Delovanje potrošniških svetov v občini
V triindvajsetib KS naj bi delegati naših ob&nov sprejemali tudi (ielovne programe in skrbeli za izvedbo prognunov knjcvnih skupnosti, ki oprcdelja-jejo vaislvo ddovnih Ijadi in ob^anov kot potroinikov v vseb obMkah njihovih življenjskik potreb in iotcresov — aU z dragfmi besedami: v potrošoiških svetih naj bi vse na^telo arejali statnli KS. Toda al je res Uko v vsaki KS? Po tadnji anketi smo prišli do zamimhito podatkov. Pa pojdimo oA začctka.
Ena KS sploh nima v statutu opre-deljenega sveta potrošnikov, z izgo-vorom, da pač ne čutijo potrebe po vzpostavitvi tega telesa; v nadaljnjih štirih KS pa potrošniški sveti ne delu-jejo, čeprav jih imajo v statutu KS, češ da nimajo potreb oz. problemov. Zelo zanimivo. Sodim, da mnogi člani sploh ne vedo, kakšna je nji-hova vloga. Mnogi mislijo, da se je treba aktivirati le tedaj če zmanjka plina ali morda pralnega praška. A temu ni tako!
Obstajajo zelo velike raožnosti so-delovanja tako s prehrambenimi or-ganizacijami, drobno obrtjo, gostin-stvom, avtobusnimi prevozniki, skratka z vsemi, s katerimi se sreču-jemo dotnala vsak dan. Če ne bo prave povezave, se bo naš kupec — občan počutil prikrajšan, trgovec, obrtnik pa bosta mislila, da lahko z njim delata, kar hočeta. Samo v so-delovanju tako delovnih ljudi in ob-čanov in delegatov delovnih organi-zacij, ki na njihovem terenu oprav-
Ijajo trgovske, gostinske in obrtne storitve ter sodelujejo pri zadovolje-vanju skupnih potreb, je srž uspeha in zadovoljstva.
Zato mislim, naj vodstva KK SZOL, kjer še nimajo potrošniškega sveta, ocenijo, ali je tako prav. Tako .delavci v delovnih organizacijah in obrti kakor tudi potrošniki pa se mo-rajo zavedati, da nas gospodarska si-tuacija in padec realnih osebnih do-hodkov silita v poglobljeno sodelo-vanje.
Opozoriti velja še na udeležbo na naših sejah. Seje so kratke, jedrnate, pa tudi ne prepogostne. Manj mo-ramo govoriti in več narediti, saj vemo, da le dobro organizirana ak-cija da ueoden rezultat.
VILJEM KLEMENC