OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
Ljubljana, 5. junija 1959	leto vi., štev. 43
okrajni ljudski odbor
Poročilo Sveta za gradbeništvo in industrijo gradbenega
materiala za leto 1958
(Gradivo za 10. sejo Okrajnega ljudskega odbora)
.Na 1. seji oblih zborov OLO Ljubljana je bil dne 8. novembra •^voljen nov organ OLO Svet za gradbeništvo in industrijo grudbe-5,eSa materiala s predsednikom liiino Ostojcm in 10 člani.
Po priključitvi bivšega okraja Irbovlje je bil svet v deloma dru-®enr sestavu z istim predsednikom Ponovno izvoljen in to na I. seji »^0 dne 1. avgusta 1958. Število 'lanov se je povečalo na 12.
. Od formiranja Sveta za gradbe-jnštvo in industrijo gradbenega ma-pziala do konea leta 1958 je bilo klicanih 11 rednih in 1 izredna
aeja.
, Naloga Sveta za gradbeništvo in ndustrijp gradbenega materiala je Pravljati zadeve s področja gospodarske dejavnosti gradbene in projektantske operative ter proizvod-,Jo in uporabe gradbenega mu-°riala s smotrno koordinacijo vseh vte dejavnosti v cilju ustvaritve 'ožnosti in pogojev za povečanje Proizvodnosti in racionalnosti v gradbeništvu.
j le naloge so bile določene v j' ^lenu odloka o spremembah in
r.	Polnitvah statuta okraja Ljub--Jana od 8. novembra 1957.
s.	Področju gradbene dejavnosti kot U8?C”'^ni gospodarski panogi se do f |i,r,ovitve novega sveta ni pošve-r,. ? Usta pažnja, ki je za to važno P°dročje potrebna.
jo 5cr sc v gradbeništvu postavljanj, Pojoembne naloge v zvezi z dvi-v8o življenjskega standarda, pred-obi!a ,z 6radnjo stanovanj in ostalih Piani >V' “ilo treba začeti siste-V0j no Proučevati in usmerjati raz-0,,^ Hmdbenišlva, da bodo izvršene p)anSe> ki jih določa perspektivni
tiv(^‘rft<ll'er,ištvo z gradbeno operahli ' Projektantskimi orgnnizncija-obrfj 1'otožnimi podjetji, gradbeno ter: ,n 'n industrijo gradbenega mn-dela -,l 7 osta'n industrijo, ki tudi doslpi'0 Potrebe gradbeništva se je ' nekoordinirano razvijalo.
da ' 0 ie bila glavna naloga svetu. dejavV' •<‘ln kbordinira te razne Stv0 os*i- ki sestavljajo gradbeni-jansit J10 Predhodni ugotovitvi de-tiste ' stanjn. in da skuša rešiti Unn,.x P0?1 a n i ki j i vos t i. ki zavirajo ° izvedbo gradbenih del.
PoslT; *vojem deln se je svet ?dfii;„<v.H podatkov strokovnih jeti j vJ’ zavodov, zbornic in podobi rafl 1 so se začeli sistematično i*v° in ^rii tajništvu za grudbeni-}eria] Industrijo gradbenega medeno j, 1 Je poleg reševanja gradilo sWiPravn'k zadev tudi izvršc-sklepe sveta.
Svet je posvečal posebno pozornost proučevanju plana gradbeništva jn industrije gradbenga materiala. Na šestih sejah (51.	I.,
28. II., 15. VIL, 8. IX. in 25. XII.) sc je obravnavala problematika v zvozi s planom in sicer:
1.	ocena realizacije plana gradbeništva in industrije gradbenega materiala za leto 1957;
2.	plan za leto 1958;
3.	perspektivni plan v letih 1937 do 1961;
4.	ocena realizacije plana za I. polletje 1958;
5.	dodatek k perspektivnemu planu v zvozi priključenih občin bivšega okraja Trbovlje;
6.	ocena realizacije plana v letu 1958 in
7.	plan za leto 1959.
Med drugim je svet obravnaval prošnje podjetij za izdajo garancijskih izjav po OLO. Garancijskih izjav je bilo sprejetih in nato v-celoti potrjenih tudi po okrajnem ljudskem odboru za znesek 491 milijonov 987.770 dinarjev.
Od teh za sanacijo podjetja »Zidar« 139,981.000 dinarjev.
Za opremo gradbenih podjetij;
za opremo gradbenih podjetij »Megrad«, Slovenija ceste«, »Tehnika« z mehanizacijo 140,806.770 dinarjev;
za rekonstrukcijo in povečanje gradbenega obrata gradbenih polizdelkov 140,200.000 dinarjev in
za zidanje stanovanj Iz republiškega sklada za zidanje stanovanjskih hiš 71,000.000 dinarjev.
Svet je potrdil investicijski program, zn rekonstrukcijo Opekarne Ribnica (12. XI.), dodatni program za uporabo sredstev amortizacijskega sklada za CII’ Gradis (8. IX.). za nabavo gradbene opreme za »Megrad (8. IX.).
V prvem letu svojega delovanja se je na iniciativo sveta pristopilo k reševanju perečih nalog, ki bodo po njihovi realizaciji občutno prispevale k povečanju kapacitet gradbeništvu in industrije gradbenega materiala.
Stanovati in za gradbene delavce
Posebna pažnja je bila posvečena gradnji stanovaj in samskih soh za gradbene delavce, ki grade na teritoriju mesta Ljubljane. To pa iz razloga, ker je neurejeno stanje glede nastanitve gradbenih delavcev v Ljubljani onemogočalo razvoj podjetij in destimulativno vplivalo na zaposlitev v gradbeništvu.
Pretežna večina gradbenih dcluv-
■ cev je bila nastanjena po provizoričnih gradbiščnih barakah bodisi na gradbiščih ali pa v zasilno urejenih delavskih naseljih brez vsake udobnosti in zadostnih higienskih pogojev. Poleg tega so morala podjetja podreti celotna naselja zaradi stanovanjske izgradnje na teh področjih;
Leto 1958 predstavlja prelomnico v izgradnji stanovanj za gradbene delavce: Gradnja stanovanj in samskih sob je bila omogočena z dodelitvijo kreditov iz kreditnih skladov za zidatijc stanovanjskih hiš in to v višini 219 milijonov din, kar je bilo v skladu z družbenim planom OLO Ljubljana za leto 1958. la je v poglavju »Gradbeništvo« izrecno poudaril, da je treba gradbeni in gospodarskim organizacijam dati možnost za nastanitev stalnih in sezonskih delavcev, s čimer bi si predvsem večja podjetja zagotovila stalen kader kvalificiranih delavcev. Ker sredstva gradbenih podjetij iz republiškega stanovanjskega sklada ne zadoščajo za gradnjo stanovanj, je bilo v tem poglavju rečeno. da naj občinski ljudski odbori dodelijo podjetjem v ta namen kredite iz stanovanjskega sklada (»Glasnik« št. 45 od 10. VI. 1958).
Gradbena pod jet ju so tako j'pripravila ustrezno dokumentacijo in pristopila h gradnji tako. da so bili do konea leta 1958 v gradnji samski domovi in stanovanjski objekti, ki bodo v letu 1959 dovršeni.
Pomoč iz stanovanjskih kreditnih skladov je znašala v letu 1958 219.000.000 din.
Za dovršitev teh samskih domov in za postavilev novih v letošnjem letu je po mestnem planu predvidenih poleg 30 "/o lastne udeležbe gradbenih podjetij 440 milijonov kredita iz kreditnih skladov za zidanje stanovanjskih hiš.
Ako ne bo težav pri dodelitvi sredstev, bodo zgradila sledeča podjetja stanovanja in samske domove za stalne gradbene delavce v Ljubljani- Gradis, Tehnika. Sloveni ja-eeste, Megrad skupa j s Toplovodom Dolenjsko gradbeno podjetje, G P Obiekt Vič Pionir iz NoVega mesta in G P Gradbenik iz Izole.
Istočasno bo treba s primernimi lokacijami omogočiti gradbenim podjetjem nastanitev sezonske delovne sile v urejenih naseljih. Pri tem ho treba proučiti možnost formiranja centralnih urejenih delavskih naselij, ki hi iih razna podjetja lahko izkoristila za začasno namestitev sezonskih delavcev, ki bodo gradili ua področju mesta Ljubljane.
Nova sodobna opekarna v Ljubljani
Od vseh osnovnih gradbenih materialov so po pomembnosti še ved-, no na prvem mestu opečni izdelki, predvsem nosilni zidaki, ki so za naše prilike tudi najcenejši in se v veliki meri uporabljajo predvsem pri izgradnji objektov družbenega standarda pri izgradnji stanovanj. In prav teh zidakov v našem okraju najbolj primanjkuje, tako, da je bilo treba ta deficitarni material celo uvažati v milijonskih količinah iz drugih republik. To pomanjkanje opeke je poleg tega imelo za posledico da opekarne niso polagale potrebne pažnje na kvaliteto, ker se pri takem pomanjkanju nihče ni upal zahtevati tudi predpisano kvaliteto.
Zato je bilo treba boljšo opeko dobiti iz drugih republik (primer grudje stolpnic v Ljubljani).
• Glede na vedno večji obseg gradnje objektov družbenega standarda in na perspektivni razvoj opekarn v ljubljanskem bazenu, kjer je koncentrirana gradbena dejavnost, je bilo treba takoj proučiti ta pereč problem in najti ustrezno rešitev, ki bo v bližnji in daljnjt bodočnosti osigurala ljubljanskemu bazenu ta osnovni gradbeni material v zadostnih količinah.
Po zbranih podatkih je svet na eni prvih sej razpravljal o opekarnah v ljubljanskem okraju. Ugotovljeno je, da je sedaj v obratu na tem področju 10 opekarn s trinajstimi obrati z letno produkcijo v letu 1957 ca. 38 milijonov opečnih enot.
Proizvodnja opečnili izdelkov se je vkljub velikemu povpraševanju dvignila v 10 letih le za 6,000.000 komadov, kar zdaleč ne more kriti vseh potreb.
Upoštevaje sedanje kapacitete je znašal primanjkljaj na opeki v letu 1958 ca. 15,000.000 komadov. Ta primanjkljaj pa je bil v bodoče še večji zaradi perspektivne opustitve treh obratov, ki bodo izčrpali vso zalogo gline, če se ne bi pod v zeli ukrepi za rekonstrukcijo obstoječih opekarn in predvsem za gradnjo nove moderne opekarne v Ljubljani.
Zato je bil že na drugi seji Sveta za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala dne 29. jan. 1958 sprejet sklep, da je treba takoj pristopiti k analizi najprimernejše lokacije z n novo opekarno v Ljubljani. Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij l.RS se je takoj lotil te naloge. Po preiskavah treh področij je bilo na podlagi posebne Študije za izbiro lokacije nove opekarne v zvezi z analizo stroškov komunikacij. preskrbe z vodo, kanalizacije in zunanjega transporta ugotovljeno da je lokacija ugodna za področje v Smodlnovcu. t. j. med opekarno Vič in Podutikom. Tudi Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij LRS ie smatral to lokacijo glede na kvaliteto gline za najugodnejšo.
Glede na pomembnost naloge •glede zgraditve nove moderno opekarne s tunelsko pečjo, ki bo prva
STRAN 198
GLASNIH
te vrsta pri nas, in glede izvršitve obsežnih predpriprav je bilo ustanovljeno na predlog sveta podjetje za industrijo opečnih izdelkov »In-dop« Ljubljana z direktorjem ing. Vladimirjem Šramljem na čelu. Podjetje je bilo ustanovljeno z odločbo OLO Ljubljana z dne 17. junija 1958, registracija pa je bila objavljena v Uradnem listu LRS št. 24 od 24. julija 1958.
Pripominjamo, da je novi direktor prvi inženir, ki se bo bavil izključno z opeka rništvom In tako skupaj z Zavodom za raziskavo materiala in konstrukcij LRS prispeval k razvoju zaostale opekarniške stroke.
Novo ustanovljeno podjetje sc je z vso prizadevnostjo lotilo obsežnih pripravljalnih del in pritegnilo k sodelovanju poleg Zavoda zn raziskavo materiala in konstrukcij LRS če Geološki zavod, Industrijski biro jn Projektivni biro Gradis.
Navajamo pregled vsega do sedaj izvršenega dela na potrebnih predpripravah: poleg gornjih analiz, za lokacijo so bile po detajlni preiskavi ugotovljene višine zalog in vrste materiala. Izvršene so bile industrijske preiskave srednjih vzorcev V svrho projektiranja tehnološkega procesa in izdelana »Analiza tehnološkega procesa zn predelavo in oblikovanje«: ter določeni so bili predelovalni in oblikovalni stroji. Izrelan je bil projekt eksploatacije glinišča. 1NDOP je sam projektiral tehnološki proces od oblikovanja do sušenja v tunelski sušilnici in vskla-diščenje gotovih izdelkov.
Projektivni biro GRADIS je prevzel napravo kompletnega elaborata ea novo projektirano opekarno, vključno vsa notranja in zunanja instalacijska dela, rekonstrukcijo teste in preložitev ceste ob opekarni. Napravljene so bile tudi sonde za preiskavo nosilnosti tal nove opekarne in je bila zaradi prisotnosti Čote premaknjena lokacija nekpliko od prvotno predvidenega mesta.
Dokončan je idejni projekt s predračuni. Industrijski biro je izdelal ekonomski del, kakor tudi redakcijo, prepisovanje in razmnoževanje investicijskega elaborata.
Podjetje se bo na podlagi gornje dokumentacije moglo udeležiti XXX. natečaja za investicijska posojila iz splošnega investicijskega Sklada (Ur. list FLRJ št. 7, 18/2/1959).
Podvzetc so bile vse mere. da se Izvede predrevizija investicijskega programa. Izdana je bila lokacijska odločba ObLO Šentvid in vodno gospodarsko soglasje zn napravo vodovoda in kanalizacije. V Jeku so vložene prošnje na Okrajno upravo za Ceste za priključek nove in rekonstrukcijo stare ceste, vloga na Elek-tro Ljubljana-mesto in obenem na ELES.'
Zemljišče za stavbe in glinišča je vključeno v zazidalni okoliš in se bo zato izvršil prevzem in določilev odškodnine po zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč.
Iz gornjih podatkov je razvidno obsežno delo na predpripravah, ki ga je izvedlo novo podjetje, pri čemer je treba ugotoviti, da posluje v dveh provizornih sobah šele od 1. septembru 1958 dalje.
Po idejnem projektu znašajo Stroški za gradbena in obrtniška dela in instalacije 165 milijonov din. za domačo opremo pribhižno 185 milijonov din. za uvozno opremo 25 milijonov din in zrr priključeno cesto z rekonstrukcijo obstoječe ceste približno 15 milijonov din.
Podjetje je v stanju v letu 1959 realizirati 100 milijonov investicij za gradbena dela in približno 140 milijonov za gradbe in instalacije okrog sušilnice in peči.
Letna produkcija bo predvidoma znašala 12,000.000 kvalitetnih izdelkov marke 200 in več.
Pripominjamo, da je bil pol leta po sklepu našega sveta sprejet tudi sklep republiške- komisije za vskla-ditev in razvoj industrije gradbenega materiala, da se priporoča v Ljubljani postavitev večje moderne opekarne.
Poleg akcije za gradnjo nove opekarne so bile izvršene priprave za rekonstrukcijo opekarn, apnenic in druge industrije gradbenega materiala ter obratov, ki so potrebni gradbeništvu za zaključna dela.
Po izvršenih rekonstrukcijah in povečavah se bo produkcija osnovnih gradbenih materialov dvignila do take mere, da bo v letu 1961 dovolj osnovnega gradbenega materiala. Že v letošnjem letu se bo povečala produkcija opečnih izdelkov, izdelkov iz betona raznih vrst, kar se bo že čutilo na gradbenem tržišču in tako deloma krilo primanjkljaj po tem gradbenem materialu.
Centralna gramoznica v Ljubljani
Poleg pomanjkanja opečnih izdelkov predstavlja za graditelje na področju Ljubljane, kjer je težišče gradbene dejavnosti, poseben problem oskrba gradbenih podjetij z ustreznim gramoznim agregatom. Samo dvoje podjetij, t. j. Gradis in Tehnika, ima svoje separacije, ki oskrbujejo njihova gradbišča z gramozom. Dogajali pa so se tudi primeri, da sta si ti dve podjetji morali izposojevati gramoz drug od drugega zaradi premajhne zmogljivosti svojih separacij.
Ostala gradbena podjet ja, ki grade v Ljubljani, so pa stalno v zadregi z materialom, ki ga črpajo v različnih gramoznicah nesistematično In na primitiven način. Tako stanje je predvsem neugodno za zunanja podjetja, ki žele s svojimi zmogljivostmi sodelovati pri izgradnji na področju Ljubljane, vendar niso v pogledu oskrbe z gramoznim agregatom enakovredna Gradisu in Tehniki, ki imata urejene separacije.
Zato je Svet za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala imenoval na svoji seji dne 28. februarja 1958 posebno komisijo, da prouči vprašanje Centralne gramoznice v Ljubljani. Ta komisija je pritegnila k sodelovanju najvidnejše strokovnjake, ki so kompleksno obdelali program Centralne gramoznice v Ljubljani pod vodstvom Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij LRS. Proučenih je bilo 11 variant v okolici Ljubljane z ogledom na terenu, pri čemer je bila obdelana analiza teh lokacij. Pri tem delu so bili analizirani tudi transportni stroški, kar predstavlja važen moment pri presoji ustrezne lokacije. Proučile so se tudi možnosti morebitnega povečanja obstoječih separacij, predvsem Gradisove v Novih Jaršah. Iz podrobnih proučitev se je končno usvojila varianta centralne separacije, ki bo pridobivala sejan in granuliran gramozni agregat na sodobni način, na področju med Stožicami in Toma-čevim s tem da se izkoristi obstoječa ježa. Pri tem postavlja kot pogoj, da mora biti poskrbljeno in zajamčeno zn pravočasno postopno planiranje novega nivoja terena, da
bo omogočena poznejša eksploatacija za kmetijske in parkovne razmere, v kolikor ne bo uporabljen za druge urbanistične potrebe. Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij LRS je izdelal investicijski program, ki ga bo treba realizirati v letošnjem letu, ,to je, postaviti urejeno Centralno gramoznico, ki bo dobavljala kvaliteten gramozni materini vsem gradbenim podjetjem pod enakimi pogoji. Svet zn gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala je pripravil vse potrebno, občina Bežigrad pa bo morala najti ustrezno obliko gospodarske organizacije, ki bo formirala in eksploa-tirala gramoznice.
Lahke gradbene plošče »stramit«
Pomanjkanje lahkih izolacijskih materialov, ki se dajo uporabljati kot montažni elementi in pa,iniciativa, ki je bila svoječasno na tem polju že podana, sta dala pobudo Zavodu za raziskavo materialu jn konstrukcij LRS, da je izdelal v letu 1958 investicijski program zn izdelavo lahkih gradbenih plošč iz slame stramit, kot investitor pa je nastopil OLO. Investicijski program za nabavo stroja iz Švedske je bil odobren od Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS 19. maja 1958. Potrjen je bil tudi od Investicijske banke v Ljubljani, ki je predlagala centrali v Beogradu, da so odobri kredit v znesku 25,900.000 dinarjev v okviru XVI. zveznega natečaja. Ta kredit je bil odobren. Nabava stroja se vrši preko Tnvest.-Importa v Beogradu in je bila v januarju
t.	1. podpisana pogodba med dobaviteljem stroja Nils Rybergom in Investicijsko banko. Jugoslovanska investicijska banka je odobrila uvoz opreme zn proizvodnjo stramit plošč v švedski. Dne 4. februarja je -stopila. pogodba v vel javo in so vsi dokumenti v redu. Vse formalnosti so urejene.
Proizvodnjo stramit plošč je prevzelo podjetje Iz.olirka, ki bo ob sodelovanju Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij LRS v letošnjem letu postavilo obratno poslopje in predvidoma že letos pričelo s poskusno produkcijo. Pogoj pa je, da bodo celotne devize pravočasno na razpolago, ker je od nakazila odvisna dobava strojev in opreme.
V končni fazi bo znašala letna produkcija teh plošč 90.000 kvad. metrov, te plošče pa se bodo lahko uporabljale predvsem pri gradnji stanovanj, lahko pa tudi pri drugih objektih.
Pri uvedbi tega novega materiala pri nas bo sodeloval tudi Zavod zn stanovanjsko izgradnjo.
Podatki o teh ploščah so na razpolago pri Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij LRS in pri Zavodu za stanovanjsko izgradnjo.
Sanacija nodjelja »Zidar« Kočevje
Sanaciji gradbenega podjetja »Zidar* v Kočevju je Svet posvečal posebno pozornost. Nn prvi izredni seji dne 25. decembra 1957 je bil svet seznanjeni o kritičnem stanju tega podjetja, ki je zašlo v tak položaj, da je bila imenovana prisilna uprava. Podjetje je potrebovalo takoj 50 milijonov sanacijskega kredita, da prebrodi težak finančni položaj. ki ga je povzročila slabo gospodarjenje v podjetju.
Po proučitvi stanja v tem podjetju in glede na to, da ne bi kazalo podjetja likvidirati, ker je edino
podjetje te vrste v Kočevju, je Svet sprejel sklep, da se priporoči OLO, da sprejme garancijsko izjavo za 50-milijonski kredit pod pogoji, ki jih je treba upoštevati pri sanaciji podjetja. Poleg tega bi pa nastale težave na Reki, kjer je podjetje prevzelo obsežna dela pri gradnji stanovanj, med drugim tudi dveh stolpnic.
Kmalu ,se je pokazalo, da potrebuje podjetje »Zidar« dodatno garancijsko jzjavo za vsoto 89,981.000 .dinarjev. Na peti seji Sveta za .gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala je bil dne 21. marca 1958 sprejet sklep, da se tudi ta grancij-ska izjava izda, ker je medtem prisilna uprava z novim prisilnim upraviteljem tov. Borisom Mikošom energično pristopila k uspešni sanaciji podjetja. Tako je bilo ukinjeno nerentabilno gradbišče v Zagrebu, izvršena je bila ostra redukcija neproduktivnega osebja, na gradbišču je bila ustvarjena stroga disciplina itd. Na tej seji sprejeti sklepi glede pregleda analiz cen na vseh gradbiščih so bili izvršeni. Prav tako j® prisilni upravitelj seznanjal člane sveta na dveh sejali o stanju podjetja.
uiunjo v puujeiju »/.mar« se j* med letom, posebno v drugi polovici leta, stalno zboljševalo in je bil® konec leta 1958 že tako, da si j® podjetje spet pridobilo ugled, da «* bilo več zaprek pri plačevanju vseh obveznosti, da se je uredilo knjigovodstvo itd.
Iz poročila prisilnega upravitelju nn zadnji seji sveta v letu 1958 je razvidno, da je bila sanacija podjetja s prisilno upravo potrebna j11 koristna in bolj upravičena kot likvidacija.
Prisilna uprava je delala v izredno težkih pogojih in ji je oh podpori dobršnega dela kolektivu uspelo pod dobrim vodstvom prisilnega upravitelja popraviti neurejeno stanje tega .podjetja.
Z ukinitvijo prisilne uprave, 0 čemer je sprejel sklep ObLO Kočevje na Seji dne 12. decembra 195», bo postala garancija OLO Ljubija«8 za dopolnilni sklad obratnih sredstev v viniši 89 milijonov nepotrebna, tako da ostane za leto 1959 garancijska izjava na neplačani «® sanacijskega kredita v višini 15 milijonov, kar je bilo odobreno «8 seji obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana.
Ako bo upoštevano priporočil® sveta, ki smatra, da je prisil®1 upravitelj tov. Boris Mikoš uspeš«® vodil to podjetje, da isti še naprC| vodi to podjetje, s tem, da se J®1 da potrebna pomoč glede tehnične#8 vodstva, kar mu bo omogočilo d®' končanje študija, bo zogarautir® uspeh podjetja še v bodoče. KrepK® vodstvo bo pa še vedno potrebno, ® sanacija podjetja ne bo ostala ® j pol poti, ampak da se v nakaza« smeri razvija tudi v letu 1959.
Gradbeno obrtništvo
Poleg povečanja zmogljiv09.] osnovnega gradbenega materiala, 8 lm doseženo s predvidenimi rek® ž štrukcijami obstoječih obratov >®,|j ustanovitvijo novih, bo treba re#k ta vprašanja, ki neposredno vPj, vajo no potrebno povečanje g1"8 benih storitev.
Predvsem bo treba vskl«1 jj gradbene in obrtniške storitve. „ predvsem pri gradnji objektovdr« , Lenega standarda nastopajo r , enakovredni partnerji pri real' ciji gradbenih del.
glasnik
STKAN 199
Znano je, da znamo dobro in hibo graditi objekt v surovem stanju, Prav tako pa vemo, da se pa zaradi raznih vzrokov obrtniška dela prepočasi izvajajo, kju povzroča škodo ja zakasnitev del. Kešitcv tega problema ni lahka, ker je gradbeno Obrtništvo področje, kateremu se ni Posvečala potrebna pozornost. Zato b° treba prav razvoju gradbenega jrbrtništva oziroma dovršitvenim de-l0,n posvetiti v bodoče vso skrb. Ze jiara podatek, da znašajo obrtniška flela prj stanovanjski izgradnji približno 55 odstotkov vseh del, nam *az.e pomembnost teh del.
, Čeprav se obseg obrtniških del leta do leta veča, ne zasledimo ' zadostni meri potrebnih teženj in jjkrepov za zboljšanje tega stanja, nuzlogov za tako stanje je več.
Občinski ljudski odbori ne povečajo dovolj pažnje razvoju nizko arnulativnega gradbenega obrtništva.
Delo v gradbeni obrti je v pri-bjerjavi z industrijo in ostalimi brtninii panogami težje in zalitev-
pbjše glede na stalno menjavo dednega mestu in zaradi neugodnih •bgojev zaradi odvisnosti od vremskih prilik.
Veliko povpraševanje po obrtnih .slugah preprečuje potrebno kon-urenco med obrati.
r V večini primerov tudi vodstveni zadcr nima zadostne kvalifikueije, uradi česar trpi delo, večkrat pa ni pravega interesa in iniciu-i'Ve. Zn povečanje obratov in izboljšuje dela.
8 Ceprav zvezne smernice o perspektivnem razvoju gradbeništva, ottudi republiški in okrajni per-Pektivni plan-predvidevajo okre-tr m °l,rln'ških dejavnosti v okviru | udbenih podjetij, se temu vpra-ju ne posveča dovolj pažnje • v,yi)T1i gradbenih podjetij s sedežen; ^l jubljanskem okraju. Zmogljivosti stoječih obrtnih obratov so pre-
„	pre-
"‘^Jline, kar ie posledica premajhne (jr(rj‘n,*jcnosti teh obratov s sodobno hi, .? mehanizacijo, če po melia-Bin^ia obstaja, je povečini za-
Big^ručunavnnjc po tarifnih pole j fth brez dela po normah, kar *ivn Xe^'noma izvajalo, ni stimula->ila«8tin ne prispeva k dvigu sto-
Iz
bo , z£oraj navedenega sledi, da k 0 v bodoče resno pristopiti V e.s3Tanju povečanja zmogljivosti dg jUubenem obrtništvu, če nočemo, v „r a,,,o dosegli postavljene plane tov p *?i' stanovanj in drugih objek-V°sti h! s^rhi za povečanje zmoglji-8hdeg mora^* upoštevati predvsem
<1
da ec v
vseh
* tetivno
obratih je treba uvesti politiko nagrajevanja r čimvečji meri uvede -m,,,	‘la P° enotah izdelka,
hlnoe,r 8e bo povečala delovna sto-
8 Čiiiwan^c dela po enotah izdelka, '• m se bo pov<...................
ječo obrat •"•merno st
-v uier se bo povečala zmoglji-r®ta pri isti delovni sili;
Uliti b °j®Č6 obrate je treba opremijo, R Pri,nerno sodobno mehanizacij "per se bo novečnla zmoti ii-
8krhe " va °brtnih obratov naj po-j rntnJ<l rekonstrukcijo zastarelih Uelo^0 • Pri čemer naj Izkoristijo 1 sl J?st,na sredstva, deloma pa lskn	kredite od občinskih
Kiil odborov;
Uhj „a Ifistm lj"«lsklt?skr,!,c
) zastarelih Izkoristijo deloma po
ifolilem n°ve da pomagajo reševati ost) t, Prenizkih obrtnih zmoglji-®U| v obrati morajo biti regigtrl-kladu g predvideno dejav-
nostjo, da bodo lahko prevzeli tudi dela izven lastnega podjetja;
občinski ljudski odbori nuj omogočijo s potrebnim kreditiranjem razširitev obstoječih obratov odnosno ustanovitev novih, pri čemer je treba paziti na pravilno kvalifikacijo vodstva obrata;
energično je treba pristopiti preko Zavoda za stanovanjsko in zadružno gradnjo k industrializaciji tistih vrst obrtniških dejavnosti, katerih izdelke je možno tipizirati iu serijsko proizvajati;
zato je treba opustiti v čimvečji meri individualno projektiranje posameznih detajlov in izdelati tipske elemente. Tu pridejo v poštev mizarski izdelki, ključavničarski, ce-metninarski pečurski, instalacijski izdelki v obliki sanitarnih vozlov, kleparska delu, steklarska dela v zvezi z mizarskimi deli in pleskarska dela v okviru tipiziranih mizarskih izdelkov;
glede na občutno pomanjkanje zlasti instalacijskega materiala je treba doseči, da bo ta material v zadostni količini in ustrezni kvaliteti pravočasno na razpolago.
potreb po gradbenih storitvah, moramo stremeti za tem, da pritegnemo k sodelovanju okoliška gradbeno podjetja in jim v čimvečji meri nudimo enakopraven položaj z domačimi, v kolikor je to možno in v skladu s perspektivnim razvojem gradbeništva. Prav iz teh razlogov podpiramo gradnjo samskih domov za gradbene delavce tudi za okoliška podjetja, postavitev urejenih delavskih naselij za sezonske delavce tudi za okoliška podjetja, ki naj s pritegnitvijo delovne sile iz svojih področij krijejo primanjkljaj za gradnje v Ljubljani.
Centralna gramoznica, ki bo sposobna oskrbovati tudi vsa gradbena podjetja, ki nimajo urejenih gramoznic, ob vsakem času z dobrim materialom, bo občutno olajšala izvedbo gradbenih del predvsem okoliškim podjetjem. Pričakovano povečanje zmogljivosti industrije gradbenega materiala na področju ljubljanskega okraja bo tudi bistveno pripomoglo k uspešnejši gradnji, kar bo prišlo v celoti do izraza po izvršenih rekonstrukcijah, o čemer je bilo govora v prejšnjih izvajanjih.
Problematika izvajalcev gradbenih del
Zmogljivost gradbenih podjetij ljubljanskega okraja bo tudi v letu 1959 premajhna, da bi bilo možno v celoti izvršjti vsa gradbena dela v okraju po željah vseh investitorjev. Zato se pri gradnjah posebno v Ljubljani v vedno večji meri pojavljajo gradbena podjetja iz drugih krajev in okrajev. V Ljubljani se je na primer še dobro uveljavilo Dolenjsko gradbeno podjetje z Grosupljega, Pionir iz Novega mesta in Gradbenik iz Izole.
Ko govorimo o posegu drugih podjetij na področje ljubljanskega okraja, nastaja načelno vprašanje, ki ga postavljajo nekatera podjetja s sedežem v Ljubljani, t. j., da naj na področju sedeža podjetja grade predvsem domača podjetja in da naj se v medsebojnem sporazumu opusti vsako poseganje tujega podjetja v delokrog matičnega podjetja. To se pravi, da ljubljanska podjetja ne bi smela graditi na primer v Kopru (kjer je premalo dela za izredno velik interes podjetij iz Kopra. Gorice in Ljubljane), na drugi strani pa n. pr. Gradbenik Izola ne bi smel graditi v Ljubljani. Podjetja si skušajo tako ustvariti monopolni položaj, ki‘ga pa lahko imajo le toliko Časa, dokler je povpraševanje večje kot ponudba. Menimo, da ne bi bilo prav, če bi skušali reševati problem izpolnitve plana gradbeništva v ljubljanskem okraju le z domačimi podjetji, nasprotno podvzeti moramo vse mere, da se omogoči zdrava konkurenca med domačimi in okoliškimi podjetji.
Zunanja podjetja so v neenakopravnem položaju z domačimi podjetji. ker nimajo tistili pogojev kot domača podjetja. Pri tem se misli predvsem na možnost nastanitve delavcev v bližini mesta gradnje v urejenih naseljih ali pa v samskih domovih. Tudi Gradis in Tehnika imata trenutno prednost pri grad-
Preusmeritev področja dela gradbeništva iz kapitalne izgradnje v objekte družbenega standarda ima svoj vpliv med drugim tudi za mehanizacijo. Težka mehanizacija ni več v taki meri potrebna, kot pri gradnji velikih ključnih objektov. Stopnja izkoriščenosti takih strojev, ki jih poseduje posamezno podjetje, se bo zaradi strukture del zmanjšala, če ne bomo formirali ali organizirali specialnega podjetja, ki bo od vseh podjetij zbralo vso težko mehanizacijo, skrbelo za nabavo nove in posojalo stroje posameznim interesentom. Tako podjetje bi moralo imeti tudi svojo delavnico in dober kader strojnikov, ki bodo skupno s strojem izvršili postavljene naloge. Pri realizaciji te misli pa je treba imeti pred očmi, da bo gotov del mehanizacije moralo še nadalje imeti vsako gradbeno podjetje v svojem sestavu, ki pa ne no obremenjevalo, pač pa pomagalo k hitri gradnji in k racionalnemu izkoriščanju strojev. Predlog za primerno rešitev tega vprašanja naj po podrobni proučitvi stavi gradbena komora.
Iz podatkov, ki so bili dosegljivi, je razvidno, da predstavlja gradnja stanovanj v Ljubljani približno polovico vseh investicij v gradbeništvu v Ljubljani. Kot investitor za to pomembno vrsto gradnje nastopa Zavod za stanovanjsko gradnjo in v zadnjem času Zavod za zadružno gradnjo. Ker se smatra gradnja stanovanj v Ljubljani kot problem št. 1, je treba, da se obravnava problem gradbene operative predvsem s tega gledišča. V zadnjem času se večkrat pojavlja vprašanje, kaj je naloga gradbene operative. To vprašanje zveni morda nekoliko naivno, vendar tiči zn tem vprašanjem veliko nerešenih načelnih gledanj, ki otežkočajo hitrejše in boljše izvajanje plana stanovanjske izgradnje.
Gradbena podjetja z gradbeno obrtjo imajo nalogo, da Izvedejo pogodbeno prevzete naloge, t. j., da
njnh v Ljubljani, ker Imata svoje zgradijo objekte do določenega roka, urejene separacije. Prednost pred p(> določeni ceni. kvalitetno in sn-zunanjimi podjetji imajp tudi do- dolino. Znano je, da obstaja občutno mača podjetja, ki imajo urejene pomanjkanje gradbeno obrtniških centralne obrate z raznimi delavni- zmogljivosti, da primanjkuje delov-cami ln ki so predvsem oskrbovane ne sile v gradbeništvu, ker beži za-8 stroji.	radi ugodnejših pogojev predvsem
Ker kljub povečanju zmogljivosti v industrijo, in da nam za zdaj pri-domačih gradbenih podjetij nn teri- mnnjkuje osnovni gradbeni in insta-toriju okraja ne moremo kriti vseh lacljski material. Tehnični kader, s
katerim razpolaga operative, komaj zmaguje tekoče operativne naloge, mora pa skrbeti za to, da se delo izvaja po odobrenem načrtu in po postavljenem operativnem planu.
Glede na to, da so gradbena podjetju zaradi napetega piano gradbeništva v polni meri angažirana ip du se morajo še boriti z neštetimi težavami, ki jih narekujejo sezonsko delo in zaostale prilike v gradbeništvu, ne moremo istočasno od njih pričakovati, da hi nastopili n. pr. kot investitorji ali projektanti pri gradnji stanovanj.
Mislimo, da je v sedanji fazi razvoja gradbeništva še preuranjeno govoriti o tem, du bi operativa prevzela še kako drugo nalogo, t. j. nalogo investitorja ali pa deloma nalogo projektanta. Treba je najprej analizirati dejansko stanje v stanovanjski izgradnji, o obstoječih organizacijskih oblikah raznih zavodov kot investitorjev ali raziskovalnih institucij, da bomo odredili vsakemu odgovarjajoče mesto in odrejeno nalogo, ki jo je treba oh kooperaciji in ob močnem vodstvu ter nadzorstvu pravočasno izvesti.
V kolikor sc pokaže iniciativa pri uvedbi novih, sodobnih metod gradnje stanovanj pri operntivi, jo jo treba seveda podpreti in omogočiti poizkus, ki se v pozitivnem primeru lahko nato množično uporablja. Tak primer je nastopil pri gradnji stanovanjskih hiš na pol-montažni način sistema PM, ki ga bo skušalo uvesti podjetje Gradis, vendar pa smo tu šele na pol pot). Manjkajo še v celoti industrijsko izdelana obrtniška dela, kar bo treba še proučiti in izvesti, da bo gradnja v vseh smereh zajeta na industrijski način.
Načeloma je treba ločiti investitorja, ki naj bi družbi odgovarjal za pravilno trošenje investicij, in pa realizatorje zamisli investitorja, to je, projektanta, in izvajalca gradbenih del.
Naloga investitorja je, da dirigira in koordinira vse faktorje, ki sestavljajo proces gradbeništva, to pa je odgovorno in težko delo posebno zato, ker ni dovolj prostih zmogljivosti, ker so projekti stanovanj stalno v proučevanju, ker nimamo še normativov in enotnih elementov in ker je celoten problem stanovanjske izgradnje v razvoju. Posebne težave so pa predstavljale nerešene urbanistične dokumentacije, ki so zavirale načrtno izgradnjo večjih kompleksov v daljšem obdobju. Vprašanje je tudi, če je sedanja praksa, da so za določitev lokacij odgovorne občine, pravilni in če ne hi kazalo to odgovornost deloma prenesti na Investitorja, t6 je, na Zavod za stanovanjsko in zadružno gradnto. Verjetno pa glede lokacij v bodoče ne bo več takih težav zaradi zakona o nacionalizaciji in pa zaradi često postavljenih zahtev glede pravočasne ureditve urbanistične dokumentacije.
Naloga investitorja je tudi. da vodi politiko pravilnega projektiranja po smernicah, ki jih predpišejo pristojni organi. Stalno menjavanje direktiv v prejšnjih letih je imelo tudi svoj vpliv na stanovanjsko izgradnjo.
Videti je, da so se načela glede projektiranja in osnovnih elementov ze toliko ustalila, da bosta investitorja Zavod za stanovanjsko izgradnjo in Zavod za zadružno gradnjo letos že v stanju, določiti več tipskih objektov za standardna stanovanja in tipske konstruktivne elfjr mente, kar bi se dalo uporabiti z* množično izgradnjo stanovanj.
e
STRAN 200
GLASNIK
Pričakujemo, da bodo letos gradbena podjetja razpolagala z enotnimi načrti (stolpnice), kar jim bo olajšalo izvedbo gradbenih del.
Napredek v odnosih med investitorji in izvajalci so dolgoročne pogodbe, ki sta jih sklenila Zavod za stanovanjsko izgradnjo z gradbenimi podjetji, ki bodo v daljšem časovnem obdobju izvajala gradbena dela na odrejenih zazidalnih področjih.
V letošnjem letu računamo tudi na večjo delovno storilnost, ki jo smemo pričakovati, če bo v polni meri zagotovljena tehnična dokumentacija, če si bodo gradbena podjetju pravočasno zagotovila obrtniške zmogljivosti in gradbeni material, predvsem pa če bodo znala dosledno izvesti delo po akordu, to je, če bodo v stanju postaviti realne norme po enoti dela. K dvigu storilnosti bodo brez dvoma prispevala zgrajena stanovanja za samske delavce in nadaljevanje gradnje stanovanj za gradbene delavce, to je za tiste delavce, ki pomagajo dvigati življenjski standard za delovnega človeka z gradnjo stanovanj,
Ce na eni strani ugotavljamo, da sc ustvarijo pogoji za uspešno izvedbo gradbenih del, odnosno da se intenzivno skuša nadoknaditi in izboljšati vse, kar je bilo doslej zamujenega, smemo upravičeno pričakovati in zahtevati od gradbenih podjetij, da vložijo vsd napore v to, da organizirajo dela po operativnem planu, da se omogoči načrtna kvalitetna izvedba del do odrejenega roka. Z delom po taktu posebnih delovnih skupin za iste vrste delu v odrejenih časovnih presledkih, ob pravočasni zagotovitvi materiala, delovne sile in strojev, se bodo ljubljanska gradbena podjetja enkrat morala spoprijeti, da ne bodo zastala za podjetjem v celjskem bazenu, ki je tak način dela že usvojilo. Ce se doslej temu vprašanju ni polagala potrebna pažnja in če to iz objektivnih razlogov ni bilo mogoče izpeljati, so pa danes Že dani vsi pogoji, da gradbena podjetja energično pristopijo k doslednemu Izvajanju operativnega plana s sodobnim načinom dela. Pri tem načinu dela, kjer morajo biti posamezne faze gradbenih in obrtniških del vnaprej določene in časovno odrejene, je treba povečati obstoječe obrtne obrate ali pa formirati nove v sklopu gradbenih podjetij, ali pa ustvariti take kooperacijske odnose s posameznimi zunanjimi obrati, da bo omogočena pravočasna izvedba vseh del.
Pri povečanju zmogljivosti posameznih dejavnosti v okviru gradbenih podjetij je nujno potrebno sodelovanje med gradbenimi podjetji v okviru njegovega združenja, da se prepreči moreh:tni neenakomerni razvoj posameznih obrtniških odnosno stranskih zmogljivosti.
V preteklem letu so gradbena podjetja uspešno izvedla odnosno dovršila najpomembnejši in največji objekt v republiki, t. j avtomobilsko cesto Ljubljana—Zagreb. Poleg tega so ljubljanska gradbena pod-jetia pospešeno in kvalitetno izvedla terminska dela v zvezi z gradnjo Gospodarskega razstavišča za Vil. kongres ZKJ. Poleg tega so bila v glavnem dovršena dela na palači Ljudske skupščine, ki danes predstavlja mojstrovino v gradbeni stroki. Med drugim je bilo kvalitetno izvedenih nekaj objektov Centralnih skladišč v Mostah, v glavnem je bila dovršena Gradbena vajeniška šola z internatom, ki predstavlja sedaj velik doprinos k šolanju gradbenega naraščaja. Poleg
objektov, ki se finansirajo iz republiških sredstev, je predvsem interesantna gradnja stanovanj v Ljubljani.
V /letu 1958 se gradnja v splošnem ni izvajala do predvidenih rokov, nastopale so razne težave, in sicer pri lokaciji, razlastitvi, dalje pri načrtih, ki jili je bilo treba
X
spreminjati, pomanjkanje osnovnega materiala (predvsem opeke), negotovosti glede lastnih sredstev podjetij, kar je imelo vpliv za nabavo mehanizacije itd. Zaradi prioritetnih del iz gornjih razlogov se dela niso izvajala po operativnem planu. Lahko rečemo, da z načinom, kako se je izvajala stanovanjska izgrad-
nja v letu 1958 v Ljubljani, ne moremo biti zadovoljni. Bistven pr®' okret pa pričakujemo v letošnjem letu, če bodo gradbena podjetja uspela izkoristiti jjapore, ki jih prl' čakiijemo od tistih faktorjev, ki s® dolžni izvesti vse priprave za uspešen začetek načrtne izgradnje oa večjih stanovanjskih kompleksih.
OBČINSKI LJUDSKI ODBORI
OBČINA LJUBLJANA-ŠENTVID
Na podlagi 4. člena odredbe o spremembah in dopolnitvah odredbe
o določitvi skočni ne za javne plemenjake (Ur. 1. LRS št. 3/58) izdaja
svet za kmetijstvo občinskega ljudskega odbora Ljubi jana-Šentvid po sklepu seje z dne 3. aprila 1959
ODREDBO
o uvedbi umetnega osemenjevanja.
Za celotno območje občine Ljub-Ijuna-Sentvid sc odreja umetno osemenjevanje krav in nad eno leto starih telic.
2.
Prirodno pripuščanje je izjemno dovoljeno na območjih Kmetijske zadruge Vodice in Kmetijske zadruge Šentvid.
Vsak plemenjak lahko prvič ople-meni letno največ 80 plemenic.
V krajih, kjer je izjemoma dovoljeno naravno pripuščanje, se lahko izvaja tudi umetno osemenjevanje.
4.
Področna osemenjevalna služba je dolžna zagotoviti redno vsakodnevno osemenjevanje povsod tam, kjer naravno pripuščanje ni dovoljeno.
5.
Ta odredba velja od dneva objave v »Glasniku«;, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
St. 04/5-1571/59.
Ljubljana, 3. aprila 1959.
Predsednik Sveta za kmetijstvo Anton K reč 1. r. Predsednik
občinskega ljudskega odbora:
Franc Pipan 1. r.
OBČINA LJUBLJANA-RUDNIK
RtiZli««!
Komisija za uslužbenske zadeve pri Obl.O Ljubljana-Rudnik
razpisuje
sledeča delovna mesta v upravi občine:
1.	šefa odseka *n komunalne gradbene zadeve;
2.	šefa odseka za finančne zadeve;
3.	šefa odseka za gospodarstvo;
4.	finančnega inšpektorja;
5.	tržnega inšpektorja;
6.	imovinsko-pravnega referenta;
7.	upravno-pravnega referenta;
8.	administrativnega uslužbenca;
9.	dve strojepiski.
Pogoji :
pod 1. visoka strokovna izobrazba ali srednja strokovna izobrazba z daljšo prakso v komunalni gradbeni stroki;
„	2.	visoka	strokovna	izobrazba
ali srednja strokovna z daljšo prakso;
„	3.	visoka	strokovna	izobrazba;
„	4.	visoka	strokovna	izobrazba
in vsaj	5 let prakse v stroki,
ali srednja šolska izobrazba z daljšo prakso;
„	5. srednja strokovna izobrazba
s prakso;
„	6.	visoka- strokovna izobrazba
'ali sredn ja strokovna izobrazba s prakso v tem poslu;
„	7.	visoka strokovna izobrazba
ali srednja strokovna izobrazba s prakso v upravno-pravni stroki;
„	8.	nepopolna srednja šola;
„	9.	nepopolna srednja šola.
Kolkovunc prošnje z opisom dosedanje zaposlitve, potrdilom o nekaznovanju in ostalimi 'prilogami dostavite Občinskemu ljudskemu odboru Ljubljana-Rudnik, Dolenjska cesta št. 47, do 10. junija 1959.
Komisija za uslužbenske zadeve OliLO Ljubljana-Rudnik
OBČINA LAŠČE
226.
Na podlagi 2: odstavka 15. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS Št. 19/52). 1„ 2. in 3, člena temeljnega zakona o občinski dokladi in o posebnem krajevnem prispevku (Ur. list FLRJ št. 19/55, 19/57 in 52/58), je občinski ljudski odbor Lašče na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 24. aprilu 1959 sprejel
ODLOK
o uvedbi občinske doklade na dohodke od samostojnih poklicev in premoženj za leto 1959 na območju občine Lašče
1. člen
Na območju občine Lašče se pobira za leto 1959 občinska doklada od zavezancev dohodnine od samostojnih poklicev in premoženj.
2. člen
Zavezancem dohodnine od samostojnih poklicev in premoženj, iz-vzemši zavezancem proračunskega prispevka davka na avtorske honorarje in dohodnine od dohodka zgradb, se odmeri občinska doklada od davčne osnove, ki je podlaga za odmero dohodnine od samostojnih poklicev in premoženj,, po sledečih stopnjah:
1. brivcem, frizerjem, čevljarjem, dimnikarjem, krojačem, šiviljam, mehanikom, podkovskim kovačem, vsem pod pogojem, do se ba-vijo z uslužnostnimi opravili, in sicer:
Ce znaša letna davčna osnova do 20.000 din, se odmeri in plača občinska doklada po stopnji, ki znaša 0°/«;
od	20.000	do	50.000	din	—	2°/«l
od	50.000	do	80.000	din	—	3°/»l
od	80.000	do	120.000	din	—	4-°/»i
od	120.000	do	150.000	din	—	5 "M
nad 150.000 din 6 %.
2. vsem ostalim zavezancem ®® dohodnine samostojnih poklicev ,n
____________ _.i_____..
zavezancem od premoženj, in sicer1
Ce znaša letna davčna osnova do 50.000 din, se odmeri in plača P® stopnji, ki znaša 9 %>;
od 50.000 do 100.000 din — U*/,! od 100.000 do 150.000 din — l5#/oi od 150.000 do 200.000 din — l4*/,; od 200.000 do 250.000 din — 15 'Z"1 nad. 250.000 din 16%.
Skupna obremenitev z dohodi'1' no, davkom na tujo delovno silo >® občinsko doklado ne sme presega* 80% čistega letnega dohodka zaV6* zanca.
Ta omejitev ne velja, ko zave' zancu ostane po odbitku javni® davščin, navedenih v prešnjem stavku, več, kot 80.000 din čistega dohodku na mesge.
3. člen
Občinska doklada sc odmerja i® plačuje v gotovini istočasno in n® isti način kakor odgovarjajoča d®' hodni na.
4. člen
Določbe uredbe o dohodnini list FLRJ št. 18/56) z vsemi pozne J, širni spremembami in dopolnitvam ’ odloka o stopnjah dohodnine * leto 1959 (Ur. list FLRJ št. 5/59)
n ’j (Ul. 11*1 i U11J a«.	i,„v
uredbe q prisilni izterjavi davm in drugih proračunskih dohodk®
(Ur. list FLRJ št. 33/53) se upor®!’'
obiranj®
Ijajo tudi za odmero in pobira občinske doklade.
5. člen
Davčne olajšave, ki so doh*^®.'1* za dohodnino, veljajo tudi za ob®1 sko doklado.
6. člen
Ta odlok velja od dneva obj®^, v »Glasniku«, uradnem vestn1 ^ okraja Ljubljana, uporablja P® od 1. januarja 1959.
Štev.: 01/2-705/1.
Vel. Lašče, dne 24. aprila l^'
Predsednik f8: občinskega ljudskega odo® Alojz Pečnik 1. r.
Vsebino
Poročilo Sveta zn v radiu- niSlvn I1? ' Ji)'"’ strijo gradbenega materiala za ^
22S Odredba o uvedbi »metnega one'114 vanjo občine I. j o bij on a Sen Iv id.	jjio
ltozpi.s delovnih meat pri Obl.O Ijana-Rudnlk	n»
221» Odlok o uvedbi občinske doklej
dohodke od samostojnih poklicev možen j za leto VIVi občine Lašče.