/Primorski
Št. 98 (15.200) leto Ll.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi ZakriZ nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za-
sužnjeni Evropi.___________________________
TRST-Ul Montecchl 6-Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 moggto 1 - Tel, 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristorl 28 - Tel. 0432/731190_
POŠTtflNA PUČANA V GOTOVN
1
CISALPINA
GESTIONI
invesUcmki skladi
P^J|>P BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE dLIKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
1500 lir	SREDA, 12. APRILA 1995
Za
vsak
korak
darilce
Davor Kriška
Uradni Beograd vztrajno ponavlja, da podpira načrt skupine za stike, Vendar ne želi dajati izjav o priznanju Bosne in Hercegovine. Številne diplomatske poteze Beograda pa kažejo, da je srbski predsednik Miloševič pripravljen narediti tudi ta korak. Težava je »le« ena: kako naj srbska javnost in »vsi Srbi« neboleče pogoltnejo to grenko tableto.
Prav v trenutku, ko v Beograd prihaja skupina za stike, iz srbske prestolnice odhaja kitajski zunanji minister Qian Qi-chen, Id se je po tridnevnem obisku in pogovorih z Miloševičem skupaj s srbskim predsednikom pojavil tudi pred novinarji. To Miloševičevo potezo, da se je po dolgem času pojavil v javnosti, številni razlagajo kot potrditev, da je Peking prepričal srbskega vožda o neizogibnosti priznanja Bosne in Hercegovine; nekaj dni pred tem je namreč Kitajska vzpostavila diplomatske odnose s Sarajevom.
Tajna diplomacija med Beogradom in Sarajevom, ki poteka v zadnjih tednih, obisk Muhameda Filipoviča v srbski prestolnici in Izetbegovičeva izjava, da je pripravljen Potovati v Beograd, so za mnoge dokaz, da so v Beogradu pripravljeni narediti korak k priznanju Bosne in Hercegovine. Hrvaške ne omenjajo prav pogosto, Verjetno pa tudi skupina za stike ne bo vztrajala Pri tem, saj o načrtu Z-4 Se ni vse jasno.
V Beogradu govorijo, da je glavni namen tok-mtnega obiska skupine Za stike prepričati Miloševiča, naj prizna Bosno, Hrvaško in nato še druge države, ki so nastale na ozemlju nekdanje SFRJ. Za prepričevanje bodo uporabih »novo da-tilo« v bleščečem papirju in z veliko pentljo. V bjem bo predlog o pogoj-ni odpravi trgovinskih bkrepov, razen naftnega embaraga in odmrznitve zamrznjenih finančnih sredstev v tujini. Peterica iz skupine za stike sicer be dvomi, da je Miloševe glavni povzročitelj Vojnega požara, vendar ga sprejema kot »glavne-8a gasilca«. Zato mu bo Ponudila, kar je mogoče, vendar ne preveč. Dlje skupina ne bo šla. Ce pa B ne bo uspelo, ji grozi mdi razpad. Takšen izid bapoveduje prav neu-sPeh londonskega sestanka.
g Boljunik pristal I pri Kumrovcu
Boljunik ’95, ki so ga v Boljuncu izstrelili na pepelnično sredo, je letos prekoračil hrvaško mejo in pristal v bližini Titove rojstne vasi Kumrovca. To je sporočila 12-letna Natalija Jakopčevič, ki je boljun-skim »pustarjem« vrnila štirijezično pismo, ki vsako leto spremlja Boljunika na njegovi poti. V torek, 25. apnla, se bo številna delegacija iz Boljunca odpravila z avtobusom po sledovih »pusta« in tako navezala stike s prebivalstvom Kumrovca, predvsem pa z revno družino Jakopčevičevih in ji tudi gmotno pomagala.	Na 5. strani
■	MittelbauhOora
I	naj bo opomin
BERLIN - Kakih 800 preživelih taboriščnikov se je včeraj v koncentracijskem taborišču Mittelbau-Dora v Thiirinškem gozdu spomnilo osvoboditve in kakih 20 tisoč žrtev, ki se niso vrnili iz podzemskih rovov, kjer je nacistična Nemčija gradila svoje raketne izstrelke V-2. Jean Mialet, predsednik evropskega odbora Dora, je obeem obsodil zadržanje osvoboditeljev, ki niso kaznovali odgovorne za taborišče, temveč so jih vključili v svoje oboroževalne programe. (AP)
m m? _
— K e' ‘
A	'
SLOVENCI V ITALIJI / HUDA FINANČNA STISKA GLASBENE SOLE
Sindikalni »Teden odprtih vrat« na Glasbeni malici
Učno in neučno osebje je že tri mesece brez plač
TRST - Finančna stiska, v kateri se nahaja Glasbena matica, postaja nevzdržna. Učno in neučno osebje je že 3 mesece brez plač. Na začetku marca je zaradi tega priredilo enodnevno opozorilno stavko, ta teden pa se je odločilo za sindikalno akcijo v znamenju ustvarjalnosti: priredilo je Teden odprtih vrat, v katerem se odvijajo alternativne oblike pouka na osrednjem sedežu šole v Trstu. Profesorji in gojenci upajo, da bodo na tak način le priklicali potrebno pozornost nase.
Na 3. strani
Slovenske šole: Rim naj upošteva vse posebnosti našega šolstva
TRST - Enotni šolski odbor Slovencev v Italiji je pozval rimsko vlado, naj pri tako imenovani racionalizaciji upošteva stvarne potrebe in specifiko manjšinskega šolstva. Na seji, na kateri je sodeloval tudi senator Darko Bratina, so se sporazumeli, da bo odbor v doglednem času oblikoval dokument o j stanju ter o realnih potrebah slovenskega šolskega sistema. Do takrat bi vsak poseg tolmačili tudi kot grobo kršitev mednarodnih sporazumov, ki obvezujejo italijansko državo, da ustrezno ščiti manjšinsko šolstvo.
O rimskem sklepu je zavzel stališče tudi kolegij koprske organizacijske enote republiškega zavoda za šolstvo in šport. V dokumentu je napisano, da so enostransko ukrepanje italijanske vlade s posebno prizadetostjo sprejeli predvsem pedagoški svetovalci za italijanske Sole na Obali. Takšno početje čutijo tudi kot nevarnost za šole italijanske manjšine v Sloveniji.
Na 3.strani
Bliže resnici o Trgu Fontana
MILAN - Italijanske obveščevalne službe so preprečile, da bi sodstvo lahko odkrilo resnico o pokolu v Kmečki banki na Trgu Fontana v Milanu, kjer je 12. decembra 1969 bombna eksplozija ubila 16 ljudi. To je zaključek, do katerega je prišel preiskovalni sodnik Guido Salvini, ki je včeraj končal s preiskavo. Toda sod-
nik se ni ustavil samo pri tem. Dejstvo, da so obveščevalne službe sistematično zavirale preiskave o vseh bombnih atentatih ob koncu šestdesetih in začetku sedemdesetih let, dokazuje, da so bile tudi same angažirane v zasnovi strategije napeotsti in terorja.
V štirih letih je sodnik Salvini, ki je nadaljeval delo sod-
nika Gerarda D’Ambrosia, zaslišal na desetine ljudi in na zaplenil stotine strani dokumentov. Toda čas, ki je minil od pokola, je ustavil tudi njega. Od 26 preiskovanih oseb je lahko zahteval proces samo za šest, saj so kazniva dejanja ostalih zastarela in pravica jim ne more več soditi.
Sodnik Salvini je s svojim
delom prispeval, da je mozaik strategije napetosit in terorja v Italiji znatno jasnejši. Zato je parlamentarna komisija, ki raziskuje pokole, sklenila, da ga bo takoj po volitvah poklicala. Tako je povedal njen predsednik sen. Giovanni Pellegrino, po katerem Salvinijevo delo dokazuje, da je vse, kar se je zgodilo v povojni Italiji posle-
dica blokovske delitve sveta. »Politično ravnovesje se ni smelo spremeniti, ne glede na svobodno demokratično dinamiko,« je menil Pellegrino, po katerem ni naključje, da je sodnik Salvini lahko zbral dovolj dokaznega gradiva po padcu berlinskega zidu in zrušenju blokov.
Na 2. strani
ČEČENIJA / KRVAVA RUSKA OFENZIVA
Danes v Primorskem dnevniku
Čečeni
obtožili
Ruse
zločinov
SERNOVODSK -Čečenski obrambni svet je obtožil rusko vojsko, da je v štirimesečnem posredovanju v Čečeniji proti civilistom zagrešila številne okrutnosti. Do najnovejšega pokola naj bi prišlo v kraju Sa-maški, ki so ga Rusi zavzeli v soboto. Ruske sile nadaljujejo prodor proti goratemu zahodnemu delu države. Včeraj so neprekinjeno obstreljevale nasprotnikove položaje pri mestu Bamut, zadnjem večjem naselju na zahodu Čečenije, ki ga še nadzorujejo Du-dajeve enote.
Ruske enote obstreljujejo položaje čečenskih sil okoli mest Bamut in Ačkoj-Martan, kjer so zadnja oporišča upornikov.
Samaški:
Ruski vojaki naj bi po nekaterih poročilih v soboto po zavzetju tega kraja izvedli pokol nad civilisti.
Separatisti so se večinoma umaknili v gorovje na jugu Čečenije.
REUTER
Nič več odpravnin?
Vlada, sindikati in industrijci naj bi danes podpisati sporazum, po katerem se bo lahko odvisni delavec ob odhodu v pokoj v zameno za odpravnino odločil za prejemanje dopolnilne pokojnine.
Stran 2
Prodi danes v Trstu
Danes pride v Trst levosredinski kandidat za ministrskega predsednika Romano Prodi. Govoril bo ob IS.uri na Pomorski postaji.
Stran 4
Jutri odločilni dan za železarno?
Minister za industrijo bi moral jutri sprejeti zastopstvo tržaške občinske in deželne vlade ter sindikatov za dokončno rešitev problema škedenjske železarne.
Stran 5
Briško vino na sejmu Vinitaly
Briški vinogradniki so biti tudi letos množično prisotni na sejmu Vinitaly v Veroni, kjer so uspešno promovirati svoje vino.
StranB
Protest proti združevanju šol
Sindikat slovenske šole v Gorici protestira proti nacrtu o združitvi treh slovenskih višjih srednjih šol, dijaki pa so iz istega razloga včeraj stavkati.
Stran 9
- POKOJNINSKA REFORMA
MILAN / SODNIK SALVINI KONČAL PREISKAVO
Odpravninam je najbiž začela biti zadnja ura
Morda že danes sporazum o dopolnilnih pokojninskih skla-
RIM - Ce bo šlo p<Q^3dpravnine, temveč še
predvidevanjih, bodo predsednik vlade Lam-berto Dini, predsednik Confindustrie Luigi Abete in tajniki sindikatov CGIL, CISL-in UIL Cofferati, D’Antoni in Larizza danes podpisali sporazum o dopolnilnem pokojninskem zavarovanju, ki bo pomenil začetek konca zastarelega odpravninskega režima pri odvisnem delu. Sporazum namreč v praksi predvideva, da bodo podjetja na zahtevo zaposlenega namesto v odpravninski sklad odvajala sredstva v enega od predvidenih dopolnilnih pokojninskih skladov. Ko bo zaposleni dopolnil predpisano delovno dobo, potemtakem ne bo več prejel
eno pokojnino poleg tiste, ki mu jo bo nakazal zavod taps. Ta novost, o kateri je bilo v preteklosti že veliko razprave, bi morala danes s podpisom socialnih partnerjev postati uraden dokument in hkrati za korak približati uresničenje celovite pokojninske reforme. Glavne smernice dokumenta predvidevajo, da bodo lahko sklade na pogodbeni osnovi ustanovila podjetja in sindikati, ki naj bi jih tudi skupaj vodili, sredstva skladov pa naj bi po predlogu vlade upravljali specializirani subjekti, kar pomeni banke, zavarovalnice, posredniške družbe in družbe, ki se ukvarjajo s skupnimi investicijskimi skladi.
Senca obveščevalnih služb za pokolom v Kmečki banki
Preprečile so preiskovalcem, da bi odkrili storilce in mandatorje
MILAN - V izrisu strategije napetosti in terorja, ki je okrvavila Italijo ob koncu šestdesetih in v sedemdesetih letih, so imele italijanske obveščevalne službe pomembno vlogo. Poskusi iztirjevanja sodnih preiskav, prikrivanja informacij in ščitenja desničarskih teroristov niso bili samo delo majhnega dela krivolomnih obveščevalcev, ampak njihova zadolžitev. Tako hud pojav, kot je ščitenje domnevnih avtorjev pokolov, predvsem pa njihovih mandatarjev, ki je prišel do izraza pri vseh pokolih v šestdesetih in sedemdesetih letih, ne more biti nekaj naključnega. V Italiji je oCitno deloval skupek sil, ki je imel vezi z obveščevalnimi službami, policijo in drugimi deli državne uprave, ki je je hotel s pokoli uresničiti svoj politični naCrt.
Do tega zaključka je prišel milanski preiskovalni sodnik Guido Salvini, ki je štiri leta raziskoval okoliščine pokola v Kmečki banki
na Trgu Fontana v Milanu. Salvini, ki je pred nekaj dnevi poslal zajeten sveženj gradiva dvodomni parlamentarni komisiji, ki raziskuje pokole, je včeraj končal preiskavo o atentatu, ki je 12. decembra 1969 v Milanu ubil 16 ljudi in povzročil na desetine ranjenih. Sodnik, ki mora v skladu z zakonom o neraziskanih in nekaznovanih pokolih, končati z delom do 30. junija, je pustil odprt sam tisti del preiskave, ki zadeva izrecno atentat v banki, medtem ko je končal s preiskavo o vseh ostalih aspektih pokola, ki vključujejo bombo v Kmečki banki v verigo strategije napetosti in terorja.
Sodnik Salvini je pred štirimi leti nadaljeval z delom prav tam, kjer je bil petnajst let prej prisiljen odnehati njegov predhodnik Gerardo D’Ambrosio. Mozaik zakulisnega dogajanja, ki ga je sestavil, vpleta v strategijo napetosti ob italijanskih obveščevalnih službah druge državne strukture, med katerimi je
tudi Gladio, v ozadju pa zahodno zavezništvo Nato. Salvinijevo delo ni bilo lahko, ker obveščevalne službe tudi dvajset let po pokolu v Kmečki banki niso bile pripravljene na sodelovanje, pomagalo pa mu je dejstvo, da se je s padcem berlinskega zidu zrušila tudi blokovska delitev sveta in torej glavni razlog strategije napetosti, ki je imela kot glavni cilj onemogočiti italijanski levici, da bi prišla na oblast. Ni naključje, da je Salviniju veliko pomagal polkovnik Amos Spiazzi, ki je bil v sedemdesetih letih eden od nosilnih stebrov zakulisne strukture.
S alvkujeva preiskava (med drugim navaja tudi, kako so preiskovalne službe iztirile preiskavo o atentatu na slovensko šolo, ki jo je 27. aprila 1974 hudo poškodovala bombna eksplozija) je prispevala k izrisu mozaika, medtem ko ne bo imela velikega kazenskega učinka. Številni zločini so že zastareli in odgovornim, čeprav so imena zna-
na, ne bo mogoCe veC soditi. Od 26 preiskovanih je Salvini zahteval proces samo za 6 obtožencev, med katerimi so Giancarlo Rognoni, h' der skupine Feniks, ki je podpkala režim grških polkovnikov, politolog Paolo Signoreli in Carlo Digilio, elan skupine Ordine nuovo in v stiku s tujimi obveščevalnimi službami.
Izsledki Salvinijevega dela nakazujejo tudi vpletenost bivšega »Častitljivega mojstra« framasonske lože P2 Licia Gellija, Čeprav tudi njemu italijanska pravica ne more soditi, ker ga je pred leti švicarsko sodstvo izročilo italijanskim kolegom pod pogojem, da mu sodijo samo za nekatera kazniva dejanja. In Gelli se s tem okorišča. »Gelli še vedno naslavlja opozorila,« je menil predsednik parlamentarnega odbora, ki nadzoruje delo obveščevalnih služb Massimo Brutti, po katerem so na italijanski sceni politiki, ki se bojijo Častitljivega mojstra.
NOVICE
Včeraj pokopali Eddo Ciano
RIM - Le nekaj sta ljudi se je včeraj udeležilo pogrebne svečanosti v cerkvi presvetega Srca v Rimu za Eddo Ciano, prvorojenko Benita Mussolinija, ki je umrla v noči na nedeljo v 85. letu starosti. Prisotni so seveda bili vsi sorodniki: otroka Fabrizio in Raimonda, brata Vittorio in Romano, hci slednjega Alessandra Mussolini, ki je predstavnica Nacionalnega zavezništva v poslanski zbornici, in drugi. Stranko NZ sta zastopala Mirko Tremaglia in Teodoro Bontempo, ki sta sicer znana po svojih »radikalnejših« stališčih. Prišla pa je tudi zunanja ministrica Susanna Agnelli, saj je bila Edda Ciano žena Galeazza Ciana, italijanskega zunanjega ministra za Časa fašizma, ki je zavzemal kolikor toliko neodvisna stališča in ki ga je Mussolini naposled dal ubiti leta 1944 zaradi izdajstva.
Med pogrebno svečanostjo ni bilo niti besede o tej zgodbi. Posmrtne ostanke Mussolinijeve hčere so po maši odpeljali v Livorno, kjer bo Edda Ciano pokopana s svojim možem.
Proces proti Rutelliju in Montani zaradi obrekovanja
RIM - Cez kak mesec, točneje 19. oktobra letos, se bo začel proces proti sedanjemu rimskemu Zupanu Francescu Rutelliju in "proti direktorju poročil Berlusconijeve televizijske mreže Canale 5 Emicu Mentani zaradi obrekovanja. Obtožba se nanaša na dogodek, ki se je pripetil 1. decembra 1993. Tedaj sta rimska županska kandidata Francesco Rutelli in Giancarlo Fini nastopila na volilni televizijski oddaji »Braccio di Ferra«, ki jo je vodil Mentana. Rutelli je med drugim dejal, da je gradbenik Gaeta-no Rebecchini (ki je na volitvah podpiral Finija) kriv za izredno hude gradbene špekulacije v Rimu, kjer naj bi zgradil cele Četrti brez ustreznih cest, parkirišč ipd. Rebecchini je kmalu potem prijavil Rutellija zaradi obrekovanja, kakor tudi Mentano, Ceš da se ni ogradil od Rutellijevih izvajanj.
Neapeljski pometač delal v trgovini
NEAPELJ - Neapeljski karabinjerji so včeraj aretirali 44-letnega Vincenza Bonocoreja zaradi goljufije v obtežalnih okoliščinah. Moški je namreč občinski pometač, karabinjerji pa so ga zasaCih, ko je med delovnim umikom delal v trgovini brata. Karabinjerji so aretirali tudi njegovega delovodjo, 59-let-nega Micheleja Landolfa. Slednji je namreč v registru zabeležil, da je Bonocore redno na delovnem mestu, Čeprav je dobro vedel, da ga ni.
Na procesu Sace zaslišali Macha di Palmsteina
RIM - V Rimu se je včeraj nadaljeval proces zaradi podkupnin okrog zavarovalne ustanove za italijanska podjetja v tujini SAGE. Sodniki so med drugim prvič zaslišali Ferdinanda Macha di Palmsteina, bivšega socialističnega finančnika in tesnega sodelavca Bettina Craxija, ki so ga lanskega decembra aretirali v Parizu po 2 letib skrivanja. Mach di Palmstein je skušal zavreči vsako odgovornost, sicer pa je bil videti dokaj potrt.
ADIS ABEBA / PO OSVOBODITVI
Skupina Italijanov še čaka
V petek in soboto so skupino zaslišale etiopske oblasti
ADIS ABEBA - Devet
- RIM / NOVINARSKA STAVKAH
Protest se nadaljuje
Danes zadnja številka dnevnika La Voce
italijanskih državljanov, ki so jih prejšnji petek po ugrabitvi na meji med Etiopijo in Eritrejo izpustili nomadi Afar, je bilo vCeraj po štirih dneh še vedno v Adis Abebi. V petek in soboto so jih zaslišali funkcionarji etiopske vlade, ki se še niso izrekli o morebitnih odgovornostih zaradi domnevnega protizakonitega vstopa v Etiopijo.
VCeraj je skupina italijanskih državljanov iz Asmare prejela letalske vozovnice, s katerimi bi morala odpotovati v Italijo že 27. marca. To naj
bi potrjevalo izjave skupine etiopski vladi, po katerih naj bi skupina po odhodu iz Asmare načrtovala samo krajšo pešpot le po eritrejskem predelu dankalske puščave brez prehoda na etiopsko ozemlje. Možno pa je, da je 9-clanska skupina, ki jo je vodil Claudio Poz-zati, res prestopila državno mejo, vendar pa je to storila nenamerno in se tega sploh ni zavedla. Vodja skupine Claudio Pozzati je izjavil, da zaupa v razumevanje etiopskih oblasti, ker je skupina mejo prestopila v dobri veri, saj v puščavi
manjka vsakršna oznaka, ki bi jo označevala; drugi elan skupine pa je izjavil, da upa, da jih etiopske oblasti ne bodo izgnale, ker skupina že ima v načrtu še eno potovanje po južni Etiopiji.
Italijanski ambasador v Etiopiji Maurizio Me-lani je po nalogu zunanjega ministra Susan-ne Agnelli včeraj obiskal etiopskega zunanjega ministra; Farnesina poroča, da je šlo za “konstruktivno" srečanje; na Farnesini tudi izražajo željo, da bi se celotna zadeva Cim prej pozitivno zaključila.
RIM - Splošni stavki, ki jo je oklical novinarski sindikat FNSI v obrambo avtonomije pokojninskega in skrbstvenega zavoda INPGI, ki ga novinarji vzdržujejo z lastnimi sredstvi, se ni pridružilo nekaj vsedržavnih in krajevnih dnevnikov. Nekateri (II Manifeste, Liberazione, II Giorna-le, II Tempo) so svojo namero vnaprej sporočili, drugi pa so se odločili kasneje, kot npr. Italia Oggi, 11 Gior-nale d’Italia, La Voce di Mantova, Trieste Oggi ter južnotirolski Dolomiten.
Predvčerajšnjim in včeraj so stavkali tudi Časnikarji RAJ, danes in jutri pa bodo roke prekrižali novinarji treh osrednjih športnih časopisov (Corriere dello šport - Stadio, La Gaz-zetta dello šport in Tut-tosport). Kot poudarja sporočilo FNSI, stavka sodi v okvir tistih, la so bile že določene zaradi prekinitve pogajanj za delovno pogodbo. Vendar s temi stavkami, nadaljuje še sindikat, ne podpirajo samo obnove delovne pogodbe, temveč se še zlasti upirajo nacrtu založnikov (FIEG), ki hoCejo odpraviti avtonomijo in poenotiti informacijo z divjim poseganjem po sinergijah.
Včeraj se je oglasil tudi minister za delo Treu, ki je izjavil, da v nobenem vladinem ukrepu ni mogoCe zaslediti predlogov, ki bi grozili avtonomijo INPGI ali postavili pod vprašaj proces njegove privatizacije. Kaže, da je medtem prišlo do pobud, ki naj bi privedle do ponovne vzpostavitve dialoga. Tajnik FNSI San-terini je namreč poedal.
da ga je minister Treu kontaktiral. Obenem pa je Santerini poudaril, da bo novinarski sindikat sam razpravljal o svojih pravicah, ne pa Cofferati ali Treu in dodal, da tisti, ki se stavki niso pridružili, tvegajo izključitev, odločitev po bodo poverili deželnim strukturam federacije.
Da je Časopisje v hudih težavah, pa dokazuje tudi Montanellije-va Voce, ki bo danes zaradi finančne stiske zadnjic v kioskih. V uvodniku, s katerim se poslavlja od bralcev, odgovorni urednik Montanelli pravi, da je v svoji karieri doživel dva poraza, najperj pri II Giornale in sedaj pri Voce, vendar je na oba ponosen, Čeprav sta mu tako v duši kot na telesu pustila preveč brazgotin.
Medtem so krajevne radijske in televizijske postaje, ki sodijo v okvir FRT, zaprle vrata vsem politikom, in sicer zato, ker vlada ni še izdala novega dekreta v zvezi s »par condicio«-Z včerajšnjim dnem ne bo nobena od postaj, ki so včlanjene v eno od največjih federacij te kategorije, vabila pred svoje mikrofone ali ekrane predstavnikov političnih sil (neglede na to, Ca kandidirajo na bližnjih upravnih volitvah).
Na koncu omenimo še, da bo 3. maja v prodaji nov dnevnik, 11 Te-legiornale, ki ga bo vodil Gigi Vesigna, garant in uvodničar pa bo nihče drug kot Antonio Di Pietro. Vesigna, ki je veC let vodil TV Sorrisi e Canzoni, je zatrdil, da gre za »apohticni« časopis, začetna naklada pa bo pol milijona izvodov.
ZARADI MARIJINEGA KIPCA V CIVITAVECCH1I
Škof se namerava obrnili na Scalfara
OVITAVECCHIA - »Marija ne potrebuje kolkovanih papirjev, se bo že sama znašla,« je zatrdil škof Girolamo Grillo, zadovoljen nad solidarnostjo, ki je je deležen iz vrst vernikov, a tudi Vatikana po znani zadevi o polzenju »krvavih solz« po licih kipca sv. Marije iz Medjugorja. Kipec je še zmerom v rokah policijskih preiskovalcev, ravno to pa vnaša nemir med vernike, vtem ko jih Vatikan sicer razume, a ne mara sprejeti nobenega madnega stališča, Ceš da gre ali ne za Čudež. V resnici so se takšni dogodki, o katerih mnogi govorijo, da gre za Čudeže, v zadnjem Času nenavadno pomnožili, od tod tudi upravičeni sumi, da s tem nekaj ni v redu.
Monsinjor Grillo je prejšnji teden napovedal, da se bo zaradi zaCasne zaplembe Marijinega kipca pritožil pri Višjem sodnem svetu, vCeraj pa je dejal, da zaenkrat tega ne bo storil. Pač pa naj bi pisal predsedniku republike Oscarju Luigiju Scalfara. Zakaj? »Ker še prav posebno Časti kult svete device,« je odgovoril na novinarsko vprašanje. K temu je pribil: »Ravno vi, Poljaki, ste morali s svojim .pogumom podkrepiti vero
v nekaj, kar je za mnoge sporno.« S temi besedami je pozdravil prihod poljskega kardinala Andreja M. Deskurja, saj je ta izrazil solidarnost z vsemi, ki verjamejo v Čudež. Msgr. Grillo bi rad pojutrišnjem priredil svečano velikonočno procesijo, seveda z Marijinim kipcem, ko bi ga preiskovalci vrnili. »Nima smisla,« je odvrnil župan Pietro Tidei, »kajti v vsakem primera bi v ta namen imeli na razpolago premalo Časa, zato je najbolje, da vso zadevo odložimo na Cas po koncu preiskave.«
Škof Grillo je zaradi zaplembe kipca, ki je sicer last Fabia Gregorija, kakor tudi zaradi jamstvenega sporočila, ki ga je sodstvo poslalo Gregoriju, Ceš da se je pregrešil zoper zakon, jezen in hudo polemičen. »To ni nic Čudnega, spominja me na primere v Lourdsu in drugje,« je poudaril. Obenem je zanikal vest, da se je o Marijinem kipcu razgo-varjal s papežem, v isti sapi pa primerjal zaplembo tega kipca z zaplembo kipa Marije leta 1967 v Czestochovvu, kjer je bil takrat škof ravno Janez Pavel
n.
O »krvavih solzah« Marijinega kipca sporočajo tudi iz Rivergara pri Piacenzi.
ITALIJA / PREDVOL1NA KAMPANJA
Izid padovskih volitev sili stranke k razmišljanju
Kartel svoboščin pripisuje poraz dejstvu, do je imel neprimernega kandidata - Cacciarijeva provokacija
RIM - Izidi volitev v Padovi, kjer je kandidat leve sredine Giovanni Saonara prehitel kandidata Kartela svoboščin Giovannija Negrija, so bili os, okoli katere se je včeraj pletla predvolilna kampanja. Kartel svoboščin je bil zaradi poraza očitno poparjen, saj so predvolilne raziskave obetale Negrijevo zmago, levosredinske stranke pa so ob zmagi zadovoljne, Čeprav vsi opozarjajo, da »Padova ni Italija« in da je uveljavitev Giovannija Saonare lastovka, ki še ne naznanja pomladi. Pomen padovskih volitev pa je zmanjševal tudi tajnik Stranke ko-ttrunistične prenove Fausto Berti-notti, ki je ostro polemiziral s predstavnico Ljudske stranke Rosy Bin-di. Po Bertinottijevi oceni koalicija, ki je podprla Saonaro, ne more biti model za vso državo, saj »bo Hiogce poraziti desnico samo, Ce SKP ne bo odrinjena«.
»Padovska izkušnja nas bo naučila marsičesa,« je izjavil Silvio Berlusconi, ki je skupaj z ostalimi
voditelji Kartela svoboščin pripisal poraz dejstvu, da Giovanni Negri, ki sodi v krog somišljenikov Marca Pannelle, ni bil verjetno najboljši kandidat. »Toda Pannella je zahteval, naj tam kandidira njegov človek in mi smo na to pristali, ker mislim, da je treba spoštovati obljube,« je menil Berlusconi. Drugi razlog poraza je bila po njegovem mnenju odstotnost zmernih volilcev. Tudi zaradi tega je voditelj Forza Italia pozval zmerne vo-lilce, naj 23. aprila ne ostanejo doma.
Na nasprotnem bregu je uveljavitev Giovannija Saonare z velikim zadovoljstvom pozdravil predvsem Romano Prodi, ki je sicer priznal, da Padova ni splošno veljaven test, »je pa vsekakor dober znak«. Pomen volilnega izida pa so zmanjševali zlasti Zeleni, ki so v teh dneh v polemiki z Romanom Prodijem, ker je njihova komponenta premalo vidna v zavezništvu, ki podpira profesorja iz Bo-
logne.
Kamen v mlako levosredinskega zavezništva je včeraj vrgel tudi beneški župan Massimo Cacciari, po katerem »leva sredina lahko zmaga samo, Ce bodo predčasne politične volitve junija«. Po Cacciarije-vem mnenju so politične okoliščine sedaj za levosrednisko koalicijo ugodne, »saj ima dokaj močnega kandidata, kot je Prodi, medtem ko Berlusconijeva zvezda zahaja. Čez tri mesece bodo vezi v levosredinski koaliciji popustile, medtem ko bi si Kartel lahko zagotovil močnega kandidata, na primer sodnika Di Pietra«. Po Cacciarijevi oceni Padova uCi, da »leva sredina zmaga, Ce podpre kandidate zmernih katoliških krogov«. »Ali nam je usojeno, da umremo demokri-' stjani,« so vprašali novinarji. »O tem ni dvoma. Problem je kvečjemu izbrati, kateri demokristjan nam bo vladal,« je na pol za šalo in na pol zares odvrnil beneški župan.
SLOVENCI V ITALIJI / AKCIJA ZA PREŽIVETJE GLASBENE ŠOLEh
Teden odprtih vrat na Glasbeni matici
Gre za sindikalno akcijo v znamenju ustvarjalnosti z alternativnimi oblikami pouka
TRST - »NeCemu se Slovenci ne moremo odpovedati, nečemu se ne smemo.« Tako piše na transparentu, ki je v teh dneh razobešen na pročelju sedeža Glasbene matice v Ul. Rugero Manna v Trstu. Transparent opozarja na dramatično stanje, v katero je zabredla ta naša glasbena šola, ker ne prejema potrebnih javnih sredstev za svoje delovanje. UCno in neuCno osebje je že 3 mesece brez plac, sicer pa je dovolj tudi bežen pogled v notranjost stavbe, da opaziš finančno stisko: stavbo z njeno opremo vred je hudo načel zob Časa in naravnost klice po obnovitvi.
Učno in neuCno osebje je zaradi tega stanja že priredilo opozorilno stavko v petek, 10 marca. Zdaj se je spet odločilo za sindikalno akcijo,
a v znamenju ustvarjalnosti in sploh konstruktivnosti, kot da bi hotelo predvsem poudariti voljo po življenju te naše izobraževalne in kulturne ustanove. Priredilo je Teden odprtih vrat z alternativnimi oblikami pouka, ki pa se odvijajo vse na osrednjem tržaškem sedežu šole (in ne v podružnicah).
Tako je v ponedeljek popoldne nastopil duo Aleksander Sluga, violončelo, in Beatrice Zonta, klavir; glasbenik in književnik Miran Košuta je govoril na temo: »Od resne glasbe do donosne glasbe«; bile so vaje šolskega godalnega orkestra; gledališčnika Maja Blagovie in Vladimir Jurc pa sta govorila o osnovah odrskega nastopa glasbenika solista. Včeraj popoldne so se zvrstili pogovori o klavisrkih tek-
movanjih v Stresi in Ljubljani, pogovor z violinisti, odprta lekcija barmonike, nastop komorne skupine kitar in drugo.
Alternativni pouk se bo nadaljeval do Četrtka - razen Ce ne bo prišlo do kake novosti v zvezi s financiranjem. Kolikor nam je dano vedeti, bo v zelo kratkem Času dejansko priskočila na pomoč slovenska vlada z izrednimi sredstvi. A to bomo lahko preverili v naslednjih dneh.
Sicer pa je že tako, ta je včasih nekaj sreče tudi v nesreči. Nek profesor nam je zaupal, da se je izkušnja z alternativnim poukom izkazala za zanimivo in koristno celo onkraj pričakovanja, tako da bo bo mogoCe iz nje nekaj odnesti tudi za bodoči reden pouk.
TRST / STALIŽCE ENOTNEGA ŠOLSKEGA ODBORA
Rim naj upošteva potrebe manjšine
Italija naj spoštuje mednarodne obveze Kdaj priznanje špetrske šole in šole GM?
TRST - Rimska vlada mora pri tako imenovani racionalizaciji slovenskega šolstva v Italiji v prvi vrsti upoštevati potrebe manjšine, katere mnenja so pristojna telesa doslej zanemarjala oziroma jih niso sploh upoštevala. To je stališče, ki je prevladalo na seji enotnega šolskega odbora slovenske manjšine, v katerem so, poleg zastopnikov Sindikata slovenske šole in nekaterih šolskih teles, zastopane vse manjšinske komponente. Odborove seje se je udeležil tudi senator Darko Bratina.
Na osnovi uradne dokumentacije o vladnih sklepih, ki jih v Trstu in v Gorici vsekakor še niso prejeli, bo enotni šolski odbor izdelal dokument, v bistvu protipredlog rimskim stališčem. Za ustrezne korake bo v Rimu poskrbel senator Bratina, izdelano strokovno stališče bodo Slovenci nato izročili šolskim skrbnikom, tržaškemu in go-riškemu prefektu in ministrstvu za šolstvo.
Do takrat - je bil še mnenja odbor -Rim ne sme in ne more posegati v sedanjo situacijo, ki vrh tega predstavlja tudi kršenje mednarodnih obvez. Ce ne bo drugače, bodo Slovenci v Italiji vložili pravni priziv na Deželno upravno sodišče. V dokumentu, ki ga bo v kratkem izdelal, bo enotni šolski odbor zahteval javno priznanje dvojezične šole v Spetru Slovenov v Beneški Sloveniji ter Glasbene matice. Obe ustanovi preživljata trenutno zelo hudo finančno krizo.
Šolski odbor se bo znova sestal takoj, ko bodo iz Rima prišle točne in predvsem uradne vesti o ministrskih sklepih. Ukrepi, o katerih je bila javnost doslej seznanjena le preko Časopisja, naj bi stopili v veljavo s prihodnjim šolskim letom. Časa za razmislek in predvsem za oblikovanje resnih in konkretnih predlogov je torej še bore malo, zato so bili vsi elani odbora mnenja, da je treba pospešiti strokovne analize ter na tej osnovi konkretno politično ukrepati.
Proti načrtovanim ukrepom rimske vlade so se izrekli tudi udeleženci ponedeljkovega srečanja na srednji šoli Frana Levstika, ki jo hoče Rim združiti z opensko šolo Srečka Kosovela. Sestanka so se udeležili profesorji, starši dijakov in neuCno osebje.
Italija je kršila mednarodne obveze
KOPER - Kolegij koprske organizacijske enote Zavoda republike Slovenije za šolstvo in šport je zavzel stališCe ob združevanju ravnateljstev nižjih srednjih šol na Tržaškem, kar praktično pomeni ukinitev dveh srednjih šol. Koprski šolniki so proti takim birokratskim in administrativnim ukrepom, ki pomenijo rezanje korenin dejavnosti, ki je za življenje in obstanek vsake manjšine življenjskega interesa.
Ob tem se sprašujejo in jih skrbi dejstvo, da ena od pogodbenic spreminja mednarodno sprejete in potrjene obveznosti: Londonski sporazum iz leta 1954 v Spomenici o soglasju zavezuje obe državi, da popisanih šol ne bo ukinjal ne glede na število učencev, sporazum iz leta 1964 mešanega odbora za izvajanje Londonskega sporazuma podrobno navaja obveznosti obeh držav za pomoč šolam manjšine, Osimski sporazum iz leta 1975 doloCa oziroma zavezuje pogodbeni strani, da ne bosta krnili že pridobljenih pravic.
Ukrep v imenu »racionalizacije šolske mreže« in »restrikcije javne porabe« pomeni enostransko in flagrantno kršenje pogodbenih obveznosti, ki lahko postane nevaren pravni prejudic. Dokler pogodbe obe strani ne spremenita sporazumno, morajo ostati veljavne. Toliko bolj so šolniki s Koprskega zaskrbljeni, ker v zadnjih letih opažajo stalno erozijo sprejetih obveznosti: že dve leti se ne izvaja sporazum o enoletnem štipendiranju slovenskih učiteljev na Univerzi v Ljubljani, neodobrena in brez finančnega kritja sta ostala po 30 letih dva seminarja za slovenske šolnike v Trstu.
Pričakujejo, da bodo resorna ministrstva republike Slovenije ukrenila vse, da se omenjeni ukrep ne izvaja na tak način in enostransko. S posebno prizadevnostjo so omenjeno enostransko ukrepanje sprejeli svetovalci za italijanske šole na Obali.
KpORDENON / BIVŠA POSLANCA KDh
V TRŽAŠKI LUKI / KURDSKI PR1BE2NIKI
Dve leti in pol pripora za bivša poslanca Biasuttija in Agrustija
Sprejela sta obljubo o milijardni podkupnini, ki pa ni bila izplačana
PORDENON - Bivša poslanca Krščanske demokracije Adriana Biasuttija (bil je tudi predsednik Furlanije-Julij-ske krajine) in Michelangela Agrustija je por-denonsko sodišče obsodilo na dve leti in pol pripora; sodišCe ju je namreč priznalo, da sta Bila soudeležena v ko-rupciji. Sprejela sta namreč obljubo za Prejem podkupnine v višini ene milijarde lir, da bi omogočila izgradnjo naprave za uničevanje strupenih in Škodljivih odpadkov. Strukture pa niso zgradili, ravno tako pa tudi °dkupnina ni bila izplačana. Podkupnino je obljubil podjetnik Bruno Casagrande iz Fon-_anafredde med
veCerjo, ki so jo organizirah, da bi na njej govorili o napravi za uničevanje odpadkov. Razsodbo, ki predvideva tudi prepoved opravljanja javnih funkcij in prepoved, da obtoženca podpišeta kakršnokoli pogodbo z javnimi upravami za enako obdobje, je por-denonsko sodišče izdalo po petih urah razprave. Javni tožilec Rafiae-le Tito je zahteval, da se ju obsodi na dve leti in štiri mesece pripora. Obtoženca sta med obravnavo vedno zavračala vsako obtožbo. Biasutti bo za sedaj ostal v zaporu, saj je še v teku preiskava o drugi podkupninski aferi, v katero je nekdanji predsednik dežele vpleten.
Poseg humanitarnih organizacij preprečil izgon Kurdov v Turčijo
Kakšna usoda čaka 7 mladoletnikov, ki so jih so že izgnali v Turčijo?
TRST - Odkrili so jih v petek: 50 Kurdov je bilo skritih v nemškem tovornjaku, ki se je pravkar izkrcal s trajekta, ki je priplul iz Turčije. Po hitrem postopku je mejna policija 7 mladoletnikov starih od 14 do 17 let spet vkrcala na trajekt in jih izgnala nazaj v Turčijo, od koder so skušali pobegniti. Okrog usode preostalih 43 odraslih Kurdov so se angažirale številne humanitarne organizacije, kot so Caritas, Silidarnost-ni odbor, Organizacija za pomoč tujcem pri Adiju, posegla sta tudi senatorja Claudio Ma-gris in Antonino Cuffaro in dosegli so, da so jim priznali status prosilca političnega zatočišča.
Gre namreč za skupino, ki je bežala pred turškim nasiljem: Kurdom v Turčiji dobesedno strežejo po življenju, kot dokazuje napad turške vojske proti Kurdom v severnem Iraku. Celo
v tržaškem pristanišču so skupino beguncev morali varovati policisti, sicer bi jih turški vozniki tovornjakov fizično napadli, na turškem trajektu pa mladoletnikov sprva niso hoteli sprejeti, saj »bi jih med plovbo lahko pometali v morje«, kot je povedal ladijski častnik.
Izgon mladoletnih Kurdov po hitrem postopku in brez vsakršnega preverjanja njihovega položaja krši predpise glede mladoletnikov brez staršev, ugotavljajo omenjene humanitarne organizacije, saj je treba tujcu pred izgonom v njegovem jeziku obrazložiti njegove pravice, tudi pravico do političnega zatočišča; v primeru mladoletnikov pa bi bilo treba upoštevati tudi določila, ki urejajo usodo otrok brez staršev.
Na kvesturi gledajo na zadevo nekoliko drugače: ker je tržaško pristanišče brezcarin-
ska cona, po zakonu niso Kurdi sploh stopili na italijansko ozemlje in zato naj bi določila zakona o tujcih ne veljala. Tudi glede političnega preganjanja sodijo drugače, ker so Kurdi so bili namenjeni na delo v Nemčijo. Vsekakor, nam je neuradno povedal neki funkcionar, Ce bo tej skupini uspelo, da ostane v Italiji, jih bo v kratkem navalilo na tisoče.
Zadeva se vsekakor še ni zaključila: Kurde so zaCasno namestili v hotel v dolinski občini in prejemajo podporo 25 tisoC lir dnevno od prefekture. Ce jim bodo priznali pravico do političnega zatočišča, bodo lahko ostali v Italiji, sicer pa jih bodo izgnali iz Italije, vendar si bodo lahko izbrali državo, kamor se bodo namenili, Ce jih bodo sploh kje sprejeli. Ni pa niti izključeno, menijo policisti, da bodo v prihodnjih dneh Kurdi na skrivaj zapustili Trst
in na lastno pest prebežali v Nemčijo, kamor so bili namenjeni in kjer jih bo verjetno tamkajšnja močna in organizirana kurdska skupnost najprej skrila in jim potem tudi preskrbela delo, seveda ilegalno. To bi bil dokaz, trdijo, da ne gre za skupino političnih preganjancev, pac pa za ene izmed to-likerih izseljencev, ki jih revščina sili s trebuhom za kruhom.
Kakorkoli že, izognili so se najhujšemu: poseg humanitarnih organizaciji in senatorjev je dosegel vsaj to, da jih niso naložili kot živino na prvi trajekt namenjen v Turčijo, kjer bi jih zelo verjetno čakal zapor ali celo še hujša usoda. Verjetno pa ne bomo nikoli izvedeli, kakšna usoda je doletela onih nesrečnih sedem mladoletnikov, ki jim niso mejni organi priznali osnovnih Človečanskih pravic.
Sreda, 12. aprila 1995
TRST
			r—	
PRIPRAVE NA BLIŽNJE UPRAVNE VOLITVE	rCZ	»ITALIJA, KAKRŠNO Sl ŽELIMO«	
Zgonik: Velike novosti na listi »SkupaHnsieme
Zavezništvo se obrača tudi na italijanske občane
V Saležu so predsi-noCnjim predstavili kandidatno listo »Skupaj-In-sieme«, ki v bistvu nadaljuje tradicijo dosedanje Napredne liste, a z nekaterimi pomembnimi novostmi. Poleg predstavnikov DSL in Stranke komunistične prenove ter bivših socialistov Demokratičnega foruma, se za mandate v zgoniškem občinskem svetu poteguje tudi lepo število neodvisnih kandidatov. Trije od teh so občani italijanske narodnosti.
Kot je povedala Tamara Blažina, ki spet kandidira za župansko mesto, se lista z novim simbolom obrača na volilce obeh narodnosti. Med volilno kampanjo bo pozornost posvetila tudi občanom italijanskega jezika, ker noče, da bi večji del italijanskih glasov šlo desničarskemu Kartelu svoboščin.
Na kandidatni listi so predstavniki vseh vasi iz občine Zgonik, v primeru izvolitve bo Blažinova predlagala za podžupana Rada Miliča, za odbornika pa Lucijana Miliča. Oba imata za sabo bogate upravne izkušnje.
Upravni program je predstavil Rado Milič. Dokument podrobno obravnava javna dela in infrastrukture, urbanistiko in ovrednotenje okolja, gospodarsko dejavnost, šolske in socialne usluge, kulturo in šport ter na koncu še zunanje stike. Na tem področju se lista »Skupaj« zavzema za še tesnejše vsestranske odnose s sosednjima občinama Devin-Nabrežina in Repentabor.
Na področju javnih del
^ PREDVOLILNA KRONIKA h
Na Colu zborovanje NL Jutri v Saležu shod SSk
Predstavitev kandidatne liste »Skupaj-lnsieme« za zgoniški občinski svet (F. KROMA)
bo morala nova občinska uprava med drugim urediti zunanjost športno-kulturnega centra v Zgoniku, pospešiti dela za rekreacijski center s pokritimi balinarskimi stezami v Samatorci ter dokončno urediti občinski sedež civilne zaščite v Gabrovcu. Ponovno bo treba proučiti možnost metanizacije občinskega teritorija, upoštevajoč težave velikih investicijskih stroškov in predvsem možnosti realne porabe.
Blažinova se je na koncu zahvalila vsem dosedanjim občinskim svetovalcem Napredne liste, ki ne kandidirajo več. Se posebno pa se je zahvalila podpredsedniku deželnega sveta, dolgoletnemu županu Milošu Budinu, ki tudi zapušča zgoniško občinsko skupščino.
Romano Prodi danes v Trstu
Ob 18. uri na Pomorski postaji
Danes pride v Trst Romano Prodi, ki je pravzaprav že levosredinski kandidat za ministrekega predsednika. Bivši predsednik M bo govoril ob IS.uri na političnem zborovanju v dvorani Satnmia bivše Pomorske postaje, pred tem pa se bo na Pa-riricah srečal z znanstveniki Raziskovalnega centra in ustanove SISSA. Po tržaškem shodu bo Prodi govoril na podobni pobudi v Pordenonu,
Prodi (na sliki) bo formalno gost tržaškega odbora »Italija, kakršno si želimo«, ki pod simbolom oljke združuje nestrankarsko vezane osebnosti raznih političnih mišljenj. Kandidaturo bolonjskega profesorja so tudi na Tržaškem podprli že mnoga gibanja civilne družbe, prostovoljna združenja ter ugledni predstaraiki javnega življenja in civilne družbe. Posebno aktivni so zastopniki Združenja katoliških delavcev ACU ter demokratično irsmerjeni katoličani
Odbor v podpora Prodijevi kandidaturi so oblikovali tudi Demokrati, pisano politično gibanje, ki združuje nekdanje socialiste, Demokratsko zavezništvo, Orlandovo mrežo in pristaše posl Maria Segnija. Pro-
dija podpirajo tudi DSL, Zavezništvo za Trst in Ljudska stranka, ki se je na Tržaškem skoraj v celoti opredelila za levosredinsko usmeritev.
Odbor »Italija, kakršno si želimo« vabi vse italijanske in slovenske demokrate, da
se množično udeležijo današnjega srečanje v prostorih nekdanje Pomorske postaje.
Po Slovenski skupnosti, ki je svoj programe in kandidate predstavila sinoči, je drevi v repen-tabrski občini na vrsti Napredna lista. Županski kandidat Aleksij Križman in kandidati za občinski svet se bodo predstavih občanom nocoj ob 20.30 v Kulturnem domu na Colu.
Dolinska lista »Skupaj-lnsieme« županskega kandidata Borisa Pangerca pa vabi drevi ob 20.30 v Prebeneg na predstavitev volilnega programa in kandidatur za občinski svet. Pred-volilno zborovanje bo v
krajevni Srenjskih hiši.
Zgoniška napredna lista »Skupaj-lnsieme«, ki je sinoči predstavila svoj program pri Briš-čitih, bo drevi ob 20.30 predstavila svoje kandidate v zgoniškem šport-no-kulturnem centru. Zgoniška sekcija Slovenske skupnosti pa vabi jutri svoje somišljenike in vse občane na predvolilno zborovanje, ki bo ob 20.30 v prostorih občinske knjižnice v Saležu. Poročal bo županski kandidat stanke lipove vejice in dosedanji svetovalec Joško Gruden.
VELIKONOČNO SREČANJE
Škof Bellom! v DSI
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni Lr. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG
Natečaj za prevajalsko službo v zgoniški občini
Zgoniška občinska uprava namerava ponovno odpreti rok za predstavitev prošenj na javno selekcijo za dodelitev poklicnega naloga za prevajalsko službo in za pomoč na sejah občinskega sveta. Mesečna plača brez otegljajev znaša 800.000 lir in 100.000 lir za prevajanje med občinskim svetom.
Zainteresirani lahko predstavijo prošnjo na navadnem papirju na občinskem tajništvu do 12. ure dne 29. aprila z navedbo sledečih podatkov: kraj in datum rojstva, potrdilo o italijanskem državljanstvu, točno navedbo naslova in morebitno telefonsko številko, da je opravil izobrazbo druge stopnje s priloženo zadevno diplomo, da obvlada pisno in ustno slovenščino.
Preizkušnja predvideva prevod iz italijanščine v slovenščino in prevod iz slovenščine v italijanščino.
ZALOŽNIŠTVO
V TK predstavili knjigo Čedrmaci današnjega dne
Izobraževanje v materinem jeziku je eden odločilnih dejavnikov za obstoj naroda: zato je slovenska šola v zamejstvu bistvena. O stanju slovenskega šolstva izven meja matične države govori knjiga Borisa Lipužiča, ki je z naslovom Čedermaci današnjega dne
pravkar izšla pri ljubljanski založbi Enotnost. Sinoči so na predstavitvi v Tržaški knjigami in v sodelovanju z ZSKD o njej spregovoriti časnikar in avtor Lipužič, avtor uvodnega eseja Vladimir Klemenčič in član založniškega odbora Iztok Pogačnik, (dam)
V ponedeljek, 10. t.m. se je v Društvu slovenskih izobražencev odvijalo velikonočno srečanje s tržaškim škofom Lovrencem Bellomijem. Škof je bil ob priliki božiča ali velike noči že večkrat gost DSI, za to pa se mu je v imenu vseh zahvalil ter ga pozdravil Marij Maver.
Škof Bellomi je vsem prisotnim in njihovim domačim izrazil svoje velikonočno voščilo v slovenščini, nadaljeval pa je v italijanščini. Njegovo razmišljanje je bilo osredotočeno nad potjo, po kateri hodi danes Cerkev v Italiji, ko se pripravlja na zborovanje v Palermu. Škof se je zaustavil pri pomenu krščanske velike noči, ki predstavlja novo in večno zavezo med Bogom in človeštvom. Za to se je Kristus daroval in to je srce evangelija.
Naša kultura, je v nadaljevanju dejal škof, je kultura postmodernizma. Za naš čas je značilen prehod iz nekega napihnjenega poveličevanja v splošno krizo smisla stvari in življenja. Rezultat vsega tega je smrtna bolezen, ki ji je ime brezbrižnost in ki se uveljavlja v apatični družbi, v družbi, ki je neobčutljiva do vsega. Posledica tega je življenje iz dneva v dan, človekovo podleganje trenutnim užitkom, kar pa privede do frustracije in do praznine.
Kot odgovor na to krizo je škof navedel tri stvari: dejstvo, da se Bog razodeva, osvoboditev od posvetnih interesov in potreb zato, da bi služili bližnjemu in križ, ki pomeni darovanje samega sebe. Vzrok našega življenja je naš bližnji, do katerega je treba dejansko izkazati zanimanje in solidarnost. Kot primer je škof tu omenil delo z narkomani. Za evangelij, je še dejal škof Bellomi, je resnica v nedolžnem, pravičnem in ponižnem obrazu križanega in vstalega Kristusa. Imeti je treba zavest, da lahko samo Bog napolni naše srce z upanjem in z mirom.
Velikonočnemu razmišljanju tržaškega škofa je sledil razgovor, med katerim je bilo načetih več aK' tualnih tematik, od t.i. enotnosti kristjanov (tudi v politiki), do današnjega materializma, ki prihaja 5e bolj do izraza po padcu komunizma, in do problemov mladine v Trstu.	. ,
Ivan Zerjm
ZA DELAVCE ŠKEDENJSKE ŽELEZARNE
VEST IZ HRVAŠKE
NOVICE
Velika noč res odrešitev?
Jutri v Rimu »odločilni« sestanek
Boljunik 95 se je spustil pri Kumrovcu
Komisarji škedenjske železarne Franco Asquini, Giampaolo de Fena in Pino Fanchiotti so včeraj pozno popoldne izročili ministru za industrijo Albertu Goju zadnjo ekspertizo, torej listino, v kateri je zapisano, koliko naj bi pravzaprav veljali plavž in vsi bližnji tovarniški objekti. Kakor je znano, so prvotno ocenili vrednost celovitega obrata na 128 milijard lir, toda konkurenta za njegov odkup ne marata odšteti kaj več od 30 milijard lir. Konkurenta sta seveda jeklarski magnat in bivši predsednik Confrndustrie Luigi Luc-chini iz Brescie ter družba Bolmat, ki jo vodita traderja Bruno Bolfo in Vittorio Malacalza.
Delavci in sindikalisti so na trnih. Lucchinijeva grupa in Bolmatova skupina sta že pred časom hkrati napovedali, da bo njuna ponudba veljala kvečjemu do sobote, 15. aprila. Ali bo velika noč milostna z žele-zarji in njihovimi družinami? To se bo videlo jutri, ko bi moral minister Cio sprejeti številno odposlanstvo iz
Trsta; tako vsaj je najavil deželni odbornik Za industrijo Gianfranco Mo-retton, ki se bo danes vnovič sestal s sindikalisti. S predstavnikom Di-nijeve vlade bi se morali do kraja pomeniti o vsej zadevi predstavniki tržaške občinske uprave (odbornik za gospodarstvo Eugenio Del Piero in verjetno tudi sam župan Riccardo Illy), zastopniki vlade Furlanije-Ju-lijske krajine (menda samo že omenjeni odbornik Moretton) in glasniki osrednjih treh sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL (očitno njihovi generalni tajniki).
Jutrišnji sestanek naj bi bil zares odločilnega pomena, saj naj bi se minister Cio s svojimi sodelavci, funkcionarji, nazadnje odločil za to, da se Lucchinijeva in Bolmatova grupa enkrat za vselej v znamenju korektnih dvostranskih pogajanj spopadeta, iz spopada pa naj izide zmagovalec, torej kupec železarne. Njenih uslužbencev ne zanima, kdo bo to, oni hočejo le jamstvo, da se tovarna ne zapre, (dg)
Boljunik ’95, ki so ga na pepelnično sredo iz Boljunca spustili v nebo, je pristal v bližini Kumrovca: lepo vest so te dni prejeli s pismom, v katerem je 12-letna Natalija Jakopčevič vrnila boljunskim »pustarjem« štiri jezično pismo, ki vsako leto spremlja Boljunika na njegovi poti v nebo. V nedeljo si je delegacija že ogledala kraj pristanka in navezala prve stike z družino, ki je boljunskega pusta odkrila. V torek, 25. aprila, pa bo na lice mesta romala večja skupina. Prvi avtobus je že skoraj zaseden, kdor se Zeli pridružiti, pa se lahko še prijavi za drugi avtobus: vse podatke in prijave nudi boljunski partizanski krožek.
Lutka s pisanimi ba-
REVOLTELLA / PREDSTAVITEV KNJIGE
Kaj je bilo odporništvo?
Kaj je bilo v resnici odporništvo? Spontano gibanje za osvoboditev ali Pa le vzporedni pojav zadnjega in tragičnega obdobja svetovne vojne? Na ta in podobna vprašanja je treba odgovoriti, da lahko razumemo zadnje polstoletje italijanske zgodovine, ki sloni na ravnovesjih in Pričakovanjih, ki so se ustvarila med nejasnim obdobjem 1943-45.
Na ta vprašanja je skušal odgovoriti Gianni Oliva, proučevalec odporništva in vojaških gibanj v dvajsteme stoletju; v ta namen je napisal in
izdal knjigo" “Premagani in osvobojeni", v kateri obravnava obdobje med 8. septembrom 1943 in 25. aprilom 1945. O svojem delu je včeraj govoril v avditoriju muzeja Revoltella in že uvodoma podčrtal, da je vprašanje odporništva prav gotovo med najbolj protislovnimi problemi; prva republika je bila namreč ustanovljena na osnovah odporniškega gibanja, glede teh principov pa je že dalj časa odprta obširna razprava med številnimi zgodovinarji, ki skušajo prikazati odporništvo na različne načine.
lončki je v dolinico pri Mrzlem polju v Velikem trgovišču pri Hrvatskem Zagorju pristala že v četrtek, 2. marca. Boljunik je torej potoval le noč in dan. Tamkajšnji prebivalci so jo sicer takoj videli, a jo le od daleč opazovali, dokler se ni »opogumila« 12-letna Natalija. Odkritje je postalo predmet obravnave med krajevnimi osnovnošolčki, o njem je napisala celo prosti spis za domačo nalogo. Dekletce je tudi kmalu odgovorilo na pismo, ki ga Boljunčani redno odpošljejo v slovenščini, italijanščini, hrvaščini in nemščini. Ker so razmere, v katerih živi družina Jakopčevič vse prej kot rožnate, bo izlet v Mrzlo polje tudi priložnost za človekoljubno pomoč. V tem smislu se je v Boljun-cu že začela nabirka.
Boljunik tudi letos ponuja lepo priložnost za srečanje z novimi prijatelji: tokrat je prekoračil hrvatsko mejo in se zaustavil v bližini Titove rojstne vasi. Lani se je sicer za njim izgubila sled, pred dvema letoma pa je zletel čez Jadransko morje in pristal v rojstnem kraju znanega italijanskega pesnika Giovannija Pasco-lija. (dam)
Doktorič o filmu
V okvira slovenističnega kurza o ekspresionizmu pri Grumu in Kosovelu bo prof.Aleš Doktorič v sredo, 19.4 ob 18.uri predaval o filmskem občinstvu v Sloveniji v dvajsetih letih. Predavanje bo na Filozofski fakulteti, Ul. Lazzaretto vecchio 8.
Piccolo danes ne izide
Zaradi stavke novinarjev, Piccola danes'ne bo v kioskih. Novinarji so oklicali stavko na včerajšnji sindikalni skupščini, vzrok protesta pa je zadržanje založnika, ki je novinarjem odbil iz marčne plače nekatere sindikalne skupščine. V tiskovnem sporočilu novinarji Piccola ugotavljajo, da skupščine niso nikoli povzročile zamud ah drugih zastojev pri rednem izhajanju dnevnika. V Trstu je včeraj, kljub vsedržavni stavki, izšel dnevnik TriesteOggi. To je povzročilo ostro reakcijo deželnega predsednika novinarskega sindikata Fulvia Gona
Na Kontovelu ljubitelji zvezdoslovja
V Društveni gostilni na Kontovelu (št. 152, tel. 225168, avtobusi 42 in 44 s Trga Oberdan) bo drevi ob 20.30 srečanje s tržaškim združenjem ljubiteljev zvezdoslovja (CSA), med katerim bodo predvajah diapozitive o ozvezdjih in podobnem, ki jih bo spremljala beseda Giovannija Chelerija. Večer prireja študijski krožek Niccoloja Tommasea, vstop pa je prost.
Opozorito ACEGA Škedenjcem
Zaradi nujnih del na vodovodnem omrežju se bo jutri med 8. in 14. uro ponekod v Skednju lahko zmanjšal vodni pritisk, to pa bi prebivalstvo lahko prikrajšalo za vodo. Prizadete bodo družine, ki prebivajo v naslednjih ulicah: Skedenjska, Banelh, Pitacco, Scala De Marchi, Pirandello, Pane Bianco in Soncini.
Občina Trst zaposli novo osebje
Tržaška občinska uprava razpisuje javni natečaj za osebje otroških vrtcev in jasli. Za podrobnejša pojasnila naj se interesenti obrnejo na Personalni oddelek Občine, Trg Granatieri št. 2, V. nadstropje, tel. (040) 6754429.
Pogrebno podjetje se bo preselilo
Pogrebno podjetje, ki ima svoj sedež v G. della Zonta 3, se bo v teku tega meseca preselilo v prostore v G. Torrebianca 34; telefonske številke podjetja pa bodo ostale nespremenjene.
Občina urejuje mestne gredice
Občinska služba za javno zelenje v teh dneh urejuje nekatere zelene površine in parke v mestu. V javnem parku v G. Giulia in v vili Revoltella je že posadila tulipane in narcise, s katerimi je posadila tudi gredico na Trgu Sansovino, njeno delo pa se s temi posegi še ni zaključilo.
Sporočilo Dolinske občine
Uprava občine Dolina sporoča, da bo jutri, sreda, 12.04.1995, Anagrafeki in matični urad zaprt javnosti od 9.30 do 14. ure zaradi tečaja o poklicnem izpopolnjevanju za osebje omenjenega urada
Preventiva na teritoriju
Ze od lanskega avgusta kroži po mestu posebej opremljeno vozilo Službe za boj proti zasvojenosti od mamil (Ser. T.), ki s tem opravlja kapilarno dejavnost s tistim delom prebivalstva, ki je zašlo v hude težave zaradi uživanja mamil in alkohola Služba je namenjena predvsem tistim, ki se s prošnjo po pomoči le s težavo obrnejo na javne službe. Vozilo se bo v torek mudilo na področju Sv. Sergija: od 18. ure dalje bo parkirano v bližini Ul. Senigaha; v sredo bo od 10. dalje v G. Curiel, v četrtek pa bo parkirano od 17. ure dalje med G. Grego in G. Forti.
SMRTNA NESREČA V NOVEM PRISTANIŠČU
PETICIJA IZ OBČINE DEVIN-NABREŽINA
Naravnost pod tovornjak
V novem pristanišču. Pred hangarjem št. 60, se le včeraj zjutraj pripetila težka prometna nesreča, ki je terjala življenje 48-jetnega Giuliana Baldasa [UL Nicolich 18). Baldas ]e namreč iz nepojasnje-nih razlogov s svojim motornim kolesom zapeljal naravnost pod tovornjak in kljub takojšnji
^Miano Baldas
zdravniški negi je kasneje zaradi poškodb podlegel na oddelku za oživljanje v katinarski bolnišnici.
Večjih podrobnosti o nezgodi preiskovalci niso želeli povedati (posegla je cestna policija, pomorska policija, prihiteli so tudi gasilci) in preiskava je še vedno v teku, da ugotovijo prave vzroke. Tamkajšnje področje je precej široko, a tudi zelo prometno. Zaenkrat ni jasno, zakaj je Baldas končal pod kolesa turškega tovornjaka. Pravijo, da je motorno kolo odletelo na nasprotno stran od tovornjaka, moški pa naj bi zdrknil pod težko vozilo. Reševalci Rdečega kriza so se celih 40 minut trudili, da so ga spravili k zavesti, kar jim je tudi uspelo, saj pravijo, da je tudi spregovoril nekaj besed. Zatem so ga odpeljali v bolnišnico, na oddelek za oživljanje. Po nepotrjenih vesteh je imel zlomljeno nogo, kolk in
stegnenico, a tudi notranje poškodbe, taku da mu nikakor ni bilo pomoči in je kmalu zatem umrl.
V domovih za ostarele se ne držijo zakona
Karabinjerji iz Istrske ulice, ki jih je vodil kapetan Luciano Vincelli, so
pregledali vseh dvanajst zasebnih domov za ostarele in ugotovili, da samo trije ustrezajo zakonskim predpisom. Po operaciji, ki so jo izvedli v sodelovanju s krajevno zdravstveno ustanovo, se naložili dvajset glob za skupnih 18 milijonov lir, proti enemu od upravnikov pa so izdali dve prijavi.
Svečanost za Jožeta Golca
V Rižarni bo danes ob 15. uri svečanost v spomin na časnikarja Jožeta Golca in njegove sodelavce v Trstu, Padovi, Gorici, Benetkah, Vidmu in Ljubljani, ki so postali žrtve nacifašističnega uničevalnega stroja. Ob tej priložnosti bo dr. Angel Kosmač daroval mašo, nakar bo sledil razgovor o teh žrtvah, ki niso bile de-
ležne javnega spomina. Jožeta Golca, ki so ga prijatelji nazivali Jojo, so nacisti usmrtili 4. aprila pred 50 leti in ga sežgali v tržaški Rižarni. Goleč je med vojno pribežal iz Maribora v Trst, kjer je ilegalno vodil tržaški del obveščevalnega omrežja, ki sta ga v zvezi z Angleži vodila Vladimir Vauhnik in Ante Anič.
Obvarujmo se pred steklino
Na Krasu se očitno vsevprek potepajo številne stekle lisice
Na Krasu se je očitno še kar bati stekline. Včeraj je skupina 108 prebivalcev devinsko-nabrežin-ske občine podpisala peticijo, s katero opozarja deželne in tržaške oblasti, ki so odgovorne za vprašanje lova, na okoliščino, da je Mario Le-ghissa proti koncu prejšnjega meseca zasačil v svojem hlevu lisico, ki je bila po vsem videzu stekla; s pomočjo Vin-cenza Orza jo je slednjič pokončal, oba pa sta se takoj zatem po nasvetu bližnjega veterinarja in osebja Krajevne zdravstvene enote podvrgla profilaksi.
Ta primer je narekoval omenjeni skupini ljudi iz Medje vasi, kjer se je to zgodilo, in iz okoliških krajev peticijo s pozivom pristojnim dejavnikom, naj uspešno posežejo v obrambo ljudi in domačih živali pred steklimi lisicami. V pismu navajajo, da so samo lansko
leto zabeležili na Slovenskem skoraj 300 primerov stekline, ki seveda ne pozna nobenih meja.
Podatki tržaških pokrajinskih odgovornih oblasti kažejo, da je bilo razmerje med ubitimi lisicami in ugotovljenimi primeri stekline v obdobju 1988-1995 naslednje (prva številka za-
deva lisice, druga pa primere stekline): 1988 -128/20, 1989 - 71/39, 1990 - 23/0, 1991 - 40/4, 1992 - 25/6, 1993 - 53/0, 1994 - 51/10, 1995 - 3/1. Jasno je, da je podatek o letošnjem letu pomanjkljiv, saj smo šele sredi aprila, in da se utegnejo nepovoljne številke pomnožiti.
KULTURA / SLOVENSKA PISATELJA V MUZEJU REVOLTELLA
SALEŽ / PRIREDITEV SKD RDEČA ZVEZDA
Pahor in Rebula in italijanski Trst
Žal je bila udeležba na večeru skromna
Nelagoden položaj slovenskega pisatelja in sploh slovenskega Človeka v Trstu je prišel mestoma kar dramatično do izraza na srečanju s pisateljema Borisom Pahorjem in Alojzom Rebulo, ki se je odvijalo predsinoCnjim v muzeju Revoltella v okviru prireditev in pobud, ki jih tržaška občinska uprava posveča slovenski kulturni ustvarjalonosti v Trstu.
Oba pisatelja je predstavil tržaški univerzitetni profesor Elvio Guagnini, ki ju je tudi intervjuval pred občinstvom in nato vodil razpravo. Tako je Pahor lahko pojasnil svoj pogled na razmerje med narodnostno pripadnostjo in univerzalnostjo, govoril je o svoji straSni izkušnji taboriščnika ipd., Rebula je obrazložil, zakaj se nima za baročnega pisatelja, temveč za ljubitelja lepega sloga z globoko zasidranostjo v klasiki, potrdil je svoje veliko občudovanje Danteja itd., pogovor z obema in potem s publiko pa se je razgrel, ko sta Pahor in Rebula odgovarjala na vprašanje, kako se Čutita povezana z itabjansko kulturo v Trstu. Vsak po svoje sta povedala, kako doživljata v bistvu negativen odnos, ki ga ima na splošno tukajšnji italijanski element do slovenskega tudi na kulturnem področju. Omenila sta, kako so velika imena itatijanske Uterature v Trstu od Sveva do Sabe s kako redko izjemo, kakršno predstavlja npr. Slataper, dejansko povsem ignorirala svoje someščane slovenske narodnosti. Priznala pa sta, da se ta odnos mogoCe nekoliko spreminja na boljše z mlajšimi generacijami. Zal tega ni potrdila udeležba na veCem, ki je bila dokaj skromna.
V petek začne poslovati knjižnica v Boljuncu
Občinska uprava v Dolini obveSCa, da bo občinska knjižnica v Boljuncu začela poslovati za javnost v petek, 14. aprila. Začasno bo knjižnica odprta vsak petek od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. Trenutno razpolaga knjižnica s približno 4.000 knjigami v slovenščini in italijanščini ter z nekaterimi enciklopedijami in publikacijami splošnega poljudnoznanstvenega značaja.
Knjižnico urejuje in trenutno upravlja osebje tržaške Studijske in narodne knjižnice.
KD ROVTE - KOLONKOVEC
Večer o Prekmurju, kamor se odpravljajo na izlet
Kulturno društvo Kraški dom z novim odborom
Sestava upravnega odbora repentabrskega društva Kraški dom je dejansko ostala nespremenjena. Za predsednico je bila potrjena Vesna Guštin, podpredsednica je Katja Granier, tajniške posle bo opravljala Renata Čok, za blagajno bo skrbela Nives Guštin, gospodar in referent za balinarsko sekcijo je Igor Grilanc, Stana Milic je bila potrjena za načelnico dramskega odseka, arhiv pa bo urejeval Andrej Furlan. Predsednica nadzornega odbora je Nataša Škrk, elana pa Sonja Lazar in Gianni Sobani. Kraški dom je letos pred številnimi zahtevnimi nalogami. Največ truda bodo repentabrski kulturni delavci seveda vložili v organizacijo kraške oh-ceti, uvod v katero bomo doživeli že v petek, ko bodo v galeriji Kraške hiše v Repnu odprli razstavo moške in ženske noše ter otroških oblatil, ki so jih marljive Kraševke skrojile na dveletnem tečaju pod mentorstvom Marte Košuta. (B)
KD Rovte-Kolonkovec nas vse bolj razveseljuje s svojimi veCeri, ki jih prireja v želji, da bi nudilo svojim elanom razvedrilo, nekaj kulturnega užitka, pa še priložnost za medsebojna srečanja. Tako je društvo posvetilo sobotni večer Prekmurju in glasbi. Zakaj, smo vprašali organizatorje? »Zato, ker se za veliko noc pripravljamo na tridnevni izlet v ta del Slovenije,« nam je pojasnil predsednik društva Sergio Zampieri, ki je skupaj z Duiliom Vecchietom tudi vodil večer.
Gostje večera so bili Darko Bradassi, elan Fo-tokrožka Trst 80, ki je prikazal prekrasne diapozitive iz Prekmurja. Pripravil jih je že pred dvema letoma skupno z Moniko Sulli in tamburaškim ansamblom iz Boljunca, ki ga vodi Ervin Žerjal. Vsi, ki se bodo velikonočnega izleta udeležili, so imeli resnično enkratno priložnost, da si pobliže ogledajo
in tudi spoznajo značilnosti tega predela slovenske dežele, ki je prav zaradi svoje odmaknjenosti od velikih mest, obdržal še ves Car nekdanjega podeželskega življenja.
Lepe diapozitive je obogatila prijetna glasba, ki so jo izvajali tamburaši iz Boljunca. Na tokratnem večeru jih je bilo deset; sicer pa jih igra v ansamblu trinajst, nam je povedal dirigent. »Pa zapišite, da imamo v naši skupini verjetno najstarejšega tamburaša, Karla Žerjala, ki igra na tamburico že 60 let.« In res smo ga občudovali, saj je vse skladbe igral kar brez not, pa Čeprav je skupina vključila v svoj program tudi nova dela.
Udeleženci večera so bili s programom zelo zadovoljni, zadovoljni so bili organizatorji, pa tudi elani fotokrožka in tamburaška skupina, ki so jih domačini vedno veseb.
N. L.
Zvrhan koš potic »iz domače peči«
Tekmovanje je dopolnil pester kulturni spored
Naslov prireditve »Iz domače peci« je bil že dovolj vabljiv, da se je v nedeljo v društveni dvorani v Saležu zbralo lepo število pokuševalcev domačih dobrot. Prizadevni organizatorji kulturnega društva RdeCa zvezda pa so znali lepo zapolniti nenadno programsko vrzel s kopico prijetnih presenečenj, ki so bila nekako v sozvočju s sedanjim predvelikonoč-nim Časom. Prireditev je takoj izzvenela kot zelo pristen in nevsiljiv poklon domači ustvarjalni vnemi.
Obiskovalce je ob vhodu par v narodni noši po stari slovenski navadi gostoljubno sprejel s kruhom in soljo. V uvodnem nagovoru je predsednica Jasna Jurečič nazorno orisala tradicijo in pristne ljudske običaje, ki jih društvo hoCe obuditi in jih spet vcepiti v zavest sodobnega Človeka. V ta sklop sodi preizkušanje spretnosti pridnih rok, ki znajo zamesiti kruh in pecivo po starih receptih, kar prispeva k valorizaciji ljudskega izročila, da te navade ne zamrejo. Priprava peciva je bila od nekdaj vezana na posebne priložnosti in praznike, najznačilnejše kraške dobrote pa so presenc, pinca, supe, pogača z ocvirki, krofi, štraube in kuhani orehovi štruklji, poleg seveda pristnega kruha iz krušne peci.
Na odru je ognjeni krst doživel domači tamburaški trio Janoš - Sebastjan - Emanuel, ki je dokazal Česa so se v štirih mesecih naučili gojenci Izidorja Sancina.
Humoristični shovv so v zadnjem trenutku domiselno sestavili in plastično podali trije odborniki RdeCe zvezde. Jasna, Luana in Kristjan so predstavili niz hudomušnih skečev in dovtipov z utrinki iz vaške gostilne oziroma zakonskega življenja. Veselo razpoloženje v dvorani je tako doseglo vrelišče tik pred razglasitvijo rezultatov nagradnega tekmovanja. V akciji »Iz domače peci« je sodelovalo 17 oseb (tudi en moški), ki so zamesile in spekle 27 različnih dobrot, od katerih je bilo 11 primerkov tradicionalnega peciva, 11 vrst posebnih slašCic in 5 primerkov kruha. Po mnenju tričlanske strokovne žirije se je v kategoriji slašCic po želji in fantaziji najbolje odrezala Sonja Gregori s PadriC (mandeljnovi rožicki), kar dve nagradi pa si je priborila Dragica Milic iz Zgonika, ki je
SKLAD MITJE CUKA
Uspeh prodajne razstave na patronatu ACU
Vzgojnozaposlitveno središče "Mitja Čuk” je pripravilo v soboto in nedeljo prodajno razstavo v prostorih patronata ACLI na Opčinah. To je bila že druga razstava izdelkov varovancev tega središča, ki je prav tako zelo uspela, kot je že prva ob lanskih božičnih praznikih.
»Nismo si mislili, da bo zanimanje za razstavo in nakupe izdelkov tako veliko, ker so velikonočni prazniki paC drugačni od božičnih. Veliko zanimanja je bilo zlasti za predmete iz ostankov blaga, kot so prije-malke, žoge, igrače ipd. ter za predmete iz semen. To nam bo v veliko vzpodbudo pri našem nadaljnjem delu, pa tudi varovanci bodo bolj motivirani,« so nam povedale vzgojiteljice središča.	N.L.
spekla najboljši kruh in pinco. Organizator je zmagovalcema poklonil v dar komplet pripomočkov za mešanje testa (lesen ploh, valjar in sito).
Pokušnja razstavljenih dobrot na praznično obloženih mizah je naletela na pohvalne komentarje (in slastne grižljaje) obiskovalcev, ki so poleg peciva in kruha imeli na voljo tudi sproti rezan
peCeni pršut, ki so ga seveda zalili z domaCo kapljico. Prigrizek je še toliko bolj teknil, ker so pravšnjo atmosfero s koncertnim nastopom ustvarili štirje mladi kraški godci, ki snujejo narodnozabavni ansambel (harmonikar Dejan z Repna, Andrej iz Saleža -bas in pozavna, Igor iz Doberdoba - klarinet in Andrej z Opčin - trobenta). (B)
ČASTITLJIV JUBILEJ
Cecilija Spačal por. Rudež praznuje devetdeset let
Včeraj je slavila v krogu svoje družine 90. rojstni dan Cecilija Spacal por. Rudež. »Prosim, da zapišete prav Spacal, ker je to moj pravi priimek«, nas je opozorila, ko smo jo obiskali na domu v Ul.
Fabio Severo.
Naša slavljenka je še čila in pri moči, Čeprav mora v zadnjem Času hoditi s palico. Pa se vendar ne odreka vsakodnevnim krajšim sprehodom, gospodinjskim opravilom in rada poklepeta, predvsem o svoji preteklosti.
Rodila se je v Kostanjevici na Krasu, od koder se je morala družina med prvo svetovno vojno seliti v Kočevje. Na to razdobje vežejo Cecilijo predvsem spomini na bedo in glad, s katerima so se morali dnevno spopadati. Tamkajšnji otroci, v glavnem iz nemške manjšine, so imeli na razpolago dovolj kruha in tudi drugih dobrot, Cecilija in sedem Članov njene družine pa so imeli v tem Času skupaj štiri krompirje za zajtrk. Ko sta ji umrla oče in mati, je bil položaj družine seveda še težji.
Potem se je naša slavljenka poročila z Jožefom, po poklicu pekom, s katerim je imela tri otroke, eden je umrl še Cisto majhen, drugemu, Karlu je bilo 48 let, ko je umrl in je bil kot tehnik v službi na tržaški radijski postaji, kjer dela danes njegova hčerka Alessia.
Slavljenka ima še dva vnuka, Jasmino in Petra,
od sina Pina Rudeža, priznanega slovenskega šolnika in dolgoletnega predsednika SPDT. »Vesela sem, da imam tako pridne vnuke,« nam je povedala.
Vedno je rada pela v domačem zboru »Zora« v Kostanjevici, pri mašah in drugih prireditvah. V povojnem Času je rada obiskovala naše prireditve. Danes tega ne zmore veC; zato pa rada prebira naš dnevnik. V tem Času je prebrala knjigo o Zorku Jelinčiču in se je lotila branja romana »Vojna in mir« v italijanščini.
Kaj si ob tem vašem jubileju želite, smo jo vprašali. »Da bi imeli moji vnuki lažje življenje in da bi bili vsi mi Slovenci bolj pametni in združeni.« Vse dobro Ceciliji in možu, ki bo slavil 90 let 30. avgusta.
Neva LukeS
RAVNATEUI SLOVENSKIH SREDNJIH SOL in ODBOR SLOVENSKE EVROSOLE TRST
obnovitve slovenskega šolstva na Tržaškem
Slovesna akademija
bo v Četrtek, 20. aprila 1995, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu Ul. Petronio 4
VCERAJ-DANES
Danes, SREDA,
12. aprila 1995 LAZAR
Sonce vzide ob 6.25 in zatone ob 19.46 - Dolžina dneva 13.21 - Luna vzide °b 16.28 in zatone ob 4.33.
Jutri, ČETRTEK, 13. aprila 1995 VELIKI ČETRTEK
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Ales-sandro Scotto Di Minico, Erik Mozan, Martina Za-netti, Andrea Trento, Stefane Zilani, Martina Udi-ni, Lisa lugovac, Luka Zivkovic, Alessia pichfa-ch, Luca Melozzi, Massi-miliano Posar, Irene Schiavon, Miriam Fonda.
UMRLI SO: 79-letni Erneste Rosso, 81-letna Con-netta Arichetta, 91-letna Amelia Parenzan, 83-letna fdargherita Gorda, 83-letni Leonardo Dompieri, 84-fetna Maria Giurgevich, 88-letna Stefania Grilanc,
87-	letni Luciano Franz,
88-	letna Maria Nauta, 83-fetni Michele Palumbo, 83-letna Valeria Vouk, 71-letni Lucio Artico, 75-let-f1! Adalgerio Dudine, 80-fetni Paolo lozsa, 85-letna “runa Moretti, 80-letni Marco Coslovich. 85-letna Maria Mungherli, 88-letni Luigi Rupnik, 95-letna Elisa Paviccich, 62-letni Mario Peruzzo, 85-letna Liuseppina Giovannini, 83-letni Libero Squadani, 73-letna Bruna Bon, 83-[etna Libiana Franic, 81-Jstni Alfredo Delise, 89-etni Silvio Ceriesa, 64-Jetni Guido De March, 65-e,tni Pietro Fifaco, 86-let-M Luciano Hrovatin, 85-jtna Maria Gugnac, 79-jtni Viscardo Blasi, 81-Utna Anna Russo, 55-letni uelio Bossi, 74-letna Cri-stina Rener, 90-letna Rosa Eitossa, 87-letni Emilio Pertot, 72-letna Berta Ka-
,r’ 72-letna Giulia Kan-ciianic.
D
LEKARNE
Od PONEDELJKA, 10., d ^DELJE, 16. aprila 199
Normalen urnik lekai 8.30 do 13.00 in c 16-00 do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 PL Roma 15 (te ^042), Ul. Tiziano V I li° 24 (tel. 633050 , PjJSoniare Venezia 3 Mllje (tel. 274998).
Nabrežina (te
200466) - samo po telef n za najnujnejše primer Lekarne odprte Od 19.30 do 20.30 UL Roma 15, Ul. Tizi no Vecellio 24, Ul. S. Ci-
sto 1, Lungomare Venezia 3 (Milje).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. S. Giusto 1 (tel. 308982).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 TELEVTTA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	17.00,
19.35,	22.10 »Forrest Gump«, i. Tom Hanks.
EKCELSIOR - 16.45,
18.35,	20.25, 22.15 »So-stiene Pereira«, i. Marcel-lo Mastroianni.
EKCELSIOR AZZUR-RA - 17.50, 19.55, 22.00 »Piccole donne«, i. Wi-nona Ryder, Susan Sa-randon.
AMBASCIATORI -
16.30, 18.20, 20.15, 22.15. »Leon«, r. Luc Besson, i. Jean Reno, Gary Oldman, prepovedan mladini pod 14. letom.
NAZIONALE 1 - 17.30, 19.45, 22.00 »Vento di passioni«, i. Brad Pitt, Anthony Hopkins.
NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La scuola«, i. Silvio Orlando, Anna Galiena.
NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Fari-nelli, voce regina«, i. Enri-co Loverso.
NAZIONALE 4 - 16.30,
19.00,	21.45 »Pulp Fic-tion«, i. John Travolta, Bruce VVillis, prepovedan mladini pod 18. letom.
MIGNON - 16.00 -22.00 »La preferisco por-ca« , porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL -	17.45,
20.00,	22.15 »Franken-stein«, i. Robert de Niro.
ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Lisbon Story«, r. Wim VVenders, i. Rudiger Vogler, Manoel De Oliveira
LUMIERE - 18.30, 20.15, 22.15 »Creature del cielo«, r. Peter Jackson, prepovedan mladini pod 14. letom.
ZTt><
crtmeste
bancasm
OBVESTILO
zavod CASSA m risparmio Dl ‘ur .TE - RANCA SPA obvešča cenjene iranke, da bo danes, 12. aprila 1995 v jrHfujih urah, do približno 11.15 lahko na c°rP0 Prekinitve poslovanja pri okencih rj sedežu in v poslovalnicah (v poslovalni-ztJf Sesljanu od l 1.30 do 13.30) zaradi
/uorovanja uslužbencev.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
vabi jutri, 13. aprila, ob 17.30
na predstavitev kaset in plošč Tržaškega partizanskega pevskega zbora »Pinko Tomažič«
PARTIZANSKA BALADA - ZEMLJA IN NARODI
Spregovorila bosta Igor Pavletič in Oskar Kjuder.
a PRIREDITVE
V	BARAGOVEM DOMU v Ricmanjih sta odprti razstavi SPOMENIKI PISANE BESEDE V RICMANJIH IN PRISPEVKI SODOBNIH SLOVENSKIH UMETNIKOV ob 800-letnici sv. Klare. Urnik: ob delavnikih od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure.
KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI -
Opčine - Prosvetni dom.
V	torek, 18. t. m., ob 20. uri ob izidu knjige SLOVENCI IN ITALIJA ( Pro-memoria o odnosih z zahodno sosedo) srečanje z avtorji: Ana Kalc - Hafner, Samo Pahor, Lucijan Volk. Vabljeni!
V	OKVIRU slovenističnega kurza o ekspresionizmu pri Grumu in Kosovelu bo v sredo, 19. t. m., ob 18. uri v sejni dvorani Filozofske fakultete v Trstu, Ul. Lazzaret-to vecchio 8/1. nadstr, prof. ALEŠ DOKTORIC predaval v italijanščini O FILMU IN NJEGOVEMU OČINSTVU V SLOVENIJI
V	DVAJSEIH LETIH. Vljudno vabljeni!
H3 OBVESTILA
ZADRUGA NAS KRAS obvešča elane, da bo redni občni zbor zadruge v prvem sklicanju jutri, 13. aprila ob 14. uri, v drugem sklicanju pa v petek, 14. aprila, ob 19.30 v restavraciji Križman v Repnu. Na dnevnem redu je predsedniško poročilo, predstavitev bilance, poročilo nadzornega odbora, izvolitev upravnega in nadzornega odbora ter razno.
S____________IZLETI
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV
Trst sporoča, da je Se nekaj praznih mest za izlet v S. Daniele del Friuli 19. t. m. Vpis v dopoldanskih urah v Ul. Cice-rone 8, tel. St. 360324.
SINDIKAT UPOKOJENCEV CGIL iz Nabrežine organizira v nedeljo, 30. t. m. enodnevni izlet v Villanovo in Nimis z ogledom jam. Informacije dobite na sedežu Trg sv. Roka 103, tel. St. 200036 ali 200698 ali pri ge. Idi tel. st. 200007.
3 ŠOLSKE VESTI
RAVNATELJSVO DTTZ ŽIGA ZOIS sporoča, da bodo roditeljski sestanki (skupne govorilne ure) za posamezne razrede na sedežu Sole, Vrdelska cesta 13/2 danes, 12. t. m., ob 18. uri za l.A, 2., 3.A, 4.A in 5.A ter 1., 2., 3., 4. in 5. razred geometrov.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - Tajništvo Trst sporoča elanom, da bo urad zaprt od 14. do 18. t. m. Vsem svojim elanom, Solnikom in Šolskemu osebju vosci vesele velikonočne praznike.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka.
Včeraj je slavila 90 let
Cecilija Rudež
Ob pomembnem jubileju ji iskreno Čestitajo ter želijo Se mnogo zdravja in zadovoljstva mož Pepi, sin Pino, snahi Laura in Alenka ter vnuki Alessia, Jasmin in Peter
	
H	ČESTITKE
Nina, nana, nina, nana MARTIN le zaspi. Pusti očka in mamo sladko sanjati. Eriki, Paolotu in novorojenčku vso srečo v življenju želijo Aleš, Denis, Edvin, Giuliano, Igor, Irina, Martina, Mauro, Miran, Mitja in Pavel.
PRISPEVKI
Namesto cvetja na grob JuStota Soave darujeta Angelo in Majda 30.000 lir za DPZ Vesna.
Ob 50-letnici umsrtitve Danila Petarosa (Boršt) darujeta prijateljici iz Boljunca
20.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Boršta.
Ob 8. obletnici smrti drage mame Milke Rupel vd. Starc daruje hci Slava z družino 50.000 lir za Sklad »Mostarske žrtve«.
Z izrazom solidarnosti in v podporo plemenitih zahtev javnega priznanja in obstoja daruje Pepi Cilen s Kontovela 100.000 lir za Glasbeno matico.
V	spomin na Albina Pieri darujejo Renato, Elvira in Maurica z družinami
150.000	tir za SKD Cerovlje-Mavhinje.
Za skupnost družina Opčine darujejo: družina Sosič in Brambilla 50.000 tir ter družina Tence (Križ)
20.000	Ib.
Ob priliki pastoralnega obiska Škofa Lovrenca Bel-lomija pri Banih daruje Aliče Krevatin 40.000 lir za cerkev sv. Florjana in
40.000	ib za Zadrugo Ban.
Ob mamini 90-letnici
daruje Pino v spomin na brata Karla Rudeža 200.000 lir za obnovo Stadiona 1. maj.
Ob 90-letnici tete Cecilije daruje Franca v spomin na bratranca Karla Rudeža
30.000	lir za Center za rakasta obolenja.
Ob 17. obletnici smrti moža Marija daruje Mara Debelli 25.000 lir za Šentjakobsko kulturno druStbvo in 25.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev - Trst.
Ob 17. obletnici smrti Marija Debelli in 1. obletnici Angela Turka darujejo Li-da, Katja in AleS 50.000 ib za SPD Trst in 50.000 Ib za obnovo Stadiona 1. maj.
V	spomin na pok. Bernardo Špehar daruje Karla
20.000	lir za KD Grad - Bani.
V	spomin na Antonijo Godnič Kukanja darujeta Marija in Rozika Godnič
150.000	lir za Slovensko dobrodelno društvo.
V	spomin na Dorotejo Maganja vd. Soban daruje Lucija Stoka 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa.
V	spomin na Angela Gre-gori daruje Nidia PeCenik
20.000	lb za SD Breg.
V	spomin na moža Antona Ražem daruje žena Dragica 100.000 lb za KD V. Vodnik, 100.000 lir za Združenje vojnih invalidov in 100.000 lir za Zvezo borcev NOB - Sekcija Dolina.
Ob 1. obletnici smrti drage mame Sante Žerjal daruje hčerka Nevja 50.000 lir za KD F. Prešeren in 50.000 lir za GOS F. Venturini iz Boljunca.
V	spomin na Stano Bolcic Kozina in Antona Ražem darujeta Srečko in Marija Žerjal 50.000 lir za popravilo spomenika pri LakotiSCu.
Ob Veliki noči daruje Drago Stoka 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Vinko Modemdorfer
TRANSVESITTSKA
SVATBA
Režija Vinko Modemdorfer Danes, 12. t. m., ob 15.30
MALI OGLASI
POMEMBNA firma, prisotna na evropskem bžiscu, iSCe bi sodelavce stare nad 20 let z lastnim prevoznim sredstvom. Za pogovor in informacije se lahko predstavite pri uradu na Opčinah, Proseška ul. 16 od ponedeljka do petka od 15. do 16. ure.
TRŽAŠKO PODJETJE
iSCe za distribucijo lastnih izdelkov osebe z lastnim prevoznim sredstvom (vespa). Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo “Disbibucija".
RESTAVRACIJA na Krasu iSCe natakarja/co za konec tedna. Ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro “Restavracija".
ZAPOSLIM takoj v Trstu sposobno/ega uradnico/ka. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro “Uradnica".
15-LETNEGA vajenca išče avtomehanična delavnica. Tel. St. 370250.
25-LETNO dekle z večletno delovno izkušnjo iSCe kakršnokoli resno zaposlitev tudi kot hišna pomočnica ali za pomoč ostarelim. Tel. ob uri obedov na st. 200882.
DAJEMO v najem dve skladišči (garaži) na Opčinah, dohod možen z dostavnim vozilom ali kombijem. Tel. St. 211043 od 12. do 13. ure ali od 17.30 dalje.
PRODAM zaradi družinskih razlogov avto volvo 460 GL 1600, maj 93, 20.000 prevoženih km, klimatiziran, v odličnem stanju. Tel. St. (0481) 882094 v večernih urah.
PRODAM motor Enduro Gilera XR2 125 v odličnem stanju. Kličite na tel. st. 0481/882231.
PRODAM VW polo GTI 1300, letnik '88 v odličnem stanju. Tel. St. 299620.
PRODAM mlin za grozdje na roCni pogon. Priprava v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Tel. ob uri kosila na St. 0481/882478.
NA KONTOVELU prodam enostanovanjsko Riso, prosto, 60 kv. m: dnevna soba s kuhinjskim kotom, spalnica, kopalnica, klet in podstrešje, avtonomno gretje. Tel. St. 251036 med 14.30 in 15.30.
NA KONTOVELU prodam stanovanjsko hišo dve etaži na skupnih 100 kv m. + mansarda. Dnevni del: kuhinja, dnevna soba, kopalnica, shramba; noCni del: veCja in manjša spalnica, WC, terasa; bivalna mansarda, avtonomno gretje, precizna izdelava, takoj vseljivo. Tel. St. 251036 med 14.30 in 15.30.
NUDIM lekcije iz slovenščine in angleščine za vse stopnje ter pomoč osnovnošolcem	in
srednješolcem pri ponavljanju in pisanju nalog. Tel. St. 229364 v večernih urah.
OSMICO sta odprla Milko in Nevenka v Saležu, Bajti 73. Vabjeni!
OSMICO ima odprto Milic v Zagradcu do vključno ponedeljka, 17. t. m.
OSMICO ima odprto Boris Škrk, Praprot St. 20. Nudimo točena in sortirana vina.
OSMICO ima Milic v Repnu. Toci teran in belo vino.
OSMICO ima Stubelj v Sempolaju.
OSMICO je odprl Miro Žigon v Zgoniku.
PUBLIEST
Tel. (040) 7796611 - Fax 768697
oglasi - obvestila:
8.30-12.30
osmrtnice - sožalja:
8.30-12.30
13.30 -17.00 (razen sobote)
t
Zapustil nas je naš dragi
Milan Pertot
Pogreb bo jutri, 13. t. m., ob 12.30 v cerkvi na Proseku.
Žalostno vest sporočajo sin Giulio z ženo Marino, vnuk Giorgio in Fioretta ter ostali sorodniki
Prosek, 12. aprila 1995
t
V 90. letu nas je zapustila naša ljubeča in plemenita
Viktorija Martelanc roj. Pertot
Od nje se bomo poslovili v petek, 14. aprila 1995, ob 15. uri na ljubljanskih Zalah. Na dan pogreba bo ležala v vežici sv. Nikolaja na Plečnikovih Zalah.
Za njo žalujejo sinova
Sasa z Majo in Ivan z Marijo, vnuki Eva,
Kristina in Tomaž ter ostalo sorodstvo
VevCe, Ljubljana, Trst, 12. aprila 1995
t
Po pogrebu sporočamo, da je umrl
Milan Oskar Milič
Žalujoči žena Irena, hčerki Maja in Milojka z družino
Slivno, Milan,
12. aprila 1995
Ob smrti dragega očeta Milana izrekajo iskreno sožalje Maji in Milojki
kolegi Distriesta
Ob hudi izgubi dragega Milana izraža iskreno sožalje družinama Milic in Jaklič
odbor SKD I. Gruden in SD Sokol
Ob boleči izgubi Milana Oskarja Milica izreka gospe Ireni in svojcem občuteno sožalje
firma Cremcaffe
Devinsko-nabrežinska sekcija Slovenske skupnosti se klanja spominu svojega prezgodaj umrlega zaslužnega elana in odbornika Milana Milica iz Slivnega. Ženi Ireni, hčerkama Milojki in Maji ter sorodnikom izreka globoko občuteno sožalje.
t
Dne 9. t. m. nas je mirno in tiho zapustila ter se je združila s svojim ljubljenim Rudijem naša draga mama in nona
Kristina Rener vd. Gnili
Pogreb bo jutri, 13. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga.
Posebna zahvala prijazni dr. Jasni Jelenc, vsem zdravnikom in osebju pevmološkega oddelka bolnišnice Santorio ter dragi gospe Laili.
Žalostno vest sporočajo hci Sonja in mož Luci, ljubljena vnukinja Valentina, sestra Ivanka, bratje Ivan, Stanko in Albin z družinami, nona Justina, svakinji Giovanna in Marija z družinama ter ostalo sorodstvo
Trst, 12. aprila 1995
Zbogom
nona KRISTINA Za vedno boš v mojem srcu
tvoja Valentina
Trst, 12. aprila 1995
Žalujejo s Sonjo in družino ob izgubi drage Kristine
vsi bratranci iz Rima, sestrične Marija, Ivanka in Anica z družinami
Trst, 12. aprila 1995
Ob izgubi drage Kristine se pridružujejo žalovanju svojcev družine Vaclik in Delta Santa
Trst, 12. aprila 1995 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Ob bridki izgubi taSCe Kristine Rener vd. Gulli izrekajo iskreno sožalje Albinu Vacliku in svojcem upravni in nadzorni odbor, ravnateljstvo in kolegi Zadružne kraške banke
t
Sporočamo žalostno vest, da nas je 1. aprila zapustil naš ljubljeni mož, oce in nono
Benjamin
Racman
Pogreb bo jutri, 13. aprila, ob 9.30 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga na pokopališče pri sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo žena Marija, hci Gianna z možem Fulviom, ljubljena vnuka Lorenzo in Gianluca ter ostali sorodniki in prijatelji.
Trst, 12. aprila 1995
Ob smrti dragega Milana izreka odbornici Milojki in svojcem iskreno sožalje
SKD Vigred
VINO / MNOŽIČNA UDELEŽBA NA SEJMU VINITALV
ŠOLE / NA POBUDO PEDAGOŠKEGA LICEJA
Briški vinogradniki so se predstavili v Veroni
Njihovo kakovostna vina gredo zelo dobro v prodajo
Slovenski vinogradniki na sejmu Vinitaly
Na letošnjem sejmu Vinitaly so bili prisotni naslednji slovenski vinograniki oz. njihova podjetja iz goriških Brd:
ASCevi - Marjan Pintar, Steverjan; Marcelo in Marino Humar, Steverjan; II Carpino - Cibini -Sošol, Steverjan; posestvo Krapež - Steverjan; zadruga Brda, Steverjan; Boris in David Buzzinelli, Krmin; Maurizio Buzzinelli, Krmin; Remigij in Bogdan GigliC, Steverjan; posestvo Draga - Milan Mikluš, Steverjan; posestvo Fiegl - Oslavje; posestvo Gradnik - dediči, Krmin; Vanda Gradnik - Krmin; posestvo Keber - Krmin; Renato Keber - Krmin; Albin Kurtin - Krmin; Giorgio Marega, Steverjan; Stanislav Mavric, Krmin; Pino Pettarin, Steverjan; Boris in Anton Pintar, Steverjan; Izidor PolenCiC, Krmin; Fernando PolenCiC, Krmin; posestvo Pra di Pradis, Krmin; Marko Primosig, Oslavje; Stanislav Radikon, Oslavje; Edi Skok, Steverjan; Oscar Sturm, Krmin.
V prejšnjih dneh si na sejmišču v Veroni srečal kar precej naših ljudi iz goriških Brd. S težavo si našel kaj Časa za pogovor z njimi, saj je Cisto razumljivo njihovo naj-veCje zanimanje veljalo kupcem, ki so pokuševa-li njihova vina, se zanimali za cene, s seboj jemali lično izdelane reklamne prospekte in vizitke, ter šli naprej. V marsikaterem oziru, tako z že znanimi klienti kot tudi z novimi, pa so se v petih veronskih dneh že sklepale nove kupčije. Marsikateri naš vinogradnik je bil zelo zadovoljen, saj je v svojem razstavnem prostoru imel polno obiskovalcev, drugi so morda kazali manjše zadovoljstvo. Očitno pa je posel vsem dobro tekel, saj so naši Brici ves dan imeli kar polno dela. “Vino je teklo v potokih”, bi lahko rekli, pa Čeprav so ga z njegovimi odlikami obiskovalci le srkali. Le kako bi drugače prišli do konca svojega obiska na tem zares velikem vinskem sejmu!
Vinitaly je zares velika prireditev, ki vsako leto v tem Času privabi na sejmišče v Veroni vse, ki v Italiji prodajajo in kupujejo vino. Na letošnjem že 29. sejmu je bilo prisotnih kar 2.330 razstavljalcev. To je zares velika številka, višja od tistih registriranih v prejšnjih letih. Na ta sejem, to moramo tudi povedati, sicer ne prihajajo tisti vinogradniki, ki imajo že toliko zvestih klientov, da so svojo produkcijo že vnaprej prodali. Prisotnosti
na tem kot na drugih sejmih očitno, vsaj za sedaj, ne potrebujejo veC. Marsikdaj se zgodi, da je nekdo za nekaj let odsoten, potem pa ga ponovno zagledaš. Morda se bo to v prihodnjih letih zgodilo še za koga, tudi med našimi vinogradniki, ki jim je uspelo svoja vina prodati na tuje. Nekateri so nam povedali, da prodajo tudi do 80 odstotkov svojega vina na tuje, predvsem v Nemčijo, Švico, Veliko Britanijo, ZDA in še kam drugam. V poštev ne prihaja samo kvaliteta, marveč tudi nizka vrednost italijanske lire v odnosu do nemške marke in drugih valut. Tudi vino prispeva k uspehu italijanske zunanjetrgovinske bilance. Tudi briško vino. V zadnjem Času je k temu prispevala tudi promocijska akcija v tujini, na Celo katere se je v naši deželi postavila Goriška
trgovinska zbornica, ki je priredila nekaj uspelih poslovnih srečanj v tujini.
V Veroni so tudi letos vinogradniki iz Furla-nije-Julijske krajine razstavljali v že znanem paviljonu št. 15. Skupno nastopanje so tudi tokrat organizirali deželna uprava s svojo kmetijsko ustanovo ERSA ter z deželnim vinskim centrom, ki ima svoj sedež v Vidmu. Letos so tudi kioski, v katerih so tukajšnji vinogradniki ponujali svoja vina, bili drugačni od tistih v prejšnjih letih. Oblikovalci so poskrbeli za novo podobo teh kioskov. Bolj odprti so bili, bolj vidljivi. Najbrž so zaradi tega vsi, ki so šli tam mimo, imeli boljši vpogled, tudi zato ker je vsak raz-stavljalec kar se da prikupno razstavljal svoje steklenice.
VeC kot sto je bilo vinogradnikov in vinarjev
iz naše dežele. Bila so tu velika posestva ter trgovci, kot tudi mali vinogradniki. Seveda v pojem “mali” dajemo tiste vinogradnike, ki imajo na razpolago najmanj kakšnih 50.000 steklenic na leto. Drugače se obisk v Veroni najbrž niti ne izplača, saj je treba za najem kioska, bivanje v Veroni ter vse druge stroške plačati tudi do 10 milijonov lir. Vrh vsega prideš tudi v 750 strani zajeten katalog, ki vsakemu italijanskemu ali tujemu trgovcu omogoča, da v njem najde tvoj pravi naslov.
Med deželnimi so go-riški vinograniki tudi letos prednjačili. Predvsem tisti, ki imajo svoje vinograde v Brdih. Goričanov je v Veroni bilo kar 67. Največ jih je bilo iz Krminske občine, kar 25. Takoj za njimi so bili Steverjanci: bilo jih je enajst. Če upoštevamo še druge občine, najdemo na tretjem mestu Koprivno s šestimi, sledijo Dolenje (5), Gradišče (4), Gorica (3), Fara (3), Slo-vrenc (3), Mariano (2), Ronke (2), po enega pa imata Zagraj in Pieris.
V zvezi z dogajanjem v Veroni v teh dneh moramo dodati še vest, da je Luigi Soini, direktor zadružne kleti v Krmi-nu, dobil priznanje z naslovom “Cangrande”, ki ga že nekaj let podelijo po enemu zastopniku vsake italijanske dežele. Za Furlanijo-Julijsko krajino ga je letos dobil Soini. V obrazložitvi je bilo tudi rečeno, da je pobudnik znanega vina miru.
MARKO VVALTRITSCH
ZDRAVSTVO / STALIŠČE SINDIKATOV
POKRAJINA / SODELOVANJE
Načrt Batatti ni sprejemljiv
Vrsto sindikalnih zborovanj
Marcolinijeva na obisku v Vipavi
Pokrajinska uprava želi poglobiti stike z novoustanovljeno občino
Sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL na Goriškem ne nameravajo kar tako sprejeti načrta preureditve javne zdravstvene službe, ki ga je pripravil glavni ravnatelj Zdravstvene ustanove dr. Pierlui-gi Baratti. To svoje odklonilno stališče so sindikati napovedali že pred nekaj tedni. Sindikati zahtevajo, da se načrt v nekaterih bistvenih točkah spremeni in popravi. Kaj ne gre in kakšni so predlogi sindikatov, pojasnjujejo v teh dneh na odprtih skupščinah. Prva je bila v ponedeljek v Tržiču. Udeležili so se je v velikem številu predvsem starejši občani, upokojenci in po obširni razpravi odločno zavrnili “predlog Baratti”.
Podobna srečanja bodo do konca meseca še v
GradišCu, Ronkah, Gra-dežu, Krminu, TržiCu in Gorici. Jutrišnja skupščina v GradišCu bo ob 18. uri in sicer v občinski sejni dvorani, vabljeni pa so predvsem občani iz krajev na Gradiščanskem. V četrtek bo podobno srečanje v Ronkah, prav tako v občinski sejni dvorani s pričetkom ob 18. uri za občine na ožjem tržiškem območju. Naslednja srečanja bodo 19., 20., 24. in 26. aprila.
Jutri je napovedano tudi srečanje med župani in glavnim ravnateljem Zdravstvene ustanove. V zvezi s tem sindikalne zveze opozarjajo župane, naj v pogovoru upoštevajo mnenje, ki je izšlo iz sestanka v TržiCu. Neprimerno bi bilo namreC načrt akritiCno sprejeti.
Delegacija goriške pokrajinske uprave - vodila jo je predsednica Monica Marcolini, v njej pa sta bila še podpredsednik Claudio Calligaris in odbornik Cesare Oblach - je pred kratkim obiskala Vipavo. Tu se je seznanila z gospodarsko in družbeno stvarnostjo kraja, kjer je bila občina kot samostojna enota ustanovljena šele pred kratkim, ter z možnostmi tesnejšega gospodarskega sodelovanja med Vipavsko in Goriško, ki sta zaradi zgodovine in geografske lege že od nekdaj tesno povezani. Pri tem so ugotovili, da prihajajo v poštev predvsem vinogradništvo in živinoreja ter nekatere panoge kmetijstva.
Predsednica Marcolinijeva je v pogovoru z
upravitelji vipavske občine podcrtala usmeritev goriške pokrajinske uprave, ki teži k vspo-stavljanju Cim boljših dobrososedskih odnosov, v zavesti, da so dobri odnosi predpogoj tudi za tesnejše gospodarsko sodelovanje. Z vzpostavljanjem takih odnosov pa je velikokrat mogoče premostiti tudi zapletene birokratske težave, do katerih prihaja zaradi oddaljenosti od “centra”.
Delegacija goriške pokrajinske uprave si je po pogovorih na občini, ki se jih je udeležil tudi predstavnik ajdovske občine, ogledala vipavsko zadružno klet, ki ima stoletno tradicijo, in sodobno urejeno kmetijsko posestvo.
Pisatelj Alojz Rebula na srečanju z dijaki
Ob branju odlomkov iz njegovih del zanimiv razgovor z letošnjim Prešernovim nagrajencem
Na pedagoškem liceju Simon Gregorčič so v tem šolskem letu priredili kar nekaj zanimivih prireditev. Zadnja je bila na vrsti v petek, ko so dijaki in profesorji pozdravili v svoji sredi letošnjega Prešernovega nagrajenca, prof. Alojza Rebulo. Srečanje je bilo zamišljeno kot prireditev ob dnevu slovenske kulture. Zal so zamisel lahko uresničili šele zdaj s precejšnjo zamudo.
Srečanje je potekalo pretežno v obliki pogovora s prof. Rebulo, dijaki pa so pri-
pravili tudi krajši kulturni spored z branjem odlomkov iz Rebulovih del, razmišljanjem o njegovi literarni poti, pesmijo. Pogovor, ki se je razvil v avditoriju šolskega centra in ki so se ga udeležili tudi dijaki drugih višjih srednjih šol in en razred nižje srednje šole Ivan Trinko, je segal predvsem na področje književnosti, zlasti svetovne.
Na sliki (Fotostudio Reportage) Alojz Rebula med slovenskimi gnriskimi šolniki in dijaki
KINO	OBVESTILA [ ' LEKARNE
GORICA
VITTORIA 18.00-20.00-22.00 »Farinelli, voce regina«. I. Stefano Dionisi in Enrico Lo Verso. Ozvočenje Dolby stereo.
CORSO 17.20-19.40-22.00 »Forrest gump«. I. Tom Hanks.
TRŽIČ
COMUNALE Ni predstave.
H PRIREDITVE
V LJUDSKI KNJIZNia DAMIR FEIGEL V GORICI
bodo jutri ob 18. uri predstavili knjigo Borisa Li-pužiCa Čedermaci današnjega dne. Na predstavitev so vabljeni vsi, posebej pa šolniki, ki jim bo knjiga lahko ustrezen vir informacije o različnih šolskih okoljih.
n RAZSTAVE
V	GALERIJI KINA VIT-TORIA je samo še danes na ogled fotografska in dokumentarna razstava “1896-1918: Kinematograf v Gorici”, ki jo je postavil Kinoatelje v sodelovanju s Slovenskim gledališkim in filmskim muzejem v Ljubljani.
V	GALERIJI KATOLIŠKA KNJIGARNE na
Travniku razstavlja svoja dela akademski slikar Janez Kovačič iz Ljubljane. Razstava bo odprta do 26. t.m. Ogled je možen po umiku knjigarne.
V	KULTURNEM DOMU v Gorici je odprta razstava mlade kiparke Ma-tejke Belle iz Postojne. Razstava, ki jo prireja upravni odbor Kulturnega doma, je na ogled do 20. aprila, ob delavnikih od 9. do 12. ure in med prireditvami.
DRŽAVNA KNJIŽNICA V GORICI s priključeno Mestno knjižnico je zaprta od 10. do 15. aprila. V tem Času bo delovala samo služba za izposojanje knjig med 11.30 in 13.00.
IZLETI
SPD GORICA priredi na velikonočni ponedeljek izlet v Bardo v Terski dolini (etnografski muzej), podzemsko jamo v bližnjem Zavrhu (Villa-nova) in na goro Berna-dijo. Ob povratku postanek v krajih, kjer se prideluje znano vino raman-dolo. Prevoz z lastnimi sredstvi, odhod ob “sprejemljivi” uri. Izlet bo vodil Zdenko Vogrič.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV prireja od 22. do 27. maja izlet v Ligurio in na Ažurno obalo. Prenočevali bodo v San Remu in od tam obiskovali zanimive kraje Ligurie, Nizzo, Montecarlo. Predviden je tudi celodnevni izlet v Turin. Vpisovanje ob sredah samo na sedežu do 19. aprila.
SKD KREMENJAK -JAMLJE in VZPI-ANPI DOL-JAMLJE prirejata 4. junija 1995 enodnevni avtobusni izlet v Dražgoše, Begunje, na Bled in v Vintgar. Prijave sprejemajo Igor Kobal, Ettore Moro, Mario Croselli do oddaje mest v avtobusu.
POGREBI
Danes v Gorici ob 12.45, Attilio Borin, iz bolnišnice Janeza od Boga v Ronke, ob 13.15, Er-minio Visintin iz splošne bolnišnice v Zagraj.
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
AL GIARDINO (Baldi-ni), Korzo Verdi 57, tel. 531879
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
OBČINSKA 2, Ul. Aulo Manlio 14/B, tel. 480405.
Ponižanja, krivice, vse, kar si doživel, komu bridkost, trpljenje, naj bi razodel?
NihCe ne bo verjel, kdor ni poskusil in trpel
12.4.1992	12.4.1995
Vladislav Pahor
(VENČEK)
V SPOMIN
Mineva tretje leto, ko nas je v dnevih razcvetene narave nepričakovano zapustil naš dragi Lado, nesebični mož in oCe, ter kot se ga še vedno spominjajo njegovi številni prijatelji in še živeči soborci, tudi dober prijatelj in tovariš. Hudo nam je ob misli, ker ni dočakal, da bi se mu uresničila njegova velika življenjska želja, da bi vsem nam in svetu dokazal, da ni nikoli v življenju storil ničesar takega, kar so mu v preteklosti naprtili njegovi maloštevilni, a močni sovražniki. Po skoraj 40 let trajajočih muCnih prizadevanjih je bila v letu 1994 le dosežena težko izbojevana rehabilitacija montiranega, lažnega sodnega procesa izpred 50. let, ko je bil kruto iztrgan iz kroga svojih domačih za dolgih 9 let. Strašna krivica je bila popravljena, toda za Ladota žal prepozno. Bridki spomini ostajajo z nami.
Zena Cvetka in hčerka Zarja z družino Standrež, 12. aprila 1995
___ ŠOLSTVO / MINISTRSKI NACRT GLEDE SLOVENSKE SEKCIJE ITI
SOVODNJE / PRED OBČINSKIMI VOLITVAMI
Solniki in dijaki proti zdmžitvi treh zavodov
Protest in sklic skupščine SSŠ - Dijaki so včeraj stavkali
Volilni program kandidatov SSk
Savo Klede in kandidati za občinski svet obljubljajo resno in skrbno upravljanje občine
Odbor Sindikata slovenske šole - tajništvo Gorica je večji del svoje zadnje seje namenil razpravi glede namere ministrstva za šolstvo, ki načrtuje za prihodnje šolsko leto v okviru racionaliza-cije šolskega omrežja združitev kar treh slovenskih zavodov. Tako naj bi se slovenski oddelek teh-Uičnega industrijskega zavoda Galileo Galilei kar pridružil tehničnemu trgovskemu zavodu Žiga Zois in poklicnemu trgovskemu zavodu Ivan Cankar.
Sindikat slovenske šole, ki je bil pred leti med glavnimi pobudniki usta-Uovitve slovenskega oddelka na italijanskem industrijskem zavodu, je po daljši razpravi odločil, da ko protestiral proti take-Uiu ravnanju pri pristojnih organih. Protest sindikata temelji na treh predpostavkah:
1)	taka odločba šolskega ministrstva nima pravnih osnov, saj ni mogoče priključiti neke sekcije, ki kot taka ne obstaja, v kolikor je ministrstvo dovolilo odprtje posameznih razredov na podlagi zakona 1012, ni pa v smislu tega še izšel odlok pred-sednika republike o ustanovitvi omenjega zavoda;
2)	združitev treh zavodov s tako različnimi Usmeritvami je iz vsakomur razumljivih didaktičnih in organizacijskih razlogov nesprejemljiva;
3)	taka odločitev je šla Povsem mimo zahtev naše narodnostne skupnosti, ki je že več let Zahtevala osamosvojitev
sekcije” ITI in bi kvečjemu pristala na združitev bodočega slovenskega in-
dustrijskega zavoda s tehničnim trgovskim zavodom 2iga Zois.
Odbor Sindikata slovenske šole je poleg tega še sklenil, da bo o teh vprašanjih spodbudil širšo razpravo z vsemi šolniki. V ta namen so odločili, da skličejo v četrtek, 27. aprila, sindikalno zborovanje, ki bo v slovenskem šolskem centru v Ul. Puccini od 12. ure dalje. Na zborovanju bodo razpravljali predvsem o šolski racionalizaciji in o delovni pogodbi šolnikov. Istega dne bo v šolskem centru, s pričetkom ob 18. uri, tudi sestanek s starši dijakov slovenskega oddelka zavoda ITI Galilei in predstavniki sindikata.
Na namero ministrstva za šolstvo o upravni
združitvi treh zavodov so včeraj s protestno stavko odgovorih tudi dijaki slovenskih višjih srednjih šol. V pisnem sporočilu o razlogih protesta in nasprotovanju usmeritvi šolskega ministrstva glede ti. racionalizacije dijaki navajajo štiri razloge: slovenska sekcija industrijskega zavoda Galilei je edina vez med italijanskimi in slovenskimi dijaki in prispeva k spoznavanju slovenske kulture v italijanskem okolju; v šolskem centru, kjer delujejo ostale slovenske višje srednje šole, ni opremeljenih laboratorijev, kakršne potrebuje oddelek industrijskega zavoda s specializacijo v informatiki za specifični pouk; skupno upravljanje treh šolskih zavodov s
tako različno usmeritvijo bi predstavljalo velike težave za upravno osebje; upravna združitev oziroma priključitev slovenske sekcije zavoda ITI Galilei bi v bistvu pomenila zapiranje v ozek krog, nekakšno getizacijo.
Glede odziva na včerajšnjo stavko pa smo zabeležili naslednje podatke: stavkala je velika večina dijakov na gimnaziji - liceju Primož Trubar, na trgovskih zavodih Ivan Cankar in Žiga Zois. Nekaj dijakov je po informacijah iz šole stavkalo na pedagoškem liceju Simon Gregorčič, medtem ko se dijaki slovenske sekcije ITI Galileo Galilei protesta niso udeležili, menda zaradi sočasnosti stavke z razstavo Tecno-soft.
Dela pri Rdeči hiši: trgovci verjamejo, pa ne povsem
Goriški trgovci, pravzaprav njihovo strokovno združenje ASCOM, zelo skrbno spremljajo potek del na območju mejnega prehoda pri Rdeči hiši, obenem pa ugotavljajo, da je zaradi zapore prehoda dotok kupcev iz Slovenije manjši. Mednarodni mejni prehod Vrtojba - Standrež namreč ni bil zamišljen za tolikšen promet, predvsem pa ne iz šempetrske smeri.
Trgovce kljub zagotovilom, da bodo dela dokončana v predvidenem roku 45 do 60 dni, zaskrblja možnost, da bi se utegnil ta rok podaljšati zaradi skorajšnjih velikonočnih praznikov, državnega praznika 25. aprila, prvomajskih praznikov itd.
Te pomisleke in skrbi je predsednik združenja trgovcev Giovanni Bi-sesi predočil goriškemu prefektu De
Matteisu. Slednji je namreč obljubil, da se bo osebno zavzel za to, da se dela za namestitev posebnih kabin na mejnem prehodu dokončajo v predvidenem roku, piše v tiskovnem poročilu. Združenje ASCOM smatra, da je zagotovilo prefekta v tem smislu trdno jamstvo, da se bodo stvari odvijale res po napovedi. Vsekakor pa goriški trgovci nameravajo tudi v prihodnje zelo pozorno spremljati celotno zadevo. Ne zaradi želje po polemikah ali spodbujanju raznih sporov. Polemikam se bodo skušah zavestno ogniti, kajti napetosti je v mestu že dovolj in preveč. Trgovci smatrajo, da je za napredek in razreševanje vprašanj bolj primerno drugačno ozračje, v katerem mora imeti sodelovanje pomembno mesto.
V Sovodnjah je sekcija SSk predstavila svojega kandidata za župana Sava Kledeta in kandidate za občinski svet (na sliki - Fo-tostudio Reportage). Po uvodnih besedah načelnika svetovalske skupine SSk Branka Černiča je pokrajinski predsednik stranke dr. Stefan Bukovec predstavil Kledeta. Označil ga je kot organizacijsko sposobnega človeka, ki bo gotovo kljuboval upraviteljskim težavam in znal skupaj z ostalimi kandidati uresničiti zastavljeni program. Sovodenjce je zato pozval naj po 45 letih zaupajo upravo kandidatom
SSk, ker so ti ljudje res vredni zaupanja.
Savo Klede je predstavil smernice svojega programa, ki pod geslom “Z nami za boljšo upravo” podrobno obravnava vsa upravna področja, zatem pa je predstavil še kandidate za občinski svet: Danica Zotti por. Fantin z Vrha, uradnica na ustanovi ERSA; Barbara Žerjal por. Devetak iz Gorice, šolska postrežnica; Doriana Devetak por. Bagon iz Sovodenj, tajnica, aktivna pri društvu Danica; Marjan Černič iz Rupe, zoboteh-nik, aktiven v športnih organizacijah; Julij Ožbot ži-
vi v Sovodnjah, bil je zaposlen na raznih pomorskih družbah, sedsaj je upokojenec; Benjamin Černič z Vrha, šolski uradnik in športni delavec; Ivo Kovic (Ivic) iz Rupe, predsednik društva Rupa-Peč in dolgoletni občinski svetovalec; Diego Paoletti iz Rupe, doktor biologije in poznavalec ekoloških problemov; Ivo Devetak z Vrha, aktiven v športnih društvih, shokovnjak v vrtnarstvu; Jožko Perkon s Peči, diplomiral v ekonomiji, knjigovodja na zavodu ERSA; Branko Černič, upokojeni bolničar, ima dolgoletne izkušnje kot socialni delavec in občinski svetovalec.
Pozdrav je prinesel tudi deželni tajnik SSk Martin Brecelj, sklepno misel pa je podal Branko Černič. Dejal je, da pri upravljanju občine ni malo dela, kljub temu pa je zagotovil občanom, da bodo, v primeru izvolitve, resno in skrbno upravljali občino. Ce pa bodo stopili v opozicijo, bo njihovo sodelovanje jasno in konkretno, kot je bilo do sedaj.
Nocoj srečanje Občinske enotnosti
Tudi sovodenjska lista Občinske enotnosh bo na javnih srečanjih predstavila svoje kandidate za občinsko upravo. Županski kandidat Igor Pete jan in kandidati za občinski svet vabijo vse občane na srečanje nocoj ob 20.30 v občinski sejni dvorani. Predstavih svoj program za 4-letno upravljanje občine in odgovarjati na vprašanja občanov. Občinska enotnost bo podobna srečanja priredila po zaselkih v občini: jutri ob 20.30 na Peči (v društvenih prostorih v Ronku), prihodnji teden pa še v Ga-brjah (torek), na Vrhu (četrtek) in v gost. Pri Francetu v Sovodnjah (petek)-
Predstavitev knjige o šolstvu pri manjšinah Čedermaci današnjega dne
Jutri ob 18. uri bodo v Ljudski knjižnici Damir Feigel predstavili knjigo Borisa Lipužiča Čedermaci današnjega dne, ki je izšla pred tremi tedni v Ljubljani. Predstavitev sodi nied redke dejavnosti, ki si jih lahko Privošči v tem obdobju knjižnica za-mdi pomanjkanja sredstev, toda tok-mt je izrecen interes založniškega Podjetja Enotnost, ki želi predstaviti to knjigo v vseh treh zamejstvih: v Po-mbju, na Koroškem, na Tržaškem in pri nas.
Pisec je objavil v knjigi enajst pogo-vorov, ki jih je imel lani z raznimi Poznavalci manjšinskih šolskih razmer. Iz njih zvemo za zakonski, druž-oeni, ekonomski, demografski in tudi pedagoški položaj šol od Milj do Speha in od Celovca do Monoštra. Uvod )e napisal dr. Vladimir Klemenčič, raziskovalec politično-geografskih pro-olernov manjšin. Na predstavitev so vabljeni vsi, posebej pa šolniki, ki jim Do knjiga lahko ustrezen vir informa-C1)e o različnih šolskih okoljih. (AR)
LOTERIJA / DRUGIČ V NEKAJ DNEH
Se en dobitek za 100 milijonov
Zmagal je Paolo Gergolet, kije bil svojčas vpleten tudi v rop
V kavami pri Rdeči hiši se je sreča ponovno nasmehnila kupcu srečke “Graha e vinci”. Tokrat je “popraskal in zmagal” Goričan Paolo Gergolet, ki je na srečki našel tri ase in na mah zaslužil 100 milijonov lir. Le nekaj dni prej je drugi igralec zadel enak dobitek v Podturnu. Zanimivo je, da je Gergolet star znanec pravice. Vpleten je bil tudi v rop na račun igralca, ki se je vračal iz novogoriške igralnice. No, tokrat je do denarja prišel po lažji in predvsem zakoniti poti. Na sliki (F. Reportage) Gergolet z upraviteljico bara, ki mu je prodala srečko
V	prometni nesreči ranjen
dijak šole Ivan Cankar
V	Pevmi, v kraju, ki mu domačini pravijo Na hribu - uradno je to via Bellaveduta, se je včeraj okrog osme ure pripetila precej huda nesreča. Prišlo je do trčenja med skuterjem, ki ga je upravljal 17-letni Aljoša Jakin, z Oslavja, dijak 4. razreda zavoda Ivan Cankar, in avtomobilom, ki ga je vozila 50-letna Bogdana Bevčar, ki stanuje na isti ulici, na številki 5/a.
V	nesreči se je precej težko poškodoval skuterist, ki je bil ob tisti uri (nekaj minut po 8. uri) namenjen v šolo in je vozil v smeri proti Gorici. Sprejeli so ga na zdravljenje na ortopedskem oddelku splošne bolnišnice s prognozo ozdravitve v štiridesetih dneh, v kolikor ne bo prišlo do kasnejših komplikacij, zaradi zloma kolka na desni nogi, zloma desne roke in drugih poškodb. Voznica ford fieste v nesreči ni bila poškodovana. Zapisnik o prometni nesreči je sestavila prometna policija.
NOVICE
Sodnik Gherardo Colombo bo v petek govoril v Gorici
Sodnik Gherardo Colombo, član milanskega “poola”, ki raziskuje podkupninske afere, bo v petek ob 17.30 govoril na javnem srečanju na temo Zakonitost in pravičnost, ki bo v sejni dvorani Goriške pokrajine. Srečanje prirejata združenje “Ustava, pluralizem, demokracija” in krožek “Giulio Pastore”. Predstavnika organizatorjev Daniela Calligaris in Lucio Gregoretti pojasnjujeta, da sta milanskega sodnika povabila ne samo za obračun dela, s katerim je sodstvo razgalilo sistem podkupnin in prispevalo k ponovni vzpostavitvi pravne države, temveč tudi z namenom, da se javno mnenje aktivneje zoperstavi vsakemu poskusu likvidacije izkušnje “čistih rok” oziroma ogrožanju neodvisnosti sodstva.
Predavanje o goriških Židih
Goriški krožek Lige za okolje “Terra” prireja nocoj ob 20.30 v socialnem centru v Ul. Baiamonti predavanje dr. Oriette Altieri o goriški židovski skupnosti in njenem kulturnem in gospodarskem prispevku v večetnični goriški stvarnosti.
V	nedeljo, 23. tim., bo krožek priredil vodeni izlet po Rilkejevi stezi pri Devinu.
Nesreča skuteristke
V	prometni nesreči, ki se je zgodila včeraj pozno popoldne pri mirenskem letališču, se je ranila 67-letna Nives Braida iz Gorice, ul. Cipriani 24. V bolnišnici so ji ugotovili močan udarec v glavo in zlom reber ter jo pridržali na zdravljenju za deset dni. Skuteristko je zadel tovornjak, ki je vozil v smeri proti Trstu.
VIDEM / NEPRAVILNOSTI PRI KANDIDATURAH
Priprt odbornik Emilio Gottardo
Skupaj z njim aretirali še devet oseb
VIDEM - Volilna kampanja za videmsko občino in pokrajino se ni začela ob najboljših obetih. Po zapletljajih za oblikovanje kandidatnih list se za podpise, ki so bili potrebni za predstavitev kandidatov, zanima sodstvo. Na zahtevo videmskega tožilstva je sodnik za predhodno preiskavo Enzo Turel podpisal kakih deset zapornih nalogov. Med aretiranimi je odbornik za okolje Emiho Gottardo (Zeleni golobice), ki mu je župan poveril mandat za overovljenje podpisov. Poleg odbornika pa so bili aretirani tudi uslužbenci občinskega volilnega urada.
Z obtožbo ponaredbe so bili areirani poleg Gottar-da občinski uslužbenci Rossella Pischiutta, Marco Tamburrini, Maurizio De
Biaggio, Giuseppino Bar-tolomeoli, Elisabetta Zorzi in Eliana Tempo Lodolo, predsednik okrožja Chia-vris Alberto Bertossi, kan-clist videmskega sodišča Gasparre Renda, občinski tajnik občine Montenars Angelo Porcaro in častni videmski vicepretor Elisabetta Mizzau. Z izjemo Mizzauove, ki je zaprta v kaznilnici v Tolmeču in katere odgovornosti bo raziskovalo beneško sodstvo, je sodnik za predhodno preiskavo Turel vsem ostalim dovolil na hišni pripor.
Sef videmskega državnega tožilstva Giorgio Caruso je novinarjem povedal, da je bilo tožilstvo seznanjeno z novico o domnevnih lažnih podpisih na kandidatnih seznamih. Zato je odredilo prei-
skavo na vzorcu predloženih kandidatur in odkrilo vrsto lažnih podpisov. Kaže, da so lažne podpise odkrili na kandidatnih seznamih skoraj vseh strank, ki sodelujejo na volitvah (Nacionalno zavezništvo, Forza Italia, Krščanski demokratski center, Forlanska liga, Lista Pannella, Demokratična stranka levice, Zeleni golobice in »Za Videm«), Caruso je tudi povedal, da tožilstvo še ni končalo z delom in še nadaljuje s preiskavo. Zato ni izključeno, da bodo v prihodnjih dneh možni še drugi ukrepi. Aretacije zaenkrat niso vplivale na potek predvolilne kampanje, vprašanje pa je, ali so zaradi ugotovljenih nepravilnosti predložene kandidature še veljavne.
PISMO UREDNIŠTVU
Pred kratkim je tekla v časopisu polemika o vpisu dijakov na višje šole in o presoji kvahtete šol. Menda je padla beseda tudi o učnem kadru. Sama bi pa rada seznanila širšo javnost o tem, kako se šolniki lahko izobražujemo (ali pa tudi ne). Za sposoben in izobražen učni kader ni nikomur mar, ali vsaj zelo redkim, ki so na vodstvenih položajih.
Za nami so Primorski slovenistični dnevi, kjer so se v treh dneh zvrstila strokovna predavanja o jeziku in književnosti. Šolski skrbnik je na predlog Slavističnega društva iz Trsta in ustanove IRRSAE poslal na šole priporočilo, s katerim daje možnost, da se predavanj posamezniki lahko udeležimo po ravnateljevi uvidevnosti. Težava nastane takrat, ko bi profesor moral zapustiti razred, ravnatelj pa bi moral poskrbeti za nadomeščanje. Na nekaterih šolah ne najdemo in ne najdemo izhoda iz te slepe ulice. Največkrat je rečeno, da se lahko preda-vanj udeležiš šele po končani učni obveznosti v razredu, torej v prostem času, ker pač ni mogoče prilagoditi urnika. Rešitev je kratka, jasna in po liniji najmanjšega odpora. Nepotrebno je torej skrbnikovo priporočilo, da se umik lahko prilagodi potrebam, nepotrebno je pošiljati program predavanj na šole, nepotreben je ves trud Slavističnega društva in pokrovitelja IRRSAE, ki skušata omogočiti organizirano izpopolnjevanje. Res je sistem šolstva v Italiji pretirano zbirokratiziran, res pa je tudi, da ni tako prepotrebne dobre volje pri nekaterih vodstvih šol, ki si na tak način pač umijejo roke. Bolje je zaplankan profesor v razredu kot manjkajoči na izobraževanju.
Primorski slovenistični dnevi, ki se vrste izmenično v Trstu, Novi Gorici in Kopm, so namenjeni predvsem slavistom, profesorjem slovenščine, da se obogatijo z novostmi iz svoje stroke. Večji del nas je moral ostati v teh dneh v dopoldanskem času v razredu, vsaj po številu udeležencev šolnikov sodeč, pri dražili smo se lahko le v popoldanskem času in še ujeli del programa. Pa to se ni zgodilo ne prvič in vem, da tudi ne zadnjič.
Vem, da je težko spremeniti že utečeni urnik za dan ali dva, nemogoče pa to ni, saj smo pripravljeni svojo odsotnost tudi nadoknaditi v prihodnjih dneh, pa čeprav prejšnje dni prisostvujemo predavanjem po ves dan. Ce na šoli ni posluha za izobraževanje, lahko samo v prostem času nadomestiš zamujeno.
Vsako leto se odvija v Sloveniji tri dnevno Zborovanje slavistov, kjer se pravtako zvrstijo predavanja o jeziku, didaktiki in književnosti. V prejšnjih
letih se nas je iz zamejstva udeležilo tega pomembnega srečanja kar nekaj slavistov (od 10 do 15), v zadnjih letih pa vedno manj, komaj dva ah trije posamezniki. Ah se čudite? Jaz ne, ker so pogoji vedno isti kot prej opisani, le s to razliko, da se tem »manevrom« okoh dovoljenja, pridružijo še stroški za pot in bivanje. Naši kolegi iz Slovenije, ki se udeležijo tega zborovanja, so tri dni oproščeni pouka in dobijo povrnjene stroške. Zamejski slavisti, ki pa bi po svoji stroki morah biti tudi med njimi, pa največkrat nimamo ne dovoljenja, kaj šele povrnjenih stroškov. Moram poudariti, da so nekatera vodstva šol zelo ozaveščena in kljub neobvezujočemu skrbnikovemu priporočilu vzpodbujajo k udeležbi, za nekatera pa je to le »golo in zgolj pohajanje«.
Podobno se h godi, če pelješ dijake v Slovenijo na zaključno Cankarjevo tekmovanje v znanju materinščine. Vsako leto se naši dijaki iz zamejstva zelo dobro uvrstijo in pokažejo dovolj trdno znanje v materinščini, posebno če upoštevamo okolje, v katerem živijo. Na šolah pa se pokaže prav mačehovski odnos do te prireditve, v katero vendar vložimo dijaki in profesorji veliko prostega časa in volje.
Kdo se ne bi po toliko letih upehal in vrgel puške v koruzo? Slavistično društvo Trst - Gorica - Videm je skupaj s Sindikatom slovenske šole, in pred leti je posegel tudi pedagoški svetovalec prof. Silvo Fatur, letos so med pokrovitelji še Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije, Slavistično društvo Slovenije in IRRSAE poiskalo vse možne pod, da bi prišli do ustrezne rešitve, vendar še vedno vse temelji na domeni. Šolski skrbnik napiše le priporočilo, ki ravnatelje ne obvezuje, da ga morajo upoštevati. Le - če je dobra volja, razumevanje in razsvetljenost, se da kaj urediti, če se držimo pa samo birokratskih navodil, pa čisto nič.
Večkrat letijo pripombe na račun šolnikov, njihovega dela, strokovnosti in podobnega, malo jih pa verjetno ve, kako težko, ali včasih skoraj nemogoče, se je prebiti skozi marsikateri zid. Znanost toliko napreduje, da jo kot posameznik težko dohitevaš, nujno so potrebna širša strokovna oza-veščanja. Kako naj šolnik vnaša novosti v pouk, naj učence in dijake bogati z njimi, če jih niti sam ni deležen. Vsaka stroka, posebej še slovenistična, in vedenje o njej, je za znanje materinščine v zamejstvu prepotrebna osvežitve in prevetritve.
2e dolgo mi je to ležalo na duši, odleglo mi pa tudi zdaj ne bo, ker vem, da je prava rešitev še daleč.
Olga Lupine
PATRONAT INAC SVETUJE
Civilna invalidnina se ne preoblikuje vedno v socialno pokojnino
Vpr.: »Pišem vam v imenu moje bolehne mame, ki je bila že pred desetimi leti priznana za stoodstotnega invalida. Od prefekture je prejemala civilno invalidnino vse do 65. leta. Nato so ji odvzeli knjižico in rekli naj se obme na INPS. Pri okencu so ml odsvetovali, da vložim prošnjo za socialno pokojnino, ker ima 6 milijonov lir dohodkov in zato nima pravice do te sicer majhne pokojnine. To se mi ne zdi prav, saj je sedaj na stara leta Se bolj socialno ogrožena in potrebna finančne pomoči, kot v prejšnjih letih. Je res zakon tako krivičen? « O. S.
Po vsaki logiki so nerazumljiva in protislovna zakonska določila, ki urejujejo pravico do civilne invahdnine in socialne pokojnine. Čeprav gre za iste upravičence, se v časovnem zaporedju aplicirajo različne norme in tudi pristojnost ugotavljanja pravice do me-sečnine in prevzema finančnega bremena je poverjena dvema ločenima inštitucijama.
Do 65. leta starosti je prefektura tista, ki izplačuje invalidnino osebam, katerim je posebna zdravstvena komisija priznala status civilnega invalida. Pravico do na-
domestila pogojuje dohodkovno stanje: dvotretjinski invalidi ne smejo imeti več kot
4.641.000	lir letnega dohodka, medtem ko je za stoodstotne invalide dohodkovni razpon znatno širši, vse do
14.655.000	lir. Po 65. letu civilna invalidnina zapade in jo nadomesti socialna pokojnina, ki jo izplačuje zavod INPS. Dohodkovni pogoji pa so strožji, saj italijanski državljan - ne glede na morebitno stopnjo invalidnosti - lahko uveljavi socialno pokojnino do osebnega dohodka
4.641.000	lir. Kdor je poročen pa mora javiti tudi zakončev dohodek: če je skupni dohodek nižji od
14.655.000	lir, INPS prizna celotno pokojnino, v znižanem znesku pa vse do skupnega dohodka
19.269.000	lir. Pri ugotavljanju pravice do socialne pokojnine sploh ne upoštevajo civilne invalidnosti in stoodstotni invalidi so dejansko diskriminirani. V tem smislu se je pred kratkim izreklo tudi kasacijsko sodišče, ki je pozvalo parlament, naj primemo zakonsko urepa in odpravi to očitno krivico. Dokler ne bo stopil v veljavo nov zakon, pa z uveljavitjo socialne pokojnine ne bo nič. (B)
IZ MOJIH SPOMINOV/1 0
Slovenska
šola
in jaz
Ksenua Levak
Čeprav nisem nikdar preveč zaupala zdravnikom, sem se po sili razmer vdala. »Saj ne bo nič hudega, čez tri dni boš spet v šoli,« je pripomnila kolegica. Tokrat ji nisem verjela, ker sem čutila, da gre za nekaj resnega in hudega. Z možem sva peš prišla v bolnišnico. Sprejela me je spokojna, bela tišina. Kar prijetna se mi je zdela, ko sem se spomnila na hrup v razredih. Približal se mi je zdravnik, pravi gospod, če sem ga primerjala s svojimi nadrejenimi. Pregledal me je in takoj videl, da se ni šaliti, zato so me na vrat na nos odpeljali v deseto nadstropje. Tam sem ostala dolgih 32 dni, ki pa so zelo hitro minili, ker sem se navzlic svojemu nerazpoloženju do bolnišnice odlično znašla. Osebje je bilo do mene izredno prijazno, zdravniki pa pozorni, prizadevni in vešči. Glede-na to, da sem bila toliko dni v katinarski bolnišnici, lahko upravičeno trdim, da sem si na Kati-nari pridobila domovinsko pravico.
Ko sem prva leta tam poučevala, je šola res bila nekaj vredna. Dijaki in starši so bili v glavnem zadovoljni z doseženimi uspehi, profesorji pa moralno poplačani za svoj trud. V naslednjih desetletjih je šola počasi, skoraj neopazno začela drseti navzdol. Po vsakem novem odloku je bilo slabše. Profesor mora zdaj popravljati napake, ki so se zakoreninile že v osnovni šoli in jih je težko odpraviti. Dijaki mešajo slovenski pravopis z italijanskim in nemškim. Vestno popravljanje domačih in šolskih nalog postaja vedno bolj naporno, včasih naravnost mučno. Zavedam se, da živimo v dobi elektronike in računalnikov, to pa še ne opravičuje vseh protislovij in zmot sodobnega življenja.
Ko končujem svoje spomine na slovensko šolo, slišim po radiu, da je na stotine profesorjev v zadnjem hipu prosilo za predčasno upokojitev. Zdrznem se. Kako je to sploh mogoče? Cernu tak beg v pokoj? Kje so ideali mladih? Kje so tiste vrednote, ki so mene z vsem srcem navezale na šolo? Se je mar vse to razblinilo? Trdno upam, da se ni, da bo kmalu spet bolje.
KONEC
CERTIFICATI Dl CREDITO DEL TESORO
■	CCT so obveznice s koriščenjem 1. aprila 1995 in zapadlostjo 1. aprila 2002.
■	Obresti so izplačljive ob koncu vsakega polletja. Prvi kupon s 5,5% bruto obrestmi bo izplačan 1. oktobra 1995 z izvedenimi davčnimi odbitki. Znesek naslednjih kuponov izplačljiv 1. aprila in 1. oktobra za vsako leto trajanja posojila, bo odvisen od bruto donosa šestmesečnih BOT glede na dražbo, ki je bila mesec pred zapadlostjo kupona, s poviškom premije 0,30 na semester.
■	Obveznice so dodeljene po proceduri, ki je namenjena bančnim ustanovam in drugim finančnim operaterjem, brez osnovne cene.
■	Dejanski čisti donos prejšnje prodaje CCT je znašal letno 11,99%.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Zasebni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih zavoda Banca dTtalia in pri bančnih zavodih do 13.30 dne 13. aprila.
■	Obveznice CCT se koristijo s 1. aprilom: ob vplačilu (19. aprila) bo treba vplačati poleg cene, iznesene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir.
■	Podrobnejše informacije nudi vaša banka.
-FARGO
FINE CHEMICALS
34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA
KOPRIMA
— :
sesiiEi«..
FARGO
FINE CHEMICALS
34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA
BIOPRIMA
COSMETICS ITALV
TRGI / BREZ PRESENEČENJ
VINO / V VERONI SE JE VČERAJ KONČAL VINITALV
Lira razmeroma stabilna, bona pa ohromela
Optimizem centralne banke
Poraba vina peša, kakovost pa rasle
Med rekordnim številom razstavljalcev tudi briški vinogradniki in vinarska podjetja iz Slovenije
SRE ČET PET PON TOR
1713,4	1712,5	1704,4	1717,5 1726,7
43,2 1205,5	1225,2 1225,9
RIM - Začetek tedna je na italijanskih valutnih trgih potekel razmeroma mirno, z stabilnim tečajem lire v razmerju z marko, ki je nihala okrog 1.225 lir, Potem ko je konec preteklega tedna veljala 1.235 lir. V zameno je italijanski bankovec popustil v menjavi z dolarjem, ki je glede na ponedeljek včeraj pridobil skoraj 10 lir in se po teCaju banke Italije ustavil pri 1.726,74 lire. Povsem drugačno je bilo obnašanje zelenega bankovca v New Yorku, kjer je izgubil do vseh glavnih valut, z edino, in seveda pozitivno izjemo jena.
»Marka je precenjena, lira in tudi dolar pa sta globoko podcenjena,« je včeraj na tiskovni konferenci, ki jo je imel v rimnskem senatu, izjavil predsednik nemške Bundesbank Hans Tietmeyer in tako ponovil 2e veCrat izrečeno sodbo, s katero se strinja tudi večina mednarodnih analitikov. Guverner Banke Italije Fazio pa je o valutni krizi in o monetarnih gibanjih včeraj razpravljal s predstavniki najvecjih italijanskih bančnih zavodov in jim posredoval celo vrsto Ugodnih znakov, ki jih je zabeležila centralna banka: gospodarski zagon, ki se je bil začel v severovzhodnem predelu države, se širi na ves polotok, inflacijska tveganja so omejena, obrestne mere se poCasi nižajo, medvalutni tečaji pa kažejo težnjo po stabilizaciji, in konCno, podatki govorijo, da rastejo tudi proizvodne investicije.
Za dokončni izhod iz krize pa bo morala Italija Tešiti problem svoje kronične politične liestabilnosti,: ki močno vpliva na denarne in finančne trge. Milanski borzni trg na primer že Čuti bližajočo se volilno Preizkušnjo, o Čemer priCa velika previdnost operaterjev. Tako je tudi vCeraj preživel povsem brezbarven dan z manj kot 370 milijard lir skupne vrednosti poslov in z rahlim znižanjem kazalcev (zadnji Mibtel je pokazal upad za 0,25 odstotka).
VERONA - »Nekaj zares veličastnega.« To bi lahko za uvod povsem upravičeno povedali o letošnjem sejmu Vinitaly, ki se je včeraj končal v Veroni. Udeležba je presegla vsa pričakovanja, zaCenši s številom razstavljalcev, ki jih je bilo 2.330. To je svojevrsten rekord, saj pomeni kar 16 odstotkov veC kot leto prej, ki je bilo že rekordno. Prav zaradi tega vsi niso mogh v sicer velike paviljone, zato so letos za nove prišleke postavili velike platnene šotore, ki so sicer na marsikaterem sejmu že prišli v modo. Razlog za tako veliko udeležbo je tudi v večji in boljši proizvodnji vin, pa tudi v splošnem zmanjšanju porabe. Zaloge vin, še zlasti tistih, ki nimajo velikega renomeja, se kopičijo. V zadnjih desetih letih je namreč poraba vina v Italiji padla skoraj za polovico. Živahna propaganda za razne shujševalne kure kot tudi zdravniški nasveti glede uživanja alkohola, so seveda naredili svoje. Na veronskem sejmu so tako veliko pozornost posvetih podatkom o porabi vina v Franciji, ki pričajo, da tamkajšnja velika poraba vina prav nic ne škodi ljudem. Francijo v tem oziru primerjajo z ZDA, kjer vina ne pijejo, ker so obsedeni z raznimi dietami, vendar kljub temu trpijo
za debelostjo.
Izvoz vina veliko prispeva k ugodnim trendom italijanske zunanjetrgovinske bilance, posebno v zadnjem Času, ko se dobra italijanska vina - seveda tudi zaradi podcenjenosti lire - odlično prodajajo v tujini. Najslovitejša italijanska vina, kot npr. tista iz Piemonta, Toskane in Veneta, so v tujini sicer znana že dobro stoletje. V zadnjem Času so se jim pridružila tudi furlanska in briška vina, nekateri slovenski vinogradniki iz Brd pa izvažajo že kar 80 odstotkov svojega vinskega pridelka.
Podcenjenost lire je bila najbrž tudi razlog, da smo na sejmišču dobili vtis, da je bila navzočnost tujih proizvajalcev letos sorazmerno šibkejša kot v prejšnjih letih. Francoska, nemška ah kakšno drugo vino danes stežka najdejo pot na italijanski trg. Seveda bodo tisti, ki želijo plačati drago steklenico, še vedno kupovali francoska, posebno peneCa vina. Vendar pa druga vina težko pridejo na to tržišče, Ce seveda izvzamemo vina iz južnoameriških držav, ki vztrajno, tudi z nizkimi cenami iščejo svoj prostor v Evropi.
Na Vinitaly ne prihajajo samo tisti, ki želijo svoja vina ponudih italijanskim trgovcem, pa Čeprav
je to primarnega značaja. Udeležujejo se ga tudi tuji trgovci, ki jih zanimajo predvsem italijanska vina, pogledajo pa tudi v kioske tujih razstavljalcev. V paviljonu, kjer so razstavljali tujci, je bil tudi skromen kiosk osmih podjetij iz Slovenije, ki so razstavljala pod okriljem Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije. Prisotna so bila vsa štiri velika primorska podjetja, in sicer Agroind Vipava, Kmetijska zadruga Goriška brda, Vinakras Sežana in Vinakoper iz Kopra, povrhu pa še Kmečka zadruga Krško (potoma je bila označena kot poljsko podjetje), Radgonske gorice, Slovenijavino iz Ljubljane in Vinag iz Maribora.
Kar množična in zelo kvalitetna je bila prisotnost vinogradnikov in vinarjev iz Furlanije-Ju-lijske krajine. Tudi letos je za njihovo predstavitev poskrbel deželni center za razvoj vinarstva, ki v Vidmu deluje pod okriljem zavoda ERSA. Na pokušnjo so bila vina iz veC vinorodnih okolišev v naši deželi, prednjačili pa so vinogradniki iz goriške pokrajine, predvsem z briškega območja. Med njimi je bilo seveda kar precej Slovencev, o Čemer podrobneje poročamo na goriški strani dnevnika.
Tudi letos so na sejmišču v Veroni potekale še nekatere dodatne razstave, kot npr. razstava žganih pijač, sejem »Gran menu«, na katerem so razstavljali živilske izdelke in sejem »Sol«, na katerem so razstavili kakovostna olivna olja. Naša dežela je ponujala sir montasio in pršut San Daniele, prisotni pa so bili tudi nekateri tržaški trgovci v koordinaciji trgovinske zbornice.
Omeniti moramo tudi mednarodno ocenjevanje vin, s katerim so v Veroni zaceli šele pred tremi leti. Letos so pridelovalci iz 18 držav poslali 994 vzorcev, od katerih so jih 123 izločili. Ocenili so torej 871 vzorcev, priznanja pa je prejelo. 317 vin. Najboljša med njimi so prejela velike zlate, srebrne in bronaste kolajne. Običajno so po eno kolajno vsake vrste podelili v vsaki ocenjeni kategoriji. Med podjetji, ki so prejela priznanja, jih je kar nekaj iz nase dežele, največ iz Furlanije, kar daje sklepati, da so Furlani poslali v ocenjevanje veliko vzorcev. Priznanje z naslovom »gran men-zione« sta prejeli tudi dve vini iz Slovenije: chardonnay 1994 kmetijske zadruge Brda iz Dobrovega in teranton 1987 zadruge Vinakras iz Sežane.
Marko VValtritsch
BUONI DEL TESORO POLIENNALI S TRILETNO IN PETLETNO ZAPADLOSTJO
■	Triletne in petletne obveznice BTP se koristijo od 1. decembra 1994; triletne zapadejo 1. decembra 1997, petletne pa 1. decembra 1999.
■	Obveznice dajejo letno 9,50% bruto obresti, izplačljive po davčnih odbitkih v dveh obrokih 1. junija in 1. decembra za vsako leto trajanja.
■	Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem.
■	Dejanska čista donosnost prejšnje izdaje triletnih in petletnih BTP je znašala 11,43% oziroma 11,68% letno.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 14. aprila.
■	Obveznice BTP se koristijo s 1. decembrom: ob vplačilu (20. aprila) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
M Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir.
■	Podrobnejše informacije nudi vaša banka.
SDGZ / SEKCIJA ZA ZUNANJO TRGOVINO
Priprave na izdajo kataloga
Možnosti za nastop na bližnjem spomladanskem sejmu v Gradcu
TRST - Pred kratkim se je sestal odbor sekcije za zunanjo trgovino pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju v Trstu, ki je sestanek namenil v prvi vrsti zaključkom nedavnega srečanja mednarodnih operaterjev SDGZ v Sempolaju. Posebne pozornosti je bilo deležno vprašanje izobraževanja in boljše povezave med podjetji in našo šolo. V zvezi s tem so bili prikazani trije teCaji, ki jih v aprilu in maju prireja Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje na su-
gestijo SDGZ: gre za teCaje, ki so namenjeni zaposlenim na področju zunanje trgovine in sorodnih dejavnosti, obravnavajo pa v prvi vrsti tehnike prodaje in podjetniško strategijo.
Odborniki zunanjetrgovinske sekcije so nato pregledali okvirne osnutke za izdelavo splošnega kataloga sekcije in se dogovorili, da bodo naročili podrobnejše in bolj izpopolnjene osnutke, na osnovi katerih bodo sprejeli za dokončno odločitev. Predsednik sekcije Robert Vido-ni je nato poročal o in-
stitucionalni prisotnosti Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in sekcije na raznih ravneh in ob raznih dogodkih, kot na primer o sodelovanju v uradni tržaški delegaciji ob dnevu Furlanije - Julijske krajine na ljubljanskem sejmu Alpe Adrija, o stikih z novim predsednikom tržaške Trgovinske zbornice Donag-giom in s komisarjem tržaške sejemske ustanove Savinom.
Ob tej priložnosti Slovensko deželno gospodarsko združenje obvešča zainteresirane trgovce, obrtnike in operaterje, da bo imela videmska trgovinska zbornica svoj stand na vzorčnem sejmu v avstrijskem Gradcu, ki bo potekal od 29. aprila do 7. maja. V tem okviru je še nekaj razpoložljivega prostora za razstavljanje in tudi za prodajo, v poštev pa pridejo v prvi vrsti področja konfekcije, zlatarstva, mizarstva, gradbeništva ipd. Ker je Casa za organizacijo udeležbe malo, Združenje vabi morebitne interesente, naj se cimprej oglasijo v njegovem organizacijskem tajništvu v Trstu, Ul. Cicerone 2 (telefon št. 040/362949).
ADRIA AIRWAYS
SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK
NOVOST V POLETNEM VOZNEM REDU
Ljubljana - Praga - Ljubljana 3-krat tedensko
Ljubljana - Barcelona - Ljubljana 2-krat tedensko
Ljubljana - Kopenhagen - Ljubljana
2-	krat tedensko Ljubljana - Rim - Ljubljana
3-	krat tedensko
Informacije in rezervacije:
ADRIA AIRVVAVS, Ljubljana, Kuzmičeva 7,. tel. 061/131-81-55 prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, • tel. 061/313-312 ADRIA AIRVVAVS, Maribor, Cankarjeva 3,. tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRVVAVS, Koper, Pristaniška 45,. tel. 066/38-458,38-512
AVSTRIJA / ZAMENJAVA
DUNAJ / ZARADI OŽIVLJANJA NACISTIČNE MISELNOSTI
MANJŠINA
Je skrivnosten atentat delo neonacistov?
Ustreljen 37-letni delavec
LINZ - Umor nekega 37-letnega pomožnega delavca minuli teden v gomjeavstrijskem kraju Ried im Innkreis močno zaposluje avstrijsko policijo.
Zaradi skrivnostnih okoliščin kriminalisti namreč ne izključujejo več možnosti, da je bil atentat - delavec je bil ustreljen sredi mesteca - namenjen dragi osebi, dunajskemu časnikarju Purtschallerju. Le-ta je namreč isti dan v Riedu imel predavanje o neonacistični sceni v Avstriji.
Za to, da je mladi delavec postal žrtev zamenjave, govori ne samo dejstvo, da je bil na predavanju uglednega avstrijskega novinarja, temveč tudi, da je Ča-
snikarju tudi 'zelo podoben.
Dunajski novinar, ki je v preteklosti v okvira svojega časnikarskega dela odkril že več neonacističnih skupin in njene elane spravil pred sodiSCe, pa je prepričan, da je bil atentat namenjen prav njemu. Dejal je, da je v zadnjih tednih in dneh dobil več grozilnih telefonskih pozivov in tudi pisma iz neonacistične scene. V Času zločina pa pravi, da je bil blizu kraju atentata, saj je po predavanju obiskal gostilno.ki jo je tik pred njim zapustil umorjeni delavec.
Za umor 37-letnega moškega kriminalisti tudi ne morejo najti motiva. (I.L.)
Gostitelju Žirinovskega grozi do 15 let pripora
V intervjuju je zanikal obstoj plinskih celic v »kacetih«
Ivan Lukan
CELOVEC /DUNAJ -Koroški industrijalce Edvvin Nemvirth, ki je bil decembra 1993 gostitelj ruskega ultranacionali-sta Vladimirja Žirinovskega, se bo moral pred dunajskim deželnim sodiščem zagovarjati zaradi kršenja zakona o oživljanju nacizma.
Sodna obravnava proti nekdanjemu elanu Waffen-SS se bo zaCela 17. maja, v obtožnici pa je navedeno, da je ob robu obiska Žirinovskega na Koroškem zanikal obstoj plinskih celic v nemških koncentracijskih taboriščih. V (posnetem) pogovoru z urednikom Avstrijske radiotelevizije (ORF) je Neuvvirth na-
mreč sprva trdil, da v Nemčiji sploh ni bilo koncentracijskih taborišč, glede plinskih celic pa je dejal, da pozna veC raziskav, po katerih je mogoče sklepati, da jih ni bilo.
Neuvvirth je kasneje skušal »popraviti« svoje izjave in dejal, da gre očitno za nesporazum. Obstoj plinskih celic da mu »takrat ni bil znan«, ob tem pa je dodal, da obstaja v zvezi s tretjim raj-hom »veC zgodovinskih gledanj, tako da niti danes ni jasno, kdo ima stoodstotno prav«.
Ce bo sodišče obsodilo 69-letnega koroškega industrijalca, mu grozi do 15 let zapora.
Ruski ultranacionalist Vladimir Zirinovski in Edvvin Neuvvirth (desno) decembra leta 1993 na Koroškem
NOVICi
KOROŠKA - SLOVENIJA / KONGRES ZVEZE UPOKOJENCEV
Škof Kurt Krenn
zagovarja Groerjevo molčanje
DUNAJ - Medtem ko dunajski nadškof in kardinal Hans Hermann Groer vztrajno molči glede obdolži-tve, da je pred 20 leti v seminiSCu Hollabrunn spolno zlorabil nekega mladoletnega gojenca, se razprave o obnašanju najvisjega cerkvenega dostojanstve-tnika nadaljujejo. Včeraj se je oglasil škof Krenn iz St. Poltena in odločno zagovarjal molčanje dunajskega nadškofa. Hkrati je kritiziral celovškega škofa KapeUarija, ki je v torek Groerja posredno pozval, naj odstopi.
Zeleni za Mačkov odstop
DUNAJ - Avstrijski zeleni vse bolj glasno zahtevajo odstop zunanjega ministra Aloisa Mocka. Njihov govornik za evropska vprašanja Johannes Voggen-huber je po zadnjem Mockovem nastopu v začetku tedna v Bruslju dejal, da Mock - ne le iz zdravstvenega vidika (Mock ima t. i. Parkinsonovo bolezen -op. ur.) - očitno ni veC kos svoji nalogi. Bolje bi bilo, če bi svojo funkcijo predal komu drugemu. Možna rešitev problema oziroma občutna razbremenitev Mocka pa da bi bila tudi ustanovitev samostojnega ministrstva za evropska vprašanja.
Sodelovanje med upokojenci
Konferenci je kot častni gost prisostoval Stanko Hvale
CELOVEC - Za krepitev sodelovanja med upokojenskima organizacijama na Koroškem in v Sloveniji sta se v okviru deželne konference Zveze upokojencev Avstrije (PVO) konec minulega tedna v Celovcu izrekla njen deželni predsednik Heinz Gartner in predsednik Zveze upokojencev Slovenije Stanko Hvale.
Sodelovanje se naj ne bi razširilo ne le na najvišji ravni, temveč naj bi bile vključene tudi krajevne organizacije, še posebej z dvojezičnega ozemlja Koroške, je bilo poudarjeno.
Iz letnih poročil števil-
nih krajevnih organizacij Zveze upokojencev Avstrije je bilo očitno, da šteje Slovenija med najbolj priljubljene cilje izletov njenih elanov, na prvem mestu pa je na področju zdravniškega turizma.
Deželna organizacija Zveze upokojencev Avstrije ima na Koroškem skoraj 37.000 elanov in je zdaleč najmočnejša upokojenska organizacija v deželi. Delo na terenu opravlja 246 krajevnih odborov s skupno 2500 sodelavci. Tajnik Zveze upokojencev Franz Poga-nitsch je absolvent Slovenske gimnazije. (I. L.)
Predlogi za rešitev odprtih vprašanj
Ausserwinkler
CELOVEC - Namestnik koroškega deželnega glavarja Michael Ausserwinkler je v pogovoru z avstrijskim ambasadorjem v Ljubljani Gerhar-dom VVagnerjem obravnaval aktualna vprašanja slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem in ob tem ponujal za nekatera odprta vprašanja konkretne predloge za njihovo rešitev.
Kot poroCa deželna tiskovna služba je Ausserwinkler predlagal postopno vključitev Slovenske glasbene šole v obstoječo (javno) deželno glasbeno šolo, pri čemer naj bi slovenska Sola ohranila določeno avtonomijo.
V zvezi s političnim zastopstvom manjšine v koroškem deželnem zboru pa namestnik deželnega glavarja in šef koroških socialdemokratov zagovarja kot trenutno edino realistično različico, da bi manjšino zastopala npr. predsednik in podpredsednik sosveta za koroške Slovence pri Uradu zveznega kanclerja, Čeprav zaenkrat brez glasovalne pravice.
Ausservvinkler je napovedal pogovore s predstavnikistrank, zastopanih v državnem zboru, na jesen pa naj bi celotno problematiko zastopstva manjšine obravnaval koroški deželni zbor. (I. L.)
ISTRA
Slovenski Istrani se ne strinjajo z Jakovčičem
LABIN - Istrani, ki živijo na slovenskem delu polotoka, se ne strinjajo z Ivanom Jakovčičem, vodjo Istrskega demokratskega zbora (IDS). Ta regionalni politik - zaradi njegovih stališč se Franju Tuđmanu in številnim drugim Hrvatom ježijo lasje na glavi - zagovarja zamisel Istre kot avtonomne regije brez meja, ki naj bi segala od zaliva Pre-luk pri Opatiji do italijanskega mesteca Milje, imela pa naj bi tudi svoj parlament.
Regionalisti v slovenskem delu Istre te zamisli ne podpirajo, prav tako pa ji niso naklonjeni v Miljah. Jakovčič, za katerega v stranki pravijo, da rad pogosto nastopa v svojem imenu, ima tudi precej težav v IDS. Skušal jih je omiliti tako, da je v stranki dopustil frakcije, toda mnogi napovedujejo, da bodo tisti, ki so nezadovoljni, zapustili IDS, ustanovili lastno stranko ali pa prestopih h kateri od obstoječih. Mario BleCič iz NedešCine, mesteca pri Labinu, kjer ima IDS največ privržencev, ni zadovoljen z JakovCičevo politiko.
»Ne strinjam se s prizadevanji za čimprejšnjo ustanovitev istrskega parlamenta,« pravi. Po njegovem mnenju se številni prebivalci Istre preveč bojijo te zamisli, saj so prepričani, da bi to pomenilo negacijo nacionalnih držav Hrvaške, Slovenije in Italije.
»Dolgoročno bi se lahko strinjal z Jakovčičem in namestnico župana Loredano Bogliun-Debeljuh, ki zastopata trdo linijo. Njune zamisli bodo morale počakati, dokler ne bodo ustvarjene možnosti za pravno ureditev regije, ki presega državne meje. Ljudi v Istri moramo prepričati, da nočemo ruših države in spreminjati mej,« poudarja BleCič. V pogovora za naš Časopis je izjavil, da se sam ne prišteva v krog zagrizenih federalistov, ki na Istro gledajo kot na republiko. Vodja te struje je Ivan Pa-uletta, eden od ustanoviteljev IDS.
Številni Hrvati se bojijo italijanizacije Istre. Italijanski vpliv, ki je zaenkrat predvsem gospodarski, je v Istri in Kvarnerju zelo izrazit. Kmalu bo jasno, ah bo italijanstvo »okuži-
Goran Moravcek
lo« tudi politiko. V hrvaškem delu Istre živi približno 25 tisoC Italijanov, ki hočejo ohranjati povezanost s sodržavljani v Sloveniji in Italiji, in sicer z »mehkimi« državnimi mejami. Prav tako hočejo ustvariti vtis, da so njihove pravice na Hrvaškem ogrožene zaradi razveljavljenega statuta Istrske županije.
»Povsod je navzoč strah pred italijanizacijo. Mislim, da si moramo od osemnajstih spornih toCk istrskega statuta, kolikor jih je razveljavilo Ustavno sodišče Hrvaške, deset točk pripisati na naš rovaš, saj gre za določila, ki bi utegnila povzročati številne probleme. Ta določila omenjajo samo Italijane v Istri in njihove narodnostne pravice, istr-stvo omenjajo le mimogrede, medtem ko Hrvatom, ki živijo tukaj, ni namenjena skoraj nobena beseda,« poudarja BleCič.
Podžupan Loredani Boglium-De-beljuh, ki je po narodnosti Italijanka, zameri, da spodbuja le povezavo hrvaškega dela Istre z italijanskimi regijami in združenji. To ji je zame-
ril tudi Ivan Herak, nekdanji elan IDS, zdaj privrženec liberalcev Dražena Budiše. Očital ji je, da se povezuje samo z ezuli in celo z neofaši-sti, ki Istro še vedno pojmujejo kot sestavni del Italije. Na Hrvaškem so zelo različna tudi mnenja o (ne) upravičenosti kongresa Istranov v Pulju. Vladajoča Hrvaška demokratična skupnost (HDZ) je privolila, da bo delegirala svoje elane na kongres, kljub temu pa sumničavo gleda na regionaliste. Vodilni hadeze-jevci so prepričani, da je kongres provokacija, predvsem zato, ker nekateri njegovi udeleženci, politični »nostalgiki«, nočejo sprejeti dejstva, da je vladavina Italije na tem območju - preteklost.
Privrženci Istrskega demokratskega zbora - in teh je zelo veliko - pa se zavzemajo za preseganje zgodovinskih nesporazumov. Temelj regionalne politike je sobivanje vseh treh narodov na tem polotoku. Številne Hrvate moti dejstvo, da Istrani ne poudarjajo dovolj svojega hrvaštva. Približno 20 odstotkov se jih je opre-
delilo regionalno, med njimi pa si nekateri prizadevajo celo za to, da bi bili Istrani nova narodnost. Eden od njih je Mario BleCič, ki Hrvaški, Sloveniji in Italiji predlaga korziški model. Prepričan je, da bi morali Istrani tako kot Korzičani v Franciji v vseh treh državah dobiti pravico do statusa »naroda znotraj naroda«. To je precej zapleten predlog, in marsikdo na Hrvaškem, zlasti v sedanjih okoliščinah, je tej zamisli zelo nenaklonjen, saj je po tako imenovanem načrtu Z-4 podoben status predviden tudi za krajiške Srbe. Primerjanje Istre s tako imenovano Krajino je vse pogostejši pojav. Vprašanje je, ali se bo Tuđmanu in njegovim privržencem, ki si prizadevajo za uni-tarizacijo in centralizacijo države, zares posrečilo zatreti vse poskuse federalizacije Hrvaške. Očitno je, da medtem ko se v posameznih regijah krepi odpor proti togemu centralizmu, regionalizem vse bolj prodira v tiste stranke, ki jim oblasti nikakor ne bi mogle očitati, da delujejo zoper nacionalne interese.
OPERA
Mit o Orfeju in Evridiki z mojstrovino Ewe Podles
Jo7F. Koren
Napor umetniškega vodstva gledališta Verdi se je tokrat izdatno obrestoval, saj se ne dogaja tako pogosto, da bi neka uprizoritev dosegla tolikšno ubranost, kot jo je dosegla izvedba Gluckove mitološke opere-baleta »Orfej in Evridika«, zdaj na repertoarju v dvorani Tripcovich kot predpredzadnja v sezoni 1994/95.
Opera »Orfej in Evridika«, ki jo je na Dunaju rojeni skladatelj Cristoph VVillibald Gluck napisal po libretu italijanskega pesnika Ranieri de Cal-zabigija in je krstno uprizoritev doživela leta 1762 v dunajskem Burghteatm, velja v zgodovini operne glasbe za odločilno v smislu »reforme melodrame«, ki jo je Gluck zasnoval po dvajsetih letih svoje aktivnosti, ko je imel za seboj še vrsto del od oper do vokalnih in instrumentalnih skladb. V bistvu je šlo za reformo resne »italijanske melodrame«, katere tradiciji je Gluck, tudi po približevanju francoskemu okusu, ostal v bistvu zvest, v reformnem smislu pa se je usmerjal k premostitvi ustaljenih form realizma italijanske resne melodrame.
Gluck je opero »Orfej in Evridika«, ki je mit a obenem tudi pravljica z moralo in glasbeno alegorijo harmonije z naturo in ljubeznijo, zasnoval na kanonih grške tragedije, ki predpostavlja enovitost drame, pri Čemer uvodna simfonija uvaja atmosfero dogajanja, pevcem ni dovoljeno, da bi po lastnih nagibih olepševali partituro, razlika med arijami in recitativi se izgubi oziroma se poenoti v eno samo glasbeno ekspresivno in besedi podrejeno dimenzijo, zbor spet prevzema vlogo akterja, ples pa ima vlogo dopolnjevalca razvoja pripovedi. Scenske spremembe so omejene, orkester pa se ne omejuje le na spremljanje pevcev pac pa prevzema občasno tudi povsem neodvisno vlogo izven dogajanja samega. In prav v tem smislu je Gluck, izhajajoč iz vseh svojih prejšnjih izkušenj, razvil svoje izredne sposobnosti kar zadeva enovitost glasbenega izraza in celotne fiziognomije partiture, kar je še bolj kot pri
Orfeju, prišlo do izraza v kasnejši »Ifigeniji na Tavridi«.
Kratko o vsebini, ki se v Calzabi-gijevi verziji, za razliko od drugih odrskih dramskih in glasbenih realizacij, ne konca tragično, paC pa z apoteozo zmage ljubezni.
Ob že mrtvi Evridiki in objokovanjem ninf in pastirjev, Orfej Evri-dikhi zaročenec, očita bogom njihovo krutost. Pripravljen je podati se tudi v kraljestvo mrtvih, le da si povrne svojo ljubljeno. Bog Jupiter se ga usmili in mu po angelu Ljubezni sporoči, da bo lahko Evridiko otel iz sveta mrtvih a le pod pogojem, da se na poti v ta svet ne obrača, ne pogleda Evridike in jo ne ogovori. Ko pride v svet mrtvih Orfej najprej pomiri hudobne vile s pesmijo in melodijo svoje lire, nato pa doseže Elizejske poljane, kjer Evridika pleše in prepeva s sencami, junaki in junakinjami o blaženosti krajev brez bolečin. Ko pripeljejo Evridiko pred Orfeja, je ne pogleda in ji ne spregovori, poda ji le roko in vodi na povratno pot v svet živih. Tedaj Evridiko prevzamejo dvomi: je Orfej, ki je ne pogleda in ji je namenil besede, res pravi Orfej. Jo še ljubi? Ko Evridika pove, da bi raje umrla kot pa živela v tem dvomu, Orfej prekrši obljubo in pogleda Evridiko. Zdaj bi Evridika bila dokončno izgubljena, Ce se ne bi pojavil usmilje-
ni angel-Ljubezni in jo vrnil Orfeju kot plačilo za njegovo zvestobo.
Kot reCeno, je Car Gluckove opere, ki je obenem mit, pravljica z moralo in glasbena in scenska alegorija popolne harmonije, v njeni tako-rekoc popolni skladnosti muzike in besede z elementi koreografije in scene.
Ustvarjalci tržaške postavitve so dosledno gradili na teh lastnostih in vsak v polni meri, morda le s kakšnim manj izrazitim izstopanjem, v nadrobnostih prispevah k rezultatu, ki je presegel pričakovanja. Režiser scenograf in kostumist Ivan Stefa-nutti je oskrbel stilno Cisto prizorišče z mnogimi alegoričnimi uCinki, dobro je usklajeval zbor in plesalce s solisti in vodil predstavo z vešCo roko. Glasbeno vodstvo v rokah izkušenega švicarskega dirigenta Petra Maaga, enega večjih živetih mojstrov taktirke, je bilo od uvodne simfonije skozi vso predstavo vzorno in orkester se mu je odzival z lepo poetično muzikalnostjo tako v celoti kot s solističnimi vložki. Koreografija Fauste Mazzuc-chelli je baletni zbor gledališča Verdi dobro uvežbala. Deloval je dovolj ubrano v svojih različnih vlogah. Kot solist - duh je Tony Candeloro pokazal velike plesne sposobnosti, tudi atletske, v tolmačenju koregra-fije z elementi grške in egipčanske
mimike. Zbor pod vodstvom Ine Meisters je po daljšem spet imel možnost pokazati svoje zvočne zmogljivosti v vseh glasovnih skupinah in je pomembno prispeval k muzikalnem soustvarjanju atmosfere.
Ob vsem tem pa je treba tudi poudariti, da je najpomembnejši lesk premierni predstavi dala vendarle vrhunska poljska kontraaltistka Ewa Podles, ki smo jo v Trstu že slišali v lanski sezoni v »Faustovem pogubljenju«, ki pa je tokrat prekosila vsa, tudi najbolj zahtevna pričakovanja. Že v uvodnem nastopu se je v dvorano sprostil njen Čudovit a tudi mojstrsko obvladovan glas, razkošen v svoji barvitosti, sonorni homogenosti in sigurnosti v vseh legah s skoraj neverjetnimi nižinami. Njen Orfej (včasih so to moško vlogo peli tenoristi z nižjimi nastavki) je bil enkratna umetniško suverena stvaritev, kakršnih je danes verjetno malo na svetovnih odrih. Čeprav je ves part odpela na višini, pa je kar nekaj minutni aplavz požela ob koncu prvega dejanja z izvedbo prekrasne kadence, avtorjev Madame Viardot in Čamila Santi-Saensa in ki jo je dirigent Peter Maag vključil, Čeprav nima s samo zgodbo prave zveze. Očitno je računal na sposobnosti Ewe Podles in ni se zmotil. Tudi pevki preostalih dveh ženskih vlog sopranistka Ulrike Sonntag kot Evridika in sopranistka Cristina Pastorelli kot an-gel-Ljubezen sta z dognanim glasovnim podajanjem ustvarili lika, ki sta se skladno ujela v celoto.
Kot je v zadnjem Času že precej ustaljena praksa (tudi za promocijo novih glasov) je vodstvo gledališča Verdi tudi za »Orfeja in Evridiko« poskrbela za dvojno zasedbo solističnih vlog v alternativnem nastopanju. Omeniti velja še, da so v avli dvorane Tripcovich malo pred premiero odprli slikarsko razstavo na temo »Mit Orfeja in Evridike med vidno umetnostjo in besedo«, ki so jo zasnovali in udejanili Aleksander Starc (brat našega mladega pianista Aljoše Starca iz šole GM), Carlo Furlan in Giuliano de Mattia.
GLASBA
Praški
madrigalisti v Tržiču
Luisa Antoni
V torek 4.t.m. je tržiska občinska uprava predstavila tretje glasbeno srečanje iz niza koncertov baročne glasbe. Na oder Občinskega gledališča v Tržiču je tokrat stopila skupina "Praških madrigalistov". Gre za komorni ansambel češkega Filharmoničnega orkestra, ki je nastal 1.1956 na pobudo prof. Miroslava Venhode in je od takrat veliko nastopal doma in v tujini. Letos so Praški madrigalisti na koncertni turneji v Italiji in Španiji.
Na tržiškem koncertu se je zvrstilo šest pevcev ( sopranistki Milada Cechalova in Leona Paleškova, kontraltistka Petra No-skaiova, tenorist Mikal Forst, baritonist Miloš Osvald in basist Jiri Hannsmann) ob spremljavi petih instrumentalistov (Petr in Markšta Zemanec na baročnih violinah, Ble-dar Zajmi z baročnim violončelom, Jaroslav Prikril na čembalu in Luca Gualco na porta-tivuj; celotno zasedbo pa je vodil mladi italijanski glasbenik Damiano Binetti, ki se izpopolnjuje na praški Akademiji. V prvem delu koncerta je praški ansambel udejanil prepričljivo izvedbo skladb, ki nosijo naslov "Barca di Venezia per Padova” Adriana Ban-chieria. V tem delu, ki glasbeno opisuje potovanje ladje iz Benetk v Padovo, je Ban-chieri spretno izrabil dramske možnosti; tako, da se celotna večdelna kompozicija nagiba k skoraj scenski uprizoritvi. Praški madrigalisti so v sodelovanju z italijanskim gledališkim igralcem Linom Toffolom uspešno poudarili dramske elemente Banchierijeve umetniške tvarine in ponudili občinstvu prepričljivo izvedbo. V drugem delu sporeda je skupina najprej predstavila pet instrumentalnih plesov baročnega skladatelja Bia-gia Marinija. Le-ta je po že ustaljeni baročni praksi uskladil svoje plese na znanih ritmičnih shemah, kot so npr. kuranta ali galiarda. Instrumentisti so ponazorili solidno izvedbo, v kateri sta se posebno izkazala baročna violinista. Koncertni spored pa je zaključil izbor madrigalov iz Monteverdijeve osme knjige. Vokalnoinstrumentalno podajanje teh sladb ni sicer bilo izvajalsko brezhibno; kljub temu pa so nam glasbeniki ponudili dobro izvajalsko raven, ki obeta v bodočnosti veliko bolj kakovostne dosežke. Podajanje je vsekakor prepričalo prisotno občinstvo, ki je zahtevalo od praške skupine še dve dodatka koncertnemu sporedu; za konec pa nam je vokalna skupina zapela še madrigal "Ecco mormorar Tonde" na katerega se sklicuje naslov letošnjega tržiškega festivala.
__________FILM / HIPERBOLA ROBERTA ZEMECK1SA O FORRESTU GRUMPU_
Z ameriškega podeželja v junaško epopejo
FORREST GUMB- ZDA 1994. Rezija: Robert Zemeckis. Scenarij: Erich Roth po romanu VVinstona Grooma. Fotogr.: Don Burgess. Glasba: Alan Silvestri. Scenograf.: Rick Carter. Specialni efekti: Indu-strial Light & Magic. Prod.: Para-mount Pictures. Igrajo: Tom Hanks, Robin Wright, Sally Field, Gary Siniše, Mykeltl VVilliamson, Rlichael Conner Humphreys (For-rest otrok].
Forrest Gump iz Greenbovva, Alabama, je rojen na južnem dnu Združenih držav, med ljudmi, ki vCasih niso trpeli med sabo razhc-ttih. Forrest ni običajen človek. Na zapoved, ki sta mu jo dala v Iju-becem razmerju Jenny in Bubba, on teče. Njegova pot gre skozi Louisiano, Vietnam, na Kitajsko in še štirikrat in pol po modrih cestah od zahodnega do vzhodnega broga ZDA. Forrest je premično belo platno, na katerega življenje slika zgledne podobe tridesetih Povojnih let ameriške zgodovine; zdi se, da ga ona išče in se ga hoče dotikati. Forrest pa hiti mimo. Ma-erializira se mozaik ameriške polpreteklosti v neironiCnem prikazu, emvec dobesednem, kakor se je zgodovina pisala na kožo provin-
cialca. Zdaj sedi na klopci ob robu poti, kakor mu je bilo rečeno, naj stori, in Caka na avtobus; okoli njega, nepremičnega, teče navadno življenje, na klopci se izmenjujejo ljudje in se odzivajo na njegovo pripoved, obujajo spomine, in se Čudijo njegovi usodi. So male figure v zgodbi mladega preprosteža, sposobnega izrednih stvari, ki je prišel na prag svojega cilja. Kaj bi lahko novega rekli o filmu, ki mu ne manjka gigantskega reklamnega bobna in prestižnih priznanj, med njimi šestih Oskarjev? Na prvi pogled je to samodobro zgrajen sentimentalen film o promociji ljubezenskega kvocienta na raCun inteligenčnega, po vrsti zadnje utelešenje ameriških sanj, po katerih je vsakemu dano, da se ne glede na začetne predpostavke prikoplje do družbene vloge.
Filmski prepis istoimenskega romana VVinstona Grooma pa hrani v sebi nekatere poglavitne teme ameriške velekulture: življenje podeželskega malega mesta in njegovih prebivalcev je povišano v junaško epopejo - najbolj značilen motiv tolike ameriške književnosti našega stoletja, ideologija, ki se je je v različnih obdobjih navzela tu-
di politika in jo naperila proti velemestni dezintegraciji. Zemecki-sova totalno zemeljska kreatura, ki se razlikuje od Groomove figure, ima za sabo legije ameriških sanj, po katerih je vsakemu dano, da se ne glede na začetne predpostavke prikoplje do družbene vloge. Filmski prepis istoimenskega romana VVinstona Grooma pa hrani v sebi nekatere poglavitne teme ameriške velekulture: življenje podeželskega malega mesta in njegovih prebivalcev je povišano v junaško epopejo - najbolj značilen motiv tolike ameriške književnosti našega stoletja, ideologija, ki se je je v različnih obdobjih navzela tudi politika in jo naperila proti velemestni dezintegraciji. Zemeckisova totalno zemeljska kreatura, ki se razlikuje od Groomove figure, ima za sabo legije ameriških podeželanov: njih status zavrtosti potencira pogosto dejstvo, da so povrhu še idioti. Ko bi ne bili omejem, ozki v mišljenju tudi zato, ker se jih sodobni tokovi ogibajo, bi se ljudsko znanje, morda naCela, ki slonijo na ustnem izročilu družinskih izkustev, nespremenljivo jedro, stalnica in zdravi koren ameriškega naroda -morda nic kaj več kot le mit - mala
filozofija, ki jo vsakdo razume, zaloga dobrega blaga za dolgotrajno upiranje nevarnosti, razsulu v pozabi. To je potrebna oprema za Ameriko, razpeto med dvemi dušami, dvema načeloma istega telesa, ki ga je režiser izrazil v nerešenem razmerju med Forrestom in Jenny: v nasprotju z odločilnimi učinki na ameriško veliko zgodovino, ki jih imajo nezavedna dejanja Forresta Gumpa, ugaša zasebna in nevidna zgodba dekleta, ki je privolila v revolucionarne alternative povojnih ameriških generacij. Forrest nosi tradicionalno vedenje, ki mu ga je posredovala trdna in ljubezniva mati, Jenny pa (samo) uničevalno silo, ki se napaja ob izvirni otroški rani očetovega nasilja; želela si je utopije »sinov cvetov«, toda bojevito gibanje hippijev ni zapustilo smisla, samo drogo in še kaj. Njuno približevanje, zasledovanje, nemogoča združitev, in vendar boleCe in ustvarjalno sožitje, je polpretekla zgodovina, ki si jo Amerika prvič nazorno predočuje v Zemeckisovi hiperboli. Proti vsem vsebinam ameriških filmov vstopa Forrest Gump v teritorije pod površjem poznane kronike, kjer se dogaja stik med re-
snično zgodovino naroda in njegovim posameznikom. Ce je skupek izrednih dogodkov, ki jim je bil Forrest vir ah samo priCa, neverodostojen, pa je tok ameriškega dogajanja popolnoma realističen: in Forrestov jezik ne služi tolmačenju, temveC samo opisovanju, Čeprav je Zemeckisova ocena očitna.
Večina poglavij polpretekle zgodovine je registriranih na filmskem traku, ki ga je Zemeckis »oskrunil«, vanj vložil domišljijskega človeka, stkal njegovo usodo z doku-
mentiranim bivanjem resničnih povzročiteljev kulture in politike. V filmu, katerega dovršene slike spremljajo skladne zvočne upodobitve atmosfer istodobnega družbenega dogajanja - izjemna sinteza tridesetletne zgodbe ameriškega rocka, režiser ni izdelal kipa junaku ah žrtvi ameriške preteklosti, ampak občutljivo okarakteriziral figuro, ki na klopci vzbuja spominjanje kot dober pripovednik v slogu najboljših ameriških romanopiscev in pripovedovalcev epopej.
Igor Devetak
NOVO NA VIDEU
Grozljivi svet prihodnosti
Mindvvarp, znanstvenofantastični, distribucija Aries/Continental film, scenarij Henry Dominick, režija Steve Bamett, ZDA, 1990, 92 minut.
Junakinja Judy (Marta Ali-cia) živi v svetu Sanjačev, ki so ves Cas pritrjeni na sistem Infynisinth, ki jim omogoča »življenje« v svetu fantazije. Realnega življenja po jedrski katastrofi namreč ni. Judy se upre, in odvržejo jo na površino zemlje, kjer je življenje po ekološki katastrofi kruto in neusmiljeno. Spozna moškega (Bruce Campbell), s katerim tudi prvič doživi ljubezensko razmerje, ujamejo ju kanibali, ki živijo pod zemljo ... Toda ali vse to tudi res doživi? In končno, ali je resničnost res privlačnejša od iluzije? V apokaliptični viziji prihodnosti je odgovor nesporen, film pa ga na povsem gledljivi način, brez pretirane akcijskosti, za ljubitelje ZF žanra tudi da. (V. R.)
Jeklena zora
Steel Dawn, znanstvenofantastični, distribucija Aries/Continental film, scenarij Doug Leiler, koproducent in režiser Lance Hool, ZDA, 1987,90 minut Po uspehu v glasbeno-plesnem filmu Dirty Dancing (1987) se je istega leta Patrick Swayze lotil tudi vloge v Jekleni zori, v kateri igra bivšega bojevnika brez imena, ki po vseunicujoči vojni tava po puščavah. Tema filma je apokaliptična prihodnost, v kateri bo po ekološki katastrofi primanjkovalo predvsem Ciste vode, ki je samo okvir klasične akcijsko ljubezenske zgodbe. V svojem samotnem bivanju Swayze-nomad pride do male oaze, kjer se zaljubi in pomaga svoji ljubljeni, da ohrani svoj izvir vode nasproti hudobnemu Da-mnilu (Anthony Zebre). Film za ljubitelje karate filmov. ZF-vestem s poudarkom na borilnih veščinah.	(V. R.)
DEDIŠČINA / SREČANJE MUZEOFORUM
Piesegcrnje elitisične oipnizo sije
LJUBLJANA - V Muzeju novejše zgodovine je bilo včeraj dopoldne ponovno srečanje slovenskih muzealcev, ki so predstavili svoje delo. V prvem delu je Gregor Moder, predsednik Slovenskega odbora ICOM-a seznanil navzoče z Mednarodnim muzejskim svetom, ki deluje od konca druge svetovne vojne v Parizu in združuje okoli 10.000 elanov z vseh petih celin. Slovenski odbor ICOM-a deluje že štiri leta in nudi svojim elanom številne ugodnosti ter možnosti strokovnega izpopolnjevanja, pri tem pa ostaja temeljni način dela v tej organizaciji individualen.
Na Norveškem bo v mesecu juliju generalna konferenca ICOM-a, ki jo prirejajo vsako tretjo leto in se je udeleži preko 2.000 muzealcev iz vsega sveta. V nadaljevanju je Vili Vuk predstavil projekt razstave »Konj«, ki bo prihodnje leto v Mariborskem pokrajinskem muzeju, Stanka in Aleš GaCnik iz Pokrajinskega Ptujskega muzeja pa
sta govorila o že postavljeni svojevrstni razstavi Mitologija Zoharjevega Kurenta, ki zaposluje na do-miselen naCin vsa človeška čutila.
Drugi del srečanja je kot običajno vodil gost iz tujine. Tokrat je bila to Dr. Paulette McManus iz Velike Britanije, zunanja predavateljica na podiplomskem študiju Oddelka za konzervatorstvo in muzejske študije na Inštitutu za arheologijo. Na Univerzi v Londonu predava o muzejski komunikaciji, iz katere je tudi doktorirala 1. 1987. Njeno svetovalno delo je posebej posvečeno muzejskim obiskovalcem in vključuje javnomnenjske raziskave, razvoj razstav in pisanje povzetkov, raziskave s področja muzejskega upravljanja in izobraževanja muzejskega osebja. Poleg predavanja z naslovom Vrednotenje (evaluacija): poznavanje muzejskih obiskovalcev, je bila popoldne na to temo organizirana še delavnica. (A. P.)
IZŠLO JE / KNJIGE
J. Huysmans: Proti toku
Prevedel Igor Lampret, Zbirka svetovni klasiki 36, založba Mihelač, Ljubljana 1995, 231 strani, trda vezava, 18, 5x12 cm, 2.520 SIT. Joris-Karl Huysmans (1848-1907) je francoski pisatelj, ki je s prestopom v dekadenco in simbolizem sprožil kritiko naturalistov, zlasti Emila Zolaja. Po besedah avtorja dela je roman Proti toku delo iz nezavednega, ki se mu je najprej prikazalo v obliki bizarne novele. V njej glavni junak v umetnem odkrije morebitni izhod iz gnusa. Plemič Des Esseintes je pravzaprav antijunak, ki v družbi s knjigami živi osamljeno in nevrotično življenje. Roman se prične z njegovo prese-litvijo v hišo, kjer si uredi knjižnico, s pomočjo katere premaguje danosti časa in prostora. Stvarnost se ga dotika samo prek njegovega telesa, ki ga razjeda nevroza, hiranje, alergije. Preobilje knjig ga pripelje do zasičenosti in tako branje nadomesti z neskončnim razporejanjem in otipavanjem knjig. Smrt knjige pa je za Des Essintesa, ki uniči meščansko iluzijo o ravnotežju med naravo in kulturo, tudi smrt sveta.	(A. P.)
F. Detela: Pegam in Lombergar
Zbirka Slovenska povest, založba Mihelač, Ljubljana 1995, 205 strani, trda vezava, 18,5 x 12,5 cm, 1.995 SIT.
Boj za celjsko dediščino se je s pesmijo in pravljico ohranil v ljudskem izročilu, ki ohranja spomin na Ceha Jana Vitovca (Pegama) in njegovo lomastenje po Kranjski deželi. Fran Detela, ki je bil naklonjen zgodovinskim temam, se je pri pisanju povesti sicer oprl na zgodovinska dejstva, a je pri tem preveč zgodbaril, kot se je izrazil pisec spremne besede Gregor Kocijan. Avtor je preveč idealiziral nastopajoče osebe in takratni čas, v katerem naj bi vladalo sožitje med različnimi družbenimi sloji. V ospredju povesti ni verodostojen prikaz takratnega časa, pač pa družinske, ljubezenske in vsakdanje življenjske razmere. Povest izzveni v absolutno podporo Habsburški vladavini, ki je po izumrtju celjskih grofov postala gospodar na Slovenskem. Konča se z mirom v deželi in združenimi ljubezenskimi pari, ki so našli svojo srečo. Sodobnega bralca bodo po mnenju Gregorja Kocjana najbolj motile naivnosti in naključnosti, sicer pa ga bo nedvomno pritegnila sama zgodba, ki z nekaj zapleti spodbuja k prebiranju.	(A. P.)
A. Cerkvenik: Daj nam danes naš vsakdanji kruh
Zbirka Slovenska povest 36, založba Mihelač, Ljubljana 1995, 155 strani, trda vezava, 18,5 x 12,5 cm, 1.995 SIT.
Že sam naslov povesti, ki je imela velik odmev med takratnimi bralci, kaže na socialno problematiko, v kateri avtor obsoja zlagano moralo družbe in tedanje družbene razmere. Angelo Cerkvenik je bil vseskozi zagovornik delavcev in njihovega organiziranega boja. Bil je član Kluba slovenskih proletarskih pisateljev, ustanovljenega 1. 1932, ki jih je vodilo prepričanje, da umetnost ni sama sebi namen, temveč mora služiti človeku, zato pisateljeva izpoved ne bi smela biti individualistična. Glavna junakinja povesti je Marta So-sičeva, nekakšen hlapec Jernej iz tridesetih let, ki išče svojo pravico za drugačno življenje. Ker le-te ne najde doma, odide v tujino, ki naj bi ponujala znosnejše življenje. Iz povesti je razvidno prepričanje pisatelja v neperspektivnost življenja v domovini in vera v proletarski intemaci-onalizem. (A. P.)
Prvih deset filmov v preteklem tednu
(od 3. do 9.4.95)
Zvezdna vrata so prejšnji teden sicer prevzela vodstvo na ljubljanski lestvici, vendar ima Jesenska pripoved z 223 gledalci še vedno boljšo povprečno obiskanost na posamezno predstavo (Zvezdna vrata imajo le 171 gledalcev na predstavo). Tudi tokrat je dogajanje v znamenju repriz (Forrest Gumpu se je pridružil še Sund), ki sta se obe urstili takoj za premierna filma Z odliko in 101 dalmatinec (to Disneyevo risanko smo v Ljubljani gledali že leta 1970, ko je zbrala 9.542 gledalcev). Zanimivo je, da Karantanija film - kot predstavnik UlP-a eden najmočnejših distributerjev v Sloveniji - po dolgem Času na naši lestvici nima nobenega svojega novega filma (če ne bi bilo repriznega Forresta Gumpa, pa se nanjo tokrat niti ne bi uvrstil). Skupaj je bilo prejšnji teden 25.889 gledalcev oziroma 6.518 ali 20, 1 odstotka manj kot zadnjic.
Legenda: Prva številka pomeni število predstav, druga št. gledalcev in tretja bruto izkupiček v preteklem tednu. Številke v oklepajih predstavljajo dosedanji skupni seštevek predstav, gledalcev in izkupička.
1.	Zvezdna vrata/Trias Entertainment
45 (80)	7.714 (17.098)	3.679.700 (8.371.700)
2.	Jesenska pripoved / Continental
28 (108)	6.241 (31.610) 3.006.300 (15.415.300)
3.	Barva noti / Fun-Mladina film
10	(57)	1.787 (9.976)	851.900 (4.818.500)
4.	Z odliko / Lj. kinematografi
12 (12)	1.577 (1.577)	788.500 (788.500)
5.101 dalmatinec /Cenex
18 (18)	1.342 (1.342)	671.000 (671.000)
6.	Sund / Camium Trade (repriza)
11	(123)	1.278 (24.123)	600.450 (11.658.650)
7.	Forrest Gump / Karantanija film (repriza)
10 (278)	1.048 (52.226)	505.100 (25.633.800)
8.	Razkritje / Lj. kinematografi
21 (155)	1.018 (24.077)	492.900 (11.394.500)
9.	Nekoč so bili bojevniki / Film plus
15 (68)	863 (5.204)	417.600 (2.536.000)
10.	Hulahop /Trias Entertainment
17 (29)	763 (1.650)	357.200 (800.700)
Na mednarodnem tržišču (V. Britanija, Francija, Nemčija, Italija, Španija, Nizozemska, Avstralija in Japonska) je v tednu med 18. in 23. marcem zasedla prvo mesto Neli, novinec na lestvici pa je Dumb and Dumber. Navajamo izkupiček v milijonih USD.
1.	Neli	3,84 (23,69)
2.	Zvezdna vrata	3,41 (57,38)
3.	Razkritje	3,38(52,5)
4.	Dumb and Dumber	2, 80 (5,68)
5.	Forrest Gump	2, 72 (115,43)



jj
11
Bs
Igor Kemel
:
■

NOVO V KINU
Neli
Neli, drama, scenarij VVilliam Nicholson, režija Michael Apted, distribucija Fun-Mladina film, premiera jutri v Ljubljani (Komuna) in v Domžalah, in prav tako na rednem sporedu.
Neli (Jodie Foster) je dekle, ki je v osamljenosti gorovja Blue Ridge v Severni Carolini odraščala sama in popolnoma ločena od civilizacije. Brez kakršnihkoli medčloveških odnosov razvije svoj lastni jezik. Povsem slučajno jo odkrije tamkajšnji zdravnik Jerome Lovell (Liam Nesson), ki pod težo odgovornosti na pomoč pokliče povzpe-tniško psihologinjo Paulo Olson (Natasha Ric-hardson). Toda to stvari zaplete. Psihologinja namreč v njej vidi priložnost za študijsko raziskavo, sčasoma pa se zdravnik z Neli zbliža in z njo začne odkrivati lepoto vsakdanjih malenkosti in globokih čustev. Odlična igralska zasedba, več nominacij za Oskarje, Jodie Foster kot producentka filma in režiser Michael Apted (Gorile v megli, Srce iz groma) so vsekakor več kot dobra priporočila za ogled filma.	(V. R.)
Neli (Jodie Foster) uči psihologinjo (Natasha Richardson) umetnosti dotika
Lahko se zgodi tudi vam
It Could Happen to You, romantična komedija, scenarij in režija Andrevv Bergman, distribucija Continental Fun, dobrodelna premiera jutri ob 21. uri v kinu Union v Ljubljani.
Dobordelna premiera pomeni to, da se bosta - ob povezavi z Lions klubom Bled - distributer in Ljubljanski kinematografi odpovedala vsemu izkupičku od jutrišnje premierne predstave. Sredstva pa
bodo namenili za nakup računalnika z Braillovo tipkovnico, ki ga bodo podarili Zveži slepih in slabovidnih Gorenjske. Akcijo bodo izvedli vsekakor ob primernem filmu, saj govori o poštenju in o obljubi, ki je izpolnjena. Nicholas Gage igra newyorškega policaja, ki natakarici Yvonne (Bridget Fonda) namesto napitnine obljubi polovico morebitnega zadetka srečke. Obljubo pa tudi drži, in to čeprav zadetek znaša 4 milijone dolarjev. Vendar to ni všeč njegovi ženi Muriel (Josie Perez).	(V. R.)
Gary Oldman in Lena Olin v strastni črni komediji Kri na soncu
Kri na soncu
Romeo Is Bleeding, Cma kriminalna komedija, scenarij Hilary Henkin, režija Peter Medak, distribucija Fun-Mladina film, premiera jutri v Ljubljani (kino Šiška), in hkrati na rednem sporedu.
Gaxy Oldman (Drakula v Coppolini Drakuli, v najnovejši vlogi Beethoven) igra v filmu Kri na soncu policijskega agenta Jacka Grimaldija, ki je zadolžen za pregon organiziranega kriminala, ki pa se po denarju začne ozirati tudi na drugo stran zakona. Kot osebni stražar iskane poklicne morilke Mone DeMarco (Lena Olin) se za-plete v umazane igre, v katere je zapleten tudi šef mafije Don Falcone (Roy Scheider). Toda Mona je še bolj zvita od mafijskega Sefa, zapleti pa vplivajo tudi na Jackovo zasebno življenje. Ženo Natalie (Annabella Sciorra) in ljubico Sherri (Juliette Levvis) mora zavarovati. Kriminalka cinizma in črnega humorja, ki nas vraCa v čas klasičnih hollywoodskih detektivk, ki jo krasi še izbrana igralska zasedba.	(V. R-)


OBLETNICA / PRED 50 LETI JE UMRL OCE NEW DEALA
Franklin Delano Roosevelt je Ameriki pustil trajno in pozitivno dediščino
S svojimi gospodarskimi in socialnimi reformami je spremenil dotedanji koncept liberalizma
VVASHINGTON - Franklin Delano Roosevelt je Umrl 12. aprila 1945 v georgijskem VVarm Spring-su le nekaj mesecev po Četrti izvolitvi za ameriškega predsednika, tako da mu ni bilo treba podpisati morečega ukaza o jedrskem bombardiranju Nagasakija in Hirosime.
FDK, kot so mu pravili Američani, je po zaslugi New Deala začrtal neizbrisno brazdo v ameriški politiki in v ameriški zavesti. New Deal je bil sklop ukrepov in reform, s katerimi je ameriški predsednik poskušal rešiti državo iz »velike depresije«, v kateri se je znašla po bankrotu na VVall Streetu oktobra leta 1929. To mu je uspelo tudi po zaslugi druge svetovne vojne, ki je državi vsilila industrijski razcvet, tako da so po besedah ekonomista Johna Kennetha Galbraitha »ZDA vstopile v dvajseto stoletje«.
Aristokratski liberalec ameriškega juga je postal predsednik ZDA v začetku leta 1933. V Ameriki je bilo tedaj več kot 13 milijonov brezposelnih, industrijska proizvodnja je bila razpolovljena, celoten bančni in finančni sistem je bil na tleh, kmetijstvo se je dušilo v lastnih pridelkih, državo pa so pretresale družbene napetosti in notranji migracijski tokovi. Vse to je do temeljev načelo zaupanje v kapitalistični sistem, ki je po razmahu v dvajsetih letih doživel enega svojih najhujših polomov.
Roosevelt se je znašel pred dvema težkima nalogama: zagotoviti ponovno gospodarsko rast in vrniti zaupanje in ponos Američanom. V svojem umestitvenem govoru je Američanom povedal, da je edini strah, ki ga morajo premostiti, strah v njih samih. S svojimi svetovalci (brain trust) je takoj za-Cel uresničevati obširen program gospodarske obnove, ki mu je dodal še socialne ukrepe, tako da bi uresničil svoje Cikaške obljube o New Dealu, novem načinu življenja in vladanja. V svojih prvih sto dneh predsednikovanja je ZDA dobesedo preplavil s hitrimi in včasih celo neurejenimi zakonskimi ukrepi in upravnimi inovacijami, ki so do temeljev spremenili ameriško javno življenje. Bila je to revolucija, ki je načela sam koncept liberalizma, saj je zvezna uprava drastično posegla v gospodarstvo in v družbene odnose. Kot gobe po dežju so se rojevale nove zvezne ustanove. Naj omenimo VVorks Progress Administration, ki je z ogro-Umimi javimi deli zaposlila pri gradnji cest, mostov, prekopov in jezov veC kot 8 milijonov delavcev; Tennessee Valley Authority, ki je uresničila orjaški hidroenergetski sistem za južne zvezne države; in National Industrial Recovery Act, ki je preprečil nelojalno konkurenco med podjetji. Leta 1935 je nastal tako imenovani National Labor Re-lations Act, ki je dokoCno zagotovil zaščito sindikalnih pravic in uzakonil naCelo kolektivnih sindikalnih pogajanj. Amerika pa ni potrebovala sa-mo novih delovnih mest in socialne podpore za Uajsibkejše, potrebovala je predvsem gotovost in Uove vrednote. Prav zato je Roosevelt sklenil, da je treba obnoviti vrednote skupnosti, ki jih je zbrisal ekonomski razcvet prvih dvajsetih let. Gibalo vsega ni bil veC posameznik, ki se v velemestih uveljavlja, temveč podeželje, mala mesteca, družine... "o radijskih valovih je predsednik s svojim »klepetom pred kaminom« vztrajno pozival Američane, naj se ponovno Čutijo del skupnosti.
Ob koncu svojega prvega predsedniškega mandata je torej Roosevelt lahko predstavil pozitiven obračun obnovljene gospodarske rasti in zajezitve brezposelnosti, tako da je bil leta 1936 z lahkoto Ponovno izvoljen. Prav na teh volitvah pa je Roosevelt še utrdil svojo volilno koalicijo, ki bo tudi v Podoce zmagovita. Uspelo mu je namreč združiti hotenja delavstva, etničnih manjšin in želje naprednih intelektualcev.
Izbruh druge svetovne vojne je ZDA presenetil prav na višku tistega izolacionizma, ki je sledil pr-yj svetovni vojni. Prva Rooseveltova skrb je torej bila zagotoviti ZDA nevtralnost, Čeprav je bil vedo olj prepričan, da je treba pomagati demokracijam Pred napadi nacifašizma. Po svoji tretji izvolitvi je Roosevelt januarja 1941 v govoru kogresu pouda-fh’ da morajo ZDA postati »arzenal demokracije«, hko da so začele vsestransko pomagati Veliki Bri-nniji. Ameriške »aktivne nevtralnosti« pa je bilo onec 7. decembra 1941 z japonskim napadom na Pearl Harbour.
Po vojni napovedi Nemčiji in Italiji je Roosevelt P°stal vodja najmočnejše države protifašistične ^oaiicije. Januarja 1943 je na konferenci v Casabla-ci skupaj s Churchillom podpisal sklep, da je treba
,m osi vsiliti »brezpogojno kapitulacijo«. Po P'°P potrti izvolitvi je februarja 1945 sodeloval na. 1« tski konferenci, kjer je s Churchillom in Stali-o® postavil temelje bodoči povojni Evropi in cVetu- Tega pa ni doživel, kot tudi ni dočakal kon-a vojne, saj je zaradi možganske krvavitve umrl
aprila 1945, slab mesec pred kapitulacijo Nem-
Franklin Delano Roosevelt
Ameriški predsednik se je zgrudil, ko ga je portretirala umetnica Elisabeth Schoumatoff. Portreta ni nikoli dokončala.
Ameriški predsednik Roosevelt je umrl 12. aprila 1945 v svoji podeželski hišici v VVarm Springsu v Georgiji. Zgrudil se ja, ko ga je slikarka portretirala. Umrl je dve uri kasneje, na evropski fronti so se zavezniki bližali Berlinu, na Tihem oceanu pa so potekali boji za Okinavvo.
Ozemlje pod nadzorom zaveznikov na dan smrti
-----------S Z	morje
.
MANCUKUO KITAJSKA	Tlhl
japonska
Filipinsko	Marijanski '
„ morje	otoki
> •	V
/s s'-
i uu
0cean NEMČIJA
Berlin
CESKOS
' . . FILIPINI
_________tiL.
_____

ŠVICA AVSTRUA
Tihooceanska fronta
SL
ITALIJA
Evropska fronta
Franklin D. Roosevelt se je rodil pri Hyde parku, država New York, 30. januarja 1882. Leta 1921 je zbolel za poliomielitisom in ostal je paraliziran. Pri svojem političnem delu je vedno kazal, da lahko hodi s sponami na nogah in s palico.
Leta 1932 je bila tretjina delovne sile brezposelna. Kakih 400.000 brezposelnih klatežev se je potepalo po državi. Brezposelnim so prodajali odvečna jabolka na kredit in na vogalih ulic so premraženi moški in ženske prodajali jabolka za kovanec.
Depresija in obljuba, da bo ukinil prohibicijo, sta leta 1932 zajamčili Rooseveltu izvolitev.
Ih
lil
III
i a i
III
III
Prvi mandat -1932-36
m VVAGNERJEV ZAKON: Sindikatom je dajal veliko prednosti pri njihovi organiziranosti in sklepanju kolektivnih pogodb.
m NEW DEAL: Zagotovil je finančna sredstva za javna dela za zaposlitev brezposelnih.
Dejavnost zvezne vlade na tem področju je močno povečal. Dobičke je porazdelil z davkom na velike dohodke in s progresivnim obdavčenjem dohodkov. Ustanovil je družbo za izvajanje javnih del z 2 milijonoma zaposlenih.
s Roosevelt je bil prvi predsednik, ki je uporabljal radio za pogovore pri ognjišču.
Drugi mandat -1936-40
* Ko je vrhovno sodišče razveljavilo nekatere zakone new deala, je zahteval od kongresa, da mu omogoči imenovanje dodatnih sodnikov, vendar je bila njegova zahteva zavrnjena.
Tretji mandat -1940-44
Z VVinstonom Churchillom je 14. avgusta 1941 v Atlantski listini zapisal načele o poštenih odnosih. m \ 6. januarja 1941 je zapisal zahtevo po šritih	W
svoboščinah (svoboda govora, svoboda veroizpovedi, pravica do preživetja, pravica do spoštovanja).
Prvi je prekinil tradicijo, da predsednik ne kandidira tretjič (1940) in bil je izvoljen še četrtič (1944).
*Ko so 7. decembra 1941	j 1
Japonci napadli Pearl Harbor, so ZDA stopile v vojno.
Četrti mandat -1944-45
Pogrebni vlak
VVarm Springs
Krsto so odpeljali v petek, 13. aprila ob 10. uri.
0 VVashington, D.C.
Vlak je prispel na postajo Union 14. aprila ob 21.56. Med vožnjo se je večkrat ustavil.
0Hyde Park, N.Y.
Prihod v Rooseveltovo hišo v nedeljo, 15. aprila ob 8.40. Predsednika so pokopali med vrtnicami na vrtu njegove matere.
m Z zavezniki se je sestal petkrat: Casablanca: jan. 1943 Ouebec: avg. 1943 Teheran: nov.-dec. 1943 Kairo: dec. 1943 Jalta: feb. 1945
Podpredsednik Harry S. Truman je prisegel na dan Rooseveltove smrti okoli 19. ure.
N.Y.
Hyde Park
Mott Haven
Pa. Z N Y C-
P\ Philadelphia
Baltimore
Charlottesville ••Eh D-G-
.^Monroe
; N.C.
,4 Salisbury
.»■‘Greenville
.....
: Atlanta	S.C.
VVarm
Springs

/
1/4 milje
Postaja 1
Union ' 1
V4km	55CV^U"'0n
B	a e-
£ia I Vfa, *	£
hiša ^	i
~ Constitution A ve. ^	, sjZ
M A L L p
/LA
u	THE
^ VVashingtonov |L \ spomenik
Prihod Rooseveltovega trupla v VVashington
Krsto s posmrtnimi postanki so na postaji pričakali z vojaškimi častmi. Prepeljali so jo v Belo hišo, kjer je bila ob 16. uri pogrebna svečanost. Ob 21.30 so jo ponovno prepeljali na postajo Union in z vlakom odpeljali proti Rooseveltovemu rojstnemu kraju Hyde Parku.
AP/Carl Fox, Rickie Kowlessar
Sreda, 12. aprila 1995
KITAJSKA
Deng je pre&vel konseivotivnega tekmeca Chena
PEKING - Smrt Chen Yuna, najvecjega tekmeca Deng Xiaopinga, je oslabila konservativno strujo v komunističnem režimu, pa tudi Dengovo slabo zdravstveno stanje kitajskim komunistom napoveduje slabe Čase. Yun, eden od »nesmrtnikov« komunistične partije, kot ga imenuje skupina, ustanoviteljica Ljudske republike Kitajske, je v ponedeljek umrl v Pekingu, star 90 let.
Čeprav ni zasedal uradnega položaja, je vendarle užival velik ugled med voditelji; dokler mu je zdravje dopuščalo, je tudi iz ozadja vplival na politične odločitve. Yun, nasprotnik gospodarskih reform, ki jih je odobril Deng, je bil nekakšen »boter« premiera Li Penga.
»Njegova smrt ne bo imela takojšnjih posledic za razvoj kitajske politike, vendar je močno omajala konservativne sile,« je izjavil neki zahodni diplomat. »Njegova smrt zagotavlja uresničevanje začrtanih gospodarskih reform, kajti lahko bi se dogodki razvijali drugače, če bi prej umrl Deng,« meni neki drugi diplomat. Smrt Chen Yuna bo vplivala na razmerje sil, ki se potegujejo za Deng Xiaopingovo nasledstvo.
vnaSa pa tudi nemir med prebivalstvo.
Sovpada namreč s samomorom nekega visokega mornariškega častnika, obtoženega korupcije, ki simbolizira pohtično ozračje v državi. »Kitajci so vraževerni in sedanje dogodke primerjajo z letom 1976, ki je tako pretreslo režim, da je dve leti potem radikalno zamenjal ljudi na najvišjih položajih,« je poudaril neki diplomat. Leta 1976 je namreč umrl Zhou Enlai, potem še Mao Zedong, končalo pa se je z aretacijo »bande štirih«, ki so naznanjali konec kulturne revolucije in maoizma.
Aprila je prišlo do velikih demostracij na Trgu nebeškega miru, med katerimi so protestniki zahtevah, naj se na oblast vrne Deng Xiaoping, ki je bil te-
ZDRUŽENI NARODI
Američanka na čelu Unicefa
INEW YORK - V ponedeljek zveCer je generalni sekretar ZN Butros Gali na Celo Unicefa imenoval 53-letno Američanko Carol Bellamy, Čeprav so si evropske države zelo prizadevale, da bi bila vendarle izbrana kandidatka večine najpomembnejših držav Stare celine, navsezadnje tudi zato, ker so bili v zadnjih 50 letih vsi generalni direktorji Unicefa Američani.
Unicef je bil ustanovljen leta 1946, da bi pomagal otrokom, žrtvam vojne v Evropi in na Kitajskem. Leta 1950 je Generalna skupština ZN začrtala delovanje in dolgoročno pohtiko Unicefa, ki naj bi pomagal predvsem otrokom v državah v razvoju. Galijeva odločitev je prišla v javnost v Času, ko so novinarji spremljali poročilo o iraškem razoroževanju.
Predstavniki sedme sile iz Evrope so bili vidno razočarani nad takšno odločitvijo. Francija, M trenutno predseduje Evropski zvezi, si je odločno prizadevala za imenovanje evropske kandidatke; tudi nordijske države so posredovale pri Galiju in se zavzemale za imenovanje svoje kandidatke Elisabeth Rehn, nekdanje finske obrambne ministrice.
Kljub temu vse članice EZ niso podpirale njene kandidature, saj sta Velika Britanija in Belgija predlagali vsaka svojo kandidatko. Boj za najvišji položaj v Unicefu se je začel februarja, ko je za rakom umrl prejšnji sekretar, ameriški zdravnik James Grant, ki je bil na tem položaju zadnjih petnajst let. Američani so za svojega kandidata sprva imenovali zdravnika Wil-liama Foegeja, ki je blizu nekdanjemu ameriškemu predsedniku Jimmyju Carterju, vendar so takoj, ko so ugotovili, da bo Gali izbral žensko, predstavih štiri nova imena, med njimi tudi Carol Bellamy, predsednico dobrodelne organizacije Peace Corps.
Gali je povedal, da se je zanjo odločil po tem, ko se je pogovarjal z vsemi osmimi kandidati. Pred njegovo odločitvijo se je iz ameriških krogov zvedelo, da bi bil izbor evropske kandidatke za Američane »ponižanje«. Menda se je za ameriško kandidatko osebno zavzela tudi Ffillaiy Clinton. Gali se je znašel v zelo neprijetnem položaju, zato je razumljivo, da je dolgo odlašal z imenovanjem novega generalnega direktorja Unicefa.
Ker evropske države prispevajo največ denarja v sklad te organizacije, so menile, da ni razloga za imenovanje ameriške kandidatke, zlasti ker republikanska večina v kongresu zahteva občutno zmanjšanje sredstev za Združene narode. Neki evropski diplomat je celo izjavil, da imenovanje ameriške kandidatke »ni najboljše povabilo za prispevanje denarja v blagajno Unicefa«.	Rene Slama / AFP
SVET
NEVARNA RAZMERJA DOLARJA IN JENA
Na zatožni klopi so Japonci
Morda bodo prav borzni pretresi prinesli več svoboščin
V ogorčeni razpravi, kdo je kriv neprijetne monetarne nestabilnosti sodobnega sveta - ameriški dolar, japonski jen ali nemška marka -, padajo žrtve med ekonomskimi strokovnjaki kot umori v romanih Agathe Christie. Morda zato, ker bo samo prava definicija monetarne rulete, ki že nekaj mesecev pretresa najpomembnejše borze sveta, preprečila, da bi se ta spremenila v rusko.
daj v nemilosti. Julija je umrl Zhu De, ustanovitelj Ljudske osvobodilne armade, tri tedne pozneje pa je v potresu v Tangsbanu umrlo več sto tisoč ljudi.
Denga, ki bo avgusta star 91 let, ni bilo videti v javnosti že štirinajst mesecev, njegovo slabo zdravstveno stanje pa je še vedno skrivnost. Prav zato je bila vlada prisiljena upočasniti priprave za imenovanje njegovega naslednika, da bi obvarovala režim, M se sooča s čedalje večjimi socialnimi težavami in naraščanjem kriminala. Sef države in partije Jiang Zemin, Dengov naslednik, se po mnenju nekaterih poznavalcev boji, da bi nekateri krogi Chenovo smrt izkoristih za netenje nemirov v predsedniški palači.
Vlada namreč deluje le po zaslugi krhkega kompromisa med Deng Xiao-pingom in Chen Yunom, čeprav je patriarh Deng uveljavil svoja gospodarska načela in na pomemben položaj spravil svojega naslednika. Strah, da bi se zgodovina ponovila, se je nedavno jasno odrazil na šanghajski borzi, kjer so začeli zaradi špekulacij padati tečaji.
»Zaradi ugibanj o morebitni Dengovi smrti bo trg v prihodnjih tednih precej nestabilen,« meni neki borzni posrednik. Oblast je imela preglavice že z objavo novice o smrti ostarelega konservativca Chen Yuna; mediji so lahko o njej poročah šele trideset ur pozneje.
Philippe Massonnet / AFP
Napačna gospodarska in finančna politika je Mehiko nedavno porinila deset let nazaj, njene prebivalce pa spet ob rob revščine in zategovanja pasu. Razglašanje dolarja za najpomembnejšega krivca sodobnih monetarnih pretresov pa lahko, Ce je res napačno, izvozi »tequila sindrom« še drugam, na primer na zdaj cvetoče vzhodnoazijsko območje. Ali pa na Kitajsko, ki v svojem zastarelem političnem in gospodarskem sistemu že zdaj komaj obvlada eksplozivno desetodstotno rast in prav zares ne potrebuje še potresnega sunka v obliki ne-nadzorljivo dragega jena.
Uganka valutnih razmerij ima vedno dve rešitvi. Pri dolarju in jenu, ki je v ponedeljek za trenutek dosegel neverjetne nižave 80,15 jena za dolar (in se potem povzpel na še vedno neznosnih 83,55), so opazovalci nekaj časa za krivca razglašali ameriški trgovinski primanjkljaj in velikansko finančno pomoč očitni jami brez dna, Mehiki. Toda druga valutna razmerja, kjer je vpletena tudi marka, so razkrila, da bi se jen najverjetneje krepil tudi brez Mehike in vvashingtonskega primanjkljaja. Videti je, kot da jena na poti navzgor nič ne more ustaviti, pa čeprav je predraga valuta že hudo prizadela japonske izvoznike, ki množično selijo proizvodnjo v tujino, predvsem v vzhodnoazijski bazen. Za zdaj se jim z velikimi napori in odločnostjo birokratov, ki so bili navajeni vse načrtovati, še posreči ohranjevati skoraj polno zaposlenost
doma. Ko pa bodo v tujino preselili še več tovarn, bodo najbrž načeli tudi občutljivo Odvo hierarhične japonske družbe.
Zgodba predragega jena naj bi se začela pred leti, ko so se japonske zavarovalnice in droge finančne družbe naveličale s svojimi velikanskimi presežki kupovati ameriške obveznice. Zaradi nezanesljivega teCaja med dolarjem in jenom so v nekaj letih izgubile več kot tristo milijard dolarjev, zato so raje zaCele posojati vsenaokrog. Ker je bil pohlep po kapitalu v zadnjem desetletju skoraj nenasiten v vseh delih sveta, niso imele težav.
Do začetka devetdesetih let je bilo sposojanje jena veliko ugodnejše od dolarskih posojil. Nihče ne ve, koliko jenov je v japonski soseščini, na Kitajskem in drugod, zanesljivo pa so dolžniki v japonski valuti v čedalje hujših težavah. Pobesnelo nakupovanje jenov -saj morajo dolžniki odplačevati vse dražje obresti - pa zanesljivo ne pomaga japonski valuti.
Korenine paničnega dviganja vrednosti jena pa niso samo v japonskem obnašanju v tujini. Zaprti gospodarski sistem v deželi vzhajajočega sonca, ki spravlja ob pamet Američane, vse bolj škodi tudi Japoncem samim. Daleč so časi, ko so pred preveč vsemogočnimi birokrati iz MTITja, razvpitega ministrstva za trgovino in industrijo, trepetali tujci. Danes tepe zakoreninjeni politični in gospodarski sistem, ki ne spodbuja osebne pobude in indivi-
dualnosti, po glavi Japonce. V računalniški tehnologiji, ki temelji na konceptu posameznikove svobode in nenadzorljivega, so Japonci deset, petnajst let za Američani. Nepopustljivo varovanje domačih trgov pa je državo poleg tega spremenilo v eno najdražih na svetu. Ce se bo zaradi predragega jena sesula še institucija dosmrtne zaposlitve delavcev, bo revolucija tu.
Pravzaprav je revolucija že pred japonskimi vrati. V zadnjih letih so volilni po vrsti kaznovali vse predolgo ustoličene stranke, na nedeljskih lokalnih volitvah pa šli celo v absurde. Za guvernerja tokijske province so izvolili človeka, ki je za predvolilno kampanjo poprabil vsega nekaj minut in osemsto dolarjev, v Osaki pa so se odločili za nekdanjega komedijanta.
Prepričljivejše klofute politikom, ki so se v tujini hvalih z »azijskim modelom discipline, delovnih in družinskih vrednot«, si ni mogoCe zamisliti. Tudi Japonci imajo očitno raje svoboščine. In morda bodo skupaj z novimi tehnologijami prav valutni pretresi druge »kurofune«, črne ladje poveljnika Perryja, ki je Japonce sredi devetnajstega stoletja prisilil, da so se odprli svetu. Američani seveda zadovoljno opazujejo japonske težave. Ameriško gospodarstvo je veliko manj izvozno usmerjeno od japonskega in zato bolj samozadostno. Preden bi v VVashingtonu pristali, da dolar kot svetovno valuto zamenja nekakšna košarica valut, kot si želijo nekateri Japonci, pa bodo dežeh vzhajajočega sonca najprej privoščili malce potenja v lastnem finančnem soku in nekaj sprememb po vzorcu ameriškega kapitalizma.
Barbara Kramžar
ZN opozarjajo Bagdad
NEW YORK (dpa, Reuter) - Komisija Združenih narodov za nadzor nad iraškimi oborožitvenimi zmogljivostmi meni, da Irak razvija biološka orožja.
Leta 1988 je Irak uvozil 39 ton posebne snovi za vzgojo bakterij in virusov, čeprav iraške bolnišnice letno potrebujejo manj kot 200 kilogramov te snovi. Komisija je odkrila, kje je 22 ton te snovi, 17 ton pa je izginilo neznano kam. Deset ton te snovi zadostuje za izdelavo ene tone bioloških bojnih sredstev. »Kobčina, vrsta in oblika embalaže snovi za vzgojo bakterij nikakor ne ustrezajo iraškim potrebam v zdravstvu,« ugotavlja komisija. Kmalu naj bi svoje poročilo pripravila tudi Mednarodna komisija za atomsko energijo, ki raziskuje iraški jedrski program. Obe poročih bosta odločilni, ko bo Varnostni svet v prihodnjih dneh razpravljal, ah naj Iraku dovob izvoz nafte v vrednosti milijarde dolarjev. Izkupiček od prodaje nafte bi bagdadski režim lahko uporabil za nakup hrane in zdravil.
John Major izgublja tla pod nogami
LONDON - Tri leta po volilnem uspehu konzervativne stranke je britanski premier Major izpostavljen Čedalje številnejšim pozivom k odstopu. Veliko podpore je izgubil celo v svoji stranki, ki jo je aprila 1992 pripeljal do nepričakovane zmage in tako nasledil železno Margaret Thatcher. V konzervativni frakciji že brusijo nože, s katerimi ga bodo skušali odstraniti.
Zadnji vzrok za »lov na Majorja«, ki velja za nemočnega voditelja, je bil neuspeh konzervativ-cev na komunalnih volitvah na Škotskem, kjer so torijce v četrtek »skoraj zbrisali z obličja zemlje«. Tako so komentatorji ocenili dejstvo, da so konzervativci dosegli le 81 od 1161 mandatov, ki so bili razpisani na škotskih komunalnih volitvah. Ta volilni izid daje slutiti, da bodo konzervativci doživeli hud poraz tudi na komunalnih volitvah v Angliji in VValesu, ki so napovedane za 4. maj.
»Tega moža se moramo znebiti,« je vse glasneje slišati iz konzervativnih krogov v Londonu. Govori se, da bodo ducati zaskrbljenih konzervativnih članov spo-
dnjega doma takoj po majskih volitvah zahtevali zamenjavo vodje stranke. Ce se jim zamenjava posreči,' bi to ob upoštevanju britanske politične prakse obenem pomenilo, da bodo Britanci dobili novega predsednika vlade. Po Ma-
jorjevem mnenju je vzrok za vse manjšo podporo iskati v čedalje pogostejših znotrajstrankarskih nesoglasjih. Prepiri med zagovorniki in nasprotniki postopnega približevanja Evropi so v stranki spodkopali Majorjevo avtoriteto. Toda ugledu stranke, ki vlada že šestnajst let, škodujejo tudi škandah v zvezi s spolnim življenjem in denarnim okoriščanjem vodilnih članov stranke. Konzervativci niso uresničili svojih predvolilnih
obljub glede davkov, prebivalstvo se jezi zaradi posledic privatizacije pomembnih državnih sektorjev in je razočarano zaradi hude brezposelnosti, ki je posledica konzervativne gospodarske politike.
Predvsem volilci iz srednjega razreda iščejo novo politično domovino, to pa koristi laburistični opoziciji, ki jo vodi Tony Blair. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah imajo laburisti 34 odstotkov več podpore kot konzervativci.Tako velike razlike med njimi ni bilo še nikoh. Čeprav bodo volitve v spodnji dom britanskega parlamenta razpisane šele leta 1997, konzervativci že zdaj pričakujejo poraz v nekaterih okrožjih, kjer imajo danes le majhno večino. Tudi trditve konzervativcev o uspehih sedanje vlade naletijo med volilci le na malo posluha, Čeprav se jim je na primer posrečilo uspešno premagati inflacijsko mentaliteto, ki je bila za Veliko Britanijo že tradicionalna. »S tem smo ustvarih pogoje za razumno in trajno gospodarsko rast,« pouda-
rjajo predstavniki konzervativne stranke - toda volilcev to ne zanima. Tudi na doseženo premirje, ki je osnovni pogoj za severnoirski mirovni proces, so se britanski volilci kaj hitro navadili in tako je Major tudi ob tem uspehu deležen le malo pohval.
Toda kdo bi lahko zamenjal Majorja in prinesel stranki pozitiven preobrat, še ni jasno. Slišati je, da ima minister za trgovino in industrijo Michael Haseltine kljub nekdanjim težavam z zdravjem dobre možnosti. Kot možne kandidate pa omenjajo tudi fi' nančnega ministra Kennetha Clarka, ki velja za zagovornika približevanja Evropski zvezi, ministra za delo Michaela Portilla, ki pripada nacionalističnemu krilu stranke, in ministrico za vzgojo Gillian She-phard. Toda nihče od naštetih še ni izrazil pri' pravljenosti, da bi nastopil proti Majorju.
Edgar Denter / dpa
Britanski premier in vodja konservativcev John Major
SVET
Sreda, 12. aprila 1995	1 ^
VZPON IN PADEC GENERALNEGA SEKRETARJA NATA
Wily Claes »na počitnicah«
BRUSELJ - Generalni sekretar vojaške zveze Nato je kljub naraščajočemu pritisku, naj odstopi zaradi sumljive vojaške pogodbe iz Časov, ko je bil Se minister v belgijski vladi, odšel na načrtovane dvotedenske počitnice.
»Gospod Claes je odšel na dvotedenski dopust, ki ga je že dolgo načrtoval,« je povedal Natov tiskovni predstavnik. »Njegove počitnice nimajo ničesar skupnega z afero Agusta,« je namignil na italijansko proizvajalko orožja, ki je v središču škandala, s katerim povezujejo tudi sedanjega generalnega sekretarja vojaške zveze Nato. Predstavniki Aguste so namreč obtoženi, da so leta 1988 podkupili socialistično belgijsko vlado, ki je kupila njihove helikopterje. Willy Claes, ki je bil tedaj gospodarski minister, je zanikal nepravilnosti, podkupovanje pa zanika tudi Agusta. Toda konec te-
dna je policija preiskala Cla-esovo stanovanje in urad. Pritiski, naj belgijski politik zapusti prestižni mednarodni položaj v bruseljskem sedežu severnoatlantske vojaške zveze, pa se množijo.
Nemška vladajoča kr-SCanskodemokratska stranka meni, da mora Claes odstopiti, Ce se mu ne bo posrečilo kmalu očistiti svojega imena. Predstavnik krščanskih demokratov za zunanje zadeve Karl Lamers je tedniku Welt am Sontag omenil, da skandal škoduje ugledu zveze Nato. Zunanji minister Klaus Kinkel je kljub temu izjavil, da njegova vlada Se vedno podpira Willyja Claesa. »Dokler ne
bo dokazov o njegovi vpletenosti v afero, lahko raCu-na na nas,« je Kinkel povedal novinarjem, ki so poročali s sestanka zunanjih ministrov Evropske zveze v Luksemburgu. Toda francoski zunanji minister Alain Juppe Claesa ni javno podprl. Na tiskovni konferenci o odnosih Evropske zveze z vzhodnoevropskimi državami je zavrnil vprašanja o zvezi Nato.
Belgijski Časopisi zato menijo, da je Claes pod doslej najvecjim pritiskom, naj odstopi. »Odkar so preiskali njegovo hišo, je postal tarCa mednarodne kritike,« je zapisal flamski dnevnik De Morgen. Časopis iz Claesove rodne pokrajine Limburg pa ugiba, ah se bodo ZDA vendarle skušale znebiti generalnega sekretarja zveze Nato. Časnik Het Belang Van
Helikpter Agusta. zaradi katerega se je vse zapletlo
Limburg meni, da bi Wash-ington na Claesovo delovno mesto rad postaral Američana. Veleposlaniki in uradniki šestnajstclanske zahodne vojaške zveze so doslej v javnosti podpirali napadanega generalnega sekretarja,
zasebno pa menda že razmišljajo, kje bi našli primernega naslednika, Ce bi Willy Claes vendarle odstopil. Tako vsaj trdijo dobro obveščeni viri. Spodnji dom belgijskega parlamenta je v petek s prepričljivo večino dovolil
vrhovnemu sodiSCu države, da preiSCe morebitno vpletenost Willyja Claesa in še dveh nekdanjih ministrov v afero z domnevnim podkupovanjem italijanske proizvajalke orožja. Medtem ko v Bruslju padajo (nekdanje)
ministrske glave, pa so Italijani Belgiji pravkar poslali vse sporne helikopterje Agusta-109M. Osemnajst so jih opremili za izvidniske naloge, 28 pa za protioklepni boj.
Sue Fleming / Reuter
Willy Claes je tudi skladatelj in dirigent simfoničnega orkestra
Šestinpetdesetletni Belgijec Willy Claes, ki ga ima belgijsko pravosodje pravico zaslišati o vsem v zvezi z afero Agusta, je od oktobra lani generalni sekretar Nata, kamor je prišel po 20-letnem opravljanju pomembnih ministrskih funkcij v Belgiji. Willy Claes se je rodil 24. novembra 1938 v skromni družini iz Hasselta (na SV Belgije).
Ob svojem sedanjem delu, ki ga opravlja kot sekretar Severnoatlantske zveze, je tudi skladatelj in dirigent simfoničnega orkestra. Kot flamski socialist je preigral vso družbeno lestvico in se povzpel do položaja ministra za zunanje zadeve (v letih 1992-94), Se prej pa je bil minister za šolstvo (od leta 1972 do 1973) in za gospodarstvo (v treh obdobjih: 1973-74, 1977-81 in 1988-92). Za krhko in
drobno postavo ter obrazom, ki se pod trdo zaCesanimi lasmi plašno smehlja izza očal, skriva Willy Claes močno osebnost. »Pravi borec je,« meni eden od njegovih bližnjih sodelavcev. S to oznako skuša povzeti nezlomljivo voljo generalnega sekretarja Nata, ki kljub naraščajočim zahtevam po njegovem odstopu tako doma kot v nekaterih zavezniških državah nikakor noče zapustiti svojega položaja. Kljub številnim nasprotnikom Willy Claes, ki noče popustiti v svoji vlogi strogega flamskega tehnokrata, vztraja ob uradni podpori 16 Članic Severnoatlantske zveze, med katerimi so najpomembnejše ZDA. Številni diplomati mu priznavajo, da se je na Čelu Nata v izjemno kočljivem obdobju razmeroma dobro znašel, prav tako pa mu pripisujejo veliko spre-
tnost, ki izhaja iz njegove navidezno prostodušne zgovornosti. »Dober voditelj je,« je izjavil eden od diplomatov z mislijo na globoko krizo identitete, ki pretresa Severnoatlantsko zvezo. Nato se sooCa z mnogimi problemi. Od Bosne, kjer preleti Natovih letal niso niti najmanj prepričljivi, do Rusije, ki nenehno nasprotuje možnosti, da bi se Nato razširil na vzhod. Nic manj težav nima generalni sekretar s povezovanjem številnih medsebojnih niti, ki tkejo notranje povezave med zavezniki, močno zrahljanih spričo stališča VVashingtona o nekdanji Jugoslaviji, vojaškega posega Ankare na sevem Iraka, kakor tudi zaradi stalnih nasprotovanj med Grki in Turki, ki moCno ovirajo učinkovito delovanje te organizacije. Kljub temu pa se je Willy Claes v nekaj vec kot petih mesecih, odkar opravlja svojo dolžnost, vsaj trikrat znašel v Škripcih. Prenaglil se je s sodbo, da je vojna v Čečeniji notranje vprašanje Rusije, in pri tem pozabil, da je le dva meseca prej zagovarjal povsem nasprotno stališče. Izrekel je tudi oceno, da pomeni po padcu komunizma enega največjih izzivov Severnoatlantski zvezi islamizem, s Čimer je že v začetku zavrl napovedani dialog med Natom in nekaterhni sredozemskimi državami. Libija in Iran sta to izjavo takoj označila kot napoved »križarske vojne« in Sele po resnih opominih nekaterih Članic Severnoatlantske zveze je Willy Claes pohitel z izjavo, da je bil narobe razumljen in da »islamizem« ni predmet Natovih interesov. Najhujši spodrsljaj pa je vsekakor skandal s podkupninami, ki jih je italijanska družba Agusta nakazala njegovi flamski socialistični stranki ob sklenitvi pogodbe za nakup helikopterjev leta 1988. Ob aferi, ki je pretresla vso Belgijo, je Willy Claes pred veleposlaniki 16 članic Nata slovesno izjavil, da s to afero nima nic, Čeprav se je že naslednji dan spomnil »neke anekdote«, ki naj bi bila v zvezi s tem izrečena v njegovi navzočnosti. Tedanji minister za gospodarstvo Willy Claes, ki zanika kakršnokoli vpletenost v škandal, si je za zdaj poiskal zaklonišče za visokimi zidovi Severnoatlantske zveze. Ni pa se mogoče ubraniti vtisu, da je medtem, ko belgijsko pravosodje skrbno sestavlja vprašanja, na katera bo moral odgovoriti, trajno prizadet ugled ne samo Willyja Claesa, pac pa tudi Severnoatlantske zveze.
Philippe Rater / AFP
Ključni datumi v aferi Agusta
11. avgusta 1987 - Belgijska vojska objavi razpis ponudb za nakup 46 helikopterjev za potrebe kopenskih enot.
15. februarja 1988 - Na naslov razpisne komisije prispejo tri ponudbe: italijanske skupine Agusta, francoske Aerospatiale in nemške skupine Mes-serschmidt-Bdlkov-Blohm (MBB). Zavrnejo ponudbo ameriškega McDon-nell Douglasa.
9. maja 1988 - Po sedmih letih odsotnosti znova pridejo na oblast flamski in francosko govoreči socialisti; z delom začne nova vlada.
18. novembra 1988 - Konec zbiranja ponudb. Družba Agusta obvesti vodjo kabineta takratnega ministra za gospodarstvo Willyja Claesa, da je pripravljena povišati vsoto kompenzacij, ki jo je navedla v svoji ponudi. V primem sklenitve pogodbe o dobavi 46 helikopterjev je družba pripravljena zgraditi v bližini Liega (na vzhodu Belgije) tovarno rezervnih delov, ki bi v tej regiji, kjer je brezposelnost kar 25 odstotna, omogočila nastanek 3.500 novih delovnih mest. Istega dne nakažejo bruseljskemu odvetniku Alfonsu Puelinclocu, ki je povezan s flamsko socialistično stranko (SP), vsoto 51 milijonov belgijskih frankov v zameno za podporo te stranke skupini Agusta, ko bo prišlo do izbiranja med ponudniki.
23. novembra 1988 - Minister za gospodarstvo Willy Claes podpise memorandum, ki pri izbiri zagotavlja »rahlo prednost« skupini Agusta.
8. decembra 1988 - Belgijska vlada tudi formalno podpre ponudbo Aguste.
18.	decembra 1988 - Podpis pogodbe o dobavi 46 helikopterjev med italijansko družbo Agusta in belgijskim obrambnim ministrom, elanom francosko govorečih socialistov Guyem Coemejem.
19.	januarja 1989 - Sestanek med Wilyjem Claesom, predsednikom flamske socialistične stranke Frančkom Vandenbrouckom, notranjim ministrom Louisom Tobbackom in blagajnikom socialistične stanke Eti-ennom Mangejem. Slednji je poročal tudi o predlogu Aguste, ki naj bi se njihovi stranki oddolžila za podporo.
18. julija 1991 - Ubijejo Andreja Coolsa, bivšega predsednika flamskih socialistov, ko odhaja iz stanovanja svoje ljubice v Liegu. Preiskovalna sodnica Veronique Ancia ustanovi posebno komisijo, ki naj bi razjasnila okoliščine tega nepojasnjenega umora. Coolsov naslednik Alain Vander-
biest med zaslišanjem sodnico opozori na vrsto hudih nepravilnosti pri fi-naciranju socialistične stranke. Sodnica sklene, da bo preiskavo razširila na celoten »škandal Agusta«.
17. februarja 1993 - Zaradi suma podkupovanja odredijo pripor za Ge-orgesa Cywiea, predstavnika družbe Agusta v Belgiji. Na prostost ga spustijo 18. marca, medtem pa preiskovalci v njegovi pisarni zasežejo dokumente o nakazilu provizije, povezane s pogodbe z Agusto, v katero je vpleten tudi obrambni minister Guy Coeme.
10.	aprila 1993 - V Italiji obtožijo podkupovanja Roberta Alessandra, predsednika družbe Agusta.
19. decembra 1993 - Sodnica Ancia zahteva odvzem imunitete za Guya Coemeja in še dva druga voditelja stranke francosko govorečih socialistov, za Guy Spitaelsa in Guya Mathota.
11.	januarja 1994 - Guy Spitaels na zaslišanju pred parlamentarno komisijo izjavi, da je Georges Cywie, predstavnik Aguste, podkupil Willya Claesa, ki je odobril pogodbo o dobavi helikopterjev. Agusta zanika, da bi Claesu nakazala denar.
21.	januarja 1994 - Vsi trije Guyi (Coeme, Mathot in Spitaels) odstopijo s svojih položajev. Prvi je bil zvezni obrambni minister francosko govorečih socialistov, druga dva pa sta bila francosko govoreča ministra v valonski vladi.
10. oktobra 1994 - Willy Claes, ki je že od maja 1992 vodja belgijske diplomacije, nasledi Manfreda Wome-rja na mestu generalnega sekretarja Severnoatlantske zveze.
7. marca 1995 - Le nekaj ur po poročilu, ki ga je objavila belgijska televizija o škandalu Agusta, si nekdanji načelnik generalštaba letalskih sil general Jacques Lefebvre v nekem bruseljskem hotelu požene kroglo v glavo.
22.	marec 1995 - Odstop Franka Vandenbroucka, naslednika Willyja Claesa na Čelu belgijskega zunanjega ministrstva. Vanderbrouck Izjavi, da je ukazal sežgati denar, kakor hitro je leta 1991 odkril, da se nahaja v Črnem skladu socialistične stranke.
5. aprila 1995 - Belgijsko pravosodje zaprosi parlament za dovoljenje, da zasliši Willya Claesa, Guya Coema in bivšega notranjega ministra Louisa Tobbacka.
7. aprila 1995 - Posebna komisija belgijskega parlamenta soglasno odvzame imuniteto vsem trem nekdanjim ministrom.
Sreda, 12. aprila 1995
SVET
HRVAŠKA / UNPROFORJEVA AFERA
Odstavili
ruskega
generala
ZAGREB (dpa) - Vrhovno poveljstvo Unproforja je vCeraj, prvič odkar se je pred tremi leti na območju nekdanje Jugoslavije začela mirovna misija ZN, zaradi »hudih profesionalnih prestopkov« - uradna Unproforjeva definicija za korupcijo in zlorabo položaja -razrešilo dolžnosti ruskega generala Aleksandra Pere-Ijakina.
Poveljstvo Unproforja v Zagrebu je od Pereljakina, ki je poveljeval mirovnim silam ZN v tako imenovanem vzhodnem sektorju, območju Hrvaške, ki so ga zasedli Srbi, zahtevalo, naj nemudoma zapusti delovno mesto. »O ukrepu smo že obvestili vlado v Moskvi,« je povedal vodja Unproforjeve službe za informiranje Michael VVilliams. O ozadju incidenta ni želel
govoriti, povedal je le, da »je ruski general pri opravljanju dolžnosti naredil veliko napak, da se je vedel neprofesionalno in da ni bil sposoben izvesti ukazov«. Za začasnega poveljnika omenjenega območja je Unprofor imenoval belgijskega polkovnika Frana-cica Tonona.
Hrvaški tisk je v zadnjih tednih velikokrat opozarjal na nepravilnosti v mirovnih silah ZN, ruski bataljon v vzhodnem sektorju pa označil za rusko mafijo, ki kupčuje z odpadniškimi Srbi ter jim celo dovoljuje prevoz težkega orožja in tankov iz ZR Jugoslavije. Ruski mirovniki naj bi pred mesecem dni belgijske pripadnike Unproforja prisilili, da so zapustili nadzorno točko, prek katere so potem spustili kolono tankov iz Srbije.
NOVICE
Mugabe bo še naprej vladal brez prave opozicije
HARARE - Zimbabvejska nacionalna afriška zveza -Domoljubna fronta (ZANU-PF) predsednika Roberta Mugabeja tudi po četrtih volitvah v zgodovini države ostaja trdno na oblasti. Po doslej zbranih podatkih je ZANU-PF osvojila 118 od 120 voljenih sedežev v hararejskem parlamentu. Vladajoča stranka si je 55 sedežev prisvojila že pred volitvami, ker opozicija v teh volilnih enotah ni imenovala svojih kandidatov. Predsednik v parlament sam imenuje še deset poslancev, 20 sedežev pa pripada tradicionalnim plemenskim poglavarjem. Štiri opozicijske stranke so zaradi nepoštenega volilnega sistema bojkotirale volitve, tako da bo edina opozicija v parlamentu stranka ŽANU - Ndonga z dvema poslancema. Udeležba na votitvah je bila po uradnih podatkih veC kot 60-odstotna. (Reuter, telefoto: AP)
Arafat proti skrajnežem
GAZA - Vodja PLO Jaser Arafat je včeraj poostril ukrepe v boju proti fundamentalističnim nastrotnikom in od skrajnežev iz vrst Hamasa in proiranskega Džihada zahteval takojšnjo predajo orožja. Abu Meiden, pravosodni minister Palestinskih avtonomnih oblasti (PNA), je ob tem izjavil, da oblast ne bo več »dopustila obstoj policij v Gazi«. Palestinska policija je včeraj na območju Gaze priprla približno 200 islamskih skrajnežev. V Zeitonu so prebivalci skušali preprečiti hišne preiskave in policiste okamenjali. Pri odkritju nekega Hamasove-ga skrivališča pa je prišlo do streljanja. Hamasov urad v jordanski prestolnici je Arafatu že zagrozil s »katastrofalnimi posledicami in krvnim maščevanjem«, če se bodo atretacije nadaljevale. Izraelska vlada je z Arafatovo protiteroristično politiko zelo zadovoljna, (dpa)
Ruandska vlada ustavila pomoč
NAIROBI - Ruandska vlada je včeraj ustavila dostavo človekoljubne pomoči, tudi najnujnejše, za več kot milijon beguncev v vzhodem Zairu. Triinpetdesetim tovornjakom s skoraj dva tisoč tonami hrane in zdravil za begunce v taboriščih Goma in Bukavu je včeraj preprečila prestop zairske meje. Uradni Kigali je to potezo opravičil z dejstvom, da konvojem ZN pri prehodu ruandskega ozemlja ne more zagotoviti varnosti. Kot je povedal ruandski notranji minister Sendashonga, je ruandsko prebivalstvo do konvojev ZN zelo sovražno razpoloženo in je celo zagrozilo z napadi nanje, ker ZN oskrbujejo tudi pripadnike hutujske policije, ki iz Zaira napadajo obmejne vasi. (dpa)
Ruski bataljon mirovnih sil ZN naj bi dovolil Srbom prepeljati tanke v vzhodno Hrvaško
Nato že dve leti nadzoruje nebo nad Bosno in Hercegovino
NEAPELJ - Operacija preprečevanja preletov nad Bosno, ki so jo začeli pred dvema letoma, je za Severnoatlantsko zvezo pomenila velikansko priložnost. Toda najnovejše poslabšanje položaja v Sarajevu dokazuje, da zveza Nato s to operacijo ni dosegla nobenega od ciljev, Id si jih je zastavila.
ZraCni prostor nad Bosno so 12. aprila 1993 zaCela nadzirati številna ameriška, francoska, britanska, nizozemska in turška letala, ki tudi danes opravljajo trojno nalogo: uveljaviti morajo prepoved preletov nad ozemljem Bosne in Hercegovine, zagotoviti morajo zračno podporo Unproforju ter lahko posredujejo tam, kjer so ogrožena vama območja Bihaća, Goražda, Sarajeva, Srebrenice, Tuzle in Žepe.
Ko je svet zveze Nato 9. februarja 1994 stranem, vpletenim v vojno, zagrozil z ultimatom, ce takoj ne umaknejo težkega orožja 20 kilometrov iz Sarajeva, je spremenil dotedanjo vlogo Nata v Bosni. S tem so enote Severnoatlantske zveze, katerih naloga je bilo le nadzorovanje bosanskega zračnega prostora, dobile pravico do uporabe sile. Le tri tedne po ultimatu, 28. febma-rja, so bosanski Srbi preizkusili odločnost Severnoatlantske zveze: ukazali so, naj vzleti Sest letal tipa Galeb. Takoj so jim odgovorili Američani z letali F-16, ki so sestrelili štiri galebe, dvema pa se je posrečilo uiti.
Temu vojaškemu posegu so sledili še drugi, med njimi tudi bombardiranje bosanskih Srbov v varnem območju Goražda aprila 1994. Natova letala so znova ukrepala avgusta 1994, ko so v okolici Sarajeva napadla nekaj topov, ki so bili pod nadzorom bosanskih Srbov. 22. septembra 1994 so britanska in ameriška letala bombardirala enega od tankov bosanskih Srbov, ki je bil znotraj varovanega sarajevskega obroča. Pomen tega dejanja pa je kmalu postal vprašljiv, saj po
številnih informacijah Srbi tega tanka že dolgo niso uporabljali. Kot oborožena sila OZN pa lahko letalstvo Nata poseže le v primeru, Ce tako zahtevajo modre čelade na kopnem. Toda te se bojijo morebitnega srbskega maščevanja, zato so zelo nenaklonjene zaostrovanju položaja.
Zato so možnosti za letalsko posredovanje zveze Nato omejene, je ta teden pojasnil eden visokih častnikov s sedeža Nato v Neaplju. To je postalo najbolj očitno novembra lani, ko so bosanski Srbi sklenili, da bodo še bolj izzivali in napadali. Natova letala so 21. novembra bombardirala letališko stezo v Udbini, ki leži na hrvaškem ozemlju pod nadzorom Srbov. Ze naslednji dan so naletela na močno protiletalsko obrambo, zato niso mogla napasti raketnih izstrelišč.
To je bil nov preobrat v posredovanju Severnoatlantske zveze v Bosni: Nato se je moral odpovedati letalskim napadom. Modre Čelade so se zadovoljile s preleti Natovih letal, kadar so naletele na težave. Po omenjenih virih iz Neaplja nadzorovanje zračnega prostora poteka tako intenzivno kot prej. Do letošnjega 6. aprila so Natova letala nad Bosno opravila 54.943 izvidniških preletov.
V operaciji nadzorovanja zračnega prostora (Deny Flight) zdaj sodeluje približno 150 letal, med njimi 80 bojnih, njihova matična letališča pa so v devetih italijanskih oporiščih oziroma v njihovih državah. Težko je oceniti, koliko znašajo stroški te operacije, saj vsaka država članica sama financira svoje letalske prelete, a zagotovo gre za več milijonov dolarjev. Pri tej operaciji sodeluje 4.500 vojakov dvanajstih držav: Nemčije, Belgije, Kanade, Danske, Španije, ZDA, Francije, Italije, Norveške, Nizozemske, Ve'ike Britanije in Turčije.
Olivier Baube / AFP
EVROPSKA ZVEZA / RIBOLOVNI SPOR S KANADO
Ultimat je nesprejemljiv!
Ottavva zahteva razrešitev spora do srede, Bruselj pa ne pristane na izsiljevanje
O čem pišejo drugje po svetu
O izidu predsedniških volitev v Peruju
»Po pričakovanjih so Peruanci nagradili uspehe predsednika Fujimorija v boju proti gverilski organizaciji Svetleča pot in hiperinflaciji. Njegovi tekmeci na predsedniških volitvah so v predvolilnih programih obljubljali vrnitev k pravemu demokratičnemu dialogu in bolj socialni državi ter omejitev Fujimorijeve neoliberalne gospodarske politike. Perujski državljani njihovih obljub niso upoštevali - dali so prednost predlogom Alberta Fujimorija. Treba je počakati, ati bo Fuji-mori po volitvah res končal izredne razmere, ki trajajo od njegovega institucionalnega prevrata leta 1992. Zdaj se bo moral držati demokratičnih pravil igre in spoštovati opozicijo. To je najmanj, kar se od njega pričakuje. Sele ko bo izpolnil te zahteve, lahko postane to, kar Peruanci od njega pričakujejo -demokratični predsednik« (El Pais, Madrid)
»Izid je nedvoumen. Perujski narod je pozitivno ocenil Fujimorijev avtokratični način vodenja: Peruanci so se odločiti, da tudi v prihodnje vlada mož, ki je leta 1990 nepričakovano zmagal na predsedniških votitvah in se leta 1992 z razpustitvijo parlamenta postavil nad ustavo in zakon. Demokratična legitimnost samovoljnega državnega poglavarja, ki je z usmerjenimi političnimi potezami zmedel nasprotnike, zdaj ni več vprašljiva... Njegova prva naloga mora biti sestava državnih struktur, ki bodo delovale tudi po njegovem odhodu z oblasti.« (Neue Ziircher Zeitung, Ziirich)
O generalnem sekretarju Nata
»V zasebni rezidenci-generalnega sekretarja Nata v Bruslju se navadno ne bi smeti nahajati tajni dokumenti. Toda če državni tožilci izdajo nalog za preiskavo in preverjajo bančne izpiske Willyja Claesa, obstajajo razlogi za nelagodje v Severnoatlantski zvezi. Belgijska podkupninska afera dobiva mednarodne razsežnosti, kar negativno vpliva na delo zveze Nato. V vseh pravnih državah je oseba nedolžna, dokler ji ne dokažejo nasprotnega. Tudi Claes ima to pravico, dokler mu ne dokažejo dejanske vpletenosti v podkupninsko afero. Vprašanje pa je, ali mu je treba zaradi tega takoj izreči zaupnico, kot je to storil nemški zunanji minister Kinkel. Tisti, ki to počnejo, podpirajo Claesa na njegovem položaju. Ati ima Kinkel posebne razloge za to?« (Die Welt, Berlin)
»Claes bi moral takoj, ko so se pokazale nejasnosti glede njegove vpletenosti v podkupninsko afero, ponuditi odstop. In zavezniki ga ne bi smeti slepo podpreti. Generalni sekretar Nata ne potrebuje vnaprejšnjih izjav o podpori. Je'gentle-men‘, dokler mu ne dokažejo nasprotnega. Kar neumno so zvenele besede, ki jih je ameriški podpredsednik izrekel v znamenje podpore Claesu. Tudi če Willyju Claesu ne bodo dokazali vpletenosti v afero, bo ozračje v Natu turobno. Treba fš namreč omeniti tudi to, da že razmišljajo o njegovem nasledniku.« (Deutsche Tagespost, VViirzburg)
O nemški aferi z odkritjem plutonija
»S spektakularno akcijo je nemška obveščevalna služba (BND) dokazala obstoj črnega trga s plutonijem v nekdanji Sovjetski zvezi. Za enajst kilogramov - kar zadostuje za dve manjši jedrski bombi - je obveščevalna služba posredniku ponudila skoraj štiristo milijonov nemških mark... Podrobnosti akcije tajnih agentov še niso povsem jasne. Vprašljivo je, ali bodo sploh kdaj prišle v javnost. Zaenkrat se zdi upravičen sklep, da nam je nemška obveščevalna služba naredila veliko uslugo.« (Algemeen Dagblad, Rotterdam)
O padcu dolarja
»Petdeset let po japonski kapitulaciji se začenja nova vojna med ZDA in Japonsko. Pred petdesetimi leti so izgube Japonske računali v sestreljenih letalih, potopljenih ladjah ali izgubljenih otokih, danes pa se neuspehi ZDA izražajo v nenehnem padanju dolarja v primerjavi z japonskim jenom. Da bi kaznovale Japonsko, so ZDA uvedle določene prepovedi. Toda ker so na Japonskem vse socialne strukture v službi skupnih interesov, so ponižanje spremeniti v ekonomsko zmago. Zato sploh ni presenetljivo, da dolar v primerjavi z jenom nenehno pada. Japonska zahteva spremembe v mednarodnem monetarnem sistemu. Ni drugega izhoda iz krize. Toda zelo težko bo dosegla soglasje Amerike. Je torej potreben resen spor, preden se bo končala trgovinska vojna?« (Le Figaro, Pariz)
BRUSELJ (Reuter, dpa) - Evropska zveza in Kanada sta v torek vnovič napeli vse svoje diplomatske sile za razrešitev severnoatlantskega ribolovnega spora, saj je Ottavva pred tem zagrozila, da bo ukrepala, če do srede ne bodo našli za vse sprejemljive rešitve. Evropska komisija je že zavrnila vsakršno možnost ultimativnega pogajanja.
Tiskovna predstavnica kanadskega ministrstva za zunanje zadeve Jennifer Sloan je povedala, da so se torkova pogajanja vrtela le o »predstavitvi« sporazuma, o katerem so se dogovorili prejšnji teden, vendar ni razložila, kaj to pomeni. »Upali smo, da smo sporazum dosegli že preteklo sredo,« je dejala Sloanova. »Evropska zveza se bo morala vrniti k nam, vendar mi o vsebini ne bomo več razpravljali.«
Na ponedeljkovem sestanku zunanjih ministrov petnajsterice niso-dosegli soglasja o ribolovu in to je kanadskega ministra za ribolov Briana Tobina spodbodlo, da je zagrozil z ukrepanjem. Tobin je dajal, da bo Ottavva sprejela »vse tiste ukrepe, ki se bodo zdeli primerni za zadovoljitev osnovnih interesov kanadske vlade, da zagotovi varstvo svojih rib«.
Hkrati s pogajanji med Brusljem in Ottavvo so včeraj in danes na dnevnem redu tudi interna srečanja petnajsterice, na katerih naj bi našli rešitev, ki bi ugodila tudi Madridu. Španska ribiška industrija je poostrila pritisk na vlado v Madridu, ki zahteva 13.500 ton letošnje kvote na spornem območju za EZ, kar je polovica celotne dogovorjene kvote. Ves ulov bi šel v Španijo in na Portugalsko. Španski zunanji minister Javier Solana je včeraj vnovič pozval vse partnerske države EZ k solidarnosti. V torek je v Madridu izjavil, da bi EZ v nasprotnem primeru zabredla v globoko notranjepolitično krizo.
Z ulovom v severnoatlantskih vodah se preživlja več tisoč španskih ribičev
IDRIJA / ZBIRANJE ODPADKOV
IZOLA / TURISTIČNI PUBLIKACIJI
Nekdanji občinski projekti se niso zaživeli
Nasprotujejo pogodbom z Borlesom in Evroplinom
Prihodnost je v turizmu, ne pa v industriji
Katalog in pregledna karta zajemata vse podatke o izolski turistični ponudbi
Nekdanji IS in skupščina prejšnje idrijske občine sta tik pred iztekom mandata sklenila vec pogodb, za katere nova občinska oblast v Idriji ugotavlja, da so neustrezne. Tako so sprejeli odloke o podelitvi koncesije za dimnikarsko dejavnost, plinifikaciji Idrije, Spodnje Idrije in Cerknega ter ustanovitvi skupnega podjetja za loCeno zbiranje odpadkov Cisto niesto. Noben od teh projektov še ni zaživel, celo vec, idrijski občinski svet bo na današnji seji najverjetneje zahteval razveljavitev pogodbe s podjetjem Cisto mesto, katerega soustanovitelj je Barles iz Senovega, spremembe pa zahtevajo tudi v pogodbi s trboveljskim Europlinom.
Na Belvederu je bila včeraj predstavitev dveh novih turističnih publikacij o Izoli. Obe je izdala izolska Turistična valilnica Graffit PRO, ki v zadnjih dveh letih zelo zavzeto deluje za oživitev izolskega turizma.V nakladi deset tisoč izvodov so natisnili katalog turistične ponudbe v Izoli, v katerem so v štirih jezikih navedeni naslovi in podatki o zasebnih sobah in apartmajih, hotelih ter gostinski ponudbi. V njem je tudi pregledna karta Izole z označenimi turistično
Pravzaprav se muCna natezanja med direktorjem idrijske Komunale Antonom Velikaj-nem, občino in direktorjem Barlesa Jožetom Leskovarjem, ki sopodpisnikom očita, da so Pogodbo podpisali s figo v žepu, vlečejo že dobri dve leti. Idrijčani so zaradi ekološko spornega komunalnega odlagališča v Raskovcu, ki onesnažuje podtalnico v sosednji Škofjeloški občini, že pred sedanjimi dogovori z velikim pompom odprli eno najsodo-
bnejših odlagališč za shranjevanje odpadkov tako rekoC na »domačem« dvorišču v Gro-hovtu. Tega še vedno ne uporabljajo, saj manjka še prostor za reciklažo in sortiranje odpadkov. Kljub dogovoru, po katerem naj bi skupno podjetje Cisto mesto že sredi lanskega leta začelo loCeno zbiranje odpadkov, še vedno niso prišli dlje od sivozelenih zabojnikov, ki jih je Cisto mesto na lastne stroške pred lanskimi lokalnimi volitvami na hitro
razvozilo po cerkljanskih vaseh, kjer Čakajo na nadaljnji razplet komunalne zgodbe. Po naših informacijah projektu Cisto mesto najbolj nasprotuje idrijska Komunala, njen direktor Velikajne pa je v zvezi s tem občini poslal že več dopisov. Ob sporni pravni osnovi pogodb so na Komunali izračunali tudi nižjo ceno storitev, kot jo ponuja Cisto mesto. V nov sistem zbiranja komunalnih odpadkov bi vključili približno štiri tisoC gospodinjstev. Na Komunali trdijo, da bi usluge opravljali že za sedem mark na gospodinjstvo, za začetek pa potrebujejo 15 milijonov tolarjev zagonskih sredstev.
Komisija, ki jo je zadolžil idrijski občinski'Svet, zato predlaga, da naj se podrobneje določi status Komunale in pripravi nov odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki. Seda-
nji projekt z Barlesom pa je po njenem mogoCe nadaljevati le, Ce se glede na vložen kapital oblikuje nov upravni odbor družbe Cisto mesto, predloži ustrezno dokumentacijo o izpeljavi projekta, omeji ceno storitev na 6,5 marke za gospodinjstvo in dokončno izpelje projekt odlagališča v Gro-hovtu. V nasprotnem primem komisija predlaga, naj se pogodba s Čistim mestom razdre, odvoz in zbiranje odpadkov pa tako kot doslej prepusti idrijski Komunali. Temu pa odločno nasprotuje vodstvo cerkljanske občine, kijev posebni izjavi zapisalo, da bi bile finančne posledice za njihov proračun prehude. Zato se ob nakopičenih smeteh in problemih v zvezi s Čistim mestom župan Janez Podobnik zavzema, da se že zastavljeni projekt izpelje Cim prej.
Roman Bric
zanimivimi točkami.
Turistični prospekt Izola vabi pa so natisnili v nakladi 4000 izvodov. V njem so s krajšimi besedami prikazane turistične značilnosti Izole, najpomembnejše podatke pa daje koledar prireditev v letošnji turistični sezoni. Denar za stroške natisa obeh publikacij, ki so znašati približno dva milijona tolarjev, je 280 tisoC prispevala občina iz turistične takse, ostalo pa so pokrili s prispevki pokroviteljev in oglaševalcev. Na predstavitvi na Belvedem je bil tudi izolski
župan dr. Mario Gasparini.
»Prihodnost Izole vidim prav v turizmu in ne v industriji,« je menil župan. »Ob tem moramo seveda razvijati tudi temu komplementarne dejavnosti, kot sta podjetništvo in kmetijstvo. Za razvoj turizma se mora občina bolj organizirano zavzeti, zato si bom prizadeval, da v občinski upravi dobimo človeka, ki se bo poklicno ukvarjal s tem področjem. Med Izolani je treba razširiti zavest o pomenu turizma, da bodo zaceli razmišljati
kot prebivalci turističnega kraja. Oživiti je treba delovanje turističnega društva, katerega dejavnost je zamrla že pred leti ...« Ker turistično društvo ni delovalo, je v izolskem lokalnem glasilu Mandrac nastala skupina, ki se je zaCela organizirano ukvarjati s turizmom in je prerasla v Turistično valilnico. Organizirali so že veC uspešnih turističnih prireditev, že lani so izdali pro-spektno mapo, včeraj predstavljeni publikaciji pa sta le eden od njhovih projektov. Biti so tudi med pobudniki ustanovitve Turističnega združenja v Izoli, ki bo povezalo vse podjetniške, kulturne in druge interese, ki se prepletajo na področju turizma. Pogodbo o ustanovitvi združenja bodo podpisali prihodnji Četrtek.
Boris Vuk
STARI TRG PRI LOŽU / OBČINSKI SVET
AJDOVŠČINA / OBČINSKI SVET
Sporne terjatve cerkniške občine znašajo približno sedemdeset milijonov tolarjev
Spremenili so začasni poslovnik
Storiti vse zoper nadaljnje siromašenje služb javnega pomena
Občinski svetniki nove občine Loška dolina so po krajši razpravi potrditi zaključni račun proračuna cerkniške ob-tine za lansko leto. Meniti so namreč, da na odločitve prej-Snje skupštine in njenega izvršnega sveta, kakršnekoli so že bile, ne morejo vplivati. Poudariti pa so, da bodo veliko vec Pozornosti in dela vložiti v pripravo letošnjega proračuna ^oje nove občine, še zlasti pa v izdelavo delitvene bilance toed občinama Cerknica in Loška dolina.
Prav zanimivo je, koliko Časa so ajdovski svetniki med prvim branjem občinskega statuta nameniti krajevnim skupnostim, Id jim ob obravnavah lokalne samouprave z izjemo Združene tiste nihče ni stal ob strani. Razpravljali so predvsem o zagotavljanju sredstev za delo krajevnih skupnosti. Svetniki so se zavzeli za takšno ureditev financiranja, ki bi spodbujala dejavnost krajevnih skupnosti ati jih tudi kaznovala za nedejavnost z odvzemom sredstev.
Občina Cerknica je lansko leto zaključila z deset teilijoni tolarjev presežka Prihodkov nad odhodki. Loške svetnike pa je zanimalo, koliko znašajo terjatve obti-116 do njenih dolžnikov ozi-^tna katere so sporne glede ^Cila. Vodja proračuna je Pojasnila, da je takšnih terjatev okoli 70 milijonov tola-fiev. Gre za 60 milijonov to-
larjev posojila, ki ga je cerkniška občinska skupština najela za gradnjo novega zdravstvenega doma v Cerknici pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Kot je bilo moč slišati, pa hipoteka za najetje tega posojila ni bila vknjižena. Sporna oziroma nejasna naj bi bila tudi terjatev obresti od tega posojila, ki ga je od
občine dobilo podjetje Kon-fekta Sodražica. Terjatev je bila že na sodišču, vendar je tožba postala nična zaradi stečaja podjetja. Proti njegovemu direktorju Petru Hribarju je bila nato vložena zasebna tožba, končni odgovor pa je še nejasen. Zupan Loške doline Jernej Zabukovec pa bo zahteval še podrobno pisno pojasnilo o materialnih stroških in naložbenem delu lanskega proračuna. Med naložbami pa mu ni bila povsem jasna finančna konstrukcija za gradnjo vodstva Knežja njiva v Loški dolini v višini 17 milijonov tolarjev.
Mateja Godejša
Financiranje naj torej ne bi v tolikšni meri potekalo na osnovi načela glavarine (števila prebivalcev), ampak bolj glede na programe. Nihče od svetnikov pa ni omenil pristojnosti krajevnih skupnosti, ki jim statut daje predvsem naloge socialnega varstva in šele nato druge pristojnosti.
Krajevne skupnosti naj bi formalno izražale interese v svetu krajevnih skupnosti in v njem svoje interese soočile z interesi občinskega sveta. Veliko debate je povzročil program javnih del, predvsem delo pri vzpostavitvi turisticno-in-formativnega centra, saj so bili njegovi cilji premalo
opredeljeni. Občinski svet bo k vključitvi v program pozval tudi javna gospodarska podjetja in druge. Svetniki so kljub pomislekom podprli uvrstitev gradnje večnamenske dvorane v nacionalni kulturni program. Sprejeli so tudi zahtevo, naj občina naredi vse, da ne bi prihajalo do nadaljnjega siromašenja javnih služb, kot se je zgodilo z inšpekcijskimi službami v Ajdovščini po reorganizaciji inšpektoratov, saj so njihovi prostori velikokrat zaprti, v Novo Gorico pa so odpeljali tudi ajdovsko opremo in avto.
Artur Lipovž
NOVICE Z GORENJSKE
NOVA GORICA / OKOLJE
Deveti Alpski večer
BLED - Šestega maja ob 20. uri bo v športni dvorani na Bledu že deveti Alpski veCer. Glavni nosilec prireditve je Alpski kvintet, organizatorja veCera pa sta glasbeni agenciji Knific iz Kranja in Antonie iz Gorij. Lani se je prireditve udeležilo tri tisoC obiskovalcev, zanjo pa vlada veliko zanimanje tudi letos. Na prireditvi pričakujejo približno dvajset slovenskih narodnozabavnih ansamblov. Vstopnice so že v predprodaji v agenciji Kompas na Bledu in trgovini Flexible pod hotelom Krim Bled.
Spet bo Jurjev sejem
GORJE - Dvaindvajsetega in triindvajsetega nprila bo v Gorjah tradicionalni Jurjev sejem. VsL ki se nameravale udeležiti sejma in bi radi na njem predstavili svoje izdelke, se lahko za stojnico dogovorite z Jožetom Kuraltom po telefonu ali telefaksu na številko 064/741-456.
»Malo drugačna« kuharica
RADOVLJICA - Sestra Vendelina, avtorica Malo drugačne kuharice, kot smo jih sicer va-teni, je svojo ljubezen in ustvarjalno žilico do kuhe v praksi dokazala že neštetokrat, v knjigi Pa je sklenila pomagati tudi tistim kuharicam kuharjem, ki so komaj zaceli spoznavati skrivnosti dobre kuhinje, pa tudi tistim, ki jim 1® kuhalnica že Čarobna paličica. Sestro Ven-elino so sinoči ob 19.30 povabili v Linharto-v? knjigarno DZS v Radovljici, kjer je predstavila svojo kuharsko knjigo.
Novice zbrala Mateja Faletič
Urejajo Bevkov trg v mestnem središču
Gre za trg med trgovsko hišo, nekdanjo SDK, kulturnim domom in nekdanjim salonom pohištva
Najzahodnejše slovensko mesto po skoraj petdestih letih obstoja še nima pravega mestnega središča. Nekakšen »naravni« center se je izoblikoval sam od sebe na prostoru med trgovsko hišo, nekdanjo SDK, kulturnim domom in nekdanjim Meblovim salonom pohištva.
Pred kratkim je ta del mesta dobil tudi svoje ime - Bevkov trg, zdaj pa vendarle dobiva nekoliko bolj urejeno podobo. Urejanje je v polnem zamahu, in ko bodo dela končana - upajmo da do začetka poletja - bo trg postal primeren prostor za množične prireditve, ki jih je v Novi Gorici veliko premalo. Novega urejenega središča mesta se mešCani že zelo veselijo. Predvsem zato, da bo Nova Gorica enkrat za vselej dobila lepšo podobo. So pa tudi tak-
Bevkov trg v Novi Gorici dobiva novo, bolj urejeno podobo (Foto: R. Kolenc)
šni, ki nad urejanjem	primer kamen, ki ga je	nja podoba novo ureje-
godrnjajo, češ da bi si	na krasu dovolj, granit	nega Bevkovega trga bo
mesto lahko privoščilo	ali kaj podobnega,	pomembno, kako ga bo-
kakšen bolj obstojen	Vsem ljudem se paC ne	do mešCani zapolnili z
material, kot so beton-	more vedno in povsod	vsebino,
ske (rdeCe) plošCe; na ustreči. Bolj kot zuna-	(V. C.)
Priprave na 20(Hetnico Prešernovega rojstva
KRANJ - Gez pet let bomo Slovenci praznovali 200-letnico Prešernovega rojstva, leto prej pa 150-letnico pesnikove smrti. Ti obletnici naj bi v Kranju na predlog posebnega iniciativnega odbora obeležili z različnimi prireditvami.
Po besedah Petra Oreharja, predsednika iniciativnega odbora za pripravo praznovanj ob 200-letniri rojstva dr. Franceta Prešerna, je odbor svoje delo končal s pripravo dveh dokumentov. V prvem, naslovljenem Programska zasnova nekaterih vidikov proslave, je govora o simpoziju, ki naj bi osvetlil predvsem zadnja leta pesnikovega življenja v Kranju, pripraviti naj bi tudi serijo izdaj Prešernovih pesmi, prevedenih v tuje jezike, ter organizirali vrsto srečanj s prevajalci Prešernove poezije.
Drugi dokument z naslovom Prenova Prešernovega gaja v Kranju vsebuje program, ki naj bi »prenovil in oživel vse lokacije in dejavnosti, ki so kakorkoli povezane s pesnikovim delom in življenjem«. Projekt obsega prenovo Prešernovega gaja, Prešernove hiše, Prešernovega gledališča in navsezadnje tudi gostilne Stari Mayr. O tem v načrtu piše, »da bi bilo zanimivo preurediti del gostilne, ker je bil Prešeren v njej ne prav redek gost, saj velja pesnika prikazati tudi kot človeka, z vsemi manami in žgečkljivimi zgodbicami vred«.
Vine Bešter
® RA! 1
Aktualna oddaja Uno-
mattina, vmes (7.00,
8.00, 9.00, 9.30} dnevnik
in gospodarstvo
Nan.: Gose deli’ altro
mondo
Dnevnik
Film: La ballerina e il-buon Dio (kom., It. ’58, vmes (11.00) dnevnik Variete: Vabilo k mizi-Tutti a tavola Vreme in dnevnik Nan.; Gospa v rumenem Dnevnik
Deželne volitve ’95 Kviz: Sala giochi Nan.: Ai confini deli’ al-dilš
Mladinski variete Solleti-co, risanke Nan.: Zorro Dnevnik
Zanimivosti iz vsakdana: Italia sera
18.50
19.35
20.30
20.45
22.30
22.40
0.05
0.15
0.45
Variete: Luna Park (vodi Milly Carlucci)
Vreme in dnevnik Aktualna tema: II fatto TV film:	Giuseppe
: (zgod.. It. ’94, i. B. King-sley, S. Dionisi, 2. del) i Dnevnik
Deželne volitve ’95 Dnevnik in vreme I Videosapere - Ulisse i Aktualno: Sottovoce
RA1 2
7.00
8.25
8.40
10.35
11.30 12.00
13.00
13.55
14.30
15.40
18.10
18.35
18.45
19.45 20.20
20.40
22.40 23.25
23.30
24.00 0.15
2.00
Oddaja za najmlajše Quante storie!
Nan.: Black Stallion Nad.: Quando si ama Aktualno: Lo sportello del cittadino, 11.00 Fra le righe
TG2-33,11.45 dnevnik 2 Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, deželne vobtve in vreme Variete: Quante storie, ragazzii, risanke Nad.: Paradise Beach, 14.50 Santa Barbara Kronike v živo, vmes (15.45,17.00) dnevnik Šport in vreme Sereno variabile Nan.: Miami Vice Dnevnik in Sport Variete: Ventieventi1 N ogomet: Parma-Foggia (pokal Italije, polfinale) Nan.: Davvero Vse najboljše za rojstni dan. Kino!
Dnevnik
Pregled tiska in vreme Sport: odbojka play off, košarka, 1.30 nogomet Italija-Grčija (prijateljska) Filmske novosti
m RAI3
6.30
6.45
10.10
11.05
12.00
12.30
12.40 14.00 14.20 14.50 15.25
16.40
18.30
19.00 19.50
20.30
22.30
22.55
23.55 0.30
1.00 1.45
Jutranji pregled tiska Videosapere: Španščina, Filozofija, dok., Naši oo-troci, Prva pomoč, itd. Fantastica Eta Fantastica Mente Dnevnik in gospodarstvo Znanstveni dnevnik Dove sono i Pirenei? Deželne vesti Popoldanski dnevnik Deželne volilne tribune Sport: kolesarstvo Videosapere: Parlato semplice, 17.45 Kultura News, 18.00 dok. Geo Sport, Insieme in vreme Dnevnik, deželne vesti Deželne volilne tribune Aktualno: Mi manda Lu-brano
Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Bar Condicio Variete: Spazio Ippoliti Dnevnik, pregled tiska in vreme, filmske novosti Variete: Fuori orario Blob
g? RETE 4
7.40 8.00
9.55
14.00
14.15
16.20
17.10
20.30
22.40
1.15 1.25
Nan.: Tre cuori in affitto Nad.: Manuela, 9.00 Gua-dalupe, 9.30 Catene d’amore
Variete: Buona giornata, vmes nad. 11.00 Febbre d’amore, 11.55 Cuore sel-ivaggio, 13.00 Sentieri, | vmes (11.25,13.30) TG 4 I Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri, 15.20 La | drama del mistero 2 | Aktualno: Agenzia matri-I moniale
i Aktualno: Perdonami, 118.00 Funari News, vmes (19.00) dnevnik Variete: Cuori d’oro (vodi E. Bonaccorti)
Film: Accadde in Paradi-I so (kom., ZDA '87, i. T. iHutton, K. McGillis), vmes (23.45) dnevnik ! Pregled tiska Nan.: La donna Monica
CANALE 5
	Na prvi strani, 8.45 Iz Parlamenta
	Maurizio Costanzo Show
Ato?	Aktualno: Forum
n	Dnevnik TG 5
jrojg	Sgarbi quotidiani
	Nad.: Beautiful
	Kviz: Complotto in fami-glia (vodi A. Castagna)
	Otroški variete, vmes risanke
	TG 5 Flash - Kratke vesti
	Kviza: OK, il piezzo e giusto!, 19.00 La ruota della foituna
	Dnevnik in vreme
	Variete: Striscia la noti-zia
	Film: Mio cugino Vin-cenzo (kom., ZDA ’92, i. J. Pešci, R. MaccMo)
	Večerni dnevnik TG 5
	Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) dnevnik TG 5
RAI 3
slovenski program
(poskusna oddaja)
20.30 ALPE DONAVA JADRAN
1
IT SLOVENIJA 1
10.35
11.00
11.40
12.05
12.30
13.00
15.05
16.05
17.00 17.10
18.00 18.45 19.13
19.30 20.05
20.30
22.10
22.30
22.55
23.20
Zimska tekmovanja, ponovitev 26., zadnjega dela francoske risane serije Miti, skrivnosti in mistika..., pon. 2/6 dela nizozemske dokum. serije Iz življenja za življenje, ponovitev Na štirih kolesih,
12., zadnji del ameriške dokum, nadaljevanke Slovenski magazin, pon. Poročila (Ne)znani oder Zvok in tišina, ponovitev 2/4 dela kanadsko-novo-zelandsko-irske nadaljevanke
TV dnevnik 1 Otroški program RPL - Studio Luvvigana Pari, tv igrica Risanka
TV dnevnik 2, vreme, šport
Forum
Film tedna:
Moja prijateljica Max,
kanadski film
TV dnevnik 3, vreme, šport
Žarišče
Sova:
Princ z Bel-Aira, 1/24 del ameriške nanizanke Usodna odločitev Jalna, 8/16 del francosko-kanadske nadaljevanke Si čutil, kako se je tresla zemlja?
ITALIA 1
	Otroški variete	
	Nanizanke	
	Odprti studio	
	Fatti e misfatti, 12.40 Sprat studio	
	Otroški variete	
	Odprti studio	
	Varieteja: Smile, 14.45 Non e la RAI	
	Nan.: Kung Fu	
	Aktualno: Village	
	Nan.: Primi baci, 18.20 Tequila & fionetti	
	Odprti studio in vreme, 19.50 Sport studio	
	Variete: Karaoke	
Bila	Glasba: Take That - Back	
	for Good	
	Film: Grosso guaio a Chi-natown (pust:, ZDA ’86, L K. Russell, K. Catrall)	
	Italia 1 šport	
	Sgarbi quotidiani	
	Nan.: Highlander, 3.00 Chips	
		i
S TELE 4	,		
		
		
		
	19.30, 22.10, 24,00 Do-	
	godki in odmevi	
	Nan.: Mike Hammer,	
	21.15 Le spie	

MONTECARLO
18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik. 13.30 Sport Film: I giganti del mare The Lion Trophy Show Film: II salvataggio (’88) Variete: Tappeto volante Časa: Cosa?
SLOVENIJA 2
Zgodbe iz školjke Vincent & Theo, 4., zadnji del, ponovitev Videospon, ponovitev Sova, ponovitev Naravnost fantastično, 6/12 del angleške nanizanke Rojstni dan
Jalna, 7/16 del francosko-kanadske nadaljevanke Čas ljubezni
Arhiv zemlje, 10/14 del ameriške poljudnoznanstvene serije V vrtincu Športna sreda Slovenci v zamejstvu Omizje:
O narodni spravi Video strani
KANALA
Luč svetlobe, ponovitev
To trapasto življenje, pon
Calafat 94, pon. reportaže
A-shop, Spot tedna, CMT
Spot tedna, A-shop
Male živali, ponovitev
Na vodnih poteh ZDA
Karma
Album show
A-shop
Poročila
Risanka
Luč svetlobe, 403. del Tropska vročica Dl, 20. del Poročila
Zadeto, aktualni dogodki Dance session Epikurejske zgodbe Album show, ponovitev
@ Koper
16.00
16.15
Euronews - TV novice Aktualnosti, tedenska ru-
brika
16.45
17.45 18.00
18.30
18.45 19.00
Rhythm & News, vodi Andrea F.
Slike iz Sečuana: Sečuanska kuhinja Slovenski program Bližnja srečanja Primorska poslovno Primorska kronika TV dnevnik
19.30
19.55
20.30
21.30 22.15
22.30
Ameriški avtorji:
Walt VVhitman - pesnik in pravi Američan Euronews
»Bersaglio«, v studiu Tatjana Juratovec Leteči zdravniki Vsedanes
Rdeče noči (Red Nights) -ameriški film, 1987 Igrajo: Christopher Parker, Brian Matthews; režija: Izhak Hanooka
(niHF Avstrija 1
06.05
10.35
11.25
13.00
13.25 13.50
15.00
15.35
16.25 17.10
17.35
18.05
19.00 20.15
21.55
23.25
23.30
01.20
02.55
04.35
Ponovitve
Vesoljska ladja Enterprise
Čudežna dežela strica
Remusa, ameriški film
Otroški program
Viking Viki
Smrkci
Artefix
Vesoljska ladja Enterprise
Knight Rider Strašno prijazna družina Naš hrupni dom Naš učitelj dr. Specht Pri Huxtablovih Morje za Saro, ameriška melodrama, 1990 Igrajo: Glenn Glose, Christopher Walken in drugi Mesto zločina Cas v sliki
Ninočka, ameriška komedija, 1939
Igrajo: Greta Garbo, Melvy Douglas in drugi Režija: Ernst Lubitsch Kraljica Kristina, ameriška melodrama, 1933 Igrajo: Greta Garbo, John Gilbert in drugi Režija: Rouben Mamouli-an
Dama s kamelijami, ameriška melodrama, 1936 Igrajo: Greta Garbo, Robert Taylor in drugi Rezija: George Cukor Maria Walewska, ameriški film, 1937 Igrajo: Greta Garbo, Charles Boyer in drugi
DHIF Avstrija 2
IJ.UU
13.10
14.00 14.25
15.10
16.00
17.00 17.05
19.00 19.30
20.00 20.15
22.00
23.15
00.00
00.30
Skoda za očeta, pon. Bolnišnica Chicago Hope, ponovitev Cas v sliki
Skrivno življenje rastlin Socialni boj Slika Avstrije Moč strasti Umor, je napisala Vsak dan s Schiejokom Cas v sliki
Dobrodošli v Avstriji Avstrija danes Čas v sliki, kultura Pogledi od strani Help TV, mesečna oddaja, v kateri bo Barbara Stockl enkrat mesečno predstavljala usode različnih ljudi in jim poskušala pomagati z nasveti. Cas v sliki 2 Nova domača glasba Leteči cirkus Montyja Pvthona VideonoC
Slovenija 1
5.00,	6.00,6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 17.0), 18.00,
19.00.	21.00.23.0, Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci: 7.50 Biovreme; 8.05 Za vas In mesto; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Iz glasbenih šol; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Etnogla-sba sveta; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.00.	6.30, 7.00,8.30,9.30,
10.30,	11.30, 12.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.50 Prireditve; 9.15 Malčki o...; 9.45 Kje vas čevelj žuli; 11.35 Obvesti-la;12.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilske minute;
14.00	Kulturne drobtinice;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.05	Popevki tedna; 16.15 Modne novosti; 17.50 Sport; 18.00 Vroči stol; 19.30 Melodije po pošti; 21.00 Zavrtite, uganite; 22.20-23.00 Jazz.
Slovenija 3
8.00,	9.00, 10,00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo;
13.05	Za knjižne molje;
14.05	Izobraževalni program; 15.00 Mladi na glasb. revijah; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasba; 16.45 Življenje kot izziv;
17.05	Evropski festivali;
20.00	Pota naše glasbe;
21.30	Ars antigua; 22.05 Okrogla miza; 23,00 Glas. tradicija 20. stoletja; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8,30, 9.30, 10.30, 13.30,
14.30	Poročila; 12.30,
19.00	Dnevnik; 6.00 Otvoritev; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKO obveščajo; 7.45 Everge-reen;8.15Na rešetu; 8.45 Delo; 9.00 Kulturne napovedi; 9.50 Na rešetu - odgovori; 10.45 Zanimivost;
11.15	Hladno, toplo, vroče; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00 Daj, povej;
15.15	Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.45 Informativni servis;
17.15	Borzno poročilo;
17.30	Primorski dnevnik;
18.00	a-o-a glasbena oddaja;! 9.30 Športni pr..
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.00 Modri val; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Kulturna srečanja; N.30 Aktualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Zgodovina Istre; 14.50 Single tedna; 15.00 Back to the future; 16.00 Modri val;
\Ub00 Mix magazine;
18.45 Nattivitd;20.00 RMI.
R. Glas Ljubljane
5.15,	8.15, 9.15, 10.15,
13.15,	14.15, 17.15, 19,15 Novice; 7.00 Horoskop; 7.35 Vreme; 9.30 Kam danes; 11.00 Anke-ta;12.00 BBC Novice; 12.15 Novinarjev gost;
14.05	Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.25 Nagradna uganka; 18.15 RGL na rajžo gre; 20.00 Pole posi-tion; 22.00 Radosti življenja; 1.00'Satelit.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;
5.30	Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema: Ekološko izobraževanje -Onesnaževanje zraka; 10.40 Informacije - zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kozmetični nasveti; 17.00 Lestvica diskoteke Gauloises Blon-des,-19.30 do 24.00 Večerni pr. - Parnas.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
15.00	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska;
7.00	Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 9.15 Na postaji zvokov; 11.45 Info-servis; 12.10 Mali oglasi;
13.05	Pod Pekrska gorco;
15.10	Kmetijski nasveti;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.00	Želeli ste, poslušajte; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.40 Pojoči srebrni klobuček; 18.00 Mladi mladim; 19.30 Šport in glasba; 21.00 Na obisku;
22.00	Zrcalo dneva; 22.15 Glasba; 23.15 Nočni pr.
Radio Študent
11.00	112. Avtodrom;
14.00	OF (24 ur-info);
15.00	Recenzije & Napovedi; 17.00 Jazzarije;
19.00	TB: Wayne Kramer;
20.00	Kozmiki, Night Time, Blues, Pantonalni kabaret; 24.00 Reprize (poned. In torek).
Radio Trst A
7.00,	8.00, 10.00, 13.00
14.00,	17.00,19,00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Primorski obzornik; 9.10 Odprta knjiga: Nomadi brez oaze (B. Pahor, r. M, Prepeluh, 7.);
10.30	Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje; 13.20 Glasba po željah: 14.00 Deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu; 15.00 Pot-puri; 15.30 Mladi val;
17.00	Kulturna kronika;
17.10	Mi in glasba: Trio Lorenz; 18.00 Literarne podobe; 18,40 Made in ltaly; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10,00 Matineja; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Oddaja VZPI-ANPI; 21.15 Samo za vas; 22.00 Ostali Trst - L' altra Trieste.
Radio Koroška
18.00-18.30 Društva se predstavljajo; Večerna 21.04-22.00 Z glasbo v pomlad.	y
GLEDALIŠČA
SLOVENIJA
UtilUANA
CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815
PODOBE TRENUTKOV
Tradicionalna prireditev, na kateri se s svojimi gledališkimi deli predstavljajo srednješolci ljubljanske regije Danes, 12. aprila, ob 19. uri: J. Sterija Popovič ■ JARA MEŠČANKA, KD (Dijaški dom Tabor). Ob 20. uri: W. J. Matjaž - DELO STIK SD (Srednja sola tiska in papirjal. V Četrtek, 13. aprila, ob 19. uri: L. Bizovičar-Bizi - ZELENI “-MIR, KD (Gimnazija Šentvid). Ob 20. uri: Gledališka skupina VM, VM - POSLEDNJA VEČERJA, SD (Gimna-zija Poljane).
^ Petek, 14. aprila, ob 19. uri: U. Fijanic - KOZMIČNA ILUZIJA, KD (Gimnazija Ledine). Ob 20. uri: dramska improvizacija novel F. Kafke in A. Blatnika - MENJAJ KO-jO. FRANC, SD (Gimnazija Moste).
Danes, 12. aprila, ob 20. uri: Gostovanje sarajevskega gledališča Teater Amfiteater v egzilu - PROJEKT 3
SNG DRAMA, tel.: 061/ 221-511 Danes, 12. aprila, ob 19.30: T. Stoppard - ARKADI-fL za abonma dijaški 9 večerni in izven. Predstava “l> Se v Četrtek, 13. aprila, ob isti uri, za abonma četrtek in izven.
V	petek, 14. aprila, ob 19.30: D. Jovanovič - ANTIGONA, za izven.
^ALA DRAMA, tel.: 061/ 221-511
V	Cetrek, 13. aprila, ob 20: uri: A. Nicolaj - PRVA KLASA, za izven.
j’petek, 14. aprila, ob 20. uri: G. Tabori - VVEISMAN te" RDEČE LICE, za izven. Zadnjikrat v sezoni!
^GL, tel.: 061/210-852
Danes, 12. aprila, ob 19.30: F. Lorca - YERMA, za ^botuna sreda.
1 Četrtek, 13. aprila, ob 19.30:. T. Bemhard - PRED UPOKOJITVIJO, za abonma mladinski 3. Predstava M Se v sredo, 14. aprila, za abonma petek.
JfALA SCENA MGL, tel.: 061/210-852 y s°boto, 15. aprila, ob 22. uri: L. VVilson - ZAŽGI! za ^en in konto.
S N K) tpl • nfii/125 331?
^ Petek, 14 aprda ob 19. tiri: GOSPODIČNA JULIJA, 24 izven.
SNG OPERA, tel.: 061/331-950 Danes, 12. aprila, ob 19. uri: G. Donizetti - LJUBEZENSKI NAPO), za red sreda in konto.
V	petek, 14. aprila, ob 19. uri: L. Minkus - DON KI-HOT.
V	soboto, 15. aprila, ob 19. uri: G. Verdi - NABUCCO. Zadnjic v sezoni!
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE, tel.: 061/312-860
Danes, 12. aprila, ob 19.30: D. Jovanovič - ŽIVLJENJE PODEŽELSKIH PLEJBOJEV, za abonma premierski in izven, premiera. Predstava bo Se v Četrtek, 13. aprila, ob 17. uri, za abonma red U in izven.
LGL, tel.: 061/314-962 VELIKI ODER
V	soboto, 15. aprila, ob 11. uri: M. Loboda - PEPEL-KA, za izven.
KULTURNICA, Židovska steza 1
V	Četrtek, 13. aprila, ob 17. uri: B. Bojetu - GREMO K BABICI, za izven.
CEUE
SLG, tel.: 063/25-332
Danes, 12. aprila, ob 11. uri: W. Shakespeare - BENEŠKI TRGOVEC, predpremiera za abonma Sr. trgovska Sola Celje in ob 17. uri, predpremiera za abonma 3. Šolski. Predstava bo Se v Četrtek, 13. aprila, ob 19.30, premiera za red Četrtek.
KUD ZARJA TRNOVLJE - CELJE, tel.: 063/ 24-516
V	Četrtek, 13. aprila, ob 19.30: M. A. Bulgakov - ZOJ-KINO STANOVANJE.
KOPER
GLEDALIŠČE KOPER, Verdijeva 3
V	Četrtek, 13. aprila, ob 20. uri: V. Modemdorfer -TRANSVESTITSKA SVATBA.
V	soboto, 15. aprila, ob 10. uri: PAPILU KLUB - ZLATA RIBICA.
KRANJ
PGK, tel.: 064/222-681
V	Četrtek, 13. aprila, ob 19.30: J. Mortimer-B. Cooke -KADAR MAČKE NI DOMA, za izven in konto.
MARIBOR
SNG OPERA, tel.: 062/221-206 Danes, 12. aprila, Velika dvorana ob 19.30: G. Donizetti: LUC1A Dl LAMMERMOOR, za red oranžni in izven.
V	Četrtek, 13. aprila, Stara dvorana ob 19.30: Stein-Bock-Har nick - GOSLAČ NA STREHI, za abonente in izven.
LRJRLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
Kulturni dom
anes, 12. t.m., ob 15.30 ponovitev komed uika Medemdorferja »Transvestitska svatba t>SG gostuje jutri, 13. t.m., ob 10.30, v peti L t.m., ob 10.00 in 11.30 v Sežani z mlad sko igro F. Tomizze »Bolhe v operi«.
Jutri, 13. t.m., ob 20.00 v Kopru V. Medernd ter »Transvestitska svatba«.
Gledališče Rossetti
Danes, 12. t.m., ob 20.30 zadnja ponovitev ouheimovega dela »Dolci vizi al foro« 7edbi gledališke skupine Compagnia r Ranria	Mnooi
--unidvaccmoto. Kežija baveno Marconi. Fr stava izven abonmaja. Za abonente popust. uu 11. do 13. maja nastop Giorgia Gaberja v Pensare che c’era il pensiero«. Izven abonm
Za abonente prične jutri predprodaja vstopnic. V teku sta predprodaja vstopnic in rezervacije za predstave »Diciasette e quattro« (predstava 6V), »La frontiera« (predstava 4V) in »Otelio« (predstava 10A). Urnik blagajne gledališča: 8.30-14.30 in 16.00-19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.30-12.30 in 16.00-19.00.
Gledališče Cristallo - La Contrada Od 22. do 30. aprila gostovanje gledališke skupine Plexus T. iz Rima z delom Gliva Extona »Tvvist«. Režija Ennio Coltorti. Nastopata Mar-
TRŽIČnibr0 ™ ^auretta JvJasJero-
Občinsko gledališče
Danes, 12. t. m., ob 20.30 bo na sporedu komedija Eduarda De Filippa »II contratto« v priredbi Luče De Filippo. Režija Bruno Garofalo.
KOROŠKA
Mestno gledališče: danes, 12. t.m., ob 19.30 Cabaret - mušicah Ponovitev v četrtek, 20. '•ni., ob 19.30.
Jutri, 13, t.m., ob 19.30 - Opera »Gosi fan tut-p» . premiera v italijanskem jeziku. Dirigent Dtovanni Pacor. Ponovitev v sredo, 19. t.m. ln v petek, 21. t.m., ob 19.30.
PLIBERK
Kletna dvorana Posojilnice: V sredo, 19. t.m., ob 20.30 - Literarni večer z domačimi avtorji. S kitaro spremlja Janez Gregorič.
TINJE
Dom: V torek, 25. t.m., ob 19.30 - Literarno srečanje v Tinjah.
RAZNE PRIREDITVE
[SLOVENIJA
UUILJANA
MJD FRANCETA PREŠERNA, tel.: 061/332-288 ,°ues, 12. aprila, ob 20. uri: MAJDA ČERNIČ -‘STENIC in SABINA Z. ŽNIDARŠIČ - Zenske so 'Mtko (samo) številke.
NARODNA GALERIJA, Puharjeva 9
P?ues, 12. aprila, ob 18. uri: predavanje ZLATICE
HRIBAR - Moj oče Ivan Hribar.
Vodnikova domačija, Vodnikova es
Četrtek, 13. aprila, ob 19. uri: literarni večer z Stesbo in plesom- MIRA URSIC ŠPAROVEC Podstavlja zbirko pesmi JESENSKO CVETJE. u^GNOV GRAD, Celovška 23
V četrtek, 13. aprila,
bn v fSaloriii ir* na .Otarai
im trm i
Vsako polno uro pa se bodo predstavili posamezni letniki in skupine. Pokazali bodo delček programa, ki ga pripravljajo za __zaključne produkcije konec maja.
V	Muzeju novejše zgodovine je do 20. aprila na ogled razstava BOB MARLEV: Pesmi svobode.
V	sklopu razstave bo danes, 12. aprila, ob 20. uri avdiovizualno predavanje IGORJA FABJANA Jamajka - dežela Boba Marleya.
IC MODERNA GALERIJA Danes, 12. aprila, ob 17. uri: predavanje italijanskega konceptualnega umetnika MICHELANGELA PISTOLETTA.
CEUE
OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE,
Muzejski trg
Danes, 12. aprila, ob 17. uri: z dr. MATJAŽEM KMECLOM se bo pogovarjala Marija Končina.
MARIBOR
ROTOVŽ, Rotovški trg 1
Danes, 12. aprila, ob 17. uri: literarni večer
JANEZA ŠVAJNCERJA.
LGL, tel.: 061/314-962 VELIKI ODER
V četrtek, 13. aprila, ob 20. uri: VEČER POEZIJE LILY NOVI, premiera, za izven.
i FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
wfSka Knjigarna
. £ ’ 13. t.m., ob 17.30 - »Partizanska balada D)	in narodi« - predstavitev kaset in
star TPPZ Finko Tomažič. Spregovorila bo-8 ^01 Pavletič in Oskar Kjuder.
GORICA
Kulturni dom
V soboto, 22. t. m., ob 20.30 srečanje mladih »Gramigna - fešta dell’erba matta« - glasbena, filmska in gledališka predstava. Prireditelj Goriziagiovane Film in Kinoatelje.
V Kulturnem domu v Gorici razstavlja do 20.4. kiparka Matejka Belle
SLOVENIJA
UUBUANA
CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815
V	četrtek, 13., in v petek, 14. aprila, ob 19.30: koncert ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE, za oranžni abonma lin H.
KLUB CD, tel.: 061/176 72 28 Danes, 12. aprila, ob 21. uri: FISH, HEADS & RIGE (ZDA). V petek, 14. aprila, ob 21. uri: JURKI Z BASISTI - JEŽKOVI SONGI.
KRIŽANKE, tel: 061 226-544
Danes, 12. aprila, ob 19.30: koncert pianista
FEDERICALOVATA.
KUD F. PREŠERNA, tel: 061/ 332-288
V	četrtek, 13. aprila, ob 20. uri: koncert beograjske skupine KAZNA ZA USI (na sliki).
CAFE TEATER, Miklošičeva 1
V	četrtek, 13. aprila, ob 22. uri: TRIO RATK/ DIVJAKA z gostom SASOM NESTOROVJ CEM.
IDRSKA BISTRICA
MKNŽ
V	petek, 14. aprila, koncert beograjske skupim KAZNA ZA USI.
PORTOROŽ
AVDITORIJ, tel.: 066/ 746-610
V	soboto, 15. aprila, ob 20.30: violinist TOMAŽ LORENZ bo na slavni violini Stradivardi Milanolio iz leta 1738 izvedel koncert za violino in orkester. Spremljal ga bo komorni orkester INTERPRETI VENEZIANI.
RAZSTAVE
St!lili
SLOVENIJA
UUBUANA
MODERNA GALERIJA, Cankarjeva 15
Ambientalna postavitev MARKA A. KOVAČIČA z naslovom Laterna magica je na ogled do 7. maja. MESTNA GALERIJA, Mestni tre 5 Razstava slik in instalacij TOMASA HOKEJA in AR-MINA GUERINA je na ogled do 23. aprila. GALERIJA AVLA NOVE LB, Tig republike 2 Razstava likovnih del otrok z motnjo v duševnem in telesnem razvoju je na ogled do 20. aprila.
GALERIJA ARS, Čevljarska 2
Razstava slik JONA GALA je na ogled do 2. maja.
GALERIJA BEŽIGRAD, Dunajska 31
Razstava slik MILENE USENIK.
GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 Razstava slik JOŽE PETERNELJ MAUSER in keramičnih skulptur EDE ŽIBRAT je na ogled do 21. aprila. GALERIJA DVORNI TRG, Dvomi trg 2 Razstave olj, gvašev in grafik ZORANA MUSIČA je na ogled do 22. aprila.
GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40
Razstava slik ALENKE GERLOVIČ je na ogled do 20.
aprila.
JAKOPIČEVA GALERIJA, Slovenska 9
Razstava SODOBNA HRVAŠKA KERAMIKA je na ogled do 20. aprila.
V Malem salonu je do 30. aprila na ogled razstava fotografij KOZETA MALIJA.
KUD FRANCE PREŠEREN, Karunova 14 Razstava slik MELITE ILIČ KOGOVŠEK je na ogled do 29. aprila.
GALERIJA SKUC, Stari trg 21
Razstava MATEJA SEVERJA je na ogled do 1. maja.
BREŽICE
POSAVSKI MUZEJ BREŽICE
' Razstava Poetika ego transformacij VOJKA POGAČARJA je na ogled do 2. maja.
CEUE
GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI CELJE
Razstava MAKSIMA SEDEJA 1909-1974 RETROSPEKTIVA je na ogled do 28. aprila.
DOMŽALE
LIKOVNO RAZSTAVIŠČE DOMŽALE Razstava NATAŠE RMC-STEFANEC je na ogled do 19. aprila.
JESENICE
KOSOVA GRAŠČINA, Titova 64
Razstava grafik HAMIDA TAHIRJA je na ogled do 6.
KAMNIK
RAZSTAVIŠČE VERONIKA, Japljeva 2 Razstava del LOJZETA KALINSKA je na ogled do 23. aprila.
MARIBOR
POKRAJINSKI ARHIV, Glavni hg 7 Danes, 12. aprila, bo ob 18. uri otvoritev razstave PEČARSTVO HERICKO.
ROTOVŽ, Rotovški trg 1
Instalacije VLASTE DELJMAR.
Vlasta Delimar: NEPRAVIČNOSTI, 1994
PIRAN
MESTNA GALERIJA PIRAN, Tathujev tre 3 Retrospektivna razstava RKA DEBENJAKA je na ogled do 28. maja.
ŽALEC
KNJIŽNICA ŽALEC
Razstava grafičnih listov ARPADA SALAMONA je na ogled do 25. aprila.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Palaca Costanzi: do 17.4. je na ogled razstava »Slovenska kultura v Trstu«. Umik: od 10.00 do 12.30 in od 16.00 do 19.30.
Muzej judovske skupnosti »Carlu in Vera Wagner« (Ul. Monte 5): do 17.4. »Sveta dežela v antični topografiji«. Umik: torek, sreda 16-20, Četrtek, petek 10-13, ob nedeljah pa dopoldne in popoldne.
Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ottavio Bomben.
Art Light Hall: v soboto, 15. t.m. odptje razstave slikarja Piera Marcuccija. Na ogled bo do 29. t.m. po običajnem urniku: vsak dan od 18.00 do 20.00 razen ponedeljkov in praznikov.
Galerija Cartesius: do 20. t. m. razstavlja slikar in kipar Ugo Carra.
Galerija Torbandena: do 30. t. m. je na ogled razstava slikarja Eda MurtiCa.
Sedež letovišCarske ustanove (Ul. S. Nicolo 20 - 3. nad): do 14. t. m. je na ogled razstava Ferruccia Ber-ninija »Chartae«.
Gledališče Mlela
Danes, 12. t.m., ob 18.00 - odprtje razstave fotografskih maxi povečav »Jeruzalem iz višine«. Razstava bo na ogled do 20. t.m. s sledečim urnikom: od 11.00 do 13.00 in od 17.00-19.00.
REPEN
Kraška hiša: Zadruga »Naš Kras* in KD »Kraški
dom» vabita na odprtje razstave NARODNA NOSA, ki bo v petek, 14. t.m., ob 20.30. Razstava bo odprta do 28.maja vsako nedeljo in praznični dan od 11.00 do 12.30 ter od 15.00 do 18.00.
GORICA
Galerija Kulturnega doma: do 20. t.m., je na ogled razstava kiparke Matejke Belle.
Galerija Katoliške knjigarne: na ogled je razstava Janeza KovadCa.
Galerija Kina Vittoria: se danes, 12. t. m., je na ogled razstava »1896-1918: Kinematograf v Gorici«.
KOROŠKA
CELOVEC
Deželna galerija: do 30.4. razstavlja Marie Lassnig.
TINJE
V torek, 18. t.m., ob 19.30 - odprtje del Garya Bukovnika iz New Torka.
ŠMIHEL NAD PLIBERKOM
Tovarna Knecht: na ogled je razstava Helmuta
Blažeja.
BELJAK
Galerija Freihausgasse: razstava del Marjetice Potre, risb Marca Pogačnika in skulptur Egona Ubina.
GLOBASNICA
Posojilnica: do 9.4. razstavlja Ivan Klarič.
FJK
TRST
Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1994/95
Stolnica sv. Justa: V petek, 21. t. m., ob 20.30 zadnji, 8. abonmajski koncert: Nastopil bo Giancarlo Parodi (orgle). Na programu Viozzi, Zardini, Mascagni in Sofia-nopulo.
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich
Operna in baletna sezona 1994-95
Danes, 12.t.m., ob 20.00 (red C) ponovitev predstave C.W. Gluck »Orfeo ed Euri-dice«. Dirigent Peter Maag. Ponovitve predstave: v petek, 14. t. m., ob 20.00 (red L), v torek, 18. t.m. (red E), v sredo, 19. t.m., (red F), v četrtek, 20. t.m., (red H), v soboto, 22. t.m., ob 17.00 (red S) in v nedeljo 23. t.m., ob 16.00 (red G).
Prodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9-12/16-19 - zaprto ob ponedeljkih) Avditorij Muzeja Revoltel-la
Danes, 12. t. m., ob 18. uri »Srečanje z...« baritonom Paolom Rumetzem. Pivovarna Forst Jutri, 13. t.m., ob 21.00 - bo na sporedu drugi polfinale 4. natečaja tržaških pokrajinskih avtorjev.
GORICA
Kulturni dom
Koncertna sezona M. R. Li-pizer: v petek, 21. t. m., ob 20.30 koncert pianista Roberta Metro.
V petek, 28. t. m., ob 20.30 zborovski koncert ob 50-let-nici osvoboditve. Prireja ZSKD.
MENJALNIŠKI TEČAJI
11. aprila 1995
menjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (lečajza 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100 TL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A banka Ljubljana	80,30	81,30	11,29	11,55	6,40	6,80
A banka Koper	80,20	81,35	11,25	11,57	6,40	6,80
A banka Nova Gorica	80,65	81,45	11,31	11,57	6,40	6,80
Banka Celje d.d., t: 063/431-459	80,40	81,40	11,30	11,60	6,45	6,90
Banka Noricum* d.d., t: 133-40-55	80,45	81,40	11,35	11,50	6,40	6,80
Banka Vipa NG, f: 065/ 28-511	80,92	81,50	11,20	11,62	6,51	6,68
Bund Ljubljana, t: 18-51-318	-	-	-	-	-	-
Come 2 us* Tel: 061/ 15-92-635, od 8-15, sob od 9-12	80,85	81,15	11,42	11,51	6,62	6,83
Creditanstalt d. d.	80,70	81,50	11,40	11,70	6,50	7,00
Hida, od 7-19, sob od 7-14	81,01	81,05	11,45	11,46	6,66	6,68
Ilirika Ljubljana, t: 12-51-095	80,95	81,00	11,44	11,46	6,73	6,75
Kompas Hertz Celje* Tel: 063/26-515, od 7-19, sob od 7-15	80,75	81,30	11,38	11,50	6,45	6,69
Kompas Hertz Velenje Tel: 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13	80,75	81,30	11,38	11,50	6,45	6,69
Kompas Hertz Idrija* Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-15	80,90	81,45	11,38	11,50	6,47	6,67
Kompas Hertz Tolmin* Tel: 065/81-707, od 7-15, sob od 7-15	80,85	81,40	11,30	11,60	6,45	6,69
Kompas Hertz Bled* Tel: 064/741519, od 512,17-19, sob od 7-16	80,85	81,40	11,38	11,50	6,45	6,69
Kompas Hertz Nova Gorica* Tel: 065/25711, od 7-19, sob od 7-19	80,85	81,40	11,38	11,50	6,45	6,69
Kompas Hertz Maribor* Tel:062/225252, od7-19, sobod7-13	80,85	81,40	11,38	11,50	6,45	6,69
Nova kreditna banka Maribor d.d.*	80,09	81,55	11,30	11,50	6,30	6,95
Lemo Šempeter*,): 065/ 32-250	-	-	-	-	-	-
Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009	80,80	81,30	11,32	11,51	6,45	6,90
Poštna banka Slovenije*	78,95	81,05	10,78	11,46	6,02	6,73
Publikum Ljubljana, t: 312-570	80,95	80,99	11,46	11,48	6,66	6,68
Publikum Piran, t: 066/ 73-269	80,85	81,15	11,37	11,43	6,57	6,75
Publikum Celje, t: 063/ 441-405	80,60	81,25	11,42	11,52	6,40	6,90
Publikum Maribor, t: 062/ 222-675	80,85	81,05	11,43	11,45	6,40	6,89
Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355	79,80	81,60	11,20	11,56	6,40	7,00
Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180	80,92	81,38	11,38	11,50	6,55	6,68
Publikum NM, t: 068/ 322-490	80,50	80,95	11,45	11,52	6,50	6,75
Publikum Žalec, t: 063/ 715-114	80,70	81,00	11,35	11,50	6,20	7,00
Publikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174	80,50	81,25	11,38	11,50	6,20	7,10
Publikum Kamnik, t: 061/832-914	80,95	81,29	11,40	11,56	6,58	6,83
Publikum Trebnje, t: 068/ 45-670	-	-	-	-	-	-
Publikum Sevnica, t: 0608/ 82-822	-	-	-	-	-	-
Publikum Mozirje, t: 063/ 831-842	80,55	81,45	11,26	11,54	6,40	6,80
SKB d.d.,***	80,20	81,35	10,60	11,65	6,40	6,70
SHP Kranj, t: 064/331-741	80,80	81,00	11,40	11,47	6,50	6,75
SZKB d.d. Ljubljana	80,82	81,19	11,34	11,53	6,52	6,84
UBK Ljubljana, t:061/444-358	80,50	81,40	11,32	11,57	6,58	6,90
Upimo Ljubljana, t: 212-073	80,95	80,99	11,45	11,47	6,67	6,72
Tečaj velja danes:' Zaračunavajo provizijo: * *
Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:*"
		
Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica:		
tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611		
Agencija Domjo: tel. +39/40/831131		
11. APRIL 1995	v URAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1683,00	1756,00
nemška marka	1197,00	1250,00
francoski frank	344,00	359,00
holandski gulden	1070,00	1114,00
belgijski frank	58,30	60,70
funt šterling	2693,00	2803,00
irski šteriing	2713,00	2824,00
danska krona	304,00	317,00
grška drahma	7,40	7,70
kanadski dolar	1226,00	1276,00
japonski jen	20,00	20,80
švicarski frank	1455,00	1514,00
avstrijski šiling	170,20	177,20
norveška krona	268,00	279,00
švedska krona	230,00	239,00
portugalski escudo	11,40	11,90
španska pezeta	13,40	14,00
avstralski dolar	1249,00	1300,00
madžarski florint	12,00	15,00
slovenski tolar	14,00	15.00
hrvaški dinar-kuna	320,00	345,00
		
11. APRIL 1995	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1693,00	1738,00
nemška marka	1211,00	1246,00
francoski frank	345,00	360,00
holandski gulden	1072,00	1100,00
belgijski frank	58,50	59,70
funt šterling	2702,00	2792,00
irski šterling	2721,00	2811,00
danska krona	305,00	313,00
grška drahma	7,40	8,00
kanadski dolar	1227,00	1272,00
švicarski frank	1465,00	1495,00
avstrijski šiling	170,50	175,50
slovenski tolar	14,50	15,30
			
11. APRIL 1995			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,30	8,90
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	8,70	9,30
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,50	8,90
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	8,60	9,20
Avstrija	Posojilnica Ločilo	8,50	9,10
Italija	Kmečka banka Gorica	14,00-	15,00-
Italija	Tržaška kreditna banka	14,50-	15,30-
			
14. MAREC 1995	V DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar		1.4098	
francoski frank		28.0770	
nizozemski gulden		89.1430	
belgijski frank		4.8360	
španska peseta		1.0907	
danska krona		24.8600	
kanadski dolar		0.9945	
japonski jen		1.5464	
švicarski frank		120.0700	
avstrijski šiling		14.2070	
italijanska lira		0.8365	
švedska krona		19.4450	-
ABANKA D.D. LJUBLJANA
Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 12.4.95
Nakupni	Protkfni
l Redni letaj za DEM	8123	81 JO
2. Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa deviz zntolaije.
FoMurjlr mfomariji: let J7-/M52, «-326 « «315
v	J
MENJALNICA HIDA obl/ 1-333-333
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista St. 070 z dne 11.4. 1995 - Tečaji veljajo od 12.4. 1995 od 00.00 ure dalje
				ZA DEVIZE				
država	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni __
Avstralija
Avstrija
Belgija
Kanada
Danska
Finska
Francija
Nemčija
Grčija
Irska
Italija
Rep. Hrvaška
Japonska
Nizozemska
Norveška
Portugalska
Švedska
Švica
Velika Britanija
ZDA
Evropska unija
Španija
036
040
056
124
208
246
250
280
300
372
380
385
392
528
578
620
752
756
826
840
955
995
avstr, dolar
šiling
frank
dolar
krona
marka
frank
marka
grd
funt
lira
hrv. kuna
jen
gulden
krona
escudo
krona
frank
funt šterling
dolar
ECU
peseta
1
100
100
1
100
100
100
100
100
1
100
100
100
100
100
100
100
100
1
1
1
100
84,8898
1155,0830
395,4966
83,1747
2066,6485
2653,8218
2333,4124
8128,0912
6,6333
136,0074
7258,4667
1818,0914
77,2088
1559,7807
9870,7539
182,5976
114,6305
149,6788
91,0915
85,1452
1158,5587
396,6867
83,4250
2072,8671
2661,8072
2340,4337
8152,5488
50,3094
185,1444
6,6533
2230,0000
136,4166
7280,3076
1823,5621
77,4411
1564,4741
9900,4553
183,1470
114,9754
150,1292
91,3656
85,4006
1162,0344
397,8768
83,6753
2079,0857
2669,7926
2347,4550
8177,0064
50,4603
185,6998
6,6733
136,8258
7302,1485
1829,0328
77,6734
1569,1675
9930,1567
183,6964
115,3203
150,5796
91,6397
Opomba: Tečaj H RK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 12.4.1995
št. dni do
zapadlosti
veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM
cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)
(A)
tolarski del
(B)
devizni del
skupaj
tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)
APOEN
(A)
tolarski del
(B)
devizni del
skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 12. 5. 1995:
1,500,000
828,176
811,833
1,640,009
110.4234%	108.2445%
109.3339%
150,000
82,818
81,183
164,001
77777777Tf7 Tečajnica borznega trga
st.; 68	Datum: 11.4. 1995
uttUANA stoci Potoče ne
Vrednost. papir	obr. m.aiv.	exloipon 5t.dai(3)	enotni tetoj	% sprem	datum povpraš panik			Max	Min.	IM
	ZSE	:»IIKW.g		ESE						
LEKC	796	(4.5.93)	11.293		30.3.	11,200	12.0*1			
PRB	1.000	(8.0.94)	12.943"		5.4.	12.000	13.850			
SAL	500	(7)(29.8.94)	20.553		10.4	20.400	20.800			
iKBR	458	(16.5.94.)	32.783	,52-	11.4.	32.500	33.500	32.800	32.750	984
mreosrci	S«T?i	•trn««	2B3S	((•('S!						
iSOl	8,0	4.(31.12.941	97,9	,08-	11.4.			97,9	97,8	19.916
JS02	9,5	8.(1.10.94)	103,7	,19	11.4.	103,4	103,9	103,7	103,7	1.103
1808	5,0	3.(30.11.94)	82,9		10.4.	83,0	84,0			
$811	7,0	4.(15.1.95)	90,0		7.4.					
1SL1D	8,0	4.(31.12.94)	95,4		10,4.	95,5	98,0			
$SL2D	93	8.(1.10.94)	100,0		6.4.		1036			
5KB1	10,0	4.(1.11.94)	95,4		10.4.	95,0	98,0			
	2BE	BTElig		•ms						
BTBR			10.998		10.4.		12.000			
DAD	10.000	(1.6.94.)	118.798		10.4.	115.0(10	117.500			
FMD		(8)	14.828		10.4	14.000				
8PGR			20.400		5,4.					
Tffl			15.109		30.3.					
m	218	(30.3.93.)	9.000	1,08-	11.4.	8.900	9.200	9.000	9.000	306
m	4.000	(8)(10.6.94.)	3.825	,40-	11.4.	3.820	3.860	3.850	3.820	918
im		(5)	757,5		10.4.	745,0	770,0			
	2SE		igrmr							
(BTP	4000	(23.5.94)	33.263		10.4.	31.000	34.000			
M			32.762		10.4.	31.000	35.500			
JGSP		(6)	1.399		10.4.	1.259	1.450			
JBKP			11.798		31.3.	11.500				
npp			41.000		10.4.					
			imsr	tam						
B2	12,0	4.(1.11.94)	97,5		5.4.					
IZG	11,0	4.(1.1.95)	92,0		5.4.	88,0				
Pffi	12,0	6.(1.12.94)	100,0		6.4.	97,7				
’LJ	12,0	7,(1.1.95)	97,3		7.4.	07,0				
m	10,0	l.(1.6.94)	96,3		10.4.					
iSGSl	10,0	4.(1.6.94)	85,4		5.4.		86,0			
Tečajnica izvenborznega trga ŠT. 68/95-11.4. 1995										
Vrednost. papir	obr. m.div.	ex kupon Stda[(3)	enotni teCaj	% sprem datum povpras ponudba | Max. Min.						lodosrr
	i^fpi									
GEAR GRDO mo ER RDR0 RGSR	119	(8.3.94.)	4.390 32.500 1.950 3.500A 17.5«) 300,0	,71- 10,64	31.3. 31.3. 10.4. 11.4. 30.3, 11.4.	2.800 500.0 1.050 3320 10.100 245.0	4.400 7.000 3.000 3.600 17.500 296.0	3.500 300,0	3.500 300,0	35
	2$E		inrtzin							
HBP0 OOKBPi KBPP IMG			3.036 40.000 5.818		10.4. 6.4.. 31.3.	3.036 3.300 32.500 5.400	3.300 6.000			
	ITHS									
GORO LOK MLjO OSMO OLSO ONM OPO im VP10	10,0 10,0 10,0 10,0 10,0 11,0 10,0 8,50 10,0	9.(15.1.95) (1.10.94) (1.4.94) (1.10.94) 81.9.94) |1194j 6.(1.2.951 2.(15.4.95) (1.10.94)	98,1A 83,6 93,2A 84.0 86,3 90,OA 84.5 80.0 98.5	,01- ,47	11.4. 28.3. 11.4. 5.4. 11.4. 11.4. 27.3. 15.3. 30.1.	98.0 «4,1 94.0 80.0 85,6 90.0 83.0 25.0 92.1	101,0 94.9 99.0 86,5 90.9 90.0 99.9	98.1 93.2 66.3 90,0	98.1 93.2 86.3 90,0	15 14 617 13
										
50 dnemi (vSTi) 90 dnevni (v STO 120 dnevni (v ST)						*				
										
1NB2 brezni lomil. 6.9 del naklona (v STjNBSl del naklona (v ST) NBS2		5) (1.6.95) 3 ETta	98,1 52.984 24.633	,07 1,31	11.4. 17.3. 11.4.	98,2 49.000 24.590	99,2 24.630	98,2 25.000	98,1 24.490	3.926 65.869
			Ttirkl							
										
150.000	STsknpaj maj tolarski del maj devizni del maj 150.000	STsknpaj maj tolarski del maj devizni del maj			108,6 106,2		2.3. 21.3.					
SBI	11'495				prejšnji			d T		d%	
bBI	1.157,19				1.160,06			-2,87		-0,25	
Vse pravice pridržane. Opombe: Obveznice, komercialni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v odstotkih (osnova je najnižja nominacija), delnice kotirajo v tolarjih; obveznice kotirajo brez pripisanih obresti; enotni tečaj je izračunan na podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) - izkoriščena davčna olajšava; A - aplikacijski teCaj: borzni posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgovanje; * - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba tečaja; * * - dosežena 30-odstotna omejitev - trgovanje je zadržano.
Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSL1, SKBl, OZG, POE, PGO, PLJ, RGSl; ex kupon - številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4) - dospele obresti od vključno kupona, ki je zapadel 1.3. 93 dalje niso bile izplačane; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za L93; (6) - od 26.5.94 delnica kotira brez kupona za 1.93 in 92; (7}-izplaCilo akontacije dividende za 194; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) v SIT, ce ni navedeno drugače; max. - najvisji tečaj določenega vrednostnega papirja; min. - najnižji teCaj določenega vrednostnega papirja..
				
Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 12 aprila 1995 od 00.00 ure dalje				
			ZA DEVIZE	I	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečaie na tre	šiling frank marka lira funt dolar <vimi. Pri kan iu deviz oz. c	100 100 100 100 1 1 ikretnih [ noseben	1156,6333 2336,5441 8139,0000 6,6092 182,8426 114,2133 joslih je moZno odsl doaovor.	1159,6176 2342,5278 8160,0000 6,6594 183,3144 115,0805 tepanje glede na
banka	valuta	nakupni	Drodajni
Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je	DEM DEM nožno odstc	81,20 81,25 panje.	81,50 81,50
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 12.aprila 1995 od 00.00 do 24. ure				
banka	valuta	nakupni	prodajni
Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečaji za USD, ATS, UT h CHF so dokx vefavni tečc^ Banke Stovenfe, pri dnjgih vat oziroma zmanBano za 025-odstotne točke. Te do ECU = 30.000 na dan. Pri večjh prilivih in nak * Banke, Id objavljamo tečaie, se zavezujemo nem tečaju in v skladu s tekstom, ki dopolnjuje	DEM DEM DEM DEM DEM 'eni na podk utah pa je razi 3čqp veljajo zc upih se tečaj kupovati in Dogoje nakup	81,25 81,35 81,20 81,35 81,25 igi srednjih teCa -neije Banke Slav ockup pivovi letočivsporazut-r »odajati tujo vak a ai podaje.	81,55 81,50 81,50 81,55 81,50 ev po trenutno enijepovečeno podajo deviz u. jto po ofcjavije-
MILANSKI DEVIZNI TRG
11. APRIL 1995		v LIRAH	
valuta	nakupni	srednji	prodajni__
ameriški dolar	—	1726,740	—
ECU	—	2256,850	—
nemška marka	—	1225,940	—
francoski frank	—	351,960	—
funt šterling	—	2755,010	—
holandski gulden	—	1094,740	—
belgijski frank	—	59,656	—
španska pezeta	—	13,737	—
danska krona	—	311,660	—
irski funt	—	2784,540	—
grška drahma	—	7,563	—
portugalski escudo	—	11,636	—
kanadski dolar	—	1253,990	—
japonski jen	—	20,508	—
švicarski frank	—	1488,830	—
avstrijski šiling	—	174,210	-
norveška krona	—	274,260	—
švedska krona	—	235,230	—
finska marka	—	400,170	—
avstralski dolar	—	1276,410	—
			
		
11. APRIL 1995	v ŠILINGIH	J	
valuta	nakupni	prodajni___
ameriški dolar	9,7500	10,2500
kanadski dolar	7,0500	7,4500
funt Šterling	15,5000	16,3000
švicarski frank	837,5000	869,5000
belgijski frank	33,6500	34,9500
francoski frank	199,5000	207,5000
holandski gulden	616,5000	640,5000
nemška marka	690,8000	716,8000
italijanska lira	0,5630	0,5970
danska krona	174,0000	182,0000
norveška krona	153,0000	160,0000
Švedska krona	130,7000	137,3000
finska marka	224,0000	234,0000
portugalski escudo	6,6300	6,9700
španska peseta	7,7300	8,1700
japonski jen	11,4500	11,9500
slovenski tolar	-	
hrvaška kuna	-	
Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute.	\		
H KOŠARKA / FINALE POKALA PRVAKOV
V finalu Real Madrid
in Olympiakos
Španci so v polfinalu premagali Limoges, Olympiakos pa je ugnal Panathinaikos
ZARAGOZA - Madridski Real je v prvi polfinalni tekmi zaključnega turnirja najboljše četverice za naslov evropskega klubskega košarkarskega prvaka po pričakovanju premagal francoski Limoges z 62:49 in z igro tudi potrdil napovedi, da je najresnejši kandidat za osvojitev evropskega naslova Limoges je sicer v živčnem začetku povedel, toda ko so Spanci uredili svoje vrste, so bili Francozi brez moči. Razliko sta naredila predvsem »car« Arvi-das Sabonis, ki je bil s s vojimi 221 cm nedosegljiv za nasprotnike, in Joe Ar-lauckas. Na drugi strani pa sta bila Li-mogesova Američana Tim Kempton in Michael Young precej nerazpoložena. Trener Francozov Božidar Maljkovič je sredi polčasa sicer z minuto odmora
strelca Reala sta bila Sabonis z 21 in Ar-
Abbas Sy (10) in Voung (9).
Spanci so svoj zadnji naslov osvojili leta 1980, Realovemu trenerju Željku
tretji evropski naslov, potem ko je bil leta 1992 v finalu uspešen kot trener Partizana in lani kot trener Joventuta iz Ba-dalone.
Nasprotnik Reala v finalu bo 01ym-piakos, ki je v grškem polfinalu premagal Panathinaikos z 59:52. Pri zmagovalcih sta bila najboljša Eddi Johnson s 27 in George Sigalis z 10 točkami, pri poražencih pa je Žarko Paspalj dosegel 17, Nikos Ekonomou pa 12 točk. SINOČNJA IZIDA: Real Madrid - Li-
točk prednosti. Rezultat je bil izredno nizek (27:19), kar pa za tekme Limogesa ni nobena redkost.
Drugi del se je začel v znamenju Reala, ki je povedel celo s 53:32 in s tem dejansko odločil srečanje. Najboljša
SPORED
Četrtek ob 19. 00 tekma za 3. mesto: Limoges - Panathinaikos
Za 1. mesto, ob 21.00: Real Madrid -Oljmpiakos
r- FORMULA 1 / GOVORICE n
Se Schumacher seli k Fenariju ali v formulo indy?
Svetovni prvak naj bi bil nezadovoljen pri Benettonu
LONDON (STA/AP) - Sezona v formuli 1 se še ni dobro začela, svetovni prvak Nemec Michael Schumacher pa je že napovedal, da se zaradi slabo pripravljenega dirkalnika Benetton-Renualt in pogostih napadov nanj želi »preseliti« k Ferrariju ali pa se kar odpovedati formuli 1 in nastopati v tekmovanju formuli indy.
Nemec je razočaran nad vsem, kar se je zgodilo po njegovi diskvalifikaciji na veliki nagradi Brazilije, ko je prepričljivo zmagal pred Britancem Davidom Coulthardom in Avstrijcem Gerhardom Bergerjem. »Resno razmišljam o smotrnosti, da počnem to, kar delam. Enostavno ne prenesem, da mi ljudje govorijo, da sem goljufal v Braziliji, in sploh ne pomislijo na odlično vožnjo, ki mi je tam uspela. Že pred prvo dirko sem razmišljal o odhodu v tekmovanje indy, sedaj pa je to še bolj aktualno,« je dejal razočarani Schumacher, ki se je na drugi dirki, v Argentini, uvrstil na tretje mesto.
Glede njegovega prestopa v Ferrari pa je angleški časnik London Evening Standard »izvrtal«, da odgovorni ljudje pri Ferrariju že snubijo Nemca za prihodnjo sezono, ko se mu izteče pogodba z Benet-tonom. Na tako možnost je pripravljen tudi Schumacher, ki se zaveda, da so v moštvu VVilliamsa in Ferrarija naredili večji napredek glede na prejšno sezono kot v njegovem moštvu.
JADRANJE / AMERICA'S CUP
America III presenetljivo premagala Voung America
SAN DIEGO (Reuter) - V otvoritvenem dvoboju finala v razredu branilcev sta se pomerila America IH in Young America. Zmago je to pot proti pričakovanjem odnesla America m in se tako po točkah izenačila z Young Ameri-co.
Razmere na regatnem polju so bile ugodne, moč vetra 9 vozlov, Start pa je pripadel Kevinu Mahaneyu na Young Americi. Kmalu po Startu je Leslie Egnot pri krmarila Americo HI v ugoden tok vetra in Se pred prvim obratom Prehitela tekmece. Prednost se je pozneje povečala na 42 sekund, nato pa je Kevin Mahaney pred četrtim obratom Postanek zmanjšal na 18 sekund in obetal se je buren Zaključek. Upi Mahaneya na zmago pa so splavali po vodi, saj se je najprej zlomil tangun spinakerja, polomljeni del pa je raztrgal še sprednje jadro in America IH je prek cdjne črte pripeljala z 48 sekundami prednosti. Danes je tla sporedu boj v razredu izzivalcev, pomerila pa se bosta doslej še neporaženi New Zealand in One Austraha.
Rezultat - branilci: America IH (Lesfie Egnot) - Young America (Kevin Mahaney) 1:0 (+ 0.48); vrstni red: Young America in America IH 2, Starš & Stripes 0.
America III je za 48 sekund premagala Voung Americo (Telefoto AP)
PO TREH LETIH PREMORA / NAPOVEDUJEJO SIJAJNO UDELEŽBO
Svetovna liga v ameriškem nogometu se vrača v Evropo
Po treh letih premora se v Evropo v vsem svojem sijaju vrača svetovna figa v ameriškem nogometu. Čeprav organizatorji trdijo, da bo liga močnejša in tudi konceptualno popolnejša kot tekmovanji leta 1991 in 1992, pa vendar ni verjeti, da bo tekmovanje brez sodelovanja nmeriskih moštev na štadione pritegmlo večje Število gledalcev. Rekord, ko je bilo leta 1992 Povprečje gledalcev v enem krogu kar okoli 150.000, letos ne bo presežen. Ljubljenci evropskega občinstva Frankfurt Galaxy so na zadnjem srečanju pred tremi leti igrali pred 50.000 gledalci. BiH so finalisti tedanjega tekmovanja, lovoriko »World Bowl« pa so osvojili Sacramento Surch.
Pričakovanja organizatorjev lige, v kateri bosta nastopila dva nemška kluba, po en predstavnik pa prihaja iz Nizozemske, Španije, Anglije in Škotske, so velika. Ameriški Športni show, ki ga Evropejci niso razumeli, počasi osvaja staro celino.
EKIPE SVETOVNE LIGE
Frankfurt Galaxy
Letošnja napoved tekmovanja za »VVorld Rowl« je razvesehla zaljubljence v ta šport, ki 80 Frankfurt vzpodbujah že v prešnjih letih. V Prvem tednu prodaje sezonskih vstopnic so jih Prodali čez 6000. V njihovh vrstah bo izaigral sedemindvajsetletni Olaf Hampel, ki si je na mestu offensiv-linerja kot Evropejec izboril mesto tudi v moštvu NEL Denver Broncos. Poleg
198 cm velikega in 141 kg težkega Hampela bo ena markantnejših figur Se Russ McCullogh (202 cm, 144 kg), kot quarterbacka bosta z izkušnjami iz NFL igrala Paul Justin (Indianapolis Colts) in Jim MiUer (Pittsburgh Steelers). Kot pionirji ameriškega nogometa so se zelo razveselili, da je v Nemčiji zrasel še en klub -Diisseldorf Rhein Fire
Moštvo Dusseldorfa, ki ga je pomagal ustanoviti Oliver Lučk, sicer menedžer Galaxyje, je večino svojih igralcev novačUo v vrstah Dtissel-dorf Panthersov, sicer nemških prvakov v ameriškem nogometu. VVide receiver Andreas Motzkus, offensiv-liner Gerald Olsevvski, kicker Andreas Schroder, (ex-Berlin Adler) so mladi nemški igralci, ki bodo s pomočjo quar-terbacka Andy KeUya, z izkušnjami iz NFL, v prvem letu igranja v svetovni ligi s čim manj porazi poizkušah prebroditi vajeniško dobo.
Scottish Claymares
Popolna neznanka, vsaj kar se tiče igralskega kadra. Edino znano ime je quarterback Matt Blundin, ki je učna leta preživel pri Joeju Montani v moštvu Kansas City Chiefs. Skoti pa imajo zato močnejši trenerski tandem Larry Kuharich - Doug VVilliams. VViliiams je med drugim ob koncu osemdesetih z moštvom Wa-shington Red Skins osvojU »Superbovvl« in bil proglašen za MVP ekipe. Domače tekme bodo igrali na štadionu Muirayfield blizu Edinbur-gha, ki sprejme 67.000 obiskovalcev.
London Monarchs
Dmgo ekipo z Otoka, kjer dominirata »soc-cer« in mgby, bo vodU dvojec trenerjev Bobby Hammond, nekdanji mnningback New York Giants in Emie Stautner, ki je sicer rojen na Ba-
donske ekipe: Victor Ebubedike, že nekaj let v Evropi, Kevin McDugal iz Notredame CoUegea napovedujejo tudi prihod enega quarterbacka iz ekipe Minnesota Vikings.
Amsterdam Admirals
Ime nizozemskega predstavnika spominja na leta v preteklosti, ko so nizozemski morjeplovci odkrivali svet in bdi nesporni gospodarji oceanov. V moštvu bodo moči združbi wide-reciver Theo Blanco (mekdanji Stocholm Nor-dic Vikings) in kicker Olav KnoUe ter ouarter-back WUI Furrer in running back Frank Tem-ming.
Barcelona Dragons
Ekipa je sestavljena predvsem iz domačih igralcev, slonela pa bo v popolnosti na evropskih igralcih. Španski tisk je ob predstavitvi domače udarne četverice (linerbacker Diego Martos, defensman Ivan Imbemon, wide reci-ver Xisco Marcos in running back Pau CoU) zapisal, da so to »Los Cuatro Mosqueteros«. Njim bodo pomagali še Francoz Thibault Giroud na mestu running backa, Šved Jeff Anderson kot kicker in nemški branilec Vladimir HHe.
Boštjan Fon
NOVICE
Pet kandidatov za SP
MONTE CARLO (Reuter) - Svetovna atletska zveza (IAAF) bo državo, ki ji bo zaupala organizacijo svetovnega atletskega prvenstva leta 1997, izbrala 22. maja na sestanku v Goteborgu. Zaenkrat je šest kandidatov, in sicer ZDA, Finska (Helsinki), Španija (Madrid, Barcelona afi Sevilla), Grčija (Atene), Indija (New Delhi) in Italija (Rim). Ostali morebitni kandidati morajo svoje kandidature oddati do 17. maja. Svetovno prvenstvo leta 1997 bi moralo biti v Mehiki, vendar se ga je ta zaradi finančnih razlogov odrekla.
|
Vprašljiv Morcelijev nastop na atletskemu SP v Goteborgu
PARIZ (STA/AFP) - Alžirski tekač na dolge proge Noureddine Morceli ne želi nastopiti na atletskem svetovnem prvenstvu v Goteborgu od 4. do 13. avgusta. V intervjuju za francoski športni časnik L‘Equipe je atlet povedal, da ga predvsem moti, ker so SP na sporedu vsaki dve leti in s tem izgubljajo čar »velikih tekmovanj«.
Morceli, ki je v atletskem svetu neke vrste »zaščitnik« vseh atletov, je že pred dvema letoma grozil, da ne bo nastopil na svetovnem prvenstvu v Stuttgartu, a ga je v zadnjem trenutku predsednik IAAF Primo Nebiolo le prepričal. Tedaj se Alžirec ni strinjal z nagradnim skladom za atlete, ki je bil po njegovem mnenju nepravičen, saj so nekateri tekmovalci prejeli dosti več denarja kot drugi.
Calgary Flamesi visoko premagali Sharkse
NEW YORK (STA/AP) - V severnoameriški profesionalni hokejski ligi NHL so bile v ponedeljek zvečer tri tekme. Najvišjo zmago so dosegli Calgary Flamesi, ki so kar z 8:3 premagali San Jose Sharkse. Montreal Canadiensi so z 2:1 odpravili New Jersey DevUse, Pittsburgh Penguinsi pa so s 4:3 premagali Ottavva Senatorse in dosegli edino zmago v gosteh.
Tyson kupil vilo v Las Vegasu
NEW YORK (STA/Hina) - Nekdanji boksarski svetovni prvak v težki kategoriji Američan Mike Ty-son je kupU vilo v središču Las Vegasa, poroča časnik Daily News. Tyson je po izpustitvi iz zapora, 25. marca letos, stanoval v MGM Grand hotelu v Las Vegasu. Časnik piše, da je Tyson kupil vilo na površini 4.2 kvadratna kilometra v okrožju To-miyasu, njegov prvi sosed pa je znani pevec Way-ne Nevvton. V »Evropski palači«, kakor prebivalci Las Vegasa imenjujejo novi dom najmlajšega svetovnega prvaka, je sedem sob, vinska klet, dvorana za treninge, teniško igrišče, bazen in hiša za goste.
Sampras ni razočaran
BARCELONA (STA/AP) - Ameriški teniški igralec Pete Sampras ni preveč razočaran, potem ko ga je po 82 tednih s prvega mesta računalniške lestvice spodrinil rojak Andre Agassi. »Spremenba na vrhu je dobra za tenis. Takega rivalstva že dolgo ni bilo, od tega pa ima največjo korist tenis. Sva igralca z razUčnim značajem, kar še povečuje zanimanje gledalcev,« je dejal Sampras, ki se bo poskušal vrniti na teniški prestol že konec tega tedna, ko se bosta končala turnirja v Barceloni in Tokiu. »Agassi si je to zaslužil, to pa ne pomeni, da ga bom mimo prenašal na prvem mestu,« je Se dodal prvi nosilec turnirja v Barceloni. Vrnitev Samprasa na številko ena računalniške lestvice že ta teden je malo verjetna. Agassi je namreč v izredni formi in težko je pričakovati, da ne bi uspeSne serije nadaljeval tudi na turnirju ta teden v Tokiu. Po dragi strani Sampras na peščenih igriščih (Barcelona) ne igra tako dobro kot na ostalih, tako da ga lahko »peščeni« specialisti presenetijo.
Novaček premagal Kučero
BARCELONA (STA/AP) -VI. krogu mednarodnega moškega teniškega turnirja v Barceloni z nagradnim skladom 900.000 dolarjev je izpadel slovaški igralec Karol Kučera, ki ga je gladko s 6:4 in 6:3 premagal Ceh Karel Novaček. Mdi 1. kroga: Karba-cher (Nem) - Viloca (Spa) 4:6, 6:3, 7:5, Haarhuis (Niz) - Dosedel (Ceš) 0:6, 6:2, 6:2, Schaller (Avt) -VVashington (ZDA) 6:2,6:4, C. Costa (Spa) - Delaitre (Fra) 6:4, 6:4, Martinez (Spa) - Vasek (Ceš) 6:4, 6:3, Fromberg (Avs) - Skoff (Avt) 6:3, 6:1, Ruud (Nor) -Davin (Arg) 6:1, 6:1, Leconte (Fra) - Gaudenzi (Ita) 6:2, 3:6, 6:4.
SAK tokrat le neodločeno
CELOVEC - Nogometaši Slovenskega atletskega kluba (SAK) so po dveh zmagah v gosteh v prvi tekmi spomladanskega dela pred domačo publiko razočarali. Pred približno 500 gledalcev je ekipa trenerja Ivana Ramšaka proti Marchtrenku dosegla le neodločen rezultat 2:2 in tako zamudila veliko priložnost, da bi prednost pred drugouvrščenim Voitsbeigom povečala na štiri točke. SAK je vodil že 2:0, gosti pa so v drugem polčasu zasluženo izenačili in bili čelu bližje zmagi kot SAK. Gola za Slovenski atletski klub sta dala Lippusch v 28. in Eberhardt v 37 minuti, kljub neodločenemu rezultatu pa je SAK povečal prednost pred Voitsbergom na tri točke, ker so Štajerci izgubili proti VSV/Beljak z 1:0. (I.L.).
Vrstni red po 16. kolu: 1. SAK 25, 2. ASK Voitberg 22, 3. VSV/Beljak 19, 4. WAC 18, 5. SV Traun 16, 6. Marchtrenk 16, 7. LUV Gradec 15, 8. SV Donau
Sii Linz 6.
NOGOMET / POLFINALE ITALIJANSKEGA POKALA
Asprilla danes ne bo igral od Zole pa pri Parmi vsi veliko pričakujejo
Juventus v finalu Lazk) trd oreh
Turinčani so se do zmage dokopali po izenači tekmi - Danes Parma-Foggia
Juventus - Lazio 2:1 (0:1)
Strelci: Paulo Sousa v 15. (avtogol), Marocchi v 48. in Baggio v 90. minuti (Um)
Juventus: Peruzzi (od 78. Ram-pulla), Porrini, Jarni, Carrera, Kobler, Sousa, Di Livio, Conte (od 44. Grabbi), Del Piero, Baggio, Marocchi (od 70. Tacchinardi).
Lazio: Marchegiani, Negro, Ne-sta, Di Matteo, Bonomi, Chamot, Rambaudi (od 44. Gravera), Fušer, Bokšid (od 69. Casiraghi), VVinter, Signori.
Sodnik: Braschi (Prato) Nogometaši Juventusa so prvi finalisti italijanskega pokala. Po zmagi v Rimu z 1:0 so tudi v drugem srečanju zmagali, tokrat z 2:1. Odločitev je padla v drugem polčasu, ki so ga TurinCani zaradi izključitve Bonomija igrali z igralcem veC. Po vodstvu Lazia z 1:0, je takoj na začetku drugega dela Marocchi izenačil rezultat, v zadnji minuti pa je Roberto baggio izkoristil enajstmetrovko, ki
jo je sodnik dosodil zaradi prekrška nad Del Pierom. Priložnosti je imel tudi Lazio, ki pa pri zaključnih strelih ni imel sreče, nekaj minut pred koncem - pri stanju 1:1 - pa je Casiraghi jev strel z glavo Rampulla, ki je zamenjal poškodovanega pemzzija preusmeril v vratnico.
Sinočnje srečanje se je začelo v znamenju Lazia, ki je bil pač prisiljen zaigrati bolj napadalno, saj je Juventus dobil prvo srečanje v Rimu.
Taka taktika se je Laziu obrestovala že v 15. minuti, ko je Signori iz prostega strela presenetil Peruzzija. Žoga je zadela Paula Sousa v zidu in spremenila smer, zaradi česar je bil Juventusov vratar povsem brez moči.
Danes se bosta v Parmi pomerili Parma in Foggia. Prvo srečanje se je končalo neodločeno 1:1. SreCanje se bo začelo ob 20.45, neposreni prenos pa bo po RAI2.
n ODBOJKA / MOŠKA C1 LIGA
Koimpex v Bellunu izgubi po petih setih
Danes tudi slogašice
San Giustina BL -Koimpex 3:2 (15:13, 8:15,16:17,15:13,15:11)
KOIMPEX: Rovere 5+5, Terpin 5+15, Rioli-no 7+13, A. Kralj 7+5, Cisolla 4+9, Božic 5+5, D. Kralj 9+11, CaC 0+0, Strain 0+0, Sgubin.
Servi (toCke/napake). Koimpex 5/12, San Giustina 4/17.
V zaostalem srečanju odbojkarske Cl lige je moška vrsta Koimpexa po izredno izenačenem srečanju po dveh urah in pol prepustila točki San Giustini, ki je bila v petem odločilnem setu boljši nasprotnik. Toda slogaši so sinoči zapravili lepo priložnost, da bi se iz Belima vrnili z obema točkam. Ce poraz v prvem setu lahko pri-
pišemo nekaterim sodniškim odločitvam, pa so si slogaši zmago zapraviti v Četrtem setu, ki bi ga morati dobiti, če bi bili v končnici vsaj nekoliko bolj zbrani. Tako pa so slavili domačini, ki so si nato zagotoviti še odločilni peti niz.
V ženski Cl ligi bo vrsta Koimpexa danes gostovala v kraju San Giuseppe di Cassola pri Vi-cenzi, kjer se bo pomerila s tamkajšnjo Gassalo, Iti se na vse kriplje bori za obstanek v ligi.
Gre za zaostalo srečanje zadnjega kola prvega dela, ki so ga odložili zaradi uboja navijača genoe pred nogometno tekmo med Milanom in Genoo.
NOVICE
Danes tretji tekmi polfinala odbojkarske končnice za državni naslov
TREVISO, CUNEO - Že danes bosta morda znana finalista končnice za naslov italijanskega prvaka v odbojki. Sisley iz Trevisa in Daytona Las Modena sta namreč dobila prvi dve polfinalni srečanji proti Edilcuoghiju oziroma Alpitour Traču, tako da za uvrstitev v finale potrebujeta samo še eno zmago. Se posebej blizu finalu je Sisley, ki bo imel proti Edilcuoghiju tudi prednost domačega terena.
Prvi dve tekmi je ekipa iz Trevisa dobila s 3:1, toda trener Ravenčanov Daniele Ricci je prepričan, da lahko premagajo Sisley. »Toda igrati moramo maksimalno dobro, tako kot v prvem setu na drugem srečanju. Naše orožje bi morala biti servis in blok. Če bomo v teh dveh elementih uspešni, potem se rie bojim za izid,« pravi Ricci.
Zelo izenačeno bi moralo biti srečanje v Cuneu med Alpitourom in Daytono. Modena je prvo tekmo v Cuneu dobila po hudem boju s 3:2, pa tudi v Modeni (3:1) se je morala zelo potruditi za zmago.
Obe tekmi se bosta začeli ob 20. uri, morebitni četrti tekmi pa bosta v soboto.
NBA: San Antonio neustavljiv
LOS ANGELES - Spursi so potrdili premoč tudi v Los Angelesovem Forumu in s 15 zaporedno zmago (nov letošnji rekord) postavili velik kamen nad končnim prvim mestom v rednem delu.
IZIDI - nedelja: Cleveland - Chicago 79:78 (Priče 20; Jordan 21 - 9:26 iz igre, Pippen 19, Kukoč 5 -2:5 iz igre v 26 minutah), Indiana - Charlotte 97:68 (Smits 18, R.Miller 17; L.Johnson 24), Portland - Phoenix 94:104 (Strickland 22; Barkley 24), Lakers - San Antonio 87:101 (Ceballos 26, Divac 18 točk, 17 skokov in 7 asistenc; D.Robin-son 26 točk in 18 skokov, Del Negro 22), Denver - Houston 120:123 (Rauf 34; Drexler 34), Wa-shington - Boston 98:110 (Muresan 30 -13:15 iz igre; Douglas 22, Radja 20 - 9:12 iz igre, 12 skokov in 4 blokade), Mihvaukee - Atlanta 102:99 (G.Robinson 32; S.Smith 21); ponedeljek: Charlotte - Boston 119:95 (Mouming 25, Havvkins 23; Douglas 21), Minnesota - Denver 107:114 (Rider 27; Rauf in R.VVilliams po 20, Mutombo 14 točk, 15 skokov, 9 blokad), Dallas -Golden State 112:123 (Mashbum 29, L.VVilliams 19 skokov; Sprevvell 30, Mullin 26).
Na Vzhodu so si nastop v končnici že zagotovili Orlando (54-21), New York (49-25), Indiana (49-27), Charlotte (46-29), Chicago (41-34) in Cleveland (40-35), za zadnji dve razpoložljivi mesti pa so v teku še Atlanta (37-38), Boston (32-44), Mihvaukee (30-45), Miami (29-46) in New Jer-sey (28-47). Na Zahodu so v play-offu San Antonio (56-18), Seattle (53-21), Phoenix (53-22), Utah (53-22), Lakers (47-28) ter Houston (44-31), za preostali dve mesti je v najboljšem položaju Portland (39-35), pred Denverjem (36-39), Sacramentom (35-39) in Dallasom (33-41). (VJ)
Naraščajniki:
Slogaši
tokrat
nabirali
izkušnje
V nedeljo se je zaključilo medpok-rajinsko prvenstvo, v katerogiji naraščajnikov, ki se je letos v obliki turnirjev odvijalo tri nedelje zapored. Tokrat so bile na sporedu tri tekme v Trstu, saj je goriška Soča s tekmovanji končala že prejšnji teden. Kot je bilo pričakovano, je gladko slavil Pallavolo, ki je osvojil pokrajinski naslov v Trstu, zmagal pa je tudi ves turnir, saj je premagal vse svoje nasprotnike in se izkazal kot najbolj homogena celota. To je tudi razumljivo, saj ekipa skupaj redno trenira in torej rezultati ne morejo izostati. Pallavolo je premagal tržaški Virtus in zelo gladko tudi Slogo, ki mu nikoli ni bila enakovreden nasprotnik, Le dve osvojeni točki na vsej tekmi pa so za Slogo vendarle prehuda kazen, saj so se fantje borili in tudi izsilili nekaj menjav, točk jim pa ni uspelo osvajati.
IZIDA: Pallavolo - Virtus 3:0, Pallavolo - Sloga 3:0 (15:0,15:1, 15:1)
SLOGA: Babu-dri, Bogateč, Jaš in Matija Gregori, Stopar, Škabar.
Končna lestvica: Pallavolo 18, Soča 12, Virtus 4, Sloga 2. (Inka)
ODBOJKA / ČLANSKA IN MLADINSKA PRVENSTVA NA TRŽAŠKEM
Vl.ZD Sloga tik pod vrhom Razburljiv konec pri naraščajnicah
V Skupini A bo o prvih dveh mestih odločal derbi med Bregom in Borom Friulexport - V Skupini B Kontovel še korak do 1. mesta
1. ZENSKA DIVIZIJA
Sloga - Prevenire 3:0 (15:1,15:6,15:12)
SLOGA: Ciocchi, Ferluga, Kosmina, Petini, Spacal, Starc, Tensi, Viđati, Zubalič, Živec.
V nedeljo je Sloga osvojila svojo deveto, lahko bi rekli rutinsko zmago. Prevenire, ki spada med kandidate za izpad iz lige, našim dekletom seveda ni bil dorasel, tudi če je v tretjem setu zbral kar veliko število točk. To pa gre pripisati bolj popuščanju Sloge kot dejanski moči Prevenireja. Slogašice tako zaenkrat izpolnjujejo cilj, ki so si ga zadale, to je zmagovati brez izgubljenega seta v pričakovanju na odločilno tekmo za prvo mesto proti tržaškemu Virtusu.finka)
Sant’Andrea - Breg 3:0 (15:7,15:8,15:5)
BREG: Sturman, S. Sancin, M. Sancin, F. Sancin, A Mauri, S. Mami, L Pettirosso, Mauro.
Brežanke v sobotni tekmi niso pokazale dovolj borbenosti, da bi proti tehnično enakovrednemu nasprotniku, kot je Sant’Andrea, lahko računale na kaj več kot na poraz. V prvem setu je bilo na eni in drugi strani veliko zgrešenih servisov, toda domačinke so set vseeno osvojile. Drugi set so Brežanke bolj sigurno začele in povedle, a so zaradi nepotrebnih napak izgubile set. Tretji set je bil enosmeren, Brežanke pa so veliko grešile v napadu. (Samoa Mauro)
Virtus - Kontovel 3:0 (15:4,15:1,15:2)
KONTOVEL: Obad, Stoka, Sossa, Škrk, Starec, Bogateč, Kobau.
Vodilni Virtus je bil za Kontovelke premočan nasprotnik. Izredno visoko razliko v točkah pa gre pripisati tudi temu, da so se KuSarjeve varovanke že vnaprej sprijaznile s porazom in niso pokazale take igre, kot bi jo sicer lahko. Končni rezultat sicer ne bi bil drugačen, toda vsaj poraz bi bil bolj sprejemljiv.
OSTALI IZID: Pallavolo - Killjoy 3:2
VRSTNI RED: Virtus 20, Sloga 18, Pallavolo 14, Sant’Andrea 10, Killjoy in Breg 6, prevenire 4, Kontovel 0.
2. ZENSKA DIVIZIJA
Skupina A
Sokol - Nuova Pallavolo TS 0:3 (11:15, 7:15,8:15)
SOKOL: T. in V. Švara, Franco, Gabrovec, Visintin, Brišček, Kralj.
Brez Radetičeve in Golemačeve je Sokol nastopil z nekoliko improvizirano postavo, kar se je v igri poznalo. Vsekakor bi Nabrežinke s popolno postavo lahko računale celo na zmago, tako pa so doživele prepričljiv poraz. Kljub temu lahko pohavlimo za igro Martino Brišček in mlado Vanjo Švara (letnik 1981).
OSTALI IZID: Altura - Julia 1:3
VRSTNI RED: Nuova Pallavolo TS 10, Julia in Sloga A 8, Sokol 2, Altura 0
Skupina B
Sloga B - Sant’Andrea 1:3 (10:15,15:10,5:15,6:15)
SLOGA B: Canziani, Cauter, Ferluga, Kette, Sosič, Strajn, Žagar.
V predzadnji prvenstveni tekmi so slogašice spet sle poražene z igrišča, vendar tokrat niso razočarale. Igralke so mlade in njihov edini cilj v prvenstvu je nabiranje tekmovalnih izkušenj za bodoče sezone. Napredek v igri je viden iz tekme v tekmo, požrtvovalnost, s katero so se naše igralke tokrat borile, pa je bila poplačana z osvojitvijo seta. Več pa niso zmogle, saj je Sant’Andrea boljši nasprotnik. (Inka)
OSTALI IZID: Virtus - SGT 3:0
VRSTNI RED: Bor Friulexport 10, SGT in Virtus 8, Sant’Andrea 6, Sloga B 0.
NARASCAJMCE
Skupina A
Sloga A - Ricreatori 0:3 (6:15,2:15,8:15)
SLOGA A: Gregori, Grgič, Kovačič, Križman, Sosič, Sossi.
V	nedeljo so slogašice dokaj nepričakovano izgubile proti ekipi Ricreatori, ki je imela manj točk od naše, s tem spodf' sijajem pa so na lestvici zdrknile mesto nižje. Nasa ekipa je nastopila v okrnjenem sestavu, saj je imel trener Sain na razpolago le Sest igralk, te pa niso pokazale vsega kar znajo. P'J' raz je bil zato neizbežen in pravzaprav nikoh v dvomu, saj j® gostujoča ekipa v vseh setih takoj prevzela pobudo v svoje roke in jo tudi obdržala do konca.(Inka)
Oma B - Sloga A 1:2 (12:15,9:15,15:3)
SLOGA A: Berzi, Gregori, Grgič, Kovačič, Križman, Sosič. Sossi.
V	ponedeljek so slogašice pripravile res prijetno presenečenje, saj so v gosteh premagale drugouvrščeno Omo. P° bledi predstavi iz prejšnjega dne so tokrat zaigrale popoln^ ma dingače in že od uvodnih potez pokazale, da ne misli)0 poceni prodati svoje kože. Odločna in učinkovita igra je bil® poplačana z osvojitvijo prvih dveh nizov. Skoda le, da so naše igralke v zadnjem popustile, saj bi lahko bila njihov® zmaga Se izdatnejša. S to tekmo je Sloga A zaključila tekni o-vanje v tem prvenstvu, saj bo v zadnjem kolu prosto. Uvrsti® se je na zlato sredino lestvice, kar predstavlja dokaj zadovoljiv rezultat. (Inka)
OSTALA IZIDA: Sant’Andrea - Oma B 0:3, Virtus - Pal®*' volo 3:0
VRSTNI RED: Kontovel 25, Oma B 23, Sloga A in Vliti5 19, Ricreatori 15, Pallavolo 7, Sant’Andrea 2.
Skupina B
Bor Friulexpart - Altura 3:0 (15:5,15:2,15:12)
BOR: Carpani, Frandolič, Furlani, Crassevich, Lavrenčič. Miličevič, Pečenik, Posar, Smotlak.
Boravke so v predzadnjem kolu gladko odpravile Altti0 in tako še naprej ostajajo v boju za prvi dve mesti, ki peljeta v finalni del. Altuia je bila v vseh elementih za razred slabši n® sprotnik. V prvih dveh setih naše igralke niso imele težav. Nato pa je trener Forausova poslala na igrišče rezerve. Gost) so tedaj pričeli igrati bolje in naše spravile nekoliko v težav®-Pri rezultatu 9:12 pa so se boravke le zbrale ter v bistvu že5 servisi spreobrnile rezultat in zapečatile srečanje. V naslednjem, zadnjem kolu, pa je na sporedu derbi z Bregom.10 je ravno z Borom in Slogo B kandidat za prvi dve mesti v sku pini, zato se obeta res zanimiva končnica prvenstva. (Dejan)
Breg: Orna A 3:0 (15:3,15:12,15:5)
BREG: Rodella, Terčon, Bet, Zeriali, Kalc, Žerjal, Cossutt®. Mingot, Slavec, Gregori, Cok	„
Prvenstvu je skoraj konec in Brežanke še naprej vodijo v skupini. Proti Šibki Orni se jim res ni bilo treba se veliko diti. Na igrišče so stopile prepričane, da jim nasprotnic® 0 bodo kos. Vendar pa so se po prvem setu, ko je prišlo v n govih vrstah do menjav, gostje precej bolj upirale. B režati pa so na drugi strani zaigrale precej nezbrano in delale velm napak. Nasprotnice so izkoristile in zanesljivo povedle. Ko P je trener spet zamenjal postavo na igrišču, so se Brežan^ razživele in dobile tudi drugi set. Tretji set je nato spet postavljal golo formalnost, zdaj pa Dolinčanke čaka derbi z b.
rom Friulexport, ki bo odločal o prvem mestu na 1 (LT.)
VRSTNI RED: Breg 23, Bor Friulexport 22, Sloga Sokol 9, Orna A 6, Altura 3.
B I7-
MLADINSKI NOGOMET
NOGOMET / NAJMLAJŠI IN ZAČETNIKI
Uspešna nastopa naraščajnikov Zarje in Mladosti
Mladinci Vesne bi v Zavijah zaslužili obe točki namesto ene
Bor Farco zmagal s prvim na lestvici
Sovodnje zamudilo priožnost - Pri začetnikih zmaga A in poraz B ekipe Primorja Interland
POKRAJINSKI MLA-DlNCI
Zaule - Vesna 1:1 (1:0)
^Strelec za Vesno: Jurinci-
VESNA: Gruden, Stoka, Schiavon, Morassut, Jurin-tich, Cacciottoli, Beorchia, Poli, Emili, Amato, Stefie.
Z gostovanja v Zavijah je Vesna odnesla točko, Čeprav bi si pravzaprav zaslužila obe. Križani so nam-rec imeli pobudo skozi vecji del srečanja, polena Pod noge pa jim je nekajkrat vrgel zelo slab sodnik, ^aveljcani so povedli s sporno 11-metrovko ob koncu prvega polčasa.
V drugem delu je Vesna Zaigrala zelo borbeno in Zaule potisnila v kazenski Prostor. »Plavi« so imeli Dokaj dobrih priložnosti z Beorchio in Jurincichem, ki le slednjič le zatresel nasprotnikovo mrežo z lepim strelom z roba 16-metrskega kazenskega prostora. Toda Se najbolj se lahko Križani hudujejo nad dvema Prekrškoma v kazenskem Prostoru, ki jih je sodnik spregledal. Ne glede na razplet pa velja pohvaliti vse 'gralce, ki so pokazali ^hano mero volje do zmage.
naraščajniki
Mladost - Aris San Polo 4:3 (la)
STRELCI ZA MLADOST: D. Ferletic 2, L peric 1, rlorenin 1.
MLADOST: D. Devetak, Pernic (Jarc), Moro, M. De-J^etak, Gorjan, Peric, Rosano IKorsie), Jelen, D. Ferletic, VI- Ferletic, Florenin.
Doberdbosko moštvo je Zasluženo premagalo Aris San Polo, in to po dokaj razburljivi tekmi.
Gostje so začeti poletav-U° in imeti dve ugodni pri-lQ2nosti za zadetek, toda vratar Dimitrij Devetak je ®lrela spretno ubranil. Kma-*U nato pa je Aris povedel, vendar je nase moštvo izenačilo: Gorjan je lepo prodrl
proti kazenskemu prostoru, streljal na vrata, vratar je njegov strel le odbil, pritekel je Ferletic, ki je žogo potisnil v mrežo.
V drugem polčasu se je slika na igrišču povsem spremenila. Nasi nogometaši so biti v premoči in so dosegli kar tri zadetke, nato pa so malce popustiti, kar so izkoristili gostje, da so dali Se dva zadetka in bi skoraj ogroziti zmago naših.
Zarja Adriaimpex - Junior Aurisina 10:0 (5:0)
Strelci za Zarjo: Šušteršič 4, Damjan Gregori 3, Mitia-ni 2, Kariš.
ZARJA ADRIAIMPEK: Tence (Babuder), lozza, Bukavec (Zornada), Križ-mancic,	Miliani
(Ostrouska), Manzin (Lorenzi), Karis, Gurman (Jan Gregori), Blazina (Damjan
Trener Zarje Miloš Tul
Gregori), Šušteršič.
Tekma z Juniorjem je bila za našo združeno ekipo le lažji trening, saj so nasuti ekipi iz Nabrežine kar deset golov. Razlika med ekipama je bila velikanska, tako da je trener Tul poslal na igrišče vse razpoložljive igralce. Zlasti sta se izkazala Šušteršič s štirimi in Damjan Gregori s tremi zadetki. O sami tekmi zgovorno priča končni rezultat, (d.gr.)
NAJMLAJSI
San Sergio - Bor Farco 1:2 (0:1)
Strelec za Bor Farco: Ba-budri 2.
BOR FARCO: Jaš Gregori, Gabrovec, Škabar, Primosi, Grgič, Batič, Zornada, Pahor, Longo (Hrovatin), Babudri (Martini), Giraldi, 13. Kapun.
Borovci so s presenetljivo zmago nad do nedelje pr-vouvršCenim San Sergiom, ki se skupaj z ekipo Fani Otimpio bori za prvo mesto, dokazati, d aje bil spodrsljaj z Opicino zgolj slučajen. Naši fantje so se sicer večji del tekme braniti, toda v hitrih protinapadih so bili dvakrat uspešni. Domačini so biti fizično močnejši, to pa borovcev ni zmedlo. Potem ko so domačini izvedli nekaj nevarnih akcij, ki pa niso prestrašile naše obrambe in vratarja, ki je moral nekajkrat odločno poseči, so borovci v prvi nevarni akciji povedli z golom Babudrija in polčas se je tako končal z golom prednosti Zežljeve vrste. Po odmoru so Tržačani dobesedno oblegati Borova vrata in po hitri akciji tudi izenačiti.
Toda presenečenje je prišlo takoj zatem, ko je iznajdljivi Babudri žogo po kotu z glavo preusmeril v mrežo.
Do konca tekme so domačini na vse načine skušati remizirati, toda na veselje naše združene ekipe jim to ni uspelo, (d.gr.)
Sovodnje - Piedimonte 0:0
SOVODNJE: Gergolet, Mauri, Cotič, Bagon, R. Tomšič, Figelj, S. Tomšič (Mozetič), Faganel, SimsiC, pavšic, Valle (Monti).
Sovodenjci so v tem kolu zmaudili veliko priložnost za zmago. Stalno so imeti
Borovci so presenetili prvega na lestvici (Foto Kroma)
pobudo v rokah in tudi dve izredno ugodni priložnosti za zadetek. Gostujoči branilci pa so se obakrat rešiti z veliko srečo: zaustaviti so namreč žogo na gol Crti.
2e dejstvo, da je bil sovo-denjski vratar Gergolet le enkrat zaposlen, jasno kaže, da je bila premoč naših predstavnikov očitna. Kljub zamujeni priložnosti pa velja pohvaliti vso našo ekipo, ki se je srčno borila skozi vse srečanje.
Sovodnje bo spet zaposleno že v sredo, ko bo doma ob 18.30 igralo zaostalo tekmo proti Audaxu. (A. Pavšic)
ZAČETNIKI
Chiarbola - Primorje Interland A 0:3 (0:2)
STRELCI: Furlan, Tomiz-za, Puzzer (Milic), Pilat, KrižmanCiC, Antonini, Kante, Merlak, Pavletič, Strajn, Švara.
Ob hudi vročini ekipi nista pokazati bogve kako dobre igre, zmaga naših nogometašev pa je bila povsem zasluzena. Proseška ekipa si je zagotovila zmago že v prvem polčasu, ko je dosegla dva gola, zamudila pa je še najmanj tri stoodstotne priložnosti za zadetek.
Prvi gol je padel približ-
no v 25. min.: PaveltiC je preigral svojega neposrednega branilca, predstavil se je sam pred vratarjem in ga tudi premagal. Drugi zadetek pa je bil sad skupinske akcije: Puzzer si je polastil žoge na levi strani, podal do Kanteta, ki je močno streljal, vratar je žogo le odbil, pritekel je Merlak, ki je žogo brez težav potisnil v mrežo. V nadaljevanju je Primorje stalno napadalo, tretji gol pa je dosegel Milic.
San Sergio B - Primorje Interland B 3:0 (2:0)
PRIMORJE: Suc, Stoka, Gregori, Milkovič, Jerman, Antonini, Cauter, Pipan, Zamer, Lonzar, Desco.
Proti najmočnejši ekipi v tej skupini so naši nogometaši zasluženo izgubiti. V prvih 15 minutah je bila premoč gostiteljev veC kot očitna in le po zaslugi obrambe je naša ekipa obdržala neodločen izid. V 16. min. pa so domači nogometaši povedli in minuto pred koncem polčasa izid še povečali na 2:0.
V drugem polčasu je Primorje bolj organizirano igralo in si tudi ustvarilo lepo priložnost za zadetek, ki pa je ni izkoristilo, gostitelji pa so dosegli še tretji zadetek.
MLADINSKA KOŠARKA / PRVENSTVO DEČKOV IN PROPAGANDE
Jadran premagal okrnjeni Dom Tesna zmaga Bora, poraz Sokola
DEČKI
Jadran Farco - Dom Unitecno 94:60 (46:25)
JADRAN: Špacapan 22 (1:2, Kalc 4, Lakovič 33 (3:5), Kocjančič 14, Gregori 19 (5:9), Žagar 8, L Abbate 4, Brce, Hrovatin, Sibelja, trener Vremec.
DOM: Gravner 23 (3:7), Tacco 13 (1:2), Coz-zuccoli 19 (4:5), Colja 8, Golob 2, Paraschos 2 l°:2), Klanjšček 2, trener Semolič.
TRI TOČKE: Špacapan 1; Cozzuccoti 1.
V slovenskem derbiju dečkov so jadranovci sPet ugnali Domovo ekipo, ki je tokrat nastopila v zelo okrnjeni postavi.
2e po prvih dveh Četrtinah je bilo jasno, da ja-Bmnovcem zmaga ne more uiti, saj so vodili kar za 21 točk. Syojo prednost pa so nato še povečati.
Za prikazano igro in predvsem za požrtvoval-Dost pa moramo pohvaliti igralce obeh ekip. (M.
Guštin)
Don Bosco A - Sokol 109:63 (55:27)
, SOKOL: Grilanc 8, Pavletič 20 (3:5), Rebula 3 U:6J’ Frandoti 5 (1:1), Doglia 17 (3:4), Jaklič, Se-Daec 10 (8:12), Bogateč, Hrovatin.
Sokolovi deda so naleteti na precej slab dan. m tega pa so se srečali še z ekipo, ki je še nepremagana prva na lestvici. Razlika je kratkomalo ua prevelika, tako da naši fantje niti niso poka-ali prave košarkarske igre. Gostje so z veliko Jžavo napadali odlično obrambo Don Bosca, ki 118 priigral visoko prednost zlasti s hitrimi propadi. V Sokolovih vrstah je zadovoljil le Alen
J’emec. (A Tj
Acli Ronki - Bor Edi Auto 75:76 (40:33)
BOR: Kafol, Zobec 2, Smilovich 22 (6:8), Ga-burro 3 (1:2), Stokelj 10 (2:3), Opelli, Santi 12 (4:7), Floridan, Bosari 18 (2:6), Tolentino 1 (1:2), KrCaliC, Lovriha 6 (0:2); trener: KreCiC
PM: 16:30. PON: Lovriha (30), SAnti (35).
Borovcem je tudi v Ronkah uspel lep podvig po razburljivem in izenačenem srečanju. Nasi so prvo Četrtino zmagati z 19:17, v drugi pa so igrati slabše in so se v slačicnice podati s sedmimi točkami zaostanka. V drugem polčasu so Svetoi-vanCani zaostanek takoj nadoknaditi in se do konca izmenjavati v vodstvu z domačini. 12 sekund pred koncem so košarkarji iz Ronk povedli za eno točko, v naslednji akciji pa je kapetan Dimitrij Smilovich zadel zmagovita prosta meta in podaril ekipi sedmo zmago v zadnjih osmih srečanjih. Za lep uspeh zasluži pohvalo vsa ekipa, ki je do konca verjela v zmago. (Niko Stokelj)
PROPAGANDA
Jadran Eurosava - Don Bosco 24:84 (10:31)
JADRAN: Guštin 7, Peric 2, Piccini 4, Ferluga 2, Švab 7 (3:4), Zugna 2, Viđati, Jevnikar, Berdon, BeliCič, trener Vremec.
TRI TOČKE: Guštin 1.
Jadranovci so proti postavnejšim igralcem Don Bosca visoko izgubiti, s prikazano igro pa niso razočarali. Nasprotno: z zvrhano mero požrtvovalnosti so skušali kljubovati višjim nasprotnikom in so tudi dosegli nekaj lepih košev. (M. Guštin)
Barcolana - Bor B Carrozzeria Boris 38:78 (22:33)
BOR B CARROZZERRIA BORIS: MirCeta 6, Pison 8 (0:2), Kodrič 11 (3:4), Miloševič 6, Derganc 4 (0:4), Pitacco 6 (0:4), Floridan 8, Crisman-cich 15 (3:6), Sunerga 14.
Druga Borova postava je proti sovrstnikom Barcolane, proti katerim je v prvem krogu tesno izgubila, prikazala daleC najbolj prepričljivo igro v letošnji sezoni in temu primemo tudi slavila z visoko razliko v koših. Slaba točka borovcev ostajajo prosti meti, glede vsega ostalega pa so si zaslužili visoko oceno. (Niko)
MINIB ASKET - TURNIR ZINI
Bor-DFL 66:49
BOR: Floridan 13, Kemperle 10, D. Požar 16, L. Požar 6, Kralj 2, Dolhar 2, Madonia 9, Rebula 2, Slavec, Coretti, KrCaliC 2, Chrevatin, Zanon 4.
Starejši Borovi minikošarkarji so zmagati tudi proti ekipi DFL. Počasi se vidi večmesečno delo trenerja Čorbattija. Končno so si naši fantje zaceli podajati žogo. Tako se je videlo lepe protinapade in podaje pod koš.
TURNIR OBERSNEL
Azurra - Bor 53-42
BOR Kralj 14, Udovič 2, Sovich, Chrevatin 4, J. Hrovatin 4, Rebula, Kneipp 18, Kemperle.
Mlajši borovci so izgubiti proti Azurri, ki je v bistvu ekipa Don Bosca. Tudi Ce so biti naši igralci fizično šibkejši, so se zelo potruditi . Pohvaliti gre najmlajšega na igrišču, Danijela Chrevatina, za izredno borbenost in požrtvovalnost.
NOGOMET
Mladinci
Pokrajinsko prvenstvo
IZIDI 23. KOLA: Edile Adriatica - Olimpia 1:1, Do-mio - Chiarbola prekinjena 2 minuti pred koncem zaradi izključitve 5 igralcev Chiarbole, San Marco -Muggesana 3:0, Zaule - Vesna 1:1, Costalunga -Opicina 1:3, Sant’Andrea - Montebello D. B. 4:2, Pmnorje prosto.
VRSTNI RED: Opicina 38, Domio 34, Olimpia 29, Sant’Andrea 28, Costalunga 27, San Marco in Muggesana 24, Edile 21, Zaule 19, Chiarbola 18, Montebello D. B. 17, Primorje 15, Vesna 2.
PRIHODNJE KOLO: Primorje - Sant’Andrea, Montebello D. B. - Costalunga, Opicina - Zaule, Vesna -San Marco, Muggesana - Domio, Chiarbola - Edile Adriatica, prosta Olimpia.
Naraščajniki
IZIDI: Opicina - San Sergio 5:1, Zarja Adriaimpex -Junior Aurisina 9:0, Domio - Altura - Muggesana 1:4, Esperia - Poinziana 0:5, Chiarbola - Montebello D. B. 1:0, Fortitudo - CGS 8:1, Sant’Andrea - Costa-timga 1:1, Portuale - Olimpia 0:4.
VRSTNI RED: Sant’Andrea 50, Fortitudo 44, Zarja Adriaimpeoc in Opicina 43, Altura Muggesana 33, Olimpia 30, Domio 29, Chiarbola in Costalunga 28, San Sergio 23, CGS 20, Portuale 19, Mont. D. Bosco in Ponziana 13, Esperia 8, Junior 0.
PRIHODNJE KOLO: Olimpia - Sant’Andrea, Costalunga - Fortitudo, CGS - Chiarbola, Mont. D. Bosco - Esperia, Ponziana - Domio, Alt. Muggesana - Zarja Adnaimpex, Junior - Opicina, San Sergio - Portuale.
Najmlajši
IZIDI: Fani Olimpia - Sant’Andrea 5:1, Costalunga -San Luigi 1:2, CGS - Alt. Muggesana 1:2, Montebello D. B. - Ponziana 2:0, Chiarbola - Esperia 1:1, Fortitudo - Domio 7:0, San Sergio - Bor Farco 1:2, Opicina prosta.
VRSTNI RED: Fani Olimpia 47, San Sergio 45, Montebello D. B. in Bor Farco 39, Opicina 31, Alt. Muggesana 30, Fortitudo 26, Chiarbola 21, Esperia in Domio 17, Costalunga 15, Sant’Andrea 13, CGS in San Luigi 12, Ponziana 8.
PRIHODNJE KOLO: Opicina - San Sergio, Bor Farco - Fortitudo, Domio - Chiarbola, Esperia - Montebello D. B., Ponziana - CGS, Alt. Muggesana - Costalunga, San Luigi - Fani Olimpia, Sant’Andrea prost.
Začetniki
Skupina A
IZIDI: Portuale - San Giovanni 1:0, Alt. Muggesana - San Sergio A 0:2, San Luigi A - Triestina A 0:1, Costalunga - Fortitudo 1:0, chiarbola - Primorje Interland A 0:3, CGS - Fani Olimpia 2:3.
VRSTNI RED: San Sergio A 9, Triestina A in San Luigi A 8, Portuale in Primorje Interland A 7, Fani Olimpia 6, Costalunga in San Giovanni 4, Chiarbola, CGS in Fortitudo 3, Alt. Muggesana 2. PRIHODNJE KOLO: Primorje Interland A - CGS, Fortitudo - Chiarbola, Triestina A - Costalunga, San Sergio A - San Luigi A, San Giovanni - Alt. Muggesana, Fani Olimpia - Portuale.
Skupina B
IZIDI: Opicina - Mont. D. Bosco 1:1, Zaule - Ponziana 0:3, Domio - Triestina B 0:3, Roianese - Sant’Andrea 0:1, San Sergio B - Primorje Interland B 3:0, Esperia - San Luigi B 4:2.
VRSTNI RED: San Sergio B 11, Esperia 10, Montebello D. B. in Sant’Andrea 9, Triestina B 8, San Luigi B, Opicina in Ponziana 4, Primorje Interland B, Roianese in Domio 3, Zaule 0.
PRIHODNJE KOLO: Primorje Interland B - Esperia, Sant’Andrea - San Sergio B, Triestina B - Roianese, Ponziana - Domio, Mont. D. Bosco - Zaule, San Luigi B - Opicina.
Turnir cicibanov v Palmanovi in Červinjanu
V Palmanovi in Červinjanu je v teku turnir za cicibane, na katerem nastopata tudi Mladost in Primorje.
Na turnirju za letnika 1984/85 je Primorje, žal, že sklenilo svoje nastope, saj je v svoji skupini naletelo na prehudo konkurenco in je bilo tako izločeno.
IZIDI: Selekcija FJK - Primorje 2:0 (0:0), Primorje - La-tisana 3:0 (1:0) (strelca: Strajn, Puzzer in avtogol), Riviera - Primorje 2:1 (1:0), (strelec za Primorje Puzzer) POSTAVA PRIMORJA: Suc, Stoka, Puzzer, Antonini, Kante, Strajn, Milic, Pipan.
Na turnirju za mlajše cicibane (letnika 1986/87) pa nastopata Mladost in Primorje, ki sta doslej igrala po eno tekmo.
IZIDA
San Luigi - Mladost 1:0 (1:0)
MLADOSI: Pernarčič, Kogoj, Bagon, Camieli, Marušič, Frandolic, Vidulic, Kuštrin, Bressan, Milocco, Peteani.
Muscoli Palmanova - Primorje 3:2 (2:1)
STRELEC ZA PRIMORJE: Stoka, avtogol.
PRIMORJE: Kante, Galassini, Scicardi, Claudio, Stoka, Batti, Klun, Pilat, Sancin, Furlan.
Obe naši ekipi bosta zopet igrali jutri.
Prvenstvo CSI - mlajši cicibani
Fani Olimpia A - Breg Gnnada 7:1 (4:1,5:1)
STRELEC ZA BREG: Lovrečič
BREG: Bandi, Slavec, Merlak, Sancin, Ghezzo, Lon-
recic, Keber, Czervvenka, Di Donato, Pettirosso.
Zal so mladi Brežani slabo pričeli spomladansko prvenstvo CSI. Povedati pa je treba, da so nastopili v okrnjeni postavi. »Plavi« pa so tekmo pričeli zelo obetavno, saj so prvi dosegli zadetek z Lovrečičem neposredno iz prostega strela. Nato pa so pobudo prevzeli domačini, ki so se razigrali in dosegli sedem zadetkov. (E.B.)
BAROMETER RAZPOLOŽENJA
Notranja negotovost ob delnem Luninem mrku
Vpliv sekstila med Plutonom in Uranom je lahko zelo različen
Sekstil med Plutonom in Uranom, ki se je začel dan pred začetkom tega obdobja, bo čutiti še nekaj dni. Njuno sodelovanje se bo kazalo v dveh precej različnih oblikah.
Ko bodo njune vibracije naletele na plodna tla, bo opaziti izrazito kreativno mišljenje, svobodomiselnost in človečnost. Pluton bo skrbel za radovednost in domišljijo, s katero bomo odpirali vrata v onstranstvo, poleg prodornosti pa nam bo dal tudi veliko fizične odpornosti in moči. Gotovo bo mogoče ogromno storiti zase in za svojo okolico. Dobra dela bodo lahko dobila resnično ogromne razsežnosti.
Drugače pa bo pri tistih, ki na splet silnic Plutona in Urana ne bodo pripravljeni. Pri njih se bo pokazala temna stran obeh planetov. Neharmonične značajske poteze, kot so fiktivnost, cinizem, surovost in podobno, bodo pri posameznikih zelo očitne. Prihajalo bo do različnih destruktivnih situacij, od perverznosti pa vse do kriminala. Potrebna bo torej velika pozornost, s kom imamo opravka, pa tudi trezna presoja lastnih zamisli in dejanj.
15. aprila ob 12.08 nastopi polna Luna v znamenju Tehtnice. Deset minut kasneje bo prišlo do delnega Luninega mrka. Istočasno bo Lima v opoziciji z Merkurjem, zato se bodo lahko pojavile določene težave. Ob mrkih (zlasti če so hkrati popačeni z neharmoni-čno opozicijo drugega planeta) se notranja negotovost pogosto stopnjuje do velikih napetosti. Namesto obsojanja okolice bo veliko bolje, da težave razrešimo tam, kjer so - v sebi. (A .O.)
TOR SRE CET PET SOB NED PON
POČUTJE, ZDRAVJE
sprostitev 		.O	o	o	z	z	z	o
šport 		./	/	z	o	o	o	z
post, dieta 		X	X	o	o	o	o	o
težja fizična dela 		.O	/	z	o	X	X	X
izlet		.o	o	o	z	z	z	o
DRUŽBA, ODNOSI		■HHHHI					
obisk znancev 		.o	z	z	z	o	o	o
domača zabava			z	o	o	X	o	o
družinski posvet 		X	X	o	o	o	z	z
družabne igre		.o	z	z	z	z	z	o
urejanje uradnih zadev	✓	z	o	o	O'	o	X
POSEL, DENAR							
poslovno srečanje		..o	o	o	z	z	z	o
naložbe in nakupi		..o	z	z	z	o	o	X
zamenjava službe		..x	X	o	o	o	X	X
izposoja denarja 		..o	z	z	z	o	o	o
igre na srečo 		..o	o	o	o	z	z	o
LJUBEZEN, SPOLNOST							
osvajanje		..o	o	o	z	z	o	o
iskren pogovor 		.o	z	z	z	o	o	X
zmenek 		..o	o	z	z	z	z	o
ljubljenje		.o	z	z	z	o	o	X
prekinitev zveze 		-X	X	X	X	o	o	o
UMSKE DEJAVNOSTI							■
branje 		.o	o	o	X	X	o	o
učenje, širjenje obzorja.. .O		o	z	z	z	o	o
raziskovanje 		.o	o	z	z	o	o	o
umetniško ustvarjanje .	./	z	z	z	o	o	z
reševanje težav 		.o	z	z	z	z	z	o
LEGENDA: Z ugoden dan, O nevtralen dan, X neugoden dan
EKOLOŠKE TEŽAVE V BANGLADEŠU
Zajezena reka ni več vir življenja
Rodovitna polja se spreminjajo v puščavo
Durga Mondol je nekoč dobro živel od ulova, saj mu je reka Padma nudila vse, kar je potreboval. »Zdaj nimam ničesar - ne hrane, ne upanja in ne sanj,« tarna 54-letni ban-gladeški ribič.
Kot nekoč še vedno vstaja ob sončnem vzhodu in gre k rečnim bregovom, vrže ribiške mreže in... čaka. Padma, nekoč znana po velikih valovih, je zdaj le še lenoben potok. V njej skoraj ni več živega bitja. Prebivalci teh krajev, uradni predstavniki in ekologi so prepričani, da je tega kriva Indija, ki je osemnajst kilometrov od državne meje, na območju Rajšihija, zgradila velik jez, zato se je rečni tok upočasnil. Poleg tega so Indijci del vode iz Padme speljali v Ganges, ki se pri Kalkuti izliva v morje, kajti plovba v zalivu je vama le, če je v njem dovolj vode. Po uradnih podatkih naj bi bilo zaradi indijskega posega v rečni tok ogroženih štirideset milijonov ljudi, ki jih pestijo hude suše.
»Včasih smo ulovih toliko rib, da smo morali mreže prazniti tudi ves dan,« je dejala 60-letna Lacija Banu, najstarejša prebivalka ribiške vasice Gu-ripara. »Zdaj smo brez sredstev za preživljanje in moja družina tako rekoč strada,« je dodala. Dve tretjini struge reke, ki teče skozi področje Pakšej, sta povsem brez vode in po njej lahko vozijo vozovi. Kar deset od petnajstih nosilnih stebrov mostov stoji na pesku, in če se bo to še nadaljevalo, bo struga kmalu povsem izsušena. Tudi Ustje z dreves ob reki že odpada in čedalje več je
prahu, ki ga raznaša veter. Velika polja so neobdelana, ker na posušeni zemlji nič ne bi uspevalo.
»Reka je bila od nekdaj vir življenja. Ljudje bi lahko začeli obdelovati zemljo, vendar se je ta zaradi pomanjkanja vode že začela spreminjati v pesek,« je dejal predsednik občine Habibul Islam, ki opozarja, da se rastlinstvo suši in ljudje čedalje težje živijo. Meddržavni sporazum o izkoriščanju rečne vode se je iztekel leta 1988 in državi nista sklenili novega. Indija je leta 1977 Bangladešu obljubila dotok določene količine vode, vendar se je sporazum iztekel leta 1982, ko sta tedanja indijska premierka Indira Gandhi in bangladeški predsednik Hosain Mohamed Eršad podpisala nov, šestietni sporazum.
Ganges izvira pod Himalajo, teče skozi Indijo v Bangladeš in se izliva v Bengalski zaliv. Po mnenju nekega bangladeškega predstavnika v Indiji bi morah vse reke, ki izvirajo pod Himalajo, zajeziti že v Nepalu. V zimskih mese-
cih, ko je padavin dovolj, bi napolnili rezervoarje, v poletnih sušnih mesecih
pa odprh zapornice. Indija v reševanje problema noče vpletati Nepala in se zavzema za gradnjo kanala med Gangesom in Brarna-putro, ker ima slednja dovolj vode. Bangladeški predstavniki indijskemu predlogu nasprotujejo in se zavzemajo za »poUtično reševanje problema«. Poudarjajo, da bo kmalu ogroženo življenje v celotnem severozahodnem delu države. Zaradi suše kmetje zadnja leta na poljih, ki jih ne morejo namakati, prh delajo veliko manj, pa tudi gladina podtalnice se je občutno znižala. Zato so v veliki meri odvisni od padavin, vendar tudi teh ni dovolj, saj v zadnjih štirih mesecih ni niti enkrat deževalo.
Ekologi opozarjajo, da se bo sčasoma ves severo-zahdni del Bangladeša spremenil v puščavo, če indijski in bangladeški politiki ne bodo našh pametne rešitve in se bo gladina Padme vendarle zvišala.
Anis Amed, Reuter
i	| rodio GL4S ljubljane d d
I	v 99.5 MHz, 100.2 MHz, 104.8 MHz	I
LABIRINT ZNANJA	!
I	VSAK TOREK OD 20.00 DO 21.30	I
| IME IN PRIIMEK______________________________________- j
j	TELEFONSKA ŠTEVILKA_________________________________j
I	NASLOV______________________________________________ I
I	GLASBENA ŽELJA______________________________________ j.
I	Prijavnico pošljite na naslov RGL, Kopitarjeve ulica 6	Y
I	61000 Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA	_O|0
V kvizu »Labirint znanja« lahko sodelujete z zgornjo prijavnic0-Izrežite jo in nalepite na dopisnico ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana.
Ce boste izžrebani, se bo v torek zvečer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lahka in težka vprašanja, Id jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo čeden kupček denarja-
ODLOMEK IZ KNJIGE, KI JE IZŠLA PRI ZALOŽBI DZS
Michael
Crichton
Sanders je pokimal. »Prav. Toda ni povedati kaj dosti novega. Se vedno nismo ugotovili, kaj je narobe s pogonsko enoto.«
»Nič hudega,« je odmahnil Blackburn. »Dvomim, da kdo že pričakuje rešitev. Poudari uspešnost prototipov in dejstvo, da smo težave v proizvodnji še vedno uspešno premagali. Bodi trden in se potrudi-za vtis. Ce imaš prototip ali maketo, jo lahko prineseš.«
»Prav.«
»Saj veš: svetla digitalna prihodnost, ki je majhne tehnične težave ne bodo ustavile na poti napredka.«
»Se Meredith s tem strinja?« je vprašal Sanders. Dejstvo, da bo sestanku predsedovala ona, ga je navdajalo z neprijetnim občutkom.
»Meredith pričakuje, da bodo direktorji oddelkov govorili jasno in brez tehničnih podrobnosti. Nobenih težav ne bi smelo biti.«
»Prav,« je pokimal Sanders.
»Ce se želiš pogovoriti o svoji predstavitvi, me lahko zvečer pokličeš,« je rekel Blackburn. »Ali pa
Razkritje
115]
zgodaj zjutraj. Opravimo s tem sestankom in potem bomo nadaljevali začeto. Naslednji teden bodo na vrsti spremembe.«
Sanders je pokimal.
»Ti si človek, kakršnega naše podjetje potrebuje,« je rekel Blackburn. »Hvaležen sem ti za vse razumevanje. In naj ponovim, Tom, da mi je zelo žal za vse to.«
In je šel.
Sanders je telefoniral na oddelek, kjer so se ukvarjali z aparaturo, toda nihče se ni oglasil. Stopil je k omari za mizo svoje tajnice in poiskal predstavitveno gradivo: velika shematična risba tvvinklove pogonske enote in shema tovarne v Maleziji. Med tem ko bo govoril, bosta na ogled na stojalu.
Med razmišljanjem pa se mu je zazdelo, da ima Blackburn prav. Dobro bi bilo pokazati maketo in prototip. Morda bi dal prinesti eno od aparatur, ki jih je Arthur poslal iz Kuala Lumpurja.
Ob tem se je spomnil, da mu mora telefornirati. Odtipkal je šte-
vilko.
»Pisarna gospoda Kahna.«
»Tu Tom Sanders.«
Tajnica ni mogla skriti presenečenja. »Gospod Sanders, gospda Kahna ni tukaj.«
»Kdaj mislite, da se bo vrnil?«
»Ni ga v službi, gospod Sanders. Ne vem, kdaj pride.«
»Tako,« se je namrščil Sanders. Brez Mohameda Jafarja ne bi smel zapuščati tovarne.
Mu lahko kaj sporočim?« je vprašala tajnica.
»Nič, hvala.«
Odložil je slušalko in se odpravil v tretje nadstropje v Cherryjevo programsko enoto. V režo je potisnil kartico za odpiranje vrat. Kartica je skočila iz reže in zasvetila je rdeča lučka. Sele čez nekaj trenutkov je dojel, da so mu preprečili dostop. Potem se je spomnil druge kartice, ki jo je bil našel na hodniku. Potisnil jo je v režo in vrata so se odprla. Sanders je vstopil.
Presenetilo ga je, da je oddelek prazen. Programerji so vedno delali
ob nenavadnih urah. Celo ob polnoči je bil vedno kdo tu. Stopil je v prostore, kjer so proučevali pogonsko enoto. Sredi sobe je stalo več miz, okrog njih elektronske naprave in zasloni. Aparati so bili na mizah, vse pokrito z belo tkanino. Svetle kremenčeve luči na stropu so bile ugasnjene.
Iz sosednje sobe je zaslišal rock in stopil tja. Poleg zložljive mize je sedel mlad programer in tipkal. Poleg njega je tulil radio.
»Kje pa so vsi?« je rekel Sanders.
Programer se je ozrl k njemu. »Tretja sreda v mesecu.«
»In?«
»Na sestanku so.«
»Ah.« Pred nekaj leti je Microsoft spodbudil sestanek organizacije programerjev Seattla. Ti so se sestajali enkrat na mesec in se pogovarjali o delu ali pa se zabavali.
»Ti je znano, kaj je odkrila ekipa, ki pregleduje aparature?«
»Ne, ko sem prišel, ni bilo nikogar več,« je odkimal.
Sanders je Sel nazaj v delavnico.
Prižgal je luč in previdno snel belo pokrivalo s pogonskih enot. Očitno je bilo, da so odprli samo tri CD' ROM enote, sestavni deli so ležali pod močnimi povečevalnimi stekli. Drugih sedem aparatur je stalo zraven, Se vedno so bile v plastičnih ovojih.
Pobliže si jih je ogledal. Na dveh sta bila prilepljena listka s Sander-su nerazumljivimi stavki.	. ,
Spomladanski plašči in vetrovke
Pomlad, veter in dež so znana družba, zato beseda ali dve o vetrovkah in dežnih plaščih ne bosta odveč.
Najudobnejši in najuporabnejši je klasičen dežni plašč z reverji, ponavadi dolg in z razporkom. Letošnji modeli so malce mladostnejši, v nežnih pastelnih odtenkih, gladki, lahko svetleči, plastični ali celo prozorni. So kratki, široki, s pritiskači, našitimi žepi, velikimi ovratniki in zelo opazni. Mlada dekleta jih nosijo k mini krilom, kratkim puloverčkom in robustnim čevljem na vezalke, prav tako uporabni pa so tudi v elegantni kombinaciji z visokimi petami, oprijeto kratko obleko, dolgimi lasmi in poudarjeno šminko.
Posebnost letošnje obutve z visokimi petami so san-
dali z jermeni, ki jih pogosto nosimo s kratkimi, do gležnjev segajočimi nogavičkami.
Klasična inačica je bolj umirjena. Oprijeto krilo in majica, na ven posušena paževska pričeska in šminka v skladnih barvnih odtenkih. Umirjeno kombinacijo lahko popestrimo z ruto ali šalom, ki ga nosimo prek mme. Vzorec naj bo bogat in svež.
Pogosto namesto plašča oblečemo kar vetrovko, ki je bolj praktična in športna. Po železni navadi jo nosimo h kavbojkam, dobro pa je, če izberemo oba kosa garderobe v istem barvnem odtenku. Letošnja modna zapoved so gotovo svetloroza in druge pastelne barve; fantje naj izberejo sive, zelenkaste ali modre odtenke. Tudi vzorčaste vetrovke so lepe. Pogosti so etno motivi, posebno indijanski, perujski, indijski in podobno, za ženske pa tudi kašmirski vzorci. Po novem na krojnih delih pogosto sestavljamo različne vzorce v podobnih barvnih odtenkih.	(P. B. S.)
EGIPT
Cesta ne bo kazila okolice piramid
Gradnjo je preprečila Unicefova akcija
V skupni izjavi egiptovskega ministrstva za kulturo in strokovnjakov Unesca je zapisano, da v bližini znamenitih piramid ne bo zgrajena že pred leti načrtovana mestna obvoznica; prestavili naj bi jo v bližino kanalov Mariuteja ali Mansu-reja, ki sta od piramid oddaljena kakih pet kilometrov.
»Sprva smo se res napačno odločili, vendar smo pravočasno sprejeli novo odločitev,« je na novinarski konferenci izjavil generalni sekretar Sveta nacionalne zakladnice Abdel Halim Nur Eddine.
Nedavno se je v Egiptu mudila skupina Unescovih strokovnjakov, ki je vladne predstavnike opozorila, da bodo piramide zbrisane iz seznama sedmih svetovnih Čudes v primeru, Ce bo preko dvanajst kilometrskega ozemlja južno od Kaira, na katerem stojijo piramide, speljana avtocesta. Znamenite piramide, zgrajene v letih 2680-2565 pred našim štetjem, so namreč najpomem-bnješi zgodovinski spomenik tistega Časa.
Egiptovski predsednik Hosni Mubarak je leta 1985 odobril realizacijo urbanističnega načrta in s tem tudi začetek del na novi obvoznici. Cesta je že skoraj končana, cen-dar pa so Unescovi strokovnjaki zaceli obširno akcijo za ustavitev del in njihovi zahtevi je predsednik pred petimi meseci tudi ugodil.
Egiptovski minister za kulturo Faruk Hosni je obljubil, da bo že zgrajena trasa uničena z name-
nom, da ostane okolica piramid neokrnjena in da bodo onemogočili izgradnjo črnih gradenj. Pred začetkom novih del bo potrebno narediti nata-Cno analizo, ki jo bodo izdelali egiptovski predstavniki ministrstva za kulturo, ministrstva za izgradnjo, lokalnih oblasti in strokovnjaki organizacije Unicef. V uradni izjavi je zapisano, da je potrebno skrbno izdelati naCrt za razvoj Kaira z okolico, ki mora vključevati povezavo novih naselij v puščavi.
»Čeprav bomo izgubili 150 milijonov dolarjev, bodo v konCni fazi rešene piramide, naša kulturna zapuščina, ki jo moramo ohraniti za vse prihodnje rodove,« je poudaril Nur Eddine.
Po besedah Leona Pressuya, podpredsednika pariške Sorbonne in
strokovnjaka Unesca, si Egipt prizadeva za ohranitev piramid, ki so edinstven tovrsten kulturni spomenik. Vrhovni svet in lokalna oblast si bosta ’ prizadevala za »odstranitev vseh objektov, ki zdaj stojijo na ozemlju v bližini piramid«. Gre predvsem za vojaška in policijska stanovanjska naselja, odlagališča smeti in vojašnice.
»Takoj bomo zaceli ukrepati proti nekaterim črnograditeljem, vse objekte, zgrajene brez dokumentacije bomo porušili,« je zagotovil Eddine. Seveda bo zaradi socialnega vidika najveCji problem predstavljalo rušenje bivalnih poslopij, zato naj bi nekatera vendarle ohranili, predvsem vojaška, zagotovo pa bodo odstranili vsa odlagališča smeti.
Laurence Chabert, AFP
1 radio GL/IS ljubljene d.d
I	~ 99.5 MHz, 100.2 MHz, 104.8 MHz
LABIRINT ZNANJA
I	VSAK TOREK OD 20.00 DO 21.30
J IME IN PRIIMEK_________________________
{ TELEFONSKA ŠTEVILKA____________________
I NASLOV_________________________________
I
I GLASBENA ŽELJA______________________
Prijavnico počljlto na naslov RGL. Kopitarjeva ulica 6 I	61000 Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA
V kvizu »Labirint znanja« lahko sodelujete z zgornjo prijavnico. Izrežite jo in nalepite na dopisnico ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana.
Ce boste izžrebani, se bo v torek zvečer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lahka in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo čeden kupček denarja...
ODLOMEK IZ KNJIGE, KI JE IZŠLA PRI ZALOŽBI DZS
cx^
Michael
Crichton
Ponovno se je obrnil k mizi in mo-tol testne naprave. Vse se je zdelo Prav običajno, razen dolgih injekcijskih igel, ki so ležale po mizi. Zraven )e bilo še cel kup okroglih filtrov v Plastičnih škatlicah. Na mizi je bilo vec polaroidnih posnetkov aparature p r.azličnih stopnjah razstavljanja, kipa je svoje delo dokumentirala. n polaroidne fotografije so bile lepo Poravnane v vrsti, kakor da bi imelo 0 kak poseben pomen. Sanders ga ni ^°gel odkriti. Na njih so bili samo ClPi na zeleni mizni plošci.
Potem si je pričel ogledovati pogonsko enoto. Pazil je, da ne bi Česa premaknil. Cez čas se je obrnil k aparaturam, ki so bile še zavite v plasti-k° se je sklonil, je pri štirih opari luknjice od igle na plastiki.
Zraven je bila zdravniška brizgalka rj odprt zvezek. V zvezku so bili ne-zapiski s številkami.
odnje je nekdo nakracljal: »Sra-Je je očitno!« Toda Sandersu ni bilo ■ ocitaega. Sklenil je, da bo pozne-Poklical Dona Cherryja in ga prosil a Pojasnilo. Vzel je eno od aparatur
v plastičnem ovoju, da bi jo naslednjega dne predstavil na sestanku.
Iz oddelka se je odpravil z gradivom in aparaturo v rokah. Električni kabel mu je bingljal okrog nog. Namenil se je navzdol, v konferenčno sobo v pritličju. Tam je posebna sobica, v katero so govorci spravljali svoje gradivo. Vse, kar namerava pokazati jutri, bo zaklenil vanjo.
V veži je stopil mimo sprejemnega pulta. Za njim je sedel temnopolti varnostnik, ki je gledal baseballsko tekmo in mu je bežno pokimal. Sanders se je obrnil proti konferenčni dvorani. Debela preproga je dušila njegove korake. Veža je bila temna, v konferenčni sobi pa so gorele luči, izza vogala je videl odsev svetlobe.
Ko je prišel bliže, je zaslišal glas Meredith Johnson: »In kaj nato?« Moški glas je odgovoril nekaj nerazumljivega.
Sanders je postal.
Stal je na temnem hodniku in vlekel na ušesa. S svojega mesta v prostor ni mogel videti.
Za trenutek je vladala tišina, po-
tem pa je Johnsonova rekla: »Torej bo Mark govoril o načrtovanju?«
»Da, on bo pokril to področje,« je odgovoril moški glas.
»Prav,« je rekla Johnsonova. »Kaj pa...«
Sanders drugega dela stavka ni slišal. Po preprogi je soplazil bliže in previdno pogledal okrog vogala. V konferenčno sobo še vedno ni mogel videti, vendar je pred vrati stala velika pokromana skulptura v obliki propelerja. V njenem odsevu je videl Meredith, ki je hodila po dvorani. Možak z njo je bil Blackbum.
Johnsonova je vprašala: »In kaj če Sanders tega ne bo omenil?«
»Bo omenil,« je rekel Blackbum.
»Si prepričan, da ne ve za. . .« besede so se ponovno izgubile.
»Ne, ne, pojma nima.«
Sanders je zadrževal dih. Meredith se je sprehajala, njena podoba na poliranih površinah je bila skrotovičena in zverižena. »Ko bo torej govoril o tem, bom jaz rekla, da. . . Saj imaš to v mislih?«
»Natanko to,« je rekel Blackbum.
1161
»In Ce bo. . .« Blackbum ji je položil roko na ramo. »Da, morala boš. . .«
»Torej želiš, dahi...«
Blackbum je nekaj tiho rekel v odgovor. Sanders pa ni mogel razumeti dmgega kot: »ga bo dokončno uničilo.«
»To.. . storim.«
»Seveda... računam nate.«
Oglasil se je rezek glas telefona. Meredith in Blackbum sta segla vsak po sovji slušalki. Klic je bil namenjen Meredith in oglasila se je. Odpravila sta se proti izhodu. Sla sta proti Sandersu.
Sanders se je v grozi ozrl okrog in na desni zagledal moško stranišče. Smuknil je skozi vrata še poslednji trenutek. Prišla sta iz konferenčne dvorane in zavila po hodniku.
»Nic naj te ne skrbi, Meredith,« je rekel Blackbum. »Vse bo potekalo tako, kot je zmenjeno.«
»Saj me ne skrbi,« je rekla.
»Videti bo povsem normalno in neosebno,« je rekel Blackbum. »Nobenega razloga za zamero ni. Konec
koncev imaš vsa dejstva na svoji strani. Očitno je, da je nesposoben.«
»Je še vedno izključen iz podatkovne baze?« je vprašala.
»Da. Izključen je iz celotnega sistem.«
»In ni možno, da bi se vključil v sistem Conley-Whita?«
Blackbum se je zasmejal. »Meredith, prav nobene preklete možnosti ni za to.«
(Se nadaljuje)
28
Sreda, 12. aprila 1995
VREME IN ZANIMIVOSTI
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBIAČNO
RAHEL
6
ZMEREN MOČAN
RAHEL
66
666
VREMENSKA SLIKA
Za hladno fronto, ki je ponod prešla Slovenijo, se nad zahodno in srednjo Evropo krepi območje visokega zračnega pritiska. V višinah priteka k nam prehodno malo hladnejši zrak.
Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod.	'

6
#
M
OSLO
0//3'
STOCKHOLM
o
S
,:;vA
LONDON
o .
AMSTERDAM
1030
6/18
„PARIZ
v ES
K0BENHA»N
,	/ o _
»/7
BERLIN
3,f
0 BRUSELJ
5/15
7/13
ŽENEVA »Z*5 MILANO
O	^
C—Jijui
1020
LIZBONA 16/21 .°
Temperature zraka so bile Izmerjene včeraj ob 7 In 13 url.
SPLIT
. -	... M^^KONEo
P .	^	ATENE -
i	■ ■' 'Ji/i£> •
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 6.13 in zašlo ob 19.44. Dan bo dolg 13 ur in 21 minut. Luna bo vzšla ob 16.25. in zašla ob 4.30.

PLIMOVANJE
Danes: ob 2.48 najnižje -34 cm, ob 8.39 najvišje 28 cm, ob 14.34 najnižje -38 cm, ob 20.55 najvišje 49 cm.
[utri: ob 3.17 najnižje 44 cm, ob 9.16 najvišje 34 cm, ob 15.07 naj-nižje -41 cm, ob 2122 najviše 54
SNEŽNE RAZMERE
cm
Rogla	od 80 do 100
Krvavec	60 do 120
Vogel	230
Mariborsko Pohorje do 40
Kanin
Velika planina Ribniško Pohorje Soriška Planina
30 do 210 10 do 60 do 110 80
Na Krvavcu danes ne obratujeta sedežnica Vrh Krvavca in vlečnici KržišCe. Na Veliki Planini obratujeta samo nihalka in sedežnica. Tekaške proge so urejene na Rogli ter Ribniškem in Mariborskem Pohorju. Smučarski avtobusi vozijo na Mariborsko Pohorje, Roglo in do pod Vogla.
BIOPROGN02
Zjutraj bo obtežilni vpliv vremena postopoma popustil in Cez dan bo vreme ugodno in spodbudno vplivalo na počutje ljudi.
ONESNAŽEh
Konc. SOjv mg/m111.04. med 5 in 6 uro
L J Bežigrad			47
Maribor			15
Trbovlje			78
Velenje			5
Celje			19
Hrastnik			21
DANES
TRBI2
CELOVEC
'o l/s
CEDAI

o
KRANJSKA GORA Q TRŽIČ
OVIDEM
6/14
—*,N. GORICA GORICA^ q 6/14
KOČEVJE
O	CRNOMEU
O
Slovenija: Jasno in večinoma sončno bo. Na Primorskem bo pihala burja. Temperature bodo od 7 do 12 °.
Sosednje pokrajine: Oblačno bo, v severni Italiji in ob Jad®" nu se bo delno zjasnilo. Ov morju bo pihala burja
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
90j H sodobnost t prazgodovino
TOKIO - Japonski modni kreator Junko Košino je v svoji zimski kolekciji predstavil neobičajno, skoraj provokativo kreacijo, saj je k beli majci in telovniku dodal minikrilo iz ovCevine, s kožuhom pa je obdal tudi škornje in rokavice, tako da sodobni barbarki ne bo hladno. (Telefoto AP)
pomagajo raznašale! pic
HONGKONG - Cmim kronistom se obetajo težki Časi, ker so po mnenju marsikaterega založnika prepočasni. Prav zato je Jimmy Lai, lastnik nekega hongkonškega Časopisa v kitajščini, najel kot pomožne Cme kroniste tako imenovane »pizza-boys«, ki s svojimi mopedi na domove vratolomno dostavljajo pico. Če jim že uspe pripeljati še tople pice, bodo prav tako hitro poskrbeli za »vroče vesti«. Poklicni novinarji bodo tem prvim, še vročim vestem kasneje dodali samo še začimbe, tako da bodo vesti sprejemljive tudi za-bolj zahtevne bralce.
Jumbo izgubil zunanje zakrilce
LONDON - Kakih 400 potnikov orjaškega boe-inga 747 indonezijske letalske družbe Geruda je pred uspešnim pristankom na londonskem letališču Gatvvick preživelo neskončne minute strahu, ko so opazili, da se je s krila odtrgalo zunanje zakrilce (flap). Da je nekaj narobe z zakrilci, ki okrepijo vzgon med vzleti in pristanki, je pilot jirniba sporočil takoj po vzletu s zuriškega letališča.-Šest metrov dolgo zakrilce je oplazilo rep jumba in padlo blizu neke kmetije.
Oblasti
izselile
5.000
ljudi
SAO FILIPE (KAP-VEDRSKI OTOKI) -Zenski s svojo prtljago čakata, da ju bodo izselili z območja, kijih ogroža lava ognjenika Gano na kapve-drskem otoku Fogo. Od 3. aprila so oblasti z ogroženega območja izselile že 5.000 ljudi. (Telefoto AP)
Mamilski težaki dobivajo 7 dolarjev na dan, kar je ceneje, kot če bi delali z viličarji (AP)
Kljukasti križi in gesla pri taborišču Sachsenhausen
BERLIN - Nedaleč od nacističnega koncentracijskega taborišča Sachsenhausen (severno od Berlina) so ponoči neznanci s kljukastimi krizi in neonacističnimi gesli premazali gradbene stroje nekega podjetja, ki obnavlja taborišče. Leta 1992 so namreč neonacisti zažgali tako imenovane »židovske barake«, ki so jih začeli pred dvema tednoma obnavljati, tako da bi bilo vse pripravljeno za komemoracijo 50-letnice osvoboditve tega koncentracijskega taborišča, v katerem je umrlo 100 tisoč ljudi.
tudi v Iranu se borijo za čistost svojega jezika
TEHERAN - Komisija za islamsko kulturo iranskega parlamenta je sprejela zakonski osnutek, ki predvideva zamenjavo tujih besed angleškega in francoskega izvora z domačimi. Iranski podpredsednik Hasan Habibi je ob tem poudaril, da bo zamenjava težka in zamudna, ker so se te tuje besede in izrazi že tako udomačili, da ogrožajo čistost novoperzij-skega jezika. Prav zato je predsednik komisije Reza Takavi pozval oblasti, naj dajo zgled, svoje pa bi morali prispevati industrijalci in seveda novinarji-Tuje besede se nezadržno sirijo predvsem med srednjim slojem. Prav zato bodo imeli iranski jezikovni puristi več dela kot francoski, ki jim je uspelo iz francoščine odpraviti angleške termine.