PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina pl.ičana v gotovini Abb. postale I gruppc
Cena 150 lir
Leto XXXIII. Št. 21 (9629)
TRST, sobota, 29. januarja 1977
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal t tiskarni «Doberdobt v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
POGOVORI^ PREDSTAVNIKA VLADEEVANGELISTUA S STRANKAMI USTAVNEGA LOKA
Vlada namerava kriti fiskalizacijo socialnih dajatev z novimi davki za 3000 milijard lir
Na ponedeljkovi seji bo vlada sprejela samo ukrepe za izvajanje sporazuma med sindikati in Confindustrio - Ostale ukrepe bodo najprej proučili na srečanju parlamentarnih skupin
RliM, 28. — Vlada je nocoj sestavljala ukrepe, k' jih bo sprejela ’ Ponedeljek in ukrepe o varčevanju, ki jih bo predložila v proučitev "■ankam ustavnega luka na sestanku voditeljev parlamentarnih skupin. ~ slednjih ukrepih bo vlada razpravljala in odločala na seji, ki bo v J’0.1'* prihodnjega tedna. Med nocojšnjim posvetom v palači Chigi je ministrski podtajnik pri predsedstvu vlade Evangelisti poročal Andreotti o pogovorih, ki jih jc imel s predstavniki strank, Id posredno ali “^Posredno podpirajo vlado.
Jo pomen', da jc krščanska demokracija napravila korak nazaj.
ceraj je skupno z vlado proučila Ukrepe, ki naj bj jih vlada odobrila 11 Ponedeljkovi seji in ki sc nana-?ujo na spremembo draginjske do-'ode. Za|0 jc danes ministrski pod-*Jnik Evangelisti izjavil častvkar-*®m, da se bo vlada v ponedeljek Ukvarjala samo s tistimi ukrepi o uizanju cene dela. o katerih so sc Jmgovorili na pogajanjih med sindi kalilo federacijo in Confindustrio.
Vlada bo torej odobrila odlok o Opravi izjemnih dravinjskih doklad ^“katerih privilegiranih uradniških "U’ok in jih vzporedila z draginjsko uoklado, ki velja za delavce v indu-I rij*. trgovini, kmetijstvu, ter od-?k, kj bo določal, da dozorele točke ®ra?injske doklade po 1. februarju •Je Pridejo več v poštev pri izraču-auvanju odpravnine.
Evangelisti je dodal, da bo vlada
v ponedeljek samo razpravljala o drugih ukrepih, v okviru boja proti inflaciji in jih bo nato dalo v razpravo parlamentarnim skupinam strank ustavnega loka. Šele po sestanku »na vrhu* se bo vlada prihodnji petek sestala in sklepala o novih «varčevalnih» ukrepih. Evangelisti je imel danes v imenu Andreottija pogovore s predstavniki parlamentarnih skupin. Med temi pogovori se je skupno s finančnim ministrom Pandolfijem srečal s komunističnim poslancem Di Giuliom, s poslancem PSI Signorilejem in s tajnikom republikancev Biasinijem. Na srečanju z Biasinijem sta bila tudi tajnik PSDI Romita in tajnik liberalcev Zanone.
O	pogovorih s predstavnikom vlade je Di Giulio izjavil, da so pro-
'UlHlIllimilltMIlIlHtillilllllillllllliiiiiitntiMiiituiiiiitiiHiiMIHHIIIIIIIIIIIIIIItlllltlUIIMIHMlIllllinillllt
MONDALE PRISPEL V FRANCOSKO PRESTOLNICO
Pariz zadnja postaja potovanja po Evropi
Po pogovorih s Giscard D’Estaingom bo nadaljeval pot v Tokio
. ^ARIZ, 'Podpredsednik ZDA "Ijndale je prispel danes iz Londo j1* v Pariz. Francoska prestolnica njegova zadnja postaja na poto-La°ju po zahodni Evropi, od koder v Tokio. V francoskih krogih dajejo veliko važ-
L"nlu po zah ,, odpotoval •udnih krogi
..."in
"•HlIlMIIIIIIIIItlllllllllllHIMIIIIIIIIIIHilllHIII
Policijski sindikat: 80 odstotkov
•Se Sc spominjate Maria Scelbc, ^gove celere in njegovih kve-_Ur?» Taii0 so peli delavci v pel-Jjesetih letih, ko jc italijanska po-'c,ja posula trge in ulice z. okrivljenimi trupli. Ni jc bilo stav-^ 'II večje manifestacije, ki bi l ne zaključila s «carosclli» poli-'■Jskih džipov ali s strelja ijem. •neiia Mclissa, Reggio Emilia, Ge-.°,Va. Avola, Battipeglla so kakor j pomniki na poti emancipacije Savskega razreda zapisana s kr-Vav|mi črkami.
v roda pot demokratičnega dozore-pftnja vodi k ncslutenim obzorjem. ,rav jc imel Di Vittorio, ko je do dnjega opozarjal, da so policij-. agenti v bistvu proletarci, ki lili. Uniformo in vredni torej so-.»flruostl, ker so reveži, ki so iz-br«'i ta trd poklic, da bi jim ne tub ,reba s kovčkom iz lepenke v Jhiu s trebuhom za kruhom.
^ Minil,, (e dvajset let. Mario Sečila jc star, nepomemben senator. Bh!fi’0v naslednik Cossiga pa je 'vdstavn!kom sindikalne federaci-{*, LGlL - CISL - UIL orisal osnu-«,* reforme javne varnosti ter u-' anovitve sindikata policistov. Boj, ga pričeli prod nekaj leti, je lj .e8el. Veter demokracije jc zapi-'tudi v kvesturah in vojašnicah. jj""ka!isti so povedal*, da sc je b odst. agentov izreklo za sindi-ff,:	naj bo pod pokroviteljstvom
tL . cisl - UIL. To pa pomeni, dili s° ** izrekli za zavezništvo z ,'avskim razredom v Italiji, za uPno borbo za boljše življenjske "'Roje.
‘serealno bi bilo misl!ti, da je »“»U sindikalizacijl policije jam-s'°' da se bodo .odslej vse stvari jUrcinenile. • Gotovo pa je, da kaže-v ,°nii‘njcni podatki na pozitivno ^•uujjjp, g.,^, Upati, da bo rcfor-'n demokratizacija tega tako . ntembnega dela državnega apara-r«dila svoje sadove.
Seveda pada velika odgovornost j , * vlado in način, kako bo usmeril a ^javnost policijske službe. . j opomin nam vsem naj bo <lo~ ralv • 'z tc-h dni, ko sta bila ka-Poli« rskl P°ve*jnik Santoro in šef .lenega urada kvesture iz Trcn-Moll,
?an.ia
nost prvemu srečanju med Jrancu-skim predsednikom Giscard D'E-staingom in Carterjevim odposlancem.
V Parizu so ugodno ocenili prve izjave, ki jih je dal Mondale ob prihodu na letališče. Poudaril je. da evropski zavezniki lahko računajo na pomoč in sodelovanje nove \vashingtonske uprave in izrazil zadovoljstvo za pogovore, ki jih je i-mel z državniki ostalih . zahodno -evropskih držav in za srečanje, ki ga bo imel jutri s predsednikom Giscard D’Estaingom. Mondale je de-jel, da pričakuje, da bodo s temi pogovori odprli pot boljšemu in tesnejšemu sodelovanju
Tudi pariški časniki posvečajo veliko pozornost prihodu ameriškega oodoredsednika. »Le Monde* ugotavlja. da je bila Francija do sedaj za Američane »najtežji evropski partner*. Pri tem opozarja, da bodo jutrišnji pogovori med Giscard D'Estaingom in Mondalom dali pečat bodočim odiiosom med Parizom in novo ameriško uuravo.
Ameriški podpredsednik bo po pogovoru s Giscardom in kosilu, ki mu ga bo priredil francoski gosti-j relj, odpotoval okrog 17. ure v To-kio. Poprej bo imel Mondale tiskovno konferenco. Med drugimi vprašanji, ki jih bosta jutri obravnavala, je na prvem mestu sklicanje gospodarske konference zahodnih industrializiranih držav, za katero je dal pobudo francoski predsednik prejšnjega decembra v Pizi
učili različne predloge o možnih ukrepih, o katerih bo razpravljala vlada na ponedeljkovi seji, nakar bodo o njih razpravljali predstavniki parlamentarnih skupih večine. Na vprašanje časnikarjev, kaj misli o predlogih, ki jih je obrazložil Evangelisti, je Di Giulio odgovoril, da so za sedaj to samo «predlogi» in da jih bo komunistična partija ocenila na srečanju predstavnikov parlamentarnih skupin.
Socialist Signorile pa je dejal časnikarjem, da se strinja, da se vlada sestane v ponedeljek in sprejme ukrepe, za izvajanje sporazumov med sindikati in Conofindu strio. Poudaril je važnost prihodnjega sestanka med parlamentarnimi skupinami, ki bo moral proučiti sklepe, ki jih bo vlada naknadno sprejela. Dodal je še, da se je treba za sedaj ukvarjati predvsem z vprašanjem fiskalizacije socialnih dajatev, za skupno vrednost okrog 3 tisoč milijard lir, • ki naj bi jih dobili s povišanjem davka na do datno vrednost (IVA) in davka na proizvodnjo. Tajnik republikanske stranke Biasini pa je dejal, da jih je predstavnik vlade seznanil z u-krepi, ki jih vlada sedaj pripravlja.
Po drugi strani se je tajnik krščanske demokracije Zaccagnini da nes ločeno srečal s predsednikom Confinduslrie Carlijem in z slavnim tajnikom CISL Macariom. Govorili so o sporazumu, ki so ga nedavno dosegli sindikati in Confindustria. Vsi ti sestanki in srečanja so torej prepričali krščansko demokracijo. c!a se ne more »igrati z ognjem* in da v sedanjem položaju vlada ne more ničesar odločati brez .predhodnega dogovora z vodstvi strank, ki jo podpirajo.
Po nekaterih včsteh pripravlja vlada ukrepe, ki naj bi omogočili državni uprdvi nove dohodke, 44.pove izdatke. Vlada sicer zagotavlja, da bodo ti ukrepi v popolnem skladu z načrtom o boju proti inflaciji, da še prepreči, da bi nove točke draginjske doklade, ki bodo izplačane v feb-uarju, »povzročile nevzdržno povišanje delovnih stroškov*. V tej zvezi namerava vlada predlagati strankam ustavnega loka fiskalizacijo od 4 do 5 točk draginjske doklade z zaostritvijo alikvot IVA na blago, katerega cena ne vpliva na premično lestvico. Poleg tega vlada namerava določiti dodatno obdavčitev neposrednih dohodkov in sprejeti ukrep o fiskalizaciji socialnih dajatev za znižanje cene del# v industriji. Tudi denar za to fiskalizacijo namerava vlada dobiti z zaostritvijo davkov.
V vladnih krogih zagotavljajo, da bodo ti ukrep; začasnega značaja, da se trenutno omeji pritisk visokega števila točk draginjske doklade na gospodarstvo. Poleg tega naj bi omenjeni ukrepi predstavljali osnovo za nadaljnje trajne rešitve za zmanjšanje inflacije in za ustvarjanje pogojev gospodarske rasti. V bistvu, naj bi vlada z ukrepi, ki naj bi jih sprejela na petkovi seji, vzela iz žepov potrošnikov nadaljnjih tri tisoč milija-d lir. Po mnenju vlade naj bi ti ukrepi omogočili, da se bo inflacija v letošnjem letu o-mejilt. na 16 od sto.
O teh vprašanjih so danes dali po radiu izjave demokristjan Ferrari Ag-gradi. ki je v bistvu poudaril, da je treba draginjsko doklado sicer ob-
držati in jo spremeniti tako. da ne bo več vir «neravnovejša v gosi>o-darstvu*.
Komunist Barca je izrazil prepril Čanje, da KD ni zadovoljna s spoj razumom med sindikati in Corifindul strio in opozoril, da bi bilo zelo nevarno, če bi vlada sprejela kazon-ski odlok, s katerim bi odvzela draginjsko doklado vsem, ki imajo več kot 300 tisoč lir mesečno, z izgovorom, da potrebuje denar za fiskalizacijo socialnih dajatev. Socialistični poslanec Signorile pa se je strinjal s fiskalizacijo socialnih dajatev pod pogojem, da sc to vprašanje ne povezuje z izplačevanjem draginjske do klade v februarju, (sl) ’
Srečanje ministra Cossige s sindikati o reformi policije
RIM, 28. — Minister za notranje zadeve Francesco Cossiga je sprejel predstavnike sindikalne federacije CGIL - CISL - UIL in z njimi razpravljal o osnutku reforme orga-
nov javne varnosti, s posebnim poudarkom na ustanovitev »sindikata policije*.
Srečanja, ki je trajalo dve uri in so ga označili sindikalisti za konstruktivnega, so se udeležili Boni, Macario. Ravenna in drugi.
Po sestanku je Macario izjavil, da se mu zdijo predlogi ministra v glavnem pozitivni, posebno tisti, ki zadevajo »sindikalizacijo* policije. Pri tem je Macario sporočil, da se je 80 odst. policijskih agentov izreklo za vstop v sindikat, ki bi ga ustanovili pod pokroviteljstvom federacije CGEL - CISL - UIL.
Znano je, da so sindikati pred nekaj tedni izvedli anketo z vpisnimi polami po vseh kvesturah. Odstotek agentov, ki se je izrekel za vstop v sindikat, je brez dvoma med najvišjimi, kar jih je mogoče zabeležiti med delovnimi strokami v Italiji.
Zaradi stavkovnega gibanja tiskarjev na pokrajinski ravni so današnje mednarodne in krajevne vesti morda pomanjkljive. Čitatelje prosimo za razumevanje.
VODSTVO PSI ZAVRNILO MANCINIJEVE MANEVRE
PSI ZA «PR0GRAMSK0 VEČINO VSEH DEMOKRATIČNIH STRANK
Vodstvo je prepustilo odločanje o glavnih političnih problemih in notranjem ravnotežju v stranki seji centralnega komiteja
S seje osrednjega vodstva socialistične stranke
(Telefoto ANSAj
UIIIIMIIIIIIMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIliiiiiiiiiiiiilllIlIllIiIlllliiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuilllllllllllllllllltiillllllllMIIIIIIIIIIMIMMIIIMUlllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItIMIlllllllUlllillIllIlItllill
RIM, 28. — Na seji socialističnega vodstva ni manjkalo ostrih besed, vendar pa ni prišlo do razbitja sedanjega notranjega ravnotežja. Na koncu je direkcija odobrila skupen zaključni dokument, je pa tudi sklenila, da rešitev kočljivih notranjih in političnih vprašanj prepusti centralnemu kemiteju, ki bo sklican v kratkem.
»Preprečiti moramo demokristjanom. ti j bi nas ugnali v past pomladi '78, ko bi na valu utrjevanja Andreottijvve politike zahtevali predčasne volitve* (Caldcro). »Zasilna vlada ne sme bili ostro onrrjrna
Voditelji vseh demokratičnih strank dpdžicije sprojoli, varnostne ukrepe*'“^m$<ii^'&n!,Mim' ™
REAKCIJA POSPEŠUJE STRATEGIJO 'DESTABILIZACIJE* V ŠPANIJI
TERORISTI UBILI V MADRIDU TRI POLICISTE VLADA NAMERAVA OKLICATI IZJEMNO STANJE
Zaprtih je bilo več skrajnežev - Policijske obhod niče na ulicah Madrida
MADRID,, 28. — Nov val atentatov .je pretresel Španijo. Dva policijska agenta in član «guardie ci-vil» so bili ubiti v dveh terorističnih napadih, za katera je jasno, da so jih skrbno pripravili in izvedli poklicni morilci.
Verzij o atentatih je več. Vsekakor je znano, da je v prvem primeru dvojica terpristov streljala na dva policista pred neko banko, v drugem primeru pa na agenta, ki je stražil pred poštnim uradom. V tistem trenutku je prihitel policijski furgon, proti kateremu je skupina teroristov zalučala ročno bom bo, ki je eksplodirala in ubila e-nega agenta, tri pa hujše ranila.
Takoj ko se je v itak napetem vzdušju zaradi nedavnega pokola komunističnih odvetnikov razvedelo za pokol policistov, je vlada sklicala izredno sejo. Pred tem pa je notranji minister odredil močno policijsko patruljiranje in straženje glavnih cest. Pozval je voditelje političnih strank, naj menjajo stanovanje, levičarske stranke pa. naj izpraznijo sedeže. Vlada je ukazala izprazniti tudi sodno palačo, ker se boji. da bi bili nova tarča teroristov prav sodniki.
Zadnji pokol' policistov je izzval ogorčenje tiska in demokratičnih političnih strank. Splošno mnenje, ki so ga izrazili Gonzales (socialist), Jimenez Ruiz (demokristjan)
IZJAVE TAJNIKA NSKS OB IZPUSTITVI IZ_ JEČE
WARASCH: VSE JE GOLA LAŽ
in Montgro (komunist), je. da se skuša Španijo »destabilizirati* na podoben način, kot so to skušali v prvih letih pred nastopom AUendeja v Čilu. Tedaj je CIA skušala ustvariti tako zmedo, da bi onemogočila prihod na oblast koalicije «Unidad popular*. sedaj pa skrajna desnica ob morebitni tuji pomoči skuša preprečiti demokratizacijo Španije po dolgi noči frankizma.
O možnosti, da gre za izredno organizirane in poklicne teroriste priča tudi odkritje sredstva, k, so ga teroristi uporabili za pokol odvetnikov in sedaj policistov. Gre za »marietto*. izredno skrbno in tehnološko zapleteno avtomatsko pu-
jetju omogočijo čim večjo storilnost. ! jih je V sporazumu je tudi rgčfcno, da si1 oktobra.
bodo prizadevali, da bodo v najkrajšem času dosegli proizvodnjo 750 avtomobilov dnevno.
Lanska podražitev . blaga na debelo
RIM, 28. — Po podatkih osrednjega statističnega zavoda, so se cene na debelo v decembru povišale za 1.1 od sto, kar je sorazmerno na prejšnja povišanja zelo malo. V lanskem letu pa so se cene na debelo, v primerjavi z letom 1975. povišale ško kalibra 9. kakršno v Španiji skupno za .22,9 od sto. Manjše po
*» Vjšanje cen na debelo v decembru pripisujejo denarnim omejitvam, ki
tno aretirana zaradi sodelo-I — pri organizaciji bombnih a-snn,at<,v. Razumljivo, ta dva nc ()adata med tistih 80 odst. agcu
CG’lLk!
so se izrekli za sindikat n, - CISL - UIL. Vsekakor ve* , kakšno je med njimi razmer-
14 **L (st.s.)
(Od našega dopisuika)
CELOVEC, 28. - »Niso imeli vzroka držati me v zaporu niti en dan, niti eno uro. Nikoli nisem v svojem življenju storil karkoli, s čemer bi prekršil avstrijsko zakone. Odločno trdim, da je vse tisto, za kar me dolžijo, gola laž.*
To so bile prve besede osrednjega tajnika Narodnega sveta koroških Slovencev, Filipa VVarascba, ko so ga včeraj proti večeru avstrijske sodne oblasti v Celovcu spustile na prostost, potem ko so ga ves teden držale v zaporu, ga zasliševale in obtoževale terorističnih naklepov in dejanj.
• Vendar Warasch, kljub temu, da je trenutno na svobodi še ni povsem svoboden. Preiskovalci še niso proti njemu umaknili sumničenj in še vedno ima odločitev o njegovi usadi v rokah javni tožilec, ki lahko zavrne obtožbo ali pa od pr« proces proti njemu. Omejena mu je tudi svoboda gibanja, brez dovoljenja in znanja oblasti ne sme zapustiti o-zcmlja koroške dežele, torej ne more niti opravljati svoje funkcije o-
srednjega tajnika ene izmed sloven skih organizacij na Koroškem.
1 Sumljiva izpoved ene same priče («čudi in žalosti me, da se je med. vicam kot njihovo jamstvo nemško govorečim prebivalstvom na-1 Toda dunajska vlada na
šel tak človek*, je dejal Filip Wa-rasch) je bila za povod za bučno aretacijo vidnega predstavnika koroških Slovencev.
«Početje proti meni ni bilo uperjeno samo meni pač pa proti vsej slovenski skupnosti V Avstriji, pa tudi proti naši navezanosti na matično domovino.* je dejal v pogovoru Filip Warasch.
V resnici vse okoliščine kažejo, kako je bila aretacija pripravljena in izpeljana iz povsem določenih nagibov. Že sam trenutek aretacije dovolj zgovorno priča o tem. Prišli so ponj prav tistega dne. ko so se na Dunaju sešli predstavniki vseh treh v parlamentu zastopanih strank, da bi skovali nov poskus privoliti Slovence in Hrvate v Avstriji. da sprejmejo zakon o narodnih skupinah., ki naj nadomesti sedmi člen državne pogodbe, v resnici pa pomeni zanikanje bistva in vsebine sedmega člena, se pravi revizijo avstrijske državne pogodbe. Novi zakon predvideva ustanovitev posebnih svetov, kot nekakšnih posvetovalnih leles ob vladi za izvajanje manjšinskih pravic, Vendar ti sosveti, kakršne določa zakon so prej v posmeh manjšinskim pra-
pritisk
velikonemških sil in kljub zanjo negativnim rezultatom novembrskega preštevanja trdno vztraja izpeljati sprejete in manjšini vsiljene zakone. Kajpada so ji — še bolj pa seveda vsem velikonem-škim krogom na Koroškem — v na-potje dejansko slovenski predstavniki. obe organizaciji korošKih Slovencev. Zato je treba te organizacije in njihove najbolj aktivne vo ditelje očrniti in jim tako vzeti legitimacijo političnih predstavnikov.
In kaj je za avstrijskega meščana bolj učinkovito kot nekoga »razkrinkati* kot terorista, kot nekoga, ki prenaša razstrelivo, bombe, dinamit, nagovarja ljudi, naj rušijo e-lektrične drogove in podobno. S tem bi ubili dve muhi na en mah: manjšinske organizacije bi obglavili, hVrati pa bi zatrli simpatije, ki jih boj koroških Slovencev čedalje uživa med nemško govorečim prebivalstvom Avstrije. Skratka treba je nepokorne Slovence spraviti na kolena in jim potem vsiliti rešitve, kakršne so pogodu nemškim šovinistom in drugim desničarjem v vseh treh strankah.
»Oblasti nas niso pokorile do zdaj in nas tudi od zdaj ne bodo,* je dejal Filip Warasch po prihodu iz ječe.
DRAGO KOŠMRLJ
niso doslej uporabljali. Orožje je ameriške izdelave in so ga doslej posedovale samo nekatere obveščevalne službe, ne pa navadne vojske.
Vlada je že v dopoldanskih urah odredila aretacijo vseh desničarskih ekstremistov, ki bi kakorkoli bili osumljeni sodelovanja pri atentatih zadnjih dni. Dejansko so jih več pozaprli in jih sedaj množično za-sliSujejo
Končno je Adolfo Suarez sklical sejo vlade v prvih večernih urah. Seja je trajala do pozne ure. vendar se govori o možnosti, da bi u-tegnila španska vlada oklicati izjemno stanje ter preklicati nekaj členov ustave, ki jamčijo državljanske svoboščine.
Zvečer se je sestal tudi koordinacijski odbor 'demokratične oi»zicije, vendar iz varnostnih razlogov niso povedali, kje poteka seja. (st.s.)
spreiela vlada preteklega Kljub temu pa se bojijo. da_ se bodo'Cene na debelo v. letošnjem* prvem polletju ponovno začele vi-' šati, ker pričakujejo, da lira ne bo obdržala sedanje vrednosti zlasti po novih »varčevalnih* ukrepih, ki jih bo sprejela vlada v prihodnjem tednu.
Obračun KO
RIM. 28. — Direkcija KD je odobrila obračun in proračun stranke, iz objavljenega poročila izhaja, da je KD fiotrosila 28 milijard in 750 milijonov lir. Od tega je izredno vise,k odstotek iz »samoprispevkov* in nabirke- za tisk. Obračun KD prikazuje tubi deficit 360 milijonov lir.
Evropske KD v Španiji
MADRID, 28. — Z udeležbo predsednika italijanske KD, Alda Mora. se je v Španiji sestal odbor evropskih krščansko demokratskih strank. Na dnevnem redu zasedanja so. poleg solidarnosti s španskimi demokristjani, tudi problemi »desidentov* vzhodne Evrope.
Sporazum v «Alfa sud» o večji storilnosti
NEAPELJ, 28. — Med ravnateljstvom tovarne avtomobilov »Alfa sud* in sindikalno organizacijo v podjetju je bil sklenjen važen sporazum, ki bo omogočil, da se bo tovarna izvlekla iz hudih gospodarskih težav zaradi dosedanje nizke storilnosti. Vodstvo tovarne in sindikati pričakujejo, da se bo z izvajanjem sporazuma proizvodnja znatno povečala, saj so se dogovorili, da bodo odpravili »male, divje stavke* in s tem omogočili nemoteno proizvodnjo, da bo postala tovarna ena gonilnih sil za gospodarski razvoj na Jugu.
Vodstvo tovarne pa se je obveža-lo, da bo preuredilo svojo upravno strukturo in postavilo na odgovorna mesta ljudi, ki bodo v stanju, da skladno s sindikalno politiko v pod-
$o teroristi zalučali ročno bombo
različne variante* (Landolfi). «Tu med vami so ljudje, ki sr preprečili jčloveku, kakor je Gullo, izvolitev v višji sodni svet. niso pa niti trznili, ko sta bila izvoljena BuccirrePi Drc-ci in Reale v ustavno sodišče, čeprav nosi po Realeiu ime najsULši pohcijski zak-n* (Neri).
S takim rafalom kritik so Mancinijevi prijatelji stopili v ofenzivo, komaj je Craji zaključil svoje u-vCdno poročilo. Oči,no je, da pomenijo njihove izjave predlog, naj bi socialisti spretni takoj (a'i čimprej) vladno krizo, nato pa poiskali ot i-ke sporazuma za vst-p v vlado. To naj bi namreč bila ena izmod »variant* zasilne vlade, o kateri je govoril Landolfi.
V bistvu gre za kritiko sedanji politični lini.ii PSI, istočasno pa' napad na način, kako Cr»xi vodi str n-ko in poskus preprečiti izvolitev Signorile ja in Mance za podtajnika stranke.
Craxi je že pričakoval omizi *'« Mancinijevih pristašev, zato pa ji je v svojem poročilu p"sti) le malo manevrskega prostora. Craxi je ntii-prej grajal način, kako je sploh prišlo do polemike (javno in izven strankinih organov) ter postavil vprašanje zaupnice, oziroma ods.o-pa. Vedel je. da ,bi mu vodstvo in CK PSI to zaupanje potrdila ter tako prisilila- Mancinija k umiku. O stranki je Craxi mnenja, da uži\a sedaj večjo podporo in razumevanje tudi zato, ker je znala obnoviti svoj vodilni kader. Craxi je nato ostro kritiziral Mancinijeve nasto^ pe: »Mar stranka pomeni sedaj manj, kot prej? Ali mislite, da bo imela večjo težo. če se bo prepuščala improvizacijam ali vladno-i parlamentarnim manevrom? Nisem tega mnenja in mislim, da bi bilo škodljivo, če bi sedaj menjali smer. Vedite, je poudaril Craxi, da ne moremo začeti krize, ne da bi vedeli, kakšne možnosti spremembe obstajajo pred nami.*
Lombardijevi somišljeniki so bili do Mancinija še kritičnejši. Cicchit-to in De Michelis, pa tudi Enrico Manca. Poudarili so, da je Mancini začel manever »izven stranke* in da se vprašanje dialoga s KD ne f postavlja, če misli Mancini na povratek PSI v vlado. »Socialisti,* je poudaril Cicchitto, »vztrajajo na stališču oblikovanja zasilne vlade.* Manca pa je dodal, da mora biti v zasilni vladi demokratične enotnosti prisotna »celotna politična levica* in da je nesprejemljivo misliti na »razdelitev vlog* med KPI, ki naj bi ostala zunaj ter PSI, ki naj bi bila v vladi.
Manca pa je predlagal «prehodno fazo*. Od sedanjega sistema Ar»-dreottijeve enobarvne vlade z zunanjo podporo »vzdržanih* naj bi prešli k zasilni vladi skozi fazo oblikovanja »programske večine*, se pravi sestave skupnega programa vseh demokratičnih strank, ki bi tako neposredno podprle vlado.
Za programsko večino so tudi socialdemokrati, ki so na seji svojega vodstva izrazili upanje, da bo v tem okviru prišlo do večjega sodelovanja med PSI in PSDI.
CANDIDA CURZ1

TRŽAŠKI DNEVNIK
2. DELOVNI DAN SIMPOZIJA SLOVENSKEGA RAZISKOVALNEGA INŠTITUTA
Vložiti je treba veliko naporov za gospodarski preporod Beneške Slovenije in Kanalske doline
S tem je tesno povezana narodna rast slovenske skupnosti - Vrsta zanimivih referatov o sociogospodarskih problemih - Simpozij se bo zaključil danes
Z vrsto referatov o družbeni in gospodarski stvarnosti Beneške Slovenije in Kanalske doline se je v Kulturnem domu včeraj nadaljeval tridnevni simpozij o sociogospodarskih in prostorskih problemih Slovencev v Italiji. Simpozij, ki je naletel na znaten odziv in katerega se udeležujejo številni strokovnjaki in univerzitetni profesorji iz zamejstva ter izvedenci in družbenopolitični delavci iz matične domovine, se bo zaključil danes. Večina referatov bo na sporedu dopoldan (začetek ob 9. uri), popoldne pa je predvidena tudi razprava o gradivu vseh treh dni.
Prvi je bil včeraj na sporedu referat »Zaostalost in izseljenstvo*, ki ga je pripravil in prebral dr. Fer-ruccio Clavora. To žgoče vprašanje je Clavora analiziral najprej v državnem merilu, kot posledico logike stalno rastočih neravnovesij ter nato še v deželnem in beneškoslo-venskem. Osnovni problem Beneške Slovenije je strukturnega značaja, ki ga' moramo povezovati s procesom neravnovesja, ki tare tako I-talijo kot ves kapitalistični svet. Rešitev je možna le v splošnem okviru evropske politike za ekonomsko uravnovešenje in v novi mednarodni porazdelitvi bogastva. Clavora je zaključil, da je po potresu potreben preporod in ne le obnova in da lahko izkušnje, tehnično znanje, podjetniška sposobnost izseljencev, širjenje zadružniške miselnosti predstavljajo osnovo za ponovno vzpostavitev primernih razmer v Beneški Sloveniji in za njen vzcon.
Z referatom »Sociogospodarska in nacionalna podoba prebivalstva v Ukvah in Ovčji vasi (Kanalska dolina)* se je zatem predstavil duhovnik Mario Gariup. Kanalska dolina, dolga 25 km, je bila vedno prehodni koridor med različnimi narodi in tu so bili Slovenci naseljeni že od časa' Langobardov. Kljub močnim raznarodovalnim pritiskom, ki so dosegli vrhunec v tem stoletju, so v dolini ohranili slovenski jezik. Gariup je podrobno analiziral gospodarsko strukturo Ukev (419 prebivalcev) in Ovčje vasi (144 prebivalcev), ki temelji predvsem na kmetijstvu in go-zdravstvu. Posebno vlogo ima živinoreja. Kar zadeva etnično strukturo vasi, je Gariup nazorno pokazal, kako italijanski in furlanski element pritiskata na ti dve vasi predvsem v zadnjih desetletjih. Zanimivo je, da v obeh vaseh več kot polovica prebivalstva govori tri jezike: slovenskega, italijanskega in nemškega. Po prikazu kulturno - prosvetnega stanja je Gariup pozitivno ocenil zadnjo izjavo škofa Battistija, ki je priznal napake svojih predhodnikov v odnosu do slovenskega prebivalstva. Nazadnje je opozoril na pošol-ski pouk slovenščine v Ukvah in na znano afero okrog tega. Danes je v obeh vaseh precej otrok, ki si želijo, da ne bi ostali nepismeni v materinem jeziku, in zato nikakor ne smemo opustiti nobene priložnosti. da enotno poskrbimo in da se potegnemo za njihovo šolanje v slovenskem jeziku.
Prof. Salvatore Venosi je predstavil referat »Jezikovna vprašanja Kanalske doline in struktura prebivalstva v žabnicah*. Začel je z razdelitvi io zgodovine v tri obdobja; v obdobje, ko so bili v dolini samo Slovenci, v obdobje germanizacije in
nazadnje v obdobje italianizacije in preganjanja ter zapostavljanja Slovencev. Venosi je nato analiziral strukturo prebivalstva Žabnic, najstarejšega slovenskega naselja v Kanalski dolini in je na osnovi ankete ugotovil, da kljub pomanjkanju šol v materinščini in kljub nenaklonjenosti oblasti danes še 55 odstotkov prebivalcev razume in govori slovenski jezik. Zato je ljudem treba pomagati, da se slovenščine učijo.
Z referatom »Sociogospodarska struktura občine Grmek* je prof. Marino Vertovec predstavil izsledke zahtevne analize, ki je bila .izvedena avgusta 1976 in ki je zajela 731 občanov. Predvsem gre omeniti dejstvo. da se je skoraj polovica občanov Grmeka v zadnjih 25 letih izselila. Največ prebivalcev je upokojencev in kmetov. Prevladujejo predvsem starejši ljudje: vzrok temu je gospodarska zaostalost in velik delež, ki ga ima emigracija. Iz ankete je jasno izstopila potreba po industrializaciji v domačem kraju ali vsaj v okviru Beneške Slovenije. Pozitivno je dejstvo, da se več kot polovica občanov izraža v domačem slovenskem narečju in da je kulturno življenje razgibano.
Sledil je referat prof. Viljema Cerna »Sociogosnodarska struktura občine Bardo*. Ta občina predstavlja jezikovni otok s slovenskim narečjem in je uspela obnoviti etnično trdoživost, čeprav je bilo demografsko ravnotežje močno okrnjeno. Cemo je analiziral razkroj tradicio-
nalnega gospodarstva, proces staranja prebivalstva in nato še posledice potresa, ki je. hudo prizadel že tako krhko človeško, socialno in proizvajalno ravnotežje. Da bi zajezili naraščajočo izgubo aktivnih moči, se je potrebno odločiti za program, osnovan na teritorialni reorganizaciji, ki naj predstavlja najširši okvir možnosti za celovit razvoj. Potrebna je dekoncentracija proizvodnje industrijskega tipa, ki naj se veže na program obnove. Skupnosti je treba vrniti identiteto, pobudo in samostojnost ter pospešiti in razširiti sodelovanje s sosednjo gornjo šoško dolino. V šolah pa je potrebno ovrednotiti ljudsko kulturo in slovenski jezik.
Zadnji referat drugega dne simpozija je prebral Enzo Marcon, ki je analiziral »Sociogospodarske probleme občine Dreka*. Marcon je na osnovi ankete predstavil gospodarsko strukturo občine ter vprašanje emigracije, ki neposredno zadeva nad 55 odstotkov prebivalstva in ki torej pogojuje zakone sožitja med prebivalstvom. Glede strukture prebivalstva gre v prvi vrsti omeniti stalen proces staranja. Neposredno je zaradi tega prizadeto kmetijstvo, ki poleg vsega občuti tudi pomanjkanje modeme tehnologije in ustreznih naložb. V tem okviru predstavlja najbolj pozitivno noto živinoreja. Marcon je zatem prikazal pojav izseljevanja ter je analiziral strukturo prisotne delovne sile. Prav zaradi množičnega izseljevanja je prišlo do ve-
like nesorazmernosti med ponudbo in povpraševanjem po storitvah.
V včerajšnjem poročilu smo pomotoma izpustili kratko oznako referata »Nekateri vidiki družbenogospodarske podobe Slovencev v Italiji*, ki ga je pripravil in prebral prof. Aleš Lokar. V uvodu je Lokar nekoliko osvetlil vprašanje u-činkov dominance, to je prevladovanja ene skupnosti nad drugo, nakar je prešel k merjenju družbenogospodarskih in narodnostnih značilnosti ter k problemom, ki so s tem v zvezi. Predvsem je govoril o možnosti izkrivljenosti podatkov zaradi dominančnih razmerij ter o vprašanju značilnosti, ki naj jih jemljemo v poštev pri določanju narodnosti. Lokar je tudi analiziral interakcijo, to je medsebojne vplive, družbenogospodarskih in narodnostnih značilnosti neke skupnosti ter njihove dinamike. Končno je predavatelj navedel nekaj značilnih podatkov o družbeno - gospodarski strukturi slovenske narodnostne skupnosti v naši deželi. Predvsem je omenil negativno asociacijo med odstotkom slovenskega prebivalstva in porazdelitvijo delovne sile z belimi ovratniki, kar je delno odraz kmetijske strukture slovenskih občin. Treba si bo zato prizadevati, da si bosta v bodoče skupnosti postali bolj enaki tudi po družbeni strukturi, česar po mnenju prof. Lokarja ne bo moč doseči drugače kakor z uvajanjem ustanov, ki se bodo redno posluževale slovenskega jezika, (sk)
OBSODBA ZADRŽANJA DEŽELNIH OBLASTI
Neurejen položaj na področju poklicnega usposabljanja
Dejavnost zasebnih poklicnih šol brez jasnega načrtovanja, deželni zakon pa ne upošteva stvarnih potreb sektorja

V POKRAJINAH TRSI MILAN BERGAMO IN REGGIO EMILIA
Proglašena stavka tekstilnih delavcev za preprečitev zaprtja tovarn «Bloch»
Deželni operaterji na področju poklicnega usposabljanja so odločno reagirali na deželni zakonski osnutek, ki naj bi reformiral ta sektor. V bistvu so osnutek izdelali »na vrhu*, ne da bi pri tem upoštevali mnenja in predloge sindikalnih in drugih organizacij. Položai na tem področju je skrajno neurejen. Dejavnost zasebnih šol za poklicno usposabljanje se še zmerom edvi-jo brez jasnega in daljnosežnega načrtovanja, ki bi upoštevalo stvarne potrebe delavstva in njihove kulturne rasti, istočasno pa tudi potrebe za skladnejši razvoj samega gospodarstva, ki ga pretresa danes huda kriza. V prvi vrsti so seveda ob tako neurejenem položaju oškodovani delavci sami, ki ne morejo biti na takšen način deiežni ustrezne poklicne kvalifikacije, ka kršno zahtevata danes tržišče delovne sile in današnji gospodarski položaj.
Splošno nezadovoljstvo operaterjev na tem področju izvira tudi iz dejstva, da deželni zakon ne upošteva niti v najmanjši meri vprašanja njihove normative, delovnih pogojev. To obenem pomeni, da zakonodajalci niso sploh upoštevali določil delovne pogodbe, ki je med drugim zapadla že 30. septembra predlanskega leta in je še zmerom niso obnovili. Ne nazadnje pa operaterje naše dežele ki se ukvarjajo s problematiko poklicnega usposabljanja. razburjajo tudi nepojmljive za-
mude pri dodaljevanju predvidenih deželnih prispevkov. Zaradi teh zamud, ki jim kot običajno botrujejo birokratski zapletljaji in pomanjkanje politične volje, je veliko operaterjev že nekaj mesecev brez plače.
Vse to je koordinacijski odbor o-peraterjev, včlanjenih v šolski e-notni sindikat, ostro obsodilo v posebnem poročilu, ki ga je izdal ob priložnosti zasedanja o poklicnem usposabljanju, ki je bil v teh dneh v vili Manin na pobudo KD.
Drevi v Torbandeni slikar naivec Josip Generalic
Razna obvestila
SPDT obvešča, da bo 23. redni občni zbor društva v ponedeljek, 31. januarja, ob 20. uri v prvem ter ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 v Trstu.
Stavko, ki bo 8. februarja, so oklicali po včerajšnjem nezadovoljivem srečanju na ministrstvu za delo - Zelo počasna restrukturacija bivše «Vetrobel»
Tekstilni delavci tržaške pokrajine. kot tudi pokrajin Milan, Bergamo in Reggio Emilia, bodo 8. februarja stavkali, da bi pospešili rešitev spora v obratih »Calza Bloch*. Sklep o sklicanju stavko sta sprejela enotna federacija tekstilnih delavcev ter sindikalni ko ordinacijski odbor štirih tovarn »Bloch* po včerajšnjem srečanju na ministrstvu za delo, ki so ga sindikati ocenili kot negativnega. Sindikati so sicer privolili v predlog o
Na deželnem odbomištvu za industrijo v Trstu pa je bil včeraj govor o drugi industriji v krizi, namreč o tovarni «Sirt», bivši »Ve-trobel*. ki naj bi jo restrukturirali za proizvajanje 'cevi. Na zahtevo sindikalnih organizacij je odbornik Stopper sklical predstavnike enotne federacije CGIL. CISL in UIL, tovarniškega sveta, finančnih družb Frie in Friulia ter zastopnike vod stva Siri, ki so dali nekatera prav nič razveseljiva pojasnila. Med dni-
ne ve, koliko bo treba točno plačati za televizijsko naročnino, zaradi česar sam minister svetuje ljudem, naj še nekoliko počakajo.
novem srečanju, ki bo 10. februarja, i gim se je pokazalo da bodo birokrat-
OBČN1 ZBOR
ZDRUŽENJA
KRVODAJALCEV
V nedeljo, 30. januarja 1977, bo v dvorani kina Aurora v Ulici del Bosco redni občni zbor Združenja krvodajalcev iz Trsta. Prvo sklicanje bo ob 9. uri, drugo ob 10.
vendar so ostro protestirali zaradi »neupravičene odsotnosti* mimstra za industrijo Donat Cattina, ki ga je na včerajšnjem srečanju nadomeščal podtajnik Carta. Še najbolj o-stro pa protestirajo sindikalisti, ker ni vlada niti včeraj bila sposobna dati konkretnih predlogov, ki bi preprečili. da bi več kot 2.000 delavcev in delavk ostalo brez službe, ampak se * je nasprotno omejila na sporočilo, da so nekateri podjetniki, ki so pokazali zanimanje za prevzem obratov »Calza Bloch*,
preklicali svojo pripravljenost
MHIIIIMIIIMSlMtlllllllllllHIIIIMMIIIIIIIMIIHHIMIIIlIlHIMIIllllllllllllllMIIIIIMIIIIIIIIIIIHMIIIMimmHmiimill
PRIHODNJI TOREK SEJA DEŽELNEGA SVETA
DELJENA MNENJA NA DEŽELI 0 REKONSTRUKCIJI FURLANIJE
Pač pa so zavzeli enotno stališče parlamentarci iz naše dežele . Izjava poslanca Baracettiija (KPI)
Prihodnji torek se bo sestal deželni svet, da bi proučil dokument posebne svetovalske komisije o rekonstrukciji Furlanije. Dokument, ki so ga dokončno odobrili na četrtkovi seji komisije z glasovi KD, PSDI in PRI (predstavniki drugih strank so se vzdržali ali se niso udeležili glasovanja), je sad dolgih posvetovanj in poskusov, da bi dosegli enotno stališče, kot se .je na primer posrečilo parlamentarcem iz naše dežele glede vsedržavnega zakona o rekonstrukciji. Tega soglasja pa ni bilo mogoče doseči kljub sorazmerni generičnosti dokumenta, iz katerega je bila izpuščena navedba posameznih konkretnih ukrepov v korist področij, ki jih je prizadel potres.
Glede enotnega stališča parlamentarcev pa je predstavnik KPI posl. Baracetti dal izjavo, v kateri poudarja važnost te enotnosti tudi zaradi večje teže, ki jo na ta način zadobivajo enotni predlogi vladi za rekonstrukcijo Furlanije. Glede vsebine dogovora pa je posl. Bara-
cetti predvsem poudaril, da re-
konstrukcija ne sme težiti zgolj k obnovitvi pogojev, kakršni so obstajali pred potresom, pač pa k dejanski prenovitvi, k Drepprodu in splošnemu razvoju dežele. Ta razvoj mora sloneti na večletnem enotnem deželnem programu, katerega izvajanje mora biti zaupano občinam, gorskim skupnostim, konzorcijem.
Dokument bodo parlamentarci iz naše dežele prihodnji teden orisali predsedniku vlade Andreottiju. Posl. Baracetti je izrazil upanje, da bo vlada že pred koncem februarja predložila svoj zakonski osnutek o rekonstrukciji, ki ga bodo nato parlamentarci iz dežele enotno proučili. Seveda bo moral ta zakonski
osnutek upoštevati tako skupno stališče parlamentarcev, kot tudi deželni dokument o rekonstrukciji.
Volitve v vsedržavni svet za javno vzgojo
ske in druge formalnosti še dolgotrajne in da se bo po sedanjih predvidevanjih produkcija cevi lahko začela šele v začetku leta 1979.
Comelii in Pittoni prihodnji teden v Rimu zaradi Osima
Predsednik senatne zunanjepolitične komisije sen. Viglianesi je povabil predsednika deželnega sveta Pittondja in deželnega odbora Comel-lija v Rim na zasedanje omenjene komisije, ki bo morala proučiti vprašanje gospodarskega dela osimskih sporazumov pred njihpvo ratifikacija v senatu. Pittoni in Comelii bosta v Rimu v sredo, 2. februarja.
V tej zvezi poročilo deželnega tiskovnega urada poudarja, da je dežela že dala svojo pozitivno oceno o pogodbi in o gospodarskem sporazumu, in sicer že 8. novembra 1975, ko se je predsednik Comelii udeležil posebne seje ministrskega sveta. To pozitivno oceno je pozneje potrdil tudi deželni svet z resolucijami, ki so bTe z veliko večino glasov odobrene decembra 1975 ter maja in decembra 1976.
Obvestilo
zavarovancem INAM
Ministrstvo za javno vzgojo je te dni s posebno ministrsko uredbo določilo predpise, ki urejajo formalnosti v zvezi z volitvami v vsedržavni šolski svet. Volitve bodo 27. in 28. marca.
Nas Slovence zanima predvsem člen 39 uredbe, ki določa, da bodo slovenski šolniki na Tržaškem in na Goriškem, nemški na Južnotirol-skem in francoski v Dolini Aosta, izvolili po enega svojega zastopnika v omenjeni vsedržavni svet. Ker pa so v členu 39 nekatere nejasnosti in dvoumnosti, se je na pobudo tajnika Sindkata slovenske šole prof. Franca Škerlja višji šolski skrbnik prof. Giuliano Angioletti obrnil na ministrstvo za javno vzgojo in zahteval nujno pojasnilo v zvezi z omenjenimi predpsi. Zahteval je točno interpretacijo predpisov o številu kandidatov na posameznih kandidatnih listah/ ter pojasnilo o udeležbi na volitvah vodilnega in neučnega šolskega o-sebja na slovenskih šolah.
Urnik urada VZPI-ANP1
Urad združenja VZPI - ANPI. Ul. Crispi 3, je odprt, razen ob sobotah, od 16. do 19. ure..
Urad združenja opravlja svojo služ bo samo za člane. Zato naj vsak prinese s seboj člansko izkaznico.
Pokrajinski inštitut za zdravstveno zavarovanje obvešča, da morajo delavci, zavarovani pri INAM imeti vpisno knjižico in posebni obrazec Mod. Sez. 507/bis (zelene barve), ki je potrjen od delodajalca. Kopijo obrazca je treba izročiti na pokrajinskem sedežu inštituta.
POZIV MINISTRA
Nikar še ne poravnajte televizijske naročnine!
Naše bralce opozarjamo, naj nikar ne pohitijo s poravnavo naroč nine za radio in televizijo. Sam mi nister za pošto Vittorino Colombo je namreč pozval zainteresirane, naj počakajo še nekaj dni, kljub temu, da je že predvčerajšnjim medministrski odbor za cene določil nove televizijske naročnine v višini 21.000 lir za čmo-belo in 42.000 lir barvno televizijo. Šele v ponedeljek bo nam reč vlada izdala zakonski odlok o novem davku za vladno koncesijo (4 tisoč lir za čmo-belo in 8 tisoč lir za barvno televizijo letno), nato pa bodo še potrebni zapleteni računi glede davka na dodatno vrednost, ki ga je treba izplačati samo za del naročnine. Skratka, danes še nihče
DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI
SEJA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE
V ponedeljek, 31. t.m., bo ob 18. uri odborova seja. Na dnevnem redu bodo točke prejšnje seje. Tajništvo priporoča odbornikom točnost in gotovo udeležbo.
SPD TABOR sporoča, da odpade gostovanje PD SOVODNJE s Cankarjevim večerom zaradi obolenja v ansamblu.
Društvo slovenskih upokojencev v Italiji s sedežem v Trstu, vabi na
5.	redni občni zbor. ki bo v sredo. 2. februarja, ob 15.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9. I. nadstropje. Dnevni red: 1. Otvoritev in pozdravi. 2. Citanje zapisnika 4. obč. zbora. 3. Poročila. 4. Razrešnica. 5. Volitve.
6.	Razno.
Ako ob napovedani uri ne bo navzoče zadostno število članov, potrebno za sklepčnost, se bo začel občni zbor pol ure kasneje ob vsakem številu navzočih.
Člani, ki so zadržani, lahko pooblastijo kakega drugega člana, da zanje glasuje.
Vabljeni so tudi upokojenci, ki bi se radi vpisali v društvo.
Pokrajinsko kmetijsko nadzpmištvo
v Trstu vabi na predavanja, ki jih priredi 31. t.m. in, 1. februarja v Bazovici (Bazoviški dom) in v Gročani fsrenjska hiša). Začetek ob 18. uri. Predavala bosta dr. Vremec o kmetijski zakonodaji in izv. Tagliaferro o živinoreji.
AMATERSKI ODER Prosek-Kontovel
Jutri, 30. t.m., ob kinodvorani v Bazovici
17.30 v
JOŽE ZEMLJAN
•ODLOČITEV*
Drama v dveh dejanjih
Vabljeni!
NiiiMiiiimimiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiuiliiiiMitiianiiiMiimiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimaiMiiiliiiilMi
MNENJE ZASTOPNIKOV ZASEBNIH STRANK
TOVARNARJI SO ODGOVORNI ZA ONESNAŽENJE OKOLJA
i Tožilec odv. Forziati zahteval mesec dni zapora pogojno za vse obtožence - Proces se zaključi danes
S posegom treh zastopnikov za-
bila industrijska cona osnovana kot
sebnih strank se je včeraj nadaljeval proces zaradi onesnaženja ozračja in okolja pri Sv. Soboti. Po vrsti so odv. Civello, odv. Mogorovich in odv. Tavelli naglasili, da je kakršnokoli zavračanje krivde na politične in upravne kroge neresno in nemogoče. Kajti vsa novejša tolmačenja pravnih predpisov, ki so, kot so obžalovali vsi zagovorniki zasebnih strank, zelo pomanjkljivi, podčrtujejo, da gradbena dovoljenja za tovarne predvidevajo le izredno nizko stopnjo onesnaženja. Za vsako prekoračenje te stopnje je odgovor no podjetje, ki mora torej poskrbeti za ustrezne čistilne naprave. Tako lahko govorimo le o skupni odgovornosti tovarnarjev in oblasti ter splošneje, političnih krogov, ki so odobrili gradnjo stanovanj v neposredni bližini industrijske cone, oz., ki so nekatere večje obrate namestili v močno obljudenih predelih, kot je primer upepeljevalnika.
Po mnenju zastopnikov zasebnih strank so neizpodbitni dokazi, da so onesnaževanje povzročile obtožene tovarne, ki niso storile vsega, kot omogoča dandanes tehnološka veda, da bi čimbolj zmanjšale kvarni vpliv plinov in prahu, ki jih tovarne sproščajo. še enkrat so poudarili, da je položaj upepeljevalnika drugačen, ker ima najsodobnejše filtrirne naprave, vendar pa je zgrajen na obljudenem področju. V kratkem posegu je nato tožilec odv. Forziati poudaril, da imajo lastniki tovarn, poleg pravne tudi moralno dolžnost, da skrbijo za zdravo !n čisto okolje; nakar je za vse obtožence zahteval po mesec dni pripora pogojno Prvi izmed zagovornikov je sprego voril odv. Borgna, pravni zastopnik 'podjetja Orion. Najbolj je svoje izvajanje oslanjal na trditev, da je
področje tovarn in je zato naravno, da je prišlo do onesnaženja. Odv. Trauner, ki zastopa “občinski upe-peljevalnik, pa je najprej podčrtal dejstvo, da so politični krogi dejansko izsilili sedanjo namestitev upepeljevalnika, kajti prvotno, v bližini Oreha, je miljska občina zavrnila. Razprava se bo nadaljevala danes ob 9. uri s posegi še ostalih zagovornikov. Pretor bo verjetno izrekel razsodbo v ppznih dopoldanskih urah.
Premiera opere Antonia Salioria
Drevi ob 20. uri bodo v gledališču Verdi prvič uprizorili opero Antonia Salioria *Falstaff ossia le tre burle» po. libretu C. P. De Franceschija Edicijo opere je pripravila ustanova Arena di Verona, delo so uprizorili z uspehom v raznih gledališčih.
Opero dirigira Umberto Cattini, reiirala jo je Vera Bertinetti, sceno je pripravil Antonio Valenti. Peli bodo: Angelo Romero, Wilma Ver-nocchi, Angelo Degli Innocenti, Franco Boscolo, Luiza Maonez, Ottorino Begali in Nora Jankovič.
Danes ob 18. uri bo v tržaški središčni galeriji «Torbandena» v istoimenski ulici- odprl svojo drugo razstavo v Trstu hrvaški slikar naivec Josip Generalič, sin slovitega Ivana Generaliča, vodje hlebmske šole slikarjev^ioivcev. Težko je bilo Josipu Generaliču uveljaviti svojo umetnost, ko pa je sin tako rekoč nedosegljivega slikarja-naivca Ivana Generaliča, ki je že nekakšen pojem jugoslovanske naive. Toda v malo manj kot 20 letih, odkar se Josip Generalič predstavlja s svojimi deli najprej v družbi z očetom in drugimi slikarji-naivci, nato samostojno, je prodrl daleč v svet, saj je doslej razstavljal v številnih mestih in centrih Jugoslavije, pa tudi po širnem svetu tako v raznih krajih Nemčije, v Švici, v ZDA, v Firencah, v Trstu, kot smo že rekli, in drugod po Italiji, tako da je tudi on zaslovel kot eden izmed mojstrov jugoslovanske naive. Odprtja tržaške razstave se bo udeležil tudi sam umetnik.
Gledališča
Šolske vesti
VERDI
Danes, 29. t.m., ob 20. uri premiera opere Antonia Salierija »Fal-staff ossia Le tre burle*. Razpoložljive vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni (tel. 31948).
ROSSETTI
Danes ob 16. in 20.30 uri Coopera-
tiva Teatro mobile predstavlja pod vodstvom Giulia Bosettija «Sei perso-naggi in cerca d'autore» Luigija Pi-randella. Abonenti imajo 20-odstotni popust, študentje (ob 16. uri) parter 2.000, galerija 1.200 lir. Vstopnice so na razpolago pri osrednje blagajni, Pasaža Protti 2.
Od 1. do 6. februarja. Izven abonmaja «Pensaci Giacomir.o* Luigija Pirandella s Salvom Randonejem in Nedo Naldi. Abonenti 30 odst. popusta za prvi dve predstavi, 20 odst. za naslednje. študentje: 1. februarja ob 20.30 in 5. februarja ob 16. uri: parter 2.000 lir. galerija 1.200 lir. Rezervacije za vše ponovitve pri Osrednji blagajni, Pasaža Protti 2.
AVDITORIJ
Drevi ob 20.30 — Compagnia il Cen-tro di Lucca predstavlja »Uomini e no* Elia Vittorinija. Igra Carlo Hin-termann, režija Roberto Marcucci. Veljajo odrezki Rassegna.
Od 3. do 6. februarja predstavlja »Teatro popolare di Roma* Mroze-kovi deli »La polizia* in «In alto ma-re». Režiser je Maurizio Scaparro. Veljavne so vstopnice »Rassegna Au-ditorium*.
V torek,
1. februarja, ob 20.30 ho govoril v SLOVENSKEM KLUBU
JELKO A. RANT ekspert ZN
Srilanka - Penang - Bali
trije otoki, tri kulture, tri države
je predmet njegovega predavanja, ki ga bo popestril s številnimi diapozitivi.
Na zanimivo predavanje toplo vabljeni.
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 29. januarja
FRANC
Sonce vzide ob 7.30 in zatone ob 17.06. Dolžina dneva ob 9.36. — Luna vzide ob 12.23 in zatone ob 2.36.
Jutri, NEDELJA. 30. januarja MARTINA
Vreme včeraj: Naj višja temperatura 9,3 stopinje, najnižja 6,2, ob 19. uri 8.7 stopinje, zračni tlak 1010,7 mb stanbviten, nebo pooblačeno s slabo vidljivostjo, brezvetrje, vlaga 75-od-stotna, morje mimo, temperatura morja 9,6 stopinjo.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 28. januarja 1977 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 13 oseb.
UMRLI SO: 68-letna Anna Metlika, 82-letna Lucia Rasman vd. Pa rovel, 71-le-tna Maria Castro vd..Ul-cigrai, 79-letna Lucrezia Ippedico vd. Di Chirico, 80-letna Maria Sandri, 56-letni Livio Bartoli, 73-letna Desde-mona Di Giorgio por. Intiglietta, 87-letna Angela Krevatin vd. Anto-naz, 84-letna Fosca Mattich vd. Spangairo, 81-letni Francesco Barba, 51-letna Eugenia Zuppante por. Vi-sintini, 47-letni Saverio Stella, 88-let-na Vittorja Visintani.
TEATRO LABORATORIO
Ob 20.30 Genetove »Le serve* v priredbi Cooperative Quattro Cantoni Režija Rino Sudano. Vstop z izkaz nicami, ki so na razpolago v gledališču in pri Osrednji blagajni, Pasaža Protti 2.
Dijaki srednje šole Srečko Kosovel na Opčinah vabijo starše in prijatelje na proslavo dneva slovenske kulture, Hi bo danes, 29. t.m., ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
Kino
V Teatro Laboratorio v Ul. Crispi 58 bo danes, ob 17.30 predavanje Johna Francisa Laneja o sodobnem angleškem gledališču in Haroldu Pinterju. Vstop je prost.
Od 3. do 6. februarja predstavlja »Gruppo popolare di Roma* Brechtovo delo «Poroke malomeščanov*. Vstopnice in abonmaji se lahko rezervirajo pri gledališki blagajni. Predstava dne 3. februarja je rezervirana za Goethe Institut.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
ANONIMO VENEZIANO
BEN EČAN K A
(La Venexiana)
Prvič v slovenščini Prevod Ciril Kosmač
Scena	Demetrij Cej
Glasba	.Ivan Mignozzii
Kostumi	Marija Vidau
Režija MARIO , URŠIČ
Danes, 29. t.m., ob 20.30 ABONMA RED 'F • sindikalni
Prosveta
PD S. Škamperle pri Sv. Ivanu prireja v sredo, 2. februarja, ob 20.30 v svojih prostorih na stadionu »Prvi maj* aktualno predavanje o rolittenlh in gospodarskih plateh osimskega spo razuma in njegovih prednostih za slovensko narodnostno skupnost. Predavala bosta Boris Race in dr. Vito Svetina.
La Cappella Underground 19.00—21.30 «L’imperatore del Nord*. Lee Mar-vin. Barvni film.
Ariston 16.00 «11 flauto magico* 1»' gmarja Bergmana. Barvni film.
Mignon 15.30 »La scarpetta e ia rosa*. Barvni film.
Nazionale 16.00 »La segretaria privats di mio padre*. R. Montagnani io M.R. Omaggio. Barvni film. Prepo' vedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.00 »Sturmtruppen*. R-Pozzetto, L. Toffolo. Barvni filrn-
Fcnice 16.00 «Basta che non si sappia in giro*. N. Manfredi, M. Vitti in J. Dorelli. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Excelslor 15.30 «11 maratoneta*. Justin Hoffman in Lawrence Olivier-Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Eden 16.30 «A1 piacere di rivederla*-U. Tognazzi. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ritz 15.30 «11 corsaro nero*. Kabif Bedi, Carole Andrč. Barvni film.
Aurora 16.00 «Novecento Atto II»- R-De Niro, G. Depardieu. Barvni fiho* Prepovedan mladini pod 14. letoiO-
Capitol 17.00 «L innocente». G. Gianni-ni in L. Antonelli. Barvni film. P{e" povedan mladini pod 14. letom.
Cristallo 16 00 »Perdutamente tuo*-Umberto Orsini. Barvni film.
’'derno 16.30 «La pietra che scot-ta*. D. Hoffman in R. Redford-Barvni film.
Filodrammatico 14.00 «Amore a, tr* dimensioni*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Impero 16.30 »Sandokan P a rte I»- K8' bir Bedi. Barvni film.
Viitorio Venelo 16.30 «Squadra ant>' scippo*. T. Milian in J. Palance; Barvni film. Prepovedan mladih pod 14. letom.
Ideale 16.00 »Le avventure e gli 8' mori di Scaramouche*. U. Andress-
Abbazia 16.00 «11 Decamerone* P-R-Pasolinija. S. Mangano in S Cittti-
Astra 16.30 «Invito a cena con il ^ litto*. D. Niven, P. Sellers.
Radio 16.00 »Gli avventurieri del P'8' neta Terra*. Barvni film.
Izleti
Za enodnevni smučarski izlet v R8' vascletto v nedeljo, 6.2., je na raz' polago še nekaj mest. Informacije j8 prijave pri združenju UNION v Ukcl Valdirivo 30 (tel. 64459) od 17.30 do 19.30).
BErnsmm
Ob smrti očeta Rudolfa Marca d8' ruje sin Tom z družino 30.000 lir 24 žrtve potresa v Beneški Sloveniji-izgubi moža Rudolf* Marca daruje žena Giorgina 100.0^ lir za Slovensko dobrodelno društv* v Trstu.
V spomin na dr. Rudolfa Maro* daruje dr. Vlado Berginc 5000 lir z* Slovensko dobrodelno društvo.
Sekcija KPI - Križ izraža globok® sožalje svojcem pok. tovariša Fran®8 Žerjava.
Ob smrti Franca žerjava izrek8 pevski zbor Vesna iskreno sožalje svojemu pevovodji in družini. SoiM® se pridružuje tudi PD «Vesna».
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Korzo Itali a 14. Ul. Giulia 14. Erta S. Anna 10, Lonjerska cesta 172.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Largo Sonnino 4, Trg Libertš 6.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627.
V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 14. ure predprazničnega dne do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM, iNADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226-165, Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225,141; Božje polje, Zgonik: tel 225-596: Nabrežina: tel. 200-121; Se sl jan: tel. 209-197: Žavlje: tel. 213-137 Milje: tel. 271-124.
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 95. letu starosti za vedno zapustil naš dragi oče, nono in tast
FRANC ŽERJAV
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 29. t.m., ob 15. uri iz hiše žalosti na domače pokopališče.
Žalujoči: sin Frančko, hčeri Alojzija in Marica z družinami, hčerka Danila ter drugo sorodstvo.
Križ, 29. januarja 1977
ZAHVALA
Najtopleje se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi dragega
RUDOLFA MARCA
Svojci
Trst. 28. januarja ,1977
Jutri, 30. januarja 1977, bo ob 17. uri v Finžgarjevem domu na
Opčinah večer
Mladina poje in igra
Nastopajo ansambli NAJMLAJ SI, ZVEZDE in GALEBI ter DEKLIŠKI TRIO.
Prisrčno vabljeni!
Mali oglasi
POTOVALNI URAD «AUROKA» raz pisuje tečaj za turistične vodnike in spremljevalce obeh spolov. Kogar bi veselilo to delo, naj se zglasi pri »Aurori* v Ulici Cicerone t, med 9.00 in 12.30 in 16.00 in 19.00 uro.
NA KRASU najamem hišico ali kmečko poslopje z enoletnim predujmom. Tudi kupim. Tel. 755926.
IŠČEMO 15-, 16-letnega prodajalca vajenca z znanjem slovenščine-srbo-hrvaščine. Ugodni pogoji. Predstaviti se: Giomalfoto, Ul. Tor Bande na 1.
Naš dragi
PINO VERČ
je bil na lastno željo pokopan dne 28. januarja t.l. v Philadelphii-
Njegovemu spominu se bomo poklonili v cerkvi pri Sv. Ivanu danes, 29.1., ob 18. uri, 1.2. ob 7. uri in 12.2. ob 18. uri..
Svojci.
Philadelphia - Trst, 29. januarja 1977
p0 NOVEM POVIŠKU TARIF 1. JANUARJA
Dodatne pristojbine bremenijo delo v luki v razmerju 226 od sto
Tarife so letos v poprečju za 30 od sto višje od lanskih Kako bodo nanje reagirali tuji koristniki luških storitev?
._?■a koristnike tržaškega pristani-'?Ca so se lu^ke tarife s 1. januarji1 letos podražile poprečno za , , odst. Ustrezni sklep je bil spre-•, 20. decembra 1976 na seji u-P avnega sveta luške ustanove, v eijavo pa je stopil po objavi u-■eznega odloka, ki ga je podpisal Podpredsednik M. Giammarini (lu-LKa ustanova je že več mecesev le^ predsednika, in sicer odkar J0 odstopil G. Tonutti).
Poviški se nanašajo praKtično na' 'O storitve, ki jih luška ustanova odi svojim domačim in tujim klicu te: od najemnine za pokrito in //Pokrito skladiščno površino do jistojbin za čiščenje železniških 'gonov, od pristojbin za nočno Vajsko službo do odškodnin za Porabo mehanizacije. Največjo o-li emenitev za klientelo pa predstavil0 seveda poviški, ki jih je lu-^a uprava uvedla za delo pri nato tJaniu in raztovarjanju ladij (pri Up' -'e treba omeniti, da 'je bila ■ ah ustanova prisiljena spremeniti
OBČINA TRST
ODDELEK
^lbaniSTIKA IN PROMET rrot. št. XIII - 77/50 4 7.	OBVESTILO
V)0*1 št. 167 z dne 18. aprila 1962 Načrt za podrcčja, ki so name-Jana za ekonomične in ljudske grad-jc. Dopolnilna varianta za področje »Uinda del Bosehetto*. sprejeta s /Pepom občinskega sveta št,- 24 z y 25. januarja 1977.
. arianta je deponirana v glavnem ^črnskem tajništvu z možnostjo, jo zainteresirane osebe ogle-
v	.	ŽUPAN,
Sruislu in na osnovi določb 6 demona št. 167 z dne 18. aprila H ki vsebuje določila za . pred-2^*0 Pr*dobitev gradbenih .površin S|. ekonomične in ljudske gradnje, ?^njenega z zakonoma št. 865 , 0be 22. 10. 1971 ter št. 247 z dne <>■ 1974.
1	obvešča:
?u 29. januarja 1977 do 7. februarji* 1977 bo zgoraj omenjeni načrt upPoniran v* občinskem tajništvu lL'<i.'asna deska — vhod v Ulici
2	“steanton):
v tem roku bo vsakdo imel mož-*"«t, da si ga ogleda, in to ob uetavnikih ftd 7 do 19. tire ter °b prazničnih dneh od 7. do 13. 3' u-re:
v roku dvajsetih dni od dneva °bjave tega obvestila v spisu za-teteskih obvestil tržešlčd pokrSjir °c (in sicer vse do 18. februarji* 1977) lahko zainteresirane ose-00 predložijo svoje ugovore, in s'cpr pismeno na ustreznem kol-Tk°vanem papirju. r,l’st. dne 25. ianuarja 1977
(rt . 'NI TAJNIK
' Ardesino Micio)
ŽUPAN
(dr. inž Marcello Spaccini)
OBČINA TRST
Urlo 0d,>KLEK p jBANISTIKA IN PROMET ot- št. XIII - 77/50-2 v . OBVESTILO Sj. a,,'anta št. 24 splošnega občin-Biiga regulacijskega načrta, ki jc d.,.- prejet s sklepom predsednika lužnega odbora št. 179/Urb. z rine
y —emonte in Rotonda del Boschet-
tarifni pravilnik, saj je spremembe določilo ministrstvo za trgovinsko mornarico, in sicer za vsa italijanska pristanišča. Genova, na primer, je 1. januarja povišala svoje tarife za 23 ods*. kar zadeva manipulacijo raznega blaga in za 26 odst. kar zadeva vkrcanje in izkrcanje blagovnih pošiljk s trajektnih ali kontejnerskih ladij, v Benetkah pa bodo novi poviški — v razmerju 25 do 30 odst. — stopili v veljavo 1. februarja).
V okviru poglavja, ki se nanaša na operacije v zvezi z vkrcanjem in izkrcanjem raznega blaga v kosovnih pošiljkah, je za večino blagovnih v:-,st določen tarifni povišek v razmerju 32 odst., druge blagovne vrste so dodatno obremenjene v razmerju 29-30 odst., blagovna kategorija III (ki obsega lahke vrste blaga, tako da je za težo ene tone potrebna količina nad ,6 kubičnih metrov), pa je obremenjena s poviškom kar 50 odst. S poprečnim poviškom 30 odst. so nadalje obremenjene naslednje postavke: manipulacija lesa in razsutih tovo"ov, skladiščenje, železniške storitve v luki tehtanje blaga, razne koncesije, tudi v okviru lesnega sklad:šča, dobave vode in uporaba telefona, najemnina za kontejnerje, itd. S 50 odst. je obremenjena tudi tarifa za manipulacijo kontejnerjev izven območja pomola VII.
Kakor že omenjeno, je nove tarife praktično določilo ministrstvo za trgovinsko mornarico, in s'cer zaradi povišanih draginjskih doklad za pristaniške delavce, zaradi kritja primanjkljaja v režiji vsedržavnega sklada za zagotovitev dnevnic tudi t stim pristaniščnikom, za katere ob določenih dneh ni dela v luki, in pa zaradi višjih upravnih stroškov. Pri tem velja zabeležiti, da so bremena, ki jih ministrstvo^ postavlja k osnovnim plačam pristaniščmkov v tržaški luki, zelo visoka. Branje novega tarifnega pravilnika (ki ga luška u prava še ni utegnila natiskati) je precej zamudna in zapletena zadeva, kljub temu pa .velja pogledati, kako je tarifni pravilnik ustrojen za določene operacije.
Vzemimo kot p"imer minimalno dnevno plačo za pristaniščnika, .člana tako imenovanih «kompanij», ki opravlja svojo 6 in pol urno izmeno podnevi in ob delavniku pri izkrcanju blaga z ladje. Njegova osnovna dnevnica je narastla s 1. januarjem z 10.640 na 12.325 lir, ali za 15 odst. Na t6'v®ShWnfl‘ dnevnico <je treba iy> navodilih iz Rima pribit: še 226 pdst. (do-Jionea- tu-nakega decembra 200 odst.) za dodatne pristojbine, ki jih je nekaj nad dvajset. Oglejmo si j'h :
Družinske doklade	1,92%
Zajamčena plača	26.50%
Ustrezne dajatve INPS 5,00%
13.,	14. plača dopust, prazniki 45,00% Ustrezne dajatve INPS Vsedržavni sklad solidarnosti INAIL
Starostna doklada
(sklad KASLP) *
Ustrezne dajatve INPS Kritje primanjkljaja
pr! skladu KASLP*
. - 1969 in ki se panaša na podit. '-le med ulicami Giulia, Bonomo,
?jnde
,^'tenta je deponirana na občin-^ajn*atvu ter ie vsakomur na
vjL.	ŽUPAN
] Tavajoč svojo prošnjo z dne 26. dežel ’ nas'°vljeno na predsednika
jgijVjjeSa odbora dežele Furlanije -fine krajine, za odobritev va-ski'6 š*-- 24 pri splošnem občin-Wni. regulacijskem načrtu, ki sc Qjvlf.Sa na področje med ulicami tem i'a’ Sonorno, Pindemonte in Ro-Sp a del Boschetto in ki je bila ta s sklepom občinskega sve-vst' 23 z dne 25. 1. 1977: čl„ SIT|islu in na osnovi predpisov a 9, zakona št. 1150 z dne 17. birmu a l®42 in z nadaljnjimi spre-dežki arn' kr dopolnili ter člena 19 • lnega odloka št. 39 z dne 4. ^a 1973
1,	obvešča:
roku 20 dni, ki bodo sledili od j“- !• 1977 do vključno 28. 2. .77 bo omenjena/varianta depo-'fana na občini, na oglasni de
2,	vi* U1- Malcanton 3:
tem roku bo vsakdo imel mož-?at, da Sj 0gieda v urah, ko je nemštvu dovoljen dostop v ura-tor ob praznikih od 8.
3,	J- ure;
roku 20 dni po zadnjem dnevu s°raj omenjenega datuma, in si-vr do 10. marca 1977, lahko u-anove in zasebniki predložijo ''oje «ugovore» oz. pripombe pis-eno ali na ustreznem kolkova-Of1 papirju v smislu aktivnega Pnspevka meščanov k izpopol T Jevan.ju omenjene variante. . GLavI,26- januarja 1977
'Mvnitajmk
Micio
ŽUPAN Spaccini
8,50%
2,80%
14,50%
3,00%
-0,57%*
12,00%
Zavarovanje proti bolezni Socialno zavarovanje Zavarovanje proti brezposelnosti GESCAL
Pokojninski sklad Sklad KPLP ** — Počitniški dom Sklad KPLP ** — Kopalnice in slačilnice Sklad za pomoč pristaniščnikom Sklad za odpravnine Starostne doklade Sklad za integracijo plač Sklad za kritje primanjkljaja 1975/76 Splošni stroški
Skupaj
22,43%
18,76%
0,02%
1,07%
7,00%
3,00%
1,00%
1,00%
3,84%
4,50%
5,31%
12,34%
25,94%
226,00%
** FPLP —. Fondo Previdcnza La-voratori Portuali
K vsemu temu je treba dodati .še 20 odst. pribitka, ki ga za te operacije zaračunava Neodvisna ustanova za' tržaško .pristanišče.. Iz vsega navedenega sledi, da medtem ko prejme pristaniščnik za redno opravljeno delovno izmeno 12.235 lir (seveda so zaradi akordnega dela dnevnice pri-staniščnikov ponavadi tudi precej višje, toda to avtomatično dvigne tudi dodatne obremenitve, ki smo jih pravkar navedli), mora ladjar izplačati za isto delo 47.836 lir (v Genovi, kjer znaša skupek dodatnih pristoj bin 246,50 odst. in kjer si luška u-prava zaračuna 27 odst., naraste znesek na 59.330 lir).
Pri luški ustanovi, kjer sicer soglašajo s tem, da je tarifni pravilnik ena izmed najbolj zapletenih in neracionalnih inštitucij, so zmerno optimistično razpoloženi glede tega, ali bo do nov tarife zavrle promet v luki. V dobri meri — pravijo — bodo novi poviški poravnali pri tuj:h klientih lansko popuščanje naših tarif (te so izražene v lirah, medtem ko so na primer kojvske t rife izražene v dolarjih) zaradi devalvacije lire. Kak snega mnenje so glede tega v tujini (tržaška luka dela kakor znano pretežno za tuje kliente) pa_ se bo videlo v prihodnjih mesecili. Vsekakor velja zabeležiti, da se je po lanskih poviških promet v luki za nekaj ča-sa občutno skrčil in da se je začel ponovno večati šele v drugi polovici leta. Prvi znaki nove konjunkture bodo po vsej verjetnosti znani že ob koncu januarja, čeprav se v tem mesecu opravlja tudi promet, ki se nanaša na pogodbe, sklenjene pred uveljavitvijo višjih tarif, ,	, .
Študijske štipendije za diplomska dela
Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo je razpisalo natečaj za podelitev 12 študijskih štipendij po 1.000.000 lir univerzitetnim študentom. ki bodo izbrali za diplomsko delo razpravo o tehničnih izboljšavah za preprečevanje nezgod v kmetijstvu. Razpis je razobešen na oglasni deski prefekture.
NAROČITE SE NA
PRIMORSKI DNEVNIK
* FASLP — Fondo Assicurazioni Sociali Lavoratori Portuali.
Do tu postavke, katerih izkupiček, se steka v vsedržavne sklade v Rim.
T' temu je treba dodati postavke v «domači», oziroma lokalni režiji:
............'..HUMIH....IM............................H....H
DOKUMENT ŠENTJAKOBSKE KONZULTE
Varianta za javne storitve naj postane čimprej operativna
Konzulta predlaga izdelavo prednostne lestvice za upravne posege
Rajonska konzulta za območje Sv. Jakoba, Magdalene in Pončane je na svoji zadnji seji odobrila dokument, ki ga je izdelala njena urbanistična komisija in v katerem je izražena zahteva po čim širši soudeležbi vsega prebivalstva in demokratičnih družbeno - političnih sil rajona pri javnem upravljanju.
Konzulta izhaja iz ugotovitve, da preživlja demokratična ureditev v državi hudo krizo: Kazni atentati in druga kriminalna izzivaška dejanja so na dnevnem redu. Na takšno izzivanje, ki teži k zrušeriju demokratičnega reda v državi, je treba odgovoriti z osveščenostjo ljudstva o vlogi, ki naj jo demokratične ustanove odigrajo pri javnem upravljanju. Za to pa je potrebna čim širša soudeležba prebivalstva, je rečeno v dokumentu, in sicer soudeležba pri reševanju konkretnih problemov, šentjakobska konzulta predlaga v ta namen mobilizacijo prebivalstva okrog vprašanja teritorialne preosnove. To konkretno pomeni varianta za javne storitve, ki bi morala postati čimprej operativna. Konzulta zato zahteva, naj se najkasneje do konca tega meseca sproži o varianti razprava v občinskem svetu.
Po drugi strani izhaja konzulta v omenjenem dokumentu tudi iz u-
PD V. VODNIK - DOLINA
vabi na
KONCERT PEVSKEGA ZBORA V. VODNIK
ob 20-letnici dirigiranja Ignacija Ote
*** bo danes, 29. t.m., ob 20.30 v občinskem gledališču F. Preše-ren v Boljuncu.
gotavljanja gospodarske krize, ki se vidno odraža v nemogočem finančnem. stanju krajevnih uprav. Ta u-gotovitev pa pogojuje predlog, naj občina čimprej sestavi prednostno lestvico posegov po posameznih sektorjih in posameznih območjih in naj istočasno nakaže seveda tudi načine reševanja Dokument se zaključuje s pozivom prebivalstvu in raznim krajevnim družbeno-političnim organizacijam, naj aktivno pristopijo k sodelovanju.
. iSfllKS
BANCA Dl CREDITO Dl TBIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
s. p a. r
TRST - ULICA F FILZI 1Q -	'2? B1-AA6 ■
TEČAJI VALUT V MILANU DNE 28. 1. 1977
PREM0SCENA SE ZADNJA OVIRA ADMINISTRATIVNO - POLITIČNEGA ZNAČAJA
OBČINSKI SVET VZEL NA ZNANJE VARIANTO SLOV. KULTURNEGA DOMA
Občinski odbor je načrte bodočega slovenskega središča razstavil v občinski sejni dvorani
Goriški župan Pasquale De Simone je v začetku sinočnje seje občinskega sveta sporočil, da je skupno z odbornikom za javna dela Zucallijem dal izobesiti v sejni, dvorani varianto načrta slovenskega kulturnega doma in idejni načrt športne hale. Tega občinski odbor ni storil zato, da bi od svetovalcev zahteval kakršnokoli odločitev, ampak jih je samo želel obvestiti o načrtih dveh večjih objektov, ki se gradita, oziroma se bosta gradila v Gorici.
Glede slovenskega kulturnega doma je De Simone dejal, da je na občini v teku postopek za spremembo že izstavljenega načrta v fazi gradnje.
Naj dodamo, da sta varianto načrta gledališke hale že odobrili občinska gradbena komisija in dežel-'no nadzorništvo za spomeniško varstvo in da je sedaj odprto samo še vprašanje, ki ga je občinska uprava rešila z včerajšnjo potezo, kako varianto vključiti v konvencijo, ki jo je za izgradnjo kulturnega doma «Fondazione - Kulturni dom» morala skleniti z občinsko upravo. Potemtakem so sedaj rešili še zadnji problem, problem, ki bi ga lahko odbor tudi sam razvozlal.
župan je še dodal, da ne gre za bistveno spremembo načrta in da so varianto zato dali v vednost svetovalcem, da bi se sedaj o njej izrekli ali pa da bi o njej razpravljali na-seji načelnikov skupin, ki bi jo v ta namen sklicali.
O problemu je spregovoril samo liberalni svetovalec inž. Sergio For-nasir, ki je' očital Odboru pretirano vestnost, ko je dal načrt na dnevni red in vprašal svetovalce za mnenje. Po njegovi sodbi so zmanjšanje kubature za 200 kub. m. kritje objekta z bakreno pločevino in sprememba fasade nebistvenega pomena in zato sploh ni potrebno sklicevati seje načelnikov skupin, pač pa bi si odgovornost za sprejem variante lahko prevzel občinski odbor sam. Svetovalec inž. Fornasir se je nadalje vprašal, zakaj je odbor razstavil oba projekta, ter si odgovoril, da' se v tem očitno kaže želja po njunem vzporejanju.
Protest občinskega sveta v Števerjanu
števerjanski občinski svet je na svoji zadnji seji 11. januarja izglasoval resolucijo, v kateri ugotavlja, da so se v zadnjem času morali nekateri pripadniki ■stovjapske narodnostne skupnosti zagovarjati pred sodnikom zaradi delovanja v korist naše skupnosti.-‘Občinški Svet izraža ogorčenje proti takim metodam ustrahovanja Slovencev v Italiji ter zahteva, naj pristojne oblasti sprejmejo potrebne zakonske ukrepe ža zagotovitev globalne zakonske zaščite.
sestavili pismeno poročilo ter ga po-1 goriški pokrajini v kratkem času do slali goriškemu šolskemu skrbništvu ustanovitve enotne sindikalne orga-ter v vednost uredništvom krajev- nizacije, ki bo zastopala interese
V	Doberdobu seja občinskega sveta
V	torek, 1. februarja, ob 14. uri bo zasedal doberdobski občinski svet. Glavna točka dnevnega reda zadeva razpravo in odobritev proračuna za leto 1977. Med drugim bo svet razpravljal o spremembi pravilnika smetarske službe ter podpori potrebnim občanom.
Glede uresničitve načrta za izgradnjo nižje srednje šole bodo poverili arhitektu Jožetu Ceju nalogo, naj izdela okvirni načrt.
Sindikalne vesti
Prejšnji teden je bil na sedežu sindikata CISL v Tržiču zbor učiteljev in profesorjev, ki poučujejo na srednjih šolah tržiškega področja. Razpravljali so najprej o še vedno odprtih vprašanjih obnovitve kolektivne delovne pogodbe. Kakor je znano, je kolektivna pogodba zapadla že konec maja lansko leto. Veliko več pozornosti pa so namenili nekaterim na prvi pogled nepomembnim vprašanjem. Na nekaterih srednjih šolah na tržiškem območju so vse pogostejši primeri zlorabe oblasti, groženj itd. s strani ravnateljev. Taki primeri -so prišli najbolj do izraza neposredno pred volitvami v zavodne svete. Udeleženci zbora so
v:ih časopisov. Tako obnašanje ne katerih ravnateljev je v popolnem nasprotju s poskusi preosnove in de rnokratizacije šolskega življenja, je še rečeno v omenjenem poročilu.
omenjene kategorije delavcev.
Ob koncu seje so se sindikalni delavci odzvali pozivu posebnega o-snovnega odbora, ki se zavzema za ustanovitev svobodnega sindikata de-Na goriškem sedežu .sindikalne or j lavCev na Poljskem, ganizacije CISL pa so razpre vi jali o zaključkih nedavnega osrednjega zasedanja konfederacije v Rimu ter o vse pomembnejši Vlogi, ki jo imajo sindikati v sedanjem zelo kočljivem političnem in gospodarskem trenutku.
Prejšnji teden so se sešli tudi tajniki sindikatov poldržavr.ih uslužbencev vseh treh sindikalnih organizacij, z namenom, da pride tudi v
Davek na pse in reklamne napise
Do konca meseca je še čas za poravnavo davka na reklamne napise in na pse. To je treba storiti na posebnem uradu goriškega županstva.
PREDAVANJE OT)V. BATTELLA V MKG
Petoveljski atentat: člen dolge verige fašističnega prevratništva
v
Številnim poslušalcem je predavatelj pojasnil ozadje tržaškega procesa
«Komaj sedaj, po petih letih od hudih bombnih atentatov, ki so zahtevali številne človeške žrtve, prihaja na dan resnica*, je uvodoma ugotovil- odvetnik Nereo Battello na predavanju, ki ga je Mladinski krožek pripravil v četrtek zvečer v D/ jaškem domu. Pred velikim številom poslušalcev je goriški odvetnik govoril o petoveljskem atentatu, njegovem procesu, oziroma o fašističnem rovarjenju, da bi s strategijo napetosti pripravili plodna tla za njihove prevratniške načrte.
Govornik je poudaril pomembnost dogodkov zadnjih dni v Trentu, kjer je preiskovalni sodnik iztjal zaporni nalog proti nekaterim visokim vo-jašk in oficirjem, ki naj bi bili zapleteni v atentate leta 1971. Razvoj dogodkov, je nadaljevai, bo potrdil pravilnost demokratičnih in protifa
tllllHIIIIIIIIIIIIfllllllllimllllllHIIIIIIIIIIIIimillltMttHinimiimHtlllIMMIIHIIHNIliillllMrtllllllllDimilllMIIIIIIIIHIIIIIIItItMtIHIIIIIinillHIIIIIMItMIIIIIHIIIIIIimillll
DOSLEJ NI BILO OMEJITEV ZA IZDAJANJE TRGOVSKIH OBRTNIC
Kmalu v veljavi aovi predpisi za izpopolaitev trgovske mreže
Arh. Piccinato je izdelal ustrezni načrt - Kmalu bodo o njem razpravljali v goriškem občinskem svetu
Znano je, da so dosedanji italijanski zakoni dovoljevali izdajanje neomejenega števila dovoljenj za odpiranje trgovskih lokalov. Ne katere omejitve so veljale le za tako imenovane javne lokale, t.,i. točilnice, bare, gostilne, za katere je bilo potrebno policijsko dovoljenje. Za te so veljale omejitve, ki so bile v zvezi s številom prebivalstva v dotičnem kraju. Za vsa druga dovoljenja so bile pristojne občine, ustrezne občinske komisije so dovoljenja skoro vedno izdajale, če pa se je kdaj občinska komisija protivila izdaji dovoljenja, je prosilec lahko vlpžil priziv na prefekturo in ta je običajno izdala po trebno dovoljenje. Pred časom smo brali, kako so se v nekaterih krajih naše dežele in tudi v državi občine protivile odpiranju supermarketov in kako so, skoro vedno, prosilci uspeli v prizivu na prefekturo.
• Pred nekaj leti pa je rimski parlament odobril zakon o načrtih za izpopolnitev prodajne mreže v občinah. Predpisi zakona so sicer zelo elastični, niso to’gi, m to "je tudi razumljivo. Načrti se lahko obnavljajo vsaka štiri leta.^«^ pa predvideva optimalno najvišje število prodajnega prostora, v občini ali na posameznem občinskem področju za določene artikle. Skratka novi zakon bi moral določati, koliko trgovin se lahko odpre na področju. kjer živi neko število prebivalstva. S tem se nekako zavarujejo že odprte trgovine pred poplavo no vih trgovin, kar lahko spravi v krizo marsikoga.
Novi zakon ima na eni strani dobre, na drugi pa slabe lastnosti. Omejevati število' novih trgovin pomeni namreč zavarovati že obstoječe; na drugi pa obstaja tudi nevarnost, da se onemogoči možnost dobre konkurence.
Take občinske načrte so pričeli pripravljati tudi v naši deželi. Goriška .občina je dala načrt izdelati rimskemu arhitektu Piccinatu, ki je pred desetimi leti izdelal sedanji regulacijski načrt. Ta je osnutek načrta tudi pripravil, izročil ga je županu v decembru 1975, zatem so mu občinski možje (>redlagali nekatere popravke, ki jih je arhitekt upošteval, v decembru 1976 je d<r končni načrt, ki naj bi veljal do leta 1980, tudi izročil županu. V četrtek sta župan in odbornik Lear-di prikazala načrt načelnikom sve tovalskih skupin, predsednikom kra jevnih skupščin in predstavnikom gospodarskega življenja. Prisotni so bili tudi člani občinske komisije za trgovino, ki so z arhitektom sodelovali pri izdelavi načrta.
Kot smo že omenili, bo sedanji načrt veljal do leta 1980, upošteva pa sedanje število prebivalstva. Na tem sestanku je prišla do izraza kritika, češ da se tu upošteva šte-
vilo trgovin ob koncu 1. 1975, lani pa je ustrezna občinska komisija izdala še nova dovoljenja, tako da se zdi, da so sedaj potrebe mesta po trgovinah docela krite do konca de setletja.
Goriški načrt, seveda upošteva dejstvo, da prihaja v Gorico veliko kupcev iz naravnega zaledja mesta, it.j. iz Jugoslavije. Drugače ne bi bilo upravičeno tako veliko število trgovin, kajti če bi bili kupci samo Goričani, bi bilo veliko število trgovin odveč.
Mesto so razdelili v deset trgovskih okrajev, ki ne upoštevajo razdelitve mesta v rajone. Upoštevajo pa trgovsko tradicijo mesia. Ves osrednji del mesta, od Rdeče hiše
prodajajo blago široke potrošnje, t.j. hrano in konfekcijo. Obstajajo pa manjše omejitve za blago, ki hi nujno za življenjsko porabo. Načrtovalci so upoštevali, da velja v tem primeru zakon povpraševanja in ponudbe. V naselju Sv. Ane, kjer imajo sedaj, kljub velikemu številu prebivalcev, malo trgovin, naj bi odprli eno večjo samopostrežno trgovino.
Kot smo že omenili, so v načrtu upoštevali, da prihaja v Gorico ve liko število kupcev iz Jugoslavije. Že v preteklosti so sicer goriške trgovine služile tudi kupcem iz sosednega področja, ki je danes na jugoslovanskem ozemlju. Ti ljudje so ostali zvesti klienti goriških tr-
do Katarinijevoga trga in do Pala- j govcev in pridružili so se jim še ce hotela ter do srede Ul. Duca drugi. Vsi goriški trgovski operate cTAosta spada v tako zvano trgov- j rji trdijo, in to da e.jna četrtkovem
sko središče. To je tudi razumljivo, saj so tu osredotočene, upoštevajbč večstoletni razvoj' mesta, skoro vse tradicionalne trgovine. Tako imenovano novo mestno središče zajema predel južno od prvega, v glavnem predel v spodnjem delu Ulice Duca d'Aosta il)„,Ko.r/fJV.Jtfllbl,.. V, ostalem pa gre za predmestja in vasi.	_(i
Zakonske nowhe$ drobno predvidevajo, kaj se lanko odpre tako v središču kot v predmestjih. Malo je sicer možnosti za odprtje novih trgovin, v katerih
sestanku ravnatelj zveze trgovcev dr. Scarano še enkrat izrecno poudaril, da je precejšen del uspeha goriških trgovin odvisen prav od klientov iz Jugoslavije. To velja za trgovce v Raštelu, na Travniku, v Ul. Carducci, pa tudi za one na Korzu in v vseh drugih mestnih ulicah.
Načrt bo moral sedaj odobrili še .Občfnskj ‘KV-bt,, _Veljal bo. kot smo že omenili, štiri leta. Obstaja možnost, da pride do sprememb še pred zapadlostjo štiriletnega roka, če bi nastala za to potreba.
JUTRI ZJUTRAJ V RONKAIl

NOVICA AGENCIJE «!TAUA»
Ameriški dolar: debeli	882,10
drobni	843,-
Funt šterling	1511.50
švicarski frank	347,50
Francoski frank	176.50
Belgijski frank	23,50
Nemška marka	363.—
Avstrijski šiling	51,-
Kanadski dolar	845.—
Holandski florint	o45.—
Danska krona	J 45.—
Švedska krona	202.—
Norveška krona	162.—
Drahma: debeli	20,—
drobni	20.-
Dinar: debeli	43.-
drobni	43.—
MENJALNICA
vseh tujih valut
V Novi Gorici konkretizirajo določila iz osimskega sporazuma
Pogovarjali so se o izkoriščanju vodne energije ter mejnih prehodih Vrtojba in Erjavčev drevored
Medtem ko se protiosimski krogi v Trstu izživljajo v sterilnih akcijah ter se pripravljajo, da bodo celo pred senatom »utemeljevali* svoje nasprotovanje gospodarskemu delu italijansko-jugoslovanskega sporazuma, pa je v gospodarskih in družbenih zadevah specializirana vsedržavna agencija «Italia» objavila včeraj novico, da v Novi Gorici razpravljajo o tem, kako se organizirati, da bi v popolnosti izvedli vse naloge, ki izhajajo iz italijansko-jugoslovanskega sporazuma. Na pogovoru, v katerem so sodelovali predstavniki novogoriškega političnega, gospodarskega in oblastnega življenja, kakor tudi predstavniki republiških, gospodarskih in političnih krogov so u-gotovili, da je bilo opravljenega že dosti dela in da se v bistvu čaka samo na ratifikacijo.
Na srečanju je tekla beseda o izkoriščanju vodne energije ter zagotavljanju zadostne količine vode za namakalni sistem na področju Krmi-na in Gradišča. Pomembno mesto so na sestanku odkazali prav odprtju ter izgradnji mednarodnega mejnega prehoda Vrtojba - Štandrež. V ■zvezi s tem so govorili o izgradnji dveh kilometrov dolge avtoceste (za njo je finansiranje zagotovljeno), s katero bodo mejili prehod Vrtojba -Štandrež povezali z obstoječim cestnim omrežjem. Za Novo Gorico in za Gorico je nadalje pomembno s sporazurao predvideno odprtje mejnega prehoda v Erjavčevem drevoredu (Gabrijelov, ulica v Gorici), glede katerega so v Novi Gorici pripravili predloge, po katerih naj bi ta prebod najprej služil pešcem, ka sneje pa mestnemu prometu.
SOLIDARNOSTNA MANIFESTACIJA Z ŽUPANOM U. BLASUTTIJEM
Podobna usoda je doletela tudi bivšega župana Starancana Zanollo
Jutri zjutraj bo v Ronkah solidarnostna manifestacija z ronskim županom Umbertom Blasuttijem, ki mu je goriški prefekt za leto dni prepovedal opravljanje javne funkcije prvega meščana R#nk. Do prefektove prepovedi je prišlo, ker ni Blasutti v svojstvu župana spoštoval gradbenega pravilnika v minimalnem primeru in ker ga je okrajni sodnik zaradi tega tudi obsodil. Prefekt je dogodek tolmačil zelo ozko in je župana občine Ronke krat-komalo «odstavil» za leto dni.
Vprašanje postaja politično aktualno, ker ni osamljeno in ker prihaja v predvolilnem času; v Ronkah bodo namreč to jesen občinske volitve in nekateri tnorda mislijo, da bi se zaradi tega v tej občini, ki jo že petnajst let upravljajo levičarske sile, utegnilo kaj spremeniti.
Že v četrtek zvečer so v Tržiču krožile vesti, da bo podobna usoda doletela tudi bivšega štarancanske-ga župana Zanollo. To se je včeraj predpoldne tudi zgodilo, ko je tržiški sodnik dr. Perna poslal Oddo-nu Zanolli, ki je sedaj predsednik upravnega odbora tržiške bolnišnice, sodno obvestilo, da ne sme do nadaljnjega opravljati javnih funkcij. To se pravi, da mora Zanolla zapustiti mesto predsednika upravnega odbora bolnišnice. Proti njemu je v teku sodni postopek, ker da je v času, ko je bi! župan prezrl dejstvo, da so na morskem obrežju domačini zgradili nekaj lesenih barak, v katerih so shranjevali ribiško opremo. Te barake so bile zgrajene brez gradbenega dovoljenja. Sodnik pa je istočasno poslal sodno obvestilo tudi policijskim silam, ker je njih naloga da se zakon spoštuje.
Zveza za krajevne avtonomije vidi v teh posegih napad na krajevno avtonomijo občin in pokrajin. Neka-
PROSVETNO DRUŠTVO »ŠTANDREŽ*
vabi na premiero COLLALTO-VE KURETOVE komedije v štirih dejanjih
BENEŠKI TROJČKI
v režiji MIRE ŠTRUKIJEVE. Predstava bo jutri, 30. t.m., ob 17. uri v dumu Antona Gregorčiča v Štandrežu.
teri stvar povezujejo tudi z ostro polemiko, ki jo 1 vodijo sredinske stranke do levičarske uprave v Tržiču. Zveza za krajevne avtonomije zato prireja jutri ob 10. uri v kinodvorani Rio v Tržiču, ljudsko manifestacijo solidarnosti z županom Blasuttijem. Osrednji govornik bo posl. Enrico Gualandi, član qsrednjega tajništva zveze. Prireditelji vabijo na to manifestacijo občinske in pokrajinske svetovalce, upravitelje konzorcijev in vso demokratično javnost.
Nova stanovanja v Škocjanu in Mariami
Ustanova za ljudske hiše IACP je razpisala natečaj za dodelitev 4 stanovanj (dve sobi, dnevna soba, kuhinja, skladišče in garaža) v občini Škocjan ob Soči. Natečaj za dodelitev nekaj stanovanj so razpisali tudi v občini Mariano.
Interesenti naj prošnje izročijo na sedežu IACP najkasneje do 28, mar ca letos.
I upokojenci na Štajersko
Skupina upokojencev iz Tržiča prireja v dneh 23., 24. in 25. aprila obisk nekaterih krajev na štajerskem, kjer so bila v letih prve svetovne vojne begunska taborišča. Obiskali bodo Vagno in Lipnici v Avstriji ter Maribor, Ljubljano in še nekatere kraje v Sloveniji.
Kdor bi se rad udeležil izleta, naj pokliče na telefonsko številko 75590 ali 72857 vsak dan med 12. in 13. uro.
Dijaki raznih goriških šol upo rahljajo v zadnjem času petarde, ki povzročajo marsikatero nevšečnost in škodo sošolcem in tudi drugim ljudem. Po goriških ulicah je precej dijakov, italijanske in slovenske narodnosti, ki nagaja mi moidočim. ne da bi policija pose gla. V nekaterih šolah, tudi na slo venskih, so ravnateljstva bila primorana sprejeti ostre ukrepe, da bi stvar odpravile. Kot smo izvedeli. kupujejo otroci petarde v nekaterih goriških trgovinah, čudimo še kako trgovci prodajajo mladoletnim take »igrače* in kako mest ni redarji kaj takega sploh dopu ščajo.
ti' ».s •*.	
Dijaki učiteljišča Simon Gre-	
gorčic	priredijo danes zvečer v
Domu	Andreja Budala v Stan-
d rezu	DIJAŠKI PLES
	VABLJENI!
šističnih sil, ki so že od vsega začetka pokazale pot črnega ekstremizma, ki je vodila do številnih a-tentatov.
V zvezi s petoveljskim atentatom, je odvetnik Battello opozoril na dogodke, ki so se zvrstili v naši deželi (preusmeritev letala v Ronkah) ter zanje našel povezovalno nit črnega prevratništva. Predavatelj je nato razčlenil dogodke takoj po atentatu ter prikazal prizadevanja preiskovalcev, da bi krivce našli najprej med skrajnimi levičarji. Ko pa za tako obložbo niso imeli nobene oprijemljive podlage, so »krivce* izbrali v samem mestu in za vsakega zbirali dokaze o njegovi udeležbi pri atentatu. Opustili pa so sled fašističnega prevratništva, ki je edina slonela na trdni podlagi in ki bi lahko privedla do pravih krivcev.
Razsodba tržaškega prizivnega sodišča je pustila za sabo precej nerešenih vprašanj. Dejstvo je, da resnični krivci atentata niso še kaznovani. Odgovorne oblast! imajo torej sedaj dolžnost, da sprožijo preiskavo ter izsledijo krivce, ki so si baje že našli varno zatočišče v tujini (Španija?).
Zanimivemu predavanju je sledil« živahna razprava, v katero so posegli številni od prisotnih in zastavljali predavatelju več vprašanj v zvezi z desničarskim prevratništvom. Poslušalci so zastavljali Battellu vprašanja v slovenščini, on pa je odgovarjal v italijanščini.
Prepoved vožnje težkih vozil
Na podlagi ministrske odločbe i dne 27. decembra 1976 je gor ski prefekt Barasso odredil prepoved vožnje težkih vozil (v to skupino spadajo vozila, ki presegajo 50 stotov teže) ob nedeljah in določenih praznikih.
Vozila, ki presegajo 50 stotov teže, ne sinejo voziti od 9 do 20. ure ob naslednjih dneh: ob nedeljah, v ponedeljek, 11. aprila in 13. avgusta, v torek, 1. novembra, v četrtek, 2. junija, ter v soboto. 30. julija. Prepoved vožnje ne velja ob naslednjih praznikih: v soboto, 1. januarja, in 19. marca, v četr tek, 6. januarja. 19. maja. 9. junija in 8. decembra, v sredo. 29. junija ter v petek. 4. novembra.
Prepoved vožnje ne velja za vozila. ki \so na cesti zaradi nujnih posegov. Dovoljenja za izredne vožnje izdajajo na prefekturi.
tk
rispevki
Za partizanski ..pomenik v Dolu daruje Ladi Lozab iz Križa 10.000 lir; Ladi Dornik 10.000 lir
Kino
it ortvu
VERDI 17.15—22.00 «La lunga noltc di
F.	ntebbe*. H. Berger in L. Bleir. Barvni film.
CORSO 17.15—22.00 «11 signor Robinson*. P. VUlaggio in Z. Araya. Barvni film.
MODF.RNISS1MO 16.45 22.00 »Com-plesso di colpa*. R. Robertson in
G.	Buyold. Barvni film.
CENTRALE 16.30—21.30 «Zanna bian-
ca e il cacciatore solitario*. It. \Vood in P. Sachez. Barvni film. VITTORIA 17.00--22.00 »Febbre di donna*. I. Sarni in E. Bo. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
/ rzir
ENCELSIOR 16.30 - 22.00 »Tari dri-ver*. Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 »Dimmi che fal tutto per me*. Barvni film.
J\o va Carica in okolica
SOČA »Pogumni Popaj* risanka ob 16.00; »Abott in Costello iščeta Fran-keštajna*, ameriški film ob 18.00 in 20.00.	1
SVOBODA »Let nad kukavičjim gnez-dorr.», ameriški film ob 18.00 in 20.15.
DESKLE »Umazana Mary-Nori Lary», ameriški film ob 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna 1 bolnišnice, Ul. Terenziana 26, tel. 44387.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan irl ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34. tel. 2972.
Včeraj-danes
iz goriškega matičnega urada
RODILI SO SE:
Štefane Di Bon, Alessandro De Fran-zoni, Alessandra Scapinello.
UMRLI SO:
82 letni tipokojenec Antonio Ballaben, 74-letni upokojenec Francesco Miani, 57 letna gospodinja Emilia Gerdol por. Ballarini, 75-letni upokojenec Bruno Mangilli, 74-letni upokojenec Silvio Chiarion.
NA SIMPOZIJU SLOV. RAZISKOVALNEGA INSTITUTA V TRSTU	ta i	v .1	. i .i	•	-	I u
0 DRUŽBENO-GOSPODARSKEM ea n zamejskih mojstrov y
Pretirana proletarizacija • Zakaj ni Gorica našla boljših industrijskih rešitev - Kako to, da se ni porodilo neko slovensko industrijsko podjetništvo?
Prispevek profesorja Darka Bratine, ki poučuje na tržaški univerzi, je obravnaval družbeno-gospo-darske razmere v goriški pokrajini. s posebnim poudarkom na vlogo in vprašanja naše narodnostne skupnosti. Uvodoma je omenil prijeten oseben občutek, da je ozračje odprte meje in vsakodnevnih stikov ob njej razblinilo umetno vsiljene predsodke večinske skupnosti v odnosih do Slovencev, kar je'opazno tudi na Goriškem. Prebivalstvo obeh narodnasti namreč sprejema in že delno uresničuje dvojezičnost in s tem nakazuje možne politične odločitve kratkovidnim političnim krogom konservativnih sil, ki jo še pravno odrekajo in zavirajo. Proces je sicer še na začetku, toda prav perspektiva. ki .jo odpirajo osimski sporazumi, ga more odločno pospešiti/ če se bo miselnost goriških ljudi usmerila ustvarjalno, ne pa po brezizhodnih utvarah mittelevrop-ske preteklosti. \
V svoii znanstveni razpravi je profesor Bratina obravnava! druž-beno-gospodarski razvoj goriške pokrajine v zadnjih desetletjih primerjalno, upoštevajoč v svoji obdelavi številnih statističnih podatkov iz uradnih in znanstvenih virov splošne pojave v okviru celotno pokrajine, mesta in treh skoraj izključno slovenskih občin, Doberdoba. Sovodenj in števerjana.
Izhajal je iz ueotovitve o pomanjkljivostih teoretičnih izhodišč šte-vdnih gospodarskih analiz, ki ne unoštevajo dovolj odnosa družbenih kulturnih in posebno narodnostnih dejavnikov, ki vplivajo na gospodarski razvoj. Uradna ekonomska znanost služi predvsem koristim gospodarskega sistema tradicionalnega industrijskega trikotnika Milan - Genova - Turin in podcenjuje šibkejše ekonomske sisteme, kot je po eni strani italijanski jug. ki so ga dolgo izkoriščali za rezervoar cenene delovne sile. po drugi Da srednje-severno-vzhedno področje, ki vključuje tudi našo deželo.
Tu je bil razvoj drugačen, s prehodom od izvirnega obrtništva k srednjemu in majhnemu podjetništvu in brez patološkega bega z zemlje ob razvoju polkmet ijstva. Tudi pri tem je seveda treba razlikovati med videmsko in pordenon-sko pokrajino pa goriško in tržaško ter Beneško Slovenijo, kjer so bili in so pogoji drugačni.
Ko je prešel strože k Jtemi svojega poročila, .je profesor Bratina predvsem poudaril, da se nudi Gorici celo neposrednejši odnos z jugoslovansko, zlasti slovensko gospodarsko in družbeno stvarnostjo, kot samemu Trstu, spričo neposrednega stika z Novo Gorico- V tem okviru bi tudi vloga zamejski Slovencev dobila nove razsežnosti o čemer pričajo že nekateri zn^ki.
Statistični podatki in zadnji volilni izidi kaže'o, da so Slovenci porazdeljeni po vsej goriški pokrajini, povprečno z 90 odstotki na naseljujejo občine Doberdob, So-vodn.je in Ste Verja n, kjer je opaziti neka' pomembnih razlik v primerjavi z goriško občino in pokrajino. Demografska analiza med leti 1951 in 1974 kaže zanimive podatke: v pokrajini in goriški občini je prebivalstvo naraslo za 7 8 od sto, v slovenskih občinah pa padlo. z neverjetnim podatkom za Števerjan, ki naj bi izgubil skoraj četrtino prebivalstva.
Podrobnejša analiza tega obdobja pa dokazuje začetno krvavitev in naslednjo sicer skromno rast slovenskih občin, katerih prebivalstvo je tudi mlajše. Opazna je selitev s podeželja v mesto, ki jo pri Slovencih omiluje tradicionalna navezanost na zemljo.
Podatki o zaposlenosti oziroma o deležu aktivnega na celotno prebi--valstvo kažejo, da je prebivalstvo treh slovenskih občin razmeroma aktivnejše kot ljudje iz goriške občine. pokrajine, dežele in države v*celoti. V Števerjanu se je na primer ta odstotek povečal tudi v letu 1971, čeprav se je povsod drugod zmanjšal. Te posebnosti narekujejo potrebo, p kateri je v strokovnih krogih že živahna razprava, po podrobnih in osredotočenih raziskavah, ki naj upoštevajo krajevne značilnosti ter gospodarske pogoje.
Kot povsod je sicer tudi v treh obravnavanih občinah kmetijstvo upadalo, povečala pa se je zaposlitev v industriji in pri storitvah, v goriški občini pa .je po začetnem porastu, po letu 1961 padlo tudi število zaposlenih v predelovalni industriji, zelo močno se je 'povečala zaposlitev v javni upravi in pri storitvah, s 63 odstotki prebivalstva na tem. področju.
Upoštevajoč vse te podatke in pregled zaposlenih po strokah, je profesor Bratina dejal, da .je bila v Doberdobu, Sovodnjah in štever-janu odločno velika industrijska proletarizacija, čeprav je opaziti v zadnjem desetletju majhen premik proti storitvam in morda tudi vračanje k obdelovanju zemlje z modernimi metodami dela, ki bi moglo biti posledica poslabšanja možnosti zaposlitve v industriji.
Glede družbenega značaja bi mogli trditi, da se prebivalstvo v Doberdobu skoraj v celoti ukvarja z industrijsko proizvodnjo in le delno s storitvami, v Sovodnjah je prisotnost kmetijstva še občutna, v Števerjanu se samo četrtina ukvarja z industrijo, ostali pa skoraj v enakem razmerju s storitvami in kmetijstvom.
Za goriško občino so podatki in pokazatelji precej drugačni. Industrija se kljub znatnim javnim podporam ni razvila, ampak se je od leta 1961 položaj stalno slabšal, tudi v tako imenovanih nosilnih proizvajalnih področjih proste cone. Stalne krepitve so bile deležne dejavnosti, kjer je neobhodno potrebno obvladati oba jezika: trgovina na drobno, avtoprevo/ništvo, ki zaposluje 2.000 oseb, in uvozno-izvozni sektor. Pri teh rezultatih se upravičeno vprašujemo, če je, tista vrsta industrializacije imela kakšen 1 smisel. Zakaj je morala prav neka predmestna slovenska skupnost (v štandrežu) plačati in še plačuje zelo visoko ceno za njo?
Pri tem i vprašanju se .je profesor Darko Bratina pomudil pri vzm>-: kih, ki so pripeljali do tega, da prav v goriški industriji ni bilo tistega razvoja1, kot na drugih področjih, na primer v Venetu in na nekaterih območjih B’urlani,ie, ki so končno imela manj olajšav in možnosti. S tem v zvezi bi mogli dati številne odgovore in navajati raznovrstna «opravičila». Kar je pa treba .vsekakor poudariti, je dejstvo, da Gorica dejansko r,i uspela uresničiti lastnega, domačega industrijskega podjetništva, ki bi bilo sposobno pravočasno opaziti prav v prostorskopolitični stvarnosti, to je v odprti meji, dejanske in resnične možnosti za poskus drugačne industrializacije. Zatrdil je, da industrijska družba ni sestavljena samo iz tovarn, temveč predvsem iz industrijskih zmožnosti, da izkoristi vire, ki so na razpolago. Na drugi strani pa prav goriško meščanstvo po svojem družbenem izvoru in ideološko-poli-tičnih povezavah ni moglo videti, ker jih je odklanjalo, določene možnosti razvoja, ki so zahtevale vsaj posredništvo slovenskega prebivalstva.
Tu se sedaj postavlja še eno vprašanje: kako to, da se ni po-
i rodilo neko slovensko industrijsko podjetništvo, ko pa so v storitveni : dejavnosti v velikem odstotku tako v avtoprevozništvu kot pri uvozu in izvozu — Slovenci bili sposobni gospodarske pobude? Kot odgovor .ie profesor Bratina postavil domnevo, da je bilo ob dejanskem stanju ter v narodnostnih in družbenih okvirih to področje edino, v katerem ni imela stara buržoazija svojih privilegijev.
Prejeli smo
KNJIGA 76 - Štev. 12 za dobo od 5. nov. do 10. dec. 1976. Publikacijo izdajajo slovenske založbe in vsebuje poleg seznama novih publikacij in knjig, in mesečne bibliografije še več prispevkov začenši s člankom «0 vzgoji bralcev in njihovem prejemanju del iz drugih književnosti*.
Emilto Primossi - Primožič:
Tihožitje (olje, 1976)
iiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiinniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiHiiiiiiiiiii
NA SIMPOZIJU 0 SOCIOGOSPODARSKIH IN PROSTORSKIH PROBLEMIH SLOVENCEV V ITALIJI
Kdaj je v splošnem sprejemljivo ugotavljanje manjšinske skupnosti
Teoretična razglabljanja Aleša Lokarja in dosledna izvajanja na primeru naše manjšinske skupnosti
Aleš Lokar je v svojem referatu z naslovom »Nekateri vidiki družbeno-gospodarske podobe Slovencev v Italiji* najprej analiziral vprašanje, kako družboslovje manjšino določa in označuje in prišel do sklepa, da se to najbolj izrazito kaže v odnosih med vladajočo večino in vladano, torej podrejeno manjšino, nato je prešel na analizo merjenja družbenogospodarskih in narodnostnih značilnosti, ki so s tem v zvezi in prišel do sklepa, d$i je pri tem merjenju težko dobiti objektivne podatke o dominiranih skupnostih posebno zato, ker te podatke po navadi zbirajo organi vladajočega, to se pravi dominantnega naroda, ki so orodje in simbol nadoblasti dominantnega naroda to se pravi državna in krajevna u-prava, javna statistična družba itd. V teh primerih je namreč povsem normalno, vsekakor možno, da se določeni člarti dominira-ne skupnostj, ne želijo izdati za to’ kaP‘ ŠoV ker bi‘To’ zanje ne bilo koristno. Zato se raje izdajajo za člane dominantne skupnosti. To pa nujno vodi k temu, da so podatki tega «merjenja» izkrivljeni in ne podajajo objektivne piodobe razmer. V zvezi s tem smo imeli pred nedavnim zelo lep primer tega pojava na Koroškem, kjer se Slovenci niso pustili preštevati, ker bi jih preštevali Nemci, torej absolutno dominirajoča skupnost.
Določanje narodnostnih skupnosti na tak način je torej možno le tam, kjer se dominančna razmerja ublažijo, kjer se dominirana, kjer se manjšinska skupnost o-krepi v odnosu na vladajočo, na dominantno skupnost. To pa pomeni, da je takšno določanje manjšine konkretno možno le tam, kjer že dalj časa veljajo u-krepi narodne zaščite, ki jamčijo ali vsaj nudijo manjšim skupnostim, dominiranim skupnostim možnost obstoja.
Nato je Aleš Lokar obširneje obravnaval različne, zunanje znake razločevanja in prišel do ugotovitve, da je pri mnogih evropskih manjšinah glavni razpoznav-
ni znak med dominirano in dominantno skupnostjo jezik, ki pa ni vedno edini in izključni razpoznavni znak. Sledijo nato še družbeno gospodarske značilnosti ter tako imenovani ekološki kazalci, ki se v teorijah posameznih zadevnih avtorjev nanašajo na prostorsko strukturo prebivalstva; govor je bil nato o prostorski mobilnosti, urbanizaciji in ruraliza-qiji, pa še o družbeni strukturi, o tako imenovani vertikalni mobilnosti, torej o različnosti v izobrazbi, poklicih itd. in še o raznih drugih elementih pri razločevanju med skupnostmi, oziroma pri elementih, ki pri teh razločevanjih imajo večji ali manjši pomen.
V nadaljnjem svojem izvajanju je Aleš Lokar obravnaval še medsebojne vplive družbeno-gospo-darskih in narodnostnih značilnosti neke skupnosti (er njihovo dinamiko in pri tefn prišel do strnitve treh osnovnih asociacij, to se pravi1 do interakcije družbe-no-gospodarskih in narodnostnih spremenljivk v določenem kraju in času, do dopolnilne prostorske dimenzije in, končno, še do časovne' dimenzije, nakar je iz izključno teoretičnega razglabljanja prešel na konkretne podatke o družbeno-gospodarski strukturi slovenske narodnostne skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini, kjer je na osnovi podatkov uradnih štetij iz let 1951, 1961 in 1971 za tržaško pokrajino ter iz podatkov, ki sta jih objavila študijska skupina Alpina iz švicarske Bellinzone ter iz Valussijevih podatkov za videmsko in goriško pokrajino, proučeval kompleksno interakcijo med narodnostno, družbeno, gospodarsko, prostorsko in časovno variabilnostjo slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, kar pa je le nastavek za bolj poglobljene raziskave, kajti upravičena je domneva — kot pravi Lokar — da so podatki izkrivljeni zaradi ostrih dominančnih odnosov v času diktature, ki. je bila posebno uperjena proti Slovencem, nadalje ker so družbeno-gospodarski podatki, kolikor jih je na razpolago, precej omejeni.
iiiiiHiiiiAiiiimMUliiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiHiiitiHiiiiiiiiiiMiliiiHimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiifiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiit
Pogovori o davkih
Še o davčnem žrebanju
Zadnja številka Uradnega lista v 1. 1976 je objavila že dolgo pričakovani dekret finančnega ministra o žrebanju davkoplačevalcev, ki bodo podvrženi posebnim preiskavam s shrani naiašč za to oblikovanih kontrolnih organov. Tak način davčnega poizvedovanja je že dolgo predviden v Združenih državah, od koder so italijanski reformatorji v glavnem posneli a-li hoteli posneti obrise naše davčne zakonodaje. Posebnost ameriškega davčnega anagrafa je selekcija prijav, ki v večji ali manjši meri odstopajo od povprečja, ki ga določajo za vsako gospodarsko panogo davkoplačevalcev. V rešetu elektronskega stroja ostanejo namreč »nenormalni* prijavitelji, ki postanejo tako predmet podrobne obdelave. Tak sistem je vzbudil največjo pozornost posebne parlamentarne komisije, ki se je med pripravo davčne reforme mudila v Združenih državah.
Pri nas smo še zelo daleč od podobnih dosežkov anagrafskega ustroja, saj je bilo finančno ministrstvo primorano postaviti vso stvar na nove osnove. Danes je i-talijanski anagraf šele v prvi e-lementarni fazi registracije vseh prijaviteljev dohodkov iz 1. 1974, kar pa bo omogočalo če ne drugo nekak enakopravni žrebovni postopek subjektov raznih kategorij.
Dekret finančnega ministra o žrebanju predvideva dva sektorja.
V	prvi sektor spadajo koristniki zrakoplovnih sredstev, posestniki navez plovnih objektov v turističnih pristanih ter lastniki o-sebnih avtomobilov z nad 2000 cm kubature. Opazovalci menijo, da bi lahko v pogledu vseh zračnih in vodnih plovil brez težav opravili potrebne preglede brez žrebanja posameznih subjektov. Znano je med drugim dejstvo, da so skoraj vsa če ne vsa letaia naslovljena na družbe in ustanove in ne na fizične osebe. Mnogo številnejši so primeri avtomobilov z nad 2000 kub. cm. Ker ne bodo zadevnih podatkov črpali iz prijav, pač pa iz zadevnih javnih registrov, bi bilo primernejše, vedno po mnenju poznavalcev, predhodno ugotoviti, ali so vsi lastniki takih vozil sploh prijavili svoje dohodke: nato bi bilo potrebno pregledati vse primere in razloge morebitnih utaj. Jakost vozil ni vedno pokazatelj večje ali manjše davčne zmogljivosti. Znano je, da so se v pretekli dobi cenenega goriva mnogi gospodarsko šibkejši avtomobilisti zatekli k zelo cenenemu nakupu večjih vozil. Tako bomo zelo redko srečali tudi cigansko družino z utilitarnim avtomobilom. . .
V	drugo skupino izžrebancev spadajo vse druge kategorije dav-
koplačevancev, ki so prijavile svoje dohodke za 1. 1974. žrebanje bo zadelo v odstotkih od 10 do 20 odst. vse avtonomne delavce (trgovce, obrtnike in profesionalce) Izvzeti bodo odvisni delavci in u pokojenci, ki so predložili zgol znani obrazec 101, kakor tudi ne premičninski dohodninarji, ki pri javljajo svoje dohodnine v glav nem na podlagi katastrskih izsled kov.
Prvo skupino izžrebancev bodo začeli zbirati takoj. Avtomobilov z nad 2000 kub. cm je v Italiji v promteu 220.000, zaradi tega bo v državi okoli 22.000 izžrebanih. Žrebanje bodo porazdelili po pokrajinah.
Ostala skupina, ki bo štela blizu
400.000	imen, bo prišla 'na vrsto šele junija t.j. po zadnjem roku letošnje prijave, ki bo zapadel 31. maja. Očitno 'računajo na psihološki efekt operacije na najmanj 4 milijone letošnjih prijaviteljev z obrazcem 740.
Stroji bodo izbruhali podatke izžrebancev v zalepljenem ovoju, tako da bo onemogočilo vsak beg novic in opozoril, Nesrečneži bodo potemtakem zvedeli za preiskavo šele, ko se bčdo kontrolni organi pojavili na vratih. Presenečenje bo brez dvoma, kot uči izkušnja, povzročilo največkrat brezglavno beganje, ki seveda ni najboljše priporočilo za mirne in preudarne odgovore inkvizitorjev.
Ob tej priložnosti bomo omenili pravila, ki so v veljavi ob davč-
nih preiskavah. Finančna straža ter funkcionarji finančne uprave imajo pravico do prostega dostopa torej brez posebnih formalnosti v vse poslovne lokale, urade, skladišča podjetij ,itd. v dnevnih urah. Privatna stanovanja pa so dostopna le s posebnim sodnim poveljem, ki mora biti na vpogled zainteresiranim. Zasebna bivališča lahko pregledajo le vojaški pripadniki finančne straže in torej ne civilni funkcionarji finančne uprave. Vsi zainteresirani naj zahtevajo legitimacije in naj si prepišejo zadevna imena in čine. Po navadi nastopajo stražniki v začetku v vojaških oblačilih, kasneje pa v civilnih.
Preiskava se nanaša predvsem na zelo podrobni pregled registrov, zapiskov in dokumentov. Naj omenirrjo, da ni dopustna nobena opazka, če so zapiski v slovenščini. V takih primerih zahtevajo največkrat tolmačenje osebe, ki je v preiskavi ali njegovega pooblaščenca. V vrstah državnih uslužbencev so le redki, ki bi obvladali v zadostni meri slovenščino. Ta okolnost je pravzaprav v prid preiskovanega, saj u-tegne biti takšno ali drugačno tolmačenje v njegovo korist.
Razumljivo je, da se preiskave ne bodo omejevale le na ugotavljanje dohodkov in se bodo raztegnile na ugotovitve pravilnega kolkovanja 'predvsem pa na področje IVA,
ST. OBLAK
Kljub vsem tem pomanjkljivostim je Aleš Lokar prišel do u-gotovitev: da statistična korela-cijska analiza med odstotkom slovenskega prebivalstva in dru-žbeno-izobrazbenimi značilnostmi celotnega prebivalstva ni dala pomembnejše negativne asociacije med odstotkom slovenskega prebivalstva in katerokoli izmed izobrazbenih spremenljivk, razen v nekaterih primerih, da pa opažamo negativno asociacijo med odstotkom slovenskega prebivalstva in porazdelitvijo «delovne sile z belimi ovratniki*, čemur je morda krivo dejstvo bolj kmetijske usmeritve občin z visokim odstotkom Slovencev, zagotovo pa odraz dejstva, da večina javnih ustanov v deželi deluje samo v italijanščini.
Ko nato Aleš Lokar s konkretnimi podatki podčrtuje negativno asociacijo na podtččfd' Odsbthosti Slovencev v javni upravi in ugotavlja nekoliko boljše ražrherje v prostih poklicih, pride do sklepa, da se «Slovenci z višjo izobrazbo raje usmerjajo v proste poklice, kjer so lahko relativno samostojni, kjer niso podvrženi raznim pritiskom domi-nančne narave in imajo možnost, proste uporabe lastnega jezika v delovnem odnosu*.
Ko nato Aleš Lokar navede še nekaj ugotovitev iz tako imenovane regresijske analize, ki je še potrdila že prikazane rezultate, in ko navede konkretne podatke o analizi, ki potrjuje prejšnje trditve, nadaljuje:
Iz teh podatkov zelo jasno iz haja posebni dominančni odnos, ki vlada v deželi in ki ovira, da bi se Slovenci sorazmerno s svojim številom udejstvovali v ura dih, upravi, podjetjih javnega iti poljavnega značaja ipd. K tem podatkom dodamo še podatke dru ge raziskave, ki je bila izvedena v Trstu leta 1974 za Mednarodno konferenco o manjšinah, kjer se primerja izobrazbena in zaposlitvena struktura Italijanov in Slovencev v Trstu v letih 1961 in 1971 na podlagi enostavnih pro-porčnih indeksov. Iz teh podatkov izhaja nekoliko slabša- izobrazbena struktura pri Slovencih ter njihova dokaj slabša zaposlitvena struktura, tako da lahko govorimo o podzaposlenosti sloven-, ske delovne sile. Posebno opazno je nesorazmerje v škodo Slovencev prav med uradniki in vodilnim osebjem ter v panogah, kakršne so bančništvo in zavarovalstvo, javna uprava, promet in komunikacije, to se pravi na vseh tistih področjih, ki so domepa velikih javnih in poljavnih ustanov.
Po teh pokazateljih sodeč je možno trditi, da na območju naše dežele še zmeraj v veliki meri sovpadata narodnostna in družbena razslojenost. Lahko bi dejali, da so Slovenci v odnosu do Italijanov na splošno še zmeraj »ethelass*, če naj uporabimo ta nekoliko kuriozen ameriški izraz.
'Treba si bo prizadevati, da si bosta v bodočnosti skupnosti postali bolj enaki tudi po družbeni strukturi, česar pa po mojem mnenju ne bo moč doseči drugače kakor z uvajanjem ustanov, ki se bodo redno posluževale slovenskega jezika. Zanimivo je, da je do istih zaključkov prišel tudi ekonomist Hočevar po povsem različni poti in sicer tako, da je skonstruiral model manjšinskega gospodarstva. Ta model kaže na nujnost »večjega povpraševanja po jeziku maqjšine», kar pa je moč doseči t s širjenjem ustanov, ki ta jezik redno in normalno uporabljajo.
V deželi Furlaniji - Julijski krajini se posebna velika vrzel kaže prav na področju raznih javnih ustanov, uradov, podjetij in celo šol. Saj so v deželi še zmerai precej obširna področja, kjer manjšina nima na razpolago nobene ustanove niti osnovnega šolskega sistema.
Iz umetnostnih galerij
Manuelli jev
začarani
Kras
v občinski
Razstavljati v tržaški občinski galeriji je za slikarja posredno dokaz, da je dosegel določeno u-metniško raven. Preden mu je dovoljen vstop v občinsko galerijo, nekaj njegovih del pregleda in oceni komisija, ki jo sestavljajo kritiki in slikarji. In zato tudi za slikarje, ki še nimajo za seboj obsežnejše razstavne dejavnosti. pomeni vstop v občinsko galerijo korak dalje. T0 velja tudi za Renata Manuellija, ki smo ga do sedaj videvali po navadi na skupinskih razstavah ali na e.r-tempore slikarskih tekmovanjih, na katerih je sprva začel nabirati pohvale, nato pa tildi nagrade.
Značilnost Manuellijevih olj je vedno neka simbolična okomene-lost kraške prirode. Način, ki ga uporablja že od vsega začetka in ki tvori tudi idejno podlago njegovih olj,' je značilen za njegovo razstavo v občinski galeriji. Ko stopimo vanjo, da bi si ogledali razstavljena dela. nas objame sko-roda hlad ali srhljiv občutek, kot da smo se znašli v mračnem zimskem dnevu nekje v zakletem svetu, v katerem je neki hudobni čarobnik spremenil v kamen vso živo prirodo, rastline in ljudi. To pa že davno davno, morda pred tisočletji in več, to se pravi v času, da je nato zob časa mogel pošteno nažreti ta okameneb svet. Renato Manuelli namreč upodablja svoje človeške like v slikovito krčevitih držah, tako da se dozdevajo kot sivobeli razpadajoči kipi, vsi prepreženi z mrežo globokih razpok.
Ne glede na posebhost tehničnega postopka^ in razgibane kompozicije pa je Manuelliju uspelo vnesti v te podobe globlja občutja. Zdi se nam namreč, kot da bi ti okameneli ljudje, kot da bi ta priroda svoje usode ne sprejela brezbrižno, pač pa se temu zača-ranju upirala, kar posebno izrazito izhaja iz platen z naslovi tNasilje na Krasu», «M učenik* ter v kompoziciji «Pieta na Krasu*.
Vsega tega pa ne občutimo v zelo velikih platnih, ki so bolj pripovedno zasnovana, kot sta na primer v platnih uStari 1 rst* in ^Počitek*, v katerih so težaki in kmetije okameneli v nekakšni izmučeni resignaciji. Svoj način o-kamenelosti je Renato Manuelli prenesel tudi v velike risbe.
Čeprav je ta dobro obetajoči in v tržaško likovnost stopajoči. mladi slikar uspel v svoja dela vnašati občutek pošastnosti, je ta po-šastnost moralno in likovno sprejemljiva, ker je okamenelost njeno končno dejanje pa tudi njen konec.
MILKO BAMBIČ
SOBOTA, 29. JANUARJA 1977
12.30 13.25
13.30
17.00
18.35
18.40 19.20
19.45
20.00
20.40
21.50
22.50
12.30
13.00
13.30
14.00
14.30
17.00
19.00
19.15
19.45
20.40
21.40
8.00
8.15
8.30
9.00
9.20
9.45
10.05
10.40
16.10
17.45
18.00
18.15
19.15
19.30
19.50
20.00
20.35
22.00
16.10
20.15
20.35
21.25
23.00
16.00
17.45
19.30
20.00
20.35
rj
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
Check-Up: ODDAJA O ZDRAVSTVU Vremenska slika DNEVNIK Viaggio allucinante
Film, ki ga je režiral Richard Fleischer, v njem igrajo Stephen
Boyd, Edmund O’ Brien, Raquel Welch in drugi
Izžrebanje loterije
Nabožna oddaja
Furia, nadaljevanka
Almanah in Vremenska slika
DNEVNIK
DAMICO DELLA NOTTE
Glasbena oddaja, v kateri bodo nastopali Gigliola Cinquetti, Riccardo Garrone, Evelyn Hanack, Norma Jordan, Gianni Naz-zaro, Ave Ninchi ter Ric in Gian, vodil pa jo bo Enrico Si-monetti.
Nocoj se začne serija petih nadaljevanj, ki se bodo zvrstila ob sobotah zvečer na prvem kanalu italijanske televizije. Oddaja z naslovom Varnico della notte bo pravzaprav oživila razne programe iz dobe od 1930. leta do današnjih dni. Enrico Simonetti, lastnik plesne dvorane, bo vodil občinstvo skozi dolgo dobo in sicer po «glasbenih tirih*. Pomagala pa mu bosta Gigliola Cinquetti in Gianni Nazzaro. V prvem nadaljevanju bomo kar v letu 1925, to se pravi še pred začetkom, za katerega smo rekli, da bo 1930. leto.
Dnevnik 1
Evrovizijski prenos evropskega prvenstva v umetnostnem drsanju v Helsinkih
Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
Alfred Hitchcock predstavlja:
A PROVA Dl LADRO, TV film Dnevnik 2 — OB 13. URI Sestanek s časnikarji Oddaja o šolskih problemih Dnevni Evrope
Spomin na nekaj: 1943 - 1949 PASOLINI V FURLANIJI Vojak vseh vojn, glasbeni program Risani film:
Heckle in Jeckle: Zaljubljenca, Medved in pes Športna sobota
DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO Zgodbe neke grofije:
LA RAGAZZA DEL CRESCIONE, TV priredba Spomin na Gabina VELIKA ILUZIJA, film
V	glavnih vlogah Jean Gabin, Pierre Fresnay, Erich von Stro-heim in drugi. Režija Jean Renoir.
V	okviru programa, ki si ga je italijanska televizija zadala za počastitev spomina pred nedavnim umrlega velikega francoskega filmskega umetnika Gabina, bo nocoj na sporedu film »Velika iluzija*, ki pripoveduje naslednje:
V	nemškem taborišču ujetnikov v času prve svetovne vojne so zaprti tudi francoski častniki, ki izhajajo iz različnih družbenih slojev. Tu so aristokrat Boeldieu pa tudi pariški delavec Marechal in judovski bančnik Rosenthal, Nekega dne jih preselijo v neko trdnjavo, ki ji poveljuje von Rauffenstein, ki takoj sklene prijateljstvo z aristokratom Boeldieujem. Toda po tipični pruski logiki svojega prijatelja da umoriti, ko zve, da je z delavcem in Judom začel pripravljati pobeg. Pariški delavec in Jud se rešita in zbežita v Švico, poveljnikov prijatelj pa plača njuno svobodo s smrtjo. Film je napravljen po resnični zgodbi
Ob koncu DNEVNIK 2 - ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
Mala čebelica
• Violinski■ fcljur,' otroška oddaja “““»‘d Jole, Jole, nadaljevanka ZVERINICE IZ REZIJE Skrivnosti globini^serijski fflm-	*« •
Psihologija dela: FLUKTUACIJA DELAVCEV
Jedi so zdravilo za zdrave
Vetrnjak — zadnja zgodba
Rošarka: Jugoplastika - Crvena zvezda, prenos
Obzornik
Risanka
Mali Filip, film
Risanka
DNEVNIK
Tedenski zunanjepolitični komentar TV ŽEHTNIK
Helsinki. EVROPSKO PRVENSTVO V UMETNOSTNEM
DRSANJU
DNEVNIK
Koper — barvno
Košarka: JUGOPLASTIKA . CRVENA ZVEZDA DNEVNIK
Maščevalci: EDEN OD SEDMIH, serijski film
Odpuščeni, celovečerni film
Umetnostjo drsanje na ledu, prenos iz Helsinkov
Zagreb
TV koledar Uliča Sezam ,
DNEVNIK Prebrisani Pejo Carrie, celovečerni film
TRST A
7.00.	9.00, 10.00, 11.30, 12.45,
15.30,	17.00, 18.00, 19.00 Poročila;
7.20-15.24 Dobro jutro, Glasba in kramljanje, Koncert, Jazz, Družina v sodobni družbi, Lahka glasba; Pratika, Glasba po željah; 13.00-15.30 Sestanek ob 13., Pavle Zidar:	»Dim* . dramatizacija,
Glasba; 15.45-19.00 Poslušajmo spet, V diskoteki, Jože Zemljan: »Odločitev*.
KOPER
6.30,	8.30, 10.30, . 12.30, 14.30,
18.30,	20.30 Poročila; 6.20 Glasba
za dobro jutro; 8.45 Zabavna glasba; 10.00 Z nami je ... ; 10.45 Glasba in nasveti; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o pregovorih; 14.35 Plošče tedna; 16.45 Primorski kult. ustvarjalci; 17.00 Glasba po željah; 17/.30 Glasba po željah; 18.00 Vročih 100 kW;
18.35	Domače viže in napevi;
19.30	Glasbeni weekend; 22.00 Plesna glasba.	'
RADIO 1
6.00,	7.00,	8.00,	10.00,	13.00
17.00,	19.00 Poročila; 7.20
Kroni-
ke in glasba; 9.00 in 10.35 Vi >n jaz; 12.10 Glasbeno-govorni spe red; 13.30 Ital. in tuje plošče:
14.05	J. Naghibin «Hrast pozimi*' radij, priredba; 14.30 Jazz; 18-2° Radio včeraj in jutri; 20.05 G-Verdi; Macbeth.
SLOVENIJA
7.00,	8.00,	9.00,	13.00,	15.00.
19.00	Poročila; 6.20 Rekreacija:
6.50	Dobro jutro, otroci!; 7.20 Na današnji dan; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Mladina poje; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Sedem dni na radiu:
12.10	Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domači napevi ; 13.30 Priporočajo vam . . ■ '
14.05	Kaj vam glasba pripoveduje; 14.25 S pesmijo po Jugoslaviji; 15.45 S knjižnega trga; 16-00 «Vrtiljak»; 18.45 Ansambel Andrej Arnol; 19.35 Lahko noč, trocil; 19.45 Ljubljanski jazz ansambel; 20.00 Radijski radar!
21.00	Za razvedrilo; 21.30 Oddaja za izseljence; 23.05 S pesmijo v novi teden; 00.30 Zvoki iz krajev; 1.30 Vaš gost.
naših
iiiiiiiaaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiJiOiiiMiaiiiiiiiDiiiiiiiiiiaiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiigiiiiiiiiiiiiiiai1*
OVEN (od 20.3. do 21.4.) Preveč ste zaverovani v lastne sposobnosti, kar kvari poslovno delovanje. Ne razburjajte se brez razloga.
BIK (od 22.4. do 20.5.) Ne ozirajte se na osebne zadeve in navzkrižja. Naj tudi kdo drug nekoliko popusti, da se vzdušje popravi.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Prevzemate nase prevelike odgovornosti, ki jim niste vedno kos. Tudi v družbi se preveč izpostavljate.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Bodite v svojem delu sistematični, da ne pomešate vsega. Živčne razprave v družinskem krogu.
Horoskop
LEV (od 23.7. do 22.8.) Učinkovito in plodno sodelovanje, kot ga niste pričakovali. Preveč ste zaupljivi.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Veliko časa boste izgubili z nepotrebnimi opravki. Z osebo, ki jo imate radi, bo prišlo do spora.
TEHTNICA (od 23.9, do 23.10.) Sreča je na vaši strapi. Kljub temu boste imeli težave. Ne zanemarjajte prijateljstva.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) S svojo dinamičnostjo boste spravili nekoga v zagato. Ne odlagaj-
te rešitve nekih čustvenih vpr8' Sanj.	,
STRELEC (od 23.11. do 20.12-1 Preden se odločite za prekini^ zvez, temeljito premislite. Prije*' na družba vam bo zelo pogodu, KOZOROG (od 21.12. do 20.1-1 Razmere so vam naklonjene, ven' dar boste morali tudi krepko °e' lati. Razumevanje v družini.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) j' poslovnih zadevah nekaj ne h° prav, vendar brez posledic. V ne' varnosti ste, da izgubite prij8' tel ja.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dopo1' danske ure bodo plodne. Neka ^ seba bo kapriciozna. Ne popuščal' te njenim zahtevam.
IZBOR IZ DELA
29. januarja 197T
PISMO IZ BUDIMPEŠTE
Kako kaj, tovariš?
Na Madžarskem čedalje ve5 aktivistov, ljudi, ki so »nosili revolucijo«, umre v najlepših letih življenja - Zakaj?
POSEBEJ ZA »DELO«
BUDIMPEŠTA, januarja — Zaka.j sc dogaja, da se v osmrtnicah čedalje pogosteje pojavljajo imena aktivistov in predstavnikov oblasti delavskega razreda, ki jili je neizprosna r ,a smrti nenadoma iztrgala iz kroga živih v življenjski dobi, ki jo lahko označimo za Pajhoij delovno in produktivno, to je med 50 in 60 leti? Pojav ni značilen samo za Madžarsko.
To je tista doba, v kate-so zdaj generacije, ki so, Kot pravijo tukaj, »ilegalno delale« ali preprosto »preži-vele vojno«, »nosile revolu-C:J0«, navdušeno organizirale novo ljudsko oblast, odvzele tovarne kapitalistom, razde-, lile zemljo kmetom, kasneje to zemljo kole-ktivizirale, iz svojih vrst rekrutirale prve oficirje narodne vojske in varnostnih organov, ki so se “d leva le z razrednim sovražnikom, čeprav so nemalo-krat tega sovražnika videle tudi tam. kjer ga ni bilo . . . To so, pravijo naprej, tisti, *t> so kar naprej delali več 1501 osem ur na dan, zraven Pa so se bojevali za skrajšan delovni čas, ki niso in ne poznajo prostih sobot.
Gre za ljudi, ki so verjeli, ®a Jih moči ne bodo nikoli ‘zdale in so jih neusmil'eno trošili, ki so v mladosti in Se včliko kasneje v prepro-stem, a pomenJbnem pozdra-'dl »Koko si, tovariš,« videli ln doživljali samo format .dost, na katero se 'e dalo odgovoriti samo enako formalno: »Hvala, dobro.«
je znati počivati
Danes je seveda vse sku-Paj drugače ,celo za osivele Bstiviste, ki se jim vpraša-»Kako si?« ne zdi več formalnost. Preden od-govorijo, mnogi najprej po mislijo, Kakšne skrbi jih te. ■)o. čeprav je še zmeraj Pret-c| t.ak'h, ki verjamejo da se da dnevna preobreme-n'enost pozdraviti s pomine-valnimi sredstvi poniči. pet-deser delovnih tednov pa i dvema tednoma uopusta na
batnem jezeru.
venctor tudi ta počitek za takšne ijudi, kot kažejo po dat.ki, ne pomeni popolne sdrostltve in prekinitve dnev n'h angažiranosti, ki bi or Sanizmu prinesla osvežitev in modi za nove napore. Ni re-d®k primer, da se med dopustniško prtljago znajde de bei sveženj aktov ali pisalni srr°j m velikokrat ljudje ne gredo na dopust intimno prijavljeni, da bodo za krat-ek cas povsem prekinili z vsemi aktivnostmi, ki jih oprav ‘Jajo skozi vse leto.
v razmišljanju o generacijah, ki nekako hkrati dobe deseto odlikovanje in infarkt, se navaiajo različni razlogi Za ta pojav in nasveti, kako se mu izogniti. Eden med dasvet-i je tudi tale: »Treba Se le naučiti počivati, tova DS!« Ce si nekdo ne zna od
počiti ob knjigi, celo ob kri mlnalki ne, naj se loti lova, ribolova, sprehodov t ko lesa ali Sterilnih drugih aktivnosti, ki niso samo žaba-v«, ampak koristijo tudi organizmu.
Ni nenadomestljivih
V	razmišljanju o »preobremenjenosti' tovarišev« pa Je radi dejstvo, ki meče malo drugačno luč na niihovo pripravljenost, da se maksimalno angažirajo, da vse nosi jo na svojih plečih, trmasto odKtenjajo počitek in delitev odgovornosti (ter slave) z drugimi. Njim, pravzaprav tistim, ki ne razumejo, da so se časi spremenili", f je treba najprej povedati, kot je to napravil partijski Nepsabad šag, da danes ne živimo več »v mobilnem stanju«, da ni več prostora za prenagljenost ln da smo opustili mnenje, da odgovorne naloge lahko opravljajo samo »določeni ljudje«.
Zdaj pa pride do poante vsega razmišljanja o fenomenu prezaposlenosti določe neg« dela ljudi. Ti so nepri pravljvni ali nesposobni or gamzirati delo, kot ga zahteva sedanji čas, zaostali so v razvoju in njihove zmoglji-vosti niso v skladu z ambicijami. Ti ljudje ne zaupajo svojim sodelavcem in ne zn-i’0 ravnati drugače, kot da vse obveznosti naprtijo sebi.
Ta pojav je zaslediti po-malem povsod. Treba bi bilo omajati prepričanje o nezamenljivosti, zlasti v pogo-Jih državne kadrovske politike, ki poleg politične zanesljivosti pripisuje velik, pomen strokovni usposobljenosti in sposobnosti vodenja.
Načelo se le počasi in bo. leče spreminja v prakso.
Živeti v sedanjosti
Samožrtvovanje, ki ga ne katerim pripisujejo, nikoli m bilo, kot piše Nepsabadšag, <ioe)0' - vedobrt-ilegale ne. -samo sebi namen. Samožrtv-ovanje ima svoj smisel samo ,tedaj, ■če' je' obeleženo -in 'dotočeno z nekimi cilji. Ce pa nekdo meni, da »to lahko naredim samo jaz«, je jasno, da Je tako zaradi tega, ker, ni usposobil drugih, zdaj pa »sam sebe je«.
V	praktičnem življenju ta ki vodilni ljudje kažejo s prstom ne samo na tiste, ki slabo delajo, ampak tudi na dobre delavce, ki se ne odzi vajo pozivom za nadurno de-
lo, ki Je najpogosteje potrebno le zaradi slabe organlza. cije dela v rednem delovnem času.
Živeti moramo nu »socialističen način«, piše v tekstih ki se ukvarjajo s tem fenomenom. Pod tem pa je treba razumeti ne samo opravljanje dolžnosti, ampak tudi družinsko življenje, zabavo, kulturno razvedrilo. Za vse to pa ima človek možnosti m čbs, če se znebi občutka nenadomestljivosti. »2ivimo v sedanjosti,« piše partijski Nepsabadšag.
MILOŠ coitovic
ENERGIJA IZ VODE
Zdomski deleži
LJUBLJANA, 25. jan. — Kaže, da so se jugoslovanski dohodki od zdomcev lam bolj povečali, kot so se bili predlani. Leta 1975 so se namreč povečali zia 4,6%, v prvih enajstih mesecih lami pa so bili v primerjavi s prvimi enajstimi meseci leta 1975 višji za 10,1% ter so znašali skupaj 29,7 milijarde dinarjev.
To večjo rast si lahko razlagamo s tem, da so znaten del lanskega leta v državah, kjer delajo naši zdomci,. živahneje poslovali, kot pa v letu 1975. Sicer pa se, je lani število na-ših delavcev, ki so delali na tujem zmanjšalo. Čeprav je treba tudi pri teh dohodkih del rasti pripisati svetovni inflaciji, pa je iz nje moč sklepati tudi na določeno napredovanje teh delavcev v službi na tujem in s tem rasti njihovih dohodkov
Sicer pa so jugoslovanski dohodki od dotoka zdomskega denarja rasli z odhajanjem naših delavcev na delo v tujino in so 'postali od sorazmerno malopo-membnega zneska v jugoslovanski devizni bilanci povzpeli v nekaj lebiH kar na drugo mesto. Tako je še leta 1935 kar 74% skupnega dotoka deviz v Jugoslavijo prinesel jugoslovanski izvoz, delež prometa pri ustvarjanju teh deviz je zma.šal tedaj 10,1%, delež turizma 7,5%, medtem ko je bil deiež deviz, ki so jih bili poslali izseljenci in zdomci šele na četrtem mestu in je znašal le 5,1%.
Lanski enajstmesečni deleži pa so znatno drugačni. Na prvem mestu je seveda še zmeraj izvoz, vtendar je njegov delež znatno nižji, kajti tedaj je znašal 58,3 odst. skupnega jugoslovanskega dotoka deviz. 2e na drugem mestu so devizni dohodki, ki so jih poslali zdomci, saj je znašal njihov delež že 21,6%, Na tretjem mestu so bili devizni dohodki od prometa, njihov delež je znaša-l 9,61%. šele na četrtem mestu pa je turizem z deležem 9,34% itd.
ILJA POPIT
Eno od londonskih sodišč za prekrike — senat «so sestavljali gospodinja, garaiist in upokojeni Šolski ravnatelj — je 20. januarja obsodilo na 40 funtov globe britansko princeso Anno, ki je glede na možnost, da zasede britanski prestol, na četrtem mestu.
Prindeso je namreč 27. novembra na cesti med Pinkstonom in Derbyshi rom zaustavila prometna policija, ker je vozila svoj avto s hitrostjo 96 milj. dovoljena hitrost na tem odseku pa je 70 milj
Princese ni bilo na razpravi Odvetnik je v njenem imenu povedal, da se čuti krivo in da se opra vičuje visokemu sodiSču, hkrati pa je prosil sodišče, naj princesi odloži izplačilo globe za 14 dni.
Princesa je v mondeni in Športni kroniki znana kot izvrstna jahalka. saj le bila v britanski olim pijski ekipi Njem skriti talenti — dirjanje z avto mobtlom — pa pridem v javnost samo. kadar ima preglavice s policijo.
izum
Znanstveniki dvomijo, da je projekt uresničljiv — Odločitev na sodišču
OD NAŠEGA NEWYORSKEGA DOPISNIKA
NEW YORK, januarja — Dve ameriški družbi se bližata pomembnemu razpotju: ali se bosta znašli pred sodiščem kot goljufa ali pa se bosta zapisali v zgodovino kot proizvajalki skoraj brezplačne energije.
Družbi sta se namreč namenili uporabiti iznajdbo sproščanja energetsko bogatega vodika iz vode: Gre za postopek ločevanja kisika in vodika, ki ga znanost pozna že najmanj stor let. Zadeva torej načeloma ni novost,: »edina« težava je, da je za ta postopek treba porabiti več energije, kot Jo je kasneje moč dobiti iz vodika. Izumitelj, oziroma po mnenju nekaterih goljuf, zatrjuje, da je odkril postopek in napravo, ki lahko poceni razreši prav ta osrednji problem.
Družbi Presley Companies iz New Port Beacha v Kaliforniji že gori pod podplati, kajti delhičarji zahtevajo milijonske odškodnine. Tožba navaja, da je družba z razglašanjem dozdevnih lastnosti tega patenta in naprave dosegla, da so njene delnice vrtoglavo poskočile tn tako oškodovala svoje sedanje solastnike. Drugi družbi — Hydrogas iz Chicaga, je na voljo nekaj več časa, ker je od izumitelja odkupila le postopek za proizvodnjo umetnih gnojil, ki pa je res-
da v zvezi s spornim postopkom pridobivanja energije »iz vode«.
Samuel Leslie Leach, inženir, ki pravi, da je izumil več kot 40 patentov, trdi, da je »odkril dodatni, doslej neopaženi vir energije«. Njegov predstavnik je izjavil, da se o patentu pogajajo z vrsto velikih družb, ki proizvajajo jeklo, aluminij, papir, cement ali predelujejo nafto, vendar ni hotel povedati, za katere družbe gre.
V zadevo so se vmešale oblasti, kajti njihova dolžnost je varovati interese delničarjev teh družb. Izumitelja so pozvale; naj > zboru znanstvenikov razloži načela postopka in lastnosti naprave. Po takšnem srečanju pa znanstveniki niso spremenili prvotnega mnenja, da Je projekt neizvedljiv. Profesor kemije na kalifornijski univerzi Howard Reiss pravi, da je večina izumiteljevih trditev »nesmiselnih«. Drugi znanstvenik spet pravi, da je vsa zadeva »nemogoča# in da energija, ki jo je izumitelj dobil, izhaja iz energije, ki jo je vložil v poskus. Dr.
Donald Bunker s kalifornijske univerze je o možnostih, da bi projekt uresničili, ironično dejal: »Ne morem reči, da ni fiobene možnosti, vendar menim, da ni nič večja od možnosti, da bi, krileč z rokami, po-leteli do San Francisca.«
Možno je, da je vse skupaj le odraz trenutne ameriške obsedenosti iz strahu pred pomanjkanjem energije. Kdaj se bo Ameriki posrečilo znebiti odvisnosti od uvoza nafte, odvisnosti, ki je čedalje večja, namesto da bi se zmanjševala, je vprašanje, ki ga nikakor ne črtajo z dnevnega reda. V takšnih okoliščinah je razumljivo, da je 'denar začel odtekati v smeri novih, celo najbolj neverjetnih zamisli.
Družba Presley Je razglašala, da ima v rokah izjemen izum, in vse njene težave izhajajo prav iz tega. 2e dolgo ni več veliko področij, na katerih bi bilo moč služiti
denar na borzi — zlasti ne dolgoročno. Tako so bile delnice te družbe na Ameriški borzi v New Yorku (veliko manjši od slovite Newyorške borze) mesece in mesece najbolj iskano blago. Nestrpni delničarji pa se zdaj pritožujejo, ker že dolgo ni nobenih rezultatov.
Družbi vztrajata pri svojem. Predstavnik družbe »Hy-drogas« pravi, da se pri tem postopku dejansko »sprošča energija, česar po standardni teoriji termodinamike ne bi mogli predvideti.« Se bolj nenavadno je, da sta se, medtem ko spor traja, ustanovili še dve družbi (prva v Texa-su in druga v Kaliforniji), ki sta se namenili izrabiti to baje epohalno odkritje. Izumitelj pa se vede, kot da bi slutil, da si mora zagotoviti izhod. »Ne zahtevam niti centa, dokler ne bodo ugotovili, da imam prav,« pravi.
DRAGISA BOSKOVIC
Namibija kot okop
Južna Afrika si skuša z Nanibijo pod krinko navidezne neodvisnosti zgraditi zanesljiv branik pred Angolo
OD NAŠEGA DOPISNIKA V NAIROBIJU
NAIROB1, 26. Jan. — Nekako v senci zapletov v zvezi z nadaljevanjem ženevske konference o Zimbabve — Rodeziji potekajo zapleti iu razpleti na drugem koncu afriškega Juga — v Namibiji.
»Kovalitin« iz »Bosnalijeka«?
SARAJEVO, 35. Jan. — Ce bodo »kovalitin«, slovito zdravilo, ki ga Je odkrila romunska zdravnica dr. Tina Kovalijeu, tn odstranjuje ledvične kamne brez operacije, registrirali pri nas, ga bodo začen delati v sarajevski tovarni zdravil »Bosnalijek«. Trenutno čakajo le na ustreznd dokumentacijo tz Romunije, na podlagi katere bi lahko »kovalitin« ' registriral) tudi pri nas kot učinkovito zdravilo. Nato bi lahko začeli s proizvodnjo. Dr. Tina Kovalijeu Je bila sicer novembra lani v sarajevski tovarni »Bosnalijek«. Tedaj je bil sklenjen predlog o splošnem dogovoru za sodelovanje med »Bosnalijekom« in narodnim svetom za znanstvene raziskave in tehnologijo Romunije. Sestanita se te ude ležtl tudi član zvezne komisije za zdravila. V Bosna-lijeku so potrdili, da Je proizvodnja »kov<»ii,ina« v njihovi tovarni verjetna takoj, ko bodo to zdravilo registriral: tudi pri nas.	B. N.
Množijo se novice o bližnji sestavi prehodne vlade Jugozahodne Afrike, se pravi Namibije, ki ji Pretoria in njeni sodelavci tega imena ne priznavajo. Po nekaterih poročilih naj bi tako vlado — brez predstavnikov osvobodil nega gibanja SWAPO — sesta. vili marca, po drugi celo že prihodnji mesec.
Predstavnik SWAPO v emi graciji Peter Katja-vivi je potrdil, da nasprotniki te organizacije, priznane od OZN kot edine zakonite predstav niče namibijskega ljudstva, snujejo tako vlado, kar je označil kot »hlastno uresničevanje južnoafriških načrtov.«
Vlada naj bi nastala iz predstavnikov 11 etničnih skupin, ki sodelujejo na tkim ustavnih pogajanjih v dvorani Turnhalle v namibijskem glavnem mestu Windhoeku. začetih septembra 1975.
Skrat-ka: Vorsterjeva vlada želi vsemu nasprotovanju SWAPO,, Organizacije afriške enotnosti in Združenih narodov navkljub, izpeljati zami sel o »neodvisni« Jugozahod, ni Afriki, do česar naj prišlo januarja 1978.
S takšno taktiko s1 skuša Pretoria zagotoviti v Namibiji »zmeren« režim, ki bi bil od nje odvisen, obenem pa bi tako privolil v namibijsko inačico prelevitve bantusta-nov v »samostojne« upravne enote.
Udeleženci konference v Turnhalle so sprejeli resolu. cijo, ki zahteva sestavo prehodne vlade. Prejšnji mesec je poseben odbor začel sno-vati osnutek pravil prehod, ne vlade. Kaže, da bodo ko nec januarja uradno predlo žili vladi v Pretorii predlog o sestavi takšne vlade.
Premier Vorster Je že pred časom dal vedeti, da so on in njegovi za takšno rešitev in da bo Južnoafriški parla. ment brez odlašanja obravnaval ustrezni zakonski pred log.
Ce bo torej parlament v Capetownu, ki bo začel zasedanje konec Januarja, v res niči sprejel zakon p prehod-111 vladLs .Naipibjji, po ta vlada imela pred, sebpj nekaj več kot poldrugo leto za »prenos oblasti«.
Kot kaže za zdaj, bi imela država Jugozahodna Afrika tristopenjski politični sistem — na ravni vse dežele, na ravni pokrajin in občin. Za zdaj še niso povsem jasna pooblastila vsakega od teh treh vzvodov oblasti Drži pa. da je na pogajanjih v Tum. halle bila poražena ali, bo-
lje rečeno, potisnjena ob stran zamisel o sorazmerno šibki osrednji in močnih pokrajinskih (bantustanskih) vladah. Omenjeno zamisel je dolgo zagovarja) predstavnik Vorsterjeve nacionalne stran-ke v Namibiji, Eben var Zijl. Pretoria je potlej spričo nasprotovanja delegatov 11 et-ničnih skupin spremenila tak tiko in drugi njen politik Dirk Mudge, je šel celo tako daleč, da je javno oznrn al kako mora nacionalna stran, ka v Namibiji postati \neod-visna od centrale v Južni Afriki Z drugimi besedami, dokajšnjo prožnost glede obrobnih vprašanj — ob ohra-n<*vi dominantne vloge Pre
JOHANNES VORSTER: Vzpostavljanje marionetne vlade
torie v Namibiji — je mogoče razložiti z željo, da bi konferenca v Turnhalle po vsej sili uspela, se pravi pri. nesla vlado, ki bo v resnici odvisna od Vorsterjevega režima apartheida.
Kot je rečeno v izjavi SWAFO, Je pričakovati, da bo prehodna vlada »prosila« Ju žno Afriko, naj njene čete in policija ostanejo še naprej v Namibiji. Da bo tako, opozarja StVAPO, kaže tudi ne davna ustanovitev »obramb nega odbora« v okviru konfe. renče v Turnhalle, ki deluje v tesni povezavi z južnoafri. škim ministrstvom za voj sko. Glavna naloga tega od bora je zagotoviti, da bo Pre torta izurila čimveč Nami bijcev za domačo vojsko ln policija*,; '
Južna Afrika ima -daj v Namibiji nad 401)00 vojakov, Pretoria ima močna vojaška oporišča v Grootfontemu, v Caprivi Strip tn pristanišču Walvis Bay, zdaj pa mrzlič. no utrjujejo območje sever ne Namibije, na meji z LR Angolo. Pri tem se sklicuje Jo na nevarnost velikega prodora borcev StVAPO iz Angole. Da ta možnost ni zgolj
pretveza za čedalje večjo vojaško prisotnost Južne Afrike v okupiram Namibiji, priča tudi novica, da so mejo z LR Angolo prve dni tega leta hermefčno zaprli, tudi za begunce iz te dežele. Očitno pa Pretoria drži mejo odpr. to za prehode Savimbijevih gverilcev iz oporišč v Nami-biji na angolsko ozemlje Pri tem,- kot kaže, nima posebne sreče. BBC je pred dnevi namreč poročal, da so Sa. vimbijevi pnsfašf ugani' U razbojništva v Namibiji - z orožjem, dobljenim od Pretorie.
V celem prehodna vlada s Vorsterjevim blagoslovom ne bo mogla spremeniti pravega razmerja sil v Namibiji. Razlogi so na dlani:	prvič,
StVAPO ne bo - v vlad’. ker niti noče niti ga niso piva. bili. Drugič, StVAPO še naprej vztraja na stališču, da Je resnično neodvisnost dežele možno doseči le na po. gajanjih med Južno Afriko kot okupatorjem Namibije :n StVAPO kot osvobcdPn m n. banjem, priznanim od OZN in neodvisne Afrike. Tretiič: udeleženci konference v Tumhalle so večidel odkriti ali slabo prikriti kolaborac.oni-sti okupacijske sile. Četrtič: tValvis Bay, ključna luka v Namibiji, bo ostala v južno, afriških rokah In v Tumhalle ni bilo slišati niti p’a-tvh, kaj šele odločnih zahtev, naj bi tValvis Bay postal del nove države.
Skratka, StVAPO meni, da Je odgovor na »novo države«, ki jo snujejo v Namibiji, intenzivnejši oboroženi boj, »vštevši boj zoper marionetni režim.«
Prehodna vlada v Namibl-ji je, skratka, poskus Pre. torie vzpostaviti tamponsko državo na meji med LR An. golo in preložiti breme ho'a zoper StVAPO vsaj delom? na ramena ljudi iz raznih plemenskih skupin, ki so voljni še naprej sodelovati s Pretorio v zameniavo za vladne in druge položaje.
JOŽE ŠIRCELJ
Letos bo velik naftovod končan
Vroča nafta z ledene Aljaske
Nahajališča v zalivu Prudhoe ne bodo zadovoljila čedalje večje potrošnje energije v ZDA
■j gp so se leta 1973 ZDA kar zne• lacia znašle pred resno energetsko i«*b, ki je enako grozila_gospodar-kakor povprečnemu, v porabi legije razvajenemu AmeHčanu, so 'f^včasopisju pojavili številni načrti ? ProjektCki naj bi odprli nove, do-nače vire energije in hkrati Združe-državam zagotovili čim večjo ne-'dvisnost od volje proizvajalcev in Voznikov težkih olj z drugih celin, f^ vsemi je najbolj izstopal načrt ijadnje velikega naftovoda na Aljaski, :fnaj bi povezoval zaliv Prudhoe s l^aniščem Valdez.
Velika nahajališča nafte, ki so jih ®ta 1968 odkrili v 220 milijonov let ltarih plasteh peščenjaka okrog zali-'a Prudhoe, bodo po ocenah strokovnjakov dala 10 milijard sodčkov suro-je nafte. To je za zdaj tudi največji azervoar na severnoameriški celini afta jz tega nahajališča naj bi se retaka}a po posebnih ceveh skozi le-r®n° divjino in pa svoji 1280 km dol-Poti šla čez neprehojene planjave ik?^re' območja z močno potresno ktivnostjo, ledena gorska pobočja, i?0 rek in potokov. V pristanišču aldez naj bi nafto prevzel) tankerji j?, i° dobavljali rafinerijam v drža-ah Washington in Kalifornija. Če-
prav bo vsaka od 150 vrtin na območju zaliva Prudhoe dajala povprečno 10.000 sodčkov nafte na dan (kar je rekordna količina v primerjavi z drugimi naftnimi nahajališči v ZDA), se je gradnja in projekt zapletel v legalni in propagandni boj zaradi lastništva zemlje, po kateri naj bi bil speljan naftovod, in zaščite tega okolja. Odgovorni za zaščito okolja So zlasti poudarjali, da bi projekt povzročil nepopravljivo škodo aljaski-nim tundram, razbil naravno_ divjino Arktike in vnesel zmedo v življenje njenih prebivalcev — Indijancev, Eskimov in Aleutov Skoraj štiri leta so naftovodne cevi čakale v pristanišču Valdez, mestu Fairbanks in zalivu Prudhoe. da bi se boj unesel tn da bi kongres privolil v gradnjo. Toda šele novembra leta 1973, ko je arabski embargo dosegel vrh, je kongres privolil, da se dela za graditev naftovoda čez Aljasko začnejo. Tako je danes, po skoraj osmih letih bojev, naftovod tik pred dograditvijo.
Kar zadeva sam naftovod, je ja sno, da so vse zakasnitve v gradnji pripomogle k temu, da je zgrajen bolje in da so dejavniki tveganja manjši, tako da ustreza mnogim zahtevam borcev za zaščito okolja Tem je tud) uspelo prisiliti ministrstvo za notranje zadeve ZDA, da je pripravilo obširno študijo o ukrepih za zaščito okolja na območju gradnje naftovoda. Znanje, pridobljeno v tej študiji, od seva iz več kot 200 dogovorov in po-
godb, ki so jih podpisale petrolejske družbe, država Aljaska in ministrstvo za notranje zadeve ZDA.
Kronika gradnje
Kronika gradnje tega naftovoda Je zanimiva- in, v slogu Američanov, širokopotezna. Se preden so bile vse pogodbe in dogovori formalno podpisani, je na stotine delavcev in strojev zgradilo začasno cesto iz ledu in snega čez zamrznjeno reko Yukon, da bi lahko prepeljali težko gradbeno opremo. S posebnimi letali so prevozili več kot 600 prenosnih vrtalnih enot in na tisoče ton hrane, goriva in opreme za gradbene ekipe. Konec aprila 1974 so tik ob začrtani poti naftovoda začeli graditi pomembno in vremenskim razmeram prilagojeno cesto. V petih mesecih je bila cesta zgrajena, poleg nje pa tudi 17 m širok »delovni prostor«.
Cesta ob naftovodu je za zdaj še zastražena in zaprta za javni promet. Država Aljaska se bo morala sama odločiti, ali jo bo prepustila prometu, morda pa jo bo celo izrabila za temelje hitre ceste. Zaščitniki okolja pravijo, da bi hitra cesta bolj ogrozila naravo kot morebiti razlita nafta. Neki novinar se je celo ponorčeval iz nje, češ da bo edinstvena, saj bodo morali stati ob njej posebni
prometni znaki. Tiste, je zapisal, ki bodo potovali po njej, bodo verjet-7 no opozarjale table z napisi: naslednja bencinska črpalka čez 580 km, pazite, motoristi lahko zmrznejo pred naslednjim mostom.
Sredi leta 1975 je bilo delo že v polnem razmahu. 20.000 delavcev, mož in žena, je delalo 12 ur na dan, sedem dni v tednu, da bi do konca lota zgradili pol načrtovanega projekta. Delavci so živeli v izredno težkih vremenskih razmerah. V arktični zi-i mi so se borili z vetrovi, ki so divjali s hitrostjo 96 km na uro in pri temperaturi minus 30 stopinj C prinašali mraz s temperaturo minus 66 stopinj C. V takšnem mrazu nezaščiten del telesa zmrzne v manj kot 30 sekundah, globoko dihanje pa je boleče in lahko poškoduje pljuča. Delovna storilnost je bila zelo zmanjšana. Pri vdihu zraka, ki ima nor. temperaturo minut 36 stopinj C, mora telo proizvesti dodatne količine energije, da se pri izdihu temperatura povzpne na običajno. Posamezna delovna opravila, ki so v normalnih razmerah zahtevala le nekaj minut, so se naenkrat raztegnile v ure. In zaslužki, ki se zdijo visoki, (tedenske plače visoko kvalificiranih delavcev se gibljejosokoli 1600 dolarjev bruto in delavcev okrog 1000 dolarjev bruto) so težko prisluženi, saj zahtevajo skoraj nečloveške napore.
Po prvotni zamisli naj bi bil ves naftovod razen v dolžini približno 80 km zakopan v zemllo ali led Al1a-skine tundre. Toda raziskave so pokazale zmotnost takšne zamisli., Danes je od 1280 km naftovoda zakopanih v zemljo le 600 km naftovodnih cevi. 680 km naftovoda pa potuje skozi tundro na visokih okopih, iti jih podpira 78.000 vertikalah nosil-nikov. Do spremembe v, načrtu Je prišlo zaradi dodatnih raziskav Aljaskins tundre.
Prvotni načrt spremenjen
Tundra je valovita planota, obl čajno pokrita s travo, lišajem in ma hom. Pod to tanko rastlinsko plastjo leži zamrznjena plast zemlje ali celo led. Ta plast pokriva 20 odstotkov zemeljske površine in je ponekod tanka, na Aljaskinem severnem pobočju pa je debela tudi do 666 m, Ko pride kratko poletje, se tundra obarva z- nežnim cvetjem in se otopli, dokler ne postane nekakšno go
basto blato, ki ga drži skupaj le tenka rastlinska plast. Ce npr buldožer odkrije to rastlinsko plast, prodre sončna toplota do zmrznjene zemlje ali plasti ledu, jo otopi in kot vodena rakasta tvorba pronica naprej ter se širi. Ko se led topi, se majhna brazgotina, ki jo Je napravil buldožer, razširi v jarek in ta v grdo pretakajočo se jamo. Ce bi delali po prvotnem načrtu in naftovod zakopali v to tundrino plast, bi jo toplota pretakajoče se nafte stalila, jeklene naftovodne cevi bi zgubile oporo, se vdrle in popokale. Raziskave so tudi pokazale, da bi vročina pretakajoče nafte v nekaj -letih otoplila zemljo okrog naftovoda v obliki valja s premerom 7 do 10 metrov.
Tako danes 680 km naftovoda leži na podpornikih, ki jih držijo nad zemljo posebni vertikalni nosilci, vsajeni v zmrznjeno zemljo. V vertikal nih nosilcih so posebne cevi z uteko činjenim amonijakom, ki poleti ohla ja zemljo, tako da ta ostane zmrznjena Ce bi se zemlja ogrela ali bi se dvignila temperatura nosilcev, bi se amonijak spremenil v hlape.^ki bi se dvignili do kondenzatorjev 'na vrhu vertikalnih nosilcev Kondenzatorji bi s hlajenjem hlape zgostili, tekoči amonijak pa bi po notranjih ceveh kapljal navzdol in začenjal ponoven proces hlajenja. Same cevi naftovoda so močno izolirane, tako da ostaja v njih prvotna naftna temperatura 52 stopinj C nespremenjena, tudi če je zunaj 29 stopinj C ali minut 45 stopinj C, celo do 21 dni, kar bo pomembno, ko bo prišlo do zimskih zastojev pri črpanju nafte. Posebni, s teflonom prevlečeni mehanizem, na katerem sloni naftovodna cev na prečnem podporniku, je narejen tako, da lahko vzdrži potresni sunek do 8,5 stopnje po Richterjevi lestvici Na potresnem območju je naftovod spe l.ian cik-cak. kar naj bi bila še dodatna varnost.
V pristanišču Valdez so zgradili posebne cisterne za »skladiščenje« nafte, ki prenesejo pritisk 4,66 m debele snežne odeje. V samem pristanišču pa bodo zasidrani tudi tankerji s posebno žaščito, ki naj bi jih varovala celo pred valovi, povzročenimi zaradi potresa. Pristanišče ima posebno vodovodno postajo, ki bo čistila z nafto onesnaženo morsko gladino Naftovod bodo nadzorovali s helikopterji, lz Valdeza pa ga bodo daljinsko upravljali s pomočjo mikrovalov in satelita.
Spomladi bi po načrtu morala biti gradnja nafte oda končana. Ce pa
bodo izpolnili še dodatni načrt, bo naftovod v polni zmogljivosti deloval že konec leta 1977, in sicer bo iz njega priteklo 1,2 milijona sodčkov nafte na dan, Ob tolikšni količim nafte pa se je pojavil nov problem, nekateri ekonomisti so namreč prepričani, da zahodne obalne rafinerije niso sposobne sprejeti tako velikega dotoka nafte.
Bogastvo pod mrzlo zemljo
Kakorkoli že je, je res, da je naftovod čudo na področju tovrstne konstrukcijske tehnike in da med mnogimi »naj« nosi tudi pečat najdražjega in najbolj finančno spornega projekta v zgodovini. Do zdaj )e stal že 7,7 milijarde dolarjev. Več kot 85 odstotkov naftovoda je financiranega s krediti in anuitete so 650 milijonov dolarjev na leto - več kot 1.750 000 na dan. Industrijski strokovnjaki predvidevajo čisti dobiček okrog 4.42 dolarja na sodček nafte. Po takšnih računih izgubljeni dan v proizvodnji nafte pomeni tudi izgubo 2,600 000 dolarjev v zaslužku Aljaske ip petrolej, skih družb in približno prav toliko v davkih državi.
Danes časopisi pišejo o Aljaski kot o vzhajajoči severni zvezdi z veliko prihodnostjo zaradi bogatih energetskih virov, ki jih skriva njena mrzla zemlja. Pred več kot sto leti, ko so današnje ozemlje Aljaske Združene države kupile od carske Rusije za ceno približno 5 ceintov za hektar, so časopisi pisali o nesmiselnem m dragem nakupu ledu in snega. Odkritja in izkoriščanje energetskih virov prinašajo petrolejskim družbam velike dobičke, Aljaski pa poleg blaginje tudi velik socialni pretres — in posameznikom celo bogastvo.
Kar zadeva nafto iz zaliva Prudhoe, Je jasno, da tudi njena rekordna produkcija ne more pokriti 60-odstotne-ga oovečapja uvoza težkih olj, ki so ga ZDA zabeležile od julija 1973 do julija 1976. Tako se proizvodnja in potrošnja vrtita v začaranem krogu in nova odkritja energetskih virov ne morejo zadovoljiti čedalje večjih potreb. S samo 6 odstotki svetovne populacije Američani potrošijb eno tretjino svetovnih energetskih virov, čeprav, kot cenijo strokovnjaki, polovica te energije ni nujno potrebna.
Alja Košak
IZBOR IZ DELA
29. januarja 1977
•» f UM * M <( » s
Militi r f j * j •»mil ! I « Sli
AsmjM
PLOČEVINA, RAZVRŠČENA KOT VŽIGALICE — Beograjčani so navdušeni za predlog, da bi Trg Marxa in Engelsa posejali s travo ter ga spremenili v kraljestvo pešcev.	Foto: dokumentacija Dela
DRUGAČEN BEOGRAJSKI TRG MARXA IN ENGELSA
Siti so pločevine
Beograjčani so navdušeni nad zamislijo, da bi njihov največji trg prekrivala trava in ne več avtomobili
OD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA
BEOGRAD. Januarja — Največji beograjski trg — Trg Marxj in Engelsa — doživlja v sedanjem obdobju nezaslišanega razmaha avtomobilizma hude očitke. Beograjski mestni očet|e sr zavedajo, da so ga pred 23 teti krepko polomili, ko so si ga tako zamislili m zgradili in poskušajo s pomočjo urbanistov narediti iz sedanjega čisto navadnega parkirišča v kai. ro se je spremenil, trg, ki bo vreden imena velikih mislecev znanstvenega socializma.
Beograjčani so se navduši-li za predlog, da bt to povT-šino spremenili v kraljestvo pešcev, zasejali travo in jo lepo uredili. Očitno so se na veličali šive in vsakdanje slike avtomobilov, razvrščenih kot vžigalice, in nenehnega predirljivega hupanja To svoje zanimanje so nedavno pokazali, ko so javno tribuno
| dnevnik -1
| Primorski | {dnevnik I
i	■
na temo, kako urediti Trg Marxa in Engelsa, prestali na eni nogi. Tako so se gnetli, da še jajce ne bi padlo na tla, če bi ga odvrgel, kot je rekel neki Beograjčan.
Osem uglednih arhitektov, dobitnikov več nagrad za do sedanje urbanistične rešitve, je someščanom ponudilo »svoje dobre usluge« Pred vsem nameravajo uredit- ze lenice ter povezati trg s pionirskim parkom in parkom pred skupščino SFRJ. Med najzanimivejšimi idejami je, kakor se zdi, rešitev arhitektov Bogdana Bogdanoviča in S. Miljkoviča. Ta dva predlagata, naj bi tam, kjer je danes parkirišče, uredili po gozden hribček. v katerega bi »vkopali« celo vrsto loka lov. Pred domom sindikatov bi nastala tako rekoč cela nova ulica, zavarovana pred košavo. Predlagajo tudi dru ga varianto — navadno oze lenitev brez travnatega grič ka. Vsi avtorji pa se strinjajo, da je zdaj prva naloga pregnati s trgd avtomobile
In posejati travo, potem pa poskrbeti za smotrne širše posege v tem prostoru.
Ko so začeli razpravljati o možnosti, da bi Trgu Manca ln Engelsa vrnili življenje, so se spomnili še nekega drugega trga v Beogradu — Trga republike, ki bi mu morali posvetiti več požornosti, da bi upravičil svoj pomen. V našem glavnem mestu si sploh bolj in bolj prizadeva-jo obnoviti izgubljeno ravnovesje med človekom in nara vo, ki so ga podrli darovi civilizacije, kakršni so avtomo. bili in tovarniški dimniki Beograjčanom očitno krvavi srce za posekanimi platana mi m travniki, ki jih je zamenjal asfalt. Ravno tako kor prebivalcem drugih jugoslo vanskib velikih mest.
Kljub tenju pa rpeščani še napi^I-rtrežftrfrSOTtJ4 vnemo kupujejo avtomobile. Najbrž si mislijo, da en avto več ah manj — seveda tisti, ki so ga kupili ravno oni — ne bo povečal težav.
SLOBODAN DUKIC
Zvezna mladinska akcija Posočje 77
Tudi letos bodo mladinci iz vse Jugoslavije pomagali obnavljati Posočje — V vsaki izmeni bodo štiri brigade
TOLMIN, 24. januarja — Čeravno so septembrski potresni sunki uničili precej tega, kar so brigadirji zvezne mladinske delovne akcije Posočje 76 v poškodovane hiše vgradili, se je vendarle pokazalo, da je. bila lanskoletna akcija upravičena. Zato jo bodo nadaljevali tudi letos.
Komisija za mladinske 'delovne brigade pri občinskem izvršnem svetu Tolmin je te dni že pripravila okvirni program del, ki bi se naj jih letos lotili mladi brigadirji. Ta-ko naj bi sodelovali pri graditvi ali obnovi naslednjih cest:	Borjana—Podbela^Ro-
bidišče, Smast—-Vrsno—Krn planina Kuhinja in od Robi-dišča do Logja. Poudarjajo, da je graditev ceste od Bor. jane, Podbele do Robidišča velikega pomena za obmejne kra.je, ki jih je najbolj prizadel potres. Od 15 kilomet-rov dolge ceste bo potrebno 2 kilometra na novo zgraditi. Mladinske delovne brigade bi pri tej akciji sodelovale pri zemeljskih delih od jum-,a do začetka jeseni.
Ureditev novih montažnih naselij in okolice od potresa porušenih vasi, je druga naloga mladinskih brigad in sicer v najbolj od potresa po-škodovanih vaseh kot so Bre-ginJ; Sedlo, Stanovišče. Pod-bela Kobarid, Ladra, Srpe-
Litostroj in Končar v Tanzaniji
NAIROBI, 25. jan. — Na licitaciji za izgradnjo druge faze hidroelektrarne Kidatu v Tanzaniji sta prodrla Litostroj in Rade Končar.
Litostroj bo dobavil dve turbini po 37 megavatov, Rade Končar pa ge neratorja zanju. Skupna vrednost del teh dveh delovnih organizacij znaša okoli šest milijonov dolarjev.
Do aprila, ko bodo podpisali dokončno pogodbo; ' bo tudi jasno, ali bo pri gradnji sodeloval« tudi -mariborska - Metalna. Pričakujejo, da bodo dobavo in montažo na hidroelek trarni Kidatu opravil) v poldrugem letu.
JOŽE KONEC
mca in 2a.ga. Na Šentviški planoti, ki je eno tisti.', območij ki je s pitno vodo na Tolminskem najslabše preskrbljeno, pa bi v enem od '•eejih naselij uredili vottoiod. no omrežje. Letos oi nadaljevali tudi z elektrifikacijo par tizanske Gorenje Trebuše, kar so začeli že lani na po.
Marmorja za dve stoletji
Za marmor, odkrit pri Kavadarcih, veliko zanimanje tudi v tujini
KAVADARCI, 24. januar (Tanjug) — Geološke raz-iskave, ki so jih zadnja leta opravili na območju občine Kavadarci, so pokazale, da je to področje bogato z rudami. V bližini vasi Merzen-Oraovec, okoli 35 km zahodno od Ka-vadarcev, so odkrili velike sklade marmorja. Odkrili so bogato nahajališče kakovostnega krednega marmorja (v štirih osnovnih barvah — sivo-beli, sivo-rožnati, rožnati in temno rožnati) z okoli 100.000 m' marmorne mase. V kratkem bodo to najdišče začeli izkoriščati.
Pred kratkim so začeli Izkopavati marmor pri vasi Dobrište. Namestili so najsodobnejšo opremo, ki je doslej niso uporabljali v nobenem rudniku marmorja. Pričakujejo, da bo letna proizvodnja dosegla več kot 4000 m' blokov, s preverjenimi geološkimi metodami so ugotovili, da je na tem področju toliko marmorja, da bi ga lahkp izkoriščali 200'ietf~~-
Na tujem trgu vlada veliko zahirtianje za marmor s teh dveh področij, kajti ta vrsta marmorja velja za posebnost in ga v svetu pri manjkuje. Prvi zglajeni bloki marmorja, ki so jih pokaza-li predstavnikom tujih firm, so zbudili veliko zanimanje.
mlad, sedaj pa bi hkrati z elektrifikacijo te gorske vasice uredili tudi telefonsko omrežje v tem kraju.
Odpravljanje posledic potresa in graditev objektov, ki bodo prispevali k skladnejšemu in hitrejšemu- razvoju gospodarske in družbene dejavnosti na najbolj nerazvitih delih tolminske občine
—	takšen je letošnji program dela mladinskih delovnih brigad. Po dosedanjem predlogu bi naj v vsaki izmeni de lale štiri brigade: prva pri obnovi ali graditvi cest, druga bi urejevala naselja, tretja bi gradila vodovod na Planoti, četrta pa bi zaključila elektrifikacijo Gorenje Trebuše ter to vas povezala s te-lefonom. V vsaki izmeni bi delalo 200 brigadirjev. Med njimi bi naj bilo 25 zidarjev, po 10 elektrikarjev in tesarjev ter 155 nekvalificiranih delavcev.
PETER POTOČNIK
Pomembna
šolska
naložba
MURSKA SOBOTA. 27. jan.
—	Ker sodi graditev nove centralne dvojezične osnovne šole v soboški občini med najpomembnejše naložbe, posebna skupina strokovnjakov pripravlja študijo za lokacijo te pomembne šolske ustanove. Odločitev bo znana že v prihodnjih dneh.
Določitev lokacije za novo dvojezično osnovno šolo, v kateri se bo potlej šolai mladi rod iz krajev na dokaj razvlečenem narodnostno mešanem območju vzdolž me je na.CJoflfjtem. je vsekakor odgovorna naloga Povezujejo jq,0ii^)icč z vrsto okoTno-sti, predvsem pa se potegu. iejo v soboški občini za rakšno krajevno središče, ki že ima vse pogoje za to. da bi zagotovili te) šoli z zelo zahtevnim poukom in s tako pomembnim poslanstvom perspektivo.	B B.
Človek epohe
Tovarišu Titu za vse, kar je doslej naredil za našo domovino, podeliti tudi tretjič red narodnega heroja
BEOGRAD, 27. jan. (Tanjug) — Ljudstvo predlaga, naj bi prvemu borcu naše revolucije, tovarišu Titu. ob 85. rojstnem dnevu tretjič dodelili red narodnega heroja. To je dolg do človeka, čigar ime nosi naša epoha, do človeka, ki je vse svoje življenje posvetil revoluciji, svojemu ljudstvu.
Tvorec naše revolucije, Josip Broz Tito, je edini Jugoslovan, ki mu je bil dvakrat dodeljen red narodnega heroja. To odličje, ki ga upravičuje samo izredno junaštvo in požrtvovalnost v boju pod zastavo, pod katero je naše ljudstvo krenilo v prihodnost, je tovariš Tito prvič dobil že 19. no. vembra 1944.
V tedanjem predlogu o odlikovanju maršala Jugoslavije je med drugim pisalo: » ... Velika antifašistična narodnoosvobodilna skupščina Srbije čuti neizmerno veselje, da lahko s tem predlo, gom izrazi posebno hvaležnost vse Srbije, ki danes prva praznuje velike dneve svobode — plod vstaje 1941.«
Prvi1 red narodnega heroja je maršal Tito dobil na seji predsedstva AVNOJ, ki je bila v Kolarčevi ustanovi, na današ-

RED NARODNEGA HEROJA — Predsednik Tito naj bi ga za svoj 85. rojstni dan zasluženo dobil že tretjič.
njem Študentskem trgu v Beogradu. Ta predlog je bil na seji edina točka dnevne, ga reda.
Predlog je prebral sekretar AVNOJ Ro. doljub 'Colakovič. Potem ie predseinik AVNOJ dr. Ivan Ribar v slavnostnem go-voru dejal, da je »predlog izvoljenih in pravih predstavniKOv srbskega ljudstva iz. raz želje vseh naših narodov,« ker je »tovariš Tito bil in ostal simbol poguma, požrtvovalnosti, velike privrženosti naši sveti stvari«.
Kronisti so zaoisali: člani predsedstva AVNOJ so prekinili dr. Ribarja z ovacijami, ki so tra jale več minut.,..
Pred petimi leti je ljudstvo spet iskreno in spontano povzdignilo glas tovariš Tito je bil v minulih 30 letih in je simbol hrabrosti, požrtvovalnosti, veliki in- svetli vzor. Z njegovim imenom je povezana naša zgodovinsKa opredelitev za.i.««iHU4ir|yww4Wi
-Ijanje, politiko neuvrščenosti - in no,j"1 se ' -
mir na »vetii.
Tako-je oil prvi vojak naše •revoMUja---na zahtevo ljudstva, za 80. rojstni dan. drugič odlikovan z redom narodnega heroja.
Red narodnega heroja je bil Uveden 15. avgusta 1943 z ukazom vrhovnega šta-
ba NOV in POJ. To odlikovanje so dobivali borci in voditelji, ki so se izkazali s svojim herojstvom v boju proti ljudskim sovražnikom, tisti, ki so s tem ute. iešali junaštvo, ponos in slavo naše vojske in ki so po svojih značajskih lastnostih čisti, svetli in priljubljeni v vojski m pri ljudstvu.
Preden je bil uveden ta red, je bil v veljavi naziv narodnega heroja.
V februarju drugega leta vojne se je v seznam narodnih herojev prvi, še za življenja, »vpisal« Petar Lekovič, kam nosek iz okolice Užiške Požege. Bil je star že 48 let, a je nezadržno jurišal na sovražne bunkerje, vedno prvi v naskoku, iz katerega sc je vračal zadnji. Tako je bilo tudi v boju pri Zivnju. Partizanski bataljon je ob svitu, po večurni bitki, ostal brez enega samega naboja. Borci so se morali umakniti. Petar pa se s ta-kšno usodo ni mogel sprijazniti. Zaostal je za bataljonom in z golimi rokami začel valiti skale na sovražne vojake.
Najmlajši narodni heroj je Mika Bos-nič, petnajstletno dekle, ki je bila odli kovana posmrtno. Zrtovala je svoje mlado življenje, da bi med desantom na Drvar rešila posadko našega tanka in s tem branila vrhovnega komandanta, za to da bi njene današnje vrstnice imele, kar njej ni bilo dano — srečno m brez-skrbno otroštvo.
Od 1322 narodnih herojev jih 900 ni dočakalo pomladi zadnjega leta vojne. Ve-čina nosilcev tega odlikovani, ki so pod vodstvom tovariša Tita od vsega začetka »jurišali na nebo«, je omočila red narodnega heroja s svetlo barvo'lastne krvi. Obležali so rw Kozari, Neretvi, Sutjeski Batini ...
Ta znak junaštva je dobilo 91 žensk Te so v minuli vojni postavile na laž yse pravljice o tem, da Je junaštvo s puško v roki samo »moški privilegij«.
Najmlajši danes živeči narodni heroj je ženska: Fana Kočovska-Cvetkovič.
Graditelj naše revolucije. Josip Broz Tito, jč tako prvi kot tudi drugi red narodnega heroja sprejel kot skupno prt znanje — ne samo njemu, temveč ' vsem tistim, ki so izgoreli med revolucijo, vgradili del sebe v splošno stvar.
Na slovesnosti, ki je bila 24. maja 1972 v zvezni skupščini, je tovariš Tito, ko se je zahvaljeval za ponovno dodelitev tega reda, poudaril:
»Ta red sem dobi! med vojno, od AVNOJ. In takrat sem rekel, ua ga spre-jemsm kot priznanje ne le meni kot vrhovnemu komandantu, temveč vsem tistim, ki so prelivali kri po' vsej Jugoslaviji. Rekel sem. da sta v ta red vtkana tudi njihova požrtovovalnost in prizade-vanje v našem osvobodilnem boju.
Prnii tako lahko rečem tudi danes, da sprejemam ta red ne samo kot znamenje priznanja meni, temveč vsem našim delovnim ljudem, vsem mojim sodelavcem ker smo -si dolgo vrsto let vztrajno pri-zadevali uresničiti, za ka.r so se bojevali fcMih dihneš, m več m ki so •„<% ^-Audoči rodovi živeli boli,:.
iz
srca, iskreno, kot, zmerom. Josip Broz TISO. je za v$p tisto, kar je doslej storil za našo domovino, zaslužil tudi tretji red narodnega heroja.
VOJO LALIC
Domačijski zapis
Iz „totih“ krajev
•	v
Gremo na Štajersko, tja do Maribora in naprej
Leta 1057 je Ljubljančan, ki se je peljal v polnem kupeju Štajercev iz okolice Ptuja, m Pragerskem stopiTk oknu vagona, uzrl ravnino Dravskega poha. in vzkliknil: »Zdej smo pa u Prlekiji/« Ptujčani smo ga posmehljivo zavrnili, češ icalco slabo pozna suo-jojlomovtno. Kje je šef Prlekija' smo se zgražali, Se celo uro se boS cijazil tja ndot« m Sele nekje za Ormožem, od_ Cvetkovcev naprej, se boš lahko navduševal nad Prlekijo. Tod so~ se vlaki takrat res neskončno cijazili. Na Pragerskem so od Ijubljamko-ma-riborskega vlaka, naj je bil brzec ali navaden, odklopili zadnje vagone.
Brzec je nato lahno oddrdral naprej po prvi slovenski »južni« železnici — tisti, k) jo je prvi poveličal Prešeren v »Pesmi od železne ceste« — do Maribora in z nekaj mednarodnimi pulmani naprej čez Šentilj v Avstrijo in na Dunaj, naši »prleški« vagoni pa so morah počakati navadni vlak Maribor—Hodoš oziroma Maribor—Čakovec In ta počasni razmajam »prlek« je skozi Cirkovce, Kidričevo in Ptuj odsopinai v Ormož, kjer so njegovo trakuljo drugič presekali. Del so poslali skozi pravo Prlekijo v Mursko Soboto in Hodoš, del pa skozi zadnji slovenski kraj, Središče ob Dravi, v Čakovec Sicer pa si Slovenci nismo edini kar zadeva tisti »gor« m »dol«. Štajerci namreč potujemo »gor« v Ljubljano in se vračamo »dol« v Ptuj, Ormož in Ljutomer Kranjci pa potujejo »gor« na štajersko Menda imajo tokrat prav Ljubljančani, ker je sever tudi na zemljevidu vedno »gor«, jug pa »dol« in ker tudi narodna pesem poje »gor na štajersko«.
In vendar je imel presenetljivo prav tudi naš sopotnik iz Ljubljane, ki se je že v Pragerskem začel navduševati nad Prlekijo Ce je namreč mislil Prlekijo glede na narečje, si z jezikoslovci ni bil navzkriž.
Kje je pravzaprav Prlekija?
V članku »Prleško narečje« slovenskega jezikoslovca Rudolfa Kolariča, izšel je v zborniku »Svet med Muro in Dravo«, beremo: »Danes razumemo pod prleškim narečjem vse govore, ki se govorijo v mejah: Mura od približ-žno Slatine Radenci do izliva Ščavnice v Muro, slovensko-medmurska meja do Drave Drava do izliva Dravinje, Dravinja do Lešja, odtod čez Medvedce prek Pragerskega (pa nas je ujel, Ljubljančan) do Rač, nato črta na vzhod prek Šentjanža (danes Starše) na desnem bregu Drave, Vurberka na levem bregu Drave, dalje Biš ob Pesnici—Co gentinci—Slatina Radenci Prebivalci sami si delijo narečja na več govorov: spodnjeprleški (vzhodno od črte Ormož—Ljutomer) mursko-ščavmško-spodnjepesniški ali srednjeprleški (obsega tudi vse spodnje Ptujsko polje) in kuj leski (po besedici kuj — kuj pridem — takoj pridem, ali — kuj se tak ne hrši — nikar se tako ne postavljaj, ne junači), ki zavzema gornje Ptujsko polje med Dravinjo in Dravo .« itd. Tudi slavist in domačin iz okolice Ptuja, Kolafrič, imenuje »gornje Ptujsko polje« napačno, saj misli na Dravsko polje. Katero je Dravsko polje in katero Ptujsko, je razčistila že geografinja Stupanova pred drugo vojno in n.iena razlaga se sklada z ljudskim razločevanjem: Ptujsko polje |e na levem bregu Drave, med Ptujem Dravo in Ormožem (Markovci, Moška,jnci, Gorišnica, Dornava itd., tore.i »lukari.ja« ali tudi tradicionalna dežela korantov). Dravsko polje pa je na desnem bregu Drave, ti-b
sto kar prof. Kolarič imenuje gornje Ptujsko polje. Štajerci imenujejo Prlekijo le ozemlje spodnjeprleškega govora (po Kolariču) vzhodno od črte Ormož—Ljutomer, ker neznantsveno zamenjujemo pojma »narečje« in »govor«. Prleško narečje se res začne pri Pragerskem.
»Nenarečne« štajerske popevke
Ko smo že pri narečjih in govorih: ni treba posebej zatrditi, da so se popevke štajerske »Vesele jeseni«, pri-ljubljenga mariborskega popevkarskega festivala, Slovencem priljubile, podobno kot Hrvatom krapinski festival »Kajkavsjce popevke«. Ljudem ugajajo slikovita narečna besedila, četudi popevke s tega festivala niso glasbeno tako dognane »Vesela jesen« uveljavlja poleg štajerskih tudi razne dolenjske »ščoukce« pa gorenjske in primorske pesmiče, vse pa se kar naprej vrtijo tudi na ljubljanskem radiu. Vendar je čistih štajerskih besedil malo in pišejo jih ljudje, ki so zares doma iz Prlekije in iz drugih krajev v mariborskem zaledju, medtem ko so tiste, ki jih pišejo Mariborčani in drugi tekstopisci, zložene v čudni mešanici štajerskih in celo neštajerskih govorov Tako, na primer, Prlek izgovarja v takih pesmicah njemu povsem tuje diftonge: reiko = rekel ali šou = šel namesto po prleško »ša« ali pa »šo« in »reka« ali »reko« itd.
Povojni Maribor je izrazito mesto priseljencev, kot so vsa naša večja mesta in na novo nastala industrijska središča vključno z Ljubljano. Namesto predvojnih 30.000 ima Maribor danes že 130.000 prebivalcev. Staro mariborsko govorico zna le še neznatna manjšina Mariborčanov Podobno sem slišal, da v Ljubljani stara šišenska ali vodmatska ljubljanščina že čisto izumirata. Največ današnjih Maribor-
čanov je Polancev s Ptujskega in Dravskega polja, Prlekov, Haložanov, Pohorcev in Prekmurcev. Prišleki' povsod sprejemajo mestne govore — pogovorni jezik, vendar tako, da v njihovem jeziku ostajajo prvine narečnega jezika, ki pa se čedalje bolj izgubljajo.
Pozna »štajerska« prestolnica
Slovenci so se v novi Jugoslaviji priseljevali v mesta v več valovih, kakor so pač bili močni procesi industrializacije in deagrarizacije. Zdaj je priseljevanje bolj umerjeno, vendar konstantno. Do leta 2000 pričakujejo nove tokove v mesta, saj se bo stopnja urbanizacije v Sloveniji povečala.
Povojni razvoj je stari, industrijsko močni Maribor sorazmerno pozno naredil za pravo »štajersko prestolnico«. Mesto šele zadnja leta počasi, vendar drugo za drugo osvaja tako imenovane »višje funkcije« regionalnega središča (v šolstvu — vrhunec je mariborska univerza, zdravstvu, prometu, kulturi, trgovini, gospodarstvu, znanstvenemu raziskovanju). Razmere so ovirale pokrajinski središčni vpliv Maribora na zaledje, saj je Maribor še zdaj nesojena »prestolnica revnih« — največ med 11 slovenskimi manj razvitimi občinami jih leži okrog Maribora. Maribor je vsa leta po vojni doživljal »beg možganov« in spodobnih ljudi v kulturi, znanosti, politiki in- gospodarstvu. To so že znane in velikokrat povedane stvari. So pa za nepovezanost Maribora z zaledjem krivi tudi teže razložljivi m empirično težko ugotovljivi razlogi. Ko se je nedavno pisatelj Miško Kranjec pogovarjal s svojimi prekmurskimi rojaki v Rakičanu, je med drugim omenil, da se mu zdi, da se Prekmurci rajši naseljujejo v Ljubljani kot v Mariboru Ne ve, zakaj. Tudi mi ne vemo, zakaj je bil recimo, Ptuj toliko let bolj navezan na Ljubljano kot na svojega velikega severnega soseda — na Maribor y trgovinskih, političnih, gospodarskih celo v kulturnih stikih si je rajši iskal partnerje v Ljubljani kot v Mariboru. Je kriv počasni razvoj Maribora in njegova šibka vplivnost ali še kaj drugega, postavimo, v zavesti in vedenju ljudi? Gre morebiti za staro, iz roda v rod podedovano nepozabljeno zamero in tiho rivalstvo, v katerem je Ptuj bil dvakrat poražen? Prvič, ko mu je Maribor v srednjem veku 'zpulil pred nosom vinsko trgovino, drugič pa je bila Kriva »južna železnica«, ki naj bi bila po prvi različici obšla »provincialni« Maribor in tekla skozi Slovenske gorice in Ptuj. Pa je že v Prešernovih časih zmagala druga, »mariborska« varianta, Ptuj pa se je dokopal do lokalne železnice šele
leta 1860, medtem ko so Slovenske gorice ostale do danes prometno zanemarjene. Zarodek industrije je Mariboru dala namreč »južna železnica« z delavnicami železniških vozil.
Sredi prejšnjega stoletja je gospodarska rast v »nemškem« Mariboru porodila tudi njegov slovenski nasprotni pol v zagnanih narodnih buditeljih, tako da sta prvi slovenski dnevnik »Slovenski narod« urejala Tomšič in Jurčič v Mariboru, tu pa so se stekale tudi druge narodne budniške niti v času prvega najvišjega političnega dejanja — taborov Od tedaj se je zaledje močneje kulturno in politično, to je šlo z roko v roki. navezovalo na Maribor (pozneje so znana tudi romanja z vozovi na slovenske kulturne prireditve v Maribor iz zaledja, celo iz Ljutomera). Toda Ptuju ni nikoli šlo gladko. Najbrž zato, ker so majhni in politično slabo diferencirani Ptuj obvladovali Nemci in nem-čurji še močneje kot Maribor ali Celje. Šele po vojni se stanje hitro spreminja. V trgovini in gospodarstvu je povezav s ptujskim območjem sicer malo, ker mariborska trgovina sama ni dovolj ekspanzivna in organizirana, gospodarstvo pa ima tudi nenehne »težave (delež Maribora v SRS spet pada); naglo se razvijajo predvsem šolske povezave (univerza in usmerjeno izobraževanje),zdravstveni jn kulturni stiki, slednjič pa je našlo skupni jezik tudi kmetijstvo (mariborski agrokombinat je TOZD sestavljene kmetijske organizacije s sedežem v Ptuju) Škoda, da tako pozno, zakaj kmetijska Štajerska, posebno njeno vinogradništvo, bi bilo najbrž moralo že davno najti trdne vezi z Mariborom, s Ptujem, z Ormožem in Ljutomerom pa z Gornjo Radgono. Vsakogar od nas veselijo tudi iz polja rastoče oranžno pobarvane zgradbe novih skupnih ptujsko-mariborskih klavni-ških :n' mesnih predelovalnih obratov v Zlatoličju, točno na sredi poti med Ptujem in Mariborom, šele zdaj postaja od Maribora 25 km oddaljeni Ptuj z mestom pod Pohorjem naravno somestje Univerza je močna vez, ker je štajerskim delavskim in kmečkim otrokom odprla vrata do najvišje izobrazbe ob denarnih bremenih, ki jih starši še zmorejo Veliko mariborskih študentov živi pri svojih mariborskih sorodnikih, v bližnje kraje (Ptuj, obdravski del Slovenskih goric, Dravska dolina, Dravsko polje) pa se v šolo na univerzo celo vozijo, kot se že od davno vozijo dijaki. Čeprav je vseslovenska, je mariborska univerza predvsem za Štajerce, od Brežic in Zagorja prek šaleške doline do Prekmurja/— iz,vseh teh pokrajin je skoraj 63 odstotkov študentov.
Novi čas naglo odplavlja stare stereotipe, predsodke in razdvojenosti štajerskih pokrajin in na novih samo-
upravnih družbenih razmerjih tke vezi (medobčinske m reg.onalne povezave) v gospodarstvu, šolstvu prometu, zdravstvu kulturi itd Vse to še manj' razvite štajerske kraje m ljudi rešu. e iz osamljenosti zakotnosp in odrezanosti, torej iz tegob, ki so skoraj vselej vzroki in posledice gmotnega ;n duhovnega siromaštva. Celo najmanj razvite Slovenske gorice in Haloze že zdavnaj več ne poznajo krivic, kakršne je popisoval rojak iz Dornave, pri Ptuju, mariborski profesor, pedagog in napredni sociolog Fran Zgeč (1896— 1961) v svojih spisih - mimogrede, čas bi že bil, da bi kdo obdelal in ovrednotil njegovo delo V primerjavi z Zgečevimi »Halozami« (naslov njegove študiji) živijo Haložani in Prleki danes1 skoraj enakovredno imovitejšim dolincem s plodno zemljo. Njihovi otroci se šolajo in so dobro oblečeni,1 lačen ni nihče in tudi stanujejo (izvzeti moramo le posamezne zapuščene stare ljudi) večinoma znosno Opaziš pa njihovo družbeno zapostavljenost v nepotešemh potrebah tako imenovanega družbenega ali še točneje »komunalnega standarda« V razpravi o ustavnih spremembah so na marsikaterem slovenskogoriškem in haloškem zboru občanov postavili nedvoumno vprašanje: »Ali imamo po ustavi pravico do pitne vode?«
Ko je gorela kopica
V Halozah sem te dni doživel tole: »Prihodnjo jesen naj bi sem gor v gorice napeljali vodovod,« mi je pripovedoval skrben kmetijski delavec. »Od nas terjajo izkope jarkov — to radi storimo — zraven pa 6000 din prispevka na družino. Kje jih bomo vzeli? Z eno plačo vzdržujem tri otroke in nezaposleno ženo, ki skrbi za mater in otrqke m dela na zemlji, da se preredjmo. Ne bom zmogel prispevka. Kako ga bosta šele moja soseda, ki imata po več kot deset otrok! Kdo bo plačal za nas? Občina? Republika? Kmetiiski kombinat, kjer delamo?«
Poleti pa sem videl v. Halozah goreti seneno kopico. Ljudje so jo komaj pogasili z zadnjimi kapljami vode iz betonske cisterne in bili potem zato žejni, sicer bi se jim bila vnela hiša in gospodarsko poslopje. Stara ženska se je zastrupila s škropivom (herbicidom) proti plevelu: kako priti do rešilca, če pa daleč naokrog ni tele-. fona?
Nekaj zemeljskega, naravnega je v poeziji in slikarstvu Štajercev, smo brali pri književnih teoretikih. Vendar zemlja človeka tudi uklepa. Dolgo se čevljev drži.
France Forstnerič
i
primorski dnevnik
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
29. januaria 1977
NOGOMET
V DRUGI AMATERSKI LIGI
PROSEČANI V ZELO DOBRI FORMI TOKRAT PRED TEŽKO PREIZKUŠNJO
M naših zastopnikov na Tržaškem bo le kriška Vesna igrala na domačem igrišču
2. amaterska liga
roseško Primorje, ki je zasluže zimski prvak te kategorije, bo se/1 Pred dokaj težko nalogo. Pro-j ani “odo namreč v gosteh igrali DrZfVjrno Rosandro, ki zna prav domačim občinstvom večkrat ^netiti.
dot.* ■? trenutno Primorje v dokaj v J1. 'ormi, je pokazalo v nedeljo riŽU’ kjer je brez velikih težav lJraVil° vesno. Naloga prvega z cl o"Ce ^ seveda dokaj težka: igral-namreč pod velikim psihičnim skom, kajti zmaga je nujna. Po-a 8 pa vsak nasprotnik vodeni a l vse od sebe, saj mu pome-dober izid dvojen uspeh.
u.	, 1 bazoviška Zarja bo tokrat zadn8v gosteh. Bazovci pa so v in > tekmah pokazali prisebno da S5,j'vo igro, teko da Je uPati> kazal- tudi proti San Marcu po-vj?' kaj zmorejo in da bodo se-jjij ,^“omačinom po možnosti iztr-
nit/'oiai ostalih dveh naših zastop-Pa / V kategoriji na Tržaškem kri n posebno rožnat. Tako Vesna Pila °re® namred nevarno zdrk-nast 118 'estv'ci >n vsak nadaljnji
v,	?p bo za naše nogometaše pranih t0!*19 za osvojitev predragoce-
tf^ek v borbi pred izpadom.
Paših 8ni bodo- kot edini doma od abe* Zf!st°Pnikov, skušali odnesti ne na račun, sicer zelo moč-^l^dajsterice Opicina Supercaffe. i2pI/a Vesninih igralcev bo seveda koi 'j® težka, sai bo tudi v tem kaj i sko moštvo nastopilo z do okimjeno postavo.
In H1 Breg bo igral z opensko eki m.Mir žni bodo v gosteh skušali ki ni • Predragoceno točko Opicini, in j Je na lestvici pri samem vrhu Vpr;^ Zato tudi v tem srečanju fa-
3- amaterska liga
,, j^benski Primorec je trenutno pr-tfjjJestvici te kategorije. Nogcme-
H</rimorca nizajo zmage kot na ^t?n ? traku in tudi a — ve!iki San Sabba ne bi biček ^ežav> da osvojijo ves izku-Uč/o ‘ Gaia, ki je trenutno na od-5kron? dru8em mestu, bo igrala s *Pe i?.° .enajsterico Donatori San-lejt'. ki je na predzadnjem mestu v, ® le s petimi točkami. naDp .kaže, da bosta naši ekipi še lestvi^j držali vodeči poziciji na
PiIrt,8s.b° igral doma, a proti moč Pi«ii*Pl s- Anna. Za Krasove nogo-Vic/^’ ki so še vedno na dnu lbst-* z dvema točkama, bi bil že ' ^en izid lep uspeh. ,3UJ!	•
z enajsterico smeli imeti
AVTOMOBILIZEM
RALLY MONTECARLO
Sandro Munari premočno zmagal
MONTECARLO, 28. - V Monte-carlo je srečno privozilo nič manj j kot 176 avtomobilov, ki so se pome- ’ rili še na zadnji preizkušnji, dolgi 1610 km od Monaca - Gap - Vals Les Bata - Digne - Mondco. Na tej dolgi progi pa je bilo še petnajst posebnih preizkušenj. Avtomobilisti so imeli nekoliko olajšano nalogo, ker ni bilo snega. Toda ne glede na to je bila selekcija izredna. Končni zmagovalec Munari je vodil pred Fincem Alenom in Francozom Andreutom.
Četrti pa je bil drugi Italijan Pinto.
Že prej pa so bili izločeni iz tekmovanja Munarijevi najhujši tekmeci Francoza Damiche in Frequlin ter zahodni Nemec Rohrl, kar je nepremagljivemu Munariju samo o-lajšalo delo. Potem ko so ostale vožnje izločile še Finca in rojaka Pinta sta Munari in Maiga pokazala vso svojo spretnost in neprekosljivi Italijan je tako slavil že četrtič. Druga sta bila Francoza Andruet - »Biche*.
Končni vrstni red:
1.	Munari - Maiga (Italija)
lancia stratos	6.36’13”
2.	Andruet - Biche (Fr.)
fiat abarth	6.38’29"
3.	Zanini - Petisco (Šp.)
seat,	6.47’Or
4.	Canellas - Ferrater (šp)
seat,	6.55 03”
5.	Swaton - Corbesse (Fr.)
poršche,	H5.59T7”
KOŠARKA
V R AZNIIUPRVENSTVIH
Igralci Jadrana jutri v Gorici Derbi dečkov med Borom in Bregom
Poletovi mladinci bodo igrali brez najboljšega strelca Borisa Viteza
DOMAČI ŠPORT
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Tudi to prvenstvo se bliža koncu. Jutri bo deveto kolo. Jadran bo gostoval v Gorici, kjer se bo spoprijel z mlado peterko Arte, ki je še vedno na zadnjem mestu brez točke.
Upati je seveda, da naši košarkarji ne bodo podcenjevali tega nasprotnika, • ki sicer nastopa v tem prvenstvu, tako nam je dejal pred kratkim tehnični direktor kluba Gabrielli,, zgolj z namenom, da si mladi košarkarji naberejo dragocenih izkušenj.
MLADINCI
Oba naša zastopnika v tem prvenstvu bosta pred dokaj težko nalogo.
Poletovci bodo v gosteh igrali proti ekipi Saba. Openci so to ekipo že premagali v prvem delu prvenstva, jutri pa bodo igrali brez svo-
IIIIIIIIIMIIIIIIIIMIIIIIIIIIllllIllHIMIIIIIIIHimilinilllllillllllllHlIllUmHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIHIMIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIHIIIIIimillHmillHIIIIIIIIIIIIIII
ODBOJKA
V RAZNIH PRVENSTVIH
Breg doma pred težko nalogo Sloga v borbi za prvo mesto
Nabrežinke startajo na prvo zmago - Borovci doma proti beneški ekipi CUS
VELESLALOM ZA SP
Benova zopet prva
4^ GeRVAIS, 28. - Mlada fran-•Pct Srr>učarka Perrine Pelen je j pr'jctno presenetila.
■o ko je v sredo presenetlji-M0arij Sala v veleslalomu v Crans 4 po/1/8 v Švici, je danes ponovi ?3r$lta Sn uspeh v domačem smu ig 131 središču St. Gervais. Po-‘ - šrit. Ve^a mesta komaj 16-letne ?o m"z,r>je velja poudariti še dru-bjj st° domačinke Emomet, kar s/ za ve'iko slavje francoske-^Učanja vej kot dovolj po t^ Jn ne preveč uspešnih sezo-
V nadaljevanju odbojkarskih prvenstev bo drevi nekaj izredno zanimivih tekčm. Ta konec tedna ne bo nobenega slovenskega derbija in tako bodo naše ekipe zaposlene v osmih arenah. V gosteh bodo igrale tri šesterice, vse ostale pa pred domačimi gledalci. Upati je torej, da bo tudi končni izkupiček točk zadovoljiv.
1 MOŠKA B LIGA
Odbojkarji Bora bodo gostili dobro poznanega tekmeca Cus iz Be-
ta za nameček še z istim izidom. Tako domačini kot tudi gostje nimajo nobenih »skritih* kart, da bi presenetili in glede na dejstvo, da bodo «plavi» to pot zaigrali z najboljšo postavo, bi morali točki o-stati doma.
ŽENSKA B LIGA
Zastopnice Brega bodo igrale doma s Salo iz Trenta, ki je nesporen favorit v tej skupini. V prvem nastopu tega drugega odločilnega dela je pred tednom Sala doma
netk. Že v prvem delu prvenstva i odpravila Sokol, Breg pa se je
sta si ti dve ekipi stali nasprot ob mreži. V Nabrežini so zmagali borovci s 3:2, v Benetkah pa so jim odbojkarji Univerzitetnega športnega kroška vrnili milo za drago
vrnil iz Gorice praznih rok. Pomlajena šesterica Brega z vključitvijo nekaterih starejših igralk lahko preseneti .in po vsej verjetnosti niso kar tako pripravljene predati
1,	p/stni red veleslaloma
2.
3, ,Vho
(Fr.) ^onet (Fr)
1. na?eper (Av.)
5.	(ZRN)
6.	S^ani (it.)
7	s/,T1'nard (Fr.)
8	2J« (Fr.)
9. o^Pmeister (ZRN) !,;®°per (ZDA)
1.	*a SP
1. ;£cav() vi-}
*
8.	(Av.)
83”60 .84"4t 84 "70 84”78 85"28 85"50 35”74 86"72 86 ”73
i £eUett (Fr)
8.	v/briggen (švi.)
9.	fe'(Av.)
Kli/fota (It.) in llltermaier (ZRN)
Borove odbojkarice, ki so v prvem kolu premagale ekipo Bolzano s 3:2 (na sliki: posnetek te tekme), bodo danes gostovale v Moglianu Venetu
izkupička. To pa še toliko bolj, ker bodo domačinke zaigrale s tre nutno najboljšo postavo. •
Ne glede pa to, da je v prvem nastopu Sokol izgubil, ima drevi enkratno priložnost, da osvoji prvi dve {očki drugega dela prvenstva. Gostje iz Bonate Sotto (to je iz okolice Bergama) so prava neznanka, toda slej ko prej ne tako močne, da bi lahko prikrižale račune Sokolu.
Po prvem zmagovitem nastopu bodo barovke drevi igrale v Moglianu Venetu. Ti dve šesterici sta se letos že dvakrat srečali in je ostal neposredni obračun neodločen z eno zmago za vsakega. Tržačanke bodo vstopile na igrišče brez Furlaničeve in Glavinova bo prišla neposredno s smučanja. Vsekakor pa je pričakovati boljšo igro »pla-vih» kot pred tednom dni v srečanju z Bolzanom.
MO&KA C LIGA
Igralci Kraša bodo gostovali v Vidmu, kjer igra domače tekme Kennedy iz Adegliacca. Furlani so v preteklih dve nastopih enkrat zmagali ta enkrat izgubili. Kot je znano, pa je Kras ostal dvakrat praznih rok. Verjetno bo to spopad dveh več ali manj enakovrednih nasprotnikov. Odločilno pa bo prav gotovo trenutno razpoloženje posameznih odbojkarjev na eni ali pa drugi strani mreže.
1. MOŠKA DIVIZIJA
Po preteklem, izredno spodbud nem domačen nastopu, igra 01ym pia iz Gorice drevi spet pred domačimi gledalci, šesterica mestnih redarjev iz Vidma jim ne bi smela mešati štren, kar pomeni, da imajo Goričani ideatao priložnost za drugo zaporedno zmago.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Osrednja tekma 1. kvalifikacijske skupine bo derbi med Julio in Slogo. Obe šesterici sta zaenkrat še neporaženi in zmaga v tem neposrednem obračunu pomeni izdaten korak k osvojitvi prvega mesta skupine. Prednost je na strani Ju-lie, toda Sloga je letos že presenetila in ni rečeno, da ne bo prekrižala računov nasprotnicam tudi drevi.
Po dveh pekočih zaporednih porazih ima Kontovel v srečanju z ekipo Acli Sv. Jakob končno lepo priložnost za prvo zmago v tem prvenstvu. Gostje so preslabe, da bi lahko spravile na kolena slovenske odbojkarice.
G. F.
jega najboljšega strelca Borisa Viteza, ki je na «šolskem smučanju*. Če upoštevamo tudi, da so Frizza-tijevi varovanci trenutno v dokaj dobri formi, saj so v minulem kolu premagali Juventus, potem je jasno, da bodo Openci pred zahtevno nalogo.
Tudi borovci bodo igrali v gosteh. Po zadovoljivem nastopu v tekmi s Sidertecnico se bodo tokrat naši košarkarji spoprijeli s Servolano, ki je pravzaprav «četrta sila* tega prvenstva. Škedenjci so že v prvem delu zanesljivo odpravili borovce in so seveda tudi danes v tem srečanju favoriti.
NARAŠČAJNIKI
Od naših zastopnikov bo tokrat le Polet igral doma. Openci bodo namreč sprejeli v goste ekipo Ricrea-tori, ki je tretja na lestvici.
Borovci pa bodo jutri igrali kar proti prvemu z lestvice, proti moštvu Inter 1904, ki je tudi favorit za končno zmago tega prvenstva.
Brežani pa bodo gostovali pri močnemu Ferroviariu. Breg pa bo tokrat igral z dokaj okrnjeno postavo, saj so kar trije standardni igralci na »šolskem smučanju*.
DEČKI
Le po dolgem premoru bodo zopet na vrsti tudi tekme dečkov.
f
SKUPINA A
Že v prvem povratnem kolu bo slovenski derbi med Borom A in Bregom. V prvem srečanju v Dolini so tesno zmagali Brežani in danes se nam torej obeta dokaj zanimivo in izenačeno srečanje.
_ SKUPINA B
Na Kontovelu bo jutri derbi kola: domače moštvo bo namreč igralo proti ekipi SABA, ki jei v prvem delu prvenstva že premagala naše košarkarje, potem ko so le-ti vodili skoraj z dvajsetimi' točkami razlike. Kontovelci se bodo torej skušali danes oddolžiti za spodrsljaj v prvem delu in bodo obenem tudi skušali ostati v borbi za prestop v finalni del.
Poletovci bodo tudi igrali na domačih tleh, tokrat proti Italsidru, ki ne sodi med boljše peterke te skupine.
Borovci pa bodo no postavo proti rju 1904.
igrali z okmje-vodečemu Inte-
edko
						
r		(«1				1 J
vmmM		
Catanzaro • Milan	X	
Cesena - Lazio	1	X
Inter - Fiorentina	X	
Napoll - Perugia	1	
Roma - Juventus	1	X
Sampdoria - Bologna	1	X
Torino - Foggia	1	
Verona - Genoa	1	X
Atalanta - Pescara	1	X
Cagliari - Monza	1	
Palermo - Lecce	1	
Sambenedett. - Vicenza	X	X
Teraana - Catanla	1	
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
1 X 1 1	2 X
1 2 2 1
1 1 X 2 1 X X 1 X X 1 2
DANES
SOBOTA, 29. januarja 1977
t ATLETIKA
ATLETSKI MITING
16.00	v Milanu
Nastopa tudi Bor • » *
. V ORGANIZACIJI ADRIE
14.30	v Lonjerju
Kros za domačo mladino
KOŠARKA
MLADINCI
17.00	v Skednju Servolana - Bor
DEČKI
16.30	v Trstu, Ul. Caravaggio
Bor A - Breg
« « *
15.00	v Gorici
Ardita - Dom
ODBOJKA
MOŠKA B LIGA
18.00	v Nabrežini
Bor - CUS Benetke
ŽENSKA B LIGA 21.15 v Dolini Breg - Sala Trento * « *
20.45 v Moglianu Venetu
Mogliano Veneto - Bor
Zarja je doslej v 2. nogometni amaterski ligi zadovoljila. Na sliki: posnetek tekme Zarja — Pro Farra
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitniiiimiiiiiHiftmniiiiOiiniiiiiiiiiliiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiHiiiiiiiiiiiii
BOROVKE V MILANU
Danes popoldne, ob 16. url, bo v Milanu državno mladinsko prvenstvo indoor, na katerem lahko nastopajo mlajši mladinci ln mladinci prvega letnika, ki so v lanski sezoni dosegli predvidene norme.
Prvenstva se bo udeležila tudi ženska štafeta Bora, ki bo nastopila na sicer nenavadni razdalji • 4x200 m, v postavi: Sonja Antoni, Marina Pu-rič, Marinka Semolič in Daniela Tretjak. Iste atletinje so lani na državnem prvenstvu v Viareggiu dosegle odlično peto mesto v štafeti 4x400 m, kar upravičuje upanje na dobro uvrstitev na tem tekmovanju-
ATLETIKA
DANES POPOLDNE
V organizaciji Adrie kros za domačo mladino
Tekmovanje v Lonjerju se bo pričelo ob 14.30
21.15 v Nabrežini
Sokol - Bonate Sotto
MOŠKA C LIGA 21.15 v Vidmu Kennedy - Kras
1. MOŠKA DIVIZIJA
18.00	v Gorici 01ympia - Redarji Videm
1. ŽENSKA DIVIZIJA
21.00	v telovadnici Monte Cengio Julia - Sloga
« • •
18.30	na Proseku Kontovel - ACLI Sv. Jakob
JUTRI
NEDELJA, 36. januarja 1977
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Dolini
Rosandra - Primorje • • *
14.30 v Križu Vesna - Op. Supercafli * * *
-10.30 na Opčinah
Opicina - Breg
♦ « •
14.30 v Gradišču
S. Marco - Zarja
•
14.30	v Štandrežu
Juventina - Torriana
3.	AMATERSKA LIGA
11.00	na Proseku Kras - S. Anna
« • *'
8.30	v Žavljah
S. Andrea - Union * * •
8.45	na Opčinah
Donatori Sangue - Gaja • • •
9.45	v Trstu, Ul. Flavia Inter SS - Primorec
« « •
14.30	v Tržiču
Romana - Mladost « « •
14.30	v Vermeljanu
Vermegliano - Sovndnje
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
11.00	v Gorici Arte - Jadran
MLADINCI
10.00	na Greti Saba - Polet
NARAŠČAJNIKI
11.00	v Trstu, Miramarski drev. Ferroviario - Breg
11.00 na Opčinah
Polet - Ricreatori * * *
12.30	v Trstu, Ul. della Valle Inter 1904 - Bor
DEČKI
9.15 na Opčinah
Polet • Italsider • « •
11.00	na Kontovelu Kontovel - Saba
* « •
8.00	v Trstu, Ul. della Valle Inter 1904 - Bor
Atletski odsek športnega društva Adria iz Lonjerja bo priredil danes popoldne prvega izmed treh krosov za domačo mladino v Lonjerju.
Tekmovanje prireja športno društvo v sodelovanju z osnovno in srednjo šol6 na Katinari, kamor zahaja domača mladina.
Prireditelj si je celotno tekmovanje zamislil takole: na sporedu je serija treh krosov, ki se odvijajo vsako zadnjo soboto v mesecu, s sestavo začasnih lestvic in nagrajevanjem po zadnjem tekmovanju. Prvi kros bo tako na sporedu danes s startom ob 14.30, drugi bo na vrsti 26. februarja na Katinari, tretji in zadnji pa 26. marca v Rovtah. Tako bo tekmovanje pokrilo celotno ozemlje, na katerem praktično deluje športno društvo, prosvetno društvo in od koder so vsi šoloobvezni otroci, ki obiskujejo osnovno šolo »Fran Milčinski* in srednjo šolo »Sv. Ciril in Metod* na Katinari. Poleg tega pa je tekmovanje odprto tudi starejšim tekmovalcem.
Nastopalo se bo v šestih kategorijah, ki so' naslednje:
1.	učenci 1., 2. ta 3. razreda osn. šole;
2.	učenci 4. in 5. razreda;
3.	dijaki vseh treh razredov sred nje šole;
4.	deklice (samo ena kategorija);
5.	mladinci od 15. do 18. leta starosti;
6.	člani (nad 18. letom).
Tekmovanje ni tako omejeno na
strogo šolsko mladino, pač pa je odprto vsem, ki se ga hočejo udeležiti. Nagrajeni pa bodo tisti, ki bodo nastopili na vseh treh krosih in zmaga bo seveda pripadla tistemu, ki bo zbral najvišje število točk.
Po prosvetnem društvu je tako tudi Adria začela krepiti na področju Lonjerja, Katinare in Rovt stike s šolo, ki so še pričeli že pred letom in dali doslej dobre rezultate, in to ne le iz strogo tekmovalnega vidika, pač pa v širšem smislu, tudi v duhu referom, ,ki so zajele šolsko življenje.
R. Pečar
OBVESTILO
športno društvo Kontovel sklicuje redni letni
OBČNI ZBOR
ki bo jutri, 29. januarja ob 20.30 v prvem sklicanju in ob 21. uri v drugem sklicanju v dvorani Prosvetnega društva Prosek - Kontovel.
SNEŽNE ■&> RAZMERE
NEVEJSKO SEDLO	180 cm
AVOI.TRI	30 cm
FORN1 Dl SOPRA	85 cm
PRAMOl LO	300 cm
RAVASCLETTO	60 cm
ZONCOLAN	270 cm
SAURIS	170 cm
TRBIŽ	60 cm
VIŠARJE	250 cm
MATAJUR	150 cm
STUDENA	90 cm
PIANCAVALLO	100 cm
VELIKA PLANINA	0 cm
ŠIMNOVEC	70 cm
TIHA DOLINA	130 cm
KRVAVEC	120 • 170 cm
VOGEL	320 cm
KOBLA	30 - 80 cm
KOMNA	210 cm
KRANJSKA GORA	50 cm
MARTULJK	60 cm
ZATRNIK	60 cm
POKLJUKA	130 cm
ŠPANOV VRH	30 - 60 cm
GOLTE	60 - 80 cm
MEŽICA	40 - 30 cm
POHORJE	20 cm
ČRNI VRH	10-15 cm
LOKVE	10 cm

SREČKO VILHAR - ALBERT KLUN
Narodnoosvobodilni boj “rimorcev in Istranov	17 ■
5? Sardiniji, _
^rziki in v južni Franciji
^It) ^ižno tretjina od teh čet je odhajala na težaško sesta/. Pristanišča. Med temi je bila tudi 225. četa, ki je bila Skv/riJena. iz starejših letnikov. Poveljevala sta ji dva bivša lrista. Pregnanci iz te čete so nakladali in razkladali la-tovore, večkrat pa so morali tudi v mesto, kjer so jifri ; ruševine bombardiranih hiš. Zaradi težaškega dela ■je šla vojaška uniforma kmalu na kose. Raztrgane čev-silijj starejšim zamenjali z zakrpanimi, mlajše pa so pri-Sti*k'« ‘a So odhajali na delo bosi. Pregnancem je prišlo v to Y Pfav vsako zelišče. Po njivah ,ki še niso bile preorane, riiajj as'h naleteli na motovilec, ki je rastel kot plevel. Do-parii n* 8a niso poznali. Ker so bili pregnanci lačni in raztr-roij’s® je vojaška komanda bala upora in je nanje vedno
Jvpruiskaia. 12)
Pol0j ,e čete skoraj brez izjeme so se znašle v enako težkem 5t®hlZJU' 242. posebna delavska četa je bila nekaj časa. na-hiesta a v neki vojašpici na hribčku Is Mirionis v bližini Cagji 9agliari. Pregnanci so spali na golih deskah. Iz mesta ari ,ki je bilo sioraj popolnoma porušeno, se je širil
neznosen smrad. 5. julija 1^43 je ta četa v Cagliariju natovorila ladjo s svincem, soljo in raznim drugim materialom. Cim je zaplula na odprto morje, so jo zavezniki potopili.. Za težaško delo pripadniki te čete niso prejemali nobenega plačila. Pregnanci so bili v svojevrstnem precepu; če so spali v zaprtih prostorih, 'so jih grizle stenice, če so počivali na prosjem, so jih napadali roji komarjev. 13)
Pripadniki 234. čete so bili nekaj časa na prisilnem delu v bližini mesta Porto Torres. Tam so kopali protitankovske jarke. Zatem so četo premestili v bližino vasi Villacidro, kjer so jo zaposlili s planiranjem in popravljanjem letališča^ št. 607. Komandir čete, poročnik Cava, je bil surov in' je naše pregnance strogo kaznoval za vsako malenkost. 14) Glavna naloga 233. čete na letališču Vena Fiorita (naši pregnanci so to ime spremenili v Malaria Fiorita!) je bila, da je kopala jarke in razkladala orožje in razno razstrelivo, ki so ga Nemci dovažali iz Italije in pozneje še iz Afrike, ko so se začeli od tam umikati .Po vojaški kapitulaciji Italije je morala četa čistiti ruševine v bližnjih mestih in pa popravljati, kar so Nemci razrušili ob umiku na Korziko. 15) Posebna delavska četa s številko 331 je morala na puščavsko področje, imenovano Zeppera. Najbližje naselje je bilo Pabillonis, ki leži kakšnih 8 km od peščene ravni; kakih 15 km proti vzhodu leži Mogorsko jezeroma na severozahodu ob morju velikansko močvirje Merceddi - San Gio-vanni. Proti večeru so še dvigali nad pustinjo oblački mala-ričnih komarjev. V ✓strašni vročini junija 1943 so morali naši pregnanci pod italijansko in nemško vojaško komando graditi letališče, zaklonišča za vojake in globoko pod zemljo skladišča za bombe 'in bencin. Skoraj vsi pripadniki čete so ( zboleli za malarijo. Hrana je bila slaba, a manjkalo je tudi zdravil za zdravljenje malaričnih bolnikov. Janko Kralj iz Morskega je zapisal v svojih spominih, da jim je neki dobrodušni zdravnik v tej stiski svetoval, naj pastirjem izmaknejo ■ po kakšno ovco in jo spečejo. 16)
, Na vseh letališčih so naše posebne kazenske čete skoraj enako trpele. Tako kot v Zepperi in Veni Fioriti je bilo tudi na letališčih; Oristano, Miliš, Villacidro, Ottana, -Monserrato, Elmas, Alghero itd.
Nič manj trdo ni bilo delo, ki so ga opravljali naši pregnanci na dolinah na področju Poetto pri mestu Cagliari. Tu je bila na prisilnem delu 340. četa. Delati je morala ob slabi hrani in strašni vročini. Že po nekAj dneh dela na solinah so imeli pregnanci med prsti na nogah vso kožo razjedeno, iz česar so zatem nastale velike gnojne rane. Kljub težkim življenjskim pogojem pa morala v četi ni popustila. 17)
Vojaške oblasti so posebne delavske čete pošiljali tja, kjer je bilo delo težko in obenem nevarno. Nekaj so jih celo poslali na težaško delo v rudnike. Pred njimi so bili tam jugoslovanski vojni ujetniki. Ti so se uprii in oblast je bila prisiljena, da jih premesti drugam. Po pripovedovanju Darka Likarja iz Ajdovščine je bila njegova 321 četa v rudniku svinčene rude v kraju Montevecchio. Kopanje rude v globinah je bilo naporno in nevarno. Mladi fantje takega dela niso bili vajeni. Prav zaradi tega pa je prišlo v četi do ostrih protestov in stavk. Deževale so kazni in bližnji vojaški zapori so bili natrpani s pregnanci. V arestantski čumnati jih je čepelo skoraj vsak dan tudi do 20. Za ležanje ni bilo prostora. Končno so se vojaške oblasti prepričale, da od čete v rudniku ne bo koristi. Premestile so jo v pristanišče Golfo Aranci, kjer so iz potopljenih ladij pregnanci dvigali tovore. 18)
V rudniku Montevecchio je bila nekaj časa na prisilnem delu tudi 233. četa. Komandant čete je bil škvadrist.. Zaradi tega je bilo življenje V četi še toliko težje Marjan Kavčič iz Lokovca, pripadnik 223. čete, je povedal; «Prepričani smo bili, da bomo v rudniku pustili svoja mlada življenja. To bi se bilo verjetno tudi zgodilo, če fašizem ne bi propadel. Želim, da bi mladina zvedela, kako težak jarem smo morali .prenašati. 19)
Trdo je bilo življenje naših pregnancev tudi v rudniku Monteponi. Pripadniki 322. čete so tu kopali svinčeno in cinkovo rudo. Savo Slokar iz Ajdovščine je tokrat v svoj dnevnik zapisal; «16. marec 1943. Prvi pojav upora, kajti nekateri naši fantje nočejo več delati v rudniku in ne bodo šli več v rov, ker jih tam čaka gotova smrt. Vsi delamo v globini 400 m in več. Zrak je suh in mrzel ter vedno piha. Med rovi so prepihi in nezasute jame. Če si nepazljiv, je po tebi. Hrana v četi je zelo slaba. Zato smo zvrnili kotle z razkuhanim in črvivim rižem ter izjavili, da ne gremo več v rove. Pojavil se je major in grozil z vojaškim sodiščem. Stavka pa je vendarle uspela in četa je bila premeščena v bližino letališča Pirri, pri mestu Cagliari.* 20)
12)	Maks Jogan: Posebni delavski bataljon, str. 3-7, rfcp, M ONPPS-PAK.
13)	Leon Simčič: Vojni spomini 1943 - 1945, str. 5-6, rkp, M ONPPS-PAK.
14)	Rafael Nemec: V 234. Slav. Company, str. 2-3, rkp, M-ONPPS
PAK.	**
15)	Ju)če Lapajne: Pot 233. Compagnie Speciale Lavoratori, str 5-7, rkp. M-ONPPS-PAK.
* 16) Janko Kralj: Kratek opis odisejade 331. čete, str, 5-7, rkp, M-ONPPSPAK.
17)	Viktor Prezelj: Spomini na Sardinijo, rkp, M-ONPPS-PAK.
18)	Darko Likar: Moji spomini na Sardinijo, str. 2-3, rkp, M-ONP PS-PAK.
19)	Marjan Kavčič: Spomini na Sardinijo. Zabeležil Jožef Doljak, str. 1, rkp. M-ONPPS-PAK.
20)	Savo Slokar: Kronika «Sardincev» po dnevniku dogodkov, str. 4, rkp, M-ONPPS-PAK.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tol. 83 3 82 - 57 23
Naročnina
Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din
Poštni tekoči račun za
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS . 61000 Ljubli*'1'
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob *r
lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višif v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško* goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh druir pokrajin Italije pri SPI.
Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 8
29. januarja 1977
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
I z d ei j a I in tiska I
zrr
I Trst
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG

PRED GLASOVANJEM V PREISKOVALNI KOMISIJI
Manever KD za oprostitev vseh večjih obtožencev afere Lockheed
Demokristjani pripravljeni žrtvovati vse manjše ribe, od Lefebvra do Crocianija, v zameno za oprostitev Guia, Rumorja in Tanassija
RIM, 28. — Iz zasedanj parlamentarne preiskovalne komisije o škandalu Lockheed čedalje bolj ja sno izhaja poskus demokristjanov, da bi oprostili vse politične obtožence, se pravi Rumorja, Guia in Tanassija. ali vsaj prva dva, vsa ke odgovornosti, kljub dokaznemu gradivu, ki je sedaj že več kot zadostno, da vso zadevo izročijo v pretres parlamentarni skupščini.
Prvi je danes spregovoril komunistični poslanec Tropeano, ki se je še zlasti ukvarjal s položajem bivšega predsednika vlade Rumorja in bivšega obrambnega ministra Guia ter poudaril še enkrat, da nikakor ni mogoče misliti, da bi oba ministra bila tuja vsej zadevi nakupa Lockheedovih letal hercules C-130. Tudi če je bil obisk predstavnikov tovarne Lockheed pri predsedniku vlade Rumorju zgolj vljudnostnega značaja, ostaja dejstvo, da so voditelji letalske družbe, po tem o-bisku, pismeno sporočili, da so se pogajanja za prodajo herculesov premaknila z mrtve točke, kjer so že nekaj časa obtičala.
Kar zadeva bivšega ministra Guia pa je Tropeano vztrajal pri dejstvu, da je slednji posredoval, da bi se kupčija uspešno zaključila nrav dan potem, ko je družba Lockheed u-maknila iz Italije 2 milijona dolarjev, ki so bili namenjeni za pla čevanje posrednikov. Komunistični poslanec je ob zaključku odločno podprl zahtevo poročevalca D’Ange-losanteja po obtožbi za vse tri bivše ministre ter za druge osebnosti, ki so zapletene v škandal Lockheed.
Bistveno različno je bilo mnenje demokristjana Ferrarija, ki je trdil, da je vsaka obtožba proti, bivšemu predsedniku vlade Marianu Rumorju brez sleherne podlage. V podkrepitev te svoje trditve je navedel tudi poročilo senatorja D'An-gelosanteja, ki baje ni mogel navesti niti enega elementa, iz katerega bi izhajala Rumorjeva krivda ali zapletenost v škandal Lockheed. Je že res, da so predstavniki Lockheeda obiskali takratnega predsednika vlade, sestane« pa gre ocenjevati samo po njegovih resničnih rezultatih, nikakor pa ne po tistem, kar so si Arne ričani oid njega pričakovali. In vse priče soglasno trdijo, da . je bii sestanek med Rumorjem in predstavniki ameriške družbe brez sleherne konkretne posledice.
Podobno stališče je zagovarja! tu
zal, da obstaja mnogo elementov ki opravičujejo obtožbo trojice pred parlamentom. Komisija ne more nikogar obsoditi, pravi Galaute Gar-rone, to je gotovo, lahko pa se prav gotovo izogne nepotrebnim o-prostitvam. (if)
Preiskava o pokolu v Brescii
BRESCIA. 28. — Andrej) Arcai,. ki so ga karabinjerji včeraj zjutraj aretirali, je prespal svojo prvo noč v zaporu «San Biagio» v Vicenzi. Danes so mu uradno sporočili, da ga dolžijo nedovoljene posesti razstreliva ter udeležbe pri pokolu na Trgu della Loggia v Brescii, 28. maja 1974. Prihodnje dni ga bosta zaslišala preiskovalca dr. Vino in dr. Trovato, ki vodita preiskavo o pokolu.
Doslej je kar 18 oseb zapletenih v preiskavo o pokolu v Brescii. Med temi naj omenimo najpomembnejše: Ermanno Buzzi in Nando Ferrari, ki
ju dolžijo, da sta zapletena tudi v smrt mladega fašista Silvia Ferrarija. ki je deset dni pred pokolom prevažal na svoji vespi bombo, ki mu je v bistvu eksplodirala med nogami. Poleg njiju so v zaporu pod obtožbo sodelovanja pri pokolu še Raffaele in Agiolino Papa, Cosimo Giordani. Mar-co De Arniči. Arturo Gussago, Mauro Ferrari (brat Silvia Ferraiija) in od včeraj Andrea Arcai.
Policija je medtem aretirala lastnico pizzerie, kjer so se shajali fašist, Ombretto Giacomazzi, ki je ena ključnih prič V preiskavi o smrti Silvia Ferrarija. Giacomazzi jeva bi se morala namreč vsak dan predstaviti karabinjerjem in ker tega ni storila, so jo aretirali.
RTO DE JANEIRO, 28. - Turistično naselje Teresopolis, ki leži na hribovitem območju nekako 100 km daleč od Ria de Janeira, so opusto-šile silovite povodnji združene z zemeljskimi usadi zaradi neprestanega deževja zadnjih dni. Doslej so našteli 18 človeških žrtev.
P0TCM KO SO CA FRANCOZI SPUSTILI IZ ZAPORA
ZANIMIVE IZJAVE VODJE K0RZIŠKIH AVTONOMISTOV
Po 16 mesecih je bil izpuščen iz zapora v centralni Franciji zdravnik Edmiind Simeoni, vodja korziškik avtonomistov.
Pred odhodom na Korziko jc dal intervju uredniku Monda, v katerem je dejal, da bo nadaljeval s politično aktivnostjo. Medtem ko jc bil v zaporu se jc stanje na Korziki še zaostrilo, kar z ozirom na razliko med legitimnimi aspiracijami korziškega ljudstva in represivno politiko oblasti, ni nič čudnega.
Na vprašanje novinarja, kaj razume pod avtonomijo, je dejal, da bi statut notranje avtonomije vseboval pravice korziškega ljudstva za upravljanje z notranjimi zadevami, to je za obvladovanje gospodarskega, socialnega in kulturnega razvoja, zunanje zadeve in narodna obramba pa bi ostale v rokah centralne oblasti. O vsem se lahko pogajamo, je dejal Simeoni, razen o neodtujljivi pravici korziškega ljudstva do življenja. Samo pravno priznanje naše skupnosti nam jo lahko zajamči.
Ljudstvo in samo ljudstvo lahko odloča o poteh in sredstvih razvoja. Mislim, da bomo morali dati posebno mesto svobodi in socialni pravičnosti in zavrniti tako razsipniški liberalizem, kot birokratsko in policijsko prisilo. Spoštovanje zasebne iniciative in lastništva bo moralo soobstajati z izvirnimi oblikami kolektivnega razvoja. Odgovornost, dostojanstvo, novatorski duh — to mora biti osnova obnovljene in demokratične Korzike.
Na vprašanje novinarja, ali misli, da bi francoska večina odobrila statut interne avtonomne, je Simeoni odgovoril, da bo najprej treba napraviti velik napor za normalizacijo vzdušja. Šele potem bodo ljudje lahko trezno razmišljali, šele potem se bo nerazumevanje razpršilo in odstopilo mesto toleranci in bratstvu. Če pa bo oblast še naprej odbijala dialog in izvajala pritisk, bo morala sama prevzeti odgovornost za ncizog bno radikalizacijo metod borbe.
(Po «Lc Monde«)
TRAGIČEN OBRAČUN VČERAJŠNJEGA DNE
4 mrtvi in 37 ranjenih na italijanskih cestah
Pri Frosinonu ponovno verižno trčenje na kraju, kjer je pred mesecem dni v podobni nesreči izgubilo življenje 9 oseb
TREVISO, 28. — štirje mrtvi in 37 ranjenih je obračun treh prometnih nesreč, ki so se pripetile včeraj v Italiji. Štiri smrtne žrtve je terjala nesreča na državni cesti Šarile . Conegliano v pokrajini Treviso v zgodnjih jutranjih urah. Avto volkswagen, s katerim se je peljalo pet oseb v smeri proti Coneglianu, je začelo na spolzki cesti zanašati; voznik je izgubil nadzorstvo nad vozilom, ki je treščilo v obcestno drevo, od koder se je odbilo v parkiran tovornjak. Štiri osebe — trije moški in ena ženska — so pri priči izgubile življenje, peto potnico, 36-letno Genovežanko Paspualino Pos-senato pa so sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo. Ena izmed žrtev, 27-letni Vincenzo Priam iz Trevisa je včeraj odsedel kazen v krajevnem zaporu.
zil v izložbo bližnje mesnice in jo skoraj popolnoma uničil. V bolnišnico so prepeljali voznika obeh vozil, 13 potnikov avtobusa in še 6 oseb, ki so bile v trenutku trčenja v mesnici. Nihče ni utrpel težjih telesnih poškodb.
Zaradi megle je. prišlo v bližini Frosinona na avtocesti sonca, kjer je pred približno mesecem dni v prometni nesreči izgubilo življenje 9 oseb, 50 pa jih je bilo ranjenih, do verižnega trčenja, ki je terjalo 15 ranjencev, poškodovanih pa je bilo 40 avtomobilov. Od ranjencev je v smrtni nevarnosti samo 13-letno dekle, ki je zadobilo hude opekline po vsem telesu.
Kaže, da tej nesreči ni botrovala samo megla, ampak tudi dim, ki ga povzroča sežiganje smeti. V Frosinonu namreč nimajo upepeljevalni-
V Turinu je bilo pri trčenju avto-1 ka in sežigajo smet ikar na odprtem busa v tovornjak ranjenil) 21 oseb. j V zvezi s tem je občinska uprava iz-Tovornjak mestne' smetarske službe j dala poročilo, v katerem pravi, da
je privozil iz stranske ulice in voznik je opazil avtobus šele v zadnjem trenutku, ko se ni mogel več izogniti trčenju. Tovornjak je nato zavo-
rnim..........................................................................................................................................n.....
MEDTEM KO ARAFAT NAPOVEDUJE NOVO OFENZIVO PALESTINSKIH BORCEV	ZARADI POSEGOV V PRID BANČNIKU SIND0NI
Izrael zahteva umik sirskih vojakov iz južnega Libanona
Mrzlična diplomatska dejavnost med Telavivom, VVashingtonom, Bejrutom in Damaskom Sirci pobirajo težko orožje libanonskim progresistom in Palestincem - Urad PL0 v Tokiu
TEL AVTV, 28. — Med Tel Avivom,
Washingtonom, Bejrutom in Damaskom se odvijajo mrzlična pogajanja za mirno poravnavo spora, ki je nastal med Izraelci in Sirci v zvezi
z navzočnostjo sirskih mirovnih čet _____ _________ ,__________
v južnem Libanonu samih 14 km od ter proglasili ustanovitev palestin-
jaških operacij v južnem Libanonu so narekovali zgolj razlogi, ki neposredno zadevajo problem arabske nacionalne varnosti« je dejal Arafat, ki je še pristavil: «ŠIi bomo v Ženevo, oblikovali palestinsko vlado
izraelske meie. Damaščanske oblasti so v preteklih dneh sporočile, de so njihove oborožene sile prodrle do bližine izraelske meje edinole z na: menom pobrati silam libanonske levice in palestinskim borcem težko orožje, kakor je bilo svoj čas dogovorjeno.
V resnici vedo povedati prebivalci prizadetih krajev in vasi. da pobirajo Sirci orožje samo libanonskim progresistom oziroma Palestincem
nikov proti nakupu Lockheedovih herculesov. če izvzamemo seveda takratnega načelnika generalnega štaba letalstva gen. F finali,ia, ki jc sedaj zaradi tega na zatožni klopi. Izvedenci italijanskega letalstva, kot zna povedati gen. Pasti, sedaj komunistični poslanec, so bili proti herculesu. letalu, ki ni ustrezalo in ne ustreza obrambnim potrebam i-talijanskega letalstva. V zvezi s Tanassijem pa pravi Ferrari, da je treba njegov položaj zelo dobro proučiti, preden se sprejme kakršnakoli odločitev. Demokristjan-ski poslanec pravi, da ni najmanjšega dokaza, da bi Tanassi res preje! denar, čeprav je morda neizpodbitno, da so ga prejele nekatere osebe, ki so z njim tesrnr sodelovale. Vse pa temelji na izjavah Ovi-dia Lefebvra in Covvdena, ki pa sta sama tako zapletena v vso zadevo, daje razumeti Ferrari, da jima ne kaže verjeti.
Kot kaže torej, demokristjani hočejo doseči oprostitev za vse večje ribe, čeprav pri tem morajo žrtvovati manjše osebnosti kot so Lefebvre, osebni prijatelj predsednika republike Leoneja, bivši predsednik Finmeccanice in bivši ese-spvec Camillo Crociani, sedaj baje v Švici, in drugi.
Zadnja sta spregovorila komunist Martorelli in predstavnik neodvisne levice Galante Garrone. Prvi je poudaril, da je proces o škandalu Lockheed omogočil znanstveno rekonstrukcijo mehanizmov korupcije, razsipavanja, sramotnih odnosov med nosilci javnih funkcij, ministri in multinacionalnimi dražbami. V bistvu gre za sistem vladanja, ki je toliko let bil značilen za Italijo. Kar zadeva položaj treh bivših ministrov je dokaj polemično ocenil poseg, oz. poročilo demokristjanske-ga poročevalca Pontella ter dejal, da bi pomenilo oprostiti tri ministre odvzeti obema zbornicama njihovo pristojnost ter možnost, da politično ocenijo vso zadevo.
Martorelli je mnenja, da je bila zbrana velika dokumentacija o krivdi raznih ministrov in da mora seda jparlament odločati o škodi ki so jo ministri prizadejali interesom in ugledu države. Po njegovem mnenju je osrednja osebnost vse zadeve bivši predsednik vlade Mariano Rumor.
Galante Garrone je izrazil svojo odločno podporo izvajanjem in za htevam komunističnega poročevalca D’Angelosanteja, ki jih vso demo-kristjanske argumentacije niso mogle izpodbiti. Dejal je tudi, da D’Angelosante ni hotel doseči od komisije, naj se izrazi o krivdi treh ministrov, temveč jc samo doka-
ske države«.
'' Dejstvo;''d«' Palestinci niso klonili. ampak imajo dobro začrtano nadaljnjo operativno dejavnost, potrjuje tudi japonski tisk; PLO bo 1. februarja odprla v Tokiu lasten urad, in to v domeni z japonsko vlado. Glasnik tokijskega zunanjega ministrstva je v tej zvezi pojasnil, da urad ne bo imel diplomatske narave, (dg)
Tragedija v Indiji
NOVI DELHI, 28. - Indijska a-gencija »Samachar« poroča, da je sinoči utonilo v reki Mahi v drža vici Gujarat (zahodna Indija) 61 oseb. Bile so vkrcane na ladji, ki se je iz neznanih razlogov prevrnila. Vseli potnikov je bilo 100. Tuji opazovalci domnevajo, da je prišlo do nesreče zaradi preobremenjenosti plovila, ki je v preteklosti botrovala številnim podobnim trage dijam.
Strog disciplinski ukrep proti sodniku Spagnuoiu
je v teku sodna preiskava o vzro kili nesreče in da je sodna oblast poverila izvedencu nalogo, da ugotovi vzroke. Vsekakor je občina mnenja, da je povzročila današnjo nesrečo samo izred..o gosta megla, a kljub temu proučuje možnost, da se smetišče prenese drugam.
WASHINGTON, 28. - Haitska vlada ie prepovedala borbo med Mamo-tujem Jamamotoin, enem najzname-nitejših japonskih karateistov (šport-1 nikov, ki se ukvarjajo s karatejem) in | bengalskim tigrom. Spopad so re-j Mamizirali kot »borbo stoletja«, prepovedali pa so ga na pritisk društva za zaščito živali.
Spagnuola so začasno suspendirali s funkcije predsednika 4. odseka kasacijskega sodišča ter mu ukinili plačo
RIM, 28. — Disciplinska komisija j vedel preiskavo ter potem višjega sodnega sveta je sklenila j vse gradivo višjemu sodnemu svetu, začasno suspendirati dr. Carrnela j Boccig ima tudi možnost, da pošlje Spagnuola, predsednika IV. odseka j vse'gradivo nazaj v disciplinsko ko kasacijskega sodišča, z njegovih j misijo ter da od nje zahteva, naj funkcij ter mu prav tako začasno j uvede formalno preiskavo, ukiniti plačo. Gre za sklep, ki ga je
OSLO, 28. — Norveški zunanje ministrstvo je zahtevalo od petih sovjetskih diplomatov ter od dopisnika tiskovne agencije TASS, naj čim prej P08 8 zapustijo norveško ozemlje. Šesterico dolžijo vohunjenja v korist Sovjetske
komisija sprejela po daljši razpravi na kateri so izrazili njgenje, da je Spagnuolo kršil 30. člen zakona o pravicah in dolžnostih sodnikov. Dolžijo ga v bistvu, da je kršil dolžnosti, ki jih je imel kot član italijanskega sodstva.
Ukrep so sprejeli začasno, dokler ne bo Ubaldo Boccia. -generalni pravdnik kasacijskega sodišča, ti-;
RIM, 28. — Davi so neznanci z zažigplnlmi bombami skoraj uničili Disciplinski postopek proti Car-! avtomobil alfasud sodnika Massima rnelu Spagnuoiu se je začel pred ted- Bonoma. Le-ta se bavi pretežno s
norn dni, ko je minister za pravosodje Bmifacio zahteval od višjega sodnega sveta, naj uvede preiskavo o izjavah in početju visokega sodnega funkcionarja. Bonifacio je obenem predlagal, naj ga začasno suspendirajo in mu, prav tako začasno, utonejo plačo.
V bistvu gre za izjave, ki jih je
di v zvezi s položajem Luig.ja Guia,
k. na, bi sedi smernicam. ki so ^no-desničarskih krščanskih Liba-jih izrekli letalski ,zvedene,. Gre	u]icah oborožene z običaj-
o Jriimo PHa e h!iVve	težkimi mitraljezi. Območje, ki
pomislin o, da je bil ves štab teh .g postalo jabolko spora med Tel Avi-
vom in Damaskom, leži okoli meste-ca Nabati.veh. Izraelci zatrjujejo, da j so šle sirske dete v svojem prodoru izdatno preko meja, ki so jih v ta namen poprej opredelili v Tel Avivu in ki naj bi ustrezale nekako toku reke Litani — kakih 20 km od mejnega območja.
Iz uradnih izraelskih virov se je zvedelo, da je postavila telavivska vlada damaščanski nekakšen ultimat: sirske čete naj, skratka, zapustijo zasedeno ozemlje v nekaj (dveh do štirih) dneh, sicer bo moral Izrael sprejeti ustrezne ukrepe. Kakšne, ni znano. Brzojavko v tem smislu so Izraelci poslali v \Vashing. ton s priporočilom, naj ameriška vlada posreduje telavivsko zahtevo »vsem prizadetim stranem«. V Tel Avivu so se odločili za ta korak po včerajšnjem sestanku med predsednikom vlade Rabinom, zunanjim mi-nistrom Allonom, obrambnim ministrom Peresom in vrhovnim poveljnikom vojaških sil gen. Gurom. Izraelska vlada vztraja namreč na stališču, da ne bo nikoli trpela v neposredni bližini lastnega državnega ozemlja «sovražnih čet«, pa naj gre za medarabske mirovne čete, sirske vojake ali palestinske borce. V telavivskih vladnih krogih tudi poudarjajo, da pomeni zadržanje sirskih oboroženih sil (ki niso opremljene s težkim orožjem, op.ur.) pravo izzivanje politike rdeče linije«, na podlagi katere je Izrael pristal na sirsko zasedbo Libanona le pod pogojem, da bi sirske čete ne prodrle preko določenih meja.
Tuji časnikarji, ki so si ogledali prizorišče izraelsko-sirsltega spora, so sporočili, da ni videti na izraelski strani nobenih »premikov« (vojaških seveda) z razliko od lanskega novembra, ko je prišlo v Izraelu spričo sirskega vdora v Libanon do splošne vojaške mobilitacije.
Kolikor zadeva neposredno vojaške operacije, treba reči, da je položaj razmeroma miren, le tu pa tam (vzdolž reke Litanij blizu »krščanske« vasice Kela 2 km od Izrael." ske meje na libanonskem ozemlju ter okoli srednjeveškega gradu Beau-fort na hribu Sakif) odjekne kakšen strel iz mitraljeza. To pomeni, da mirujejo tudi palestinski borci, vendar ne morda zato, ker naj bi bili poparjeni zaradi libanonske vojne, ki jim je zadala v resnici hud udarec, kakor je naglasil v intervjuju kairskemu listu «A1 Ahram« predsednik izvršnega odbora Organizacije -za osvoboditev Palestine (PLO) Ja-ser Arafat. Le-ta je pripomnil, da se bo palestinska oborožena ofenziva znova pričela v prihodnjih dneh. «Začasno zamrznitev palestinskih vo-
Poboj policistov v Madridu

* - * * * * <, »  /.jr', - !i #; * *ms" ‘/A
Cattnelo Spagnuolo dal predstavni-
.................................................................................................... ! kom ameriškega veleposlaništva v
’ Rirau v zvezi z italijansko zahtevo po izročitvi finančnika in bančnika Micheleja Sindone. Spagnuolo je takrat pod prisego izjavil ameriškim funkcionarjem, da mu je italijanska prostozidarska loža, katere člani sta tako on kot tudi Sindona naročila, naj zbere gradivo in dokaže, da je sicilski bančnik v resnici politični preganjanec, ki mu italijansko Sodstvo ni naklonjeno in da bi s svojim povratkom v Italijo tvegal življenje. Spagnuolo se je tudi zelo grobo izrazil o italijanskem sodstvu nasploh, za katerega je dejal, da je vse preveč spolitizirano ter naklonjeno komunistom.
Spagnuolo je že pred časom bil v središču afere zaradi svojih izjav tedniku »Mondo«. Takrat so ga premestili s funkcije generalnega pravilnika prizivnega sodišča na funkcijo predsednika odseka kasacijskega sodišča. (if)
liilli
,'iT' -C * ^
v Madridu, kjer so neznaui teroristi ubili tri policijske agente in
' (Telefoto ANSA)
III. konferenca, jadranskih mest aprila v Dubrovniku
DUBROVNIK, 28. - V dneh 29. in 30. aprila bo tu III. konferenca jadranskih mest na temo o kulturni dediščini sodobnega izživljanja na območju Jadrana.
Uvodno poročilo bo razvil predsednik dubrovniške občinske skupščine, nakar dobo sledili referati predsednikov občinskih skupščin Splita, Reke, Pulja in Pirana. Vsebina referatov, ki jih bodo podali italijanski predstavniki, bo’ zadevala vprašanje zaščite in ponovnega ovrednotenja zgodovinskih središč; o tem bodo poročali zastopniki Trsta, Benetk, Pesara in Ancone.
Krvni madež na mestu pred poštnim uradom tri huje ranili
fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinfiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimimiiiiiiMftiiiiiiiiiiicniiiinmiiiii
TISK, RADIO IN TELEVIZIJA ZAHTEVAJO, NAJ ZAPUSTIJO DOMOVINO
Zaostritev kampanje proti podpisnikom Listine 77>
PRAGA, 28. — Po včerajšnjem sestanku češkoslovaškega veleposlanika na Dunaju Komareka z avstrijskim zunanjim ministrom Pahrom, med katerim je slednji potrdil zastopniku praške vlade, da je Avstrija pripravljena dovoliti .politično zatočišče tako imenovanih »disidentom« ali oporečnikom, ki nasprotujejo »pogojenosti ČSSR Sovjetski zvezi«, je vprašanje zadobilo okvir širše mednarodne afere.
V obrambo češkoslovaških »borcev za človečanske pravice in svoboščine«, kot se sami nazivajo. je namreč nastopilo danes celo ameriško zunanje ministrstvo, kf je tako pretrgalo osemletno politiko opreznega pristopa k notranjim vpraša-
njem vzhodnoevropskih držav. Vladni glasnik Brown je obtožil češkoslovaške oblasti kršenja listine o evropski varnosti in sodelovanju (Helsinki 1975, 35 podpisnikov). B.rown je napadel praško vlado, češ da nasilno nastopa proti nekaterim podpisnikom «Listine 77» — slednjo je podpisalo 300 •razumnikov.
Objavo ameriškega stališča do tega problema naj bi osebno odobril novi državni tajnik Cyrus Vanče. Gre za prvo javno kritiko ZDA na račun neke tuje države v zvezi s helsinško listino. Tuj: opazovalci menijo, da so se Američani odločili za ta korak spričo bližnje konference o, reviziji helsinške listine v Beogradu (junija letos), kakor tudi spri-
čo dejstva, da nameravajo vvashing-tonske oblasti v kratkem sprožiti val ogorčenih kritik na račun fašističnih režimov v Čilu in Braziliji. Vse to naj bi bilo po sodbi izvedencev v skladu s Carterjevim načelom, da se mora ameriška zunanja politika v bodoče kar najbolj prilagoditi »potrebam in željam zunanjega sveta«.
Z druge strani je dvignila glas proti «zatiranju na Češkoslovaškem« tudi mednarodna o-ganizacija za človečanske pravice «Amnesty International«, ki sporoča, da bo proti koncu tekočega meseca v ČSSR nov proces proti skupini oporečniških u-metnikov. Slo naj bi za popevkarja Karla Sikoupa, glasbenika Jaroslava Kifkala in člane orkestra »Plastic
People of the Universe« Jožefa Ja-nička, M'lav,a Hlavso, Jirija Kabe-sa in Jaroslava Vozniakn. Obtožnica ni znana, kot pripominja Al, ki še pristavlja, da bodo njeni opazovalci prisostvovali procesu.
Vest, da namerava Avstrija sprejeli češkoslovaške nasprotnike zdajšnjega rež ma kot politične begunce, je v ČSSR sprožila val burnih reakcij. Preko tiska, radia in televizije širijo zagovorniki vladne politike gesla, kakor »Izkoristite ponudbo kanclerja Kretskega«, «čimprej boste odšli, toliko bolje« in «Nemudoma poberite šila in kopita«. Podpisniki «Listine, 77» pa vztrajajo pri trditvi, da domovine po lastni volji ne bodo zapustili, (dg)
kočljivim vprašanjem pobegov in nasilij v kaznilnicah. Dr. Bonomo sodi tudi med najtesnejše sodelavce svetnika Di Gennara, ki so ga pred dvema letoma ugrabili pripadniki tako imenovanih »oboroženih proletarskih oddelkov« (NAP). Sodnik je povedal osebju političnega oddelka kvesture, da je e zadnjem času prejel več grozilnih pisem.
Odposlanstvo ZKJ obiskalo Umbrijo
PERUGIA. 28. - Predsednik deželnega odbora Umbrije Marri je danes sprejel odposlanstvo ZKJ, ki se je pred dnevi srečalo s predstavništvom KPI. V delegaciji (so bili Josip Urbovec, Emil Rejc, Zvonko Grahek in Štefan Cigoj (svetnik na veleposlaništvu SFRJ v Rimu).
Na sestanku je bila med drugim poudarjena obojestranska volja po okrepitvi medsebojnih stikov, ki izhajajo še iz skupnega oboroženega boja proti fašizmu.
KAIRO, 28. — Tukajšnje oblasti so izgnale britanskega čajsnikarja Davida Hirsta, dopisnika znanega lista »Guardin« za Bližnji vzhod. Uradna verzija o izgonu pravi, da Hirstov potni list ni bil v redu, sam časnikar pa je ob prihodu na Ciper naglasil, da so se ga Egipčani odkriža-li, ker jim ni bilo pogodu njegovo poročanje o srditih spopadih med policijo in demonstranti v Kairu, A-leksandriji in drugih mestih, potem ko je vlada napovedala podražitev živil in drugega blaga široke porabe.
Usmrtitev ameriškega kaznjenca odložena
WASHINGTON, 28. - Ameriško vrhovno sodišče je odložilo usmrti tev Calvina Woodkinsa, ki bi morala biti 10. februarja v Texasu. Woodkins je bil obsojen na smrt zaradi ugrabitve in umora nekega zavarovalca. Odlog je bil sklenjen z namenom, da vrhovno sodišče nadrobneje prouči priziv proti razsodbi, ki sta ga predložila Woodkinsova branilca, češ da je prišlo med sodno obravnavo do raznih nepravilnosti.
Ako izvzamemo usmrtitev Garyja Odmora 17. t.m. , državi Utah, niso v ZDA izvršili nobenega »zakonitega uboja« že od leta 1967.
# 4» *
RAGUSA, 28. — Župan občine Ispica je odredil zaprtje vseh krajevnih osnovnih in nižjih srednjih šol od ponedeljka do sobote prihodnjega tedna. Občinski zdravnik je u-gotovil, da so se v šolskih prostorih razpasle uši, zato bo treba učilnice temeljito razkužiti.
Nov dnevnik v Parizu
PARIZ, 28. — Prihodnji ponedeljek prične izhajati v francoskem glavnem mestu nov dnevnik — «I,a Tribune de Pariš«. Predstavnik u redništva je naglasil, da gre za »progresistični« list,
TRŽAŠKA KRONIKA
. Srečanje PSI-PSDI o krizah na tržaški občini in pokrajini
V	pričakovanju ponedeljkove pokrajinskega sveta, na kateri ^ do vzeli na znanje odstop predse®1* Ua Zanettija in njegovega enol>a vnega demokrščanskega odbora-,^ množijo razgovori med politični1’’ strankami v iskanju rešitve, ki n™ omogoči sestavo nove večinč in vj vega odbora za vodenje pokrajin®* uprave.
V	tem okviru je bilo včeraj sr^, nje med predstavniki PSI in
ob navzočnosti namestnika vsedrž® nega tajnika PSDI Nicolazzija. \ držanje socialdemokratskega stavnika v pokrajinskem svetu utegnilo biti odločilnega pomena IF de na izenačenost sil, ki si stoji nasproti. Po dosedanjih predvidi, njih naj bi sicer predstavnik bil sestavil del koalicije s KD PRI, kar pa bi bilo v nasprotju vsedržavno politično linijo stran*" ki se poteguje za čim večjo akcij5* enotnost s socialisti. Ko bi trl&rt socialistom uspelo, da bi prite^ na svojo stran socialdemokratska predstavnika v pokrajinskem svd bi s tem praktično odprli pot čarski pokrajinski upravi, ki n*J« ji predsedoval sedanji pokrajin® tajnik PSI Lucio Ghersi.
V GROCANI
Predavanje
o osimskem sporazum*1
V Gročani je na pobudo
V3$!
mladine predaval Bogo Samsa ^ osimskem sporazumu in sloven® narodnostni manjšini v zameja®'; Zanimivemu večeru je pazljivo 51 dilo precejšnje število prebivale®) razveseljivo pa je, da je bilo m publiko največ mladincev.	. j
Predstavnik SKGZ Samsa je od®J potek tega meddržavnega spora*ji ma z vsemi reakcijami za in K( ratifikaciji. Po izčrpnem poro®* se je razvila diskusija, v katerflJ poseglo več prisotnih.	,
V. L
Jutri v našem mestu posl. Luciano Rarca
Član osrednjega vodstva KPl j govoril o gospodarskih problen" f
Posl. Luciano Barca, član državnega vodstva KPI in eden n® uglednejših gospodarskih strokovni-kov KPI, se bo jutri zjutraj v n&P mestu udeležil javnega shoda . terno: «Akcija komunistov za P°j.. inflacije v interesu delavcev >n ■, predka države«. Shod, ki ga P tržaška avtonomna federacija *• bo ob 10.30 v dvorani v Ul. Ma" nina 19.	.i
V isti dvorani bo danes ob 16- ,,f prav tako na pobudo tržaške fe"e/jf cije KPI, javna razprava o P1'0 jj mih socialnih struktur za matsic. otroke, o čemer bo imel uvodnoL rečilo odbornik za zdravstvo Bologna Eustachio Lo Perfido. ‘h tako danes ob 17. uri pa bo v O j skem domu »Togliatti« v Ul. -J ( 7, javni shod o temah, ki b08?«! središču prihodnjih kongresov P Shoda se bo udeležil sen. Sem®1
DANES NA RADIU TRST A
«Od!ocitev» v izvedbi dramskega odra Prosek-Kontovel
Amaterski oder Prosek . uvršča med svojo dosednijo in uspešno dejavnost tvdi sne na tržaškem slovenskem radiu- ^ meseci so namreč posneli Jožeta Zemljana ^Odločitev* ” , žiji člana SSG Staneta Raztre5^ s katero so večkrat nastopili na mačem in drugih odrih,, tostrOL onstran meje. To delo bo slove"j radijska postaja Trst A oddajal11 nes popoldne, ob 18. uri.
V galeriji Carfcsius razstavlja L Stravisi
Nocoj, 29. t.m., ob 18. uri b
v	tržaški galeriji «Cartesius* . Ul. Marconi 18. odprl razs'" znani tržaški umetniški Tidlio Stravisr, ki je svoji raZ>
vi	dal skupen naslov Kri strukture. Tullio Stravisi je umetniški fotograf, saj je d° c sodeloval vri najmanj 200 fotof j skih manifestacijah v ItaHi’ j drugod po svetu in dobil' & B nagrad in obilen ■ ducat P ./fr Med temi nagradami sta
prvi nagradi z mednarodne / graf ske razstave v Bologui druga nagrada na svetovni . ; stavi v New Ybrku, pri kotef1 sodelovalo 30 tisoč fotograf': . amaterjev, da ne govorimo 0 a nih manjših, vendar pa P0'®1 bnejših zadevnih	manifestaC'J,
v Italiji in v Trstu. DosWJ prired i tudi že 15 osebnih y stav in sicer štiri v Trstu. pa v raznih krajih llolije. v,. pravah pa ima razstavo h'®1 Jugoslaviji.	, ,
Tullio Stravisi bo razstavil0 jt omenjani galeriji do 10. fe'orU°u