Leto XV., štev. I79
Upravmštvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratm oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul 3. — Tel. 3492, 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, VVien št 105.241.
Dvojna mera
Prijatelji in zagovorniki revizionistov, ki bi bili tako radi pripravljeni izpreme-niti sedanji zemljevid Evrope in si do-mišljujejo, da bi s sporazumom ali diktaturo velesil bilo delo zlahka opravljeno, so se mogli iz katastrofalnih dogodkov v Avstriji in njih neposrednih posledic poučiti, kam mora neizbežno voditi vsako prizadevanje po destrukciji velikega mirovnega dela. Nemška politika anšlusa je politika revizije v eni kardinalnih točk mirovnih pogodb in čim so se pokazali njeni usodni rezultati, je vzplamtela skoro vsa Evropa. Od vseh strani se je oglasil klic po intervenciji v Berlinu, Italija pa je celo smatrala diplomatsko akcijo za nezadostno in je zarožljala z .orožjem. Če je bilo treba še dokaza, da revizija pomeni voj no, je doprinesel ta dokaz v avstrijskem slučaju Mussolini s svojo vojaško demonstracijo.
Tem večje začudenje mora vzbuditi članek istega Mussolini ja, objavljen v dunajski »Neue freie Presse« komaj par dni po umoru kancelarja Dollfussa in v času, ko so se italijanske čete koncentrirale pod Brennerjem. Duce razpravlja v članku, kako bi se premagala bridka vojna dedščina, in prihaja do zaključka, da je treba mirovne pogodbe »proučiti in preizkusiti« ter ohraniti le 1:o, kar odgovarja pravičnosti, v ostalem pa, da je glavni problem evropske politike ta, da se zahteva po ohranitvi mirovnih pogodb spravi v sklad z zahtevo po njih reviziji. Ta zaključek se čita kakor paradoks, v resnici pa ni nič drugega, kakor izhod za silo iz dileme, v katero je zašla fašistična Italija s svojo neiskreno politiko v pogledu na mirovne pogodbe.
Italija že od nekdaj rada koketira z revizioni?tično idejo in je vedno nastopala kot sekundant Nemčije, čeprav je vedela, da koraka Berlin na čelu revi-zionistične fronte, to pa je veljalo le za druge, kajti kakor hitro je bila' prizadeta ona sama, je istemu Berlinu pokazala zobe in železno pest. V teku proti-nemške kampanje, ki se je v italijanskem tisku razvnela v zadnjih dneh, je eno vodilnih glasil z naivnim cinizmom zapisalo, da je Nemčiji na prosto dano uveljaviti svoje ekspanz'jske težnje proti zapadu, severu in vzhodu, kamorkoli hoče, da pa bo vsak poskus na južni meji izzval vojaški odpor Italije in ostale Evrope.
Italija se v vseh svojih srednjeevropskih akcijah z vnemo sklicuje na soglasje z zapadnimi velesilami. Ne bilo bi tedaj odveč, če bi tudi v Parizu in Londonu pazljivo preštudirali Mussolini jev članek in potem povedali, ali sega to soglasje na celotno zunanjo politiko fašističnega Rima. Ni verjetno, da bi zapadne sile s svojo avtoriteto krile italijanski »sacro egoismo«, ki je proti reviziji samo tam, kjer so tangirani njegovi načrti, drugod jo pa radodarno pripušča, zlasti če si s to politiko zopet ogreje ohlajeno Madžarsko in obenem udari po Mali antanti.
Velik del Ducejevih izvajanj je posvečen seveda Madžarski in nevzdržno-sti Trianona. Ne samo iz nacionalnih vzrokov — pravi Mussolini — se postavlja Italija za revizijo, gre ji pred vsem za pravičnost in vsled tega za ohranitev rniru. Trianonska pogodba je Madžarsko naravnost zadavila, da ne more živeti, zato te pogodbe ne more priznati. Tudi veliko Francozov — eita-mo v članku dalje — priznava neopra-vičljivost tega položaja. Brez revizije Trianona je mogoče le krajše ali daljše premirje v Podunavju, nikdar pa resničen mir.
Ne bomo v tej zvezi preiskovali, v koliko je Italija legitimirana sklicevati se na nacionalno pravičnost in klicati po remeduri pri — drugih. Tudi ne bomo primerjali, kako je prizadeta življenjska zmožnost na primer Reke, Trsta ali Zadra, glede katerih Mussolini ne govori o potrebi pravične revizije. Jugoslovani vemo ceniti blagoslov miru in respektiramo ustvarjeno in obstoječe stanje tudi tam, kjer nas boli Meje pa, kakršne so nam bile prisojene, so za nas nedotakljive in znali jih bomo čuvati proti vsakomur. To stališče je dosedaj z vso potrebno jasnostjo in odločnostjo zastopala naša politika in gotovo nima povoda, da bi ga komurkoli na ljubo spremenila.
Italija je v točki Brennerja do skrajnosti občutljiva, toda vedeti mora, da je v srednji Evropi še več Brennerjev, pri katerih bi učinek ne bil manj pomemben, če bi se jim kdo nedovoljeno približal.
Članek g. Mussolinija po pravici ugotavlja, da je Mala antanta najtrdnejši branik proti revizijski ataki, tolaži se pa z zavestjo da države Male antante v tem vprašanju niso vse enako neizprosne. Naj se v Rimu ne varajo. Če bi se tudi sicer res pojavile v kakem vprašanju različne nianse — v resnici jih ni — v eni točki sta odločnost in brezpogojna solidarnost trdni kakor jeklo. In za vse tri zaveznice velja Titulescova beseda: »Kdor se enemu izmed nas približa, bo naletel na tri.«
Z brezpogojno obrambo avstrijske samostojnosti soglašamo tudi mi, z ravno isto brezpogojnostjo pa zavračamo ysako revizijsko politiko, ne samo iz
LJubljana, torek 7. avgusta 1934
RAZHOD SOKOLSKIH MNOŽIC
Zaključek veličastnega pokrajinskega zleta v Zagrebu - Sokolski vlaki so odhajali vso noč in včeraj ves dan - Slovo od mornarjev
Zagreb- 6. avguta. Snoči so bile tu na slovesen način zaključene sokolske slavnosti zagrebškega pokrajinskega zleta, ki je bil prirejen v proslavo 601etnice Hrvatskega Sokola. Ogromna udeležba Sokolov in nacionalnega občinstva iz vseh pokrajin Jugoslavije, posebno pa navzočnost bratov čehoslovakov, Rusov, Poljakov in predvsem bolgarskih Junakov, ki so po sprejemu v Slovansko sokolsko zvezo tokrat prvič manifestirali v vrstah slovanskega Sokolstva. je dala zlatu značai široko-potezne vseslovanske prireditve, ob katere veličastni organizacija in izvedbi je moral postati pozoren ves mednarodni svet.
Kakor je obširno poročalo že ponedeljsko »Jutro«, re v nedeljo, na zadnji zletni dan. Zagreb doživel najprej sokolski obhod po mestj, kakršnega hrvatska metropola še ni videla doslej. Nad 23.000 Sokolov in Sokolic, med mirni blizu poldrug tisoč pestrih narodnih noš iz vseh pokrajin države in blizu 10.000 mož selekih sokolskih čet, je korakalo od Trga kralja Petra do Washing-tonskega trga s 386 prapori in 50 godbami. Stprevod. ki je traral ves dopoldan, se je skozi vse mesto pomikal med gostim epa-lirjem nacionalnih Zagrebčanov in gostov in je bil z oken, balkonov in pločnikov ves
čas obsipavan s cvetjem in navdušenimi orači jam i. Mirno lahko zabeležimo, da je z vsemi gledalci vred sodelovalo v sprevodu nad 100.000 oseb. Najbolj oduševljeno sliko je povorka nudila pred Narodnim kazali-šteni, kjer eo sokolske čete med gromkimi ovacijami zbranega občinstva s svojimi prapori defilirale pred zastopnikom Nj. V?!. kralja admiralom Priča in predstavniki vlade.
Popoldne je bil na velikem stadionu ob Maksimirski cesti glavni telovadni naslop, ki ga ie gledalo nad SO.OCO gledalcev, nastopilo pa je okrog 15.000 telovadcev. Velik jspeh je žel zlasti oddelek kraljevske mornarice pod vodstvom ljubljanskega rojaka Ivana Kovača. V premoru sta vsej množici izpregovorila podstarosta SKJ Gangl in pa minister za telesno vzgojo dr. Andjelinovič, ki je Sokolom s toplimi besedami polagal na srce. nai zmerom delajo v smislu trojnega gesla: v mislih domovina, v srcu pogum. v desnici sila. Njegova izvajanja 60 po vsem stadionu izzvala burno odobravanie.
Zvečer se je na zletnem prostoru vršil še monstrekoncert sokolskih pevcev in telovadna akademija, opolnoči pa so fanfare razglasile zaklj iček sijajno uspelega zl*ta.
Snoči in danes so ee zletniki pričeli ^7.-
hajati. Z današnjimi vlaki so ee odpeljale tudi števili>? družbe udeležencev na Goreaij-sko. zlasti na Bled, bratje Čehi pa nameravajo obiskati predvsem svoi dragi Jadran.
Vlak za vlakom
Zagreb, 6. avgusta, n. Že sinoči takoj po zaključku poslednjih telovadnih nastopov na maksimirskem stadionu so pričeli odhajati prvi sokolski oddelki iz Zagreba. Posebni vlaki so zapuščali Zagreb sinoči od 22. do 24. in nato danes ves dan od 4. do 22 ure Ze sinoči je s posebnimi vlaki odpotovalo iz Zagreba 12.000 Sokolov. Poleg tega pa se je ves večer brez vsakršnega incidenta vršil redni in izletniški promet na vseh treh zagrebških kolodvorih. Na trgu pred postajo, na peronih in ob vlakih je bil silen vrvež tisočglavih množic. Neprestano prepevanje, narodni plesi, sviranie cele vrste sokolskikh godb ie daiflio življenju na kolodvorih nepozabno sliko pestrega življenja.
Prvi so zapustili Zagreb oddelki tuzlan-ske zupe za njo kranj*Va župa. pa Kar-lovcani, Kragujevčani. Belov*rci, potem oddelki iz Skopi ia. Cetinja. Maribora itd. velike množice ljudstva so prireiale odhaja ločim Sokolom neprestano navduušene ovacne.
Cena 2.— Din1
Naročnina znaSa mesečno Din zo._
Za inozemstvo Din 40._.
Uredništvo:
Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon fit. 2440. Celje, StrossmayerJeva ulica št. L Telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Z brzim vlakom ob 23.20 so odpotovali iz Zagreba ministri Stojanovič, Šumenko-vič in Srkulj ter večina senatorjev in narodnih poslancev, ki so se udeležili jubilejnega zleta. Šele okrog 2. ponoči je življenje na glavnem kolodvoru, na Savi in na maksimirski posta i' nekoliko zastalo, a le da se je s tem večjo silo pojavilo znova čez pičle tn ure. Danes so zapustili Zagreb s posebnimi vlaki nadaljnji oddelki Sokolov iz Velikega Bečkereka, Osijcka, Varaždina, Lz.ic, Novega Sada. Sarajeva. Beograda. Niša ter iz bližnje in daljne zagrebške okolice.
Ob 8. zjutraj so odpotovali mornarji. Na postaji se je zbrala velika množica ljudi, ki jim je neprestano navdušeno vzklikala. Pred postajo je pregledal mornarje komandant mesta general Bodi. ki jim je čestital k doseženim uspehom in jim želel novih lavorik. Mornarji so se odzvali njegovim besedam z gromkim: Zdravo! Ob 8. je odpotoval v Beograd z brzim vlakom tudi admiral Dragutin Priča, kraljev odposlanec na sokolskem zletu. Spremljala sta ga komndant mesta Mihael Bodi in zastopnik starešinstva zagrebške sokolske župe.
Nocoj ob 20.45 jc odpotoval v domovino del češkoslovaških sokolskih gostov. Drugi del odpotuje v več skuoinah na Plitvička jezera, na Jadran in v Bosno. 16. t m. se spet zberejo v Zagrebu, da se skupno vrnejo v domovino. Tudi Bolgari so danes ostali še v Zagrebu. Večji del bolgarskih Junakov odpotuje na Bled, drugi pa se odpravijo na krajše izlete v zagrebško okolico. Tudi Rusi se le deloma vrnejo v Beograd. Večinoma odpotuieio na Jadran. Kon čno ostanejo tudi Poljaki še nekaj dni pri nas v gosteh.
Politika proti Mali antanti v Podunavju ni mogoča
Senzacionalen članek vplivnega francoskega politika Francija mora posredovati med Italijo in Malo an-tanto — Prvi znaki italijanskega popuščanja
Pariz, 6. avgusta, č. V »Agence Economi-que fc Financiere« je objavil znani senator Berenger članek, v katerem pravi med drugim, da je povsem razumljivo, če noče Mussolini dopustiti, da bi napravil Hiitler iz Dunaja drugo prestolnico velike 0<"-mo,-nije. Prav tako pa je razumljivo, ako so se slovanske države Srednje Evrope vznemirile, ker je Mussolini s svojo energično kretnjo hotel pokazati, da je Italija država. ki ima dolžnost čuvati nad mirom v Srednji Evropi. Zato je Francija zašla v neprijeten položaj. Na eni strani se mora priznati, da ima Italija načelno prav, ako skuša na vsak način preprečiti aneksijo Avstrije po Nemčiji, na drugi strani pa mora Francija upoštevati stališče držav Male antante, ki ne dopuste, da bi bila pokroviteljica Avstrije Italija in da bi v odnosa iih Srednje Evrope prevzela vlogo razsodnika ter pooblaščenca velesil. Pariz na eni strani ne sme zavzemati drugega stališča, kakršno je stališče Rima v pogledu Avstrije, na drugi strani pa se absolutno ne sme oddaljiti od Prage. Beograda in Bukarešte.
Senator Berenger izvaja iz tega sklep, da je v tem času najnujnejša dolžnost Francije nastopiti kot posredovalka in spraviti v
sklad interese Male antante z interesi drugih držav, tako da bo mir v Srednji Evropi zagotovljen na podlagi sodelovanja Francije, Italije in Male antante.
Čeprav italijanski tisk glede zunanjih političnih vprašanj nikoli ne prinaša svojih lastnih komentarjev, nego se skoraj vedno omejuje le na reportažo tujega mnenja in se sploh stalno ravna po striktnih navodilih Mussolinijevpga tiskovnega urada, pa sedaj vendarle objavlja izjave senatorja Berenger ia, kar je treba sprejeti kot dokaz, da
je Mussolini dal svoji zunanji politiki smer, M	_ ________f
v kateri namerava navezati stike z Jugosla- J je vodstvo Stranke poseglo vmes in je vijo in češkoslovaško zaradi ureditve sred- Arpinatija in njegove prijatelje izkLhl-
njeevropskega političnega problema. Italija 1 -	- --
bo poizkušala doseči, da Jugoslavija in Češkoslovaška ne bosta ovirali Mussolinijeve politike v srednjii Evropi, in še več. da bi se dosegel z njnma sporazum, ki naj za jamči sedanje stanje v Podunavju. Prvič se je zgodilo, da so s tem fašistični listi brez pridržka priznali, da Italija v Srednji Evropi *»e more voditi politike, ki bi bila proti stališču držav Male antante.
Tudi nekateri drugi francoski listi, t?ko »L' Information«, pišejo o tej stvari v slič-nem tonu.
Udušena revolta
v fašistični stranki
Mussolini je dal aretirati in izgnati na Liparske otoke svojega intimnega sodelavca Arpinatija in celo vrsto drugih funkcionarjev stranke
R*m, 6. avgusta, g. Fašistične oblasti v Boiogni so pritegnile vajeti. Že nekaj časa so razmere v fašističnih krogih zahtevale energično razčiščevalno akcijo, ki je končno zadela bivšega glavnega fašističnega tajnika v Boiogni, poslanca in državnega podtajnika Arpinatija. Arpina/ti je baje zasledoval politiko, ki ni bila v skladu s fašističnimi načeli in ko je skupina 20 strankarskih pristašev izjavila, da je solidarna z niim,
čik) iz stranke. Uradna agentura »Step-hani« javlja sedaj, da je bil Arpinati obsojen na petletno prognanstvo na Li-parskih otokih. Odstavljeni in prognani zvezni tajnik je bil eden izmed najbolj odličnih voditeljev fašizma v Boiogni, ki mu je tamkaj tudi pomagal do zmage.
Arpinati jeva afera predstavlja prvi primer, da so nesoglasja v fašistični stranki zavzela tako velik obseg. Mus- I vprašanja, solini je Arpinatija ponovno opozoril,
naj opusti svojo opozicijo proti politiki in taktiki režima, vendar pa brez uspeha. Arpinati je svojo propagando le še povečal in zbral okrog sebe velik krog nezadovoljnežev. Zato se je Mussolini odločil, da energično udari po njem. Najprej ga je dal izključiti iz stranke, nato aretirati in končno obsoditi na petletno pregnanstvo. Arpinati je bil pravočasno opozorjen, kaj se proti njemu pripravlja, vendar pa kljub nasvetom prijateljev ni hotel pobegniti.
Pariz, 6. avgusta, d. »Temps« poro- * ča, da je bilo v soboto in nedeljo izvr-šenih še mnogo političnih aretacij. / tiranih je bilo skupno okrog 350 1 J.-med njimi 20 vrhovnih funkcionar fašističnih političnih in strokovnih organizacij. Francoski listi razpravljajo obširno o teh dogodkih v fašistični stranki. Po njihovem mnenju so se na-sprotstva med Mussolinijem in opozicijo nanašala v prvi vrsti na gospodarska
Hitler zatrjuje,
da odklanja vojno
Njegova izjava pa je namenjena za angleško javnost, ki jo skuša pridobiti tudi z opozorilom, da so Angleži germanskega porekla
London, 6. avgusta. AA. Poročevalcu »Daily Maila«« je nemški državni kancelar Hitler izjavil:
Vprašujete me, ali je možna vojna. Na to odgovarjam, da je Nemčija bolj kakor katerakoli druga država izkusila zlo, ki se rodi iz vojne. Zahtevamo samo ohranitev sedanjih meja, borili se bomo le, če se bomo branili. Žrtvoval ne bom Lrvi niti enega Nemca za katerokoli kolonijo. Smernice naše politike nam narekuje okoliščina, da smo obdani z obročem mogočnih sovražnikov, ki bi utegnili nekega dne zahtevati od nas nesprejemlrve reči.
O Avstriji je Hitler dejal: Avstrije ne bomo napadli. Anšlus ni problem sedanjosti, toda prepričan sem, da bi bilo to vprašanje rešeno tistega dne, ko bi se o nJem razpisal plebiscit v Avstriji Prirodno je, da se avstrijski Nemci skušalo združiti z Nemčijo, toda opozicija ostale Evrope ?e premočna.
O gospodarskem položaju Nemčije je Hitler optimist: Tehniki bodo znali napraviti državo neodvisno od inozemstva na polju sirovin, toda pogoj za to je obnova svetovne trgovine, mednarodno sodelovanje v najširši obliki na temelju popolne enakosti vseh narodov. Le pod tem pogojem je možen tudi povratek Nemčije v Ženevo.
Ob zaključku svoje izjave je Hitler apeliral na simpatije Afniglosasov in dejal: Visi pr' ' vmo istemu genrnanske-
— ^...........
razlogov svoje lastne integritete, nego v isti meri iz razlogov iskrene miroljubnosti. Zato odklanjamo dvojno mero, ki jo zastopa in proglaša fašizem kot edino zdravilo za bolno Evropo.
V tem pogledu se čutimo eno ne samo v našem srednjeevropskem zavezniškem okviru, marveč tudi z našo veliko zaveznico Francija
mu rodu. Zato se moramo zdru-zm m zato je potrebno, da nastopi prijatelj-strvo med obema narodoma.
Pariški odmev
Pariz, 6. avgusta, g. Izjave državnega kancelarja Hitlerja, ki jih danes objavlja »Daily Mail«, so dade pariškemu tisku povod, za številne ugovore, ki se nanašajo skoraj na vse točke Hitlerjevih izjav. Tako so v Parizu prepričani, da ima dozdevna odpoved Nemčije kolonijam v glavnem ta namen, da bi pomirila Anglijo. V zvezi s tem omenjajo listi slično izjavo Bismar-cka, češ da Balkan ni vreden kosti niti enega Prusa, kar pa Nemčije ni oviralo da ne bi bila za cilje na Balkanu vstopila v svetovno vojno. Tisk ugotavlja, da Hitlerjeve izjave ne vsebujejo niti sledu o kakšnih garancijah za mirovne namere Nemčije, temveč baš nasprotno.
Vojska je iz prepričanja za Hitlerja
Pariz, 6. avgusta, p. Nemški general Reichenau, šef politično-vojaskega urada nemške vojske, ki ga je osnoval general Schleicher, je podal zastopniku »Petit Jeur-nala« izjavo, v kateri pravi med drugim:
»Zvestoba nemške vojske današnjemu r?*in?y ie popolna. Vojska stoji ob strani Adolfa Hitlerja ter je pogrešno, če se go-von, da bi mogla podpirati kak reakcionarni pokret
Georgijev napoveduje
volitve v Bolgariji
Važne izjave predsednika bolgarske vlade zastopniku naše agencije Avale o motivih in smernicah svoje
politike
Volitve v Angliji
London, 6. avgusta. AA, Po poročilu lista »News Chronicle« je angleška vlada sklenila, naj se prihodnje splošne volitve vrše maja meseca 1935.
Obisk ruskih letalcev v Parizu
Lublin, 6. avgusta. w. Tri sovjetska letala so na poti v Par-z okoli 11. dopoldne pristala na tukajšnjem letališču, ker so v megli izgubila orientacijo. P0 prejetih vremenskih poročilih so letalci preko Krakova n Češkoslovaške nadaljevali pot v Francijo.
Sofija, 6. avgusta AA. Predsednik ministrskega sveta Kimon Georgijev je popoldne sprejel poročevalca agencije Avale in mu odgovoril na vprašanje 0 notranji politiki bolgarske vlade v zvezi z dogodki 19. maja in na nekatera vprašanja o njeni zunanji politiki. Vsebina razgovora je bila naslednja:
»Gospod predsednik! Jugoslovenska javnost motri z velikim zanimanjem razvoj političnih razmer na Bolgarskem in prizadevanje nove bolgarske vlade, da odstrani zapreke, ki ovirajo pravilni razvoj dobrih sosedstvenih in prijateljskih stikov med Bolgarijo in njenimi sosedi, zlasti pa med Bolgarijo ln Jugoslavijo; O tem, kakšni so uspehi razpusta VMRO, krožijo še posebej razni glasovi«.
»Ne vem, je odgovoril g. Georgijev, kakšne govorice in poročila imate v mislih. Naglasiti moram, da je naša zunanja in notranja politika tako jasna, da ne dopušča nobenega samovoljnega tolmačenja. Glede razpusta ilegalne makedonske organizacije ■zadošča, da omenim 14. točko vladnega manifesta, ki govori o vzpostavitvi državne suverenosti in avtoritete na vsem državnem področju. To točko svojega programa smo izvedli brez zavlačevanja in z odločnostjo, ki odgovarja državnemu dostojanstvu in državni varnosti. Ta vzpostavitev popolnega reda in za/konitosti v vseh krajih naše države bo le izboljšala, kakor verujem, tudi naše stike s scsedmimi državami.«
»V beograjski »Politiki« je pred kratkim izšel članek, da sedanja vlada nI varna pred iznenadenji od strani razpuščene organizacije VMRO in drugih elementov, ki so z izpremembami dne 19. maja t. I. nezadovoljni?«
Novi vladi ne grozi nobeno iz-nenadenje in nobena nevarnost ilegalnih elementov ali z druge strani. Sedanja vlada je tako močna in tako avtoritativna, da takšne Bolgarija doslej še ni Imela. Stojimo čvrsto na neomajni podlagi avtoritete za novo vlado in bomo to avtoriteto še okrepili s koristnimi reformami, ki jih bomo tavedU z največjo energijo. Ljudske množice nas
že podpirajo in bodo mogle to v kratkem izraziti tudi z ustanovitvijo močne politične sile. Ce se pa vaše vprašanje nanaša na možnost zločinskih dejanj, ki so povsod mogoča, vam p0vem tole: če bi se našli takšni brez.uiin.niki, bodo s svojimi sokrivci take zločine drago plačali. Zakon o preprečevanju zločinov bo veljal brezpogojno in nepopustljivo. To dokazujejo vešala v Sliv-nu«.
»Kakšen predstavniški sistem namerava vlada uvesti na mesto dosedanjega parlamentarnega sistema?«
»Kakor sem že to poudaril, naš predstavniški sestav ne bo posnet ipo primerih iz drugih držav marveč se bo naslanjal na naše posebne razmere. Ustvarili bomo nov parlament z zastopniki gospodarstva, profesionalnih ustanov in s političnimi elementi«.
»V kakšnih političnih odnošajih je Bolgarija sedaj s svojimi sosedi?«
»Bolgarija se b0 še naprej trudila, da s svojimi sosedi vzpostavi odnošaje zaupanja in prijateljstva. Lahko p0vem, da je izprememba 19. maja pospešila proces tega zboljšanja v naših zunanjih stikih.«
»Kakšne koristi pričakuje Bolgarska od vzpostave svojih stikov z Rusijo?«
»Predvsem bomo zopet v zvezi z velesilo, ki neodvisno od svojega notranjega režima igra v evropski politiki važno vlogo. Razen tega .po pravici upamo, da bomo od tega imeli tudi gospodarske koristi«.
»Kakšno stališče zavzema nova bolgarska vlada glede političnega zbližanja in bratskega sporazuma med jugoslovensktm in bolgarskim narodom?« j
►Naše stališče v tem pogledu je znano. Ponovno sem imel priliko, da fco vprašanje pojasnim v celoti. Drago mi je, ker morem še enkrat naglasiti naš0 neomajno voljo, da storimo vse, kar bi nas moglo če tesneje zbližati z bratskim narodom. Ne dvomim, da bodo naša prizadevanja naletela v Beogradu na popolno razumevanje In na vsestranski odziv in da bodo tak0 prijateljstvo, bratstvo In sloga stopili na mesto tužne Preteklosti z njenim nerazumevanjem ln njenimi spopadi«.
Pričetek Hindenburgovih pogrebnih svečanosti
Žalna seja nemškega parlamenta - Komemoracijski govor kancelarja Hitlerja o Hindenburgovi vlogi v
nemški zgodovini
Berlin, 7. avgusta g. Državni zbor je imel danes v Krollovi operi svečano sejo v proslavo pokojnega državnega predsednika Hindenburga. Sejo je otvoril državnozbor-ski predsednik Goring; navzoč je b.il tudi sin državnega predsednika polkovnik Oskar Hindeniburg. Vse je bilo ovito v črno. Ofkna so bila prekrita s črno kopreno, med cvetlicami na okuib pa so viseli črni trakovi. V \estibulu poslopja je bil položen ogromen venec belih lilij in rdečih vrtnic, na traku pa je bil napis v francoščini: »Diplomatski zbor«. V sejni dvorani je bilo Polmračno, ker so bile tudi vse svetilke ovite v črno. Na trgu pred opero se je zbrala ogromna množica ljudi, da bi cula govor državnega kancelarja, ki so ga prenašali po zvočnikih. Javni uradi v času oddajanja Hitlerjevega govora niso poslovali. Kdor si je za sprejemanje žalne seje preskrbel radio, je bil oproščen običajnih pristojbin. Dohode h Krollovi operi so zaprli močni zaščitni oddelki in dostop so imeli samo Povabljeni gostje. Poslanci so prišli na sejo skoraj vsi v rjavih in črnih strankinih uniformah. Diplomatsko ložo so skoraj polno-številno zasedli člani diplomatskega zbora s papeškim nuncijem Orsenigom na čelu.
Otb 12. se je pojavil v dvorani državni kancelar Hitler, ki je z dvignjeno roko pozdravil zbor ter nato z ostalimi člani vlade aasedel mesto na vladnih klopeh. Tudi državni kancelar je bil v rjavi uniformi. Poleg njega je sedel podkancelar Papen. Pred poslanskimi sedeži so bili postavljeni trije naslonjači, na (katerih so sedeli polkovnik Hindenburg, njegova žena in tajnik Pokojnega maršala dr. Meissner. Ko je Hitler stopil na govorniško tribuno, se je najprej obrnil k polkovniku Hindenburgu, ki se je dvignil in se zahvalil s hitlerjevskim po-Bdravom. Nato je imel Hitler svoj žalni govor, v katerem je med drugim dejal:
»Novica o bolezni častitljivega predsednika države je milijone nemških src navdala s strahom in skrbjo za življenje starčka, ki je bil simboličen izraz neporuš-ljive življenjske moči našega naroda, ki se vedno znova pomladi. V trenutku, ko se pripravljamo, da izkažemo dragemu pokojniku poslednje časti, šele pojmujemo v vsem obsegu veličino tega edinstvenega življenja«
Govornik je nato očrtal življenje pokojnega Hindenburga in podal sliko političnega položaja sveta ob rojstvu maršala Hindenburga. opisal je politične okoliščine, v katerih je zrasel mladi Hindenburg, in nadaljeval:
»Hindenburg je bil .vse življenje v službi države in našega naroda. S 64 leti je dal kot general in poveljnik armadnega zbora slov© službi, ko pa je izbruhnila svetovna vojna, je pozval cesar moža, ki je živel v pokoju in ki ni bil prav nič odgovoren za vojno. Da je bilo politično vodstvo našega naroda v tistih časih kongenialno z vojaškim vodstvom, bi bilo Nemčiji prihranjeno najhujše' ponižanje kar jih pozna zgo-
dovina. V drugo se je Hindenburg umaknil v zasefbno življenje in v drugo so ga zopet pozvali na krmilo. Dne 26. aprila 1925 je nemški narod izvolil Hindenburga za predsednika države. Ne da bi bil takrat vedel, da je nemški narod izvolil z njim tudi zaščitnika nove nemške revolucije.
S hvaležnostjo in ganjenostjo se spominjam neprecenljivih zgodovinskih zaslug, ki si jih je pridobil Hindenburg, ko se je v govem imenu dosegla sprava med najboljšo nemško preteklostjo in najboljšo nemško bodočnostjo, po kateri vsi tako goreče hrepenimo. Od tiste ure, ko sem mogel kot kancelar države priseči v njegovo častitljivo roko, sem čim dalje bolj spoznaval naklonjenost usode, ki nam je dala tega tako očetovsko dobrotljivega zaščitnika Nemški narod sme biti hvaležen Previdnosti, ki je postavila njegovo velegenmamsko vstajo pod zaščito njegovega velečastitljivega plemiča in vojaka. Sklenimo trdno v naša srca podobo tega velikega Nemca Usoda nam je naložila poslanstvo, da vodimo nemško državo in narod v bodočnost. Prosimo Vsemogočnega, naj obrne naše delo in naš boj v blagor našega naroda. Hindenburg ni mrtev, ker živi med nesmrtniki našega naroda sredi velikih duhov preteklosti kot večni zaščitnik nemške države, nemškega naroda«.
Seja je bila zaključena s sviranjem arije iz Wagnerjeve opere »Gotterda.mmeru.ng.«
Po eeji so Hitler. Goring in general Blom-berg prisostvovali mimohodu državne hrambe, redarstva, narodno - socialističnih zaščitnih oddelkov in Goringove osebne straže. Vsi so bili opremljeni s čeladami in z bodali na puškah.
Seji je prisostvoval tudi bivši prestolonaslednik v kroj'i nekdanjih gardnih huzar-jev. Bil je izredno dobre volje in je segal v roke vsakomur, ki se mu je približal, redarjem. delavcem, hitlerjevi mladini io celo otrokom. Na kraju se ie odpeljal s svojim športnim vozilOm.
Neurathova zahvala ministru Je vtiču
Beograd, 6. avgusta, p. Zunanji minister Jevtič je danes sprejel naslednjo brzojavko iz Berlina:
Za vaše tople izraze sožalja ob globoki žalosti, ki je tako nenadoma zadela nemški narod zaradi smrti predsednika države, vas prosim, da izvolite sprejeti mojo najiskrenejšo zahvalo. Neurath, zunanji minister.
Poslanik Balugdžič se je vrnil v Berlin
Berlin, 6. avgusta, p. Jugoslovenski poslanik v Berlinu, g. Balugdžič, ki se je mudil na dopustu v Jugoslaviji, se je danes po nalogu z najvišzega mesta vrnil v Ber-
Muslimanski izgredi proti zidom v Alžiru
Pariz, 6. avgusta. AA.' Iz Alžira poročajo, da je spopad med Židi in muslimani v Konstantinu nastal, ker je vojak židovske veroizpovedi iz tamošnje garnizije stopil popolnoma pijan v tamošnjo džamijo in začel psovati muslimane. Muslimani so ga nato pretepli. S tem pa se niso zadovoljili, marveč so odšli še na ulice in pričeli napadati in ropati židovske trgovine. Muslimani so šli še dalje in so ponoči izvršili nasilja po židovskih stanovanjih. Vso noč so slišali iz stanovanj ranjenih in preganjanih zidov klice na pomoč. Opoldne so se sestali zastopniki obeh strank, da mirno ure-de spor. Se preden pa so delegati podpisali sporazum, je že znova zdivjal proti-židovski pokret. Muslimani so začeli pleniti in požigati stanovanja in trgovine 2i-I dov na še hujši način. Sredi Konstantina se je nato razvila prava bitka s palicami in revolverji in celo z brzostrelnimi puškami. Kazalo je, da pride do izbruha splošne vstaje. Policija je bila brez moči. Zato so poslali v Konstantin brigado orožni-štva, bataljon senegalskih strelcev in več oddelkov gasilcev. Po najnovejših vesteh je sedaj vzpostavljen red. Po poročilu nocojšnjih listov je 20 mrtvih. 75 hudo rante-nih in nad 300 lahko ranjenih.
Nacionalni javnosti
Izjava »Nacionalnega akcijskega odbora za obrambo delavskih in nameščenskih pravic"
Svetovna ženska akcija proti fašizmu
Kakor smo že poročali, se vrši te dni — 4., 5. in 6. avgusta v Parizu svetovni žen ski kongres proti fašizmu in proti njegovi posledici — vojni. V pripravljalnem odboru so delegatke iz 21 držav ter je zastopana tudi Jugoslavija po profesorici Milici Bog-danovič. Na kongresu samem zastopa Slovenke Marija Vilfanova. Med delegatkami so znana imena kulturnih in socialnih delavk iz vsega sveta, ki jim je prišla do zavesti opasnost trenutka in ki so spoznale v fašizmu največjega sovražnika ženskih pravic. Spontana skupna težnja je združila v borbi za skupni smoter osebnosti kakor Karin Mihaelis, Andree Stevens, Aura TTie-odoropoulos, Sun Vat Sen, Gerdrud Woker in druge. To so žene, ki pripadajo gibanju z različnimi tendencami; nekatere so poznane kot izrazite borilke za ženske pravice, druge kot voditeljice delavskih žena, tretje kot pacifistke, kot književnice... — a vse druži plejnenita težnja: rešiti človeštvo pred pobesnelim fašizmom.
Na kongres se je prijavilo veliko število zastopnic raznih strokovnih organizacij, med njimi so delavske organizacije, učiteljske in uradniške organizacije, gospodinjske in kmečke zveze, nekatere tudi z izrazito krščansko smerjo.
Gibanje je pričelo izdajati tudi svoje glasilo »Les femmes dans 1'action mondi-ale« (žene v svetovni akciji), čegar prva številka pojasnjuje namen gibanja ter predstavlja svetu iniciatorke gibanja kot posameznice ali kot zastopnice organizacij, ki načelno pristajajo na program gibanja. Članek »Življenje žene v fašističnem peklu« prikazuje ženin položaj v izrazito fašističnih državah, to je v Italiji, Nemčiji in Avstriji. Pretresljivi primeri nudijo dokaze, kako fašistični protektorji otrok in prepoji,	_ ,	, . ... roditelji družine, ubijajo starše pred očmi lin, da prisostvuje' pogrebu maršala Hm- lastnih otrok, kako ne prizanašajo niti no-
rifinKiirOa knt znstnnnilefl tiiffnsInvensketJa ' "
denburga kot zastopnika kralja in vlade.
Kdo fe bil vodja upora v
Nova razkritja o pripravah za hitlerjevsko pobuno Obešeni zarotniki so bili baje samo orodje v rokah drugih — Glavni vodja je pravočasno pobegnil
Dunaj, 5. avgusta, d. Današnji »DerMor- I po narodno-šočialističnih prevratnikih, 2e gen« sporoča, da je policijska preiskava o izročili sodišču, vzrokih narodno-socialističnega prevratnega poizkusa dne 25. julija prišla že tako daleč, da bo bržkone nudila podlago za nova senzacionalna odkritja. Kakor pravi list ,je trenutno že ugotovljeno, da niso bili niti justificirani Holzweber niti Pla-netta in Hudi glavni poborniki nasilnih dejanj, temveč so imeli samo nalogo iz-vesti gotov program v okviru že davno pripravljenega in širokopotezno zasnovanega načrta. Mož, v čigar rokah so se bržkone stekale vse važne zveze in ki jd bi! očividno naravnost odgovoren monakov-skim narodno-socialističnim oblastem, je po uradnih ugotovitvah že večkrat imenovani dunajski odvetnik dr. Otto Gustav NVachter. Dr. \Vachter, ki je sin znanega generala VVachterja, je takoj po ponesre čenem prevratnem poizkusu pobegnil v noči na 26. julija z Dunaja in ga doslej niso mogli izslediti. Zato domnevajo, da je prekoračil nemško mejo. Dr. NVachter, justificirani Holzweber in tretja oseba, katere identitete pa še niso ugotovili, so imeli ponovno sestanke v Klosterneuburgu, kjer so bile baje dogovorjene vse podrobnosti za teroristično akcijo.
V zvezi z vlogo, ki jo je igral dr. Wach-ter, je po mnenju »Morgena« zanimivo tudi poročilo, da je bil zagovornik morilca dr. Dollfussa. justificiranega Planette, odvetnik dr. Erich Fiihrer po uspešni hišni preiskavi aretiran. Dr. Fiihrerja so že več mesecev sumničili aktivnega sodelovania v narodno-socialističnem pokretu.
Policija upa, da bo svojo preiskavo zaključila do srede avgusta in računajo, da bo dotlej izšlo tudi uradno poročilo o najvažnejših podrobnostih hitlerjevskega prevratnega poizkusa.
Likvidacija upora
Dunaj, 6. avgusta, d. Kakor poročajo listi, bo nemško-nacionallni »Turnerbund« v prihodnjih dneh podrejen posebnemu vladnemu komisarju. Vsa okrožna in okrajna vodstva »Turnerbusnda« bodo razpu-ščena, vsa telovadna društva, ki so spadala v to zvezo, pa bodo dobila vladne komisarje. Predvsem se imajo reorganizirati mladinski oddelki, ki so vodtfi v zadnjem času mnogokje povsem odkrito narodno-socialistično propagando.
Dunajska policijska direkcija Je zaplenila vse premoženje nemškega akademskega juridičnega drušitva na dunajski univerzi. Društvo je bilo razpuščeno, ker se je udiejstvovalo v narodno-sociaflistd Snem smislu.
Kakor poroča »Redchspost«, so policijskega direktorja Otona Steinhausla in višjega policijskega komisarja Leona Gotz-manna, ki sta se na sumljiv način udej-stvovala pri zasedbi kancelarske .paiača
Novi procesi
Dunaj, 6. avgusta, w. Varnostni urad policijskega ravnateljstva je toliko zaključil preiskavo proti vsem prevratnjikom, da je mogel davi predložiti vojaškemu sodišču kazensko prijavo proti vsem osumljencem. Proti glavni skupini udeležencev so vložene tudi prijave zaradi suma umora, zlorabe uradne oblasti in zlonamernega poškodovanja. Že jutri bo pred vojaškim sodišče razprava proti 25 letnemu aktivnemu vojaku Ernstu Faiki, ki je bil dodeljen drugemu avtomobilskemu lovskemu bataljonu. V sredo in četrtek se bo moralo zagovarjati pred vojaškim sodiščem zaradi zločina veleizdaje še 9 prevratnikov.
Samomor v inomoških zaporih
Dunaj, 6. avgusta, AA. Iz Inomosta poročajo, da se je v tamošnjem policijskem zaporu obesil 20 letni narodni socialist Rudolf Varvich, ki so ga aretirate pri zadnjih dogodkih v Avstriji.
Stanje dr« Rintelena
Dunaj, 6. avgusta, d. Kakor poročajo listi, ni v zdravstvenem stanju hudo ranjenega poslanika dr. Rintelena nastopila nobena bistvena izprememba Kakor znano, je v petek nastopila embolija, ki je kot posledica strela povzročila popolno ohromitev levega dela telesa. V krvnem toku nastali zamašek bo po značaju te nevarne komplikacije odpravljen dalje, zaradi česar obstoja nevarnost, da se bo ustavil v srcu ali pa v kaki možganski arteriji ter
sečim materam. Poseben članek je posvečen eni najbolj fašističnih držav, Japonski ter raziskuje položaj japonske delavke, ki je med najbolj obupnimi na svetu. »Klic ženam zatiranih narodova se obrača v prvi vrsti na narodne manjšine ter na kolonizirana ljudstva. Poseben članek s protivoj-no tendenco je posvečen »ženski mladini vseh dežel«.
Poplave v Italiji
Milan, 6. avgusta. w. Po gornji Italiji so zaradi trajnih nalivov mnoge reke prestopile bregove. Gornja italijanska jezera so v zadnjih 24 urah naglo narastla za več kot meter nad normalo. Številna polja so uničena, v nevarnosti pa so tudi mnoge kmetije. Na delu je mnogo reševalnih oddelkov. V okolici Bielle so narasle reke podrle mnogo mostov in brvi. Stvarna škoda je že sedaj zelo velika.
V svežem spominu je še obupna borba rudarjev v revirjih TPD v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju proti redukcijam, katere je najavila TPD s svojo okrožnico od 27. junija 1934. V zavesti, da jih more oču-vati tega uničujočega znižanja njihovih že itak nezadostnih prejemkov le popolna sloga, so se strnil rudarji neglede na razlike v svojih naziranjito v enotno fronto ter pn-morali s 9vojim enotnim nastopom, zlasti pa s svojim pohodom v rove, celokupno javnost, da se je postavila na njihovo stran. Tako je morala dne 5. julija 1934 vsaj začasno ukiniti nameravane redukcije. Čim pa je kr. vlada povišala za 6000 ton na mesec kollčno premoga, ki jo dobavljajo rudniki TPD našim železnicam, je ponovila TtPD svojo zahtevo po izvedbi 27. junija 1934 najavljenih redukcij. Hoče torej znižati svojemu delavstvu mezde za 6 odstotkov. zmanjšati množino deputatnega premoga, ki ga je delavstvo doslej preje- j malo, zlasti pa prevesti kopače višjh kategorij v nižje — vse to z utemeljevanjem, da bi postali sicer obrati TPD rasivnl in bi jih ne bilo več mogoče vzdržati.
Ce je delal rudar TPD svoj čas normalnih 26 delovnih dni na mesec in si lahko prislužil toliko, da je skromno preživljal sebe Ln svoje ljudi, je utrpel ogromno škodo že s tem, da je padlo število delavnih dni za eno tretjino in so se za toliko tudi znižali njegovi službeni prejemki. Poleg tega mu je družlba skrčila prejemke za 5 odstotkov. Ako se posreči TPD še sedanji načrt, bo izgubil delavec preko 44% nekdanjih svojih r^ejemkov, bo imel torej le še dobro polovico tega, kar je imel svojčas in kar mu ie že takrat jedva zadoščalo za najbolj* skromno preživljanje.
Posledice bede med delavstvom v rudar skih revirjh so strahotne, ker propadajo cele družine. Zadnje bivanje v rovih je zapustilo našemu slabo hranjenemu in zaradi tega telesno onemoglemu delavcu težke posledice, ki jtfh čuti še danes in zairad: katerih v ogromni večini ni več sposobno za normalno delo. TPD trdi, da vodijo delavci pasivno resistenco, da delajo torej namenoma manj, kakor so delali prej jn kakor bi lahko delali tudi sedaj! Izčnrani delavec pa komaj še vihti kramp!
Prohlem našega delavstva v revirjih TPD ni več problem, kii bi smel interesira-ti samo TPD kot delodajalko in njene nameščence kot deloj&maJce, ampak je to pcofolem celokupnega naroda. Propada nam celotna generacija delavskih trpinov, propadajo njfihove družine. Stanje je tako obupno, da bi zna čila vsaka nadaljnja redukcija današnjih že itak nemogočh življenjskih pogojev za tega našega delavca njegovo končno propast Delavstvo se sicer uipnra, kolikor mu je to mogoče, toda njegovo stališče ni dovolj jako napram shažbodajaJki, fcl. ima zlasti zaradi svojega inozemskega zaledja dovolj možnosti, da pritisne delavstvo k tlom.
Baš zaradi tega hoče voditi TPD pogajanja le z zastopniki delavstva kot takeza in ne dopušča k pogajanjem onih zastopnikov nacionalne javnosti, ki bi mogli zaradi svoije popolne neodvisnosti nastopati pri teh pogajanjih mnogo bolj odločno, kakor je to mogoče od TPD odvisnemu delavskemu tnpinu. Čeprav je velika večina rudarjev organiziranih v naprednih in nacionalnih organizacijah, ima to napredno rn nacionalno delavstvo v štiričlanski delegaciji, ki vodi pogajanja s TPD, le enega zastopnika, od ostalih treh pripadata dva
marksistični strujii, eden pa stnrji bivše SLS. Zaradi tega ni čuda, če je mora! naš nacionalno zanesljivejši rudar dobti vtisk, da se nacionalna javnost ne zanima do-voHj za njegovo trpljenje.
Vsemu temu mora biti konec. Kot svoboden državljan svobodne kraljevine Jugoslavije ima tudi naš rudar pravico do skromnega, človeka vrednega življenja. Interes naroda in naše države zahteva, da mu te pravice nihče ne krati. Zaradi tega so se sestali v nedeljo, dne 5. t m. v Sokolskem domu v Trbovljah zastopniki občin Laško, Hrastnik, Trbovlje jn Zagorje ter zastopniki Narodne strokovne zveze, Društva rudniškh nameščencev, Jugoslovenske nacionalne stranke, Sokola kraljevine Jugoslavije in Narodne Odbrane ter premo-triili pod predsedstvom g. dr. Fr. Roša položaj delavstva. Morali so soglasno ugotoviti, da so zahteve TPD o nadaljnjih redukcijah v celoti nesprejemljive in da je nemogoče vsako pogajanje s TPD, dokler vztraja na teh svojih redukcijskih zahtevah. Zastopniki navedenih nacionalnih organizacij so pa morali računati z dejstvom, da TPD že zaradi svojega prestiža ne bo hotela umaknit teh svojih zahtev in da stoli celokupno delavstvo TPD pred težko borbo, ki bo odločila njegovo usodo. Zato je treba dati delavstvu oporo v najširši javnosti m v ta namen so ustanovi® zastopniki navedenih organizacij nacionalni akcijski odbor za obrambo delavskih in nameščenskih pravic s sedežem v TrbovTjah ter s pododbori v Trbovljah, Hrastniku, Zagorju, Senovem, Hudi jami in Kočevju. Poleg tega je bila izvoljena posetna eksekutiva s sedežem v Liiibijan.li, kateri pripadajo: Juvan Rudolf, predsednik Narodne strokovne zveze, dr. Kosti Janko, tajnik Zveze društev privatnih nameščencev, dr. Zajec Marjan, tajnilk Glavnega odbora JNS v Ljubljani, Mravlje Milan, narodni poslanec sreza Litija, dr. Cepuder Josip, kot zastopnik Narodne Odbrane ter zastopnik Sokola kraljevine Jugoslavije, kj ga bo imenovala uprava Sokolske župe v Ljubijaiu
Predsedstvo te eksekutive v Ljubljani je bilo poverjeno dr. Cepudiru Jo srpu.
Nacionalna akcijski odbor je sicer nastal v zvezi z obupno borbo naših rudarjev v revirjih TPD in mu bo zaščita rmlarjev v tej borbi njegova prva in morda najtežja naloga: Po sklepu vseh navzočih pa bodi ta nacionalni akcijski odbor institucija, ki naj bo celokupnemu našemu delavstvu stalno na razpolago, kadar bo potrebovalo opore v borbi za ohranitev ali dosego svojih utemeljenih pravic. Vse te borbe bodo mogle končati z uspehom le tedaj, če bo stala delavstvu ob strani celokupna javnost.
Da se to doseže, je bil ustanovljen ta Nacionalni akcijski odbor, ki vat>i k sodelovanju tudi vse druge, sedaj še nezasto-pane nacionalne organizacije, v pričakovanju, da se bodo vse odzvale temu vabSu. Prijave naj se pošiljajo na naslov Nacionalnega akcijskega odbora za obrambo delavskih in nameščenskih pravic (tajništvo Narodne strokovne zveze), Ljubljana. Delavska zborn;ca.
Tudi naš delavsflti trpin nai dobi čot ta zavest, da je zjv del naroda, ki hoče živeti m si ne pusti jemati pravice do skromnega življenja na svoji lastni grudi! Za Nacionalni akcijski odbor za obrambo
delavskih jn nameščenskih pravic: dr. Josip Cepuder, predsednik; Rudolf Ja-van, podpredsednik, dr. Janko Kosti, tainik,
Ponesrečen atentat v Zagreba
Zagreb. 6. avgusta. AA. V podstrešju poslopja okrožnega sodišča v Zagrebj se je 4. t. m. okrog 9. pripetila manjša eksplozija, ki ni nikogar ranila. Tudi stvarna škoda je neznatna. Policijski organi so razen tega našli v javnem stranišču v rezervoarju za vodo manjše količine montiranega razstreliva in ga pravočasno odstranili. Rezultat dosedanje preiskave kaže na nekega člana PerCee - Paveličeve inozemske banditeke organizacije, starega 30 let, srednje rasti, Črnolasega z majhnimi in pristriženimi brki, slabe telesne konstitucije, oblečenega v temno modro obleko. Razpisana je nagrada 20.000 IMn za tistega, kdor prime ali pripomore k aretaciji zločinca. — Uprava policije v Zagrebu.
Skrito bogastvo na torišču
zločina
V bednem stanovanju Serševih so našli v vlažnih knjižicah in gotovini okrog sto tisoč dinarjev
Ljubljana, 6. avgusta Truplo Jožefe Cepudrove so zdaj po dolgem iskanju vendarle našli. Prvotno se je domnevalo, da je precej narasla voda
spravila truplo naprej po Gruberjevem pre-
Fuži-
kopu in po Ljubljanici čez jez pri nah, kar pa se ni zgodilo. Voda je bila po-preje motna, zato sprehajalci ob Ljubljanici ali kopalci niso mogli opaziti trupla, ki je ležalo ob desnem bregu Ljubljanice nasproti Gasilnega doma v Mostah. Tamkaj so ga opazili v soboto pred mrakom kopalci, ki so obvestili orožnike v Stepanji M «1 I*vi v«	• I vas*- S pomočjo domačinov so ti spravili
Mariborski sanovski turnir I trupI°na breg in v štePanisk° mrtvašnico.
Kako je bil izvrešn umor Franceta Srše in kdo je prav za prav morilec, to skrivnost je vzela Jožefa Cepudrova s seboj v smrt. Preiskava, ki jo je vodila policija in
! partiji dr. Astaloš : Rejfif" in "dr""Dre"zg7'.: I 1° /e'.f si"r temeljita ni pa privedla Pire Menčikova je prekinila svojo partijo ^o ugotovitve, kdo je izvršil grozovito de-s Steineriem v holiši noziciii St.?™ I JfnJ.e-,Iz P»ma, ki ga je zapustila Jožefa,
sledi sicer marsikaj, vendar pa manjka pra-
Maribor, 6. avgusta Ob 15. se je pričelo II. kolo mednarodnega šahovskega turnirja Stupan je izgubil proti Spielmannu, remis pa sta končali
s Steinerjem v boljši poziciji za Steinerja. Kramer, ki bi moral nastopiti pioti Vid-
.	„	____ __ mariu, je obolel in bo najbrž odstopil od
povzročil smrt Rana sama se normalno nadaljnjega turnirja.
celi in ne daje povoda za neposredne skrbi
Kancelarjev poset v Budimpešti
Budimpešta, 6. avgusta, č. Te dni bo avstrijski zvezni kancelar Schuschnigg obiskal Budimpešto. Njegov prihod pričakuje jo za jutri zvečer ali v sredo zjutraj. V Budimpešti se bo sestal z zastopniki gospodarskega in političnega življenja, v prvi vrsti pa s predsednikom vlade Gotnbo-som in zunanjim ministrom Kanyo.
Dollfussovi šilingi
Dunaj, 6. avgusta, d. Kakor poročajo H-ati, bodo v kratkem izdani v promet novci
Jutri dopoldne se bodo odigrale prekinjene partije in sicer iz T. kola Stupan : dr. Drezga in iz II. kola Menčikova : Steiner. Popoldne se bo pričelo III. kolo in igrajo Steiner : Vidmar, Stupan : Menčikova, Pire : Spielmann, Rejfir : dr. Drezga, dr. Astaloš pa je prost.
Drugi dan v Budimpešti
Budimpešta, 6. avgusta. Včerajšnji rezultati plavalnega tromateha Jugostavija-Ita-lija-Madžarska so bili naslednji:
Skoki z deske: 1. Cozzi (I.) 120.40; 2 Ho-dy (M.) 117; 3. Ziherl (J.) 114.S1. 1500 m prosto: 1. Costnli (J.)
21*198* 2
DO 2 ši 1 inga z"reliefom pokojnega zvezneg~a P.vber (M.) 21:23.4; 1 Angyal (M.); 4: Pe- I £ * iSL^f1	J,*!«^
kancelarja dr. Dollfussa.	rentin (I.); 5. Bibiča (J.) 22:07.	izpovedala, da je poinagala pn
Gostes ponesrečil?
Rim, 6. avgusta. AA. Tu kroži vest, da se je francoski letalec Costes ponesrečil pri poletu čez Alipe. Letalo je razbito, letalec pa se je .ranil. Ta vest še ni potrjena. Tudi ^ brez podrobnih podatkov.
200 m prsno: 1. Mezey (M.) 3:00.2; 2. Hild (M.) 3:02.4; 3. Bertetti (I.) 3:02.5.
Štafeta 4 X 200 m prosto: 1. Italija 9:40.2; 2. Madžarska 9:40.2; 3. Jugoslavija.
Naročite — čitafte ^LJUBLJANSKI ZVON"
vih dokazov, da bi bil storilec kdo drugi, uego Cepudrova sama. Material, ki ga je zbrala policija med preiskavo umora, bo izročen jutri državnemu tožilcu.
Policija se je tudi preko nedelje trudila, da bi našla še neizsledene dele Seršovega trupla. V Ljubljanici ob Polianskem nasipu so v nedeljo preiskali dno, iskanje pa | je ostalo brez uspeha, kajti aretirana Frančiška Serševa je spet navedla neke napačne podatke. Tudi iskanje na Gradu in na Golovcu se za enkrat ni obneslo.
Presenetljive ugotovitve
Francka, ki je vedno dajala zmedene izjave, preklicevala eno za drugo, pa nekatere spet ponovila malo predrugačene in v kaki drugi zvezi, je vendarle ponovno izpovedala, da je pomagala pri mesarje-nju trupla in da je držala pri tem vrečo, v katero je odrezane kose metala Pepca. Ta izjava ne bi bila baš značilna pri toliki zmedenosti v vsem pričevanju, pomembna pa je vendarle, ker Francka ni vedela, da je policija že našla vrečo in tudi kosti. Tudi izjave o Rozmanu so se nekajkrat ponovile dokaj natančno in razločno. Tako n. pr. je Francka večkrat naglasila, da je
ostal Rozman v njihovem stanovanju od večera do 6. zjutraj.
Da je Francka pri mesarjenju sodelovala, dokazujejo njeni čevlji, ki se jih drži strnjena kri. Pri hišni preiskavi so našli poleg teh čevljev še razne druge predmete in med njimi tudi okrvavljen nahrbtnik. Najbolj presenetljiva najdba pa so vložne knjižice, ki so jih našli včeraj in danes v raznih kotih na videz tako beraškega stanovanja. Vse hranilne knjižice se glasijo skupaj na blizu 100.000 Din. Večina knjižic je bila na ime Pepce Cepudrove in sicer ena na okrog 68.0(X) Din, druga pa na okrog 9000 Din. Tudi na ime Ivane Ser-ševe so bile vloge preko 15.000 Din, dočim je imela Francka vložene samo manjše zneske. Našli so tudi 1300 Din gotovine in posebej še za 50 Din drobiža v kovčegu umorjenega Serše. Pri tolikem premoženju pa je Pepca Cepudrova mnogokrat iskala podpore pri mestnem socialnem uradu in to tudi lani enkrat, ko bi bila morala v bolnišnici poravnati znesek 500 Din za zdravljenje.
Zaradi teh in še nekaterih drugih ugotovitev se je izročitev osumljencev sodišču zakasnila in se bo, kakor že rečeno, izvršila šele jutri.
Iz poštne službe
Beograd, 6. avgusta, p. V poštno-brzojavni službi so bili premeščeni: višji tehnični kontrolor Štefan Breznik iz ljubljanske direkcije v pošfcno-brzojavno-tekfonsko delavnico v Ljubljani, višji kontrolor Avgust Čeme s pošte Ljubljana 1 v poštno avto-garažo, kontrolor Konrad Dvorak iz prometnega ministrstva k ljubljanski poštni direkciji, tehn-čni kontrolor Miroslav Ur-banec iz ljubljanske terenske'sekcije k terenski sekciji v Mariboru, kontrolorka Jo-sijpina Vidimar iz Brežic v Krško.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved za danes:
Pretežno vedro, stalno in toplo vreme.
Dunajska vremenska napoved za torek: Pretežno jasno še bolj toplo.
Novo življenje v kakanjskih rovih
Mrtva usta ne govorijo — Ruševine so samo še ▼ Popi na razdaljo 100 metrov
Kakanj, 6. avgusta
Pred nekaj dnevi je »Jutro« že poročalo, da so se lotili v kakanjskem rudniku odstranjevanja zadnjih ruševin in da bodo morda ob tej priliki našli tudi ostanke zadnjih dveh žrtev strašne katastrofe. V rovu Pope je samo še na daljavo kakih 100 metrov nepregledno torišče katastrofe z ogromnimi gmotami ruševin. Ko bo tudi ta del očiščen, bo Stara jama, kakor je bila poprej. Samo teh 100 m še predstavlja skrivnosti v kakanjski katastrofi. Ko so se lotili odkopavanja, so pri vsakem koraku naleteli na kak žalosten spomin: denarnico brez beliča, na robce, ki jim pravijo v Kaknju »katolički pešk i r« po preprostih vezeninah iz okoliških vasi, kjer prebivajo večinoma katoliki, potem na razno orodje in še na marsikaj drugega, kar je ostalo ▼ rovu ob izmenjavi posadov 21. aprila, ko je ostalo v jami 127 mož.
Strašno divjanje plina metana ta dan, ki je trajalo samo nekaj sekund, je imelo grozno bilanco. Revir, poln delavnih mladih ljudi, se je izpremenil v revir smrti, velike pa so tudi gmotne izgube. Kakanjski rudnik je eden od najizdatnejših državnih rudniških podjetij, Stara jama p« je bila do katastrofe eden od najbogatejših revirjev. Milijonske dohodke tega rudnika je eksplozija silno reducirala. O zmanjšanju kapacitete svedočijo najboljše naslednje številke: pred nesrečo so v Stari jami 3 izmenjave rudarjev producirale dnevno okrog 70 vagonov. Sedaj producfc-rajo največ 30 vagonov. Napravili »o poizkus za zvišanje kapacitete, ki se je dobro posrečil. Nova jama daje sedaj že 45 vagonov dnevno, dočim jih je dajala poprej povprečno samo 35.
Življenje v usodni Stari jami se je moglo po strašni nesreči le polagoma obnoviti. Velike zasluge pri tem hna novi direktor rudnika Ante Vikič, do katerega imajo rudarji neomejeno zaupanje in so
sami že ponovno prosili, naj bi on prevzel
vodstvo. G. Vikič je pač njihov človek. Rodom je iz starega rudarskega kraja, iz Kreševa in odlikoval se je že mnogokrat z največjo požrtvovalnostjo pri reševalnih delih v rudniku. Mož spominja s »vojo zunanjostjo in a svojim značajem na plemenite junake dela, kakor jih je opisoval slavni Jack London. V vodstvu rudnika »o bile izvršene še nekatere druge izpremem-be in vse so bile po želji rudarjev. Rudarji so tudi zaradi tega zadovoljni, ker se mezde vedno v redu izplačujejo.
Invalid Ivan Stok
Edina živa priča tragedijo v Popi, rudar Ivan Stok, o katerem so po njegovi čudežni rešitvi pisati Hsti vsega sveta, je sedaj upokojenec in popolni invalid dela. Ta bedni emigrant iz Istre se je ie dvakrat srečal s smrtjo. Prvič L 1927, drugič p« letos 2L aprila in to drugo srečanje mu je vzelo tudi apomin na prestale grozote in tudi na veS« del težav m bede prejšnjih let O smrti govori z nekakim renim nasmehom.
— Smrt... Iz drugih je napravila Se, te mene pa samo invalida.
bfl, kakor je »Jutro« že poročalo, vodilni funkcionar Produktivne zadruge čevljarjev od njene ustanovitve ter soustanovitelj m ugledni član Društva Jugoslovenskih obrtnikov.
Brezposelnim diplomiranim tehnikom
ZMruženje »Bpiami ranih teknj&ov kraljevine Jugoslavije — sekcija Ljubljana poziva brezposelne gradbene tehnike, da ee javijo v »vrbo zaposlitve na terenskih delih. V: testnem Interesa brezposelnih je, da so predčasno prijavljeni, ker je organizaciji crtedBkočerao i »Kan je reflekfcantov tilk pred nastopom elužibe. Ooi, ki še niso člani organizacije naj se predhodno vpišejo v članstvo. Istočasno opozarjamo brezposelne diplomirane strojne tehnike na raapis trefc mest tehniških uradnikov pri komandi vaa-duhoptovstva v Novem Sadu. Prosilci za ta mesta ne smejo biti starejši od 26 let ža morajo prošnji priložiti diplomo, dofeaze o državljanstvu, o odstožeci vojski, nravstvu, ■ilravetvu, da tsi pod stejačem. da ni (Kaznovan ali pod preiskovanjem. V lastnoročni prošnji naj navedejo, da bodo po irap+tu vstopni v službo aktivnega nižjega vojnega uradnika fV. razreda. Organizacija prosi tudi delodajalci, da obveščajo o najmestrt-v«, le organ renčijo te to vsaj nekaj dni pred: nastopam, da lahko pokličemo tudi Ueoe tehnft«.
Naročite — čitafte »ŽIVLJENJE IN SVET"
Iz ljubljanske gradbene delavnosti
Skupne vaje 4500 Sokolov
Poleg javne telovadbe in sokolskega sprevoda v nedeljo dopoldne je bila med vsemi zletnimi prireditvami gotovo najzanimivejša atrakcija špalir, ki ga je zagrebško občinstvo s svojimi gosti stvorilo vso dolgo, vijugasto pot od Trga kralja Petra, kjer se je sprevod pričel, pa do Washing-tonovega trga, kjer se je razšeL Ta špalir je bil najlepši dokaz, kako živo in tesno je zagrebško nacionalno občinstvo navezano ii2i sokolsko idejo. Bili so to ljudje iz vseh slojev. Od 8. do 12. ure se je sprevod pomikal po cestah in trgih in desettisoči so vse te dolge ure stali na svojem trotoar-ju in čakali, da bodo lahko sokolskemu mimohodu vrgli šopek cvetja in navdušen pozdrav. Kdor je opazoval te ljudi m zagrebške stražnike, ki so vzdrževali red, se je lahko prepričal, v kakšnem prostodušnem familiarnem odnosu sta med sabo zagrebški stražnik in zagrebški meščan.
Pripeljal se je policist na biciklu smeri, odkoder je občinstvo pričakovalo Sokole.
—	Gospon stražar, dali več dolaze? ga je vprašala ženska iz gneče.
—	Ne znam, odgovarja stražnik, ja sam došao iz Gajeve ulice. Ali čeka j te, hoču da pogledam.
Pa je sedel na koto in se po kratkem izvidu vrnil s poročilom, da se že bližajo Ilici. Pri tem razmerju med policijo in občinstvom si lahko mislimo, da je bil red pri zagrebškem obhodu mnogo svobodnejši kakor v Ljubljani za lanskih svečanosti. Ljudje in cek) vozovi so se prosto gibali vse dotlej, da se je pojavila povorka, pa tudi sprevod sam so na Jelačičevem trgu večkrat pretrgale gospodinje, ki so s košarami hitele na trg po zelenjavo in meso. Stražniki so po navadi vsaki posebej dol-
Pri pomanjkanja teka, kislemu vzpe-ha vanju, slabem želodcu, leni prebavi, črevesnem zagatenju, napihnjenosti, pri motnjah presnavljanja, oprisču, srbečici osvobodi naravna »Franz Josefova« voda telo vseh nabranih strupov gnilobe.
stari mojstri vede o zdravilnih sredstvih so priznali, da se »Franz Josefova« voda obnese kot povsem zanesljivo sredstvo za iztrebljenje črevesa. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
go branili prehod, češ da naj bi se bile ie ob osmih spomnile, da je treba možu kuhati kosilo, gospe pa, ki so ves dopoldan čakale v špalirju in si niso dale motiti svojega priborjenega položaja, so rade izjavljale: »Danas, kad je sokolski dan, se kod nas ne jede«. Na koncu pa so jih vendarle vse pustili čez cesto. Zagrebške gospe m gospodične so si v špalirju vobče znale priboriti dober položaj. Nežno so se rinile v ospredje, in če je kdo kaj za-godrnjal, so mu ljubeznivo odgovarjale: >Pa vidite, kak sam mala, bute prek mene gledali.« In nihče ni mogel biti tako grd, da bi se lahko ustavljal.
Zagreb je mesto senzacij, mesto napetega, razgibanega življenja. In tako tudi veliki sokolski sprevod skozi mesto ni minil brez majhnih postranskih senzacij. Razen tega, da so avtomobili sokolskega Rdečega križa morali pobrati iz gneče v špalirju par mladih dam, ki so omagale v dolgem napornem čakanju, je moral takoj od
g)četka intervenirati tudi policijski avto.
etektivi so iz gneče v špalirju potegnili mladega človeka. Bil je tip, ki našim večjim mestom ob podobnih svečanostih ni nepoznan: žepni tat.
Okrog stadiona je bilo ves dan prav živahno vrvenje. Videti je bilo, da je glas o zagrebškem sokolskem zletu segel tudi v najbolj oddaljene kote Jugoslavije in od vseh strani so se okrog stadiona zbrali mladi ljudje, da bi kakor na kakšni veliki božji poti prislužili kakšen dinar. Ob Ma-ksimirski cesti je bila postavljena stojnica ob stojnici. Razen kramarjev, ki so prodajali bonbone, jestvine, hladne pijače in pa vsake vrste spominčke in igračke, je ob cesti razpel svoj šotor tudi cirkus sam, ki je vabil občinstvo v svoj lokal z napisom: Živo tele Hi bik sa šest nogu«. Dober posel pa so napravili po vsej priliki čistilci čevljev, ki jih je bilo prav tako kar za cele procesije ob Maksimirski cesti. Tramvaj je bil neprestano prenatrpan, avtomobili vsi zasedeni.
Najbolj zanimivo in razgibano pa je bilo na zletnem prostoru samem. Posebne vrste doživetje je, če takole od časa do časa razglasi megafon s svojim bučnim glasom desettisočem občinstva na tribunah, galerijah in stojiščih:
— Našla se je triletna deklica, oblečena v belo krilo, ki ne ve povedati, čigava je m od kod. Naj se zgasi oče tam m tam, kjer ga pričakuje! Jasno jc, da se nobena
Kulturni pregled
Naša opera v novi sezoni ,
Pred dnevi emo na tem mestu poročali o repertoarnem načrta ljubljanske drame. Danes lahko seznanimo občinstvo z obrisi ns-ve sezone v naši o p e r L Po običaju, ki ga imamo že vrsto let, smo ee sredi poStnie, ko se v gledališču začenjajo nevidne, zakulisne priprave za novo sezono, oglasih pri direktorju opere g. ?#rka Poliču. Vrnil ee je med tednom in že tiči globoko v delu •in skrbeh. Ljubeznivo je ustregel na« žolji in nam dal izjavo o vseh vprašanjih, ki so nas zanimala in ki utegnejo »mikati tudi občinstvo.
Na bolje gre! KTjrtb -vsem trfavam,
vnanjim in notranjim, repertaamim in bjd-žetnim, nadaljujemo započeto delo, polni zaupanje v končni uspeh. Kakor vidite, je še nekai optimizma pri nas! Ko bd ga ne bilo, tedaj po vsej verjetnosti ne bi danes stal na pragu desete sezone svojega delovanja v Ljubljani. Tako pa človek prestane in preboli marsikaj in se končno t odi navadi razmeram. Ob nastopu svojega mesta se res nisem km*-m znašel v naših ozkih in malenkostnih prilikah. Takrat ee mi še sanjalo ni, da bomo morali kdaj ustvarjati v talkah okoliščinah, kakor n. pr. dan«. P* vendarle gra. Se odo ce
pret*. Bpnm je končno epeaaaia, da je naša opera v pdrtedn#h sezonah dosegla mmmmm m iMo sposobnega auoaudrta. Na. Se stremljenje sedaj ta tem, da se polagoma in sorazmerno danim finančnim sredstvom fapohirjo vneli, ki eo nastale e odhodom ra*gšh Sanov, čijtfi me^aeo ostala zaradi kriee nezasedena. Sedati Anšamo prelomiti okcstenekjst, v katero jp lapadel ansambl zaradi določb uradniSteRa zakona. Tatap upamo, da bo v doglednero času operni »parat spopohrjen m pomlajen.
Telave « repertoarjem. — Ce bi le začelo svitati trdi v repertoarju (domačem m tujem), pa M zares lahko gledali z zaupanjem v bodočnost? Tako P« se nam vsiljuje primer« s čudežno naihraifltvijo iz sv. pisma. Kako naj nasitimo občinstvo z dobro, svežo hrano, če je od nikoder ni? Čudežev res ne znamo »delati! Zato si večkrat pomagamo s kako »pogreto ribto«, ki le včasih boljša od marsfkakšne sveže i«be. In spretni smo postali v tem, dw js kai! Da vidite n. pr., kaj je NFko Štrftof napravil iz Offeubachovega »Hoffmanna«! To je kratko in malo novo delo, polno duhovitosti in rafinmaja. In io ddbiva Se večjo ceno.
ljudje
tako velika prireditev ne more izvrSti brez takšnih majhnih tragedij. Zasluga me-gafonov je, da se vsaka takšna tragedija nazadnje razplete do srečne rešjtve. Morda je na zletnem prostoru izgubil kdo kaj malega^ toda otrok se ni izgubil noben. V največjem navdušenju so ljudje sploh pozabili vsako neprijetnost in ostali so najlepši občutki in vtisi harmonije veličastnega praznika.
Jugoslovenski železničarji v Bolgariji
Konec julija so priredili inženjer ji m strojevodje vseh naših železniških direkcij izlet v Bolgarijo. Od bolgarskih tovarišev in od vse javnosti so bili najlepše sprejeti. Že na obmejni postaji Dragoma-nu so jih čakali mnogoštevilni bolgarski železničarji in zastopniki raznih organizacij, pozdravila pa sta jih inž. Genkov in najstarejši bolgarski strojevodja Gregor Aleksandrov, ki ga zaradi njegove dolge bele brade imenujejo »-Dede Mraž«. Na ta svoj vzdevek je starosta bolgarskih strojevodij zelo ponosen in se je tudi v svojem govoru izražal, da je v svoji visoki starosti doživel težko pričakovano radost, ko lahko pozdravlja iskreno ljubljene jugoslovenske brate in stanovske tovariše. Tudi na banketu, ki je bil gostom prirejen v sofijskem hotelu »filgarija«, je bilo izreče-
nih mnogo lepih pozdravnih govorov, za
gostoljubnost p« se je zahvalil šef strojnega oddelka generalne direkcije jugoslovenskih državnih železnic inž. JovanDjur-kovič.
Ko so si gostje razgledali znamenitosti Sofije in okolice, so se podali tudi v Bojane, kjer stoji najstarejša bolgarska cerkev, zgrajena od bolgarskega vladarja Aleksandra Ivana, vnuka Stevana Nemanje. Ta stavba iz XII. stoletja je znamenita bolgarska narodna svetinja. Na banketu so se vrstile spontane prisrčne manifestacije jugoslovenskega bratstva in nekajkrat so jugoslovenski gostje in Bolgari zapeli vse-slovansko himno. Posebno veliko navdušenje je bilo po govoru predsednika Združenja jugoslovenskih strojevodij Drago-mira Jovanoviča. ki je napil jugoslovenske-mu in bolgarskemu vladarju, bolgarskim tovarišem pa izročil spominsko ploščico prvega obiska jugoslovenskih železničarjev v Bolgariji.
Goste je sprejel tudi bolgarski prometni minister Nikola Zaharijev, ki je v svojem govoru naglasil, da jugoslovenski in bolgarski železničarji najboljše vedo, da med jugoslovenskim in bolgarskim narodom ne more in ne sme biti nobenih razlik. Pot zbližan j a in bratske sloge, začrtana od obeh vladarjev, ne sme biti nikdar več zgrešena. Ministru sta se zahvalila v imenu inženjerjev inž. Jovan Djurkovič, v imenu strojevodij pa Dragomir Jovanovič. Ravno tako prisrčno in slovesno kakor v Sofiji, »o bili gostje sprejeti tudi v Plovdivu. Peron je bil lepo okrašen z jugoslovenskimi in bolgarskimi zastavami. Tudi tu so bili lepi govori, ki so bili povod navdušenih manifestacij bratstva. Iz Plovdiva je izletnike vodila pot v Varno.
Ko ao g« odpustili iz bolnišnice, je izgubil še one spomine na grozote v rovu. o katerih je sprva podajal nekaj zmedenih izjav. Vedno ga še povprašujejo, kako je bilo v jami, Stok pa odgovarja:
—	Mrtva usta ne govorijo ...
Misli seveda na tovariše, ki se niso več vrnili, a tudi njegova usta brez spomina so mrtva. Fizično' si je sicer opomogel in tudi brez skrbi živi. Bratovska skladnica plačuje vse zanj, ker njemu ni mogoče poveriti denarja. V svoji dobrodušnosti in raztresenosti bi vse razdal. Poteze njegovega obraza »e razvedrijo le takrat, kadar pripoveduje:
—	Oh, jama! Ivan Stok ne gre več v jamo. Se za telefonista ne bi hotel biti več v rovu. Tretjič bom seveda umrl, a ker sem v jami umiral že dvakrat, mislim da je to dosti.
Najrajši poseda okrog kantine, iz neposredne bližine rudnika pa se nikakor ne gane. Novim tovarišem rad pripoveduje nekako dobrohotno in vzpodbujajoče:
—	Smrt, to je samo grom, smrt je lahka. Vidite, dvakrat sem umiral, pa o tem ničesar več ne pomnim.
Ivan Rozman f
V nedeljo so položili k večnemu počitku uglednega ljubljanskega čevljuiskega mojstra in posestnika g. Ivana Rozmana, ki je
Kaši kraji In
Veličastno sokolsko slavje v Zagrebu
Slavnostna tribuna z zastopnikom Nj. Vel. kralja admiralom Pričo, člani vlade
in skupščine
Tlakovanje frančiškanskega mosta, ki nam ga kate leva slika, mora biti po načrtu končano do 16. i. m. Zbetonirali so že železo-betonsko nosilno ploščo % žlebovi, sedaj pa so na vrsti Izolacijske plošče »oper vlago. Dela je »s precej. Tudi gradbena dela pri poslopju banske uprave ▼ Knafljevi ulici bodo kmalu končana. Nova fasada ob nadstropjih je že dovršena, ob pritličju pa bodo popravifi stavo. Zdaj pripravljajo za vrtno ograjo robnike tat ne bo več starinske železne ograje, kar bo dajalo lepše lice okolici. Dozidav«
poslopja pred o ču je desna stika.
miro tu pevčevo, ki je v lanski senmi tako srečno debutirala v »Rigolettuc. Z »Angelino« pride na naš oder pendant jSevilj-skemu brivcu« nesmrtnega mojstra komično opere. Poleg njega pride do besede zopet E. WoK - Ferrari s svojo komedijo fa beneškega življenja: »Štirje godrnjači«. WoW-Ferrari je našemu občinstvu ie znan po svoji brfljantni komediji »Zvedave ženske«. Lansko sezono pa je doživel zopet velik uspeh e svojimi »Godrnjači« na dunajski državni operi, ki so ji sledile mnoge druge opere (Praga, Brno itd.). Tretji italijpnriri avtor, ki se oglasi pri nas sploh prvič, pa is R. Zandonai s sveto prekrasno »Franee-aea d« Rimtni«. Zandonaia smatrajo sploč-no n najbolj uspešnega naslednika G. Pue-einija, ki se pod vplivom Wagnerja m Strauana orientira v smislu sodobnega glasbenega izraza. Za Otvoritev sezone pa je določena mogočna »Hovanšfina« Modesta Mj-sorgskeea. To og lomno in reprezentativno delo, vredno avtorja »Borisa«, bo prišlo končno torti na naš oder. S tem izpolni naša opera eno svojih velikih dolžnosti. Delo bo postavil naš režiser g. Ciril Debevee, pro-krasne osnutke za dekonicije pa ie kljub bolezni ustvaril neutrudljivi V. Uljaniščev. Tega dela je lahko vesel vsak, kdor količkaj čuti z načo opero. Upam, da ga bomo kljrib velikim težavam pojavili dostojno na oder.
Napovedujejo se domačo sen-»aeijst — S tem bi bila izčrpana prva serijja oper, ki pridejo v poSlev m no*o sena. Ta so tacfi definilfevno doiofisn^ med-
tem kx> as bo oStaii repertoar izbral izmed sledečih del: iz jugoslovanske literature: K. Odak: »Doriea pleše«, Z. Hirechler: >Dve reneaansni noči« in M. Logar: »Štiri scene ia 8hake6peareja«. Poleg teh pa je napovedano Se eno pristno domače delo, komična opera, čije podlago tvorita slavni višnjegor-ski polž in pa Jurčičeva >Kozlovska pravda«. Slovanski repertoar naj bi izpopolnil Se Čajkovski j s svojo opero »Čerevički«.
Po daljšem presledku pride zopet na oder nesmrtni Mozart z enim izmed del: »Don Juan«, »Figarova svatba« ali »Čarobna pi-ščalc. Glede tega se še pogajamo z režiserjem - specialistom. Prvič pride tudi na vrsto zanimivi španski komponist M. La FaV-k z dvodejfemsko opero »Vida breve« (Kratko življenje). Večer bo izpolnil Bizet s prekrasno enodejansko »Djamileh«. V kombinaciji imamo še marsikaj, n. pr. Wagnerje-vega »Siegfrie>da<, Verdijevega »Falstaffa«, DonhBettijevo »L.wie di Lairamermor«, toda i« raznih razlogov ta sedaj še ni padla odločitev.
V opereti nameravamo postaviti »Netopirja« v Reinhardovi obdelavi in v operni zasedbi, Plsnaueittove »Komevilske zvonove« ali pa Surppejevega »Boocaccia«; nadalje je v kombinaciji Frimlova ameriška opereta »Rose - Marie«. V začetku sezone pridejo ne oder »Izgubljeni valček« R. Stalza, češka opereta »Pri sv. Antonu« (J. Beneš) in »Danes bomo tifi« (J. Strajss).
Tmfi s baletom nameravamo postavite, fabt pBho aououo, vsaj eno deta. TerjeS-
Mirno lahko trdimo, da bo nesmrtno Offen-bechovo dek> prav za prav sedaj prvič prišlo do prave in polne veljave na slovenskem odru. Zanimivost izvedbe bo Se stopnjevana s tem, da bo naša Zlata Gjinftjenčeva oblikovala vse tri ženske like.
In vendarle zanimiva n o v o s 11! — Poleg »Hoffmannovih pripovedk«, ki pridejo na repertoar kmalu po začetku sezone, bomo izvedli v prvi polovici sezone Ros-sinijevo komično opero »Angelina« z novo angažirano koioraturao pevko gdč. Zvoni-
Monumentalno filmsko veledelo po znanem romanu A. D. En-nerya, ki je izhajal v »Slovenskem Narodu«.
Danes ob 4., 7.15 in 9.15 zvečei Telefon 2124
Dve siroti
ELITNI KINO MATICA
i
lomač« vesti
♦ Počastitev spomina vojnih žrtev v čač-
ku. V nedeljo »o v čačku odkrili in posvetili na pokopališču lep spomenik vojnim žrtvam: Ta spomenik, Ki je zgrajen iz granita poveličuje spomin 1500 vojnih žrtev vseh narodnosti in ver, ki so padle v bojih okrog čačka. Na spomeniku so tudi vklesana znamenja, kakršna pravoslavni, Katoliški in islamski verniki postavljajo svojim mrtvim na grobove. Za ureditev grobnice in spomenika so prispevale državne ofolasti 20.000 Din, 30.000 Din pa ao zbrali prebivalci sami. Akcijo in lepo komemo-racijo so vodili člani »druženja iezervnih častnikov in ibojevnikov s pomočjo raauih drugih društev.
* Smrt odličnega vojaškega zdravnika. V Beogradu je umrl po daljši bolezni sa-nitetski general dr. Mihajlo Petrovič, bivši šef kinirgičnega oddelka vojašike bolnišnice in honorarni profesor beograjske medicinske fakultete. Pokojni dr. Petrovič se je rodil 1. 1863. v Gornjem Karlovcu, gimnazijo je dovršil v Beogradu, medicinske študije pa na Dunaju. V vojaško službo je Suoail 1. IS 9 6. Dolga leta je deloval kot. vodja vojaške bolnišnice v Nišu, kjer je ustanovil kirurgiški odnielek, potem ie bil šef-zdravnik pri raznih divizijah, od leta W20 naprej pa šef kirurgičnega oddelka voiaSke bolnišnice v Beogradu. Velike zasluge si je pridobil ne samo kot eden od naših najboljših kirurgov, temveč tudi kot organizator vojaške zdravstvene službe.
♦ Praški dnevnik o znamenitostih Jugoslavije. Med obiskovalci našega Jadra a. in naših pokrajin je stalno zlasti mi i.ro Čehe Slovakov in pa čeških Nemcev. V "zvezi z navdušenimi poročili o lepotah naša zemlje, k,i jih vse poletje prinaša nemški tisk in izmed katerih smo najzanimivejša zabeležili v »Jutru«, otojavljaimo tudi nekaj značilnih mest iz članka »Popotne slike iz Jugoslavije«, kd je izšel te dni v odlično urejevani prilogi za propagando tujskega prometa »Prager Tagblatta« Članka r popisuje krasoto vožnje po Donavi od Budimpešte do Beograda, se poimndi ,ob znamenitosti naše prestolnice, Zemuna in Pančeva in nadaljuje: »Kalemegdan je prekrasen in nobeno znamenje ne kaže, da so tu še pred sto leti sekali les in da so tu pred 72 leti padali turški streli na beograjske prebivalce. Potem Oplenac, kraljevska grobnica. Kakšnih 100 km južno od Beograda, s katerim ga veže nova cesta, se blizu Topole, odkoder se je pred 130 leti odpravil Karadjordje, da osvobodj Srbijo turškega jarma, dviga na griču ponosna marmorna zgradba. Mogočne kupole se bo-č.jo nad grobom Karadjordja in njegovega vnuka, kralja Petra. Njegov pravnui je visoke steno izpopolnil iz razkošnim mozaikom, ustvarjenim po starih samostanskih elikanijah. 12 metrov visoko se vzpenja sedanja kupola nad krasnimi risibami marmornih tal. Luster je 1500 kg težak, srebrna vrata so umetno izdelana, vse je v marmo.ru in zlatu. Vse to napravi na Človeka taiko mogočen vtis, 'r>a je prvi hip ves zmeden«. O svoji poti lz Beograda čez Sarajevo do Dalmacije pravi pisec med drugim- »čudovita je vožnja od Užica do Sarajeva. Skozi 125 v skalo vsekanih predorov sledi vlak nenavadnim ovinkom skoz.i d rimsko dolino. Krasen je prihod v Sarajevo. Naslednje jutro zašije morje, opoldne smo v Ercegnovem z lepim zalivom. Južno odtod je me-d Budvo in Barom najsijaj-nejša rivijera. Tudi tn se gradi kraljeva letna rezidenca«. — »Jugoslavija«, tako se končuje članek, »pa če jo zagrabiš od
kateretkoll strani, nI samo zanimiva, temveč tudi lepa ki — kar nikakor ni bre? pomena — poceni.«
♦	Skupina izletnikov iz ČSR, ki Jo Je organizirala agilna češkoslovaško-jugosloven »ka liga v, Brnu kot svojo drugo ekskurzijo, je seoči iz Ljubljane odpotovala, na naš Jadran. Ekskurzijo, ki šteje 2.2 članov, sta včeraj dopoldne pozdravila na Bledu za ta-mošnjo ligo g. dr. Janežič, aa ljubljansko pa g. dr. Stare, v Ljubljani pa podpredsednik g. Govekar ia tajnik g. dr. Murtko.
♦	Turizem v vrbaski banovini. Banjaluka, središče Bosanske krajine iin sedež vrbasike banovine, zavzema v našem turizmu vedno važnejše mesto, odkar se je tam ustanovilo društvo za napredek turizma, ki deluje vzajemno s »Purtnikom«. Banjaluka, ki je z okolico vred bogata nenavadnih prirodnlh lepot in zanimivosti, si je pridobila s pomočjo samotrene propagande že velik sloves v inozemstvu. Med obiskovalci je vsa&o leto več tujcev. V prvi polovici letošnjega leta je posetilo Banjaluko že blizu 4000 turistov iz naše države in inoaem&tva.
♦	Naši Izseljenci v Turčiji. Največja kolonija Bosancev v Turčiji je v Adapazarju blizu Kaiserije. V Adapazarju živi 'blizu 4000 rojakov iz Bosne in spada ta kraj med najnaprednejša središča nove Turčije. Mnogi rojaki iz Bosne zavzemajo v novi Turčiji zaradi • svoje naprednosti in podjetnosti tudi važna mesta. Eden od njih, Abmet Nazim Sejdagič, rodom iz Bosanskega Ko-baša, je postal eden od največjih in najuglednejših turških podjetnikov. Adapazar in Kaiserija imata kot podjetniški središči turške države veliko bodočnost, kajti v obeh mestih ustanavljajo sedaj velike tekstilne tvornice, kjer bo siprva nameščenih že okrog 3600 delavcev.
LJufbljenl Je preminila gospa Marija Zor. ko, soproga pekovskega mojstra. Njen pogreb bo danes ob 14. Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Velika Škoda od neviht v Bosanski krajini. V zadnjih lednih eo nevihte s poplavami, točo in' orkanskim viharjem napravile največ škode v nekaterih krajih Bosanske krajine. Tam eo m nosim kmetom 'jni-čene tidi hiše in gospodarska poslopja, tako da eo oetali brez vsesa. Drugi, ki imajo še svoje domove, pa «o brez hrane, ker so ;m neurja uničila ves pridelek. Vse akcije dobrodelnih društev ne morejo zbrati dovolj sredstev za preživljanje oškodovancev in so zaradi tega prebivalci vseh prizadetih vasi sestavili prošnjo na finančno ministrstvo, da bi jih za dobo dveh le oprostilo od davkov.
*	Velika afera v *nbotiški klavnici. Snbo-tiško mestno načefetvo preiskuje zamotane sleparije, ki so se vršile v mestni klavnici in oškodovale mestno občino za več stotieo-čev. Poleg samega upravnika klavnice eo vmešani v to afero razni uslužbenci klavnice jji tudi nekateri magistralni uradniki, ki bi morali vršiti preglede blagajne in knjig v klavnici. Sleparije so se izvršile z napačnimi vpisi v knjige in s potvorbami raznih pobotnic in drugih listin. Mestno nacelstvo je nekatere uradnike kaznovalo aaimo dieci-
a— Dar revežem. Laroslav ki Slava
Schvventner sta namesuj cvetja na »rob dragega prijatelja dr. Alojzija Prauaseii darovala 200 Din za mestne re*?z«. u— Sokolu v šiški je podmrB g. profesor
Ivan Polovič 100 Din namestu venca na grob gospe Marije Zorkove.
u— Ponesrečen koleaar. Svečar Andrej Marinčič iz Dragomera pri Brezovici je padel v nedeljo na cesti s kolesa in dobil pri tem hude notranje pošfkocBbe, pa tudi krvave praske po rokah in po životu. V Hiova-fcovi tovarni je padel z nekega odra 231et-ni delavec Ciril Krašna na tla in dobil hude notranje pokodbe. Tudi tega so morali prepeljati v bolnišnico.
u— Krvav pretep v Stanežičah. V Sta. nežičah pri št. Vidu nad Ljubljano ao imeli v nedeljo gasilsko veselico. Večer je potekal prav prijetno, slednjič pa se Je pričel uveljavljati alkohol in so se jeli fantje prepirati. Naenou.it se je razvil s prvotnega nedolžnega prepira pretep in So fantje potegnili nože. Najprvo je sunil nekdo mizarskega pomočnika Franceta Vagajo iz Guncl v desno stegno. Ta n,i vedel, kdo Ka je napadel, vendar se Je takoj zagnal v gnečo, ki se je gnetla okoli njega in z nožem tudi sam navalil na najbližjega. Zabodel je v vrat 26letnega hlapca Toneta Hartmana z Dvora pri Guncljah, nato pa
Bernhard Kellennann
»Predor"
Filmsko veledelo, ki je zbudilo veliko zanimanja. V glavnih vlogah Paul H ar t mann, Atila Horbiger, Gustav Griindgens. Danes ob 4., 7. in 9. zvečer. Najnižja vstopnina Din 4.50 in 6.50.
ZVOČNI KINO »DVOR«
Telefon 27-30
jc "CMicic uj.uiniive Aaznovaio aaimo dlSCl- I	pri vrjmcijan, naxo pa
plinarno, ker so ee obvezali, da bodo porav- | J« sunil v hrbet še 221etnega krojašucega
Vremensko poročilo
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga, v %, o smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10,
7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo
5. avgusta
Ljubljana 7, 757.6, 15-8, 81, NE1, 9, 0.9 de4; Maribor 7, 755.8, 17.0, 0, W2, 7, 1.4, dež; Zagreb 7, 757.0, 17.0, 80, NW1, 4, 1.0, dež; Beograd 7, 756.7, 2/2.0, 60, NW3, 5, —, —-; Sarajevo 7, 756.6, 20.0, 80, N2, 0, —, —; Skoplje 7, 757.1, 23.0, €0, 0, 2, —, —.
Temperatura: Ljubljana 26.0, 14.06, Maribor 27.7, 15-0: Zagreb 33.0, 16.0; Beograd 34.0, 21.0; Sarajevo 33.0, 17.0; S«oplje 36.0. 16.0; Split 31.0, —.
Poročila sta se gdč. VIDA VRTACNIKOVA in gosp. SERGIJ RENDIČ-MIOČEVie, abs. jur. Čestitamo!
♦	Himen. V nedeljo sta se v št. Vidu pri Ljubljani poročila g. Ferdo Miklavčič. obratovodja Beogradske tekstilne industrije, in gdč. Pavla červ hčerka staroste Sokola v Zgornji šiški. Bilo srečno!
♦	Ciril-Metodova družba je prejela od moške podružnice Maribor za sklad septembrskih žrtev 2300 Din od moške podružnice Ribnica za Iv. Vrhovndlkov sklad 190 Din. Srčna hvala!
♦	Velika letalska prireditev v Sarajevu se bo vršila v nedeljo 12. t. m. Na sporedu so razne tekme in akrobacije, pri katerih bodo sodelovali tudi vojaški letalci. Za tekmovalce je razpisanih več nagrad in je prva med njimi zlat pokal, ki ga je razpisal ban drinske banovine. Sarajevski aero-klub vodi zelo uspešno propagando zrako-plovetva in šteje letos že 1500 članov.
♦	Nova arheološka odkritja v Zlati dolini Arheološka raziskovanja, s katerimi se ba-vijo že štiri leta naši najodličnejši arheologi v Zlati dolini med Ohridom in Strugo, se Intenzivnejše nadaljujejo spet že nekaj dni. Na delu je večja ekspedicija, ki tabori na terenu, kajti že pri začetau dela je bilo gotovo, da so na sledu neki veliki starorimski naselbini. Odkrili so že nekaj grobnic in po raznoličnosti in bogastvu v njih najdenih predmetov Sklepajo da bodo kmalu odiKriti prav pomembni ostanki velike naselbine.
♦	Tragična smrt brezposelnega delavca. V Kočevju pri g. Rajakoviču Je stanoval gospodarjev bratranec 241etnl Erik Streho-vec, rodom fe Heideliberga v Nemčiji, ki je bil v zadnjem času brez posla. Ker teče v bližini stanovanja Rinža, se je mladenič vsako jutro umival kar pri reki. Te dni pa mu je na vlažnih stopnicah spodrsnilo in padel je v vodo. Mladenič ni znal plavati ln ker ni bilo nlKogar v bližini, je utonil. Njegovo truplo so nekaj ur pozneje potegnili iz vode.
♦	Novi grobovi. V (Ljubljani Je ugrabila smrt gospodično Mici šircljevo, učiteljico v Cirkovcih pri Pragerskem. K večnemu počitku jo bodo položili jutri ob pol 17. na .pokopališču pri Sv. Križu. — V Mariboru je umrla gospa Mici S k r a b 1, trgovčeva soproga, lastnica frizerskega salona in posestimica. Danes ob 16. jo bodo pokopali na pobreškem pokopališču. V
no pride v poštev 0. Nedbal, mogoče pa tudi Str a vinski.
Nov prevod in novo inecenacijo dobe »Madame B.itterfly«, »Fauet« in »Aidac.
In os ob je? — Osobje ostane v glavnem neizpremenjeno. Upravi je uspelo zadržati v Ljubljani več članov, ki bi jih bila skoraj že premamila tujina, ali pa kak dragi, ugodnejši položaj. Kakor sem že omenil, pristopi k našemu gledališču gdč. Zv. 2u-pevc, nadalie bosta etalno sodelovala g«. I. Franci in T. Petrovčič. Pogajanja za nadaljnje angažmane še niso zaključena. Tudi v zboru (posebno moškem) in v orkeetru, eo že izvršene, ali se izvrše spremembe, ki bodo ti dve važni grupi dvignili kvalitativno in kvantitativno. Bolnega scenografa g. Uljamišoeva bo nadomestoval mladi in sposobni arh. g. Franc.
Mislim, da smemo mirno gledati vsaj v r ašo bližnjo bodočnost. Znaki izboljšanja, pa če še tako majhni, ee množe. Uspeh uprave, ki je v minuli sezoni spravila finančno etran ekorai v normalne razmer« nam je porok za to.
Františka Langerja »Pes druge fetc« r
slovenskem prevodu. Tiskovna zadruga v Ljubljani pravkar razpošilja naročnikom svojo najnovejšo knjigo: povest češkega pisatelja Františka Langerja »Pee druge čete« v prevodu prof. Pavla Holečka. Knjiga j<> vredna, da si jo vsakdo nabavi. Je za mladino in za odrasle, za ljubitelje živali, za bivše udeležence svetovne vojne, kakor tri' za one, ki niso bili v vojni; vsi, prav vsi bralci bodo našli v nji kaj zanimivih in lepih poglavij. Povest je visoko etične in do-
moljubne vsebine; četudi ee opisujejo boji, je vendar polna ljubezni in ljjdi in do živali in je izraz koprnenja in ljubezni do domovine. Na ljubek način se prepleta povest o sibirskem pei. ki dobi v češkem legionar-ru Sohoriu dobrega gospodarja, z epizodami češkoslovaških legionarjev na poti domov iz -Rusije do Vladi voetoka. Povest je film raznih prizorov in oelo veselih dogodivščin švejkove vrste in dramatskih prizorov le-gionareke anabaze preko Sibirije. Ni čuda, da je povest učakala že 8 čeških izdan; in da eo šteje med 1^0 zlatih knjig češkoslovaške književnosti. Zaradi lahke in zanimive vsebine ie knjiga posebno primerna za počitnice; strani ima 272 in lepo naslovno stran. Cena knjige v knjigotrštvu: broš. 48 Din, vezana 62 Din. Pri izdajateljici jo do-bioi naročniki drugih zbirk Tiskovne zadruge za 12 mesečnih obrokov broš. po 3.50 Din vezano po 4.50 Din.
0 Marinettiju. Češka pisateljica Marie Ma-ierova. ki ee ie udeležila letošnjega kongresa PEN-kluba v Edinburgu na Škotskem, pripoveduje o zastopniku literarne Italije, znanem Marinettiju.- to-le anekdoto: >Iiali-ianekemu delegatu Marinetlijj, ustanovitelju in vodji italijanskih futurietov, so stavili delegati razna vorašanja, ki je nanje Marinettj odorovorial volino in spretno. 0 otokih, na katerih so inte- vrani politični pregnanci, ie Pravil, da je tam raj na zemlji. >2elel bi vsakemu izmed vas. da bi lahko tam preživel počitnice v lepi prirodi, v popolni svobodi, kjer vam igrajo koncerti, gledališča .. .< >....in marionetti,« mu je hudomušno se-pel v besedo neki neveren poslušalec. (Cin«, *t 31.)
nai i škodo, drage pa bo najbrž izročilo sodišču, ko bodo preiskave zaključene. Za enkrat še ne vedo, od kdiaj datirajo vse sleparije.
♦ Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH
Iz Ljubljane
u— Pogreb g. dr. Alojzija Praunseisa,
Ki se je vršil v nedeljo ob 16., je na dostojanstven način potrdil popularnost plemenitega pokojnika in iskreno obžalovanje zaradi prerane smrti. Oba dneva ko je pokojnik ležal na mrtvaškem odru v hiši žalosti na Miklošičevi cesti, so ga prihajali kropit prijatelji, tovariši in številni njegovi bivši pacienti, saj Kdor je bil enkrat pri dr. Praunseisu v ordinaciji, je ohranil spoštovanje do velesinipatičnega zdravnika. Premnogo krasnih vencev Ln šopkov je tiho pričevalo o ljubezni do dr. Praunseisa. Veliki zagrebški zlet je sicer odtegnil nekaj predstavnikov in sokolskih bratov od. pogreba, ali Krasno nedeljsko vreme ni moglo odvrniti Ljubljančanov, da ne bi 6 svojo navzočnostjo počastili zadnje poti enega najbolj znanih someščanov. Blagoslovitev krste so opravili trije oo. frančiškani, nakar je pred hišo žalosti toplo izpregovoril zaslužnemu tovarišu v slovo predsednik Slovenskega zdravniškega društva dr. Mer-šol. V dolgem sprevodu so se za vozom, preobloženim z venci, za. krsto in za žalujočimi svojci zvrstili mnogi ugledni možje, tako pokojniiKov ožji prijatelj narodni poslanec Rasto Pustoslemšek, načelnik ban-Ske uprave dr. Vončina, zastopnika mesta mag. ravnatelj Jančigaj in direktor inž. Prelovšek, z univerze profesorja dr. Ple-melj in dr. Metod Dolenc, za starešinsko zvezo »Triglava« fin. svetnls Volčič, predsednik lekarnarske zbornice mr. Sušnik, svetnik inž. Skabeme, mnogo zdravnikov in drugih mož iz inteligentnih slojev pa tudi veliko število ostalega prebivalstva. Ob odprtem grobu se je poslovil od svojega šefa in častnega predsednica Društva slovenskih zobozdravnikov g. dr. Kallay, ki je jedrnato orisal neminovne zasluge pokojnega dr. raunseisa, da je danes zobno zdravstvo pri nas na tako dostojni višini. Potem pa je izrekel lepe poslovilne besede še direktor Higienskega zavoda dr. Petrič v imenu Zdravniške zbornice. Z žalostjo v srcih so pogrebci zapustili grob v osrčju Ljubljanskega polja.
u— Primer krute bede. Mnogo revežev hodi dandanes o svetu in prosi za pomoč, primer posebno krute bede pa nudi družina pekovskega pomočnika Franca LesjaKa. Pred 12 leti se je poročil sedaj 38 letni France Lesjak in z veseljem je delal mladi pomočnik, ko se mu je naglo množila družina, še z večjo požrtvovalnostjo je delal, ko »i je uredil lastno pekarno v Hajdi-ni pri Ptuju. Lesjakova družina ni nikdar živela v izobilju, toda žiivelo se je vendarle. Prišli pa so slabi časi, zaslužen je bil vedno manjši in mladi mojster je prišel ob vse, ko je imel že 8 otrok v starosti od 11 let do 15 mesecev stare najmlajše. Bil je deložiran in napotil se je z družino v Maribor. Nikjer ni našla družina trajne strehe in oče nikjer zaslužka. Vsa družina ee je napotila celo v Beograd. V Ptuju bo krenili na pot in prispeli v prestolnico peš v 30 dneh. Zaslužka pa tudi tam ni ibdlo in družina je krenila nazaj proti Sloveniji ter prispela sedaj v Ljubljano. Tudi tu išče oče služlbe, a je ne more najti, da bi preživel svojo družino. Vsi so potrefoni tudi obleke in, če se najdejo kje dobra srca, naj izreče svoje darove za bedno družinico v naši upravi.
u_ Napredovanje. Pisarniški uradnik
pri upravi policije g. Anton Gregorič je napredoval v VII. skupino in postal šef arhiva.
u— Združenje Čevljarjev naznanja, da Je spomenik pokojnemu g. Josipu Breskvariu pri Sv. Juriju na Ježici že dzgotovlien in se obenem vsem darovalcem, ki so k temu gmotno pripomogli, najtopleje zahvaljuje.
ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V SISKI. — Telefon 33-87
Do solz se boste nasmejali Georgu Aleksandru v opereti
Beg v Nfzzo
Partnerici
lepa Bety Aman ln Else Elster.
Predstave v torek, sredo in četrtek ob 7. in 9.
Dopolnilo nov Foxov zvočni tednik Pride!	TIGEB	Pride!
pomočnika Jakoba švajgerja. Na veselici Je nastala panika In ljudje so se ra zbežal i. Orožniki ao imeli precej dela, preden ao pomirili razburjene duhove, nakar šele ao
mogli odpeljati ranjenca v ljubljansko bolnišnico. Poškodbe Hartmana ln pa SvaJ-garja so precej hude.
Iz Celja
Dr. Zalokar Alojz
zopet redno ordlnlra
od 2. do 3. ure popoldne.
6625
e— žrtve nesreč. V tovarni podpetnikov v Rimskih toplicah je v soboto stroj zgrabil 231etnega delavca Franca Lapornika za desno roko in mu zmečkal prst^nec. V nedeljo je 201etni dninar Alojzij Ocvirk iz Petrovč vozil pesek. Ko je izpraznjeval s peskom napolnjeno trugo in jo dvigal z vitlom, je konj potegnit Vitel se je prevrnil, padel na Ocvirka in mu močno poškodoval nogo. Sedemletna delavčeva hčerka Slavica Krajnčeva z Brega je nesla v nedeljo steklenico po cesti. Deklina je padla in razbila steklenico, pri tem pa se je močno porezala po desni pazduhi. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici.
e— Z bajonetom nad stražnika. V soboto popoldne so se vračali trije mlajši, vinjeni moški iz mesta po Komenskega ulici v Novo vas pri Celju. Napram pa-santom so se vedli zelo sirovo in izzivalno. Eden izmed razgrajačev, 24 letni zidar Franc Pilih iz Nove vasi, Je imel v rokah sekiro. Ljudje so pozvali na pomoč
galicijo. Kmalu sta prispela dva stražnika, den je zasledoval dva razgrajača, drugi stražnik pa je dohitel v Novi vasi Franca Piliha in ga hotel aretirati. Pilih pa Je nenadoma napadel stražnika in mu strgal bajonet z nožnico vred. Ko sta se oba borila, je Pilih zabodel stražnika globoko v desno roko. Ranjenega stražnika so pozneje obvezali na reševalni postaji nato pa so ga oddali v domačo oskrbo. Franca Piliha so aretirali in izročili sodišču.
e— Prepoved točenja alkoholnih pijač. Vse gostilničarje in točilce alkoholnih pijač v Celju in okolici opozarjamo, da je od 7. do 16. t. m. v Celju in okolici prepovedano točenje alkoholnih pijač nabornikom.
e— V celjski bolnišnici je umrl v nedeljo 321etni tesar Anton Rožič s Hudega vrha pri Oplotnici, oče petih otrok.
e— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20JO zvočni velefilm »Maratonski tekač« in zvočni tednik.
Maribora
a— m. Mariborski teden od 4. do 15.
t. m. Izven Maribora bivajoče posetnike Mariborskega tedna, ki žele izkoristiti polovično vožnjo, opozarjamo, da imajo glasom rešenja gen. drekcije drž. žel. G. D. Br. 55.265/34. pravico do 50 odst. popusta na železnici. Postopek pri odpotovanju je nastopen: Potnik zahteva pri železniški blagajni odhodne postaje rumeno železniško uverenjc (cena 5 Din), ki ga postaja žigosa. V sedežih podružnic »Putnika« ali pa ob prihodu v Maribor, in sicer na blagajnah Mariborskega tedna, potrdi nato železniško u veren je in izda na temelju razstavne legitimacije potrdilo o posetu prireditve. Na temelju teh potrdil uživa nato posetnik brezplačen povratek. Povlastica velja pri dopotovanju od 3. do 15. t m in pri po-vratku od 4. do 16. t m.
a— Sijajen poset Mariborskega tedna. Prve diri mariborskega tedna je zabeležiti naravnost rekorden obisk. V soboto popoldne, v nedeljo in včeraj je obiskalo Mariborski teden nad 13.000 fondi, mod njimi je tijilo precej tujcev. Ljudi« kažejo veliko zan manje posebno za razstave.
a— Počitniški dom kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju. Deca, ki je namenjena na letovanje v HI. skupino v Počitniški dom kraljice Marije -pri Sv. Martinu na Pohorju odide iz Maribora — glavni kolodvor, v četrtek 9. t. m. z vlakom ob 9.40 Svojo prtljago naj prinesejo v sredo 8. t m. ob 9. v Zdravstveni dom, Koroščeva ulica 3, kjer bodo tudi zdravniško pregledani Na kolodvor naj pripeljejo starši svoje otroke vsaj pol ure pred odhodom vlaka. Deca II. skupine se vrača po enomesečnem letovanju v sredo 8. t. m. dopoldne in prispe z vlaKoan ob 11.9 v Maribor — glavni kolodvor. Starši otrok se naprošajo da svoje otroke pričakujejo na kolodvoru.
a— Pravoslavnim vernikom. Srbska pravoslavna cerkvena občina v Maribora obvešča vse svoje vernike, da bo prispel v Maribor k slavnostni blagoslovitvi temeljnega kamna za cravosJavno cerkev zagrebški mitropodit Z- Dositej v sofooto 11. t a ob 17.42 z osebnim viakom. S kolodvora se bo takoj podal v pravoslavno kapelico v Meliu. Pozivajo se vsi pravoslavni verniki, da se v čim večjem številu udeleže spreie<ma na postaji in v kapelici.
a— Prihodnja gledališka predstava na prostem 'bo v četrte«, 9. t. m. Ob pol 21. na otrokem igrišču v parku. Upriaori se spet Golievo komedijo »Kulturna prireditev v črni mlaki«, ki je ob .premieri dosegla popoln uspeh. Rezervirajte vstopnice!
a— Upokojeno učiteljstvo Ima svoj redni sestanek v četrtek na Pobrežju pri Renčlju.
a— Tujski promet V mesecu juniju so mariborski policiji prijavili 1163 oseb, od teh 605 tujcev. 110 Jfe jedilo z Dunaja, 91 iz Gradca, ostali pa od drugod.
a— Iz obrtnega registra. V Julija ao bile izdane naslednje obrtne pravice: mestni občini za prevažanje oseb z avtobusi oa mestnih progah, tvrdkl Brandl ta dru«ovl za izdelovanje orgel ta klavirjev, Stnoas- J
majarjeva ulica 5, Alojziju Itečniku za trgovino s tehničnimi in elektrotehničnim: predmeti, Pobreška cesta 6, Julijani Simo-ničevi za branjarijo v Meljski c**ti 05. Jakobu Mulavcu za trgovino z zlatnino na Kralja Petra trgu 1, Romanu ln Emiliji Pe-liaan za parno pralnioo v Krekovi ulici 12, Francetu Vorsiču za trgovino s hranili v Vrbanovi ulici, Hildi Ognerjevj za trgovino *■ delikatesnim blagom na Kralja Petra trgu, Mariji Matzovl za bufet na Aleksandrovi cesti, urarju Maksu Pšundru na Franflcopanovi cesti in šivilji Jo sipini Rih-terjevi v Krekovi ulici. Zbrisanih je bilo 18 obrtnih pravic.
a— Poskušen samomor. V nedeljo zvečer je popivala v neki gost%iri na Pobrežju vesela družba mladih ljudi. Med njimi je biile tudi 191e>tma delavka Marija K., ki je bila hudo zaljubljena v-nekega fanta, katerega pa » je tokrat prevzela druga. To jo je tako iržalostiJo, da se je ločila od diružbe, stopiJa kz lokala in zunaj popila večjo količino oetove kjslne. Nezavestno so prepeijaii v bolnišnico, kjeT so ji zdravniki rešili živtjenje.
a— Naplavi] eno truplo. Včeraj okrog poidneva je napJavila Drava na Pristanu b&Bu Daibrmgerjeve gostilne na breg truplo okno* 40 let starega neznanca. TrapŠo je moralo ležati že najmanj osem dni v vodi. Obveščena je bila policija. Uradna komisija je odšla na Mce mesta, da ugotovi potrebne podatke.
a— Ogenj v Studencih. Včeraj zjutraj okrog 2. je posestnica Marija Skitkova opazila, da je nastal v itjenem gospodarskem poslopju ogrni- Obvestila je o tem sosede, ku so nemudoma rešili iz hleva vso živino. Na pomoč so prihiteli domača gasilci, kmaAu za njimi pa šc gasilci iz Peke-r in Maribora. Nevarnost pa je bila tedaj že odstranjena, tako da poslednji dve gasilski čet nista stopit; v akcijo. Škoda je precejšnja in je deloma krita z zavarovanjem. Kako je požar nastal, ne vedo, vendar pl sumijo, da ga je podtaknila zlobna rofca.
Iz Trbovelj
;— Odličen gost. v soboto je prišel v Trbovlje komandant višje intendantske šole v Beogradu g. divizijski general Petrovič. Ogledal si je nekatere rudniške naprave. Močno se je zanimal tudi za nacionalne in socialne prilike v Trbovljah. Obiskal je tudi otroško kuhinjo, kjer so ga otroci živahno pozdravili, na kar se je z njimi prav po domače razgovarjaJL
,— »Slovenec« in občinsko kopališče. V nedeljski številki se pritožuje »Sio venec«, da imajo nekateri ljudje prost obisk kopališča, dočim morajo drugi plačevati. Pri tem vzdihuje, da bi morali imeti potem takem prost vstop vsi občani, Idi dobro vemo kam meri »Slovenec«. Pri Sokolu Obstoja namreč plavalna sekcija, ki se je pripravljala za župne tekme. V to svrho je dovolila občinska uprava kakor prejšnja leta eudi iabos članom plavalne sekcije prost vstop ob gotovih dneh in to v tistem času, ko drugih obiskovalcev v kopališču nI Razume ee, da Ijoli »Slovenca« to, da je napravila občinska uprava uslugo ravno Sokolu. Sicer pa vrši Sokol v Trbovljah tako važno nacionalno in prosvetno funkcijo, da je umevno, da ga podpirajo vsi merodajni činitelji.
Smrt požrtvovalnega gasilca
Litija, 6. avgusta Včeraj je bil gasilski praznik, naši voj-ščaki sv. Florijana so priredili veliko veselico na Berdajsovem vrtu sredi Glavnega trga in so čisti dobiček namenili gradbenemu fondu za novi. prepotrebni gasilski dom. Vsa leta je bil med najbolj pridnimi gasilskimi aranžerji Peterca Franc, ki ga jo pa sv. Florijan poklical baš na dan gasilske prireditve k sebi. Peterca je bolehal že leto dni, prehladil se je pri reševalnih akcijah. Iskal je zdravja dvakrat v bolnici, ps mu niti vsa nega domačih in zdravnikov in mogla povrniti zdravja. V soboto zvečer je kazalo, da se mu bliža konec... Z reševalnim avtom so ga prepeljali iz ljub-Hanske splošne bolnice, v nedeljo zjutraj ob poldevetih pa je prenehalo biti srce vrlemu gasilskemu vzorniku, ki je bil v najlepši moški dobi, star 42 let Peterca jo po rodu iz Bizovika pri Ljubljani. Med vojno je služboval pri orožnikih, izučen pa je bil za zidarja Ko so pred desetletjem dvigali nove predilniške stavbe, je bil Peterca zaposlen pri nas kot polir. Predilni-ško ravnateljstvo je po končanih delih namestilo vestnega delavca v svojem podjetju kot hišnika vse predilniške kolonije. Krasen vrt med stavbami je njegovo delo. Ves prosti čas je posvetil vrli član gasilske organizacije razmahu gasilstva v naši župi. Bil je njen tajnik 7 let in je v tem času ustanovil sam ducat novih, agilno delujočih društev. Ime Franceta Peterce bo zapisano z zlatimi črkami v zgodovini gasilskega pokreta v našem srezu.
Pokojnik zapušča vdovo gospo Anico iz Simončičeve družine ter 3 otroke v starosti 1 do 8 let. Ob vesti, da je preminul njihov gasilski sodelavec, so zaplakali tudi preizkušeni naši gasilski organizatorji. Pokojnika so položili na mrtvaški oder v dvorani na Stavbah, kjer ga čuva častna gasilska straža Pokopali ga bodo jutri ob 16. na litijskem pokopališču, ob turobnih žalostinkah naše gasilske godbe, ki jo je pokojnik pred leti ustanovil in jo je kot prvi predsednik popeljal skozi začetne težave, da je danes vpoštevanja vredna glasbena družina. Težko udarjeni družinici, ki je izgubila marljivega očeta, naše iskreno sožalje, pokojniku pa blag spomin.

Čitajte
tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET
Gospodarstvo
Za stabilizacijo naših valutnih razmer
Pod naslovom >Koja je prava vrednost dt-lara« je obiavila sobotna »Politika« daljši Kane k. v katerem se pisec (E.) obširno pe Ba z našim valutnim vprašanjem v zvezi z enatno okrepitvijo dinarja v svobodnem prometu. Pri tem slasti razpravlja o vprašanji »prave« vrednosti dinarja glede na razliko med oficielnimi deviznimi tečaji in tečaji na svobodnem trgu. ki jih pogosto smatrajo za izraz »prave« vrednosti dinarja. Baš ti tečaji na svobodnem trgu pa so v zadnjih tednih strmoglavili navzdol za okrog 15*/o, tako da so ee že zelo približali oficielnim tečaj eni.
K izvajanjem »Politike« bi bilo najpr<4 pripomniti, da je o »pravi« vrednosti kake valute težko govoriti, ne samo zaradi tega, ker je veaka valuta sama na sebi merilo vrednosti in b' kvečjemu lahko govorili o vrednosti, ki se izraža v razmerju nasproti drugim merilom vrednosti, to je nasproti dr.igim valutam; ee t-žavneje pa je odgovoriti na vprašanje, katera je »-prava* vrednost kake valute, saj je tudi pariteta naspio-ti zlatu, ki jo pri zlatih valutah določa zakon, prav za prav nasilno določena. Ko eo po vojni sredi preteklega desetletja stabilizirali evropske valute, eo večinoma napravili to napako, da eo novo relacijo nasproti zlatu določili previsoko. Pustili eo ee zapeljali od dozdevnih koristi višje paritete za državo in gospodarstvo. Anglija, ki je po vo.mi s težavo zopet dvignila funt na predvojni zlati standard, je šele pozneje epoznala, da je šla predaleč. Dvig fanta na piedvojno zlato pariteto ie stalno več ali manj ogrožal stabilnost te valute, rfokjer nieo izredne razmere 1. 1931. prisil Anglijo, da je zapustila zlati standard tn že v dveh letih po padcu funta se je izkazalo, da Anglija svojih valutamih zlatih rezerv v oaeu, ko je veljal prejšnji visoki zlati standard, nikoli ni mogla tako okrepiti, kakor ji te to uspelo po dveh letih nižjš paritete funta nasoro ti zlatj.
Tudi pri nas mo L 1924. in 1925. preko potrebe dvignili dinar, misleč, da to naši državi koristi, češ. da bomo posiali bogata država, oe bo dinar visok, kakor da bi se narodno bogastvo dalo dvigati s paliativni-mi sredstvi in ne z delom in štednjo. Ko ee je 1. 1924./25. naš dinar pričel od najnižjega stanja 5 švicarskih centimov močno dvigati, ©o mnogi naši javni funkcionarji napovedovali. da bodo dinar dvignili na predvojno zla Io pariteto, to je na dvajeetkratno tedanjo zlato vrednost. Navzlic temu, da jte bila takrat Jugoslavija po končani inflaciji «ni najcenejših držav v Evropi, pa je zadostoval dvig od 5 na 9 centimov, torH niti na dvojno prvotno višino, da j? izzval občutno ae-flacijeko krizo, ki je eama ustavila nadaljuw> dviganje.
Takratno dviganje dinarja }e povzročilo občuten padec cen. Previsoki stabilizacijski tečaj pa ee ie pričel maščevati v tremifcku, ko je nekaj', let pozneje zaradi nastopa svetovne gospodarske krize nastopil od zunaj nov pritiek na cene. ki ga naše gospodarstvo ni moglo vzdržati, ker je komaj prebolele težkoče. ki so naetale zaradi padanja cen v deflacijski krizi. Previsoki etabiliza-eiiski tečai dejarja je hudo poostril tudi one probleme, ii nastopijo neposredno^ v zvezi s padan « m cen. Že prvi padec naših cen za okrog 3J %> v !. 1924./25. je bil hud udarec za dolžnike, kajti splošni padec cen dejansko povzroči povečanje dolgov. Kmet mora pri nižjih cenah prodati mnogo več eov-jjh pridelkov. 6e lioče odplačati enak nominalni znesek 6\oiega dolga. Ko so 1. 1929. ponovno pričele padati cene, zlasti agrarnim pridelkpm, in to v vedno hujši meri, ee ie teža dolgovnega bremena našega kmeta še podvojila. Naše kmetijsko gospodarstvo te^a drugega, še občutnejšega padca, ni moglo prenesti. Morala je pasti z man i a vrednost našega dinarja, da ee je konkurenčna sposobnost našega blaga na inozemskih tržiščih zopet ponravila.
Morda bi ee dal 1. 1931. in 1932. ohraniti dinar na preišnji zlati pariteti, če bi Narodna banka žrtvovala svoie zadnje kri'vene rezerve, toda v tem primeru bi moral naš nivo cen še nadalje nazadovati za najmanj 30°/». preden bi zopet dobili konkurenčno eposobneet pri izvozu. Toda vprašanje je. kako bi ee v tem primeru še poostrili problemi, ki pri padajočih cenan nastajajo v razmerju med dolžniki in upniki. Vprašanje kmečkih dolgov bi ee pokazalo še v neprimerno hujši obliki, kakor je da-neg. Pooetrili bi se t idi vsi drugi problemi v kreditnem razmerju. Tako pa je zunanja oslabitev dinaria vendar pripomogla, da ee te padanje našega nivoja cen ustavilo in da je odpadla potreba nadaljnjega zniževanja cen, ker nam je to nadomestila zunanja oslabitev dinarja. Sploh ei je težko zamisliti, v kakšen položaj bi zašlo naše gospodarstvo, če ne bi prišlo do zunanje oslabitve dinarja, odnosno oe bi z žrtvovanjem krit-venih rezerv Narodne banke jspelo preprečiti padec dinarja.
Danes, ko smo krizo dinarja več ali manj preboleli in ko stoji dinar zoipet na trdnejših nogah, tako da se ni bati novih težkoč, temveč je le pričakovati, da se bo stanje nadalje koneolidiralo, ee zopet pojavljajo — za enkrat še prikrito — tendence, ki gredo za tem, da bi ee dinar dvignil na prejšajo pariteto. Očividno je nekak odsev teh tendenc razpravljanje o tako zvani »pravi« vrednosti dinaria, češ, da eo bili dosedanji visoki tečaji svobodnih deviz plod nekontrolirane špekulacije in nedovoljenega trgovanja na črni borzi. Ta naziranja je treba v toliko popraviti, da pri nas prav za prav ni več črne borze, odkar je bilo pooblaščenim denarnim zavodom dovoljeno, da smejo devize, ki ne izvirajo od izvoza, kupovati in prodajati po svobodnih tečajih, eeveda z omejitvijo, da jih smejo prodajati le za legalne potrebe. Ta trgovina s svobodnimi devizami nikakor ni nekontrolirana in tudi ni mogoče govoriti o špekulaciji, ki je tudi pri teh kupčijah onemogočena. Prejšnji visoki tečaji svobodnih deviz so bili enostavno rezultat razmerja med povpraševanjem in ponudbo. Če so sedaj ti tečaji obeitno padli, je to le dokaz, da ee je to razmerje popravilo in da se naše valutne razmere koneolidirajo. Iz gibanja teh tečajev pa nikakor ne moremo izvajati eklepe glede tako zvane »prave« vrednosti dinarja. Če naj pomeni prava vrednost dinarja ono relacijo naše valute nasproti zlatu, ki bi bila za državo in gospodarstvo najprimernejša in najkoristnejša, potem gotovo ne moremo te relacije ugotoviti enostavno na podlagi gibanja svobodnih tečajev deviz v razdobju 6 do 7 tednov, medtem ko druge države iščejo to relacijo že vrsto let, ne da bi ee mogle defmitivno odločiti za novo pariteto in za zopetno stabilizacijo nasproti zlatu. V našem primerj pa je treba še posebej pomisliti, da obsega svobodna trgovina z devizami le prav majhen ded našega plačilnega prometa z inozemstvom, morda niti 20 fl/o. Tu lahko po vrednosti poiudenih deviz že razmeroma majhna razlika povzroči prav občutne tečajne fluktuacije tako pri dviganju kakor tudi pri padanju.
Naša devizna bilanca ni morda šele v zadnjem času postala aktivna, temveč je aktivna že od 1. 1932., samo da se ta aktivnost doslej ni pokaraala v deviznih tečajih, ker je aktivni presežek plačilne bilance deloma služil za odiplačilo zunanjega deviznega dolga Narodne >ba.nke ln deloma za za pomanjšanje klirinških saldov, ki so v prejšnji dobi precej narasli. Aktivnost naše plačilne bilance se kaže tudd v ugodnejšem stanju naše Narodne banke, ki sicer ni na prvi pogled vidno, ki pa se izraža v nazadovanju postavke »obveznosti z rokom« v bilanci Narodne banke. Ta postavka je zinašala ob koncu 1. 1932. 1460 milijonov dinarjev in je od tega poleg 240 milijonov blagajniških bonov in nekaterih manjših postavk odpadlo 1 milijardo 100 milijonov
s ('evizni dole Narodne banke inozemstvu. (Banka za mednarodna plačila, Francoska banka); ob koncu julija pa je ta postavka znašala le še 866 milijonov in je morda le še kakih 500 milijonov deviznega dolga, taJko da se je devizni dolg skrčil v poldrugem letu že za okrog 700 milijonov. Če ne bi imeli tega deviznega dolga, bd se aktivnost devizne bilance pokazala v stanju Narodne banke kot povečanje deviznih rezerv za teh 700 milijonov.
Aktivnost naše plačilne bUance bo morala seveda tudi v bodoče siužiti predvsem za to, da se docela odplača še preostali de viani dolg, kakor tudi za to da se zmanjšajo saldi kliringov, ki gredo v naše breme in predstavljajo letečo klirinško trgovinsko zadolžitev nasproti inozemstvu. Zlasti bo treba zmanjšati klirinški saldo nasproti Češkoslovaški, ki znaša še preko 300 milijonov
Naipovedi, ki se sedaj pogosto čujejo, da bo pričakovani veliki izvoz v jesenski sezoni povzročil še povečan ie ponu dbe de viz na svobodnem deviznem trgu, niso utemeljene. kajti pretežni del plačil od izvoza se obračuna v kliringih, ki obsegajo danes okrog 80% vse naše zunanje trgovine. Kolikor pa v kliringih dobimo za naš izvoz devize (Italija 15%, Švica 20%, Francija 20% in Grčija 20%). dobi te devize v celoti Narodna banka. Edino devize od Izvoza v Avstrijo in deloma devize od izvoza v Anglijo, Španijo in Madžarsko pridejo na borzo v privatni klirine. kjer se svobodno formirajo tečaji.
Sedaj ko so nevarnosti za nadaljnjo usodo našega dinarja odstranjene, mora iti naša skrb predvsem za tem, da se razmere čimprej stabilizirajo in da. odstranimo vse nepotrebne fluktuacije, ki prinašajo le škodo. Našemu izvozniku moramo s pametno devizno politiko zasigurati stabilne tečaje, ta'ko da .bo pri svojih kalkulacijah lahko računal s fiksnim tečajem po katerem bo lahko vnovčil od izvoza dobljene devfee. To zlasti velja sa države, s katerimi nimamo klirinških obračunov, posebno
pa za Avstrijo, ki zavzema v naši zunanji trgovini drugo najvažnejše mesto. Spremembe tečaja šilinga na naših borzah, ki smo jih doživeli v zadnjem času, morajo zelo neugodno vplivati na razvoj našega izvoza v Avstrijo in je že danes gotovo, da se bo sedaj ko je v 6 tednih cena šilinga padla od 9.40 na 8 Din. izvoz v Avstrijo bistveno poslabšal. Zadnja oslabitev cen našim svinjam na domačih tržiščih Je že v znatni meri posledica oslabitve šilinga na naših borzah, kajti naš izvoznik mora, če dobi za šiling samo 8 Din znižati nakupno ceno za blago, ki ga izvaža v Avstrijo. Ta primer Avstrije nam daje slutiti kakšne posledice bi imelo za nas, če bi se uresničile fantazije nekaterih ljudi, ki propagi-* rajo, da bi dinar sedaj dvigali na prejšnjo zlato pariteto. V tem primeru bi se ves naš izvoz na mah zavrl, pospešil, bi se pa nap uvoz, ki je letos že itak neprimerno velik. Končna posledica, pa bi bila da bi se s tem sipravila v nevarnost napredujoča konsolidacija naših valutnih razmer.
Bojazen izvoznikov, da se dinar ne bi nadalje dvigal, ki jo izraža ».Politika«, je gotovo neutemeljena, kajti ne moremo verjeti, da bi# se Narodna banka bavila z mislijo znižati oficielno premijo. Postopati bo pač morala tako, kakor so postopale droge države, ko se je devizna situacija preokrenila na bolje, da namreč presežek ponudbe v tujih plačilnih sredstvih enostavno pokupi na trgu, odnosno da .ponude-ne devize prevzame. Ko je v Angliji po končani krizi funta nastopila velika ponudba deviz in zlata, Je angleški intervencijski fond .na trgu pokupil ogromne količine deviz in zlata, samo da se bi funt zopet dvignil, kar bi lahko povzročilo nove fluktuacije in izvozne težkoče. Ko pa je šla Amerika z dolarjem navzdol je Anglija sama umetno potisnila funt prav tako navzdol, da si ohrani konkurenčno sposobnost na zunanjih trgih. Ta politika je pripomogla do tega, da se je v kratki dobi dveh let zlati zaklad angleške banke dvignil od 110 na 190 milijonov funtov, torej na višino, kakršne ni Anglija zabeležila nikoli po vojni.
V našem primeru ne foo potrebno aamo to da zajamčimo stabilnost v klirinških obračunih, temveč bo treba poskrbeti tudi za to, da se stabilizirajo še tečaji onih plačilnih sredstev od Izvoza, ki se prosto formirajo na borzi, to je zlasti tečaj avstrijskega šilinga in angleškega funta. Vse naše prizadevanje mora skratka Iti za tem, da se naše valutne razmere stabilizirajo.
Gospodarske vesti
= Stanje hmeljskih nasadov v iateškem okolišu. V nedeljski številki je »Jutro« ie objavilo tedensko poročilo žateške hmeljarske zveze, ki pravi, da se izgledi za letino niso spremenili. Zadruga hmeljskih trgovcev v Žatcu pa je izdala nekoliko bolj optimistično poročilo, ki pravi, da Je bil ponekod zadnji dež izdatnejši in se ie rastlina opomogla. V glavnih legah ima hmelj bogato cvetje in obeta pri ugodnem vremenu boljši donos. V drugih legah, kjer je rastlina zelo trpela zaradi suše in rdečega pajka, pa bo letina slaba. V splošnem je stanje v 60 odst. nasadov dobro in prav dobro, 40 odst. nasadov pa je slabo in zelo slabo. Z obiranjem bodo splošno pričeli sredi avgusta, v zgodaj obrezanih nasadih pa deloma ie sedaj obirajo.
—	čvrste žitne ceno na prekomoraklh tržiščih. Pretekli teden so se žitne cene na ameriških borzah ponovno nekoliko okrepile. Po privatnih cenitvah bo v Zedinjenih državah znašal pridelek pšenice le 485 milijonov bušlov nasproti 410 milijonom v povprečju zadnjih 5 let. Pridelek bo torej znatno manjši, nego so potrebe domačega konzuma. Slabi so tudi izgledi za pridelek koruze, ki se trenutno ceni 1700 milijonov bušlov' nasproti zadnji uradni cenitvi v višini 2100 milijonov bušlov. Tudi v Kanadi so glede pridelka sedaj nekoliko bolj pesimistični, čeprav bo letina boljša nego je bila lani. Cene na kanadskem tržišču so se prav tako okrepile, ker pričakujejo, da bo zaradi slabe svetovne letine mogoče izvoziti tudi znaten del starih zalog. Zanimiv je tudi položaj glede rži, ki jo bo morala Amerika uvažati iz Evrope. Letošnji pridelek rži v Ameriki bo namreč znašal le 18 milijonov bušlov nasproti 48 milijonom v povprečju zadnjih pet let.
—	Dobave. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 23. t. m. ponudbe glede dobave 1500 kg vijakov z maticami in delov za poltovorni avto znamke »Fiat« model 507 FA, do 30. t. m. po glede dobave 25 kg žice za varen je. — Direkcija državnega rudnika Senjski rudnik sprejema do 20. avgusta t. 1. dobave 2500 kg olja za di-namo in 3000 m žičnih vrvi, do 27. t. m. glede dobave 110 kg bakrene žice za dina-mo, 60 kg izolirnega laka. 1 centrifugalne sesaljke to 1 trofaznega elektro-motor-ja, 200 kg firneža. 100 kom. ključavnic, 200 kvadrat, metrov okenskega stekla, 1 tahometra in 1 mikrometra. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 30. t. m. ponudbe glede dobave risalnega orodja, 60 kom. brisač, 40 m platna za rjuhe, 150 m platna za zastore, raznega električnega materijala, 100 kg jekla, 5 aparatov za kontrolo električnih vžigalnikov in 200 kg transformatorskega olja.
Bežno — ob bistri Savinji
Pozni poletni dan vabi na pot, vabi, da izkoristimo zadnje solnčno ugodje ob Savinji.
Mogočni temno zeleni hmeljevi gaji sanjajo in ždijo v neslišnem šepetu levo in desno od cestfe iz Celja v Žalec. Lepi so ti hmeljevi logi in častitljivi, toda — bodo li zadovoljili letos naše hmeljarje in izpolnili upe, katere stavlja na nje vsa Savinjska dolina? Se vedno ugibamo in — se nagibamo bolj k malodušnosti.
Pridelka malo, 20 do 30 odstotkov od normalne letine. Pridelek spravljen z nesorazmerno velikimi režijami pa bo mogoče le dosegel ceno, katero zasluži. Govore o bajnih cenah, o 100, celo do 200 dinarjev na en kilogram. — Toda, kdo je še
mogel pri hmelju uspešno prerokovati?! ★
Žalec. Pisarna hmeljarskega društva je
danes zaprta. Prišel sem prepozno. Kje nt-ki bi bilo najti tajnika, g. Petričeka, seni-o-ja našega strokovnega hmeljarskega poslovanja?
V impozantni hmeljarni, kamor vodi pot mnno cerkve z zanimivim, starinskim prizidkom? Ali že doma v njegovem ličnem, domovanju zunaj na polju, sredi zelenja? Tajnik občinski bo mogoče znal.
Občinsko poslopje. Častitljivo je. Grb in podoba ustanovitelja savinjskega hmeljarstva dičita pročelje poslopja. »AJi sem prišel prav?« si mislim in tudi rečem, ko stopim v pisarno. Nešteto slik, večji del v ftjg rinklrih opremah — po izjavi uslužubeo-
ca:. slike vseh dosedanjih županov! — pokriva stene in pisarna sliči bolj tihemu bivališču, kakor hladnemu uradnemu prostoru sredi hmeljarskega računskega življenia ob Savinji. Pač primer našega modernega življenja, ko si podajata roki pieteta in stvaren račun.
*
Ob Savinji na mostu iz Žalca v Griže. Se vedno ni moglo solnce obvladati gmote be-li.i megla, čeprav bo že skoraj poldne. Mi-če in kliče, da bi se spustil dalje, da bi obiskal živahnega župana v Grižah. ki gospodari sam ob ;obu zelene jase, obdane okrog in okrog z gozdom. Prijetno je pri njem. toda ni časa za obisk.
Ob reki navzgor moram, poiskati izdelovalca sadnih zabojev. (Bliža se sadna trgatev!) — Žaga se vrsti za žago. Lahen ve-trič prinaša s slapov od reke zdaj tišji, zdaj glasnejši in jasnejši šum: pesem bližajoče se jeseni.
Ob drugi žagi pojasni podjetnik iz Celja, da ne izdeluje sadnih zabojev, ampak le orehove in druge furnirje, ti »gredo« za pohištvo in oranžne posode v Italijo.
Tudi neki samostan je tu, v Vrbju, čisto v ravnini — in v enolični preprosti zunanjosti. Nove, toda manj smotrne gospodarske zgradbe!
Solnce je končno premagalo gmote megla, izza Griž in Sv. IJavla se dvigajo zeleni gozdovi, nižje in višje gore, holmi in stožci. Na navničnem stožcu nad Grižami te beli i* smrečja cerkvica, Vm to gocovje
tia do Trbovelj ustvarja videz mnogolične-ga, pestrega pogorja v Karavankah ali v Pohorju. Pogone s tihimi dolinami, slovenskimi vasmiT našim kmečkim ljudstvom.
Iz Griž in okolice se zglašajo drufi zrn drugim opoldanski zvonovi — X
Ne dopušča čas ustavljati se v St. Petru, na Polzeli in v prijaznih Braslovčah, ki žde v opoldanski vročini nad dolino. Le v Letu-5u ugotavljam posledice katastrofalne toče. Avtomobilski znak nevarnih serpentin oh cestil
Čez most krenem ob levem bregu Savinje po krasni, široki novi cesti. Mozirski, odnosno gornjegrajski okraj. Mirna pokrajina, bližajoče se savinjsko pogorje in zavest, da potujem predvsem kot gost, me navdaja z blagodejnim mirom. Mirnejši tempo življenia se kaže tu in tam mogoče tudi z manj prijetne strani: manjše uvaževanje cestnega reda in počasnejša postrežba v a**-stilnah.
Zaostalejša žita in druge poljske kulture razodevajo hladnejše podnebje. Le hmelj z obilnimi, enakomernimi cvetnimi nastavki kaže ob gornji Savinji »krasno«; mnogo bolje, kakor ob spodnjem delu refc»-*
Mozirje. Davni in lepi spomini me vele-jo na pokrajino od Mozirja do Gornjega grada. Tu sem se prvič učil spoznavati in ljubiti dušo in značaj slovenskega .ljudstva
Mozirje od zunaj danes neizpremenjeno. »■c.<a od znotraj trga skoraj ni mogoče spoznati: hiše vse prenovljene, nove zgradbe, Sokolski dom.
= Dobava mesa za čas od 1. oktobra 1934 do 31. marca 1935 se bo vršila potom javnih ustmenih licitacij, in sicer: 18. t. m. prt komandi mesta v Celju in Škof ji Loki, 20. t. m. pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani to pri komandi mesta v Slov. Bistrici, 22. t. m. pri komandi mesta v Mariboru, 24. t. m. pa pri komandi mesta v Ptuju in Novem mestu.
Borze
6. avgusta
Na ljubljanski borzi je danes v skladu z zunanjimi notacijami de vi za Newvork precej popustila, kar je v zvezi z vestmi, da hoče Roosevelt znižati zlato pariteto dolarja. V privatnem kliringu se je padanje tečajev ustavijo. Avstrij3ski šiling notira na ljubljanski borzi 8.10 do 8.20 (v Zagrebu promet po nespremenjenem tečaju 8.02), grški boni pa notirajo 27.65 do 28.35 (v Zagrebu promet po 28.50). V zagrebškem privatnem kliringu je bil angleški fumt zaključen po 229.05. španske pe-zete so se trgovale po 6.0750, madžarski pengi pa po 10.10.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je vojna škoda za mafenkost popravila to je prišlo za kaso do prometa po 319 do 320 (v Beogradu po 320.50 in 319.50), za september po 320 in za december po 322 (v Beogradu po 325). Nadalje je bil promet v 7% investicijskem posojilu po 71 tov 7% Blairovem posojilu po 58.50—59.
Devize
Ljubljana Amsterdam 2297.63 — 230R99, Berlin 1317.92—1328.72 Bruselj 796.91 — 800.85, Curih 1108.35—1113.85, London 170.47—172.07, Newvork 3359.61—3387.87 Pariz 223.96—225 08. Traga 141.01—141.87. Trst 290.90—293.30 (premija 28.5%). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.10 —8.20
Zagreb. Amsterdam 2297.63 — 2308.99, Berlin 1317.92 — 1328.72 Bruselj 796.91 do 800.85. London 170.07-172.07. Milan 290.90 do 293 30, New7ork kabel 3381.66—3409.92, ček 3359.66 — 3387.92. Pariz 223.96—225.08, Praga 141.01 — 141.87. Curih 1108.35 do 1113.85.
Čarih. Pariz 20.21. London 15.4250. New-vork 306.875. Brieel? 71-90. Milani 26.31. Madrid 41.90 Amsterdam 207.30 Berlin 119.10. Dunaj 57. Stockholm 79.55. Oslo 77.55. Ko-benbavn 68.95 Praga 12.7250, Varšava 57.95. Bukarešta 3.05
Dunaj. (Tečaji v priv kliringu). Beograd 12.07. London 27.15. Milan 46.21. Newvoric 537. Pariz 35.56. Praga 21.73, Curih 175.58. 100 S v zlatu 12«
Efekti
Ljubljana Voina škoda 318 _ 319, 7*> investicijsko 71.50 - 72.50, 8"/« Blair 69 den.. TU Blair 55 — 59. 7>U Drž. hipotekar-na banka 69 bi.. 4«/o agrarne 38 — 39.50. 6°/o begluške 55 — 58.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 320 — 321. za avgust 320 — 321, za september 321 — 322. za december 323 — 324, 7°/e investicijske 71.50 — 72. 4«/» agrarne 38 — 39.50. 7°/'o Blair 59 — 59.25. 8°/e Blair 69 bi.. 6°/» begluške 56.50 — 57.25; delnice: Narodna banka 4000 den., Priv. agrama banka 215 den.. šečerana Osi je k 115—130, Trbovlje 9o bi.
Beograd. Vojna Skoda 320.50 — 321 (320.50. 329.50). za september 323 bi. (32150), za december 325 den. (325), 7*/» investicijsko 71 den.. 4°/o agrarne 38.50 denar (37.75). 6»/* begluške 57 _ 57.50 (57), za d-ocember 57.50 — 58.25. 8»/« Blair 67 do 68.75 7>'o Blair 59 - 59.25 (59.25). Narodna banka 4100 — 4120 (4110), Priv. agrarna banka 219 - 220 (219).
Dunaj. Državne železnice 11.90. Alpin1*-Montan 9
Blagovna tržiSča
«ITO.
+ Chicago. 6. avgusta. Začetni tečaji: Pšenica: za september 104.25, za december 107, za maj 109.50; koruza: za september 72.125. za december 75.50.
+ Ljubljanska borza (6. L m.) Tendenca za žito nespremenjena. Nudijo se (vse za slovensko postajo, plačljivo » 30 dneh) pšenica (po mlevski tarifi): baška 79/80 k« po 155 — 157.50. haška. 80 kg po 157.50 do 160; kom ca (po oavadni tarifi): popolnoma suha e kakovostno garancijo za Julij 147.50 do 150: moka: baška »Og« po 250 — 255. do 150; moka: baška »0g« po 255 — 2flO: bana teka do 260 - 265
+ Novosadska blagovna borza (6. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet srednji Pšenica: baška. okol Novi Sad, 6rednjeba-ška m gornjebaška stara. 78 kg, in nova
79	kg 109—111 okol Sombor. stara 78 ks in nova 79 ka 106 — 108; baška ladja Tisa, etara 77 kg in nova 79 kg 120 — 122; ladja Begej etara 77 kg in nova 79 kg 119 — 121; slavonska, nova 79 kg 104 _ 108; sremska, ©•ara 78 kg in nova 79 kg 107—105; gornje-banateka. stara 77 kg in nova 79 kg 100 do 111. Oves: baški. sremski. slavonski 68 'o 70; banatski 65 — 67; baški ladja 69 — 71. Ječmen: baški in eremeki novi, 65 — 66 lig
80	— 90; baški in sremski pomlad. 68/78 kg 102.50 — 105. Koruza: baška 84 — 86; okolica Sombor 85 — 87; banatska 82 — 84;
K Goričarju Matiji hočem, pa sem se v naglici in zaradi izpremenjenega trga zapeljal predaleč. Banskega svetnika danes žal ni doma, odšel je na lov. Rad bi malo po-kramljal ž njim. poizvedel glede krajevnih novic in se porazgovoril o aktualnih kmetijskih vprašanjih.
Novo življenje je vzklilo pri Goričarju Matiji, v gostilni »Pri pošti«. V gostilni je tujski promet, o katerem pred 100 leti niti sanjali nismo. Poleg slovenščine je slišati tudi našo jugoslovansko, predvsem zagrebško nemščino, katere svojčas ni bilo v Mozirju m kvari sliko trga. kakor ga ohranjam v spominu.	u ,
Občuti se v vsem, da je postalo ^ztTrJ® ena izmed prvih izhodnih točk za obisk Logarsko doline in Savinjskih plani" *
Mimo mozirske šole, ▼ spominu na našega odličnega sadjarja, g. Praprotnika in mimo nekdanje sadne veletrgovine »Pevec« hiti vozilo, se ustavi za čas v Nazarju — da obiščem rojaka, pisca dr. Mišiča! — m se vije potem po ozki cesti skozi vasi in vasice. skozi Šmartno. Kokarje in Bočno do
Gornjega grada.
Bliže k cesti se stiskajo vedno v*šje gore, vedno bliže prihaja Menina planina. Tu in tam vstajajo od dela začudene žanjice ob redkem, rumenem ovsu; zdaj in zdaj odfrfotajo in se dvignejo s travnikov preplašeni veliki in mali gozdni ptiči. V soteski. pod nekdanjim pravljičnim gradom se pojavi 2e za Gornji grad tako značilni, ■veži piš. Po zimi in poleti, ob vsakem dnevnem času ti pihlja čas rahlejši, čas
ladja Dunav, Tisa 93 — 95. Moka: baSka in banatska »Oe« in »Ogg« 185 — 205 (sremska. slavonska 185 — 195); >2« 168 — 185 (165 - 175): »5« 145 — 165 (145 - 155); »1« 125 — 145 (125 — 135); >7« in >8« 105 — 115 (105 _ 110). Otrobi: baški in sremski 73 — 75; banatski 70 — 72; baški ladja 74»— 76.
+ Budimpeštanska termtoska borza (6. L m.) Tendenca živahnejša, promet živahen. Pšenica: za oktober 16.12 — 16.14. za rnaTC 17.06 — 17.08; koruza: za avgust 10.53 _ 10.55. za september 10.65 — 10.67.
Smrtna nesreča
Ljubljana. 6. avgusta
Dopoldne se je pripetila na Tyrševi cesti v bližini mitnice poleg topničarske vojašnice smrtna nesreča. Ob 10.15 je vstopilo v avtobus v Tavčarjevi ulici, ki vzdržuje zvezo med mestom in Posavjem več potnikov. Med njimi je bila tudi 261etna perica in posestnikova hči Pavla Pavčiče-va iz Bizovika, ki je nesla za Bežigrad nekaj opranega perila. Pred mitnico je sprevodnik, kakor običajno vprašal, če žeti kdo izmed potnikov pri mitnici, kjer je postajališče, izstopiti. Oglasil pa se ni nihče. tudi ne Pavčičeva, ki je s<ala tik za šoferjevim sedežem. Šofer, ki je vozilo že zavrl, je nato avtobus spet pognal, naenkrat pa je Pavčičeva vzkliknila: »O, mitnica!«
Tisti hip se je tudi že pri odprtih vratih pognala ven in skočila na cesto. Skok pa se ji ni posrečil. Odskočila je namreč nazaj. Zaradi sunka pa je padla vznak in udarila z vso silo z glavo ob cestni tlak. Ljudje v avtobusu so dogodek takoj opazili. Vsi so kriknili in je šofer avtobus takoj ustavil. Vsi s šoferjem in sprevodnikom vred so priskočili Pavčičevi, ki je obležala nezavestna, nemudoma na pomoč. Njihov trud pa ni zalegel. Z mitnice so takoj pozvali reševalni avto, ki je odpeljal Pavčičevo v bolnico. Tam so ji zdravniki nudili vso pomoč, vendar se je njeno stanje kmalu še poslabšalo. O nesreči so bili takoj obveščeni tudi domači ponesrečenke, ki so dobili dovoljenje, da jo prepeljejo domov. Naložili so jo na avto. a je nesrečna Pavčičeva med vožnjo umrla.
Nesreča se je pripetila po nesrečnem naključju in zagotavljajo ljudje, ki so se vozili s Pavčičevo, da je sprevodnik, odnosno šofer nista mogla preprečiti.
Športne vesti
Spored kongresa mednarodne lahkoatletske zveze
Švedska lahkoatletska zveza bo letos organizirala kongres mednarodne lahko-atletski? zveze, in sicer od 24. do 30. avsri-sta v Stokholmu. Na dnevnem redu bodo razna važna vprašanja iz lahkoatletskega sporla. Tako predlaga Amerika, naj bi se nekateri teki glede na angleške mere podaljšali, tako n. pr. od 1500 m na 1600 m, od 3000 m na 32C0 m itd. Italija je prelagala,, naj ee z olimpijskega sporeda črta croes countrv na 3000 m. Finska je izdelala in bo predložila v odobritev novo tabelo za ocenjevanje disciplin v deset oba ju; poseben sklep pa ima pripravljen tudi v zadevi Nur-mija. Dalje bodo na kongresu določeni minimalni rezjltati za udeležence na olimpi-jadah, in sicer pri skoku v višino 1.85 m, pri-skoku v daljino 7 m, pri troskoku 14 m. pri skoku ob palici 3.80 m, pri n*etu kopja 60 m, pri metu diska 44 m, pri metu krogle 14.50 in pri metu diska za dame 36 m. Amerika hooe imeti dalje spremenjena pravila o tekih z zaprekami tako, da bi tekač bil discipliniran šele tedaj, če bi podrl več ko dve zapreki. Anglija predlaga priznanje rekordov v tej disciplini tjdi teUj', oe je podrta ena ali več zaprek. Končno bodo prav gotovo po sklepu letošnjega kon-grtsa uvedene diplome za svetovne rekorde.
Italijanski atleti še niso na višku
Najboljši italijanski atleti, ki jih čaka letos težka naloga, da bodo morali na svojih tleh braniti sloves italijanske lahke atletike na tekmovanjih za prvenstvo Evrope, so imeli nedavno večjo prireditev v Jakinu, na kateri pa se niso pokazali baš z najboljše strani. Izjema je bil stari ne-ugnani Facelli, ki je dosegel na 400 m čas 50.4, v svoji posebni disciplini 400 m z zaprekami pa brez napora čas 58 sek. Lahko je zmagal še znani prvak Beccali na 1500 m v lepem času 4:00.6; prav tako ima tudi sprinter Toetti na 100 m dober čas 10.8. Vso ostalo z mednarodnim merilom ni vredno omembe! — Še slabša je slika pri ženskah, ki so se nedavno kazale na mitingu v Bologni. Nov državni rekord in prav za prav edini vidnejši uspeh na prireditvi je pokazala Testoni v teku na 200 m s časom 365. Pa do septembra bo najibrže še vse drugače.
Repertoar
MARIBORSKO GLEDALIŠČ®
Četrtek, 9. ob pol 21.: na otroškem igrišča v mastnem parku: Kulturna prireditev v Črni mlaki. Prva ponovitev.
močnejši blagodejni vetrič v tem planinskem mestu.
*
V Gornjem gradu. Kje naj se ustavim? Povsod znanci in prijatelji, a časa le nekaj minut! Malo sem pogledam, malo tja; malo v gostilno k Žmavcu, malo k Sarbu, a največ k Trobeju.
Vedno enako živahna je gospa Trobeje-va, vedno enako zgovorna, vedno enako navdušena za planine, kljub njenim — aik-do bi tega ne verjel! — skoraj že 70 letom. In ustavimo se v naši stari posebni sobici, kjer je ostalo vse še tako, kakor je bilo. Miza še enako in slike — planinski motivi — še enako, kakor pred 10 leti. Le ena slika je več, ena velika, jasna slika, slika pokojnega, nepozabnega Kocbeka, ki gleda tako mirno na nas in skoraj ne da — ob spominu nanj — da bi se razvilo v sobici nekdanje neprisiljeno razpoloženje in veselje. Kocbek, senior savinjskega planinar-stva in najmarkantnejši predstavnik Gornjega grada in gornje Savinjske doline minulih desetletij. Tebe ni več. dragi Kocbek, kakor skoraj ni več nobenega iz našega kroga — h kateremu je spadala po! leta tedi moja malenkost — v Gornjem gradu in v gornji Savinjski dolini.
Le bele marjetice še cvetijo v vseh vrtovih Gornjega grada, cvetijo in ždijo v tihi radosti in sanjajo o solncu, ki tako rahlo lega na mesto, o šumenju in bobnenju mrzlega gorskega potoka, o veličastnem molku gorS in planin, ki tako skrbno čuvajo in stražijo mestece ob gorenji Savinji —< »rečni in beli Gornji Grad. Frm Wernig,
> JUTRO« St. 179
6
Torek, 7, .VUL 1931 =
Tam, kjer je umrl Hindenburg
Grad Neodeck
Posestvo Neudeck, kjer je v zadnjem ča-«m bival in umrl maršal Hindenburg, predsednik nemške države, leži v vzhodnem vogalu Nemčije, ki je s poljskim koridorjem ločen od ostale države. Preko širokih planjav se dvigajo tu položni griči, prekopi sečejo v terasah drug nad drugim deželo, ladje, polne žita, plovejo po njih. Kajti ta širna dežela je žitnica Nemčije, a širok, malo težak kakor ona, je tudi značaj njenega prebivalstva in njegov jezik. Ljudje so tu povezani med seboj kakor ena sama velika družina, ki doživlja isto usodo m se drži starih, patriarhalnih običajev.
Posestvo Neudeck se s svojo preprostostjo sklada z značajem te dežele. Dvonadstropna zgradba je zunaj rn znotraj domačna in dostojanstvena Mogočna glavna dvorana s temnim lesenim stropom in lepim, velikim kaminom daje očesu prost pogled v zeleno prostost, okoli te dvorane pa se vrstijo drugi prostori, ki jih v celoti obvladuje ista temeljna ideja: da so bivališče zamišljeno, a vendar vedro resnih ljudi. V knjižnici, ki je opažena s temnimi lesenimi stenami, najdeš poleg pravega knjižnega bogastva nešteto spominkov na preteklost. Tu je tudi zbirka vseh mogočih priznanj in odlikovanj, ki jih je prejel za svojega dolgega življenja pokojni državni predsednik. Poleg knjižnice je delovna soba s težkim, širokim pohištvom. Edini okras na stenah sta tn slika kralja Friderika Velikega in slika maršala Bliicherja. V jedilnici pa vlada spet prijazna udobnost.
Pokojni vojskovodja in državnik sam ni bil. razen v zadnjih časih, čest gost svojega doma. Prej je prihajal le za nekoliko tednov v letu ali celo za nekoliko dni sem, da bi sedel k domači mizi in se odpočil. Zadnje čase pa je prihajal pogostoma, posebno tudi tedaj, kadar je bilo treba storiti kakšne dalekosežne sklepe. Cesto je tedaj
poromal tndi na preprosto pokopališče, kjer počivajo njegovi starši, in se je tu potopil ▼ pobožno zamišljenost
Osebne spremembe v Nemčiji
Rudolf Hess, Fiihrerjev namestnik v strankinem vodstvu, bo po zagotovitvah iz režimskih krogov postal državni kancelar
štirje grami radija
Veliko in prijetno iznenadenje so doživeli te dni v zavodu za raziskovanje raka v Lillu na Francoskem. Prejeli so v dar 4 grame radija, ki predstavljajo vrednost 300 tisoč frankov. Kdo je velikodušni darovalec, pa ne ve nihče povedati.
JtistISikacija na Dunaju
Poročilo angleškega očividca o usmrtitvi voditeljev
avstrijskih upornikov
Poročevalec londonske »Daily M a i 1« \Vard Priče, ki je prisostvoval usmrtitvi obeh kolovodij zadnjega puča na Dunaju, poroča svojemu listu naslednje:
Naj sta bila umor zveznega kancelarja m z njim združena veleizdaja še tako strašna, vendar ne more nihče oporekati, da bi ne bila Planetta, ki je kancelarja ubil, in Holzweber, ki je vodil vso akcijo, zelo pogumna moža, pred katerima mora imeti vsakdo spoštovanje. Udeležil sem se poteka vsega postopka do grenkega konca in nisem opazil niti za trenutek, da bi oba moža s kakšno kretnjo ali v glasu ali kakorkoli pokazala kakšen znak strahu ali vdaje, čeprav sta vedela, kakšna smrt ju čaka v malem, mrkem dvorišču za okni nabito polne razpravne dvorane. Zadnje besede, ki sta jih izgovorila v javnosti z ostrim vojašk;m glasom in strumno vojaško držo, mi ostanejo nepozabne.
»Ne verjamem,« je dejal Otto Planetta sodnemu dvoru, »da bi še videl vzhod jutrišnjega sonca. A nisem strahopeten morilec in nič mi ni bilo bolj tuje, nego da zveznega kancelarja umorim. Nemotivira-ne kretnje, ki jih je napravil s svojimi rokami, nemima senca, ki so jo povzročile, in velikansko razburjenje, v katerem sem bil, so morda povzročali strele. Niso bili moj namen in to bi bilo tudi proti naistrožjim poveljem, ki smo jih bili prejeli. Obžalujem to smrt in prosim tu javno, da bi vdovi zveznega kancelarja sporočili moje bolestno obžalovanje.«
Planetta je govoril glasno in je prepričal pač vsakogar.
Potem ie govoril Holrvveber, živahno, kakor med vso razpravo.
»Imeti morate potrpiienie.« je deial sodnik z nesimpatičnim obrazom. Neprijetno dirnjen po tem izpadu proti človeku, ki je bil nosvečen smrti, sem v tem trenutku pogledal na sodnike. Videl sem starejšega, duhovitega generala, levo in desno od njega dva polkovnika in s*»m moral ugotoviti, da so ti stari, tndi voiščaki v nasprotju s civilnim sodnikom gledali z nenrikrito človeško simpatijo na tega električno nabitega bivšega voiaka, ki je skušal aretirati vlado cele dežele.
Ti častniki so se pripravljali, da obsodijo moža na smrt, a spoznali so v njem tip strumnega, pogumnega, odkritega in korektnega narednika v vsakem delu njegove drže.
Holzweber je imel usodni dar zgovornosti, ki ga je v tem vročem, sončnem popoldnevu stala življenje, kajti nedvomno gre zasluga, da so ga obtožili kot vodio napadalcev, samo jasni obliki njegovih misli. Govoril je dosti bolje nego vsi trije zagovorniki. ki so zaman pledirali za oba obtoženca.
»Zvest temeljnemu načelu voditelia vseh Nemcev sem sprejel nalogo, da zasedem palačo zveznega kancelarstva samo pod pogojem, da se ne bo prelivala kri. Domneval
sem, da je zbran ves ministrski svet in da je predvsem tudi dr. Rintelen zraven. Kajti menili smo, da nas bo dr. Rintelen kot novi kancelar ščiti s svojo avtoriteto. Go. voril sem z ministrom Fevem čisto prijateljsko o načinu, kako bi našo akcijo končali brez prelivanja krvi. Dejal sem mu, da mora biti po sredi velik nesporazum in da ne vem, kaj naj napravim, ne da b; spravil v nevarnost naše ljudi in tudi aretirane ministre. Minister Fey nam je dal kot častnik častno besedo, da se nam ne bo nič zgodilo. Če prelomi to besedo, se bo maščevalo nad njim. Za vse. kar sem storil, prevzamem polno odgovornost in ponavljam še enkrat, da so bila ne samo povelja, ki «mo jih bili prejeli, temveč tudi povelja, ki sem jih bil sam izdal, taka. da ne sme biti nihče v palači zveznega kancelarstva ranjen.««
Franz Holzvvebpr je nadaljeval z zviša-nim glasom:: »Vse, kar sem storil, sem storil za svojo domovino! Prinravljen sem, sprejeti meni očitne posledice svojega ravnanja nase.«
Sodniki so se umaknili za četrt ure. Ko so se vrnili, je civilni sodnik z malomarnim in brezbrižnim glasom prebrzel ponovitev obtožbe in je izrekel smrtno obsodbo, ne da bi glas niti za malenkost zvišal. Pri objavi sodbe sem gledal v oba posvečenca smrti. Nista niti trenila z očmi. Izklesani izraz, ki sta ga imela ves čas med razpravo, se ni spremenil. Wanetta je ostal takšen kakor prej, v Holrvveberju bi opazil morda oiačitev njegovega samozavestnega in skoraj upornega izraza.
Tri ure pozne ie se ie sodba izvršila, to je ob 4.30 poooldne. Izvršila se je v tesnem. mračnem trikotnem dvorišču med jetnišnico in sodni jo. Posebne okoliščine so mi dale možnost, da sem ob danem času lahko <»!edol vse. kar se ie na tem dvorišču godilo. Dvorišče obdajajo 7 do 8 m visoke stene sodni ie. V teh stenah so le male h'knie. v niih ventilatorji za jetnike. Boli žalostnega dvorišča nego je ta, si ne moreš misliti. Ko sem začel opazovati, je bila en stran že zasedena po vojaštvu z nasajenim' bodali. Kmal" potem so se pojavile osebe vojnega sodišča in se postavile pravokotno m vojak«. V tem pravem kotu se je dvigalo morišče. Seveda me je zanimalo spoznati veša'a. ki so po avstrijski metodi podobna boli počasnemu davil-nemu stroiu. šrvmski garotti. nego veša-lom. ki so običaina pri nas in ki hitro "smrtno. Poleg te čud"e nanrave so čakali tr>ic krvniki v črnih oblekah, s črnimi ko-*uhastimi čepicami in črnimi svilenimi rokavicami.
Po sodh? b? moral Ho1zweber T>rvi umreti. Privedli co pa v sprem«tvu evangelskega duhovnika, ^to-il s trdnim korakom na oder ?n deial z zvenečim glasom: »Vojaški sodniki bi nama morali privoščiti vsaj častno kroglo vojaka. Sramota obešen)* m pa-
de ni na|u, temveč nanje. Unrfiam za bo—-dočnost nemškega naroda. Heil Hitler!«
Ta klic se je odbil kakor po čudežu od jetnišniških sten in v razburjenju sem opa>-zil šele po nekoliko sekundah, da je našel odgovor skozi ventilacijske luknje v zidu. Slišati je bilo posebno svetli, probojni glas iz nekih ženskih ust. Bržkone pod vtisom teh odgovorov je Holzweber še večkrat ponovil svoj pozdrav. In grozotno je bilo doživeti to odmevanje od mrtve stene jetnišnice, na kateri ni bilo videti živega, človeka.
Ni dvoma, ta mož je umrl kot junak. Po nespretnosti osebja, ki ie opravljalo delo pri vešalih in morda tudi po nečloveškem darilnem sistemu vešal samih, je trajalo, kakor je kazala moja ura, 12 minut, preden je umrl. V tej večnosti med življenjem in. smrtjo je izpovedoval svojo idejo, doklea se ni njegov glas polagoma zadušil.
Med tem je moral čakati Planetta v pečin vratih dvorišča, in sicer ob pogledu n* tovariša, ki se je boril s smrt jo. Stal je poleg duhovnika, ki si ga je bil sam želel ia ki je na Dunaju zelo znan. Ko so Holzvre-berja končno po strašno dolgem času sne?1 z vešal. je stopil Planetta na oder. Sun;t je krvnike, ki so se ga hoteli polastiti, stran in je dejal glasno: »Molim v milostnem varstvu svoje vere k Bogu. Naj Nemčija! Naj živi Hi^er!«
Obe trupli so ponoči na glavnem poko* pališču sežgali, pepel pa so dali na razpo-« lago obema mladima ženama mrtvecev.
čuden tat
V neki bukareštanski trgovini so opaao-vali nekega možakarja v trenutku, ko jo spravil v svoje žepe več zavitkov žrvopdsa-nih svilenih trakov — ne da bi jih prej plačal. Dala so ga aretirati in policija je izvršila preiskavo v njegovem stanovanju. Na svoje presenečenje so našli tu v vseh omarah in skrinjah na stotine metrov 3vCemh trakov.
Ko so moža vprašali, kaj vendar dela s tem blagom, je z povsem verodostojnim glasom izpovedal, da čuti že dolgo neraa-ložljiv užitek v tem, da grebe med svtfeoi-mi traki. A ta užitek ima le tedaj, če si ja to robo prilastil na skriven način. Moža, neporočenega inženjerja, so oddali za sedaj v opazovalnico, da mu zdravniki otip-ljejo duševno stanje.
VSAK DAN ENA
»Ali se ti ne zdi, da jemljejo punčke preveč Časa ?!«	(»Foiitfkeo«)] 2738
Elektrika iz zemeljskih globin
Kakor pesem bodočnosti, v resnici pa je človek že napravil prve korake, da postavi zemeljsko toploto v svojo službo
Prisega Hitlerju
Prvine „bohemi j" — ni
češki inženjer Odofen Koblic, ki je pred kratkim poročal o odkritju nove prvine >bohemij<s, objavlja sedaj vest, da te prvine ni.
Koblic je iz jaohimovske rude pridelal preparate, o katerih je mislil, da vsebujejo mnogo nove prvine, a jih je zaradi večje gotovosti poslal v Berlin na preiskavo s spektralno analizo. V Berlinu so našli v ■preparatih velike količine volframa, a nobenega- sledu o kakšnih črtah, M bi izdajale prisotnost kakšne nove prvine.
Koblic je nato svoje preparate znova pre-iskal in je v resnici odkril mnogo volframa. ki ga je tudi izločil. Vzrok, da je vol-fram zamenjal za novo prvino, je v tem, da kaže volfram v jachimovski rudi neke anormalne lastnosti, tako da zavede raziskovalca kaj rad v zmoto.
Čitajte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET"
Anglež, Parson, genialni izumitelj parne turbine, očetuje misli, ki se nam vidi danes sicer še tehnična utopija, & bo morda že jutri uresničena človeštvu in njegovemu razvoju v prid.
Znano nam je. da postaja toplota tem večja čim globlje prodiramo v globino zemlje. Vsakih 33 m globlje pomeni 1 stop. Celzija več. 2e v globini 5 do 6 km mora biti ta notranja zemeljska toplota tako velika da se vsa voda spremeni v paro, v desetkratni globini bi se stalile že skoraj vse kovine, a še globlje spodaj se morajo vdati že najtrši graniti. Kaj nam je v dobi, ko napovedujejo že konec zemeljskih premogovnih zakladov, bližje nego misel, da bi izkoriščali te ogromne toplotne zaloge, ki so zaprte v notranjosti naše premičnice? Naši najgloblji rovi segajo danes sicer komaj v globino 3 km, toda skoraj ni dvomiti, da boom mogli nekoč s svojimi tehničnimi pripomočki vsaj še enkrat globlje. In tu bi po Parsonovi zamisli lahko namestili stroje, ki bi lovili vodno paro in jo dovajali turbinam, ki bi njeno silo spet spreminjale v električni tok. Vir te energije je praktično neizčrpen in tako ogromen, da mu med sedanjimi, praktično izkoriščanimi viri energije ni para.
Prav te dni so poročali iz Japonske, da je pričela 250 km od Tokija obratovati ve~
Oporoka Marije Dresslerjeve
Pred nedavnim umrla ameriška filmska igralka Marija Dresslerjeva je v svoji oporoki določila 60.000 funtov štertingov svoji sestri, ge. Ganthomyjevi, M živi na Angleškem.
Dedična je bila kaj začudena, ko so ji to sporočali, ker je mislila, da ne bo njena, v življenju preradodama sestra ostaviLa niti pare imetja. Obenem je izjavila, da ne ve, kaj naj počne s toliko denarja, saj ji je že 70 let. V ostalem je Dresslerjeva tudi dvema svojima zamorskima služabnicama za ISletno zvesto službovanje ostavila 10.000 funtov.
lika elektrarna, ki izkorišča zemeljsko toploto. Seveda ni v ta namen segla v globino 5, 6 km, kar ji tudi ni bilo potrebno, kajti zemeljska toplota prihaja tu skoraj sama. na površje zemlje. Elektrarna se dviga na obsežnem vulkanskem ozemlju, kjer je bilo treba izvrtati samo po 100 m globoke rove, da je po njih siknila vroča para v zrak. To paro so zajeli v kotle pod primernim pritiskom, jo napeljali na turbine, ki ženejo mogočne generatorje. V generatorjih se proizvaja električni tok, a če po vaseh okrog tega ozemlja v prijaznih sobicah zvečer zagorijo električne žarnice, tedaj sveti v teh žarnicah prav za prav zemeljska toplota.
Nova elektrarna, ki je ena največjih na Japonskem, pa nikakor ni prva svoje vrste. Ze pred četrt stoletja je pričelo v Italiji, na vulkanskih tleh pri kraju Larderellu obratovati slično podjetje. 2e v časih pred svetovno vojno so tu izvrtali po 80 m globoke rove, da bi napeljali podzemeljsko paro na turbine. Elektrarna pa je pričela obratovati šele med vojno rn je bila z več nego 10.000 kilovati zmogljivosti za dolgo časa največje podjetje te vrste na svetu. Danes zahtevamo že dosti več in pred nekoliko leti je začela nastajati podobna, centrala samo neprimerno večja, na japonskih tleh. Delo je 6edaj končano in ljudje že uživajo njegov plod.
Oddelek nemčke vojske ▼ ftfcoatitu priseg* zvestobo Adolfu Hitlerju kot vrhovnem«
poglavarja armade
častna straža ob mrtvem Hindenburgu
častniki nemške državne brambe ob smrtni postelji državnega predsednika
V deželi paprike in paradižnikov
Moti se, kdor misli, da je edini pridelek Banata pšenica in koruza. Izvozna statistika, ki je najpravilnejša in najtočnejša slika banatske poljske proizvodnje, kaže ogromnj številke pri izvozu najrazličnejšega sočivja in zelenja. Banat zasluži tudi na sočivju letno težke milijone. Banatski paradižniki, paprika in plavi patlidžani so povsod znani in zelo cenjeni.
Sprehod skozi take, za slovenske prilike uprav ogromne nasade, je dovolj zanimiv in nudi sprehajalcu dosti užitka. Skoraj vsak banatski kmet sadi na svojem polju tudi sočivje. Ne toliko za svoje potrebe, marveč za izvoz. In v tem času žarkega julijskega solnca je pogled na ta polja čudovit. Kamorkoli pogledaš,^ povsod se ti smeji prijetno rdeči paradižnik. Naše gospodinje ga sade po vrtičkih in se zadovoljijo » par kilami paradajza. Tu ga pridela en sam kmet po cel vagon in nekateri še več. Novosadski paradajz je našel tržišče skoraj po vseh svetovnih trgih. Banat-skemu paradajzu da sonce sočnost, zemlja pa debelino, tako da niso redka eksemplar-ji, ki tehtajo pol kilograma in še več. Ta »rajska jabolka« imajo večje »častilce«, to se pravi, da pomenja paradajz tu sestavni del dnevne hrane. Siromašnejšemu prebivalstvu v Banatu odleže paradižnik toliko •kakor našemu krompir. Uživajo ga sirovega, malo nasoljenega s kosom kruha in /to jim čestokrat zadostuje za malico aH icelo za kosilo!
Enako zanimivo sliko nam kažejo polja paprike, ki, jo tu poznajo v treh oblikah: isladko, imenovano babura, podolgovato in raalo, imenovano ljuta. Prva se uporablja največ za vdevanje in ukuhavanje, podolgovata in ljuta pa služita za sušenje. Malo, ljuto, nabero kakor paternošter in jo suše, da postane čisto rdeča. Ko je dovolj suha, jo zdrobe ali zmeljejo in prodajo trgovcem.
Malo manj kakor paradajza in paprike
sade takozvani plavi patlidžan, ki_ pride kuharicam kaj prav kot začin pri juhi in drugih jedeh. Poleg navedenega sade in se-jejo tudi čebulo in česen, zelje, karfijolo, peso, kolerabo in kumare. Vse to uspeva v Banatu nad vse dobro. Še pred nekaj leti so v spodnjem Banatu gojili veliko sladkorne repe, sedaj pa, baje zaradi neranta-bilnosti, opuščajo in pustijo Bački, da v tem prednjači.
Cene vsem tem pridelkom so poleti kaj nizke. Banatski kmet prodaja večinoma en gre«. In množina vrže precej tudi pri nizki ceni. Večkrat ravno ti pridelki rešijo bali atskega kmeta, če pšenica in koruza popustita.
Banatska mesta in vasi
Prav posebna pestrost in zanimivost so banatska mesta ln vasi. Ne mogoče zaradi zunanjosti same. Ta ne vzbuja posebne pozornosti. Hiše so nizke in v vsem mestu naletiš jedva na deset enonadstropnih, na vasi pa sploh samo na pritlične. Vendar že zunanja oblika teh hiš vsakemu tujcu mnogo pove. Predvsem razlikujemo tu tri različne stile: srbskega, nemškega in madžarskega ali, če hočete, rumunskega. To pomeni da so nrselbine, kar se prebivalstva in njih narodi osti tiče, precej raznorodne. Redko katei 3 banatsko selo se more danes ponašati, da bi bilo v narodnostnem pogledu homogeno. Sestavljeno je najmanj iz treh narodnosti. V vsaki naselbini, v mestu pa še celo, dobite Srbe, Nemce in Madžare. Pogostokrat pa tudi še Rumune, Slovake in Francoze. Tudi cigani so sestavni del banatskih naselbin. Trgovino, vsaj glavno, pa imajo v rokah Zidje, ki so se popolnoma aklimatizirali prilikam, prebivalstvu, zlasti pa času in so se preodeli v lepo doneča srbska ali pa nemška in madžarska imena.
Prenarodovanje in raznarodovanje pa je v Banatu čisto posebno pogavje. Čisto nič se vam ne sme zdeti čudno, če naletite na porumunjene Srbe, na posrblene Rumune, ponemčene Madžare in pomadžarjene Nemce. In še to se vam lahko dogodi, da naletite na ljudi, katerih imena in fiziogno-mija odločno kažejo, da so francoskega po-kolenja in da je bila njihova domovina še pred dobrimi 120 do 150 leti Francija, pa so danes prav odločni in zavedni Nemci. Kje je v teh krajih smisel za rasizem? Usoda je zgnetla skupaj ljudi iz vse Evrope, se poigrala z njihovim življenjem in pomešala njihova porekla.
In če nudi narodnost tu tako pestro sli-
a <1 i o
Torek, 7. avgusta.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Poročila. — 13: Cas, plošče, — 19: Otroški kotiček (sa. Gabrijelčičeva). — 19.30: Milijonska posojila (Miki Piki). — 20: Stritar Bogdana poje ciganske pesmi, vmes igra na harmoniko 2. Magister. — 21: Radio orkester.
—	22.10: Čas, poročila. _ 22.30: Angleške plošče.
Sreda, 8. avgusta.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Poročila. — 13: Čas. plošče. — 19: Čarovniško praznoverje etarih Slovanov (Fr. Tersegl»v).
—	19.30: Literarna ura: Knjižni pregled (L. Mrzel). — 20: Pevski koncert ge. Pavle Lovsetove. — 20.45: Radio - orkester. — 21.30: Slovenske narodne z orkestrom po->rjo gdč. Zupanova, gg. Drmota in Jug. — 22: Cas. poročila, plošče.
BEOGRAD 18.30: Plošče. — 1950: Pesmi.
—	20: Koncert iz Ljubljane. — 22: Lahka glasba. _ ZAGREB 12.30: Plošče. _ 17: Lahka glasba. — 20: Prenos iz Ljubljane.
—	22.15: Plesna muzika. — PRAGA 19.30: Citraški trio. _ 19.40: Pesmi. — 20: Tyr-ševa proslava. — 21: Operna glasba. — 21.40: Citraški kvartet. — 22.15: Godiba na pihala. — BRNO 19.30: Klavir. — 20: Prenos iz Prage. — 21.40: Koncert na čelo. — VARŠAVA 20.12: Lahka 2lasba. — 21.12: Poliska glasba. — 22.15: Godba za ples. _ DUNAJ 12: Plošče. — 17.40: Iz zvočnih filmov. — 20.25: Orkestralen koncert — 22: Godba na pihala. — 23.40: Nočni-koncert na ploščah. — BERLIN 19.25: Narodne pesmi.
—	20.10: Mešan program. — 22.50: Plesna muzika. — KONIGSBERG 19.25: Program kakor v Berlinu. — 22.40: Godba za ples. _ MCHLACKER 20.10: Program iz Berlina. — 21: Plesna glasba. — 23: Lahka godba — 24: Nočni koncert. _ BUDIMPEŠTA 17.35: Salonski orkester. _ 19: Violinski koncert. — 20.15: Prenos promenadnega koncerta. — 23.30: Koncert ciganske kapele. — RIM 17.10: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.fi: Operni večer.
ko, je očividno, da v verskem pogledu ni dosti drugače. Skoraj vsaka banatska vas ima po dve, tri ali celo štiri cerkve. Ena služi katoličanom, druga srbskim pravoslavnim, tretja rumunskim pravoslavnim in četrta evangeličanom. In če se kje pomeša med te božje hrame še kakšna židovska sinagoga. kdo bi jo gledal po strani? Popolnejša je slika konglomerata raznih veroizpovedi, ki domuje v slehernem selu.
Največ je pravoslavnih in katoličanov in šele potem slede protestantje in Židi. Cerkve so po večini majhne in precej zanemarjene. Banatčani se v svojem izobilju ne zmenijo dosti za svoja verska prepričanja in verske dolžnosti...
Banatske vasi dajejo po svoji razsežnosti in številu prebivalstva izgled mesta. Toda prebivalstvu je menda malo do tega, da bi bili »purgari« ali »varošani« in se prav nič ne zmenijo, da bi se vas povzdignila do mestnih pravic, zlasti ne, ker so s tem v zvezi navadno tudi hude »dolžnosti«. Nič ni presenetljivega, če vam zadnja naša ljudska statistika pokazuje, da ima ta ali ona vas šest, sedem ali celo deset tisoč prebivalcev in tisoč do tri tisoč hišnih številk. Ta sistem naselbin je madžarski in romunski. Med naselbinami je časih po petnajst, dvajset, tudi trideset kilometrov razdalje in zato je Banat na prvi pogled malo obljuden. Veličina naselbin pa pokazuje, da je Banat, kar se obljudenosti tiče, na drugem mestu med našimi pokrajinami in da
mu prednjači samo ie Slovenija.
Kar se tiče prometnih sredstev in tehničnih naprav, pa je Banat še zelo zaostal v primeru z našo Slovenijo. Ceste so slabe m skoraj neprehodne. Poleti prašne, da se v prahu izgubite, po zimi pa je blata do kolena. Avtobusnih zvez je prav malo. Promet se večinoma giblje po železnici. Banat in Bačka sta znana po najgostejšem železniškem omrežju, ki pa je še iz predvojnih časov in usmerjeno vse proti Budimpešti. Slabo je poskrbljeno tudi z elektrifikacijo in vodno napeljavo. Le posamezne naselbine se morejo ponašati s svojo lastno električno stroj o. Da ni bol je poskrbljeno z vodno napeljavo, leži krivda v zemlji sami. Treba bi bilo napraviti arterske vodnjake, kar pa je v zvezi z velikimi težavami, zlasti tudi v finančnem pogledu. Taki arterski vodnjaki, kakor so jih nekateri modernejši in bogatejši gospodarji dali napraviti, so namreč silno globoki in je treba časih navrtati zemljo par sto metrov v globino, da pridejo do pozitivne arterske vode.
V kulturnem pogledu nudijo banatske naselbine prav tako zanimivo sliko. Vsaka vas ima po več kulturnih pevskih društev, porazdeljenih po narodnostih. Imel sem priliko poslušati na nekem takem kulturnem večeru predvajanja in tudi petje srbskega, nemškega in romunskega kulturnega m pevskega društva. Napetosti in rasnega sovraštva med prebivalstvom ni. Ljudje so preveč okunirani z zemljo in drugim delom, da bi mogli voditi drug proti drugem kakšen narodnostni boj.
Taka je približna slika našega Banata. Svet bogat, pester in zanimiv za slehernega in vreden podrobnejšega študija, ki bo pokazal še mnoge druge zanimivosti.
B. V.
S P O R T
II. mednarodni table-teniški turnir na Bledu
Zmagovalec Peter žiža (Ilirija).
Pod pokroviteljstvom Nj. Vis. kraljeviča Andreja in častnega komiteja, ki so ga tvorili gg.: ban dr. Marušič, župan Vovk in predsednik zdrav, komisije baron Letiš, se je vršil pretekle dni v prostorih Kazine II. mednarodni table-tenis turnir.
Turnir je bil srednje močno zaseden. Omenili bi odsotnost nekaterih odličnih igralcev, predvsem Ladislava Hexnerja, ki bi moral braniti prehodni pokal, a ga je bolezen za dalj čas priklenila na posteljo, dalje Lajoša Nemca in Weilerja, katera dva je pretežko pogrešati na kakem slovenskem turnirju. Skupno je sodelovalo 67 igralcev, od teh 39 iz naše države, ostali ia inozemstva, največ iz Avstrije.
V	naslednjem rezultati posameznih disciplin. Single gospodov: 1. 2iža Pero, 2. Weiss-bacber Oto, 3. Djinovski Vojo, 4. Nagy Ernst (vsi SK Ilirija). Redek primer, da so samo igrači enega kluba v finalu. Zdi se, da je ilirijanska garda dobra v treningu, kar ji bo omogočilo še marsikateri lep uspeh na bližnjih turnirjih. Weissbacher je najprej odpravil Robička (ČSR), nato pa v najlepši partiji singla gospodov simpatičnega Konjoviča. žiža je s svojo tehnično dovršenostjo premagal izredno ofenzivnega Austerlitza (ČSR) in se z zmago nad Her-nežanom Horvatom plasiral v finale. Najlepši uspeh izmed vseh pa je brez dvoma dosegel mladi Djinovski, ki je imel ▼ prvem kolu zelo težaven položaj t Gaspardi-jem (Dunaj), pa je v polfinalu gladko izločil mnogo obetajočega in favoriziranega Drovenika (Hermes). Nagy do finala ni imel težkega dela. Premagal je Gerziniča, ki je imel premalo treninga, z rezultatom 3:0
Finalne partije te discipline so bile obenem oficielni zaključek turnirja ln so jim
prisostvovali zastopnik g. bana .sreski načelnik dr. Vrečar, predsednik LTTP dr. Ba-jec, predsednik Ilirije dr. Lapajne in delegat JTTS Nagy Ernst
Finalisti so nudili zelo napete borbe, pa so si vsak svoje mesto osvojili sigurno. Talentirani 2iža je pokazal to pot mnogo več vzdržljivosti in je tudi taktično prekašal svoje tekmece. Uspeh simpatičnega zmagovalca je zelo velik in je samo §e želeti, da ostane na tej poti.
V	singlu dam smo pogrešali na startu Dečmanovo in Gerziničevo. Prvo mesto si je osvojila Tavčar Ljerka (Ilirija) pred Molnarjevo (SK Triglav — Bled). Tavčarjeva še mnogo obeta. Odlikuje jo odličen fo-rehand; ko si pridobi še zadostno rutino, se bo postavila v vrsto naših najboljših igTalk. Molnarjeva ima izrazito defenzivno igro. Tretje mesto si je po lepi igri z Eisen-steinovo (Dunaj) osvojila Ozimič Marica od Ilirije. Gdč. Ozimičeva ima zelo lepo igro, toda nima Se borbenosti
V	singlu juniorjev sta startala TftTCT! Odličnih Hermesa •— Marinka, Dekleve in Medveščka tudi flirijansk* »kanona« Ger-zinič in Djinovski, ki sta osvojila prvo m drugo mesto. V singlu gospodov neverifi-cirani si je osvojil prvo mesto Čeboslovak Robiček pred Husnvm (Carigrad). Finalna partij« teh dveh je bila ena najlepših na turnirju. V doublu gospodov sta pripravila presenečenje mešani hermežansko-ilirijan-ski par Horvat—Djinovski, ki sta najprej izločila indisponiJani par Nagy—Žiia m nato v finalni partiji par Weissbacher—Gerzi-nič. Double juniorjev je postal plen para Djinovski—'žiža. V mixed doublu so nastopili sami novo kombinirani pari. Zmagoviti par Horvat—Puterle je nainrej izločil pare Gogala—Tavčar in Negy—Ozimič, nakar se je sestal v finalu s favoriziranim parom Zrža—Gerzinič Hani m odločil partijo s 3.: 2 s svoio korist V zadnji disciplini, singlu za dečke do 14. leta, je zmagal Stein (Monakovo) pred Schulerjem (Dunaj).
Lahkoatletski rekordi balkanskih držav
Glede na bližajoče se balkanske igre v Zagrebu je zanimivo primerjati lahkoatlet-ske sile posameznih držav po njihovih najboljših rezultatih v tej panogi. Seznam rekordov je naslednji:
Teki 100 m: Fransoudis (Grška) 10.8 sek. 200 m: Frangoudis (G.) 21.6 sek. 400 m: Tu-čan (Jugoslavija) in Nemes (Rumunija) 51.4 sek. 800 m: Georgakopoulos (G.) 2:00.2. 1500 m: Georgakopoulos (G.) 4:11.8. 5000 metrov: Tsoukalas (G.) 15.49.6.10.000 m: Be-kiaris (G) 34.00.2.110 m zapr.: Mantikas (G) 14.9. 400 m zapr. Mantikas (G.) 56.6 sek. štafeta 4 krat 400 m: Jugoslavija (Madare-vič. N'khazy. Skok, Tučan) 3:33.8. balkanska štafeta (800 krat 400 krat 200 krat 100 metrov): Grčija 3:2S.2. štafeta 4 krat 100 metrov: Grčija 43.4 sek.
Meti diska heL: Gančov {Bolgarija) 37.67
metrov, diska: dr. Narančič (J.) 42.57 m, krogle: Vergmis (G.) 14.34 m, kopja: Za-haropoulos (G.) 63.41 m, kladiva: Goič (J.) 46.865 m.
Skoki v daljino: Bourlos (G.) 6.88 m, v višino: Papanicolan (G.) 1.89 m, ob palici: Dojčev (B.) 3.90 m, troskok: Papanicolan (G.) 14.31 m.
V rekordni listi je Grška zastopana 15-krat Jugoslavija 4 krat, Bolgarija 2 krat Rumunija pa deli 1 krat mesto z Jugoslavijo.
Naši državni rekordi so boljši ▼ naslednjih disciplinah: 400 m: Jamnicky (Hašk) 50.8 sek., 800 m: Tučan (Hašk) 1:59.2, 1500 metrov: Tučan (Hašk) 4:11 min., 5000 m: Krevs (Primorje) 15:45 min.; met diska: prof. Ambrozy (Hašk) 44.16 m: met kladiva: Goič (Hašk) 48.99 m, skok v daljino: inž. Kallay (Marathon) 6.96 m.
Naši atleti so letos dosegli v naslednjih disciplinah rezultate boljše od balkanskih rekordov: 800 m: Krevs (Primorje) 1:59 in dve petini; met diska: Klent (Jugoslavija) 42.87 m; met krogle: Kovačevič (Concor-dia) 14.73 m in met kladiva: Goic (Hašk) 46.90 m.
V nekaj vrstah
Med števdffiimi prvenstvenimi tekmami v nedeljo, o katerih smo podrobneje poročali ▼ panedeljskem »Jutru« je treba omeniti Se opaitmsko, in sicer
Tri zvezde s Vojvodina 8:0 (1:©)
Zmaga domače enajstorice, kl se letos prvič udejstvuje v važni nogometni konkurenci, je bala popolnoma zaslužena. Novo-sadčani so imeli še srečo, da niso odšli ge Izdatnejše poraženi z igrišča.
V izločilnih tekmah za Davtoov pokal 1935
med Madžarsko In Norveško
katere zmagovalec bo — kakor znano — igTal v naslednjem kolu z Jugoslavijo, je zmaga ie odločena. Madžari vodijo že s 3:0 in jim Norvežani ne moredjo več do živega. Podrobno je balo takole: Straub (M) : Smith. (N) 5:7, 5:7, 6:1, 6:4, 6:2; Gabro-vits (M) : Haanen (N) 6:2, 6:4, 9:11, 6:3; Ferenczi - Straub (M) : Smith - Haanen 3:6, 6:4, 4:1, 6:4, 6:3.
Snoči je po dolgem oklevanju vendarle odpotovala
n*ša hazen*ka reprezentanca
v London na finalno tekmo za svetovno prvenstvo v hazeni, ki bo v četrtek 9. t. m. ob 17. ▼ velikem londonskem stadionu j>White City«. Družina je Sa na pot kompletna z dvema rezervama in jo spremlja
RODITELJU
Otroku, kl pohaja šolo; dajte, ako je slaboten, da použije vsak dan zjutraj in zvečer malo žličico okusnega »Ener-gina«, za jačenje krvi, živcev in teka. Deca, ki redno jemlje »Energin«, ima dober tek in je odporna zoper vsa obolenja. »Energin« za jačenje krvi, živcev in teka dajte dekletu med 10 in 17 leti, ako Je slabotna To Je prehodna dekliška doba ko se mora vsako dekle okrepiti. »Energin« dajte vsakemu članu rodbine, ki nima teka. »Energin« dajte vsakemu članu rodbine, ki je ma-lokrven.
»ENERGIN« se dobiva v lekarnah v steklenicah po pol litra; 1 steklenica Din 35.
Reg. S. br. 19147-33
tajnik JS2S Furman. Kdo bo sodil londonsko tekmo, še ni določeno; Cehi predlagajo svojega sodnika, kar pa naš savez — ker so drugi nasprotnik Cehoslovakinje — noče sprejeti. Verjetno je, da se bodo zedinOi za Poljaka.
SK Ilirija. Plenarna seja upravnega odbora bo drevi ob 20.30 t damski 60bi kavarne Emone.
•
Olimpijski muzej
V Los Angelesu bodo zgradili poseben
olimpijski muzej, r katerem naj bi bili spravljeni vsi 6pomini na jubilejno olimpiado 1. 1932. Organizatorji nameravajo zbrati v muzefu tjdi miniaturne modele vseh naprav, slike vseh tekmovalcev ter posnetke diplom, plaket zastav in drugega.
Sokol
Prosveta novomeškega sokolskega okrožja
Novomeško sokolsko okrožje ima 14 edi-nic, 8 društev in 6 čet, ki so pod vodstvom matičnega društva Novo mesto. Poročila so pošiljala redno štiri društva in vse čete. Društvo Mirna peč dolguje poročilo za zadnje štiri mesece, š-kocijan pa za januar marc, maj, junij, Straža-Valta vas pa ni poslala v tem letu nobenega poročila, čeprav sem jih po večkrat zahteva L Prosvetno delo ima naslednje enote: predavanj 23, od teh eno s filmom in 3 z diapozitivi ter z 870 poslušalci, govorov pred vrsto 26 s 348 poslušalci, društvenih večerov je bilo 29, debatnih 28, gledaliških predstav 14, zabava 1, ples 1, svečanih proslav 1, akademije 4 in vse edinice so imele 24 Izlete, poleg tega sta hila dva izleta za deco in 1 dečja akademija vsega 154 enote.
Ker bratske edinice tako površno ki
malomarno izpolnjujejo mesečna poročila, ne morem dati točnih podatkov o sokolskem tisku. V tisku je bilo objavljenih: 5 člankov v Sokolskem glasniku, 3 pa v »Jutru« in »Slovenskem Narodu«. Okrožje pa je poslalo 3 članke v »Sokolslki glasnik« in 2 v »Jutro« o izvršenih akademijah in javnih nastopih.
Knjižnice imajo 4 društva ia 2 četi, po nekaj knjig pa ostale ediinice. Tudd ta poročila so skrajno površna. Stanje pa je naslednje: strokovnih knjig Je ISO, zabavnih 3.141 ter je bilo 478 čitaloev; 3.321 knjiga je fbila irap osojen a članom, naraščaju in deci. Prosvetne odbore, oziroma prosvetarje imajo vse edinice, PO in TO pa sta združena le pri eni edinici. Pevske odseke imajo 4 edinice, godfbenega 1, tam-buraškega 1, dramskega pa 7 edinic.
Okrožje Je prejelo 140 dopisov, to so v glavnem mesečna poročila, odposlalo je pa 46 dopisov in 4 okrožnice. Okrožje ni izvršilo prosvetnega pregleda po edinicah, ker je iz prometnih in finančnih ozirov nemogoče iz skrajno oddaljenega sedeža okrožja, v počitnicah pa &o br. prosvetarji večinoma odsotni. Iz istih vzrokov tudd nI Imelo okrožje nobene seje prosvetarjev in se rse delo vrši pismeno.
Okrožni načelnik
br. dr. Mejak. Postal je oče vsega sokolstva v okrožju. Pod njegovim spretnim vodstvom eo se sokolska društva v srezu kmalu podvojila in ustanovile so ee šrtevilns sokolske čete. 0 blagodejnem vpliva njegovega prosvetnega delovanja eo pričali tudi zadnji nabori, pri katerih ni bilo več kakor nekdaj divjaškega razgrajanja, marveč so se fantje pripeljali dostojno na lepo okrašenih vozovih, prepevajoč lepe naše pesmi. Po zaslugi staroste dr. Mejaka si je Sokol nabavil tudi svoj društveni prapor. Požrtvovalno ee je dr. Mejak udejetvoval v JNS. bil je član občinske uprave, predsednik Narodne odbrane, poverjenik Zveze Maistrovih borcev ter odbornik številnih drugih narodnih organizacij. Sestra Milka Križni a n i 5 e v a je bila nadvse agilna načel-nica in tajnica Sokola, ki jo bo hudo pogrešal. Br. Anton Petek pa je bil vzor narodnega trgovca in pravi mecen vseh narodnih društev. Udejstvoval se je tudi kot član občinske uprave in ravnatelj pisarniškega oddelka okrajne hranilnice. Tudi z njegovim odhodom bo narodnim organizacijam prizadet hud udarec. Vse tri bo Sokol ohranil v na^Tnastnejšem spominu.
Zvezna prosvetna šola Sokola kraljevine Jugoslavije se je pričela 2. t m. v Novem Sadu v poslopja srbskega učiteljskega kon-vikta. To je že tretii tečaj, ki ea prirejuie zvezni prosvetni odbor pod predsedništvom dr. Belajčiča. Iz vseh sokolskih žup je 55 tečajnikov. Namen tečaja je, da bi e predavanji in praktičnimi vajami ponazoril vse sokolsko prosvetno delo ter tečajnike usposobil za to delo v vseh sokolskih edinicah. Predavajo znani prosvetni delavci in so tudi zaradi tega tečaju »atgotovlieni najboljši uspehi. Sporedno s prosvetno šolo pa ee vrši v Sokolskeigi domu v Novem Sadu tudi lutkarski tečaj na katerem predavajo znani strokovnjaki.
Sokol ▼ Slovenskih Konjicah se je ▼ soboto poslovil od svojih treh zglednih članov. Dr. Mejak dosedanji starosta in imčelniea Križmaničeva odhajata v Gornji grad, trgovec Anton Petek pa ee preseli v Celie. Nabito polna dvorana in tudi vsi stranski prostori Narodnega- doma eo najboljše pričali o priljubljenosti odhajajočih. Odhodni-ce se je udeležilo občinstvo ia vsega sreza. Posebno velike zasluge si je 'pridobil v kratkem 5asu svojega bivanja v Konjicah
Ob groba starega Litijana
Litija, 5. avgusta
Na pokopališču v Smartnem so položili v zemljo 801etnega Simona Berliča, upokojenega uslužbenca litijskega sreskega načelstva. Odšel je bil pred leti v pokoj, služboval je itak dolgih 42 let in prejel odlikovanje, ki mu ga je pripel na prsi njegov poslednji šef, sreski načelnik Podboj.
Simon Berlič je bil živa priča pestrih dogodkov na našem sreskem načelstvu. On in pa sreski tajnik Jeretin, ki je imel tudi več ko 40 let službe — imenovali so ga zaradi izrednega spomina »živi indeks«: — sta bila originala, na katere vežemo v spominu ljubeznive dogodbice. Berlič je bil vnet narodnjak že v času, ko so gospodovali na glavarstvu nemški veljaki. Malo je manjkalo, pa bi dosegel 1. 1910. takratni komisar baron Komers njegov odpust zaradi slovenskega občevanja z uradništvom in s strankami. Bil je prijeten družabnik, dober tenorist. Pa še kako je včasi prepevala deteljica: skladatelj Peter Jereb, Kokiič Srečko, Simončič Lojze in Simon Berlič! Hu-morno in zanimivo je znal pripovedovati o doživljajih v bosanski okupaciji.
Po rodu je bil iz Mavčič na Sorskem polju. Družino je lepo vzgojil v narodnem duhu: sinova Feljko in Simon sta v uglednih službah v Ljubljani, hčeilka Tončka je vdova po šmarskem trgovcu Grudnu, Mici pa mu je gospodinjila, odkar je postal vdovec. Na poslednjo pot je simpatičnega starčka spremila številna množica prebivalstva, predvsem pa uradništvo sreskega načelstva s podnačelnikom g. dr. Vidmarjem, kl so mu tudi poklonili lep venec. Moški zbor šmarskega »Zvona« je zapel ped Vodstvom g. Cirila Hauptmana v srce segajoče žalostinke. Žalujoči Berličevi družini iskreno sožalje, a blagega pokojnika bodo Liti-jani ohranili v prijaznem spominu.
INSERIRAJTE V „JUTRU"
Potrti v neizmerni bolesti naznanjamo vsem, ki ste jo poznali tn spoštovali, da je po dolgem trpljenju zatisnila danes svoje trudne oči, previdena s tolažili sv. vere, naša ljubljena, predobra sestra, teta, svakinja, gospodična
Šircelj Mici
učiteljica v Cirkovcah pri Pragerskem
K zadnjemu počitku Je spremimo v sredo 8. t m. ob % 17. uri
iz hiše žalosti, Jenkova ulica 15, na pokopališče k Sv. Križu.
Počivaj v miru!
Ljubljana-Trbovlje, 6. avgusta 1934.
/	Žalujoče rodbine:
šircelj, Koman, ing. Hamrla.
6624
INSERIRAJTE V ..JUTRU"
ZAHVALA
Vsem onim, kl ste nas ob prebridki in nenadomestljivi izgubi našega nepozabnega soproga in očeta
Gido šetine
ravnatelja tovarne platnenih izdelkov v Jaršah
tolažili ln počastili njegov spomin s tem, da ste ga spremili v tako lepem številu na njegovi zadnji poti, naša naj-iskrenejša zahvala. Prav posebno pa se zahvaljujemo zdravniku g. dr. Hausu za njegovo, res nad vse požrtvovalno zdravljenje, častitim sestram v Lenonišču za nad vse skrbno nego in preč. vizitatorju g. š m i d u za versko tolažbo v zadnjih dnevih. Dalje se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev, zastopnikom oblasti, vsem društvom in vsem govornikom za lepe poslovilne besede. Vsem Bog plačaj!
Jarše pri Domžalah, dne 6. avgusta 1934.
Žalujoča Rlažčna Setina in otroci.
6628
Me»tt*t pogrebni tarod Občin« Lj-atoljana
V globoki žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustila naša nad vse ljubljena soproga, mati, hčerka, teta in svakinja, gospa
MARIJA ZORKO
soproga pekovskega mojstra
dne 5. t. m. po dolgi, mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne 7. avgusta 1934., ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Celovška cesta št. 68, na pokopališče k Sv. Križu. LJubljana, dne 5. avgusta 1934.
FRANC ZORKO, soprog; BORIS in FRANCI, sinčka;
družini STAVJANIK in PISKAR ter ostalo sorodstvo.
6623
L. WoIH:
66
Crarragan
Roman
Garragan, ki je patruljliral pired tovarno, se je ustrašil in razveselil; zdelo se mu je, da mora biti mož, ki sedi v hitro se bližajočem avtomobilu, Macpheirson. A s/vojikn očem je šele verjet, ko je dal šofer dvakrat zaporedoma rezko znamenje s trobljo, na kar so se neka vrata, ki so bila drugače zmerom zaprta, po bliskovo odprla in spustila voz na dvorišče. Mož, ki je odipiral vrata im jih zapiral, se je za trenutek pokazal in slovesno ponesel roko k čepici. Nato so se vrata takoj spet zaprla.
To je bil Macpherson, je zavrisnil Garragan sam pri sebi in se postavil pred vrata, s trdim namenom, da se da rajši povoziti, kakor da bi se umaknil. Maopherson se mu ni mogel več izmuzniti.
Te štiri ure napetega čakanja so mu ostale v neizbrisnem spominu. Stlri ure v solncni pripeki pred vročimi- železnimi vrati, v čadu in prahu ulice, v vročici, ki ga je kuhala. Slina v ustih se mu je sušila, jezik se mu je lepil na nebo, brezmejna žeja mu je trgala drobovje, ustnice so mu pokale, žareči kolobarji so se mu .vrtili pred vnetimi očmi, v možganih mu je začenjalo vreti. Garragan je stal pokoncu, in se ni vdal omedlevici, ki je visela nad njim kakor težek oblak, ampak je silil tresoče se noge, da so ga držale. Obraz mu je postajal siv, srce mu je zamolklo razbijalo, pot ;mu je usihal. Zdaj pa ne sme več dolgo trajati, je začutil Garragan in z obema rokama stisnil listnico k sebi.
Tedajci so vrata zarožljala in se odprla.
Mož, ki je stregel pri vratih, je kriknil: >Attention!<
Garragan se ni ganil z mesta. Hotel je zaklicati, vzkrikniti, zarjoveti, a glas ga je pustil na cedilu.
»Attention!« je jezno ponovil mož.
Garragan je razprostrl roke, kakor da bi hotel ustaviti voz in
ga zadržati.
Vratar je planil naprej in sirovo sunil trdovratneža v prsi.
Garragan se je opotekel v stran, se ujel, da ni padel, in vnovič planil proti vozu.
Šofer je zaklel.
»Kaj pa je?« je nestrpno vprašal Macpherson.
Tedaj se je Garraganu vrnil glas. Kakor blazen je zakričal: >Z vami moram govoriti, Mr. Macpherson!«
Macpherson je spoznal Garragana.
V prvem trenutku ga je zgrabil leden strah za srce. Ali mu je grozila usoda mladega Veršinina? Do lega trenutka ni bil še nikoli pomislil na toli verjetno možnost, da bi se Garragan maščeval njemu, ne pa Gloriji. A Macpherson ni bil strahopeten.
>Kaj morem storiti za vas, gospod?«
In Garragan je s hripavim, hropečim, usihajočim glasom odvrnil: »Ne pustijo me k vam, Mr. Macpherson. Izumil sem lahki motor.<
Macpherson se je oddahnil. Silna napetost, ki je trepetala v vseh njegovih živcih, je odnehala. Bil je zmagalec. Ta Človek ni ničesar vedel o njem in o Gloriji. Bil je ubog fantast, ki si je domišljal, da je izumil lahki motor. Z nekaj dolarji ga je bilo moči storiti neškodljivega.
»Res zanimivo!« je rekel Macpherson in stopil iz voza. >Kako je vaše ime?«
»Garragan.«
»Pojdiva, Mr. Garragan.<
Macpherson je odvedel Garragana v svojo pisarno. Na pol slep, s klecajočimi koleni je stopal Garragan pokraj njega, čez dvorišča in po hodnikih, mimo pozdravljajoči!) uslužbencev. Znani obrazi so se prikazovali izza nekakšnih kopren. Videl je prijaznega mladega tajnika in moža, ki je bil podoben pridigarju.
»Sedite, Mr. Garragan, in pripovedujte.«
Garragan je sedel v hladnem usnjenem naslanjaču in srepo strmel v vrč vode, ki je stal na mizici.
»Ali dovolite,« je ponižno zacepetal, »da si vzamem kozarec vode?«
Macpherson je poskočil, nalil iz vrča velik kozarec vode in ga podal Garraganu.
»Hvala,« je zahropel Garragan, držeč kozarec v roki, kakor da ne bi vedel, kaj naj z njim počne. Nato sta se mu utrnili dve težki solzi in zdrknili po licih do kotičkov ust.
Macpherson se je obrnil proč, čudno presunjen od pogleda na upehanega moža.
Garragan je ponesel kozarec k ustom in v počasnih, blaženih požirkih popil vodo.
»Ne zamerite, Mr. Macpherson. Zdaj mi je bolje. Težko je bilo priti do vas.«
»Kako vam je vobče prišlo na misel, da ste prišli k meni, Mr. Garragan ?«
»Profesor Lehmbeck na tehniški visoki šoli v Charlottenburgu mi je svetoval, naj ponudim svoj izum najprej vam.«
Nekoliko okorno je razložil profesorjeve misli. Nato je Macpherson vprašal: »In vaš motor, Mr. Garragan?«
CENE MALIM OGLASOM
Po 5« par za besedo, Din 2.— davka za vsais oglas m enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro all dajanje naslovov plačajo oni, k] Iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje
naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20___
Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17._.
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, Ce zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« l^Saa	« «.
odgovor, priložite L01H Ji" V Znamka 11.
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po postni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek »Jutra", Ljubljana.
Službo dobi
Beseda 1 Din. daves 2 Din sa šifro all dajanje na ttova 5 Om. Najmanjši znesefe 11 Din
Pridno dekle
U IN hišna dela, 15. avgustom J. Filipič, 2g. Šiška. Speinčevn 310 — Tina Mido.	20138-1
Začetnico za
pisarn, dela
spremen?. — Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod šjfno »Začetnica 100«.
20683-1
Brivski pomočnik
w>2en trajne ondTOlacije. (tcber ondirter in buta (striže«, d«Ai takoj stalno mesto. Ponudbe na o*riet>. odielek »Jutra« pod šifro »On-duJer«.	20381-1
t?eseda 1 Din davek 2 Din za šifre all dajanje na Blora 5 Din. Najmanjši znpspfc 17 Din.
Vajenca
ta. mehanično dtiavrvico apreimein takoj. — Po-mjdbe n« oglasni oddelek »Jt! t/rac jkk! »Mehanik«.
20406-4J
Na veleposestvo
graščino grem kot gospodinja all kuharica. Srednjih let z gospodinjsko ln hotelsko prakso. — Ponudbe z navedbo plače pod »Voditeljica« na oglasni oddelek s> Jutra«. 20309-2
za ot>Ieke in perij«, ifSSe delo na dom. Naslov pove oglasni oddelek »Jnnt™«.
30372-2
Beseda 1 Din. davek 2 Din ta šifro all dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Zastopnike
v vseh krajih sprejme do-mata zavarovalnice proti prormji in meee&ni plači. Porudbe na podipuiž. Jutra v Mariboru pod »8.0OG«.
S0R5S-5
Beseda 1 Din. davek 2 Din
ea šifro all dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Amerikan. dvigala
vsako množino kupi Stei-Ti-er Poide. Ljubljana — Opekarska ceste št.ev. 31.
20384-7
Beseda 50 para dav»B S Cto za šifre all da tanje nasiova 3Din Najmanlš1 rnesek 12 r>ln
5000 Din dam
tistemu, kateri mi preskrbi •talno službo skladišč-nika ali kaj sličnega v kakem večjem podiietjiu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
20032-2
Strokovni viničar
t večletno prakso, želi p'n®>o. — Adolf Solim«, Šmartno, pošta Slovenska Bistrica.	20409-2
uro
-Seseda 1 Din. davek 2 Din ia šifro all dajanje na ■ilova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Tovorni avto
isMjem, brezhiben, 3% do 4%. bonski, kopirno. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tovorni avto«.	20993-10
MMMlb
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro aU dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Oln.
Sadike vrtnih jagod
so-rte: Kralj Albert, na.j-debelejša in bogata rdeča vneta — oddaja po 50 sadik Paljk, Cesta na Rožnik 47.	20197-6
Gospodinje, gostilne in obrtniki
ne ramudriite ugodne prilik«. Radii izpraznitve ta loge prodaja iz skladišča Stanko Fiorjenčič. iedea-Oiine, Besljeva &eet« 3 pn Zmajskem mesto, po naj-nežjih cenah. Vhod v Skladišče sfa>ri drv&rišče.
190-6
Spalno zofo
z žimnico — in d o l g o
kuhinjsko miza poceni proda Mana Amd3o-vie. Kolodvorska alica 11 20402-6
Stanovanja
rfeseda 1 Din davek 2 Din za šifro all dajanje na slova 5 Din. Najmanlš: znesek •'« Din
Dvosob. stanovanje
v bližini Poljanske ceste iščem za 20. avgust. Naslov pove oglasni oddelek »Jutna«	30406-21/»
Trisob. stanovanje
ali divoeobno s kabinetom, komfortno, iščem z novembrom, najraje v bližini bolnice. — Pouudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Mala družina 1934«.
20677-211/a
Stanovanje
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro all dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Posredujem denar
, ,na hranilne knjižice Moško dvokolo I velika denarna tavodov
Rudolf Zore, Ljnbllana
Gledališka 12. 30804-16
kupim. Ljiu.bljema, Bohoričem ulica 5. 20066-111
tseseda t Dtn. davek i Din za šifro aH dajanje ns siova 9 Din. Najmanjši «nee*k 17 Din.
Maline
v količinah D«.d 2000 kg k rapirn. Prevtemem na mest n % avtom. Ponudbe Anton Roje, Stična.
19206-34
Ia češplje
debele, za vfcoihavainje, po Din 2.85, v košaricah po 40 kg franko vsaka železniška postaja rez-pošiiija G. Dreoheter, Tuzla 20379-34
iProdam
Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro all dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen, takoj naprodaj v Domžalah, Ljubljanska cesta 3.
20382-6
Hranilne knjižice
I akcije, vrednostne papirje [ kupuje, prodaja, lombairdd-ra St. Praznik, Zagreb | Vaifcaveka 6, telefon 28-33 19960-16
Prodani knjižico
Ljudske posojilnice v Novem mestu z 20.000 dinarjev najvišjemu ponudniku. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »20.000«. 20280-16
Zamenjam
knilžko
M-eetme hran Srnice ta knjižico Kmečke posojilnice — 10.000 Din. — Poniud.be na ogias. oddelek »Jtrt.na < pod »10.000«. 20281-16
HranHne knjižice
Kmetske. Ljudeke, Meetme, Banovilneke, proti gotcevini kupi P. S., Opekarska c. St. 31.	20385-16
Lokali
I Heseda 1 Din davek 2 Din [za Slfro all dajanje na | slova S Dtn. Najmanjši znesek 17 Din
Trisob. stanovanje
z vsemi pritiklinami in centralno kurjavo, komfortno in suho, oddam s 1. novembrom v Dv>o rakovi oiici it. 10. 20380-21
V »Pegleznu«
n» Poljanski eeeti 5ter. 1 oddam takoj š« emo komfortno trisobno stano-vanje i rimskim vrtom. 20066-21
Dvosob. stanovanje
6 parketom in eelktriko, oddam. Naslov pove og!. oddelek »Jutra«. 20389-21
Dvosob. sta nov ar,v
v bližini magistrata oddam s 1. eeptemibrom ze 550 Din mesečno. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 20407-31
Enosob. stanovanje
« pritiklinami oddani na Mestnem trgu 13, drago nadstropje.	20404-31
Stanovanje
treh sob, kabineta in kopalnice ugodnio oddam e septembrom v Tavčarjevi ulici H1\l.	20405-31
Enosob. sta nova nie
oddam v novi hiši v Ko-lezijski uilicn lo. 20692-31
2 dvosobni
stanovanji
lepi in eotočni takoj oddam na Mirju, Langusc^va ml«* o/I.	20399-31
Dvosob. stanovanje
oddam z novemibrom v novi vili bli™ mitnice v SiškL Ponudibe na og!o«ni oddelek »Jutra« pod šifro »Sol nce in zrak«. 20395-21

Besede 5C para davek Din e& šifro al] dajanje naslova 3 Din. Naj-■nanlš* znesek 1? Din
Prazno sobo
veliko ta eotačoo, s po- I eebrcim vhodom, oddam e | 1. septembrom u 200 Din mesečino r Bolgarski ulici it. U.	308&4-38 I
Dijaške sobe
eseda 1 Din. davek 2 Din za šifro all dajanje na lova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Dijaka
sprejmem t vso oefcrtx> v I sobo k domačem« eimn — J prvošolem. — K~pak»ie» in vrt na razpolago. Naelor v oglasnem oddelku Jutra 20093-3?
Hišna posestnica
z 20.000 Din gotovine, se želi seznaniti z [rospodom, ki ima stalno el-užbo, treznega in mirnega značaja. Event. tudi upokojencem. Pomid.be n« p odru ž. Jutra v Mariboru pod »Soliden značaj«.	20408-25
Vrednote
Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajan le na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Vsakovrstno zlato
kupnje po najvišjih eeueh
ČERNE — Juvelir
LJubljana, Wolfova allca 3
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro all dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Elektromotor
23<V380 Tjtftarr, 4.8 kvr poceni proda Josip Ora-ženi, Moste pri LjuMjani 2O09Or39
Mlajšega dijaka
sredniješoica sprejme učiteljska rodtnn a r dicnbTO oskrbo in strogo nadaor-atvo v neposredni bližini reaike. Naslov pove ogla«, oddelek »J uitra«. 2ft2W-22
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanj« snesek 17 Din.
Parcelo
»ertojeSo k aj<=r ia fcrsrr-nikc»v r ta»en 78.000 kvad. »etrov, »raven kolodvora, skupaj sij tudi v oddelkih prodam. Vzamem tudi na račun hranilne knjižice posojilnice r. t. t o. x. v Ribnici za polno vrednost. Podrobne informacije pri Francu Pi-eeka v Ribmei, DoJeoj-eko.	20125-2C
BOLNE
NOGE
Nudimo Vam za majhen denar dobra oblačili
A. Presker
Ljubljana. Sv. Petra cesta
133
Lahek športni čoln
ta 3—4 oeebe, s premikajočimi eedeži (Rolfei.tize) poceni prodlam. Ooin je prav -dobro ohranjen. Po-izve ee v Velika čolnarski ulici 5t.. 31 (pri prevozniki! Žanetra).	20673-6
G. Th. Rotman:
Peter Plaveč in Janko Rjaveč potujeta okoli sveta
Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro all dajanje na 'lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
V »Pegleznu«
na Poljanski cesti štev. 1 oddam Se nekaj trgovskih lokalo-v.	20056-19
Loka!
za vsako obrt, pocem oddam. Nasl rrr pove oglasni oddelek »Jutra«. 2CCOI-19
Lep trgovski Jokal
v cen.trn Ljubljane odda.m v najem. Tyrševa resta 36 304J10-19
Kuhinjo z lokalom
odldiam v Cerkveni u1;ci. Naslov po^e oglas, oddelek »Jutra«.	30401-19
Očividno je poklical vaškega stražnika, ki sta opravljala službo v občinski hiši, zakaj čez pet minut sta vrla moža z županom vred stopila na cesto, z dolgimi koraki so odhiteli iz vasi, naravnost proti kmetiji, ki ji je pretila nevarnost. Peter in J3hko sta jim skrivaj ostala za petami.
I Beseda 1 Dtn davek 2 Din
;a šifro all dajanje na | slova 5 Din. Nalman lšl znesek .■» Din
Trgovino
t mešanim blagom, na de-[ ieii, e krajevno potrebno zalogo cca 300.000 Din vzamem v n>ajem in plačam I dve tretjini v gobovimi.
Predpogoj mesečni promet I vsaj 50.000 Din. Ponudbe s podrobnim opisom na | ogla«, oddelek »Jutra« pod »Možnost eksistence«.
19PS1-17
Gostilno
dofcro vpeljemo, v ljubljanski okolici oddam rajem ali na račun. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra«.	20369-17
Klet ali skladišče
»uho, _ menejšo, vzamemo v najem all podnajem — souporabo. Zadruga, Mi-I bloeičeva 7, LL nadstr.
0OUOO-47
Tristanovanj. vito
no>vogrej«Qo, komfortno, p« dve sobi, kuhinji, 700 m1 vrta, t* 90.000 Din prodam na Celovški ceetl — traven remize. Polovico je plačati v gotovino, ostanek pa po dogororn. Ponudibe pod šifno »Terna« na oglasni oddelek Jutra.
30331-20
Vogalno hišo
enonadstropno, komfortno, pripravno todi ta obrt, e parketom, elektriko, piH-nom, vodovodom in vrtom, pet sob, dva kabioeta. veranda, pritikline, labko divostanrovanjska, ta knjižice ljubljanskih zavodom prodam. Ljubljeina-Moste Ciglarjeva 15. 20396-20
Pozor!
Kdor ima knjižice Kmetske posojilnice, lahko kupi 2 lepi posestvi. Zraven je gostiln« in lep« vila z velikim vrtom ta stavbnimi parcelami. Pojasnila daje Marija Jančar v Ljubljani, Sv. Pet.r« e. št. 27.	30047-20
Dopisi
v.
Veselo izm »nadene. Vrnem se takoj. Na svidenje!
' 30075-34
Informacije
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro all dajanje na slova S Din. Najmanlš' enesek 17 Din.
Preklicujem
vse neresnične besede, izrečene proti	Kristini Gaberšek. Alojzija Ceč.
00367-31
Med mestom in deželo
posreduje »Jutrov« mali oglasnik.
Oglas.
Gradska opština Bijeljina izdaje od-
mah svoju Veliku kavanu u trosodišn."S zakup. Useljenje 1. septembra.
Lokal leži na najlepšem mestu n va-rosi, ima i potrebni namjestaj.
Uvjeti i informacije da ju se na zah-tjev svakome.	6622
Ali si že član MVodnikove družbe"?
Obvestilo.
Do nadaljnjega prodajamo iz našega skladiSča v LJubljani vsako poljubno
količino
Super visoko vrednega Portland eementa znamke
„TEMPLE"
po eenl Dta 70— n 100 bf Ia Portland cementa znamk*
»TITA N"
po ceni Din (MU- a 100 kg
„ALPEKO" Trgovsko - industrijska dražba
.	Ljubljana
Masarykova ceste štev. 23. — Telefon dtev. 29-30.
6513
LITIJSKA GASILSKA ZTTPA, GASILSKA ČETA V LTITJI in LITIJSKA GASILSKA GODBA naznanjajo tužno vest, da je preminul danes ob 8.30 po enoletnem bolehanju
tovariš PETERCA FRANC
župni tajnik, četni poveljnik ter ustanovitelj in prvi predsednik
društvene sodbe.
Vrli gasilski funkcionar bo pokopan ▼ torek, dne 7. avgusta, ob 16. na litijskem pokopališču.
V Litiji, dne 5. avguste 1934.
6627
Z uporabo novega sredstva,
olajšanje v treh minutah
Na tisoče ljudi v Franciji se poslužuje danes novega sredstva, ki naglo in z lahkoto odpravlja vse težave in bolečine nog. Se drevi pomočite noge enostavno v vročo kisi-kovo kopel Saltrat Ro-della. Občutljivost bo minila takoj, ko bo kisik prodrl v kožo. V treh minutah popolnoma prenehajo vsa vnetja in otekline. Kurja očesa se omehčajo tako, da iih lahko odstranite popolnoma s koreninami brez bolečin in nevarnosti. Nosili boste lahko lepe čevlje manjše itevilke ter z lahkoto hodili ves dan, ali pa plesali vso noč. Saltrat Rodell se prodaja z jamstvom po neznatni ceni v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah.
f
Globoko potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem tn znancem pretresujočo vest, da je naša iskreno ljubljena, nenadomestljiva soproga, mati, tašča in teta, gospa
Miti Skrabl roj. Homma
trgovčeva soproga, lastnica frizerskega salona in posestnica
▼ nedeljo, dne 5. avgusta ob 11. uri od srčne kapi zadete nenadoma v Gospodu zaspala.
Truplo nepozabne pokojnice bo v torek, dne 7. avguste 1934., ob 16 uri v kapelici mestnega pokopališča na Pobrežju svečano blagoslovljeno in nato v lastnem grobu položeno k večnemu počitku.
Sv. maša zadušnica bo darovana v sredo ob 7. uri v stolni cerkvi.
Maribor, dne 6. avguste 1934.
Feliks Skrabl, soprog; Riza Babič roj. Skrabl, hči; Feliks Skrabl Jun., sin; L Babič, zet.
Urejige Davorin fiavijen. Izdaja za tonaordj »Jutra« Adoil Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc JezerSek. Za inaeratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi s I^nbljanl