenje. Nikakor ne bom dopustila, da mi uide. Moj je! Se dolgo potem, ko ležim, ne morem zaspati. Ne morem verjeti, da sem res bila z njim, sama, se tako lepo pogovarjala. Kako enako gledava na življenje, svet! Dnevi, ki sledijo, so srečni, polni drobnih radosti, ki se z vsakim dnem večajo. Bojim se zadnjega dne. Le-ta se neusmiljeno približuje. Toliko bi si še morala povedati. Naenkrat odhod postane resničnost. Slovo. Bojazen, da se ločiva, je odveč. Na naslednjo delovno akcijo bova odšla — skupaj. H. A. Ni hodila iz hiše, kajti povsod po vasi so jo obsojali, na njej so se ustavljali neprijazni pogledi. Potem je dobila pismo. Iz Nemčije. Spoznala je pisavo svoje prijateljice. Le-ta je zvedela za njeno nesrečo. »Pridi! Tu boš laže pozabila na vse hudo. Priskrbim ti službo pri neki bogati družini.« Sla je. Kot toliko naših žena in mož. Po boljši kos kruha, pa mogoče več sreče ... Srce se ji je trgalo, ko je zapuščala sina. Trdo si je ponavljala: »Živeti je treba. Samo da nekaj zaslužim, pa ga vzamem k sebi.« In po dveh letih je prišel za njo tudi sin. Tam je spoznala sedanjega moža, ki je z velikim razumevanjem sprejel tudi njenega otroka... »Težki časi so bili, toda čas mine, beži. Pušča samo spomine. Dobre in slabe. Po svoje sem imela srečo. Dobila sem čudovitega človeka. Pomagal mi je skozi življenje in mi vrnil vero vanj.« Za trenutek umolkne, nakloni možu nasmeh, mu v angleščini nekaj razloži. Tudi on se nasmehne. Vse je že preteklost! Nastane trenutek tišine, ko se vsak zatopi v svoje misli. »Težko je pozabiti svoj rojstni kraj, pravzaprav se ga ne da pozabiti! Četudi zapusti v tebi boleče spomine. Drugi dom si lahko ustvariš tam, kjer te ljudje sprejmejo za svojega, te sprejmejo takega, kot si, ne vrtajo po tvoji preteklosti, pustijo te živeti. Najin dom je sedaj v Avstraliji. Nikoli več se ne bi mogla za stalno vrniti v Jugoslavijo. Preveč boleče je bilo.« Hedvika se nasmehne na svoj prikupen način. In vendar. Ko je odhajala in se prišla poslovit od nas, so ji solze polzele po licih. »Se vedno je tu moj rojstni kraj!« je tiho rekla, ko nam je stiskala roke. Silvo Jaš Iz alpinistovih zapisov Nocoj je tako samotno, tako prazno, da se praznota čuti. In misli vrtajo, se pode po utrinkih doživetij preteklosti, sanjarijo in si žele. V rokah imam knjigo. Berem doživljaje gornika in zazdi se mi, da berem svoje doživljaje, oživljam svoje gorske poti. Gore pa so sedaj še zasute s snegom. Ob zahajanju sonca sem dolgo gledal Uršljo. Zadnji žarki so prodrli skozi oblake, jih obarvali in osvetlili ogromno, strmo snežišče gore. Zaželel sem si poti na vetrovne grebene. Sobotni večer je nocoj. Sedim ob peči, od katere se širi prijetna toplota. Na oknu stoji radio in iz njega odmeva glasba. Ob mizi je prislonjena kitara in včasih skušam zaigrati nanjo ob zvokih iz radia. Pred oknom je tema, oblačno nebo brez zvezd. Pa vendar so gore jasne; kako lepo bi bilo sedaj nekje na grebenu. Kolikokrat sem že to doživel, pa si venomer spet želim. Na mizi leži kup poPlsa' nih listov z utrinki s planin. Zakaj je nocoj tako samotno? Prej, popoldne sem si zaželel divje glasb^ družbe in plesa. Toda zakaj sem si prem1' slil, ko sem gledal bele gore? Vzel sem list in sedaj pišem... pišem. Za kaj sploh pišem? Da bom nekoč lahko bra« da bo morda nekdo drug lahko bral... List se vse bolj polni. Mislim na prijatelje z gora; lepo je mis*1 nanje. Cernu mi venomer v misli prihajaj gore? Oči imam vlažne, težke kaplje se mi šajo na veke in mi zastirajo pogled. tečejo solze? Ne vem, sploh se ne zaveda sebe, okolice. Kaj se dogaja z mano? LeZ’ na trebuhu na trdem snegu in vpijem ne t zumljive besede, rjovem, tulim ter tolčem roko po snegu. Je to obup? Ne more biti obup, lahko samo sreča! In počasi se zavem, da sem varnem, na rahli strmini vršnega grebeo • Nobene nevarnosti ni več, vse je tako nez° sploh ne grozeče in krhko. Toda prej spodaj! Strmina je postajala ve3 no večja, bila je kot zid, ki se konča P3 ogromno streho. Snežna streha zgoraj je lela nekaj metrov navzven. Videti je b> ’ kot da me hoče pokopati. Iz sence sem P*j plezal na planoto, obsijano s soncem. ‘ ^ trd sneg se je začel tu udirati. Umiril se, korak, cepin zasajal do konca. Še teh ne» , metrov, je divje udarjalo v meni. Pogle3 sem proti robu stene. Cez streho bo nem°® če, pečovje na desni ne pokaže izhoda, slc le na levi niso videti zanesljive. Torej navzgor! Ozrem se navzdol. Strmo snežišče se Sp3 daj nekoliko položi, nato pa divje požene 3 prej proti globini. Od tam sem prišel. »* zam naprej. Zdelo se je, da se bo vse utit lo in zgrmelo navzdol. Zgrmelo z mano. »s eno nadaljujem, saj vendar moram ven. Nenadoma poči, noga se mi udre f?73^, lje. Z divjo ihto zasadim cepin in otrp11®, Nič se ne premakne, le snežna plošča je u° ta in sedaj kaže razpokano površino. Še dva metra do pod strehe. Nekakšna *3 snoba je v meni, boj, želja po robu stene. L varnosti, želja po življenju. Pod streho , sprejme majhen balkon. Izhod ugledam j levi. Sicer je tam sneg navpičen, ampak 'f,, strehe ni. Z desno nogo se pomikam po “ 1, končku, z drugo se opiram spodaj. Ravno1 ^ je lovim s cepinom in kladivom. Znajdem na grebenčku, ki se iz rahle položnosti P°.g, ne v previsnost. Močno se mi vdira, n3L(ii njam se s cepinom na prhel sneg. Poza3j, na občutek tesnobe. Moram priti prek! '■m plezam do višine, ko s cepinom dosežem stene. Naslonim se na sneg in zgoraj za j dim cepin z vso silo. Drži! Oprimem se S e obema rokama in potegnem za rob. OOP se pogled po rahli strmini do doline SaVi3^ Rjovem nerazumljive besede, tako sre j sem. Premagal sem steno, sebe. Vržem se tla in se počasi umirjam. Vlažne oči se ” suše. j Pozen petkov popoldan je in bledo sojjjg se bliža grebenom Grintovca. V okolici tišina, čisto sam sem, čisto sam na tako ^ nem prostoru! Ozrem se proti vrhu Ra3 Bela kupola se blešči v zadnjem soncu. (Zapis se nanaša na moj solo vzpon V s ne Raduhe.) K Milan Vošab* Uredniški odbor sestavljajo Marija ^o3 jo Marjana Volmajer, Rudi Mlinar, Miklavc, Silvo Jaš ter Vida Gregor, ki )e m govorna tudi za vsebino Mladega fužio3 * Vse sodelavce »Mladega fužinarja« Pr°L il da oddajo svoje prispevke v mladinski soD vsakega prvega v mesecu. Preveč je bilo boleče Sestavljamo naSega inovatorja: Inovator mora živeti z delom ^ na^i rubriki smo vam, ino * k^alei, predstavili nekaj Sr_ Vat°rjev predvsem zato, da ja 0 zvedeli, kako lahko to de-dein°st opravljajo poleg svojega itn8 ® lem seveda ni rečeno, da inoam° v železarni samo teh 11 ja yat°rjev, kolikor se jih je po-jij. ? v naši rubriki. Precej več Zan i6 ®e' Vendar nameravamo 2adn s to rubriko prenehati. inn ^ smo ga še obiskali> ie yator Jože Pori, vodja orodne L^žbe ^ stroji in deli. ravenski železarni se je pr-kot gaposlil leta 1937- Kmalu je, lOZo ’n n°tranie8a transporta ,jel -^ precej drugih, ostal brez (joha' Sele leta 1938 je ponovno sem pri boju pomagal gače. Kmalu po vojni sem Maribor na brušenje. Delo je bilo opravljeno bolj slabo in tudi dobavni rok je bil dolg. Izdelal sem napravo, ki še danes služi svojemu namenu. To inovacijo sem leta 1954 tudi prijavil. Druga moja prijavljena inovacija je bila naprava za brušenje tekočih konic brez demontaže, nadalje uvedba stroja za popravilo ko-smačilnih rezkarjev. Pri tej tehnični izboljšavi in še pri poznejših je že sodeloval današnji inovator Stefan Kamnik. Nisem tak človek, da bi vse sam zase obdržal. Zato sem k sodelovanju povabil mladega, nadarjenega delavca. Kot vam je znano, je danes eden precej perspektivnih inovatorjev v železarni. In tako sva izdelala še napravo za nov način rezkanja deteljice na valjih. Zadnja, ki sva jo prijavila, pa je bila preureditev »štepinga« za brušenje krožnih žag.« »O kateri tehnični izboljšavi trenutno razmišljate?« »Ze nekaj časa razmišljam, kako bi rešil uporabo stare trde kovine za kosmačilno struženje. Kaj nameravam tu storiti, naj bo zaenkrat še skrivnost. Dobre štiri mesece pa že obratuje tehnična izboljšava pri struženju Jože Pori ^Orai , tok ■ k vojakom. Odslužil sem ske ’.n se spet vrnil med raven-deia^f°lczarpe. Postal sem pred-ftiCa,ec Pri revolverskih struž-' Prav tu se je tudi pričela ter0 , ln°vacijska dejavnost, ka-tisy,še danes rad gojim. Veste, v t^0 Povojnih letih nismo imeli bolj °b>rih strojev. Vse je bilo 6r0j p0vršn° montirano. Da je bilo rdnja sPl°h lahko tekla, je itbo];Je^a marsikaj popraviti in ati- Takrat sem opravil ?eve(j tehničnih izboljšav, katerih nisem prijavil. Kdo bi ie' jb v porušeni domovini, ki Ulsli,*a Potrebna obnovitve, še na take stvari!« diskov. Menim, da bo tudi ta prinesla nekaj prihrankov.« »Mlajši inovatorji niso preveč zadovoljni z nagradami za inovacijsko dejavnost. Kaj o tem menite vi?« »Če sem odkrit, sem z zadnjimi tremi nagradami kar zadovoljen. Tudi jaz nisem bil zadovoljen z eno nagrado, ki sem jo tudi zavrnil. To sem storil predvsem zato, ker vem, da je moja tehnična izboljšava precej prihranila železarni. Da se ne motim, je dokaz v tem, da so napako pozneje tudi popravili in mi dali nagrado, ki sem si jo zaslužil. Drugače pa sem mnenja, da naj inovatorji dobijo take nagrade, ki jih dovoljuje pravilnik, saj tega bi se morali držati.« »Vsak čas boste šli v zasluženi pokoj. Ali se bo s tem tudi končala vaša dolgoletna ustvarjalna inovacijska dejavnost?« »čez poldrugo leto bom res zapustil železarno in to dejavnost. Vendar moram reči, da lahko Te tisti deluje kot uspešen inovator, ki z delom živi. Danes me moti le to, da se toliko komplicira pri prijavljanju tehnične izboljšave. Ali res ne gre brez teh papirjev in zavlačevanja? Kaj bom počel v pokoju? Navajen sem trdo delati. Zato bom delal še potem, dokler mi bodo dopuščale moči. Za kratek čas si bom že našel kako delo in razvedrilo.« Rubriko je vodil: Franc Rotar SKUPNE KOMISIJE PODPISNIC SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ŠTIPENDIRANJU UČENCEV IN ŠTUDENTOV V OBČINAH DRAVOGRAD, MOZIRJE, RADLJE OB DRAVI, RAVNE NA KOROŠKEM, SLOVENJ GRADEC IN VELENJE razpisujejo štipendije iz združenih sredstev za šolsko leto 1978/79 inovacijska dejavnost VelU a^a *e precej dolgo. Po- »b ° tem ^ ve®'* ^ in ustvarjal sem kot sv0j"* drugi v železarni. Ob l|bvaj7 delu pa sem se pričel T^ko Jat:> tudi z inovacijami. sem moral po naročilu V*ih vodilnih opraviti teh-°jr>ic izboljšavo pri izdelavi ' Te smo prej pošiljali v Za štipendijo Iz združenih sredstev In dopolnilno štipendijo h kadrovskim štipendijam lahko zaprosijo kandidati, katerih mesečni dohodek na člana družine v letu 1977 ni presegal 2.580 din. Pri prosilcih Iz kmečkih družin In tistih, ki Izkazujejo dohodek tudi Iz kmetl|-stva, se dohodek na člana družine Izračuna tako, da se upošteva katastrski dohodek. Prosilci za štipendijo Iz združenih sredstev morajo zaprositi za štipendijo v občini stalnega bivališča. Učenci in študentje Iz drugih republik, ki prejemajo kadrovsko štipendijo, imajo pravico zaprositi za razliko v občini, kjer prejemajo kadrovsko štipendijo. Kandidati za štipendije Iz združenih sredstev se morajo predhodno potegovati za razpisane kadrovske štipendije na navedenem območju. štipendije iz združenih sredstev bodo podeljene šele potem, ko bodo za določen poklic podeljene vse štipendije, ki so Jih razpisale organizacije združenega dela, samoupravne Interesne skupnosti in drugi štipenditorji v navedenih občinah. Ob Izpolnjenih pogojih bodo Imeli pri podelitvi štipendije iz združenih sredstev prednost: 1. Kandidati, ki se odločajo za poklice, ki so v okviru regije opredeljeni kot prednostni poklici, na podlagi kadrovskih potreb organizacij združenega dela. samoupravnih Interesnih skupnosti In drugih štipenditorjev. Tl poklici so: Kmetijcl kmetovalec kmetovalka-gospodinja poljedelski In živinorejski tehnik Rudarji In geologi rudar rudarski tehnik rudarski inženir dipl. inž. rudarstva Metalurgi talilec v črni metalurgiji talilec pri metalurških pečeh valjavec livarski modelar zidar Industrijskih peči metalurški tehnik metalurški Inženir dipl. inž. metalurgije Kovinarji ključavničar stavbni ključavničar orodjar varilec kovač strugar rezkalec skoblar ostrilec kalilec brusilec galvanlzer klepar Industrijski klepar stavbni klepar Monterji In inštalaterji monter ogrevalnih naprav monter klimatizacljskih naprav monter hladilnih naprav vodovodni inštalater konstrukcijski ključavničar Mehaniki In strojniki strojni ključavničar (stroj, mehanik) mehanik kmetijskih strojev varilski tehnik strojni Inženir strojni Inženir tehnolog strojni Inženir varilstva strojni Inženir konstruktor strojni Inženir energetik dipl. strojni inženir dipl. strojni inženir tehnolog dipl. strojni Inženir konstrukter dipl. strojni inženir energetik Elektrikarji elektrolnstalater elektromonter elektromonter vls. omrežij obratovnl elektrikar elektrotehnik za jaki tok inž. elektrotehnike Inž. elektrotehnike-energetlk Inž. elektrostrojništva Inž. elektrotehnlk-elektronik dipl. inž. elektrotehnike dipl. Inž. elektrotehnik-energetlk dipl. Inž. elektrostrojnik dipl. Inž. elektrotehnik- elektronik Gradbeniki zidar teracer tesar železokrlvllec izolater strojnik gradbene mehanizacije gradbeni tehnik za visoke gradnje gradbeni tehnik za nizke gradnje gradbeni Inženir dipl. inž. za nizke gradnje dipl. Inž. za visoke gradnje Pleskarji soboslikar pleskar Keramiki pečar Lesarji mizar pohištveni mizar stavbni mizar strojni mizar modelni mizar sušilec lesa lesarski tehnik Inženir lesarstva dipl. Inž. lesarstva Grafiki ročni stavec strojni stavec knjigovez tiskar Predelovalci kož in usnja čevljar tapetnik Gumarji Tekstilci konfekclonar Predelovalci hrane mesar pek Komunalni in sorodni poklici komunalni Inženir Železničarji in sorodni vlakovodja prometno-transportnl tehnik Posredniki komunikacij mehanik TT naprav TT monter Gostinci in sorodni natakar gostinski tehnik Pedagogi učitelj glasbe maturant pedagoške smeri predm. učitelj matematike-fizlke predm. učitelj glasbe predm. učitelj likovne vzgoje predm. učitelj tehn. vzg. — kemije predm. učitelj tehn. vzg. — fizike predm. učitelj praktičnega pouka predm. učitelj gospodinjstva predm. učitelj telesne vzgoje vzgojitelj v domovih profesor fizike profesor kemije profesor matematike profesor glasbe profesor strojništva profesor elektrotehnike profesor mehan. tehnologije profesor telesne vzgoje dipl. ekonomist — pedagoške usm. Poklici zdravstvenih delavcev zdravnik zobotehnik Diplomirani ekonomisti — ekonomike OZD — flnančno-bančne usmeritve — analize In planiranja OZD 2. Prosilci Iz družin, ki so v slabšem socl-alno-ekonomskem položaju In se brez družbene pomoči ne bi mogli šolati, zlasti tisti* ki Izhajajo Iz delavskih in kmečkih družin. 3. Prosilci z boljšim učnim uspehom. 4. Prosilci, katerih lastnosti omogočajo uspešno šolanje In uspešno delo v Izbrani po- klicni usmeritvi. Mnenje o tem dajo službe poklicnega usmerjanja. Kandidati morajo k točno izpolnjeni vlogi za štipendijo priložiti (obrazec DZS 1,65 se dobi v knjigarnah): — potrdilo o vpisu v šolo oz. frekventaclj-sko potrdilo (najkasneje do 15 . 9. 1978), — fotokopijo oz. overjeni prepis zadnjega šolskega spričevala oz. potrdilo o opravljenih Izpitih, — potrdilo o premoženjskem stanju (davčna uprava), — potrdilo o številu družinskih članov (matični urad), — potrdilo o dohodkih staršev iz preteklega koledarskega leta (obrazec je tiskan že na vlogi); zajeti morajo biti vsi dohodki Iz rednega delovnega razmerja, iz kmetijstva, obrti In dohodki iz dela v podaljšanem delovnem času in drugih dejavnostih, — otroci upokojencev predložijo odrezek od pokojnine (za katerikoli mesec II. polletja 1977), — potrdilo o višini otroškega dodatka prosilca za tekoče leto, — kandidati, ki prejemajo kadrovsko štipendijo, morajo predložiti kopijo pogodbe o kadrovski štipendiji oz. če je ne prejemajo, potrdilo, da so zanjo zaprosili, — poročeni študenti, ki imajo svoje gospodinjstvo, morajo to dokazati s potrdilom krajevne skupnosti ali skrbstvenega organa in matičnega urada. štipendisti Iz združenih sredstev, ki so končali šolanje na srednjih šolah in ga bodo nadaljevali na višjih in visokih šolah, morajo ponovno vložiti prošnjo za štipendijo. Za štipendijo lahko zaprosijo le, če Jim štipenditor ni ponudil ustrezne zaposlitve, kar morajo dokazati z ustreznim potrdilom. Vlogo za štipendijo z vsemi zahtevanimi prilogami morajo kandidati oddati osebno cb uradnih dnevih na enotah skupnosti za zaposlovanje po občinah od 1. do 15. avgusta, od 7. do 13. ure. Vloge po tem roku morajo kandidati oddati Skupnosti za zaposlovanje Velenje, vendar najkasneje do 25. 8. 1978. Nepopolnih vlog ter vlog, prispelih po tem roku, skupne komisije za štipendiranje ne bodo obravnavale. mora biti jasno, da nobena tajnica v železarni ne ve vsega dovolj dobro. Predavanja imamo popoldne in zato tudi nekaj težav. Toda to niti ni toliko pomembno, če pomislim, da je tako usposabljanje nujno potrebno. Menim le, da bi morali na seminarju spregovoriti tudi o obnašanju tajnic. Ni namreč rečeno, da so vse prijazne tako, kot si želijo delavci.« Metka Jcvšnikar, tajnica TOZD jeklarna: »Da se lahko udeležujem tega seminarja, moram vselej prej poskrbeti za varstvo otroka. Tudi to se je dalo urediti, saj se je moralo. Seminar mi bo namreč precej pomagal pri nadaljnjem delu. Ne vem zakaj niso z nami . ie tudi druge tajnice. Danes le precej takih zadev, ki jih v® jetno ne poznajo dovolj. Vse s minarske teme se mi zdijo do D in potrebne, zato vsem pozofl* prisluhnem.« ^ »Nekateri menijo, da bomo Pj seminarju tajnice več zaslužue> je dejala Urška Gostenčnik, V? nica TOZD valjarne, in nadall vala: »Mislijo tudi, da smo ta) nice v TOZD samo za kuhani kave in za strežbo ravnatelj Vsi tisti, ki takole menijo, so veliki zmoti. Vse to, o čemer sin slišale na seminarju, smo °PrjL, ljale že prej. Tokrat smo ne ,e tere teme še globlje spozna* Seminar je bil dobro pripravi]® ’ s tem predvsem mislim na pre° vatel j e.« F. Rotar Strokovno usposabljanje tajnic Gospodarjenje s stanovanjskim fondom samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ravne V naši delovni organizaciji se je 29. maja pričel seminar za strokovno usposabljanje tajnic in je trajal do 8. junija. Na seminarju, na katerem so predavali večinoma sodelavci iz DS KSZ, centra za samoupravljanje in informiranje, je med drugim beseda stekla o urejevanju delovnih razmerij, o odgovornosti delavcev, o samoupravni organizi- »Danes je nujno, da se tajnice v železarni tudi na tak način dodatno usposabljamo,« je menila Vlasta Cegovnik, tajnica v DS KSZ. »Na tem seminarju bomo spoznale nekatere stvari, ki so nam bile do sedaj bolj oddaljene. Zato tudi postavljamo vprašanja, na katera naj bi dobile odgovor. Največ pa nam bo koristilo predavanje o rabi slovenščine in na- Zadovoljne z vsebino seminarja ranosti železarne in statusnem položaju TOZD, o samoupravnih splošnih aktih, oblikah osebnega izjavljanja delavcev, pripravi gradiva za samoupravno odločanje, postopkih dela samoupravnih organov, pisarniškem poslovanju in vlogi tajništev, o vračanju listin, razmnoževanju in arhiviranju, pisanju zapisnikov, beležk in poročil ter o delovanju družbenopolitičnih organizacij v TOZD. Nadalje o uresničevanju delegatskega sistema, o družbeni samozaščiti, o informiranju delavcev, pa tudi o dohodkovnih odnosih v delovni organizaciji in o rabi slovenščine, katero naj bi vsaka tajnica dobro obvladala. Seminarja, ki je potekal v prostoru družbenopolitičnih organizacij, smo se udeležili za kratek čas tudi mi z namenom, da naše tajnice vprašamo, kaj menijo o takem načinu dodatnega strokovnega usposabljanja in kaj od seminarja pričakujejo. činih informiranja«, je še pripomnila Vlasta. Nada Abraham, tajnica TOZD komerciala, je dejala: »Vabila za udeležbo na seminarju sem bila vesela. Čeprav sem že šesto leto tajnica, menim, da nikoli ne vem dovolj. Zato je tako izobraževanje za vse tajnice nujno potrebno. Največ na seminarju pričakujem od predavanja o pisarniškem poslovanju, predvsem o načinu pisanja zapisnikov, beležk in poročil. To bo vsaki koristilo. Drugače pa menim, da je seminar prekratek, saj je precej odprtih vprašanj, ki bi jih morali obravnavati. Verjetno pa jih bomo kdaj drugič.« Tajnica Irena Božič, TOZD kalilnica, pa je menila takole: »Po zaslugi dobrih predavateljev bomo precej več vedele, saj prihajajo s tistih področij, kjer se z njimi največ ukvarjajo. Vsem Ob sprejemanju občinskih stanovanjskih aktov so delavci tozdov in delovnih skupnosti železarne Ravne postavili nekatera vprašanja, ki so se nanašala predvsem na gospodarje* nje s stanovanjskim fondom samoupravne sta* novanjske skupnosti. Posredovali smo Jih na samoupravno stanovanjsko skupnost občine Ravne in dobili nan|e odgovore, ki jih objavljamo kot celovito informacijo vsem delavcem železarne, ki pomagajo kreirati stanovanjsko politiko v občini. Graditev stanovanj Za uresničevanje interesov in potreb delavci v združenem delu izločajo v občini Ravne od svojih bruto OD za stanovanjsko graditev 7 % sredstev, ki se nadalje delijo, tako da 50 % ostane delovni organizaciji za reševanje njenih stanovanjskih problemov, 30 % se združuje pri enoti za družbeno pomož za nakup stanovanj, ki so namenjena družinam in občanom z nižjimi dohodki, mladim družinam, upravičencem do stalne družbene pomoči, upokojenim občanom in delovnim Invalidom I. kategorije in 100 % vojaškim mirovnim invalidom s pravico do dodatka za pomoč in postrežbo. 20 % sredstev od 7 % bruto OD pa se združuje pri banki in so namenjena za kreditiranje graditve družbenih In zasebnih stanovanj. Razmerje za kreditiranje graditve stanovanj je dogovorjeno s srednjeročnim planom za obdobje 1976—1980, tako da odpade za družbeno gradnjo 70 % teh sredstev, 30 % pa za zasebno gradnjo. Po tem načelu so bila razdeljena sredstva v tem letu v skladu s pravilnikom o kreditiranju stanovanjske graditve, katerega je sprejela skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti. Sredstva razdeljuje komisija za dodeljevanje kreditov samoupravne enote za graditev stanovanj, ki jo sestavlja 15 članov. Nadaljnja naloga samoupravne enote za graditev stanovanj Je spremljanje družbenega dogovora o načinu oblikovanja cen stanovanj ter gradbeni nadzor. Za opravljanje te naloge je imenovana posebna komisija, ki opravlja kvalitativne preglede novo zgrajenih stanovanj, preden jih izvajalci predajo kupcem. Naloga komisije je dokaj pomembna. sa| mora ugotoviti vse morebitne pomanjkljivosti, ki so še toliko težje, ker v njej ne sodeluje strokovnjak z gradbenega področja, strokovno usposobljen za ugotavljanje pomanjkljivosti. Naj navedemo napake, ki jih ta komisija pri svojih pregledih najpogosteje srečuje: — nepravilno speljani odtoki iz sanitarnih prostorov, kar pa se pokaže šele, ko so nekaj časa v uporabi; — poškodovane kopalne kadi; — slabo izvedeno instalacijsko omrežje centralne kurjave, nepritrjeni radiatorji, slabo varjeni členi In nepravilno Izvedeni priključki; — zvita vrata in okenska krila, ki jih ni možno zapirati in neustrezno tesnijo; — slaba kvaliteta stenskih keramičnih oblog zaradi nekvalitetnega polaganja, mehanske poškodbe in odstopanje od osnove; — razpoke na predelnih stenah, ki niso zidane z opeko; — slaba kvaliteta vodovodnih cevi, zaradi česar pokajo In pride do zamakanja v stenah; — prezračevalne naprave ne delujejo pravilno; — vgrajeni domofoni se že po krajšem času pokvarijo; — vgrajena stavbna pohištva izdelana Iz slabega lesa. bi I«* Navedli smo le najpogostejše napaka,11 komisija srečuje pri svojem delu. ^ Kot vemo, so izvaja v občini Ravne la lia 7a trn Latora nncilon ata TD7H j, nja za trg, katere nosilec sta TOZD 9r8rVvr enota Gradis Ravne in TOZD Stavbenik 'r |t 2,1* _ _________________ snem načinu gradnje je izvajalec ||V ceno m1 zgrajenega stanovanja. enc V bodoče ne bomo več vključevali v J* mJ stanovanjske površine komunalneS®,^ spevka kot doslej, temveč bo cena m’ -|* gradbena cena. Za gradnjo primarnih koj nih naprav pa bo potrebno v smislu ^i^ltl zakona o urejanju stavbnega zemljišča ■*! pli iz 7 % stanovanjskega prispevka, do 20 • \f sredstev in jih nameniti za gradnjo Pr^n\if komunalnih naprav. To sicer pomeni komunalno ureditev naselij. Podrobne! formacijo o tem bo morala dati samoUpr komunalna skupnost. Že peto leto je v veljavi odlok Skup ^ občine Ravne, ki zavezuje vse OZD, d® izločati iz bruto OD 7 % sredstev z® 5 ul* vanjsko izgradnjo. Pred letom dni 8fT]0 ^ kovali samoupravni sporazum o Izločanj® ^ stev v sklade skupne porabe in nam®®- d* združevanju za obdobje od leta 1977—1 rtib®' o njem razpravljajo in nanj dajo Pr,p%l*’ ki bi jih pri izdelavi predloga za podpi* vlo0if žencev upoštevali. Doslej smo dobili Pr,r be le od manjšega dela tozdov . ^ V 3. členu tega sporazuma smo P&tL&fl naslednjo delitev sredstev, ki bi se izd v višini 7 % od bruto OD: p a) 2,46 % za reševanje stanovanjski ,d|r treb delavcev, ki združujejo delo Pr* žencih sporazuma; V|iil' b) 1,48 % za družbeno pomoč v stan skem gospodarstvu; c) 1,0 % za kreditiranje graditve I® stanovanj; uft d) 0,345 % za gradnjo dijaških In &tU skih domov; m I11 e) 0,555 % za investicijsko vzjdrŽeV*^, obnovo obstoječega stanovanjskega skl® ^ f) 1,16% za financiranje izgradnj® nalnih naprav v stanovanjskih naselji«1* ^ Sredstva pod e bi namenjali za inve***c^l*' vzdrževanje stanovanjskih hiš. Zdaj ll kujejo izključno iz stanarin in ne za s\t/r za normalno vzdrževanje obstoječeg® vanjskega sklada. ^ Samoupravna stanovanjska skupnost ® Ravne je zadolžena za graditev ej® ^J oziroma bi morala biti nosilec ®' usmerjene stanovanjske gradnje. v Ravne pa Je še vedno edini način 9 \0, »gradnja za trg«. Delovni ljudje bi mor* ti vpliv prek stanovanjske skupnosti Pr pjJ projektov in lokacije In pri gradben®®^1* zoru, kajti stanovanjska skupnost i® dogovarjanja, kjer pridejo do izraza zaradi katerih je bila ustanovljena, v® sre° to ob sedanjih pogojih nemogoče, sej s^\\(r stva za stanovanjsko izgradnjo razdr.^0 \ Družbeno usmerjena gradnja pa za^,fve n lotna sredstva pred pričetkom flrad'1 f f sameznega objekta. To je tudi odg° in *li 50 9a postavili delavci tozdov jl0x®.0vn'*1 skupnosti, da kot delni investitorji Vanj?, tud* aktivneje soodločati pri stano-Več ? v občini, hočejo pa imeti tudi u8J vPogled v izvajanje gradenj. Samo z blem i ?! stanovanjsko gradnjo se bo ta prosta ahko vešil, ko bo torej samoupravna sko nVrn!ska skuPnost sama vodila stanovanj* k®Viw» ! v °^^n' bodo delavci železarne denj n l?** resničen vpliv na Izvajanje gra-^la m ♦ pa *30c*0 9rattbena podjetja gra- vati A’ bo tudi železarna prisiljena kupo-tanovanja, ki jim jih le-ta ponudijo. aredst 0 )e bilo tudi vprašanje, zakaj se gradn|V®' k* l'b združujemo za kreditiranje kredit x dal®i° delovnim organizacijam kot o krediti rav so t° njihova sredstva. Zakon yanj ,'t'ranJu in financiranju graditve stano-uPravniu n ° spremembah zakona o samo- Srs o/L?,. ®tanovanjskih skupnostih (Ur. list stva yL Poudarjata, da se morajo vsa sred-nivoju stanovanjsko gradnjo združevati na kajti e Sam°upravne stanovanjske skupnosti, 08novn?m° na tak nfloin bo ta lahko postala nje jn ‘ nosilec usmerjene stanovanjske grad-v°rn0st m tudi upravičeno nosila vso odgo- kajo P?^ro^]u stanovanjske izgradnje nas ča-llrjj d yoiike naloge, ki jim bomo kos le ob *tev | U2beni podpori, pravilni usmeritvi sred-sedbi u n? nazadnje ob ustrezni kadrovski za-y stanovanjski skupnosti. t*itve8uet*u^.ro^nem Planu stanovanjske gra-bo v i občini Ravne Je bilo predvideno, da flrsdhpi? 1977 zgrajenih 221 stanovanj pri »ftio jjoni m* 5.500,00 din. V letu 1977 ni-y adl'i planiranega števila stanovanj. Pry| r?nkov ,za takšno stanje je verjetno več. le najvažnejši je prav gotovo cena, ki blanu °9° višja, kot Je bila predvidena v 'nn i dose9aio sedanje gradbene cene hLi?? 8-20°.00 din. K tej ceni pa se pri- koljkor i k(??lunalni prispevek, ki pa je višji, Hotkih V'^8 osnova’ ker se obračunava v *aradjaJ*nN vzrok je razdrobljenost sredstev, trg ar 9radbena operativa, ki sicer gradi ^Hovnae more planirati potreb po gradnji Vidi >nJ začenja graditi le takrat, ko pred-^novn «ostno št®vilo kupcev za zgrajena ^ »anja. Nvg a5*n.|] vzrok je verjetno v zakasnitvi pri-•tičnej. 'oalnih načrtov in novelacije urbani-vPliva a Pr°grama občine Ravne, kar vsekakor k na kontinuirani potek gradnje. Jih ka,aved®nega sl®di, da nam v posamezno v l®vnlh skupnostih zaostaja gradnja. v t aievnih skupnostih Prevalje in v •osredJ?01 *etu n' dovolj stanovanj, čeprav Ja aredst a za nakuP na razpolago. Tu mislimo Jih bn za nakuP solidarnostnih stanovanj, M)l jn morali v tem letu preusmeriti dru- . v prihodnjem letu zopet vrniti KS ,e 'n Crna. ^sPodarjenje 3 stan°vanjskim skladom *lovn;a.9osPodari s 3400 stanovanji in 84 po-Jaita vrRHProstori koncu *eta 1977- Valorlzl-•ala 3lednost teh osnovnih sredstev je zna-12- 1977 340,000.000 din, prometna V>ost i4;^tva -™a za investicijsko vzdrževanje obsto-jplafcani,;anovanjskega sklada se formirajo Iz ,aio eHiU.stanarin 'n najemnin ter predstav-\j j ni vir za vzdrževanje. JjiakoJ977 je bilo na razpolago za investi-*Pih ževanJ® 6,800.000,00 din od skupno • ^ rbr Sl!edst®v 11,915.981,05 din. Razlika %|ja an*rni in porabljenimi sredstvi pred-J'®novarunL0rtizacii° ,n sprotno vzdrževanje l rQProHu Je pa sredstev za enostav- k i l° mn°9° premalo, kajti potreb k , 2,5 starih milijard din. Toliko Je £j*la|| .evidentiranih potreb, ki so nam jih ^®vllai sveti, vendar ne vsi, ker vsi ne Da b| 8v°J® funkcije. p*Jhna sredstva za investicijsko vzdr-SJlsiU ,*ar najsmotrneJe potrošili, smo v pre-»*van)a u sPrejeli plan investicijskega vzdr-u Poor V katerem sm0 predvideli najnujnej-h^J® triV'*a’ kot so prekritje streh, odvodnja-h rv? ni^ voda, popravilo sanitarij in *Pre?i Plravlla, ki so nujno potrebna, da se nadaljnja škoda na objektih. za leto 1977 beležimo veliko »?®rjb 8[edstev za investicijska popravila, wi v®čla »P0* od,a9aU. če naj se prepreči 8 Ha . jkoda- To so predvsem razna popra->njavV0d0V0dl,ih in električnih napeljavah, i0 d°trajanih elementov, vgrajena ^ nJ »n r ‘ ' u P°dobne obnove. Ugotavljamo, da •Ij^jv h? hiši°iav,iaJo takšne okvare tudi v novej-h 0dprJ • kier se še nikakor ne bi smele. I I Slaki te^ naPak ugotavljamo, da so vgra-°Vna. msteriali, ali pa je izvedba nestro- K $ >1 "•v 0 (i b'l< iv*rf V* V iV0l v 0 u9otavljamo, da stanovalci nepra- i^Hh k r™*lal° določene naprave v stano-Jyr Prej ali pozneje povzroči okvaro, i'hl^niKprava Pa J® zelo draga. Pri zamašit-JJ preJjadt°k°v so vzroki največkrat razni v ki jih nikakor ne kaže odmeta- ZatnJI?^zacljo, lahko pa povzročijo pogo-Pfj ,lve in okvare. Stl fUP^venju takšnih pojavov bi morali kJ tnl°. ° vlogo hišni sveti, ki pa žal v ^ ®r* ne opravljajo svoje funkcije. N*|Va?,c'l8k0 vzdrževanje bo treba na-vn1 sta« , 8r®datev, kot smo Jih doslej zbra-v. noriar, n* 8aJ bomo le tako lahko zagoto-^ko/a 0 ,n sprotno vzdrževanje, kar je °®®eje kot nemočno gledati, kako stavba propada in pozneje vložiti znatno več sredstev za zamujene napake. Za povečanje teh sredstev smo v samoupravnem sporazumu o izločanju sredstev v sklade skupne porabe in namenskem združevanju za obdobje od leta 1977—1980, predvideli izločanje sredstev za investicijsko vzdrževanje in revitalizacijo obstoječega stanovanjskega sklada v višini 0,555 % od 7 % bruto OD. S temi sredstvi in sredstvi iz stanarin, ki se namenjajo za investicijsko vzdrževanje ter najemanjem kreditov za to vzdrževanje, bi pridobili znatno več sredstev, • čimer bi do leta 1980 poizkušali odpraviti vse tisto, kar je bilo zamujeno v preteklih obdobjih. Združujemo veliko sredstev za graditev novih stanovanj, na drugi strani pa nam propada stanovanjski fond, ki smo ga gradili v preteklih obdobjih in zanj prav tako Izločali velika družbena sredstva. Vse to kaže, da se vrtimo v krogu, iz katerega je edini Izhod ekonomska stanarina. S sredstvi tekočega vzdrževanja stanovanjskih hiš samostojno razpolagajo hišni sveti. Uporabijo jih lahko za sprotno vzdrževanje in manjša popravila, kakor pač kažejo potrebe. Skratka, o porabi sredstev samostojno odločajo hišni sveti, o katerih jih enkrat letno pismeno obvestimo. Ugotavljamo, da hišni sveti teh sredstev ne uporabljajo sproti, tako da večkrat ostanejo neizkoriščena. To pa predvsem zaradi tega, ker marsikje niso ustanovljeni ali pa so ustanovljeni, vendar svoje funkcije ne opravljajo. Ustanovljenih imamo približno 200 hišnih svetov. Precejšen del sploh ne deluje. Postavili so se na stališče, da Je sredstev za tekoče vzdrževanje mnogo premalo, In da pri tako majhnih sredstvih ne kaže opravljati nalog, ki jih ima. Funkcija hišnih svetov ni samo razpolaganje s sredstvi sprotnega vzdrževanja, temveč so naloge širše, saj med drugim lahko hišni svet vedno sodeluje pri porabi sredstev investicijskega vzdrževanja, tako da opozori na okvaro in sproti obvešča strokovno službo o potrebnih popravilih. Pri takšni vlogi bi se marsikdaj preprečila večja škoda, če bi napako odpravili takrat, ko Ima manjši obseg. Prav gotovo pa ima organ upravljanja stanovanjske hiše tudi druge pomembne naloge. S prehodom na ekonomske stanarine bi bilo tudi več sredstev za sprotno vzdrževanje, saj družbeni dogovor o prehodu predvideva drugačno razporeditev sredstev stanarin. Doslej je ta razporeditev določena z odlokom skupščine občine Ravne. Morda bi kazalo razmisliti, da bi Imeli tekoče račune, saj imajo hišni sveti zakonito pravno sposobnost. Pri tem nastopi vprašanje, ali bi lahko prevzeli finančno poslovanje, ker so za ta opravila potrebni ustrezni kadri. Vsekakor si bomo morali v prihodnje prizadevati, da bodo ustanovljeni v vseh stanovanjskih hišah, kjer so za to dani pogoji, hišni sveti, ki predstavljajo pomemben člen samouprave v stanovanjskem gospodarstvu, ki lahko mnogo pripomore k boljšemu vzdrževanju stanovanjskih hiš in boljšim odnosom med stanovalci. Za oživitev hišnih svetov pravkar poteka akcija. Nujno bi bilo potrebno s pomočjo krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v vseh družbenih stavbah, ki imajo več kot pet stanovanj, ustanoviti hišne svete, v manjših hišah pa hišne svete za več hiš skupaj. Gre namreč za pomemben člen samouprave v stanovanjskem gospodarstvu, ki lahko mnogo pripomore k boljšemu vzdrževanju stanovanjskih hiš in stanovanj, k boljšim odnosom med stanovalci (prepirov Je mnogo), k izboljšanju stanovanjske kulture in vzdrževanju okolice stanovanjskih hiš. V občinskem odloku o tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš so določene dobe trajanja posameznih elementov v stanovanjih. Ta odlok bo treba spremeniti in dopolniti, ker doba trajanja za posamezne elemente ni realna. Skleniti bo treba nove po-godbe o skupnem vzdrževanju, kjer z delom stavbe gospodari stanovanjska skupnost, z delom stavbe pa druge organizacije ali pa so etažni lastniki zasebniki. Pri investicijskem vzdrževanju se srečujemo s problemom odprave okvar In delnih popravil, ker za ta dela potrebujemo vrsto obrtnikov, katerih pa Je v naši občini občutno premalo. Tako se nam čestokrat zgodi, da naročimo izvršitev del, ko bi morala biti končana, pa ugotovimo, da se jih Izvajalec sploh ni lotil. To povzroča nemalo slabe volje pri strokovni službi In pri stanovalcih. Zaradi konjunkture so obrtne organizacije In tudi zasebni obrtniki z deli dokaj obremenjeni, tako da Je potrebno precej naporov, da se dela izvršijo. Posebej je to občutiti pri delih, ko ne kaže čakati predolgo, da obnova prepreči večjo materialno škodo. Skratka, pri vzdrževanju stanovanj se srečujemo z vrsto problemov, ki Jih bo treba rešiti za normalno vzdrževanje, od potrebnih sredstev do kvalitetne gradnje stanovanj, kar zagotavlja uporabo stanovanj, ne da bi bilo treba kmalu po dograditvi vanj vlagati sredstva investicijskega vzdrževanja. Delavci so postavili tudi vprašanje, ali se bodo nadaljevala dela za centralno ogrevanje na Ravnah. Na to vprašanje smo dobili odgovor, da bodo v sezoni 1978—1979 končane vse Instalacije za centralno ogrevanje na območju Raven. M. P. STANARINE IN NAJEMNINE V LETU 1977 Stanarine Obremenitve Plačano % RAVNE 6,216.794,30 6,197.765,40 99,7 PREVALJE 1,590.951,25 1,596.777,75 100 MEŽICA 1,760.943,10 1,757.168,60 99,8 ČRNA 1,576.642,30 1,565.182,55 99,3 SKUPAJ STANARINE 11,145.330,95 11,116.894,30 99,7 NAJEMNINE 802.557,25 799.086,75 99,6 SKUPAJ 11,947.888,20 11,915.981,05 99,7 Po krajevnih skupnostih so znašale realizirane stanarine: RAVNE 55,75 % PREVALJE 14,36 % MEŽICA 15,81 % ČRNA 14,08 % SKUPAJ 100 % Porabljena sredstva za investicijsko vzdrževanje razmerje v porabi RAVNE 2,479.818,20 38,23 % PREVALJE 725.648,05 11,19 % MEŽICA 1,620.850,55 24,99 % ČRNA 1,659.752,55 25,59 % 6,486.069,35 100 % Od tega ostanek sred. iz leta 1976 — 574.348,70 PORABLJENA SREDSTVA V LETU 1977 5,911.720,65 Sredstva amortizacije — sredstva na računu 1.1. 1977 — amortizacija za leto 1977 — plačilo anuitet kupcev stanovanjskih hiš — plačilo anuitet PTT Maribor — odškodnina za zemljišče »Gradis« — plačilo kupnine za les. šupo — Javornik — vrnjen 2,5% depozit za energetiko — popravek preveč knj. AM v letu 1976 —• odškodnina za vrtnine — plač. transformatorske postaje — refund. odobr. kredita za plačilo rač. iz lastnih AM sredstev 2,257.753,86 2,221.585,57 66.317,15 9.140,45 29.394.00 7.220.00 21.994.00 41.442,52 7.438.00 110.219,00 65.657,55 4,755.277,06 Poraba sredstev amortizacije — kleparska dela — Trg 63, Prevalje 5.962,80 — anuitete za kredite iz AM 328.455,76 — sofinans. urbanističnega programa ~ 222.000',00 — nakup stanov, za Posebno O. š. 200.000,00 — adaptacija Podpece 21, črna 1,683.899,10 — adaptacija Dobja vas 178 91.687,60 — toplovod čečovje 21—44 389.427,25 210.612,70 čečovje 17 a, b 200.972,60 80.389,04 čečovje 14,15,16 460.648,20 184.259,30 Čečovje B 49—50 17.013,70 6.805,50 čečovje 18 a, b, c 897.766,10 530.997,55 čečovje 19 a, b 181.154,25 142.144,80 čečovje 20 a, b, c 48.986,20 19.594,50 — podpostaje 156.775,75 62.710,30 — še ostanek akreditiva 99.361,90 — dani avansi 172.807,30 Skupaj porabljena sredstva Iz AM 4,041.688,15 Sredstva AM na ŽR 31. 12. 1977 713.588,91 Plan sredstev enote za gospodarjenje za leto 1978 I. PRIHODKI 1. Stanarine — Ravne — Prevalje — Mežica — Črna 2. Najemnine 3. Skupno vzdrževanje 4. Druga sredstva — obr. od prod. hiš — obr. od PTT Maribor — drugi dohodki 5. Sr. za irrves. vzdrž. iz prisp. za st. iz. SKUPAJ PRIHODKI II. ODHODKI 1. Amortizacija — najetje kredita za grad. Instal. centr. ogrevanje Če6ovje, Mežica, Lenartova 1, Prevalje, Trg 8 — dok. adaptacija Podpeca 21, črna — adaptacija stan. hiše Stara ulica 2, Ravne 2. Tekoče vzdrževanje 3. Investicijsko vzdrževanje — od stanarin in najemnin — od namenskih sredstev 4. Za delo strokovne službe — za stroške upravljanja 1,031.630,80 — za zavarov. stan. hiš 480.000,00 5. Drugi izdatki — obresti za najetje kredita — stroški plač. prometa SDK — drugi event. stroški SKUPAJ ODHODKI 7,282.374,40 1,876.213,85 2,064.673,10 1,839.089,50 13,062.350,85 938.926,90 20.000,00 16.000.00 3.500,00 200,00 3,070.000,00 17,110.977,75 1.712.500.00 600.000,00 300.000,00 1.240.925.00 8,583.921,95 3,070.000,00 1,511.630,80 70.000.00 20.000.00 2.000,00 17,110.977,75 S KNJIŽNE POLICE Domača dela Idejnopolitično usposabljanje v ZKS. Lj. CZP Komunist 164. str. 30. din. Politično usposabljanje je obveznost vseh članov ZKS, zato je ta priročnik dobrodošel pripomoček. Vsebuje navodila, kako sistem idejnopolitičnega usposabljanja izvajati v praksi, ter programe različnih tipov seminarjev za kandidate in člane ZK. Janko Prunk, Pot krščanskih socialistov v OF slovenskega naroda. Lj. CZ 1978. 239 str. 140 din. Ta zgodovinska monografija obravnava gibanje krščanskih socialistov med obema vojnama na Slovenskem, razhajanje z reakcionarnim vodstvom klerikalne stranke ter združevanje z napredno levico, zlasti s komunisti, kar jih je privedlo v OF 1. 1941 Zahodnoevropske poti v komunizem. Zbornik razprav. Lj. CZ 1978 304 str. 140 din. Janez Stanič je iz obilice zahodnoevropske partijske literature izbral tiste, ki osvetljujejo utemeljenost in problematiko samostojnih poti v komunizem v sedanjih pogojih zahodnoevropskih držav. Dušan Dolinar, Sivo jutro Amerike. Lj. CZ 1978. 240 str. 140 din. Delo je poljudna družbeno ekonomska in politična študija ameriške politike od začetkov Kissin-gerjevega obdobja do danes. Avtor obravnava vzgibe in fenomene ameriške politike, njihove družbene vzroke in pogojenost. Obravnava čas do poletja 1977. Branko Hofman, Pogovori s pisatelji. Lj. CZ 1978. 400 str. 80 din. Avtor je zbral pogovore s tridesetimi sodobnimi slovenskimi pisatelji in pesniki. Obsegel je domala vse živeče rodove, smeri in poglavitne ustvarjalce. Pogovori so več kot običajni intervjuji. Preraščajo v portrete posameznikov in časa. Miran Sattler, Rešili so ranjence. Lj. CZ 1978. 144 str. 40 din. Avtor je iz obsežnega dokumentarnega gradiva o bitki na Neretvi oblikoval zanimivo pričevanje udeležencev te bitke. Zgodovinske podatke in spominske zapise je zaokrožil v literarno privlačno, dramatično pripoved. Prevodi Lonnie Coleman, Plantaža Bc-ula. Saga o zemlji in ljubezni. Murska Sobota, Pomurska založba 1978. 357 + 383 str. 330 din. Avtor je doma na ameriškem jugu, v svojem delu pa popisuje ta del ZDA v času pred državljansko vojno. Pred bralcem razgrne pol stoletja ter ob rodbini veleposestnikov Kendrickov najrazličnejše usode. Ameriška preteklost se odpira kot široka podoba, naslikana z zamahom dobrega pripovednika. Arthur S. Clarke, Konec otroštva. Roman. Murska Sobota, Pomurska založba 1978. 260 str. 140 din. V romanu je avtor pokazal svojo misel o prihodnosti. Človeštvo obvarujejo pred katastrofo neznanci iz vesolja, imenovani Gospodarji. Človeštvo bi se samo uničilo, ti skrivnostni ljudje pa posežejo vmes. Začne se preobrazba človeštva in našega planeta. In kaj potem? Pisatelj nam to v svojem utopičnem delu pokaže na svojstven način. Paul Heyse, Izbrane novele. Lj. CZ 1978. 352 str. 160 din. Knjiga je izšla v zbirki Nobelovci. Nemški pisatelj Heyse je prejel Nobelovo nagrado za književnost 1. 1910. Je poseben mojster novele. Ker je pogosto potoval v Italijo, se tudi precej njegovih del dogaja tam. Njegovi junaki so podvrženi silovitim strastem in čustvom. Anatole France, Otok pingvinov. Roman. Lj. CZ 1978. 320 str. 160 din. Delo je nesmrten porog na račun »pravičnosti vladajočih sil«, satira, ironija in karikatura znamenitih dogodkov iz francoske in svetovne zgodovine, vse pa zavito v humor, ki sega od blage komike do galskega smeha in posmeha. (Po Knjigi 78) NAGRADA Nagrada za dobro stvar je, če je dobra stvar narejena. Emerson Samo pesnik ali svetnik zalivata asfaltni pločnik v upanju, da jima bodo lilije nagrada za delo. Maurois * Povej mi, kdo so člani žirije, pa ti povem, kdo bo prejel nagrado. Matvejevič * Služba brez dobre nagrade dela tatu. Lehmann ADOLF JANDREŠIC Dragi Adi! Veliko prezgodaj nas zapuščaš, star komaj 48 let. Ko stojimo pred tvojim še odprtim grobom potrti in žalostni in se za vedno poslavljamo od tebe, se spomnimo tvoje življenjske poti. Rodil si se 28. 1. 1930. leta v Beli Krajini. Mama ti je umrla, ko si bil star šele 7 let. Moral si k tujim ljudem za rejenka. Uspešno si končal osnovno in železničarsko šolo in šolo za miličnike. To službo si opravljal do 1954. leta, ko si postal šef matičnega urada v Cerkvenjaku v Sloven ^ skih Goricah. Tam si spoznal sv»' jo življenjsko družico. Leta 1“". si prišel z družino v Crno, kje* . bil matičar in nato dolga leta tal" nik krajevne skupnosti. Ni ? lo družbenopolitične organizacij' kjer ne bi bil ti, Adi, med PrV}^l saj si zgodaj spoznal marksistih misel. V ZK si se včlanil 1952. 1 ' ta. Bil si namestnik sekretarja 1 sekretar ZK za Crno. Mnov mlajših članov ZK je videlo v } bi pravi lik komunista, vzorni* in sovzgojitelja, predvsem v tv jem poštenem in marljivem del' Bil si tudi redni darovalec ktv> daroval si jo 24-krat. Toliko dal, da bi reševal življenja, ® tako razvita medicina ni bila 4 tvoji težki bolezni. Pred sedmimi leti si se zaP ‘ slil v železarni Ravne zdrav, P® poleta in ambicij, da je .. vsako delo končati čimbolj P® tančno ob vsakem času in čh prej. Takšnega smo te PoZ10fJ takšen nam boš ostal v spomin ' Lani si se po težki operaciji vrnil med nas ter delal pol le.( po štiri ure na dan. Toliko voU si imel, tako rad si opravljal sV je delo. Bil si iskren tovariš, nam ° Jm sodelavcem tudi pošten prija’1* j ali žal, kot tvoj zadnji dd°L, dan v železarni je zapisan 15; % vember 1977. Od takrat te ni ",jj več, tvoji sodelavci in prijal g so te obiskovali. Se kakšen V pred smrtjo si govoril le o de^ ki ga nisi končal in res, ostale nedokončano. es Dragi Adi! Besede, ki jih d° govorimo, bi radi skovali v hvalo tvojemu delu zato, da ^ ostal spomin na tebe še dol9°’^j bodo vedeli tisti, ki ne vedo, „ in koliko si nam dal. Nim° ^ primernih besed, da bi se le oddolžili tvojim dobrim dejani.. zato ti obljubljamo, da bomo g daljevali delo, tebe pa ohrani nepozabnem spominu. V imenu oddelka ekonom0 analiz in kalkulacij TOZD Pr7.td ve proizvodnje kot tvoji sode10‘ in v imenu OO sindikata izregj' mo ženi, hčerki in drugim s° nikom iskreno sožalje. ZAHVALA ffli Ob smrti najine mame * A Krznar iskrena hvala sodelav^ orodjarne ter oddelka za gt kave in razvoj za darov venca. j Hvala za spremstvo na ni zadnji poti! Sinova Roman in Mi^11 Rekreacija in šport PLAVANJE elektrotehnične storitve v °,r®aniz'ral interno prvenstvo Gleki Vanlu za Posamezni^e- 23 ^ .Ekarjev se je pomerilo v Sirni k m Prosto- Med mlaj-s (si 3e zmagal Roman Krivograd gti, 30,2, za njim sta se uvr- kur3 ^ženičnik in Rošer. V kon-erici starejših je bil najhitrejši bil P°lajner s 34,3, drugi je idemšek, tretji pa Kordež. Do a Prvenstvu železarne so se diSc-er>» najboljši plavalci v dveh ihla'v ?h: Prosto in prsno. Pri Sal ^7^ >e v Prostem slogu zmaje an Golob, v prsnem pa Da an ^‘aPu®e*t- Pri starejših je Da anm Prost° zmagal Polajner, ski i?m Prsno Pa Uršič. V žen-Uip , Dnkurenci je osvojila prvo to Dragica Vocovnik. tierj, ariboru je na propagand-sto ^.Doitingu tekmovalo več kot ^Dbo >z Petih slovenskih gaj, °v- Koroški plavalci so zma-naslednjih disciplinah: pri DrStl*n*ah Maja Rodič na 100 m kaj, *n 100 m kravl, pri pionir-100 m 0sova na 100 m kravl in 100 jj, delfin, Cestnikova na >00 2 hrbtno in Dretnikova na Prsno, pri mladincih Dr$,, 0 100 m delfin, Rodič 100 m Dias, *n Kos 100 m kravl. Prvo i,-ie osvojila tudi Fužinar-^ano Sta pionirk na 4 x 100 m NOGOMET V lo . ske jj ln 13. kolu koroške član-r^Dltaj- S° doseženi naslednji >2 * kolo: Peca—Holmec 5:2, 0r — Ueše 5:3, Ojstrica ar 1:1, Radlje — Korotan ■ Korotan — Fužinar 4:3, v knji't°r — Holmec 7:2, Peca y al3e i:i, Ojstrica — Leše 6:2. ^ka^rnovanju vodi Peca z 21 karti*- prec> Akumulatorjem 19 aljami 18. O prvaku bo od- ločalo srečanje zadnjega kola med Akumulatorjem in Peco v Mežici. ODBOJKA V koroški regiji so igrali prvo kolo v tekmovanju za jugoslovanski pokal. V šestih srečanjih moških ekip so bili doseženi naslednji rezultati: Črna—Korotan 3:0, Partizan Ravne — Leše 3:0, Reka — Dravograd 3:1, Prosveta — Vuzenica 3:2 in Žerjav — Dobri j e 3:0. V drugem kolu nastopata tudi Mežica in Fužinar. V Rogozi je bil drugi shod slovenskih ženskih ekip, ki se ga je udeležilo 14 ekip. Prvo mesto so osvojile odbojkarice Branika pred nekompletnim Fužinar jem in Merkurjem. NAMIZNI TENIS Na četrtem selekcijskem turnirju najboljših mladincev Slovenije je zmagal Horvat iz Murske Sobote. Tekmovalci Fužinar j a so osvojili naslednja mesta: Pavič šesto, Ginter enajsto in Janežič dvanajsto. Na Ravnah pa so se pomerile najboljše mladinke. Zmagala je Ojstrškova iz Hrastnika. Naše tekmovalke so dosegle slabše uvrstitve kot na prejšnjih selekcijskih turnirjih: 4. mesto Ačko, 7. Horvat, 8. Logar, 10. Trbižan in 12. Šavc. Na četrtem selekcijskem turnirju članic v Ljubljani je zmagala Ačkova. Tretje mesto je osvojila Logarjeva, četrto pa Trbižanova. ATLETIKA Na kvalifikacijskem tekmovanju za mladinski republiški pokal v Celju sta zmagala tudi dva naša tekmovalca: Željko Pešič pri metu krogle in Tanja Skuk v teku na 800 m. OB ZAKLJUČKU MLADINSKEGA ROKOMETNEGA PRVENSTVA SRS NA RAVNAH Naši mladinci so letos z dobro in zrelo igro osvojili prvo mesto v vzhodni republiški mladinski ligi. V Kozini so sledile tekme v eni od obeh polfinalnih skupin za prvenstvo SRS, kjer so naši zasedli odlično prvo mesto — brez poraza. To je bil nepričakovan uspeh. V finalnem delu tekmovanja na Ravnah so sodelovale štiri ekipe: Jadran iz Kozine, Aero iz Celja, Lipa iz Ajdovščine in Fužinar. Kljub temu da so naši mladinci v prvi tekmi prepričljivo premagali favorizirano ekipo iz Ajdovščine s 16:12, jim športna sreča ni bila naklonjena, saj so obe naslednji tekmi izgubili z minimalno razliko enega gola in zasedli tretje mesto. Kje so vzroki za ta navidezni neuspeh? Zakaj je Lipa znala prepričljivo premagati obe ekipi, čeprav je izgubila z nami? Omenimo še, da so naši mladinci Celje letos že premagali, prav tako pa tudi Jadran na njihovem igrišču. Eden poglavitnih vzrokov je, da obeh preostalih nasprotnikov niso »jemali dovolj resno«, kot bi to morali storiti. Prepričani so bili, da je njihova igra tako superiorna, da niti Aero, kaj šele Jadran ne predstavljata posebne ovire. Ta lahkomiselnost je lahko posledica neizkušenosti naše mlade ekipe, ki bo še naslednji dve leti sodelovala v republiškem mladinskem tekmovanju. Torej, mladost in neizkušenost naj jim bo v opravičilo, vendar samo tokrat! Prav tako pa ne smemo pozabiti na psihološko pripravljenost posameznikov in ekipe kot celote, ko se igralci seznanjajo s cilji tekmovanja in nalogami, ki jih morajo med tekmo izvrševati. Tu je soodgovoren vodja ekipe — trener, ki mora dobro poznati kvaliteto posameznega igralca. Se več, med igro je potrebno odkrivati slabosti nasprotnika in jih s pridom uporabiti. Se dve leti sta pred nami. Spodrsljaj naj bo šola za vse nas, ki nam ta šport nekaj pomeni, da popravimo to, kar je bilo doslej narobe in v prihodnje uresničimo naše skupne želje, da naši fantje v mladinski konkurenci osvojijo sam vrh slovenskega rokometa. Ro- RADUHA 1978 Za letošnji pohod slovenskih železarjev je komisija za rekreacijo pri svetu sindikata izbrala pohod na Raduho, ki je z Bistro in Koprivno naj lepši kotiček na našem Koroškem. Je pa Raduha že od nekdaj kraj, kamor zahajajo železarji. Prihajali so mladi in začeli s prvimi vzponi prek čeri, previsov, prepadov in grap. V nedrja stene so začeli zabijati kline, skovane v železarni. Z ljubeznijo, z mehko besedo in žuljavimi rokami so začeli božati po stenah Raduhe. Vedno tesnejši stiki med goro in človekom so postajali dejstvo, in danes, ko sneg skopni, oživijo tudi stene Raduhe. Posamezniki pa tudi pozimi, v globokem snegu in ledu prek previsnih streh zmagujejo naravne zapreke. Prav vse te lepote, samotne in privlačne kotičke, sivo bele stene, posejane s pomladnimi poganjki gorskih macesnov smo hoteli pokazati našim slovenskim železar-jem. Prišli so številni železarji z Jesenic, delavci iz Krope, Verige z Lesc, nadalje iz Tovila Ljubljana, prišli so tudi železarji iz Štor, Žične Celje in nazadnje tudi ravenski železarji. Združeni v enotnem podjetju slovenskih železarn smo prav tako krenili združeni v veselem razpoloženju do gorskega kotička Grohat. Vreme nam je bilo naklonjeno, saj je Raduha razgrnila svoj megleni plašč ter se pokazala v vsej svoji pomladanski lepoti. Dostop je bil zaradi večje količine snega težavnejši, vendar so pogumnejši ob pomoči in umetno napravljeni poti lahko te težave premagali. Dolga kolona je pristopala in sestopala do poznega popoldneva in se vrnila prek Grohata, mimo Bukovnika do razpotja in dalje po Hojnikovi poti čez sv. Jakob, mimo Lipolda v dolino Koprivne do osnovne šole, kjer so se vsi udeleženci pohoda zbrali na skupnem zaključku. Po okrepčilu in poskočnih vižah ansambla Kovinarjev je bil pozabljen napor, dolga pot, žu-ljave noge in marsikatere nevšečnosti. Enotni pri delu združenih železarn si hočemo tudi z osebnimi stiki, stiski rok, medsebojnimi spoznanji in odprtimi pogledi na slovenskih planinskih vrhovih utrditi naše medsebojno zaupanje in tovarištvo. Franc Telcer ŠAH PRVENSTVO PIONIRJEV IN PIONIRK SRS V Ribnici na Dolenjskem se je od 2. do 4. junija pomerilo za naslov prvaka SRS po 20 pionirjev in pionirk iz vseh regij naše republike. Med udeleženci so bili tudi predstavniki naše regije, ki so v močni konkurenci dosegli naslednje rezultate: Danilo Peruš 6., Ivan Hovnik 16., Vida Seku-lovnik 6. in Mateja Smrtnik 12. To je soliden uspeh naših mladih šahistov, če vemo, da so na prvenstvu sodelovali tudi mojstrski kandidati ter 1. in 2. kate-gorniki. Peruš in Sekulovnikova sta osvojila 3. kategorijo. Trening t>erSn T Vočko — eden najbolj aktivnih mladih delfinašev v državi 1. F. HEALEY 1887 m ■ ta •Bfl '4%..... ‘M 1 ODPRTO PRVENSTVO Železarne ravne v reševanju Šahovskih PROBLEMOV ZA 1978 Mat v dveh potezah Beli: Ka8, Db8, Tc6, Sel, Sf2, b2 (6) Crni: Kd4, Th3, Se3, d5, g5 (5) MOŠTVENO SINDIKALNO PRVENSTVO SRS Ekipa železarne Ravne v postavi J. Zunec, F. Kolar, N. Ristič, J. Jesenek in J. Maklin se je udeležila republiškega moštvenega sindikalnega prvenstva v Kranjski gori 3. in 4. junija. V močni konkurenci se je to pot uvrstila le na 15. mesto. V. P. 1. Reševanje bo potekalo z objavami problemov v »Informativnem fužinarju«. 2. Za leto 1978 se bo reševalo samo direktne dvo in tripotez-nike. 3. Za pravilno rešitev dvo-poteznika dobi reševalec 2 točki, za pravilno rešitev tripoteznika 3 točke. Za morebitno stransko rešitev se prizna isto število točk kot za avtorjevo rešitev. Točkuje se največ ena stranska rešitev. 4. Zmagovalec postane tisti, ki zbere največ točk. 5. Pri dvopoteznikih je treba napisati samo prvo potezo belega, pri tripoteznikih pa prvo in drugo potezo belega ter prvo potezo črnega v vseh variantah. 6. Rešitve je treba poslati najkasneje 10 dni po objavi problema na naslov Viktor Pesjak, Javornik 39, 62390 Ravne na Koroškem. 7. Najboljši reševalci bodo dobili knjižne nagrade. BRANJE: cžadnji dan Devet do štirinajst let stari fantje, oblečeni v prevelike taboriščne cunje, so se gnetli okrog starega nemškega profesorja in! čebljali vsak v svojem jeziku: bili, so Rusi, Poljaki, Slovenci Cehi in Francozi. Videli so, da je oslabel od lakote in mu ponujali košček kruha. To je bilo vse, kar so si pristradali. Ni ga vzel, spregovoril pa je z veliko težavo: »Tovariši,« je rekel najprej po rusko, nato še francosko, »naš pouk gre h kraju. Mogoče je tole sploh zadnja ura.« Premolknil je in fantje niso ugovarjali. Tako dolgo so že bili v taborišču, da se niso čudili nobeni stvari več. Ze davno jih ni motilo, da ima njihova učilnica namesto sten na eni strani žično ograjo, na drugi smetišče in na ostalih dveh vrste umazanih barak. Strop je bil velikanski kvadrat neba, prekrit s smrdljivim dimom iz krematorija. V tej šoli ni bilo ne table ne klopi. Tudi neopravičenih ur ne, ker obisk ni bil obvezen. Ce kdo ni prišel k pouku, so vedeli, da je bodisi zbolel ali umrl. Dva velika vzroka so imeli, da so redno prihajali v šolo. Prvi je bil dolgčas. Žično ograjo so gledali vsak dan, prav tako barake, esesovce in jetnike, ki so bili v svojih, progastih oblekah vsi enaki. Drugi vzrok jim je povedal stari nemški profesor. Rekel je, da za smrt znanje res ni potrebno. Kdor pa hoče dočakati konec vojske in živeti v svobodi, se mora naučiti mnogo stvari. In ker so fantje hoteli živeti, so prihajali v šolo. Res niso imeli ne zvezkov ne svinčnikov, toda nekaj so si za- koriti. Le malo kasneje pa so ti isti nacisti sprejeli zakon o zaščiti narave, rastlin in živali. Stotisoči poštenih ljudi že leta umirajo po taboriščih, toda ves ta čas so v Nemčiji zaščiteni ježi, netopirji, močvirske želve, zeleni kuščarji, močeradi in celo rdeče mravlje. Ni prepovedano ubiti človeka v nemškem taborišču, kaznivo pa je ubiti v Nemčiji kateregakoli ptiča.« Govorenje je starega profesorja utrudilo, vendar je še enkrat dvignil glas: »Zapomnite si, fantje, ko bo vojske konec in se boste vrnili domov ter živeli v miru in svobodi — človek je vreden več kot še tako redka žival in rastlina, zato nikoli ne zaupajte ljudem, ki skrbijo za naravo bolj kot za ljudi!« Drugo jutro so fantje zaman čakali na pouk. Profesor ni mogel več vstati. Ko je naslednji dan umrl, so ga molče spremljali na njegovi poti v krematorij. Potem so strmeli v dim, ki se je dvigal v nebo, in si rekli, da ne bodo pozabili zadnjega dneva po- uka' Marjan Kolar LATELIJA FILATELIJA FILATELIJA FILA u vuvvO FILATELIJA FILATELUA FILATELIJA FILATELIJA FILA RAZSTAVA NAJLEPSA — TEMA pisovali v prah pred nogami, večino snovi pa so si zapomnili kar tako, na pamet. Učili so se hitro in kljub temu niso dosti pozabljali, ker to pač ni bilo mogoče. Kako bi, na primer, pozabili zemljepis, ko je vsak od njih pripovedoval o lepotah svoje domovine, bili pa so doma skoraj iz vse Evrope! Jeziki so bili lahki, saj so vsi Slovani razumeli besede »brat« in »mati«, »svoboda« in »smrt« ter mnogo drugih. In le kako bi mogli kdaj pozabiti naloge iz matematike. Saša je nosil na suknjiču številko 53 912, Ivan pa številko 68 351. Vprašanje: koliko ljudi je prišlo v taborišče med njima? In še: 32 barak stoji v 4 vrstah, koliko jih je v eni? V vsaki se stiska 250 sestradanih in onemoglih mož — koliko je vseh ljudi v taborišču? Ne, te matematike niso pozabljali. Toda ob takem pouku so zelo hitro rasli. Naučili so se, da mehki in občutljivi umrejo prej kot drugi, oni pa so hoteli živeti, zato so otrdeli in bili samo še na zunaj podobni otrokom. Naučili so se sovražiti esesovce in vse naciste, znali pa so tudi na prvi pogled presoditi, kateri bolnik bo ozdravel, kateri pa ne bo dočakal jutra. Zato so vedeli, da ima njihov profesor prav, on pa je govoril dalje: »Učili smo se zgodovino in zemljepis, matematiko in fiziko, kemijo in jezike, le telovadbe ne, ker so telovadili z nami esesovci še preveč. In prirodopisa se nismo učili, ker sem ga zasovražil že pred leti. Poslušajte, zakaj! Komaj so nacisti v Nemčiji prišli na oblast, so začeli graditi taborišča smrti, v katera so pošiljali ljudi, ki se jim niso hoteli po- Dva svetova 3 bronasta priznanja, kar je y kakor uspeh za društvo, saj do sedaj naši člani niso ude ževali podobnih razstav. gK» V letu filatelistično 1977 je doseglo kor°°.,j ino društvo v Slove® 7. mesto; tudi tu se vidi naP1^ dek, saj smo bili leto prej na mestu. . Obveščamo vse člane ltot° kega filatelističnega društva^, V okviru manifestacij ob proslavi 86. rojstnega dne predsednika Tita je bila v muzeju »25. maj« v Beogradu odprta zanimiva turistična razstava najlepša tema. Številni zelo zanimivi eksponati z materialom iz plodnega življenja in dela predsednika Tita so bili predstavljeni v znani tematski zbirki »Tito — najlepša tema«, ki jo je razstavil beograjski filatelist Milutin Simič. Ta zbirka vsebuje številne zelo zanimive filatelistične dokumente iz tematike, ki prek filatelije obdeluje življenje in delo našega predsednika. Zanimiv je tudi podatek, da je Simič med petnajstletnim zbiranjem materiala za to zbirko uspel zbrati nad 120 podpisov predsednika Tita na znamkah in priložnostnih ovitkih, ki jih razstavlja. Iniciator in organizator te filatelistične manifestacije — muzej »25. maj« je za otvoritev razstave pripravil bogato ilustriran katalog s številnimi barvnimi ilustracijami pa tudi priložnostni ovitek ter maksimum karto. Poleg tega je bil v uporabi tudi priložnostni poštni žig. Ta razstava je trajala mesec dni, predstavljala pa je enkratno priložnost, da se njeni obiskovalci seznanijo s tem filatelističnim materialom in da hkrati tudi sami začnejo zbirati in preučevati takšen in podoben material ter da prek takšnega dela spoznajo zgodovinsko dobo, v kateri osebnost predsednika Tita že zdavnaj predstavlja legendo. Na 2. jugoslovanski filatelistični razstavi mladih v Brežicah, ki je bila v maju, so naši mladi filatelisti dosegli 1 pozlačeno, 1 srebrno, 1 posrebreno in v juliju in avgustu ne bo *-filatelističnih shodov zaradi ™ letnih dopustov. f. * JUNAK Kdo je heroj? Tisti, ki iz 51 ražnika naredi prijatelja. 1 Talrr>v> Strahopetec umre večkrat, P na!c samo enkrat. .4 Shakespe fl P' Samo tisti je junak, ki i^10 gum za lastno usodo. NietZ*1 Junak krivice niti ne del® ne trpi. Latinski & Vsak heroj na koncu V°' , s«"1 dolgočasen. ErnefS Nihče ni junak v očeh sv°‘ služabnika. COl* Večina herojev so kot sl' bi jih človek cenil, jih gledati od blizu. ^ La RochefouC* f\ Fotografije za to števil prispevali: M. Franc, V. Ur F. Rotar in služba za inforrniT k.