Posamezni izvod 1.30 Sil., mesečna naročnina 5 šilingov.
V.h.
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Franjo Ogris, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovcc-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124.
Letnik XIII.
Celovec, petek, 11. april 1958
Štev. 15 (831)
Zahod spet v neprijetnem položaju
Spomin in opomin
Misli ob obletnici izselitve
Ce se v teih dneh bolj kot kdaj koli tekom leta spominjamo enega najbolj usodnih dogodkov v zgodovini koroških Slo-vencev — namreč množične izselitve na stotine zavednih slovenskih družin dne 14. in 15. aprila 1942 — potem nikakor ni dovolj, da obujamo ganljive spomine na prestano gorje, marveč je neobhodno potrebno, da se v polni meri zavedamo pomena in namena tega zločina nad našim ljudstvom.
Vedeti je treba, da so> načrte za izselitev kct najradikalnejše sredstvo za uničenje slovenskega življa na Koroškem sistematično pripravljali že davno poprej, ko v naši državi še ni zavladal nacizem. Drugače se pač ne bi mogli že leta 1938 oglašati glasovi, da je treba enkrat za vselej rešiti slovensko vprašanje na Koroškem. V nekaj letih nacističnega vladanja soi bili potem zločinski načrti dejansko tako izpopolnjeni, da niso obsegali le zavedne, marveč — to je treba posebej naglasiti — tudi nezavedne Slovence (danes jih imenujejo vindišarje!), katerim nemški šovinisti niso zaupali, pa čeprav so se še tako dosledno priznavali za Nemce.
Priprave, ki jih je vodil Maier-Kaibi-tschev urad v Celovcu in so jih v polni meri odobrili tudi na naj višjih mestih V Berlinu, so bile zaključene in prišel je čas končnega uresničevanja firerjevega povelja:	Napravite mi deželo nemško!
Dne 14. in 15. aprila 194/ je* prvi val izseljevanja zajel stotine najzavednejših in najuglednejših slovenskih družin in le vedno hujšim porazom, ki jih je Nemčija doživljala na vojnih bojiščih, se imamo zahvaliti, da v naslednjih letih ni bil v celoti izveden zločinsko pripravljeni genocid nad našim ljudstvom. Pač pa SO' sledile številne aretacije, zapori, KZ-taborišča in eno leto po prvi izselitvi kruta sodba krvnika Freisslerja nad skupino slovenskih antifašistov iz Sel in okolice Železne Kaple. Vendar vse krvavo zasledovanje in nasilje ni moglo streti odporniškega duha koroških Slovencev, ki so se v vedno večjem številu pridruževali borcem za svobodo in pravico.
Prav glasovi o tem uporniškem gibanju so dajali novo upanje pregnancem v tujini, ki so se Veselili slehernega uspeha zavezniških sil, zavedajoč se, da bo zmaga nad nacistično' Nemčijo tudi zanje pomenila odrešenje in povratek v domovino.
Kljub bridkemu razočaranju, ki so ga bili deležni ob prihodu na koroška tla, so se vračajoči izseljenci leta 1945 z vsemi silami posvetili obnovi svojih oropanih in gospodarsko zanemarjenih domov. Bili šo tako poglobljeni v delo, da so šle mimo njih tudi prve razprave o zaslugah in o odškodnini žrtev fašističnega nasilja, ko je tako imenovana komisija za oskrbo žrtev, v kateri so bile razen koroških Slovencev zastopane vse skupine oškodovancev; odločila v škodo slovenskih izseljencev. Vse poznejše zavrnitve upravičenih zahtev izseljencev s strani pristojnih oblasti so bile le dosledno paragrafsko izvajanje prvotnega sklepa, v kolikor se pri zadnjih odločitvah sploh niso že opirali na izjave bivših nacističnih stražarjev in tlačiteljev, od katerih res ni mogoče pričakovati, da bodo govorili v prid svojim nekdanjim žrtvam.
Toda značilnemu poteku borbe slovenskih izseljencev za priznanje odškodnine in vseh tistih pravic, ki jim, gredo kot žrtvam fašizma, se niti ni čuditi, saj odrekanje pravic in zapostavljanje pri dodeljevanju sredstev iz javne blagajne na Koroškem nikakor ni nova oblika odnosov večine do manjšine. To še toliko manj, ker se na dosmrtno ječo obsojeni krivci zločinske izselitve že spet svobodno kre-fajo po državi, dočim neobsojeni sokrivci
Nedavni sklep Sovjetske zveze o ukinitvi atomskih poskusov je spravil zahodne politike bolj iz ravnotežja, kot bi zdaj hoteli priznati. To je tudi razumljivo, saj je bil sovjetski sklep zelo ugodno sprejet v mnogih državah sveta, zlasti pa si je Sovjetska zveza pridobila v tem vprašanju očitno prednost pred Zahodom.
Drugače pač ne bi bito' razumeti, zakaj se je takoj po objavi sovjetskega sklepa začela živahna diplomatska dejavnost med Ameriko in njenimi prijatelji v Evropi, stalni svet Atlantskega pakta p« se je odločil za posebno sejo, da prouči sovjetski sklep o ustavitvi jedrskih poskusov.
Zahodne države so se znašle v težavnem položaju zlasti zate, ker so svoje-časno odklonile sovjetski predlog za nujno ustavitev jedrskih poskusov, zdaj pa jih je Sovjetska zveza v tem oziru prehitele. celo že z gotovim dejstvom, hkrati pa — zavedajoč se pomembne prednosti — pozvala Zahod, da ji sledi in prav tako preneha s preizkušanjem atomskega orožja. Tozadevne poslanice je sovjetska vlada naslovila tudi na vrsto manjših držav, med drugimi tudi na Avstrijo, ter jih pozvala, da podpirajo' prizadevanja za ukinitev atomskih poskusov.
Vendar na Zahc-du doslej še ni opaziti preveč dobre volje, da bi sledili sovjetskemu zgledu, marveč je ameriški zunanji minister 15’d’es na svoji zadnji tiskovni konferenci napovedal, da bo Amerika verjetno tudi po letošnji preskusni seriji, ki je predvidena za jesen, morala nadaljevati z atomskimi poskusi. To pa bi lahko imelo za posledico, da. bi se končno tudi Sovjetska zveza spet odrekla seda-
Generalni tajnik Organizacije združenih narodov Hammarskjdld je pred nedavnim obiskal Moskvo ter nato London in se v obeh prestolnicah razgovarjal z merodajnimi državniki o perečih mednarodnih problemih. Po vrnitvi na sedež OZN sicer ni hotel izdati podrobnosti o svojih razgovorih, pač pa je dejal, da so bili razgovori tako v Moskvi kakor tudi
in razni drugi šovinisti ponovno ščuvajo proti našemu ljudstvu ter jim daje oporo celo sam obrambni minister Graf, ki grozi s konsekvencami vsakomur, ki ne bi bil z njim enotnega gledanja! Ob takem razvoju seveda ni nič posebnega, če ostanejo nekaznovani vsi številni izpadi pro-li pripadnikom slovenske manjšine ter neizsledeni atentatorji na slovenske napise in partizanska grobišča.
Ravno zaradi tega pa obletnica izselitve ne sme biti le dan spomina marveč v še
njemu sklepu o ukinitvi poskusov, kakor je to napovedal novi predsednik sovjetske vlade Hruščev v svoji poslanici ameriškemu predsedniku Eisenhowerju, ko je dejal, da bi se morala Sovjetska zveza v interesu svoje varnosti ponovno odločiti za atomske poskuse, ako se Amerika in Anglija ne bi pridružili njenemu sedanjemu sklepu o ukinitvi.
Mešana avstrijsko-jugcslcvanska komisija, ki je po uvodnem plenarnem sestanku koncern februarja na Dunaju v teku marca v posameznih pododborih obravnavala razna med Avstrijo in Jugoslavijo odprta vprašanja zlasti gospodSrskega in kulturnega značaja, ie pred kratkim končala svoje prvo zasedanje. V začetku prejšnjega tedna so podpisali poročila o delu ožjih odborov ter jih bodo predložili voditeljem cbeh delegacij. Kakor znano, je vodja avstrijske delegacije poslanik dr. Heymerle, jugoslovansko delegacijo pa vodi veleposlanik Dušan Kveder.
Iz Tanjugovega poročila o zaključku dunajskega zasedanja je razvidno, da se bo avstrijsko-jugoslovanska komisija sestala na drugo plenarno zasedanje že v drugi polovici aprila v Beogradu. Na tem zasedanju bodo preučili poročila o pravkar zaključenih dunajskih razgolcih.
*
V tistem delu avstrijskega, tiska, za katerim stoje krogi, ki jim prizadevanja za utrditev dobrih odnosov med' hašoi državo in sosedno Jugoslavija niso dobrodošla, ni manjkalo poskusov, s katerimi so
Kancler Raab je med svojim obiskom v Rimu razgovarjal tudi o vprašanju Južne Tirolske ter — kakor je izjavil ob povratku — ob vsaki priložnosti opozarjal italijanske državnike na mednarodne obveznosti, ki jih je Italija prevzela. V tej zvezi je tudi poudaril, da vlada med Italijani nenavadno močan nacionalni čut in da narodnostne strasti vzbujajo že pri mladini v šoli.
ca obiskal tudi Poljsko in tako vrnil obisk predsednika poljskega državnega sveta Zavadskega, ki je lani uradno obiskal Moskvo.
Predsednik Federativne ljudske republike Jugoslavije maršal Tito pa boi tekom letošnje pomladi urdano obiskal Poljsko.
v Londonu »zelo koristni s stališča njegovih poklicnih dolžnosti«.
Hkrati je Hammarskjold zavzel tudi stališče do nedavnega sklepa Sovjetske zaveze o ukinitvi jedrskih poskusov ter dejal, da z. zadovoljstvom sprejema ta sklep in da je za prekinitev jedrskih proizku-scv, za nadzorstvo nad to prekinitvijo ter za ukinitev izdelovanja jedrskega orožja.
večji meri dan opomina za vse tiste — ne glede na narodno pripadnost ali politično prepričanje — ki obsojajo nasilje človeka nad človekom, ki si iskreno' želijo prijateljske in enakopravne odnose med, narodi-sosedd. S krepitvijo teh demokratičnih sil pa bomo ustvarjali jamstvo, da bo tudi naš človek zaživel lepše življenje kot enakopraven med enakopravnimi, s tem pa tudi jamstvo, da se nikdar več ne bodo povrnili črni dnevi 14/15. aprila 1942.
Eisenhower je sicer že odgovoril na zadnjo poslanico Hruščeva, vendar je odklonil, da bi tudi zahodne države sprejele podoben sklep o prenehanju atomskih poskusov, marveč je predlagal, da bi se sporazumeli o splošni prepovedi proizvajanja, atomskega orožja ter se obvezali, da bi jedrski material uporabljali izključno le v miroljubne namene.
skušali motiti ploden potek dunajskih pogajanj avstrijsko-jugoslovanske komisije. V zaključni fazi je tudi celovška Volks-zeitung smatrala za potrebno, da je — očitno z istim namenom — izstrcMla. zastrupljen torpedo. Čeprav o podrobnostih razgovorov ni bilo izdanih nobenih poročil, je ta list vedel poročati, da se je jugoslovanska delegacija, zavzela tudi za to, da bi Avstrija v doglednem času rešila, vprašanje slovenske in hrvatske narodnostne manjšine.
Že večkrat in tudi pred začetkom dunajskih razgovorov smo v našem listu izrazili prepričanje, da pravična in širokogrudna ureditev vseh iz člena 7 Državne pogodbe izvirajočih vprašanj za zaščito narodnostnega značaja in življenja slovenske ter hrvatske manjšine v naši državi lahko mnogo doprinese ne le k utrdi-Ivi demokratičnega sožitja mod pripadniki manjšin in večinskim narodom, marveč tudi k poglobitvi dobrososedskih odnosov med našo državo in sosedno Jugoslavijo. Zato se nam ne zdi prav nič čudno, če je bilo o tem govora tudi pri dunajskih avstrijsko-jugcslovanskih razgovorih. Čudimo se lahko samo ljudem, ki vidijo v tem — kakor se izraža celovška Volks-zeitung — vmešavanje v notranje avstrijske zadeve, in to v času, ko se isti ljudje z vso vnemo zavzemajo za čim bolj odločno pomoč Avstrije Južnim Tirolcem v Italiji za. dosego njihovih pravic, izvirajočih iz pravtako mednarodno zasidrane pariške pogodbe, kot jo predstavlja za slovensko in hrvatsko manjšino v naši državi člen 7 Državne pogodbe.
Večno ponavljanje, kot. smo ga v tej zvezi spet lahko brali V Volkszeitung, da bc Avstrija do črke in pičice točno izpolnila določbe člena 7, pa postaja sčasoma že dolgočasno in ga tako dolgo ne moremo smatrati za izraz dobre volje, dokler se ta standardizirana prazna fraza ne bo umaknila končno —■ in to čim prej — stvarnim dejanjem, takim dejanjem, ki bi odločno demantirala mnenje vojnega ministra Grafa in njemu podobnih, češ da je glede manjšinskih pravic v naši državi že itak od pamtiveka vse v najlepšem redu.
ZVEZA SLOVENSKIH IZSELJENCEV Celovec, Gasometergasse 10
VABILO
Zveza slovenskih izseljencev bo imela v nedeljo, dne 13. aprila 1958 s pričetkom ob 9.30 uri v dvorani I celovške Delavske zbornice svoj
redni letni občni zbor
na katerega so vsi člani prisrčno vabljeni.
Spet se bomo spominjali najbolj usodnih dni v zgodovini koroških Slovencev, ko so nacistični oblastniki hoteli z množično izselitvijo zavednih slovenskih družin izvršiti smrtno obsodbo nad našim ljudstvom. Hkrati pa bomo obnovili tudi našo slovesno zaobljubo:, da bomo strnjeni v Zvezi slovenskih izseljencev nadaljevali borbo za priznanje pravic, ki nam gredo kot žrtvam nacističnega nasilja.
Odbor
Kancler Raab o svojih razgovorih v Rimu
Po vrnitvi iz Rima je kancler Raab v kratki izjavi poročal o svojih razgovorih v Rimu, ki jih je imel tako v Vatikanu kakor tudi pri italijanskih državnikih. Glede konkordata, ki zadnje čase precej zaposluje vse avstrijske politike, je kancler izrazil mnenje, da bo prišlo do največjih težav pri vprašanjih okoli cerkvene ali civilne poroke.
Obisk Vorošilova v Jugoslaviji in Tita na Poljskem
V sredo je bilo v Beogradu objavljeno, da. bo prihodnji mesec obiskal Jugoslavijo državni predsednik Sovjetske zveze Vo-rošilov. Obisk Vorcšilcva bj moral biti že leta. 1956, vendar takrat do obiska ni prišlo, ker so obstojala med obema, deželama še različna politični in ideološka na-sprotstva. Vorošilov bo sredi tega. mese-
Hammarskjold zadovoljen z obiskom v Moskvi in Londonu
Nadaljevanje avstrijsko-jugoslovanskih razgovorov bo
v Beogradu

Svetovno gospodarstvo pred težko preizkušnjo
namene. Hkrati pa komisija OZN poudarja, potrebo pa evropski samopomoči in se s precejšnjim optimizmom izjavlja za skupno evropsko tržišče, čeprav — kakor pravi — marsikatera notranja trenja ovirajo uspešnejši razvoj že danes.
Če torej pogledi na zahodnoevropsko gospodarstvo niso preveč razveseljivi, poročilo gospodarske komisije OZN za Evropo toliko bolj naglaša naraščanje življenj-
Nekaj številk o našem življenju
Organizacija združenih narodov je pred nedavnim objavila 674 strani obsegajočo knjigo, ki vsebuje statistične podatke iz najrazličneijših področij človeškega življenja. Podatki se nanašajo v glavnem na obdobje preteklih 20 let in se zaključujejo z letom 1957.
Po teh podatkih je leta 1956 živelo; na svetu skupno 2 milijardi in 737 milijonov ljudi, kar je za 927 milijonov oseb več kot leta 1920, ko so našteli 1 milijardo in 810 milijonov prebivalcev.
Svetovna gospodarska dejavnost je v letu 1956 dosegla najvišjo; raven v povojnih letih in znatno; presegla dejavnost v letih pred začetkom vojne. Leta 1956 je bila proizvodnja V tovarnah in rudnikih dvakrat večja kot leta 1938. Železnice SO' V Vseh deželah sveta prevozile za dvakrat in pol več blaga kot 1938, ladje so; prevozile še enkrat toliko blaga, civilna letala pa so leta 1956 prevozila osemkrat večjo kilometrsko razdaljo; kot v letu 1938. Število cestnih prevoznih sredstev pa je bilo dvakrat in po;l večje kot eno leto pred vojno.
Tudi povprečna življenjska doba člove-
Nova pota avstrijske gospodarske rekiame
v inozemstvu
Posebne prireditve zavoda za gospodarsko- pospeševanje, takoimenovani avstrijski tedni, naj bi v inozemstvu utirale nove poti reklame za domačo proizvodnjo. Poleg avstrijskih skupinskih razstav v okviru mednarodnih velesejmov, kakor tudi z udeležbo avstrijskih podjetij na raznih strokovnih razstavah, si z avstrijskimi tedni v inozemstvu obetajo posebne prednosti za pojačen izvoz domačega blaga.
Od 24. februarja do 4. marca je bil avstrijski teden v Malmo na Švedskem, ki je z izborom vrhunskih proizvodov avstrijskih tvrdk, hkrati V okviru kulturnih prireditev, dosegel posebno reprezentativno noto. Nedavno pred to razstavo je bila V New Yorku poskušnja avstrijskih vin, kjer so zaznamovali tudi pomemben gospodarski uspeh. V času od 5. do 21. aprila pa je v Kingstonu na Jamajki avstrijska blagovna razstava, ki prikazuje nekak prerez celotne avstrijske proizvodnje. Na tej razstavi sodeluje 62 avstrijskih tvrdk s svojimi prvenstvenimi proizvodi, med drugim s kovinskim blagom vseh vrst, orodjem, radijskimi aparati, električnim orodjem, stroji za gospo-
Odslej brez karneta v Jugoslavijo
Za potovanje v Jugoslavijo od včeraj naprej motorizirani potniki ne potrebujejo Več karneta oz. triptika. Po novem pravilniku jugoslovanskega državnega tajništva z.a finančne posle je treba potnikom ob prestopu meje V Jugoslavijo; izpolniti pri obmejnem carinskem pregledu samo še prijavo; o> vrsti vozila, s katerim potujejo, o rezervnih delih ter o opremi in vrednosti Vozila v Valuti tiste države iz katere prihajajo. Karnet oz. triptik ni Več potreben za, avtomobile do devet sedežev, za motorna kolesa, za rolerje in mopede
V Sloveniji spet več industrijskih proizvodov
ske ravni v vzhodni Evropi, kjer je prišlo zlasti prejšnje leto do; očitnega napredka. Mnogo je prispevala rekordna žetev v vseh teh deželah, poleg tega pa so tudi bistveno zvišali zaslužke ter takoi občutno dvignili povpraševanje poi izdelkih za široko potrošnjo. Prav tako pa, so vzhodne dežele tudi močno- povečale blagovno izmenjavo z Zahodom in je pričakovati, da bo ta razvoj trajal tudi še v bodoče.
ka je znatno; narasla v primerjavi z letom 1920. Na Cejlonu se je, možnost življenja novorojenčka moškega spola v teku 30 let povečala za 27,6 %. Najdaljše življenje imajo zdaj ljudje na Holandskem, kjer znaša povprečna življenjska doba ženske 73,9 leta, moškega pa do 71 let. Pri ženskah sledijo Holandski Amerika s 73,6 leta, Švedska s 73,34, Anglija z 72,99 in Norveška z 72,6 leta, dočim je pri moških na, drugem mestu Švedska s 70,49 leta, nato pridejoi Norveška z 69,25 in Izrael z 68,3 leta povprečne starosti.
Na kulturnem področju so; zanimivi podatki o uporabi časnikarskega papirja in O' številu izdanih knjižnih del. Leta 1956 so v ZDA porabili 38 kg časnikarskega papirja na osebo, v Novi Zelandiji 28,7 Avstraliji 28,2, Kanadi 27,33, na Švedskem 23,3 kg. Sovjetska zveza je na prvem mestu pri izdajanju knjižnih del. Leta 1956 so v SZ izdali 59.530 knjižnih del, na drugem mestu je bila Japonska s 24.541 deli, Velika. Britanija z 19.107 deli, Zahodna Nemčija s 16.396 in Francija z 11.377 knjižnimi deli.
dinjstvo, tekstilijami, usnjenim blagom, optičnimi proizvodi, gumijastim blagom, mopedi, in kolesi.
Prihodnje leto namerava ZaVod za pospeševanje gospodarstva z avstrijskimi tedni V inozemstvu nadaljevati. Med drugim so za izvedbo tega načrta v teku že razgovori s Helsinkijem in Dusseldorfom.
Statistika avstrijske zunanje trgovine
Na Dunaju je izšla letna statistika o. avstrijski zunanji trgovini, ki prikazuje največje trgovinske partnerje Avstrije na skupni zunanji trgovini v letih 1937 in 1957. Iz te primerjave je razvidno, da so; se predvsem deleži Vzhodnih dežel (razen Sovjetske zveze) zmanjšali, dočim so-se deleži Zahodnih dežel zvišali ali pa se le malo spremenili.
Zaradi povečane kmetijske produkcije se Avstrija tudi vsebolj približuje- k temu, da bo; postala velika izvoznica kmetijskih proizvodov. Lani je na primer izvozila že 70.000 glav živine, pričakovati pa je, da bo letos to število še daleč preseženo-. Povečal se; bo- tudi izvoz masla in prašičev.
s pogojem, cja je vozilo registrirano samo; za privatno uporabo-.
Ta ureditev pomeni za širok krog privatnih avtomobilistov in drugih motoriziranih vozačev razveseljivo novost, ki bo nedvomno imela za posledico, da bo v bodoče obisk motoriziranih izletnikov v Jugoslavijo še narastel. Tudi iz naših krajev se bo marsikdo, ki ima avto- ali kakšno drugo motorno vozilo, sedaj lažje odpravil na krajši ali tudi daljši izlet v lepe južne kraje, ko za vozilo- niso več potrebni izdatki in brige za, mednarodne papirje.
Razvoj na, področju zaposlenosti ozirom ma brezposelnosti v Ameriki tekom meseca marca ocenjujejo sicer z gotovim optimizmom (število brezposelnih se je namreč le še za 25.000 zvišalo; na okroglo 5,2 milijona nezaposlenih oseb, dočim je znašalo zvišanje V februarju 700.000 in ■v januarju celo 1,1 milijona oseb), vendar s tem še ni rečeno;, da gospodarstvo v svetu ne bi stalo pred resnimi težavami. Nasprotno, posledice sedanjega; za-stanika v ameriškem gospodarstvu, katerega konec predvidevajo za letošnjo jesen, se bodo; v ostalem svetu pokazale šele pozneje in so temu primerna tudi svarila pomembnih strokovnjakov.
Oceno trenutnega gospodarskega položaja v svetu in zlasti pri nas v Evropi je podala pred nekaj dnevi gospodarska komisija OZN za Evropo1, ki prav tako; svari pred posledicami recesij skih pojavov v Ameriki ter pravi, da. ta razvoj zlasti zahodne Evrope ne bo; prizadejal le neposredno, marveč tudi posredno vsled padajoče kupne moči v surovinskih deželah. Poročilo izraža mnenje, da se bo gotova stagnacija gospodarskega razvoja nadaljevala tudi v prihodnjih letih in da je pričakovati še nadaljnje upadanje splošne konjunkture;.
Ko govori o vzrokih teh pojavov ter o možnostih za odstranitev nevarnih posledic, poročilo gospodarske komisije OZN poudarja, da je bil gospodarski razvoj v svetu po letu 1953 tako; silen, da sedanje padanje konjunkture ne sme presenečati, marveč je bilo pričakovati, da bo lepega dne prišlo do preofcreta. Gospodarstvo je moralo dajati mnogo; več, kot bi bilo; zmožno dajati v normalnih pogojih, in posledica je bila plazeča se inflacija, ki se je kazala v stalnem, čeprav počasnem padanju kupne moči denarja. Čeprav so se proti takemu razvoju poslužili raznih protiukrepov, uspehi niso; bili preveč zadovoljivi: dosegli so sicer omejitve investicijske dejavnosti, konsumna proizvodnja pa je še naprej naraščala in dvigala povpraševanje do nenormalne višine. V teh zgrešenih ukrepih vidijo strokovnjaki tudi glavne vzroke za sedanje padanje gospodarskega razvoja.
In izgledi za bodočnost? Poročilo; gospodarske komisije OZN zastopa mnenje, da je nadaljnji razVoij v veliki meri odvisen od tega, ali in v kakšni meri bo uspelo zaustaviti gospodarsko; nazadovanje v Ameriki, kjer upajo v letošnji jeseni najti izhod s povečanimi izdatki v vojaške
GOSPODARSKI DROBIŽ
Povečan izvoz motornih vozil v Italiji
Prevoznih sredstev je izvozila Italija leta 1956 za 131,4 milijarde lir, lani pa kar 35,8 odstotka več, namreč za 178,4 milijarde. Za največ za 59,8 °/o se je povečal izvoz motociklov in njihovih sestavnih delov, ki jih je šlo v tujino; za 22,7 milijarde lir. Avtomobilov je bilo izvoženih lani 118.891 v vrednosti 72,35 milijarde lir proti 88.185 v vrednosti 61 milijard leta 1956, traktorjev pa 6.254 v vrednosti 9,1 milijarde. Za izvožene avtomobilske sestavne dele je dobila Italija 32,3 milijarde lir.
Nasproti temu pa je v Italiji znatno; nazadoval izvoz riža, sadnih sokov in sadnih konzerv ter klobukov in, raznih kovin. Italija je še Vedno med tistimi državami, ki imajo še vedno šibke trgovske zveze z Vzhodnimi državami.
Pridelek sladkorne pese pri nas
Kljub temu, da je bila površina, posajena s sladkorno peso, v Avstriji manjša kot sicer, je znašala proizvodnja pese 8,277.295 stotov, to je 24 % več kakor leta 1956. Istočasno s povečanim donosom so ugotovili tudi povečanje sladkorne vsebine. Poraba sladkorja pri nas je znašala v letu 1956/57 250.000 ton ali 5 % več kot v prejšnjem letu. Potrošnjo sladkorja bo težko še dvigniti, kajti Avstrija ima že sedaj eno najvišjih povprečnih porab sladkorja: V Evropi: 36 kg letno na osebo.
Industrijska proizvodnja v Sloveniji je zabeležila v prvih dveh mesecih letošnjega leta ponovno porast, in sicer v celoti za 9 odstotkov v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta;. Najbolj so povečale svojo proizvodnjo kemična industrija, in sicer za 30 °/o, gumarska za 28 %, lesna industrija za 18 %>, živilska, za 17 %>, usnjarska industrija pa za 10 odstotkov.
K povečanju proizvodnje blaga, za široko potrošnjo sta največ doprinesli živilska in usnjarska industrija, pa tudi les-
na industrija s povečano proizvodnjo vseh vrst pohištva;. Predvsem v februarju se je povečala tudi proizvodnja radijskih aparatov, koles, razne posode in drugih kovinskih izdelkov.
Povečanje industrijske proizvodnje v prvih dveh mesecih letošnjega leta so dosegli v Sloveniji predvsem z večjo storilnostjo, kar je najbolj razvidno; iz dejstva, da se je število' zaposlenih v industrijskih podjetjih v tem času le malenkostno povečalo.
Pariz. — Nad četrt milijona rudarjev iz nacionaliziranih premogovnikov bo jutri stopilo V splošno stavko iz protesta proti draginji in nizkim plačam Voditelji petih najvažnejših sindikalnih central rudarjev so se sestali in proučevali položaj, ki je nastal zaradi incidentov med pogajanji z rudniško direkcijo. Policija je namreč s silo; pognala delegacijo rudarjev Generalne konference dela iz stavbe direkcije.
Washington. — Ameriško; ministrstvo za delo je sporočilo;, da se je število brezposelnih V ZDA od 22. do 29. marca povečalo za 421.000 oseb. V istem razdobju lani je bilo v ZDA brez dela 212.300 delavcev in uslužbencev. Brezposelnost V ZDA je prava katastrofa in je; sedaj daleč preko 5 milijonov brezposelnih.
Gaza. — Skupščina; V Gazi je soglasno sprejela; resolucijo, ki izraža željo palestinskih narodov, da se priključijo Združenim arabskim državam Resolucija zahteva od pristojnih oblasti, da proučijo; potrebna vprašanja in ukrepe. Skupščina v Gazi je bila ustanovljena prejšnji mesec in je; imela nalogo pripraviti načrte državnopravni ureditvi palestinskega dela dosedanje egiptske republike.
Beograd. — Iz jugoslovanske prestolnice poročajo, da bo več jugoslovanskih škofov tekom letošnjega leta obiskalo Vatikan. Prvi bo odpotoval v Rim zagrebški nadškof koadjutor dr. Franjo Separ, za njim bo odpotoval ljubljanski škof Anton Vovk. Beograjski nadškof dr. Josip; Ujčič pa bo odpotoval v Rim jeseni. To; bo prvi obisk jugoslovanskih škofov pri papežu po vojni.
Ljubljana. — V Ljubljani za Bežigradom so: podrli cerkev sv. Cirila in Metoda, ker je bila napoti razširitvi Gospodarskega razstavišča, V nadomestile; te cerkve so na drugem mestu sezidali novo in sicer v istem slogu. Cerkev je bila delo slovitega slovenskega arhitekta Plečnika. Novo cerkev je blagoslovil ljubljanski škof Vovk. Med slovesnostjo se je zahvalil oblastem za obnovo cerkve na drugem mestu ter izrazil željo, da bi prizadevanje uprave Gospodarskega razstavišča rodilo zaželene sadove.
Madrid. — Zahodnonemški zunanji minister Brentano je vodil v Madridu razgovore si španskimi državniki o zaplenjenem nemškem premoženju V Španiji ter o možnostih vrnitve tega premoženja. Ti prvi oficielni stiki med Španijo in Zahodno Nemčijo bodo vodili do tesnejših stikov med obema deželama.
Tokio. — Japonska vlada je pozvala ZDA in Veliko Britanijo, naj ustavita jedrske poskuse. Obenem je zaprosila Sovjetsko zvezo za nekatera pojasnila V zvezi z njeno odločitvijo1, da ustavi poskusne jedrske eksplozije.
Washington. — Ameriška ekonomska pomoč afriškim deželam bo znašala prihodnje leto 97,5 milijona dolarjev, vtem ko; je znašala lani 62,8 milijona dolarjev. V poročilu, ki so ga, predložili se-natskemu odboru za mednarodne stike, je rečeno1, da potrebujejo afriške dežele čedalje več pomoči, da bi premagale svoje gospodarske težave.
Akra. — Ta mesec bo v Akri konferenca neodvisnih afriških držav. Sodelovale bodo delegacije osmih dežel, ki se bodo verjetno izrekle za združitev. Sedež tega združenja naj bi bil v Akri ob Zlati obali, njegova naloga pa koordinirati zunanjo politiko držav-članic.
Tokio. — Japonsko zunanje ministrstvo; je sporočilc, da bo Japonska poslala opazovalce na Pacifik, kjeT bodo imele ZDA letos nuklearne poskuse. Tuje opazovalce je na te poskuse povabil predsednik Eisenhovvor. Opazovalci bodo v glavnem iz znanstvene komisije OZN, ki proučuje vplive atomskih reakcij. Komisija šteje 15 članov, med, njimi je tudi predstavnik Sovjetske zveze.
J Hi. Ihkittjei s Mili. raju rude) st rajsko iilumaia ...
društvo ustanovilo posebno folklorno skupino s pevskim oktetom, ki ju bomo zdaj spoznali in občudovali tudi pri nas na Koroškem. Zapeli in zaplesali nam bodo plese in pesmi, ki so jih peli in plesali že njihovi davni predniki, zapeli pa nam bodo tudi ono pesem, ki jo posebno radi prepevajo: »Mi Bohinjci sredi raja radost rajsko uživamo ...«!
Največ knjig tiskajo v Angliji
Ob primerjavi s številom prebivalstva je Anglija tista dežela, v kateri tiskajo na leto več knjig kakor v kateri koli drugi državi na svetu. Poleg tega pa je Anglija prva tudi pri izvozu knjig, saj izvozi več kot tretjino vseh V Angliji tiskanih publikacij, hkrati pa Angleži tudi uvozijo več knjig kakor katera koli druga dTŽava.
Na Angleškem je okoli 400 založništev in 9000 knjigcvezcev. Med založniki so tudi Velika podjetja, ki uživajoi svetovni sloves. Leta 1956 so na Angleškem natisnili 19.000 novih knjig, kar je mnogo več
Gledališče za 1300 ljudi
V zadnjih številkah našega lista smo poročali, kako razširjena je gledališka umetnost v Sovjetski zVezi, koliko gledališč imajo v državi in koliko obiskovalcev zabeležijo odrske prireditve v enem letu.
Ob teh podatkih seveda ni čudno, da je mesto z največ gledališči na svetu — Moskva. V prestolnici Sovjetske zveze delu-
MED NOVIMI KNJIGAMI
Salzburško lutkovno gledališče na Japonskem
Salzburško lutkovno gledališče, ki se ponaša s svetovnim slovesom, je prejšnji teden prispelo na gostovanje na Japonska Prve dni je nastopalo v japonski prestolnici, včeraj pa se je udeležilo otvoritve mednarodnega festivala V Osa-ki. Salzburžani gostujejo z Mozartovo »Čarobno piščalko« ter baleti Čajkovskega.
kot v Ameriki, ki ima trikrat več prebivalcev kot Anglija. Na knjižnem trgu pa se opaža, da tudi v Angliji prodajajo* vedno več knjig raznim javnim knjižnicam, dočim prodaja neposredno zasebnikom nekoliko popušča
Med angleškimi založništvi je zelo znano podjetje Penguins, ki ne zalaga novih izvirnih del, temveč ponatiskuje dela drugih založništev, ki so doživela velike uspehe. Zato tudi ni čudno, da proda ta založba letno okoli 10 milijonov izvodov najrazličnejših knjig.
je namreč 20 stalnih gledališč in več sto amaterskih odrov. Pred kratkim pa je vlada sklenila, d:a bodo uredili spet novo stalno gledališče, in sicer v enem izmed največjih vladnih poslopij na območju starega Kremlja. V novi gledališki dvorani bo prostora za 1200 do* 1300 gledalcev. Na moderno urejenem odru novega gledališča bedo uprizar jali najboljša dramska in glasbena dela Sovjetske zveze.
Do so bila gostovanja Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane in Maribora na Koroškem ter obiski naših združenih pevskih zborov v Sloveniji vedno edinstvene kulturne manifestacije, je splošno znano dejstvo. Vedno smo se iz srca veselili, ko so nas obiskali umetniki-pred-stavniki najvišje gledališko-umetniške ustanove slovenskega naroda, pa tudi naše pevce in pevke so po številnih krajih Slovenije sprejemali z. resnično bratsko iskrenostjo.
Toda ne1 le pri osrednjih kulturnih skupinah, marveč tudi med krajevnimi društvi je prišlo že do prisrčnih srečanj, ki so tako na eni kot tudi na drugi strani zapustila lepe spomine. Toliko bolj se veselimo, ker bomo v kratkem spet imeli priložnost, da v naši sredi pozdravimo brate iz Slovenije,, obiskali nas bodo tokrat Bohinjci, ki nam bodo predvajali pester spored narodnih plesov in pesmi.
Za soboto, dne 19. aprila, in nedeljo, dne 20. aprila je namreč predvideno gostovanje folklorne skupine Turističnega društva Bohinj, ki bo' s svojim prihodom vrnilo lanskoletni obisk štehvarske skupine iz Zahomca v Bohinju. Ob tej priložnosti bodo dragi gostje nastopili na Brnci, v Borovljah in v Žitari Vasi, kjer bo oktet prepeval slovenske narodne in umetne pesmi, folklorna skupina pa bo v pisanih narodnih nošah predvajala slovenske narodne plese iz okolice Bohinja. Nekoliko več o programu bomo* povedali v prihodnji številki, tokrat pa še malo o Bohinju ter o Bohinjcih.
Bohinj, kdo* ga ne pozna? Biser slovenske zemlje je to s čudovitim jezerom in vencem mogočnih gora. Tisočem rruru in počitka potrebnih ljudi nudi vsako leto prijeten oddih. In ljudje, ki prebivajo tod, S
S IV. knjigo, ki je prejšnji teden izšla v Trstu, je prof. Martin Jevnikar zaključil svoje obsežno* delo* z naslovom »Vsebine slovenskih leposlovnih del«. Po* temeljitem študiju je avtor izbral 72 slovenskih piscev cd* Linharta pa do sodobnih pisateljev ter V kratkih sestavkih crisal vsebino njihovih najboljših del, v ilustracijo pa še dodal opombe c* času in kraju izida ter o pomenu in značilnostih posameznih stvaritev.
Knjiga., ki je v prvi Vrsti namenjena profesorjem slovenščine, časnikarjem, urednikom in kulturnim delavcem na splošno, obsega štiri dele: Prvi del sega od Linharta do naturalizma in zajema še Antona Medveda (okr. 1900); v njem je
so Bohinjci. Rasli in živeli so* v trdem boju s prirodo, ki jim je skopo vračala njihov trud. Trdoživi so in . svobodoljubni. Že leta 1461 so se pod vodstvom kmeta Klandlra dvignili proti tujim fevdalcem, pa
tudi leta 1941 so bili med prvimi, ki so se uprli okupatorju ter vztrajali v trdi borbi, da. je ostal Bohinj skozi celo* vojno* trdnjava sredi okupirane zemlje.
Zgodovina nam pripoveduje, da so Bohinjci že pred 6 stoletji spoznali, da ne* morejo živeti od; tega, kar jim nudi zemlja in dajejo* živinoreja, kmetijstvo in gozdarstvo. Zato* so začeli večkrat na leto prirejati sejme1, kamor so prihajali Lahi ter tržili in predajali svoje blagot Torej se je že takrat začel razvijati v tem kraju tujski promet, hkrati pa se je večal seveda tudi dohodek tamkajšnjega ljudstva. Ob upoštevanju tega ni slučaj, da ima Bohinj eno* izmed najstarejših turističnih društev, ki je bilo leta 1906 ustanovljeno na pobudo bohinjskega rojaka pisatelja, dr. Janeza Mencingerja.
Bohinjci pa so ponosni tudi na stare šege in navade svojih prednikov; da bi se vse to očuvalo in ohranilo, je Turistično*
opisanih 23 piscev in 89 obravnavanih del. Drugi del prinaša dobo naturalizma in moderne (1895—1920) ter predstavlja 16 piscev s skupno 60 deli. V tretjem delu je prikazano desetletje 1920—1930 z 12 avtorji in 58 deli. Zadnji, četrti del pa prikazuje sodobnost (1930—1945) z. 21 pisci in 67 deli, dočim je v Dodatku na kratko* označenih 16 mlajših književnikov. Skupne obsega Jevnikar jevo delo nad 1000 strani in bo* mnogo koristilo zlasti tistim, ki slovensko književnost sicer že poznajo iz branja, pa so že veliko pozabili in bi si radi osvežili spomin. Nedvomno pa bo kratki prikaz vsebine marsikoga napotil do tega, da bo prebral tudi celotna dela posameznih slovenskih pisateljev.
PLANINA, PIRIN PLANINA! je zgodovinska povest bolgarskega pisatelja Krst-ju Beleva, ki govori o Makedoniji in o junaškem boju zasužnjenega ljudstva, ko* načenja nerešeno vprašanje Pirinske Makedonije ter pripoveduje o usodi naroda, katerega domovina je bila razkosana na več delov. Ker' je avtor mnogo* potoval (sodeloval je na mnogih mednarodnih kongresih in konferencah), je spisal tudi vrsto potopisov: Berlin, Italija, Španija kliče itd. Med njegovimi leposlovnimi knjigami pa je omeniti Dvoboj, Izmena zastav, Na lestvah in reportaže Pesem padlim ter Stroji in ljudje. Njegova povest »Planina, Pirin planina!« je v slovenskem prevodu izšla s slikami grafika Mihe Maleša..
ŠPANSKE PRAVLJICE. Precejšen del vseh knjižnih izdaj v Sloveniji je posvečen mladini in tudi najmlajšim. So to razne poučne in zabavne mladinske knjige, so pa tudi razne pripovedke in pravljice, ki jih otrok vedno* rad prebira. Tudi izbor španskih pravljic in pripovedk, ki ga je pripravila Mladinska knjiga v Ljubljani, bo* razveselil marsikatero mlado* srce, saj so tudi te pravljice prepolne Znanih junakov in dogodkov iz pravljičnega sve-
ta. To še toliko bolj, ker pripovedujejo o* junakih pod vročim španskim soncem, o ljudeh, ki so* v nebo zazrti idealisti in z obema nogama trdno v tla vkopani realisti hkrati, ljudeh, ki so petni nenavadne človeške topline, a nekje tudi neizprosno kruti, in končno o deželi na zadnjem južnem koncu zahodne Evrope, ki ni daleč od Afrike in v kateri so stoletja gospodovali Mavri.
ZNANOST SPREMINJA SVET je naslov
knjige ameriškega avtorja Jamesa Stock-leya, ki opisuje svet moderne znanosti in na poljuden način prikazuje uspehe in razvoj modernih tehničnih ved. V tej knjigi bo* našel bralec popis vseh tistih sestavin modernega življenja, s katerimi se srečujemo skoraj na vsakem koraku, katerih znanstveno ozadje in zapletena problematika pa nam ostajata pogosto skrita. Ravno o teh ozadjih in problemih pa na poljuden in vendar znanstveno pretehtan način govori pričujoča knjiga, ki je opremljena tudi s številnimi dopolnilnimi ilustracijami, katere na plastičen način po-nazorujejo njeno zanimivo vsebino. V slovenskem prevodu je knjiga izšla pri Državni založbi Slovenije.
Pregled slovenskega leposlovja
Dr. MIRT ZWITTER	62
Južna Tirolska —manjšinski problem Nemcev
(Ob desetletnici italljansko-avstrijskega sporazuma v Parizu)
Dosledno sledi kmalu nato* ugotovitev, da Pariški sporazum ne nudi zadostne garancije za stalni obstoj in razvoj manjšine ter s tem v zvezi stalno hujši napadi na politično povezavo Južne Tirolske s Trentinom. Poleg tega pa se SVP po svojih zastopnikih obme javno za pomoč na avstrijsko vlado na Dunaju. Kot predsednik Regionalne vlade v Tridentu dr. Tulim Odorizzi (DC) oeznači pomnožitev Italijanov v mestih kot posledici prostovoljne izselitve Nemcev ter naravnega, razvoja, ga SVP z objavo odprtega pisma v »Dolomiten« dne 31. decembra 1953 z vso ostrino napade. V omenjenem članku pa predvsem zastopa SVP prvič tudi teze legalnosti svojih stikov z avstrijsko vlado, ki da je kot podpisnica Pariškega sporazuma odgovorna za izvajanje te pogodbe, za nadziranje izvajanja pa ne samo* upravičena marveč celo dolžna.
Po temeljiti propagandistični predpripravi na shodih in zborovanjih stranke ter v manjšinskem časopisju, predvsem pa v javnosti in tisku Avstrije in Nemčije, nato poslanci SVP pod vodstvom dr. To-
nija Ebnerja dne 9. aprila 1954 predajo predsedniku rimske vlade Celbi 120 strani obsegajočo spomenico s pritožbami in zahtevami manjšine. To* je prva oficielna pritožba manjšine proti pomanjkljivostim Avtonomnega statuta in neizpolnjevanju Pariškega sporazuma.
Italijanska javnost silno ostro odgovori na očitke SVP Italiji ter na njeno iskanje pomoči izven meja države*. Še nadalje pa zrahlja vezi med, Tridentom in Južno Tirolsko smrt uglednega Vodjei DC Alcida De Gasperija, ki je umrl dne 19. avgusta 1954 v domačem Trentinu kratko po prevzemu novih funkcij predsednika* skupnega parlamenta držav »Združenja za jeklo* in premog.« Z De Gasparijem namreč gre v grob izkušen poznavalec problemov sožitja obeh narodnosti že* izza dobe* Avstrijske monarhije, idejni tvorec avtonomije skupnega področja ter brez. dvoma najuglednejši politični predstavnik Trentina z najvišjim položajem v državi. Kot takšen •pa je bil tudi za. SVP avtoriteta, ki jo1 je težko osporavala, že z ozirom na njegovo* vidno katoliško* pozicijo.
Rimska vlada, je na spomenico* SVP molčala. Šele 18. oktobra 1954 je podtajnik vlade Scalfaro* sprejel Južnotirolske poslance rimskega parlamenta na razgovor, ki je potekal v splošno zadovoljstvo, ni p*a prinesel neposrednih sadov. Niti na-da.ljne ostre resolucije in javni masovni nastopi SVP niti protest, ki ga je v rimskem parlamentu iznašal v imenu manjšine poslanec SVP dr. Karl Tinzl, ni spremenil položaja in ni spravil italijanske vlade iz načelnega molka. Sele 15. decembra 1955 so bili sprejeti vsi trije južnoti-rolski poslanci ter oba senatorja SVP po* državnem sekretarju Segnijeve vlade g. dr. Russo. Oblujbil je proučevanje pritožb in zahtev SVP.
SVP svojo politično dejavnost in osnovno* linijo v tej dobi stalno* zaostruje. Popolnoma. novo* izhodišče in pojačanc* stališče za sVcije politične zahteve pa gleda šele prav V dosegi popolne neodvisnosti Avstrije s podpisom Avstrijske Državne pogodbe po zavezniških silah dne 15. maj-nika 1955. Takole zaključujejo Južni Tirolci: S popolno osvoboditvijo* Avstrije* je nastal tudi za Južno Tirolsko povsem nov položaj. Pariški sporazum v dosedanji ob-
liki je podpisala nesvobodna, politično šibka in odvisna Avstrija. Popolnoma svobodna in neodvisna Avstrija ob ugodnejšem političnem položaju takšnega sporazuma nikdar ne bi podpisala. Zato je vsaj moralno Avstrija upravičena zahtevati od Italije ponovno razpravljanje vprašanja. Južnih Tirolcev, predvsem še, ker da Italija Pariškega sporazuma no spoštuje in ne izvaja »po duhu in smislu pogodbe«. To pomeni tudi nov položaj za politiko Južnih Tirolcev, ki so doslej morali upoštevati politične možnosti in obzire avstrijske odvisne vlade. Neodvisna vlada svobodne Avstrije pa je sedaj poklicana in dolžna, da z vsemi sredstvi skrbi za zavarovanje svojih rojakov v zamejstvu, najmanj pa za izvajanje »minimalnih določb Pariškega sporazuma«, ki je vendarle sad nesvobode in izsiljenega po*-puščanja. Ako* Italija niti tega skrajnega kompromisa ne bi hotela V celoti spoštovati, mora Avstrija kot podpisnica pogodbe sprožiti obravnavanje vprašanja Južne Tirolske pred! mednarodnimi forumi, najbolje pred Združenimi narodi . . .
(Nadaljevanje sledi)

11. april 1958
Obirsko
Romantična in slikovita je korška cesta, ki se vije po mikavni in prirodnih lepot bqgati soteski. Za avtomobilski promet pa je cesta od Obirske do Kort zaradi ožine in mnogih ovinkov zelo nevarna ter zahteva od voznika posebno pozornost in previdnost. Nesreča, ki, kakor pravijo, nikdar ne počiva, pa se včasih pripeti kljub vsej previdnosti in pazljivosti šoferja^ pogosto iz nerazumljivih in nepredvidenih okoliščin.
V sredo minulega tedna je za las manjkalo, da na imenovani cesti huda prometna nezgoda za dva potnika v osebnem avtomobilu ni imela usodnejših posledic. Na veliko srečo se je iztekla še dosti prizanesljivo. Ponoči je že bilo, ko se je učitelj Valentin Polanšek iz Obirske vozil
Va naši
Kajzaze pri Bilčovsu
Danes poročamo iz našega kraja spet žalostna vest. Po dolgi mučni bolezni je preminula Marija Miškulnik, p. d. Putnar-jeva mati. S pokojno materjo je naša vas zgubila nad vse dobro sosedo, domači pa svojo vzorno in ljubljeno mater. Rodila je enajstero- otrok, od katerih jih živi še šest.
Mati, ki je dosegla 75 let starosti, je nad petdeset let gospodinjila na Putnar-jevem domu ter je sedaj sledila svojemu
vencev na zemlji, ki jo naseljujemo že nad težkih tisoč let. Prepričani smo, da bodo enako zvestobo svojemu ljudstvu ohranili tudi njeni nasledniki.
Pokojno mater Marijo Miškulnik je izredno številna množica žalnih gostov spremila na, njeni zadnji poti k večnemu počitku. Domači pevci so se z ganljivimi žalostinkami poslovili od dobre matere, ker tudi ona je zelo ljubila slovensko pesem. Blagi pokojnici naj bo domača zemlja lahka, preostalim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje!
JEESSMSanoaK
Opozorilo na koncert Slovenske filharmonije
V četrtek, 17. aprila, ob 20.00 uri bo v veliki dvorani Doma glasbe v Celovcu
koncert Slovenske filharmonije iz Ljubljane
pod vodstvom dirigenta prof. Sama Hubada
Vstopnice v predprodaji pri Deželnem potovalnem uradu (Karntner Landesreise-buro).
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
VABILO na
Pevsfel le cm ceri in narodne plese
iz okolice Bohinja
Gostujeta folklorna skupina in oktet TURISTIČNEGA DRUŠTVA BOHINJ Prireditve bodo:
r ~	~~
19.	aprila
ob 20. uri pri Prangerju v Zmotičah
20.	aprila
ob 10. uri v kinodvorani v Borovljah ob 15. uri v Narodnem domu v Žitari vesi
Vsi prijatelji slovenske pesmi in narodnih plesov prisrčno vabljeni Vstopnice pri krajevnih slovenskih prosvetnih društvih, pol ure pred prireditvijo pri blagajni.
s svojim osebnim avtomobilom v smeri proti Kartam. V avtu je sedel tudi gozdni delarvec Jožef Portsch, tudi iz Obirske. Nenadoma je vozilo izpodneslo s ceste ter je s potnikoma strmoglavilo kakih 14 metrov globoko čez cestno brežino, se kakih šestkrat prekotalilo po skalovju ter končno s kolesi navzgor obležala v korškem potoku. Na srečo je bila tudi voda plitva, še večjo srečo pa je imel Portsch, ki je kljub vratolomnemu saltu ostal skoraj nepoškodovan. Uspelo mu je, da je hitro zlezel iz avtomobila ter potegnil iz razvalin nezavestnega Polamška, ki se je na glavi in drugod težje poškodoval.
Kakor pravijo ljudje, ki o dogodku Vsepovsod govorijo, sta imela Polanšek in Portsch nenavadno srečo v nesreči. Vozilo je seve razbito ter so ga drugi dan s traktorjem potegnili iz potoka, vsi pa so veseli, da sta potnika ostala pri življenju. Učitelju Polanšku želimo, da bi kmalu popolnoma okreval.
pred enim letom umrlemu možu. Njena življenjska pot ni bila postlana s cvetlicami, temveč je morala prenašati in zmagovati mnogo skrbi in težav, ki so v življenju često neizogibne. V prvi svetovni vojni je moral tudi njen mož na fronto za tuje koristi ter je moral Več let prestati v ujetništvu. Vse delo in skrb za; gospodarstvo je takrat slonelo na ramah matere. Pa tudi v drugi svetovni Vojni ji ni bilo prizaneseno. Nacistični nasilniki so dve njeni hčerki vtaknili v gestapovske zapore, kjer sta več ko leto dni prenašali vso krutost takratnih oblastnikov v stalni negotovosti in skrbi za življenje.
Kljub Vsemu pa je pokojna mati ohranila vse življenje zgledno zvestobo slovenski narodni družini na Koroškem. Svojo narodno- dolžnost je Vedno; in brez oklevanja spolnjevala, za kar naj ji bo> izrečena zahvala vseh. Njena značajnost naj boi Vzor vsem, ki se nenehno borijo za enakopravno življenje koroških Slo-
Maribor — St. Jakob v Rožu
V Mariboru je umrl koroški rojak Fran Jelenik, rojen v Št,. Jakobu v Rožu. Dne 1. aprila ga je mnogo v Mariboru živečih koroških Slovencev in drugih znancev spremilo k zadnjemu počitku. Pokojni je bil povsod in pri vseh, ki so ga poznali, zelo priljubljen.
Poslovilne besede je pri pogrebnih svečanostih spregovoril predsednik Kluba koroških Slovencev v Mariboru Tone Brandner in na kratko opisal pokojnikovo življenje. Fran Jelinek je zagledal luč sveta 16. februarja 1900 v Št. Jakobu v Rožu. Po ljudski šoli v domačem kraju so-starši mladega fanta poslali v Beljak, da bi se izučil trgovske obrti. Po prvi svetovni vojni se je preselil v Maribor in postal poslovodja v trgovini Albina, Novaka. Tam se je tudi poročil in srečno živel s svojo ženo in sinom. Nacistični okupator pa tudi njemu ni prizanesel. Z njego-vim delodajalcem so ga zaprii v Meljsko vojašnico. Novak je padel z drugega nadstropja Vojašnice in se ubil, Jelenika pa so odgnali v pregnanstvo.
Po zlomu fašizma se je vrnil v Maribor
ter bil nameščen pri poslovalnici Rdečega križa, pozneje kot ekonom v Domu obnemoglih, potem pa kot skladiščnik pri podjetju »Transport«. Pred letom dni je bil upokojen, toda službo je še vedno opravljal kot honorarni nameščenec. Pred dobrim mesecem pa ga je dohitela usodna nesreča. Nanj so se zrušile vreče riža in ga pokopale pod seboj. Ko so ga potegnili iz kočljivega položaja, so ga prepeljali v bolnišnicoi, kjer se je moral podvreči operaciji. Operacijo je prestal ter so ga zdravega odpustili, kakor je kazalo. Doma pa je preminul nenadoma. Komaj pol ure nato, koi je prišel domov, mu je postalo slabo ter je umrl.
Pokojni je bil povsod, kjer je bil zaposlen, zelo marljiv in vesten delavec. Veliko je storil tudi preko svojih poklicnih dolžnosti kot odbornik Kluba koroških Slovencev, odbornik Rdečega križa, SZDL in drugod. Po svojem značaju je bil blag človek, dober tovariš in velik ljubitelj narave, kar je pokazal posebno s tem, da je z veseljem gojil cvetlice ter kot vnet hribolazec iskal oddiha in razvedrila v planinskem svetu.
Pokojnega Jelenika borno obranili V lepem spominu. Žalujoči ženi, sinu in drugim sorodnikom pa izrekamo naše iskreno sožalje!
Koroški rojak dr. Rudolf Ravnik — petinsedemdesetletnik
Odvetnik dr. Rudolf Ravnik, rojen leta 1883 na Ostrovi pri Glinjah, je starejši generaciji koroških Slovencev v dobrem spominu. V kratkem, dne 15. aprila bo praznoval 75-letnico svojega življenja. Danes živi kot upokojen odvetnik v Mariboru. Svoje gimnazijske študije je končal na gimnaziji v Celovcu, pravo pa je študiral na univerzah na Dunaju, v Gra-zu in Pragi, kjer je leta 1911 tudi promoviral,. Kot visokošolec je bil marljiv in aktiven sodelavec v slovenskih naprednih akademskih društvih ter tudi soustanovitelj koroškega akademskega ferial-nega, društva »Korotan«.
SE OGLAŠAJO jj
..Tulio ni lepo in ni prav44
Z načrtnim zaviranjem narodnega razvoj a koroških Slovencev, stoletnim zapostavljanjem, gospodarskim, kulturnim in socialnim, prikrajševanjem je gospodarsko in številčno močnejši sosed z vsemi možnimi sredstvi raznarodoval in odtujeval slovenski živelj. Posledice krivic in nasilja, nad malim narodom sove niso mogle izostati. Mnogim so izmaličili zavest narodne pripadnosti in razdvajali ljudstvo. Značilna je slika po mnogih vaseh. Vsi govorijo en in isti jezik, vsi razen nekaj priseljencev, so potomci slovenskih prednikov: Pri vseh so nesporni skupni objektivni znaki jezika in narodnostnega izvora, toda kako različni so si v miselnosti. So družine, ki. so kljub vsemu kljubovale in ohranile zavest pripadnosti svojemu ljudstvu, drugi pa odpadajo; ter so naščuvani z mržnjo do lastnega rodu.
Z mržnjo in zaničevanjem lastnega rodu zastrupljajo že; nežno mladino, kar je gido in nemoralno. Med neštetimi drugimi naj bo majhen primer sadov take vzgoje'in ščuvanja naveden tudi v naslednjem doživetju. Ko sem se pred; nedavnim vozil z, vlakom, je v kupeju sedelo nekaj potnikov, v neposredni bližini dve mladi
deklici, morda petnajst let stari, ki sta si krajšali čas z branjem. V drugi klopi je sedelo nekaj kmečkih žena. Le-te so se živahno pogovarjale v svojem domačem jeziku, koroškem slovenskem narečju. Veliko so si Vedele povedati, kar je pač pri ženskah često navada.
Dekleti sta kmalu nehali brati, se pričeli hahljati in zaničevalno izražati O' jeziku, V katerem so se ženske menile. Zaničljivo sta govorili, nemški seveda, o grdem »vindišarskem« jeziku, ki ga ne moreta trpeti itd. Pogovor deklet, ki se je sukal v tem smislu dalje, je poslušal tudi mlad gospod, ki je na moje prijetno; presenečenje nenadoma dejal: Dekleti, ne govorita takoi, to ni lepo in ni prav! Lepo jih je poučil, pametna beseda, je zalegla,, ena izmed deklet se je še nekoliko obregnila, potem pa sta obe utihnili. Imel sem občutek, da sta se nekoliko vendarle sramovali. Zgled mladega gospoda, podoba je bila, da bi mogel biti kakšen učitelj, je vzpodbuden in nadejamo se, da so še-takšni pametni razgledani in strpni ljudje na Koroškem, ki stvarno in pošteno; pojmujejo narodnostno vprašanje V deželi, v kateri živita eden poleg drugega dva naroda soseda.
Dogodka bi niti ne pripovedoval, ker kaj takega v naših krajih ni izjemen primer ter je ta v primeri z drugimi še ma-
lenkosten, toda navedel sem ga zaradi tega, ker zasluži uvidevnost ter svarilo in opozorilo neznanega sopotnika Vse priznanje. Miselnost nerazsodnih deklet pa je posledica vzdušja, v katerem živita in vpliv nebrzdane gonje šovinističnih nestrpnežev proti vsemu, kar je slovenskega.
V	Slovenskem vestniku sem večkrat bral jasno nakazane utemeljitve, zakaj bi bilo; V zvezi z izvedbo; člena 7 Državne pogodbe glasovanje o pripadnosti narodni manjšini v naših razmerah nesprejemljivo, krivično in nedemokratično.
Na žalost je v stoletnem raznarodovalnem delu uspelo ustvariti pri mnogih slovensko govorečih ljudeh čut manjvrednosti, nebogljenosti in preplašenosti. S prikazovanjem številčne in gmotne premoči večinskega naroda so jim slikali ugodnosti narodnega odpadništva.
V	takem vzdušju je pač upravičena zaskrbljenost, da bi se naše ljudstvo; upalo; odločiti po> vesti, če bi bilo postavljeno pred vprašanje o pripadnosti k narodni manjšini, ko pa je šele v komaj minuli dobi prav zaradi zvestobe slovenskemu narodu bilo izpostavljeno- najhujšemu nasilju. Saj se ravno v teh dneh še posebno spominjamo, kako; je podivjani nemški šovinizem poplačeval priznanje k slovanstvu — z zločinsko izselitvijo slovenskih družin.
V svoji domači občini Medborovnici je mnogo storil za koristi, napredek in obstanek slovenskega življa. V slovenskem tisku se je mnogo oglašal z narodnopolitičnimi in kulturno-prosvetnimi članki. Dopisoval je v »Mir«, »Korošca« in številne druge liste v Sloveniji ter se je na tem področju zelo1 plodonosno; udejstvoval. Jubilant je sodeloval pri Hranilnici in posojilnici na Trati in dal pobudo za ustanovitev Hranilnice in posojilnice v Borovljah. V Glinjah je ustanovil pevsko društvo »Drava« in Ciril-Metodovo podružnico, v Smarjeti pa ljudsko knjižnico- in, n,a Trati telovadno društvo »Sokol«. Svojo narodno in socialno dolžnost je požrtvovalno izvajal tudi na Vseh ostalih službenih krajih. V Mariboru je bil soustanovitelj Glasbene matice in njene Glasbene šole, s katero so bili ustvarjeni temelji sedanje Srednje glasbene šole.
Med drogo svetovno vojno- so nacisti tudi dr. Rudolfa Ravnika pregnali v izgnanstvo, kjer je moral prestati mnogo trpljenja. Ko se je po zlomu fašizma vrnil v Maribor, se je takoj spet vključil v delo za izgradnjo nove domovine ter bil imenovan za prvega načelnika odseka za notranje; zadeve. Potem je bil pravni referent Mestne hranilnice do leta 1952, ko je moral zaradi očesne bolezni stopiti V pokoj.
Zaslužnemu jubilantu čestitamo- tudi mi in mu ob njegovem 75-letnem življenjskem prazniku želimo še mnogo srečnih in zadovoljnih let življenja!
iioBaGEmi
Petek, 11. april: Leon,
Sobo a, 12. april: Julij Nedelja, 13. april: Hermen. Ponedeljek, 14. april: Justin Torek, 15. april: Helena Sreda, 16. april: Benedikt Četrtek, 17. april: Rudolf
VELIKA LAKOTA
Čeprav je znano, da so bile v starem Egiptu pod raznimi faraoni mnoge velike lakote, niso znani niti točni datumi niti število žrtev.
Prva velika lakota v evropski zgodovini, o kateri obstoje točni podatki, je divjala leta 436 pred našo ero, ko je na tisoče Rimljanov napravilo samomor.
V	prvih sto letih naše: ere je lakota obiskala mnoge dele sveta. Toda šele 879 je nastala prva »splošna lakota«, strašna nesreča, ki se- je ponovila V 12. stoletju (1162).
Indija je ena izmed dežel, ki so skozi stoletja največ trpele zaradi lakote. V letih 1022 do 1033 je od izčrpanosti umrlo toliko ljudi, da je zamrlo življenje v več pokrajinah. V drugi polovici 14. stoletja je ponovno prišlo V Indiji do> lakote, ki je terjala milijon žrtev. Stare kronike pravijo, da je takrat celo na dvoru kralja Toruka primanjkovalo riža.
V	srednjem veku je v več francoskih pokrajinah pustošila strahotna lakota. V Angliji pa se je pojavila 1586. Takrat je parlament v zvezi s tem sprejel zakon o pomoči revežem.
Velika lakota v indijski pokrajini Bengaliji v letih 1769 do 1770 je bila ena izmed najhujših V zgodovini: umrlo je 10 milijonov ljudi. Dvajset let kasneje je več indijskih pokrajin popolnoma opustošila »lakota z mrtvaško glavo«; ljudje so tako hitro umirali, da niti vseh nisoi mogli pokopati.
Lakotai v Alžiru 1868, ko je. bilo 300.000 mrtvih. V Ragputanu 1869, ki je terjala poldrugi milijon mrtvih. V Madrasu, Bomba,yu in Missouriju 1877 do 1878, ko je bilo pet mili jenov mrtvih. Dalje, lakota v severni Kitajski (1877 do 1878) — 9,5 milijona mrtvih. Lakota v 18 ruskih pokrajinah v letih 1891 doi 1892, ko je umrlo 2 milijona ljudi.	*
Indija se niti v tem stoletju ni mogla povsem znebiti te nadloge. Zaradi slabe žetve riža leta 1942 je prišlo do lakote, ki je samo v Bombayu pokosila milijon ljudi. Odtlej se je položaj znatno izboljšal. V Indiji in na Kitajskem, kjer so nekoč najbolj trpeli od. lakote, zdaj lastni pridelek malone zadostuje za kritje domačih potreb.
Zapuščina Nikole Tesle tehta 6 ton
60 let jei že tega, ko se je L 1898 zbrala v newyorškem pristanišču množica ljudi in z velikim zanimanjem spremljala premikanje ladjice. Med gledalci je bilo morda celo Več nezaupnežev, saj niso1 mogli verjeti, da bi se lahko čoln sam gibal in obračal sem in tja, ne da bi bil živ človek gori.
In vendar je bilo res. Ladja se je Vrtela, manevrirala in plula sem in tja po nevidnih ukazih nekega človeka, ki je bil ta čas na obali. To je bil mož visoke, sloke postave in ostrih potez v obrazu — Nikola Tesla.
Danes se prav na isti način upravljajo teledirigirana letala in rakete in pripravlja pot na Luno. Prav tista preprosta aparatura, s katero je Tesla prvič vodil ladjo
na daljavo, se danes nahaja V Teslinem muzeju V Beogradu. Poleg tega pa imajo tudi vse druge načrte, skice in priprave, vse življenjsko delo velikega izumitelja.
Preden je 1. 1943 umrl, je s testamentom volil svojo zapuščino Jugoslaviji. Pred šestimi leti so gradivo prepeljali v Jugoslavijo. Šest ton ga je. V njem je kompletna dokumentacija njegovih raziskovanj in uspehov, 60 let njegovega bogatega življenja, blizu 800 patentov, častne diplome' in časopisni izrezki.
Teslinega materiala je tako veliko, da se muzej spričo tolikega bogastva enostavno še ne znajde. Najvažnejši dokumenti so sicer že posneti na mikrofilm, toda pretežna: večina gradiva še Vedno čaka ljudi, da ga bedo dokončno preučili in obdelali.
Nekaj zanimivega o denarju
V	Franciji je za časa Ludvika XV. tako primanjkovalo hrane, da so ustanovili družbo, ki naj bi zagotovila preskrba Pariza z žitom. Ta družba pa je dejansko kovala dobiček iz nesreče, medtem ko je v francoski prestolnici od: lakote umiralo na tisoče ljudi dnevno.
V	19. stoletju je povečanje pridelka krompirja povzročilo lakoto na Irskem. Angleški parlament je dodelil prizadetim Ircem 10 milijonov funtov pomoči. To je bilo leta 1847, ko je tudi v Franciji vladala lakota, zavoljo katere je prišlo celo do uporov.
V	drugi polovici 19. stoletja je zgodovina zabeležila naslednje strašne lakote:
Londonski tednik »The People« je v senzacionalnem članku na svoji prvi strani razpisal nagrado 50.000 funtov za tistega, ki bo prvi pristal na Mesecu in se boi zopet vrnil na Zemljo. Seveda bo moral pisati svoje Vtise. Časopis povezuje to nagrado Z dvema pogojema: polet na Mesec mora biti končan najpozneje v desetih letih in tekmovalec mora, najmanj teden dni pred odhodom obvestiti lastni-
Anglija je dežela z največjimi davki. Okoli 38—40% njenega narodnega dohodka gre za razne državne ali lokalne davke. Francija je glede tega na drugem mestu: za davke gre »samo«< 25,6% narodnega dohodka njenih državljanov.
Največje zlate rezerve na svetu imajo ZDA; njihova vrednost znaša okoli 22.100 milijonov dolarjev. Več kot polovico tega zlatega zaklada hranijo v »United States Bullioni Depository« v trdnjavi K no rt pri Lotuisvillu v Kentuckyju. Zlato je vlito v običajne palice, ki jih je v zakladnici okoli 900.000, vsaka od njih pa je vredna 14.000 dolarjev Vrata glavnega trezora tehtajo več kot 20 ton in nihče
ka časopisa oi nameravanem poletu. »The People« obljublja, da bo izplačal nagrado v angleških funtih, ne glede na to, katere narodnosti bo tekmovalec. V sporočilu uredništva je še rečeno: »Ta razpis je čisto resen. Res je, da se bodo strokovnjaki verjetno ob tem razpisu samoi nasmehnili. Toda pomislite samo nekaj: Pred šestimi meseci bi se strokovnjaki prav tako smehljali prerokbi, da bo 3. novembra krožil pes, po vsemirju okoli Zemlje.«
ne ve celotne šifre, ki je potrebna, da bi se vrata odprla.
Najstarejši bankovec, kar jih je še ohranjenih, je bankovec, ki ga je 19. decembra 1699. leta izdala »Bank of Eng-land«. Takrat je predstavljal današnjo' vrednost 555 f im to v. Prvi bankovec na svetu pa je izdala 1661. leta Švedska državna banka; ta ni več ohranjen;.
Bankovec z največjo vrednostjo, ki je
bil kdajkoli natiskan, je znani angleški bankovec za milijon funtov. Angleška banka je okoli 1812. leta izdala samo dva taka bankovca in oba sta še danes v veljavi. Služita pa le za notranje obračune med angleškimi bankami in nista v prometu. Bankovci z največjo vrednostjo', ki so v prometu, pa so ameriški bankovci za 100.000 dolarjev (!). Na njih je slika glave predsednika Wilsona.
Največja inflacija, kar jih je bilo v zgodovini denarja, je bila 1946. leta na Madžarskem. Za en zlati pengo (iz 1931. leta) je bilo takrat moč dobiti 1,3 kvintiljona (1,3 XII)30) papirnatih pengo jev!
Ček z največjo vrednostjo, ki je bil kdajkoli napisan in izplačan, je 23. januarja 1956. leta izdala Ford Motor Company v Detroitu na račun Fordove dediščine. Ček je imel Vrednost 229,500.000 dolarjev!
50 milijonov za prvi polet na Luno
Čudežni hranilnik
Neki meščan mesta Sedgefield V Angliji je že nekaj časa tožil zaradi pomanjkanja teka in bolečin v trebuhu. Odšel je V bolnišnicoi in tam so mu iz želodca izrezali več kovancev V znesku okrog 130 angleških šilingov. Toda komentator angleškega časopisa »Daily Miror« se je ob tej priložnosti silno razburil — ker bolnišnica oz. bolniška blagajna, ki je plačala operacijo, ni hotela, operiranemu možu vrniti njegovih 130 šilingov: »Tu imamo poštenega državljana,« je pisal komentator, »ki uporablja svoj želodec kot hranilnik. In kaj stori zdaj bolniška blagajna? Oropa tega človeka. Kam bomo prišli, če človek ne bo mogel več dati na stran nekaj šilingov'. Če to že ni rop, je gotovoi Vlom ali pa vsaj nekakšna posebna subtilna oblika žeparstva . . .«
Cena zdravil
Marsikdo se razburja, da so zdravila pretirano draga. Dejstva pa govore drugače. Mnogo je snovi, ki so za človeka smrtno nevarne. Če pa jim na primer odvzamemo štiri atome, dva protona in dva elektrona, dobimo snov, ki bo reševala življenje. Toda za to so potrebna leta in leta napornega dela. Ko so se okoli leta 1947 razširile nove bolezni zaradi pretirane uporabe penicilina, je bilo treba najti učinkovitejše antibiotike. 55 strokovnjakov ameriškega laboratorija Pfizer je delalo dve leti in pol, porabili so- dve milijardi dolarjev, z vsega sveta so dobili in preiskali sto tisoč plesni. Končni sad je bil 76 kultur mikrobov, od vseh teh pa. se je pozneje obnesla ena sama. Danes jo poznamo pod imenom terramycin.
Da bi dobili spirramycin, ki v zdravilstvu tudi Veliko pomeni, so morali francoski strokovnjaki trdo delati leto in pol in preiskati 10.000 primerkov. Odkar je Hoffman pred petdesetimi leti napravil aspirin, je, nešteto kemikov poskušalo kaj podobnega. Preizkusili soi že deset tisoč podobnih kombinacij, toda Vse zaman. Taka raziskovanja stanejo seveda izredno veliko. Laboratoriji so nenasitni.. Hrana ene same preizkusne miške ali podgane stane dnevno približno 30 grošev. Vodilni raziskovalni center v Franciji pa na primer potrebuje na mesec 2000 podgan, 350 morskih prašičkov, 400 zajcev, 25.000 miši in še razno drobnarijo, kot so ribe, žabe, kanarčki, petelini, pajki itd. Pri raziskovanju nekaterih hormonov uporabljajo celo podgane, ki so jih morali prej tri leta posebej hraniti in* predpisano skrbeti zanje.
Ali že veste da . ..
—	je naj večji ledenik na svetu Vatna Jokull, ki se nahaja na Islandu in meri 8500 kvadratnih kilometrov?
—	je V sklopu bermudskih otokov okoli 360 večjih in manjših otokov, od katerih jih 20 sploh ni naseljenih?
'*	sNJOBODNIM
V0® SONCEM
muga knjiga povest davnih dedov
'"v „•	:
66
Dokler so jezdili po zasenčeni globeli, bilo mogoče spustiti povodcev in pognati v skok. Ko se je soteska razširila, ko je razgrnil mesec pred njimi prostrano stepo, so se stegnila telesa konj, postave jezdecev so se prihulile' do grive, visoka trava je z la.tjem dosegala konjske boke in kakor blisk so1 ginila tla pod kopiti. Votli topot se je razlegal po gluhi stepi. Daleč nekje je zarenčal merjasec, njegova čreda se je oglasila z začudenim Pogrkavanjem. Bliizu v grmu je zajokala Ptica z žalostnim glasom. Po listju je uda-T'la perut, nočna, ujeda je zgrabila spečo jerebico. Rada je zaskelelo krog srca. Kakor bi zakričala na pomoč Ljubimca. Stisnil je konja in pognal še v' daljše skoke.
Ko so pobledole na obzorju prve zvezde, so zagledali jezdeci pred seboj dolg, nieglen pas, iz katerega so se dvigale lene, sive kope. Pred njimi je bil Veletok. Usta,vili so konje, ki so spenjeni veseloi prhali z razprtimi nozdrvmi v hladno jutro in povešali vratove doi rosne trave.
»Če ni brodov na. levem bregu?« je iz-pregovoril stari Sloven z brazdo na čelu. Iztok ga je bil pridieiil previdno' Radovi četi. Zakaj bal se je, da utegne Rada strast zaslepiti in pahniti na Tunjuševo sulico.
»Poženimo v veletok!«
Rado je nategnil povodce.
»Mladec, polivaj ogenj s pametjo! Če utoneš, ne rešiš Ljubinice!«
»Konji preplavajo!«
»Misliš ti, burja! Jaz pa ne milslim, ampak vem, da jih polovica obnemore.«
Rado je nategnil zopet ob brzdi, da se je njegova hunska kobila povzpela. Stari Sloven je. obmolknil. V rahlem diru so jezdili po travi, ki je tonila v rosi. Preden je vzšlo sonce, so se potopili v meglo ob Donavi. Tla. so postajala čedalje bolj važna, da, so se konji) udirali do členkov in čez. Polagoma, jim je začel udarjati ob prsi suhi loček, jata povodnih ptic je sfrfotala iz bičja — konjiča je obstala ga bregu. Vojščaki so poskakali s konj in gazili po blatu in svižu ter iskali v megli brodov. Razkropili so se na, leve in desno gor in dol ob vodi. Prešla je ura, preden so se vnovič sešli — brez uspeha. Brodov ni bilo. Edino stari Sloven je izsledil, v visokem trstju pomendrane bilke. Splazil se je do reke. V blatu je zevala nova sled vtisnjenega broda. V ilovici je zapazil človeške stopinje in globoko vdrte
sledove konjskih kopit, ki še niso bili zaliti z vodo.
»Kdor je hodil tod, se je odpeljal z brodom čez reko.« Poklical je tovariše. Pokleknili so vešči sledilci na zemljo in ogledovali vtiske kopit.
»Hun, Hun, Hun!«
Vsi hkrati so izrekli isto sodbo.
»Morda Tunjuš sam,« je pripomnil Rado in pobledel.
»Ni Tunjuš, ker on je jezdil s tovariši. Njegov sled bi bil že zalit, zabrisan. Morda ogleduh, sel?«
»Ho, Radovan, Radovan!« je zaklical mlad vojščak, ki je tičal do kolen v blatu iin sledil človeško, stopinjo.
Vsi so pristopili in z napetimi očmi zrli v dobro odtisnjen podplat bose noge na blatu.
»Poglejte palec! Razkrečen in podvit! To je Radbvan! Vidite peto! Razhojena, zmlinčena! Godčeva! Poznam jo!«
»Torej on nam je odvel brod!«
»Ponj! V vodo!« je kričal nestrpno Rado.
»Kdo pojde?« vpraša stari Sloven.
»Jaz preplavam! Ne sam, na konju! Če konj sredi reke omaga, drugo polovico' preplavam!«
»In po stepi boš jahal potem na trstu, kakor vedomec! Vlij pameti na ogenj!
Poglejte, tukaj štrli iz blata debelo bruno. Izgrebimo ga, vrzimo žreb. Kogar določijo bogovi, zajaha bruno in se prepelje prek Veletoka!«
Vsi so se pokorili nasvetu starega Slo-vena, zastavili Vse sile in kmalu izgTebli iz peska in blata dolg hlod, ki je bil iz sredte ilzžgan.
»Korabeij!« so vzkliknili veselo in izmetali blato iz vdolbine ter vrgli žreb; določil je najmlajšega vojščakai. Vitki mladenič je skočil ročno v čoln, zavihtel veselo kos širokega lesa, rabeč ga kot veslo — ostanek nekdanjega Hilbudije-vega mostu, kakršnih je bilo dosti ob bregu zapičenih v blato in zapletenih v grmovje. Tovariši so se uprli v deblo in vsi za eno z močnim sunkom potisnili ko-rabeljček v vodo, da so zašumeli valovi. Veslar je kmalu izgitnil v megli sredi veletoka
Minilo je dokaj časa, preden se je oglasil nizko ob vodi glas odposlanega brodarja. Vojščaki so šli za pozivom, pognali konje na široki brod in odrinili preko reke.
Sonce je parilo meglo; topila se je, dvigala in kopnela pod vedno gorkejšiimi žarki. Ko so dospeli na desni breg, se je že razblinilo megleno morje. V daljavi so se svetili nizki griči, visoko pod sinjino nad planoto se je vozil orel.
»Kam?« so se povpraševali.

ZA GOSPODINJO IN DOM
Vrtna zelišča v gospodinjstvu
Najbolj upoštevana zelišča in dišave, ki jih dnevno uporabljamo, so peteršilj, zelena, drobnjak, čebula, česen, por, kumina, koper, janež, pehtran, meta, timez, šetraj, majaron, žajbelj, lovor, rožmarin, paradižnik, paprika in brinjet. Vsestransko uporaba imajo zlasti v pomladanskem in poletnem času peteršilj, zelena in drobnjak. Ne glede na blagodejni učinek, ki ga imata peteršilj in zelena za mehur, ledvice in druge organe, ju uporabljamo kot neobhodno potrebne pri vseh mesnih in zelenjavnih juhah, dalje pri pripravljanju raznih prikuh in omak, ker jim dajejo dober in prijeten okus. Drobnjak izboljšuje marsikateri topli in mrzli jedi okus in olepša barvo, s svežim zelenjem.
Čebula in česen sta znana v zdravilstvu že stoletja, prav tako imata v kuhinji Vsestransko uporabnost in si brez teh ne moremo zamisliti okusnega obeda. Čebula in česen izredno dobro vplivata na delovanje jeter in ledvic ter pospešujeta izločanje strupenih snovi iz telesa. Uporabljajmo ju kot pridatek juham, mesu, omakam, itd. Golaž brez čebule ne bi bil golaž, kakor kranjska klobasa brez česna ne bi bila »kranjska«. Topla krompirjeva solata s čebulo, stročji ali izluščeni fižol z oljem in česnom, se odlikuje med drugimi solatami.
Kumina, koper in janež, ki so zlasti V domači lekarni neobhodno potrebni, imajo tudi kot dišave in začimbe Važno mesto v kuhinji. Kumino dodajamo prežgankam, krompirjevim juham in vsem tistim zelenjavam, ki imajo, to neprijetno lastnost, da povzročajo napenjanje v želodcu in črevesju, to so predvsem zelje, ohrovt, pa tudi repa, rumena koleraba ter krompir v pomladanskem času, ko že začenja kaliti. Janež in koper se odlično prilegata V črnem in belem kruhu. Iz zelenih listov kopra pa pripravljamo, okusne omake, drobno sesekljanega dodajamo grahovi omaki, cvet pa pridevamo zelenim kumaricam, ki jih vlagamo za zimo, kar jim daje prijeten okus.
Pehtran in meta sta posebnosti slovenske kuhinje. Saj so kuhani ali pečeni pehtranovi štruklji specialiteta, s katero bi se postavile pred drugimi nič manj kot Cehi s svojimi »buhtički«. Skrbna gospodinja si bo poleti pripravila pehtranov kis, ki ga bo zaradi svojstvenega vonja in okusa dodajala krompirjevi in kumarč-ni solati, ali pa odišavila razne tople in mrzle omake. Tudi iz poprove mete. pripravljamo. izborne tople in mrzle omake, ki se izborno podajajo k jagnjetini.
Timez, šetraj in brinje so najboljši dodatki pri kvaši za divjačino. Pridevamo pa jih tudi raznemu mesu in, omakam.
Majaron uporabljamo, pri raznih obarah, ričetu, godlji, krvavih in jetrnih klo-
basah, dodajamo ga mesnim sekanicam in tako dalje.
Rožmarin in lovor dodajamo ribji marinadi in brodetu ter drugemu.
Vsestransko uporabo, v kuhinji nudita paradižnik in paprika. Uporabljamo ju kot samostojni poživili in pa kot dodatke raznim omakam itd.
Vsa navedena zelišča in sadeži izdatna pomagajo gospodinji, da. z njimi izboljšuje jedila.. Kar pa zahteva pravilne uporabe zelišč in dišav, je to umetnost svoje vrste, ki jo razume le tista gospodinja, ki ima dobro izvežban okus in veselje do kuhe.
Lakaste torbice in čevlji so zelo priljubljene modne podrobnosti, žal pa navadno ne trajajo zelo dolgo, ker ne znamo ravnati z njimi.
Takoj, ko sezujemo lakaste čevlje, jih nataknimo na kopito ali pa natlačimo vanje zmečkan papir. Koža čevljev je še topla in zato elastična; tako- ohranimo čevljem pravo obliko. Čevlje namažimo, potem z nekaj kapljicami ricinusovega olja in pustimo, da se olje čim dalj vpija. Še-
Ker je malokrvnost tako pogost pojav in so njeni vzroki zelo različni, je nujno, da spregovorimo o enem naj pogostejših vzrokov malokrvnosti — o nezadostni in nepravilni prehrani. Slaba in nezadostna prehrana ima za posledico, da organizem ne dobi zadostno količino beljakovin in železa. Malokrvnost je obolenje v vseh starostnih dobah, tako. pri ženskah kakor tudi pri moških. Najpogostejši pojav pa je v mladih letih in pri ženah v času nosečnosti. Malokrvnež je bledikast, utrujen, apatičen, brez zanimanja in nima veselja do dela.
Da preprečimo malokrvnost., ki je posledica nezadostne in nepravilne prehrane, moramo skrbeti za to, da bodo. dnevni obroki hrane različni ter da vsebujejo zadostne količine železa, saj če bo hrana, raznovrstna in ne enolična, bo. krila dnevne potrebe organizma po železu.
Človeški organizem vsebuje. 3 dloi 5 gramov železa. Od te količine se nahajajo štiri petine železa v krvi, medtem ko služi ena petina; za rezervo. Človek potrebu-
Ravno sedaj je že čas, da pomislimo, kje bomo v našem vrtu nasadile razne začimbe in zelišča ter poskrbele, da bomo vse leto imele na razpolago dovolj teh tako potrebnih zelišč. Pa tudi za zimo si lahko pripravimo zaloge s tem, da te povrtnine posušimo, denemo, v kozarce ipd. Poslužujmo se jih V čim večji meri, ker s tem bomo poživile naš jedilnik, razen tega pa bomo na ta način dovajale organizmu dosti vitaminov, rudninskih snovi in drugih organizmu potrebnih snovi. Tudi prebava in čiščenje telesa bo bolj v redu potekalo, kar bo koristilo našemu zdravju.
le naslednjega dne zdrgnemo, čevlje z mehko, krpo., Ce. je lak že razpokal, držimo namazane čevlje nekaj minut nad paro, potem pa zdrgnimo z mehko. krpo.
Lak je prožnejši tudi, če ga mažemo, z beljakom.
Prav tako kot čevlje, negujemo tudi lakaste torbice.. Madeže odstranimo z ricinusovim oljem, razen tega mažemo, z njim lakaste predmete, tudi če jih ne nosimo. Ce lak dolgo stoji, se osuši in razpoka.
je na dan okrog 20 miligramov železa, medtem ko ga nosečnice in drugi, ki prebolevajo kako bolezen rabijo Več. Tudi žene na sploh potrebujejo večje količine železa, saj ga zgube med perilom do 30 miligramov. Nosečnica prenese v času nosečnosti na dete okrog 600 miligramov železa.
Pri lahkih oblikah malokrvnosti ali anemije se stanje hitro, popravi, zlasti če uživamo malo. več mesa. Zelo priporočljivo je v ta namen uživanje jeter, ledvic in možgan. Od sadežev priporočajo orehe, lešnike in mandeljne.
Pri resnejših anemijah je treba uživati Večje količine praženih jeter (najmanj 3 do 4 obroke na teden), in sicer 400 do 500 gramov, razdeljeno na tri obroke. Jetra, lahko zmeljemo surova ter jih damo v juho. ali pa jih pomešamo med razne pireje. Tudi jetrne paštete so zelo priporočljive.
Za malokrvne je zelo priporočljiva dieta z Večjimi količinami beljakovin (pol *ki-
Uporabljajmo kvas na več načinov
Ce vas bo v tem članku iznenadila trditev, da sta juha in namaz za sendviče iz kvasa zelo okusna, odvržite predsodke in poizkusite. Videli boste, da je to res. Za vašo družino pa bo to prijetna sprememba.
Kvas vsebuje dosti beljakovin in izredno mnogo vitaminov grupe B. V tem prekaša — črn kruh, rumenjak, sojo itd. Posebno pa se v tem odlikuje pivski kvas. Oglejmo si nekaj primerov; 100 gramov črnega kruha vsebuje 0.260 miligramov vitaminov, 100 gr rumenjaka 0.270 mg, 100 gr soje 0.340 mg, 100 gr govejih jetr 0.460 mg, 100 gr govejega srca 0.675 mg vitaminov, 100 gr graha 0.510 mg in 100 gr kvasa 1.700 miligramov vitaminov iz sku pine B, kar jasno dokazuje, da je ravno kvas velikanske vitaminske vrednosti, kar je za zdravje človeškega organizma izrednega pomena.
Kvas ima tudi mnoge, lastnosti mesa: vsebuje dosti beljakovin in vitamine. Razen tega. ima, če ga pogrejemo, vonj in okus po. mesu. Kvas je znala izkoristiti prehrambena industrija in. oddaja njegov izvleček kot začimbo, v mesne konserve. In če industrija tako izkorišča kvas, zakaj bi tega ne napravile tudi gospodinje? Ce bomo doma to poskusile in poudarile velikanski pomen kvasa za naš organizem,, bo prav gotovo vsa družina zadovoljna s tem,, da uvedemo, tudi kvas med redno hrano;, ki jo uživamo. Kvas jejmo tudi takrat, čeprav nam mogoče okus ne ugaja preveč.
lograma mesa brez kosti da približno 100 gramov beljakovin.).
Mleko vsebuje zelo. malo železa, zato so dojenčki 'in mali otroci pogosto, bledikavi in malokrvni. Dojenček potrebuje od petega, do šestega meseca starosti dodatno hrano, ki naj vsebuje mesni sok, špinačo in sokove živil, ki so begata z železom. Organizem izkorišča železo najbolje neposredno, iz hrane. Ce železo jemljemo v obliki zdravil, je izkoriščanje slabše, zato moramo jemati železo vsebujoča; zdravila Vedno med jedjo.
Živila, bogata z železom so: jetra, možgani, jajčni rumenjak, meso., grah, črni kruh, lešniki in sir. Že precej manj ali pa sploh nič železa pa. vsebujejo: bela moka, koruza, kostanj, češnje, grozdje, paradižniki, zelje, kumare, redkev, krompir, mleko in maslo. Ta živila so1 pa zelo pomembna zaradi tega, ker vsebujejo velike količine življenjsko potrebnih vitaminov.
Dnevni jedilnik malokrvnih ljudi naj vsebuje sledeče: za zajtrk — mleko s črnim kruhom, jajce in sadje; kosilo — jetra, zrnato sočivje, špinača, gobe, sir in orehi, lešniki ali mandeljni; večerja — enako kot za. kosilo, le jetra lahko nadomestimo. z jajci.
Nega lakastih predmetov
ZDRAVSTVENI KOTIČEK
O prehrani pri malokrvnosti
Stari Sloven je motril obrežje s sokoljim očesom gor in dol. Stegnil je vrat, nastavil roko ob čelo in Veselo pomežiknil. Zagledal je v trstju velike, črne zaplate — skrite brodove.
»Z brodovi nazaj, Iztokovi vojski naproti!«
Radov konj je zacepetal in grizel jekleno brzdo. Njegov gospodar ga je krčevito stisnil. Žal mu je bilo vsakega; trenutka. Gnalo ga je z neutešljivo silo v stepo — za Ljubinico. Stari' Sloven se je ozrl na mladca preko rame in mimo, z globokim glasom ponovil: »Polivaj ogenj s pametjo!«
Nato je takoj odredil, da so odmotali dolge konopce, ki so jih nosili zvite ob sedlih. Otvezli so brod. Dva vojščaka sta stopila nanj in ga odpahnila iz bilčja. Nato. so pripeli konopce za sedla in vlekli s konji široki plav po reki navzgor proti kraju, kjer so videli ostale brodove. Ležali so vsi deloma na suhem. Zato so se vsi uznojili, preden so dvignili mogočno težo z brega V vodo. V tla so zabili kole in privezali sredi trave konje' obnje. Sami pa so odrinili s širokimi loparji na Veletok in tirali brodove na breg Slovenov.
Sonce je privozilo do zenita, ko so se vrnili na najmanjšem brodu. Stari Sloven je velel pluti v gosto vrbje; tam so plav previdno skrili in ga zadelali z Vejami in trstjem. Tudi čolniček so pogreznili v blato.
»Kam?« so vnovič vprašali vojščaki.
Stari Sloven je zasedel konja, za njim so poskakali mladci v sedla in. mu nemo sledili. Previdno je jezdil do mesta, kjer je ležal prvi brod. Upognil se je s. sedla in iskal sledov. Ni trajalo, dolgo, ko je zagledal vajen vojak vtisnjena kopita Radovanovega konja.
»Za njim!« je velel. »Očka dobro ve, kje je tabor Hunov. Zakaj jahal je naravnost vanj, na Svetovita, da ne drugam!«
Jezdeci so se uvrstili V gosji red in oprezno šli za sledom, dokler niso za trdno vedeli, v katera smer je odšel Radovan. Do vznožja nizkih holmov, ki se vlečejo proti jugovzhodu, so razločno sledili skoke godčevega konja. Tu je postal svet trši, sledovi so izginili. Kljub temu pa so bili prepričani, da je Radovan šel ob pobočju holmov. Zato so pognali odpočite konje in drevili ob hribeih in gozdih. Sonce se je nižalo — dan se je nagnil, a drugo jutro morajo biti ogledniki s poročilom ob Donavi, kjer bo čakal Iztok z vojsko. Zato ni bilo« več časa, da bi se obotavljali. Rado je šinil mimo vseh tovarišev ih. jezdil četi na čelu. V daljavo so mu strmele oči in žarele kakor mlademu volku, ko gre prvič na plen,. Kadar je jeknila ptica, m,u je vzplulo srce, kakor bi Ljubinica zaklicala na pomoč. Stisnil je konja in zgrabil povodce. Nekje daleč, se mu je zdelo, je nekaj zarenčalo. »Tunjuš!«
je naglo pomislil in iskal z desnico ostre sekire ob sedlu.
Bližal se je večer. Dolge, sence so se hipoma iztegavale in ginile. Staremu Sloven,u se je svetil na čelu krvavo podpluti obrunek. Kakor hrastov lub mu je bila koža nagubančena po mrkem licu. Pride noč, kam potem? Lahko jih ujame Tunjuš, nenadoma, kakor ptiče v zanko. Treba je, da napno zadnje sile, dokler imajo še kaj dne. Poprijeli so. vsi tesneje za brzde, udarili po konjih s kratkimi! jermeni in nato popustili povodce, da so se iztegnile vrle živali v dolgih, plavajočih skokih po ravnini.
Hipoma pa je potekel grič ob desni. Kakor bi ga odrezal. Ozka dolinica se. je odprla proti jugu. Sloveni so konje ustavili in se spogledali. Edini Rado je drevil kakor v sanjah dalje. Ali nenadoma so videli, kako se je vzpel njegov konj, se okrenil na zadnjih nogah in pridrevil nazaj k četi.
»Tabor! Tabor!« je Vzkliknil Rado. »Dim se dviga, iz kotline!«
»Nazaj!« veli stari Sloven.
Polagoma so se vrnili ob griču in poiskali gosto zarasel kotlič, kamor so skrili konje. Tam so počakali noči.
Ko se je stemnilo in mesec še ni pri-svetil, so izginile temne pbstave. v mračnem lesu. Po dva in dva so se plazili mlad-
ci po> griču. Razdelili so. si kotlino tako, da bi ves tabor obkrožili in si ga, ogledali. Pri konjih je ostal edino stari Sloven, ki jim je strogo Velel, da se morajo vsi vrniti do. polnoči.
Rado si je izbral najnevarnejšo pot pri vhodu v kotlino. Dokler je plezal po brdu in skozi hrastičje-, se ni menil za šum, če je poknilo dračje pod njegovimi nogami ali če je sfrfotala speča ptica,. V prsih mu je gorelo in ni mislil na drugega kakor nanjo, ki jo iztrga in otme iz naročja pes-jana Tunjuša. V razgaljeni domišljiji je sanjal, da sliši morda že nocoj njen glas, jo ugleda morda celo ob ognju, ko bo sedela. otožna in bleda med deklicami.
Ko je prilezel vrh griča in se spustil po slemenu in po rebri navzdol, je na mah prenehalo grmovje. Stopil, je iz gozda. No-gč so se mu zaplele v goste veje, ki so ležale po zemlji.. Na tistem kraju so Huni iz-sekavali gozd. Obstal je, da bi razbral v temi kam bi krenil. Pod. seboj je slišal hrzanje pasočih se konj, daleč pred njim jc žarel ogenj in zdelo se mu je, da vidi krog njega premikajoče se postave.
»Tjakaj!« je bila njegova naloga. Kako? Mimo konj? Brz čuvaja se redko pase hunska brav. In vendar je njegova dolžnost, da presedi po številu konj moč tabora.
(Nadaljevanje sledi)
a. c> d dih IN RAZVEDRILO
ILUZIJA
Ana je tako iznenada stopila V moje življenje, kakor je nepričakovano odprla vrata moje pisarne in me z izmučenim izrazom pozdravila. Bil sem tako presenečen, da sem jo gledal. Za trenutek je zaživela v meni lepota nekega svežega jutra v gozdu, spomnil sem se nečesa davnega in lepega v meni, kar pa je preplavil čas, kakor preglasi nežno melodijo iz tihe izbe ropot in šum iz ceste. Kljub temu sem jo zbran vprašal:
»Kaj te je prineslo- tako- daleč?«
»Ušla sem.«
»Ušla? Od kod?«
»Od moža.«
»A tako!«
Pogledal sem po mizi, da bi se zbral. Zdelo se mi je, da tega ne bi smela praviti meni. Sam svojih srčnih zadev nisem nikomur razkladal. Take stvari so vedno kočljive.
»Morda, se čudiš, da sem prišla ravno k tebi. Tudi jaz ne vem. Mogoče zato* *, ker si zdravnik in moraš po službeni dolžnosti imeti še nekaj človeškega v sebi.«
»Kaj pa je bilo tako hudega?« sem jo skoraj zadirčno vprašal.
»Vse je bilo hudo, od začetka do kraja. Imel je vedno nekake komplekse manjvrednosti in te je tešil z razuzdanostjo, pijačo in žalitvami. Zanje se je vedno* maščeval meni.«
Pripovedovala mi je zavzeto in mi razlagala, zakaj ga je zapustila, svoja razmišljanja in kolebanja. Zares je trpela. Najbrž je čakala, da bom obsodil njenega moža tudi jaz in ji dal prav. Toda tega nisem storil.
»Saj vse razumeš. Ali ni to že pot k rešitvi?«
»Eno je razumeti, drugo pa prenašati«, mi je odgovorila.
Na mizi je zacingljal telefon.
Ko sem nehal govoriti, sem se obrnil k niej:
»Na sejo moram, šef mei kliče,« sem ji rekel.
»Na sejo?« je ponovila odsotno.
Zgrabila je kovček in stopila k vratom. Ničesar več ni rekla. Šla sVa skupaj po stopnicah. Pomagal sem ji nesti. Od strani sem gledal njen profil. Lok obrvi se ji je od zamišljenosti znižal, Še vedno je imela mile poteze v obrazu, četo izrazitejše kot pred leti. Plašč iz balonsko svile je imela zavihan do ušesi, ki so jih razkrivali lasje. Gledala je predse in se ni ozrla name. VidOti je bila vsa strta.
»O vsem se pogovoriva. Čakal te bom ob treh. Saj boš utegnila?«
»Da,« je odgovorila, toda videl sem, da so bile njene misli daleč.
A NE K D O TE
Ko je Mark Twain ponudil rokopis svoje prve knjige založniku Carl tonu, ta še slišati ni maral oi njem.
Dvajset let kasneje je bil Twain slaven mož. Slučajno sta se s Carltonom srečala v Švici in zdaj je rekel založnik:
Moj ljubi Twa,in, poznam človeka, ki je še slavnejši od vas, in to sem jaz. Nisem pomembna osebnost in vendar mi je eno mojih dejanj prineslo svetovno slavo-. Zavrnil sem vaš rokopis in dlanes veljam gotovo za na j večjega osla stoletja.«
*
Ludvik XI. se je s svojimi dvorjani'pogovarjal o knjigah. Pa pripomni nekdo1, tla imajo nekateri ljudje čudovite knjižne zaklade in jih sploh ne berejo.
»Ti ljudje me spominjajo na nesrečnike,« je rekel kralj, »ki imajo na hrbtu grbo*, sami pa je nikoli ne Vidijo.«
*
Nekoč se je angleški kralj Karel II. sprehajal po londonskem parku sam, brez spremljevalcev. Slučajno' je srečal v parku svojega brata, yorškega vojvodo*. Le-ta začne karati svojega kraljevega brata, ker Sf je brez spremljevalcev odpremil na takšen tvegan izprehod. Svetoval mu je, naj bo v prihodnje bolj previden.
Karel II. pa se mu nasmehne in odgovori:
»Bodi brez skrbi, dragi brat. Na Angleškem gotovo ne boš našel takšnega osla, ki bi me hotel ubiti, saj vsi dobro vedo, rta bi za menoj ti zasedel kraljevi prestol!«
Na seji nisem bil zbran. Njena potrtost in podoba sta mi segli do srca. Premišljeval sem, ali sem moral res na sejo ali ne bi mogli brez mene. Predmet, ki so ga obravnavali, me ni prav nič zanimal. Pogajali so se menda, ali bodo* mimo klinike napeljali kanal ali ne. Največkrat se je oglašala postarana ženska s kratko koketno frizuro in konjsko zraščenimi zobmi. Večkrat me je nasmejano- pogledala, kot bi me izpcdbujala, naj tudi jaz kaj rečem. Iz hudobije sem začel buljiti V njene zobe, da je odvrnila pogled od mene k mojemu sosedu, ki je risal trikotnike in kvadrate, dokler ni narisal nekake fantastične stavbe.
Za oknom sejne sobe pa je rasla velikanska vrba žalujka z vejami do tal. Nad njenim vrhom so se srdito podili oblaki in zdaj zakrivali zdaj odkrivali milo modrino neba. Le zakaj sem se* jezil na Anko? Kaj mi je naredila? Spomin me je zanesel daleč nazaj. Slišal sem vršenje stoletnih smrek in vonj polnega, gozdnega jutra.
»Samo da je tu, živ, naš človek! Ne hodite stran, da me ne bodo mine. ..«
Takrat so me poklicali v brigado zaradi skorbuta. Ves dan sem hodil. Zvečer bi bil pod smreko rad zaspal, a me je dramilo petje partizanov. V moj sluh je prodiral mehak ženski alt. Zleknil sem se na komolce in pogledal proti ognju. Med fanti
oooooooooooooooooo
(7) paska
Žarki se lomijo, zelenina plava, — pritajen šepet: veter z listjem se poigrava.
In čas gre mimo, tihota šepeta, vsa pusta se duša, spominom predaja.
Tone melanholija, — z bodočim se prepleta . . .
Tiha, uspavajoča doni melodija.
Ulrih Dobnik
oooooooooooooooooo
je sedela nova; partizanka. Še nikdar je nisem videl. Pod smučarskim suknjičem ni imela bluze, temveč samo svetlomodro majico, zadrgnjeno pod vratom s svileno vrvico. Skrbno počesane lase je imela spletene v kratki kiti, zavezani tik za ušesi z metuljčkasto pentljo, kot je bila tisti čas moda v partizanih. Toliko čustva je vlagala v petje, toliko hrepenenja, toliko domotožja in odločnosti. Ta čustvenost ji je obarvala tudi oči. Ko je vstala, je bila V smučarski obleki videti kot lepo raščena smreka.
Nisem mogel zaspati, čeprav so partizani že nehali peti. Mislil sem na Vojno, na dekle, ki je prišlo med nas, in spet na skorbut, ki sem ga zdravil brez zdravil, in spet na njeno majico, ki je morala dišati še po parfumu iz mesta, in spet na rane*.
Komaj sem se odtrgal od preskakujočih misli v mehke valove spanja, ko me je zbudilo treskanje, ko bi se svet podiral. Mine so s truščem padale okrog nas, metale v zrak zemljo* in kamenje. Bližnja smreka se je preklala, da so iveri letele po meni in je od, smreke ostal samo štrcelj. V megli in dimu so partizani skakali sem in tja, komandir je dajal povelja bolj z rokami kot z glasom. Mimo* so skakali partizani, v medlem jutranjem svitu podobni sencam. Tudi njo sem zagledal, tekla je in se kot posekana prevrnila na obraiz.
Skočil sem k njej. Bila je še živa. Odvlekel sem jo za skale in jo razpel. Vsa je bila prepotena od bolečine in groze. Na gozdnem parobku se je zaslišalo pokanje pušk. Ambulanto smo uredili za skalami. Kljub presenečenju in zmedi ni bilo dOsti ranjenih. Ana je bila še vedno nezavestna. Ranili so jo drobci min v noge in eksplozija jo je omamila. Naposled je odprla oči in nemirno pogledala okrog sebe. Ko me je zagledala, se je krčevito prijela za moj suknjič in zahlipala:
»Samo da je tu živ, naš človek. Ne smete od mene, da me ne bodo mine.«
Še dolgo je hlipala in naposled od izčrpanosti zaspala, držeč me še vedno krčevita za ^suknjič, s katerim si je zakrila obraz.
»Kaj mislite, tovariš doktor, o novem kanalu?« me je vprašala ženska s konjskimi zobmi, da sem se spet znašel na seji, kot bi padel z drevesa.
»Nič ne mislim,« se mi je zaletelo. »To se pravi, zdi se mi, da je prav, če: ga napeljejo,« sem hitro popravil.
Ženska s konjskimi zobmi se mi je odpuščajoče in koketno nasmehnila. Saj me je zalotila ko šolarčka...
Na srečo je bila seja končana. Nestrpno sem čakal, da se bom sestal z Ano. Teda ni prišla ne ob treh ne ob štirih. Sedel sem V gostilni in pil, da bi tako opravičil svoje posedanje. Iz gostilne sem odšel in zavil na teraso hotela Palače, zahotelo se mi je pohajkovanja. Popoldanski seji sem se izognil.
Na terasi so bile že prižgane luči. Zleknil sem so v pleten naslonjač in gledal ljudi okrog sebe, da bi se raztresel. Poleg mene je sedel star gospod. Ko sc* odigrali arijo iz Madame Butterfly, je vzhičeno vzkliknil:
»Kakšna milina, kakšna lepota!«
Nasmehnil sem se mu v znak soglasja. Dobro je, če sc* ljudje še tako dovzetni za lepoto.
Na terasi so* tudi zaplesali, nekaj neokusno oblečenih tujcev in mladi pari. Nekateri so med plesom brezbrižno* klepetali, nekateri pa so pazili na finese in plesali tako, kot bi bili stopljeni z glasbo. Opazil sem mlado žensko v svetlomodri obleki, krojeni tako, da je kazala polne, ogorele roke. Plesala je občuteno, le njen obraz je bil nekam zastrt. Bila je Ana.
Takoj ko se je po plesu vrnila k mizi, sem šel k njej. Zamišljena je sedela, ne da bi se dosti menila za soplesalca. Ne vem zakaj, a zdelo se mi je, da mora biti trgovski potnik. Predstavil sem se in prisedel.
»Zelo mi je bilo žal, da sem moral na sejo« sem ji rekel.
»Nič hudega! Tudi od sej živimo, in če je moj sosed lačen, sem vsaj jaz sit.«
Trgovski potnik je čutil, da je odveč in se presedel k nekim znancem.
»Zakaj nisi prišla?«
»Nisi me niti vprašal, zakaj sem prišla. Poiskati si moram službo in se postaviti na lastne noge. Biti moram res čisto drug človek kot pred leti.«
Bila je videti mnogo* bolj odločna in starejša. Še nekaj se je razbilo v njej. Gledala je predse v čašo in bila vsa mrka. Poznal sem njene poglede na svet in njene razbite iluzije, ki jih je preživela ob možu, kakršnega mi je opisala. Zakaj nisem grajal njenega moža, ji nisem razlagal.
»Ali si Vame imela posebno zaupanje?«
»Da. Spoštoval si me med vojno kot tovarišico. Se ne* spominjaš najinih razgovorov4, kako sva obvezovala partizane in najinega sočustvovanja s smreko, od katere je po boju ostal samo še strcelj?«
Oči so ji zalile solze.
»O, vsega se spominjam, še preveč! Spominjam se tudi deklice, ki je prišla v partizane in je imela na sebi svetlomodro majico, zadrgnjeno* pod vratom s svileno vrvico in kako se mi je stiskala pod suknjič, ker se je bala min.«
Začudeno me je pogledala, ko da bi hotela presoditi, kaj hočem.
»Morala bom na vlak. Pozno je že,« je rekla in oblekla plašč.
Prijel sem njen kovček in šla vsa skupaj proti postaji.
»Vendar te spremim.«
»Vidiš, kako si še zgodnja!« sem ji rekel, ko sva pogledala na postajno* uro.
Sedla sva v park pred postajo. Okleval sem, ali naj ji rečem ali ne. Zavila se je v plašč in gledala v kolodvorske luči.
»Pa si me vedno občudovala le kot to*-variša?«
»Ne, tudi kot moškega, mirnega, zrav-
Karel Destovnik-Kajuh:
^pomhidna
Ob starem mlinu blizu borov nizkih ni Več vetrov in rož ledenih, zametov ni in stez sneženih, izginil led s koles je mlinskih.
Od mlina blatna pot V dolino vodi, nad njo se bele breze pno v nebo, ob brezah belih reže plug zemljo, za plugom kmet V razoru hodi.
Samoten, tih poslušam vetra melodijo,
harmonik glas je čuti vmes,
voda pomladnih slišim simfonijo
in v mislih zrem brezmejnih rek sinjino,
ki bodo kmalu čez in čez
preplule zadnjih dni temino . . .
nanega, modrega, ki je V življenju Veliko prestal in vedno delal za druge.«
»Ali si me ljubila?«
»Do odhoda imaš še natanko* dve uri. Lahko še ostaneš.«
»Ne*.«
»Spremim te*.«
»Ni potrebno!«
Osupnila je. Začudeno me je pogledala.
»Tega si ne bi upala. Preneumna sem bila ob tebi.«
»Preneumen: sem bil jaz in zato si me prehitela.«
Pogledal sem jo in čakal, kaj bo rekla. Čez oči se ji jei razlil blesk, kot se mirna večerna zarja potopi v blesk ribnika. Po-mišljala je in naposled s tihim nasmeškom rekla:
»Človek, ki ni bil nikdar deležen ljubezni, mu ljubezen pomeni še več kot drugim. Vsaka ljubezen, ki ti jo podari sočlovek, je košček tvojega bogastva, je lahko tvoj zaklad. Kar si mi rekel, je zame veliko in nepričakovano darilo.«
Stegnil sem roko okoli njenega pasu in jo stisnil k sebi. Dvignila je stranico mojega suknjiča* in zahlipala. Avtomobili, ki so vozili mimo*, so metali luč nanjo. Božal sem jo po* laseh.
Tedaj je ropotajo pripeljal vlak. Ana je skočila pokonci. Obrisala si je oči kar z rokavom in stekla, jaz pa. za njo. Skočila je na vlak in tedaj je že potegnil. Stala je še na stopnicah in mahala.
Vlak se je premikal najprej leno, nato Vedno hitreje in hitreje in je izginil V noč.
Obrnil sem spet list v knjigi svojega življenja. Z vrta pri kolodvoru je priletel kresničak. Z utripajočo lučko je iskal svojo drago.
Slavni ljudje o knjigah
Knjiga vpliva na značaj mladega bitja kot živo bitje, avtoriteta, roditelj ali učitelj.
Izidora Sekulič
*
Če so zlate stvari na tem svetu, potem je knjiga zlata. Nikdar ni v tako majhnem okviru toliko dragocenega blaga kot v knjigi in nikoli ni mogoče pravo zlato kupiti ceneje kot v obliki knjige.
Hermann Hesse
*
Od Vseh svetov, ki jih človeku ni poklonila priroda, ampak jih je ustvaril njegov lastni duh, je svet v knjigi največji.
Hermann Hesse
la dtcbvo voljo §
V atelje modernega slikarja pride kupec in si ogleduje slike. Za eno se posebno zanima:
»Kaj predstavlja?« vpraša slikarja.
»Čredo na travi.«
»Tako? Kje je pa trava?«
»Ovce so že vso pomislile.«
»Toda tudi teh ne vidim...«
»Dragi gospod,« odvrne slikar užaljeno, »ali mislite, da so ovce tako neumne, da bodo ostale na pašniku, kjer ni več trave?«
Sreča
— Moj mož je imel srečo!
— Kako?
— Včeraj se je dal zavarovati zoper nezgode in danes mu je padla z neke strehe opeka na glavo!
Stran 8
Celovec, petek, 11. april 1958
Štev. 15 (831)
Nemško-sovjetska pogajanja po osmih mesecih
uspešno zaključena
Med Zahodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo so bila ta teden zaključena osem mesecev trajajoča pogajanja o gospodarski izmenjavi, o ureditvi konzularnih vprašanj in o repatriaciji še v SZ zadržanih nemških državljanov. Nova pogodba med obema deželama predvideva podvojitev medsebojne blagovne izmenjave, in sicer bosta obe deželi do leta 1960 letno izmenjali blaga v vrednosti 1,26 milijarde mark. Sovjetska zveza si bo v ta namen uredila v Kolnu svoje trgovsko zastopstvo.
Najtežje vprašanje je bilo pogajanje o repatriaciji nemških državljanov. Končno sta se obe delegaciji zedinili, da bo SZ dovolila izselitev iz države Vsem tistim, ki so 21. junija 1941, torej pred izbruhom nemško-sovjetske vojne, imeli nemško
državljanstvo. Od repatriacije izvzeti so »Volksdeutscherji« sovjetske narodnosti, ki so se na osnovi nemško-sovjetskih pogajanj v letih 1939 do 1941 izselili v Nemčijo. Sovjetska zveza pa je tudi za te osebe pripravljena uvesti olajšave, in to predvsem za tiste, ki imajo svoje družinske člane v Zahodni Nemčiji. Repatriacija, ki predvideva izselitev okoli 30.000 Nemcev iz SZ, naj bi bila zaključena do bo-žiča leta 1959. Tudi bonnska vladia je pripravljena, prošnje sovjetskih državljanov, ki se želijo izseliti V SZ, pozitivno rešiti.
Uspešno zaključena pogajanja med obema deželama so v Bonnu pozdravili kot element popuščanja napetosti. Pogodbe bosta v kratkem podpisala zahodnonem-ški zunanji minister von Brentano in zastopnik sovjetske vlade.
Skupni poklon žrtvam nasilja
Za 14. obletnico smrti 71 talcev, ki so jih na Opčinah pri Trstu leta 1944 pobili nacifašisti, se je na velikonočni ponedeljek zbralo ob spomeniku na openskem strelišču lepo število Tržačanov in okoličanov obeh narodnosti, da se poklonijo žrtvam nacifašističnega nasilja. Pred spomenik so položili večje število vencev, govorniki pa so v kratkih nagovorih pokazali pomen in veličino padlih žrtev V borbi zatiranega ljudstva, hkrati pa obnovili obljubo, da se bodo še nadalje borili za uresničitev idealov, za katere je padlo toliko žrtev.
Na Opčinah niso bile žrtve le Slovenci — je dejal eden izmed govornikov — med talci so bili tudi Italijani, tako da se je na tem mestu spojila kri enih in drugih, tako kot so bili njihovi živi tovariši združeni v skupni borbi proti istemu sovražniku. Tukaj padli Slovenci in Italijani nas opominjajo, da mora biti na tem obmejnem ozemlju eno samci ljudstvo. Če tega opomina ne bomo poslušali, če se ne bomo Vedno zavedali, da ni mogoče
kršiti pravic enih, ne da bi kršili hkrati pravic drugih, če ne bomo Italijani in Slovenci združeni V skupnem naporu za dosego boljšega in pravičnejšega sveta in proti skupnemu sovražniku, ki je vedno isti, potem bodo žrtve 71 talcev in vseh naših mučencev zaman.
Spremembe v generalnem konzulatu FLRJ v Celovcu
Kakor smo zvedeli, je bil za generalnega konzula FLR Jugoslavije v Celovcu imenovan g. Boris Trampuž, ki zdaj čaka na podelitev eksekvature s strani zveznega prezidenta Scharfa. Hkrati je bil imenovan g. Djordje Pendžič za jugoslovanskega konzula v Celovcu.
Sedanji odpravnik poslov jugoslovanskega generalnega konzulata v Celovcu g. konzul Mladen Devide bo tekom /n e seča maja prevzel nove službene dolžnosti v državnem sekretariatu za zunanje zadeve v Beogradu.
Die
KARNTNER
ELEKTRIZITATS-AKTIENGESELLSCHAFT
(KELAG)
KLAGENFURT
begibt zur Ferligstellung des KRAFTVVERKES FREIBACH eiiM
7°'o AN LE IH E v. 1958
im Nennvvert von 65 Millionen Schilling
Zeichnungspreis 98 Prozent
zahlbar om 19. April 1958 ohne Verrechnung von StOckzinsea.
StOdcelung: zu 1000 und 5000 Schilling Nennvvert
Loufzeit: 20 Jahre; Tilgungsbeginn bereits nach 3 Jahren nur durch Au*. losung zum Nennvvert. Da der Zeichner den ZinsgenuB bereits ab 1. April 1958
Hat, stellt sich die
EFFEKTIVVERZINSUNG AUF 7,37°/o PRO JAHR
auf die Mitte der Tilgungszeit gerechnet.
Die Schuldnerin haftet aus den Teilschuldversdireibungen mit ihrem gesamtaa Vermogen. AuBerdem hot das Bundesland Kamten die Haftung ab Bflrga and Zahler ubernommen. Die Teilschuldverschreibungen sind dober audi ziK Anlage von Mundelgeld zugelassen.
Zeichnung bis einschlieBlich 19. April 1958 bei allen Geldinstituten in Osterreich
Wollen Sie zum Ausbau der Elektrizitdtswirtschaft Osterreichs beitrogen uod
IHR KAPITAL HOCHVERZIN4LICH UND GUT ANLEGEN,
dann zeichnen Sie
KELAG-ANLEIHE
V sovjetski zvezi imajo 40.000 stoletnikov
Kakor navaja uradna statistika, šteje prebivalstvo Sovjetske zveze 203 milijone ljudi. Ce se bo število prebivalstva stopnjevalo z isto hitrostjo kot zdaj, potem bo imela Sovjetska zveza čez 15 let že 245 milijonov ljudi. Kajti upoštevati moramo, da se je število prebivalstva v zad-
njih dveh letih povečalo kar za 3 milijone. Leta 1956 so namreč našteli 200 milijonov ljudi, med katerimi je bilo baje
40.000	stoletnikov. Sploh je Sovjetska zveza znana po tem, da se ponaša z mnogimi daleč preko 100 let starimi ljudmi.
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: I. program. — 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00.
II. program. — 6.00, 7.00. 13.00, 17.00 19.00, 22.00.
Vsakodnevne oddaje: I. program: 5.55 Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki —
7.00	Pisan spored za jutranjo uro — 7.55
Zveneče razno —	9.00 Pozdrav nate —
10.10 Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert — 14.45 Prav za vas —
15.45	Iz književnosti — 17.55 Sami šlagerji
—	19.30 Odmev časa.
Sobota, 12. april:
I.	program: 8.45 Širni pisani svet —
9.00	Od pesmi do pesmi, od srca do srca (slov.) — 14.30 Pozdrav nate — 16.20 Mladinski koncert — 17.40 Glasba s tolkali —
18.15	Za delopust (slov.) — 20.30 Salzburška knjiga gostov.
II.	program: 9.10 Zaupne melodije —
14.45	Tehnični pregled — 15.00 Za mladino
—	15.30 Odlični izbor — 19.35 Operni koncert — 21.00 Iz operet.
Nedelja, 13. april:
L program: 6.10 Vesele melodije —
7.30	S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 9.00 Nedeljski venček melodij — 11.30 Veselo petje — veselo igranje
—	14.30 Pozdrav nate — 17.00 Plesna glasba
—	19.00 Športna poročila — 20.10 „Kdo je storilec?", kriminalna uganka.
II. program: 7.05 Igra godba na pihala — 9.00 Operni koncert — 15.15 Operetni zvoki — 16.00 Plespa godba — 20.00 Muzikantje in komedijantje.
Jabolčna in hruševa drevesca, cepljena na odpornih deblotvorcih — nekatere jabolčne sorte rodijo kljub pomladanski slani — dobite pri dre-Vesničarju: Ing. Marko P O L Z E R , na: Vazah, pošta St. Vid v Podjuni — St. Veit i. Jauntal.
Ponedeljek, 14. april:
I.	program: 8.45 Zapiski iz domovine
—	14.00 Poročila, objave. Za dom in dru-
žino (slov.) — 18.10 Z rdečim svinčnikom zaznamovano —	18.35 Filmski svetovalec
za mladino — 18.40 Vsaka vas ima svoj glas: Škofiče (slov.) — 19.15 Od plošče do plošče
—	20.15 Ti časi so minuli.
II.	program: 9.00 Naša radijska družina — 15.30 Muzikantje so tu — 17.15 Znanje za vse — 19.30 Koncert dunajskih filharmonikov — 21.00 S tujim perjem.
Torek, 15. april:
I.	program: 8.45 Zdravniki in civilizacija — 14.00 Poročila, objave. Gospodarska šola za vsakogar. Zdravniški vedež (slov.)
—	15.45 Botanika in zoologija — 18.30 Radijska prijateljica — 18.40 En mesec deželne politike — 19.15 Lepe žene iz 1001 noči
—	20.15 ..Čarobne gosli", opera.
II.	program: 8.20 Glasba na tekočem traku — 15.30 Glasba iz filmov — 16.00 Oddaja za žene — 20.00 Večer z znanimi solisti in orkestri.
Sreda, 16. april:
I.	program: 8.45 Iz ženskega sveta —
14.00	Poročila, objave. Kar želite, zaigramo (slov.) — 17.10 Glasba, ki se nam dopade —
20.15	Lepe melodije — lepi napevi — 21.00 Šumi listnati gozd.
II.	program: 8.20 Prosimo, lepo prijazno — 13.30 Za prijatelje oper — 15.30 Za zabavo — 16.30 Melodije iz Pariza — 19.30 ..Brocelianda", tragikomedija.
Četrtek, 17. april:
I.	program: 8.45 Avstrijci v inozemstvu — 14.00 Poročila, objave. D. Pertot: Kako nastane operna predstava (slov.) —
15.45	Atomi spreminjajo svet znanosti, tehnike in družbe — 18.30 Mladina v poklicu — 19.05 Pritisnimo na tubo — 20.15 Lovska ura — 21.00 Zveneča alpska dežela.
II.	program: 8.20 Za zabavo — 16.00 Oddaja za žene — 16.30 Zaljubljene gosli —
17.15	Raziskovalci na obisku — 19.30 Parada solistov — 21.00 Iz oper.
Petek, 18. april:
I.	program: 8.45 Pesem in glasba iz Koroške — 14.00 Poročila, objave. Otroci, poslušajte! Pesmi Emila Adamiča (slov.) —
15.45	Nove knjige — 18.10 Prosti čas je dragocen — 20.15 „Podvodni greben v Setu-balu", slušna igra.
II.	program: 9.00 Stolna cerkev gori — 13.30 Za ljubitelje oper — 15.30 Za zabavo — 17.15 Znanje za vse — 20.00 Pozdrav z Dunaja.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05. 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 22.00.
V ponedeljek, sredo in petek od 8.00 do
11.00	ure oddaja na valu 202,1 m in 98.9 mHz.
Sobota, 12. april:
5.00	Pisan glasbeni spored — 8.05 Lepe
melodije — znani napevi — 8.35 Pojo otroški in mladinski zbori — 9.30 Znani pevci, znane popevke —- 11.15 Izpod zelenega Pohorja — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Za dobro voljo —	14.20 Zanimivosti —
14.35	Voščila — 15.40 S knjižnega trga —
16.00	Glasbene uganke — 18.00 Okno v svet — 18.45 Jezikovni pogovori — 20.00 Veseli večer — 21.00 Piknik plošč.
Nedelja, 13. april:
6.00	Veder nedeljski jutranji pozdrav —
7.35	V zabavnem tonu—r 8.45 »Brzojav sko-
zi Mato Grosso", mladinska rad. igra —
10.30	Kar radi poslušate — 12.00 Revija popevk in melodij — 13.30 Za našo vas —
14.15	Voščila —	15.15 Voščila —	16.45
Glasbeni mozaik — 17.30 Radijska igra: „Pi-janec" — 18.45 Poje Slovenski oktet — 20.20 favna glasbena oddaja.
Ponedeljek, 14. april:
5.00	Pisan glasbeni spored — 6.40 Naš
jedilnik —	8.05 Orkestralna matineja —
9.20 Priljubljeni solisti pojo — 9.45 Črnski pevec — Billy Eckstine — 11.35 Zabavna revija — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Poje Planinski oktet — 13.15 Izbrali smo za vas — 14.35 Voščila -r- 15.40 Iz domače
književnosti — 16.00 Poje Ladko Korošec
—	18.00 Mladinska oddaja — 20.00 Simfonični koncert Slovenske filharmonije.
Torek, 15. april:
5.00	Dobro jutro! — 8.05 Venček narodnih — 9.00 Zabavni mozaik — 10.10 Francoska zabavna glasba •— 11.30 Za dom in žene — 11.45 Alpski pozdravi — 12.00 »Slovenski utrinki" — 12.30 Kmetijski nasveti
—	13.15 Operetne uverture — 13.40 Pester spored opernih melodij — 14.35 Voščila — 15.40 Potopisi in spom ni — 18.00 Športni tednik — 20.00 Najboljši jugoslovanski zbori pojo — 20.30 »Rahla pomladna zemlja", radijska igra.
Sreda, 16. april:
5.00	Pisan glasbeni spored — 6.40 Naš jedilnik — 8.05 Pisana paleta — 9.00 Prof. M. Rupel: Jezikovni pogovori — 9.15 Za ljubitelje narodnih pesmi — 10.10 Skladbe o mestih in deželah — 11.00 Zabavne melodije — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Pesmi in plesi narodov Jugoslavije — 14.35 Voščila — 16.00 Koncert po željah — 18.00 Kulturni pregled — 18.30 Glasba iz Mehike
—	20.00 Debussy: Pellas in Melisande, opera.
Četrtek, 17. april:
5.00	Pisan glasbeni spored — 8.35 S kitaro pod oknom — 10.10 Za ljubitelje popevk — 12.00 Od melodije do melodije —-
12.30	Kmerjski nasveti — 12.40 Po domači deželi —	13.15 Spomini na Broadway -jr
14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike
14.35	Voščila — 16.00 Domači in tuji solisti — 18.00 Dr. J. Mal: Naši gradovi 20.05 Četrtkov večer domačih pesmi :n napevov.
Petek, 18. april:
5.00	Dobro jutro — 8.05 Glasbeni album
—	9.20 Zabavna glasba — 11.00 Pesmi jo plesi raznih narodov — 11.30 Za dom in žene — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Od arije do arije — 14.35 Voščila — 15.40 lz svetovne književnosti — 16.00 Koncert ob štirih — 17.10 Glasbena čajanka — 18-30 Umetne in narodne pesmi — 18.50 Družinski pogovori — 20.30 Glasbena oddaja s komentarjem.