Poštnina piaCana v gotovini Marwonhl Cena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 224 Maribor, četrtek 2. oktobra 1930 »IPIRA« em hhaja razun nedelje jj* praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poitnam črt. cav. v Ljubljani it. 11.409 ^llja maaačno. prejaman v upravi ali po poiti 10 Din. doatavljan na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta it, 13 Oglati po tarifu Oglata tprajama tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani. Praitmova ulioi It. 4 Bol proti marksizmu HEIMWEHROVCI NAPOVEDUJEJO NAJOSTREJŠI BOJ PROTI SOCIJAL-NIM. DEMOKRATOM DO KONČNE ZMAGE. Velik razvoj našega prometa 0. minister za promet, Radivojevič, je « dni dal daljšo izjavo o razveseljivem fazvoju našega celokupnega prometa, slasti tudi železniškega in v pomorski Plovbi. Ta izjava je v tesni zvezi s skle-P' in predlogi tarifskega odbora, ki ga sklicalo prometno ministrstvo in v *aterem so zastopane vse panoge naše-«fl narodnega gospodarstva. Stremljenje dfžavne uprave gre za tem, da s tarifar-"inii olajšavami čimbolj poživi in omo-«061 naš promet na železnicah in na na-"h vodah. Ako se govori o prometnem ministrstvu, misli tu skoro vsakdo samo na že-'eznice. Res je, da so železnice eno naj-^Sjih državnih industrijskih podjetij, ko-"Ka izdatki tvorijo tretjino celega dr-kvnega proračuna. Zato je tudi narav-tt°. da naša železniška politika močno jjDUva na splošno finančno politiko dr-. *®ve in je v eminentnem interesu drža-Ve> da so železnice .rentabilne. Tozadevno stremljenje tekom zadnje Dtrljode je rodilo uspehe. Vedno manj je pritožb iz občinstva in prizadetih gospo-grških krogov, pomanjkanje vagonov je Prenehalo. Vprašanje rednega obtoka ?J?rometovanja vlakov je rešeno, v ko-jdtor ni odvisno od mednarodnih zvez, “‘ Povzročajo zamude. Vprašanje pravilne razdelitve in dodelitve vozov, ki « velcvažno za naš gospodarski svet v pranji in zunanji trgovini, je uspešno •®*eno. Imamo danes v obratu največje *tevilo vozov, ki je mogoče. Minolo proračunsko leto je bilo za naš pomet razmeroma ugodno, dohodki že-l®znic so se znatno zvišali nad izdatke. ‘Tekinilo pa se je tudi s poprejšnjo prak-*“> da so se nove investicije krile iz red-dohodkov železnic, in ne, kakor je to ^lošno po vsem svetu princip, iz sploš-“p sredstev. Redni dohodki železnic r°rajo služiti izključno za vzdrževanje jp izboljšanje obstoječega. Tako kažejo prometne naprave že danes pozive rezultate, ki bodo pri nadaljevanju ?danje razumne prometne politike v bo-lenosti vedno večji. 4,v zvezi s tem Je treba spregovoriti tu-o velikem napredku našega pomor- DUNAJ, 2. oktobra. Prvi korak, ki ga je napravila nova Vaugoinova vlada po razpustu parlamenta in razpisu volitev za 9. novembra, je bilo imenovanje dr. DollfuBa za predsednika upravne zveznih železnic. S tem je končan prvi akt reformnega dela pri zveznih železnicah. Imenovanje dr. Strafelle za generalnega ravnatelja pa se pričakuje še tekom današnjega dne. Kakor poročajo listi, se bodo v kratkem izvršile v generalni direkciji temeljite remedure in bodo izmenjani vsi člani vodstva, ki so zapleteni v afero tajnih fondov zveznih železnic. Najbrže bodo znižani tudi prejemki najvišjih uradnikov zveznih železnic, ker niso v nobenem sorazmerju s prejemki visokih uradnikov na drugih vodilnih mestih. Vodstvo krščansko-socijalne stranke je imelo včeraj sejo, na kateri je izreklo Vaugoinu svojo zahvalo za njegovo nesebično in neumorno delo v službi domovine in vidi v njem moža, ki bo z močno roko in neuklonljivo voljo izvršil naloge, ki jih zahteva sedanja doba. Stranka pričakuje od vlade neizprosen boj proti vsemu, kar ovira avstrijsko narodno gospodarstvo, v prvi vrsti pa boj proti marksizmu. O vstopu Heim\vehra v vlado je podal dr. Steidle, vodja tirolskih Heim-wehrovcev, sledečo Izjavo: »Sedaj je na krmilu prva ne čisto parlamentarna avstrijska vlada. Dva naša zastopnika sta v novi vladi. Heinrvvehru pa ne gre pri tem niti za ministrske sedeže niti za podpiranje sedanjega stran* karskega sistema temveč edino in samo za bodočnost nemškega naroda v Avstriji. Svoje ideje hočemo zanesti na najvišja mesta države. Imeli smo občutek, da nikakor ne smemo stati ob strani in samo kritikovati. Z vstopom v vlado smo prevzeli seveda tudi soodgovornost za njeno delo, obdržali pa smo si obenem popolnoma proste roke za svoje postopanje v kabinetu. Glavna naša naloga pa je najostrejši boj proti marksizmu. Proti-marksistična bojna fronta mora iti za vsako ceno strnjeno v boj do končne zmage. Balkanska konferenca ATENE, 2. oktobra. Ministrski predsednik Venizelos bo v nedeljo osebno prisostvoval svečani otvoritvi balkanske konference. Ameriško poslaništvo je sporočilo, da bo ravnatelj Carnegiejeve ustanove za mednarodni mir prisostvoval konferenci kot opazovalec. Bral| "Jurij o suojem pouratku LONDON, 2. oktobra. Bivši grški kralj Jurij je na vprašanje, koliko je resnice na vesteh, da se namerava vrniti v Grčijo, izjavil: »Moj povratek ne bo predstavljal nadmoč nobene stranke ali tendence. Dolžnost kralja je ustvaritev na-cijonalne edinosti in strogo izvajanje ustave.« jv-*** Prometa, prometa v naših lukah, tv le *®*08 P°morski promet po celem Ha* ^ v stagnaciji In depresiji, vendar , Se luke beležijo v prvi polovici leta . P ugodne številke. Statistična tabela, ohr? ne J'e dospelo v prvi polovici leta je, ladij z 1,354.714 tonami (dočim Z 1 "al* v ceIem letu Prispelo 6309 ladij Drvi tonami); v šibenlško luko v 4gi, Polovici letošnjega leta 2096 ladij z v c‘, tonami (napram 609.202 tonam do a*?01 *etu 1922h v sušačko luko letos (v T?," inniJa 2142 ladij z 589.146 tonami DatnU ,etu 1922 121 tadii Z 13.070 to-ban o-J? dubrovniško luko do 30. Jun. 2294 ladij z 864.288 tonami (822.183 i Težauen politični položaj u poljski Sleziji LVOV, 2. oktobra. Po izvršenih are tacijah bivših poslancev je nastopila v poljski Šleziji zelo težka in resna situacija. Treba je namreč imetj pred očmi, da je zaprti vodja največje poljske stranke, V. Korfanty, zelo popularen in da je predvsem njegova zasluga, da je Gornja Šlezija pripadla Poljski. V Katovicah se je vršila zaupna konferenca zastopnikov strokovnih zvez. na kateri je bilo sklenjeno, da se v znak protesta proti aretaciji Korfantvja proglasi tridnevna stavka v vseh Industrijah. Rok, kedaj iz- bruhne stavka, pa se drži v največi tajnosti. Vladno časopisje je mnenja, da se bo stavka izjalovila, ker bi bila političnega ne pa gospodarskega značaja. Vrh tega je politična stavka nedopustna in jo bo skušala vtada preprečiti z vsemi sredstvi. Poslanec obsojen na S let VARŠAVA, 2. oktobra. Bivši komunistični poslanec Zdarski, ki je bil svoje-časno kljub imuniteti aretiran v Lodzu radi hujskanja proti državnim oblastim, je bil sedaj od sodišča obsojen na 8 let težke ječe. * Ha begu ustreljen VARŠAVA, 2. oktobra. Pretekli teden aretirani voditelj ukrajinskih bojnih organizacij, Holovinski, je bil včeraj na poizkušenem begu ustreljen. Pri povratku iz nekega lokala, kamor ga je spremljala močna policijska eskorta, je skušal uiti, nakar je policija streljala za njim. Bil je zadet v glavo in se je zgrudil takoj mrtev na tla. Cerkveni koncert Aleksander Grečanlnov izvaja mariborska Glasbena Matica v petek. 3. X. ob 20. v stotnici ton v celem letu 1922!). V vse ostale luke je dospelo v prvi polovici 1930 leta 34.055 ladij z 4,298.322 tonami. Celokupni promet vseh naših luk je znašal v prvi polovici let. leta 45.585 ladij z 7,567.745 tonami. Okroglo 50% prometa je šlo pod našo zastavo, ostalo je deljeno na razne države, vendar ima glavni delež Italija. Kaže pa se v italijanskem prometu v naših lukah padaioča tendenca in ni dvoma, do bo naše brodarstvo tekom časa izrinilo iz naših luk italijanske lad- je, ki z bogatimi subvencijami samo radi prestiža in iz političnih razlogov plovejo po naših vodah. Treba bo stopiti z italijanskim brodarstvom v odprto konkurenčno borbo, ki seveda ne bo brez žrtev, ker Italija ne bo zlahka pustila zavzetih pozicij. Vidimo pa iz vsega, da naš promet i na kopnem i na vodi razveseljivo napreduje, in si obetamo pri vztrajnosti in marljivosti v tem praven še nadeljnih uspehov. Tvrdka JULIO MEINL D. D. podružnica MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 7 priredi v petek, dne 3. oktobra in v soboto, dne 4. oktobra poskusno kuhanje kava na katero se cenjeno občinstvo vljudno vabi. Vsi dobrodošli 1 Praktični ali usposobljenostni Izpiti na drž. moškem učiteljišču v Mariboru. Pod predsedstvom dr. M. Potočnika so se vršili na drž. moškem učiteljišča od 25.—30. septembra v Mariboru usposobljenostni izpiti. Izpit so položili: za angleščino Helena Vodušek z odliko in Emanuela Trstenjak. — 2a osnovne Sole: Hrovat Stanko, Malner Janja, Majer; Marija, Mašat Ludvik, Perčič Antonija, Terčak-Podboj Bogomira, Tomašič Juro, Trobiš Štefan, Uran Josip, Urbas Antonija, Vodušek Helena, Zorn Jože, Zupančič Rudolf. — Tipičen primer razkroja družine nam kaže naslednji žalostni slučaj: Leta 1927 je bila deložirana iz stanovanja v Gosposki ul. št. 52 družina Čoki. Ker ni dobila človeškega stanovanja, se je naselila v hlevu v Frankopanovl ulici št, 15, kjer je spala (mož in žena z otroki) na tleh na slami med konji. Snoči pa je bilo socijalno-političnemu uradu mestnega magistrata prijavljeno, da bivata ifl hlevu v Mlinski ulici št. 3 dva dečka po' imenu Čoki, stara 8 do 10 let, katera je oče, ki je stanoval z njima v omenjenem hlevu, zapustil in prepustil lastni usodi, dočim se je mati s tremi še mlajšimi deklicami že poprej ločila od njiju In od svojega moža ter odšla. Je to ista družina, ki je bila leta 1927 deložirana v Gosposki ulici in je nato stanovala v Fran-kopanovi ulici. Iz hleva v hlevi Tako življenje ne more roditi drugačnih posledic, kakor so opisane. Ukrenjeno je potrebno, da se zaščitita dečka in da se izsledijo starši. — Izlet v Ptuj priredi Ljudska univerza v Maribora V nedeljo 5. oktobra popoldne v svrbo o-gleda novega ptujskega muzeja, ki je do-bli prekrasno streho v starem stamosta-nu. Ogledal se bo tudi znameniti ptujski grad, vse pod strokovnim vodstvom. Vsf udeleženci se zberajo ob 2. pop. pred muzejem. Sleherni se more udeležiti Izleta. Vožnja z železnico ali avtobusom, ki je naročen za izletnike, sem in tje stane 30 Din. Odhod avtobusa ob 12.45 z Glavnega trga, povratek iz Ptuja ob 18. uri. Za vožnjo i avtobusom je potrebna predhodna prijava s položitvijo zneska 30 Din (za obe smeri) na naslov: Ljudska univerza, Krekova ul. 18. Če ne bo zadostnih prijav za avtobus, se bo vršila vožnja le z železnico. te CMD Ul. Letošnje obmejno delo PASIVNA BILANCA DESETIH LET. - LETOŠNJE OBMEJNE PRIREDITVE. NOVE SOKOLSKE ČETE. — PROGRAM ZA PRIHODNJE LETO. Ko gledamo nazaj na skoraj dvanajst let našega samostojnega državnega življenja na severni meji, se moramo s presenečenjem začuditi, kako malo smo prav za prav storili, da bi prebudili in prerodili naše ljudstvo v narodnem in novem državnem duhu. Deset let te dobe smo uporabili skoraj izključno zato, da smo strankarsko razvajali, kar bi bili morali družiti. Za to, ali ima naše obmejno slovensko ljudstvo dovolj moralnih in materijalnih sredstev, da pozabi na prošlost in se oklene svojega naroda in svobodne države Jugoslavije, za to smo se skrajno malo ali pa se sploh nismo brigali. Skoraj neverjetno namreč zveni, da je moralo priti Šele leto .1931., da je dalo Apačam, Gornjemu Cmureku, Sv. Pankraciju itd. prve slovenske narodne prireditve. In vendar je res. Skoraj poldrugo tisočletje so ti.kraji slovenski — če je sploh res, da so se naši pradedje šele tedaj tu naselili — in' v vsem tem poldrugem tisočletju niso ti naši ljudje imeli prilike, da bi se bili zbrali, poslušali slovenske narodne govore, narodne pesmi in se čutili gospodarje na svojih vekovitih tleh. Najmanj 100 let je že poteklo, kar se Slovenci zopet kot celota zavedamo svoje slovanske narodnosti, kar se bijemo za svoj obstoj, za svoje pravice in za skupno veliko jugoslovansko in občeslovansko stvar. Povsod na svoji zemlji smo v tem času bili, povsod govorili, povsod navduševali, samo severnih obronkov Slovenskih goric med Št. lijem in Gornjo Radgono in Koban-skega nismo poznali. Zato, in prav zato, pa moramo delo letošnjega leta tembolj iskreno pozdraviti, ker nam priča, da se je Maribor v polni meri pričel zavedati svoje odgovornosti pred vsem narodom in pred vso državo. Ko gledamo nazaj na letošnjo pomlad in poletje, vidimo vse polno lepih in pomembnih obmejnih dni. Vidimo otvoritev prve slovenske planinske koče na Ko- banskem, pri Sv. Pankraciju, vidimo lep izlet «Meje» k Sv. Duhu na Ostrem vr hu, nad vse pomembni narodni prireditv v Apačah in v Gornjem Cmureku, pro .c > 20-letnicc Slovenskega doma L ilju, velike sokolske prireditve Gornji Radgoni, Št. Ilju, Jarenini, Sv Rupertu, Sv. Ani, Selnici ob Dravi itd Vsemu temu se pa še pridružujejo nešteta nova Sokolska društva, ki so bila le tos ustanovljena po vsem obmejnem o-zemlju, posebno še v Slovenskih gori cah in v Prekmurju. Bilanca našega oblejnega narodnega dela je torej letos prvič aktivna! To dejstvo nas mora iskreno veseliti, ne sme pa nas tudi že zadovoljiti, kajti storili b bili lahko še veliko več, kakor smo. Ta prvi uspeh nam mora tedaj biti samo vzpodbuda za nadaljno delo v prihodnjem letu. Pred vsem pa je potrebno, da se to delo spravi v gotov sistem, ki na, mu daje smernice in naj racijonalno u-preže in izrabi vse razpoložljive energij je. Vse letošnje delo je, žal, slonelo skoraj na enih in istih ramenih ožjega kroga Povsod smo videli približno iste ljudi, zato se smemo upravičeno vprašati, kje so ostali, kje so vsi tisti, ki bi lahko de lali in ki bi bili po vsem poklicani, da delajo? Slovenski Maribor, pa tudi zaledje me je, ima stotine, da, tisoče inteligentov in ko bi vsak vsaj malo, skrajno malo pri pomf'~'M k temu obmejnemu apostolskemu dnemu delu, potem bi napočili zla A. Toda vse to je še vprašanje bodu..;osti. Zima bo delo vsaj v glavnem prekinila, ne sme ga pa tudi za' ključiti. Prihodnjo pomlad ga je treba obnoviti in nadaljevati s povečano energijo, požrtvovalnostjo, agilnostjo in armado. Treba bo pritegniti vse, ki so sposobni in dolžni, da delajo, ker utrditev severne meje je prva in glavna naloga slovenskega Maribora in je tudi — izključno le njegova. mariborsko glečališče Četrtek, 2. oktobra ob 20. uri »Gospa mi-nistrovka« ab. A. Premljera. Petek, 3. oktobra. Zaprto. Sobota, 4. oktobra ob 20. uri »Aleksandra«. Premljera. Prva operetna predstava letošnje sezone se bo vršila v soboto, 4. t. m. Vpri-zorila se bo moderna Szirmajeva opereta »Aleksandra«, ki se odlikuje po zelo dramatičnem in zabavnem dejanju (godi se ob izbruhu boljševiške revolucije v Petrogradu, na kraljevem dvoru v Mon-taniji itd). Godba je zelo melodijozna in ima mestoma povsem operne momente. Režira na novo angažirani bivši prvak beograjske operete g. Djuka Trbuhovič, ki bo pel tudi glavno tenorsko partijo Dirigira g. Herzog. Opozarjamo na nocojšnjo premijero Nušičeve nad vse zabavne šaloigre »Go spa ministrovka« v mariborskem gleda lišču. Začetek točno ob 20. (8.) uri. 5en kreane noči s Sinoči se je zopet odprl naš Talijin hram, tokrat z znano ljubezensko komedijo Shakespeareja »Sen kresne noči«. Ta čarobna komedija je eno izmed mladostnih del velikega pesnika in je bila, kakor domnevajo, spisana povodom poroke nekega angleškega plemiča, najbrže grofa Southamptona. Delo se odlikuje po svoji bajni sceneriji, po nežnosti gledanja na naravo, po neprisiljeni komiki in vpliva očarljivo z zapletljaji v ljubezenskih dogodivščinah. Z Mendelssohnovo godbo, ki prepleta celo igro od početka do konca in izpolnuje tudi potrebne odmore za oderske spremembe, katerih je v Šekspirjevih delih vedno zelo veliko, je vseh petero dejanj ostalo skladna enota, kar je tudi snoči na našem odru prišlo do veljave. Režija g. Joška Koviča, ki je postavila celo dejanje s scenerijo in kulisami v kraljestvo bajke, je dobro u-spela. Bajni utis je povečala godba, ki je nevidno za odrom pod vodstvom kapelnika g. Lojzeta Herzoga subtilno izvajal? Mendelsohnovo skladbo. V krasnem prevodu Otona Zupančiča je predvajanje učinkovalo in doseglo uspeh. Reči treba, da so se vsi igralci potrudili, izklesati iz danih jim ulog naj boljše: Blaž kot vojvoda Tezej, Furijan kot oče Egej, naš novi, dasi Mariborča nom že znani, ljubljenec Tomašič in njegov tekmec Nakrst kot zaljubljenca Li-sander in Demetrij, gdč. Udovičeva kot amazonska kraljica Hipolita, naša Elvira Kraljeva kot uboga Hermija in Ema Starčeva kot nesrečna zaljubljena Helena, Grom kot vilinski kralj in Štefka Fratnikova kot vilinska kraljica, naša še vedno neugnana Danica Savinova kot Spak, in končno originalna skupina atenskih obrtnikov, obenem velekomičnih gledaliških diletantov, ki so jih podali v celoti prav posrečeno gg, Pavle Kovič, Gorinšek, Joško Kovič, Skrbinšek, Ras-berger in Tovornik. Treba bo pri neka-ternikih pač še opiliti način izgovorjave, ker ima občinstvo vsekakor pravico, da čuje in razume vsako besedo. Občinstva je bilo sicer precej, zlasti je bil zopet natlačeno poln dijaški parter, vendar pa smo za otvoritveno predstavo pričakovali polno gledališče. Tudi prosimo gledališko upravo, da takoj početkom sezone stori vse, kar more, da se motenje predstav po zamudnikih prepreči, ob činstvo pa prosimo, naj ima vsakdo dolžno obzirnost do rednih in točnih obiskovalcev gledališča. Veliko oktobersko veselico s plesom in raznimi drugimi zabavami priredi koturaški savez kr- .luuoslavlie. Pododbor Maribor, dne 4. oktobra t. !. v dvorani pivovarne,.Union** Vstopnina v predprodaji Din 7,— pri večerni blaeaini Din 10.—. Vstopnice se dobe pri rk. Ivanu KVASU. An-dreiu HALBWIDLU in Antonu HLEBŠU. 2809 BHariborski in dnevni drobiš Uelik akrobatsfct letalski miting priredi aeroklub »Naša krila« v nedeljo, dne 5. oktobra ob 2.30 popoldne na Teznu ob sodelovanju znamenitega angleškega pilota g. Rileya, na svetovno znanem letalu »De Havilland«. Spored: 1. Defile vseh letal, ki bodo sodelovala. 2. .Pozdrav prvega slovenskega letala »Lojzeta« iz Ljubljane. 3. Skupinsko letanje letal zagrebškega in ljubljanskega aerokluba. 4. Lov na balončke. 5. Metanje bomb na cilj. 6. Bombardiranje drvečega avtomobila. 7. Tekma izvidnikov z zaprekami na aerodromu in kratka tekma krog Maribora. 8. Silno napete akrobacije slovitega angleškega pilota g. Rileya. 9. Skok s padalom, ako dovolijo pristojne oblasti. Vstopnina 10 Din za osebo, za člane Aerokluba proti legitimaciji in za dijake proti šolski izkaznici pa 6 Din. Vsak obiskovalec mitinga prejme istočasno brezplačno listek za veliko tom bolo. ki se bo vršila naibrže v nedeljo, dne 12. oktobra na Trgu Svobode. Glavni dobitek se bo izplačal takoj v gotovini. Občinstvo se naproša, da se iz'varnostnih ozirov drži določenih prostorov in da upošteva navodila rediteljev. KINO •" Graf ski: ■■■ s Od danes dalje: 100% dunajski zvočni film: Cunaj, mesto pesmi. ■ > Prvovrstna dunajska veseloigra. Max HANSEN, Paul MORGAN, Siegfried ARNO, Charlotte ANDER Igo SYM. =5;*~ v11 fclimon: Samo še danes, četrtek: Zanimiv senzacijski spored: RIN-TIN-TIN reši $onny Sop Prvovrsten govoreči zvočni film. Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17., 19., 21. uri; ob nedeljah in praznikih ob 15., 17., 19. in 21. uri. Predprodaja dnevno: od 10. do 12. ure na blagajni. XXVI Zopet uspeh mlade Mariborčanke v Zagrebu. V današnjem zagrebškem »Jutarnjem listu« čitamo o nastopu mlade pevke Erike Druzovičeve v novo naštudirani Mozartovi komični operi »Figarova sva tba«. »Kot slušateljica zagrebške visoke šole Glasbene akademije je toliko napre dovala, da je, še v šolskih klopeh, nastopila v eni najtežjih sopranskih partij, kar jih pozna operna literatura. Vkljub svoji mladosti — saj nima še niti 20 let — je pokazala toliko glasbene inteligence in toliko smisla za interpretacijo Mozarta, da je ta večer bila njena igra ena izmed najboljših kreacij na odru. Njen ple meniti in dobro šolani glas je prišel celi večer do veljave, in spontano ploskanje polnega gledališča ter svečano razpoloženje vseli navzočih, posvečeno njenemu nastopu, naj je ne spravi s prave poti, Erika Druzovič je otrok odra in ako hoče slušati naš svet, je njena pot v bodočnost jasna.« Zagrebške »Novosti« pa pišejo: »Veliko iznenadenje, za debutanta naravnost senzacijonalno, pa je bil nastop mlade pevke Erike Druzovič. Ta mlada in zelo simpatična pevka je pela partijo Suzane stilu, kakor da že 10 let poje Mozarta. Njen mali glas je v glasbeni akademiji po gdč. Kostrenčič odlično šolan. Njena pojava in prosto kretanje na odru govori o izrazitem gledališkem talentu.« Gdč. Erika Druzovičeva je hčerka iz znane muzikalne rodbine g. prof. Dnizo-viča iz Maribora. — Cerkveni koncert v Celju, ti ga priredi v nedeljo pop. mariborska Glasbena Matica, se bo vršil v Marijini in ne v župni cerkvi. — Smrtna kosa. V splošni bolnici so umrli: včeraj zjutraj pos. sin Janko Korper od Velike S’edelje, star 29 let; popoldne Marija Spudič, soproga trg. potnika iz Maribora. stara 54 let, in zvečer posestnica Jo-sipina Čepe iz Sv. Jurija ob Pesnici, stara 25 let, ki je dopoldne ponesrečila na Glavnem trgu. — Zvečer z osebnim Viacom ob četrt na 23. pa so pripeljali mrtvo Marijo Ogrizek iz Poljčan, vdovo po žel. čuvaju, staro 65 let, katere prevoz bolnico je odredil tamošnji zdravnik, pa je umrla že med vožnjo od Hoč do Maribora. Zdravstveno stanje v Mariboru. Mestnemu fizikatu mariborskemu so bili prijavljeni od 22. do 30. septembra 4 primeri obolelosti na nalezljivih boleznih in sicer: 1 primer škrlatinke, 2 davice in šena. Za plesni tečaj, ki ga otvori Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije v Mariboru v oktobru, <’!ada veliko zanimanje. Nameščenci se naprošajo, da v čim večjem številu pose-čajo svojo plesno šolo, ki bo imela prostore v prijetnem Narodnem domu. Posrečilo se je pridobiti znanega prvovrstnega plesnega učitelja. —, 2811 Izpit novih gasilskih aspirantov se bo vršil v nedeljo, dne 5. oktobra. OB tej priliki priredijo mariborski gasile* svojo zadnjo letošnjo veliko gasilsko vajo na objekte pivovarne »Union« — 0‘) 10. uri. — Pankracij, kolikor je znan širši javnosti, je posta' priljubljena izletna točka. Veliko leP° cerkev te dni popravljajo. Za kritje stroškov se pripravlja za 12. oktober loterij* in se loterijski odbor priporoča za denarne in efektne prispevke. Za 12. oktober je vabljen vsak prijatelj Pankracija da se udeleži cerkvene slovesnosti, 20-letnice posvetitve te cerkve in javnež3 žrebanja za dobitke. Okrepčila bo dovolj. — Svinjski sejem. Na zadnji'svinjski sejem v Mariboru j® bilo pripeljanih 329, prodanih pa 2$ svinj. Cene: 5—6 tednov stari praši*1 80—100 Din, 7—9 tednov 150—200, 3-4 mesece 250—300, 5—7 mesecev 420-" 500, 8—10 mesecev 580—680, 1 le*° 1.000—1.100, 1 kg žive teže 11—13, 1 ^ mrtve teže 15—17 Din. — Imate že vstopnico? Predprodaja vstopnic za ruski cerkveni koncert »Liturgija domestica« se vrši pri Z. Brišnik na vogalu Slovenske in Gosposke ulice ter v trgovini z muzik®* lijami Hofer v Ulici 10. oktobra. Koncert bo jutri ob 20. uri izvajal, v stolni cerkvi 80članski mešani zbor tukajšnje »Glasbe* ne Matice« pod taktirko prof. V. Mirk3, Pevski odsek nižjih poštnih in brzoja'" nih uslužbencev v Mariboru priredi v nedeljo, dne .5. oktobra vins^ trgatev v vseh prostorih gostilne Ant0'1 Lešnik »Mesto Ptuj«, Tezno pri Marib°' ru, z raznovrstnim sporedom. Začetek' ob 16. uri. Za mnogoštevilni poset Pr°s odbor. — ; 2801 Krajevni odbor Rdečega križa v Lajte^' bergu Vas vabi za dne 4. oktobra ob 17. ari ®? vinsko trgatev, katero priredi v £ost'{; J. Hajnšek (prej Dreissger) na Košak*?1. Vstopnina 5 Din. K obilni udeležbi v^> odbor. — 2»*’ Pralnica ovratnikov Rakuša, } Slovenska ulica 15, se priporoča. . 24' Krajevni odbor Rdečega križa v Krčevini . , priredi v nedeljo 5. oktobra v g°stl ' Vogrin, Aleksandrova c. 69 trgatve« veselico z godbo, s plesom in Lune«. Preskrbljeno je za dobro jed čo in pijačo. Čisti dobiček prireditve porabi za božičnico ubogim šolarjen^ Začetek ob 3. popoldne. Pozor hišni posestniki! Tiskovine za prijavo zgradaritie lišni redi ter najemninske knjižice, dobe ifl $e v pisarni društva hišnih P°seS!!il cov od 8. do 11. ure, Gregorčičeva.^^ št. 8. — Svengali. p. Danes, četrtek, poslovilni večer s Svengali-ja. Palais de Danse: 3 A kolosalni kabaretni spored. ^ Ameriške diplomatinje VPRAŠANJE MIROVNIH ATAŠEJEV. - OD SPOSOBNEGA ČLOVEKA K POKLICNEMU DIPLOMATU. V Zedinjenih državah so se pričeli po svetovni vojni glede na izbiranje in izobrazbo diplomatov posluževati sms* fi> ki je popolnoma nasprotna smeri v evropskih državah. V Evropi vlada, namreč tendenca, da je treba od diplomatov, po poklicu preiti na tip takozva-nega sposobnega človeka brez ozira na njegovo predizobrazbo. Amerika se je držala te prakse sicer že pred vojno, toda sedaj, ko so njeni odnošaji postali živahnejši, je proti pričakovanju prešla na tip diplomata po poklicu. Istočasno s problemom diplomata po Poklicu, se je pričelo tamkaj razpravljati tudi o vprašanju ženskih diplomatov in je bilo to vprašanje rešeno pozitivno: nobenega razloga ni, da bi se ženskam preprečevalo, da bi se mogle udejstvovati kot diplomatinje. Toda, čeprav vlada v Ameriki med ženskim cvetom živahno zanimanje za to stroko. vendar se’ je dosedaj samo trem ženskam posrečilo, da so zaposlene vsaj v deloma javni diplomatski službi. Miss Atherson je pripadala ameriškemu poslaništvu v Bernu in Panami, sedaj pa v noiranjem ministrstvu v Washing-tonu. Miss Field je biia v zadnjera času amenški podkonzul v Amsterdamu, miss Wiilis, najrr.iajša med njimi, pa je se brez klasifikacije v ministrstvu za Vnanje zadeve. Mogoče s tsmi imeni statistiKa ameriških diplomatinj še ni izčrpana, vendar bo njihovo število težko kedaj večje. V Zedinjenih državah je torej v raz voju nov ženski poklic. Na čelu propa Sande za vstop žensk v diplomatsko službo je princesa Julija Cantacuzene, hčerka pokojnega predsednika Zcduije nih držav Granta, ki se je rodila za ča-Sa predsednikovanja svojega očeta, večji del svojega življenja pa je preživela Potem v Rusiji. Princesa zahteva od bo dočih diplomatinj predvsem dobro | matsko funkcijo, zdravje in izvrstne živce. Zastopniki ameriških držav so potrebovali te dve svojstvi posebno nujno tam, kjer je padel njihov ugled, posebno v deželah večnih revolucij, v Mehiki, Uruguayju in Rusiji. V diplomatskem zboru ne sme biti razlike. Nikakor namreč ne gre, da bi ženske hotele biti akreditirane samo po državah, kjer piha blag veter. Princeso Cantacuzene, praktično Anic rikanko, pa mučijo še druge skrbi. Kaj, zo božjo voljo, naj v glavnem mestu kake tuje države prične mož kake diplomatinje, s čim naj se ga zaposli? Doma v Ameriki bi mogel mirno opravljati svoj poklic, toda tu gre za slučaj, ki je skoro enako težak kakor slučaj »princa soproga«. Ameriške ženske so se zelo ostro borile za svojo enakopravnost v diplomatski službi. Toda sedaj, ko jim te enakopravnosti nikdo več ne odreka, pa se zdi, da se prav nič več ne navdušujejo za to službo. To jih je dovedlo do ideje, da besedo »diplomatska služba« tolmačijo drugače in ne tako, da bi hotele za vsako ceno priti na vodilna mesta inozemskih predstavništev. Nedavno se je razpravljalo o vprašanju, ali ne bi bil vsakemu ameriškemu poslaništvu v inozemstvu prideljen ženski ataše kot pomočnik in svetovalec Amerikankam na potovanjih. Toda, potujoče Amerikanke redkokdaj zahtevajo stvari, katere ne bi mogel rešiti tudi kak moški član poslaništva. To dejstvo je dovedlo zopet do razširjenja ideje: žen ski ataše bi imel ne samo socijalne, tem' več tudi funkcije, ki služijo stikom, med narodi. Z drugimi besedami: ženski ataše naj bi bil protiutež vojnemu atašeju, nekakšen mirovni ataše. O tem se je dosedaj razpravljalo v Ameriki seveda samo še med ženskami. In veliko vprašanje je tudi, ali bi bile ženske tudi spo sobne, da izvedejo tako važno diplo- Neizrabljena zemlla OGROMNI OTOK NOVA GVINEJA. REZULTATI ANGLEŠKE EKSPEDICI-JE. — ZLATI RUDNIKI Z ZRAČNO ZVEZO. Tej ekspediciji, ki je morala prema Dasiravno se število človeštva nenavadno naglo nvjaoži in postajajo nekaterim narodom, posebno v zapadni in severni Evropi, na Kitajskem, Japonskem itd. tla že pretesna, vendar so na svetu še ogromne pokrajine, ki so docela neizrabljene. Med temi pokrajinami je poleg Brazilije in belgijskega Konga največja Nova Gvineja. Nova Gvineja ie sploh eden izmed najvažnejših otokov na svetu, saj je večji kakor Francija, Švica, Belgija in Holandija skupaj. Da ?a do danes Evropci še niso izrabili za Naselitev, je vzrok to, da leži v Južnem morju v silno vročem pasu in da je čez m čez pokrit z ogromnimi, skoraj neprehodnimi tropičnimi pragozdovi. Kljub temu je Nova Gvineja že davno Razdeljena na dva dela, na britanskega m holandskega. Poprej je manjši del pripadal tudi Nemčiji. Beli gospodarji pa imajo na tem ogromnem otoku samo Par manjših naselbin na obrežjih posebno °a vzhodnem ozkem in goratem polotoku. kjer so tudi bogati rudniki in premogovniki. Tu nakopani premog se po večini uporablja za ladje, parnike, ki plovejo po Južnem morju, Polineziji in Tihem oceanu. V notranjosti prebivajo samo redkoštevilni divji Papuanci ali Kajaki, ki uživajo še popolno ljudožersko Svobodo, kakor pred tisočletji. Že prve ekspedicije, ki so prodrle v Notranjost divje in skrivnostne Nove Gvineje, so pa poročale, da krije ta debela ogromne zaklade najrazličnejših [ud. zlata, srebra, železa, bakra itd. in tudi drago kamenje. Eksploatacija teh rud je bila skoraj nemogoča, kajti mo-rala bi se poprej zgraditi prometna sred |*va, ki bi stala ogromne vsote, posebno zato, ker so ravnine na Novi Gvineji lako močvirnate, da skoraj niso prehod-ne. Vse to je bilo v splošnem še prej ^ia