Poštnina plačana v gotovini. Leto XV., štev. 128 Ljubljana, četrtek 7. junija 1934 0 -i LJpravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-Iburgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. ""^»^Sfkročnina $Gena Z.- Diu znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica št. L Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Tretji, ki se smeje Vsako razdiranje se maščuje. Viden dokaz smo doživeli ob naknadnih občinskih volitvah na Gorenjskem. Ravno tam, kjer smo občutili še nedavno najmočnejše vplive separatistične reakcije, je pri volitvah podlegla nacionalna misel. Gre tu le za lokalen uspeh, toda kdo ve v današnjih časih, kako se bodo razvijale stvari dalje. Vsekakor je jugoslovenska državna misel, ideja jugoslovenskega edinstva, doživela važen memen-to. To je prvi realni sad našega, speci-air.o slovenskega bojevništva. V naši ožji slovenski domovini še vedno živijo posledice vzgoje dolgih desetletij. Prihajajo še iz avstrijske dobe in jih je seveda težko premagati preko noči. Strankarska razrvanoet prvega desetletja svobode se jih je z uspehom posluževala in odavstrijančenje se ni moglo tako izvesti, kakor bi bil zahteval življenjski interes naše mlade države. Ne bomo obujali spominov na mučni šen-čurski proces, na šestdesetletnico Koro-ščevo, ki je imela razmajati vse nekdanje klerikalne bojevnike k odporu, katerega slovenski klerikalci niso bili zmožni proti dunajskemu režimu, pa so ga hoteli preizkusiti proti Beogradu. Takrat ni uspelo, ker je državna avtoriteta naredila energičen konec. Te državne avtoritete bi bilo danes še bolj treba. Kajti ljudstvo je takoj spoznalo dobrine državnega reda in odklonilo rovarje, ki so hoteli na svobodnih jugoslovenskih tleh na novo vzpostaviti svoj stari nestrpni režim. Videli smo zdravo državljansko treznost našega ljudstva že ob priliki skupščinskih volitev, ko je abstinenčna parola klavrno odrekla. Še sijajneje je prestal slovenski narod občinske volitve. To je bil pravi kažipot, kako se ima usmeriti naša regionalna politika, da bo v skladu s še-s to januarsko parolo o narodnem in dr-žaraem edinstvu. Naš slovenski narod, je hvala Bogu še danes na isti osnovni liniji. Treba je samo pogledati bliže v srce ljudstva. Res pa je, da pri nas še vedno ni zatrt črv holjševedstva in nerganja, ki je že v predvojnih časih bil vir mnogo katerega r acionalnega zla in ki še danes gloda na ... jati, katero so ustvarili naši najboljši glasniki, sledeči klicu šestega januarja. To vedo najbolje nekdanji politični monopolisti in zato ni nič čudnega, če z vsemi simpatijami podpirajo strujo, ki želi izpodkopati disciplino nacionalne fronte. Prav kmalu po Šenčurju je prišla ofenziva proti Sokolstvu. In istočasno z njo afera separatističnih punktacij. Danes pri nas ni mislečega človeka, ki bi ne bil spregledal vzročne zveze med obema akcijama. Obe sta doživeli poraz zaradi zdravega nacionalnega čuta slovenskih množic. V tej obliki torej ni šlo. Toda nasprotniki jugoslovenske misli niso obupali in niso položili orožja. Vrgli so se z vso silo zopet na podzemno delo ter s tajnimi okrožnicami, a še bolj s sistematičnim širjenjem govoric skušali obdržati skupaj svojo vedno bolj se razha-jajočo vojsko. Glavno orožje pri tem jim je bilo obrekovanje in blatenje vseh in vsega v jugoslovenskem taboru, zlasti pa njegovih vidnih predstavnikov. Kakor loterijski glavni dobitek jim je padlo v naročje bojevništvo. Imeli smo do sedaj dva poskusa. Prva bojevniška združitev je bila v svojih početkih politično neobremenjena. Vsakoletni zbor na Brezjah je spremljala javnost z razumevanjem in simpatijami. Toda kmalu so se našli elementi, ki so idealno nepolitično skupnost izmaličili z defetistič-nimi tendencami. Državna in nacionalna avtoriteta je bila takrat dovolj močna, da je napravila defetizmu in demagogiji konec. Prišla pa je repriza, pred katero stoji nacionalno slovenstvo danes, ne da bi si moglo razlagati, kako da je naenkrat mogoče, da se formira brez -vseh ovir četa ljudi, ki sme rušiti vse, kar je ideja narodnega edinstva pri nas ustvarila. Prirejajo se shodi, kjer smejo ljudje, katerih imen nikdo ni slišal, kadar je šlo za pozitivno ustvarjanje, metati blato na može, ki so v časih nevarnosti riskirali vrat za misel jugoslovenskega edinstva. Shodi naših bojevnikov, o katerih legalni dopustnosti si preizkušeni pravniki belijo glavo, so številno obiskani. Kdo bi se čudil temu pri nas? Skandalne senzacije ljudje radi slišijo in jih potem vsak na svoj način uporablja pri svojih omizjih. Posebno pa jih z užitkom poslušajo oni, ki so si poprej enake laži in klevete le skrivaj prišepetavali. Zdaj pa dobijo na bojevniškem shodu potrdilo, da vladajo Jugoslavijo sami 'umpi, da so podleži vsi oni, ki se udejstvujejo za jugoslovenske nacionalno politiko. Zato se s takim navdušenjem zbirajo ood bojevniškimi zastavami vsi ostanki punktaštva, zato tako radevolje koman-dirajo na shode svoje ljudi vsi oni, za 'tatere je Jugoslavija brez vrednosti, ako vsaj v Sloveniji ne morejo vladati izključno oni sami. Kar pa je najbolj vznemirljivo, je razdvojenost, ki se polašča požrtvovalnih NOVA FRANCOSKA POBUDA NA RAZOROŽITVENI KONFERENCI Francija predlaga, naj razorožitvena konferenca nadaljuje svoje delo in izdela razorožitveno konvencijo na podlagi dosedanjih ugotovitev Ženeva, 6. junija, p. Jugoslovenski zunanji minister 2. Bogoljub Jevtič je imel danes daljšo konferenco s češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Beneše-m. Mnogo oozornosti so zbudili tudi sestanki drugih delegatov, ki so se bavili z vprašanjem, kako naj bi rešilj razorožitveno konferenco, ki je zašla v izredno neugoden položaj. Značilno za ženevski položaj je dejstvo, da je Velika Britanija zahtevala že kar čisto določno znižanje francoskih vojaških sil, dovoljenje Nemčiji, da se oboroži, iii oripravo terena, da se nemška delegacija zoret vrne v Ženevo. Zaradi teh zahtev so ^e francoski delegati že snoči nemudoma sestali in zasedali vso noč, davi pa izročili predsedniku razorožitvene konference fiendersonu kar cel nov program dela. Poučeni pol tični krogi pravijo, da bo francoska vlada, če se bo razorožitvena konferenca razšla, takoj sklenila pakt o vzajemni pomoči, ki bo vseboval tudi yoiaške klavzule z vsemi prijateljicami in zaveznicami Francije. Pakt bo tudi v najkrajšem času podpisan, ker je že stiFziran. O resoluciji v nadaljnjem delu, ki jo je francoska delegacija izročila danes Hen-dersonu, zatrjujejo da so se poleg Francije tudi države Male antante izrazile za nadaljevanje razorožitvene konference. Obenem so pritrdile predlogom sovjetskega komisarja za zunanie zadv Litvlnova, da bi se konferenca v danem primeru pretvorila v stalen organ za očuvanje splošnega miru. Nov francoski predlog Ženeva. 6. junija. \v. Francoska delcgacl-1"a je opoldne izročila predsedniku razorožitvene konference in delegacijam posameznih držav besedilo resolucije, o kateri je predsedništvo konference razpravljalo na popoldanski seji. Resolucija tolmači ie enkrat stališče Francije, ki obstoja v glavnem v tem. da se mora konferenca nadaljevati. Glede razorožitve predlaga resolucija naj bo delo konference posvečeno izpopolnitvi prejšnjih proučitev o razorožitvi. objavi vojaških proračunov in izdelavi orožja in vojnega materiala. Glede vprašanja varnosti, ki ga smatra Francija še vedno kot neločljivo od razorožitve, zahteva resolucija, da se takoj poveri kom-petentne komisije z izdelavo primernih besedil ki naj bi se tikala izvedbe kontrole in jamstev konvencije, ne aa bi preiudici-rala pogajanja. Nadalje bi se ta besedila bavila s sklepi regionalnih paktov in z določitvijo napadalca Načrt resolucije se glasi* Vpoštevaje razne resolucije, ki naj bi omogočile splošno konvencijo o omejitvi in znižanju oboroževanja je splošni odbor krepko odločen, da brez odlašanja na-dal iuje s proučitvijo, ki naj olajša končn? uspeh zaradi česar predlaga, da se glede na važnost, ki jo imajo nujne rešitve nekaterih vprašanj, o katerih se je doslej razpravljalo, sprejmejo ti-le sklepi: Varnost Ker so rezultati dosedanje razprave na razorožitveni konferenci omogočili v teku lanskega leta razne regionalne sprorazume v Evropi o varnosti, poriva splošni odbor politično komisijo, ni j vnovič prouči te sporazume na način, ki naj po njegovem mnenju omogoči sklepanje enakih novih sporazumov, ter spravi svoja poročila v sklad s splošno konvencijo. Splošni odbor poziva politično komisijo, naj izpopolni jamstva, ki jih bo smatral za potrebna. Letalstvo Splošni odbor poziva svoj letalski odbor, naj takoj prouči vprašanja, ki se nahajajo v resoluciji od 23. julija 1932 v rubriki »Letalske sile« (internacionalizacija civilnega letalstva, prepoved zračnega bombardiranja, znižanje in omejitev števila vojaških letal itd.). Izdelovanje in trgovina z orožjem Splošni odbor poziva svoj posebni odbor za vprašanja, ki se nanašajo na izdelovanje in trgovino z orožjem, da takoj nada ljuje proučevanje, vpoštevaje izjave delegacij na seji dne 30 maja. in nato v najkrajšem času predloži splošnemu odboru svoje poročilo. Vsi ti odbori naj delajo sporedno, predsedništvo konference pa naj nadzira njihovo delo Splošni odbor nalaga zatem predsedni-štvu konference, naj pripravi načrt konvencije. čim ga predsednik skliče k zasedanju. Pri tem naj vpošteva tudi nov: element ki je nastal s predlogom Rusije, da in idealnih nacionalnih ljudi po deželi, ko dan za dnevom vidijo, da se sme to razdiralno početje nemoteno vršiti. Če danes noben preizkušen nacionalni mož ni varen pred pljunkom raznih bojevniških gromovnikov, je naravno, če trpi nacionalna aktivnost, če trpi požrtvovalno delo na osnovi jugoslovenske ideje. To je pa tudi ono, kar daje punktaštvu upravičen povod, da se smeje v pest. se razorožitvena konferenca izpremeni v stalno konferenco miru. Splošni odbor konference prosi predsednika, naj stavi ruski predlog raznim vladam takoj na znanje. Seja predsedništva Na popoldanski seji je francoski zunanji minister Barthou obrazložil francoski načrt. Ameriški delegat Norman Daviš je nato pre'dlagal, naj se seja prekine in od-godi do petka, da se omogoči proučitev včeraj in danes postavljenih predlogov za delovni načrt. Švicarski delegat Motta je predlagal, naj se namesto odgoditve takoj imenuje redakcijski odbor, ki bi se mu izročila oba resolucijska načrta kot delovna podlaga. Temu redakcijskemu odboru bi se, ako bi bilo mogoče, v imenu šestih nevtralnih držav predložil posredovalni načrt ki bi zmanjšal nasprotstva med Henderso-nom in Barthoujem. Člani redakcijskega odbora bi bili poleg predsednika in generalnega tajnika ter glavnega poročevalca zastopniki držav, ki so stavili predloge, med niimi Barthou ter delegati Anglije in ItaJiie. Angleški zastopnik Eden je izjavil, da je bolje, da 6e ne imenuje redakcijski odbor za pripravo prihodnjih d?l, temveč da se delegati med seboi do petka razgovori jo o položaju. Predsedstvo se je nato brez sklepa odgodilo do petka dopoldne. Delegacije bodo do tedaj delovale v smislu prilagoditve delovnega naerta s Hendersonom z danes predloženim r?solucijskim načrtom Barthouja. Z ozirom na važnost debate o nadaljevanju dela bo seja predsedstva v petek iav-na. V konferenčnih krogih prevladuje vtis, da je bila današnja seja mnogo bolj zmerna kot včerajgnja, da pa stvarna nasprotstva neizpremenieno obstojajo dalje in da je ponovna odgoditev samo rešitev iz zadreg?. Varnost nad vse Pari«. 6. junija, č. Politična javnost posveča mnogo pozornosti viharni debati na včerajšnji seji pre>ds?dništva razorožitvene konference. Listi poročajo, da nade v kak uspeh vsak dan pojemajo. Barthou porabi sleherno priliko, da vedno znova poudari francosko stališče glade varnosti, za katero se zavzema tudi že večina evropskih držav. Smatrajo, da je dvoboj med Barthoujem in Hendereonom zaključen in da Francija tudi v bodoče ni? bo sprejela resolucije, ki jo je predlagal na včerajšnji seji predsednik razorožitvene konference. Francoska vlada vedno jačje opozarja na razvoj n?«mško-japon-skih odnošajev, ki so baje že tako daleč, da bo v kratkem skleniena voiaška zveza med obema velesilama. Francozi očitajo Angir ženi. da nočejo spoznati nevarnosti, ki preti evropskemu miru. Kakor znano, je Barthou izjavil, da je vprašanje varnosti v vseh predlogih, ki jih ie prejelo predsedništ>o konference, v ospredja, in da francoska delegacija ne more zaradi tega pristati na drugačno formulacijo vprašanja, ker ffre za odločitev za varnost ali pa za to, da je to vprašanj? »porednega pomena. Francoska delegacija je bila vedno za varnoft in v tem pogledu io podpirajo delegaciie 14 držav. London. 6 junija. AA. >Dailv Mail« komentira včerajšnji govor francoskega zunanjega ministra Barthouja in pravi, da odgovarja v o?loti resnici. V sedanjih okoliščinah je najvažnejše vprašanje varnosti, ki pomembnejše kakor vprašanje razorožitve. List smatra, da je Barthou nastopil kot realist in kot nasprotnik prevar?. Anglija išče zvez z Ameriko Pariz, 6. junija, č. Glede na vesti iz Ženeve zatrjujejo tukajšnji politični krogi. da se bodo Rusija in države Male antante zavzele za organizacijo miru in vamo6ti v skladu s francoskim stališčem. Če razorožitvena konferenca tudi na to ne bi pristala, bo vsekakor Anglija kriva eventualnega poloma konference. »Pariš Soir« je objavil danes poročilo, v katerem ugotavlja, da se je angleška politika v zadnjih dneh nenadno znatno iz-premenila. Ko je zunanji minister Simon v Ženevi uvidel, da Francija ne bo popustila, se je vrnil v London in obširno poročal Macdonaldu, katerega je skušal pregovoriti, naj pristane na izpremembo angleškega stališče napram Franciji. Ni zna * no, ali je uspel, jasno pa je, da se je Anglija nenadoma približala Zedinjenim državam. Nepričakovano je bila sklicana pripravljalna konferenca za pomorsko razorožitveno konferenco in so Angleži povabili nanjo zastopnike Amerike. Angleška diplomacija bo skušala vplivati na ameriško tudi v tej smeri, da bi se Washington odločil in v bodoče sodeloval pri evropskih političnih vprašanjih. Francija, ki je spoznala, da so se Italija, Anglja in Nemčija docela približale med seboj, bo odslej gotovo računala le še na svoie evropske prijatelje in Rusijo. Simon referira London. 6. junija- g. Zunanja mini^or Simon j? bil danes od kralja sprejet v ar-dienci. Na današnji seji ministrskega sveta so razpravljali o kritičnem položaju na razoroži t ven i konferenci Odhod Aloisija in Ruždi bej a Ženeva, 6. junija, g. Baron Aloisi Je snoči odpotoval iz Ženeve, da se udeleži pogreba svojega brata. Tudi turški in grški zunanji minister sta odpotovala z istim vlakom. Ruždi bej ni mogel več odlagati svojega odhoda, ker mora biti navzoč pri sprejemu perzijskega šaha v domovinu Njegov odhod torej nima nobenega političnega ozadja, ki bi bilo v zvezi z Ženevo. Rim, 6. junija. w. Ministrski predsednik Mussolini je danes sprejel predsednika saarskega odbora barona Aloisia ter mu čestital, ker je kot predsednik tega odbora omogočil sporazum med Nemčijo ia Francijo v tem težkem vprašaniu Konec političnih strank na Bolgarskem Razen političnih strank bodo razpuščene tudi vse organizacije macedonskih revolucionarjev Rim, 6. junija, k. Tukajšnji listi so danes objavili kratka poročila iz Sofije, da bo danes ali jutri objavljen odlok nove bolgarske vlade, s katerim bodo razpuščene vse politične stranke in organizacije. Vsak poizkus, da bi se obnovila kakršnakoli organizacija s političnimi smotri, bo proglašen za nezakonit. Bolgarska vlada je med tem odredila aretacijo novih članov makedonske revolucionarne organizacije. Tudi makedonske organizacije bodo raz puščene. V sporazumu z jugoslovensko vlado namerava bolgarska vlada izdati še vse potrebne odredbe, da se absolutno one- mogoči tudi tajno delovanje makedonstvu- juščih. Sofija. 6. junija. AA. Na podlasri programa. ki ga ie vlada objavila po svojem imenovanju dne 19. maja. je noranji minister izdal uredbo o preureditvi kmečkih občin. Vsaka občina bo štela najmanj 5000 duš. Posamezna na»?lja bodo oddaljena od občine največ 10 km. Predsednike občin bodo imenovali oblastni ravnatelji. Za ta mosta bo potrebna vseučiliška izobrazba s sodniškim 6tažem ali z odvetniško prakso. Vlada boo? s tem ublažiti brezposelnost med akademiki in zaposliti pravnike, ki bodo iz državne službe odpuščeni. Položaj Tatarescove vlade Spor med prosvetnim in finančnim ministrom zaradi znižanja proračuna — Odstop prosvetnega ministra Bukarešta, 6. junija, p. Na včerajšnji seji vlade je prišlo do hudega spora med finančnim in prosvetnim ministrom. Prosvetni minister Angelescu je zahteval, naj se njegov proračun poviša na 500 milijonov lejev, finančni minister pa je njegovo zahtevo gladko zavrnil. Minister Angelescu je nato napovedal ostavko. Cstali člani vlade z ministrskim predsednikom Ta-tareseom vred so ga skušali pomiriti in pregovoriti, da bi umaknil demisijo Obenem so prigovarjali finančnemu ministru, naj ministru Angelescu ugodi, kolikor mu je le mogoče. Kljub temu pa je Angelescu vztrajal pri svoji zahtevi in je nazadnje tudi dejansko odložil svoje ministrske funkcije. Bukarešta, 6. junija č. Politična kriza v Rumuniji s poslednjimi izpremembami v vladi očividno še ni bila rešena. Tatarescu se bori z velikimi težavami zaradi notranjepolitične zmešnjave in zaradi sporazuma, ki ga je treba za vsako ceno doseči z ru-munskimi upniki. Značilno je, da je imel kralj Karol v zadnjih 10 dneh mnogo razgovorov z ru" munskimi političnimi prvaki. Pri njem so bili Avarescu, Angelescu, Maniu. Presan, Voevod, Jorga, Gogu. Bratianu in še nekateri drugi vplivnejši politiki. Njihova re-zerviranost po avdiencah je izzvala v političnih krogih vse mogoče verzije Zlasti so napovedovali diktatorsko vlado pod vodstvom Avaresca. V pričakovanju, da se vrne zunanji minister Titulescu. pa so se vse te verzije razblinile. Med tem je zavladala v vsej Rumuniji huda skrb za ustavo Narodna kmečka stranka je takoj razvila živahno politično akcijo prot diktaturi Pravijo celo da ie sam dr Manui podprl sedanio vlado zarad^ boiazn nred diktaturo Zarad' njegovega nastopa se ie položaj Tatarescove vlad*, sicer nekoliko zbolišal. vendar pa še vedno ni docela razčiščen. Kakor ifivliaio listi, ie prišlo v v!ad; za radi vprašanja znižanja posameznih proračunov do nesoglasij Prosvetni minister Angelescu je v ministrskem svetu zahteval za svoj resor 500 milijonov lejev, dočim je finančni minister predlagal znižanje proračuna prosvetnega ministrstva za 300 milijonov lejev. Ker se ni dosegel sporazum, je prosvetni minister odstopil. Ministrski svet. ki se je dopoldne sestal, se je bavil z nastalim političnim položajem. »Dimmsa-ta« dvomi, da bi bilo vzrok za to postopanje prosvetnega ministra vprašanje proračuna, ter namigava, da zasleduje Angelescu gotove politične cilje. Parlament bo imel sredi meseca izredno zasedanje zaradi ureditve proračunskega vprašanja. Vlada posluje sedaj, kakor znano, na osnovi proračunskih dvanajstin. V petek bodo v vsej Rumuniji proslavili z velikimi svečanostmi 4 letnico, odkar se je kralj Karol vrnil iz inozemstva v domovino. _ Hud vihar na Koreji Soul, 6. junija, k. Po vsej Koreji, je divjal strašen vihar, ki je un čil vso cvetočo za-padno oba! polotoka. 350 ribičev je bilo ubitih 1800 ljudi se je rešilo le z najhujšimi napori. Vihar, ki je divjal tudi na morju, je 300 ribiških ladij in jadrnic tako ro-škodoval. da so se potopile. Propaganda za francosko vino Pariz, 6. junija AA. Nagrado »Vinske trte« v znesku 5000 frankov so devetič prisodili Jamesu Decoquetu za članek, v katerem proslavlja francoska vina. članek ima naslov »V dolini najboljših vin«. Za nagrado se je potegovalo sto kandidatov. Samomor noljhkega podjetnika Varšava, 6. lunija AA. V Lodzu se Je snoči obesil v koncertni dvorani priljubljeni ravnatelj Filmske harmonije v Lod-7u. Alfred Strauch. Sodijo, da je zaSel v denarno stisko. G. Jevtič bo slovesno sprejet v Parizu Beograd, 6. junija AA. Francoski poslanik v Beogradu g. Paul Emil Naggyar je nocoj z orientnim ekspresom odipotoval v Pariz, da se udeleži svečanega sprejema jugoslovenskega zunanjega ministra g. Bogoljuba Jevtiča v Parizu. G. Jevtič se bo mudil v Parizu od 11. do 13. t m., nakar se vrne v Beograd 15. t. m. Sestanek Ruždi beja z Batolovim Sofija, 6. junija k. Bolgars>ki poslanik v Bernn je že obvestil bolgarskega zunanjega ministra Batolova, da bo Tevfik Ruždi bej med potjo v Ankaro prekinil svoje potovanje v Sofiji, kjer se želi sestati z Ba-tolovom in ga obvestiti o sklepih, ki so bili siprejeti na konferenci zunanjih ministrov držav balkanske zveze glede nena-padalnih paktov, ki naj jih vsaka posamezna iizmed njih slklene z Bolgarijo. Zn-nanji ministri balkanske zveze so sprejeli tozadevne bolgarske predloge, zahtevajo pa, naj bi Bolgarija priznala prej še londonsko konvencijo o definiciji napadalca. Odstop belgijske vlade Bruselj, 6. junija g. Belgijska vlada Js podlagi današnjih glasovanj v zbornici crtr 6topila. Ostala je namreč pri glasovanjih o dveh vladmih predlogih v manjšini. Feyeva misija v Budimpešti Budimpešta, 6. junija k. Avstrijski varnostmi minister Fey na-merava še ta teden odpotovati v Budimpešto, da poseti madžarskega notranjega ministra. >Az EJst« je sedaj Objavil njegovo izjavo, r kateri pravi, da se hoče Fey z madžarskim notranjim ministrom - sporazumeti o stolpnem postopanju obeh držav v bortri proti komunizmu in proti eventualnim novim defetističnim akcijam. Fey upa„ da bo na tem sestanku zopet oživel duh starega av-stro-ogrskega sodelovanja ter da je zato že zagotovljen uspeh njegove komisije. Nove avtomobilske ceste v Nemčiji Monakovo, 6. junija. AA. Zastopnik propagandnega ministrstva Kueke je govoril po radiju o novi organizaciji nemških cest in o gradnji cest za avtomobile. Dejal je, da je Hitler spoznal važnost velikih avtomobilskih cest Sedaj grade 1500 km in bo pri tem našlo 80.000 brezposelnih delavcev delo. Upajmo, da bo število delavcev kmalu naraslo na četrt milijona in da bodo ti brezposelni imeli dela za 8 let Nihče ne zanika važnosti avtomobilskih cest za gospodarski razvoj države. Hitler bo 9.^ junija otvoril razstavo »Ceste«, na kateri bodo razkazali važnost novih gradenj. Ni daleč čas, ko bo imela Nemčija 6000 km avtomobilskih cest in 220.000 km navadnih cest in potov. Vsa družina zgorela Berlin, 6. junija AA. Nocoj je požar upe-pelii neko kmetijo v Chrambergu. Oče ia mati sta našla smrt v plamenih, ko sta hotela rešiti svojih 7 otrok od 2 do 14 let. Vse so našli med razvalinami mrtve. Iz kleroSašisticne Avstrije Pasivna borba avstrijskega prebivalstva proti Doli-fuss-Starhenfibergovemu režimu DimaU 5. junija. Kdor presoja notranji položaj Avstrije iz časopisja, ka je pod najstrožjo cenzura, bi misHl, da je Avstrija država idealnega miru in reda. Toda z oz.rom na februarsko krvavo državljansko vojno Si mora biti vsakdo na jasnem, da je ta globoki mir nedvomno zelo sumljiv. Vladi prijazno časopisje je sicer polno poročH o uspehu domovinske fronte« Dolifussove, toda avstrijski čitatelj dobro ve, koliko sme verjeti tem slavospevom, saj ga neprestani atentat dovolj zgovorno poučujejo o pravem stanju. Sam kancelar, ki mu vsi Msti domovinske fronte brezuspešno skušajo nadeti nekakšen nimbus popularnosti, ima dan na dan zgovorne dokaze svoje priljubljenosti. Ko se je 20. maja peljal na Gradiščan-sko v Nižider, so mu dragi sodržavljani potresli vso rot z žebljički in steklenimi črepinjami, da je njegov avto skoro na vsakih par kilometrov potreboval novih pnevmatik. Na lice mesta je zato prišel kancelar šele s triurno zamudo in si pri čakajočih zborovalcih nakopal jezo in ogorčeni« Ko je v Krapfenwa!dn, znanem izletniškem kraju v dunajski okolici otvarjal gradnjo nove ceste in mora-1 parkrat simbolično zasaditi lopato v zemljo, mu je pod lopato takisto simbolično zaprasketala papirnata žabica, ki je močno prestrašila njegovo spremstvo in temeljito pokvarila slavnostno razpoloženje. Atentati so v Avstriji nekaj tako običajnega, da se ljudje samo čudijo, ako poteče kaka vladna prireditev brez pokanja in brez incidentov. Dollfussovi nasprotniki pa so toliko modri, da njihove akcije skoraj nikoli ne dosežejo take stopnje, da ib-i žrtvam atentatov pridobile sočutje javnosti. Zato imajo incidenti po veliki večin! značaj smešenja in to je domovinski fronti daleko nevarnejše, nego bi bila krvava nasilja. V kratki dobi od 15. do 31. maja je bilo v Avstriji uradno ugotovljenih 172 takih atentatov. Pri tem je treba vpošteva ti, da varnostna oblastva ne javljajo vseh incidentov svojim osrednjim predpostavljenim, ker bi to metalo črno luč na krajevno varnostno sluibo. Med temi pa so vendar tudi atentati, ki povzročajo razmeroma znatno škodo na materialu. Tako je samo v noči od IS. na 19. maja bilo napravljenih proti državnim železnicam 29 poškodbenih poskusov z razstrelivi, na severni železnici so imeli zlikovci dovolj časa, da so razdrli rrogo na 30 metrov in pokvarili ce^o železniški nasip. V zvezi s to neznano akcijo neznanih zarotnikov ie tudi srlna apat ja, ki jo široki sloji naroda kažejo napram prizadevanjem uradne propagande za razširjenje domovinske fronte. Zvezni voditelj propagande inž. Becker je pretekle dni dal v tem rogledu skrajno pesimistično poročilo. De- jal je. da razširjenje letakov po hišah nima prav nikakršnega smisla, dasi se hitlerjevci poslužujejo tega načina z velikim uspehom. Raznašalcev, ki bi prevzeli ta posel iz nesebičnih razlogov, domovinska fronta nima, piačani pa so sHno nezanesljivi. Razen tega je opažati splošen pojav, da meče prebivalstvo patrlotične tiskovine kratko malo stran. Nasprotno pa so zelo priljubljeni letaki nasprotne vsebine, ki bi jih morali prebivalci oddajati, kar pa se zgodi prav redko. Tudi na državne urade propaganda ne more več računati, ker je skoro pravilo, da ti sabotirajo razdeljevanje patriotič-nih tekstov in znakov. Strankine organizacije po veliki v-ečini spe, v njih vrstah na nesebičnih ljudi, ki bi agitiraK za patriotsko stvar z navdušenjem, kakor dela to za svojo stvar hltlerjevska mladež. Tako je domovinska fronta na polju te podrobne agitacije popolnoma poražena, ker v njej ni nesebičnih, navdušenih in neustrašenih ljudi. Inž. Beoker je zavrnil predlog, naj bi domovinska stranka prirejala manifestacijske izlete Sirom države, z utemeljitvijo, da bi to izzivalo samo nepotrebne demonstracije tam, kjer doslej ljudje še niso razjarjeni nad domovinsko stranko. Na ugovor predlagatelja, da je treba vendar ukreniti kal odločnega, so ga z vseh strani obsuli z vprašanji, kdo bi nosil odgovornost za atentate in za žrtve, ki gotovo ne bi izostali. Predlagatelj je molčal na to argumentacijo. vedoč, da Avstrija nima toliko oboroženih čet, da bi lahko tako temeljito zastražila zasebne izletniške družbe, kakor mora po službeni dolžnosti zastražiti pota, ki j:h hodi kancelar Dollfuss. Pasivno borbo prebivalstva proti vladi posebno drastično kaže dogodek, ki se je pripetil prejšnjo nedeljo v Maria-Enzers-dorfu. Ponoči so narodnosocialistični omla-dinci posuli glavno ulico s papirnatimi kljukastimi križi tako na gosto, da mestoma ni •bilo videti tal. Politično oblastvo je ukazalo takoj odstraniti pohujšanje in šestnajst pometačev je delalo vse dopoldne, da so očistili ulice. Pometati pa so morali sami hišni posestniki, pred katerih hišami je bilo največ Dollfussu nevarnih križcev. Med njimi je bil tudi neki upokojeni stotnik, ki se je za to izredno državno delo oblekel v paradno uniformo in hrabro pometaj ulico. Njegova pojava pa je vzibudiia toliko pozornosti, da ga je oblastvo že ob 10. uri osvobodilo in poslalo domov. Manj sreče je imel neki inženjer, ki bi se moral poročiti isto dopoldne. Pometati je moral ulico in biti tiho, sicer bi ne mogel k poroki, marveč bi romal v zapor. Pometači so namreč vsi na sumu. da so pristaši kljukastega križa, vendar je veliko vprašanje, ali je Dollfussova vlada iz njih sedaj napravila dobre patriote. Zakaj Anglija odklanja plačilo vojnih dolgov Vsa angleška javnost odobrava korak vlade kot neizbežno posledico sedanje gospodarske in finančne krize London. 6. junija. A A. Finamoni minister Neville Chamberlain je v spodnji zbornici pojasnil, zakaj je Velika Britanija odklonila plačilo vojnih dolgov Zedinjenim državam. Med drugim je dejal: >Če bi plačali, bi morali zahtevati podobna plačila od svojih vojnih dolžnikov, verjetno pa je, da bi tako ravname zavleklo gospodarsko obnovo sveta v nedoslednost.« V časopisi j ni najti nobenega nesoglasja ali obsodbe angleške vlade zaradi stališča, ki ga je zavzela v vprašanju vojnih dolgov. Vsi smatrajo, da je stališči Anglije neizbežna posledica sedanjih gospodarskih in finančnih razmer. »Financial Newe« pravi, da je treba angleško noto ameriški vladi čitati brez običajnih diplomatskih izrazov. Če pa izvzamemo t? izraze, potem pravi nota, da gre za to, ali naj Velika Britanija plača 170 milijonov Rli oa plačilo odkloni. Plačilo tako velike vsote oa je emešno, in sieer iz tehle razlorsov: 1. Naš proračun takega zneska nima; 2. teh vsot ne- bi mogli v sedanjih valutnih okoliščinah transferirati; 3. vsak prenos zla i« bi ogrožal ansleško denaretveno politiko; 4. taka plačila bi razen tega vno- vič spravila v ospredje celotno vprašanje vojnih dolgov. Odgovornost za takšne posledice angleška vlada ne more prevzeti. Ce tega Amerika ne more razumeti, fcsm slabše zanjo. »Times« pravi, da bi plačilo in prenos tako velikega zneska uničila vsako možnost gospodarske stalnosti in mednarodnih menjalnih poslov in onemogočilo vsako obnovo mednarodne trsrvine. j.MomingposU smatra za veliko napako, kdor ne loči vojnih dolgov in navadnih trgovinskih dolgov. Po mnenju lista >News Ohromele« Velika Britanija ne mor? izvesti svojih plačil, če ii njeni dolžniki ne plačajo 6vojih dolgov. Č& pa bi se to zgodilo, ni misliti na obnovo gospodarstva. jMauchester Guardian« smatra, da je Roo-ševelt e svojo spomenico izoremenil vprašanje vojnih dolgov v šalo. Angliji se ni treba bati. da bi se razumna Amerika zgražala nad teta. kar je angleška vlada storila. »Daily Telegraph« pravi, da bo London pripravljen za vsaka pogajanj«, če jih bo Washington želel na praktični in primerni podlagi. Mednarodna konferenca za deSo Ženeva. 5. junija. w. Mednarodna konferenca za delo je danes pričela s splošno razpravo o vprašanju 40urnega dela na teden. s kater m se je že v pričetku I. 193& bavila konferenca strokovnjakov. Sedanji razpravi tvorijo podlago odgovori vlad. ki so v tem času prispeli. Odgovori so oo večini odklonilni aH kritični. Predsednik skupine delodajalcev je na današnji seji še enkrat obrazložil vzroke proti znižanju delovnega časa ter je poudarjal zvišanje produkcijskih stroškov ter s tem stroškov za življenje, nadalje oškodovanje eksportne industrije in pomanjkanja strokovnih delavcev. ki se občuti že sedaj. Nemška gospodarska pre orientacij a Hamburg. 6. junija AA Zastopnik vlade Kaufmann Je na zborovanju gospodarstvenikov v svojem govoru naglašal. da ni mogoče več govoriti o avtarkiji v Nemčiji. Sedaj je vsem jasno, da Nemčija ne more živeti brez uvoza in izvoza. Položai Hamburga se je v zvezi s tem v zadniem času izdatno zboljšal. Število brezposelnih ie padlo za 37 odstotkov. Pred carinsko vojno med Avstrijo in ČSR Praga, 6. junija, p. V političnih krogih je napravila pravo senzacijo vest, po kateri je pričakovati carinsko vojno med Avstrijo in Češkoslovaško. Avstrijska industrija namreč zahteva, naj vlada odpove trgovinsko pogodbo s Češkoslovaško ter sklene nov sporazum na osnovi preferenc, Češkoslovaška pa take pogodbe v nobenem primeru ne namerava sprejeti. Odpovedi pogodbe se tudi avstrijsko poljedelstvo ne upira, ker bi ne bilo baš hudo prizadeto, če se prekinejo normalni gospodarski odnosa ii med obema državama. Aretacije hitlerjevskih kurirjev v ČSR Praga, 6. junija, g. Kakor poroča »Ceske Slovo«, je orožništvo v Čeških Velenicah aretiralo dva narodno-socialistična kurirja, ki sta vzdrževala zvezo med Dunajem in Monakovim. Oba sta člana avstrijske legije na Bavarskem, ki sta bila odposlana v Velenice s posebnimi navodili za nižje-avstrijske narodne socialiste. Pri niih so našli 24.000 Kč. Denar je bil določen za izplačilo premij za narodno-socialistične akcije v Avstriji. V zvezi s tem so bili v Velenicah aretirani še trije avstrijski državljani. ki so tudi vršili kurirsko službo za monakovsko narodno-socialistično centralo. Radenska znači med mineralnimi vodami kvaliteto. Ena sama poku-šnja zadostuje, da odločite: Radenska je samo esaa! Madžari so nezadovoljni z zavrnitvijo protesta Budimpešta, 6. junija, p. Madžarska javnost se z velikim zanimanjem bavi s sejo sveta Društva narodov, na kateri je bil zavrnjen madžarski protest. Poleg obširnih poročil o poteku seje in posnetkov povolj-nih inozemskih komentarjev, so madžarski listi objavili tudi svoje uvodnike, v katerih ugotavljajo, da se je vprašanje rešilo tako, da je ostala nedotaknjena čast obeh prizadetih strank, še šovinistični list »Pe-stv Hirlap« je objavil članek z naslovom: »Krvave meje«, v katerem pravi med drugim: »Ne moremo sprejeti ženevskih sklepov, ker imamo slabe izkušnje. Spominjamo se še, kolikokrat je bilo n. pr. vprašanje optantov v svetu Društva narodov na sličen način likvidirano, a direktna pogajanja s prizadetimi državami niso nikoli prinesla nikakega pravega rezultata. Zato bo treba, če tudi tokrat pogajanja v treh mesecih ne uspejo, na jesenskem zasedanju sveta Društva narodov ponovno zahtevati ureditev tega vprašanja, kakor bi odgovarjala madžarskim interesom. Budimpešta, 6. junija. AA. Madžarski listi priobčujejo obširna poročila o govoru, ki ga je imel madžarski delegat pri Društvu narodov Tibor Ekhardt na seji sveta DN, ko je razpravljal o pritožbi Madžarske proti Jugoslaviji. Listi skušajo prikriti težki vtis, ki ga je na Madžarskem napravilo poročilo o neuspehu madžarske vlade v Ženevi. Nekateri poročajo, da madžar. vladi sploh ni bilo do preteklosti, marveč da je hotel madžarski delegat pridobiti Madžarski novih prijateljev. DrugI zopet odkrito priznavajo, da je uspeh, ki ga je madžarska vlada žela v Ženevi, dokaj boren in da rešitev v Ženevi ni izpolnila madžarskih upov. META ržena kava ie dobrota prava! Le prepričaj te se! Barthou pojde tudi v Rim Pariz, 6. junija, č. »-Matin« je objavil vest iz Rima, da namerava francoski zunanji minister Barthou po svojem posetu v Beogradu in Bukarešti odpotovati v Rim. Njegov poset pri Mussoliniju naj bi bil v zvezi z italijansko-francoskimi pogajanji o emigrantskih statutih za Tunis, o izpremembi severno afriških mej in s podpisom trgovinske pogodbe med obema državama. Agrarna stavka na Španskem Madrid, 6. junija. AA. Notranji minister je izjavil, da je agrarna stavka v večini pokrajin le delna. Ponekod so bili spopadi med stavkujočimi poljskimi delavci in redarstvom. En delavec je bil ubit. 4 so ranjeni. Komunistični izgredi v Španiji *-ariz, 6. junija. AA. Iz Barcelone poročajo, da so snoči vnovič sabotirali tramvajski promet v Barceloni. Komunisti so postavili pri nekem električnem transformatorju za tramvajsko mrežo dve bombi, ki sta eksplodirali. Sabotažo tolmačijo kot protest proti barcelonski tramvajski družbi, ki je zaradi nedavne splošne stavke odpustila več tramvajskih vodnikov. Zavrnjen ptfzfv modlcev Duce Bukarešta, 6. junija AA. Veliko vojno sodišče je zavrnilo priziv, ki so ga vložili morilci pokojnega ministrskega predsednika Duce, ki so bili obsojeni na dosmrtno ječo. Mednarodni agrarni kongres Budimpešta, 6. junija p. Ta mesec bo v Budimpešti mednarodni agrarni kongres, na katerem bodo sodelovali tudi zastopniki Jugoslavije. Jugosloveniska delegacija bo štela 11 članov in jo bo vodil načelnik pri kmetijskem ministrstvu Milan Novakovič. Ogromna odškodnina New York, 6. junija AA. »White Star« družba je morala izročiti vladi Zedinjenih držav garantno pismo za pol milijona dolarjev, sicer pristaniške oblasti v New Yorku ne bi bile dopustile, da odplove ve-leparmik »01ympic«. Ameriške oblssti so namreč te dni zahtevale odškodnino za ladjo s svetilnikom, v katero je ta Darnik nedavno trčil. Neuspela zarota v Tlbetn London, 6. junija AA. Iz Simle poročajo, da so aretirali sinove tn prijatelje bivšega glavnega poveljnika tibetanske vojske Lungsara. Zarotniki so priznali, da so hoteli proglasiti Lungsarja za predsednika vlade. Obenem bi proglasili tudi večje ustavne svoboščine in odstranili kitajski vpliv v Tibetu. Londonske konjske dirke London, 6. junija AA. Današnjemu der-byju je prisostvovalo milijon gledalcev. V častni loži sta bila tudi angleški kralj in kraljica. V glavni dirki je zmagal konj »Windsorlad«, last mabaradže Rajpiplasa. Zmagovalni konj je dosegel rekordni čas 2 minut in 34 sekund, ki ga je postavil že 1. 1933. konj j>Hayperion«. Bookmakeri so ia-gubili milijon funtov pri stavah. Zanimivosti ljubljanske kontrole živil Med dobrim je vedno kaj slabega, med pristnim pa kaj pokvarjenega Ljubljana, 6. junija Pred dnevi smo poročali o intenzivni kontroli živit ki sta jo podvzela mestno tržno nadzorstvo in Higienski zavod. Analize odvzetih vzorcev so v glavnem izvršene, in kakor je kemijski oddelek Higienskega zavoda pod vodstvom inž. Lindtner-ja v splošnem ugotovil, da sta kakovost in higiena našega živilstva v zadnjem času znatno napredovali, je bilo vendar ugotovljenih precej primerov po zakonu prepovedanega barvanja in potvarjanja živil. Vse gradivo o preiskavi se nahaja zdaj pri mestnem tržnem nadzorstvu, da bo po zakonu postopalo proti vsem onim proizvajalcem in prodajalcem, ki v kakršni koli obliki spravljajo na trg slabše blago pod videzom boljšega. Med drugim so preiskave odkrile zanimivo dejstvo, da se zadnji čas v naši živilski proizvodnji izredno mnogo dela s saharinom, kar mora biti v zvezi s široko razpredenim tihotapstvom prepovedanega sla-dila. V vrsti primerov so analize ugotovile saharin v pokalicah in šumečih limonadah. Uporabljanje saharina je pri nas v prosti trgovini prepovedano, ker nima nobene hranilne vrednosti ter se prodaja samo v lekarnah za zdravstvene namene. Higienski zavod je napravil korake, da se bo tistim tvrdkam, ki uporabljajo etre za izdelovanje umetnih limonad, kakor se te vrste pijače uradno imenujejo, odvzela pravica proizvodnje in prodaje. Že zadnjič smo zabeležili, da izmed vsel} preiskanih glavic sifonskih steklenic nobena ni ustrezala zakonskemu predpisu, ki določa, da vložki v teh glavicah ne smejo vsebovati več kakor 1 odst. svinca. Povprečno je v vseh teh glavicah po 25 odst. svinca, v eni ga je analiza našla celo 90 odst., kar v veliki meri ograža higiensko vrednost pijače, ki prihaja s svincem v dotiko. Ker bi zaplemba vseh sifonskih glavic, ki ne ustrezajo zakonu, pomenila preobčuten udarec za našo industrijo, se jc Higienski zavod odločil, da bo za eno leto še pustil v prometu vse glavice, ki so bile izdelane v letih 1932-34 in ki vsebujejo minimalni odstotek svinca, dasi tudi te povsem ne ustrezajo predpisu. Vse glavice starejših letnikov pa se takoj izločijo iz prometa. Pregled kave je pokazal, da prodajajo rtaši veletrgovci v splošnem dobro bl^go. V nekaterih primerih pa je Higienski zavod zasledil prodajo barvane kave, ki so po zakonu smatra za potvorbo in se mora zapleniti in uničiti. Nekateri preprodajalci barvajo kavo z nekim zelenim barvilom, da bi tako dobila nianso boljše kakovosti. Časih jo pa tudi glazirajo s pomočjo posebnih aparatov, da tako zakrijejo njene nedostatke. Tudi mleko je vobče zadosti dobre kakovosti, prilivanje vode je redkejše. Enako so vsi mlečni izdelki, ki prihajajo ▼ Ljubljano na trg, sir, maslo, surovo mi-je, zaradi katere bi bil dolžan tožnik pripustiti imisijo. Zato se ni baviti • stanjem, kakršno je bilo nekoč. Tudi ni treba za-slišati izvedenca, da bd se ugotovila tmtItV«, kako pada sneg s slamnate strehe in kako s sedanje cementne. Ne glede na vse to mone tožilec zahtevati v bistvu od toženca samo ta, da naj ta prepreči imisijo s svojega zemljišča na ♦ožilčevo zemljišče. Tožencu samemu pu se mora prepustiti kot lastniku sosednjega zemljišča, kako to stvar uredi, da bo imi-sija preprečena. Ne more pa tožilec zahtevati, da se prepreči imisija ravno s snežnimi držaji, ko je nedvomno jasno, da sc da to preprečiti tudi drugače. V tem pogledu tožbeni zahtevek niti ni sklepčno utemeljen. (II F 1134/33). Za izvoz našega vina v Ameriko Beograd, 6. »unija AA. Zavod za pospeševanje naše zunanje trgovino objavlja, da je prodajna centrala za špirit v Beogradu v sporazumu e pristojnimi oblastmi sklenila poslati svojega posebnega odroslanca v Zedinjeii? države, da prouči tamošnja tržišča in možnosti prodaje ter propagira naše alkoholne pijače. Zavod opozarja naše izvoznike na potovanje tega odposlanca in poziva vse interesente, naj ee najkasneje do 15. junije obrnejo naravnost nanj z vprašanji in predlogi. Njeoov naslov je: Manfred Sternberg, Zagreb, Branimirova 41, tel. šL 53-70 in 41-00. Zaradi možnosti izvoza naših alkoholnih pijač, zla«ti žganja in likerjev na severnoameriška tržišča, naj skjšajo naši izvozniki izkoristiti to priliko in se seznaniti s temi novimi tržišči. Tihotapski tobak v samostana Mo*tar, 6. junija p. Tukajšnji finančni organi so izvedeli, da skrivajo tihotapci večjo količino pretihotapljenega blaga v frančiškanskem samostanu na Širokem bregu v bližnji okolici mesta. V pretekli noči so se res zglasili v samostanu, izvršili preiskavo in našli 400 kg najfinejšega tobaka. Uvedli so preiskavo, da doženejo. kdo je tihotapil tobak. Nogometne tekme za balkanski pokal Atene, 6. junija p. Odibor za balkanski pokal je določil roke za nogometne tekme zastopstev balkanskih držav, ki bodo v Atenah ob koncu leta. Dne 23. decembra bosta tekmovali reprezentanci Grčije in Jugoslavije, 25. decembra Bolgarije in Jugoslavije. 26. decembra Rumunije in Grčije, 30. decembra Rumunije in Bolgarije. 1. januarja prihodnjega leta pa reprezentanci Rumunije in Jugoslavije. Naraščanje Save Zagreb, 6. junija, n. V pretekli noči Ja pričela Sava zelo naraščati. Ves dan je naraščala po 10 do 15 cm na uro. Ob 17. je bila voda že 260 cm nad normalo. Iz prometne službe BoOgTad, 6. junija AA. Vršilec doffltoo- sti načelnika prometno - trgovinskega oddelka direkcije državnih železnic ▼ Beogra« du, višji svetnik Konstantin Malvič. je dodeljen prometnemu oddelku generalne direkcije državnih železnic. Odpovedana labkoatletsfca tekma z Madžarsko PečuJ, 6. Junija p. V nedeljo M se morala vršili že običajna vsakoletna lahko-atletska tekma med reprezentancama Zagreba in južne Madžarske. Zaradi položaja, ki je nastal spričo madžarskega protesta proti Jugoslaviji v ženevi, pa so zagrebški lahkoatleti za letos odpovedali svoje sodelovanje na teh te-kmah. VeKka poneverba v židovski verski občini Zagreb, 6. Junija n. šele sedaj je Židovska verrka občina v Zagrebu prijavila policiji svojega bivšetga blagajnika Lavosla-va Hamburgerja, ki je ponevertl skoraj 520.000 Din njenega denarja. Hamtourger je bil na podlagi prijave aretiran. Vremenska naooved Zagrebška vremenska napoved za dane«: Oblačno, ponekod začasno vedro, bolj toplo. Situacija včerajšnjega dne: Visoki pritisk ie pričel prodirati v vzhodni del kontinenta. V zapadni Hrvatski ie pritisk porastel za 1 do 3 mm, drugod nekoliko manj. V srednji in zapadni Hrvatski so temperature padle za 1 do 3 stopnje. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Nekoliko topleje, izpremenljivo vreme. Maši kraji in ljudje Preko zasilnega jezu se vali Ljubljanica v poglobljeno strugo Po nalivih — povodnfi Ob ogromni množini padavin so se naše reke in potoki zaceli razlivati in zlasti škodujejo košnji Ljubljana, 6. junija Z jezovi so imeli urejevalci Ljubljaniči-ne struge že nešteto neprilik. Vse, kar so jih zgradili za zajezitev struge, so nenadne povodnji odplavile ali pa tako poškodovale, da niso bili več prida. Sedanji jez, ki »o ga zgradili nekaj nad Čevljarskim mostom, je pa prav trden, saj je tak, kakor bi moral stati celo večnost. Upokojenci, ki jih je bilo zadnje čase okrog nabrežij vedno dovolj, so ugotovili: Ta jez je pa vodo »panal«. Tudi hudi nalivi zadnjih dni jeza niso poškodovali, pač pa je voda tako narasla. da je pričela udirati preko njega in je poplavila vso suho strugo od Čevljarskega mostu dalje. Čez jez zdaj šumi pravo slapovje s takšno močjo, da bi uklenjena v stroje dajala voda dovolj električne energije za razsvetlitev vseh še temnih ljubljanskih ulic. 32 milijonov hektolitrov — No, sedaj je pa voda jez »panala«, so ugotavljali danes tisti redki gledalci, ki so kljub nalivom hiteli proti Ljubljanici gledat, kako je voda narasla. Slapovje preko začasnega jezu najzgovorneje predočuje množino in silo nalivov, ki jih imamo zadnje dni. Saj je deževalo neprekinjeno nad 22 ur in tako se je od ponedeljka zjutraj do davi zlilo nad Ljubljano in bližnjo okolico 79.7 mm dežja, kar znači, da je padlo na 40 kvadratnih kilometrov mestnega ozemlja nad 32 milijonov hI vode. In ker je bila zemlja že prej prepojena, seveda ni mogla vsrkati vase novih množin vode, Ljubljanica s pritoki je zelo naglo naraščala, ter začela povzročati škodo na Barju, kjer so bili pravkaT pričeli košnjo. Pravočasni ukrepi Terenska sekcija za regulacijo Ljubljanice je že v ponedeljek odredila vsa potrebna zavarovalna dela, da ne bi utrpela katastrofe v strugi. Glavna zatvornica v Gruberjevem prekopu je bila v ponedeljek popolnoma odprta, ona v Trnovem pa izprva le deloma: toda ob nezmanjšanem nalivu ie voda tako naraščala, da je davi ob 5. udarila čez jez nad Čevljarskim mostom in mahoma zalila vso strugo Ljubljanice. Skoda ni znatna. Da je pa jez imenitno prestal preizkušnje, ni nič čudnega, saj tolika množina podpeškega kamenja mora kljubovati še tako ljutemu navalu vode. Tehnično vodstvo je pravočasno spravilo na varno vse lokomotive ob šentpetrskem nasipu. Dalje je položilo na tire v strugi težko kamenje in tudi 30 vagončkov je napolnilo z materijalom, da jih deroča voda ni mogla dvigniti s tirov in odplaviti. Se tik pred zadnjimi nalivi so delavci polagali kamenje na vsakih 10 m. Do jeza pred Čevljarskim mostom so pa podpeški čolnarji dovažali zadnji čas iz kamnoloma Stavbne družbe dnevno po dva čolna kamenja, v vsakem čolnu okrog 40 Vubikov ali 80.000 kg. V dolinah nalivi, na planinah sneg Ljubljanica je pri Vevčah narasla do popoldanskih ur za 1_50 m. Pri izlivu v Savo je že prestopila bregove. Sava narašča polagoma. Z Barja so nam popoldne sporočili, da je Ljubljanica narasla za 1.20, močno pa sta se dvignili tudi Iška in Ižica. Njive v Lipah, v Črni vasi in na Haupt-manci so pod vodo. Prav tako so poplavljeni travniki v zgornjem delu Ljubljanice, vodovje nosi s seboj mnogo pokošenega sena. Razen s Štajerskega prihajajo poročila o posebno hudih nalivih tudi z Notranjskega. Zlasti okrog Cerknice in Loža je neprestano lilo nad 24 ur. Cerkniščica se je pri Begunjah razlila čez travnike. Cerkniško jezero je znatno naraslo. Ložki dolini 'o Planinski kotlini grozi nova povoden' Ozračje se je v naših krajih po neprestanih nalivih seveda zelo shladilo. Na planinah je zapadel nov sneg, zlasti očak Triglav se je v zgodnjih jutranjih urah, ko se je deloma zjasnilo, pokazal v čisto novem hermelinu. In deževje se še ni ugnalo. Besedo ima zdaj Medard, ki ga praznujemo v petek in ki po kmetski pratiki uvaia aa cel mesec tak vremenski režim, kakor si ga izbere za svoj god. Poplava v celjski kotlini Od torka zjutraj do včeraj ie v Celju »n okolici skoro neprestano deževalo. Včeraj zjutraj je pričela Savinja nevarno naraščati, položaj pa je postajal še kočlji-vejši, ker je naraščala tudi Voglajna. Savinja je dosegla včeraj zjutraj 2 in pol m nad normalo. Voda se je razlila preko bregov po cestah, poteh, njivah in travnikih, podrla novo železno ograjo na brvi pri izlivu Sušnice ter poplavila vso Glazijo, kletne prostore v javni bolnišnici in mnogo drugih kleti, promenadno pot na Otoku, srednji del promenadne poti na Masa-rvkovem nabrežju, del glavnega drevoreda v mestnem parku pri kapucinskem mostu, pot pri prvem železniškem mostu, vse ozemlje od brvi čez Voglajno do Starega gradu ter del ceste pri drugem železniškem mostu in banovinske ceste v Polulah. Proti poldnevu je začela voda padati in je do večera padla za pol metra. Nevarnost pa še ni minila, ker se je nebo znova pooblačilo in je pričelo popoldne v presledkih zopet deževati. Huda povodenj ob Dravi in zlasti ob Dravinji Maribor, 6. junija Deževje zadnjih dni je tudi v prostranem mariborskem okolišu povzročilo, da so začele vse vode naglo naraščati. Drava je nižje Ptuja že prestopila bregove in je ponekod 2 in pol do 3m nad normalo. Pod Ptujem se je razlila po travnikih in pašnikih. Še večja nesreča po povodnji pa preti Dravinjski dolini. Po zadnjih nalivih 6e je vlil v torek popoldne in v noči na sredo hud naliv nad poljčansko in konii-ško okolico. Deževalo je kakor iz škafa vso noč in ves dan. Ljudje, ki so imeli na travnikih seno, so strahoma gledali naliv v bojazni, da jim bo voda uničila posevke in odnesla pokošeno seno. Vse to se je žal res zgodilo. Dravinja, Brešnica in drugi potoki so se razlili daleč na okrog, voda je seno odplavila, uničeni so pa tudi vrtni posevki in razne druge kulture. Oviran je bil tudi ves promet. V okolici Poljčan so bili na vseh cestah prehodi zvezani z življenjsko nevarnostjo. Cesta je bila mestoma v dolžini po 100 in še več metrov globoko v vodi. Otroci in učitelji včeraj zjutraj niso mogli v šolo, ko so jih pa hoteli prepeljat: z vozovi čez poplavljeno cesto, se je pripetila nesreča, ki sicer ni zahtevala človeško žrtev, pač pa je povzročila mnogo strahu. Voda je odnesla s ceste voz na nižje ležeči poplavljeni travnik in le z velikim naporom so komaj rešili vse otroke iz objema deročih valov. Nekega šolarja sta pa pri Spodnjih Poljčanah v zadnjem hipu rešila dva moška, ki sta brodila vodo skoraj do vratu. Most ▼ Studenicah je ▼ veliki nevarnosti, ker butajo vanj valovi. Voda je že odnesla vse brvi in ograža tudi mostove. Vdrla je v kleti in stanovanja in stoji ponekod že nad meter ali pa celo dva visoko. Pod vodo je deloma konjiška proga in je železniški promet zelo oviran. Nad Dravinjsko dolino se zbirajo novi, nič dobrega obetajoči oblaki in če bo deževalo še naprej, potem preti dolini katastrofa. Po toči prizadeta škoda na Dolenjskem je velika Svibno, 6. junija Toča, ki je padala v sredo 30. maja po različnih krajih Dolenjske, kar smo že v priobčenih poročilih čitali, je hudo prizadela tudi vasico Svibno, ki stoji okrog razvalin gradu Ostrovrharjev. Usodnega dne so se nad Kumom zbrali črni oblaki in je kazalo, da pojde nevihta proti Ljubljani, ker je gnal veter oblake v tej smeri. Pritisnil pa je na gmoto črnih oblakov sever in nevihta se je odločila na Dolenjsko. Od Kuma se je usmerila na Kladje in Mirno. Na tej poti je nasula ledenega zrnja najprej na Svibno, na južni strani Kuma. Pol ure je klestila in pobelila vsa polja. Na nekaterih krajih je obležala do drugega dne. Žene in otroci so jokali, ker jih je toča v tako kratkem času spravila skoro ob ves pridelek, ki je obetal prav lepo. Trta se je dobro obrasla in pričela cvesti. Sadje je obljubljalo obilen rod. Poljski pridelki so se najlepše razvijali. Prišla pa je toča in uničila ves kmetov trud. Vinogradi so zdaj kakor goličave; videti je le napol gola stebla, ki imajo še nekaj razcefranih listov. Zaradi prevelikih ran pa so še ti listi na solncu porjaveli in bodo odpadli. Grozdi, kar jih je še ostalo, ne bodo dozoreli, ker so jagode ranjene in bodo zaradi tega odpadle. Vinograd, ki bi moral dati 30 do 40 veder vina, ga ne bo dal zdaj niti enega. Češnje je po večini odbilo. Nezrelo je ostalo še na drevju, a je obtolčeno, da je vse črno, in bo segnilo. Tudi od ostalega sadja je prav malo pričakovati. Orehi, ki so bili zdaj še nežni in mehki, so bili tako obtolčeni, da so počrneli in odpadajo. Poljski pridelki so razen krompirja, ki se bo še obrasel, močno poškodovani. Žito bodo morali ponekod pokositi. Travniki so kakor izhojeni. Huda bo košnja. Mrve bo mnogo manj, kakor so jo pričakovali, ker bodo morali pokositi še nezrelo travo, da ne segnije še to, kar je ostalo. Kmetje, ki so v večini siromaki, so potrebni nujne pomoči. Radeška občina je določila komisijo, da oceni škodo. Zdravi,lepi zobje: DE 1 A m i zobna pašia * - vK' * - -4« • u Grozno razbojnistvo v banatski vasi Majhna ba/natsika vas Bašaid je silno razburjena, ker je postala torišče strašnega zločina. V hišo bogatega (posestnika 76 letnega Miljutina G-rujiča, ki je imel tudi ne-kakišmo vašlko bantoo, so vdrli razbojniki ter s sekirami napadli in hudo ranili gospodarja in njegovo 73 letno ženo Ljubo Potem so iz velike železne blagajne odnesli bliiziu milijon Din v gotovini ter brez sledu zapustili posestvo. Zjutraj, ko je bil zločin odlkrit, sta bila hudo ranjena stara zakonca še živa. Ali žena Je v nekaj urah podlegla ptškodlbam, starega Grujiča pa So prepeljali v 'bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. Uvedli so takoj preiskavo v kraju in okolici, za zločinci jpa še niso našli nekakih sledov. Eo se začno krvne cevi poapnjevati, deluje uporaba naravne »Franz Josefo-ve« grenčice na redno izpraznjenje črevesa in zmanjša visok naval krvi. Mojstri zdravniške vede priporočajo pri starostnih pojavih različne vrste »Franz Jose-fovo« grenčico, ker odpravi zastajanje v želodčnem črevesnem kanalu in leno pre-bavljanje ter omili dražljivost živcev. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Kjer si bod' povsod! Večne luči na grobnicah mučenikov Zadoščenje Šabcu in Prnjavoru za grozote v vojni Med ganljivimi slavnostmi so v nedeljo v Šabcu in Prnjavoru prižgali večne luči na grobnicah junakov in mučenikov. Lepe komemoracije vsebujejo za vse Jugoslove-ne opomin in poziv, naj ne pozabijo na preteklost, da si bodo znali graditi bodočnost Večne luči na mučeniških grobovih naj bodo simbol naše narodne zavednosti in domovinske ljubezni. Obema pa more dati pravo bistvo in oporo preteklost trpljenja in največjih žrtev, ki si je za tako značilni torišči izbrala baš mesto šabac in občino Prnjavor. Ze od nekdaj se je nad Srbijo znašalo največ vojnih grozot in tujega nasilja na vsem Balkanu, v začetku svetovne vojne pa se je baš v okolici Šabca, na Drini in okrog Prnjavora videlo, koliko pomenijo razne konvencije ter vsakovrstne miroljubne in človekoljubne izjave, ki so se dajale v središčih kulturne Evrope. Ti kraji so bili torišče najstrašnejše sovražne besnosti. Sovražnik ni besnel proti oboroženemu nasprotniku, temveč proti množici neoboroženih kmetov, proti starcem, ženam in otrokom. V zgodovini niso baš redki pri men, da so bili razni kraji po velikih vojnah deležni visokih vojaških odlikovanj, ker so s svojim položajem, s svojimi trdnjavami in močnimi vojaškimi postojankami igrali odločilno vlogo v hudih bitkah. Visoko vojaško odlikovanje za junaštvo in požrtvo-vanje, ki ga je vladar po nedeljskih slav-nostih podelil Šabcu in Prnjavoru, pa nikakor ne spada v vrsto običajnih odlikovanj, ki so jih dobila razna mesta po vojnih zmagah. Šabac in Prnjavor sta bila brez trdnjav, brez vsake vojaške posadke in že prvi dan vojne bi morala biti deležna največje prizanesljivosti, ki so jih razne konvencije naložile oboroženim silam vsega civiliziranega sveta. Kako pa je bilo v resnici, svedočifo najboljše statistični podatki, ki jih je zbral 50Ietnka učiteljske mature Ljubljana, 6. junija V torek J. t m. so obhajali zlati jubilej ljubljanski učiteljski abiturijenti iz leta 1884. To je zadnji letnik, ki je dovršil učiteljske študije v nekdanjem licealnem poslopju na Vodnikovem trgu. Z začetkom šolskega leta 1884-5 se je učiteljišče preselilo v lastne prostore na Resljevi cesti. ^ Od tedanjih 31 učiteljskih maturantov živi danes še 15. Štirje izmed teh so izven naše države v sosednji Avstriji. Dva od njih sta si izbrala po maturi uradniški poklic, eden poštnega in eden železniškega. V torek so se sestali nekateri izmed njih v Ljubljani, da proslave redek jubilej in obnove staro tovarištvo. Zal se jih ie zbralo samo šest, ker jih je bilo nekaj zadržanih zaradi bolezni in nekaj zaradi neugodnega vremena. Med temi šestimi ao bili: Eberle Anton, po rodu Nemec, šolski ravnatelj v pokoju, bivajoč na Koroškem; Jevnikar Edvard, nadučitelj v pokoju iz Kamnika; potem Juvanec Franc, Anton Levstik in Dragotin Česnik, upokojeni šolski upravitelji iz Ljubljane in Josip Reich, upokojeni šolski upravitelj iz Dola pri Ljubljani. Drugi še živeči tovariši so: Arm-bruster Ludovik, upokojeni železniški uradnik v Mariboru; Bersin Franc, bivajoč nekje v Avstriji; Coriaiy Anton, bivajoč na Vrbi na Koroškem; Marolt Franc, bivajoč v Ljubljani; Lunaček Aleksander, upokojeni šolski ravnatelj v Št Rupertu na Dolenjskem; Potokar Alojzij, upokojeni višji poštni kontrolor v Ljubljani; Završnik Karol, upokojeni šolski upravitelj ▼ Kranju; Križman Gustav, šolski referent v Linzu. Večina jubilantov je še danes čila na duhu in krepka na telesu ter se še udejstvuje na raznih popriščih. Ob grobu uglednega dolenjskega gospodarja Novo mesto, 6. junija Pod vznožjem stražkih hribov, kraj potuhnjene Krke, ki je pravkar ob hudih nalivih grozeče narasla, stoji čedna vasica Hrusevec in ttm domačija ugledne, širom Dolenjske in Bele Krajine znane rodbine posestnika in lesnega trgovca Franca Vin-tarja. Prijazno naselje je v ponedeljek proti večeru zagrnila žalost. Smrt, ki je že nekaj mesecev čakala pred durmi, je zatisnila oči gospodarju Rojen 1859 v Hruševcu pri Straži je France Vintar v mladih letih izgubil očeta in mater in je štirinajstletnik, z jekleno voljo, vztrajnostjo in nadarjenostjo začel KULTURNI PREGLED Tolstega „Vojna in mir" v slovenskem prevodu Pravkar je izdala »Slovenska Matica« tretjo in četrto knjigo romana Leva Tolstega »Vojna in mir« v prehodu Vladimiria Levstika. Sedaj je zaključeno tudi to delo: štiri debele knjige prehajajo na police slovaškega knjigoljuba. Dovrsitcv tega prevoda ne pomeni samo velikega prevajalskega dejanja, marveč ie tudi nekak dogodek v naši prevodni književnosti. Dobili smo d-e-lo. ki ima, lahko bi rekli, standardni pomeri. Prevod >Vojne in miru« ni usluga literarni modi. marveč je mogočen donesek tisti osnovni plasti, ki jo zahteva in potre-baje sleherna samostojna literatura- Srbski kritik Jovan Skerlič dobro pravi o pomenu te mogočne epopeie: »Če bi se bil odloČil, da pišem roman, tedai bi se učil iz »Vojne in miru«, kako se neposredno zaznava življenje Ln kako ie treba risati žive modela.« Delo take kvalitete mora nujno vplivati tudi na domači oisateljski naraščaj, zlasti danes. ko mlada inteligenca ne obvladuje več nobenega tuijega iezika do tiste popolnosti, ki «o jo starejši dosegli v nemščini. Tak blagodejni vpliv ie tem verjetnejši, ker slovenski f>revod »Vojne in miru« ni samo prevod, kakršni so drugi prevodi, marveč ga je opravil slovenski pisatelj, ki ga odlikuje mojstrstvo v našem jeziku in književnem slogu. Prevod »Vojne ki miru« smo torei prejeli iz prve rokes in v tem je še posebni pomen te izdaje. Naj ob tej priliki poudarimo, da je »Slovenska Matica« omogočila v zadnjih letih dva velika prevoda, katerih vsak oblega štiri knjige: izdala je še, kakor znano, Rev-montove »Kmete« v prevodu dr. G Iona rja. Pri obeh velikih umotvorih je imela srečno roko. Dejstvo, da se že pojavlja potreba druge izdaje »Kmetov«, je najboljše priznanje, ki ga more dati občinstvo kniižni družbi. * »Vojna in mir« sodi med najobsežnejše romane ne le v ruski, marveč sploh v evropski literaturi. V celotni tvorbi Tolstega predstavlja po sodbi nekaterih kritikov višek. kakor ga ie Tolstoj pozneje dosegel samo še v »Ani Karenini«. »Vstajenju« in »Hadžiju Muratu«. »Voino in mir« ie pričel Tolstoj pisati 1. 1864: slovenski prevod j? torej dovršen ob sedemdesetletnici te epopeje. Izvirnik je začel izhajati 1. 1865. v »Russkem Vestniku«, a v posebni knjigi ;e izšel šele štiri leta pozneje. Ruska kritika je opazila že takoj v začetku, da je novo ep i črno delo Leva Tolstega izreden poja-v v ruski literaturi. Ž njim ie Tolstoj zavzel eno prvih mest v književnosti 19. stoletja in tega mesta niso mogle izpodkopati vse poznejše spremembe literarnih struj in okusa. »Vojna Ln mir« ni roman v navadnem pomenu, ni knjiga, ki jo čitaš za »kratek čas«. Mogočen obseg in množica dogodkov, ki e? odigravajo na široki zemljepisni ploskvi, veliko število oseb. ki nosijo pestro in razgibano dejanje, vse to mu »e vtisnilo značaj prave ril ponosno domačijo. Poleg kmetijstva, so je od mlada zanimal tudi za gozdarstvo. Gozd, ki je bil tem krajem že od nekd^ glavni vir dohodkov, je France Vintar ljubil nad vse. Postal je poleg znane Javor-nikove tvrdke prvi lesni trgovec na Dolenjskem in si pridobil sloves pravega stro* kovnjaka. Trgovino z lesom je vodil s po», močjo svojih hčera do zadnjega. Pred leti se je mož uveljavljal tudi v političnem življenju. Bil je dolgoletni župan in odbornik občine Prečne, član šolskega sveta, cestnega odbora, vpoštevan v kmetijski ia lovski organizaciji, podpornik malone vseh humanih in prosvetnih društev. Za zakonsko družico si je bil s 25 lell ^ izbral Nežo iz znane Dularjev« rodbine v ; Vavti vasi, ki mu je rodila 9 otrok. Živo I še 4 hčerke in sin Jožef, od treh bratov p® j samo še Jože, župnik v Šmihelu pri IT»-' berku. France Vintar je bil naprednjak. kre-menit značaj, zgleden dobrotnik. Nešteto domačij bi lahko navedli, ki jih je rešil propada in obupa. Zadnje mesece ie bolehal. Sel je iskat leka tudi v zdravilišče v Ljubljano, a zaman. Smrt ga je rešila trpljenja. Pokojniku bo ohranjen časten spomin, z ugledno družino pa iskreno sočustvujejo nešteti znanci. Danes popoldne smo pokojnika ob veliki udeležbi pogrebcev položili k večnemu počitku na pokopališč« v Dolenji Straži. Uboj v sSobranu Ptaj, 6. junija Pred dnevi se je sestala v Bračičeri gostilni v Rogoznici večja družba mož, ki so :upini. ko«"a? Jožef Brmež iz Zabjeka, pri drugi bili razdeljeni v dve skupini. Pri eni je bil i, pri ( _ pa Horvat Anton iz Podvincev. Mod obo- ma skupinama je prišlo zaradi nekih osebnosti do prepira, ki pa se je naposled mi** no likvidiral. Kmalu zatem je zapustila gostilno skupina z Brmežem, nato pa še Hor-vatovi tovariši. Možje so se na cesti spet sešli, vendar je vsa druščina pustila Brmo-ža in Horvata sama na cesti. Med obema je nastal na cesti ponoven spor, ki mu je sledil pretep. Brmež je stekel domov po kramp in nekajkrat udaril Horvata po hrbtu. Ta pa je v silobram* iztrgal Brmežu kramp iz rok ter udaril Br-meža z ročajem dvakrat po glavi. Brmež je dobil hude poškodbe in je bil prepeljan v ptujsko bolnišnico, kjer so ugotovili smrtnonevarno poškodbo, za katero je ▼ teku enega tedna umrl. Sodno raztelesenje je ugotovilo, da je imel Brmež dve rani na lobanji, zaradi katerih je nastopila infekcija. Horvat dejanje priznava. pred či ta težjem, so značilni v vseh položajih, v luči in v senci. Družabno ozračje, ki jih obdaja, je polno dražljive mikavnosti tndi sedaj, ko smo boli kakor kdaj prej odmaknjeni svetu ruske visoke dražbe. — sveku, ki je za vedno pokopan pod razvalinami velike revolucije. Bolkonski, Kuragini, Ro-stovljevi, Dolohov, Bilibin in drugi so osebe, ki jih ne poeabimo, ko smo |ih spoznali in odkar smo preživeli v njihovi imagirni druščini toliko prigod m spoznali tolike skrivnosti. Naj gre za moške aii za ženska osebe, vedno je Tolstoj mojstrski portretist duš. ki se gibljejo pred nami v vsei; »voji nagoti. Skeptiki, ki dvomijo o smisihi ia vrednosti literarne umetnosti, bi prav ob teh likih vprašali, aH nas more kafcara knjiga ir psihologija bofj seznaniti z Enačajem ljudi in z notranjimi pogoji njihovega sožitja? Poleg tipov in značajev, ki jih je r »Vojpii in mini«, prav kakor v Bataaeovih romanih, za doteo galerijo, uživamo opis® prizorov, izmed katerih se posamezni — n. or. požar Moskve. Borodino. smrt Andreja Bolkonskega — vtisnejo za vedno v spomin. Epične prednosti te epopeje odtehtajo vso ostalo, zato bo »Vojna hi mir« ohranila v vekove vrednost genialne stvaritve m moč* nega dokumenta 19. stoletja Fekaj Balzaca in Stendhala. Tolstega »Vojna m mir« — to so prav za prav največji in najtrajnejši duhovni posladki napoleonske dobe. • Gorkii pripoveduje o Leninu, da je v časa najhujše državljanske vojne vneto prebiral, DANES PREMIERA FILMA LJUBEZNI IN LEPIH MELODIJ LJUBAVNE NOČI NA HAVAJU Evgenija Kais-Arrowa poje prekrasne melodije Južnega morja WERNER FCTTERER FEE MALTEN CARL DE VOGT Predstave ob 7.% in 9.* url ELITNI KINO MATICA #mace vesti Mimogrede Na nedeljsk&m bojevniškem shodu Je lekarnar Gradišnik lz Celja — poprej je bil na Jesenicah, kjer se ga še dobro spominjajo — med drugim rekel: »Očitajo nam po »Jutru«, da rovartmo proti državi, če zahtevamo, da nam nihče ne sme odvzeti našega slovenskega jezika, v katerem molimo boga. Mi pa smo proti vsem tistim, ki nam hočejo ugrabiti te naše svetinje«. škoda prostora, da bi polemizirali z Gradišnikom. Naši čitatelji vedo, da v ».Jutru« tega nismo nikdar trdili. Samo ne daj bog, da bi g. lekarnar ne bil bolj točen in previden pri mešanju strupov v svoji lekarni, kakor je pri mešanju dema-goških šlagerjev na bojevniških shodih! Javnost pa mora pri tem zanimati druga stvar. Ni bil Gradišnik edini, ki je klical na branik za slovenstvo. Skoro na vsakem bojevniškem shodu se ponavljajo alarmni klici, da sita ogrožena jezik in vera Slovencev. Ne povedo pa po svoji navadi nič, kdo ^ kako ju ograža. Poslušalci na bojevniških shodih so skoro izključno iz tabora, ki še vedno stoji pod vplivom kleroseparatističnega punktaštva. Ti ljudje so že vsa leta sem slišali od svojih agitatorjev, da sta v enotni Jugoslaviji v nevarnosti slovenski jezik In katoliška vera. Zdaj slišijo enako hujskanje na javnih shodih, . „ , , * „ Kdo bi mogel zameriti preprostemu poslušalcu, ako bo sedaj res verjel, da mu hočejo v Jugoslaviji ugrabiti jezik in vero? Tako razdiralno delo je z nacionalnega ln državnega stališča pogubno m brezvestno. štejemo ga bojevništvu v smrten greh, pa ne samo — mimogrede. Danes premiera. ROLAND COLMAN in KAY FRANCIS v prekrasnem filmu „Mof e hrepenenje, si Ti" Film izvanredno napete vsebine ZVOČNI KINO DVOR Predstave ob t, 7. k 9. Od« 4-50 ta «J50. I ♦ Srebrni jubilej prve ženske gimnazije v Beogradu. Prva ženska gimnazija v Beogradu, ki je bila tudi prva ženska srednja šola v nekdanji -kraljevimi Srbiji, bo z letošnjim šolskim letom dopolnila 25 let svojega obstoja in delovanja. Nekaj let po njeni ustanovitvi je bila ustanovljena v Beogradu druga ženska gimnazija, v prvih povojnih letih pa tretja. Jubilejna gimnazija je posebno važna zaradi teea, ker je z njo zvezano javno uveljavljene našega ženstva. ♦ Razprave danskega učenjaka o arheoloških zanimivostih Dalmacije. O solLn-skem amfiteatrn je ugledni danski učenjak Ejaur Dygge napisal že tretjo obširno studijo. Ta stadija se bavi tudi z arheološkimi znamenitostmi vse Dalmacije. Danski učenjak je bogato arheološko področje razdelil na štiri skupine: na grške kolonije, kakor n. pr. ona na Visa in druga v Solina, na rimsko arhitekturo ter na staro krščansko in staro hrvatsko arhitekturo. Delo danskega učenjaka je varno zaradi tega, ker bo pripomoglo, da ibodo Solin in drugi dalmatinski kraji prišli do večjega polena v mednarodnem znanstvenem sveta. ♦ Novo arheološko odkritje v Stobih. Ekspedicija arheologov, ki preiskujejo bogato arheološko področje v Stobih, ima letos veliko sreče, dasi bo njeno delovanje v kratkem spet prekinjeno zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. Sistematično raziskovanje se vrši, kakor znano, že od začetka maja in odkriti so bili ostanki velike palače nedaleč od že poprej odkrite bazilike. Največja senzacija sedanjega raziskovanja je odkritje velikega mozaika, ki predstavlja po izjavi prof. Pet- GOSPODJE, ali ste že poskusili O. K. + zaščitne gume Parfumerija »VENUS« nasproti pošte. »Vojno in mir« in jo im?l na mizi, kjer je podpisoval revolucionarne akte. : Vojna in mir« je nedvomno tudi knjiga na> h dni; živimo v času, ko je problem vojne in miru eden rrajbolestnejših im naj-tragifnejših med mnogimi, ki tarejo misleče sodobnike. Filozofija zgodovine je postala v dobi težke negotovosti in čemečega strahu pred jutrišnjim dnem skoraj da popularna filozofska disciplina. Tako, kakor je modroval Tolstoj ob rezultatih napoleonskih vojn, modruje danes evropski izobražene« pn«i rezoltati svetovne vojne. Prav zdaj se oddaljujejo in brišejo v nezanesljivem človeškem spominu pošastni vtisi odhajajoče vojne. obenem pa se prikazujejo strahovi prihajajoča. voine, ki jih miselna lenoba povprečnega Evropca sprejema prav tako topo, kakor topo pozablja izkušnja nedavne preteklosti. V tem času nas utegne roman Tolstega zagrabiti še prav posebno s svojim globokim doživetjem vojne. Prevod Vladimirja Levstika bi bil vreden podrobne in spoštljive ocenitve ob primerjanju z izvirnikom. Šele, če si izbereš neka-ter1 najlepše prizore in jih prečita« najprej v originalu, nato pa v Levstikovem prevodu. s-^oznaš. kaj se pravi prevajati. V mnogih prevodih je tradutore res traditore, tu pa čilemu zvokj ruske besede odgovarja čisti zvok slovenske besede, stavek se preliva v ptavek, raste, ritmično teče, odraža značilnosti Tolstega, njegovo metaforično bogastvo, esprit njegovih misli, lepoto njegovih v besede in stavke fik6iranih čuvstev. Ogeni in mraz, žalost in veselje, drget strahu in sproščena beenost strasti, vse se ver- koviča veliko arheološko in materialno vrednost. Velik mozaik, ki se odlikuje po lepih ornamentih in sveži barvi, je Bkoraj nepoškodovan, kar je velika zasluga sistematično izvedenega odkopavanja. Učenjaki obžalujejo, ker Ibo ekspedicija predčasno zaključena, veseli pa »o zaradi zanimive in dragocene najdbe. ♦ Odlični gostje v Krapinsklh Toplicah. Med ostalimi številnimi gosti so prispeli v Krapimske Toplice za dalje časa tiudi upokojeni pod/maršal Niikola pl. LštvanoviČ s hčerko iz Zagreba, državni madsvetmik dT. Stogerer iz Gradca, soproga primarija ga. Haagen iiz Voitsberga, direktor Pietschmig iz Voitsberga, skladatelj Oton Broderer s soprogo iz Gradca, vdova dvornega svetnika gospa Neubauer iz Gradca, general inž. Oskar Ferrares iz Gradca, soproga državnega svetnika gospa Lobem-weim iz Gradca, upokojeni podpolkovnik Starki z Dunaja, ravnatelj Prohaska iz Hrastnika, univ. prof. dr. Karel Laker s soprogo iz Gradca, veleposestnica gospa Kmaffl iz Beljaka, ravnatelj WinkJer in gospa Eichler, soproga vseučiliškega profesorja iz Gradca, gospa Olga Sevčikova, soproga generalnega komizmla ČSR iz Ljubljane, državni svetnik Gattereder s soprogo iz Judemburga itd. ♦ Izprememba v upravi zdravilišča Dobrna. Dosedanji upravitelj zdravilišča g. Jankovič je bil na lastno prošnjo upokojen Za časa sezone je ipoverjeno vodstvo tega zdravilišča bamsikemu svetniku dr. F. žte-ru. ♦ V varstvo rudarskih zaslužkov. V finančnem za/k on n je tudi določilo o ekseku-tivnem izterjanju dolgov rudarskih in to-pilmiških podjetij, ki ogražajo delavske zaslužke. To določilo je zelo važno za vse delavce im uslužbence v podjetjih, ki so podrejena ministrstvu za rude in v katerih so delavci in nameščenci zavarovani pri bratov&kih skladmicah. Beograjska delavska zbornica je že uspela s svojo intervencijo, da se je pri nekem rudniku, ki je dolgoval lani svojim delavcem na zaslužkih skoraj en milijon dinarjev, dolg znižal na 400.000 Din. ♦ Mednarodna fotografska razstava v Ljubljani (Frančiškanska ulica 4) bo trajala samo še štiri dni. V nedeljo zvečer se zaključi. Opozarjamo na to vse, ki je še niso imeli prilike videti in ki bi vendar radi primerjali med seboj dela najboljših fotografskih umetnikov iz 26 držav Cim se razstava zaključi se bo vršila seja žirije, ki bo določila nagrade za najboljše razstavljalce. ♦ Iz banovinske ženske bolnišnice v Novem mestu. Dne 4. t m. Je nastopil svoj redni dopust šef bolnišnice primarij dr. červinka Milan. Zastopal ga bo g. dir. Vito Lavrič, dosedaj asistent ženske bolnišnice v Ljubljani. Istočasno je nastopil službo v novomeški ženski bolnišnici g. dr. Fran Frlan, dosedaj zdravnik kirurškega oddelka državne bolnišnice v Ljubljani, ki na-domestuje g. dr. čerflka, sekundarija zavoda, ki je odšel na orožne vaje. ♦ Službeni list dravske banovin« z dne 6. junija t 1. objavlja uredbo o posvetovalnem odboru za bankanstvo, uredbo o sorodnih obrtih, uredbo o izdajanju potrdil o strokovni zaposlitvi v obrtnem dela pri vojski in mornarici, pravilnik o učnih zavodih in šolah, katerih izpričevala popolnoma ali deloma nadomeščajo učno dobo in dobo zaposlitve v trgovinskih obratih, pravilnik o učnih zavodih in strokovnih šolah, katenh izpričevala dajejo ugodnosti glede dokazovanja strokovne izobrazbe za rokodelske obrti, objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934 in razne objave iz »Službenih Novin« ♦ Zadruge državnih uslužbencev ln Na-baivljalrva zadruga uslužbencev državnih železnic v Ljubljani pozivajo svoje člane, da se udeležijo zadružnega zborovanja, ki se bo vršil danes v četrtek 7. t. m. ob 19.30 v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Miklošičeva cesta. Poročajo o delovanjlu Zveze nabavljal-nih zadrug državnih uslužbencev hi njenem 13. kongresa v Sarajevu tov. direktor Reisner Josip, Der&ič Ivan in čerček Srečko. ♦ Pregled motornih vozil. Dne 13. t. m. od 8. do 12. bo komisijski pregled motornih voedl pred uipravo policije v Ljubljani, Dojenčkom od 5 mesecev dalje se dajejo z dobrim uspehom prikuhe kot špinača, pesa, koleraba ali karfijola, obenem s preizkušenim in znanstveno pregledanim proizvodom HORDENZYM dr. \Vandera Pri kuho s Hordenzymom jemljejo dojenčki zelo radi. »Hordenzym« se dobiva v vseh dro-gerijab in lekarnah. Cena Din 39.—. šubičeva ulica 5. Dovoz preko Muzejskega trga. To bo nepreklicno zadnji pregled za vsa iz kateregakoli vzroka še nepregieda-na motorna vozila v območju te uprave (policije im sreskih načelstev. Po tem pregledu bodo vsa letos še nepregledana motorna vozila organi javne varnosti ustavili in zadržali do ugotovitve, ali je lastnik dotlčmega vozila zadostil vsem dolžnostim obenem pa se bo zcper vsakega zamudnika uvedlo kazensko postopanje. K pregledni je prinesti s seboj: 1) prometno knjižico v kateri mora biti potrjeno plačilo državne im banovinske takse za leto 1&34. in občinskega davka vsaj za I. četrtletje; 2) kolek za 100 Din; 3) 60 Din v gotovimi kot takso za komisijski pregled; 4) 25 Din v gotovimi za nove tablice; 5) vozniške izkaznice vseh oseb, ki običajno vozijo z omenjenim vozilom. Vozilo se more predstaviti komisiji čisto z vsemi pripravami in orodjem, kakor se rabi na vožnji. ZA SONČENJE SALVI Ril OLJE al; CREME VELIKA IZBIRA KOPALNIH CEPIC DROGERIJA KANI V NEBOTIČNIKU IN ZIDOVSKj UL. i ♦ Epilog samomora mlade uradnice v Beogradu. V Beogradu se je, kakor znamo, vrgla pod tramvaj uradnica ministrstva za socialno politiko, Ljubimka Jumgovičeva, ker je bila bridko razočarana v svoji ljubezni do Draga Vukičeviča in ker j0 je Draganov brat, odvetnik Miloš na ulici pred pričami opsoval in pretepel. Mati in bratje nesrečne mladenke so napovedali že pri pogrebu tožbo proti povzročiteljem strašne tragedije. Nesrečna Ljubimka je zapustila kratko pismo z označilom povoda svojega obupa, pozneje pa so našli v njeni sobi še eno pismo, v katerem je natančno razloženo, kako sta ravnala z njo brata Vukičeviča. Rodbina je vložila sedaj tožbo, posebej pa se Je obrnila tudi ma odvetniško zbornico z zahtevo, naj uvede postopanje proti odvetniku Milošu Vu-kičeviču zaradi njegovega nečloveškega ravnanja in v varstvo ugleda odvetniškega stanu. * Dva samomora zaradi 100.000 Din. ča- čak ima žalostno senzacijo zaradi tragedij dveh rodbin. Tngovec Radenjko Milosav-ljevid, ki je bil vojni invalid, je prišel v konkurz im da se mu ne bi trgovina prodala pod vsako ceno, se je pogodil s svojim glavnim upnikom, znanim milijonarjem Mičo Raderukovičem, naj on odkupi na dražbi njegovo trgovino, potem pa jo spet njemu izroči, da bi jo vodil naprej ter sčasoma poravnal ves dolg. Milosavljevič je to prosil zlasti zaradi tega, ker je imel sina na univerzi. Milijonar je ponudfoo sprejel, ko pa je vso trgovino izdražil, jo je nameraval z dobičkom prodati nekemiu drugemu trgovcu. To je nesrečnega Milo-savljeviča silno razburilo. Prišel je v Ra-denikovičevo trgovino ter v svojem razburjenju potegnil revolver. Zadel pa ni Ra-denkoviča, marveč njegovega sina Mom-čila. Meneč, da ga je ubil, Je ustrelil še sebe. Momčilo Radeokovič je bil samo lahko ranjen in je ptem tragična smrt nesrečnega trgovca Milosavljeviča zbudila hudo ogorčenje proti milijonarju Radenko-viču. Milosavljevičev sin je napovedal tudi tožbo, ker je med listinami svojega pokojnega očeta našel dokaze, da je milijonar revmega trgovca uničil z oderuštvom. Ko je ves čačak razpravljal o tej zadevi, Pa al je milijonar MBo Radenfcorič pognal kroglo v glavo. Povod tragediji obeh rodbin je bila vsota od 100.000 Din, koHfcor je bil Rademkovič Miloeavljeviču posodil in potrošil pri dražbi njegove trgovine. ♦ Strašen zločin v Generalskem Stolu. Ott> pokopališču v Generalskem Stolu so našli umorjenega uglednega trgovca Tomaža Erdeljca iz Lešča pri Generalskem Stolu. Na truplu ni bilo videti znakov kake borbe im so sklepali iz tega, da Je bil nesrečni trgovec privabljem v zasedo in zavratno umorjen. V zvezi s tem zločinom je gotovo obifck nekega mezmanca, ki ga Je imel trgovec dan poprej v svojem lokalu. V trgovino je prišel uslužbencem neznan človek, ki je trgovcu prinesel pozdrave od njegovega znanca, ki je učitelj v Gornji Dubravi, ter sporočil, naj čimprej obišče tega učitelja v neki zelo važni zadevi. Proti večeru se Je trgovec na kolesu odpeljal proti Dubravi drugo jutro na vse zgodaj pa so ga našli umorjenega pri pokopališču v Generalskem Stolu. Seveda so se takoj obrnili do umorjenčevega znanca, dubravskega učitelja, ki pa ni vedel o vsej stvari ničesar. Zločinec, ki Je žrtev zvabil v zasedo, je moral dobro poznati razmere trgovca in njegovega znanca učitelja, motivi zavratnega umora pa so še popolnoma neznani. Uslužbenci umorjenega trgovca so neznanca sicer površno opisali, zasledovanje pa doslej še ni imelo nobenega uspeha. ♦ Ovomaltina na ljubljanskem velesejmu. Ovomaltina je po okusu splošna znana, manj pa so znane njene sestavine in prednosti. Obiščite zaradi tega njen paviljon na velesejmu ter se tam seznanite z njenimi veliki prednostmi. Ovamal-tlno radi vživajo otroci in odrasli. Deca, ker jo smatra za slaščico, odrasli pa zaradi tega, ker vedo, da ima poleg izvrstnega okusa tudi blagodejne učinike na človeški organizem, ker krepi im zvišuje njegovo delovno in odporno moč. Zaradi tega se uporablja povsod im vedno, kadar je treba okrepiti organizem. V vseh letnih časih se uživa kot topla in hladma pijača ter predstavlja najboljši zajtrk ali malico, ker tudi v malih količinah daje telesu mnogo hranilnih snovi. Če obiščete ljubljanski velesejem, ne pozabite na paviljon Ovomaltine. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah In plisira tovarna JOS. REICH. Iz Ljubljane u— vsem nacionalnim društvom ta meščanom. Drevi ob 20.32 dospe v Ljubljano na glavni kolodvor skupina izletnikov, članov združenja Franco-Yougoslave in združenja Poilus d' Orient. Izletniki prenočijo v hotelu Metropol (Miklič). Jutri si ogledajo Ljubljano in ob 10.02 nadaljujejo potovanje do Kranja. Nato se odpeljejo ob 13.05 do postaje Bled-Lesce. V soboto obiščejo Bohinj in izvir Savice. V ponedeljek zapuste našo domovino pri Jesenicah. Ekakurziste vodi g. Pjer Doljka, predsednik združenja Franco-YougosJave. Odbor vojnih dobrovoljcev prosi za številno udeležbo vseh nacionalnih društev in ostalega občinstva pri sprejemu in slovesu milih francoskih gostov. u— Koncert Akademskega pevskega zbora bo ponovljen v nedeljo 10. t. m. db 16. po izredno zmižamih cenah, tako da se ga bodo mogli udeležiti tudi vsi oni, ki se sicer koncertov ne morejo udeleževati. Z letošnjim - programom slovenske narodne pesmi je žel Akademski pevski zibor povsod sijajne uspehe. Tudi naša glasbena kritika je odlično ocenila delo in prizadeva nje pevskega zbora ljubljanski akademikov, ki se ne vstrašijo nobenih žrtev in truda pri delu za ohranitev narodovih kulturnih ln glasbenih vrednot. Na koncert posebno opozarjamo naše podeželske pevske zbore in širše občinstvo, kateremu je ta koncert predvsem namenjen. Ni dvoma, da bodo tudi ta stremljenja Akademskega pevskega zbora — pokazati ljudstvo pravo, toda škoro pozabljeno narodno pesem — našla pri vseh najboljši odziv. Akademski pevski zbor bo Izvajal na tem koncertu isti program, kot ga je pel pretekli mesec v Umi ona. Predprodaja vrrt/ap-nic bo od četrtka dalje vsak dan dopoldne in popoldne pred veliko unionslko dvorano. u— III. nastop gojencev iole Glasbene Matice ob koncu šolskega leta bo v ponedeljek 11. t m. ob 18. v Filharmomični dvorani. Glavni del sporeda Izvaja mladinski zbor pod vodstvom prof. Viktorja Sonce ter mladinski orkester pod vodstvom prof. Karla Jeraja. Oba skupaj pa bosta izvajala najnovejši Adamičevi skladbi »Bajiko« in »Kresnice« za soli, zbor, govorilni zbor in orkester s skioptičnimi slikami. Na ta večer šole Glasbene Matice, ki je zadnji javni nastop ob sklepu letošnjega šolskega leta, že danes opozarjamo. — Starše in gojence šole Glasbene Matice opozarjamo, da je pouk na šoli po običajnem urniku do 38. t. m Gojenci naj redno no zrcali tudi iz prevedene besede. Vladimir Levstik je s VVojno in mirom« častno dovršil delo, ki ga |e pričei s »Hadžijem Muratom« m nadaljeval z »Ano Karenino« in z »Vstajenjem«, delo, ki nam je dalo za več generacij najboljše epične spise Leva Tolstega v najboljši slovenski obliki. Boman >Vojna in mir« je natisnila Delniška tiskarna z lepo čitljivimi črkami in na dobrem pajpirjo. — Operna produkcija Operna šola konservatorija, ki jo vodi ga. Cirila Skerlj-Medvedova, je v torek zvečer priredila v dramskem gledališču v Ljubljani b svojimi uoenci solisti, zborovskimi oev ci m baletom operno produkcijo, pri kateri sta kot klavirska spremljevalca sodelovala kapelnika fKZ- Neffat in Čvara. Drama je bila do vrha polna, treba je bilo pristaviti celo pomožne sadeže; dokaz živega zanimanja naše pob loke za razvoj opernega naraščaja. Enoetnost dokaj obsežnega programa produkcije so opadile lireke in linako-dra matične slike iz najoriljubljen ejših oper svetovnega repertoarja, kamor bi lahko uvrstili tudi R. Korsakova enodejanko »Mozart in Salieri«. Nii2 bi ne škodilo v bodoče na odru kaj živahnosti, veselja, groteski itd. in radi bi pozdravili tudi kakšno drobtino iz domače ali jugoslovanske scenično-glasbene zaloge. Prožni in m vse novo navdušeni naraščaj tri se s pridom lotil tudi mo<$2>rnej3ih stvari. Produkcijo je odlikovala resnost imetni-ške^a hotenja tako od strani voditeljice operne gole g. Cirile SkerlJ-Medvedove, ka- kor tudi s strani vseh njenih gojencev, brez izjeme. V prologu iz Leoncavallove opere »Glu-mefi« ee je predstavil Švigelj Cveto, R. Kor-sakova dve dramatični sceni v enem dejanju »Mozart in Salieri« sta podala Drmota Anton in Petrovčič Tone, v I. in III. sliki »Aide« Verdija smo slišali Korenčan Štefko, Štrukelj-Verbič Mileno, Draga Burgerja, Pe-trovčiča Toneta, ženski pevski zbor in videli tudi štiričlanski komeervatorijski balet, sceno Micaele iz III. dejanja opere Carmrn je zapela Tratnik Štefanija. IV. dejanje Tra-viate so nam pokazali Iglič J sika, Drmota Anton, Pianecka Zoran in Vida Rudoll, zadnjo točko, 1. sliko iz >Fausta«, pa sta izpolnila Burger Drago in Petrovčič Tone. V rokah svoje voditeljice so postali vsi ti, nam že bolj, ali manj znani pevci tudi premišljeni igralci, ki so vs?bino svojih vlog močno doumeli in v visoki meri izčrpali. Le prepogosto zanemarja, ali šablonizira sce-nični pevec igralsko plat svoje vloge na račun pevske. V operni šoli ge. Cirile Škerlj-Medvedove se zgrinjata obe plasti v gladko izklesano enoto, kar je morda najodličnej-ša stran operno-vzeojme nuMode gospe pedagoginje. Vse slike so bile do potankosti skrbno izdelane. Kazale so samoniklo režijsko znanje, podčrtavale eo vb?, kar bi moglo dvigniti podano snov, igralski nivo sodelujočih je bil neverjetno visok, tako podane stvari, kakor eo bile včeraj, bi delal« čast tudi izvamšolskemu odru. Ako bi hoteli postaviti tem mladim, ambicioznim ljudem, ki so se predstavili včeraj, pa že prej večkrat, horoskop in jim prerokovati njihovo operno pevsko bodočnost, tedaj bi — presenečenja pri doraščajočib ljudeh niso, kajpada, izključena — rekli; Cve- to Švigeli je tako mnogostranski, da bo prav lahko prenesel morebitno razočaranje na opernih deskah, ako bi bile njegov zaželjeni cilj, česar pa ne verjamem; Drmota Anton bo s svojim prijetnim, lepo harvanim, dokaj izdatnim glasom in svojo visoko muzikal-nostjo z Ho uporabna moč na domačem odra, Petrovčič Tone, dostojanstvena odrska figura, simpatičen, okreten pevec, bo vsikdar priljubljena, iskrena domača pevska sila, Burger Drago zaradi premajhne izdatnosti in tipične barve svojega glasu ne bo mogel mnogo višje, kakor je prišel do danee in ga bo oder najbrž razočaral, Pianecki Zoran s? je premalo oglasil, da bi ga mogel presoditi, Korenčan Štefka je odlična pevka; želim jj, da se telesno okrepi in nekoliko razkosati ; na njeno opemo-pevsko bodočnost bi se izplačalo kaj staviti, Štrukelj-Verbič Milena je zastavna dama, zelo muzikalna, na odru že preizkušena, mislim pa, da ji bo oder la priložnostno prijetno razvedrilo, Tratnik Štefanija je imela včeran najkrep-kejši uspeh, vendar je še mnogo dela prjd njo, toda resna volja in 6rečna pevska nadarjenost jo bosta privedli višje in višjij, Iglič Jelka vztrajna, energična, močno nadarjena pevka, za sedaj še nekoliko t?lesno šibka, a mnogo obetajoča, zlasti v partijah, kakor je bila n. pr. njena Violeta. Morda io bomo na odrj z veseljem pozdravljali. 0 Vidi Rudolf, kakor o Pianeckem, glede včerajšnjega nastopa v neznatni vlogi ne morem izreči sodbe. Vsi ti pevci so glasbeno izvrstno šolani, kažejo lepo izoblikovano glasovno kulturo, zelo mnogo igralske inteligence in se tako voditeljica operne šole. ga. Cirila Škerlj-Medvedova. kakor tudi konservatorij lahko ponašata z njimi. —4. Kjer v rabi Doramad — tam krasnih zob zaklad! Sborantac/ zobna krema s čudodelni-mi žarki radija. obiskujejo pouk. — £L operna produkcija državnega konservatorija bo v torek 14. t m zvečer ob 20. v dramskem gledališč«. u— J. A. S. O. Predsedstvo akademske organizacije vabi svoje člane, da se udeleže pogTeba preminilega tovariša g. Borisa žirovnifca danes ob 17. iz Knafljeva ulice. u— Jadranašl* Danes ob pol IT. se itoe- remo v društveni čitalnici, odkoder odide-mo na pogreb tov. Borisa 2irovnika. Odbor. u— Jadra novci! Ja-iramovke! V petek 8. t m. ob 20. bo predaval v drnStvemi čitalnici g. dr. Cepuder: Naloge mladine pTi nacionalnodržavnem delu. Po predavanju debata Pridite visi in točno! u— Vsi člani Mornarske sekcije k. o. JS se počivajo na važen člansfci sestanek drevi ob 20. v restavraciji »žestleic. Uue-ležba dolžnost! Lstotaan izredna seja odbora ob IS. im naj ji prisostvujejo vsd bormEki. u— Akcijf*d odbor za pomoč gladqjoflm rudarjem izreka toplo zahvalo vsem ljubljanskim rodbinam, ki so na njegovo prošnjo, objavljeno v »Jutru-«, nudile Trboveljskim slavčkom prenočišče o prHEfci njihovega stotega koncerta. u— Tujsko-prometna razstava v Frea-čiškanskj ulioi odprta od 11. do t3. ure. Brez vstopnine. u— Društvo »Tabor«. Drevi bo na Sbn-skem sestanka govoril tov. Milko Strip o smernicah našega dela. Važne dmštvene zadeve. Pridite! u— Evgenija KaJs-Arrowa, pevka svetovnega slovesa in neaiadkriljivega % poje danes v romantičnem filmu »Ljubav-ne noči na Hawajn«. FMim, v katerem nastopata tudi Werner Ftitterer in Carf 3» Vogt, nas za kratek čas pelje v raz&ošja hotela »Siplendid« v Niči. Tu nam po/kaže, kako spretno in rafinirano znajo propad1« veličine loviti bogate ženine za pvoje hčerke. Iz Niče nas pelje v Alžir. odtod pa f razkošno naravo na otok Južnega morja, med domačine, ki baš slavijo svoj prazniik, nato pa v Pariz, med glašbene veličitK, zbrane v koncertni dvorani »Pleyel«. Film se odlikuje po lepem petju in svojevrstnfa melodijah. u— Nov izum za dviganje avtomobilov In drugih težkih tovorov bomo videli v petek ob 9. na Vilharjevi cesti pri cartnar-niči, ko bo naša tvrdka Viktor Bohinec predvajala dovo dvigalo »Titan«. Z njim lahko samo en človek dvigne prevrnjen najtežji avtomobil tn ga potegne tudi čez strmo pobočje navzgor spet na cesto, prav tako pa tudi iztirjen in prevrnjen vagon. S tem dvigalom lahko spet postavimo prevrnjen kozolec in izrujemo največja drevo, zato je pa dvigalo posebno potrebno naši lesni industriji za ruvanje štorov posekanih dreves. Posebna prednost tega dvigala pred drugimi je ta, da ga lahka popolnoma trdno zasidramo v vsako zemljo, kakor tudi v kamenje in cestni tiak, še prav posebne koristi pa novo dvigalo prinaša stavbenikom in gasilcem, ki se ga z največjim uspehom poslužujejo že ▼ drugih državah. u— Javno žrebanje srečoJova BeJo-modrj knjižnice pod vodstvom notarja g. Piei-vveissa se bo vršilo 14. t. m ob 17. v rt-starvaciji »Zvezdi«. Vljudno opozarjamo vse, ki imajo v rokah neplačane srečke, da nam pravočasno pošljejo naikazila, ker se bodo izročili dobitki le na one srečke, ki bodo plačane najkasneje do 17. ure 14. t, m. Neplačane nevrnjene srefike zaipadvjo kot neveljavne. Iz Maribora a— Cercle francais. V ned&ljo 10. t m. ua obiskal gospod G. Bemčrand, novi irar>-ooski konzul v Ljubljani, prvič naše mesto. Na čast odkčnemu gostu bo priredil francoski krožek istega dne ob 20. v Vesri sprejemni večer z glasbenimi točkami, recitacijo, žaloi-gro in čajanko. Odbor v&oi, vse člane društva io širše kroge občinstva, da pokažejo z obiskom te prireditve, kak:o dobrodošel nam je zastopnik prijateljskega naroda in kako topla čuvstva hvaležnosti gojimo napram Franciji. V ponedeljek 1L t m. bo prisostvoval gospod konzul ob 17, v Vesni, zaključni prireditvi, otroških kur-zov. Obisk te prireditve se priporoča posebno staršem, ki želijo, da se njihovi otroci naučijo francoščine že pred vstopom v srednjo šolo. Videli bodo. kako lepi uspehi se dosežejo v tem ozira v kurah francoskega krožka. Obe prireditve sta brezplačni. a— Seja mestnega obSnsfciega Mariborski mestni svet je imel snoči sejo pod predsedstvom župana dr. LApoMa* Na seji so razpravljali o raznih tekočih zadevah ter podedili nekaj gradbenih ln vporabnih dovoljenj. Rešenih je balo tucH več drugih vprašanj glede gradbenega gibanja v Mariboru. a— SožaJje mariborske sokolske žnpe COS. Mariborska sokolska župa je imela v petek žalno sejo ob smrti dr. Jindriha Va-nička in je poslala COS sožalno brzojavko. a— Iz zdravniške službe. Ravnateljstvo OCJZD v Ljubljani je imenovalo zdravurka dr. Jožeta Sekulo za šefzdravnika mariborske ekspoziture OUZID. Na njegovo dosedanje mesto pa je imenovan zdravnik g. dr. Jurečko. a— Občni zbor orožnlškfh upokojencev. V nedeljo dne 10. t m- ob 10. predpoldne se bo vršil v restavraciji Senioa v Mariboru, Tattenbachova ulica občni zbor podružnice Društva orožniških upokojencev za dravsko banovino. Vabimo vse čiane in tudi ostale orožniške upokojence in niib vdove, da se zbora gotovo udeležijo. — Predsednik podružnice: Princi. a— Ceneno meso. Danes se bo prodajalo na stojnici za oporečeno meso pri mestni klavnici 150 kg svinjskega mesa po 8 Din in sicer na osebo do 2 kg. a— Češnje na trgu. Okoličani so pripeljali na včerajšnji trg. ki je bil bogato založen z razno zelenjavo in sočivjem, tudi 12 voz in večje število jerbasov češenj. Prodajali so jih liter po l do 2 Din. Radio kc liček Ljubljana, 7. junija. Danes ob 18. bo privatni docent g. dr. Božo Škerlj govoril o socialni in kriminalna antropologiji. Da se antropolog lahko praktično udej-•tvuje v socialni in kriminalni antropologiji, mora dobro obvladati nauk o podedo-vanju. Posebne naloge socialne antropologije so na primer raziskavanje šolskih otrok m kontrola njihovega telesnega razvoja, domačega in ostalega okolja, kolikor pride lahko za razvoj v pc^tev. Antropološko raziskavanje posameznih poklicnih skupin daje zanimive rezultate glede sposobnosti za. dotične poklice. Seveda tudi ni brez pomena antropologija vojaštva, kjer se po posameznih edinioah lahko prav lepo opazujejo biološke razlike, ki usposabljajo enega za to, drugega za drugo stroko. Pomen izbire se dobro vidi pri posameznih rodbinah, ki dajejo skozi več generacij vedno predstavnike istih poklicev in podobno. Sploh je pa zanimiv študij sscial" nih razlik, v kolikor so te biološko utemeljene. Da so. nam dokazujejo rodovniki, ki jih moramo skrbno sestaviti, da odkrijemo posebne sposobnosti, pa tudi razne dedne bolezni in hibe. Kriminalna antropologija se bevi zlasti z etično manj nadarjenim človekom, ki prihaja na ta ali oni način v konflikt z družbo. Da igra tud-i pri etično, odnosno socialno manj nadarjenem človeku dednost posebno važno vlogo, ni nobenega dvoma. Danes vemo, da Č. Lombroso v svojem nauku, da se izraža zločinec tudi po določnih telesnih lastnostih, v marsičem ni imel prav; vemo tudi, da ustreza določeni duševni določena telesna konstiturija. O tem smo culi v zadnjem predavanju. Duševno zaostal človek je navadno tudi telesno slabo razvit, zaostaja za povprečkom ali gs. v nekaterih primerih tako zelo presega., de se tudi v tem izraža nenormalnost. Vsekakor moremo — upoštevaje nauk o dednosti in konstituc;jah — govoriti o »rojenem« zločincu. Socialna manjnadarie-nost se izraža seveda na najrazličnejše na-#ne. Kot posebno etično hibo moremo v tej zvezi omeniti tudi samomor. Iz Celja a— Seja mestnega občinskega sveta, ki k bila določena na petek 8. t m., je preložena na petek 15. t m. oib IS e— Težka nesreča na Bregu. V torek dopoldne je pripeljal 45!etni posestnik Anten Napotnik iz Buč vino v sostilno gosp. Natka pri kapucinskem mostu na Brejru. Ko je razkladal sod, mu je spodrsnilo. Sod se >e zvalil na Napotnika in mu zlomil levo nogo. Ponesrečenca so takoj rrepeliali v bolnišnico e— Samomor. V torek okrog 7. zjutraj se ie obesil v vojašnici kralja Aleksandra 2L'letni redov 39. i\ p. Ivan Uran, posestnikov srn iz Ribnice na Pohorju. Truplo so prepeljali v Ribnico. Vzrok samomora ni znan. očividno pa je Uran izvršil obupno letanje v hipni duševni zmedenosti. e— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 zvočni velefilm »Greh gospe Glaudetove« invest. 70.50—71, 7s/» Blair 54 do 54.25, 8°/» Blair 59—59.75, 7*/aDrž. hip. banka 66.50 dem, 6°/« begluške 54—54.50; delnice: PAB 215—216, Šečerana Osiiek 150 U.L, Trbovlje 90 bL Beograd. Vojna škoda 30.50. 305 zaklj., 7% invest. 7110, 71 zaklj., 4°/« agrarne 37 do 38, 6*/o begluške 54—54.25, 8°/o Blair 61 zaklj., 7°/o Blair 54 zaklj., 7°/e Drž. hip. banka 66—67.50. Nar. banka 4065 zaklj, PAB 215, 214 zaklj, Dunaj: Dunav-Sava-Jadran 11.25, Državno železnice 14.45, Trboveljska 9.30, Alpinar Mont. 10.22. Blagovna tržišča JSITO + Ljubljanska borza (6. L m.) Tendenc« za žito nestalna. Nudijo se (vsi za sloveo-sko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšenica (po mlevski tarifi): baška 79-80 kg po 182.50—185, baška, 80 kg, po 135—187.50; koruza (po mlevski tarifi): popolnoma salaa e kakovostno garancijo za maj 135—137.50; moka: baška »0< po 285—290, banatska 292.50—295. + Novosadska blagovna borza (6. L m.)« Tendenca mirna. Promet je bil srednji, pšenica: baška okolica Novi Sad. srednjeba-ška, gornjebaška in slavonska 115—117.50; baška okolica Sombor 112.50—115; baška potiska 117.50—125; sreiuska in gornjeba-natska 112.50—115; baška ladja Begej 120 do 122.50. Oves: baški, sremski. banatski in slavonski 95—97.50. Turščica: baška in sremska 82—84; baška okolica Sombor 83—85; banatska 80—82; sremska, pariteta šid 84—86; baška, ladja Begej 83—85; baška ladja Tisa in Dunav 84—86. Moka: baška in banatska »Ogc in >0gg< 190—210; »2« 170—190; »5< 150 do 170; »6c 130—150; »7« 105—115; »8« 100 do 105; slavonska »Og« in j>0gg« 190—200; »2« 170—180; >5« 150—160; *6« 130—140; »7« 105—115; »8« 100—105. Otrobi: baški in sremski 90—95; banatski 87.50—92.50; baški ladja 100—102.50. Fižol: baški in sremski 130—132. + BudimpeSfansk« terminska borza (6. 1 m.). Tendenca slabe. Promet živahen. Pšenica: za junij 12.90—12.92. za okt. 15.67 do 15.70; kornsa: za julij 11.29—11.30, za avg. 12.63—12.64. ŽIVINA + Ljubljanski živinski sejem. Na včerajšnji živinski sejem je bilo prignanih 59 volov. 43 krav. 23 telet. 380 prašičkov za rejo in 128 konj; prodanih oa ie bilo 41 volov. 32 krav, 14 telet. 300 prašičkov in 23 lrraj. Cene rolom so se dvignile za 50 par ori kg. Za kg žive tež* notiraio: voli I. vrste 4.50 do 5 Din. II. vrste 4 do 4.50. HI. vnete 3 do 4, kravo debele 2.5o do 3. klobasarice 1.50 do 2.50, teleta 5 do 6 Din. PRAVKAR IZIfiLA ŠTEVILKA ILUSTRIRANE TEDENSKE REVTJ1B »ŽIVLJENJE IN SVET" PRIOBCUJE NASLEDNJE ZANIMIVOST! Slik« na ovitku: JADRALNA LETALKA Naslovna slika: H. MEMLING: SREDNJEVEŠKI MEŠČAN ARHITEKTI V ŽIVALSTVU (Instinktivno delo po fizikalnih zakonih) — Dr. B r-nest Turk: JUGOSLOVANSKI DOBRO VOLJČI V SVETOVNI VOJNI (3) — LADJE RASTEJO (nj) — VOJNA, NAŠA MATI (A. D.) — IZVOR KOŽNEGA BARVILA — SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA — Rudolf Kresal: MIMO CVETOČE JABLANE (7) — Margita Matcbes: DIVJI PARADIŽ (21) — JUGOSLOVANSKA OPERA IZ FRANCOSKIH ROK (k) — »OTROŠKA UMRLJIVOST« V NARAVI — NAJHITREJŠA RIBA — A. Debeljak: DUZA RADOVIC: NA PUTU — ELEKTRIKA PROTI AVTOMOBILOM — NEZGORLJIV LES — PREDAVANJA O HELENSTVU (D) — OCE BOLGARSKE TELOVADBE (J. M.) — ORJAŠKE IN PRITLIKAVE MUMIJE — AMADEJ VIH, PRVI VOJVODA SA-VOJSKI (k) — NOVE PUBLIKACIJE — ČLOVEK IN DOM (Stekleni izdelki) — ŠAH — (Aljehin, mislec šaha) — ZA MISLECE GLAVE — IVERI — Na platnicah: HUMOR (Adamson )— MISLI O ZAKONU (L. S.) Priloga: Dr. VlaiTrarner: KUGA NA SLOVENSKEM »ŽIVLJENJE IN SVET« se naroča pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, ter stane na leto (dve knjigi) 80 Din, za pol leta (ena knjiga) 40 Din, za četrt teta 20 Din, Posamezni zvezki se dobivajo po 2 Din. TELEFON St.: 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Iz najnovejSega francoskega živalskega vrta Razčlenitev urana - 93« element - Stari sen postaja resnica Podgana doji mlade mačke V najrevnejši četrti Benetk so te dni ljudje opazili, da je neka mačka skotila dva mladiča. Rodi tel jica pa ni bila kdo ve kaj skrbna mati in je rajši pohajala kakor da bi skrbela za potomstvo. Ko se je nekega dne gospodinja vnrSa s trga domov, je našla v svoje začudenje v zaboju, kjer sta dremali mladi mački namestil dveh — tri živali. Tretja je bila je-klenosive barve in kar nekam zabuhla. Gospodinj« je debelo pogledala, ko je spoznala, d« je to bitje — velika podgana! Mladi mački m podgano »o nato nesK iz hiše in ko so vse tri ležale na soncu, so ljudje videli, da podgana doji mladi inačici. Dillinger mrtev? Iz New Yorka poročajo, da so nekateri ameriški detektivi prepričani, da ameriškega bandita Dillingerja ni več med živima. Baje je podlegel ranam, ki jih je dobil v spopadih, ko so ga zalotili v St Paulu in VVisconsinu. Dillinger je od tem odšel v Illinois in je zahteval od nekega zdravnika. naj ga obveže. Ta zdravnik je izjavil policistom da so bile banditove rane absolutne smrtne. Tudi šef otkaSke poBoije Purvis sodi, da Je Dtftoger mrtev. opogmnSa lepe Parižanke, da so se pokazale pri konjskih dirkah v Chantniyj« T krasnih poletnih toaletah T rimski akademiji znanosti je poročal f«iv Corbino o dalekosežnem odkritju italijanskega fizika in profesorja na rimskem vseučilišču Fermija. Njegovi poskusi odpirajo nova pota v problem spreminjanja materije. Prof. Fermi je eksperimentiral z razčle-ajsfanjam atomov težkih prvin. Pri tem xau je uspelo s pomočjo tako zvanega nev- trona pri 45 od 65 prvin, ki jih je raziskoval, povzročiti umetno radioaktivnost. Med temi prvinami so bile tudi najtežje, ki so se doslej upirale vsaki razčlenitvi Posebno uran, ki je zadnji v vrsti prvin, je dal pozitiven rezultat, tako da lahko sklepamo na tvorbo nove kemične prvine, ki bi med elementi zavzemala 93. mesto in ki bi stala izven vrste prvin, kakršne nahajamo na zemlji. Fermijevi poskusi so nad vse važni, ker osvetljujejo skrivnost sestave atomskega jedra in ker nudijo nove možnosti za presna vi j an je materije v energijo. Ce to uspe, bo človek imel neposredno oblast nad najbolj redkimi prvinami in bo razpolagal pred vsem z neomejenimi viri energije, kar je, kakor mano, sen vse moderne naravoslovne znanosti in tehnike. Fermijevi poskusi pa še niso zaključeni. Kot je CloveSbvo mMilo, odkrilo, delalo, čutilo ki izumevalo, je zapisano v knjigah. In kdor je našel skrivnost življenja, jo najde tudi v njih ter si jo prilasti. — (Carlyle.). ★ Sta dve vrsti knj!g: takšne, ki stopnjujejo v človeku veselje do življenja in ko-pnnenje po dobrem, ter takšne, ki tega ne delajo. Prve so dobre, druge slabe, pa naj si bodo v posameznostih še tako izvrstne in genialne. (Bjornson.) * Ogenj pri Bat'i v Zlinu škoda nI pokrita z zavarovalnino Kakor smo že kratiko poročali, je nastal v nedeljo zjutraj v kemični tvornici Bat'e pri Zlinu ogenj, ki je popolnoma uničil skladišče kemikalij. Gmotne škode je nad deset milijonov čeških kron in ni krita z zavarovalnino. Požar je bil ogTomen. Gasilo je 39 gasilskih čet, vendar brez uspeha, šele čez tri ur«! se je posrečilo udušiti plamene, toda tedaj je že bilo prepozno, kajti poslopje je pogorelo do tal. Ogenj je napravil ogromno škodo, ki jo bodo le težko popravili- Kemikalije, ki so bile v skladišču, ka-jnor je nekdo po neprevidnosti vrgel ogorek tleče cigarete, so bile namreč inozemskega izvora in bo treba nekaj časa počakati, da jih nadomestijo, dotlej pa bo 2000 delavcev brez dela. Ogenj je izbruhnil ob pol osmih zjutraj. Gorljive kemikalije so začele eksplodirati Gospodje! Moderni vzorci blaga za letne obleke •o dospeli. Najugodnejši nakup oblek po meri je in ostane pri Drago Schwab, Ljubljana Cosyns vzleti v stratosfero in so sikale proti nebu v podobi mogočnih ognjenih stebrov. S telefoniranjem na vse strani se je sicer posrečilo priklicati vse bližnje gasilske čete. Dve lokomotivi na postaji zlinske tvornice sta z neprestanim piskanjem klicali na pomoč. Letala, ki so bila namenjena k letalskim tekmam v Pragi, so morala ostati doma. Krožila so nad gorečim objektom, katerega streha se je kmalu truščema sesula v ognjeno žrelo. Med gašenjem se je primerila še ta neprijetnost, da so gasilci brizgali vodo v kemikalike, kar je povzročalo še večje eksplozije. Ko je bilo že prepozno, so jeli go-rišče zasipati s peskom, kar je pomagalo. Pokojni Tomaš Bat'a je bil velik nasprotnik zavarovanja proti požaru. Zastopal je naziranje. da je treba s pazljivostjo preprečevati, ogenj ter imeti vedno pripravljeno gasilsko moštvo. Nekoč je dal povelje: »Pri meni ne sme goreti!« In res se je ognjeni element leta in desetletja ogibal njegovih objektov, boljše povedano: Bat'ovi gasilci so v vsakem primeru takoj udušili ogenj. Za mlahavo in brezglavo obnašanje pri požaru je določil Bat'a visoke kazni, nasprotno pa so prejemali tisti, ki so pokazali prisotnost duha in pogum, lepe nagrade. Bat'a je tako vzgojil svoje delavce, da so v trenutku ognja vedno vedeli, kako je treba ravnati, da ne nastane katastrofa. Nekoč pa je le izbruhnil ogeni v strojarni. Bat'a se je trenutkoma pojavil na pozorišču in je začel dajati nasvete, kaj je treba storiti. Poveljnik gasilcev pa se je tedaj razkoračil in nahrulil tvorničarja: »Gospod šef, tvornica je vaša, ogenj pa naša reč!« Bat'a se je odstranil in ogenj je bil kmalu pogašen. Fizfk Max Cosvns, sotrudnik prof. Pic-earda, se zdaj z vso resnostjo pripravlja na polet v stratosfero. Pravijo, da bo vzletel 15. junija, start pa zavisi predvsem od vremenskih okoliščin in je mogoče, da se bo zaradi tega zavlekel. Piccard pa se medtem pripravlja, da bi s svojim naslednjim poletom v stratosfero posekal vse dosedanje višinske rekorde. Zato snuje balon, ki bo štirikrat večji od dosedanjega ter bo z lahkoto dosegel 30.000 m nad zemljo. Pred startom Avgusta PiccaTda bo startal v Detroitu učenjakov brat, Jean Piccard. Dvignil se bo Američanom na ljubo v višino 18.000 m. Na levi: sloni, ki se pod ogromnimi skalami kopajo v vodi — Na desni: igrivi severa^ medvedi Ruska Venera — kravja dekla Doma je sijala kakor kraljica, v tujini je šla nepoznana v grob V neki londonski botofinici je pred kratkim preminila ženska, ki so jo kot kravjo deklo poslali v zdravniško oskrbo, šele po njeni smrti so našli papirje, iz katerih je bilo razvidno, da gre za Vero Taberkovo, žensko, ki je bila nekoč središče zanimanja peterburške družbe. Imenovali so jo »rusko Venero« in neki garctai častnik se je zaradi nje ustrelil. Vera Taberkova je bila žena dvornega draguljarja ruskega carja. Bila je kme-tiSka hči, ki Je prišla z dežele v Peter-burg iskat dela. Njena lepota jI je kmalu pridobila roj častilcev. Toda Vera je bila kmetiška hči in je zavrnila vse gosposke snubce, ki so se ji ponujali. Vzela je za moža revnega zlatarskega pomočnika iz domače vasi, ki je delal v tedanji ruski prestolnici. Po poroki Je odpri Verin mož majhno trgovinico z dragulji ter nastavil za prodajalko svojo ženo. Njena privlačnost je kmalu rodila nepričakovane sadove. Kupcev Je balo vsak dan več, dobiček se je kopičil ln Verin mož se je preselil iz skromne prndajalne na NevsM prospekt, kjer je najel razkošne prostore. Tja so se še bolj vsipali bonvivani. Lepota prodajalčeve žene je kmalu prinesla možu naslov dvornega dobavitelja. Preprosti zakonski par iz neznane ruske vasi se Je spremenil v imo-vito dvojico, o kateri je govorilo vse me- sto. Vera Taberkova je Imela dostop t najvišjo družbo, ker je sijala kakor ne« kronana kraljica. Pri neki lepotni tekmi jr dobila zaradi opajajoče lepote naslov roške Venere, ki ji je ostal do svetovne vojne. Vera Taberkova je imeaa več dragulje? nego carica. Njen nakit so imenovali >ma-haradževo zakladnico«. Nekega dne je prišel k možu lepotice neki veliki knez in naročil niz iz 2CD najlepših biserov. Ta-berkov je iz^rotovil naročilo in ko je bS niz dovršen, ga je plačal in — obesil na vrat j>uvelirjevi ženi. To naročilo je vrglo dirag-uiljarju tri milijone ruUJjev čistega dobička! Boljgeviški prevrat je naprarvfl konea tudi temu življenju- Moža »ruske Venere« so ustrelili, Vera pa je pobegnila v inozemstvo. Zatekla se je v London, odtod p« k nekemu kmetu na deželo, kje; je pasša govedo. Tega dela je namreč bila vešča še iz svojih otroških let, ko je čirvala domače krave na paši. Vsi so vedeli, da je Rusinja, toda njenega imena m njene preteklosti m poznal nihče. Šele po smrti so odkrili, kdo je bila oseba, ki je pasla ia molzla krave. Zvesti njeni zadnji želji so Ji položili v krsto diadem, ki ga kljub stiski ni prodala in ga je do zadnjega čcrvaUfc za v grob. Francoske gimnastke Knjiga in človek Knjige so samotne kapele, ki Jih gradi človek na najvišjih in najlepših razgfledi-ščih, in sicer ne samo zavoljo razgleda, temveč tudi zato, da se v njih zfoere od raztresenosti življenja in da usmeri svojo misel tudi drugam nego v samo čutno življenje. (Feuerbach.) * Knjiga Je že čestokrat kakšnega Sorska vse življenje prosvetljevala afi točil kvarila. (Herder.) •» zasedle na mednarodnih telovadnih tekmah v Budimpešti četrto mesto. Slika jih kaže pri gimnastično-plesni produkciji na prostem Slabega ne moreš nikoli premalo Stati in dobrega nikoii preveč. Slabe knjige bo strup za razum in kvarijo duha. Da O-taš dobro, je pogoj, da slabega ne čitaS: kajti življenje je kratko, čas in sile so omejene. (Schopenhauer.) Intenzivnejša žarnica Francoski učenjak Georges Clod je imel te dni v pariški Akademiji znanosti predavanje, v katerem je odkril poslušalcem, da se mu je po tridesetletnem trudu z uporabo plinov kriptona in ksenona posrečilo povečati intenzivnost električnih žarnic za 30 odst. Oba plina se pridobivata s posebnim postopkom iz tekočega zraka. Izum francoskega učenjaka bo gotovo povzročil velik prevrat v svetilni industriji. Sonce in Prix Diane Alfred Nobel — »madžarskega" porekla Dve siroti najavljata razveljavljeni e njegove oporoke Državnik in fotograf Francoski zunanji minister Louis Barthou nima v ženevi samo senzacionalnih govorov, ampak v minutah odmora tudi fotografira, seveda za zabavo Madžarski Ust »FUgg-eUenseg-« poroča, da živita v LAppotvaru na Slovaškem dve siroti, ki sta na podlagi dokumentov šele zdaj spoznali, da sta v sorodu z izumiteljem dinamita Alfredom Nobelom. Njun pred tridesetimi leti umrli oče Je bdi bratranec dobrotnika človeštva. Praded Alfreda Nobela je v začetku minulega stoletja emigriral na švedsko, neka druga članica Nobelove rodbine pa je igrala ie za vlade Marije Terezije na Dunaju veliko ulogo, za kar jo je avstrijska cesarica povzdignila v plemenitaški stan. Oče ttprpotvarskih sirot se Je pisal Karel Nobel. Hčeri Se hranita njegovo sliko, ki kaže neko podobnost * obrazom Alfreda NobeJa. Siroti Katarina in Janka Nobelovi imata tudi soro 17. t. m. kateri je bilo blizu 1000 sokolskih pripadnikov v slavnostnih in telovadnih krojih ter velika množica ljudstva in raznih društev. Med živahnim vzklikanjem in ob-sipaniem s cvetjem je korakala povorka na pokopališče na grob prvega staroste br. Antona Počivavška, kjer je govoril starosta br. pleskovič in se spominjal njegovih velikih zaslug za sokolsko in sploh narodno stvar v Trbovljah. Spominjal se je tudi ostalih pokojnih bratov in sester, ki počivajo na tem pokopališču, ter položil venec, sokolska godiba pa je zaigrala ganljivo žalostinko. S pokopališča je odkorakala povorka skozi trg pred Sokolski dom in se tam razšla, telovadci in telovadke pa so imeli še sikužnje za popoldanski nastop. Točno Ob 15. uri so prikorakali na obsežno telovadišče vsi oddelki telovadečih in se razvrstili pred tribuno, na kateri so bili že zbrani zastopniki vojaških in civilnih oblasti ter narodnih društev. Lep je bil pogled na to impozantno množico strumnih Sokolov in Sokolic. Sokoličev tn Sokoličic. Starešina br. Pleskovič je pozdravil vse navzoče, nakar je pristopil zastopnik domačih narodnih društev br. inž. Vrbič, ki je v lepih besedah izrazil čestitke narodnih društev ter izročil dragocen trak, ki so ga poklonila društva jubilantu in ki ga je prijela na društveni prapor sestra inž. Loskotova. Ginjen se je zahvalil brat starosta zastopnikom društev za to prekrasno darilo, ki bo še tesneje povezalo vsa nacionalna društva v sikujpnem narodnem delu v srečo in dobrobit naroda. Pozdravil je še v iskrenih besedah najstarejšo zastopnico narodnih društev sestro šentjurčevo, jri je ostala še v visoki starosti zvesta svojim mladinskim idealom V imenu bana je čestital društvu sresld podnačelnik g. dr. Orožim,. v imenu celjske župe br. dr. Hrašovec, v imenu ljubljanskega Sokola I. br. Mlakar in v imenu centralnega odbora »Narodne odbrane« br. inž. Ivanovič. Vsi govorniki so iskreno čestitali društvu na krasnih trsipehih, ki jih je pokazalo društvo baš s svojimi jubilejnimi prireditvami. Po tem oficielnem delu se Je pričel telovadni nastop. Nastopilo je okrog 600 telovadečih, od teh okrog 400 domačih v raznih oddelkih. Vse vaje so bile izvajane v največje zadovoljstvo vseh navzočih. Strokovnjaki so se o vseh oddelkih izrazili kar najbolj laskavo. Nastop je nekoliko pokvarila kratka nevihta, ki pa telovadcev in tudi mnogoštevilne poublike nI spravila iz slavnostnega razpoloženja in vsi se vztrajali prav do konca. Jubilejne prireditve so pokazale, kaj zmore pravo sokolsko delo, ki se goji i ljubeznijo do ideje same in pri katerem se vsak posameznik zaveda dolžnosti, Id rru jih nalaga sokolska disciplina. Za lepd telovadni nastop gre zasluga odličnem« društvenemu vaditeljskemu zboru ta vsemu telovadečemu članstvu, ki nam garantira, da bo šla pot trboveljskega Sokola tudi v bodoče vedno navzgor. Bratom Sokolom v Trbovljah. Za seboj imamo lepe jubilejne proslave sokolskega društva Trbovlje, ki so visoko dvignile ugled našega društva. Čaka nas sedaj še druga dolžnost, da se v čim častnejšem številu udeležimo še župnega zleta v Celju 10. t. m., da še tam utrdimo svoj sloves. Pozivamo vse članstvo, posebno one, ki imajo slavnostni kroj, da se udeleže župne-ga zleta v Celju. Zbirališče v nedeljo zjutraj na kolodvoru pri prvem vlaku, ki odpelje proti Celjn ob 6.30. Sokolsko društvo Mozirje se zadnje čase lepo razviia in uspehi njegovega delovanja So zelo razveseljivi. Zdaj se že marljivo pripravlja na otvoritev Sokolskza doma, ki se bo vršila dne 22 julija. Orozarjamo s vsa društva, da se pri izberi terminov za svoie prireditve ozirajo na to proslavo. O Četrtek. 7. junija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 18: O človeku (dr B. Skerlj). — 18.30: Srbohrvaščina. — 19: Plošče po željah poslušalcem. — 19.30: Westfalija. (Rudolf Kresa!). — 20: Ga. Jur-ša igra na citre, vmee poie ženski tercet. — 21: Radio orkester. — 22: Cas, poročila. — 22.15:Premo6 z velesejma. BEOGRAD 17: Plošče. - 19.30: Lahka glasba. — 20: Simfoničen koncert. — 22: Plesna muzika. — 22.25: Orkester. — ZAGREB 12.40: Plošče. _ 17: Godalni trio. — 20: Prenos iz Beograda. — 22.15: Godba za ples. — PRAGA 20.05: Plošče. — 20.40: Violinski koncert. — 22.30: Lahka in plesna glasba. — BRNO 19.10: Pavski koncert. —' 20: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 19.15: Lahka glasba. _ 20.12: Poljske pesmi. — 22.15: Plesna glasba. — DUNAJ 12: Plošče. — 12.30: Orkester — 16.10: Plošče. — 17.15: Japonske klavirske skladbe. — 19.10: D majski simfoniki. — 22.05: Bachove klavirske in orgelske skladbe. — 22.35: Lahka in plesna muzika. — BERLIN 20: Orkestralen in klavirski koncert. _21: Berlinski festival. — 2140: Plošče. — 22,20: Plesna glasba _ K5NIGSBERG 20: Prenos iz Berlina. — 21: Bachova giasba. — 23: Plošče. - MtfHLACKER 20: Koncert iz Berlina. — 21: Zabaven program. — 23: Plesni koncert. — 24: Lahka godba orkestra. — BUDIMPEŠTA 17.30: Zborovski koncert. — 19: Flavta. — 20: Plošče. _ 21.15: Kitare. — 23: Koncert ciganske kapele. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45: Mešan glasbeni program. Iz življenja na deželi Iz Kranja r— Sreski odbor društva Rdečega križa v Kranju predvaja nepreklicno zadnjikrat samo še danes zvečer ob pol 9. uri v Narodnem domu krasen kulturni film, posnet na Balli-otokih. Ker je čisti prebitek namenjen v korist dcčječfl tedna, naprošamo cenj. publiko za čim številnejšo udeležbo. Iz Litije i— Koncert šolske mladine. Na naši osnovni šoli vodi učitelj g. Maks Pirnik mladinski pevski zbor in tamburaše. Te dni so nastopili v našem kinu »Draga«. Koncert je pokazal, da ima naš vneti in sposobni pevovodja dober pevski materijal. 80 mladih pevk in pevcev je izvajalo enoglasne, dvoglasne m triglasne zbore. Nastopili so učenci prav vseh stopenj. Nekaj točk je bilo to pot izvajanih prvič. Močno »o užgale »Štiri belokranjske šaljivke«, ki jih je napisal nalašč za Pirnikov zbor skladatelj prof. Osterc Slavko. Navzoči skladatelj je bil za svoje delo živahno pozdravljen in je prejel krasen šopek z narodno trobojnico. Temburaši so pokazali s tremi komadi prav lep napredek. Nekatere točke je spremljal na klavirju učitelj g. Pertot. Številna publika je mlade pevce in tamburaše vzhičeno aklamirala, pevovodjo pa nagradila s cvetjem. i— O našem morju in krasotah naših obmorskih krajev priredi krajevni odbor Jadranske straže predavanje s skioptičnimi slikami in to v četrtek 7. t. m. v kinu »Draga« ob 15. za šolsko mladino (podmladek), ob 20. za odrasle. Predaval bo gospod Viktor Pirnat iz Ljubljane. Vstopnine ni. Ptun J— Nesreča splavarjev. Po Dravi ie v torek prevažalo skozi Ptuj več koroških splavarjev les, namenjen v Srbijo m še dalje. Nekega splaverja je vrtinec zanesel v deročo vodo, zaradi česar splavarji niso mogli manevrirati ter je splav z vso silo treščil ob most in se razbil. Splavarti sami pa so se rešili na deskah iz valov. Na pomoč sta takoj prihiteli rečno nadzorstvo in vojaštvo. Nekaj lesa je obviselo n« ko" žicah, mnogo pa ga je šlo po Dravi. Iz Ljutomera lj— Huda nesreča. Pred dnevi se Je vračala soproga tukajšnjega vrvarja gospoda Prinčiče s kolesom s sejma v Murski Soboti. Že blizu Ljutomera jo je dohitel osebni avto in zadel v kolo. Sunek je ženo vrgel s kolesa, da je omedlela. Spravili so jo v ormoško bolnico, kjer so dognali, da ima krvavitve v možganih. Repertoar DR4MA. Začetek ob 20. Četrtek, 7.: Goljemanov. Premiera. C Petek. 8.: Bratje Karamazovi. B. Sobota, 9.: Goljemanov. A. OPERA. Začetek ob 20. Četrtek. 7.: Zaprto. Petek, 8.: Katja Kabanova. Četrtek. Sobota. 9.: Poljska kri. Cene od 20 Din navzdol. Prvo dele bolgarske dramatske književnosti. odkar obstoja slovensko gledališče. 6e uprizori jutri v drami. Narodni poslanec Kasto Pustoslemšek je oskrbel prevod Kostova tridejanake komedije >Goijemanov«, ki uživa v svoji domovini izreden sloves. Naslovno vlogo kreira g. Česat, obilico zanimivih likov in značajev pa igrajo pe. Medvedova, Vida Juvanova. Gabrijelčičerva, gdčna Bol-tarjeva, ga. Nablocka in ga. Juvanova ter gg. Kralj, Lipah. Skrbinšek, Jerman, Brati-na. Plat, Jan. Opozarjamo na reprtzo Golieve komedije »Kulturna prireditev v Črni mlaki« na novem letnem gledališču v Tivoliju. Komedija, prirejena za predstavo pod milim nebom, je iimeda izvrsten uspeh ter je od začetka do konca izvrstno zabavala mnogoštevilno občinstvo. Na predstavo opozarjamo predvsem občinstvo z dežele, ki obišče ljubljanski velesejem. Eden najodlifnejših svetovnih opernih tenorjev. gospod Pavel M ari on Vlahorič, stalni gost milanske opere Scala, gostuje prvič na slovenskem odru v nedeljo 10. t. m. t gperi »Trubadur«. Tenor Pavel Marion VIa-bovič uživa povsod ogrom/en sloves ter je pravkar žel izredne uspehe tudi na državni operi na Dunaju. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo; 1. čas opazovan la. 2. stanie barometra. 1. temperatura. 4. relativna vlaga, v %. 5. smer in brzina vetra; 6. oblačnost 1—10, 7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo 6. Junija LJubljana 7. 756.9, 14.0, 78, mimo, T. 65-8». dež; Ljubljana 13, Tod.7, 13.2, 87. SSW1, 10, dež; Mariibor 7 756S, 13.0, »0, EL, MU 49.0, dež; Zagreb 7, 757.4, 13.0, 90, EL, M, 50.0, dež; Beograd 7, 755.0, 24A &0, SS, S, 2.0, dež; Sarajevo 7, 76<5.6, 21.0, 50, W2, 3, —, —; Skoplje 7, 758.6, 22.0, 60, NW1. 5, —, —; Split 7, 756.8, 22.0, 80, HNE6. 9, dež; Knmlbor 7, T5S.2, 23.0, 80, N®3, 10, 2.0, dež; Rab 7, 756.7, 1S.0, SO, S4, 7. 1.0, dež. Temperatura: Ljnbljama 16.7, 18.4; Maribor 1.2, 11.0; ZagTefo 18.0, 12.8; Beograd 31.0, 16.0: Sarajevo 2fi.O, 15.0; Skoplje 27j» 15.0; &pLit 24.0, 20.0; Kumbor —, 20.0; Rab —, 13.0. VRTNE SOLNČNIKE BELA FETTMANN Zagreb, HaMrjrkerm I. 9. frenetM Modi pr«. — Zabter.jt. <>rmpl«&ni lwima podtrebnim dokumentima predavače se Per-sonalnom otseku Uprave državnih monopola ili lično ili putem pre-poručenih pošiljki. Rok za podnošenje molbi je do 25 juna 1934 godine. Iz Opšteg odeljenja Uprave državnih monopola n Beogradu MBr. 7436 od 4 juna 1934 godine. 5461 Oglasi v „Jutru" imajo siguren uspeh1 H. G. AID USTANOVLJENO 1881 in turške preproge TRST - Fiazza dela Borsa 18 (Tergesteo) TeleSon št. 43-JO Razstavlja na ljubljanskem velesejmu Paviljon F koje št. 155-161 Preproge so od tukajšnjega sodnega izvedenca pregledane. Je med dragim dobavljal za: Grad Miramar, Grad v Devinu, Ahileion na Krfu, Cesarski grad ▼ Schonbrunnu, Dunajski dvor, Kralj, grad v Budimpešti, Grad Ma-yerling, Ces. vilo v Ischlu, Kralj, grad Gdd6115, Kralj, dvorno upravo v Bukarešti in več vojvodskih in knežjih hiš. Parobrodarsko društvo Lloyd-Cosulich, Assicurazioni Generali v Trstu, Riunione »Adriatica< v Trstu, Ladjedelnice v Trstu, Carnaru in na Reki, Anton Dreher, Trst in Dunaj, Andrew Gassner, veleindu-strijalec, grad Tržič, Banca d* Italia ~ Trstu, Baron Rotschild-Uu-naj, Banca Commerciale Italiana v Trstu itd. Hotel Brioni, Park Hotel Villach, Hotel St. Moritz, Ravnateljstvo kopališč Montecatini in glavne hotele v Berlinu, na Dunaju, v Parizu in Budimpešti. L. WdH: 15 darragfan Roman Vse to mora Glorija plačati, je pomislil Garragan, ko je z drge-čočimi usti in zmešani m pogledom poslušal pripovedovanje starega gospoda. »Pa pustiva mrtvim njihov večni pokoj,« je dejal polkovnik, ogledujoč se po drugih predmetih za razgovor. »Kaj mislite zdaj začeti, Garragan? Kakšne načrte imate? Kaj je zdaj vaš življenjski Ci-'j?« Do tega trenotka so Garraganovi živci prenašali silno breme, ki 3e pritiskalo nanje, a ta mah so se zrušili. »Maščevanje, gospod polkovnik pl. Queiss,« je rekel s tako suhim in tenkim glasom, kakor da bi umiral od žeje. »Maščevanje! Maščevanje!« »Ali, dečko moj dragi!« je do dna duše prestrašen zajecljal stari gospod. »Vprašujete me, kaj je moj življenjski cilj, gospod polkovnik. Kako naj vam odgovorim, če ne po pravici: maščevanje!« Vstal je in napravil nekaj korakov po sob' »Sami ne veste, kaj govorite, Garragan.« »Natanko vem, gospod polkovnik.« Stopil je k njemu in obstal pred njim. »Maščevanje mora biti, polkovnik Queiss. Pravica se mora izenačiti, kakor med narodi, tako med ljudmi. To so večni zakoni, močnejši od vsega, kar obstoji na svetu. Maščevanje mora biti! Pazen če mi vzamete kri iz žil.« »Razburjeni ste, Garragan. Razumem vas, a vendar je treba, da ohranite hladno kri. Ne govorite tako, ne mislite tako, zaklinjam vas.« »Ali veste, kaj pomena, biti deset let zaprt, polkovnik Oueiss? Ali veste, kaj pomeni, živeti od enaintridesetega do enamštiridesetega leta svojega življenja brez svobode, biti brezzavetna stvar, žival, da, slabši od živali? Ne, tega ne morete razumeti Tega ne more nihče razumeti, kdor ni sam izkusil. Povem vam, polkovnik Oueiss: človek človeka ne sme zapirati! Nai hudodelce uskopijo ali ohromijo ali zastrupijo, a zapirati jih ne bi smeh. Hudodelca sme človek vzeti življenje, svobode pa ne!« Polkovnik je proseče iztegnil roke proti njemu. »•Pomirite se. Garragan. Ne smete se strmoglaviti v novo nesrečo! Ne lotite se ničesar, kar bi vas utegnilo spet privesti v ječo.« Garragan se je zasmejal. ».Ne skrbite, gospod polkovnik. V ječo ne pojdem več. Na to vam dam besedo.« Stari gospod je pobesil roke. »-Mislite na svojega očeta, Garragan.« »Saj mislim nanj. polkovnik Oueiss. Že nekai ur ne mislim na nič drugega kakor na očeta, ln zato mora biti maščevanje.« »Srce mi trgate,« ie tiho rekel polkovnik in pobesil glavo. Garragan se je zbudil. »Ne zamerite, gospod polkovnik. Moji živci so v strašnem stanja. Človek govori stvari, ki jih ne more zagovarjati. Prosim vas, imejte z menoj potrpljenje.« »Ni vam treba prositi, dragi fant. Predobro razumem vse to, čeprav sem že starec, ki nimam več česa iskati na tem svetu. A verjemite mi, Garragan: nihče ne more z glavo skozi zid. Izkušnja vsega mojega življenja me je naučila, da ne. Nu, in če si je človek potolkel glavo ob takem prekletem zidu, naj bd stisnil zobe in pomislil takisto, kakor sem zmerom jaz mislil s svojimi omejenimi vojaškimi možgani: Drži jezik za zobmi in služi!« Garragan je ustrežljivo pritrdil in spet sedel za mizo. »Kaj dela Ana, gospod polkovnik?« je vprašal, da bi dal pogovoru drugo smer. »Ana je na Holsteinskem v nekem zavodu.« Garragan se je ustrašil. »V zavodu?« »Kot oskrbnica. Častniška hči, ki nima nič pod palcem, se mora nečesa lotiti. Dandanes je življenje trda reč.« Moja krivda, je pomislil Garragan, spomnivši se časov, ko je ljubH Ano. Mnogo let je cvela ta ljubezen, tiha, skromna, brez velikih besed in brez obljub, a vsem se je zdelo samoumevno, da bosta Ana pl. Que:ssova in Garragan prej ali slej zelo srečna dvojica. Potlej je pa stopila v Garraganovo življenje Glorija ter odrin:la Ano Queissovo v senco. Kjer je bila Glorija, je izginjala vsaka druga. Brez obotavljanja si zapustil vse in z vihrajooo zastavo prešel k sovražniku. »Dobro si je izbrala.« je nadaljeval polkovnik, ne pazeč na gostovo zamišljenost. »Mir in pokoj in tisto bore, kar človek poje, moj Bog, več. pa dandanes ne smemo terjati od življenja.« S hodnika so se začuli urni koraki. Vrata so se odprla, in mlado dekle je stopilo v sobo, rekoč: »Dober večer, papa.« Garragan je skočil pokoncu in presenečen vzkliknil: »Ana!« Polkovnik in dekle sta se nasmehnila, »I kje, dečko, to je Nikolina.« »Ne zamerite. Nikolina.« je malce osramočen rekel Garra-gan in ji podal roko. »Bog mi je priča, da vas ne bi bil spoznal. Tako majhno dekletce vas imam zapisano v spominu.« PRIPOROČA CENJ. OBČINSTVU LEP SENČNAT VRT Z NOVO MODERNO UREJENO VERAN- DO. RESTAVRACIJA ..PRI SESTICI" PRIZNANO DOBRA VINA IN VEDNO SVEŽE PIVO OB VSAKEM ČASU SVEŽA, GORKA IN MRZLA JEDILA V POLJUBNI IZBIRI NA RAZPO- LAGO! Zaslužek Beseda J Din. davek 2 Din. na šllro ali dajanje aa Slova > Din. Najmanjši rnesek 11 Din. Stavbeniki! GiJak bi vilo v Mariboru v »eni (io 300.000 Dia. — JFUčaj:i 300.000 Dia t go-toviai, z» 300.000 Din pa bi izrodila posestvo, obstoječe iz stanovanjeke hiše, gt«podajskeg» poelopja in 30 ha go^da, 10 minut od kolodvora na gi-ivni progi Celj«—Maribor. On j. ponudbe »a ogi«u=ni oddelek »Jutra« pod »Lep dom 5934*. 16548-3 Trgovskf zastopnik dobro uvoden r Beogradu. Srbiji, Ba£ki io Banatu, išoe jaatopetva serioznih form — mogoče trikotaže Itd. — W«ies Makeo, Beograd, Kneginje Ljubice »1. št. 3(1. 15570-8 mamu Seseda 1 Din. davek 2 Din. ■a fillro ali dajanje na atovs 5 Dm. Najmanjši smesek 11 Din Pisarniško moč vajeno botels&e strok« — perffk too v strojepisju, obvladujočo slov., ttemški ia srfcobrv. jezik, sprejeme hotel v Letoviščarskem kraju « 25. junijem, z* dobo 2 s><*e-oev. Pleča po dogov-jru. Ponodbe n epri-č-evaii protiiiobnaz.be ta prakse ter siiko je poslati aa oglasni oddelek Jutra pod >Hote!eka pisarna«. 15530-1 Pletilja M strojevima br. 10. sa noppe« «.pajatima. toaži »e. Befektir« ee ie&ijučd-vo a« prvovrsnu ačn sa dobrim ete-ojeiima. Predstaviti ee se ta nzorcima n petai posli je 3 sata. hotei Slon kod Dlim«iin. Provincija*!-ke neka direktno šalju po-cude s« tuzorcima ne 011-jcann, Zagreb. Boškovičpva alica 44." 15646-1 Šiviljo za vse dobro izurjeno sprejmem m dom. — Cesta 7 Rožno Aolijvo 39. 15562-1 Trg. pomočnika popolnoma iizv-efbanega v mešani in semenski trgovini, ka je tudi porab! ji v ▼ eklodiščn. sprejme tvrdka M. Berdajs v Mariboru 15488-1 Slugo *a t a 6 j o hišo, voščega vseh del, iščemo proti mesečni plaži 300 Din, brani in stanovanju ter slttibeDi obleki. Pogoj j« umnje nemščine. — Ponudbe, odnosno poirve se pri gosp. Drofeniko, Bogenšpenk — Šmartno pri Litiji. 16542-1 Besed« SO paru davek i Din za šllro aJl da ianje naslov« 3Din. Naj manjši n>nwt 13 Din Brezplačno bi opravljala mesto hišnice, proti stanovanju. Ponodbe na oglas, oddel-ei »Jutra« pod šifro »Hišnica«. 15560-3 Absolventinja driavne dvoranredme trg. šole v Ljubljani, prosi ta kakršnokoli Dameščenje. — P-oi ee pisarniških jre pripravi jena opravljati (mti droga 4eW Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Minljiva 900». 15567-2 Plačilni natakar S5 let star, kar«je zmo-iea, išče stalno namešče-nje. Event. gre tudi na sezono. Ponudbe na ogl. oddolek »Jutra« pod Šifro »Zmožen«. 15604-2 Primerno službo iščem. Položim kavcijo »ia posodim do 20.000 Din. — Poeudbe n« oglasni oddelek »Jutra« v Celja ppd znsčio »S.uiba«. 15509-2 Avto, moto \Beseda 1 Din. davek 2 Din za ttfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dtn. Poltovorni avto »Ford«, StkioSindoreki, 40 HP. 500 kg nosilnosti, dobro ohranjen, o-godno naprodaj. Ponodbe na postni predal it, 84, Ljubljana. 15312-10 Osojni avto »Stever«, dobro ohranjen. Seetsedeieo, io tovorni avto »Ford« ter motorno kolo e prikolico »Indiian« proda poceni mlekarn« Bern-ba.rd v Mariboru. 15136-10 BSA 500 cm' OH V e prikolico, modei 82 v i»jbo4jšem stanju naprodaj na Ljubljanskem velesejmu. paviljon G 162. 15568-10 Lhiba Jurkovid: LDcstrtral V. KasH 106 Prvi so prišli na skupščino stari ded slon Tim, tetka zebra Kleopatra, teta žirafa Ksantipa, za temi stric Lev, stric Leopard, stric Tiger z gospo soprogo, noj Jon z vsemi svojimi l>rati, in nazadnje, kako-pak — stric Sivec Kupim Beseda 1 Din davek % Din za šifro aU dajanje na slova 5 Din. Najmanjš) znesek Dtn. 2 rabljeni gumi v dobrem stanju, za Rena uit avtomobil, 775 X 146 Voiet., kopi K. C e r * r, ključavničar, B a d e č e — Zidani »ost. 15489-7 Čistega celuloida večjo količino odpadkov (ne filmske odpadke) rabimo. — Ceno is količino sporočiti na Aioma Com-panv d. x «. s^ Ljubljana 16577-7 Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova s Din. Najmanjši enesek 17 Dtn. Enonadstropno vilo i večjim vrtom, knasen stavba nova in [orna, prodam t Celja. Po želji Budim posojil«. Ponudbe na podiruž. Jutra v Celja pod značko »Novost«. 16561-20 Dvostanovanj. hišo novo, x vrtom in elektriko, poj are od Celja pri driavOB cesti, davka prost«, prodam za 60.000 Din. Na strani go®d, na drugi potok za kopanj«. Idealno ta ttpokojeD«*. — Weber, Smarjeia-Ceilje. 15411-20 Hiša t nekaj lemijišča in leprm sadovnjakom naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelka »Joti««. 05588-20 U' K*; Beseda 1 Dtn. davek 2 Din za šifro alt dajanje na 9iov8 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dtn Otroške vozičke ta kolesa kopit« poceni itn tod* oa obroke pri S. S e b o I j & drug, VoSajakova alica 4. 84-6 Zelo pccenl se oblečete pri Preskertu v Ljubljani, Sv. Petr« ©s- eU. it. 14. 133-6 Aparat za sušenje las električen, ta 160 *oH, skoraj popolnoma nov, telo ugodno prodam. Poiive 9« v ogl. oddelku »Jutra«, šelenburgova al. 15536-6 Lastniki vina! Vinske »teriliiatorje »a ohraniteT dobrega okus« vina, pooeni prodaja »Sehoetaklo«, Ljubljan« — Kome nekega niiea it. 20. 15524 6 Rabljena kolesa s pnevmatiko, poceni proda A. Goree, Ljubljana. TjtJot« 19. 13519-6 Železniških tračnic večjo množino proda Mihael Kaviič, SSka, Ljubljana TU — telefon 22-97. 15479-6 Zelo poceni prodam 12 km goedne proge, od 9 kg po metru z drobnim materljalom. Informacije daje M. Cero-vlna, Zagreb, poštni Dret. 278. 13355-6 Posnemalnike ročni pogon, nuni*« rabljene in »Alfa« kotlje pooeoi proda mlekarna Bembard v Mariboru. 15127-6 Medene karnise pleteno ®ibe!ko. novo pi-rotsko In pubara preprogo ugodno proda Kr»lj. Cesta v Roino dolino 36. 15561-6 Pisalno mizo skoraj bovo. vsled pomanjkanja prostora ugodno prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 15595-6 Nov lestenec na 4 žarnice, s svilenim senčnikom prodam. Poizve ee t čeaalnem salonu Go-ruzd, Beethovnova ul. 14. 15556-6 Pletena garnitura nova, S »toli, klop in miza za 450 Din naprodaj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Garnitura«. 15565-6 Otroški voziček globok, naprodaj v Metelkovi ulici IS. 15566-6 Opravo za mlekarno poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 15574-6 Vrednote Beeeda 1 Din davek 3 Dtn za šifro ali dajanje na slov« 5 Dtn. NajmanjSr" enesek 17 Dtn. Vsakovrstno zlato top«)« po najvišjih eeoah CERNE — javelir Ljubljana, Wolfova alica 3 Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek l'i Dtn. Spalno opravo kompletno za 2 osebi, po nizii eeni takoj proda I. Sai, Kongresni trg St. 3/1. 16557-12 i -»eda 1 Din davek 2 Din ■a šifro ali dajanje na •iiova 6 Din Najmanj* znesek 17 Dtn Terjatev v Švici takoj izvršljiva, v znesku eirka 40.000 Din, ugodno prodam ali samenjam za vrednostne papirje »Ratne štete«. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sviea«. 15554-16 2 hranilni knjižici Kmeteke hranilnice 140.000 in Ljubljanske mestne 318 tisoč, prodam izključno proti takojšnjemu pla&iln. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zelo po-voljna esna«. 16582-16 Hranilno knjižico Mestne hranilnice ljubljanske, kupimo. Ponudbe na o-gas. oddelek »Jutra« pod šifro »100.000«. 15504-16 Družabnika za zelo rentabilno večjo žago v Bosni s 100 odst. zaslužkom sprejmem. Vprašati: »Trzo-transport«. Sarajevo. 15354-16 Hranilne vloge vseh bank kupujemo ta prodajamo najugodneje ta točno. Bankarsko poslovni zavod d. d., Zagreb, Praška ulica 6/n. Tol. tater-urb. 38-38. Za odgovor priložiti 3 Din T »namkah 1«1-1« Vlogo Hrv. štedione nad 100.000 Din prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15576-1* Vložno knjižico kupim aa celotni »ese% na mesečna odplačila. Ponudbe na -oglasni oddelek »Jutra« pod »Višina zneska.«. 15890-16 Posredujem denar na hranilne knjižice velikih denarnih zavodov Rudolf Zore, Ljubljana GlodaliSka 12. 15608-1« Prodam vlogo Mestne hraminioe ljubljanske (32.500) »a potovimo 17.000 Din. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Gotovina takoj«. 16605-16 Gotovino iščemo proti vknjižbi na prvo mesto in dobremu obrestovan ju. Ponudbe na oglas, oddeiek »Jutrs« pod značko »Ljubljana«. 15607-1« Lokali beseda 1 Din. davek 2 Dtn za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pekarno v poslan iškeim delu centra Beograda, vsled bolezni odstopim proti 30.000 Din odkupnine. Takojšnja odločitev potrebna. Resni re-flektanti naj pišejo na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pekama Beoerad«. 15586-19 Prometni lokal iščtm xa prodajo kruha, mleka in slaščic. Plačam četrt leta naprej. — Ponudbe na ogasnj oddelek »Jutra« pod »Prometni«. 16418-19 Prometen lokal iičem za prodajo kruha, mleka ia slaščic. Plačam % leta naprej. Ponudbe na oglasni oddotek »Jutra« pod »Prometni«. 15418-19 Trgovski lokal prvi na Vodnikovem trga. drugi t Kopitarjevi ulici takoj odda Slovenska banka, Krekov trg štev. 10. 16606-19 Beseda 1 Din. davek 2 Dtn 3a šifro alt dajanje na ilova 5 Din. Najmanjša znesek 17 Dtn Bukovih drv M vagonov lepili hi suhih prodam po nirki ceni. Rudolf Zor«, Ljubljana, Gledališka utiea štev. 12. 15678-15 Beeeda 1 Dtn davek 2 Dtn za šifro ali dajanje oa slova 5 Oin. Najmanjši sneeek 17 Dtn. Konjske mrve šahe, letošnje, is travnika prodam 5000 kg. Poizve se v trgovini Perdan nasledniki, Krekov trg U. 15438-33 Suhe gobe poveorčeoo kupuje po naj višji ee« Artor Naehbar Radeč«. 14426-33 tanovanje Heeeda i Dtn davek 3 Dtn za šifro ali dajanje na slov« i Din. Najmanjš* meeek 17 Dtn. Dvosofo. stanova.'jv oddam i julijem na Karlovi k i osti 28, pritličje. 15564-21 Dvosob. stanovanje s kopalnico in poselsko sobo. v vili oddam s 15. junijem sli pozneje stranki brez otrok. Ruta-rjeva ulica 4a/I. 15580-21 Nočem imeti sivih las! »Heinzelm3oncben« phy slcbromni eltksir za las« per oervenj*. — Ta. ie deceoije preskušena voda za barvanje. To je biološki proces, ki vrača 'as Lasje vpijajo to vodo in po tej brani ee vrač« Soja naravna barva. — »HEINZELMANNCHEN« ta prepreča osrveoje t"di do najvišje »tarosri. — Dobiva a* v vseh trgovinah te strok«. Depot: SmičiViasova nliea 23- je brezhibno sredstvo voza lase ni nrkeko sredstvo em naravno zdravo barvo. sivim lasem njihova prej-pcepešuje obenem r»st las Cena steklenici Din 50.—. OOSMOCH EM I A. ZAGREB. 164 JAVNA ZAHVALA Podpisana se tem potom javno zahvalim šefu kirurgič-nega oddelka ljubljanske bolnice g. dr. Lavrlču za uspešno operacijo in neprecenljivo nego po isti, s čim me je rešil nevzdržnih muk do neizogibne predčasne smrti. Zato priporočam vsakomur, kdorkoli trpi za boleznijo, kjer je operacija neobhodno potrebna, naj se brez oklevanja podvrže njegovi spretni roki. Istim potom se zahvalim tudi g. dr. Korenčanu ▼ Mariboru za njegovo veliko skrb in pomoč pred operacijo in dragocen nasvet za operacijo. 6472 FRANČIŠKA BREZECOVA, soproga strojevodje držav, železnic v Mariboru ~1 L -O Lesna industrija »Javor* v Logatcu razprodaja ZALOGO POHIŠTVA tudi na vložne knjižice v Ljubljani, na Masarykovi cesti štev. 12» Enosob. stanovanje s kuhinjo oddata na Rimski oesti 23. 15555-21 3 enosobna stanovanja oMa takoj aii poeneje v Rotni dodini, cesta IX.'®. 15575^21 Stanovanje &r«- aii trisobno, i balkonom, lepo, v novi vili oddam takoj i)i l 1. julijem r Bolgarski aiki itev. ]7 15589-21 Dvosob. stanovanje s kuhinjo, oddam s 1. julijem v Mostah, Predovi-čeva alica 22. 15596-21 Stanovanje sob«, kuhinj« ta pritiklin. solnčno ta suho, oddam stranki brez otrok v Trnovem, Jelovškova ulic« št. 84. 36597-21 Trisob. stanovanje komfortno, v vili pri Stadionu takoj' oddam na Tyrievi cesti 90. Ogledati med S. in 5. popoldne. 15595-21 Stanovanja rfeseda 1 Dtn davek 3 Din za šifro al) dajanje oa slova 5 Din. Najmanjši znesek tli Dtn. Dvosob. stanovanje s pritiklin« mi iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrfe« pod »Udobno«. 15556-21/a Štiri sob. stanovanje t vsemi priitjiklinami v L nadstropju iščean blizu sredine mesu. Ponudbe pod šifro »4 sobe« na ogl. oddelek »Jutra«. 15190-21/a Enosob. stanovanje iščeta dve osebi za takoj ali pozneje. Po možnosti v trnovskem Bentjo.- kobskean okraju. Naslov posiati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dva mirna«. 15609-21/a ^SSMSB Besede 90 para davet < Din ta šifre aU da janje naslova 3 Din Naj manjša enesek 13 Din Upokojenca (samca) vzamem na stanovanje s hrano in perilom za 450 Din mesečno. Ponudbe pod značko »Mirna druiina« na oglasni oddelek »Jutra«. 15549-23 Dve sostanovalki v sredini mesta sprejmem na stanovanj« z zajtrkom in večerjo po 275 Din mesečno. Naslov pove oglas, oddelek »Jutr«.«. 15571-23 Sobo z 1 posteljo oddam v bližini glavne pošte. Naslov t oglasnem oddoiku »Jutra«. 15584-33 Lepo sobo s poeeb. vhodom io elektriko oddam enemu ali dvema gospodoma oa Tabore št. 51, desno. 15683-23 Dve sobi v bliiini sodišča oddam za pisarno. Ogled med 11. in 16. uro. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 15603-23 Sobe išče Besed« 50 para. davek . Din ea šltro aU aa ian Je naslova 3 Din Naj-manlšt znesek 13 Dtn Priletna dama išče veliko sobo s separatnim vhodom, v centru, za stalno. — Ponudbe m oglas, oddelek »Jutra« pod »It. U«. 15559-23/e Kam pa,kam 7 Avtoizlet v Dubrovnik z modernim luksuznim avtomobilom preko Plitvi«, Sarajeva, Mostara v Dubrovnik in Cetinje ter nazaj, sorejmem 2 osebi. — Informacij« daje Putnik v LjuW ja ni. 15567-18 Dopisi Beeeda 4 Din davek 2 Din -«a šifro ell dajanje oa slova 8 Dtn Nalmanjši fflCSftk 80 Dtn. Partnerico nemško govorečo, išč^m za ture, iilete, kajak-partij« itd. R. Runge, Ljubljana. Poete restant e. 15547-34 Trst-Venezia Pridem običajno. Ce možno pridi v k. 15551-34 S332I133 Beseda 2 Din davek 2 Dtn za šifro alt dajanje naslova 5 Din. Najmanjš) enesek 20 Din. Poroke vseh slojev, ver, posredujemo najdiskretneje. Za svoje ponudbe jamčimo. Obiščite nas s poinlm zaupanjem. Prospeite razpošiljamo proti predpiačalu 10 Din v poštnih znamkah »Fides«, Zagreb, Tkaloiče-va ulica 4. 15487-35 Mizarske stroje oov« tn malo rabljene, v najboljšem stanju, lahko ze lo ugodno kupi-te. Vabimo Vas na brezobvezen ogled. Klein & Stiefe Fu'da zastopstvo Peter Angelo, d. z o. z.. Ljubljana. Tyrševa cesta št. 31. Telefon 3249. 152-29 Šivalni stroj malo rabljen, s 5 predali, pogrezljiv, naprodaj. Na ogled pri tvrtik: Ivan Jax ta sin. Ljubljana. Gospo-svetska cesta 2. 15504-39 Konj dirkač amer. pasme, z rodovnikom. v 4 letu, popolnoma vpeljan v vozu, zelo hiter, z Bugi vozom in opremo poceni naprodaj — tudi posebej. — Ljubljanski vele-sejem, paviljon G 182. 15560-27 Rtizno Premog drva in KARBO PAKETI pri rv. SCHUMl Dolenjska cesta Telefon 29-51 Snažno sobo v bližini pivoiija. i uporabo kopalnice (ev tele fonal. s poset>n;m vhodom iščem za 4—5 mesecev -Ponudbe na ogiasn- odde ;«k »Jutra« ood »Redn. plačn:k« 15553--B'« prvovrstna bela tn črna vam ugodno nudi od 50 litrov naprej Belokranjska klet vinarska zadruga LJUBLJANA Vn Gasilska ulica Stev. 3. Obiščite nas na velesejmu PREHODNA DEKLIŠKA DOBA JE MED 12. in 17. LETOM. To je doba, ko mora imeti vsako dekle jako in zdravo kri, močne in zdrave živce in izboren tek. To daje »Energin« za jačanje krvi, živcev in teka. »ENERGEV« se dobiva v lekarnah, po*-litrska steklenica Din 35.—. Reg. S. br. 4787-32 ? ki trpite tta seksualni nevrasteniji, odnoeno im pot en d, nezadostni funkciji spolnih iiez, duševni depresiji, poskusite OKASA TABLETE ki so od mnogih zdravnikov preskušejie in odobreoe kot hormonski preparat. Nar-očiia in vprašanja naslovite na zastopnika: Lekarna Hof t, Zagreb, 06-d^lek Okasa, Preradovičeva 40. Zahtevajte v v e o h lekarna-h. — Ogl. reg. Sp. br. 382-28/111. 1S34. Na križišču centruma Ljubljane oddamo za 1. avgust v L nadstropju komfortno stanovanje ibstoječe: lz 5 veiikih sob in dveh kabinetov, primerno tudi za poslovne lokale za: zdravnike zobozdravnike zavarovalnice odvetnike agentu re modne salone. 4740 Vprašati v oglasnem oddelku >Jutra«. Grafdog KARMAH V LJUBLJANI. Obiske sprejema v hotelu »Soča« Se do 10. t. m. — Odgovarja tudi na došlo korespondenco. 5453 Ali imate lepe bele zobe Če ne morete na fo vprašanje pritrdifi z veseljem, potem Vam svetujemo poskus s Chlorodontom. Chtorodont je zobna pasta z veliko čistilno močjo, ne da se loti pri tem dragocene zobne sklenine. S Chlorodontom negovani zobje bolje izgledajo in imajo lepši sijaj. Da dosežete popolen učinek dnevne nege zob in ust, je potrebna CHlorodont ustna voda, katera ne vpliva samo blažilno na okusne živce, temveč tudi osvežuje in čisti usta kakor kopel telo. Ista je močno koncentrirana ter varčna pri uporabi. Zobna pasto: hiba Din. 8.- !n Din. 13.-Ustna voda 1 steklenica Din 16.- in Oin 30.- .f' .zobna^pasta'*^— -''' v-uslna' voda —--—--, . -----—--4 , -- ..__J J ir/vt tiakftrnaria Franc JezerSek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiaKarnarja rranc jc«™