Št 592. V Ljubljani, petek dne 20. oktobra 1911. : Posamezna številka 6 vinarjev : Jurao* Uuja vaak dan — tudi ob nedeljah In — ab S. zjutraj, ob ponedeljkih ob M. do-, — Naročnina znala: v Ljubljani v upravniStvu > K 1*0,« doaUvlJanJera na dom K 1*50; a poita > K SS-. polletne K 1»-—, četrtletno K 6'—, K MO. Za lnonensatro celoletno K 80*—% Telefon Številk« 303. : NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Leto II. : Posamezna Številka 6 vinarjev i Urednlitvo in upravnlštvo je v Frančiškanski ulid 8. Oopiai se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petlt vrsta lb v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. : Telefon številka 303. : Italijansko-turška vojna. Velesile priznale aneksijo! To je najnovejša senzacija, ki ji sledi takoj druga, da je postavila Italija Turčiji potom velikih sil nov ulti-matum, da mora tudi ona izjaviti v teku 48 ur, da prizna aneksijo Tripolisa kot končano dejstvo, ker sicer bi bila Italija primorana raztegniti svoje vojne operacije tudi na azijsko in evropsko Turčijo. V zvezi s temi poročili je tudi vest, da je odplul večji del italijanskega brodovja v Egejsko morje z namenom prodreti celo skozi zelo ozke Dardanele v Marmarsko morje in — pred Carigrad, še prej pa zasesti več turških otokov v Egejskem morju in nekaj pristanišč na maloazijski (Smirna) in evropski turški obali. Ni nam znano, kdaj poteče novi italijanski ultimatum, ker ni nobenih podrobnih poročil o tem, kdaj so ga velike sile v imenu Italije sploh izročile turški vladi, ali poteči bi imel vsekakor prav kmalu. Sicer pa pri celi zadevi ni najvažnejše to, ampak najvažnejše je vprašanje, kaj odgovori nanj turška vlada! Ali bo ta odgovor tak, da Italijo popolnoma zadovolji, ali pa popolnoma nega- tiven ? Iz dveh dejstev lahko sklepamo, da bo odgovor turške vlade negativen in sicer: 1. zato, ker bi v slučaju, da bi italijanske zahteve zadovoljila, turška vlada preočitno reterirala, ker je favno te dni nekolikokrat izrecno izjavila, da o kakih pogajanjih nobenega govora ne more biti vse dotlej, dokler Italija ne prizna turške snverenitete nad Tripolisom in 2. zato, ker je baje tudi turško brodovje zapustilo Dardanele — gotovo zato, da se spusti z italijanskim brodovjem v boj. Srednja pot je tukaj težko najti, ker stojita eden napram drugemu dve stališči, ki eden drugo izključuje. Italija hoče imeti Tripolis brezpogojno, Turčija pa tudi zahteva za sebe brezpogojno suverenske pravice nad Tripolisom — odnehati od svojega prin-cipijalnega stališča pa ne mara niti Italija niti Turčija. Velike sile so sicer s tem, da so priznale aneksijo Tripolisa kot fait accompii, poskusile pritisniti na Turčijo, ali ona je to pričakovala, to dejstvo je ni moglo presenetiti, ker je *e prej sama odklanjala vsako intervencijo in izjavila, da se hoče bojevati do skrajnosti, ako se Italija ne približa njenemu stališču. Vojna se bo torej nadaljeval« in sieer ne samo v afriških turških provincah, temveč skoraj gotovo tudi v azijski in evropski Turčiji, v katerem slučaju bi vojna trpela dalje kot se je v njenem začetku pričakovalo. Anglija dementira glasove o nameravani aneksiji Egipta, zato pa se pojavljajo — ali samo zato, da ni brez senzacij? — glasovi o nekaki napetosti med Turčijo In Avstro-Ogrsko, ki da je nastala radi tega, ker je Av-stro-Ogrska baje pomnožila svoje čete ob turški meji. Nam tukaj o taki po-množitvi čet ni ničesar znanega, kar se pa, seveda, ne more smatrati za dokaz, da vesti niso resnične, ker vojne priprave se izvršujejo vedno tajno in se ne obešajo na veliki zvon. Ali ako stvar dobro premislimo, se nam stvar vseeno ne zdi verojetna, ker ne verujemo, da bi se odločilni krogi v monarhiji pripravljali na kako balkansko aventuro, posebno ker imamo doma toliko skrbi. Na tripollškem bojišču. se pa začenjajo pravi boji. Do sedaj so se vršile samo manjše ali večje praske okolu utrdb v obiižju mesta Tripolisa, sedaj pa odhaja kakih 20000 italijanskih vojakov proti notranjosti dežele — iskat sovražnika. Vse, kar se je zgodilo do sedaj, je bila samo nekaka predigra krvavi igri, ki se razvije v notranjosti tripo-liške dežele, kjer se zbira tudi turška vojska, močno pomnožena z domačini in muslimanskimi prostovoljci iz Tunisa, Egipta in drugih krajev. Teh prostovoljcev je baje čez 30 000 mož, dobro oboroženih in navdušenih za vojno, tako, da se nahaja na bojišču približno enako število turških kot italijanskih bojevnikov. Bengazija Italijani še vedno niso zavzeli in izjavljajo sami, da so naleteli tam na večje težave kot v Tripolisu, kjer so se mogli takorekoč nemoteno izkrcati, medtem, ko pokazu-jejo Turki v Bengaziju nepričakovan odpor, ker se jim je takoj v začetku pridružilo tudi domače prebivalstvo.. 6 * V naslednjem podajamo najnovejša poročila z bojišča. Vojni položaj pred Tripolisom. London, 19. oktobra. Specijalni poročevalec lista »Morning Post* poroča iz Tripolisa, da je vojni položaj v Tripolisu neizpremenjen. Italijanska posadka v mestu Tripolisu nadaljuje z zgradbami novih utrdb na obrežju. Italijani zasedli mesto Hom. London, 19. oktobra. Italijanske čete so odšle včeraj pred mesto Hom v Tripolisu in ga brez vsakega odpora zavzele. Turki so takoj kapitulirali. Predno nameravajo Italijani energično prodirati v notranjost Tripolisa, hočejo najprej mesto Tripolis pošteno utrditi. Italijanski ekspedicijski kor je že ves izkrcan. (Nadaljevanje na tretji strani.) Zgodovinska jesen 1911. (Maroško vprašanje. — Italijansko-turška vojna. — Aneksija Egipta. — Kitajska revolucija.) Dunaj, 18. okt. 1911, — c — Zgodovina zadnjih desetletij nima naznačiti tako važnega a obenem usodepolnega in nevarnega mednarodnega političnega vprašanja, kakor je letošnja jesen. Maroško vprašanje, ki čaka še vedno na konečno odločitev, nenadni italijansko-turški konflikt, ki preti s svojimi posledicami vseevropskemu miru, revolucija na Kitajskem, ki je po svojih zadnjih dogodkih zadobila mednarodni značaj in nazadnje sedaj angleška aneksija E-gipta. Maroško vprašanje se še vedno nahaja v fazi pogajanj med Nemčijo in Francijo, že par mesecev se neprestano vrše konference francoskega poslanika v Berlinu Cambona z nemškim državnim sekreterjem Kiderlen-Wachterjem, a do rezultata ne more priti. Pogajanja se tičejo v prvi vrsti kompenzacijskega vprašanja in v svr-ho prostega dohoda Nemčije do morja preko francoskega Konga, tega pa Francija nikakor ne more dopustiti, ker bi s tem nemška pot do morja delila francosko posest; Francija je pripravljena dati Nemčiji kompenzacije ob Kamerunu, kar pa je nemška vlada odklonila ter vstraja na svojih prvotnih zahtevah. Kdo se bo uklonil? To je vprašanje, ki enako vznemirja francosko in nemško javnost Da je vprašanje jako kritično, dokazuje izjava nemškega državnega kancelarja, ki je izjavil, da nikakor ne more odgovoriti radi kritičnega političnega položaja interpelacij o maroškem vprašanju. Dobro informirana »Frankfurter Zeitun, “ pravi o situaciji, da je jako resna, ako Francija ne ugodi nemškim kompenzacijskim zahtevam, tedaj pomenja to konec vsakih nadaljnih pogajanja; kaj pa pomenja konec teh pogajanj, to ve v Nemčiji vsakdo! Sploh pa se kaže v zadnjih dnevih velika napetost med Francijo in Nemčijo, kar se zrcali v rezerviranih časnikarskih poročilih, ki se omejujejo samo na kratke vesti. Kakor se kaže, je imel svoj čas angleški Sir Grey le prav, ko je rekel v Stadiju najpovoljnejših pogajanj, da še vedno dvomi da maroško vprašanje ne izzove francosko nemškega konflikta. * Velevlasti so torej definitivno sklenile, da se ne brigajo več za italijan-sko-turško vprašanje in da ne podvze-mo nikake posredovalne akcije več. Tako sta sedaj Turčija in Italija prisiljeni, da rešita tripoliški konflikt s svojimi četami in brodovji. Zadnja poročila se glase, da je Turčija stopila na suhem in na morju v ofenzivo. Turško brodovje je s polnim parom zapustilo Dardanele in odplulo na prosto morje, da se poskusi z Italijani. Akcija v Tripolisu pa povzroča Italijanom velikih izgub, Turki so se spustili v način gerilja-boja, kar pomenja za Italijane jako kritično stališče, ker Revolucija na Kitajskem. v -.3'■] f"i te« j tl J Na Kitajskem se vstaja, o kateri smo že pisali, vedno bolj razširja, in danes govorimo lahko že o pravi revoluciji na celem jugu države. V provinci Houan Hupeh in Sečnan je začetek vstaje, ki se to pot ne obrača — kakor je to sicer navada — proti tujcem, temveč izključno le proti obstoječim državnim uredbam. Celo vojaštvo je prožeto z revolucionarnim duhom. Seveda so vsa poročila, ki govore, da se bo kitajsko cesarstvo v kratkem izpremenilo v republiko, veliko prezgodnja. Vendar je zelo važno to dejstvo, da je zavzela ta vstaja popoluoma drugačne in resnejše oblike, nego njene predhodnice. Predvsem se zdaj udeležujejo vstaje boljši krogi kitajskega prebivalstva vodstvo vstaje ima v rokah tudi mnogo denarnih sredstev. m domačini kljub ugodnim italijanskim vestem podpirajo turške oddelke, ki z veliko živahnostjo in vnemo vpri-zarjajo napade na italijanske čete. Ti spopadi se končujejo navadno s porazom italijanskih oddelkov, ki so popolnoma nevešči terena. Edina zaščita italijanske armade je sedaj mornarica, ki križari ob obali in podpira akcijo kopne armade. Ali ofenzivna akcija turške mornarice bo popolnoma spremenila situacijo, ker italijanska eskadra bo morala zasledovati nje akcijo, ako hoče obdržati mesto Tripolis v svojih rokah, a s tem vzame italijan ski kopni armadi ono varno ozadje. Ta položaj je tako kritičen da italijansko časopisje že naravnost trdi: italijansko-turški konflikt se ne bo mogel za Italijo ugodno rešiti samo na tri-poliškem ozemlju; Italija bo morala prenesti bojišče tudi v Evropo 1 Italija je sicer obljubila, da tega ne stori, ali kritična situacija vspričo ofenzive turške mornarice jo bo prisilila do tega usodenolnega koraka, ki pomenja ogenj na Balkanu. Bolgarska mobili žira, vsi rezervniki so poklicani pod orožje; črnogorski ministrski predsed nik dr. Tomanovič pa je izjavil, da bo Črna gora čuvala le dotlej svojo nev-traliteto, dokler se ohrani na Balkanu status quo! Ako se pa prenese boj iz Afrike v Evropo, tedaj bo Crna gora morala čuvati svoje interese I Jasno je torej, da pomenja prvi konflikt Italijanov in Turkov na evropskem ozemlju splošno vojno na Balkanu, ki je ves pripravljen, da obračuna enkrat za vselej s Turki. — Dejstvo je, da Turčija □oče kapitulirati pred Italijo, ker rala- doturški komite ne dopusti nikake koncesije. Mladoturški komite pripravlja državni prevrat, hoče vreči sedanjo vlado in vpeljati diktaturo, a potem voditi boj do skrajnosti z Italijo. Italijansko-turški konflikt, ki se je doslej razvijal tako počasi, je sedaj stopil v odločilno fazo, ki dela evropski diplomaciji veliko skrbi Samo Anglija je mirna, ona ima svoje načrte, s katerimi je iznenadila ves političen svet. • Danes je vso evropsko javnost iznenadila kratka brzojavna vest iz Londona: v ponedeljek, dne 23. t. m. proklamira Anglija aneksijo Egipta. Ta vest je prišla sicer nenadno a za informirane kroge ne popolnoma nepričakovano. Že začetkom turško-italijan-skega konflikta so se pojavile v političnih krogih vesti, da namerava Anglija anektirati Egipt, kar se je tudi sklepalo iz koncentracije angleške mornarice ob Malti. Ali te vesti so kmalu umolknile, ker je sam italijan'ko turški k< nflikt obrnil nase pozornost vsega političnega sveta. — Ideja aneksije Egipta datira iz leta 1902 ko je francosko-italijanski dogovor prepustil Italiji v Tripolisu proste roke a Franciji svobodno politiko v Maroku, temu dogovoru se je pridružil francosko-angleški glede Maroka . in Egipta. In francoska akcija v Maroku je bila tudi letos »ignal za nastop Italije v Tripolisu in Anglije v Egiptu. Italija je o svojem ultimatumu Turčiji obvestila le Francijo in Anglijo, kar jasno dokazuje dogovor vseh treh držav v kolonialni politiki. Takoj po tripoliškem onfliktu je Francija odklonila nemške 8 i— H1CHEL ZEVACO: LISTEK. Ljubimca beneška. Obrnil se je proti vratom. — Se eno besedo, visokost, je dejal Džennaro. Ce se pripeti kaj nepričakovanega in važnega, kam naj vam sporočim? — V hišo na Olivolskem otoku, je odgovoril Roland brez najmanjšega obotavljanja; pač pa je uprl v policijskega načelnika tak pogled, da je Džennaro prebledel. Roland je dodal: — Tam me dobite samega, vsako noč. — Samega, visokosti To je neprevidnosti _ Samega z mojim starim, blaznim očetom je ponovil Roland; njegov glas je postal v teh besedah trd in hripav, in temen plamen se mu je zasvetil v očeh. , Policijski načelnik se je naklonil še globlje. Ko se je vzravnal, je videl, da Roland že z največjo brezskrbnostjo koraka skozi njegovo predsobo. Zamišljeno je ponovil sam pri sebi: — Sam . . • s starim, blaznim očetom 1 . . . Roland je bil že zdavnaj izginil, ko je stal Gvido DŽen naro še vedno na istem mestu, zamišljen, obrvi zgrbančene od ■apornega preudarjanja. Nazadnje se je vrgel v naslonjač. Da je stal v tem trenotku kdo poleg njega, bi ga bil slišal mrmrati skoraj na glas: — Zakaj hoče odpraviti službo velikega inkvizitorja? . . . Sam da jel . . . Da . . . samo če je res, da je ponoči sam v svoji hiši? . . . Pozor, Džennaro, odločitev v tej zadevi bo imela važne posledice . . . Džennaro si je dolgo belil glavo. Vstal je in se začel počasi izprehajati po kabinetu. Naenkrat pa se je zazdelo, da se je odločil; kajti vzel je kladevce in udaril z njim po mizi. Hip nato je stal sluga pred njim. Džennaro ga je srepo pomeril z očmi, kakor da tehta, koliko je vreden ta človek, ki mu je vendar tako neomejeno zaupal. _ Pojdi ... je izpregovoril. A prekinil se je. Sluga je čakal povelja. — Ne, je povzel Džennaro nenadoma, ni treba ... Izgubi se Sluga je ubogal. Džennaro je nato začel delati dolgotrajno in natančno toaleto, ki ga je popolnoma izpremenila. In zamrmral je: • — Jaz edini sem sposoben opraviti takšen posel. Ko je bil Džennaro pripravljen, je bila pripravljena tudi nova kombinacija, ki jo je bil zgradil v svoji glavi. Pripravljena — vsaj po njegovem mnenju. Tako je mislil poliejski načelnik: Ako pusti stvarem naravni tek, bo zmagal Roland Kandi-ano. O tem ni bilo nikakega dvoma. Ali, Kandiano mu je pravkar naznanil, da namerja odpraviti službo velikega inkvizitorja. In Džennaro je hotel postati veliki inkvizitor! Tako dolgo je ljubimkal s tem strašnim dostojanstvom, tako dolgo upiral oči v ta sen svojega življenja, da se je njegova želja bližala že monomaniji. Policijski načelnik bi se bil gotovo obotavljal, da ste mu dali na izbiro naslov doža in naslov velikega inkvizitorja I Njegovo goreče hrepenenje ni stremilo toliko po častni, skoraj kraljevski oblasti, kolikor po moči, po skrivnostnem veselju zavesti, da se treso pred njim vse Benetke, ki jih strahuje izza mize v svojem kabinetu — on, ki ve vse, pozna vse tajnosti in uravnava vse po svoji volji. Gvido Džennaro ni bil slab človek. Bil je samo časti hlepen. Gvido Džennaro je bil prototip policista; in sanjaril je o tem, da bi postal policist vseh policistov. Odpravljenje velikoinkvizitorskega dostojanstva je pomenilo zanj bankrot, tudi če bi dobil v nadomestilo drugo, makar še si-jajnejše mesto. Nič več velikega inkvizitorja 1 Kaj pa naj stori on s svojim življenjem! Česa naj se oprime? . . . Da se ogne te nezaslišane katastrofe, mu je preostajalo le eno sredstvo: Uničiti Rolanda Kandianat Dal . . . Toda tukaj se je cepilo modrovanje Gvida Džen-nara na dvoje. Predvsem: ako se odloči, streti Rolanda, ga mora streti s sigurnim udarcem. Tako silnega nasprotnika se loti človek samo enkrat: ali — alil Ako on ne zmelje Rolanda, zmelje Roland njega I In njegovo maščevanje bo strašno. Tu je razsvetlila možgane Gvida Džennara nenadna misel: On ne bo sam udaril Rolanda Kandiana. Pokazal ga bo nekomu drugemu. Komu? To bomo videli . . . Poteza je bila genialna. Ob misli na orodje, ki si ga je bil izbral, je zamrmral Gvido Džennaro: — Ako se mu posreči . . . Ako ubije Kandiana, je vse dobro. Jaz bom tisti, ki ga je posvaiil, jaz tisti, ki mu je ovadil vso reč, in potemtakem imam pravico, nadejati se njegove hvaležnosti . . . Ako se mu ne posreči, pa Kandiano nikdar ne bo izvedel resnice. In tisti,ki ga je bil izbral Gvido Džennaro, da uniči Kandiana, je bil generalni kapitan Altieril Drugo poglavje Džennarovega modrovanja se je nanašalo na zaroto samo. Ako zmaga Altieri, mu Džennaro i dokaže, da je dolgo vedel o zaroti in je natihem služil njenim namenom, ne glede na to, da mu je omogočil, spraviti Kandiana s poti. Če pa se nasprotno vrne Foskari kot zmagovalec v do-ževsko palačo, bo triumfiral Džennaro obenem z njim. Saj mu je dož zastavil svojo besedol Ko je zaokrožil ta svoj načrt, ki smo ga povedali v kratkih besedah, da podamo bralcu sliko tiste zavratne in spletkarske dobe, se je Džennaro napotil naravnost v palačo Altieri. Pri tem ni zamudil prilike, da se ponudi obširno po predsobah, kjer ga v njegovi mojsterski preobleki nibče ni spoznal. ______________________________ (Dalje.) Kompenzacijske predloge v Maroku, a Anglija pripravlja za ponedeljek aneksijo Egipta. Akcija Francije v Maroku, Italije v Tripolisu in sedaj Anglije v Egiptu so v ozki medsebojni zvezi ter izvirajo druga iz druge. Zato sta pa tudi ohranili Francija in Anglija v italijansko • turškem konfliktu skrajno rezerviranost, ker vežejo vse tri države kolonijalni Interesi. Nastane vprašanje, kak vpliv bo imela aneksija E gipta na mednarodni položaj. Dejstvo je, da bo aneksija velikega pomena in bi imela v prvi vrsti važnih, neposrednih mednarodnih posledic, ker imajo razne evropske države razne pogodbene predpravice v 'Egiptu, ter predpravic Anglija v anektirani zemlji gotovo ne bo hotela več priznati, kar pomenja stvoritev nove politične in mednarodne situacije med evropskimi velesilami! Te neposredne posledice so važne za mednarodni položaj, ker se bodo morale evropske države na korist Anglije odpovedati svojim predpravicam in interesom v Egiptu Posredne posledice aneksije so pa popo-len prelom med Anglijo in Turčijo. Aneksija Egipta je za Turčijo nenadomestljiva izguba, ker Egipt je bila pot, ki je vezala evropsko in azijsko Turčijo z afriškimi posestvi. S tem korakom nastopi Anglija novo pot balkanske politike, ko obrne Turčiji po-olnoma hrbet in prepusti Rusiji svo-odno politiko v c.rnem morju 1 kako stališče zavzemo k aneksiji Egipta in-teresirane evropske države, se danes še ne more ugibati, a ponedeljek, ko bo oficijelno proklamirana aneksija, prinese gotovo novih mednarodnih za-pletljajev. * Komaj eno leto je preteklo, odkar se je začelo — v Kitajski ustavno življenje; nebeški sin je sklical nekak predparlament, ki naj bi ugladil pot novi ustavni dobi. V tem predparla-mentu je sedelo 89 poslancev, ki jih je izvolilo 400 miljonov prebivalcev, 89 od cesarja imenovanih poslancev in 44 vladnih uradnikov. Da tak parlament ni mogel pripravljati poti ustavnosti je jasno. Zenska vlada na Kitajskem, samovolja uradništva ter vest o političnih prevratih onkraj kitajskega zidovja so prebudile tudi zavest Kitajcev in tako je izbruhnila revolucija, ki se širi z največjo naglico in značilnimi uspehi vstašev. V največji provinci Hankau, ki je eminentno trgovskega pomena je proklamirana kitajska republika in republikanci zbirajo pod svojo zastavo nezadovoljne elemente. Vojaštvo v celih trumah pristopa u-pomikom ter prisega republikanskim zastavam ter kliče pogin vladajoči rodbini Mandšu. Pravi vzrok tako naglo izbruhle in razširjajoče se revolucije še danes ni znan. Nenadno je izbruhnila revolucija, ki se je z ognjevito brzino razširila po vsi deželi. Zahteve vstašev so: progon vladajoče rodbine Mandšu in proklamacija republike. Inscenacija kitajske revolucije je brez-dvomno delo kitajskega republikanca evropsko naobraženega dr. Sun Jat-Sen, ki živi kot begunec že delj časa v Ameriki, odkoder tudi vodi republikansko gibanje na Kitajskem. Uspehi republikancev so za deželo, kakor je Kitajska naravnost presenetljivi; posest za posestjo pada v njih roke, cele posadke se jim pridružujejo, v Pekingu vlada strahovita panika radi vedno večjih uspehov republikancev. — Re- Eublikanska akcija na Kitajskem je ila sedaj samo notranjega značaja, a zadnji dogodki dokazujejo, da je naperjena tudi proti onim evropskim državam, ki vzdržujejo sedanji režim v državi. Konflikt med republikanci in Nemci je spremenil kitajsko notranjo zadevo v mednarodno politično vprašanje, vse interesirane sile se pripravljajo na novo kitajsko ekspedicijo! MALI LISTEK Papeštvo in inkvircija. (Iz 12. zvezka knjižnice čeSke .Svobodne Misli«). (Dalje.) L. 1234 je bila razglašena nova križarska vojska, menihi so se razlezli po nemških deželah kakor stekle podgane in so hujskali proti hrabremu rodu, ki se je drznil vzdigniti se proti brezobzirni vladeželjnosti » Kristovega namestnika« in krvoločnega škofa. V bitki pri Altesche so slednjič hrabri Stedingi podlegli premoči, na bojišču jih je obležalo nad 6000. Obletnica tega velikanskega pobijanja je bila pozneje v Bremenu katoliški praznik, v opustošeno deželo so se naselili tuji naselniki, ime Stedingov pa je v zgodovini ostalo kot večen pečat sramote za rimsko papeštvo. V zahodnih deželah Nemčije je bil posebno zloglasen papeški inkvizitor Konrad iz Marburga, ki je v začetku 13. stoletja v Alzaciji tako grozovito divjal, da sta ga morala kdln-ski in mainški nadškof tožiti papežu. Papež Gregor IX. pa ni poslušal njiju pritožb, temveč je izrazil svojemu krvoločnemu inkvizitorju najvišjo zadovoljnost in ga je v dopisu z dne 10. junija 1233. vzpodbujal za nadalj- S tem pride republikansko gibanje v veliko nevarnost, ker bodo države seveda v prid sedanji dinastiji hotele čuvati svoje interese. Brezdvomno je bila velika napaka republikancev, da so izzvali mednarodni konflikt, zato se pa trudijo da ga poravnajo, ker le na ta način je mogoče da za kitajskim zidom pade zastava z zmajem in da se dvigne republikanski prapor. * * * To je zgodovinska jesen leta 1911. Začetek velikega mednarodnega gibanja je tu! Kaj prinese zima, kaj prinese prihodnja pomlad? Beseda o ljubljanski vzklicni justici. Posli pri ljubljanskem okrajnem in deželnem sodišču so zadnja leta postali ogromni. Promet vseh vrst je v Ljubljani in njeni okolici pa tudi v celem okrožju deželnega sodišča mogočno zrastel. Zrcalo in odsev tega naraščanja je poslovanje naših sodišč. Pisec tega članka je lajik, a se tem bolj čudi, kako morejo sodniki in pisarne zmagovati to kolosalno gradivo. Ne maramo se muditi danes pri drugih oddelkih, opomniti hočemo le na en kričeč nedostatek pri kazenskovzklic-nem oddelku tukajšnje deželne sodnije. Kakor znano se pri kazenskih pritožbah lahko spravijo na dan tudi take stvari, ki se jih pri prvi razpravi še ni navedlo: skratka presoja v drugi inštanci je čisto samostojna, sodnija mora takorekoč znova soditi, med tem ko se v civilnih stvareh pečajo višje stopinje le s tem gradivom, ki je bilo že prvemu sodniku na razpolago, in se le išče, če se ni vrinila sodniku kakšna pomota glede ocene ali postavnih predpisov v postopanju in sploh v porabi zakonov. Človek bi tedaj mislil, da morajo kazenski sodniki bolj se truditi in paziti kakor civilni. To pa tudi zategadelj, ker proti razsodbi kazenske vzklicne sodnije ni več pritožbe, proti civilni prizivni sodbi pa gre pritožba na Dunaj. Zdaj pa poglejmo, kako gre ta stvar pri ljubljanski dježelni sodniji. Razprave o vzklicih iz cele dežele se vrše samo enkrat na teden. Po 10 tudi 15 in še več jih je razpisanih na en In Isti dopoldan 1 Gre kakor da bi se vrtel velik stroj! Z grozno naglico se vrši poročilo, povpraša se par besed; ko govore odvetniki, že devlje predsednik kapo na glavo. Eden čita, drugi si preganja čas z nujnimi akti, ki jih radi preobloženosti ne more rešiti v kakem primernejšem času.' .Imeniten* je tisti predsednik vzklicne razprave, ki mašino hitreje vrti Gotovo imajo sodniki res lepo prakso, a da bi tako hitro, tako hipno mogli spoznati ves položaj, je povsem izključeno. Po našem mnenju bi morali sedeti sami prosvetljeni bogovi na onih stolih, da spravijo v red vseh 15 slučajev v par urah! Presojati kakovost teh sodba, ni naša stvar. Le toliko rečemo: naglica nikjer ni prida, najmanj pa na sod niji! Saj je gotovo res, da je mnogo neutemeljenega in namišljenega v pritožbah, a neko zrno je v vsakem slučaju. Zato pa moramo enkrat jasno govoriti o tej stvari. Čudno je, da se niti ne oglase advokati, ki so vendar po vsem tem omalovaževanju hudo prizadeti na svojem ugledu. Ti in pa drugi za naše pravosodje važni čini-telji bi morali odločno se dvigniti in zahtevati, da se s pritožbami postopa nje nečloveško delovanje. Ko pa je istega leta obupano ljudstvo inkvizitorja Konrada ubilo, mu je .namestnik Kristov« posvetil posmrtnico, polno pohvale in priznanja, v kateri je z vznesenimi besedami slavil .blagodejno delovanje tega služabnika svetlobe, sodruga Kristove neveste itf moža polnega čednosti *I Ta Konrad Marburški je pogubil ogromno množino ljudi, sprejel je vsako denuncija-Cijo, ni pripustil nobene opravičbe in je brez usmiljenja dal sežgati vsakega; kogar so naznanili kot krivoverca in ki ni priznal takoj dejanja, ki ga morda niti ni zagrešil. Zagovorniki papeštva trdijo laž-njivo, da v Rimu, kjer je b i papež tudi posvetni gospodar, ni bil nikdo usmrčen zaradi krivoverstva. Da se ovrže ta lažnjiva trditev, zadostuje samo par primer oseb, ki so bile v Rimu zaradi krivoverstva sežgane. Za vlade papeža Evgena IV. je bil sežgan 1. 1432 Tomaž Conecte, 1. 1533. sta bila najprej obešena in potem sežgana Giovanni Mollio in še neki neimenovan krivoverec, 1. 1558. je bil sežgan pridigar Valdencev Gian lodovico Pasquali, 1. 1566. don Pom-peio di Monti, 1. 1567. so bili obglavljeni in potem sežgani protonotar Pie-tro Carnesecchi. neki frančiškan, Gregor Perini in Julius Maresio, 1. 1569. in ravna resno, premišljeno, da se uvažuje vse prigovore in jih prouči. Ni tisti dober sodnik, ki spravi v 3 urah 15 aktov z mize, to je žongler, ki med strankami tako srečno balansira, da pride hitro na cilj. Dober sodnik pa je tisti, ki resno premotri vsak ugovor in ga uvažuje ali pa stvarno razreši in pobije. Mi ne moremo nikomur osebno očitati Nasprotno, čudimo se tem duševnim in papirnim rekordom. A 2 senata, ki lepo in resno predelujeta vzklice ljubljanskega deželnosodnega okrožja, sta absolutno potrebna. Obadva bosta imela dela dovolj. Iz slovenskih krajev. Iz Brezij pri Mekinjah. Vas leži na hribu in še pri hišah ni stranišč, tako da se morajo ljudje skrivati za hišami in plotovi, kakor na Laškem. Županstvo v Mekinjah naj bi udejstvi-lo svoj vpliv v tem oziru, da se napravijo potrebna stranišča pri hišah, kar je v zdravstvenem, kakor tudi v nravnem oziru jako priporočati, zlasti pa ako bi nastala kaka nalezljiva bolezen, Pot v Godič je jako v slabem stanju; pokvaril jo je župan,Šporn, ki je kubike (povezan smrekov les) vozil po njej in je ni potem nič popravil. Menda ga bodo zato dne 28. oktobra zopet- županom volili. Iz Godiča. Pred kratkim so tu-kajšni fantje ponoči vzeli pri posestniku Maku stranišče\in ga odnesli na vrt pred hišo posestnika Iskra, menda zato, ker je naprednjak. Ker ga niso hoteli spraviti nazaj, tožil jih je radi razžaljenja časti. Rajši naj bi ga nesli na Brezje, tam jih manjka. Med temi fanti se nahaja tudi en orel. Iz Podgorja pri Kamniku. V Podgorju je v kratkem dvakrat zaporedoma gorelo. Enkrat pri Medvedovih, kjer se je rodil znani pisatelj' igre „V Ljubljano jo dajmo«, Ogrinc, ki je umrl kot pzofesor v Vinkovcih in še pri neki drugi hiši. Zažgal je menda en fant iz jeze, ker ga niso hotela dekleta uslišati. Iz Trebnjega. V Trebnjem je gostilna, katero imenujejo .Katoliški dom«. Nje gospodar je strogo klerikalen človek, kar se je najbolj spoznalo dne 12 t. m., ko se je^vršila občinska volitev v Trebnjem. Častiti gospod dekan, katerega človek celo leto ne vidi, in kaplan sta bila ves volit-veni dan v omenjeni gostilni, kjer sta lovila goste ter podpisovala glasovnice ali pa oddajala pooblastila katera so bila po večini neveljavna. Milostljivemu gospodu knezu in škofu pa bi svetovali, da bi gospode kaplane, ki jih ima jako dobro izučene za agitacijo, tudi podučil, kako se izpolnjujejo pooblastila, da se ne bo do prihodnjič vsa kot neveljavna spoznala. Preidemo na našo staro hišo .Katoliški dom«, kjer imajo zavetje vsi cele noči, kjer se biljardira več nego v vsaki kavarni. Brišel je nek tujec z lova ter prinesel s seboj plen in ga obesil na kljuko na steni. Imetnik .Katoliškega doma* je izjavil, da bi se stena onesnažila ter je odnesel zajca, ki je bil imetje tujca v kuhinjo. Ko je pa tujec hotel odhajati ter zahteval svojega zajca, nad katerim je imel naj večje veselje, ker ta plen v našem lovu, ki je popolnoma iztrebljen ni vsakdanji, se je silno začudil, ko je videl le prazno kožo. Ker pa imetnik zajca ni hotel samo kože nazaj ih je v kuhinji, ki se nahaja tik gostilniške sobe, preveč cvrčalo pristopil je k njemu neki gost ter ponudil poravnavo. Ker pa tujcu ni bilo znano, kaka je ta hiša, je plačal meni nič tebi nič svoj zapitek ter odhajal na kolodvor. Tu se lahko sprevidi, kake hiše ljubijo naši dušni pastirji! — mm i ii ii i 'I j" so bili sežgani trije neimenovani krivoverci, 1. 1570. je bil obešen in potem sežgan Aonio Paleario, 1. 1583 so bili usmrčeni trije krivoverci, leta 1594 so sežgali starega flamskega luteranca in 16. febru rja je umrl na grmadi slavni mislec Giordano Bruno. V Rimu so torej že v srednjem veku imeli svoj krematorij, in vzdrževali so ga papeži sami. Dasi je v Rimu inkvizicija izvršila še mnogo drugih usmrtitev zaradi krivoverstva, zadostujejo omenjeni primeri popolnoma za dokaz, da so bili tudi v stolnem mestu .Kristovega namestnik", ki je bil tam neomejen gospodar v duhovskih in posvetnih stvareh, ravno tako preganjali in morili ljudi zaradi njih verskega in filo-zofičnega prepričanja, kakor povsod drugje, kjer je imel papež moč. S tem je podan dokaz, da papeštvo niti v svojem stolnem mestu ni rodilo dobrega sadu in da niti tu ni bilo dobro drevo. Na Španskem je divjala inkvizicija od 15. do 19. stoletja. Prvi so jo izvrševali dominikanci, sežiganje v večjem obsegu pa se je začelo za dobe Siksta IV., ki je za prvega velikega inkvizitorja imenoval zloglasnega Tor-quemada, ki je v 17 letih svojega delovanja dal sežgati 2000 kristjanov in ki je pred njim zbežalo 30.000 rodbin na Francosko in v Afriko. DNEVNE VEST! Deželni odbor — policijski urad. Klerikalci sedaj triumfirajo, ker so spravili g. Adolfa Ribnikarja v disciplinarno preiskavo. Na ta način skušajo onemogočiti njegovo kandidaturo oziroma napraviti zmedo v naprednem taboru. Naš slavni deželni odbor se čuti žaljenega, ker je g. Ribnikar baje večkrat razkrinkal njega plodonosno delovanje. Klerikalci sicer dobro vedo, da se jim njih akcija ne bo posrečila. Značilno je le dejstvo, da deželni odbor ni imel poguma vložiti proti g. Ribnikarju tožbe, ampak hoče fungi-rati kot navadni policijski urad. Klerikalci morajo že imeti zelo slabo vest, da skušajo na tak način uničiti človeka, ki noče kloniti tilnika pred njimi. Kranjski deželni odbor pripada krščansko-socijalni stranki na Dunaju. Kdor še tega ne ve, naj vzame v roko včerajšnjega .Slovenca«. Radi slovenskega gledališča se je vnela namreč med .Slovencem in .Slov. Narodom* polemika. .Slovenec« je napadel naše gledališče, .Narod« pa pravi, da najbrže zato, ker je gospode razjezila igra .Zlata skleda«, ki je .satira na krščanske socijalce na Dunaju*. .Slovenec« pa se je na to razkoračil, češ, taka nesramnost, v gledališču, ki je deželna last, se igrajo igre, v katerih se sramoti stranka, kateri deželni odbor pripada (to je že v .Slovencu« z debelimi Črkami tiskano I) Tak škandal, »da ravnateljstvo vprizar ja igre, ki večino naše dežele zasmehujejo.« Torej pripada naš deželni odbor krščansko-socijalni stranki na Dunaju in .večina naše dežele« tudi. Ta nova »Slovenčeva* iznajdba ni tako neumna kakor bi si človek na prvi pogled mislil. Dunajske krščanske socijalce je namreč že vzel vrag, naše koritarje pa še bo, to jim garantiramo! Vojska sama na sebi po krščanski morali ni prepovedana, včasih je celo potrebna, morebiti etično dejanje prve vrste — tako glorijo poje vojski včerajšnji .Slovenec«, glasilo tistih ljudi, ki mislijo, da so krščanstvo v zakup vzeli. Božja zapoved se glasi: ne ubijaj! Krist, ustanovnik krščanstva, je rekel: ljubi svojega bližnjega, pa če bi tudi bil tvoj sovražnik, .Slovenec« pa, ta »krščanski" list, pravi: vojna je včasih potrebna, vojna je včas.h morebiti etično dejanje prve vrste — tista vojna, ki ni nič drugega nego pobijanje in streljanje na debelo. Da pa vojna prav nič ne nasprotuje .krščanski morali* — seveda taki, kakor si jo mi&Ji »Slovenec«, torej bolje rečeno: .Katoliški morali* — to ni za nas nič novega. Tej .morali« niti ne nasprotuje sežiganje krivovercev in coprnic, kakor so se naši cenjeni bralci že lahko pre pričali iz pravkar objavljanega .malega listka«. V znamenju klerikalnega kometa živimo zdaj, zato se ne čudimo, da leze pri uradih nemškim prepotentnim uradnikom spet korajža v pet£. Klerikalci, vaše je nemčurstvo! Kakšne študente podpira kranjski deželni odbor? Navada je, da dobivajo podpore vedno samo potrebni in pridni dijaki. Po prvem načelu se klerikalci že davno ne ravnajo, potrebnost ne prihaja pri njih v poštev, ampak klerikalno prepričanje predvsem. Ampak vsaj drugo načelo, načelo pridnosti, so doslej vsaj kolikor toliko vpoštevali. Ali v zadnjem času je klerikalni deželni odbor zavrgel tudi to naičelo in je dal podporo iz deželnih sredstev dvema klerikalnima dijakoma, ki sta doslej študirala v PragL pa sta pri Izpitih prav regi-mentno letela — da pojdeta v Krakov »podpirat" habilitacijo prismuknjenega »Sveti oče« Sikst IV. je bil s Torquemadovim delovanjem popolnoma zadovoljen, kajti pisal mu je, da ga njegovi čini napolnjujejo z velikim veseljem in da si bo pridobil najvišjo papeževo naklonjenost, če bo tako nadaljeval. Na spominski plošči na poslopju inkvizicije v Sevilli je zaznamenovano, da je ta sveta inkvizicija začela delovati leta 1481. za časa papeža Siksta IV. in za vlade Ferdinanda in Izabele in da je tu do 1. 1524. odpriseglo 20000 krivovercev in je bilo tisoč zakrknjenth grešnikov sežganih s soglasjem papežev Innocenca VIII., Aleksandra II., Pija III, Julija II, Leva X, Hadrijana VI. in Klementa VII. Če pomislimo, da so inkvizicijski tribunali v Kordovi, Toledu, Vallado-lidu, Murciji, Saragossi, Madridu, Va-lenciji in drugje delovali z enako vnetostjo, razumemo lahko, da je do 1. 1499. inkvizicija dala sežgati 10.000 ljudi in oropala za vse premoženje 94000 ljudi. Torquemadovi nasledniki so se vestno ravnali po svetlem zgledu. Diego Deza je dal v osmih letih sežgati 2500 oseb, Ximenes Cisneros, kardinal nadškof v Toledu in tretji veliki inkvizitor 3000, kardinal Hadrijan 1620, za časa inkvizitorja Loaisa je bilo 1. 1545. sežganih 120 oseb in veliki inkvizitor kardinal nadškof Fer- doktorja Lenarda, znanega po svoji znani gledališki »kritiki" v »Dom in Svetu«. Pa se deželni odbor razburja,-če Jtdo take stvari kritizira. Za take imenitnosti ni nobena kritika »nekvalificirana«. Napade na slovensko gledališče, s katerimi polni zdaj »Slovenec« svoje umazane predale, je ta list včeraj nevede in nehote pojasnil v notici »Ljudski oder«, kjer piše z debelimi črkami, da so se cene na vseh galerijskih sedežih skoro za polovico znižale. Mi smo že davno vedeli, da imajo napadi na slovensko gledališče svoj izvir v polomijadi klerikalnega terjatra v Streliški ulici, in prav zabavno je, da .Slovenec* to po ovinkih sam potrjuje. Še tercijalke obračajo klerikalnemu Jerjatru hrbet, tako je zanič, in da bi vsaj nekaj ljudi notri privabili, znižujejo zdaj cene sedežem. In oni vidijo, da je to začetek konca njih terjatra in da kmalu noben pošten človek sploh ne bo šel tja. pa če bi bili sedeži tudi zastonj. To dejstvo, da klerikalni terjater s slovenskim gledališčem niti oddaleč ne more konkurirati — to jih jezi. Oh ta Aehrenthal. Avstrijski zunanji minister grof Aehrenthal dela »Slovencu« že precej časa sitne preglavice. »Slovenec« je namreč hočeš-nočeš moral priznati, da nima Aehrenthal nikakih diplomatičnih sposobno-stij in da je avstrijsko zunanjo politiko popolnoma zavozil. Naši klerikalci so se z Aehrenthalom v resnici silno blamirali. Pri vseh mogočih prilikah so ga proslavljali in se navduševali & njegovo zaveznico, to ljubo, zvesto Nemčijo, ki je Avstrijo že tolikrat rešila. Le tega pri svoji neumnosti niso videli, da so Nemci dobro poznali Aehrenthalove možgane in da so znali situacijo vedno naravnost izvrstno izrabiti. Spodrinili so Avstrijo iz balkanskih držav in balkanski trg zavzeli oni. Avstrija od svojega zavezništva z Nemčijo nima nobene druge koristi, kakor da stoji že skoro pred bankrotom. Ugleda že tako poprej ni imela. Klerikalni kandidat za deželni zbor. Klerikalci so proglasili kot kandidata za dopolnilni deželnozborski mandat v Ljubljani znanega koritarja Antona Rojino, mizarskega mojstra ia hišnega posestnika v Ljubljani. Ne bo nič ž njim. Velikodušen dar. .Češka sirkAr-na“ v Budjejevicah nam je poslala 250 K kot prispevek od vžigalic, ki jih je prodala v južnih deželah, s prošnjo, naj ta znesek naklonimo kateremukoli narodnemu namenu. Mi smo ta znesek poslali .Podpornemu društvu za slovenske visokošolce v Pragi« — Za svoj velikodušni dar zasluži »Češka sirkšrna" prav toplo zahvalo in priznanje. Želeti bi bilo, da bi se tudi naše „D>užbene vžigalice" izdelovale v tej tovarni, ki je edina večja slovanska tovjarna te vrste. Letošnjo Noblovo nagrado za literaturo je dobil slavni francoski pesnik Maurice Maeterlinck, ki je rodom Belgijec. Znan je kolikor-toliko tudi pri nas po svoji drami »Mona Vanna«, ki se je pred leti igrala tudi na slovenskem odru. Spisal je pa tudi mnogo drugih dramatičnih del, ki so bolj pravljičnega in simbolističnega značaja. Znamenita pa so tudi njegova dela filozofske vsebine, svetovnoznano je njegovo »Ž i v 1 j e -n j e č e b e 1«, kjer citira med najboljšimi sVetovnimi čebelarji tudi našega Janšo, ki je pod Marijo Terezijo vpeljal kranjski način čebelarjenja na Dunaju in po celi Avstriji. — Najnovejše Maeterlinckovo delo je njegova pravljična jotroška igra »Modra pti-c a« (.L’ o i s e a u b 1 e u«), pri kateri je zanimivo to, da se je prvič uprizorila v Moskvi v ruskem prevodu in dinand Valdes je preganjal s posebno gorečnostjo luterance, ki jih je mnogo pokončal. Še od 1. 1700 do 1746. je bilo sežganih na Španskem 1564 oseb in druge krute kazni so zadele 14076 ljudi! Zadnjo smrtno razsodbo je sklenila španska inkvizicija 1. 1802. v Saragossi, kjer je bil obsojen župnik Esco, toda smrtna kazen se ni izvršila. Če hočemo pravilno oceniti opustošenje, ki ga je inkvizicija povsod povzročila, kjer se je naselila, ne smemo njenega pogubnega dela presojati samo po številu ljudi, ki so padli kot njene žrtve, kajti z vsakim, ki ga je inkvizicijski tribunal obsodil, je bila pahnjena v pogubo tudi njegova nedolžna rodbina, ki so jo po navadi oropali vsega imetja. Iz pridnih in spoštovanih državljanov, ki so srečno živeli, so postali zavrženci brez premoženja in brez strehe, ki so morali z zemlje, podedovane po očetih, bežati v daljno tujino, da uidejo roparskim očem krvoločnih inkvizitorjev in njihovih pomagačev. Za vso to bedo ljudi, za vso nesrečo in za vse neštete solze vdov in sirot je pa v polni meri odgovorno vsemogočno rimsko papeštvo, kajti nečloveškega divjanja svete inkvizicije ni le molče trpelo, ampak ga je še podžigalo in odobravalo. dosegla velikanski uspeh. Prevedena je tudi na nemški in na droge jezike. Morda bi se dala uprizoriti tudi pri nas? Naj bi naše gledališko ravnateljstvo premišljevalo o tem. Iz pisarne slovenskega gledališča. V soboto zvečer se poje drugič 2i nepar-abonente opereta „Sramež-Ijiva Suzana". — V nedeljo popoldne ob 3. uri se igra za mladino Burnet-tova igra .Mali lord' prvič v sezoni {za lože nepar); zvečer ob pol 8. uri se poje Verdijeva opera „Rlg0lett0“ za parabonente. — V torek se igra kot prva klasična drama Grili parzer-jeva BSappho“. — Zaradi nedeljske operne predstave opozarjamo zunanje* goste, da se je oglasiti za vstopnice čim preje. Pometanje po dnevi pred trgovinami je povsod prepovedano, samo v Ljubljani se za ta cestno-policijski Ted pod Laschanom nihče ne zmeni. Kje je policija? Včeraj opoldne se je pred dvema trgovinama ob 2 uri popoldne prah kar v oblakih dvigal izpred prodajalen, kjer sta dva hlapca pometala — ljudem v obraz! Lauterjev nos in policaj ki je hodil od Tranče »Ib. Najmanjši inesek 60 vin. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 Tin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se pla-™1?1° vnaprej; zunanji lnserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. or* svefcr. 1-1 ‘ rni i i m i mu ... .. „. ■ — ■—■im i ■.■■■ ■ Damski nakloni klobuki se radi opustitve modistovske obrti po jako ugodni ceni prodajo v modni trgovini P. Magdič, Ljubljana nasproti glavne pošte. 606/x—4 Sprejme se več gospodov na dobro hrano. Kje, pove »Prva anončna pisarna". Kdor Seli nabaviti pokojnim nagrobni spomenik, naj ogleda zalogo pri novem pokopališču Sv Križu v Ljubljani. Tam vam bo naj-solidnejše in po zadovoljnosti postreženo. Preskrbi vam tudi slike po jako ugodnih cenah- ' Fr. Kunovar, kamnosek. 404/15-1 Osmošolec Ihte | štrukelj*. Ponudbe pod .Osmošolec" na Prvo anončno pisaruo. _____ 620/2-1 Šivalni stroj (Ringschlff) popolnoma nov se proda. Ilirska ulica št. 21, vrata 1. 621/3-1. Išiem gostilno v najem v mestu ali bližini. Ponudbe na „Prvo anončno pisarno". ______________________________________619/3-1 Lepa (Foksterrter) enoletna p*icn 'n mladiil se odda v Kolodvorski ulici štev 28. Izjava. Podpisani Jože Vidmar, posestnik v Črni vasi št. 37, psoval in sramotil sem že opetovano svojega brata Jakoba Vidmarja, posestnika in gostilničarja v Ljubljani Karolinška zemlja, brez vsakega povoda, kar mi je pa moj brat vedno prizanašal. Obžalujem svoje postopanje, prosim svojega brata odpuščanja ter se mu iskreno zahvaljujem, da mi je prizanesel sodno kazen. Jože Vidmar. Lepo stanovanje s 5 sobami in kuhinjo se odda pod roko zelo po ceni. Kje, pove upravništvo ,Jutra". Stanovanje obstoječe iz 2 sob. kuhinje in pritiklin se vsled zadržka odda s 1. novembrom. Cena 30 K mesečno. Natančneje v , Prvi anončni pisarni*, Frančiškanska ul. 8. Laška in dunajska KUHINJA nasproti glavne pošte priporoča vsak dan sveže morske ribe, brodetto in risotto, pod dobro znanim kuharjem Sonatto. Izvrstno vino Brioni in štajerska vina. Zmerne cene, postrežba točna in solidna. Za obilen obisk se priporoča Marija Petrigoj. Kontoristka ki zna slovensko, nemško in laško se sprejme za Trst. Mesečna plača 300 K. Reflektantinje naj se zglase osebno pri vodstvu I. slov. trgov, tečaja Gartner Gosposka ulica 8, 1. TE0B0EK0M poprej HENRIK KORN pokrivaleo streh in klepar, vpeljaleo strelovodov ter inštalater vodovodov • • • • • • • • jsssBttttofi m LJUBLJANA Poljanska cesta št. 8. Priporoča se p. n. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh c angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem, z aabest • cementnim Skriljam (Eterait) patent Hatsehek, Z Izbočeno ln ploščnato opeko, lesno - cementno ln strešno opeko. Vsa stavbinski in galanterijska, kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Poprave točno In ceno. Proračuni brezplačno in poštnine prosto. Slovenci darujte za »Sokolski dom“ v Borovljah. Miittricije Češko spisal V. Štech, prevel V. M. Zalar. (Repertoarna igra češkega »Nar. divadla* v Pragi.) Pet moških, dve ženski vlogi. Cena 60 vinarjev. Dobiva se v knjigarnah in pri založniku V. M. Zalarju v Ljubljani. Kupujte le najpopolnejše pisalne stroje: ali Ceniki in razkazovanje brez- :::::::::::::::::::::::: plačno. THE REX C0. Ljubljana, Šelenburgova ul. 7. Najboljše odgovori „ Slovencu" vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika! Trgovec ali obrtnik mora, ako hoče napredovati, opozarjati občinstvo na svojo trgovino. Reklama je duša vsakega podjetja in vsak trgovec ali obrtnik, ki noče biti skrit samo v svoji ulici, ampak hoče dobiti odjemalce iz vseh delov mesta in tudi z dežele, bo inseriral v,Jutru* ki se čita in je priljubljeno povsod po Slovenskem. klavirjev in harmonijev dvornih tvrdk: Bosendorfer, Czapka, Heitzmann, Stelzhammer in Horngl nudim slavnemu občinstvu na vpogled in izbiro. Ker sem Izključno Klini zastopnik na Kranjitkem zgoraj omenjenih dvornih tvrdk, svarim vsakogar pred nakupom event. falzifikatov. Vsakdo kupi pri meni za najmanjše obroke (K 18—) najboljši instrument. Najcenejša izposojevalnica. — Točna postrežba. — Violine od 5 K naprej. — Vse glasbeno orodje In muzlkalije v velikanski zalogi. — Uglaševanja in popravila vseh glasbil. ALFONZ BREZNIK Ljubljana, Kongresni trg štev. 15. % \> * - L-* i .. .. Največje podjetje konfekcijske stroke je ogromna trgovina O. BERNATOVIČ Ljubljana, Mestni trg 5 leatera ima, začetlcom. eezije nad 30.000 komadov svežega blaga po najnižjih cenah ===== in to nad 5000 kom. najfinejših oblek za gospode nad 2000 kom. posamez. hlač in telovnikov „ 2000 , najfinejših površnikov, šport- „ 3000 , oblek za dečke in otroke nih in zimskih sukenj „ 15000 „ najmodernejše konfekcije . 3000 „ pelerin za dame in deklice. Solidna postrežba. Priznano nizke cene. Za jesen in zimo: Bluze, spodnja krila, hišne halje, pletene jopice,_zimsko ~ perilo, rokavice, kožuhovine^ dežnike, moderce in vse moderne nakitne predmete. Damske klobuke in čepice kakor tudi za otroke. MF- Vse športne predmete. Naročajte in kupujte „JUTR0!“ Izvod samo po 6 vinarjev. EzaEzacsš Pri tvrdki l & Comp. anca Jožefo cesti ========= te, dobite po najnižji ceni največjo izbero [jene obleke. JUTRO" se prodaja v Ljubljani po « vinarjev '1 W¥gm tt xa.6U3lodbaJUa. to"balcsum.eub.: Južni kolodvor, na peronu. Državni kolodvor. Blaž, Dunajska cesta. Sever, Krakovski nasip. Piehler, Kongresni trg. Češark, Šelenburgova ulica. Dolenec, Prešernova klica. Fuchs, Marije Terezije cesta. Mrzlikar, Sodna ulica SuMe, Miklošičeva cesta. Zupančič, Kolodvorska ulica. Pirnat, Kolodvorska ulica. Senk, Resljeva cesta. Kotnik, Šiška. Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Košir, Hišleijeva ulica. Stiene, Valvazorjev trg, Burnik, Rimska cesta. USeničnik, Židovska ulica. Kleinfltein, Jurčičev trg. Križa), Sp. Šiška. Wisiak, Gosposka ulica. ” ; r • Kuštrin, Breg. Tenente, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Sitar, Florjanska ulica Blaznik, Stari trg. Nagodfe Mestni trg. Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Bohoričeva ulica. Remžgar. Zelena jama Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta Jezeršek, Zaloška cesta. Likar, Giince. Strkovič, Dunajska cesta Klančnik, Tržaška cesta FR. KS. KASPER Ljubljana, Vegova ni., v bližini realke. Zaloga raznega pohištva hišnih oprav za spalne in jedilne sobe, vseh vrst tapeciranega pohištva, naslanjačev, otomanov, kakor tudi pisarniških oprav, dalje različnih platnenih in lesenih rolo, žaluzij in železnih val-čnih zastorov. — Velika množina izgotovljenih oprav za spalne in jedilne sobe vedno v zalogi. Priznalna pisma, ceniki in vzorci na poljubno razpolago. Jako zanimiv, zabaven in poučen list • slikami je tednik" ki izhaja vsak petek ter stane četertletno K 180. Zahtevajte ga povsod! Naročit« ga in inserirajte v njem J Naslov: Uustrovani Tednik, Ljubljana. Sprejema u varovani« Oovetkega življenja pt najrasnovntoejiil! kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Vaa Oatf dobitek m nadaljnje za varovancem ; dosedaj m ga )a InpMal« k xwri9— „S L A V I J A* vzajemno zavarovalna banka v Pragi Reaenre in (ondi K 54,000.000. Izplačane odškodnine In kapitalije K 109,866.860‘M. Po velikosti droga vzajemna zavarovalnica nale države s vseskozi slovansko - narodao ipravo. Zavaruj« poslopja in premiCnine proO požarnim ikodam p« najnižjih cenah Zavaruj* proti tatvini, msbltjn ogledal In ofcoMklh plott Skoda cenjuje takoj In najkulantnefr Uživa najboljši *owa, kod« poalnj* Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici ftt 12. Dovolj«Ja k ItHliga dobitka ladatm podporo v naaodna In obtnokoriatm namen«. ........................................................................ m Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica št 8. *aaHEBassBaKssBEs=*=»=s= registrovana zadruga z omejenim jamstvom =======s====s==«^ priporoča bogate zalogo najnovejših tiskovin za šote, krajne šolske svete, županstva in druge urade. — Tiskarna sprejema vsa v fr ■karate in »Ogrtfeko «fri» spadajoča dela to ph izvršuje točno, oknsno in po solidnih cenah. — Tiskanje šolskih knjig in časopiso* Ti