List 6.
Nekoliko o reji ovac.
Ovca je velika dobrotnica takim krajem, kteri so za rejo njeno pripravni. Ce tudi ovca ni tistega pre-žiahnega plemena, ki se m:erinoško pleme imenuje m od kterega   en  sam  lep  oven  po 3000 gold.  in še
stane, vendar je ovca že veliko vredna, ako je velika, tedaj za mesu in loj dobra, ako dobrega mleka da in dobre volne. Za naše kraje se tedaj po pravici priporoča jezerska ovca, ki seje zaplodila iz laške oergamaške, in pa trebiška.
To dvojno pleme si je izbrala družba kmetijska, <** ga bo po deželi razdelila.
Naj nekoliko povemo o plemenjenji in reji ovac.
Ovca 18 mesecev stara je godna za pleme, če je dobro rejena, in oven tudi pri taki starosti, slabo re-jene ovce pa in ovni pozneje, ker pri dobro rejeni živali se spolovni gin prej obudi. — Ovca nosi 21 tednov, večidel eno mlado. Prav je, da se ovce meseca kozoprska ali kimovca plemenijo, da spomladi zgodaj mlade imajo, ki prek konca včlicega travna že z materjo na pašo iti morejo.
Oven more 30 do 40 ovac vplemeniti; o tistem času naj je od cede ločen; najboljše je k vsaki ovci ga posebej pustiti, pa ne en dan, ampak vsaki dan k drugi, ali pa še boljše, vsaki drugi dan, da krepkejši ostane.
Ce hočemo lepše ali žlahnejše pleme izrediti si, treba je najlepše ovce odbrati in z najlepšim, tudi s tujim žlahnejšim ovnom jih plemeniti, in z njih hčerami ravno tako vsako leto skoz več rodov ravnati* Vendar tako pleme ne bo nikoli tiste popolnomasti imelo, kakor če se prvo žlahnejše pleme med seboj plemeni.
Kdor brejih ovac ne varuje, ampak jih ali po mokrem ali še cel6 po slani pase, ali s psi sčuje in podi, ta je sam kriv svoje zgube, ker take matere rade zvržejo, včasi še celo zbol6 in poginejo.
Ko se mlado poleže, treba je skrbeti, da od druzih ovac škode ne trpi ali da svoje matere ne zgubi. Toraj je najboljše take ovce od druzih ločiti in posebej v kaki pregraji imeti. Jagnje naj bo pri materi, naj zraven nje leži, naj sesa, kedar hoče, in se uči svojo mater poznati.
Mlado naj sesa kake tri trde mesece; dalje to pustiti volno slabša. Ovca naj med tem boljšo klajo, tudi korenstva dobiva, in mlado naj se vadi jesti; najprej naj se mu otrobi in mehka mrvica in voda ponuja, in počasi naj se odstavlja.
Jagnjeta, ktera niso za pleme, se kopijo, dokler še sesajo, kakor junčeki. Pa grdo in po divje ravnajo tisti, kteri jim kile stolčejo.
Ovce ljubijo hribovsko pašo ali plevčl po strniščih, ali suhe senožeti, zeleno in suho mrvo, tudi mlado potrgano ali surovo ali posušeno listje in veje grmov in mladih dreves; sicer pa vse tudi, kar govedo je. Rade zmiraj naprej gred6 in se gredoč pasejo. Pij6 malo, ter manj od vseh druzih domačih živali. Sol pa posebno ljubijo, kakor je znano, tudi jim zelo hasne in se jim toraj ne sme utrgovati, ne mladim, ne starim. Mlado je potrebuje najmanj 2 funta vsako leto, staro pa po 4 funte.
Ovce se rede na paši in v hlevu, žlahne in ne-žlahne enako. Poleti naj se pasejo zunaj po bregovih, kjer je kratka trava, ki se ne izplača jo kositi; tudi povsod, kodarškode ni, samo po mokrih travniščih
------    44    ------
nikdar ne, kjer cedilje in metuljavec raste, ki jim je strup, ravno tako po rosi in posebno po slani ne. Premlade dobre paše, posebno detelje se objedo, kakor goveda, in če se jim o pravem času ne pomaga, jim trebuh poči, in poginejo. V veliki vročini hočejo senco imeti, da v nji poležejo; dež jim pa ne škoduje, če naliv ni; če se le potlej kmalu posuše.
Pozimi ostanejo v hlevu, in se jim trikrat na dan klaja da, zdrava mrva, slama, veje, repni skrožki ali korenstvo; velikim najmanj po 4 funte na dan, majhnim manj. Ovce imajo gosto volno, ki jih greje, potrebujejo zračnega hleva in višega, da jim prevroče ni, in da ne zbolijo, tudi dobre stelje, da niso v mokrem. Spomladi naj se prezgodaj na pašo ne ženo, ker jim je škodljiva.
Kdor hoče drobnico vpitati, vpita jo na dobri paši poleti ali jeseni, in pri dobri klaji pozimi, kakor govedo; stare jalove ovce in stari ovni niso za drugo. Vse ovce mlade in stare se rade in kmalu vpitajo na paši ali domd; pa zelo tolstih ne jemo radi:
Ovce žive do 20 let, pa malokje take starosti dočakajo, ker jih prej pokoljejo.