Natis 12.000. Štajerc košta za celo leto samo 60 krajcarjev. Uredništvo in upraviteljstvo v Ptuju v gledališkem poslopju. gajerc izhaja vsaki drugi petek, datiran z dne naslednje nedelje. Sestavki dobrodošli. Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje do pondeljka pred izdajo do-tične številke vposlati. Štev. 5. Štajerc. Posamezna številka velja v Ptuju za celo leto K 1.— s poštnino K 1.20. Pri odjemanju več ko 10 številk primeren rabat. Cena za oznanila za: 1 stran K 32.—. '/, strani K 16.— '/« strani K 8.—, '/„ strani K 4.-'/,« strani K 2.—, «/8, strani K. l.~ Pri večkratnem oznanilu posebno zni, žana cena. V Ptuju v nedeljo dne 10. marca 1901. II. letnik. Ubogi Slovenci! Med tem, ko se Nemci in Čehi vsako leto od 5 do 7 odstotkov pomnožijo, noče se to pri slovenskem ljudstvu goditi. V letih 1880 do 1890 zmanjšalo se jc slovensko ljudstvo za 4 odstotke in zdaj ko sicer izid ljudskega štetja še ni znan, se pa bojimo, da bode prej slabše, nego boljše. Vsi pošteni prijatelji slovenskega ljudstva se morajo vprašati, kje tiči vzrok te žalostne prikazni, in katera sredstva bi bila uporabiti, da bi se slovensko ljudstvo tudi tako krepko razvijalo kakor drugi narodi. Posebno tisti gospodje, kateri se enino kot narodnjake kažejo, naj bi se s tem važnim vprašanjem bavili in svete za odpomoč dajali, pa žalibog, ti gospodje za kmeta nimajo časa in tako je «Štajerc» o stvari začel sam misliti in zdravilna sredstva tudi našel. Slovencem ni treba svojim ženam nič očitati, saj pri nas pride tudi toliko in še več otrok na svet, kakor pri Nemcih in Čehih; ali veliko siromaštvo v kmečkem stanu ne pusti ljudstva vspevati. Veliko otrok umrje že v prvem letu svojega življenja, ker jih ni mogoče redno oskrbovati in veliko tisoč odraščenih se izseli, ker doma trpijo lakoto in ne dobijo dela. V vseh premogokopih na Gornjem Šta-jarskem in po fužinah so delavci večinoma Slovenci in celo na Nemško in Rensko provincijo in Westfalen se izselijo, da najdejo delo. Tudi se jih mnogo po brezsrčnih agentih zapelje, da odpotujejo v Ameriko, kjer ubožno pridejo v nič. Le malo teh izseljencev se zopet v svojo domovino povrne, večina jih pride ali v nič ali se pa naselijo v nemških krajih in njih otroci postanejo Nemci. Ako se bode tako dalje godilo, je vsako upanje zgubljeno, da bi se slovenski narod med narodi kedaj do veljave in neodvisnosti X)vspel. Kdor toraj z nami misli pošteno, ta mora krbeti: 1. da se hrana ljudstvu zboljša, 2. da Slovenci zaslužijo svoj kruh v svoji domovini, da se jim ni treba izseljevati. Vzemimo na primer Gornje Štajarsko, tam se nikdo ne izseli, ker se v vsakem večjem kraju na-Kija več fabrik, kjer deželani kar jih je preveč, delo dobijo, toraj jim domovine ni treba zapustiti. Ali tudi kmetovalcu se ni treba izseliti in on živi dobro, kajti on proda svoje pridelke delavcem drago, katerih se po fabrikah in drugih delavnicah na tisoče nahaja. Tako je pomagano vsem in ljudstvo se množi od leta do leta. Kako zgleda pa pri nas na Spodnjem Štajerskem? Pri nas ne upa si nikdo fabrik postavljati in denar riskirati, kajti naši slovenski patrijoti in doktorji nočejo nemških fabriških gospodov v de- I želi imeti, duhovni pa pravijo: po fabrikah se ljudstvo . Popači. Mi pa pravimo: rajši ljudstvo v deželi popačiti pustiti, kakor pa da se v tujini popolnoma uniči, in rajši z nemškim denarjem delati v slovenski deželi kakot pa naše sinove v nemške fabrike na Gornje Štajarsko in Nemško pošiljati. Ali pa se mora ravno z nemškim denarjem delati? Ali ni tudi dosti bogatih i Slovencev, kateri bi podjetja snovati zamogli? Ali ! bi ne bilo bolje, ko bi posojilnice osnovale fabrike, namesto da v mestih z denarjem ubogega kmeta postavljajo palače! Toraj na noge vi vrli Slovenci! Odprite blagajne in vzemite stotisočake iz njih. Ako bodete previdno pričeli, bodejovam vašefabrike ravno tako dobre obresti nosile kakor Nemcem in ubogo stradajoče slovensko ljudstvo bode vas blagoslovilo. Nočete pa li nič storiti, potem prihranite si tudi vse lepe govore, kajti tudi najlepši govori ne bodejo zabranili pogina slovenskega ljudsta. Slovenska kmečka zveza. Za kmečko zvezo kaže se že živahno zanimanje in nam je že v ta namen došlo mnogo dopisov. Mi toraj sporočamo, da se bode letna članina najbrž na 20 krajcarjev odmerila, in da se bode osnovalni shod v kratkem v Ptuju vršil. Tega shoda se bodejo smeli vsi tisti udeležiti, kateri se bodejo do tistega časa kot udje oglasili. Denarja za s e d a j še ni d o p o š i 1 j a t i, ampak piše se samo ena dopisnica na „Štajerca", v katerej naj se naznani natančni naslov člana. Pristopiti zamorejo sarrio moški, ki so občinski volilci. že 24 let stari in so avstrijski državljani. Ze pri prvem shodu se bode ena važna zadeva v korist kmečkemu stanu rešila. Izjavilo se je namreč več advokatov, da so pripravljeni, vsakemu, kdor se kot član kmečke zveze izkaže, enokratno podučenje v pravnih zadevah zastonj storiti. S tem naj bi se zabranilo, da bi v prihodnje advokatski pisarji in drugi agenti kmetov več k pravdam ne ščuvali, kjer nič ne kaže in kjer-kmet le škodo trpi. Iz državnega zbora. Že čez en mesec traja državni zbor, pa ni še prišel do pravega dela. Preveč je različnih strank in narodnostnih zastopstev; vsaka stranka bi se rada svojim volilcem prikupila, zato vpijejo vsi naenkrat in stavijo toliko dobrih, ljudstvu koristnih predlogov, da državna zbornica šele prav vsled tega k delovanju ne pride. Trije predlogi so na dnevnem redu: Povišanje davka na žganje, rekrutni predlog in investicijska predloga, to je gradnja železnic, posebno o tauerski železnici. Čehi hočejo imeti najprvo rešen predlog o davku na žganje in potem o zgradnji železnic; Nemci pa preje o gradnji železnic. Končno so Nemci odnehali. Je pa nekaj Čehov, kateri sploh o delovanju nič vedeti nočejo in tako še le pravi hrup počenjajo. Ko je predsednik Prade dne 5. t. m. otvoril posvetovanje o rekrutnem predlogu, skočil je češki poslanec Fresl k njemu, iztrgal mu akte in jih vrgel na tla; štajerski poslanec Malik pa pograbi Fresla za vrat, mu priloži več klofut in ga vrže doli čez stopnice predsedniške tribune. S tem bila je stvar končana in posvetovanja so se končno zamogla pričeti. Obstoji torej nevarnost, da se bode sicer predlog o rekrutih in davku na žganje dovolil, Čehi pa bodejo posvetovanje o tauverski železnici preprečili. Mi mislimo, da bi bila dolžnost slovenskih poslancev Čehom zapopadljivo narediti, da si bodejo Slovence kot sovražnike naredili, ako bodejo nam jako neprijetne davke na žganje še povišali, potrebne gradnje železnic pa preprečili. Tauerska železnica, katera bi tvorila drugo zvezo s Trstom, bi bila prava dobrota za avstrijske južne pokrajine in slovenski poslanci morajo ves svoj vpliv do Čehov porabiti, da se ta železnica končno zgradi. Nekaj še po volitvah. Neki lažnjivi list, kteri se imenuje „Slovenski Gospodar", se je ob času državnozborskih volitev jako jezil, ker so nekateri kmetje v vseh okrajih vendar začeli enkrat misliti, da kmečke volitve vendar ne slišijo duhovnikom in doktorjem, temveč le kmetom. Ni se toraj čuditi, ako takrat niso kmetje zmagali, da bi imeli kmete za poslance, ker še je bilo letos prvokrat in to je vsakemu znano, da je vsak začetek težek in veliko drevo ne pade nikoli z enim mahljejem. Lahko zmago so imeli naši gosp. duhovniki res poprej, ker so vselej njihovi verni in njim vdani kmetje ednoglasno izvolili tistega gospoda, kterega so jim bili g. župnik priporočili. „Slovenski Gospodar" in njihovi privrženci hi človeku očitajo, da nima prave vere, in da je ne škutar, kateri z njimi ne krakela. Večji je krake boljši Slovenec je. Premislimo pa, kako vero imajo tisti sloven doktorji, katerih nikdo in nikoli v cerkvi in pri s vednici ne vidi, in glejte kak dobri prijatelji si njimi. Ta lažnjivi „Slov. Gospodar" piše z dne 6 cembra 1900. da Vračko uraduje pri gornje radg skem okraju vse nemško in da z radgonskimi Ne drži, da je proti ustanovljenju slovenskega davčn urada v Gornji Radgoni in da je v Policah to škodo prenizko cenil. Se enkrat moram reči, da to očitanje laž, ker pri okrajnem zastopu se ura< več slovensko kot nemško, namreč v obojnem jezi Radgonski Nemci ne potrebujejo nikdar pomoči mene in slovenske davkarije še vendar v Avstriji ampak le samo c. kr. davkarije so, res pa je, da okrajni zastop proti ustanovljenju, bodisi kakoršn koli novega davčnega urada v Gornji Ragoni, imamo uradov že zadosti. Kar pa zadeva cen točne škode v Policah moram omeniti, da sem 240 kron više cenil, kakor potem drugi cenilni mo Prvi moji cenitvi pritožil se je namreč Janez P po domače kolarov Hanzek in toraj se je vršila n cenitev. Pred volitvijo so razpošiljali na vse kraje list kateri so imeli podpis: „Slovenski gornje radgoi kmetje" in so bili polni najnesramnejših laži, s k rimi so me črnili pri volilcih, namreč, da sem ve kako zadolžen, da imam zanemarjeno posestv da sem kupil za 5000 gld. bikecov za okrajni de To so vam lepi bikeci, kateri znajo take skupaj spraviti, ti bodo vendar po oslih skakali, gače bi kravje pleme celo pogubi 1 i in potem bi k trebalo za 5000 gld. bikecov kupiti, do zdaj pa imamo le za 390 gld, naknpljenih. Ti lažnivci, kateri so se dali za gornjeradgoi kmete podpisati, so morebiti v bližnjem sorodsti tisto imenitno stvarjo, ki ima dve dolgi ušesi in 1 i-a-i-a. Ti pa so šli si to tiskat v Ljubljano, ke dobro znajo, da jaz tje ne bom šel si odreše iskat. Kar pa je „Slovenski Gospodar" drugih več pisal, to se bode pri okrožni sodniji v Mari v kratkem slišalo. Zaradi Bučečovec še moram omeniti, da m tamošnji občinski predstojnik in več kmetov pr naj pridem, da se o volitvah pogovorimo. Nato res povabil volilne može, pa ne občinski shod ii se je zgodilo, ko pridem tje, najdem veliko ti ljudi zbranih, komandant pa je bil ta kranjski gosp. dr. Rosina. Vsi so bili že pri vinu prav žii volje, ker je g. dr. Rosina enkrat precej globol mošnjo segnil, saj bo tudi vsakemu znana pesei Kranjski sin pije vin Kedar dnarce ima. In gospod dr. Rosina je gotovo takrat pri polno mošnjo tja. Zdaj pa mislite dragi moji, če je to tako v I jnmetnost si prignati veliko druhal, jo upijaniti po-Sebno v ljutomerskem okraju, kjer so jako žejni ljudje lin potem planiti čez enega človeka, kakor so Judje storili s Kristusom na Oljski gori. ' Gospod dr. Rosi na je terjal od mene naj pokoro naredim in se združim z ljutomerskimi Slovenci, ipotein me bodo vsi častili zaradi drugih mojih dobrih lastnosti. Ker pa jaz nisem prišel pokore delat in sem naravnost rekel, da sem Slovenec, vendar nemščine in nemškega kmeta tudi ne morem sovražiti, ker ne vem zakaj in da mi je vse edno ali me volijo ali ne in zato še en četrt vina ne plačam, so se še hiijšg razjezili nad menoj; in hudo bi bili delali z imano, ko bi k sreči ne prišli v tem trenutku trije pandarji. Navzoča sta bila tudi dva duhovnika od Sr. križa in eden zdravnik iz Ljutomera, toraj cela komisija pripravljena, me na pol pobitega v pekel m nebesa izročiti. Tako se godi nam kmetom. S tako silo si prizadevajo naši slovenski doktorji in drugi pristaši pri politvah, ker nas hočejo podjarmiti. Edina reč me veseli, da so naši gospodje posebno |a duhovniki, kateri so se večinoma udeležili vsakega finojega shoda, tak strah pred menoj imeli, ko bi jaz [prišel v državni zbor. Nobenega kandidata se niso Itako bali. „Vendar ni slab sad na katerem ose pijejo". Vsem tistim možem, kateri so o času volitev jsrcno stali in se niso dali zmotiti, se srčno zahvaljujem. ker vsakedo bode priznal, da je za prvikrat [62 glasov za naše slovenske okraje dosti, ker toliko l&nfanja" vendar ljudi zmoti, poleg tega pa so še hoteli nasprotniki na vsakem volišču vsak volilni listek videti in vsakega, kateri bi po njihovih željah m volil v pekel spraviti; tako je za tiste neodvisne poze bila težavna reč po svojim prepričanju in željah voliti. Razni izgovori so se slišali ob času volitev. Edni so rekli: jaz imam v moji rodbini duhovnika, drogi, jaz imam sina doktorja, jaz sem dolžan v posojilnico, jaz pa imam študenta itd. tretji zopet: jaz bi bil volil kmeta, pa si nisem upal, ker so mi gosp. kaplan druzega priporočili, jaz sem gostilničar in k imeni zahajajo tudi duhovniki. Takšni in še mnogodrugačni izgovori so se sli-Bali po vseh krajih. Dosti pa še jih je, kateri ne Brejo kaj volitve pomenijo, tistim pa moram reči be-jsede sv. evangelija: „Blagor ubogim v duhu, ker njih je nebeško kraljestvo." Dobro sem vedel, da ob času volitev bo mariborski „Slovenski Gospodar" pustil točo in kamenje fpo meni kapati, ali vendar se nisem vstrašil vsega lega. ker že čez 24 let me trgajo ti lažnjivi listi in pendar mi še niso mogli nič škodovati, pač pa so me B prav lepo za odpuščanje prosili. Ko bi privrženci in pisatelji „Slov. Gospodarja" le enkrat bili slišali v prejšnjih letih, ko se duhovniki še niso pečali z volitvami krščanski nauk, ko se je todi o ljubezni do bližnjega govorilo, da mora imeti felovek mir in edinost s svojim bližnjem, gotovo bi Ibogo ljudstvo ne hujskali in mu lagali. Kje pa je Rmes ta lepa zapoved, ki jo je učil naš Zveličar? /ilibog — pozabile so se. 3 — Mi pa dragi kmetje, ostanimo složni, ne dajmo se strašiti, ako nezmerno lažejo čez nas in nas hočejo uničiti, temuč upajmo, da bo pri prihodnjih volitvah zmaga na kmečki strani, da bomo izvolili može iz naše sredine, kateri bodo od vseh drugih neodvisni, da lahko ostanejo svojim volilcem in svojemu stanu zvesti in pravični. Upati je, da bodo kmetje spoznali v kakih razmerah živimo in se bodo zdramili iz dolgega spanja, drugače pa bo prepozno. Vračko. Pek Ornig. Ako kdo laže, naj to dela previdno, kajti neumna laž škoduje le lažnjivcu samemu. Naši bralci vejo, da je „Štajerc" od vsakogar neodvisen in da bode v nekolikih tednih prišel v posest slovenske kmečke zveze; je toraj bedasta laž, ako „Slovenski Gospodar" v svoji Številki z dne 21. svečana t. 1. trdi, da „Štajerc" sliši gospodom v Ptuju in „Štajerc" je za vse odgovoren, kar kak gospod v Ptuju govori ali dela. „Slovenski Gospodar" piše: ..Ljubezen se mora kazati tudi v dejanju, ljubezni polne besede lahko izgovarja vsakdo. Ptujski očinski zastop je pred kratkim določeval podporo gimnazijskim učencem. Da so podpore potrebni pred vsem dečki slovenskih starišev, je jasno. Mestni stariši nimajo toliko stroškov za študiranje svojih dečkov, kakor kmečki, ki živijo izven mesta. Nihče bi torej ne dvomil, da ptujski občinki zastop, kateremu načeljuje slavno-znani kmečki prijatelj pek Ornig, odprl svojo mošnjo tudi slovenskim dijakom. A kaj se je zgodilo? Ptujski občinski zastop je določil za podporo gimnazijskim učencem 100 K. a pristavil, da se s tem zneskom smejo podpirati samo učenci nemške narodnosti. Izključil jetoraj vse slovenske dijake, bodisi da so doma iz mesta samega, bodisi iz dežele — Dalje piše „Slov. Gospodar'•: Dne 28. jan. so imeli nemški posestniki vinogradov v Ptuju vinogradniški shod. Na predsedniškem stolu je sedel pek Ornig. G. Leskoschegg je razlagal, da se je posebno odposlanstvo ptujskih vinogradov vozilo na stroške gospodarskega društva k poljedelskemu ministru in ministerskemu predsedniku na Dunaj prosit podpore za mestne vinogradnike. G. Perko je povedal, da so dobili od vlade 40.000 K posojila z največjimi olajšavami. Zdi se pa, da vlada teh 40.000 K ni določila samo za mestne vinogradnike, ampak tudi za kmečke vinogradnike ptujskega okraja. — Vstal je namreč g. Leskoschegg ter izrekel svoje veliko začudenje, da se je prošnja nekega mestjana rešila s pristavkom, da je podpora namenjena enakomerno za mestne in kmečke vinogradnike. In vsi so se z njim čudili, kajti nihče ni oporekal, tudi pek Ornig ne. Ti gospodje, ki se tako radi imenujejo kmečke prijatelje. se torej čudijo, ako se daje tudi kmetom-vinogradni-kom ptiyskega okraja podpora. To so vam zares pravi kmečki prijatelji. Glasilo teh ptujskih kmečkih prijateljev in njih somišljenikov je v Blankejevi tiskarni izhajajoči list „Štajerc". V njegovih predalih se kar cedi ljubezni do slovenskega kmeta. Toda kakšna je ta ljubezen, razvidijo lahko čitatelji iz slučajev, ki smo jih danes naveli in ki so se zgodili v zadnjem času. Tudi ptujske kmečke prijatelje moramo posvariti, naj pazijo, kaj delajo. Kdor seje prepir, želi bo tudi moral vihar. Posebno pek Ornig ima veliko odgovornost. On ima vpliv na ptujske takozvane kmečke prijatelje in z odločno besedo bi lahko preprečil njih delovanje, ki ne bo za mesto Ptuj prineslo nikdar dobrega sadu. Toda pek Ornig drži roke križem in mirno gleda nevarno počenjanje svojih prijateljev. „Slovenski Gospodar" oporeka s pravico, da je ptujski občinski zastop ptujskemu dijaškemu podpornemu društvu dovolil 100 kron pod pogojem, da se s tem podpirajo samo nemški dijaki. Ali ko bi „Slov. Gospodar" pošten bil, mogel bi tudi rečti, da je „btajerc" pri tem predlogu, ki sta ga dva študirana gospoda pri občinski seji stavila, popolnoma nedolžen. „Slov. Gospodar" bi mogel, ako bi bil pošten, gospoda Orniga le hvaliti, ne pa grajati, kajti gosp. Ornig sklepa občinskega odbora niti izpeljal ni, ampak z gospodom gimnazijskim ravnateljem Gubojem odredil, da slovenski dijaki, tako kot d o s e d a j svoje podpore dobivajo. Zakaj li je „Slovenski Gospodar" to zamolčal ? Čisto prosto zato, ker njemu ni za resnico, ampak zato, da poštene ljudi javno pogrdi. „Gospodar" naj si bo svest, da ako bi bili slovenski dijaki v resnici oškodjeni, bi mi sami to zadevo razglasili; ker pa je g. Omig to stvar takoj v red spravil, smo molčali, ker mi nočemo vedno ravno g. Orniga hvaliti. Pa ker „Gospodar" le tako grdo čez gospoda Orniga psuje, bomo ga mi še le prav hvalili. Gospod Ornig je bogat mož, on ne potrebuje nobenih foršusov za svoje vinograde, ali on ima srce tudi za druge, in tako se je on tudi v Gradec k cesarskemu namestniku in na Dunaj k ministrom podal in prosil, da bi ubogi posestniki vinogradov, kmetje in mestjani dobili denar in dosegel, da dobijo kmetje 20.000 kron in mestjani 20.000 kron. Ako toraj kmetje dobijo sedaj predujem (voršus) brez intabuliranja, zahvaliti se imajo zato g. Ornigu, in glejte „Gospodar" je toliko nesramen, da predstavlja kmetom tega moža kot njihovega s o v r a ž-n i k a, ker so se pri nekem shodu nekateri protivili ker je on tudi za kmete prosil, če tudi je on župan le mesta Ptuja! Ko so ti ljudje zabavljali, se je g. Ornig smejal in nič rekel, ker je teh 2 0.0 00 kron za kmete imel že v žepu. Sedaj pa prašamo mi, ali je gospod Ornig deželni poslanec ptujskih občin!? Ne, to je gospod dr. Jurtela. Jeli on državni poslanec? Ne, zato imamo mi vrlega gospoda dr. Ploja, in vendar stori' g. Ornig za kmete več, kakor vsi poslanci skupaj, tako da začenjajo ljudje v mestu na njega že hudi biti in pravijo, da on je njihov župan ne pa župan za kmete. Dalje prašamo mi, kaj pa pomaga „Gospodar", posojilnice in gospodje doktorji kmetom?! „Gospodar", temu moramo odpustiti, on je preneumen, da da bi zamogel kmetom kaj pomagati, ali prebrisani gospod Zelenik in razumni gospodje doktorji, oni bi lahko pomagali! Ja, ja, tako dolgo dokler kmet plačevati zamore, tako dolgo jemljejo denar od njega, kadar pa plačevati ne more več, pa ga iz njegove hiše poženejo! Ali ni res, ljubi „Gospodar", to prijateljstvo tebi bolje dopada, kakor pa ono gospoda Orniga, kateri je za kmete izprosil 20.000 kron?! Gospod dr. Horvat je prišel v Ptuj brez denarja, a danes ima 80.000 gld. Gospod dr. Sernec je v 20 letih .-500.000 gld. skupaj spravil, in tako delajo vsi „kmetom prijazni" advokati; oni postajajo ve bogatejši, kmetje pa ubožnejši, gospod Ornig pa svoj denar od starišev in bo preje manj kot več. on ima dobro srce in več za druge skrbi kako sebe. Tako ljubi „Gospodar", to je pek Ornig, ii pričakujemo, da bodeš ti svoje malopridne in polne napade obžaloval in nazaj vzel. Ako tegi storiš, zaslužiš zaničevanje vseh poštenih ljudi. Vojna v Južni Afriki. Se vedno ni vojne konec. Angleži so s svo telegrami celi svet obvestili, da so se jim Buri u in da bode sedaj vojne konec ter da so oni gos darji burskih državic. Vendar tem vestem ni ver ker vsaki trenotek slišijo se drugačne novice. Bu general T) e w e t pač Angleže vedno za nos vleči Angleži ga neprenehoma lovijo, a vjeti ga le morejo. Pravi se, da je že vjet, da se hoče udati njegovi preganjalci se zmage že veselijo; ko pa ur preteče, pa pridejo drugačna poročila, da so I zginili — neve se kam. Devvet je najizvrstnejši vojs vodja sedanjega časa. Ko uvidi, da mu preti nevarr razprši svojo vojsko v male oddelke, da mu je tak način mogoče uiti, a na drugem kraju se zopet združijo in pričnejo operirati proti Ariglei znova. Buri imajo živeža in orožja dovolj, ker vzemejo Angležem, ko vedno prav spretno podi železnice in tako ujamejo železniške vagone napoln z vsakovrstnimi stvarmi. Glavno zanimanje zavze sedaj burski general Botha. Zadnje dni došle s njem jako si nasprotujoče vesti tako, da si nikakoi mogoče, lastne sodbe narediti. Nek časnik prini je 28. februarija ob 10. uri dopoldne sporočilo, se je Botha prav zanesljivo podal. Naslednjega < t. j. 2. t. m. pa je prinesel brzojavko: Dasira kapitulacija Bo t h e uradno ni p o t r j e je vendar verjeti, da je le odgode ker se p o gaj anj a radi dveh točk še n d o g n a 1 a. Vrše se toraj menda še poganjanja, k od 28. februarija do sedaj je minilo že več d a angleška vlada ni dobila o kapitulaciji ali o na dovanji pogajanj med Botho in Frenchom nikakih vestil. To je vsekakor sumljivo. Vprašanje ost tudi odprto: Kaj se zgodi, če se pogajanja glede ti dveh prepornih točk sploh ne doženo? Ali po Botha ne bo kapituliral? Vsekakor položaj Bothe teh angleških poročilih nikakor še ni tako obupen nevzdržljiv, da bi se Botha moral podati. Dol se vrše še pogajanja, je odvisno le od Bothe, ali F chovepogojesprejmeali ne. Možno in verjetno je, da Bo pogoje odkloni, potem pa ostane vse Frenchovo zadevanje brezuspešno. Proračun za vojno za 1 1900/1901 pa izkazuje 1392 milijonov kron. Ogroii svota! O Dewet.u se poroča, da se je umaknil severno obrežje reke Oranje. Kaplandija je baje Bn prosta. Končno poročajo uradni podatki, da je i m angleška vojska do konca februvarja 107633 n ki so bili ubiti (3680), ranjeni (16156), ki so ui vsled bolezni (9309) ali ki so se morali vrniti dom Pred dobrimi petdesetemi leti obiskal je srbski knez MiKael Obrenovic Rogaško-Slatinske toplice kjer se je mudil dalje časa. V času tega bivanja v toplicah seznanil se je z brhko deklico Ano Berghaus. hčerko nekega iopliškega služnika. Živahna deklica d o padi a se je življenjaveselemu in darežljivemu knezu tako. da so se o njiju kmalu začele vsakovrstne govorice razširjati. Ne dolgo po knezovem odhodu porodila je Ana Berghaus čvrstega sinčeka. ki se ga je krstilo za Vilhelm Berghaus. Resnica je, da je knez Mihael, ko je to zvedel, tej mladi materi poslal večjo vsoto denarja in tudi pozneje mesečno podporo dajal. Razen tega povprašava I je knez večkrat po tem mladeniču. Ana Berghaus poročila se je potem z krojačem in hišnim posestnikom Schiffererjem v Rogatcu, kateremu je porodila tudi enega dečka. Družina živela je v najlepših razmerah. Mali Vilhelm Berghaus zrastel je pri svoji materi. uspeval divno in obiskaval šolo do svojega desetega leta v Rogatcu. Njegov učitelj bil je še zdaj v bližini Sv. Jurija ob južni železnici živeči nadučitelj Oratsch. Sošolci in tovariši v mladosti, eden izmed teh, sanitetni svetovalec dr. Hoisl v Gradcu, kakor tudi prebivalci Rogatca imenovali so brhkega Vilhelma vedno samo Obrenoviča. Resnica je tudi, da sta pričetkom leta 18(jO se v Rogatcu prikazala dva Srba in mladeniča vzela seboj, da sta «a v samostanu Krušadol dalje izobraziti pustila. Pozneje prišel je Vilhelm v svrho višje izobrazbe v Pariš. Tako daleč odgovarja toporočilo pripovedkam. Nato pa zatrjuje nek zanesljiv poročevalec in sicer z ozi-rom na poročila, katera da je on od duhovniške strani prejel, da se je ta Vilhelm Berghaus po smrti kneza Mihaela prelevil v srbskega kneza in se pozneje svetu pokazal kot srbski kralj Milan. Mati njegova umrla je še le pred par leti. Ona bila je vedno ponosna na svojega sina, kneza Milana. Njen drugi sin iz zakona Schifferer bil je klepar (špengler). Leta 1875. potoval je s potrebnimi dokumenti opremljen v Beli grad, da bi videl svojega po-polbrata, a od tistega časa izginil je brez sledu in vsa popraševanja po njem ostala so brezvspešna. Mi omenimo, da je po Gotha-vem dvornem koledarju kralj Milan dne 10. avgusta 1854. leta, kot sin Miloša Obrenoviča in njegove soproge Marije, rojene Kartagi. zagledal luč sveta. ■63:! mož med 282000, to so pač velikanske izgube >nca pa lc še ni in ga najbrže kmalu tudi ne bo Smrt kralja Milana. iGrof Eugen Zichi, ki se je pred par dnevi vrnil punaja v Budapešto pripoveduje na tamkajšnjih dmkih parlamenta zanimive podrobnosti o zadnjih ah kralja Milana, kateremu je bil'zvest prijatelj in rje tudi oči zatisnil. Med drugimi je tudi rekel idefce: «Kralj Milan je mogel prestati težek, bolečin !n smrtni boj. Bilo mi je strašno, zadnji boj tega piega moža gledati. Večkrat prijele so ga bolele tako hudo, da je v obupu iskal revolverja, da |se končal, laz sem orožje skril in ga dal služniku shranitev. Ako so bolečine deloma ponehale, objel I je in rekel: «Ali ni grozovito tako mlad umreti?» dno in zopet je ponavljal: «Jaz sem popolnoma fcel, meni ni več pomoči.» Ko ga je enkrat kašelj pno davil, pogledal me je kralj topo in klical v >mer: «Zichy!' Samo v Srbijo ne!» V zadnjih sem se odločil buletin brez komentarja brzoja-f Belgrad. Bilo je primerno, dvoru stanje bolezni ¡nabiti. Ednak brzojav oddal se je tudi na kra-| natalijo, koii odgovor pa je prišel ravno, v em trenutku, ko sem jaz kralju Milanu zatisnil llz Beligrada ni prišla nobena brzojavka, pač pa I prikazal srbski poslanik Kristid, v stanovanju ba. Brzojavilo se mu je iz Beligrada in naročilo fcedeti o tem položaju. Jaz stopim k postelji Miki in pravim: Kristid je tukaj. Prinesel je sporo-iz Beligrada. Kralj je odgovoril: «Naj vstopi.» m\ ki sta ga govorila vršil se je v srbskem jeziku, pebino tega govora ne vem. Samo toliko sem bgel opaziti, da Milan vspričo vsega, svojega sina f ljubi. Ko se je Kristid odstranil prijel je Milan Bojo roko in rekel: «Saša ga je poslal, Saša moj Ijeni sin». Milan bil je do zadnjega trenutka pri I zavesti. Se na dan svoje smrti kazal je zanimanje za vse dogodke. — Ko se je njegov kralj Aleksander poročil, poslal je Milan našemu rju Francu Jožefu pismo, v katerem prosi vladarja | mu pripustil v svoji državi ped zemlje, kjer bi Mogel odpočiti. Cesar mu je spolnil to željo, Idi se ga je iz Beligrada napadalo, da bi se truplo (elialo v Srbijo. Vladar rekel je srbskemu posla-I «Ako mi vi eno vrsto od Milana pokažete, v 0 bi se bil on drugače izrazil, kakor je on od | prosil, bodem rad v premembo iMoje odredbe ■.» Grof Zichy poroča dalje: «Ko sem povelje a Veličanstva izvršil in v svrho poročila o po-b pred vladarja stopil, mi je Njegovo Veličanstvo 1 «On bil je res Moj prijatelj/pod vsemi raz-jm Moj prijatelj; on ni nikoli, tudi ne en tre-I omahaval. Kralj Milan — Štajerc? Zanimivo je slišati nekoliko preteklosti o rajnem Im razkralju Milanu in vredno, da se pri tem liko pomudimo. Zunanje novice. Krvav zločin pred sodiščem. Pred napoljskem porotnem sodiščem je stal neki Jakob Si mesti, po poklicu biserar. Bil je obtožen, da je v listopadu mi-nolega leta zaklal gostilničarja Antona Negrinija, čegar hčer je imel za ljubico. Simesti se je branil s trditvijo, da se je z Negrinijem spri ter ga zaklal v samobranu. Ko je odredil sodnik med obravnavo majhen premor, je skočila k obtožencu njegova ljubica ter mu pljunila v lice. Med tem, ko so stražarji odstranjevali dekleta, je planil nad Simestija njen brat ter mu zaril v srce nož. Obtoženec je iz-dehnil dušo na mestu. Troje srečnih Šivilj. Pri žrebanju dunajske siro-tinske loterije, ki je bilo objavljeno 20. m. m., je pripadel glavni dobitek v znesku 20.000 kron trem siromašnim šiviljam, ki so skupaj kupile za eno krono srečko. Italijanski ropar Musolino si kupuje žganje konjak. Italijanski listi pripovedujejo tale dogodek: Ropar Musolino je prišel pred kratkim v mestece Dos-cianova, kjer ga pozna večinoma prebivalstva. Šel je v kavarno, kjer je čital časopis poročnik orožniškega oddelka, ki je lovil Musolina. Musolino je poročnika pozdravil in si pri kavarnarju, ki je Musolina dobro poznal, kupil steklenico konjaka ter mirno odšel, Sele čez eno uro je izvedel poročnik, kdo je bil mož, ki ga je pozdravil v kavarni. Seveda je bil takrat Musolino že na varnem. Značilno za prebivalce dotič-nega mesta je, da ni hotel nihče izdati roparja, dasi bi bil lahko zaslužil razpisanih 14 tisoč goldinarjev. SpeČO ženo je zadavil V Tovarniku kmet Milan Hadžic v noči 13. m. m. Stano Hadžič so našli 14. m. m. mrtvo v postelji in zdravnik je dognal, da je zadavljena. Omožena je bila komaj 4 mesece. Mož je umor priznal ter dejal, da je zadavil ženo iz sovraštva, katero je občutil do nje od 1. dne svojega zakona. Takoj se jo je hotel znebiti. Končno je sklenil da umori njo in sebe. a izvršil je le prvo. Grozen zločin. Časniki poročajo, da se je prejšnji mesec zgodil v Sibinju (Kot. Brod) zločin, kakor-šen se pa dogaja redko na svetu. Josip Znlič, 38 let star, je zaklal svojo ženo Rozo. Ko je vso raz-mrcvaril je zaklal še troje svojih otrok : Bletno Zofko Gletnega Bogdana in 3letnega Dušana. Nato je poklal svojo govejo živino: kra,vo, telico in tele, nato še mačko in psa. Ko je poklal vse, kar je bilo v hiši, je šel k orožništvu ter se javil, izročivši nož, s katerim je klal. Povedal je, da ga je hotela žena zastrupiti. Misli se, da morilec ni nor. Buri in angleški ujetniki. Neki holandski list je dobil iz Transvaala sledeče poročilo: Včeraj sem se srečal z angleškim vojakom, ki je bil že trikrat ujetnik Burov. Pripovedoval je, da Buri svojim ujetnikom slečejo uniforme, jim vzamejo orožje in prtljage ter jih pošljejo potem nazaj v angleški tabor. Buri imajo navado, da ujetnikom razlože, kako krivična je vojna Angležev proti burskima rupublikama. Omenjeni vojak je dejal, da so bili vsi angleški ujetniki prepričani, da imajo Buri prav. in sedaj je dotični angleški vojak, kakor tisoč in tisoč drugih, pripravljen, da se da ujeti, sleči in poslati nazaj v angleški tabor še četrtič! Ogromen morski volk. Iz Trsta poročajo, da je Lloydov parnik „Amissa" prejel ogromnega 500 klg. teškega morskega volka. Najtežji, doslej ujeti morski volk je tehtal baje samo 63 klg. Mora biti pač velika mrcina. Žalostna usoda ženina. 25-letni uradnik krae-tiške posojilnice v Slanem na češkem, g. Josip Ducha se je nameraval drugo jutro poročiti z gdč. Holubovo. En dan prej se je peljal v Pardubice, od ondi pa šel peš v Hrochov, da povabi in vzame seboj i svatbo svoje stariše. Ali pot je bila čimdalje slabš mraz vedno hujši. Doucha je omagal, sedel in zaspi Ko se je zbudil je čutil, da so mu zmrznile rok noge in nos. Hoditi ni mogel več in bil je toli sla da ni mogel niti poklicati nekega moža, ki je £ blizo mimo. Ob 11. uri ponoči pa se mu je posreči sprožiti revolver v svoje prsi. Drago jutro so ga na nezavestnega ter ga prepeljali v praško bolnišnic kjer je umrl. Zverski oče in tast. V češkem mestu Rozmita je storil 801etni starec Jos. Brda, bivši župan, groz zločin. Ponoči je napadel svojega sina in njego ženo, ko sta spala ter jima razklal glavi. Potem skočil v vodnjak ter se utopil. Morilec je bil vel pijanec in ni imel nikoli dovolj denarja. Nemirna gora. Iz Curiha v Švici poročajo, « grozi dolini Travers v Neuenburški Juri velika nevarno; Pri Noiregnu so veliki lomi cementa in apnenca. Nek časa sem pa se opaža, da je hrib počil in v njego notranjosti grmi. Geologi sodijo, da se ves hrib, n milion meterskih centov, premika in da se odlon ko nastane južno vreme, ogromen kos hriba ter zvali v dolino. V nevarnosti je cesta, železniška pro in nekaj vasi. Reka Avrense bo preplavila dolii ako jo zasuje ondi hrib. Parnik se je potopil. Iz New-Yorka poročajo, se je parnik „City of Rio de Janeiro" z 122 oseba potopil. -Rešilo se je 79 oseb. Američanski kon Wildmann in njega žena sta utonila. Kapitan la( je ostal do zadnjega na poveljniškem mostiču in utoi Parnik je vozil tovore vredne pol milijona dolarj med temi je bilo za 600 tisoč mark zlata. 24 ljudi umorila. V Boliniji, v južni Rusiji vasi Kalinovka so zaprli nedavno navadnega delav in njegovo soprogo, ker sta oropala in umorila tek treh let 24 ljudi. Izdal ju je lastni sinček. In res našli v njegovi hiši krvavo obleko zadnje njeg( žrtve, nekega lončarja, kateri je prosil morilca {j načišča. V ječi je priznal, da je umoril in oro 24 ljudi, njegova žena pa mu je pomagala. V d rilčevi omari so našli pri hišni preiskavi precej ti čakov, katere je nabral zverinski človek pri sv< žrtvah. Osveta grških razbojnikov. Pred kratkim so u razbojniki v vasi Velandis pri Elassoni posestn Dimitrija Čelingasa ter so zahtevali zanj od njeg rodbine veliko odkupnino. Toda Čelingas je ušel \ odkupnine, a to je razbojnike tako razjarilo, da na drobne kosce razsekali begunčevo ženo in otrc Pa to še ni bilo dovolj, zažgali so tudi vse Čelin sovo posestvo. Dvojčki v poštnem zavitku. Iz Krakova v Gal se poroča, da se je tam v mestu našel pravilno pokani zapečateni poštni zavitek, ki je naredil \ kakor da bi ga bil kdo na pošto idoč zgubil. Ko je zavitek na policiji odprl, bili sta notri dve ra trupli dveh novorojenih otrok, katera sta bila i kakor dvojčka. Zdravniška preiskava je dognala. sta bila otroka tri do pet dni stara in potem zadavljena. Kdo je to grozno hudodelstvo naredil, se ne le nič. Pil'bi še vsak hudič plačal pa nič'4. Delavec K. C. je prišel v neko gostilno v Ljubljani in si je dal prinesti vina, žganja in kruha. Ko je vse povžil, Ije vstal in hotel oditi, ne da bi plačah toda gostilničar ga je ustavil ali zastonj, kajti Č. je bil suh, kakor cerkvena miš. r Deklica kot raznašalec peciva. Na kolodvoru v Hamburgu aretirali so neko deklico, ki je bila oblečena Iv moško obleko in raznašala pecivo (kruh). To storila n je zategadelj, ker je v prešnji službi tako malo za-( služila, da ni mogla živeti. 9 Kraljev grob oropan. V Rimu udrli so dikovci V grob lansko leto umorjenega kralja Humberta, ter vkradli železno krono, redovni križ in oropali nekaj oltarjev. Razne stvari. Kdor hoče zadruge ali krajna gospodarska društva avljati, naj si naroči tiskovino „Landvirtschaft-he Ortsvereine" od barona Friderik Kari Roki-ansky. V tej knjižici se nahaja vse na kratko in Jnatančno popisano, kar se v to svrho potrebuje. Naslov Ise naredi: „Verwaltung der Bauernbiindler, Graz. Bauptplatz 14, II. St." in se v pismu pridene marka ¡10 kr. za eden izstis, ali eno krono za deset izstisev. Vinski sejem v Gradcu. Graški mestni odbor rprizori vsako leto dva sadna in vinska sejma, v jeseni in spomladi. Prihodnji vršil se bo od 11. do 14. aprila in je nujno potrebno, da se ga tudi spodnje-Stajerski kmečki vinorejci udeležijo, ker pri tem vin-Jskem sejmu nudi se najboljša prilika vino dobro in jproti gotovini prodati. Sejmska vstopnina se ne po-Jbira. pojasnila daje graški mestni zastop, pisma je pošiljati v nemškem jeziku pod naslovom: An den löblichen Stadtrath in Graz. Miponavljamo še enkrat, jpaški vinski sejem je najugodnejša prilika za prodajo vina. Našim naročnikom. Tiste gospode naročnike, kari naročnine še niso poravnali, prosimo, da se poslu-ijo danes v listu priloženega poštnega čeka za vpla-ije enoletne naročnine 60 krajcarjev, da se jim ijlist tudi v naprej redno pošilja. Dalje opozarjamo, jda se bode od zdaj zanaprej samo tistim „Štajerc" poslal, kateri poleg naročila vsaj polletno naročnino 330 krajcarjev pošljejo. Dopisnica brez denarja ne za-jdostnje, in se na tisto ne bo oziralo. Iz Medjimurja. (Otroka zgorela.) V občini Šprinc, (<;fare Strigova, zgodil se je žalosten dogodek. Na (pusten večer ostala je žena Engelič Valenta sama z j.dvema otrokoma doma; starejši bil je star 6 let, jjmlajši 4 leta. Žena Neža je zvečer ob 6 uri spravila Joba otroka spat, vsakega na eno klop pri peči, nato »a odi.šla k Schenpaherju, kakih 10 minut oddaljeno Jod tam pa k svojim starišem, kjer se je vsega sku-Jpaj 1 uro pomudila in se nato vrnila domov. Ko od-¿pre vezna vrata, pa o groza, veža bila je napolnjena z dimom, ko pa še odpre sobine duri, je skoraj omedlela. Soba bila je napolnjena še bolj z dimom, kar je povzročila tleča postelj. Ko so se vrata odprla. puhnil je v sobo zrak, in postelja gorela je s polnim plamenom, na klopi pa zagleda nesrečna mati svoja že mrtva otroka. Mati se še bolj prestraši, vrata zapre ter zbeži pomoči iskat. Ko so ljudje prišli je starejši fant že zgorel, da so mu že noge odpadle in bil je črn kot lonec, a mlajši se je zavil v mokre cunje, on se je od dima zadušil in so mu obgorele samo noge. Zgorelo je skoraj vse pohištvo in obleka. Nesrečna mati je pred sodnikom izpovedala, da je mogel ogenj priti iz peči in da se je starejšega fanta postelj od pečnice vžgala, potem da je mogel fant hiteti k postelji, katera se je užgala. Ko bi bilv ogenj tudi še iz hiše izbruhnil, bi gotovo zgorel cel Šprinc, ker pihal je močen sever. Kmetje, posebno žene, pazite na svoje otroke in ogenj. Močna narava. Andrej Horvat, delavec v Ptuju zašel je dne 26. februarja zvečer v pijanosti na travnik k bolnišnici, padel tam na kup snega in misleč, da leži doma v postelji, se je slekel do srajce ter zaspal. 27. februarja zjutraj našla ga je neka kmetica nezavestnega ležati in nato stvar naznanila. Horvat, katerega so prenesli v bolnišnico je že okreval. Prav nezapopadljivo je, da je Horvat pri mrazu —•8° slečen ponoči na prostem prebil in da ni zmrznil. Hofrat Ploj ti ne slutiš! V ponedeljek dne 25. m. m. bil je Franc Kaučič, stavbenski risar pri gosp. Krambergerju pri ptujskem kazenskem sodišču na pet dni ječe obsojen, ker je pri shodu v Sv. Lovrencu dne 26. decembra 1900 g. Wutschinata večkrat s svinčenim držajem svoje palice po glavi tolkel tako, da je slednji več ran dobil. Zastopnik tožitelja je bil dr. Ambrositsch, zatoženca zastopal je g. dr. Jurtela. Ko je g. dr. Jurtela neko pričo vprašal, če je res videla, kako je Kavčič po Wutschini tolkel, odgovori priča: „Ja gospod doktor, Vi ste ja tudi zraven stali!" Toraj so doktorji njim na čast uprizorjenem masakru d irektno prisostvovali. Gospodarske stvari. Ohranitev rodovitnosti sadnim drevesom. Kadar je dobra sadna letina, mislijo sadjarji, da bodo drevesa v prihodnjem letu manj rodovitna, češ da bodo potrebovala eno ali več let, da se odpočijejo. Ta nazor je opravičen samo tam, kjer so drevesa prepuščena sama sebi. Ako drevo vse redilne snovi porabi za razvoj sadu, je naravno, da to ovira tvorjenje cvetnih očes. Potem seveda poteče nekaj časa, predno se sadna očesa zamorejo razviti toliko, da drevo more cvesti in roditi sad. Neenakomerna rodovitnost pa se prepreči, ako se drevesa s pravočasnim obrezovanjem pomlajajo in ako se jim primerno gnoji. Namen dobrega in primernega obrezovanja je, odstraniti vse, kar ni potrebno, in skrbeti zato, da se sad bolje redi; povrh pa ostane toliko sokov, da se morejo razviti očesa za prihodnje leto. Seveda se mora to — s — • čiščenje in pomljajanje dreves vršiti skrbno in pravilno. Kdor stvari ne razume, naj jo rajši prepusti razumnemu sadjarju. Kar je sadje vzelo zemlji redil-nih snovij, se morajo nadomestiti s primernim gnojenjem. Pri tem je treba paziti, da pride gnoj do spodnje plasti. Žal, da se pogostoma vidi. da sadna drevesa stoje v gosti travi, da si bi bilo treba drevesni kolobar prekopati spomladi in v pozni jeseni. Na travnikih, na katerih rastejo sadna drevesa, se gnoj — ako se drevesom sploh gnoji — navadno raztrosi samo po zemlji, ali le površno podkoplje. v tem slučaju koristi gnojenje bore malo; pognojilo se jc travi, ne drevesom. Predno pridejo redilne tva-rine gnoja do vživalnih drevesnih korenin, posrkajo in porabijo že vse travne korenine. Z železnim drogom, s katerim se delajo luknje, ali z drugimi takimi pripravami naj se omogoči, da preide gnoj res do spodnjih plastij. Kedaj naj se trosi pepel na travnike. Ali naj potrosim pepel na travnik sedaj na sneg, kakor je pri nas navada, ali naj čakam do spomladi. Ob kakšnem vremenu naj trosim, ob suhem ali ob vlažnem? Odgovor: Pepel se v vodi hitro raztopi ter takoj odda zemlji svoje redilne snovi, zato ga ni treba trositi prezgodaj, zlasti ne na sneg, ker snežnica potem odpelje večji del raztopljenih pepelnih snovij proč iz travnika ali pa v globočino, kamor ne segajo korenine. Priporočamo vam rabiti pepel šele spomladi, ko sneg skopni. Glede vremena je vse enako, glavna reč je, da raztroseni pepel dobro premoči dež, predno ozelene rastline. Ali se smejo kravam dajati pomije? Gotovo da, saj morajo biti pomije še celo jako dobra in tečna krma. Pač je paziti, da med pomije ne pride kakšna škodljiva reč, celo pa ne kosti, ki za morejo biti govedi zelo nevarne. Istotako ne smejo biti pomije stare, v katerih se je vnelo gnjilobno kipenje. Ali je dveletno deteljno seme kaljivo? Imam nekaj deteljnega semena iz predlanskega leta. katerega nisem porabil lani, ker ni bilo očiščeno, zato sedaj vprašam, ali je dveletno deteljno seme kaljivo? Odgovor: Deteljno seme, prav spravljeno, ostane 2 do 3 leta kaljivo, zato z mirno vestjo lahko sejete predlansko seme. Ker je pa računati, da je nekaj zrnja vendar postale nekaljivega, zato sejte za kakih 20°:o gosteje. Gnojenje vinogradov. Trta je le dotlej rodna, dokler so tla v močnem, gnojnem stanu; tudi znane trsne in grozdne bolezni napadajo slabotne rastline mnogo bolj kakor krepko in čvrsto rastoče. Tlom v vinogradu se vsako leto odtegnejo precejšnje množine zlasti rudninskih snovij, veliko več kakor se jih nadomesti s preperevanjem in s trohnenjem. Pri nas vinogradov že veliko let, v nekterih krajih od pamti-veka niso izdatno gnojili; zato se ni čuditi, če so tla izsesana, če trte ne rastejo več uspešno in se bogate trgatve ni več nadejati. Izskušnja pa uči. da se da temu odpomoči s pravilno gnojitvijo. V malem obsegu ki je odmenjen temu spisu, ni mogoče razložiti vsega, kar se nanaša na gnojenje vinogradov; le najvažniše se bode omenilo, da se kmetovalci seznanijo z načeli tega predmeta. Na Štajerskem in na Dolenjskem ; še mnogo gnoji z vejniki (pušlji). Tako gnojenje p so mora v obče odsvetovati, zakaj prvič se s tei razširjajo razne bolezni, kakor n. pr. koreninska ple noba, drugič pa so vejniki živalskim zajedalcem, ži želkam, mišim in dr. prijetna bivališča. Njih gnojiln vrednost je zelo majhna: bolje služijo še, če se pr vilno porabljajo v teški in nepremočni zemlji za dn nažo; vender tudi tukaj več škodujejo kakor koristij Večinoma se bodo morali gnojiti v s hlevskim gnojei kajti njegov ugodni vpliv na svojstvo zemlje se n da nadomestiti z ničemer. Organske tvarine hlevske« gnoja, ki v zemlji t rohni in tvori črnico, ogrevaji rahljajo in deloma razkrajajo zemljo; zvezna tla p< stanejo lažja, lahka bolj zvezna, vsem pa se poveč vodo pridržujoča moč. Ugodno je vinograde s hlevskii gnojem gnojiti vsako drugo leto, ako ga pa pri man kuje, naj se gnoji vsako tretje ali četrto leto tak da se med vrste raztrosi in se potem enakomern podkoplje. Ker je torej, kakor je že bilo omenjeni redkokdaj dovolj hlevskega gnoja na razpolago, zat se mora nedostatek nadomestiti z umetnimi gnojil ki imajo še to ugodnost, da se njih učinek pokais prav kmalu. Taka umetna gnojila so: superfosfat i Tomasova žlindra, ki vpliva s fosforovo kislino, žvepl kisli kalij (in pepel) za nedostatne kalijeve spojini potem žveplenokisli amonijak in čilski soliter kot di šikovi gnojili. Kot nadomestek za fosforovo kislin bomo navadno rabili Tomasovo žlindro; le v pra teških, zveznih ilovnatih tleh bo superfosfat uspešnih Tomasova žlindra je v primeri s svojim učinkom dos cenejša od superfosfata; nje učinek v zemlji se vzd žuje prav dolgo in se izgublja, kakor jo pač rastlin porabljajo. Se druga stvar je, ki povečuje vrednos Tomasove žlindre in to je žgano apno, katerega irn to gnojilo 30—40 odstotkov v sebi. Velik del zemljiš je nujno potreben apnene gnojitve; ako zemlja n dobi potrebnega apna, ne pomaga noben drug gno Če raztrošamo Tomasovo žlindro, pognojimo zemlj tudi z apnom in pravilna hranitba trt je omogočeni Za teška tla, zlasti ako imajo dosti apna v seb bomo pa raje vzeli superfosfat, ker laže prodira zemljo in hitreje vpliva kakor Tomasova žlindra. Nek tera naših zemljišč so tako revna na apnu, da jii apno Tomasove žlindre ne zadostuje. V takem slučaj jih je treba še posebej gnojiti z apnom in sicer s rabi v to svrlio živo apno. Gnoji se vsako četrto let tako, da se jeseni kosi živega apna po travniku zložij v kupe; pod vplivom zračne vlage razpadejo kosi droben prah. ki se potem raztrosi po vinogradu. Tak apnena gnojitev je že koristna, če tla nimajo ve kakor 0"20/© ogljikovokislega apna. Za tako gnojite se vzame 12—1400 kilogramov živegega apna n hektar. Od kalijevih gnojil naj se i&bi le žveplenokis kalij in sicer ali popolnoma čisti 95odstotni, kak( tudi v novejšem času v trgovini nahajajoči se 80-o< stotni in kjer je mogoče lesni pepel. Opustijo pa ni se vse nečiste kalijeve soli, kakor kajnit in drug< ki tla delajo le skorjava. imajo rastlinam škodljiv sestavi ne v sebi in so vsled voznine večkrat draž kakor čiste soli. Chief-Office: 48, Brixton-Road, London, SW. Na košček sladkorja naj se vzame 20 do 40 kapljic A.Thierry-jevegabalzama kateri je z zeleno nunsko tovarniško' varstveno znamko in z klobučkovin» zatvorom : — „Allein eclitu — previden. Temu balzamu se mora zato prednost dati., ker se lahko ne samo zunanje ampak tudi notranje v mnogih slučajih porabi in dobro vpliva. S pošto frankirano 12 majhnih ali G velikih steklenic 4 K. Steklenice za poskus proti nakaznici po 1 K 20 vin. s prospektom in imenikom prodajalnic vseh dežel sveta razpošilja lekarničarja A. Thierry-jeva lekarna v Pregradi pri Rogački Slatini. Svari se pred ponarejanjem in naj se pazi na v vseh državah registrirano nunsko tovarniško znamenje v zeleni barvi. 137 . S C H MID L "ovi nasledniki v C e 1 j i Rotovžka ulica I „zum Bischof Glavni trg 20 [trgovina z suRnenim, roKotvortiim, platnenim, drobnim, tkanim in novošegnim blagom. Največja in najstarejša zaloga šivalnih strojev in bicikelnov. Obrazci se brezplačano dopošiljajo in vsem zunajnim naročilam najhitreje in po vsem vstreže. C. kr. priv, tovarna za cement Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah priporoča svoj pripoznano izvrsten Portlattd-CCtflCnt v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glerič tlakovne in odporne trdote daleč nadkriljajofl dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila in spričevala raznih uradov in najslovitejših tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, HI/3 Rennweg 5. lil ari Ackermann urar v PTUJU, glavni trg, v g* 1 e d a 1 i š k e m poslopju ima veliko zalogo ur, zlatih in srebernih reci. Zenitbene prstane vsake velikosti. Vsakovrstna popravila, kakor tudi popravila gorilnih avtomatov, izdeluje vestno, hitro, po najnižji ceni in proti jamstvu. 14 FRANC KOSI, civilni in vojaški krojaški mojster V PTUJU ^ pri vagi, blizu mosta (Wagplatz), t priporoča se cenjenemu občinstvu, visoko častiti duhovščini, slavnemu uradništvu za napravo ^ oblek za gospode in dečke, za izdelovanje uniform po najnovejši modi in solidni izpeljavi, ter prosi za prav obilen obisk. 89 m m m i m M W W .V W -- — ^ — - S Drogerija (lekarna dišav.) || I MAI WOLFRAM n H Maribor, gosposka ulica 33 |§ priporoča vsakovrstna zelišča, dišave, cvetove in druge potrebščine za hišo, živino in drugo gospodarstvo. Jesihov esenc za napravo najmočnejšega jesiha. (Subštance) esenci za mošt iz česar se napravi zdrava domača pijača. Čaj, rum, medicinska vina, zdravniška obve-« žila in drago kirurgično blago i. t, d. Chief-Office: 48, Brixton-Boad.J.ondon. SW. A. Thierry-ja pristno Centifolien-mazilo najnovejše izvlečno mazilo sedajnosti. Deluje skoz temeljito čistenje bolečine olajšujoče in hitro ozdravljujoče učinke in odstran skoz omehčanje v rani se nahajajoča tuja telesca vsake vrste. Je za hribolazce. kolesarje in jahače neizogibno potrebno. Dobiva se v vseh lekarnah. S pošto franko 2 lončeka 3 krone 50 h. Eden lonček na poskušnjo proti naprej poslanemu znesku po 1 krono 80 h razpošilja zraven navodila in imenika zalog vseh dežel zemlje lekarna Adolf Thierry-ja fabrika v Pregradi pri Rogaški Slatini. Ogiblje naj se ponarejanja in pazi na gornjo na vsakem lončeku vtisnjeno varstveno znamko. \ Med univ. Dr. Ernst Treitl, H zdravnik in zobozdravnik v Ptuju, Wagplatz št. 4 pri mostu. "" Piplje zobe brez bolečin, blonibira za i gld. in višje, stavi umetne zobe, tudi krone, mostke in cele čeljusti. 37 Šfaiersk* - * * RQGACKA ^ETA VODA'Möfnpy^ 5VETOVNOZNANA OSVEŽUJOČA PIJAČA. Nepresegljiva zdravilna voda Učenec obeh deželnih jezikov zmožen, z dobro šolsko izobrazbo sprejme se v mešani trgovini Karola Rayer v Arclinu pri Vojniku. Brata Slawitscii priporočata izvrstne Šivalne Stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A............70 K — h Singer Medium..... Singer Titania..... Ringschiffchen..... Ringschiffchen za krojače Minerva A ...... Minerva C za krojače . . Howe C za krojače in čevljarje Cylinder Elastik za čevljarje .... Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. Cene po pogodbi na obroke (na rate). Cenik brezplačno. 173 «0 „ 120 „ 140 „ 180 „ 100 „ 160 „ 90 „ 180 PIT" Priden učenec ^pf z dobrimi šolskimi spričevali se sprejme v trgovini mešanega blaga pri Štefanu B r o d a r v Ormoži. 179 15 mobilpanjev satovjem, se prodajo po ceni. Naslov pove upravništvo __„Štajerca"._ Domačo slivovko in droženko brez vsake premesi priporočam posebno onim gospodom, ki vsako leto več ali manj potrebujejo, ker imam več hektolitrov v zalogi. Ivan Kočevar, Obriž 84, p. Središče (Polstrau). m Klobuke. najlepše, najtrpežnejše in najcenejše, vse samo lastni izdelek priporoča J. MAYER, v Ptuji florijanske ulice st. 6. 180 Bernhardinski pes (Bernhardiner Hund) bel, z rumenimi lisami, dolgodlak, sliši na ime Reks, se je zgubil. m Kdor ga najde, dobi 20 kron nagrade. J. Mak esc h. trgovina z železom v Ptuji. Razglas. Letni, mesečni in tedenski sejmi v Ptuji 1900. ~ Letni sejmi: (Kramarski, živinski in lesni sejmi) 5. dne avgusta in 25. dne novembra. EUT* Konjski in goveji sejmi: "Htl Vsako prvo in tretjo sredo v mesecn, izvzemši prvo sredo avgusta meseca ¡11 tretjo sredo novembra mesca, in sicer zaradi tega, ker se vrše v dotičnih tednih zgoraj navedeni letni sejmi. — Po tem takem vršita se v mestu Ptuj vsaki mesec dva goveja in konjska sejma. Svinjski sejmi: Vsako sredo. Ako je v sredo praznik ali letni sejem, tedaj dan popreje. Tedenski sejmi; Vsako sredo in vsak poiokj posebno za meso, slanino (špeh) in perotnino. Ob zgoraj navedenih dnčh prodajajo se na trgu ob ledji (Lend) velike množine stavbenega tesarskega lesa, krajnikov, letev (lat) trsnega kolia i. t. d. * \f 4. • 1 tw •• Zupan: Mestni urad v Ptuji. J. Ornig. Pravo domače platno za rjuhe in obleke različne vrste, se dobiva v podružnici mešanega blaga Bratov Slavitsch v Ptuju _ _ Wagplatz pri mostu. 161 %odqi nakup, Moj lep vinograd v Trambergi kakor tudi go-8tdiyt „k novemu svetu" C>Zur Neuen Welt"J v Ptuji se takoj pod prav ugodnimi pogoji proda. m Jos. Krauagna u Ptuji. ^)ažrio za kmetovalce! Ilülili Za približajočo pomladno sezono priporočam svojo dobro založeno zalogo semen in sicer: Štajersko deteljo 3Ietno, predenice prosto; lucentO "letno, prede-mce prosto; peso najboljših vrst; traPRO seme, tmitO meianico za mokra in suha tla. Semena za ortne CPCtljiCC vsake vrste; dalje zalogo klajnega apna za mlado govedo, za doječe in breje krave neizogibno potrebno. Moja semena so najvišje k a 1 j i v e moči in čistobe in smem si laskavo reči, da so bili moji cenjeni odjemalci še vsako leto z mojimi semeni najbolje zadovoljni. V tem, ko priporočam še moje Špecerijsko blago prosim za obiien obisk. 171 3mt Rieaelbauer v Ptuju. Mari Safiukoscheßij trgovina z usnjem v CEL JI ^jtjt Rathhausgasse štev. 22. s* u u d r> S priporoča p. n. podjetnikom tovarn in posestnikom mlinov svoje v zalogi imajoče remena za stroje (mašine) različnih širokosti kakor tudi " krupon za strojna remena (Maschinen-Riemen-Croupons) itd. itd. ....... I ▲ d. H o che g er j a glavno zastopstvo marienfeldske tyornice motorjev ln lokomobil (Marienfelder Motoren- und Locomobilen-Fabrik) Dunaj Vili 2 Josefsfädterstrasse 64 nasproti postaje mestne železnice „Josefstädterstrasse." Zaloga motorjev in lokomobil, ki sc gonijo s petrolejem, bencinom, špiritom in plinom. Nikake nevarnosti glede ognja ali da bi se raznesli, so vedno pripravljeni za delo. — Najboljši in najmočnejši stroji, kar se tiče vstrajnosti. — Primerni za kmetijske, industrijske in druge namene. — Popolne miatilne priprave. — Mla-tilnice od Hofherrja in Schranza. Gonilni stroški ene konjske moči za eno uro samo 4 do 6 vinarjev!! p r o j m c se učenec©©©©© zmožen slovenskega in nemškega jezika z dobrimi šolskimi spričevali v trgovino z mešanim blagom pri is? FRANC BOTHE-ju v Račji (Kranichsfeld). Dva lepa, dobro urejena mlina v vasi blizu mesta in kolodvora se oddata s prvim aprilom v najem. Več pove lastnica Eliza Pribožič v Stari vasi, pošta Videm pri Krškem. _17fi H. M0RELLY poprej Frane Petrowitsch slikar, barvar in trgovina z barvami (farbami) v Ptuji naznanja slavnemu občinstvu, da se je prestavil VA ogerske ulice (Ungarthorgasse) k veliki cerkvi Bahnhofgasse št. 5 poleg gostilne g. Knaus-a (Judennatzl) in priporoča svojo obilno založeno zalogo najboljših oljnatih barv za okna, vrata, pohištvo i. t. d., dalje suho barvo za malanje hiš, dobri, hitrosušeči firnež, ki ostane svetel; vsakovrstne lake trpentin, polituro, brunolin, sikativ, orehovo pajco. glaspapir, pinzenštajn, abcugpapir za fladrati, kakor tudi mnogovrstne čopiče (pinzelne) in pinzelne za belenje malanje in slikanje. Nove muštre ali patrone za hiše barvati, zlati in srebrni prah za podobe in rome zlatiti ter druge v to stroko spadajoče stvari vse frišno blago in po najnižji ceni. 177 Prodaja in prevzetje vsakovrstnih popravil optičnega blaga kakor nanosnikov (Zwicker) očalov, barometrov, termometrov, dajnogledov, vage za mošt, vino, žganje, jesih, libele (Wasserwagen) itd. itd. pri KARL ACKERMANN-U, urarju trgovina z urami, zlatnino, srebrnino in optičnim Ceniki brezplačno in poštnine prosto. 106 blagom v Ptlljll v gledališkem poslopju. 182 m Podpisani namerava tudi letos en vagon, po svoji jakosti neprekosljivega prašilnega žvepla „Sulfuree Tre z za Romagna" finosti 85 95 naročiti, ako se zadostno število odjemalcev oglasi. P. n. interesenti se toraj vabijo najkasneje do 15. marca podpisanemu naznaniti, koliko da bodejo tega žvepla potrebovali. S spoštovanjem is* V. Schulfink v Ptuju. ¡jeklene pluge, na "^¡a,3" <» Travniške, za mah, členaste in popx*eene (diagonal) dUCj kolčaste in gladke jeklenoploščnaste poljske val.'ar> Sajalne stroje „Agricola", stroje za kositi travo, deteljo in žito, i/rablje za seno in žetev, rn<> sredstvo *a želodec. Deluje pomirjujoče, krc- TS _pilno, bolest uteiujoče, tek vzbujajoče, čisti želodec in pospešuje avo. Steklenica 40 h. pol tucata 2 K. Krorlice. 3 odvajalne, želodeo čistilne. Odvajajo blato brez vseh bolečin, ka-.kor se to čestokrat pripeti pri drugih kroglicah. Ubranjujoče je to sredstvo zoper bolezni, ki morejo nastati vsled zapehe, napenjanja itd. Škatla 42 h, Sest škatlic 2 K 10 h. — Pooukrene krogilee. Škatla 80 h, tri ikatlc 2 K. Prsni pljučni in kašljev 80k ali zeliščni sirup, prirejen z lahko raztvarljivim * annrniin železom, uteJuje kašelj, raztvarja sliz, lajša bol in kaielj, vzbuja tek in tvori kri. Steklenica 1 K 12 h, pol tucata 5 K. T)l*P*ni1ni a,i udov cvet (MoMflelit) priporočljiv je kot boli * joče drgnenje v krilu, rokah in nogah, kot nove Igem hodu in težkem delu. Steklenica 1 K, Sest ste nenje po uteSujoče, lajSa-kot novo poživljajoče drg-klenic 4 K 50 h. Tinktura «a kuri a očesa. ¿aj bolesr Varstvena znamka. preskuSeno sreSstvo proti bolestnim Kurjim očesom, bradavicam, roienici, žuljem in ozeblinam. Ima to veliko prednost, da je treba s priloženim čopičem bolno mesto zgolj namazati. Steklenica 80 h, Sest steklenic 3 K 50 h. Kar je vedna skrb p. n. ekonomov, poljedelcev, živinorejcev itd obrnjena na vzdrževanje zdrave In krepke živine, opozarjamo iste possbno na doktorja pl. Trnköczyja redilne pripravke za živino. Doktorja pl. Trnkoczja 101 Živinftlri redilni prašek za notranjo rabo pri ' fcrau.h volih in konjih. Že blizu 50 let t najboljšim uspehom uporabljevan, kadar krave nočejo ireti, in da sc zboljšuje mleko. Zavojček z navodilom glede uporabe 1 K, pet zavojčkov samo 4 K. PraŠiČH redl(ni krmilni Praiok- Varstve- ^—in dietetično sredstvo za praii-ce. Za notranjo rabo, služi za tvorbo mesa in toliče. Zavojček 50 h, pet zavojčkov samo 2 K. Pozor! Želi kdo samo eden kos od teh sredseov, takoj s poštnim povzetjem pošlje. Varstvena znamka, torej se tudi omenjeni eden kos Oves za seme ±±±± domačega pridelka, najrodovitnejše vrste za Spodnje Štajersko, Wilkom in Dupaner, prodaje _Kari Hermann V Lažkem (Markt Tuffer). Proda ali v najem se da opekarna (ciglenca) v. vso pripravo v Sesteržah pri Ptujski Gori. Ona je bolj male vrste in se z delom lahko takoj prične. Več pove flnton fiadlter, po dom. Škof v Strasgojncih, pošta Pragersko. W. Blanke v Ptuji glavni trg štev. 6 I ogerska ulica štev. 6 nasproti nemški farni cerkpi. | nasproti veliki pojašnici. Tiskarna, knjigarna, knjigoveznica in trgovina s papirjem, šolskimi in pisarskimi potrebščinami na debelo in:drobuo. C. kr. zaloga šolskih knjig .'.rSi A- in zaloga kart. Vsaki čas velika zaloga vseh Šolskih knjig v najnovejši izdaji kakor tudi trgopskib ppisopalnib knjig za trgovce, vseh pisalnih in šolskih potrebščin, Eichmann-ovih pisank in risank, pisanega in soilnega papirja v vseh barvah, pisalnega papirja in papirja za pisma v mapah in kasetah, prav po ceni; zaPitkOP, papirnatih prečic, papirja za zapijanje itd. itd. najboljše kakovosti in po nizkih cenah. Na del telo in drobno. "3MI Zaloga vseh tiskovin za slavne župnijske urade, šolska podstpa, obč. predstojništpa i. t. d. v dvojnem jeziku in vseh vrst kancelijskih potrebŠfin po najnižih cenah. Izdelujejo se po ceni in hitro: trgOPSke tiSkOPine za trgovce in obrtnike in sicer: pisna, zapitki z natisom tvrdk, računi, Pizit-niče, naslopne karte, pečatne znamke za steklenice in pisemske zaklepe, štampilje iz kapfuba in kooine. Najbogatejša zaloga katoliških od škofijstva potrjenih B4E"- molitvenikov ■^fcB v jako lepem vezanju in po raznih cenah. Pripooedn« Knjigi v ^^ vÄS1^ Novo: Od Gjuro Bandurič-a spisana knjižica Tran Baron trenk, vodja hrvatskih banüurov velja 40 h, proti naprej pošiljatvi zneska od 45 h franko po pošti. Moja dobro urejena • JJ^t- knjigoveznica "TJBH izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela dobro in ceno. Razglednice p najfinejši spetlotiskopni izperšitpi pošiljam jaz za K 35.— 1000 komadov in potrebujem k narejanju samo eno dobro fotografijo. Natisk na voljo, v nemškem ali slovenskem jezKcu. Gospodom trgovcem dovolim pri cenah veliki popust, ter prosim za prav mnogoštevilna naročila. Dr. Rose balzam Praško domačo mazilo za želodec m\ iz lekarne B. FRAGNER-ja v Pragi je že več kakor HO let občno 7j»ano domačo zdravilo slast vzbujajočega. prebavljanje pospešujočega in milo odvajočega učinka. Pre-bavljanje se pri rednem uporabljanju istega sredstva okrepčuje in obdržuje v pravem teku. Velika steklenica 2 K, mala I K. Po pošti razpošilja se vsak dan. Proti vpošiljatvi K 2-56 se pošlje velika steklenica in za K 1-50 mala steklenica na vse postaje avstro-ogerske monarhije poštnine prosto. je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane čiste in varuje vnetja in bolečine manjša ter hladi. V pušicah a 35 in 25 kr., po pošti 6 kr. več. Razpošilja se vsak dan. Ako se vcošlje naprej gld. i o8. se pošljejo 4/1 pušice. ali za gld. 1-68 6/2 pušic. ali za gld. 2-30 6/1 pušic, ali za gld. 2-48 9/2 pušic frank o na vse postaje avstro-ogerske monarhije. nVARILO! Vsi deli anbalaze \ imajo zraven stoječo poli stavno deponovano varstveno znamko. Glavna zaloga: lekarna B. Fragnerja v Pragi, c. in kr. dvornega dobavitelja „pri črnem orlu" Praga, Mala Strana, ogel Nerudove ulice. Razpošilja se vsaki dan. — Zaloga po lekarnah v Ovstro-Ogerskem, v Celju pri M. Rauscher-ju in Otto Schwarzl-u; v Slovenskem potem v Ptuju v lekarnah g. Ignacija Behrbalk in g. Hans Molrtor-a. >000000 Pozor gospodarji! „Gtoria" redilna krma za konje, zabranjuje bolezni, vzdrži konje močneje in iskre. „Gloria" začimbna krma za govedo, pospešuje prebavljanje, čisti kri, zboljšuje in množi mleko. „Gloria" prašek za krmljenje in pitanje svinj, povzročuje, da svinje rade jedo, da se nabira meso in mast. „Gloria" mlekarski prašek za krave, pospešuje izločenje mleka in odstranuje napake mleka. 1 veliki zavitek velja K 1*20. mali K O-70, 5 kg v zavitku za poskus po pošti K 5"— poslano iz Dunaja. Barteljevo klajno apno, neobhodno polrebni dodatek h krmi za mlado, molzno in brejo živino. 5 kg za poskns K 2 —, 100 kg. K 22 — iz Dunaja. Vaselinovo mazilo za usnje rumeno, najbolje sredstvo, da se ohrani usnje mehko, voljno in trpežno, ter se obvaruje plesnobe in pokanja. V plehastih škatljah: Vs kg 60 h, 1 kg 1 K, 5 kg K 4—. Rusko patentovano mazilo za usnje po I/s kg K 110, 1 kg K 2—, 5 kg K 8.—. Stedilni kolomaz, najfinejša kakovost. 4 kg K 1-40, 100 kg 24 —, Navodilo brezplačno. Miha Barthel & drug, Dunaj X. U^T Občuje se slovenski. 99 JOSEF GSPALTL. zlatar, srebrni* in optiker v Ptuju, crkvenn ulica št 6, priporoča svojo zalogo najnovejših, najpripravnejših in solidnih žlabnib kamcnop, zlatnine, $rcbernine itd., potem tudi svojo veliko zalogo zlatih, srebernib, tula- in nikclnastib ur. Za vsako uro se več let jamči, baro lepotijo in dragotiio kupuje po najvišji ceni, ali jih pa tudi zamenja za drugo robo. UsakOPKtna poprapila se sprijemajo in vsakemu v zadovoljnost, dobro in po nizki ceni izdelujejo. 5 :xx traun $ Sfiger Celji. Trgovina z špecarijskim, kolonjalnim blagom, sladčicam (delikatese) in mineralno vodo na debelo in drobno. 23 / XX y ificstaiioiia parna žaga. Na novem tentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi i. t. d. po zahtevi takoj rad žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spa- hati i. t. d. ™ r: xx: Pisarna odvetnika dr. E. Ambrositsch-a se nahaja v Ptuji, Ungart horgass e st. 9. 159 xzzzzzxxzzzz: Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Pauko. Tisk : W. Blankc v Ptnju.