PRIMORSKI dnevnik
ie začel izhajati v Trstu • niaja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI °NEVNIK pa 26. novem-“ra 1943 v vasi Zakriž nad ®rknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. sep-ernbra 1944 Se je tiskal ‘iskarni »Doberdob« v ^°vcu pri Gorenji Trebu-S!, od 18. septembra 1944 ao 1. maja 1945 v tiskarni •Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, N«r je izšla zadnja številka- Bil je edini tiskani par-l|zanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 161 (13.694)
Trst, petek, 13. julija 1990
Nepričakovani razplet na 28. kongresu KP Sovjetske zveze
Jelcin zapustil partijo ki ji sedaj grozi razkol
Neenotnost partijske levice bi lahko omilila osip članstva Stavka rudarjev nesporno pokazala svojo politično obarvanost
, MOSKVA — Mihailu Sergejeviču Gorbačovu ni na 28. .otlgresu KPSZ prepričljive zmage zagrenila samo včeraj-nJa uspešna splošna stavka rudarjev temveč predvsem Bo-ls Jelcin, ki se je odpovedal članstvu v sovjetski partiji, to P® bi lahko pomenilo uvod v pravi razkol v partijskih vr-
stah.
Ko so prebrali seznam imen kandidatov za centralni ko-“'de sovjetske partije, je namreč Boris Jelcin v kratki izjavi Navedel da kot predsednik Ruske federacije se ne sme kloniti volji partije in njenim direktivam, ker mora spošto-ati voljo ljudstva, ki ga je izbralo in ne partije. Po napove-k da izstopa iz partije, je Jelcin zapustil 28. kongres parti-e' Ki bi moral danes zaključiti s svojim delom.
Po Jelcinovem sklepu so številni predstavniki Demokra-Kne platforme že napovedali, da bodo sledili njegovemu Sledu in da bodo ustanovili svojo stranko, ker kongres ni Pokazal prave reformatorske volje. Med partijsko levico pa ada precejšnja neenotnost. Razni radikalni predstavniki
‘e res navedli, da niso zadovoljni s potekom kongresa, a a le bil izid vseeno boljši kot so napovedovali pesimisti in ja ,le treba torej Gorbačovu pomagati, da uresniči peres-ojko. Kako mu bo to uspelo, pa ni jasno nikomur. Gorba-ov je do sedaj dokazal, da je izreden politik, ki uspešno Prernaga vse ovire. Tega pa ne moremo trditi za konkretne Probleme, ki tarejo sovjetsko družbo.
Včeraj je Gorbačov moral z govorniškega odra 28. kongresa sporočiti, da je prišlo do novega krvoprelitja v Gorkem Karabahu. Skupina oboroženih Armencev je namreč tlaPadla kolono vozil z azerbajdžanskimi vojaki in njihovi-
mi družinami. Tri osebe so bile ubite, 24 pa jih je bilo ranjenih.
Stavke rudarjev Gorbačov ni omenil, saj bi vsi najraje pozabili na ta dogodek, ki je dobil jasne politične in proti-partijske obrise s strani delavcev, ki so bili do včeraj »avantgarda delavskega razreda. Z redkimi izjemami je namreč stavka zajela večino najpomembnejših rudarskih kompleksov. Stavkajoči v Novokuznjecku so zvezno vlado obtožili, da noče ali ne zna zagotoviti ustreznih razmer za avtentično pravno in ekonomsko samostojnost premogovnikov. Kritizirali so navezo konservativcev in dela generalov, kar se je pokazalo na ustanovnem kongresu KP Ruske federacije in na 28. kongresu KPSZ. Rudarji iz Vorkute so zahtevali depolitizacijo državnih organov in odstop vlade, podprli pa so odločne korake predsednika parlamenta Ruske federacije Borisa Jelcina. Iz Karagande so sporočili, da so stavkali v vseh 26 rudnikih. Sporočilo iz Rostova na Donu govori, da so stavkali , v 29 od 49 rudarskih oknih, skupni imenovalec stavkajočih pa so bile zlasti politične zahteve. Poročila iz Sverdlovska govore, da so rudarji podprli vse zahteve iz Kuzbasa in Donbasa, med drugim pa so opozarjali, da rast plač ne dohaja inflacije in da z zaslužki tako ali tako nimajo kaj kupiti, saj so police v trgovinah prazne...
Še zlasti vroče je bilo v Čeljabinsku, kajti stavkajoče so hoteli miriti partijski delavci, že 17. julija pa bo posebna komisija proučila rudarske zahteve. Rudarji iz Vladivostoka so podobno kot drugje poleg stavke organizirali tudi množična zborovanja. Rudarji v Donacku so jasno povedali, da tako kot doslej ne gre več, vlado pa obtožili prevare.
Tudi spomin lahko odstira poti človečnosti
MARIJ ČUK
V časih, ko se vsepovsod dvigajo parole o spravi, prijateljstvu, človekoljubju in podobnih miroljubnih perspektivah, se zdi nemara marsikomu proslava oziroma spomin na dogodek izpred sedemdeset let anahronističen. Vendar so v življenju posameznika, zgodovini narodov in družbe datumi, ki jih časovna distanca ne more zamegliti, saj pomenijo usodne mejnike, trdno zasidrane v zavesti, čustvovanju, a tudi racionalni misli, skratka, znake, ki so s svojo konkretno in simbolično zaznamovanostjo neminljivi, čeprav predani rodovom le v papirnatem dokumentu, zgodovinski knjigi. Bili so pač dnevi naše preteklosti, ki so obrnili življenje, pretresli svet in ljudi v dobrem in slabem: A zlo, naj nam bo dovoljeno manihejsko poenostavljanje, ostane zapisano dalj časa in mogoče tudi večno, saj ga zarisuje rezilo, ki para človekovo tkivo. Zlo je pač nasilje nad hu-
manim in humanističnim, neposredno prizadene tanke srčne nitke in se grobo zažene v telesno, fizično podobo, jo hoče uničiti, zbrisati, pokončati. Rodi pa tudi odpor, sproži solidarnost in poenotenje. Predvsem takrat, ko zlo ni vperje-no le v posameznika, ampak celo v narod...
Najbrž prav zaradi opisanega izhodišča se današnji spomin na požig Narodnega doma v Trstu 13. julija 1920 ne kaže kot arhaizem, ampak kot stimulacija racionalnega premisleka o zgodovinskih dejstvih, ki so v svoji goli podatkarski opisnosti kruta, a vendar taka, da jih ni mogoče na noben način obiti, tudi če v razvoju in spremenjenih pogojih menjujejo svojo metaforično izpovednost. Srž pa ostaja zagotovo ista in pogorišče Balkana je prav gotovo eden izmed takih dogodkov, ki so zaznamovali usodo primorskih Slovencev: na eni strani negativno, saj se je začel proti njim deklarativni fizični pregon, po drugi strani pa pozitivno,
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Gostoljubje svojim rojakom je že ponudila dokaj številna albanska manjšina
Danes v Brindisiju prvi trajekt z Albanci Večina bo odšla naprej v ZRN in Francijo
TIRANA — »Kriza tujih veleposla-
stev v Tirani«, kot so jo mnogi poi-'• * ... - .
t-^ovah, je pred dokončnim razple-
;ra.cSM
speljala približno štiri tisoč alban-
proti Draču sta že odplula dva ' a trajekta, ki bosta v Brindisi
bcM *3e9uncev- V vodah pri Draču se jesta trajekta srečala z malteškim in pr 2 dvema grškima ladjama, ki so ju tN-av tako za prevoz beguncev najeli Ladjam pa ne bo dovoljeno lini ti, temveč bodo begunce pripe-pe tamkajšnje ladje. stv Vkrcavanje na trajekte in pa dej-hoj0'. da je med begunci tudi nekaj ie ^‘kov in žensk v visoki nosečnosti, da Trecej podaljšalo odhod ladij, tako v ftnai ki prvi trajekt z begunci prispel rindisi šele danes zjutraj, križ aPuIIiskem pristanišču je Rdeči lant P°stavil šotore in mobilne ambu-j0 6 za nudenje prve pomoči vsem, ki ekin°d0 Potrebovali. Te zdravstvene Ijj Pe bodo tudi spremljale begunce, p D°do s tremi posebnimi vlaki nada-io iP°t v Zvezno republiko Nemči-• v ZRN naj. bi odšlo preko dva tisoč
beguncev, nekaj manj kot tisoč pa naj bi jih nadaljevalo pot v Francijo. Tja bodo odšli z ladjo, ki bo imela v Brindisiju le tehnični postanek.
V Italiji bo ostalo nekaj več kot 800 Albancev, ki so že zaprosili za politično zatočišče. Zanje je vojska nekaj kilometrov izven Brindisija že postavila priložnostno naselje z dvajsetimi velikimi barakami (na sliki AP), v katerih bo prostora za skoraj tisoč ljudi. V naselju so tudi vse potrebne zdravstve-no-sanitarne strukture, poskrbljeno pa bo tudi za tehnično službo, ki naj bi zbrala podrobne podatke o vseh prispelih beguncih. Z naseljem upravlja vojska, za boljše razumevanje pa je na razpolago tudi 20 vojakov, ki so po rodu Albanci in so bili v Brindisi poslani kot prevajalci.
Glede Albancev je treba povedati, da v Italiji (predvsem na jugu) že od 15. stoletja živi dokaj številčna albanska manjšina, ki je že ponudila gostoljubje svojim rojakom.
A
r;f,'
II
V Novi Gorici poslanski večer s predsednikom predsedstva Slovenije Milanom Kučanom
»O spremembah naj odloča referendum«
JANI ALIČ
NOVA GORICA — Velika dvorana novogoriškega kulturnega doma je bila pretesna, da bi sprest8 VSe' k* so se hoteli udeležiti tretjega poslan-kega večera, gost je bil tokrat predsednik pred-6dstva Republike Slovenije Milan Kučan, ki ga je ^'Pravila novogoriška ZKS - Stranka demokratič-s e prenove. Večer je vodil Borut Pahor, član pred-DpStva CK ZKS - SDP in republiški poslanec v t. A tema pogovora pa je bila »Kako iz preteklos-U prihodnost?«
Milan Kučan je najprej spregovoril o nalogah, ki čakajo slovensko predsedstvo oziroma Slovenijo. »Naša prva naloga je uveljavitev suverenega položaja Slovenije, nadalje pisanje nove ustave, pa priprava elementov konfederalne pogodbe, definiranje naše zunanje politike in definiranje obrambne doktrine. To so zahtevne naloge, ki zahtevajo združevanje političnih sil v Sloveniji, enotnost v načelnih stališčih. Politika, ki proizvaja sovražnike, je slaba. Z njo smo se v Jugoslaviji že večkrat srečali.«
Milan Kučan je dejal, da želimo ustavo sodobne, moderne družbe. Na tej osnovi naj bi potem
odločali, v kakšni povezavi bomo z ostalimi republikami v Jugoslaviji in v odnosu do sveta. Volja Slovencev je bila že večkrat izražena. Volja državljanov je konfederalen položaj Slovenije z Jugoslavijo. Ce bodo drugi sprejeli to našo voljo, potem je možno skupno življenje, drugače bo treba svoje mesto samostojno iskati v Evropi. Do kakršnekoli odločitve pa bo treba priti v razgovoru z jugoslovanskimi narodi. O tej stvari bo potrebno odločati z referendumom. Novo stanje bo treba šele ustvariti. Do takrat pa je, po besedah Milana Kučana, potrebno živeti in preživeti.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Tiskovna konferenca po obisku v Ameriki
BOGO SAMSA
BRNIK — Malo po petnajsti uri je na letališče priletelo letalo švicarske družbe, ki je pripeljalo predsednika Lojzeta Peterleta in zunanjega ministra Dimitrija Rupla z uradnega obiska v ZDA, ministra Dularja pa z obiska pri izseljencih v Buenos Airesu.
Na krajši tiskovni konferenci je predsednik vlade strnil temeljne zaključke razgovorov z ameriškimi vladnimi predstavniki v ugotovitev, da Američani podpirajo demokratične procese, hkrati pa se izrekajo za Jugoslavijo. Kakšna pa naj bi bila ta Jugoslavija, seveda prepuščajo Jugoslovanom in zanje je povsem sprejemljiva opcija tudi konfederacija. Predsednik vlade in zunanji minister sta se med ameriškim obiskom sestala s sto petdesetimi pomembnimi osebnostmi. To so bili izredno naporni razgovori s slovenskimi izseljenci, poslovnimi ljudmi in političnimi osebnostmi ameriške vlade.
Govorila sta z načelnikom republikanske skupine senata Robertom Dolejem in pomočnikom zunanjega ministra Lawrenceom Eagleburgerjem, ki izredno dobro pozna jugoslovanske razmere. Nekdaj se je ogreval za srbske teze, sedaj je povsem spremenil stališče in je protimiloševičevsko usmerjen. Odločno se je zavzel za varovanje človekovih pravic in povedal, da so te stvari naravnost povedali Miloševiču v zvezi s preganjanjem Albancev na Kosovu.
Oba predstavnika in seveda številni drugi, s katerimi sta pri
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Avgusta
podražitev
dnevnikov
RIM — Od prvega avgusta se bo cena dnevnikov zvišala od sedanjih tisoč na 1.200 lir. Do odločitve je prišlo na občnem zboru Združenja založnikov FIEG. Predsednik Giannini je omenil, da so založniki z nelahkim srcem sprejeli predlog, saj se Zavedajo, da so z novo podražitvijo italijanski dnevniki najdražji v Evropi. To pa prav gotovo ni bil cilj založnikov, ki se zavedajo, da dnevnike vse bolj izpodrinjajo druga sredstva javnega obveščanja.
Giannini je pojasnil, da se izgube že nevarno kopičijo in resno ogrožajo obstoj nekaterih časopisnih založniških hiš. Cena dnevnikov je ostala nespremenjena od leta 1989, leto prej pa so jo kar dvakrat spremenili. Z Gianninije-vimj pojasnili pa se ne strinja Združenje novinarjev, ki v tiskovnem sporočilu piše, da predsednik založnikov ni povedal nič novega, in da je le potrdil svojo politiko o krčenju zaposlitve in omejevanju izdatkov.
Sandinisti so se distancirali od hujših nasilnih dejanj med dvotedensko stavko
Po spopadih in smrtnih žrtvah v Managui dosežen sporazum med vlado in sindikati
Obrambni minister Humberto Ortega in predsednica Violeta Chamorro (AP)
MANAGUA — Po več kot dveh tednih splošne stavke, v kateri je sodelovalo več kot 130 tisoč delavcev, po spopadih med sandinisti in pristaši nove nikaragovske predsednice Violete Chamorro, kjer je bilo najmanj sedem ljudi ubitih, sto pa ranjenih, je včeraj zgodaj zjutraj prišlo do sporazuma med vlado in sandinisti. Podpredsednik vlade Antonio Lacayo in vodja Sindikalne državne fronte delavcev Lucio Jimenez sta se dogovorila o temeljnih točkah sporazuma, Jimenez pa je takoj nato pozval delavce, da prekinejo stavko.
Poziv sindikalnega voditelja je bil takoj sprejet in delavci so že zapustili državna industrijska podjetja, ki so jih med stavko zasedli. Jimenez je delavcem tudi zagotovil, da je od vlade dobil zagotovila, da proti stavkajočim ne bodo ukrepali. V sporazumu je tudi zapisano, da bo vlada preklicala odlok, s katerim je želela vrniti njihovim prvotnim lastnikom nekatera državna podjetja, ki so jih nacionalizirali sandinisti, ker so bili podjetniki povezani z režimom diktatorja Somoze. Delavcem je bila tudi
zagotovljena zaposlenost, vlada pa se je tudi obvezala, da bo najkasneje v treh mesecih sprejela zakon, s katerim bodo povečali minimalne dohodke državnih uslužbencev za 43 odstotkov.
Ob mirni rešitvi doslej naj hujše krize, odkar je Chamorrova prevzela oblast v državi, pa je tudi v sredo prišlo do hujših spopadov. Tako so neidentificirani »teroristi« približno 15 km od Manague napadli glavni sedež provladnega »Radio Corporaci-on«. Ko so prisilili stražarje k umiku, so na več krajih podtaknili eksploziv in uničili naprave, poškodovan pa je bil tudi del stavbe. Med dvotedensko stavko je »Radio Corporacion« večkrat ostro napadel stavkajoče delavce in njihove privržence.
Ob tem je treba povedati, da so se sandinisti distancirali od vseh primerov hujšega nasilja, do katerega je prišlo v preteklih dneh. V svojem sporočilu so zapisali, da sicer podpirajo stavkajoče, vendar pa nimajo toliko moči, da bi najbolj ekstremističnim pripadnikom sindikata preprečili nasilne akcije.
na	s 1.
•	Tudi spomin
ker je narodna (pa mogoče še kakšna) nuja sprožila kohezijo različnih.
Prav ta potreba po strnjenosti se tudi danes v slovenskem svetu čedalje bolj oglaša. Marsikdaj je to le de-magoška gesta, ki zakriva najrazličnejše kalnice, nuja po skupnem razpolaganju s svojo usodo pa je vendarle prisotna in čista. K tej čistosti in čiščenju naše vesti pa tudi razuma nas napeljuje tako imenovani zgodovinski spomin, ki mora upoštevati prav vse, kar se je v družbi in narodu dogajalo, pogumno tematizirati resnico in jo brez predsodkov oznanjati. In dobro vemo, da je resnica velikokrat težka kot svinec in ostra kot britev. Če smo osvobojeni, notranje pomirjeni in strpni, pripravljeni na dialog in dogovarjanje, ji lahko gledamo pogumno v oči. Ena izmed lakih resnic je tudi odpor slovenskega človeka proti Zlu, odpor, ki ga je zahtevala želja po obstojnosti in ohranitvi. Zato je tudi spomin na plamene sredi Trsta lahko bodrilen in zavezujoč, ko ga ne glodajo instinkti revanšizma, kajti tudi negati-viteta lahko sproži pozitivne odgovore, misli in povednost. Nič v življenju ni tako dokončnega in porušenega, da ne bi zmogli graditi boljšega in vrednejšega v sami skupnosti in med narodi. Zato mora biti hotenje po ustvarjalnem in človeškem pred vsakršnim rušilnim znamenjem. Spomin pa je seveda treba ohraniti, da bi tema ne prevladala in da v tej temi ne bi bilo več ostrih plamenečih isker.
•	Tiskovna
šla v stik slovenska državnika, sta pokazala razumevanje in posluh za slovenska stališča do konfederacije.
Brzezinski je na primer dejal, da je pričakoval veliko hujše stališče in da se mu je odvalil kamen od srca.
Prav tako pomembni so bili razgovori v Clevelandu, v deželi Ohio, kjer so se srečali s kandidatom za guvernerja, predvsem pa s številnimi poslovneži slovenskega in neslovenskega rodu. Tam jih zelo zanimajo možnosti investicij v Sloveniji in najbrž bodo do konca leta organizirali nekakšno slovensko gospodarsko zbornico.
Seveda so se povsod srečali tudi z ameriškimi Slovenci, ki jih izredno zanimajo prilike v domovini, napredek in demokratični procesi. Presenetljivo je, kako ohranjajo svojo kulturo in narodnostno identiteto in so tudi zato pripravljeni pomagati.
Peterle je poudaril, da je zlasti razgovore v Beli hiši profesionalno dobro pripravilo jugoslovansko veleposlaništvo v Washingtonu. Predsednika vlade so na letališču pričakali njegovi trije otroci, še majhni, plavolasi, ljubki. Le za nekaj minut je odšel z njimi domov, že ob 18. uri pa ga je čakala izredno napeta in dramatična seja vlade.
Tokrat je namreč na dnevnem redu rebalans proračuna, ki ga opravijo vsako leto nekje v sredini oziroma na začetku julija. Običajno se nabere nekaj novih sredstev in običajno denar razdele terciarnim dejavnostim.
Tokrat so stvari drugačne. Peterletova vlada je že enkrat močno zarezala v tako imenovane družbene dejavnosti, ko je sprejela vrsto ukrepov za razbremenitev gospodarstva. Ponoven rez namerava narediti sedaj, kar za 5 odstotkov. To pa so sredstva, ' ki jih nujno potrebujejo zdravstvo, šolstvo, sociala, kultura in vse druge družbene dejavnosti, brez katerih ni niti standarda niti družbenega napredka. Toda gospodarske prilike so take, da je treba omejiti proračunske izdatke in preprosto ni možnosti, da bi iz gospodarstva črpali nov denar. Obratno, gospodarstvu je treba pomagati in pri tem se postavlja dramatičen problem tako imenovanih tehnoloških viškov in torej zaposlenih, ki sicer obvladajo svoje delo, ki pa jih je v posameznem podjetju preveč, da bi lahko racionalno poslovalo. S socialnimi programi, prispevki za brezposelne in drugimi ukrepi so skušali ta dramatična vprašanja omiliti. Toda tudi za socialne programe ni denarja oziroma ga ni dovolj.
V vladi in v vladni večini je glede teh vprašanj precej sporov in razumljivo različnih stališč. To je že prišlo do izraza na zasedanjih poslanskih klubov in se bo pokazalo tudi na notranjem seminarju, ki ga pripravlja med svojimi poslanci Demos za soboto. Toda spori in različni pogledi bodo izbruhnili že na sedanji vladni seji, saj gospodarski ministri celo groze z odstopi, ministri za družbene dejavnosti pa so prav tako v resnih težavah, saj znižujejo postavke za stvari, ki so jih vedno zagovarjali. Vse to se povrh dogaja v ozračju, ko so ljudem v ušesih še volilna zagotovila, da bodo stranke Demosa dokončno uredile vprašanja kulture, šolstva, sociale itd. Volilne obljube so vedno kočljive stvari, še zlasti v sedanjem slovenskem in jugoslovanskem razdobju.
Minister Dular pa je povedal, da je v Buenos Airesu obiskal politično najbolj zapostavljen del Slovencev, ki je bil dvajset let v temi, obrekovan, a je hkrati kulturno najmočnejši. Mnoge zelo zanimajo možnosti za vrnitev, pripravljajo se že na pot v domovino. Razvili so izredno kulturno dejavnost in v slovenščini imajo naravnost, vzorno urejen šolski sistem, tako da njihovi otroci odlično obvladajo materinščino. Minister je še poudaril, da so v Sloveniji, v Buenos Airesu in v ZDA v nedeljo hkrati potekale podobne sprave, kot je bila osrednja v Rogu.
• 0 spremembah
»Urediti bo treba gospodarstvo, ki bo usklajeno z evropskim. Morali bomo definirati naš odnos do Markovičevega programa. Obstaja nevarnost podcenjevanja družbenega premoženja. Domačih kupcev ne bo, tuji pa so zainteresirani za čim nižjo ceno. Pridobiti bo treba tuj kapital. Vendar kapitala ni, saj je rizična politika pri nas previsoka ovira za plasma tujega kapitala. V slovenskem gospodarstvu je 30 odstotkov preveč zaposlenih. Danes imamo v Sloveniji 40 tisoč brezposelnih, do konca leta se bo ta številka povzpela na 100 tisoč.«
Ko je gost poslanskega večera v Novi Gorici govoril o spravi, je me-
nil, da sta sprava in pomiritev opravljeni brez sovraštva in vse skupaj bi bilo brez smisla, če bi prišlo do novih sporov.
Na vprašanje Boruta Pahorja, ali je sedanje vodstvo še vedno obremenjeno s preteklostjo, je Milan Kučan odgovoril, da bomo še dolgo, hodili pot iz preteklosti v prihodnost, tako kot jo hodijo tudi ljudje v evropskih državah. Ni pa nujno, da je ta pot predolga. Potrebno je začeti aktivirati instrumente parlamentarnega političnega življenja, prišel bo čas, ko bo treba pogledati, kaj je od obljub, ki so jih politiki dali v predvolilnem boju, koliko so jih že uresničili.
Enemu izmed bivših borcev je na vprašanje glede naše zastave in zvezde na njej odgovoril, da na nacionalne ni pametno postavljati še ideoloških simbolov. Slovenska zastava je dobila zvezdo leta 1941. Glede zastave se bo potrebno dogovoriti demokratično. En del naroda ne more vsiljevati svojih simbolov drugemu.
V odgovoru na vprašanje, zakaj so danes za vse krivi preteklost, NOB in partija in ko vse mečejo v en koš, je predsednik predsedstva Republike Slovenije dejal, da imajo demokratične volitve predvsem eno dobro lastnost in ta je, da niso nikoli zadnje. Zadnje volitve so pokazale, da ljudje želijo spremembe. »Mi smo se štiri leta pripravljali na to, že od 10. kon-gresa ZKS, ko je bila objavljena politika sestopanja z oblasti. Naslednje volitve bodo prave. Poznali boste lju-
di in njihove programe. 45 let je trajal monopol ene partije in to je rodilo posledice. V treh mesecih ni moč zakorakati v novo stanje. Nove volitve bodo prej kot čez štiri leta. Takoj, ko bo sprejeta nova ustava.«
Obiskovalci tretjega poslanskega večera so Milana Kučana tudi spraševali, zakaj nekateri člani nove slovenske vlade toliko potujejo po raznih državah, pa o pobudi predsednika skupščine občine Nova Gorica o enotnem mestu ob meji, o odnosih s Srbijo in drugimi republikami, o dogajanju v Vetrinju, o sprejemanju strankarsko obarvanih zakonov v skupščini...
Na vrsto vprašanj je Milan Kučan odgovoril, nekaj pa jih tudi naslovil na slovensko vlado...
Na poslanskem večeru v Novi Gorici je Milan Kučan povedal tudi anekdoto, ki mu jo je povedal pred dnevi neki Ribničan v Kočevju: Rib-n'čan pride v Ljubljano in odide v Cankarjev dom. Tam vpraša vratarja, kje je naša vlada. Vratar mu odgovori: »Tam na drugi strani.« Ribn'-čan pa zamrmra: »Mejduš, stara vlada je bila pa na naši strani.«
Milan Kučan je našel čas tudi za šalo. Tako je dejal pred nabito polno dvorano novogoriškega Kulturnega doma, da narod, ki nima Primorcev, ni popoln narod. Seveda so bili prisotni nad tem dejstvom - vzhičeni....
EP o zapletih na Kosovu
STRASBOURG — Kosovo je bilo včeraj zvečer ena glavnih tem na zasedanju evropskega parlamenta, ki je eno od treh glavnih institucij evropske skupnosti. Kvalifikacije v predlogu resolucije, ki ga je pripravilo pet strankarskih skupin v parlamentu, vključno z najmočnejšo socialistično, so izredno hude: od zahtev evroparla-mentarcev, da jugoslovansko predsedstvo takoj odpokliče izrendo stanje in zagotovi uresničevanje človekovih pravic pač kot to zahteva univerzalna deklaracija o človekovih pravicah, do poziva srbskim oblastem, da dosledno upoštevajo ustavo iz leta 1974, priznajo Kosovu pravico do kulturne in politične avtonomije in ustavijo proces, kot je rečeno, ponovne kolonizacije Kosova, (dd)
Spetič in Battello o »goriški pobudi«
RIM — Komunistična senatorja Spetič in Battello sta italijanskemu notranjemu in zunanjemu ministrstvu naslovila interpelacijo v zvezi s predlogom novogoriškega župana dr. Pelhana o združitvi obeh Goric. Senatorja sprašujeta, kako to, da sta ministrstvi doslej pokazali tako malo zanimanja za predlog, ki ga je večina prebivalstva obeh mest že osvojila in kako ocenjujeta pobudo, ki bi lahko imela velik mednarodni odmev.
pismi uredništvu - pismi uredništvu - pismi uredništvu
Še o vprašanju sprave
Nikoli se nisem sramovala, da sem Slovenka. Za to, da bi to tudi ostala, da bi ostal naš narod, sem s svojo družino, kot tisoči in tisoči drugih Slovencev pretrpela veliko hudega, tudi nasilno smrt brata Ervina - Tugomira v enem najhujših koncentracijskih taboriščih Matthausnu.
In zakaj vse to trpljenje, zakaj ves ta naš boj proti nacizmu in fašizmu, če ne zato, da bi se naš narod ohranil, da bi lahko govorili v svojem jeziku, da bi imeli iste pravice vsi narodi - veliki in majhni?!
Da so v tistih zadnjih vojnih in prvih povojnih dneh padale žrtve, nedolžne in krive, je dejstvo, ki odgovarja resnici. A katera revolucija, katero povojno obdobje, ni šlo brez tega?
Sama nisem pristaš nasilja. In ko sem imela priložnost, da prijavim tistega, ki je izdal mojega brata in morda še toliko drugih, je v meni prevladal predvsem človek. In tako se nisem maščevala, kar bi bilo pravzaprav v tistem času, ne samo razumljivo, temveč tudi odpustljivo.
Da vsaka mati joče za svojim sinom, da vsaka družina močno pogreša svojega, četudi je bil v svojem življenju tak, ali drugačen, je povsem razumljivo in se strinjam s tem, kar ocenjujemo kot pieteto, sočustvovanje do mrtvih, pa tudi do tistih, ki jih objokujejo.
Vse pa se ustavi potem, ko se začenja istovetiti in postavljati vse padle na isto raven. Res je, da je bilo mrtvih z ene in druge strani. Toda eni so padli zato, ker so vedeli, da predstavljata nacizem in fašizem ne samo konec svobode za ves svet, temveč tudi konec tudi za nas - za naš ' narod, drugi so padli za povsem drugačne cilje.
Tisoči in tisoči Slovencev - lahko rečem večina - smo se pošastnemu načrtu nacifašistov uprli z vsem, kar smo zmogli - z uporom, s puško, s trpljenjem v zaporih, v konfi-nacijah, v taboriščih smrti. In koliko je bilo tu trpljenja, grozot in muk!
Drugi - domobranci in belogardisti na primer na Slovenskem - so se tudi borili, toda na strani tistih, ki so nas hoteli izničiti, za domovino in ideje, ki niso bile in ne morejo biti nikoli naše.
Če torej hočemo govoriti o pieteti, potem je res, da je za vsakogar njegov padli vreden pietete, spomina, koščka zemlje, ali skromnega obeležja, kjer mu lahko posveti dobro misel.
Toda, kako je mogoče pomisliti na to, da bi se ene in druge žrtve postavljale na isti piedestal? Torej bi bili napadalci in napadenci ter žrtve nekaj istega, enakega?
Moj brat je umrl grozne smrti - kot dvajsetletnega fanto so ga še živega zažgali v krematoriju. Nima nobeneg0 spomenika, razen majhne kamnite tablice, ki sem jo sama nesla v taborišče Gusen - podružnico Matthausen. Nihče mu v domovini ni postavil drugega spominskega znatni' nja, pa je bil vendarle na strani tistih, ki so se v svet)1 množično uprli nacizmu in fašizmu, ki so nam priboru1 svobodo.
Kako lahko sprejemam in dojemam, kako lahko z me' noj sprejemajo in dojemajo nove načine pojmovanja piete' te, kjer se napadalec in napadeni postavljata na isto r<T
Bo to tisti boljši svet, za katerega je dalo svoje življešje tisoče in tisoče mladih Slovencev? So to tisti močni terfle Iji, na katerih bi se tudi za naš narod gradila boljša, iepf“ bodočnost? Ostajamo res še zvesti idealom miru, svobod6, enakopravnosti in demokracije, ki so vodili naše borce U ki vodijo še danes mnoge teptane in ponižane narode, svetu?
Neva Lukeš
□ □
Spoštovani gospod urednik!
»Popolnoma je bila odsotna Primorska...« Citiran misli, zapisane na naslovni strani »Primorskega dnevni ^ (10. julij 1990) v članku z naslovom Pomembno dejan]6 prihodnost Slovencev. Sprava v Kočevskem Rogu.	:u
Nekateri bralci »Primorskega dnevnika« so se ob bra navedenih besed lahko samo vprašali: Ali je mogoče, “ ^ nepodpisani pisec zapisa pre-hodil (-vozil, -pešačil) vse P ob katerih so bili parkirani nešteti avtomobili in lažje s^0 ni, a še vedno številni avtobusi? Gotovo ne, saj bi si^eL1irno kot podpisana, ki je stopala le po eni poti, hodil tu~-, (yu), avtomobilov z oznakami GO (Yu), GO (I), TS (I), KF0p0l-kar najbrže priča, da so bili na kraju sprave prisotni P Pj. noma odsotni Primorci. Ti se sicer v ničemer niso ra vali od drugih v množici; v zbranosti so si bili enaki-	t
In še to: to, da na Primorskem ni bilo domobrance^jg. pravi pisec), še ne pomeni, da se Primorci ne morejo vezUje žiti dejanja, ki je vseslovenskega značaja in ki P° Slovence po horizontali in po vertikali.
Mogoče pa si nekateri tega ne želijo?
Bodite v duhu sprave pozdravljeni.
Irena Mam Solkan
Razdrli še koordinacijski odbor (KOKS)
Poglabljajoči razdori med koroškimi Slovenci
CELOVEC — Koordinacijskega odbora koroških Slovencev ni več, vsaj ne v tisti obliki, v kakršni je služil skoraj 40 let usklajevanju gledanj na manjšinsko politiko ttied slovensko narodno skupnos-tjo na Koroškem. Pred dvema tednoma je Narodni svet namreč samovoljno in brez posvetovanja z Zvezo slovenskih organizacij ta organ spremenil v svoj pododbor, s tem da je NSKS iz tega »razširjenega« KOKS-a očitno zavestno Izključil predstavnike ZSO ter mnogih drugih organizacij in strokovnih združenj, ki pa bi po izkušnjah v preteklosti morale biti vključene v razširjen koordinacijski odbor.
Zaradi nastale situacije so se Pretekli ponedeljek na sedežu ZSO zbrali predstavniki Zveze slovenskih organizacij, Slovenske Prosvetne zveze, Slovenskega šolskega društva, Slovenske športne ^veze, Zveze koroških partizanov, Zveze slovenskih izseljencev, Slovenskega planinskega društva, Zveze slovenskih žena, Strokovne-9a združenja pedagoških delav-cev, Društva slovenskih pisateljev v Avstriji, Instituta za proučevanje Prostora Alpe-Jadran ter vodja kupnosti južnokoroških kmetov anko Zwitter z namenom, da Kupno preučijo nastalo situacijo ln skušajo najti pot iz nje.
. ^ načelni oceni so ugotovili, da J Narodni svet s svojo potezo hkinil za usklajevanje želja in po-en doslej tako pomemben organ arodne skupnosti. Prisotni so me-m, da Narodnemu svetu z ustalitvijo tega »novega koordina-iškega odbora« nikakor ne gre ta Usklajevanje narodne politike, emveč da je to poskus zlorabe že Veljavljenega imena koordinacij-*^e9a odbora za svoje lastne na-ene. pri tem pa je NSKS - kot
npr. v primeru Skupnosti južnokoroških kmetov - prešel odbore teh druženj s tem, da je enostavno imenoval v svoj KO pač njemu všeče zastopnike, ne da bi bili prej vprašali vsaj odbor organizacije.
Iz teh vzrokov ZSO, SPZ in tudi druge včlanjene organizacije takšnega koordinacijskega odbora NSKS ne priznavajo, saj ta predstavlja le del oziroma preostanek nekdanjega skupnega koordinacijskega odbora. ZSO, SPZ in vse ostale organizacije tudi nasprotujejo, da bi se pojem KOKS zlorabljal za enostranske namene, kot se je to zgodilo že na ustanovni seji novega koordinacijskega odbora NSKS, ko se je ta soglasno izrekel za novi šolski zakon, čeprav so tako ZSO kot tudi strokovno združenje pedagoških delavcev in znanstveniki z univerz opozarjali na hude posledice tega zakona.
Prav iz teh razlogov so se predstavniki ZSO in vanjo včlanjenih organizacij odločili, da s svojim koordinacijskim odborom slovensko javnost opozorijo na neodgovorno ravnanje NSKS. Koordinacijska skupina, ki je odprta vsem slovenskim organizacijam, strokovnim združenjem, Klubu slovenskih občinskih odbornikov, Skupnosti južnokoroških kmetov, študentskim klubom, delovni skupini slovenskih socialistov, zelenim in znanstvenikom in aktivistom demokratičnega tabora večinskega naroda, bo preučila celotno narodno situacijo in izdelala osnutek za obsežen narodni program. Prav tako pa bo ta skupina odprta za koordinacijo z NSKS in ostalimi narodnopolitičnimi organizacijami, in pogovorni partner s Slovenijo ter koroškimi in avstrijskimi oblastmi.
ANDREJ MOHAR
Pokrajinski odbor SKGZ za videmsko pokrajino
Pokrajinski odbor SKGZ za videmsko pokrajino se je večkrat sestal in obravnaval vprašanje, kakšna naj bi bila organizacija, ki odgovarja našim potrebam. Reorganizacija SKGZ v videmski pokrajini je po mnenju pokrajinskega odbora tesno povezana s potrebo po odpiranju Zveze vsem slovenskim društvom, organizacijam, inštitucijam, skupinam in vsem Slovencem, ki so pripravljeni sodelovati z našo organizacijo, sooblikovati programe delovanja in demokratično izvoliti vodstvo Zveze.
Naš predlog teži k premeščanju tradicionalne metode kooptiranja članov v razne organe s strani vodstev in torej k preseganju avtomatizmov, ki ovirajo demokratično življenje in zamenjavo članov vodilnih organov. Naš namen je, da se uveljavi tak sistem, kjer so razni organi odgvorni za opravljeno delo pred lastno volilno bazo.
Pokrajinski odbor je v svojem delu upošteval zaključke zadnjega občnega zbora SKGZ, zaključke seminarja izvršnega odbora v Zabnicah, sklic deželne programske konference in novo politično situacijo v deželi in v Sloveniji.
Želja je, da naša organizacija bolje zaobjame vso slovensko stvarnost videmske pokrajine, kjer je vsekakor SKGZ bila in je do danes najpomembnejša referenčna točka in element združevanja slovenske prisotnosti. Prišli smo namreč do spoznanja, da je potreben bolj aktiven in zavesten vstop Slovencev v našo Zvezo. Od tu predlog, da se seveda čimbolj uveljavijo članice, ki jih že imamo, da se okrepijo, da nastanejo nove, da se razširijo tudi na naše področje tiste deželne organizacije, ki bi jih potrebovali, ali za katere smatramo, da so časi dovolj zreli.
Članice pa danes še zdaleč ne zaobjemajo vse slovenske stvarnosti videmske pokrajine, ki je dosti bolj pisana in razvejana, tako ali drugače pa gravitira na SKGZ. Dejstvo je, da nismo v enaki meri organizirani na našem teritoriju:
na določenih področjih, recimo v mešanih občinah, ni slovenskih društev. Tudi tu pa živijo zavedni Slovenci, delavni in aktivni, ki bi radi sodelovali z nami. Prav je, da omogočimo tudi njim vstop v našo Zvezo kot seveda tudi vsakemu Slovencu, ki se želi osebno, kot individuum in ne le posredno, kot član društva ali skupine, vključiti v našo Zvezo. Kako? S tem, da postane njen član.
Po pisni prošnji, ki jo sprejme ali odvrže posebna komisija pokrajinskega sveta dobijo člansko izkaznico, postanejo polnopravni člani in imajo pravico voliti organe Zveze in seveda biti izvoljeni.
V glavnem predlog videmskega pokrajinskega odbora SKGZ teži k temu, da se postopno preoblikuje organizacijo v zvezo ljudi, v kateri se ohranijo in še bolj uveljavijo svojo vlogo članice, društva in organizacije, ki so nastale kot odgovor na zelo konkretne potrebe.
Člani pokrajinskega odbora so bili tudi mnenja, da se SKGZ uveljavi kot deželna organizacija, kjer so temeljnega pomena pokrajinski odbori: videmski, goriški tržaški. Le-ti avtonomno in upoštevajoč značilnosti in posebnosti, vsak za vsako pokrajino, oblikujejo svoj program delovanja, to pa seveda v dogovorjenem deželnem okviru.
Organi Zveze na pokrajinski ravni so: članstvo, pokrajinski svet, pokrajinski odbor, komisije in delovne skupine.
Vsaka pokrajina avtonomno izvoli svoje organe na podlagi pokrajinskih kongresov, na katerih izvoli tudi delegate za deželni kongres. Nov volilni sistem naj predvideva dve ali več list kandidatov in torej večjo kontrolo nad izvoljenimi, ki morajo odgovarjati svojim volilcem in večje možnosti zamenjave vodstev.
Če gre za spremembo imena ali podnaslov predlaga ime "Zveza Slovencev”.
Jubilej so proslavili v nedeljo v Ukvah
Mario Gariup srebmomašnik
Mario Gariup
UKVE V tem kraju v Kanalski dolini so v nedeljo praznovali velik praznik. Vsi farani so se zbrali okrog svojega župnika, duhovnika Maria Gariupa, Ki obhaja 25. obletnico duhovniškega posvečenja. V velikem številu so se zbrali pri maši v cerkvi, ki je posvečena sv. Trojici tako ljudje iz Kanalske doline, kot tudi iz Benečije, še posebno iz Grmeka in Topolovega, odkoder je Gariup doma. Bilo je lepo in svečano doživetje, kateremu je dal poseben pečat domači cerkveni pevski zbor s spletom slovenskih pesmi. Bila je to tudi priložnost za oceno opravljenega dela, kar je opravil sam srebmomašnik. Spregovoril je o svojem delu, o bojih za razvoj slovenske kulture v Kanalski dolini, o težavah in grenkobah, seveda pa tudi o upehih.
Skupina otrok mu je voščila tako v slovensščini kot v italijansščini, pesnik Mario Schiavato mu je posvetil lepo poezijo, deklica mu je čestitala v imenu pevskega zbora, Ali Oman pa v imenu kulturnega društva Lepi vrh.
Župniku Gariupu se je za opravljeno delo zahvalil tudi župan občine Nabor-jet Anton Erlich, ki je omenil prizadevanja in delo za popravila dveh farovžev in dveh cerkev, na koncu pa mu je v imenu občinske uprave izročil umetniško srebrno Kristusovo podobo. Praznik se je nato nadaljeval v prijateljskem vzdušju, kjer so Ukljani praznovali svojega duhovnika, ki opravlja svoj poklic v Kanalski dolini že 16 let.
Brzojavko z blagoslovom je Mariu Gariupu za to priložnost poslal tudi videmski nadškof Battisti, čestital pa mu je tudi stari prijatelj, sedanji predsde-nik slovenske vlade Lojze Peterle.
V prejšnjih dneh so v Sappadi praznovali tudi duhovnika Mateučiča, katerega se bodo spomnili tudi v njegovi rojstni Dreki. Podobna praznovanja priprav-fiajo v Matajurju za gospoda Boža Žuanello in v Podutani za msgr. Marina Uualizzo.
Štirje benečanski srebrnomašniki se bodo srečali na skupni zahvalni maši in v skupni molitvi v cerkvi v podutani, zadnjo nedeljo tega meseca, 29. julija.
Ozonska luknja nad Jugoslavijo?
o^r 0PER.— Je morda res kaj narobe s soncem, Se s°ma z ozračjem in zloglasno ozonsko luknjo? To Vkujejo mnogi, ki imajo zadnje čase na socnu ezav, kot so jih imeli še lani, ali v prejšnjih letih, jgg 1Sali smo namreč za nekaj prav nenavadnih pri-lo -p ^ k° naj bi neprevidneže sonce kar hudo ožga-°Pekr ° n£9 nekdo dobil od sonca celo »globinske c* jfe«. Nekateri so začeli napihovati, da naj bi se ka luknja naredila prav nad Jugoslavijo. To se-lih žeZyeni že kot v pravljici, kajti vsem tegobam, ki *ežko mora prenašati Jugoslavija, navkljub, je aacl ,Verjeti, da bi se ozonska luknja naredila samo ^dv^uslavijo. Res pa je, da v mnogih državah, K bj arri v Nemčiji, na primer, odsvetujejo ljudem, Po-pjo® Pretirano sončili. Gledano s stališča turistič-Nšč . .Pa3andne vojne, pridejo taki nasveti kot na-Poip^k m turističnim državam, ki svojo turistično ^avih ° ne gradijo na soncu, kot eni temeljnih se-žal0st (P0nudbe (turističnega proizvoda). To pa na Dr p zrneraj) počne jugoslovanski turizem, bišgjp^ ^Ustav Weilguny, dermatolog izizolske bol-velik0 narn ie povedal: »letos imamo nadpovprečno M nanPrimerov opeklin zaradi pretiranega sončenja. sicer zatrpalo dermatološke ambulante, am-
pak dela imamo vseeno precej več kot prejšnja leta. Res pa je tudi, da smo imeli vsa leta, že od nekdaj tudi izredno hude primere opeklin. Ljudje so prihajali celo v šoku - z mrzlico, bruhalin so in bili splošno prizadeti, ker so se preveč sončili. To je še zmeraj velikokrat značilno za turiste iz severnih dežel, ki pridejo k nam na dopust in bi radi z veliko žlico zajeli počitnice. V nekaj dneh bi bili radi čimbolj čokoladno rjavi. Seveda pa je znanstveno dokazano, da se na močno osončeni koži rajši tvori kožni rak in predvsem, da se taka koža hitreje stara. Mislim, da bo tudi pri sončenju prišlo do spoznanja, da vsako pretiravanje škoduje - malo sončenja koristi, preveč pa ravno obratno. Da bi bilo za vse kriva ozonska luknja, oziroma ultravijolično žarčenje, pri nas tega ne more nihče trditi. Morali bi namreč dalj časa meriti ultravijolične žarčenje in bi lahko s podatki to dokazali. Kolikor vem, tega pri nas ne merijo. V Švici in v Parizu, na primer, pa to že dalj časa počnejo. Tam bi zagotovo dobili oprijemljive podatke. Medtem, ko so vsa namigovanja na ozonsko luknjo in preveliko količino ultravijoličnih žarkov pri nas lahko le ugibanja, oziroma špekulacije.«
BORIS ŠULIGOJ
Konec meseca avgusta praznovanja v Sežani
SEŽANA — Priprave na letošnje praznovanje sežanskega občinskega praznika »28. avgust« so že stekle. Pred kratkim se je sestal pripravljalni odbor, da bi pripravil program praznovanja. Osrednje prireditve se bodo odvijale od 24. do 26. avgusta na sejmišču v Sežani, kjer bo obilo športnih in kulturnih prireditev. Poleg tradicionalnih slovesnosti in dogodkov naj bi poskrbeli tudi za kakšno atrakcijo, ki bi pritegnila občinstvo. Zato naprošajo vse deloven organizacije, podjetja, športne klube in kulturne ustanove ter posameznike, da do 5. avgusta odboru sporočijo, kaj nameravajo ob praznovanju organizirati. V okviru sežanskega občinskega praznika se bo odvijal tudi praznik terana in pršuta, ki bo letos potekal že 20. zapored 18.in 19. avgusta v Dutovljah. Poskrbeli bodo tudi za degustacijo terana kraških kmetov.
V	petek, 24. avgusta, bodo organizirali mladinski dan. Prireditve, namenjene mladim, se bood odvijale na sejmišču v Sežani. Ta dan naj bi prišli kotalkarji iz Opčin, predstavila naj bi se tudi domača ritmična skupina »Mehki čevlji«, v večernih urah pa bi za ples igral mladinski ansambel Avtomobili.
V	soboto, 25. avgusta, bo slavnostna seja občinske skupščine, na kateri bodo podelili občinska priznanja in nagrade. Pričel se bo tradicionalni kraški sejem na sejmišču v Sežani, ki se bo nadaljeval tudi v nedeljo. Z Mopet schovom se bo predstavil Tone Fornezi Tof, har-monikašem bo domerjeno 60 minut domačih frajtonaric s povezovalcem Andrejem Jelačinom, Tonijem Karjolo, v avditoriju kulturnega doma v Sežani bodo ob 20.30 člani folklorne skupine s Krasa uprizorili kraško ohcet, za ples in prijetno razpoloženje bo ta dan poskrbel ansambel Big Ben iz Nove Gorice. Tudi v nedeljo se bodo zvrstile številne kulturne in športne prireditve. Naj omenimo le nekatere znane. To je tradicionalno srečanje harmonikašev na diatonično harmoniko v Senožečah in dan na ko-
lesu. Za ta dan so rezervirali narodno zabavni ansambel Slovenija. Trudijo si privabiti tudi plesne pare iz ljubljanskega plesnega kluba Kazina. Manjkala ne bo godba na pihala iz Divače, k sodelovanju pa naj bi pritegnili tudi zamejske godce iz Trebč. Praznik naj bi popestrili z modno revijo, ki jo bosta pripravili Martina Krpan in Mojca Škrinjar z ostalimi sodelavkamiin predstavitivjo modnih oblačil »Sežane« tovarne pletenin in konfekcije. Zato naprošajo vse kreatorke v sežanski občini, da se čimprej oglasijo pripravljalnemu odboru, katerega predsednik je sekretar občinske skupščine Marijan Suša. Tudi vse ostale kulturne, športne in druge organizacije morajo do 5. avgusta sporočiti, kaj nameravajo pripraviti ob praznovanju na Sežanskem. Tudi letos bodo poskrbeli za enoten plakat, ki bo vabil občane in ostale na razne prireditve ob sežanskem občinskem prazniku.
V četrtek, 23. avgusta, prireja sežanska ZKO otvoritev razstave velikih platen priznanega slikarja Janeza Mateliča v Taboru v Lokvi, v Mali galeriji v Sežani bodo odprli razstavo njegovih malih platen in risb, v Arkusu pa Mateličeve ruske slike. Ob tej priložnosti bodo izdali ličen katalog.
Teden pred sežanskim občinskim praznikom pa se bo v Dutovljah odvijal že 20. tradicionalni praznik terana in pršuta, ki ga organizira krajevna skupnost Dutovlje v sodelovanju z ostalimi občinskimi dejavniki. Tudi letos naj bi izbrali miss terana oz. kraljico terana, organizirali povorko okrašenih kmečkih vozov, poskrbeljeno bo tudi za prijetno razpoloženje. Praznik se bo odvijal 18. do 19. avgusta v borovem gozdičku v Dutovljah. Novost letošnjega praznika je degustacija terana kraških kmetov. Iz sodov pa naj ne bi točili le teran sežanske Kmetijske zadruge Vinakras, kot vsa dosedanja leta, ampak bi imeli obiskovalci priložnost poskusiti tudi pristno domačo kapljico neposrednih proizvajalcev.
-oks-
V Nabrežini sta se sestali tudi delegaciji KD in KPI
Predlog KD za De vi n-N a brežino je za vodstvo SSk nesprejemljiv
Predlogi openske sekcije KPI Riko Malalan
Za boljšo prometno ureditev na Opčinah
Pokrajinsko vodstvo Slovenske skupnosti meni, da je predlog Krščanske demokracije za sestavo nove de-vinsko-nabrežinske uprave (KD župana in eno odborništvo, PSI tri odbor-ništva, SSk dve odborništvi) popolnoma nesprejemljiv. Pogajanja za izvolitev novih nabrežinskih upraviteljev so torej obstala na slepem tiru, praktično tam, kjer so bila dan po volitvah, le da so se sedaj odnosi med SSk in KD močno zaostrili, potem ko sta ti dve stranki pet let skupno vodili občinsko upravo. Demokristjani so na nedavnih razgovorih zavzeli nenavadno ostra stališča, ponudba, da bi SSk v zameno za izgubo župana v Nabrežini dobila odborniško mesto na Pokrajini (Zorko Harej naj bi znova postal odbornik za kulturo), pa se zdi precej neosnovana, za SSk morda celo žaljiva. Ob tem ne gre namreč tudi pozabiti, da se bo na podlagi reforme krajevnih uprav v kratkem zmanjšalo število pokrajinskih odbornikov, tako da se bo zanje potegovalo več strank kot bo dejansko razpoložljivih mest v odboru.
Tajništvo SSk v svojem komunikeju podčrtuje, da na pokrajinski ravni trenutno med večinskimi strankami ni opaziti velike politične volje do sodelovanja s SSk, prav nasprotno. Zadnji primer predstavlja izključitev tržaškega občinskega svetovalca SSk iz glavne skupščine Kraške gorske skupnosti, »kar tudi dokazuje težnjo KD in PSI po vsestranski emarginaciji slovenske stranke, ki se je začelo in ki se nadaljuje vse od leta 1988«. Vse to po mnenju pokrajinskih voditeljev SSk ne spodbuja poteka razgovorov v Nabrežini, »čeprav je stranka še vedno pripravljena na širšo soočanje na pokrajinski in na deželni ravni«.
V Nabrežini sta se medtem sestali občinski delegaciji KD in KPI. Komisar Luccarini, kandidat za župana Loc-chi in nekdanja načelnica svetovalske skupine Greblova so podčrtali, da je KD odprta za soočanje z vsemi strankami, izključuje pa sodelovanje z MSI. Iz razgovora je prišlo do izraza, da de-vinsko-nabrežinske demokristjane zanima predvsem župan, da na noben način nočejo volitev in da ne izključujejo tudi »atipičnih« upravnih rešitev, o katerih pa se niso hoteli prenagliti. Pokazali so tudi pripravljenost na soočenje glede »upravljanja« turističnega razvoja Sesljanskega zaliva in priznali, da so se odnosi KD-SSk v zadnjih dneh precej zaostrili. Delegacija KPI (Depangher, Škerk, Ceschia) pa je povedala, da se stranka prvenstveno zavzema za oblikovanje uprave SSk-PSI-KPI ob morebitnem sodelovanju Zele-
ne liste. To bo KPI jasno povedala tudi na današnjem srečanju s SSk in s socialisti. V debati se je oglasil tudi Locchi, ki je dejal, da bo treba enkrat za vselej »rešiti« kočljivo vprašanje dvojezičnih osebnih izkaznic, »da ne bo štrumentalizacij in nesporazumov«. KD je za enojezične (seveda samo italijanske) izkaznice, kdor bo hotel samo slovensko pa jo bo lahko dobil...
Iz politične kronike gre še zabeležiti izjavo pokrajinskega tajništva SSk, ki pozdravlja vstop stranke v novo dolinsko občinsko upravo. »SSk je vstopila v večinsko koalicijo na osnovi indikacij volilnega telesa, da bo lahko dala svoj prispevek k vodenju Občine Dolina«. Vodstvo SSk je tako jasno podprlo stališče dolinskega tajnika stranke Sergija Mahniča in večinskega dela tamkajšnje sekcije.
S. T.
Da Občina Trst popolnoma zanemarja periferne predele občinskega teritorija, je za prebivalce kraških vasi, ki spadajo pod upravo Občine Trst, stara grenka ugotovitev. Nedavni občinski načrti za racionalizacijo nekaterih osnovnih storitev pa so še bolj zagrenili prebivalce kraške planote, saj ti načrti sploh ne jemljejo v poštev težav, s katerimi se spopadajo kraški prebivalci tržaške občine. Gre predvsem za načrt za parkirišča in za preureditev avtobusne mreže, lahko pa dodamo tudi načrt za preurejanje javnega zelenja, ki je tudi na Krasu zanemarjeno, medtem ko bo nove polemike prinesla prav gotovo tudi ustanovitev socio-zdravstvenih okrajev.
»Osrčje« vseh problemov predstavlja prav gotovo največja kraška vas (ki med drugim že zdavnaj ni več vas, pač pa že prava mestna četrt), in sicer Opčine, kjer so težave v prometu, pomanjkanje parkirišč in primernih avtobusnih povezav že več let vsakdanja stvar. Čeprav naj bi se težave s težkim prometom v doglednem času končale (z izgradnjo hitre ceste), pa bodo vsi ostali problemi... ostali. Občinski svet je aprila sicer sprejel resolucijo, ki jo je predlagala svetovalska skupina KPI, da bi preučili možnost, da bi v načrte za avtobusne povezave, parkirišča in javno zelenje vnesli popravke, s katerimi naj bi predvideli dodatne posege tudi za vzhodno in zahodno kraško planoto. Z isto resolucijo se je občinski svet obvezal, da bo pri sestavljanju vseh bodočih načrtov upošteval tudi potrebe Krasa, šele v bodočnosti pa bomo lahko ugotovili, ali bo to držalo.
Da bi Občino Trst spodbudil, naj končno najde primerne rešitve tudi za svoje kraške občane, pa je openska
Odposlanstvo SDGZ na Deželi o vprašanju trgovskega načrta
Deželna komisija za vprašanja industrije, ki ji predseduje demokristjan Alberto Donaggio, je nadaljevala srečanja in posvetovanja v zvezi z odobritvijo deželnega trgovskega načrta. Gost komisije je bila med drugim tudi delegacija Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki so jo sestavljali ravnatelj Vojko Kocjančič ter člana vodilnih teles Silvano Klabjan in Egon Meden. Zastopstvo SDGZ je predložilo komisiji nekatere pripombe in nasvete predvsem v zvezi s pravilnikom izdajanja trgovskih in gradbenih dovoljenj, podčrtalo pa je tudi, da načrt posveča premalo pozornosti ukrepom in olajšavam za gospodarske operaterje, ki se želijo združiti, se hočejo vključiti v večje trgovske centre ali pa želijo prilagoditi svoje obrate zahtevam in potrebam tržišča. SDGZ je zato formalno zahtevalo, da bi te ukrepe polnopravno vključili v trgovski plan.
Donaggio in člani komisije so se, kot rečeno, srečali tudi s predstavništvi drugih gospodarskih organizacij in zadrug, ki se od blizu zanimajo za trgovski načrt. Popoldne pa so imeli avdicijo tudi s predstavniki sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL.
Tradicionalni partizanski shod jutri in v nedeljo v Bazovici
Jutri in v nedeljo bo v Bazovici že tradicionalni partizanski shod, ki ga organizira Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, njegov pokrovitelj pa bo pokrajinski odbor VZPI-ANPI iz Trsta.
Uspeh shoda je je seveda vsaj v neki meri odvisen od lepega vremena, predvsem pa od volje bivših borcev, aktivistov, antifašistov, slovenske in italijanske narodnosti, da se s tem shodom še posebej spomnijo 45-letnice konca vojne, 45-letnice osvoboditve Trsta, Istre in Primorske, pa tudi desetletnice smrti Tita, prvega partizanskega borca in komandanta vseh jugoslovanskih edinic, ki so se hrabro borile proti nič kolikokrat premočnemu sovražniku in ga premagale, pa čeprav je moralo za to pasti na tisoče in tisoče borcev, v glavnem mladih fantov, mož in deklet, ki so imeli vso pravico do lepega, svobodnega življenja. Sobotni in nedeljski shod pa ne bo samo srečanje bivših borcev in aktivistov, ampak vseh, ki si želijo resnične svobode in demokracije, v kar spada tudi uzakonitev pravic slovenske manjšine.
Jutri bodo v Bazovici odprli razstavo o zgodovini Trsta in boju za njegovo osvoboditev. Zvečer bo prosta zabava, pri kateri bodo dali svoj delež člani ansambla, ki sicer sestavljajo orkester TPPZ.
V nedeljo bo osrednja prireditev z govori predsednika TPPZ Igorja Pavletiča, Clementa Valvassorija za enotno italijansko odporništvo, pokrajinskega tajnika VZPI-ANPI Dušana Košute, predsednika ZZB-NOV Slovenije Ivana Dolinčarja in še priljubljenega italijanskega partizanskega borca in komandanta italijanskih partizanskih edinic poslanca Maria Lizzera-Andrea. V kulturnem programu bodo nastopili TPPZ Pinko Tomažič pod taktirko Oskarja Kjudra, recitatorja Stane Raztresen in Aldo Pressel ter godba na pihala iz Ricmanj, ki jo vodi Ennio Križanovsky.
»Vabimo vse tiste številne udeležence našega spominskega križarjenja do Grčije, da nam priskočijo na pomoč pri raznih pripravljalnih delih, kot so nam to takrat sami obljubili,« nam je dejal Oskar Kjuder. Vsi torej v soboto in nedeljo v Bazovico! (ni)
Vsakoletni prireditvi krajevnih komunističnih sekcij
V Dolini in v Trebčah festivala tiska KPI
V Trebčah se bo danes začel festival komunističnega tiska in športa, ki bo trajal kar deset dni in ki se bo odvijal na prireditvenem prostoru ob domačem nogometnem igrišču. Prireditev se bo začela danes ob 19.uri, za ples bo igral ansambel Happy Day, ki bo zabaval občinstvo vse večere, z izjemo nedelje, 22. julija, ko bo na prazniku nastopil znani slovenski ansambel Agropop, ki je zelo poznan in priljubljen posebno med našo mladino. Jutri ob 19. uri se bo začel turnir v malem nogometu, v nedeljo ob 20. uri pa bo srečanje z voditelji tukajšnje federacije KPI. Zanimivo bo gotovo torkovo javno srečanje (ob 19. uri) na temo »Zaščita okolja, Kras in sinhrotron«, dan kasneje (v sredo, 18. julija) pa bo ob 19.30 okrogla miza na temo »Politična situacija v Jugoslaviji in v Sloveniji ter njeni vplivi na življenje slovenske manjšine v Italiji«. V četrtek, 19. 7., pa bo javno soočanje o načrtu za preosnovo KPI, ki ga zagovarja vsedržavni sekretar Achille Occhetto.
Danes se bo začel tudi festival Unita v Naselju sv. Sergija, ki ga prireja sekcija KPI Pinko Tomažič. Na prazniku, ki bo trajal do nedelje, bodo zbirali podpise za deželne ljudske referendume o aktualnih vprašanjih zaščite okolja. Festival komunističnega tiska poteka v teh dneh tudi v Dolini v priredbi občinske sekcije KPI. Odvija se ob dolinskem športnem središču in bo trajal vse do ponedeljka.
sekcija KPI Riko Malalan pripravila pred kratkim vrsto predlogov za smotrnejšo prometno-urbanistično ureditev Opčin, predvsem za smotrnejšo ureditev parkirišč in avtobusnih povezav (o katerih bo govor tudi na okrogli mizi na prazniku Unita in Dela).
Glede na to, da so avtobusne povezave zelo pomanjkljive, avtobusi pa so tudi zaradi vse množičnejšega obiska Jugoslovanov prenatrpani, se številni ljudje peljejo v mesto, a tudi iz enega konca Opčin na drugega, z avtomobilom. Po eni strani bi na Opčinah potrebovali torej »krožno« avtobusno progo, ki bi povezovala Opčine z bližnjimi vasmi, a tudi najbolj oddaljene openske predele med sabo. Po drugi strani pa bi morali ojačiti tudi povezave z mestom, zlasti pa openski tramvaj, ki po eni strani razbremenjuje krajevni promet, po drugi pa predstavlja tudi zanimiv turistični objekt, ki bi ga lahko še ovrednotili (ovrednotenje tramvaja pa bi po menju komunistov moralo iti v korak s turističnim ovrednotenjem openske in kraške okolice, od obeliska in Napoleonske ceste do kraških poti, jezerca pri Per-čedolu itd.).
Najhujši problem pa v vsakem primeru predstavljajo parkirišča, ki so nujno potrebna za same Opence, a tudi za jugoslovanske kupce in kupce iz drugih kraških vasi, ki prihajajo pogosto nakupovat na Opčine, in za morebitne turiste. Najprimernejše kraje za ureditev novih parkirišč je po mnenju komunistov treba vsekakor preučiti v luči predvidenih urbanističnih posegov, kot sta ureditev parkirišča ob pokopališču in ureditev nove občinske izpostave. Najnujnejša pa je p° njihovem mnenju ureditev parkirišča blizu postaje openskega tramvaja, a ne v neposredni bližini končne postaje, pač pa blizu križišča med državnima cestama 202 in 58, kjer bi lahko najbolje služilo jugoslovanskim kupcem, ki so namenjeni v Trst, samim Kraševcem, ki se prav tako morajo voziti v mesto (in bi se lahko odločili torej za tramvaj ali avtobus) in za turiste (komunisti predlagajo med drugim ureditev kolesarske steze ob Tr-biški cesti, ki bo po izgradnji nove hitre ceste veliko manj prometna).
Najprimernejša mesta za ureditev parkirišča pa naj bi bila tri: v dolini za križiščem (in sicer med kabino mestnih redarjev in teniškimi igrišči), na desni strani Trbiške ceste od križišča proti Proseku in nazadnje na kraju Čampo Romano v gozdu za postajo tramvaja. Kljub navideznemu protislovju s prizadevanji za zaščito okolja bi lahko bila prav slednja rešitev najboljša, saj bi v prvih dveh primerih verjetno kar zacementirali dolino ali travnik, v tretjem primeru pa bi bil° mogoče urediti parkirišče brez cementa in med drevesi (tako da bi seveda nekatera drevesa posekali). Gre torej za predlog, ki bi lahko povzročil nekatere polemike. Kot rečeno, pa bo o teh predlogih in o možnosti, da bi jih iz' boljšali, govor na openskem prazniku Unita in Dela.
Precejšen uspeh glasbene prireditve »Hit Musič ’90«
Prva letošnja poletna prireditev na tržaškem gradu Sv. Justa je bila posvečena glasbi mladih avtorjev in interpretov. V sredo zvečer je bil namreč na grajskem dvorišču že peti promocijski festival »mlade« glasbe »Hit Musič '90«, ki je potekal pod pokroviteljstvom tržaške Avtonomne leto viščarske in turistične ustanove.
Letošnje prireditve se je udeležilo približno dvajset skupin oziroma solis-tov-avtorjev, ki so nastopili s svojimi najnovejšimi skladbami. Kljub precej silovitim sunkom burje je koncertu prisostvovalo številno občinstvo. Najbolj številčno so bili seveda zastopani mladi, ki jim programi raznih kulturnih in drugih ustanov na področju lahke glasbe še vedno odmerjajo malo prostora. Ob zaključku sredinega koncerta so tudi podelili nagrade »Musič Maker '90« in »Premio Discografia«. Že za nastop na koncertu na gradu Sv. Justa so namreč organizatorji izvedli selekcijo (prijavilo se je okrog 50 sku-oin in solistov). Prvo nagrado »Musič Maker '90« je med solisti osvojil duo Elena & Alessandra, med skupinami pa ansambel Fumo di Londra.
Specializirana žirija je dosodila prvo nagrado »Premio Discografia« pevki Marinelli Barbiani, medtem ko je nagrado, ki jo posvečena spominu na »Yaka« De Bonisa (pevca-solista skupine Steel Crown), za kategorijo hea-vy metal odnesla skupina Foxy Lady. Tudi letošnja prireditev je potekala v organizaciji Fulvia Mariona in njegovih sodelavcev.
Obiskali smo počitniško kolonijo SKGZ v Grmu pri Novem mestu
Tudi kolonija je lahko šola demokracije
Odbor za vzgojo in izobraževanje pri SKGZ je tudi letos, v sodelovanju s Slovenskim dijaškim domom Srečko Kosovel, priredil v Kmetijski in živilski šoli Grm v Trški gori pri Novem Mestu letovanje za mladino od 12. pa vse tja do 18. leta starosti.
Počitniško kolonijo smo obiskali v torek popoldne. O dogajanju v koloniji smo se pogovarjali z voditeljico Sonjo Babič. »Letos je na letovanju približno 100 mladih,« nam je razložila naša sogovornica. »Menim, da je to število ravno pravšnje za dober uspeh počitnic in za dobro počutje udeležencev in tudi vzgojiteljev. Naš cilj je, da bi bil čas, ki ga preživijo tu v Trški gori, za naše mlade prijeten in tudi seveda vzgojen. Zaradi tega smo se letos odločili za malce drugačno metodo dela. Mladini puščamo veliko več svobode kot prejšnja leta. Na plečih samih udeležencev letovanja je, da si organizirajo življenje v koloniji in da si na demokratičen in kulturen način uredijo medosebne odnose. S tem smo naložili na mlade nemajhno breme, ki pa so ga bili kar voljni sprejeti in tudi rezultati so že na dlani. Vzdušje je zelo sproščeno in kreativno. Mladi se vedejo zelo zrelo in ne zlorabljajo svobode, ki jim je bila zaupana. Sami so se organizirali. Izvolili so si svoje predstavnike, s katerimi mi vzgojitelji vsak dan razpravljamo o dnevnem programu in o drugih stvareh, ki se pripetijo v naši srenji. Svojo odgovornost je mladina prevzela zelo resno. Sami si organizirajo zabavne večere in druge aktivnosti. Pri tem ni bilo zlorab, na primer s strani starejših na ra-
čun mlajših. Vsi se med sabo zgledno spoštujejo, iz tega spoštovanja pa se je rodilo pristno prijateljstvo in pravi tovariški duh. Te pozitivne izkušnje pa bodo nedvomno ugodno vplivale na duhovno rast naše mladine.«
O tem tovariškem duhu je spregovoril tudi vzgojitelj Fulvio Dolgan, ki na letovanju spremlja dva prizadeta mladinca. »Vsaka skupina ima po enega ali dva prizadeta, ki jih skušamo vključiti v življenje kolonije na povsem normalen in enakopraven način. S tem skušamo vzgajati same "normalne" otroke, da sprejmejo prizadete osebe v svojo družbo kot nekaj narav-
nega in samo po sebi umevnega. Sicer moram res pohvaliti naše mlade, ker so zelo lepo sprejeli svoje manj srečne tovariše. Pri igri in družabnosti jih ne zanemarjajo, v vse prireditve in tudi športna tekmovanja so jih enakopravno vključili in ko je bila potreba so jim tudr po svojih močeh pomagali.«
O tej svobodi smo se pogovorili tudi z enim izmed mladih gostov kolonije, ki pa nas je poprosil, naj ne navedemo njegovega imena: »Letos res uživamo več svobode. Zvečer se lahko dalj časa zadržamo v klepetu, na kosilo in večerje lahko gremo posamezno in ne v skupinah in v vrsti kot je bilo še lani, sami si organiziramo večere itd. Prav-
zaprav če pomislim, ta svoboda ni ne' kaj posebnega, konec koncev so 1 pravice, ki so v drugih okoljih sai° po sebi umevne. Res pa je, da če tj0 vek te pravice uživa, se počuti bol)®; Kako bi rekel, če moraš na kosilo vrsti, občutiš, da te imajo za otroka se temu primerno vedeš. Če pa lah^ kosiš kot vsak normalen človek, to z upanje tudi primerno poplačaš, s t®
po-
da se vedeš povsem normalno.« Sicer pa so naši letoviščarji na
rije**
trenutek. Prejšnji teden so se na_P;:»
lenjskem doživeli marsikateri p
mer udeležili "Srečanja v moji dez® j v Dolenjskih toplicah. V torek ZJU ja. so obiskali samostan Pleterje in ,jj njevico, v minulih dneh so prit® ^ pohod po Gorjancih, vsak dan so sh jahanje v konjušnico v Strugi pri 9t0,io-itd. V sredo jih je obiskala najboljša venska smučarka Mateja Svet. Prakt ^ vsak večer so priredili ples in zabavo razne skeče in igrice.	• h 20-
Počitnikarji se bodo vrnili jutri 0 ^ uri na železniško postajo v Sežano. ,j da v Trški gori nihče ne boleha z j domotožja. Nekateri starejši udele letovanja (letos so prvič organiziral .u.
skupino veteranov, v kateri so L,‘". :eqa čeni mladi, ki bodo v teku ^etos izili leta postali polnoletni) so M® g,dnje zeljo, oziroma upanje, da Di P * j; za leto SKGZ organizirala letovanje t ,g dvajsetletnike. Kdo ve, morda bo tem željam prisluhnil.
WALTER ŠKERK Na sliki (foto Walter Škerk) ude ženci kolonije v Grmu.
Danes v Ul. Filzi s pričetkom ob 18.30
Slovesnost ob 70-letnici požiga Narodnega doma
pr .Ptj 70-letnici požiga Narodnega doma, ki je bila prva večja agresija cev S ovenski narodnostni skupnosti, prireja enotno predstavništvo Sloven-Oiim k tržaškem spominsko svečanost. Slovesnost bo v Ul. Filzi pred nekda-rL'?, Narodnim domom, začela pa se bo ob 18.30. Program predvideva nastop izunrt na P'ha,a iz Ricmanj, ki jo vodi Ennio Krisanovsky, in MPZ Fantje D-v';0 Grmade iz Devina pod vodstvom Iva Kralja. Slavnostni govornik bo *• J°že Pirjevec, ki bo govoril v slovenščini in italijanščini.
Od 14. do 17. septembra v Boljuncu ob gledališču Prešeren
Letošnji osmi Kmetijski dnevi bodo doživeli kvalitetno rast
Udeleženci srečanja na Trgovinski zbornici	(Foto Magajna)
Od 14. do 17. septembra bodo v Boljuncu tradicionalni Kmetijski dnevi, ki bodo letos doživeli kvalitetni skok in tudi mednarodno razsežnost, saj bodo prvič nekoliko prodorneje pogledali v prostor skupnosti Alpe-Jad-ran. Ta manifestacija, ki bo osma po vrsti (začela se je kot letna prireditev, sedaj poteka vsaki dve leti), se predstavlja kot neke'vrste »okno v svet« tukajšnjega kmetijstva, ki ob številnih objektivnih težavah gleda vseeno z zaupanjem v bodočnost. Kmetijski dnevi imajo predvsem namen ovrednotiti in predstaviti širši javnosti razvejan kmetijski sektor naše province, nastali so v Dolini na pobudo krajevnih upraviteljev, z leti pa so dosegli pokrajinsko razsežnost, tako da bodo letos njihovi pokrovitelji Dežela, Pokrajina, Trgovinska zbornica in Kraška gorska skupnost. Uradni prireditelji pa so vse občinske uprave na Tržaškem.
Razvejan program manifestacije je na sinočnjem srečanju na Trgovinski zbornici predstavil predsednik pripravljalnega odbora Boris Mihalič, o vseh podrobnostih pa sta poročala arhitekta Jurij Žerjal in Giuliano Vas-cotto, predstavnika specializirane družbe SINTAGMA, ki praktično skrbi za organizacijo te zelo pomembne pobude. Sinočnjega sestanka so se udeležili predstavniki krajevnih uprav
Sporočilo Občine Dolina
Uprava Občine Dolina sporoča, da bo danes prekinjena dobava vode za središče vasi Dolina in Brce od 9.30 do 11. ure zaradi popravil na vodovodnem omrežju.
in ustanov, ki sodelujejo v pripravljalnem odboru. Kmečko zvezo je zastopal tajnik Edi Bukavec, združenje Col-diretti pa njegov predsednik Nevo Radovič, prisotni pa so bili tudi zastopniki okoliških uprav, raznih kmetijskih strokovnih služb in odbornik Občine Trst Lucio Cernitz. Tržaška občinska uprava kaže letos zanimanje za to pobudo, pričakovati je, da bo isto naredila tudi Dežela. Na predstavitvi je sodeloval tudi inženir Vladimir Vremec, strokovnjak in funkcionar Občine Trst, ki skrbi za zunanje stike in za prodor Kmetijskih dnevov v prostor Alpe-Jadran.
Mihalič je v svojem uvodnem poročilu podčrtal pomen te manifestacije, ki jo bo v petek, 14. septembra, po vsej verjetnosti odprl predsednik de-
želne vlade Adriano Biasutti, sodelovanje pa je napovedal tudi deželni odbornik za kmetijstvo Ivano Benvenuti. Prvo strokovno srečanje bo namenjeno zaščiti teritorija v perspektivi ustanovitve Kraškega parka. Udeležil se ga bo tudi deželni odbornik Gianfran-co Carbone, ki bo izkoristil to priložnost, da nekoliko natančneje predstavi zakonski osnutek za park in za zaščito kraškega območja. Drugi dan bo namenjen pretežno oljkam in njihovemu gojenju, ki si utira pot v dolinski občini. Ob tej priložnosti bodo predstavili knjigo o tem vprašanju, ki jo je napisal Vitjan Sancin. Nedelja bo namenjena pobratenim občinam in gostom iz raznih sosednjih dežel, zadnji dan pa predstavitvi tukajšnjih kmetijskih izdelkov.
Razstava Edinosti 0 pravici do rabe slovenskega jezika
dom'5 7°-letnici
požiga Narodnega družbeno-politično društvo
tov-~- pripravilo razstavo dokumen-jf,, ® Pravici pripadnikov slovenske orin ■ e c®° rabe slovenskega jezika v naj Z °klastmi. V to razstavo, ki od in kila danes na Trgu Dalmacija jjg, . • do 19. ure, je vključeno tudi m, al zanimivega gradiva o požigu
‘godnega doma.
stavi Vo le prošnjo za dovoljenje se-ralrr ° v slovenščini, ki pa jo je gene-hikn1 taln'k Občine Trst vrnil podpis-medtem ko jo je poveljstvo policije sprejelo.
torji dskovnem sporočilu so organiza-d0jL razstave obnovili kompliciran in Vrjp Postopek, kateremu je bila pod-Zve.na njihova prošnja. Končno so ho da naj bi o prošnji za nekajur-ob^nsedbo javne površine« odločal n6s i odbornik Trauner in to da-odlo^i^kor Pa so se organizatorji bo Jr11' da razstavo pripravijo, ki pa Ho .PSoCe, le zaradi višje sile, časov-1 vsebinsko okrnjena.
Vprašanje deželnega svetovalca KPI Biasuttiju
Budin odločno nasprotuje »racionalizaciji« naših sol
Napovedana »racionalizacija« tržaških šol, ki med drugim predvideva tudi združitev slovenskih nižjih šol Fran Levstik s Proseka in Fran Erjavec iz Rojana (na podlagi tega naj bi ukinili že v naslednjem šolskem letu ravnateljstvo rojanske šole), je predmet vprašanja, ki ga je svetovalec KPI Miloš Budin včeraj naslovil deželni vladi. Rojanska šola bi praktično s tem izgubila svojo neodvisnost, ta združitev pa je po Budinovem mnenju popolnoma v nasprotju z obstoječimi normami mednarodnega in državnega prava (Londonska spomenica, Osimski sporazum itd.) ter je istočasno v popolnem neskladju z mnenjem, ki ga je s tem v zvezi pred časom oblikovala pristojna deželna komisija za vprašanja slovenskega šolstva.
Budin v tiskovnem sporočilu, ki spremlja vsebino tega vprašanja, poziva deželno upravo Furlanije-Julijske krajine, naj nemudoma poseže proti napovedani združitvi rojanske in pro-seške nižje srednje šole oziroma naj
zagotovi šoli F. Erjavec popolno avtonomijo. To je že tretje svetovalsko vprašanje komunističnega predstavnika v tem letu na to kočljivo tematiko, tudi zato, ker so dogajanja žal vsakokrat popolnoma demantirala izjave, ki jih je glede napovedane »racionalizacije« slovenskih nižjih srednjih šol v deželnem svetu posredoval odbornik za šolstvo in za kulturo Antonini Can-terin.
■ Deželni odbor je te dni odobril prispevek 930 milijonov lir, s katerim bodo krajevne zdravstvene ustanove v Furlaniji-Julijski krajini lahko krile zdravstvene stroške za ledvične bolnike, ki se večkrat na teden morajo podvreči hemodializi.
Finančna pomoč bo nadvse dobrodošla, saj so nefropatiki, ki si morajo s pomočjo hemodialize umetno čistiti kri, zelo otežkočeni pri opravljanju delovnih dolžnosti in so zato seveda finančno prikrajšani.
Tržaški predstavniki organizacije Fipe pri Crozzoliju
Zaskrbljenost združenja lastnikov javnih lokalov
Glavni turistični tokovi praviloma obidejo ali kratkomalo preskočijo Trst. S tem so oškodovani lastniki javnih lokalov, ki so svoje težave s tem v zvezi posredovali predsedniku tržaške pokrajine Dariu Crozzoliju. Delegacija tržaškega združenja vsedržavne federacije Fipe (Federazione italiana pub-blici esercizi), ki sta jo vodila predsednik Benito Benedetti in podpredsednik Giorgio Nessi, je pokrajinskim upraviteljem posredovala celo vrsto zahtev.
Po mnenju tržaškega združenja lastnikov javnih lokalov je treba med razloge, da turisti ne zaidejo v Trst, uvrstiti tudi pomanjkljive oznake oziroma smerokaze. Navadno se namreč turisti »držijo« glavnih prometnic, zato bi jih morali s primernimi opozorili npr. na pomembne kulturne prireditve »zvabiti« v mesto.
V imenu združenja pa je delegacija pokrajinskim upraviteljem tudi predstavila dve konkretni pobudi, ki se na-
našata na valorizacijo starih kavarn in na enogastronomsko prireditev namenjeno plavi ribi. V zvezi s tema dvema projektoma je delegacija zaprosila Pokrajino za denarno podporo.
Pokrajina je bila med drugim tudi pobudnica »Ceste terana«, zato so jo predstavniki lastnikov javnih lokalov želeli opozoriti, da prihaja do zlorabljanja te pobude in pozvali pokrajinsko upravo, da to preveri. Istočasno pa so predlagali, da bi se odločili še za druge podobne enogastronomske pobude, v prvi vrsti na področju delovne skupnosti Alpe Jadran.
Predsednik Pokrajine Crozzoli je zagotovil, da se bo pokrajinska uprava v okviru svojih novih pristojnosti zavzela za razvoj turističnih dejavnosti, ki naj bi se vključevale v proces sodelovanja zahodnoevropskih držav z vzhodnimi. Glede specifičnih vprašanj pa je dejal, da bodo do konca leta bolje uredili smerokaze in napise na glavnih prometnicah okoli Trsta.
Abdusu Salamu častni doktorat ganske univerze
teoj^^lovec Abdus Salam, ki je že od vsega začetka direktor Centra za na 2nls*co liziko v Miramaru, je včeraj prejel še eno priznanje za svoje delo tm g(?Kltstvenem področju. Pakistanskemu profesorju so namreč podelili čas-thi °Ktorat v znanstvenih vedah, ki mu ga je dodelila univerza iz Gane. včeraj ie ie znanstveniku, ki je prejel Nobelovo nagrado za fiziko leta 1979, 1 zjutraj izročil vicerektor ganske univerze Akilagpa Sawyerr.
Ge0roa svečanosti, ki so se je udeležili tudi ganski veleposlanik v Rimu Poud • kamptey in številni znanstveniki,.je predstavnik ganske univerze v ra ari.l’ da se je Abdus Salam vselej zavzemal za konkretno pomoč državam v°]u in v tem okviru tudi pomagal Gani.
PogeijjP?ne<leljek, 16. julija, pa bo v Centru za teoretsko fiziko svečanost ob Posvet na9rade za raziskave na področju fizike trdnih snovi, ki je tokrat ^®manen\ sPominu na indijskega znanstvenika Chandrasekhare Venkatee Zjianstv' . 0i>el°vega nagrajenca iz leta 1930. Nagrado bo prejel mehiški venik Jose Luis Moran Lopez, docent na univerzi San Luis Potosi.
Tudi zamudniki lahko plačajo davek na smeti brez dodatne globe
h^sttuT^P^čevalci, njso pravočasno poravnali takse za uničevanje trdnih 9lobe j^dpadkov, lahko to storijo tudi z zamudo, ne da bi zato plačali dodatne Cvirni °kvešča Občina Trst, zakonski odlok z dne 22. maja 1990 št. 120 z za krajevne finance predvideva namreč ugodne pogoje za vse , Obč' 1 ^ Pa bodo veljavni le do 20. septembra letos.
Smilitil5a P°ieg tega opozarja na dejstvo, da bo prijave za takso na smeti treba d z -C Pogače kot doslej (ne glede na to, ali bodo vložene v pravilnem roku pavčn0 ?udo). Davkoplačevalci bodo v prijavi morali namreč napisati svojo ny?dtisni Vilk°, številko porabnika električne energije, plina in vode, ki je lchine j a na položnicah ACEGA, nazadnje pa še katastrsko številko nepre-D Daviv Primeru lastnika ali uživalca).
0 QžniCpno številko je treba za razliko od preteklosti napisati tudi na poštne ^	vsakič, ko je treba plačati krajevne takse (na odpadke, na pse itd.).
Trst namerava ustanoviti začasno (tri mesece trajajočo) čuvajsko ti bi °b^inskih parkih in vrtovih, ki naj bi jo prevzeli upokojeni občani jC.Plrju sgu?10. tri ure dnevno). Zainteresirani lahko vložijo prošnje na navadnem r ri^a. Na Kr;?riu 19 za javno zelenje, kmetijstvo in gozdove najkasneje do 15. eQiteije Občini bodo vzeli v poštev tudi prošnje upokojencev, ki so že za pr°silci iz n6*?, š°iami, pristojne zdravstvene oblasti pa bodo preverile, ali so Psiho-fizičnega vidika primerni za to službo.
Gledališče v starem mestu za osvežitev našega poletja
Po lanskem uspehu bo kulturni krožek Jacgues Maritain tudi letos priredil po ulicah in trgih starega mesta (oziroma nekdanjega srednjeveškega mesteca) mini gledališki tekmovalni festival, katerega naslov ima rahel le-opardijevski prizvok, in sicer »La sera del di di festa«. Kot že lani, bodo tudi letos nastopale tako rekoč amaterske glasbene in gledališke skupine, ki bodo predstavile različne igre z različnimi primesmi, od plesa in pantomime do »čarovnij« (medtem ko bodo glasbeniki predstavili v glavnem resnejšo glasbo). Predstave bodo vsako nedeljo od 15. julija do 26. avgusta (vedno ob 21. uri) na nekaterih od najbolj sugestivnih (in že restavriranih) trgih in ulicah našega starega mesta. Poleg tega, da bo prireditev skušala predstaviti širšemu občinstvu manj znane domače avtorje, igralce, režiserje in glasbenike, naj bi prispevala torej tudi k ovrednotenju starega mesta, ki ga je občinska uprava več let zanemarjala in ga tako popolnoma prepustila propadu. Najboljšo predstavo pa bo posebna žirija nagradila z denarno nagrado.
Med nastopajočimi, ki jih je izbral sam prireditelj, je letos tudi slovenska skupina, in sicer Viky-show, ki se bo 19. avgusta predstavil na Trgu S. Silvestra. Kot rečeno, pa bo prva predstava že prihodnjo nedeljo. V Drevoredu Rimembranza se bo z baročno glasbo najprej predstavil orkester I cameristi triestini, ki ga vodi Fa-bio Nossal, nato pa bo nastopila skupina II Bruzzico s tekstom Dina Buz-zatija Solo in časa.
Naslednje predstave bodo oblikovali še glasbeniki Gwenc'hlan (keltska in irska glasba), kvartet pihal (Giorgio Minen, Marco Bernini, Angelo Padni in Stefana Fornasi), kvintet pihal (Flavio Sgubin, Giorgio Minin, Giorgio Raseni, Elena Buset in Alessandro D Agostino), duo Giuseppa in Riccar-da Botte, harfistka Giuliana Stecchina in zbor Polivox ter gledališke skupine 11 Gabbiano, Teatrocome, Alchimia D.S. Sensi, Teatra degli Asinelli in II teatra di Cristina.
Prof. Attilio Wedlin novi predstojnik ekonomske fakultete
Na fakulteti za ekonomske vede so v teh dneh izvolili novega predstojnika, naslednika Giacoma Borrusa, ki je bil izvoljen — kot je znano — za rektorja Univerze Trst. Novi predstojnik fakultete bo odslej 52-letni redni prof. ekonometrike Attilio VVedlin, ki je po rodu Tržačan in je vso svojo univerzitetno kariero (razen dveh let v Sieni) opravil prav na tržaškem vseučilišču. V svoji stroki se ukvarja zlasti z uporabo statistike in matematike v ekonomiji in z osnovami statistične indukcije.
Profesorja VVedlina so izvolili soglasno vsi sektorji fakultete, ki ima trenutno dva diplomska tečaja in je pred kratkim ustanovila v Gorici tri šole za specializirane smeri.
Kajakaša Santicha zaustavile nevihte in razburkano morje
Kajakaš Luciano Santich, ki je preteklo nedeljo tako pogumno začel svoje skoraj dvomesečno križarjenje s kajakom ob italijanski obali, je moral to svojo namero opustiti.
Slabo vreme in razburkano morje sta ga namreč ustavila blizu Chioggie, kjer se je s kajakom »Cocal« dvakrat prevrnil v morje, plovilo pa se je pri tem močno poškodovalo.
»Res ni bilo mogoče nadaljevati z vožnjo. Vreme je bilo slabo, morje pa zelo razburkano. V takih pogojih je bilo seveda težko uresničiti cilj, ki sem si ga zadal, da bi namreč v približno petdesetih dneh preveslal 2800 kilometrov dolgo pot ob italijanski obali do Genove,« nam je povedal.
Ker je Santich tudi član Tržaškega pomorskega kluba Sirena, so ga preteklo nedeljo na pomolu pri Sireni pozdravili, poleg novinarjev in fotografov, tudi njegovi prijatelji.
Sedaj so vsi veseli, da se je srečno vrnil domov, saj se vremenske prilike seveda niso izboljšale. Bo pač drugič priložnost za tak podvig, (ni)
■ Na oddelku za prvo pomoč kati-narske bolnišnice se je včeraj zglasila 48-letna Ginevra Vasilico por. Azzi-monti, ki stanuje v Ulici A. Volta 6. Zdravnikom je povedala, da se je v torek, 10. julija, ranila v Barletti, kjer je bila na obisku sorodnikov. Med sprehodom po središču mesta se ji je namreč približal motor, na katerem sta se peljala neznana mladeniča, ki sta ji skušala iztrgati torbico. Rop sicer ni uspel, a Azzimontijeva je nerodno padla na tla in se udarila po raznih delih telesa. Okrevala bo v 10 dneh.
Tudi letos otroška sproščenost v poletnem centru v Dolini
Igre in zabava ob poučnem
Veliko sonca in morja, prijetnih iger v naravi, sproščene zabave v družbi, ob tem pa še vrsta krajših ekskurzij za spoznavanje zanimivosti bližnje in daljne okolice: program poletnega centra v dolinski občini je torej kar vabljiv. V prvi vrsti je seveda všeč malim obiskovalcem (morda bi bilo bolje jih označiti kot prebivalce!) letošnje »poletne šole«, ki jo je Občina Dolina že šestič zapovrstjo priredila v prostorih otroškega vrtca v Dolini.
O uspešnosti takih in podobnih poletnih pobud za otroke lahko sprego^ vori že število malih »part-time« leto-_ viščarjev: učilnice in prostoren vrt dolinskega vrtca namreč vsak dan preplavi kar 54 otrok, ko bi bil razpoložljivi prostor večji, pa bi jih bilo še dobro polovico več! Za veselo armado skrbijo vzgojiteljice Daria, Gigliola in Lučka, pomagajo pa jim Elda, Milena in Suzana. Otroci so razdeljeni celo v tri skupine, od najmlajših, ki so letos hodili še v vrtec, do starejših, ki so obiskovali prva dva oziroma zadnje tri razrede osnovne šole. Za zdravo in okusno hrano vsak dan poskrbijo tri odlične kuharice, Vanda, Loredana in Imelda, ki otrokom pripravljajo prave
v Dolini preveva letos še posebno vzdušje družabnega in veselega sožitja: poleg številnih otrok iz slovenskih vrtcev in osnovnih šol je namreč tokrat veliko tudi italijansko govorečih malčkov, ki so se po zaslugi vzgojiteljic in iskrene odprtosti otrok že od vsega začetka zelo dobro vključili v to začasno, a vendar človeško dragoceno skupnost. Tudi letos pa vzgojiteljice in spremljevalke posvečajo posebno pozornost dvema prizadetima deklicama.
Dnevi minevajo v igrivo razposajenem vzdušju, ki ga še bolj podčrtuje veselo vzklikanje otrok: na prostor-
domace poslastice. Počitniški center
nem, senčnem in sončnem vrtu za poslopjem so otrokom na voljo tobogan, peskovnik, gugalnice in dva plastična bazena. Najstarejši fantje se seveda najrajši pomerjajo v nogometu, mnogi pa radi sanjajo o privlačnih potovanjih v daljne kraje in se z domišljijo vozijo na sicer, žal, le nepremičnem vlakcu! Poleg obsežnega vrta, učilnic za risanje in animacijo, imajo otroci na razpolago tudi bližnjo občinsko telovadnico. Ob lepem vremenu se vsi skupaj vkrcajo v šolabus in gredo na kopanje, vzgojiteljice in njihove sodelavke pa so jim pripravile tudi vrsto zanimivih ekskurzij. Tako so v načrtu ogledi raznih živinorejskih objektov, kot sta hlev na Dolgi kroni, kokošnjak v Pre-benegu pri Kraljičevih, če se bo le dalo, bodo otroci »prepluli« tudi Tržaški zaliv in si ogledali studie Radia Opčine. Zadnji teden poletnega cen-
tra, ki se bo zaključil v petek, 27. julija, pa bo tudi letos posvečen obiskom miljskega mladinskega gledališkega festivala na odprtem. Poleg družabnih srečanj z otroki drugih poletnih centrov v naši okolici pa bo letošnji »turistični« program dosegel svoj višek prihodnjo sredo s celodnevnim izletom na Belopeška jezera, ko si bodo otroci ogledali tudi zanimivosti Gozdarskega muzeja.
Ob koncu pa res moramo omeniti skrb, ki poletnemu centru in še posebej otrokom posvečajo predvsem nekateri občinski uslužbenci, ki seveda ob vzgojiteljicah in sodelavkah s svojimi močmi prispevajo k temu, da bi bilo okolje, v katerem se otroci igrivo izživljajo, čim bolj varno, (dam)
Na sliki (foto Magajna) skupina najmlajših obiskovalcev poletnega centra v Dolini.
MPZ Tabor zaključil sezono
MPZ Tabor z Opčin, kot je to že prijeten običaj, je zaključil pevsko sezono pri svojem nekdanjem pevcu Karlu "Štručki". Zbor se je najprej spomnil preminulega sopevca Jožeta Guština s pesmijo "Oj pobrč ti moj", ob prigrizku in domači kapljici je nadaljeval z raznimi pesmimi iz starejšega in novega repertoarja. V prijetni družbi se je Karlo s pevci ter prijatelji zadržal pozno v noč. Ob tej priliki se Karlova družina zahvaljuje zboru ter pevovodji Svetku Grgiču za prijeten večer ter kliče nasvidenje prihodnje leto. (mz)
_________gledališča_____________
GLEDALIŠČE VERDI Festival operete - Trst
V ponedeljek, 16. t. m., ob 20.30 bo
na Trgu Unita KONCERT mestne godbe
G.	Verdi. Dirigent Lidiano Azzopardo.
Od 17. do 22. t. m. bo v gledališču Verdi na sporedu Lebarjeva opereta DEŽELA SMEHLJAJA v italijanski verziji Maria Nordia. Dirigent Tiziano Severini, v glavnih vlogah nastopajo Daniela Maz-zucato, Giuseppe Sabbatini, Ugo Maria Morosi in Sabina Macculi. Predprodaja vstopnic se vrši od 9. do 13. ter od 16. do 19. ure pri blagajni gledališča.
Grad sv. Justa
Danes, 13. t. m., ob 21.15 PREGLED Z OSKARJEM NAGRAJENIH FILMOV 1990.
Prvi bo na sporedu Weirov film L'ATTI-MO FUGGENTE sledili bodo v soboto BATMAN, v nedeljo A SPASSO CON DAISY, v ponedeljek, NATO IL 4 Dl LUGLIO, v torek IL MIO PIEDE SINIS-TRO in v sredo ENRICO V.
koncerti
V	Avditoriju Portorož bo danes, 13. t. m., ob 21. uri koncert TEREZE KESOVI-JE. Predprodaja vstopnic pri Kompasu v Kopru, Izoli, Piranu in Portorožu.
VERDI
Festival opereta - Trst
Danes, 13. t. m., ob 21. uri bo v gledališču Verdi ponovitev koncerta skupine I SALONISTI.
V	sredo, 18. t. m., ob 21. uri bo v
dvorani tržaškega Lloyda recital tenorista Nokolaja GEDDE ob klavirski spremljavi Natascie Kersevan. Na sporedu bodo skladbe Giega, Masseneta, Dupar-ca, Donizettija, Rossinija, Čajkovskega, Straussa, Zellerja in Lebarja.
razne prireditve
Sekcija KPI občine Dolina organizira TRADICIONALNI FESTIVAL DELA IN UNITA do ponedeljka, 16. t. m., v športnem centru v Dolini. Program: v četrtek in petek ples z narodnozabavnim ansamblom KRT iz Kamnika, v soboto, nedeljo in ponedeljek pa z ansamblom POMLAD. V nedeljo ob 19. uri koncert "Filar-monice" od Koroščev, ob 20. uri nastop gojencev plesne šole KD France Prešeren iz Boljunca, ob 20.30 govor. Pokrit prostor s pet sto sedeži. Poskrbljeno za pijačo in jedačo.
razna obvestila
Vozni red avtobusa za poletni center v Nabrežini, ki se bo začel 16. t. m. ob 8.30: odhod in med oklepajem prihod: Medja vas 7.30 (13.30), Štivan 7.35 (13.25), Devin 7.38 (13.20), Sesljan 7.43 (13.15), Cerovlje 7.46 (13.12), Mavhinje 7.48 (13.10), Nabrežina Kamonolomi 7.50 (13.05), Slivno 8.00 (13.00), Prečnik 8.05 (12.55), Trnovca 8.10 (12.53), Praprot 8.13 (12.50), Šempolaj 8.15 (12.48), Nabrežina Postaja 8.20 (12.45), Prosek - Kržada 8.15 (13.05) in Božje polje - avtobusna postaja 8.20 (13.00).
čestitke
V Bazovici hiša stoji, v njej VASJA KRIŽMANČIČ živi in danes 6. rojstni dan slavi. Mnogo zdravja, sreče in vsega dobrega, posebno uspeha v šoli mu želijo nono, nona in pranono Srečko.
Danes praznuje naša predraga nona ŽELKA 60 let. Vse najboljše ti želita vnuka Aljek in Tadej - Živjo nona!
Draga ZENA in MAMA! Za tvoj 60. rojstni dan ti čestitajo mož Drago, sinova Sandy in Miran z ženama.
Novemu profesorju violine ŠTEFANU IOBU iskreno čestita MPZ L Gruden.
razstave
V	fojerju Tržaške kreditne banke, Ul.
F. Filzi 10, je na ogled razstava DRAGA DRUŠKOVIČA.
V	repenski Kraški galeriji je do 27. t.
m. na ogled razstava slikarke ZORE KOREN SKERK.
V	galeriji Cartesius v Ul. Marconi 16 je na ogled do 15. julija razstava slikarja Dina PREDONZANIJA.
V	galeriji Palače Costanzi je na ogled razstava del Umberta VERUDE in sicer iz kolekcije STAVROPULOS iz mestnih umetnostnih muzejev. Razstava bo trajala do 15. julija in bo dostopna občinstvu od 10. do 13. ter od 17. do 20. ure v delovnih dneh, ob praznikih pa od 10. do 13. ure.
Na Gradu sv. Justa - Bastione fiorito -je na ogled razstava ruskega slikarja Er-teja.
Na sedežu letoviščarske ustanove v Sesljanu je na ogled razstava »Železnice od Jadrana do Donave - Razglednice iz zgodovinskega arhiva Daria Pettirossa«.
Razstava, katero je pripravila Letoviš-čarska ustanova v sodelovanju z Železniškim muzejem iz Trsta bo na ogled do
14.	julija ob delavnikih od 9. do 13. in od 17. do 19. ure.
Na sedežu letoviščarske ustanove v
Miljah je do 21. t. m. na ogled razstava slikarke SILVIJE OSOJNIK.
V	Pilonovi galeriji, Prešernova ul. 3 -Ajdovščina razstavljata do 15. julija Pat-rizia Devide in Ani Tretjak. Urnik: vsak dan, razen ob ponedeljkih od od 9. do 12. ure ter od 15. do 18. ure, ob nedeljah od
15.	do 19. ure.
kino
ARISTON - 21.30 Ritorno al futuro 2.
EKCELSIOR - Zaprto.
EKCELSIOR AZZURRA - 17.45, 22.00 Indiana Jones e Tultima crociata.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Kickboxer
2.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Non aprile quel cancello 2.
NAZIONALE III - 16.10, 22.10 Aula 69 lezione di sesso, porn., □ □
NAZIONALE IV - 16.30, 22.30 Night game - partita con la morte, □
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Senti chi parla, i. John Travolta.
MIGNON - Zaprto.
LJUDSKI VRT - 21.15 007 vendetta pri-vata.
EDEN - 15.30, 22.00 Le avide lingue detle studentesse bollenti, porn., □ □
CAPITOL - 17.30, 22.00 Nightmare V. -II mito, □
LUMIERE - 20.00, 22.15 Rosalie va a far la spesa, i. Marianne Sagebrecht, Brad Davis.
ALCIONE - 18.00, 22.10 La voce della luna.
RADIO - 15.30, 21.30 La signora e il ma-rinaio, porn. □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □
Darujte v sklad
Mitje Čuka

SLOVENSKO STALNO.
^ GLEDALIŠČE
SATIRIČNI POLETNI KABARET
BANANA
HAWAII
Ali kako sta BORIS KOBAL in SERGEJ VERČ sklenila zapustiti svoj rodni kraj in se za vedno naselila na Havvaiie med opice, palme, banane in ... bananovke.
Danes, 13. t. m., ob 21. uri v
Križu — Ljudski dom
Jutri, 14. t.m„ ob 21. uri v Bar ko vi j ah — na igrišču kulturnega društva
V nedeljo, 15. t. m., ob 21. uri v Zgoniku - na trgu
izleti
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu organizira enotedensko bivanje v dveh izmenah v Domu Mangjart v Žabni-cah od 8. do 15. septembra in od 15. do 22. septembra. Vključeni so enodnevni in poldnevni izleti. Vpisovanje in informacije do 30. julija na sedežu društva v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 360324.
SPDT prireja jutri, 14., in v nedeljo, 15. t. m., dvodnevni avtomobilski izlet na Polinik in Sonnblick na avstrijskem Koroškem, ki spadata v sklop vrhov Poti prijateljstva. Prijave sprejema ZSŠDI (tel. 767304) in Lojze Abram (tel. 415534), ki izlet tudi vodi. Prireditelj priporoča opremo za hojo po snegu.
SKD Vigred iz Šempolaja prireja 8-dnevno potovanje od 24. do 31. avgusta v Barcelono in Costo Bravo. Cena 350.000 lir. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Za vpisovanja tel. na št. 200150 (Škrk Franka) od 19. do 21. ure najkasneje do 31. t. m.
včeraj - danes
Danes, PETEK, 13. julija 1990
MARJETA
Sonce vzide ob 5.28 in zatone ob 20.53 - Dolžina dneva 15.25 - Luna vzide ob 23.18 in zatone ob 11.18.
Jutri, SOBOTA, 14. julija 1990
KAMIL
PLIMOVANJE DANES: ob 6.08 najnižja -44 cm, ob 14.07 najvišja 42 cm, ob
20.29	najnižja -17 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 24,2 stopinje, zračni tlak 1021,6 mb ustaljen, veter 20 km na uro severovzhodnik, burja s sunki do 58 km na uro, vlaga 38-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 19 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Giulio Vogrič, Andrea Miglia, Federica Lacota.
UMRLI SO: 93-letna Caterina Zonta, 97-letna Lucia Cergna, 73-letni Dino Prosdocimo, 59-letni Teodoro Vittoretti, 76-letni Silvio Bressan, 84-letni Giuseppe D'Aprile, 81-letna Maria Poceco.
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 9., do sobote,
14. julija 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Lungomare Venezia 3 (Milje). BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Lungomare Venezia 3 (Milje).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Lungomare Venezia 3 (Milje).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
PRAZNIK TISKA IN
ŠPORTA V TREBČAH
pri nogometnem igrišču
od danes 13. do 23. julija
Program: turnir v malem nogometu
Vsak večer ples z ansamblom HAPPV DAV.
Vabljeni!
Gospodarska zadruga in KD Skala
prirejata danes, 13., jutri, 14., v nedeljo, 15., in v ponedeljek, 16. julija
v športnem objektu na Padričah
ŠAGRO
Delovali bodo dobro založeni kioski.
Ples z ansamblom MI iz Kopra.
mali oglasi
OSMICO je odprl Ladi Rebula (Bajta).
OSMICA je odprta - Zajčja farma v Rep-niču.
VINSKE BRATCE vabi na osmico Stanko Gruden v Samatorco. Toči belo in črno vino ter reže domač pršut.
UREJEVANJE in načrtovanje vrtov: v tem času zelo ugodne cene v sejanju trave, nego živih mej, košnjo ter obdelavo zelenih preprog. Analize zemljišč brezplačno. Žniderčič - Števerjan (GO), tel. (0481) 884161 ob večernih urah.
ČUDOVITEGA mucka podarim ljubitelju živali. Tel. 212119.
PEDIKERKA KLAVDIJA, Ul. sv. Frančiška 11 obvešča svoje cenjene stranke, da je njena nova telefonska številka 370436.
ZARADI bolezni prodam na Pokritem trgu prostor za prodajo cvetja in rastlin. Tel. v večernih urah na št. 381006-
OSEBNI RAČUNALNIK AT ARI 1040 Z monitorjem in trdi disk za računalnik Macintosh prodam. Tel. 302748 v večernih urah.
PO ZELO UGODNI CENI prodam fiat uno Sting, 77.000 km, pet prestav, letnik 1987. Tel. 229540 od 12. do 13. ure.
PRODAM plug in obračalnik za traktor Baggioli 10 za 450.000 lir. Tel. 200760-
PRODAM ford escort 1300 ghia, letnik '82, plave metalizirane barve, pet vrat. Tel. v popoldanskih urah na št. 226519-
prispevki
V	spomin na Slavo in Franca Košuto darujeta družini Buzečan in Vesel
100.000	lir za dekliški pevski zbor Glasbene matice.
V	spomin na Slavo in Franca Košuto darujeta Zora in Vanja 30.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Namesto cvetja na grob Pine Perhau-čeve darujeta Zora in Vanja Fabjančič
30.000	lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
Marica in Rada darujeta 50.000 lir za dekliški zbor Vesna - Križ in 50.000 lir za cerkveni pevski zbor iz Križa.
V	počastitev spomina Vidinih staršev darujeta Silvana in Vojko 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Ernesto Jagodic ter Slav° in Franca Košuto darujeta Irma in Eg°n
100.000	lir za TPK Sirena.
V	spomin na strica Franca Križmanči-ča darujeta nečakinji Ema in Saška
30.000	lir za ŠD Zarja.
Namesto cvetja na grob Tončke darujeta Marija in Mario Pregare 50.0°^ lir za KD Skala iz Gropade.
V	spomin na Tončko Pečar daruje drU' žina Gornik 30.000 lir KD Skala iz Gr®' pade.
V	spomin na Vidine starše Slavo 1 Franca daruje Elda z mamo 30.000 lir z malega Giulia Vidalija.
V	počastitev spomina Slave in FranJi(i Košute darujeta Štefka in Nereo 500y“ lir za Društvo slovenskih upokojencev i
50.000	lir za KD I. Cankar.
V	spomin na Slavo in Franca Košu
darujeta družini Kodrič in Šiškovl
50.000	lir za Društvo slovenskih upok° jencev.	,e
V	spomin na Dragico Malalan dar^a Silva Kodrič 20.000 lir za Sklad M1"
Družina Škabar (Repen) daruje lir za Skupnost družina Opčine.	a
Družina Guštin daruje 25.000 Hr Skupnost družina Opčine.	v
Družina Sosič daruje 50.000 lir za n dom Skupnosti družina Opčine.
3
menjalnica
12. 7. 1990
TUJE VALUTE	FIXING BANKOVCI MIT.AN	TRST		TUJE VALUTE	FIXING 1 MILAN
Ameriški dolar ....	.. 1216,400	1190. -	Japonski jen 		8,157
Nemška marka ....	.. 732,720	725.—	Švicarski frank ....	..	863,600
Francoski frank ...	... 218,350	215.—	Avstrijski šiling ...	..	104,124
Holandski florint .	... 650,170	642. -	Norveška krona ...	..	191,060
Belgijski frank ...	...	35,581	35.—	Švedska krona ....	.. 202,430
Funt šterling		... 2168,190	2140,—	Portugalski eskudo	8,368
Irski šterling		... 1964,200	1930.—	Španska peseta ...	11,950
Danska krona —	... 192,530	189.—	Avstralski dolar ...	..	962,100
Grška drahma —	7,485	7,—	Jugoslov. dinar ...	—
Kanadski dolar ...	... 1045,450	1000. -	ECU		.. 1516,850
bank?
,vci
trst
7,50
855'"
102,75
ise-"
197-"
7."
U"
goo"
100-"
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telef.: Sedež 04°'617<?3l Agencija Domjo	6il
Agencija Bojan 41
Elegantna Cristina Hoyos v gibu čutnega flamenka
Poletne predstave pod milim nebom imajo prav gotovo svoj čar, ki ga ne more nadomestiti nobena še tako razkošna dvorana, istočasno pa so izpostavljene vremenskim muham. Tako je dež v sredo zvečer pregnal z odra Juha Bocco in njegove plesalce na spoletskem Festivalu dveh svetov, prizanesel pa je Cristini Hoyos in skupini na festivalu RomaEuropa. Ob tem se nam ponuja še pripomba, da je balet iz leta v leto in letos še posebno izredno dobro (v smislu kvalitete in količine) zastopan na raznoraznih italijanskih festivalih.
Cristina Hoyos spada že nekaj let med najuglednejše plesalke flamenka. Marsikdo se verjetno še spominja njenih nastopov ob »mojstru« Antoniu Gadesu, ki je flamenko kot ljudski ples spravil na svetovne odre v očarljivih koreografijah, da ne govorimo o filmu. Prav Antonio Gades in Nana Lorca sta v dolgi karieri obogatila ta ples z novimi figurami, pri čemer sta jima bili v veliko oporo - tako kot Cristini Hoyos - klasična baletna kultura in spretnost.
Flamenko, ki ga je Cristina Hoyos predstavila v Rimu, ima sodobne poteze, zaradi česar pa ni manj očarljiv. Plesalka zna o plesu zelo lepo povedati: »Flamenko je zame zmes sladkosti in strasti, je nekaj, kar živi v meni. Rekla bi, da je flamenko poiskal mene in ne jaz njega.«
Ciganski ples je na dvorišču Francoske akademije zaživel v mnogih koreografijah same Cristine Hoyos in Manola Marina, kot so Seguirilla, v kateri je Hoyosova tudi protagonistka, Farruca, v kateri je solist Fernan-do Romeo, Bamberas, v kateri nastopajo Macarena Bejar, Manuela Reyes in Rosario Cala. Gledalce je osvojilo tudi petje andaluzijskih rudarjev v postavitvi Taranto, posebno sugestiven pa je bil zaključek Bulerias, ko je na oder stopila cela skupina.
Prireditev z naslovom Buenos Fla-mencos je v celoti navdušila občinstvo. Mnogo zaslug imajo pri tem spretni interpreti, a prav gotovo je glavno vlogo igral sam flamenko, ki zna s svojo čutnostjo osvojiti in očarati: zvok kitar, ploskanje, ritem ka-stanjet, udarjanje korakov, istočasno eleganca gibov in obratov, svojska drža, vse to izraža poseben čar, ki izhaja iz skoraj religioznega obravnavanja telesa in prav posebnega vzdušja. Ko primitivnosti korakov dodamo še baletno spretnost in obvladovanje odrskega prostora, doseže prireditev lahko ob primitivnem draženju čutov tudi estetski učinek, ki se mu je težko upreti. Plesalci flamenka, so tudi čustveno navezani na ples seviljskih ciganov, kar pri nastopih občinstvo vedno zazna in tudi primerno ceni.
Dan Reed za skupino Rolling Stones
Vse štiri italijanske koncerte slavnih Rolling Stonesov (25. in 26. julija na rimskem stadionu Flaminio, 28. in 29. julija pa na turinskem stadionu Delle Alpi) bo uvedla skupina Dan Reed Network. »Mi smo veliko več kot samo japonski klaviaturist ali temnopolti kitarist,« se predstavlja večnarodnostni ansambel iz ameriškega Portlanda, »mi smo energija, ki raste iz združitve naše različnosti.« Skupino je Dan Reed ustanovil pred petimi leti, na začetku je izvajala predvsem rock v modernem slogu, ki se je precej približeval funk glasbi. Prvi večji uspeh je doživela z lansko LP ploščo The Dan Reed Network, po evropski in ameriški turneji pa je izšla še live plošča Siam, s katero je skupina zaobjela najrazličnejše glasbene zvrsti, od značilnih balad do tako imenovane house mušic, seveda s kančkom bard rocka.
filmski pregledi
eva fornazarič
Operete na filmskem traku
Maurlce Chevalier in Jeanette MacDonald v love Me Tonight, ki ga bodo predvajali v nizu »opereta-filmov« gledališča Miela
Richard Tauber je najbrž ime, ki ne buri duhov, še posebno ne v času, ko mnogi še prebavljajo »mondiale«. Tau-berja pa lahko navežemo prav na nogometno prvenstvo, saj se je v rimskih termah vendar zgodil čudež in so pred zaključno tekmo zapeli »vincero, vin-cero« kar trije tenoristi. (Nihče od nogometašev se ni zaradi tega preveč razburil, ob tej priložnosti pa smo odkrili celo, da je Zubin Metha strasten navijač.)
Tudi Tauber je tenorist in celo sla-
ven, čeprav ga poznajo predvsem zagrizeni ljubitelji opere in operete. O glasovni in interpretativni zmogljivosti njegovih glasilk ne bi podrobneje razpravljala, lahko pa brez težav primerjam Tauberja s Placidom Domingom. Zakaj in kako boste lahko sami ugotovili v prihodnjem tednu (v ponedeljek, 16. julija, in v sredo, 18. julija), ko bodo v Trstu odprli zanimiv film-sko-glasbeni privesek prireditve Tri-este Operetta Festival. V Gledališču Miela Reina bo namreč na sporedu niz
glasbenih filmov, ki jih veže rdeča nit nostalgičnega »obujanja spominov na zlato dobo razposajenega in uživaškega življenja«. Tauber je bil menda mojster v tem, pa ne zato, ker bi se šel bohema ali zato, ker si je lahko v življenju privoščil marsikaj. Njegova mojstrovina je tičala v izrednem, skoraj maničnem podoživljanju operetnega kiča. Ko je interpretiral kakega Dunajčana na ljubezenskem pohodu, je bil pred kamero videti prav tak, kot če bi pravkar prihitel iz Mayerlinga. Sicer pa so prireditelji manifestacije poskrbeli za uvodno okroglo mizo, na kateri bosta opevala Tauberjeve vokalne in igralske sposobnosti (v tem ga primerjam z Domingom, ki je enkraten tenorist in obenem sijajen igralec) Franco Šerpa in Michael Aspinall. Razpravi bo sledil ogled dveh filmov, ki sta bila tenoristu še posebno pri srcu. V Hearfs Death (VB 1935) je Tauber oblekel »avstroogrsko« večerno obleko in zaplesal valček pod vodstvom režiserja Paula L. Steina, v Land VVithout Musič (VB 1936) pa mu je Walter Forde pomagal v življenjski bitki za pravice ... sedmih not. V neki maloverjetni županiji so namreč prepovedali rabo not in s tem umorili glasbo, ki ji bo seveda priskočil na pomoč neustrašni tenorist.
Vse operete in glasbeni filmi pa le niso kičasti ali sad preburne domišljije raznih scenaristov, scenografov, koreografov in glasbenikov. Tako je, denimo, Hallelujah Kinga Vidorja zbirka spiritualsov, bluesa in folklore temnopoltih potomcev ameriških sužnjev. Film je iz leta 1929 in je zato zanimiv tudi kot preizkušanje zmogljivosti zvočnega filma. V gledališču Miela pa bodo predstavili tudi Croslandov film Don Juan (1926), ki je prvi zvočni celovečerni film. Na podlagi takratnega sistema Vitaphone so filmu dodali zvočno kuliso, ki jo sestavljajo le glasba in zvoki.
• Podrobni program filmov je na razpolago v Gledališču Miela Reina (Trg Duca degli Abruzzi 3, Trst, tel. 365119).



današnji televizijski in radijski sporedi
:



		
P(^ RAI 1__________________
9.00	Daniel Barenboim izvaja Beethovnove Sonate za klavir
9.30 Nad.: Santa Barbara
10.15	Film: II mio amico Beni-to (kom., It. 1962, i. Pep-pino De Filippo)
11.55	Vreme in kratke vesti
12.05	Nan.: Mia sorella Sam
12.30	Dok.: Juha in lešniki
13.30	Dnevnik
14.00	Variete: Ciao fortuna
14.15	Film: II circo insangui-nato (dram., ZDA 1941, r. Ray Enright, i. Hum-phrey Bogart)
15.40	Mladinska oddaja: Big!
16.40	Risanka: Tao Tao
17.30	Nad.: Bratje Karamazovi
18.10	Danes v parlamentu
18.15	Sabljanje (iz Lyona)
18.45	Nad.: Santa Barbara
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.40	TV film: II segreto del Sahara (pust., i. Michael York, 3. del)
22.15	Dnevnik
22.25	Film: Tempesta su Was-hington (dram., ZDA 1962, r. Otto Preminger, i. Henry Fonda, Don Murray), vmes dnevnik
0-55 Sabljanje (iz Lyona)
^ RAI 2________________
9.00	Nanizanka: Lassie, nato risanke in zanimivosti
10.00	Dok.: Occhio sul mondo
11.00	Nadaljevanki: La guinta stagione, 11.55 Capitol
13.00	Dnevnik
13.15	Rubrika: Gospodarstvo
13.45	Nadaljevanka: Beautiful
14.30	Nanizanka: Safanno fa-mosi
15.15	Variete: Ghibli (vodi Maria Giovanna Elmi)
16.30	Nanizanka: Mr. Belve-dere
16.55	Film: La romana (dram., It. 1954, r. Luigi Zampa, i. Gina Lollobrigida)
18.25	Iz parlamenta in športne vesti
18.45	Nanizanka: Le strade di San Francisco
19.40	Vreme, dnevnik in šport
20.30	Variete: Stasera mi but-to (vodi Gigi Sabani)
22.45	Dnevnik - nocoj
22.55	Boks: Casamonica-Co-lombo (za ital. naslov v kat. welter)
23.55	Dnevnik, vreme in horoskop
0.10 Film: La kermesse hero-ique (dram., Fr. 1935, r. Jacgues Feyder, i. Fran-poise Rosay)
)K RAI 3	__________
12.35	Videobox
12.50	Variete: L estate di Magazine 3
13.20 Mit tega stoletja: Klavirski genij Glenn Go-uld
14.00	Deželne vesti
14.10	Film: Sherlock Holmes e la donna in verde (krim., ZDA 1945, r. Roy W. Neill, i. Basil Rath-bone)
15.25	Film: Tre piccole parole (glas., ZDA 1950, r. R. Thorpe, i. Fred Astaire)
17.05	Film: Ascensore per il patibolo (krim., Fr. 1958, r. Louis Malle, i. Jeanne Moreau, Maurice Ronet)
18.45	Športna rubrika: Derby
18.55	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Drobci
20.00	Aktualno: Bambini
20.30	Film: Li trovero ad ogni costo (dram., ZDA 1980, r-i. James Caan, i. Jill Eikenberry)
22.05	Večerni dnevnik
22.10	Nadaljevanka: Heimat
23.10	Nočni dnevnik
23.40	Pred 20 leti
0.10 20 let rock nTolla: Rolling Stones
TV Ljubljana 1
8.50	Video strani
9.00	Spored za otroke in mlade: Kljukčeve dogodivščine
9.30	Dok.: Boj za obstanek
9.55	Reportaža: Na jugu Afrike
10.40	Nad.: Vnovič v Brides-headu (pon. 8. dela)
11.25	Video strani
15.45	Video strani
15.55	Poletna noč (pon.)
18.00	Dnevnik in poslovne informacije
18.10	Mozaik. Dokumentarna oddaja: Safari v mestu
18.40	Spored za otroke in mlade: nanizanka Pet prijateljev
19.10	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
19.59 Zrcalo tedna
20.20 Dokumentarna oddaja: Rumena reka (7. del)
21.15	Nanizanka: Zakon v Los Angelesu
22.05	Dnevnik in vreme
22.30	Poletna noč, vmes nanizanka Mati in sin, nadaljevanka Mortimerjev okoliš (3. del) in dokumentarec Zločini stoletja (5. del)
1.35	Video strani
|~liP) TV Koper
13.45	Nogomet - angleško prvenstvo (pon.)
15.30	Tenis: odprto prvenstvo ZDA '89 (pon.)
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Rubrika: Sportime
20.30	Umetnostno drsanje: srečanje v Bercyju
22.00	TVD Novice
22.15	Kolesarstvo: Tour de France (posebna oddaja o etapi)
22.45	Boksarski prvaki: Boxe destate
23.15	Rubrika: Fush Eye
23.45	Zgodovina športa po želji: Juke Box
24.15	Rubrika: Eurogolf (pon.)
TV Ljubljana 2
17.30	DP v plavanju (iz Taš-majdana)
19.00	Videomeh v Ameriki
19.30	Dnevnik
20.00	Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana (Holst)
21.00	Skupščinska kronika
21.30	Dokumentarna oddaja TV Beograd
22.30	Poskusni satelitski prenosi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Poti, zanimivosti in lepote naše dežele; 8.30 Veliki uspehi Beatlesov; 9.10 Mladinska nadaljevanka: Jurij Kozjak, slovenski janičar (Josip Jurčič, 4. del); 9.30 Beležka: Cigani ne kradejo pesmi; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Revi-val; 12.00 Goriški Film videomonitor 1990; 12.20-Orkestralna glasba; 12.40 Slovenski zbori; 13.20 Priljubljene melodije; 13.40 Dramatizirana glosa; 14.10 Mozaik;
16.00	Svet Boga, Bog sveta; 16.50 Potpuri;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: teden Antonina Dvoraka; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Zvočne kulise; 19.20 Zaključek sporedov.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Počitniško popotovanje; 8.30 Pesmice; 9.05 Glasbena matineja; 9.35 Napotki za goste iz tujine;
10.00	Informacije, gospodarstvo, glasba;
11.05	Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z zabavnimi ansambli; 20.00 Za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva;
23.05	Literarni nokturno.
_ CANALE5	RETE 4	ITALIA 1	ODEON	15.00
3-30 Nanizanke: Simon Tem-	8.15 Nanizanka: Bonanza - La	8.30 Nan.: Superman, 9.00	9.30 Nanizanke: Arthur	
plar - Contrabbando alla Bahamas, 9.15 Vegas,
10.00	Mannix
10.45	Aktualno: Forum - Ta-glia competente
H.30 Kviza: Doppio slalom,
12.00	O.K. II prezzo e giu-sto
13.00	Superclassifica Show Story
14.00	Film: Carousel (glas., ZDA 1956, r. Henry King,
i.	GordonMacRae)
15-45 Nan.: I Campbell, 16.15 Un dottore per tutti,
16.45	Marcus Welby M.D., 17.45 Diamonds, .	18.45 Top Secret
9-35 Odkrivanje planeta otrok: Dire, fare, baciare, ,	lettera, testamente
•50 Kviz: Quel motivetto...
30 Glasbena oddaja: Una rotonda sul mare 2 23 i ^an-: Charlie's Angels 15 Variete: Maurizio Co-i stanzo Show 'U5 Film; Panama Red (dram., ZDA 1976, r. Robert C. Chinn, i. Jim JVingert, Alain Patrick, Rene Bond)
signora di Baltimora
9.15	Film: Stazione Termini (dram., It.-ZDA 1953, r. Vittorio De Sica, i. Jenni-fer Jones)
11.00	Nadaljevanki: Aspettan-do il domani, 11.30 Gosi gira il mondo
12.00	Nanizanka: Lou Grant
12.45	Otroška oddaja
13.40	Nadaljevanke: Sentieri,
14.35	Falcon Crest, 15.35 Veronica, il volto dell a-more, 16.30 Amandoti,
17.35	Andrea Celeste,
18.30	La valle dei pini
19.00	Danielin horoskop
19.05	Nanizanka:	General
Hospital
19.35	Nad.: Febbre d amore
20.30	Film: Sensualita (dram., It. 1962, r. Clemente Fra-cassi, i. Eleonora Rossi Drago, Amedeo Nazzari)
22.10	Film:	Romanticismo
(dram., It. 1950, r. elemente Fracassi, i. Amedeo Nazzari, Fosco Gia-chetti)
0.15 Horoskop (pon.)
0.25 Nanizanki: Cannon, 1.25 Barnaby Jones
Ralph Supermaxieroe,
10.00	Boomer, cane intel-ligente, 10.30 Skippy il canguro, 11.00 Rin Tin Tin, 11.30 Flipper, 12.00 La famiglia Addams,
12.30	Appartamento in tre, 13.00 Tre cuori in af-fitto, 13.30 Benson, 14.00 Giorni destate
14.15	DeeJay Beach in Ibiza
15.00	Nanizanke: I forti di For-te coraggio, 15.30 Mork & Mindy, 16.00 Tenera-mente Licia, risanke
18.00	Nan.: Batman, 18.30 Su-percopter, 19.30 La famiglia Brady
20.00	Risanke
20.30	Variete: Venerdi con zio Tibia
20.35	Film: Ammazzavampiri (srh., ZDA 1986, r. Tom Holland, i. Chris Saran-don, Amanda Bearse)
22.35	Nanizanka: Venerdi 13
23.35	Film: Venerdi 13 (srh., ZDA 1980, r. Sean S. Cun-ningham, i. Betsy Pal-mer)
1.25	Nanizanka: Ai confini della realta
12.15	Rubrika: Ciao Italia
13.00	Risanke
15.00	Nadaljevanke: Rosa sel-vaggia, 16.00 Colorina,
17.00	Avenida Paulista
18.00	Benny Hill Show
18.30	Nanizanka: duattro don-ne in carriera
19.00	Rubrika: Ciao Italia
19.30	Risanke
20.00	Benny Hill Show
20.30	Film: I magnifici tre (kom., It. 1961, r. G. Simo-nelli, i. Ugo Tognazzi, Walter Chiari, Raimon-do Vianello)
22.30	Aktualno: Blue news
23.00	Nan.: Houston Knights -Due duri da brivido
24.00	Rubrika o motorjih 0.30 Odeon šport
1.00	Rubrika: Ciao Italia
TMC
ZDA 1979, r. Peter Wer-ner, i. Jean Sapleton)
16.50	Risanke: Snack
18.00	Nanizanke: Provaci an-
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Variete: Banane
21.30	Nan.: Chicago Story
23.00	Nočne vesti m šport
24.00	Film: I fratelli Dion (kom., ZDA 1974, r. Jack Starret, i. Stacy Keach)
TELEFRIULI
12.00	Risanke: Snack
12.30	Nanizanka: Il calabrone verde
13.00	Športne vesti
13.30	Dnevnik
13.45	Nadaljevanka: Il grigio e il blu
12.00
12.30
13.00
16.00
17.00
18.30
19.30
20.00
20.30
21.30
22.30 23.00
1.10
Risanka Voglia d'estate Nanizanki: L'albero delle mele, 15.00 I giorni di Bryan
Nad.: Elemento D Risanke
Nan.: L albero delle mele, 19.00 After Mash Dnevnik Voglia d'estate Nad.: Elemento D Nan.: Edgar Allan Poe Nočne vesti
Nan.: I giorni di Bryan,
24.00	After Mash Vesti: News
TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila;
6.00	Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan in glasba; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika;
7.30	Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.15 Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
17.30	Primorski dnevnik, nato Aktualna tema; 18.00 O glasbi... ob glasbi; 18.30 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.05 Jutranji almanah;
6.30	Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Vodeni glasbeno-govorni program; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje: ideje, recepti in nasveti za gospodinje; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev in glasba; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasbeno popoldne; 16.15 Turistična reportaža;
19.00	Puzzle; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Glasbena oddaja: Mix Time; 21.00 Nočna glasba.
Komorni zbor iz Varšave zmagal med vokalnimi skupinami
Srečanje v znamenju prijateljstva med pevci na natečaju Seghizzi
Mednarodni pevski natečaj Seghizzi je v polnem teku: v deželnem avditoriju se nastopi pevskih zborov iz desetih držav vrstijo vse bolj intenzivno, nocoj pa bodo že prešli k nagrajevanjem najboljših v dveh tekmovanjih v polifonskem petju ter med vokalnimi skupinami. Osrednji dogodek v okviru letošnjega srečanja pa je včeraj gotovo bila svečanost na gradu, s katero so uradno odprli 29. pevski natečaj in proslavili prijateljstvo ter združevanje med narodi v skupnem imenovalcu ljubezni do petja in glasbe.
Svečanost je bila dopoldne in se je začela na Seghizzijevem trgu s položitvijo venca k obeležju gohškemu skladatelju Cesareju Augustu Seghiz-ziju. Nekaj sto pevcev vseh sodelujočih zborov je nato ubrano intoniralo spev prijateljstvu "Cum cantu populo-rum unio", ki je že postal nekaka himna goriških srečanj. Pod šotorom na grajskem dvorišču so nato pozdravili vse sodelujoče predsednik združenja Seghizzi Vezil, občinski odbornik za kulturo Agati, predsednik Pokrajine Crisci in nadškof Bommarco. Kasneje je predstavnike 17 zborov sprejel tudi župan Scarano. Srečanje se je nato nadaljevalo s pozdravi sodelujočih: predstavniki vsakega zbora so pozdravili vsak v svojem jeziku in prevzeli zastavo države, ki jo predstavljajo. Ob desetih zastavah se je pojavila še enajsta, majhna litovska zastavica, s katero je pozdravil predstavnik enega od dveh zborov, ki so letos prišli iz Vilniusa. V pisanem mozaiku noš, jezikov in barv sta slovenski pozdrav prinesla tudi predstavnika Dekliškega zbora Glasbene matice iz Trsta in APZ Toneta Tomšiča iz Ljubljane.
V zvezi s prireditvijo na gradu gre omeniti še manjši zaplet, ki ga je povzročil nespretni manever voznika
avtobusa APT. Potem ko je pripeljal enega od zborov na grad je avtobus obtičal "vklenjen" v ozkem podvozu skozi grajsko obzidje in za poldrugo uro popolnoma onemogočil odhod vozil z območja gradu.
Kar zadeva samo pevsko tekmovanje, so včeraj objavili ocene žirije za nastope vokalnih skupin. Gladko se je uveljavil poljski komorni zbor "Canto da camera" iz Varšave, ki je prejel kar 95,43 točk. Na drugo mesto se je s 87,86 točkami uvrstil litovski zbor "Museum musicum" iz Vilniusa, na tretje pa madžarska skupina "Pro mušica" iz Nyiregyhaza.
Včeraj so bili na vrsti tekmovalni nastopi v polifoniji, danes pa bodo zbori nastopili v posebnem tekmovalnem sporedu, na katerem bodo morali
predstaviti zaokrožen pevski program. Ob 9.30 bodo nastopili po vrsti zbori "Ateneu" iz Bacaua (Romunija), "Le Madrigal de Bordeaux" iz Bordea-uxa (Francija), zbor Mesta Gorki (Ru-sija-SZ), "Pro mušica" iz Nyiregyhaza (Madžarska) in ženski zbor iz Ostrave (Češkoslovaška). Popoldne ob 15.30 bodo na vrsti zbori "Arfa" iz Sofije (Bolgarija), Dekliški pevski zbor Glasbene matice iz Trsta, zbor "Ažuoliu-kas" iz Vilniusa (Litva-SZ) in Akademski pevski zbor Toneta Tomšiča iz Ljubljane. Zvečer ob 20.30 bo v deželnem avditoriju nagrajevanje in nastop najboljših v dveh tekmovalnih sporedih polifonije in v posebni sekciji vokalnih skupin.
Na sliki (foto Marinčič) prizor z včerajšnjega prazničnega srečanja pevcev na goriškem gradu.
Do torka, 17. t. m., v raznih krajih na Goriškem
Nadaljuje se ciklus večerov »Muska cortese«
Na Goriškem se nadaljuje ciklus koncertov starinske glasbe, ki ga je pripravila Pokrajina, v sodelovanju z občinami Gorica, Gradišče, Ronke, Kr-min, Poljan ter z združenjem SZ—Italija iz Trsta ter društvom F. Camaur iz Krmina.
Koncerti starinske glasbe se odvijajo v starih cerkvah, palačah, gradovih, skratka v okoljih, ki nekako poustvarjajo atmosfero srednejeveške in renesančne glasbe, izvajalci pa so priznani italijanski in tuji ansambli tovrstne glasbe. Ciklus "Musiča cortese" bo z nocojšnjim koncertom v občinski sejni dvorani v Ronkah, kjer nastopa skupina Ensemble Autrecourt iz Zvezne republike Nemčije nekako na pol poti, saj je zadnji koncert napovedan v torek, 17. t. m.
Razpored glasbenih prireditev v naslednjih dneh je sledeč: jutri ob 21.30 v stolni cerkvi v Krminu, nastopa tržaški ansambel Gallus consort, v nedeljo, 15. julija, ob 21.30 v palači Tomani, nastopa Ensemble starinnoj muziki iz Leningrada, 16. julija ob 21.30 v cerkvici nad Foljanom, nastopa skupina Nuovo ricercare, 17. julija ob 21.30 na goriškem gradu nastopa Ensemble starinnoj muziki.
Vstopnine za omenjene glasbene prireditve ni.
Poletni praznik v Gabrjah
Kulturno društvo Skala v Gabrjah vabi od danes do nedelje na tradicionalni poletni praznik in tekmovanje v košnji. V okviru prireditve so se te dni odvijala športna tekmovanja, konec tedna pa je namenjen v glavnem družabnosti in zabavi. Tako bo drevi (ob
Soočanje KD-PSI se nadaljnje danes
Krizo v odnosih med krščansko demokracijo in socialisti, ki že skoraj dva meseca paralizira politično upravno dejavnost na Goriškem, bodo skušali rešiti — vsi namreč doslej glasno izjavljajo, da so za stabilnost in sodelovanje — na deželni ravni. Prvi tak poskus je bil včeraj popoldne, ko sta se v Ronkah sešli delegaciji deželnih vodstev KD in PSI, okrepljeni s predstavniki pokrajinskih vodstev obeh strank.
Po informaciji, ki smo jo prejeli včeraj zvečer, se bodo pogovori nadaljevali danes dopoldne. Včerajšnje srečanje je bilo koristno in uspešno le v toliko, da sta strani pojasnili svoje poglede in stališča do sicer zapletenega položaja.
Srečanje se bo nadaljevalo danes predvidoma v isti sestavi.
Kot razlog za prekinitev navajajo različne obveznosti članov delegacije, najbrž pa gre za potezo, ki naj bi omogočila posvetovanje na raznih nivojih obeh strank.
Ključ za rešitev sedanjega napetega stanja v odnosih med socialisti in krščanskimi demokrati je v ugotovitvi dejanske stopnje pripravljenosti na sodelovanje v dosedanjih koalicijah, kar pa ni lahka zadeva, zlasti ob upoštevanju zaostritve do katere je prišlo v zadnjih tednih.
Nov element v konfrontaciji, ki je v teku, je stališče, ki so ga sprejeli na seji vodstva mestnega komiteja socialistične stranke v Gorici 10. julija. Dokument se sklicuje na desetletne izkušnje in smernice pri upravljanju mesta ter izraža željo, da bi v skladu s smernicami, ki so bile sprejete v stranki na pokrajinski ravni, politične sile čimprej sklenile dogovor na pokrajinski ravni, kar bi omogočilo tudi hitrejše reševanje odprtih vprašanj v Gorici.
To stališče so v političnih krogih tolmačili tudi tako, da se goriški socialisti, ne glede na spor na Pokrajini, ogrevajo za obnovitev prejšnje koalicije na Občini.
Dopolnilo k članku o srečanju SSk in novogoriškega Demosa
V članku "V Novi Gorici pogovori med Demosom in SSk", ki smo ga objavili v sredo, 11. julija, na 8. strani, je zaradi netočnega in nepopolnega navajanja odstavka, ki govori o stikih med Gorico in Novo Gorico, možna drugačna interpretacija od tiste, ki jo je nameraval dati avtor poročila za tisk. Omenjeni odstavek zato objavljamo v celoti:
"Prisotni so tudi izrazili svojo zaskrbljenost glede izjav o stikih med obema mestoma, Gorico in Novo Gorico, predvsem v zvezi s problematiko povojnih pobojev. Želja po čim večjem sodelovanju in tudi po razjasnitvi dogodkov iz preteklosti je velika, vendar je treba biti pri teh stvareh korekten do vseh komponent političnega in javnega življenja".
Skoraj pet let zapora za vodjo zločinske tolpe
Pred goriškim kazenskim okrožnim sodiščem se je včeraj popoldne zaključil proces proti drugi skupini obtožencev (skupno jih je bilo 17), zaradi združevanja v zločinske namene s ciljem organiziranega ilegalnega prehajanja meje s strani tujih državljanov. Kakor smo že včeraj poročali, so proces, na zahtevo zagovornikov, nekako razdvojili. V sredo so sodili, po skrajšanem postopku, prvi skupini. Včeraj je bil reden postopek proti preostalim obtožencem. Sodišče je skoraj v celoti sprejelo zahteve tožilca, oziroma v enem primeru zaporno kazen celo povečalo.
Glava tolpe, ki se je ukvarjala z organiziranjem ilegalnega prehajanja meje in z zaposlovanjem tuje delovne sile, v glavnem iz azijskih dežel, naj bi bil 45-letni filipinski državljan Renato Cayabyab, ki so mu sicer sodili v odsotnosti. Med včerajšnjo obravnavo so prišle na dan tudi nekatere podrobnosti o tem, kako se je prevažanje, oziroma tihotapljanje odvijalo. Za vstop v Italijo in zagotovljeno delovno mesto so morali interesenti vplačati okrog štiri milijone lir. Z letalom so jih pripeljali iz Manile v Budimpešto, od tam pa po drugih kanalih v Jugoslavijo, iz Jugoslavije pa, v glavnem po morju, na italijansko ozemlje. Zdi se, da je bil vstop v Italijo organiziran tudi preko drugih kanalov. Krog se je sklenil lani spomladi, ko so pri Lignanu in blizu Palmanove izsledili večjo skupino beguncev. Na podlagi izjav in ob upoštevanju nekaterih drugih dogodkov v zvezi z uvažanjem tuje delovne sile,
XXIX. MEDNARODNO TEKMOVANJE ZBOROVSKEGA PETJA »C. A. SEGHIZZI«
GORICA - Avditorij v Ulici Roma od 11. do 14. julija
SODELUJEJO: Bolgarija, Češkoslovaška, Finska, Francija, Jugoslavija, Madžarska, Poljska, Romunija, Litva, Rusija, Sovjetska zveza, Švedska, Italija
so preiskovalci lahko zarisali delovanje dobro organizirane mreže pri kateri so z večjimi ali manjšimi nalogami sodelovali, poleg Cayabyaba tudi nekateri jugoslovanski državljani in pa večja skupina Tržačanov.
Sodišče je včeraj izreklo naslednje obsodbe: Cayabyab 4 leta in 10 mesecev zapora in 45 milijonov lir globe, Theo Matas in Josip Martinčič (oba sta jugoslovanska državljana) 1 leto in 8 mesecev zapora in 30 milijonov globe, Giovanni Conte, 18 mesecev zapora in 30 milijonov lir globe, Ivan Bankovic in Sandro Battain 9 mesecev zapora in 25 milijonov lir globe. Cayabyabu so nadalje za pet let prepovedali opravljanje javnih služb.
Sodišče je popolnoma oprostilo Gi-ovannija Sassellija, deloma pa Sankoviča in Battaina. Vsi bodo morali, solidarno, poravnati sodne stroške.
Včerajšnje razprave sta se udeležila samo obtoženca Conte in Battain.
Proces, ki se je včeraj zaključil, najbrž ne bo ne prvi, ne zadnji, saj se je fenomen ilegalnega prehajanja meje in zaposlovanja tuje delovne sile v zadnjem letu še razširil, kljub sprejetju restriktivnih norm in strožjemu nadzorstvu.
Iz bolnišnice
V prometni nesreči, zgodila se je v križišču ulic Torino in Roma v Sta-rancanu, se je resno poškodoval 19-letni voznik motornega kolesa Paolo Zanolla iz Štarancana, Ul. N. Sauro 36/d. Silovito je trčil v fiat 127, ki ga je upravljal 24-letni Massimo Bledig, prav tako iz Štarancana, Ul. C. Battis-ti 11/a.
Zanollo so zaradi zloma kolka in drugih poškodb sprejeli na zdravljenje s prognozo ozdravitve v treh mesecih.
20.30) tekmovanje v briškoli, jutri zvečer pa napovedujejo nastop ansambla misel.
Tekmovanje v košnji bo v nedeljo ob 18. uri, zvečer pa bo v Gabrjah nastopil znani ansambel narodnozabavne glasbe Lojzeta Slaka.
V	košnji se bodo pomerili "pravi" kosci in kosice, za hec pa tudi župani nekaterih občin na Goriškem.
Praznik lista Unita
Na Catterinijevem trgu se danes pričenja tradicionalni praznik lista Unita, ki se bo sklenil v nedeljo, 22. julija.
V	okviru prireditve bodo jutri ob 19. uri predvajali intervju o Mariji Selli (Selič). V nedeljo, 15., in naslednjo nedeljo, 22. julija, bodo v okviru praznika zbirali podpise za referendume za spremembo volilnih zakonov ter za zakonski osnutek o ženski v družbi.
Vse dni bodo poskrbeli za prijetno zabavo in igre na srečo. Zadnji dan praznika, 22. julija, pa napovedujejo bogato tombolo.
Porezane gume
V	Tržiču so v noči od srede na četrtek spet zabeležili vandalsko početje zaenkrat neznanih storilcev. Porezali so gume trem vozilom, parkiranim v Ulici 25. aprila. Oškodovani so bili Osiride Stabile in Daniela Slabile, ki stanujeta v isti ulici, na številki 55 ter Franco Staiiuzza, trgovec s sadjem in zelenjavo na št. 60. Slednji je na ulici parkiral tovornjak.
V	teku je preiskava. Podobna dejanja se v Tržiču ponavljajo kar po-gostoma in doslej, v kolikor vemo, policijskim organom še ni uspelo izslediti krivcev.
razna obvestila
Odhod udeležencev letovanja ob morju, v Poreču, bo jutri ob 7. uri izpred avtobusne postaje v Novi Gorici in ob 8. uri iz Seažne.
SSG vabi v četrtek, 19. julija, ob 21. uri v Podgori in v petek, 20. julija, ob 21. uri v Steverjanu na predstavi igre S trebuhi za kruhi. Predstavi bosta na prostem.
izleti
SPD Gorica priredi jutri, v soboto, 14. t. m., in nedeljo, 15. t. m., izlet v Kamniške alpe_ z vzponom na Grintovec. Vodi Miran Čotar. Prevoz z lastnimi sredstvi. Podrobnejša pojasnila po telefonu 30995.
kino
Gorica
CORSO Zaprto.
VERDI 18.00-22.00 »Non piu di uno«. R. Pozzetto.
VITTORIA 17.30-22.00 »Guardando quel animale di mia moglie«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE Zaprto.
EXCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.30 »Policijska patrola«. Ob 20.30 »Ljubezenski maraton«.
SVOBODA Šempeter 20.30 »Besnilo —-fratic«. Ob 22.30 »Vroče ustnice«.
DESKLE Ni predstave.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Bassi Rita — Ul. Don Bosco 175 tel. 533349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
San Nicolo — Ul. 1. maja 94 — tel. 790338.
pogrebi
Danes ob 9.30 Ana Pulec vdova Gren-dene iz bolnišnice Janeza od Boga v Štandrež.
OBUTVE
PROGRAM:
POLIFONIJA — L, II. in IV. kategorija Danes, 13. julija, ob 9.30 in 15.30
ZBOROVSKA PRILAGODITEV PESMI USTNEGA IZROČILA
Jutri, 14. julija, ob 9.30 in 15.30
Vstopnina: za en večer 10.000 lir — za dva večera 15.000 lir
NAGRAJEVANJE IN KONCERT ZMAGOVITIH ZBOROV:
DANES, 13. julija, ob 20.30 — POLIFONIJA □ JUTRI, 14. julija ob 20.30 — FOLKLORA
GdRBin
VELIKA IZBIRA • KAKOVOST - UGODNE CENE
■v -v
TRZIC
Ul. Oberdan 9-11-13 Tel. (0481) 791065
Predstavili so tradicionalni mladinski festival
Milje v znamenju gledališča
/



/
/

MUGGIA M FESTIVAL
- iestival'internaz\onale°teatro°ragazzi -
Miljski gledališki festival ali »Gledališče za mladino« oziroma »Mladinsko gledališče«, si je v našem in širšem italijanskem kulturnem prostoru pridobil že svoj renome. In to povsem zasluženo, saj so Milje kar en cel julijski teden prava gledališka delavnica s točno opredeljeno vsebino in cilji. Gre torej za tetrsko vrenje in uprizarjanje takih del, ki naj bi zainteresirala mladino in vzbudila radovednost tudi starejšega občinstva, saj gledališče skorajda ne pozna starostnih mej in je dostopno vsakomur, če mu le hoče prisluhniti. Tako bo nemara tudi letos, ko festival že trka na vrata in je tudi že znan njegov celotni potek.
Na včerajšnji tiskovni konferenci v miljskem Kulturnem centru sta zbranim kulturnopolitičnim delavcem, novinarjem in drugim navzočim spregovorila o bližnjem miljskem festivalu odbornik za kulturo prof. Giuseppe Cuscito in direktor festivala Orazio Bobbio. Letošnji festival ima že lepo tradicijo, saj je že trinajsti po vrsti in se lahko ponaša z ugledno preteklostjo, saj so na njem sodelovala celo takšna imena, kot so Edoardo de Filippo, Dario Fo ali Lindsay Kemp.
Oba govornika sta poudarila zlasti novo usmeritev, ki jo bivši mladinski festival ubira letos s tem, da poleg docela mladinske tematike daje čedalje več prostora prireditvam za odrasle. Prof. Cuscito je dejal, da je pomemben smoter letošnjih gledaliških dnevov učvrstitev razmerja med festivalom in mestom, kar naj bi skušali doseči ravno s prireditvami širšega interesa, ki bi pritegnile občinstvo vseh starosti, pa tudi z zaključnim večerom, ki bo
potekal v znamenju mestnih godb in sodelovanja domačih šolarjev. Tako bo osrednje poletno dogajanje v Miljah skušalo postati nekakšno vozlišče in magnetizacijski pol za celotno območje Alpe-Jadran.
Direktor Bobbio je priznal, da festival v smislu mladinskega festivala že nekaj let umira, saj so ga zasule težnje po poklicnem, večernem, tržnem gledališču na eni strani in po eksperi-mentalnosti na drugi. Rešitev dileme
je po govornikovih besedah prišla sama od sebe in je preprosta kot odkritje tople vode: v večernem terminu ponuditi program, ki ne bo zanimiv zgolj otrokom, ampak slehernemu obiskovalcu. Tako lahko rečemo, da bo letošnji Miljski festival okvir, znotraj katerega se bo odvijal tudi — a ne samo — nekdanji mladinski festival. Govornikoma je kot predstavnikoma organizatorjev festivala na koncu čestital predstavnik UNICEF.
Vzporedno z brezplačnimi popoldanskimi predstavami za mlajše bo torej ob pol desetih vsak večer potekal program na Marconijevem trgu. Poleg tega bosta tekla tudi dva tečaja za ledališčnike in vrsta spremnih prire-itev, kot so predvajanje burlesk Stana in Olia, »mikro-predstave« po mestnih ulicah, dražbe igrač in otroških potrebščin, obvezni nočni piano bar in uvodni koncert 22. julija ter zaključna okrogla miza o mladinskem gledališču 28. julija. Ta dva datuma omejujeta tudi uradno trajanje festivala, čeprav bodo nekatere dejavnosti stekle že prej (seminar o gledališču in glasu se bo začel npr. že v petek, 20. julija).
Letos abonmajev ne bo, zato pa so organizatorji skušali čimbolj zmanjšati cene vstopnic, tako da bo obisk večernih predstav stal 10.000 lir, s popustom za otroke, mlajše od dvanajst let in za starejše s srebrnimi izkaznicami pa
8.000	lir. Za mlajše od šest let je vstop brezplačen. Vstopnice bodo naprodaj na tržaškem uradu U.T.A.T. v Prottije-vem podhodu in na blagajnah na Marconijevem trgu v Miljah.
Poleg nastopa tržaškega SSG s predstavo Razbojniki iz Kardemom-me, ki bo 28. julija zaključila sklop mladinskih prireditev, poglejmo še osrednji večerni program festivala. Prvi bodo nastopili v nedeljo, 22. julija, člani rimskega gledališča Teatro dellArte s svobodno reinterpretacijo Plautove komike. V ponedeljek (23. 7.) nas bosta zabavala ameriška »žonglerja« Hot & Neon, v torek (24. 7.) pa nam bo Teatro delTArca iz Forlija predstavil Sen kresne noči. V sredo je na sporedu »protodementni« variete Negotovi oder genovskega gledališča Teatro delTArchivolto. Četrtkov večer bosta zapolnila dva odrska dogodka: Com-pagnia Bustric iz Firenc bo predstavila svojo Čudovito umetnost varanja, naturalizirana londončanka Nola Rae pa bo nastopila z mimično-plesno zamislijo Upper Cuts. Holandska skupina Donati & Olesen bo v petek uprizorila igro Srhljiva lahka noč (ali Lahko noč, srh), festival pa bo zaključilo gledališče / Carrara iz Vicenze s comme-dio dellarte La buffa beffa del beliar-do beffato, ki bo na sporedu v soboto.
(aš)
Zbirka novel M. Puglja pri Kondorju
Zbirka Kondor založbe Mladinske knjige nam v 252. zvezku prinaša izbor novel Milana Puglja pod naslovom O nekoristnih ljudeh. Gre za razmeroma kratke prozne zapise, nastale v enem samem lustrumu piščeve kariere, do leta 1916. Po tem letu se je Pugelj posvečal predvsem gledališkim, režiserskim, prevajalskim in administrativnim opravilom, dokler ni 1929. podlegel bolezni.
Pugelj, rojen v Kandiji pri Novem mestu 1883., se je ukvarjal tudi z glasbo, za njegovo literaturo pa je dokaj značilna avtobiografičnost. Glede na novele v zbirki bi lahko rekli, da nadaljuje izročilo poetičnega realizma, je nekakšen postrealist (v tem času že cveti slovenska moderna, ki je Pugljevemu ustvarjanju dokaj tuja). Kot že naslov knjižice pove, so priljubljen Pugljev motiv nekoristni, marginalni individuumi, ki jih je usoda splavila na breg življenja. V nekaterih novelah se žal njegova izreka ne dvigne nad raven tradicije, katere se oklepa, pa četudi bi — sodeč po dejstvu, da gre za izbor — morali sklepati, da so v knjigi zajeti njegovi najboljši dosežki. Morda Pugljevim novelam mestoma zmanjka klenosti, semtertja^ se lahko zazdijo zvodenele variacije Čehova ali Tolstojevih povesti, a mnogo duha pokaže v zgodbah, kjer pusti svojemu peresu, da zdrkne v humor in šaljivost. Alenka Koron, ki je izbor uredila, opremila z avtorjevo bibliografijo in biografijo ter napisala spremno besedo, uporabi ob zgodbi Splavljene! celo izraz skoraj gogoljevsko vzdušje, oznaka pa bi bila primerna vsaj še za zgodbo Stava. Njeni trditvi, da bi lahko Pugelj s svojimi vrhunci stal skoraj tik ob Cankarju, je sicer težko pritegniti, vsekakor pa v zgodbah, kakršna je denimo Fronek, odločno presega sleherno predvidljivost in pogrošnost, ki ji tudi tradicionalno uveljavljeni velikani slovenske literature niso znali vedno uiti. Peščica novel v pričujočem izboru tako ostaja presenetljivo zanimiva tudi za današnjega bralca, obenem pa ga postavlja pred vprašanje, kaj sploh pomeni utrjena lestvica kanoniziranih pisateljev in na kakšen način jih je doletela apoteoza, to je, po kakšnih kriterijih jih literarna zgodovina pravzaprav razvršča na pomembne, manj pomembne in nepomembne.
ALEKSA ŠUŠULIČ
Slavistični bilten
Četrta številka Biltena Slavističnega društva Trst-Gorica-Videm je v celoti posvečena prispevku društva na občnem zboru SKGZ 17. decembra lani. V jedrnati obliki Majda Kaučič-Baša predstavi strokovne poglede na najbolj pereče jezikovne probleme tostran meje, najprej pa poda štiri temeljna področja delovanja društva: slovenski jezik v javni rabi, popularizacijo slovenske literature, permanentno izobraževanje članov društva in širjenje informacije o Slovencih v Italiji. Zapis se podrobneje posveča tudi konkretnim dilemam in zadregam. Glede morebitnega jezikovnega razsodišča zagovarja mnenje, da bi prej zavrlo kot okrepilo rabo slovenščine; dotakne se vprašanja, ali naj bo Primorski dnevnik dvojezičen ali ne; pretehta tudi zamisel o dvojezičnih slovenskih šolah in jo zavrže oz. dopolni pod geslom slovenska šola naj ostane slovenska. Bilten zaključujejo razpis tekmovanja za Cankarjevo priznanje in druga obvestila.
Festival brez večjega ustvarjalnega naboja
Vrata so se za letošnjim Puljem zaprla in, kot kaže, mora biti to poslednje srečanje v »sedanji obliki«. Koliko zanimivosti je letos Pulj iznesel, je mogoče prešteti na prstih ene roke, to Pa je vsekakor premalo za festival, ki mu pravimo vsejugoslovanski. Sploh Pa: je še čas za vesoljne kinematografske preglede ene države (dokler Pač Jugoslavija še obstoja), na katerih se prikazujejo tako različna dela, ki so tudi nastala iz različnih pobud m načrtov.
Ekstremizirano bi to lahko prevedli v našo razumevanjsko okolje tako: kakšen smisel bi imel festival italijanskega filma, na katerem bi sodelovala bodisi Fellini kakor Renato Poz-zetto ali Cicciolina in njene nasledni-ce? Doslej je v jugoslovanski kinematografiji še nekam šlo. Film je bil v Principu vseskozi smatran za kultur-oo dobrino, zato je bila na primer srb-ska »lažja« proizvodnja bolj izjema kot pravilo. Obubožanje jugoslovanskega ekonomskega standarda pa se le pokazalo tudi v kinematografiji, ki n‘ bila več kos zahtevnejšim projektom, tako da smo letos gledali velik dol predstavljenih del posnetih na televizijskem ali nizko proračunskem
16 mm traku, ki je bil naknadno napihnjen na 35 mm. Zato je slovenska Viba film upravičeno dobila Areno za proizvodnjo, ker so bili vsi njeni filmi (razen seveda Šprajčevega Decembrskega dežja, ki ga je izvorno posnela ljubljanska TV) na absolutno filmsko profesionalnem nivoju. Upi in načrti za bodoči Pulj so sedaj seveda različni.
Nekateri proglašajo festival, kot je letos bil, za mrtev in zahtevajo vrnitev festivala v osrednji poletni termin, sam Festivalski svet poziva vse zainteresirane faktorje k razpravi, ki bi določila novo fiziognomijo manifestaciji, direktorica Gorka Ostojič-Cvajner pa nakazuje pot, v katero so šle za sorodne manifestacije, ki ne premorejo visokega filmskega bleska: pot v širšo vizualno komunikacijo, ki vključuje tudi video in televizijsko ustvarjanje. To ima svoj smisel tudi v dejstvu, da bi brez televizijskih pobud panorama jugoslovanskega filma bila bore revna.
Bilo pa je letos v Pulju nekaj izjemnih dosežkov, ki so pokazali trdne avtorske osebnosti. Najzanimivejša pojava je bil vsekakor bosanski režiser Balo Čengič. Spomnimo se na njego-
ve še vedno nepomirljive filme kot Vloga moje porodice v svetskoj revoluciji (1971) in Slike iz života udarnika (1972), čigar radikalna kritika jugoslovanskega socializma mu je onemogočila delo v filmu do letošnjega Gluhega smodnika, oz. Gluvega baru-ta. Tematska angažiranost filma je komaj ujela tempo zgodovinskih sprememb (tema komunistov-partizanov-ubijalcev), režiserska neprekosljivost pa je dobila podporo sijajne fotografije Tomislava Pinterja, ki ga menda niso nagradili, ker je to avtor evropskega in svetovnega formata. Drugi veliki film, ki predstavlja obetajočega režiserja, je bil vsekakor Meja Zorana Mašireviča, pri katerem »je bilo sploh kaj gledati«. Velika mizerija pričujoče letine se je namreč zrcalila v klavstrofobičnih in na kost strnjenih filmskih mizanscenah, ki jih mali ekran prenese in tudi favorizira, ki pa na velikem razgalijo vso svojo revščino. Po mnenju zelo številnih je bil tudi Leto spominov Bruna Gamulina, za katerega pa se žal moram naslanjati le na mnenja kolegov.
Ko pregledujemo nagrade in dosežke, bije v nas velika odsotnost osrednje srbske (beograjske) proizvodnje, ki ni našla poti do vidnejšega priznanja, ni pa niti imela v puljski areni kakšnega prvorazrednega kasača, kar bi opravičevalo govorjenje o kaki krizi srbskega ustvarjanja. Dejstvo je, da je bosanska kinematografija proizvedla nadpovprečen film, za njo pa se iz različnih razlogov uvrščata slovenska, hrvaška in vojvodinska. O vojvodinski bo še priložnost spregovoriti, hrvaška kinematografija pa je ob Ga-mulinovem Poletju spominov proizvedla spregledano komorni film Ton-čija Vrdoljaka, ki gradi subtilno vzdušje trpke zaprtosti in lokalnih posebnežev skozi svojske postopke suverenega filmskega ustvarjalca.
Slovenska produkcija je ponovno roslavila zmagovalca-režiserja (Filip obar-Dorin), predstavila nov režiserski up (Jureta Pervanjo), ki pa ga je žirija smatrala za vrednega Arene za filmsko fotografijo. Pervanjev film Do konca in naprej ima verjetno največjo vrlino sicer v tem, da se reši »splošno priznane« slovenske hermetičnosti in se vdaja blagemu humorju, vsekakor pa ne dosega ustvarjalskega stremljenja Umetnega raja Karpa Godine (Arena za montažo), ki pa bo še moral biti navsezadnje ovrednoten kot kulturni film o koncu neke epohe (tiste pred prvo svetovno vojno), ki pušča za seboj pronicljiv vonj smrti. Ob splošnem uspehu slovenskega filma
pa je treba seveda označiti njeno relativnost: kaj bi bilo, če bi se bili predstavili vsi asi jugoslovanskega filma? Vendar pa sama odsotnost (produkcijska in ustvarjalna) tovrstnih asov priča o srečnem otoku jugoslovanskega severozahoda, ki pa ga po zadnjih vesteh začenja goltati neusmiljenost in brezbrižnost plimo-
vanja novonastalih razmer (a o tem kdaj drugič). Po drugi strani pa je dobila svojo razveljavitev kronična preganjavica slovenskega filmskega novinarstva in kritike, ki prevelikokrat ne zna in ne more najti v lastnih nacionalnih filmskih kolutih niti trenutka užitka in samozavesti.
ALEŠ DOKTORIČ
Na zgornjem posnetku detajl iz filma Umetni raj, spodaj pa iz filma Rad bi
bil golob
Petnajst let po Moserju Italijan spet na čelu kolesarske dirke po Franciji
»Rumeni« Chiappucci
VILLARD DE LANS — Italijansko slavje na Touru se nadaljuje! Potem ko je v sredo Gianni Bugno — prvi Italijan po Coppiju — osvojil gorsko etapo z vzponom na Alp D'Huez, je Claudio Chiappucci včeraj osvojil celo rumeno majico, kar v zadnjih petnajstih letih ni uspelo nobenemu kolesarju z Apeninskega polotoka. Zadnji Italijan, ki je oblekel dres vodilnega na Touru, je bil takrat še zelo mladi Francesco Moser, in to v uvodnem prologu na kronometer.
Včerajšnji podvig 27-letnega kolesarja iz Vareseja je vsekakor pomembnejši od uvodne Moserjeve zmage izpred petnajstih let v Charleroiu. Prvič, ker je Chiappucci prevzel vodstvo dirke v naporni etapi na kronometer. Drugič, ker ima dobro minuto prednosti pred dosedanjim vodilnim, Francozom Pensecom, in skoraj sedem minut naskoka nad briljantnim zmagovalcem včerajšnje etape, Nizozemcem Breukinkom. In tretjič, ker manjka do konca dirke le še deset dni. Visoka prednost nad najbolj resnimi zasledovalci (Breukinkom, Delgadom, Lemon-dom, Bugnom) daje mnogo upanja Italijanu za končno zmago, pa čeprav ga od Pariza ločijo še pirenejski vrhovi in predzadnja, 45 km dolga etapa na kronometer okrog jezera Vassiviere.
Ob Chiappucciju je bil nesporni protagonist včerajšnje etape Nizozemec Breukink. »Mojster za dirke na kronometer« (to je bila njegova četrta letošnja zmaga v tovrstnih preizkušnjah), je bil vedno v vodstvu, njegova zmaga je tako povsem zaslužena. VRSTNI RED 12. ETAPE 1. Breukink (Niz.), ki je prevozil 33,5 km na kronometer od Fontaina do Vil-lard De Lansa v 56' 52" s povprečno hitrostjo 35,345 km na uro, 2. Delgado (Šp.) po 30", 3. Indurain (Šp.) po 54", 5. Lemond (ZDA) po 56", 6. Parra (Kol.), 7. Palacio (Kol.) po 58", 8. Chiappuci (It.) po 1'05", 9. Brunyeel (Bel.) po 1T7", 10. Montoya (Kol.) i.č., 11. Alcala (Meh.) po T22", 12. Marie (Fr.) po 1'26", 13. Lance (Fr.) po 1'37", 14. Boyer (Fr.) po 1'53", 15. Rooks (Niz.) po 2'06", 22. Bugno (It.) po 2'42".
SKUPNA LESTVICA 1. Chiappucci (It.) v 49.24'08", 2. Pen-sec (Fr.) po 1T7", 3. Breukink (Niz.) 6'55", 4. Lemond (ZDA) T27", 5. Delgado (Sp.) 9'02", 6. Alcala (Meh.) 10'44", 7. Bugno (It.) 10'48", 8. Criguelion (Bel.) 11’23", 9. Lejarreta (Šp.) 12'46", 10. Hampsten (ZDA) 13'58", 11. Cabestany (Šp.) 14'08", 12. Parra (Kol.) 14T1", 13. Boyer (Fr.) 14'24", 14. Chozas (Šp.) 14'40", 15. Rooks (Niz.) 14'55".
Na sliki (AP): Claudio Chiappucci
Udinese že spet trepeta
Zvezni tožilec Italijanske nogometne zveze FIGC je včeraj obtožil predsednika Udineseja Giam-paola Pozza in samo videmsko društvo športnih nepravilnosti v zvezi s tekmo Lazio - Udinese, ki so jo odigrali 22. aprila letos in se je zaključila neodločeno brez golov. Zvezni tožilec se je odločil za sklep na podlagi izvidov preiskovalnega urada FIGC. Pozzo in Udinese sta obtožena, da sta kršila prvi in drugi odstavek 2. člena zakonika o športni pravici.
Po nekaterih neuradnih vesteh je bil Pozzo osumljen, da je v tednu pred tekmo Udineseja z Laziom večkrat telefonsko iskal predsednika Lazia Calleria, da bi se sporazumno domenila za »ugoden razplet na igrišču«. Le-to naj bi koristilo obema društvoma, predvsem pa videmskemu, ki je krvavo potrebovalo točke, da bi se otreslo izpada. Kljub točki iz Rima pa se je moral Udinese posloviti od A lige.
Po tej novi aferi, ki nima kaj opraviti s športom, Udinese spet tvega, da ga bo dosegla roka športne pravice, kot ga je že pred nekaj leti, ko je v A ligi štartal z -9 točkami kazni.
Objava koledarja prvenstva A-l lige neprijetno presenetila tržaški Stefanel
Košarka v sezoni 1990-91
RIM — Italijanska košarkarska liga je včeraj objavila koledar prvenstev A-l in A-2 lige za prihodnjo sezono. Prvo kolo bodo odigrali 23. septembra, prvenstvo pa se bo zaključilo 21. maja 1991 z morebitno peto finalno tekmo končnice. Regularni del prvenstva se bo zaključil 3. aprila 1991, prvi del pa 23. decembra letos. Prvoligaši bodo odigrali 26 tekem ob nedeljah, trikrat bodo igrali v sredo (17. oktobra, 21. novembra in 3. aprila), eno kolo pa bodo odigrali v soboto (30. marca, dan pred veliko nočjo). Play off in play out se bosta začela v nedeljo, 7. aprila.
Pred objavo koledarja prvenstva A-l lige je vladalo med tržaškimi košarkarskimi navijači veliko pričakovanje za uvodne tekme Stefanela po vrnitvi med najboljše italijanske košarkarske klube. Po objavi so si bili tako pri društvu kot v navijaških vrstah domala vsi enotni, da slabšega začetka skoraj ne bi bilo mogoče "zrežirati". Stefanel bo odigral uvodno tekmo doma proti rimskemu Messaggeru, ki se je letos močno okrepil. Zatem bo gostoval v Cantuju, v tretjem kolu pa bo gostil italijanskega prvaka Scavolinija. V četrti tekmi se bo v gosteh spoprijel s podprvakom Rangerjem iz Vareseja. Tržačane čaka torej »strašen« začetek.
Pri Stefanelu so nam včeraj ob odsotnosti trenerja Tanj e vica povedali, da jih je tako težaven uvod neprijetno presenetil, dodali pa so, da je pač to značilnost A-l lige, v kateri ni lahkih tekem. »Navsezadnje bo mogoče za nas še prednost, če se bomo najprej odkrižali najbolj težkih nasprotnikov,« so poudarili s ščepcem optimizma.
Pari prvega kola A-l lige
Viola Reggio Calabria - Libertas Forli, Auxilium Turin - Knorr Bologna, Libertas Livorno - Shampoo Clear Cantu, Sidis Reggio Emilia - Philips Milan, STEFANEL TRST - II Messag-gero Rim, Napoli Basket - Antifurti Ranger Varese, Pallacanestro Firence -Scavolini Pesaro, Benetton Treviso -Phonola Caserta.
obvestila
ODBOJKARSKA KOMISIJA PRI ZSŠDI
obvešča, da so še v teku vpisovanja za odbojkarski tečaj za začetnike, ki bo od 5. do 15. septembra 1990 na Stadjo-nu 1. maj v Trstu ( za mestne otroke) in v Športnem centru v Zgoniku ( za otroke iz okolice). Zainteresirani se lahko prijavijo v uradu ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767304 ali pri matičnih društvih.
JK ČUPA
organizira tečaj windsurfa za mladince in odrasle. Telač bo od 16. do 20. julija v Sesljanskem zalivu. Vpisovanje in informacije na tel. št. 200418 (Ksenija).
ŠZ JADRAN
obvešča, da bo tudi letos košarkarski tečaj v Pulju pri IBA (International Basketball Academy). Prva izmena (letniki od 73 do 76 od 19. do 26. 8., druga izmena (letniki 1977/78/79) od 26. 8. do 2. 9.1990. Interesenti naj se telefonsko javijo na urad ZSŠDI, tel. 767304, v dopoldanskih urah.
ŠZ JADRAN
obvešča, da bo Jadranov urad v Prosvetnem domu na Opčinah zaprt do 31. t. m.
Tekme Stefanela v naslednjih kolih
2. kolo: Shampoo Clear Cantu -STEFANEL; 3. kolo: STEFANEL -Scavolini Pesaro; 4. kolo: Antifurti Ranger Varese - STEFANEL; 5. kolo: STEFANEl - Pallacanestro Firence; 6. kolo: STEFANEL - Phonola Caserta;
7.	kolo: Auxilium Turin - STEFANEL;
8.	kolo: Viola Reggio Calabria - STEFANEL; 9. kolo: STEFANEL - Napoli Basket; 10. kolo: Sidis Reggio Emilia -STEFANEL; 11. kolo: STEFANEL -
1.	Montegiorgio (kasaška dirka): Naš favorit je Don Lurio (skupina 1), ki je zelo hiter in v izredni formi. V skupini X pozor na Favolella AL, ki bo štartal ob ograji. Kot morebitno presenečenje iz skupine 2 naj omenimo Gran Maestra.
2.	Montegiorgio (kasaška dirka): Opozarjamo na Iperiona Rea (skupina 2), zaradi dobrega voznika in do-breštartne pozicije. Boril se bo z Godvvinom Or (skupina X), ki je nesrečno izgubil na zadnji dirki, a ima dober finiš. V skupini 1 bi lahko presenetil Flusano.
3.	Cesena (kasaška dirka): Favoriti za zmago so edei di Gloria (skupina 1), Ivonin (skupina X) in Dimomo (skupina 2).
4.	Rim (kasaška dirka): El Gringo CM (skupina 1) je daleč najbolj re-nomiran med udeleženci dirke. V skupini X bi znal presenetiti Gome, v skupini 2 pa luni Gianni.
5.	Montecatini (kasaška dirka): napoved te dirke je zelo tvegana. Največ možnosti imajo Gravino (skupina 1), febo del Ronco (skupina X in Gerarchia (skupina 2).
Libertas Livorno; 12. kolo: Benetton Treviso - STEFANEL; 13. kolo: STEFANEL - Libertas Forli; 14. kolo: STEFANEL - Knorr Bologna; 15. kolo: Philips Milan - STEFANEL.
Pari prvega kola A-2 lige
Arimo Bologna - CCSA Arese, Lotus Montecatini - Benetke, Aurora Desio -
2.000	Livorno, Glaxo Verona - Fernet Branca Pavia, AP Fabriano - Basket Brescia, Banca di Sardegna Sassari -Kleenex Pistoia, Ticino Siena - Coro-na Cremona, Pallacanestro Trapani -Centri Emmezeta Videm.
6. Trevico (kasaška dirka): Edvvard Biz (skupina 2) bi lahko izkoristil dobro štartno pozicijo. Iz skupine 1 naj omenimo Dattera, iz skupine X pa lanno.
DIRKA TRIS
Naši favoriti: Shalbaya (št. 9), Nas-tro Azzurro (14), Nylon (15). Dodatek za sistemiste: Ulzana (19), I am on fire (3), Rosaura (5).
1. — prvi	1
drugi	2 X
2. — prvi	2
drugi	1 X
3. — prvi	1 2
drugi	X
4. — prvi	1
drugi	X 2
5. — prvi	1
drugi	X 2
6. — prvi	2
drugi	1 X
Zmagi Italije in Jugoslavije
KUCHING — Jugoslavija in Italija sta zmagovito začeli žensko svetovno košarkarsko prvenstvo v Maleziji. Jugoslovanke so v B skupini zlahka odpravile Zaire s 64:39 (30:19), Italijanke pa so v A skupini po ogorčenem boju premagale žilavke Bolgarke s 67:63 (27:31). »Azzurre« so se z zmago otresle neposrednega nasprotnika za vstop v finalno skupino. Danes se bodo spopadle še z Avstralijo, ki je sedaj njihov najnevarnejši tekmec v skupini.
V drugi tekmi B skupine je Kuba nepričakovano premagala Kitajsko z 88:84. Jugoslovankam bo torej proti Kubankam še trda predla.
Včerajšnji izidi: A SKUPINA: Avstralija - Malezija 92:27, Italija -Bolgarija 67:63; B SKUPINA: Jugoslavija - Zaire 64:39, Kuba - Kitajska 88:84: C SKUPINA: ZDA -Senegal 106:36, ČSFR - Republika Koreja 67:60; D SKUPINA: SZ -Japonska 103:79, Kanada - Brazilija 44:56.
Floret ekipno: Italijani pni
LYON — Na svetovnem prvenstvu v sabljanju je Italija osvojila zlato kolajno v floretu ekipno. Italijani so v finalu tesno premagali Poljsko z 8:7. Točke za »azzurre« so dosegli Borelia (2 zmagi), Puccini (3), Cipres-sa (1) in Cervi (2), medtem ko najbolj prestižni italijanski sabljač Mauro Numa zaradi poškodbe ni nastopil.
V boju za tretje mesto je SZ odpravila ZRN. Italija je doslej osvojila eno zlato, tri srebrne in eno bronasto kolajno.
LESTVICA FLORETA EKIPNO: 1. Italija, 2. Poljska, 3. SZ, 4. ZRN, 5. Madžarska, 6. Kuba, 7. NDR, 8. Koreja.
Chianese ni prepričal
Neapeljčan s stalnim bivališčem v Trstu Biagio Chianese je sinoči na mednarodni boksarski prireditvi v tržaški športni palači sicer po točkah premagal Mehikanca Joseja Mirelesa, vendar pa strokovnjakov ni prepričal. Dvoboj je trajal osem krogov.
Chianese (29 let) naj bi se v kratkem potegoval za naslov evropskega prvaka, vendar za zdaj ne kaže, da bi bil v zadovoljivi formi.
Pogovor s trenerjem jugoslovanske košarkarske reprezentance
Ivkovič: »...čakajoč na Divca, Dražena Petroviča in Radjo«
Trener jugoslovanske košarkarske reprezentance Dušan Ivkovič (desno) v pogovoru z italijanskim »kolego« Sandrom Gambo pred tržaško tekmo obeh reprezentanc	(Foto Križmančič)
TRST — Torkova tekma z Italijo je bila za jugoslovansko košarkarsko reprezentanco prva etapa na poti proti svetovnemu prvenstvu, ki bo od 8. do 19. avgusta v Argentini. Jugoslavija je bila vključena v A skupino: v Santa Feju se bo v izločilnem delu pomerila s Portorikom, Venezuelo in Angolo.
Po torkovem maratonskem boju v športni palači na Čarboli in po nesrečnem porazu smo trenerja jugoslovanske vrste povprašali za dosedanji potek priprav »modrih« in za nadaljnje »obveznosti« v jugoslovanskem taboru pred začetkom prvenstva.
Kako so doslej potekale priprave?
»Najprej smo trenirali v Poreču, zatem na Rogli, končno pa je prišel na vrsto še Novi Sad. Treningi so bili diferencirani. Na Rogli smo na primer posvetili dve tretjini dela pridobivanju moči in aerobnim kapacitetam, eno tretjino pa individualni in kolektivni tehniki in taktiki. V Novem Sadu je bilo delo obratno razporejeno, poleg tega pa smo posvetili veliko časa pridobivanju eksplozivnosti in hitrosti in skoku. Ti napori so bili zelo intenzivni. Rekel bi, da smo doslej dobro delali.
V	tem času nismo odigrali trening tekem, čeprav smo si to želeli. V programu smo imeli nekaj tekem z ameriškimi ekipami v Italiji, ki pa so — predvsem zaradi mundiala — odpadle. Srečanje z italijansko reprezentanco je bilo tako prvo po daljšem obdobju priprav. Prav zato, ker je bilo prvo in smo imeli za nasprotnika dobro ekipo, je bilo za nas v mnogočem zelo težko. Kljub temu pa mislim, da je bila tekma zelo koristna, in to za obe reprezentanci.«
V	Trstu ste nastopili brez treh »velikih«: Petroviča, Divca in Radje. Bodo le-ti nastopili v Argentini?
»Radja gotovo, Petrovič in Divac pa po vsej verjetnosti tudi. Dino je redno treniral na pripravah, v Trst pa ga ni bilo, ker je moral nujno odpotovati v Združene države zaradi nekaterih poslov z ekipo Boston Celtics. Po dogovoru bi se moral priključiti reprezen-
tanci v Španiji, na turnirju v La Coru-ni.
Petrovič in Divac sta odvisna od matičnih klubov. Mi smo dobili dovoljenje njunih klubov za nastop na svetovnem prvenstvu, ob tem pa ne moremo mimo obveznosti, ki jih imata igralca do lastnih društev. Vsekakor pa je zelo verjetno, da bomo v Argentini nastopili v popolni postavi.«
Bo njihov kasen prihod vplival na igro jugoslovanske reprezentance?
»Seveda, saj ne bi moglo biti drugače. Vsekakor pa menim, da bosta lahko Petrovič in Divac le kvalitetno dvignila nivo naše igre, kar je za tako tekmovanje, kot je svetovno prvenstvo, nadvse koristno. V Argentini bo prevladoval "ameriški" način igranja, s tem načinom igranja pa imata Dražen in Vlade že bogate izkušnje.«
So vaše priprave pogojevale po-
škodbe?
»Poškodbe so del igre. Sprijazniti se je treba z njimi. Markoviča so imele v kleščah od vsega začetka priprav; Jovanovič čuti bolečine v kolenu; Zdovc dva tedna ni treniral. Še dobro, da se nista poškodovala Paspalj in Danilovih, ki sta se kasneje priključila reprezentanci.«
A Paspalj v Trstu ni zaigral najbolje...
»Paspalj potrebuje mnogo tekem, da se primerno ogreje. Tokrat je mnogo grešil, a bo imel še čas, da popravi svoj met.«
Kakšna je nadaljnja pot jugoslovanske reprezentance pred svetovnim prvenstvom?
»Po tekmi v Pulj proti Italijanoio bomo odpotovali v Španijo. Na pot 0 šlo 14 reprezentantov. Tu bomo me ^ drugim igrali tudi proti Sovjetski zve zi (v Tenerifeju). Zatem se bomo pr selili v Združene države Amerike, k] ^ bomo v Seattlu sodelovali na dobre volje. Košarkarski turnir bo teh Igrah zelo kvaliteten: na. n^e bodo nastopile domala vse najbo j^. reprezentance. Nato bomo nadaljev ^ priprave še v Vancouvru, od ko ^ bomo z 12 reprezentanti odpotova Argentino.« (m. k.)
Sanš Rauber o svojem prestopu v košarkarsko A-2 ligo
Izbira ni bila težka
Pri Juventini razmišljajo o novi sezoni
Nov trener pristaš conske obrambe
Še kakšen mesec nazaj se je o tem samo šušljalo, pred kratkim je vest dobila uradno veljavo, dokončno potrditev pa po tiskovnem sporočilu športnega združenja Jadran: Sandi Rauber se seli v Livorno, kjer bo v prihodnji sezoni oblekel dres košarkarskega A-2 ligaša Garessio 2000, ki se je letos uvrstil na četrto mesto v drugi jakostni skupini prvoligašev, pod vodstvom Maria de Sistija, »starega lisjaka« košarkarskih parketov, ki je nekaj sezon odslužil tudi v Trstu, kjer je, med drugim, zaupal sposobnostim Borisa Viteza in ga poslal na igrišče v takratni A-l ligi.
Da bi kaj več izvedeli o tem, zaenkrat zadnjem prestopu slovenskega košarkarja v svet dejanskega poklicnega športa, smo se obrnili kar neposredno na Sandija Rauberja.
»V začetku junija so me odborniki Livorna poklicali in mi predlagali prestop v njihove vrste. Sam sem takoj pristal, nato pa je bilo potrebno še nekaj časa, dokler sta se društvi sporazumeli okrog vseh podrobnosti. Prejšnji četrtek se je vse izteklo v najlepšem redu, tako da sem šel v ' Livorno in podpisal pogodbo.«
Kaj pa formalna plat prestopa? Je to posojilo ali pa dokončni odstop?
»Društvi sta se sporazumeli za enoletno posojilo. Zdi se mi, da so v Livornu predlagali odkup, vendar da je Jadra-novo vodstvo pristalo na enoletno posojilo s pravico do nadaljnjega dokončnega odkupa. To pomeni, da se bo o dokončnem odkupu oz. vrnitvi v Trst razpravljalo šele ob koncu prihodnje sezone. To tudi zato, ker Jadran na tak način ščiti svoje igralce, ki dobijo možnost vrnitve v primeru, da bi se prestop ne obnesel.«
Kako pa je sploh prišlo do tega, da se prvoligaš iz Livorna poteguje prav zate?
»Pravzaprav gre za neke vrste srečnega naključja. Opazovalci kluba so si med sezono ogledali nekaj naših tekem in to predvsem zato, da bi spremljali Battinija, ki so ga lani odkupili od Stefanela. Na teh nekaj tekmah jim je bila moja igra očitno všeč, odtlej pa se je vse razvilo do pravkar sklenjenega dogovora z Garessiom 2000.«
V italijanskem športnem in ne samo športnem časopisju so pisali o prestopu Jadranovega beka, nekje celo o Jadranovem playmakerju v dresu Livorna. Zdi se mi, da si ti vsekakor bolj doma na krilu...
»O tem sem tudi sam nekaj prebral. Resnici na ljubo pa se o tem še nisem pogovarjal s trenerjem. Doslej sem se srečal z dvema odbornikoma, s katerima smo se sporazumeli predvsem o pogojih pogodbe. Res je sicer, da mi je eden nakazal možnost, da bi se preizkusil na mestu graditelja
igre. Jasno pa je, da je moja »naravna« vloga na mestu visokega beka ali malega krila.«
Doslej si bil ti redno zaposlen, poleg tega pa si vsak dan našel čas za treniranje. Kako si rešil probleme v zvezi s službo?
»Glede službe sem dal odpoved, ker ni bilo mogoče drugače. Treba je bilo pač izbrati eno ali drugo. Odločil sem, da poskusim skok v profesionalno košarko. Moram tudi priznati, da upoštevajoč veliko željo in navdušenost, to sploh ni bila tako težka izbira. Nisem preveč razmišljal in tudi. velikih dvomov ni bilo z moje strani. Osebno sem zadovoljen ter mirno in spokojno pričakujem začetek priprav.«
Razen tebe je klub najel še kakega novega igralca?
»V glavnem je ostalo ogrodje lanske postave. Najeli so še Leonarda Sonaglio, izkušenega beka, ki je lani igral za Firence. Vsi ostali pa so nastopali že lani.«
Sandi Rauber bo do konca meseca še doma, nakar bo v začetku avgusta odpotoval v Livorno, kjer bo zbor igralcev pred novo sezono. 5. avgusta bo ekipa odpotovala na priprave v Garessio, gorski kraj v Piemontu. Tam se bo tudi dejansko začela Sandijeva avantura med prvoligaši.
(Cancia)
V času, ko je spomin še živ na pravkar sklenjeno svetovno prvenstvo in ko vsepovsod prirejajo poletne turnirje, se nogometna amaterska društva pripravljajo na novo sezono. Sklepajo se prvi dogovori in kupoprodajna borza začenja poganjati svoje kolesje.
Štandreška Juventina bo tudi v novi sezoni edina predstavljala zamejski nogomet v prvi amaterski ligi. Postava predsednika Lada Marchija je namreč lani dokaj uspešno prestala krstno sezono in si povsem zasluženo zagotovila obstanek v tej kategoriji. Štandrežci so kljub neizkušenosti velike večine igralcev pokazali, da razpolagajo z dobrim kolektivom. Nič čudnega torej, če je vodstvo imelo največ »težav« s trenerskega vidika, ne pa z igralci.
Dvojica Ruggero Grion in Giorgio Tavčar, ki je ekipo pripeljala iz 3. v 1. amatersko ligo, je po' nekaj mesecih zapustila prizorišče štandreške ekipe in na njuno mesto je prišel Claudio Mian. Bivši trener San Canziana v Štandrežu ni imel velike sreče, tako da je ekipa zabeležila serijo negativnih rezultatov in zdrknila povsem nizko na lestvici. V nasprotju z vsemi pravili sta Miana ponovno nadomestila Grion in Tavčar, ki sta ekipo srečno pripeljala iz nevarnih položajev spodnjega dela lestvice.
Da bi se delno izognilo morebitnim nevšečnostim tudi v tej sezoni, je vodstvo štandreškega društva, kot prvo potezo, uredilo položaj trenerja. Ruggera Griona bo nadomestil Bruno Čampi, ki je v goriških športnih krogih precej znan, tako kot igralec in zadnja leta tudi kot trener. Svoj največji uspeh je Čampi, ki je pristaš conske igre, dosegel pred dvema sezonama, ko mu je za las ušlo napredovanje (vodil je Cormonese) v meddeželno ligo.
Prihod mladega, a izkušenega trenerja bi moral Juventini tudi v tej sezoni zagotoviti obstanek v ligi.
Juventinov libero Moreno Trevisan
Predsednik Lado Marchi nam je povedal, da v zvezi z igralci ni bistvenih novosti. Izjemo predstavlja branilec Tomasi, ki namerava opustiti nogomet. Zdi se, da bo Čampi razpolagal z veliko večino igralcev, ki so lani nastopili v tem prvenstvu, Sicer niso izključene novosti, saj se bo prestopni rok zaključil nekje avgusta in za dogovore je še precej časa. Prvenstveno pa se društvo zanima za okrepitev obrambe in napada, ki je bil lani najbolj ranljiva točka moštva.
Sicer štandreške nogometne delavce skrbi tudi vprašanje domačega igrišča. Pred meseci so se namreč začela obnovitvena dela, ki pa so beležila že prve zastoje. Obstaja namreč nevarnost, da bodo dela trajala dlje kot je bilo predvideno in da bo Juventina tudi v sezoni 1991/92 domača srečanja odigrala »na tujem«. (r. p.)
Sirenina jadralca na finalnih selekcijah optimistov
V Pescari koristna izkušnja za Sabadina in Močilnika
PESCARA — Z državne selekcije za nastop na mednarodnih tekmovanjih se mlada predstavnika Sirene v razredu optimist Nevio Sabadin in Andrej Močilnik resnici na ljubo vračata z nekoliko manjšim uspehom od pričakovanega, a obogatena z dragocenimi Skušnjami, ki jima bodo prav prišle v Prihodnji sezoni, ko bosta še naprej lahko tekmovala s to vrsto jadrnic.
V konkurenci 98 najboljših tekmo-valcev iz vse Italije sta se slovenska jadralca uvrstila takole: Sabadin je bil jp. (z uvrstitvami na 37., 25., 57., 58., rL 58., 65. in 36. mesto), Močilnik pa b4' (28., 88., 80., - 42., 44., 42., 66.).
Treba je reči, da so neobičajne vremenske razmere nekoliko otežila vse tekmovalce 11. cone, iz katere prihaja-ta tudi člana Sirene. Pred Pescaro je namreč pihal močan veter (9 do 10 nr/sek) in morje je bilo zelo razburka-n°. Skratka, čisto drugačne razmere, 0P tistih, na katere so vajeni tekmovalci s severnega Jadrana. Da je temu ak° priea tudi podatek, da je med ekmovalci 11. cone najboljši rezultat dosegla zelo solidna Laura Nervi (Pie-as Juiia), bila pa je šele 44.
Kar se tiče nastopa naših jadralcev le treba še omeniti, da je prišla do iz-aza njihova neizkušenost, ki je posle-'ca premajhnega števila nastopov na ako zahtevnih vsedržavnih tekmova-Ph. V Pescari so opravili kar osem "cgat v šestih dneh in na dan je prišla "trujenost, ki je botrovala nepotreb-
nim napakam pri upravljanju optimista. Vsekakor predstavlja za naša tekmovalca že sam nastop v Pescari lep uspeh, nova priložnost pa se jim ponuja že konec tedna v Ericlei na prvi selekcijski regati za DP.
Na pokalu Sirena
Bogatčeva 2.
Na tradicionalnem »Pokalu Sirena« v priredbi našega barko vij anskega društva so izpeljali tri regate v razredih europa in laser. Prvi dve sta bili v soboto ob ugodnem vetru (4/5 m/sek), tretja pa v nedeljo (2/3 m/sek).
Skupno je nastopilo 22 jadralcev. Zadovoljiva je bila zlasti udeležba na tekmovanju za razred europa (15), ki je štel tudi za consko prvenstvo.
V razredu europa je zmago slavil Izolčan Benčič (Burja), druga pa je bila Sirenina jadralka Arianna Bogateč. V razredu laser je zmagala Tržičanka Spangero. V tem razredu so samo v nedeljo tekmovali tudi člani JK Čupa Daniele Toscano (ki je bil drugi), Adriano Ferfolja in Igor Marušič.
EUROPA: 1. Benčič (Burja) 3 točke;
2.	Bogateč (Sirena) 13,7; 3. Stefani (SVBG) 25,7; 11. Guštin (Sirena) 46,7.
LASER: Spangero (Cosulich Tržič) 5,7 točke; 2. Rivoli (Ausonia Gradež) 8,7; 3. Rivoli (Ausonia Gradež) 16,7.
Na prvi selekcijski regati za najmlajše jadralce 11. cone v Sesljanskem zalivu
Ob udeležbi 40 jadralcev 12 društev zelo dober uspeh Čupinih tekmovalcev
Sesljanski zaliv je tudi minuli konec tedna bil prizorišče lepe športne prireditve. JK ČUPA ter S.N.P.J. sta skupaj organizirala prvo letošnjo selekcijsko regato za najmlajše jadralce.
Regate se je udeležilo kar 40 tekmovalcev v predstavništvu dvanajstih klubov iz cele XI. cone italijanske jadralne zveze. Tako so v soboto in nedeljo v Sesljanskem zalivu spet zaplapolala jadra optimistov in »mali« jadralci so se športno borili za dosego čimviš-jih mest.
Čupini jadralci so zopet potrdili, da sodijo med protagoniste letošnje sezone.
Na sobotni preizkušnji smo zabeležili dva odlična rezultata »naših«. Zoran Bandelj je zasedel tretje, Andrej Petaros pa četrto mesto. V tem plovu je bil najboljši Davide Bivi (S.N.S.G.), na drugo mesto pa je pristal Tommaso Ghetti (A.V.L.).
Uspeh naših tekmovalcev je botroval še prijetnejšemu razpoloženju članov in prijateljev, ki so se udeležili društvenega praznika, ki je bil prav v soboto zvečer v prostorih Cupe.
V nedeljo je regatni odbor zopet postavil boje, da bi lahko izpeljali še drugi plov.
Ta je bil taktično zelo zahteven zaradi skromnega in spremenljivega vetra. Tekmovalci so imeli nemalo težav, predvsem v prvi polovici regate.
Po drugem plovu je na končni lestvici prišlo do nekaj sprememb. Zmagal je Ghetti, drugo mesto je zasedel
Bivi, medtem ko je tretje mesto osvojil Andrej Petaros. Takoj za njim pa se je uvrstil Zoran Bandelj.
O Zoranu moramo povedati to, da trenira le eno leto, zato je njegova uvrstitev res hvale vredna.
Barve našega kluba so branili še: Ana Žerjav, Johana Križnič, Diego Montagner, Alessio Pincin ter Kristjan
Kovačič.
Cela Čupina ekipa bo konec meseca nastopila na drugi selekcijski regati v Benetkah. Tekmovalci, ki bodo zbrali najmanjše število točk, si bodo priborili pravico do nastopa na državnem prvenstvu. (P. D.)
Na sliki (foto Magajna): prizor s Čupine regate v Sesljanskem zalivu
Gajin turnir Hill šport nov dokaz vitalnosti našega kraškega teniškega društva
^redstavnik trgovine
Hill šport izroča pokal zmagovalcu turnirja Azzopardu (TCT)
Gajin član Aleš Plesničar Je bil najboljši udeleženec turnirja med mladimi	(Foto Mario Magajna)
S prijetno družabnostjo, ki je sledila nagrajevanju prvo-uvrščenih, se je zaključil v Gajinem športnem centru deželni teniški turnir za nekvalificirane igralce Hill Šport. Od 117 vpisanih sta si priborila finale Gabrio Azzopardo od društva TCT in Stefane Radoicovich od škedenjskega AIT. Kot predvideno, je bilo srečanje zares zanimivo, predvsem v prvem setu, ki se je odločil komaj v tie-breaku v korist Radoicovicha. V nadaljevanju je prišla do izraza večja izkušenost in bolj tehnična igra Azzoparda, rezultat 6:2r 6:1 pa je bil gotovo prestrog za Radoicovicha, ki se je do konca upiral nasprotnikovim napadom.
Pred nagrajevanjem, na katerem so bili prisotni med drugimi tudi predsednik Gaje Stani Kalc, tajnik Deželne teniške zveze Ubaldo Lai, predsednik ZSŠD1 Odo Kalan in predstavnik sponsorja trgovine Hill Šport, je Jurij Kufersin podal poročilo o poteku turnirja in se zahvalil za sodelovanje sodniku tekmovanja Riontinu, ki je skozi ves teden sodeloval z Borisom Košuto zato, da so se srečanja odvijala brez problemov. Gosta Lai in Kalan sta podčrtala delavnost Gajinih odbornikov, ki so se lotili odgovornega in zahtevnega dela ob kritju dveh igrišč. Gajina teniška sekcija se vedno bolj uveljavlja v mestni teniški realnosti, predvsem po zaslugi mladih tekmovalcev in prav tem sta zaželela še obilo uspehov. Po govorih in pozdravih, so prvouvrščenim izročili pokale in kupne bone trgovine Hill Šport. Pokal je prejel tudi Aleš Plesničar od Gaje kot najbolje uvrščen under 14.
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 5.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780.-din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povi*-šek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
M.	dnevnik
petek, 13. julija 1990
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax (040) 772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax (0481) 532958
Čedad - ui. mstori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Ijgji
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Na podlagi lanskih številk sklepajo, da je Kitajcev že več kot 1,2 milijarde
Podatke o številu prebivalstva na Kitajskem zbira osem milijonov pooblaščenih uradnikov
Telefonske žetone bodo zamenjale kreditne karte
PEKING — Za vsako državo predstavlja popis prebivalstva ne majhen organizacijski napor, kaj to pomeni za Ljudsko republiko Kitajsko, pa si lahko samo predstavljamo. Ne gre toliko za število prebivalstva, kolikor za pogoje, v katerih morajo delati pooblaščeni ocenjevalci in za okoliščine, ki so Kitajce prisilile, da marsikdaj zamolčijo realno število družinskih članov.
Te dni se po Kitajski »potepa« kar sedem milijonov ocenjevalcev, izid popisa pa bo previdoma znan šele konec oktobra. Že sedaj pa se mnogi sprašujejo, ali bo rezultat verodostojen, oziroma koliko se bo oddaljeval od dejanskega števila Kitajcev. Zadnji uradni podatki se nanašajo na lanski december in govorijo o milijardi 111 milijonih 910 tisoč prebivalcev. Funkcionarji pa so prepričani, da je ljudi več kot 1,2 milijarde. Največje težave imajo pri popisu prebivalstva s pode-
želja, ki predstavlja kar 75 odstotkov Kitajcev. Neustavljivo demografsko naraščanje je oblasti prisililo, da z zakonom prepovejo več kot enega otroka v družini. Že za drugega je treba plačati davek, v višini povprečnega vsedržavnega osebnega dohodka. Ža nekatere kmete je to predstavljajo veliko breme, zato so drugorojenega otroka, še zlasti, če je to bila deklica, brez večjih predsodkov umorili.
Zakoni pa očitno niso zalegli, saj se je življenjski standard izboljšal, potem ko je država sredi sedemdesetih let začela kmetom razdeljevati državno zemljo. Kmečke družine so se spet začele množiti, tako da je osrednje kmečko glasilo decembra 1988 opozorilo, da družine s štirimi in več otroki niso več izjema. Ljudje so se kaznim in davkom izognejo s podkupninami državnim funkcionarjem, ki je v matično knjigo vpisal samo prvorojence.
Vzporedno s prebivalstvom narašča tudi nepismenost
(AP)
RIM — Telefenski žetoni nam kmalu ne bodo več obteževali torbic in denarnic. Družba za telekomunikacijo SIP je včeraj predstavila novost, ki bo do leta 1992 popolnoma nadomestila žetone in kasneje morda tudi magnetne kartice, ki so si v zadnjih dveh letih kar dobro utrle pot med uporabniki.
Novost predstavlja telefonska kreditna kartica, ki je na las podobna bančni. Lastnik bo ob naročilu dobil osebni kodeks, s katerim se bo »predstavil« telefonski centrali, s kreditno kartico pa bo lahko telefoniral v 26 držav, ki so doslej neposredno povezane z italijanskim telefonskim omrežjem. Stroški ne bodo bistveno večji od sedanjih, za kartico bo treba doplačati 12.500 lir letne naročnine. Stroške bo mogoče poravnati z navadnim računom SIP, kakršnega dobijo naročniki vsaka dva meseca, na razpolago pa bo tudi ločen obračun.
Že šesti poskus preusmeritve Aeroflotovega linijskega letala
LENINGRAD — Ugrabljanje Aeroflotovih letal je v zadnjem času postala prava »moda«, saj je včeraj prišlo že do šestega poskusa ugrabitve po 9. juniju, ko je to »modo« vpeljal 17-letni Dimitrij Semjonov, ki je Aerof-lotov TU-154 s 121 potniki na krovu preusmeril v Stockholm.
Semjonova bodo švedske oblasti izročile SZ o včerajšnjem poskusu ugrabitve pa je znano le, da naj bi neki mladenič skušal ugrabiti letalo na liniji Leningrad - Murmansk in ga prisiliti, da pristane v Helsinkih. Poskus mu ni uspel, saj naj bi osebje na letalu že po približno četrt ure obvladalo ugrabitelja.
Očitno je, da ugrabitelj ni bil oborožen s pravim orožjem, kot niso bile resnične bombe, s katerimi je predvčerajšnjim neki drugi mladenič skušal ugrabiti letalo na isti progi, in tudi druge »bombe ter kemično orožje«, ki so ga uporabili pri drugih štirih ugrabitvah.
Bivše sanje v smeteh
Trabant je nekdaj predstavljal sanje mnogih Vzhodnih Nemcev, ki pa zdaj po gospodarski združitvi z ZRN sanjajo o drugačnih avtomobilih	(APj
V proračunu Cerkve manjka 54 milijard
RIM — Ekonomske perspektive pa tudi prvi pokazatelji o 8 promilah, ki so jih davkoplačevalci lahko odbili od svojih dohodkov in namenili katoliški cerkvi, kažejo, da so lahko cerkveni »finančniki« dokaj mirni, toda v bilanci jim za zdaj še vedno manjka 54 milijard lir. O finančnem »zdravju« Cerkve sta včeraj na tiskovni konferenci govorila msgr. Attilio Nicora, ki je pri italijanski škofovski konferenci CEI zadolžen za izvajanje konkordata, in Pierluigi Bongiovanni, ki je pri CEI zadolžen za zbiranje finančnih sredstev za dejavnosti Cerkve.
Tako je CEI lani za plače 37.815 duhovnikov namenila približno 368,5. milijarde lir (duhovniške plače gredo od minimalnih bruto 995.000 lir mesečno, do maksimalno 1.611.000 lir bruto), za 131 verskih objektov v gradnji pa so namenili nekaj manj kot 7 milijard lir, ki jih je Cerkev dobila od Države.
V zvezi z doslej znanimi podatki o višini sredstev, ki so jih davkoplačevalci z odbitjem 8 promil od svojih davkov letos namenili Cerkvi, je znano le, da so ta sredstva nekoliko višja kot lani. Na dokončne podatke bo treba po mnenju finančnega ministra počakati do druge polovice leta 1992, čeprav naj bi vsaj približno vsoto zvedeli že do konca leta. Do takrat je Država Cerkvi že nakazala predujem v višini 406 milijard lir, kar je približno polovica vsote od 8 promil Irpefa, ki ga italijanski davkoplačevalci namenijo Cerkvi. Ta znesek pa je CEI že razdelila za podporo kleru, za zadovoljevanje verskih potreb prebivalstva in za dobrodelne namene. Za kler je šlo 280 milijard, za zadovoljevanje verskih potreb 73 milijard in za dobrodelne namene 53 milijard.
Ker po mnenju CEI z razpoložljivimi sredstvi ne bodo mogli pokriti vseh potreb, naj bi manjkajoča sredstava dobili s pomočjo promocijske akcije v sredstvih javnega obveščanja, prebivalstvo pa naj bi katoliški cerkvi pomagalo tudi z darovanjem na posebne poštne tekoče račune.
Afrika išče pot iz težke krize
Slovenski kovinarji oklicali stavko za začetek septembra
NAIROBl — S sprejetjem sklepne deklaracije, s katero tudi afriške države izražajo privrženost demokratičnim spremembam v svetu, obljubljajo tesnejše sodelovanje pri razpletanju še vedno številnih oboroženih spopadov na črni celini in že za prihodnje leto napovedujejo ustanovitev gospodarske skupnosti afriških držav, se je v Adis Abebi predsinoči končalo 26. redno vrhunsko srečanje organizacije afriške enotnosti (OAE). Prihodnje bo čez leto dni v novi nigerijski prestolnici Abuji, organizacijo pa bo v tem času vodil ugandski predsednik Museveni (na sliki AP), ki ga nesporno čaka veliko dela, če naj bi sprejeta načela zaživela tudi v praksi.
Najbolj obetavno znamenje tokratnega afriškega vrha je bila vsekakor vrsta izjemno samokritičnih nastopov pri ocenjevanju vzrokov vse globlje afriške gospodarske, socialne in politične krize. Pri tem sta še posebej izstopala prav novi predsedujoči organizacije ugandski predsednik Museveni in gostitelj prihodnjega afriškega vrha nigerijski predsednik Babangida, ki sta se v zadnjem času uveljavila predvsem z iskanjem svežih, čeprav še vedno pogosto tudi spornih rešitev za zapletene domače razmere (Museveni si je brez volitev podaljšal mandat za novih pet let, Babangida pa se je kar sam lotil ustanavljanja dveh političnih strank, ki naj bi se leta 1992 spopadli na volitvah, potem ko je vse dosedanje obtožil tribalizma).
Museveni je na primer zbranim celo zabrusil, da so družbe, ki računajo zgolj na miloščino drugih obsojene na propad, Babangida pa je pribil, da so se Afričani, od kar so si v 60-tih letih priborili neodvisnost obnašali, kot da jim svet dolguje življenje in se za povrh v neskončnih vojnah še vedno raje zatekajo k uničevanju, kot pa k ustvarjanju novega pri čemer jim je tudi odkrito svetoval, naj čim prej potegnejo nauk iz radikalnega spreminjanja doslej uveljavljenih dogem drugod v svetu.
Toda zdravil za takšno stanje tudi okratni vrh ni ponudil veliko, načelna sklepna deklaracija, s katero so se vladajoči afriški režimi zavezali, da
bodo vsak v svojem okolju vzpodbujali proces demokratičnih sprememb v smeri čim širšega vključevanja množic v procese odločanja in večje odgovornosti vladajočih režimov do svojih ljudstev, pa je v precejšnji meri usmerjena predvsem navzven, kot odraz strahu pred namigi razvitih, da bodo na pomoč odslej lahko računali le tisti, ki bodo sledili demokratičnim spremembam v svetu.
Po svoje ga je v sklepnem govoru izrazil tudi ugandski predsednik Museveni, ko je sicer dejal, da si Afrika ne more več zatiskati oči pred spremembami v svetu, ki so predvsem odraz spoznanja, da sodobne države ni več mogoče voditi brez demokracije, a pri tem dodal, da ne vidi razloga, zakaj tudi enostrankarske ureditve ne bi mogle biti demokratične, če jim uspe zagotoviti spoštovanje človekovih pravic, zakonitosti in odgovornosti izvoljenega vodstva.
Še posebej pa so v Adis Abebi spet prevladali pozivi k krepitvi medsebojnega gospodarskega sodelovanja, ki edino lahko zmanjša odvisnost afriških držav od pomoči razvitih, pri čemer so se dogovorili, da že prihodnje leto sklenejo pogodbo o ustanovitvi afriške gospodarske skupnosti ter to pospremili s precej skromnejšo, a sodeč po dosedanjih izkušnjah realnejšo željo, da bi vsaj do leta 2025 v njenih okvirih zaživel tudi enotni afriški trg.
Hkrati so se spet zavezali tudi k tesnejšemu sodelovanju pri razpletanju oboroženih spopadov, ki jim na črni celini še vedno ni videti konca. Konkretno pa so podprli poziv podpredsednika afriškega nacionalnega kongresa (ANC) Nelsona Mandela k ohranitvi in krepitvi gospodarskih sankcij proti Južni Afriki, države Afriškega roga (Sudan, Etiopija, Somalija, Kenija, Uganda in Djibuti) pa so si na posebnem srečanju obljubile, da se bodo vzdržale vmešavanja v oborožene spopade znotraj posameznih držav v tem delu Afrike iri se dogovorile, da o njih kmalu skličejo posebno konferenco. Toda datuma zanjo še niso določile.
VOJKO PLEVELJ
LJUBLJANA — Republiški odbor sindikata v kovinski in elektroindustrije je sklenil, da bo 10. septembra organiziral v Sloveniji celodnevni generalni štrajk vseh zaposlenih v tej panogi. Delavci bodo najprej štiri ure štrajkali v tovarnah, nato pa bodo od: šli na ulice in na protestnih mitingih v vseh večjih slovenskih centrih masov-,no protestirali. Soglasje za ta korak je dala večina od več kot 300 sindikalnih organizacij, v katerih je zaposlenih okrog 120 tisoč delavcev. Omenjeni sindikat namreč že dalj časa neuspešno opozarja na katastrofalen položaj kovinske in elektro industrije, ki pa se nenehno slabša. Konec maja so poslali več zahtev republiškemu izvršnemu svetu in skupščini, med katerimi je tudi, da naj slovenska skupščina na izrednem zasedanju oceni težak položaj te gospodarske veje. Njihovih zahtev niso sprejeli, spomnimo pa naj, da so metalurgi med drugim zahtevali, da bi del denarja, ki bi si ga zagotovili z razbremenjevanjem gospodarstva nameni za plače. Zahtevajo tudi, da se omogoči podpis0' vanje kolektivnih pogodb in ustavi vr toglavo poviševanje stanarin in komU' nalnih uslug. Če tudi po 10. septembrn njihovim zahtevam ne bodo ugodili, n povedujejo nov štrajk čez teden dm Trgu revolucije v Ljubljani, (dd)
■ LONDON — Lanske burne tične spremembe v Vzhodni Ev* E so brez dvoma prinesle več svopo ' vendar kršenje človekovih Pravl^kar stari celini še obstaja, piše v pra objavljenem letnem poročilu or9af_na cije Amnesty International iz Lonn ^ Organizacija zatrjuje, da so v goslaviji lani zaprli vsaj 4500	,,
vključujoč 1700 političnih zaP. j^j kov. Med njimi je precej ta*° .j jn trdijo, da so z njimi slabo ravn da sojenja niso bila poštena.