pSSl	nT AC NARODA	jfess^l
f Velja za vse l«to .ZZ $3.00 *	V^ JLJi jL JLkJ JL ^ X J^XjL	W t««™^ * W
. 4AArtfl „ O	^^ ^^	m Issued every day except ff
ffl Ima 10.000 naročnikov:- m	* 1	m o j jttij S
^ees^bso&bI	List slovenskih delavcev v Ameriki1	| -^g^and Hol^^J
TELETOM FHA1CT: 4687 CORTLANDT, Entered u Becond-Claii Matter, September «1, lf08, al the Fort Office at Mew York, H. Y., teto the Act of Congrees of March I, 187», TELEFON PISARNE' 468T PORTLAND*
NO. 213. - ŠTEV. 213.	NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 10, 1915. — PETEK, 10. SEPTEMBRA, "1915!	VOLUME XXIH. _ LETNIK XXIIX £
_ _ _ __ _ _
Predsednik Wilson zahteva odpoklicanje Dumbe.
AVSTRIJSKE ČETE SO ZAVZELE DUBNO,
RUS! NISO ZADOVOLJNI S KABINETOM.
AVSTRIJCI IN NEMCI ŠE VEDNO PRODIRAJO. — VELIK VOJNI PLEN. — POROČILO O RUSKI ZMAGI. — TURŠKI SULTAN SE NAMERAVA PRESELITI V MALO AZIJO. — SULTAN JE REKEL NEMŠKEMU POSLANIKU, DA SE BODO DARDA-NELE KOMAJ ŠE DVA TEDNA VZDRŽALE. — RUSI ZAHTEVAJO, DA NAJ SE TAKOJ RE KONTŠRUIRA RUSKI KABINET. — MINISTRI SO ZADOVOLJNI S PROGRAMOM VEČINE.
Dunajsko poročilo.
Dunaj, Avstrija 10. septembra. I )«iin's j«' bilo izdano sledeče urad-! no poročilo:
V	Voloniji nafte čete prav dobro napredujejo. Včeraj smo prodrli rusko fronto severno od Olite in' zavzeli nekaj zelo važnih strate-(fičuih postojank. Proti večeru smo zavzeli trdnjavo Dubno. V bo-j jih se je posebno odlikovala ogrska kavalerija.
Ruske čete, ki so prekoračile pri Trembovli reko Seret, smo pognali na/aj. Ob dolenjem teku reke Seret vlada mir.
Londonsko poročilo.
London, Anglija, 10. septembra. Neka tukajšnja brzojavna agentu ra je dobila z Dunaja brzojavko, da so Avstrijci zavzeli trdnjavo Dubno. Trdnjava ima 15,000 prebivaleev in leži 45 kilometrov severno od Hadzivilova.
Nemške vesti.
Berlin, Nemčija, 9. septembra. Vrhovno vodstvo nemške armade je izdalo sledeče poročilo:
V	okrožju Olite. kjer operira armada nemškega generala llinden-burga. se ni ničesar posebnega pripetilo. Južno od Njemna so vjeli Netnei zadnje dni 3550 ruskih vojakov iu zaplenili veliko vojnega materijala.
Čete bavarskega princa Leopolda so na nekaterih mestih prekoračile Selvjanko. Avstrijci prodirajo proti Selezu.
Armada generala Maekensena je zavzela severni breg reke Jasjol-de. Na jugovzhodnem bojišču je položaj neizpremenjen.
4000 jetnikov.
Berlin, Nemčija, 9. septembra. Avstrijski generalni štab poroča, da so v jeli Avstrijei zadnje tri dni pri l)njest ru 4400 ruskih vojakov in 20 častnikov.
Ruska zmaga pri Tarnopolu.
Petrograd, Rusija, 9. septembra. Takoj zatem, ko je bilo sporočeno, da je prevzel ear Nikolaj vrhovno poveljstvo nad rusko armado, je dospelo sem poročilo, da so si Rusi priborili veliko zmago pri Tarnopolu. Pruske gardne čete in več avstrijskih brigad je poskušalo prebiti rusko fronto. Vnela se je vroča bitka, v kateri so bili Rusi ittnafcovalei, — Ko so Avstrijci in Nemci usprevideli, da se ne morejo ustavljati tej silni premoči, so se z velikimi izgubami umaknili.
Petrograjsko poročilo.
Petrograd, Rusija, 9. septembra. Danes je bilo izdano tukaj sledeče uradno poročilo:
V	okol ici Kige in Friedrichstad-ta je položaj neizpremenjen. Pri .1 akobstadtu se boji še vedno nadaljujejo. Pri Grodnu zadržujejo liusi sovražno ofenzivo. Ruska armada se je morala na nekaterih mestih umakniti. To se je zgodilo v prvi vrsti iz strategičnih ozirov.
H. septembra smo vjeli ob reki Seret 17.000 avstrijskih in nemških vojakov ter 380 častnikov. Poleg tega smo zaplenili 14 težkih topov, 66 strojnih pušk in veliko množino vojnega materijala. Vsi ruski vojaki no si svesti zmage. — Pr< 'prieani so, da bodo pod carjevim vodstvom bolj napredovali, kakor so pod vodstvom velikega kneza Nikolaja Nikolajevup. j
Izpred Dardanel.
Berlin, Nemčija, 9. septembra. Iz Bremena poročajo, da je pred Dardanelami torpediral neki turški torpedni čoln angleški transportni parnik "Southland".
Potopljena transportna ladija je bila svoj čas last Red Star paro b rod ne družbe in se je imenovala " Vaderland".
Turki napredujejo.
Berlin, Nemčija, 9. septembra. Turški generalni štab poroča: — V noči od ponedeljka na torek smo zavzeli več sovražnih strelnih jar kov in zaplenili dve strojni puški.
Pri Sed-il-Bahru smo obstreljevali torpedne rušilce, ki so napadli desno krilo naše armade. — Nekaj torpednih rušilcev je bilo tako poškodovanih, da so si morali poiskati zavetja v varnih pristaniščih.
Nova ofenziva.
Berlin, Nemčija, 9. septembra. Iz Sofije poročajo, da so začeli za vezniki na Galipolisu z novo ofenzivo. Skoraj vsak dan izkrcajo par sto vojakov. Iz vsega je razvidno, da se resno pripravljajo na odločilen udarec. Angleško-fran cosko brodovje bo stopilo v najkrajšem času zopet v akcijo.
Pariško poročilo.
Pariz, Francija, 9. septembra. Neki tukajšnji časopis je dobil iz Aten brzojavko, da namerava sultan zapustiti Carigrad in se podati v neko maloazijsko mesto. To bo storil zaraditega, ker so se v Mar-marskem morju že večkrat pojavili angleški in francoski torpedni čolni. Neki angleški podmorski čoln je bil dospel celo prav do Carigrada in razstrelil most, ki veže glavno mesto Turčije s predmestjem Galatta.
Tukajšnjemu "Timesu" nazna njajo iz Soluna, da je rekel sul tan nemškemu poslaniku, da se bodo Turki na Galipolisu vzdržali k več jem še dva tedna. Potem Tur čiji ne preostaja drugega, kakor skleniti separaten mir.
Operacije v Kavkazu.
Petrograd, Rusija, 9. septembra. Urad
110 poročilo o operacijah v Kavkazu se glasi:
7. septembra so poskušale prednje turške straže prekoračiti reko Arkliave, kar se jim pa ni posrečilo. Pognali smo jih nazaj proti Olti.
Naše prednje straže so razkropile pri vasi Khost neko so-vražniško kolono. Na južni obali jezera Van se je vnela vroča bitka med našo kavalerijo in turško infanterijo. Ko so Turki izprevi-dtli, da je vsak odpor brezuspešen, so se umaknili.
Kristjani beže.
Tiflis, Transkavkazija, 9. sept. Ko
so se Turki začeli približevati Vanu so pobegnili iz tamošnjega okrožja skoraj vsi kristjani proti Urumiji in Salraasu. Tudi iz Ta-briza je hotelo odpotovati par tisoč kristjanov, pa so jim oblasti za bran i le.
Situacija v Perziji.
London, Anglija, 9. septembra. Neki tukajšnji brzojavni agenturi so sporočili iz Bushire, Perzija, da so mesto zavzeli Angleži in da sta bila
pri tej priliki umorjena dva angleška častnika. Mesto ima 15 tisoč prebivalcev in leži ob zalivu.,
Razmere v Perziji postajajo z vsakim dnem slabše. Žandarjev vlada več ne plačuje, vsled česar so se začeli upirati.
Utrjevanje Dedeagača.
Pariz, Francija, 9. septembra. Neka tukajšnja brzojavna agentu-ra je dobila iz Dedeagača brzojavko, ki naznanja, da so začeli Bolgari utrjevati okolico. — Na vseh strategičnih postojankah so montirani težki topovi.
Zavezniki niso zadovoljni s Srbijo.
Sofija, Bolgarsko, 9. septembra. Zavezniki niso zadovoljni z odgovorom, ki ga jim je poslala Srbija. Srbska vlada bi sicer odstopila bolgarski vladi zahtevano ozemlje, če bi ostala Bolgarska samo pri teh ahtevali.Zavezniki se zelo jeze nad Srbijo, ker je samo ona vzrok, da se balkanske države še dosedaj niso zapletle v vojno, ampak so se začele na dve strani pogajati — z zavezniki in s Turki.
Ruski kabinet.
Petrograd, Rusija, 9. septembra. Pred kratkim je zboroval v Moskvi odbor za nabavo vojnega materijala. Predno je bilo zborovanje končano, so vsi člani enoglasno zahtevali, da naj se takoj rekon-štruira sedanji kabinet. Na čelu novega kabineta mora stati ministrski predsednik, ki je pri ljudeh priljubljen in uživa splošno zaupanje. Če se bo s to stvarjo še dolgo časa odlašalo, bo Rusija tako daleč zašla, da si ne bo mogla več pomagati. Na neki skupščini v Petrogradu je bila sprejeta podobna resolucija.
Ministrski svet se posvetuje o programu, ki mu ga je predložila nova parlamentarna večina.
Vojni minister Polivanov in notranji minister Kebatov, sta rekla članom dume, da se z vsemi točkami programa popolnoma strinjata in izrazila upanje, da bodo tudi o-stali ministri s programom zadovoljni. Poslanci so zelo razburjeni, ker se je raznesla po mestu govorica, da bo duma koncem meseca septembra ali v začetku oktobra razpuščena. Nekateri člani dume bi radi stavili resolucijo, potom katere bi se enkrat za vselej napravilo konec vladnim privilegijem lemenitaških posestnikov v vzhodno baltiških provincah. Razen teh posestnikov nima v omenjenih krajih nikdo pravice variti piva. Jistilizirati alkoholne pijače, hoditi na lov in ribariti.
Odgovor Nemčije.
Nemčija je odgovorila, da je bil potop "Arabica" čin samoobrambe in da odklanja odgovornost.
Berlin, Nemčija, 9. septembra. Danes zvečer je bilo tukaj objavljeno besedilo nemške poslanice glede potopa "Arabica". Nemčija daje v tej poslanici izraza živahnemu obžalovanju, da so bila izgubljena ameriška življenja, vendar pa odločno izjavlja, da ne more plačati nikake odškodnine. Izraz obžalovanja je istinit in prisrčen ter se ne tiče le Ameri-
kancev, temveč vseh nekomba-tantov.
Odklonitev zahteve, da se plača odškodnino za izgubljena ameriška življenja, je absolutna ter bo veljala tudi za slučaj, če bi bil poveljnik podmorskega čolna v zmoti, ko je domneval, da ga je hotel "Arabic" napasti.
Washington, D. C., 9. septembra. — Nemška poslanica je vzbu dila v tukajšnih vladnih krogih veliko razočaranje. Nikdo pa noče pojasniti, kaj bo storila sedaj zvezna vlada. Poslanico Nemčije je dobil državni departmnet danes zvečer.
Škoda vsled poplave.
Vsled poplav v teku enega tedna v Allen County, Kan., povzročena škoda znaša preko $700,000.
Z zapadnih bojišč.
Bitka v Argonih.
V	Argonih se je vršila velika bitka, tekom katere so zavzeli Nemci pozicije ter ujeli 2000 mož.
KANONADE.
Francozi pa poročajo, da so imeli Nemci pri svojih naskokih v Argonih le manjše uspehe.
Berlin, Nemčija, 9. septembra.
V	današnjem poročilu vojnega ministrstva se poroča o važni nemški zmagi v Argonih. V objavi se glasi:
"V Argonih, severoiztočno od Vienne le Chateau, so vprizorile včeraj wiirtembereke in lotarinške čete naskok, katerega je uspešno podpirala naša artilerija. Infante-rija je naskočila ter zavzela sovražne pozicije na fronti preko dveh kilometrov in tristo do petsto metrov globoko. Med zavzetimi pozicijami se nahaja tudi ona pri Marie Therese, o kateri so Francozi večkrat poročali.
Ujeli smo 38 častnikov in 1999 mož ter zaplenili 48 strojnih pušk, 64 metalcev min in en top."
Francosko poročilo.
Pariz, Francija, 9. septembra.
V	današnjem popoldanskem poročilu se poroča o bojih v Artois, med Neuville in Reelincourt, v katerih se je uporabljalo ročne granate.
V	Argonih so se vršili tekom noči v. bližini Fontaine aux Char-mes zelo ostri boji. Nemci so obnovili naskoke z veliko silo. Z izjemo nekega dela zakopov iztočno od Lavon de Binarville pa je o-stala francoska bojna črta in-taktna.
Francozi so metali z aeroplani bombe na železniško postajo v Challerange. Istotako je obstreljevala neka francoska zračna križarka železniško postajo iu tvornice v Nesle, v vladnem o-krožju Somme.
V	večernem poročilu se glasi, da se nadaljuje z artilerijskimi boji pri Arras, pri Roye in na fronti v Champagne.
Tudi v Argonih se je nadaljevalo z obstreljevanjem, vendar pa niso vprizorili Nemci nikakega novega naskoka.
Kanonada pri Ypres.
London, Anglija, 9. septembra. Ofieijelno se poroča, da ni zaznamovati na fronti nikakih izpre-memb in da je bila obojestranska artilerija zaposlena v bližini Ypres. Dne 1. septembra se je izstrelilo južnoiztočno od Hooge iz zraka neki nemški aeroplan.
Kaj pa z Italijani?
Italijanska korajža se je posušila in vrše se le še brezpomembni krajevni boji.
Rim, Italija, 9. septembra. —
V	današnjem oficijelnem poročilu se poroča, da so se vršili na tirolsko-trentinski fronti artilerijski dvoboji.
S Krasa ni poročati ničesar važnega. Avstrijci so vrgli večje število granat na Tržič (Monfalco-ne).
Italijanski letalci so obstreljevali železniško postajo Podmelec, tri milje iztočno od Sveta Lucija —Tolmin. Pri tem so poškodovali
most preko Bače.
-- N
Washington, D. C., 9. sept. —
V	državni department ni še dospelo nobeno poročilo glede .zadnjega napada Zeppelinov na London. Tozadevna poročila pošilja poslanik Page. Ker je veljal napad. delu Londona, v katerem živi mnogo Amerikancev, se boje, da so bili ubiti ali ranjeni tudi Aane-rikanci.	^
Centrum Londona
predmet napada.
Nemški Zeppelini so vprizorili na-pad na središče Londona ter širili smrt in razdejanje.
^ VELIKO UBITIH.
Dcsedaj se je domnevalo, da ne bodo megli priti Zeppelini preko predmestij Londona.
Berlin, Nemčija, 9. septembra. Vojno ministrstvo je danes objavilo, da se je ob priliki napadov Zeppelinov v nočeh torka in srede metalo bombe na doke in druga pristaniška poslopja v Londonu in okolici. Nemške zračne križarke so se nepoškodovane vrnile.
Nadalje se poroča, da je neko nemško zračno brodovje napadlo Nancy v Franciji.
London, Anglija, 9. septembra. Tekom napada Zeppelinov v pretekli noči je bilo ubitih dvajset oseb, ranjenih pa šestinosemdeset. Nemški zrakoplovi so poleteli preko iztočnih okrajev in preko Londona.
Svarilo na občinstvo.
"Evening Standard" svari občinstvo pred splošno razširjenim, a nevarnim naziranjem, da gre pri napadih s Zeppelini bolj za teatralne učinke. V listu se giasi, da so Zeppelini do gotovih mej "strašno vojno orodje" in da bi storilo občinstvo dobro, če bi to upoštevalo.
Napad na središče Londona. Chicago, 111.. 9. septembra. — Iz dejstva, da je londonski poročevalec tukajšnega 'Daily News' smatral za potrebno brzojaviti svojemu listu, da so urad in uslužbenci na varnem, se sklepa v listu, da je veljal zadnji napad Zeppelinov na London osrčju mesta. Tamošnji urad "Daily News" se nahaja na Trafalgar Square, nedaleč od parlamenta in Westminster opatije ali velike Charing Cross železniške postaje.
Pozor, pošiljatelji denarja!
Denarne pošiljatve ▼ A vb tri j* bodemo sprejemali kljub vojni 1 Italijo, pošta gre nemotljeno prt ko HOLANDIJE in SKANDINA VIJE.
Zadnja poročila nam naznanja jo, da se denarne pošiljatve ne is plačujejo v južni TIROLSKI, na GORIŠKEM, DALMACIJI in de loma v PRIMORJU. — Za del ISTRE, KRANJSKO vso in enake spodnji ŠTAJER in druge notranje kraje pa posluje pošta kakoi v •mirnih časih, seveda traja poši ljanje in izplačevanje kaka dvs tedna dalj, nego v mirovnih ras merah.
Od tukaj m vojakom n« mor« denarja pošiljati, ker jih vedne prestavljajo, lahko pa se poftlji sorodnikom ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo s» njegov naslov.
Denar nam pošljits po "Dom« stic Postal Money Order", ter pri ložite natančni Vaš naslov in on* osebe, kateri m Ima izplačati
K. $	K.	$
6.....SO	120....	18.60
10________1 60	130....	20.15
15________2.40	140--------21.70
20....	3.20	150....	23.15
25________:i.90	160....	24.80
30________4.75	170________26.35
35________5 50	180 ...	27.90
40________6.30	190________29.45
45....	7.05	200 ________31.00
50________7.75	250________38 75
55....	8 60	300________46.50
60________9 40	350--------64.25
66....	10.15	400....	62.00
70________10.95	450....	69.75
75________11.70	500....	77.60
80________12 60	600....	93.00
85________13.25	700____108.50
90....	14.05	800....	124.00
100________15.50	900____139.50
110....	17.05	1000____154.00
Ker m cene sedaj j ako spremi ajajo, naj rojaki vedno gledajo nt naš oglas.
TVBDKA. FRANK ftAK&C^ H CMIm* K,
BESEDILO BRZOJAVKE Z ZAHTEVO,
DA SE ODPOKLIČE POSLANIKA DUMBG,
državni department je včeraj zvečer formalno objavil, da se je naročilo ameriškemu poslaniku na dunaju, mr. penfieldu, naj izposluje odpoklicanje avstrijskega poslanika v washingtonu, DR. konstantina dumbe. — oseba dr. dumbe ni nič več' zadovoljiva zvezni vladi. — besedilo poslanice.
prihodnji Korak mora storiti avstrijska vlada.
Washington, D. c.f 9. septembra. — Besedilo poslanice, v kateri se zahteva odpoklicanje dr. Dumbe, je sledeče:
— Mr. Konstantin Dumba, avstro-ogrski poslanik v Wash-ingtonu, je priznal, da je predložil svoji vladi načrte, da povzroči stavke v ameriških industrijskih napravah, zaposlenih z izdelovanjem vojne municije. Tozadevna informacija je prišla tej vladi potom kopije pisma poslanika na svojo vlado. Nosilec je bil ameriški državljan, po imenu Archibald, ki jef potoval - z ameriškim potnim listom. Poslanik je priznal, daj je najel Archibalda kot nosilca oficijelnih poročil od njega1 na njegovo vlado.
Vsled priznanja namena Mr. Dumbe, da potom zarote oslabi postavno dovoljeno industrijo naroda Združenih držav ter prekine njega legitimno trgovino in vsled flagrant-nega kršenja diplomatičnih odnošajev stem, da je uporabil ameriškega državljana, zavarovanega z ameriškim potnim listom kot tajnega nosilca oficijelnih poročil skozi vrste sovražnika Avstro-Ogrske, — mi je naročil predsednik, naj obvestim vašo ^celenco, da ni Mr. Dumba še dalje zaželjiv vladi Združenih držav kot poslanik cesarskega veličanstva v Washingtonu.
V upanju, da bo cesarska in kraljeva vlada spoznala, da ji imela vlada Združenih držav nobene druge alternative kot prositi, da se odpokliče dr. Dumbo radi njegovega neprimernega vedenja, izraža vlada Združenih držav svoje globoko obžalovanje, da je postal ta korak potreben ter zagotavlja cesarski in kraljevi vladi, da iskreno želi nadaljevati kordijalno in prijateljsko razmerje, ki obstaja sedaj med Združenimi državami in Avstro-Ogrsko.
Prestopek Archibalda.
Uradniki justičnega in državnega departmenta se intenzivno zanimajo za preiskavo dejanja Archibalda. Tukaj prevladuje utis, da je treba najti primerna pota in sredstva, da se kaznuje Archibalda. Kakor hitro se bo ta našlo, bo justieni department takoj posredoval. Danes se je izjavilo, da bo preiskavo za vlado najbrž vodil distriktni odvetnik Marshall v New Yorlcu.
Archibald je glasom poročil, došlih iz Rotterdama, pred odpo-tovanjem v Združene države baje rekel, da ga je avstrijski poslanik zvodil za nos ter da se ni zavedal značaja misije, katero je bil prevzel.
Med listinami Archibalda se je ob priliki njegove aretacije v Angliji baje tudi našlo neko pismo nemškega poslanika na njegovo vlado, nadalje privatno pismo vojaškega atašeja, stotnika pl. Pa-pena, naslovljeno na ženo slednjega. V tem pismu pojasnuje Pa-pen, kako vodi skupno z dr. Albertom, nemškim tajnim svetnikom, propagando za Nemčijo.
Archibalda se je baje izpustilo na prošnjo zvezne vlade ter j« odpotoval domov, da se ga bo zaslišalo.
Včeraj zvečer se je vrnil dr. Dumba v Lenox, kjer živi sedaj. Predno je odpotoval, je izjavil svojim prijateljem, da bo kmalu zapustil to deželo ter šel na ''daljši dopust."
Spor se bo morda razširil.
Tukaj splošno prevladuje nazi-ranje, da bo odgovorila dunajska vlada po sprejemu poslanice, zahtevajoče odpoklicanje dr. Dumbe, stem, da bo započela s slieno akcijo proti Fred. C. Penfieldu, a-meriškemu poslaniku za Avstro-Ogrsko.
Tukajšni uradniki so skoro prepričani, da bo prišlo do popolnega prekinjenja diplomatičnih odnošajev med Združenimi državami in Avstrijo in da bodo tudi nastale težkoee glede Nemčije.
Predsednik se je branil.
Znano je, da se je predsednik \Vilson branil podvzeti skrajne M>rake v zadevi dr. Dumbe. —
Spor z Berlinom je bil skoro končan in v administracijskih krogih je bilo opaziti željo, da se izogne vsakemu vprašanju, ki bi nemško vprašanje zoper otežko-čilo. Živahno se razpravlja o tem, kakšen upliv bo imel odstop dr. Dumbe na nemško javno mnenje glede pogajanj z Ameriko.
Situacija v Metliki.
Jarranzov odgovor ne bo zadovoljil članov panameriške konference.
Koncentracija čet.
Washington, D. C., 9. septembra. Državni tajnik Lansing je izjavil, da bo general Carranza odgovoril danes ali jutri na ameriško noto. Že sedaj je jasno, da bo Carranza ustrajal pri svojih zahtevah in da bo njegov odgovor nepovoljen. Takoj, ko bo Carranza odgovoril, se bodo sestali člani panameriške konference k novemu posvetovanju. Iz brzojavk, ki jih je dobil danes državni department, je razvidno, da se je situacija v Sail Luis Potosi in Aguas Calientes nekoliko zboljšala. Železniški promet z glavnim mestom Mehike se zopet vrši. Oblasti so prepovedale pitje in prodajo opojnih pijač. Narodna banka je odprla v glavnem mestu svojo filialo.
Brownsville, Tex., 9. septembra. Ob dolenjem teku reke Kio Grande je koncentrirana velika množina ameriških čet, ki imajo nalogo preprečiti, da bi mehiški banditi znova ne vdrli v ameriško ozem-Ije.
Ameriške čete niso že več dni streljale preko reke. Carranzove čete so napravile na nasprotni strani strelne jarke in naznanile ameriškim vojakom, da ne bodo streljale nanje.
Deset parnikov torpediranih v enem tednu.
London, Anglija, 9. septembra. Oficijelni tiskovni urad poroča, da je bilo torpediranih v tednu, končujočim se z včerajšnim dnem, deset trgovskih parnikov s skupno vsebino 37,826 ton.
'GLAS NARODA"
:*>!<#v*cuc Daily.) • m«' published by U.»
Ikon'ui Publishing Co.
t» cvporetioti. t ' • -'K SAKFSfc. Pre*ideot. 4, LP IS BEN EPIK. Treasurer. g.
P'ac* of Biuanuea of the corporation »ud
addresses of above officers : |9t Cott »ndt Street, Borough of Mms-antun, New York City, N. Y.
I« eeio leto velja list za Ameriko in
Caaado.................. ....|3.00
»* pol le*ts ... ................... 1-50
* leto ?a rn.'ato New York........ 4.00
\' pr>I lets sa mesto New York ... 2.00
ieto -.......... 4.60
"»olleU ........2.55
i' •_ ,4t*trtl*>tA............ 1-TO
•HiLAS NARODA" izhaja -vsak dan irvzemdi nedelj in praznikov. *
-CLAS NAHODA"
(" Voice of the People'*) 2-:«	day except Sundays »Ji'i
Hobdays.
Sob^-.*ription yearly $3.06.
Ad*«rtiacn>ei»( or. i<reem«nt.
VopAti brct poc'fis* in osobnosti ee ne
pr »občujejo.	—-
IW*r mj blifrovoli pošibatipo —
iioney Order. C*rl rismcmbi kraj« naročnikov pro-t - da ae nam tudi prejinj« Li. *»1»iče naznani, da hitrej« najdemo naslovnika.
D\», i*oui in pc«iljatvam naredite ta naslov:
-HJl JiS NARODA" v
lit CorLUnJt St.,	New York City.
't elefon 4687 Cortlandt
gauss
Potni list za Dumbo.
Predsednik Wilson si mora Liti eve*t ene stvari.
it' bi Mr. Gerard napravil tak diplnmatičui pogrešek, kot ga bore dr. Dumba sedaj opravičiti, bi nahajal ameriški poslanik že pn ko holandske meje, na poti proti domu.
(V 1*1 sklenil Mr. Penfield raz-o' izanizirati avstrijsko industrijo ter pri tem trdil, da so Amerikan-<-i na avstrijskih tleli eksteritori-jalni, bi bila že davno končana ji >va karijera kot ameriški poslanik na Dunaju.
Niti Nemčija, niti Avstrija bi 3ie trpeli takega kršenja njih nevtralnosti in takega vmešavanja v ji.i i s;iv-Teiiiteto kot ga je zasnoval dr. Dumba proti Združenim <h i\am. Zakaj bi se pa torej Združene države podale in umak-
Opravičila, katera se navaja v prilog dr. Dutnbe, le še bolj po-ostrojujejo storjeno krivico.
<	'e je bil on le izveditelj poli-t'•;»», katero je zasnovala avstrijska vlada, ne more predsednik AVilson dosti hitro postaviti svojo peto na to kačo. Ce je že prišel • . ko more avstrijska vlada u-kazovati svojim poslanikom, "naj razorganizirajo ter ustavijo za m* si-ee, če ne popolnoma onemogočijo izdelovanje municije v 1 »"thlehemu (Pa.) in srednjem Zapadu". petem ni vlada Združenih držav več suverena oblast v Združenih državah. Ce more iz-vi-sti poslanik ta povelja pod pre-1 t-zo, da ima opravka z ljudmi iz njegove lastno dežele, potem lali-k > uporabi te avstrijske podanike, <la sploh nastopi proti nevtralnim odredbam vlade Združenih držav.
<	'e damo veljavo možnosti, da n; i rablja avstrijska vlada svoja zastopstva v tej deželi, svoje postave in svojo avtoriteto v okrožju meja te dežele, potem moramo priznati avstrijsko nadvlado nad Združenimi državami.
Pustiti vnemar spletke dr. Dumbe se pravi dati diploinatič-Jiim zastopnikom teh vojskujočih se narodov pravico ogrožati interese in blagobit ameriškega naro-<1 i. Konečno bi ne imeli nikakih p uvic, katere bi moral drugi spo-
• .	v	• V,	.
htovati in upoštevati. Ce sprejmemo princip, da sme dr. Dumba v svoji lastnosti kot avstrijski poslanik "razorganizirati ali ustavljati za mesece, če ne preprečiti izdelovanje municije v Bethlelie-mu in srednjem Zapadu", moramo sprejeti nasprotnega, da bi angleški poslanik, Sir Cecil Spring-Rice, napolnil te zapušče-ji.- tvornice s canadskirui stavko-kazi. Edina uloga Združenih držav bi bila potem, da bi tvorila jieinteresiranega opazovalca državljanske industrijske vojne.
Najboljši način, kako rešiti to vprašanje ter to takoj, je, izročiti dr. Dunibi odhodne listine. To bi enkrat za vselej utrdilo ameriško puvereniteto na ameriškem ozem-
lju. Ce bo Avstrija protestirala, naj protestira. Združene države pa naj ohranijo zase suvereniteto in suvereniteto Združenih držav. '
Razmišljevanja.
--I
4.
Sedaj se je zopet enkrat pokazala avstrijska gospoda v pravi luči in tudi v tujem svetu javno proglasila, kakšno sodbo ima o nas. Avstrijski poslanik v Združenih državah, Dumba. ki ima za-, stopati Avstrijo in njene narode, je javno izjavil, da smo avstrij-j ski Slovani neizobraženi ljudje, ki ne znamo ločiti dobrega od slabega. Poleg tega je še svečano pristavil, da bo vsak avstrijski podanik, ki je sedaj zaposlen v tovarni, v kateri se izdeluje mu-nieija za zaveznike, strogo kazno-^ van, če se vrne v Avstrijo.
Rojaki, pomislite, kakšno mnenje bodo zadobili o nas Slovencih in Hrvatih Amerikanci, če nas je označil predstavnik Avstrije, katera nam vlada, za ljudi, ki ne znamo ne pisati ne citati, za ljudi, ki delajo kakor stroji, brez razuma. Naloga poslanika je zastopati Avstrijo, njegova dolžnost je skrbeti, da se avstrijskim podanikom v Ameriki ne gode kake krivice, njegova naloga je delati zanje, ne pa proti njim. Dumba še nikdar-ni razodel ame-j riški javnosti, kakšno razmere j vladajo v Avstriji in kake krivice se dogajajo ravno slovanskemu prebivalstvu. Resnico govoriti se mu ni zdelo potrebno. Nasprotno j se mu je pa zdelo povedati svetu neresnico, da smo avstrijski Slo-! |vani neizobraženi, da smo narod1 I brez omike, da smo ljudje, ki ne | znamo misliti s svojimi možgani. : To se mu je zdelo potrebno. Pribiti moramo resnico, da se iz cbrazbe tirolskega ali sploh nemškega kmeta v Avstriji ne more niti od daleč primerjati z izobrazbo slovenskega kmeta. Vzemimo, da hi bilo ravno narobe. Kdo bi bil tega vzrok? Mogoče mi sami, ki se nismo hoteli izobraziti? Ne, slavna avstrijska vlada, ki nam ni dala prilike za izobrazbo. Lump je oče, ki očita butoglavstvo sinu, katerega ni hotel pošiljati v šolo. Zločinsko postopa zastopnik države, če očita neizobraženost narodu, kateremu ni dala država šol, kljub temu, da jo je na kolenih prosil zanje.
Slovenski kmet je laliko ponosen, da je bolj izobražen od nein-i škega. Vse, kar zna, se je naučil z lastno pridnostjo in s prepričanjem, da bo več veljal, čim vec bo znal. Slavna avstrijska vlada, katere zastopnik se je milostno ponorčeval iz njegove zabitosti, ga ni nikdar gonila v šolo. Njej bi bilo ljubše, da bi nikdar ne videl šole od znotraj, da bi ne znal ne pisati, ne citati. Držala se je gesla : Narodu, katerega hočeš u-ničiti, ne daj izobrazbe! Dokler je zabit, lahko napraviš iz njega, karkoli hočeš, ko se izpametuje in izobrazi, bo pa takoj izprevidel, če je tvoje ravnanje pravično ali krivično. Le nespametnežu lahko dokažeš, da je črna barva bela in narobe.
Poglejmo nekoliko na Kranjsko. Razen Slovencev je tam tudi : nekaj Kočevarjev. Slovenci nimajo niti ene popolnoma slovenske gimnazije, peščica Kočevarjev ima svojo nemško gimnazijo, vse polno ljudskih šol in vsako leto vsepoluo državne podpore. Primerjajmo torej slovenskega kmeta in kočevskega, ki je imel za svojo izobrazbo vse na razpolago: kateri je bolj izobražen? ' Primerjajmo Tirolca in Slovenca: kateri je na višji stopinji .izobrazbe?
Dvoje vprašanj nastane: Ali Dumbi niso znane razmere v Avstriji, da je izpregovoril zgoraj omenjeno neresnico? Ali Dumba dobro pozna razmere in je vedoma izgovoril neresnico ?
Kot avstrijski poslanik jih mora poznati, kot zastopnik avstrijske države ve, koliko prilike imajo za izobrazbo Nemci in Slovani. Potemtakem je čisto navaden ]o-pov, ki je pljunil v lice narodom, kateri so prelili na potoke krvi za obstoj gnjile Avstrije.
Dumba bi lahko le v enem slučaju očital avstrijskim Slovanom neizobrazbo, in to bi bilo, ee bi jim rekel: Neumni ste in neizobraženi, ker se borite za državo, od katere niste nikdar ničesar imeli, ki vas bo za neizmerne žrtve, katere doprinašate, v prihod- 1 nje še bolj tepla, kakor vas je do-sedaj!
Če bi kaj takega rekel, bi ga noben razsoden človek ne ob-^ sojal.	.
Posavček.
— Slika iz življenja. —
(Nadaljevanje.)
Nastala je pozna, čmerikava jesen. Vetrovi so se obrnili proti severu in uprizarjali dan za dnevom mrzlo deževje, nalive in naposled sneg.
Na poljih je nehalo vsako delo. Semtertja se je še pooravalo str-nišče in siromaki so paberkovali po repiščih in krompir je više ih.
Kake tri ure pod Ljubljano kraj gozda je od ostalega sveta skoro pozabljena vasica; nazivlja-jo jo Snebrje. Na zadnjem koncu vasice, skoro v gozdu, je stala v času naše povesti borna kočica. napol porušena, s skoro razbitimi 'oknicami in zalepljenimi s papirjem. Pri durih ni ključavnice, temveč lesena kljuka na vrvici. Lesenih tal ni niti v izbi niti v veži.
Iz koče je slišati otroški jok, kakor bi hotel prekričati gozdni šum. Zunaj naletava sneg z dežjem.	_	| j V borni izbi je troje otrok: o-semletni deček in dva enoletna 'otroka; eden leži v zibeli in drugi 'na goli slami pod pečjo. Oba ve-kata na pretege. I
"Ajaj, ajaj", tolaži deček dete v zibelki.	|
"Boš-li molčal, če ne, ti zamašim usta!" kričal je deček na dete pod pečjo, tresoče se mraza na slami; oblečeno je bilo v raztrga-jno srajčieo. Ubogo dete je kričalo še glasneje. Deček si ne ve po-] ! magati.
Na peči je stal piskrec in v njem na dnu par požirkov zasir-Ijenega mleka. Prime za piskrec j in jame napajati s kositrasto žlico dete v zibeli; bilo je nepopisno žejno. V hipu je bil piskrec prazen.
'"Kaj pa čem dati tebi?" vpraša deček dete pod pečjo. Ante je-pa voda dobra." S piskrecem zajame iz škafa vode, ki se zbarva s kapljicami mleka na modro, in jame napajati drugo dete; isto, okusivši vodo, nakremži ustici in plače dalje.
"No, če pa ne maraš", de jezno deček, "te pa zaprem v hlev."
Otroku je bilo to vseeno, zeblo ga je pod pečjo kakor v hlevu ter je neprestano plakal. Nato deček zgrabi otroka za obe ročici in ga vleče po tleh proti hlevu, odkoder je pri napol priprtih durih pomo-levala koza rogove.
V tem trenutku, ko otroka vleče po izbi. odpro se od zunaj vrata in notri vstopi mlada ženska s kovčegom v roki.
"Dečko, pusti me malce tu", nagovori dečka, "zunaj hudo dežuje in sneži."
Deček jo mesto odgovora pogleda debelo.
"Kaj pa počneš z otrokom?" vpraša ona.
"Eh, to je tako-le mulček, mati mu ne pravi inače."
"Morda je lačen."
"Seveda je lačen, a mi sami nimamo kaj jesti."
"Ali ni vaš?"
"Ne."
"Čakaj no, ga pa pomirim jaz. Nesi ga nazaj v izbo."
Mlada ženska nato postavi svojo prtljago v kot, vzame dete dečku iz rok in je posadi k sebi na koleni. Dete, ugledavši tuj obraz, v hipu utihne.
"Revček — ubožec!" de ona 'pomilovalno, in ko mu na ramenih odgrne srajčieo, uzre na njih liso.
j "Moje dete!" vikne in je pritisne na prsi. Hitro se pa zopet vzdrami in je posadi na koleni.
"Kje pa je mati?"
"Na polju so in paberkujejo krompir", odgovori deček dobrosrčno.
"Kdaj pa pridejo domov?"
"Zvečer."
"In kje je oče?"
"Na delu in pride proti večeru."
"Pojdi sem, deček", de ona in ga pogladi; "tu imaš denar, skoči doli k sosedu po hlebec kruha, pri kakem kmetu kupi dva masleca mleka, funt moke in tri jajca. Pa j pridi kmalu, da vam skuham večerjo!"
J Ko deček odide, bila je sama. Iz prsi se ji privali globok vzdih, I in pritisnivši sestradano dete k prsom, jame je strastno poljubljati. V prvem trenutku ni mogla izpregovoriti ni besede. Možno, 'da bi ji bilo v hipu počilo srce bolesti in radosti, toda vzdrami jo zopet otročji jok.
"Je-li to ali ni moje dete?" vpraša samo feebe. "Kako je bilo ^dravo in debelo, ko sem je —"
ni dokončala. Nov vzklik obupne t bolesti izvije še ji iz prsi — za-11 tisne oči in se nagne nazaj--! c
V tem trenutku jo je zbadala' vest liki ostro nabrušeni noži, da \ bolestno nadaljuje:
"Kaj sem storila — kaj sem 1 storila — jaz nesreenica!" Vzdig- i ne otroka in ga jame pregledo- j vati. V očescih mu leskeee blažen čut, da ga nekdo pestuje, da ga i ne pelia pod peč, da ga poljubnje, i pritiska k prsom, ogreva — to razume skoro vsako enoletno dete. i
"Da, to je moje, to je njega 1 dete! Vse obličje je njegovo. To so njega oči, da bi le ne bile tako ; nezveste, kot so bile njegove!" < In pregledovaje mali životek, de ihteče: "Kako si shujšal od tega časa — kost in koža te je — kar v rakvieo s teboj! Da, ko bi te ne bila našla, bil bi morda že v štirinajstih dneh pod zemljo. Ubožček — vsa rebra se ti poznajo, — pusti se poljubiti od matere svoje — ubogi, preubogi črviček moj ! Konečno sem te našla, toda v kako groznem stanu! Kaj ne. lačen si.' Niso ti dali jesti? Saj imam še nekje kaj žemljice.. . " Odveze eulieo in v nji najde žemljo. Nato odlomi košček, prežveči v ustih ter prežveček dene otroku v usta. Ko je bila v hipu prva lakota pomirjena, nasmeje se sladko svoji materi.
j "Ti nebesa moja, angeljček moj!" govori z otrokom. "Kako sem te iskala ; že sem hotela obupati. Kje pa imaš križec z vratu.' Ali so ti ga vzeli? Počakaj, angeljček moj, takoj te preoblečeni." Nato jame zopet stikati po culi.
"Tu imam zate že davno pripravljeno čisto srajčieo in krilce. In da ne poreko, da sem oblekla |samo tebe, tudi drugo dete oblečeni v čisto oblačilce."
Skoro sta bila preoblečena oba ubožca, katerima je vidno prijala nova, gorka obleka. Da, dete v | naročju svoje matere pritisne i svoj obrazek k materinemu, z levo roko jo gladi po licih, kakor bi hotelo nekaj povedati.
"Glej no, — imaš vendar rad to nesrečno mater — mi-li odpustiš to?" Pogleda mu v oči. "O. ko bi hotel umreti v tem trenutku z menoj ! Kako rada bi umrla po tej današnji radosti! Toda Bog naj odloči nad nama. Pripravljena sem na vse. Kaj ne, ljubček moj, da Bog čuva nad nama?" Toda mesto odgovora dete stegne ročice in otipava s prstki krog ust mlado mater.
Medtem se deček vrne s kupljenimi jestvinami in položi vse na mizo.
"To je lepo, zdaj pa prinesi še drv!"
Nato gre Rezika — to je bila ta mlada ženska in mati najdenč-ka na Savi — k ognjišču in zakuri, svoje dete pa položi k drugemu v zibelko. Maslo v ponvici je jelo peti v vseh zvokih in razširjalo prijeten duh po vsej koči. Deček se ni mogel nagledati do-šle tuje ženske.
V tem trenutku, ko Rezika zakuhava cmoke in meša žgance. se pojavi med durmi Kocmurka, žena gospodarja te koče. Strahu malo da ni omedlela. Sklenila je roki in vzkliknila: "Sveta poma-galka. kaj se pa godi tu? Kaj pa počenjate ?"
"Ne zamerite, da sem vam, ko ni bilo vas doma, pripravila večerjo", izgovarja se Rezika.
Kocmurka pa še vedno stoji na pragu kot steber. Pred seboj vidi mlado in, po njeni sodbi, krasno gospo v prelepi obleki. Videla je nje beli roki, malce bledo in otožno lice — in to njeno brlikost. —
Rezika dene cmoke in žgance iz lonca v skledo in jo postavi na mizo, rekoč: "Zdaj pa odpočijte si in jejte!"
DeČek in mati sedeta za mizo; nova jed — cmoki — je šla obema nepopisno v slast. .
"Kdo pa ste vi?" povpraša iz-nova Kocmurka.
"Jaz — jaz?" odgovarja nekako v zadregi Rezika. "Kaj me to vprašate? Kramarica sem iz Ljubljane in grem na semenj v Litijo."
♦Seve, da je bil to samo izgovor. Zopet vzame dete v naročje. Kocmurka to opazi in se ne more na-čuditi, da tujka tako nežno ravna z otrokom.
"iSlišite, mati, ali ni imel ta otrok okolu vratu rožnega venč-ka?" vpraša Rezika.
Kocmurki pade žlica iz roke. Mesto odgovora seže na polico, potegne iz predalca rožni venček ter ga da Reziki.
"To je lepo! Tu imaš svoj rožni venček. — Dečko, to ti pa povem", reče dečku, "da mu ga ne vzameš zopet! Pridem cesto sem, in vam skuham vselej skledo
jmokbv, tebi pa prinesem novo obleko, ako bodeš lepo ravrtal z 3trokom!"	!
"O, bodem, bodem!" odgovori I ■leček in veselja poskoči.
"Tu imate pet goldinarjev, da boste lažje živeli; toda povem vam, ravnajte s tem otrokom lepo. Z Bogom!"	I
Po teh besedah nežno poljubi dete in prime za culo. Dete steza I ročici proti materi.	| j
"To ne gre, dete moje, — zdaj še ne!" hiti pa k njemu in ga po- , 1 j ubija. "Drugikrat..."
Nato zadene culo na ramo in izgine v nočni tmini. Kocmurka j dolgo zre za njo molče proti du-' rim, skozi katere je izginila neznana ženska, konečno pa vzklik-' ne:
"lu vendar je to ona — je — stavim glavo!"
V tem trenutku vstopi njen mož.
"Ali si jo srečal?"
"Koga?"
"I nu, to zakleto prineezinjo.".
"Tebi se blede!"
"Tu pogledi, kako večerjo nam je napravila — in dala nam je še petak!"
"Da, oče", vmeša se deček, "o, kako je bila lepa!... "
Koemurju se je zdelo, da je —' v Jurčkovih prikaznih: vitli či-1 sto, snažno oblečena otroka, na mizi skledo žgancev in konečno ta' petak — o j petak!
(Pride še.)
Na Doberdobski planoti.
Po beli vozili poti na veliko Do-berdobsko planoto se vleče kolona za kolono, počasi, vmes med njimi iščejo ordouaneni vojaki svojo pot. Infanterijski polki marširajo na jeni strani, na drugi ropota bate-j rija skozi oblake prahu po žgo-' 'em solncu. Tisoč slik s ceste v j vojni. Sploh tvori cesta v vojni posebno veliko poglavje zase. To je kakor žila, ki prinaša življenje in moč, življenjska žila. Ako greš po vozni poti dobre pol ure, zagledaš pred seboj dolgo planoto pokrajino. Na vsaki strani poti — pionirji so med tem to pot pretvorili v cesto — teče zid in kamenja, to je tista kraška posebnost. Te kamen ite stene, visoke en meter in približno toliko debele, so edina kritja. Nekoliko tudi doline, v katerih visok stoji sirk. rumeni žito in rastejo poljski pridelki. Kadar pridejo težke granate in neštete srapnelske salve, zlasti oni bobneči 4—f> cm " re volverski" topovi, potem treba hitro za kameniti zid. Ze je prižvižgala minska granata in se razbila z gromnim treskom ob skalovje in po zraku letijo drobci skozi črni dim. ki se dviga v '.rak skoro deset metrov. Tu je mnogo ranjenih. Ko«rle tolčejo ob kamenje, potem je nekaj časa mir. In zopet pridemo nekoliko dalje. Od spodaj gor gre kolona tovorne živine čez pot ob kamenitcni zidu. Vse se čudi, kako je ta žival mirna in kako so mirni zagoreli go-nilei. Nekaj dni že obstreljuje težka artilerija Italijanov z 28 cm možnarji gotov del ceste. Na glede na ropot in strašno treskanje gre kolona dalje skozi dim "kre-piranih" izstrelkov. Desno in levo od ceste je polno poljskih poti, toliko, da bi človek zašel na njih. Mali gozdiči, kamenite hiše. obcestna gostilna, bela vas na hribcu, za drevjem in grmičevjem stojijo konji, med umetnimi drevesi vozovi. kriti za kamnom vojaki. Kadar se dvigne vezni balon pri O-gleju, da pregleda vso planoto, ali če pripode aeroplan, se čujejo žvižgi strašnih organov in 'kriti se!' v kaže glase. Vse je nekam prazno in čudovito tiho. Ob kamenitem zidov j u leži kompanija siva in izgubljena, kakor kamenje planote, na poti stoji potujoči gozd, vse mirno, noben top ne poči. In ko išče in išče aeropaln "velike rezerve', v velikih krogih gre čez in čez, tu pa naenkrat začne pokati nanj iz topa za obstreljevanje zrakoplov. Bliskajoče "krepirajo" gori visoko šrapneli in to potegne pojočega ptiča na levo v najhitrejšem tempu skuša priti v Gradišče ob Soči — zopet ena malih kraških vasi. Malo pokopališče ob cesti, lc v duhu so sedaj v vasi oni, ki so nekdaj tu živeli, iz grobov bi stopili in nam pomagali proti vero-lomnemu sovražniku. Vidim puške, sablje, revolverje____ Globoko se nagiba dan na Doberdob. SI polnimi rokami vrže še enkrat goreče večerne rože na pridne polke in divizije. V belih oblakih se zib-ljejo še srebrne luči in večerniea prisveti v zahajajoči dan. Zvoniki gorijo kot rdeče sveče in gledajo na Doberdob in obronke proti Soči, kjer se pripravlja nov ponočni boj. In v pokrajino, katero zaje-
Jogislovanska ^^^ Katol. Jednata
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI:
rredsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad-dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Barberton Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn." Zaupnik: LOTUS KOSTELIC, Box 5S3,S:alida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
MIKE ZTJNTCH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEIIAR, 422 N. 4th St., Kansas Citv, Kan«. JOHN VOGRICII, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽISN1K, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PJSHLAR, 308—Cth St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, štev. 1, Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn.
JOHN GRAHEK, st., od društva Slovenec, štev. 114, Ely, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pri tožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA."
ČLANOM IN ODBORNIKOM KRAJEVNIH DRUŠTEV V NAZNANJE! Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne stvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠI-| LJATI GLAVNEMU TAJNIKU.
Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi ! brez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče i Jednote.
Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno I priobčeno.
j	Uredništvo G. N.
ma nočna tmina, se posveti prvij blisk iz topa.... !	Po "Fr. Zeitung".
Sodba holandskega generala o smoli Italije.
Vojaški sodelavec lista "Rotter-| damsehe Courant*, general Schneider, presoja vojni položaj sledeče: I Razvrstitev Italijanov je bila lista vi jena. V prvem mesecu vojne ne morejo Italijani pokazati nobenega večjega uspeha. Zdi se, da se italijanski poveljniki boje težkih izgub. Več nego dvomljivo je. ali bodo Italijani, ne da bi se izpostavili večjim nevarnostim, tudi pozneje dosegli kak uspeh proti j • Avstro-Ogrski, ki se skoro že eno leto vojskuje. Nezavarovane meje' so mogli Italijani pač prekoračiti, j toda o nadaljnem prodiranju ni 'govora. Italijanska ofenziva se je popolnoma ponesrečila. Ta vojna lie bo učinkovala na splošni razvoj evropske vojne in zdi se, da pred-! bacivanje, da Italija ni bila pripravljena, ni neutemeljeno. Glavni cilj Italijanov je, kakor znano. Trst. Vsled tega mora Cadorna pri vsej previdnosti tu z večjimi silami nastopiti. Ce se to ne zgodi, bi mogla Avstro-Ogrska z veliko ak-tiviteto preiti k ofenzivi na Beneškem ter razobesiti na starem mestu dožev svoje zastave.
Angleške delavske organizacije za vlado.
Bristol, Anglija, 8. septembra. Tu zborujoči Trades Union Congress je s (iOO proti sednim glasom sprejel resolucije, v katerih se zagotavlja vladi skrajno pomoč delavcev privojskovanju.
Doživljaji paraika "Ryndama."
Včeraj je dospel v New York parnik "Ryndain" Holland-Ame-rika Črte in sicer po zelo nevarni in razburljivi vožnji. Parnik je plaval čisto v bližini plavajoče mine. katero je ravno našla neka minska ladija ter jo esplodirala. Sila eksplozije je bila taka. da se je parnik stresel v vseh delih.
Tekom vožnje so slišali potniki strašno grmenje topov, prihajajoče iz Belgije. Ko pa se je parnik že bližal Združenim državam ter se nahajal nekako 100 milj od Nantucket, bi bil skoro kolidiral z neko angleško bojno ladijo, ki najbrž patrulira v dotičnein vodovju.
Parnik je imel deloma tovor na krovu, in sicer blago, ki je ležalo dosedaj v Rotterdamu in katero je sedaj dala na prosto angleška vlada. Med blagom se nahajajo tudi barvila iz Nemčije.
Gabriele d'Annunzio "na fronti".
Včasih se poroča, da d'Annunzio leti čez Trst v aeroplanu, včasih ga vidijo razni poročevalci, kako jaha na fronti ob Cardonovi strani, v resnici pa je d'Annunzio v Benetkah "na fronti" hotela "Daniele", kjer živi po svoji stari navadi.
SLOGA.
V C-levelandu v slovenski naselbini je sie«>r sloga, kljnl« temu je i>:i še vedno prepir med rojaki. Jaz želim, tla bi vsi tisti rojaki, kateri vpošteva-jo slosro na papirju ne pa v dejanju, prišli k meni, pa l»i jaz vsakemu jk> eno farmo prodal, in da hi prišli, rojaki, kateri upoštevajo slogo v dejanju, bi vsakemu prodal eno hišo. To lii bilo za vse prav. Toraj rojaki! Ako ste vsi zadovoljili z mojim predlogom, jaz imam hiše in farme za prodati. Rojaki, podpirajte rojaka! Vaš prijatelj :
JOSIP ZAJEC, 1378 E. 49 St., Cleveland, O.
Tel. Central 6494 E.
EDINI SLOVENSKI KRO ! JAČ V PITTSBURGH-U,
PA. IN OKOLICI v priporoča rojakom svojo moderno urejeno
KROJAČNICO,
v kateri izdeluje lepe in najmodernejše obleke.
S spoštovanjem
RUDOLF MESNAR,
5313 Butler St., Pittsburgh, Pa.
' ■	L 1 .	.J
2«*mljepisna in statistična slika današnjega slovanstva.
<■■ i Napisal prof. Lubor Niederle.
(Nadaljevanje) IV.
POLJAKI.
1 Historični uvod. Naj glav ne j ši del zahodne slovanske veje so , , , . },i j.tki <) njih edinih se more reči, da prebivajo od pamtive-] , ,,	mestu med Odro, Karpati in morjem in da so se najmanj
maili is mie /ibeli. bMU s... vedno z geografičnega stalisea cen-;.", t...r„ med ostalimi slovanskimi narodi in poljski filologi sodijo, , 1 i.' tuli jezik S tem v soglasju po svojem centralnem značaju.
O nan,donisnih razmerah danešnje Poljske v starem veku vemo S»k> malo. Niti Ptolemaj jih ne pojasni, din so hoteli mnogi v nje-TOTiii Bulmnib vid. ti is prvi gtes o pomejših Poljanih. Sele od IX.
dobimo več jasnosti, toda mej poljske države ne moremo niti t,, določiti vsled pomanjkanja dat in zato, ker niso razmere na jugo-/ ,ImJu dovolj jasne. Celota poljskega naroda, dasi še nczedinjene-<r ( j,, \}\\.ti v tem času od sosednjih Slovanov ločena in imenovana J7,,d'-kupnim imenom Ljahi; na koncu 1. tisočletja je., kolikor vemo,
M*>t<ijala iz sledečih glavnih rodov:
!*uljanov prvotno na Varti, Noteči, okoli jezera Gopla do Odre,
Vislanov na gornji Visli,
Ma/.urov na obeh straneh srednje Visle,
Kujavanov na ovinku Visle pri Toruni,
šležanov na gornji Odri in na zahod še črcz Bobro, z Djedošj, P,obrani. Besunčani. Opolani, ilolasiči.
V	kaki meri so bili poljski tudi obmorski rodovi Pomorjanov (tir.! dolnjo Vislo. Odro in Notečo) in Lutičev (na zahodu od njih
in do Varnave in Labe) je danes težko povedati. Kijevski letopisee jdi, : o omenja stara poljska prebivališča, prišteva k Ljahom.
Centralnim Poljakom se je polagoma posrečilo vse te rodove združiti pod knezi iz rodu Pjastovičev in jim dati tudi ime. Kdaj je |,;la združitev do v i še na, ne vemo, gotovo je samo, da sta bila glavna , lirielja kneza Mješek I. (960—992) in Boleslav Hrabri (992—1025).
4	>, | /.ai-.-tka tudi ni bila popolna; razvila se je šele pozneje, posebno
. je razširila notranja kolonizacija. Zakaj skraja so bili malo-!polj,ki m mazovski kraji le redko naseljeni. Glavni zunanji vzrok, ,la se združili in spojili, pa je bil pač boj z Nemci v IX.—XI. stol. r Milit loke Slovane spravili pod svojo oblast in jih uničili.
1. ,j z Nemci je imel kakor na Češkem tako tudi pri Poljakih velikanski vpliv na njihov notranji iu zunanji razvoj. Posledica tega boja je bila. da se je deloma notranje razvijala in utrjala skupna na-ro.fna zavest, deloma zunanje celotni razvoj poljskega naroda, ki se j.- hotel od svojega jedra na Odri, Varti in Visli naravno in neprenehoma širiti na w strani, naletel na zahodu na odpor in proti sebi na merjeno ekspanzijo v taki moči, da je ni premagal, se ji nepre-,tauo umikal in iskal varnosti, rastoče moči in pomikanja v osvojitvah proti l'rusom, Litoveem in Rusom. Dasi je Poljska dobro čutila, da je . na izmed njenih prvih nalog obdržati si na severu široko pot k morju in na zahodu mejo na Odri, ako ne na Labi, so vendar imele \ . osvojitve in uspehi, ki so jih Poljaki dosegli, le trenuten pomen. Sirar n udarec je bil naval Tatarov in bitka pri Lehnici leta 1241, / i kaj /njo je bila pokopana združitev Poljske s Šlezijo, ki se je od t 'jii , , a začela prav nagibati k Nemčiji in germanizirati; drugi u-daree je bil. da se je ])ovabil red nemških križarjev v helminjsko in h i ha v-I; o deželo i 122G), kar je ])ripravljalo germanizacijo Pomorja ; 11 a da 1 j ni udarec je bila vneta nemška kolonizacija, ki so jo vodili v si • I a u h gradom cerkven: in posvetni knezi od XIII. stol. v Slezko, Malopoljsko, Velikopoljsko in Mazovsko, in ta je ostala'po vsem Mojem življ« nju nemška. S tem je nastala za poljsko narodnost vehi-a nevarnost in "exterminare idioma polonieum" je postajalo stalno . slo Nemcev na zahodnih mejah. V XIII. stoletju je bila poljska narodnost skoro že na kraju pogina.
Toda rešitev je vendarle prišla. O pravem času se je ponarodila poljska duhovščina, višja in nižja, nastala je narodna literatura, ki je blagodejno vplivala na vs sloje, vplivala je proti Nemcem na Polj-ekem tudi češka hnsitiki vstaja, in tudi poljska dinastija je nastopila bolj narodno pot, na kateri so jo spremljali izdatni politični u-sp. hi. posebno uspešni boj proti redu nemških vitezov, ki se je kon-ia! / bitko pri Grunwaldu leta 1410. Pokrajine za Odro in na severu i- niso mogle biti rešene — tu so izgubili Poljaki % svoje prejšnje z.-mlje . toda kar so Poljaki izgubljali na zahodu, to so si za-ieli pridobivati na vzhodu, kjer se je ekspanzija naravno obrnila de-h«ma v severovzhodni, deloma južnovzhodni smeri. To dvojno smer je določal že sam teritorij, ki ima v svojem središču na obeh straneh Pripeta nezlož.-n in neljuden kraj in ki na jugu meji na težko prestopni venec Karpatov. Val poljskega razvoja se je moral tu narav-no razdeliti deloma na Litvo, deloma v Malo Rusijo, in to dvojno pomikanje na vzhod je tudi v resnici jedro novejše zgodovine poljskega naroda.
V	to smer se je osvojevanje začelo že v starejši dobi, toda pravo hum" je dobilo šele tedaj, ko je bila Litva po lubelski uniji leta 1569 združena s Poljskim in tako utelešen poljski državi tudi obširen del južne Rusije.
Na Litvi sta dobila od tega časa poljski jezik in uredba premoč nad i it vinskima, višji sloji so se jako popoljačili in poljska kolonizacija je šla do konca 1 do Polesja). Isto velja o gališki Rusiji, Volinj-skein in o Pod olju. Gališko Rusijo so lahko Poljaki obvarovali samo s iem, da so jo napravili kot izhod za daljše pomikanje na Dnjester in Bug. I u to nalogo je Poljska izvršila v teku XV. stoletja s kolonizacijo Podolja in Volinji in jo je končalo v teku XVI. stol. V XVI. -tol.. meni Bobrzvnski. je bila tu že polovica poljske krvi! K temu .i-' pripomogel tudi poskus unije poljsko-litvinske Rusije s katoliškim liimom.
Toda medtem so na vzhodu Rusije moskevski knezi, ki so se o-pi >stili tatarske sužnosti, ustvarili nov, močan političen centrum v Moskvi in so sklenili združiti vso Rusijo. Kako se je ta načrt izvrševal. nam tu ni treba razkladati. Moskva je prišla vsled tega naravno do velikega boja s Poljsko, boj se je vlekel stoletja, najprej za litevsko zemljo, nato za rusko in naposled za pravo Poljsko — in za Poljake vedno z nesrečnimi posledicami, tako da je slednjič vsled not rajne desorganizacije Poljske prišlo do trojne delitve poljske države leta 1772. 1793 in 1795.
To je učinkovalo zelo neugodno na razvoj poljske narodnosti.
5	tem so bile pokončane poljske osvojitve, posebe prejšnja poljska kolonizacija ruskih krajev; da, države, ki so si razdelile poljsko drŽ«VO, s«, imele do nekega easa neposreden in očividen namen, odstraniti s sveta tudi poljski narod — in samo velika življenska moč, velike tradicije iz minulosti in velike ideje za bodočnost so ga obdržale in še več: celo okrepile, tako da so nasprotniki vsaj deloma popustili svoje nade.
Hoj. ki ga je bojevala poljska narodnost za svojo eksistenco od Časa razpada poljske države, je bil zelo težek in se bije še danes, posebno na nemški fronti.
Ko je dunajski kongres leta 1815 popravil razdelitev s tem, da je pripojil k Rusiji varšavsko vojvodino (kongresovko), je bila Poljakom zagotovljena rešitev narodnosti in samouprava. Dobili so jo sicer v začetku, toda od leta 1830 je nastal preobrat. Varšavska revolucija je bila krvavo potlačena in protipoljska reakcija, ki je nastajala sicer na Ruskem že pred tem, je pridobila moči in kmalu po tem je za vršila nova nesrečna vstaja leta 1863 ponižanje in sužnost Poljske. Sedaj je zavladala rusifikacija v polnem toku in moral je priti šele od drugod velik udarce za vladin sistem, — za Rusijo nesrečna japonska Vojna leta 1904—5, — da je lahko zavel tudi po
^HJo & A -	-
poljskih njivah svobodnejši zrak in da je bilo vsled otvoritve kon-stitucijelnega parlamenta Poljakom mogoče stopiti pred ruski na- i rod in vlado s svojimi željami, ki se bodo v doglednem času, ako Bog da, v okviru ruske države spolnile.	s ___(Nadaljevanje prihodnjič). <
Ing. Drag. Gustinčič:	!
V Belgradu.
■t U—-
Konec.
—	E, seveda, — pritrdi važno general.— jaz moram ostati vojak tudi na svoja stpra leta in se ne smem pomelikužiti! Vedno spim na prostem, samo sedaj me je obiskal moj sin za nekoliko dni. pa spim radi njega v sobi. Naša deca ne bodo. žalibože, nikoli taka, kakoršni smo bili mi. Razvajeni so.
In zamislil sem se. Mislil sem na srbske napore in srbske po-bede in vse mi je bilo jasno. Dokler ima vojska take vodnike, mo- j ra biti slavna in zmagovita.
—	Vi ste inž"iijer po poklicu, je-li, gospod Gustinčič, — me vpraša general.
—	Da. gospod general.
—	I jaz imam sina tehničara — pravi resno, — ali sad je v vojski.
—	In kje študira drugače? — vprašam zopet radovedno, ali general se nasmeje, pa veli:
—	Ha, kje? U Belgradu! — Kaj mislite, da smo mi srbski generali bogati, kakor vaši avstrijski, in da moremo pošiljati svoje otroke na drage škole v inozemstvo?
In bil sem zaradi te priprostosti skoro v zadregi. Zamislil sem se za trenutek, kako bi se pogovarjal ob enakih prilikah s kakim Aufenbergom ali Hoetzendorfom in spreletela me je zona odvratnosti.
—	E. sedaj vama moram pokazati še svoje slavne junake! — General se je dvignil in naju peljal na malo trato kraj šole. — Vidite. tu sem napravil grobove in postavil spomenik svojim hrabrim vojakom, ki so padli na tem griču, ko smo gonili Avstrijance.
Na mali trati stoji z lepo in okusno ograjo ograjeno pokopališče z desetimi do petnajstimi grobovi in sredi grobišča stoji mal ali lep graniten spomenik z napisno ploščo padlih junakov. Vsak grob zase ima skromen lesen križ z natančnim napisom poginulega junaka in povsod je označeno, kaj je bil in v kateri diviziji, polku in stotniji se je boril. Vsi grobovi so zasajeni s svežim cvetjem in s pisano travo.
—	Grobove smo olepšali mi v prostem .času. — sedaj imamo mnogo prostega časa, — se je pomenljivo nasmejal general, — a cvetje sadijo kmetice iz bližnje vasi. Srbski narod ne pozablja svojih junakov. Nam se ni treba bati, da bo te grobove prerastla trava. A postavil sem jih k šoli, da jih ima naša deca vedno pred očmi! Pali so v resnici za svojo domovino ne kakor večina Avstrijan-cev; proti svoji domovini!
—	Da, tako je! Kakšna narodna odgoja, tak narod! Srb živi vedno s svojo zgodovino, vedno s svojimi junaki, vedno s svojo junaško pesmijo in to se pozna v vsem njegovem dejanju in ne-hanju. Ko se rodi se skupijo kumi in prva čaša. ki se izpije v zdravje novorojenca, se izpije z zdravico: "da bode junak kakor kraljevič Marko. Singjelič in drugi slavni junaki in da bo hrabro nosil svoje orožje domovini v čast in slavo, a narodu svojemu v spas in svobodo zlato!" I tako ni v Srbu nič pasje ponižnosti, pa ne pred kraljem, ne pred cerkvijo, nego povsod možatost in odločnost. No možatost in odločnost — kakor se to spodobi možu in junaku. —
No, pri generalu Mihajlu Živkoviču je bil zame lep dogodek, ki mi je dal marsikatero misel in željo, dogodek, ki mi je dal več, kakor marsikatera debela in učena knjiga. Ali najprijetnejše čustvo. ki sem ga odnesel z onega prijaznega holmca pa je bilo to. da nisem bil na obisku pri generalski uniformi in častniških insigni-jah, ampak pri človeku, ki se čuti predvsem človeka in potem šele "potrebno zlo", kakor čujem tolikrat iz ust srbskega častnika. V Srbiji se ne more nikoli roditi pruski militarizem, ker je v Srbu preveč človeka, ampak vedno bo živel le močan ljudski odpor, ki
ga bodo ustvarjale dane potrebe.
* ^ *
*
Belgrad mi je dal mnogo novega, mnogo svežega. Ur, ki sem jih preživel z možmi, ki jim je momentano poverjena usoda srbskega naroda na tem položaju — zlasti pa prijetnih ur, ki sem jih preživel v družbi svojega korenitega in razsodnega rojaka, polkovnika Vukasoviča, ne bom pozabil tako lahko. Belgrad sem videl v največji njegovi bedi. videl sem ga. ko je trava rastla na njegovih ulicah, da bi jo lahko kosil, kakor po širokem zelenem travniku, ali vseeno je rastlo in puhtelo iz njega drugo življenje, druga kultura in druge nade. Dosti puste in površne dialektike se še drži naših neizpolnjenih mislij in želja; naše oči so še kratkovidne in še ne morejo dogledati naših končnih ciljev; nam so še vedno več različni prazni naslovi m prazna imena, kakor n. pr. Slovenec. Hrvat, Srb. "avtonomija", "Velika Srbija", "Velika Hrvatska", ' Slovenija" in še vedno rajši poljubujemo zastave od muselina, ki smo ga kupili v kaki židovski trgovini, kakor pa mislimo na resno, konsolidirano državo, ki naj bi nam dajala čim varnejši krov za mirno ustvarjanje naše posebne in lepe kulture — ali kljub tenm — gledam v Belgradu dovolj jako mesto za postavljenje jugoslovanskega kulturnega svetilnika, v katerem se bo pojavila iuč kulture in civilizacije, okrog koje se bo zbiral Jugosloven, kakor se zbirajo brezštevilni planeti okoli svojega solnca v brezkončnem vsemiru. Potreba in čas pojdeta preko naših malenkostnosti in preko naše rimsko-dunajske šole in naši otroci se bodo smejali plitkosti in površnosti svojih očetov v tem velikem času.
In čeprav sem nosil to veliko vero v svojem srcu, sem Razdvojen in od misli utrujen in ubit sedel naslednji večer zopet v voz črnega hlapona, da me popelje v tesni malomestni Niš. Prijazna, hlad la pomladanska noč je legala na temnozelena brda ter nesreč- j no in trpečo našo prestolieo, ki je pričela dremati tam za košatimi opustošenimi parki in jaz sem imel samo eno željo še, da bi nikdo ne prisedel k meni v kupej in da bi tako trdno zaspal, da bi se ne prebudil do daljnega Niša ter da bi mi bila tako okrajšana ta strašno mučna vožnja.
Naslonil sem se na trdi naslonjač in voz mi je pel v monotonem počasnem ritmu svojo staro pesem. Luči to pot nismo imeli in tako so mi res v kratkem padle težke trepalnice na trudne oči. — Ali možgani so delali dalje brez moje volje in proti nji. Mučil sem se strašno. Po glavi so se mi podile strašne misli. Zazdelo se mi je, da vozimo počasi čez razbiti most pri Ralji, na mah se utrgajo lesene podpore in ves vlak drvi in pada v strašni prepad. Stresem se in prebudim. No za par trenutkov je že spet stal pred mano v divje švigajoeih plamenih goreči Belgrad. Avstrijanci so ga bili zažgali, ali koliko čudo, glej: gase ga sami slovenski in hrvatski kmeti. Strašno delo je to, kakor v peklu švigajo žareči modri plameni na vse strani, a Slovenci in Hrvati skačejo neustrašeni s tre-he na streho, s krova na krov in ničesar se ne boje. Z ožarjenih lic se jim bere velikansko zaupanje in samozavest in zdi se kakor bi divji plameni bežali pred njihovimi krepkimi postavami. Iz sredine Belgrada, iznad kraljeve hiše se dviga kolosalna postava hrvatskega kmeta, obrne se preti meni in mi zakliče z žarečih obrazom :
—	Brate, Slovence, kaži brači Srbima u Nišu, neka se nista ne boje, jer mi, hrvatski seljaei smo uz nje! Neka nam brača samo pomognu osloboditi od našeg vlastelina našu zemlju i medju nama ne če biti svadjanja! Njihove kuče su naše kuče i svu čemo vatru pogasiti! —
In iznad Hrvata se gnete druga še bolj orjaška postava. Poznam jo in z roko mi maha:
— I m$, i mi! Pregnali so nas nemški grofje izpod Ljubljane in prišli smo sedaj iz Amerike. Pozdravi, pozdravi....
Močan sunek. Padel sem raz klop, lokomotiva piska, a vlak j stoji. Po vlaku strašen krik. Skočim k oknu gledam, a ne vidim ni- ' česar. Čez nekoliko trenutkov čujem hripav, hreščeči glas: — Su-dar! Stupimo v postaju! Ništa zla!	,
Pomladni mraz. I
_ i
i
Novela.	]
Svetozar Hurban Vojanski.
__ i
(Nadaljevanje).
Zopet ji zamre beseda. Marica pa široko dpre svoje itak velike in vlažne oči.
"Kaj pomeni to, mati? Alia, že ■ vem, že vem! Za to skrivate ključ od predalnika. Cevljarka je baje videla tkanino za obleko, videla brokat. Mati, kaj je ti? Že davno mi mrzi, da nekaj skrivate pred menoj. Kaj je to?"
"Da, skrivala sem pred teboj, skrivala...."
Marica poklekne na kolena ter položi svojo glavico na materino krilo.
"Toda, draga mati, čemu me tako kaznujete? Saj vendar nisem več otrok; zdi se mi, da sem že od-, rasla deklica. Toda priznavam, da sem tudi jaz nekaj skrivala pred j vami. Slišala sera nekaj od sose-^ dov, toda nisem vam tega poveda-| la, ker sem se bala. Kako govoriti, ko pa vi le molčite! Zdi se mi, 1 kakor bi se tudi vi nečesa bali." Na to je z žarom in nežno ljubeznijo jela poljubovati materi roke, kar se ni prav strinjalo z njeno živo in nekoliko svojeglavo nara-
... I
"Ne, mati, ne vznemirjajte se.! jaz nisem več otrok. Meni se je v poslednjem letu marsikaj zjasnilo, kar mi je bilo poprej tajno. Poprej nisem čutila, kako bolestna je revščina; vi mi niste dali tega čutiti, izmučena mati! Oh. kako vrli ste...." In začela jo je bož-kati po licu. "Verjemite mi, gospa učiteljica, ki vas ljubi kakor rodno sestro, tudi ta pravi, kako ste razcveteli in omladeli. Tudi sosede si šepetajo to. Oh, moja draga mati!"
Bijankovičeva je bila vsa začudena in deloma omamljena. Njena hči je izrekla naenkrat besede, ka-koršnih še ni čula iz njenih čarobnih ust. Vse bojazni, katere je imela, so se razprašile, in to. kar je bila tako strašna v nepričakovani zahtevi Ornošinskega, je jelo izgubljati svojo grozo. Ona je sedaj prvič videla, da njena hči ni več otrok — toda ob enem je tudi drugače jela gledati na Marico, ne tako, kakor doslej, ko je bila za njo samo mila, nedolžna, otročja deklica.
"Nu, ti torej veš to, pa bi se ne protivila.... ?"
"Mati, opustive ta neprijetni razgovor.... Moram vam priznati, da z učiteljico govorive popolnoma resnobno, akor se to spodobi odraslim ljudem. Ona vas ljubi, da. obožuje. Čemu me še izprašujete? To. kar vi zahtevate, draga mati, to je za-me zakon!" In znovič jo jame poljubovati.
"Ne, ne. Pomisli sama. Jaz ti morem samo svetovati, ne pa za-povedati.... Nemara, da se bo skoro treba odločiti. Razsodi sama."
"Kaj naj razsodim? Mar imam pravico k temu? Nikakor! Vi ste moja mati, vi moje vse!...."
"A jaz vsega ne morem znati...."
"Pa znajo to drugi____Mislite
mar, da je to kaka tajnost? Ljudje vedo vse, zlasti še to, kar se njih ne tiče. Toda, kaj naj storim?"
Nekdo potrka na vrata. Bil je Črnošinski. Marica poskoči, otre si vlažne oči ter se skrije v kot.
"Ali smem vznemirjati vajino rodbinsko idilo?" vpraša, videč obe ganjeni.
"Oh, prosim, prosim", odgovori veselo z zvauečim, nekoliko tresočim se glaasom Marica z otroškim pogumom, prihitevši visokemu gostu nasproti in lioteča zbežati. Toda on jo pridrži.
"Zdi se mi, gospa, kakor sklepam iz besed vaše hčerke, da ste jo že pripravili. Nisem prijatelj dolgega besedovanja."
"Ni bilo treba dolgih besedovanj", omeni mimogrede Marica.
Bijankovičeva stopi h gostu, ter ga prime za roko.
"Vidim, sam Bog mi je polajšal vse. Niti sama ne vem, kako je \o prišlo. Strah pred tem, česar sem se bala, je zginil. Po volji Božji.. "
Črnošinski stopi k Marici ter jo prime za roko.
"A tako, smem biti srečen?" — Usta so mu trepetala, ko je objel mlado dekle okolu pasu.
Po Maričini glavi je zablisnila naenkrat grozna misel.
'Večni Bog!' je zakričala z obupnim, stene presunljivim glasom in sedla na tla pri nogah Črnošinske- j ga. kakor znajo razvajeni otroci, i kadar jih hočejo kaznovati.	i -
Verjela je šepetanju sosedov, da . velmožni gospod hoče dobiti roko 1 njene matere. Sedaj pa je spozna-," la, da želi le njo — njo samo.
IV.
Ko se je Marica po velikem ga-nutju in prvi grozi zopet zavedla, ] je bilo prvo čustvo, ki jo je prev- j zelo, globoka, neizrekljiva ljube-j zen do matere. Videla je jasno, da j njena dosedanja ljubezen ni bila' nič, bila le navada, bila igrača da, I do gotove mere celo farizejstvo. Sedaj je še le spoznala, da ljube-j zen do matere je nekaj popolnoma drugega, nikake mačkine solze,1 marveč velika naklonjenost duše.' Vse, kar je bilo pozemeljskega na njeni materi, je izginilo; ostal je I samo angelj, nekaj nadtelesnega,' čisto duhovnega. Ko je, pokloniv-' ši se, Črnošinski odšel, govore, da! njima samima prepušča odločitev, j "brez vpliva svoje osebe", jo je. prevzelo drugo strašno čustvo:' 'neomejen gnjus do človeka, ki je 1 priletel kakor bomba v tiho biva-[lišče revne vdove. Kar sklel jo je pas, katerega se je dotaknila njegova roka; pleča, ob katera se je v pri, so jo žgala kakor ogenj. Y, mislih se je bila že privadila naj to, da bi utegnil postati njen očim.' .in s takim čustvom ga je tudi po-1 [zdravila, ko je vstopil, dasi jo je! tudi to veljalo dokaj truda. Trudila se je, sporijazniti se z usodo sirote, ko se njena mati omoži drugič. In vsi ti napori, treba priznati, dosti občutljivi, toda juna-j ško zmagani, so bili sedaj uničeni, in nekaj popolnoma drugega se je prikazalo pred njeno dozorevajo-čo ali že dozorelo dušo.
Kako urno se spremeni ženska! Kako naglo ona prestopi iz detin-, stva. iz dobe igrač k polni zrelosti ! Toda to se ne zgodi lahko:! Duševno pretresen je pri takem urnem prelomu je dosti večje nego pri moških, polagoma dozoreva-jočih. Minolo je nekaj mescev, in že ni bilo moči niti misliti, da bi Bijankovičeva Marica mogla skakati za bukovim obročem po veliki cesti v mesto.
Bijankovičeva je spoznala, da stvar Črnošinskega je dospela že tako daleč, da bi bilo težko se vrniti brez sramote____ Vrniti bi
mu sicer mogla v predalniku zaprte svilnate tkanine in dragocenosti, toda ni mu mogla vrniti tega. kar je učinil, da je očistil madež, ki je visel na moževem imenu. Črnošinski sam pa tudi ni bil človek, ki bi se bil dal zastrašiti s prvimi pojavi razvajenosti mlade deve. On je nadaljeval svoj posel do zelo premišljenega namena pošteno, potrpežljivo in dosledno. In vse bi se bilo dalo poravnati. — Manjkal je samo eden pogoj. Srca ni imel. Naj govore kar hočejo o srcu kot o nečem nepotrebnem, da, na pozemeljski -poti naravnost škodljivem, vendar brez njega ni pravega življenja, niti sreče, niti človečnosti. Ono je skrito; težak je pristop do njega; ono se ne blišči, ne oslepija kakor razum, toda za to je neprecenljiv dar božji. Nekoliko srca lahko popravi mnogokrat napačne račune razuma.
Toda srca ni bilo. Črnošinski je vzel revno prijateljevo siroto ne le vsled osebnega prospelia, omamljen po njeni svežosti in nenavadni lepoti, marveč z dobrim, resnica, dobro premišljenim namenom. On je hotel tako poravnati stari dolg ter oslajšati si življenje, ki ga je jelo že dolgočasiti. In prisegel je, da izpolni zvesto vse; da za žrtev, ki mu jo prinaša mlada deva njemu, skoraj starcu, podeli jej vse, kar jej more podeliti imetje, njegovo visoko stališče v ve-likomestni družbi. Obljuboval si je krasno, toplo jesen, ogreto s krasnim solncem. nova ganutja iu srečo, katere ni videl pri ljudeh, ki so se oženili z meščanskimi hčerkami. "Preprosto in nedolžno vaš-čansko je hotel presaditi v svoj stekleni vrtec.
V.
"Domu, domu!" Te besede je zaslišal Črnošinski, vračajoč se petega dne potem, ko je presadil preprosto vaščanko v svoj stekleni vrtec. Krik je prihajal iz soprogine sobane — toda glasu ni poznal. Hitel je t je ter našel ženo na pol raz-pravljeno. Sedela je pri mizici; njeni bujni razpleteni lasje so se •ji vsipali v temnih kodrih po belem vratu. Pred njo je stala živahna hišna, gledajoča z velikimi, preplašenimi očmi svojo gospodi-
njo. Marica dvigne proseče svoje roke vstopi vsemu naproti.
"0 prosim, za božje usmiljenje .... pustite, pustite me domu ! Jaz že ne vem, kako se dalje premagovati ! Bog vam to povrne...."
"Toda. duša moja, kaj se je zgodilo?" vpraša Črnošinski ter se potem obrne k hišni, ko je žena j/O-ložila glavo na mizico ter molčala.
"Velmožni gospod, jaz ne vem. Prišla sem na zvonenje.... Gospa še niso bili oblečeni, pomagala sem jim. Pa le jokajo in jokajo! "Domu, domu!" kličejo neprestano ... - "
"Pojdi ven", ji ukaže Črnošinski.
"Kaj ti je, dušica?____ Ti si
bolna, mar naj ukažem pozvati zdravnika, kaj? Česa ti manjka?"
Marica ne odgovori.
"No, povej, čemu me mučiš? — Kaj se je pripetilo?"
S temi besedami se približa ženi ter ji položi roko na pleča. Marica se zgane, kakor bi se ji bil dotaknil z razbeljenim železom, pa zopet položi glavo na hladno mizino ploščo.
'lvako to prijetno hladi', je dejala kakor v snu; "glava me boli, strašno mi je!"
"Ti si bolna; nu, vlezi se, jaz pozovem zdravnika." ' 'Ne, nisem bolna; le zlobna, grešna in nagnusna sem.... oh, kako nagnusna! Pustite me, pustite!"
"Pomiri se, to je samo napad vročniee, ki preide! Kako si me prestrašila. Glavo imaš popolnoma I hladno...."
I Pri teli besedah ji bojazljivo položi roko na glavo. "Moraš se pre-' magati."
! "Že sem se premagala!" zakli-t če Marica z naravnejšim, tišim glasom; "že je to prešlo! Oh, prestrašila sem te. .. . Prešlo je.... Pošlji mi hišno."
j Črnošinski odide ter ji pošlje sobarico. Bil je ves prestrašen. Neprijetno mu je bilo tako znemirje-nje domače tišine.... Ves se je I tresel. Kaj takega bi nikdar ne bil pričakoval: na to v svojem rod-, binskem življenju ni računal. Taki prizori!
Opoldne je odšla Marica v obed-nico. rjavo pobarvano, bleda, to-.da mirna. Črnošinski jo je pozdra-j vil kakor navadno. Niti z besedico se ni zmenil o prizoru, ki je deloval nanj, kakor bi mu vlili mrzli ■curek na njegovo polu plešasto i glavo. "Domu!" mislil si je. "Kaj | hoče s tem ? Kaj hoče s tem čudnim hrepenenjem sedaj šesti dan po svatbi?" Smatral se je za velikega dobrotnika, kar so tudi pov-(Sod priznavali, radi tega se mu je j videla soprogina težnja le velika : nehvaležnost. Ko je pogledal na svojo novo prirejeno stanovanje, na celo vrsto svetlih sob. na novo j pohišno orodje, je čutil globoko, j da je, vzevši dekle iz revne rodbine, izvršil blagodejno delo. No. saj j to preide, si je mislil; ona je še ta-I ko mlada, pa jo lahko vse razdra-ži. Naposled se privadi.
In resnica, dnevi so tekli mirno.
Marica je bila sicer tiha. pa često
jo je našel z zaplakanimi očmi. To
ga ni vznemirjalo. Sklenil je. uve-
sto ji v družbo. Zahajala sta k i „ i mnogim znancem na večerjo ter
tudi sama sprejemala goste. Marica ni bila mnogobesedna: mnogo je molčala ter se dolgočasila v družbi. Vkljub njeni lepoti so le malo pozornosti obračali nanjo. 'Črnošinski je to čutil in hlad je prevzel njegovo srce. "Čemu jo neki vlačim po svetu", si je mislil; le pomilujejo me, nihče me ne zavida!" On pa je hotel, da bi ga zavidali.
Naenkrat pa je rekla Marica svojemu možu, da ne pojde več v družbo. Premagovala se je baje za-jto, ker ga je hotela videti duševno mirnega in zadovoljnega. Toda dalje se več ne more. Prosi ga za vse, kar mu je sveto in drago, naj je več ne sili. marveč jo pusti doma.
"Pripravljaš mi kaj prijeten medeni mesec", reče Črnošinski s tihim glasom; "prekrasno izpol-nuješ svojo dolžnost! Ti si gospa Črnošinska, moja draga, in ne več otrok, ne več vaščanska goska. — Kaj porečejo ljudje? Jutri morava iti k predsedniku. Mar ne poj-deš?"
''Jaz le prosim in ne odločujem. Moreš me vleči, kamor hočeš. Tvoja žena sem, ti si moj gospod. Toda prositi sme še celo sužnja, ne le gospa. In tako te prosim, prihrani mi bolest, pojdi, pojdi sam, opraviči me!"
Črnošinski je šel sam k predsedniku. Tam so vsi povpraševali po njegovi ženi. katero so tako prezirali, kadar je bila navzoča.
Ves nejevoljen je konečno ušel, z nikomur se ni poslovil. Marico najde zopet v solzah. To ga je razjarilo.
(Pride še.)
Slovens ko katoliško
H====[i]
podp. društvo ^^^ svete Barbare
B -M
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
Inkorporirano dne 21. januarja 1902 v državi Pennsylvania. $	GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 96. Willock, Pa.
I.	podpredsednik: KAROL ZA LAH, Box 547, Forest City, Pa.
II.	podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 29». N. Cor. 3rd St., Rock Spring«.
Wyoming.
Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. II. tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MAKTIN MUHIČ, Box G37, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR, 1004 North Chicago St., Jollet, HL
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN IVEC. 9G0 Chicago St., Jollet, I1L NADZORNI ODROR:
Predsednik: IfiNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
I.	nadzwrnik: JOHN TOKINČ, Box 622, Forest City, Pa.
II.	nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaugh, Pa.
III.	nadzornik: ANDREJ SLAK, 77X3 Issler Ave„ Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 72, East Mineral, Kana.
I.	porotnik: MARTIN ŠTEFANČIČ, Box 78. Franklin, Kans.
II.	porotnik: MIHAEL KLOPClC. 528 Davson Ave., R. F. D. 1, Green-
field, Detroit, Mich
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No 2, Box 11*6. Bridgeport, O. 1. upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Broughton, Pa. IL upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111.
Dopisi naj se poSIljajo I. tajniku Ivan Telban, P. O. Box 707, Forest
City, Penna.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA."
POROČILO
0	pristoplih, prestoplih, suspendiranih, zopet sprejetih suspendiranih, odstopilih in črtanih članov in članic za mcsec August 3915.
Pristopili:
k postaji št v. G. Cleveland, Ohio: Frank Česen, rojen 13. aprila 18<*2 leta;
k postaji fitv. 7 v Lasalle. Tli.: Frank Lovrinc, 16. apr. 18S9; Josef
Barbaric, 14. jan. 1879; k postu ji št v. s v Johnstown, Pa.: Štefan Slane, 11. jan. 1889; k postaji št v. 17 v Broughton, Pa.: John Svizi, 27. avgu. 1897; Josef Dolinar. 28. mar. 1895; k postu ji št v. 19 v Bridgeport, O.: Justin Andrajna, 12. apr. 1S98; 1, postaji fitv. 24 v Primero. Colo.: Mihael Jenko, 27. okt. 188.2;
Mihael Milarie, 4. feb. 1890: k postaji štv. 26 v Collimvood. O.: Anton Kompare, 11. feb 1878; k postaji štv. 31 v Calumet, Mich.: Josef Schvegel, 14. feb.
Louis Sertich. 18. okt. 1881; Tomo Vičič, 18. jul. 1892; Josef Kolenc; 13. mar. 1876; k postaji štv. 64 v C, ra v si an d ing. Pa.: Frank Orol. 29. sept. 18S5; K postaji štv. 68 v Indianapolis, Tnd.: Alojz Rmlman, 19. jan. 1S81 ; k j»o s t a j i štv. 77 v New Alexandria, Pa.: Josef Mavsar, 11. mar. 1891 leta;
k postaji štv. 9." v Standardville, Utah: Matija Vrelec, 11. nov. 1873 leta;
Pristopile ženske:
k postaji šiv. 4 v Luzerne. Pa.: Lena Slapar. 23. nov. 1897;
1	postaji štv. S v Johnstown, Pa.: Marv Lunka. 15. dec. 1894; k postaji štv. 30 v Kveleth. Minn.: Mary Kobal. 18. okt. 1886;
k postaji štv. v Ralphton. Pa.: Jera Kozole, 17. mar. 1881: Marija June, 1. jan. 1873; k postaji Štv. 41 v Mulberv, Kans.: Fanv Kos. 2. feb. 1892.
Suspendirani zopet sprejeti:
k postaji štv. 4: John Koejančič, štv. 502; k štv. 23: Frank Vrh. 2907; Frank Dremel, 1875; k šiv. 41: John Kber. <^970; Anton Raspotnik, 7266: Frank Močnik, 6011 ;
k postaji štv. 71: Miroslav Milostinčič, 7046; Jakob Česlovnik,
8652; Terezija Milostinčič, 754; k postaji štv. 3: Peter Možina. 4660; John Zaje, 2397; Urban Oli-vani. 924;
k postaji štv. 19: John Suštaršič, 2515;
k postaji štv. 55: Ivan Jakobe. 4255; Frank Petrič. 2938; Ignac Vidmar, 7849; Elizabeta Vidmar, 988; Josefa Jakobe, 1011; k postaji štv. 67: Frank Tušek, 4559;
k postaji štv. 6: Frank Khajžek, 7332; Matijaš Kovačič, 147; John
Ilalija. 9004: Karol Grajner, 2070; k postaji štv. 14: Joe Kis, 8661, Frank Kastelc. 8742; Joe Moder,
1430; Mihael Vodišek. 539; Frank Slak, 533; k postaji štv. 20 v Claridge, Pa.: Jernej Seslar. 7411; Anton Lek-šan 763; Josef Muren, 7243; Alojz Sanic. 6272; Josefa Sanic, 684;
k štv. 33: Martin Hren. 8823; Ignac Novak, 4873; Franc Perko, 4834; Anton Jerišek. 3767: John Fortuna. 2011; Matevž Goriš, k. 2015; Alojz Zore. 9054: Mary Fortune. 869; k postaji fitv. 37: Anton Oražen, 3052; k postaji fitv. 88: Lovrenc Uršie, 1760:
k postaji štv. 2: Anton Ferlič, 4268; John Eržen, 3802; Peter Jenko, 3465; k štv. 7: Rozalija Martinčie, 658;
k postaji štv. 26: Frank Martinjak, 4766; Josef Medved, 6905; k postaji štv. 44: Ignac Volk, 5860; Karol Zafuta, 4554; Frank Lipovšek. 2303; Mato Bemik, 1415; John Oražem, 2485; Pe-ter Medofi, 4158; Joe Smarda, 5649; k postaji štv. 70: Ivan Kralič, 4649; Alojz Korošec, 453; Alojzija
Korošec, 911; k štv. 31 : Blaž Guzelj, 8647; k štv. 51 : J. Mišmaš. 297;
k štv. 42: Frank Kastelic, 4704; Pavel Marčie. 6859; Terezija Ka-stelic, 346.
Prestopili Člani:
od Štv. k štv. 78: J. Cernovšek, 6648; od štv. 71 k štv. 53: John Gašper. 8218; od štv. 3 k štv. 60: Frank Kotar, 4420; od štv. 5 k Štv. 90: Anton Agres, 8499; od štv. 19 k štv. 7: Anton Bevc, 4578; od fitv. 80 k fitv. 94: Jakob Zaniarič, 5885; od štv. 88 k štv. ?: Lovrenc Uršie. 1760: od štv. 51 k štv. 92: Frank Slabeč, 802; Joe Zajec. 597; od štv. 9 k Štv. 44: Fred. Sedenik, 799, od fitv. 93 k štv. 1 : Leo Brus. 8730; od fitv. 71 k štv. 32: John Gačnik, 6840; od štv. 56 k štv. 86: Mihael Podboršik. 8258; od štv. 27 k štv. 41: Anton Močnik. 5&33; Rudolf Močnik, 7342; Anton Močnik, 9143.
Suspendirani Člani:	i
pri postaji štv. 41: Louis Vezovišek, 4594; Frank Vezovišek, 5401; Joe Gorenc, 3002; Louis Sever, 7652;
pri postaji štv. 71: Frank Popotnik, 7618; Frank Duša, 8858; Frank. Jazbinšek, 9039; Anton Sedelj, 9085; Anton Grandel, 8440; Alojz Gričar, 6691; Vitus Hadelj, 7980; Anton Pucel, 6266; Marija Gričar, 780;
Rudolf Mestek. 8756; Juliana Hadej, 920; Maria Grandl, 996; pri postaji štv. 77: Matija Pernišek, 6297; Alojz Podlesnik, 9147;
Frank Vidmar, 8814; pri postaji štv. 82: Anton Gorenc. 7286;
pri postaji štv. 3: Peter Sluga, 6246; Kari Jarae. 8576; Mihael Sa-dovski, 4513; Anton Karkeli, 3939; Frank Debeve, 78, Alojz Dremel, 6827; Alojz Soloh, 4021; John Arhar, 4022; Andrej Meže, 8790; Frank Mežič, 8975; Tomaž Kavčič, 2298; pri postaji štv. 16: Bartolo Cominati, 7437; Frank Ostrog, 696; Andrej Senedeti, 6152; Valentin Vasesi, 6975; Josef Kraker, 7179;
pri postaji štv. 19: Peter Kovačič, 2963; Matija Kraina, 7408; Ger-ga Tankovič. 7407; Tomaž Reven, 7084; Štefan Stucin, 692; Marija Kovačič, 164; pri postaji štv. 56: Frank Plešnik, 1954; Anton Kržišnik, S104; pri postaji štv. 64: Mihael Oštir, 5018; pri postaji štv. 84: Andrej Pelko. 5353;
pri postaji štv. 6: Frank Ovsec, 2962; Alojz Šeuh, 4173; Andrej Korenčič, 6192; Frank Verbič, 5684; Frank Klemeneič, 5477; Frank Merhar, 6382; John Resinovič, 4835; John Vuk. 9225; John Klander, 6462; pri postaji štv. 14: Anton Vatovec. 8922; Joe Cvelbar, 6269; John
Zadnik, 8920; Štef Žilovec, 8166; pri postaji štv. 15: Joe Jaglič. 3706; Josef Fritzer. 629; Josef Hauptman, 5722; John Spendal, 4577; Alojzija Spendal. 497; pri postaji štv. 20: Peter Urankar, 4521; John Gazboda, 5986; Josef Pekman, 3433; pri postaji štv. 33: Josef Zabukovec. 6956; pri postaji štv. 76: Anton Šafar, 5488:
pri postaji štv. 88: Andrej Kovs, 7486; Josef Klavara, 8094; Josef Komac, 7788: Mihael Turnšek, 7637; Anton Svetik. 9150; pri postaji štv. 90: Štefan Boje, 3480; August Pater, 2867; pri postaji štv. 27: Frank Ilafer, 8862; Alojz Radi, 7005; pri postaji štv. 81: Mat. Keršinar, 6713; John Ivane, 8940; Marija
Rodešček, 707; pri postaji štv. 26: Frank Oven, 8887; pri postaji štv. 39: Frank Matko, 5168; pri postaji štv. 74: Milan Barbič, 9106;
pri postaji štv. 25: Joliana Bombač, 867; Maria Luznar, 786; pri postaji štv. 65: Pavel Prime, 7598; Ivan Pulman, 6637; pri postaji štv. 68: Josef Korošek. 7392; Frank Rojan, 7966; Frančiška Korošek, 794; pri postaji štv. 91 : Joe Burja, 8767; John Komater. 8492; pri postaji štv. 92: Frank Prelogar. 2738; Josef Mandel, 9156; pri postaji štv. 44: Rudolf Blažič, 2712; Louis GorSe, 3735; Blaž Režen, 969; Jakob Bohinc, 2637; Frank Polšak. 2635; Adolf Franc, 2827; Frank Mautz, 1158; Frank Pestotnik, 1827: Anton Valenciak, 5664; Frank Čifeada, 8163; John Ivane, 7014: August Babin, 7012; Alojz Pestotnik, 9174; pri postaji štv. 70: Anton Fende, 8173;
pri postaji štv. 4- Alojz Grošl, 6961; Mihael Ji ^'c; 105; Frank Štrajhar, 7233; Rudolf Mihelič, 9161; Ciril Zaverl, 472; Jolin Karžič, 5927; pri postaji štv. 31: John Pavlovič. 9235;
pri postaji štv. 51: Josef Knafelc. 3496; Ivana Knafelc, 461; pri postaji štv. 79: .Joe Hočevar, 8464; Joliana Sole, 702; pri postaji Štv. 13: Jury Štajer, 8506; Filip Brinar, 1193; pri postaji štv. 22: Ignac Novak. 8397; Ignac Bizjak, 6913; pri postaji štv. 86: John Princ, 9149;
pri postaji štv. 42: John Burgar. 6342; Mihael Klučevšek. 4746; Frank Pristavec, 7705: Martin Skriner, 3081; Frank Skvarča. 4130; Frank Bregar. 3747; Josef Prešel, 6672; Ana Pražein
385;
pri postaji štv. 7: Lovrenc Paušek, 7505; Ignac Jane, 7378: Jos?f Omahen. 4870: Frank Volčanšek, 9335. ;
Odstopili člani:
od postaje štv. 7: Josef Gorišek, 2135; Neža Gorišck, 790;
od postaje štv. 42: Frank Podbevšek, 7314; Frank Markošek 3457;
od postaje štv. 29: John Jelovčan;
od postaje štv. 51: Frank Kerško. 8297;
od postaje štv. 88: Martin Vrana. 9027;
od postaje štv. 11: John Cvek, 8962;
od postaje štv. 33: Alojz Verček, 4116:
od postaje štv. 71: Martin Jelene, 8650;
od postaje štv. 34: Urban Gresel, 6325;
od postaje štv. 4: Paul Hribar, 7159.
Črtani člani:
pri postaji štv. 44: John Kans, 7581; John Kovačič, 5310; pri postaji štv. 26: Alojz Pajk, 1855; Josef Ceglar. 9256; pri postaji štv. 27: Ivan Rebol, 6220; pri postaji štv. 93: Louis Maeerl, 7630;
pri postaji štv. 88: Gabriel Copi, 8954; Pavel Koleša. 8257; Anton
Ogrič, 7639; Albert Hajtang, 7634; pri postaji štv. 60: Avgust Mlekuš, 5202; Jernej Kropivšek. 7175; pri posta ji štv. 33: John Struna, 6669;
pri postaji štv. 6: John Tršinar, 6493; Anton Karpe n, 8712;	i
pri postaji štv. 84: Frank Medved, 2347;
pri postaji štv. 55: Andrej Puntar, 4752; Peter Bukovec, 4003; pri postaji štv. 47: John Morv, 6715; Alojz Žnidaršič, 6365; Karol Rožalj, 7710;
pri postaji štv. 19: Ignac Dežman, 8789; Martin Kalusnig, 6963; pri postaji štv. 3: Anton Zakorenski, 3941;
pri postaji štv. 71: Karel Mejak, 3739; Frank Valaušek, 5561; Marija Mejak, 255; pri postaji štv. 66: Martin Špolar, 7850;
pri postaji štv. 41: John Bidermjm, 8584; Valentin Blažič, 2713: John Klopeic, 7132; Frank Sikole, 8422; Andrej Pevec 1210; pri postaji štv. 36: Frank Golob, 4231; pri postaji štv. 34: Jera Čebular, 793.
Sobratski pozdrav vsem članom in članicam, udani:
. JOHN TELBAN, ___Supreme Secretary.
Iz ruskega vjetnisva.
Malo manj kakor eno leto dni je minulo, da ni bilo o Ivami Klunu ne duha, ne sluha. Odšel je bil na bojne poljane, odkoder je pisal svoji ženi poslednje pismo, potem ni bilo nobenega glasu od njega, kakor bi bil našel svoj grob v ga-liški deželi. Jasno je, da je žalostna žena v tej dolgi dobi dokaj skrbi in bridkosti prestala, zakaj ved-no jo je morila mučna misel, da ne bo svojega moža nikdar več videla. Ali žena Mana, ki biva v Sv. K/ižu pri Kostanjevici na Dolenjskem, je prezgodaj žalovala za možem, zakaj, ker je teh dni prejela od njega preveselo pisanje, da je še med živimi in da se bosta še videla, ko bodo mogočni evropski vladarji sklenili srčno zaželjeni j mir. Onda se bo vrnil v svojo dra-do domačo vas tudi Ivan Klun, ki bo vedel mnogo povedati o pro-
strani, velikanski ruski državi in zlasti o Sibiriji in mestu Omsku, kjer živi že toliko časa v vojnem vjetništvu.
Jurij Močilnikar iz Male vasi h. št. 11 pri Jezici, se je zglasil svoji ženi Heleni po dolgem mučnem molku in jo s svojim sporočilom iz Skobeleva tako iznenadil, da je žalostna žena od samega veselja jokala, ko je brala in brala moževo pismo.
Jakob Virant je vojni v jetnik v Kurganu, ki leži v Sibiriji na reki Tobolu v tobolski guberniji. Čez dalj časa je njegova žena Marija v Tržišču na Dolenjskem-dobila prvo poročilo, da je še med živimi. Piše ji, da je živ in zdrav.
Anton Dragan, doma iz Roj hiš. št. 7 pri Trebelnem na Dolenjskem, se je zglasil po daljšem molkn svojcem in jih je j ako razveselil s svojim sporočilom, se bodo še vi-
deli vsi srečni in veseli v domači hiši.
Jožef Vidmar, vojni vjetnik v mestu Kursku v kurski guberniji v evropski Rusiji, se je zglasil on-dan svoji materi Mariji v Vise-jah hiš. štv. 366 pri Žužemberku.
Matija Kovačič, ki je služil pri 17. pešpolku, 8. stotniji, se je bojeval na severnem bojišču, kjer je ranjen prišel Rusom v roke. Odvedli so ga seboj v vojno vjetni-fitvo. odkoder se je zglasil svoji žalostni ženi Mariji v Petrušni vasi hiš. št. 24 v Št. Vidu pri Zatični po več mesecih mučnega molka. Moževo pisanje je ženo povsem potolažilo in razveselilo.
Iz Petrušne vasi se nahajata v vojnem vjetništvu v daljni ruski deželi tudi posestnik Anton Bučar, p. d. Burnar hiš. št. 20, vojak 17. pešpolka, 15. stotnije. Zglasil se je svoji ženi Jožefi in očetu Antonu iz stostolpe matuške Moskve in jima poslal prisrčne pozdrave.
Franc Hren, čigar očem je zgoraj imenovani Matija Kovačič, se nahaja tudi v vojnem vjetništvu na Ruskem. Bil je ranjen in takega so Rusi vjeli in odvedli seboj čez neizmerne ruske ravnine, odkoder se je zglasil svojcem v veliko veselje in tolažbo.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDT?(. DRŽAVAH.
HAJK ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaščeni pobirati naro6 nlno sa "Glas Naroda" ln knjige, ka kor tudi aa vse aruge v Dado stroke spadajoče posle:
JMay Lind, Ar k. ln okolica: Mlchae CJlrar.
Bm Francisco, CaL: Jakob Loviln
Denver, Colo.: Frank Skrabec. Lead vlile, Colo.: Jerry Jamnlk. Pueblo, Colo.: Peter Cullg, J. M Boj ta, Frank Janesh In John Germ.
Salida, Colo. In okolica: Louis Co
stello (The Bank Saloon). Walsenburg, Colo.: Ant. Saftlch. Clinton, lad.: Lambert Bolskar. Indianapolis. Ind.: Alois Rndman Woodward, la. in okolico: Lukas Podbregar. Aurora, 111.: Jernej B. Verbič. Oglesby, 111.: Math. Hrlbernlk. Chicago, I1L: Frank Jurjovec. Depue, 111.: Dan. Badovlnac. La Salle, m.: Mat. Komp. Jollet, DL: Frank Laurleh, John Za etel In Frank Bamblch. Mineral, Kaos.: John Stala. Waokegmn, HL: Frank Petkovfek 1» tfath. Ogrin.
So. Chicago, HL: Frank Cents lr iudolf Požek. Springfield, DL: Matija BarborlS Froateaae, Kans. la okolica: Frani
Cernc.
Muihery, Kaao. la ekoUea: Marti* Coo.
Calumet, Mick, la okolica: Par*: ^ halts In M. If Kotva
Manlstique, Mich. In okolica: I Kotmlan.
So. Range, Mick, la ebollea: a. «. UkovtiL Aarora. Ml— * JosJe Cndtt Chisholm, Minn.: K. Zgonc, Jakot Petrlch In Frank Žagar. Duiuth, Minn.: Joseph Sharaboo. Ely, Minn. In okolica: Ivan Qouk VL L. Kapsch, Jos. J. Peahei In Loolt VI. Perufiek. Eveleth, Min.: Jurij Kotae. Gilbert, Minn. In okolica: L Ves«' Hlbblng, Minn.: Ivan PonSe. Kitzville, Minn, in okolico: Jo« Adamich. Naehwaok, Minn.: Geo. Manrln. Virginia, Minn.: Frank Hrovatleb St. Louis, Mo.: Mike Orabrisn. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec. Great Fall«, Mont.: M»th. rtrlch <40» N. 6 th Ava Red Lodge, Mont.: J. KoprivSek. Roundup, Mont.: Tomaž Paulin. Little Falls, N. ¥.: Frank Gregorka Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J. £arlnčlč, Chaa. Kar linger in Jakofe Reanlk.
Harbfrtew. 0. la okolica: Alois Ba ant.
Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collinwood, O.: Math. Slapnlk. Lorain, Ohio In okolica: John Kua 10 173S XL 33. St. ¥oungston, O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Ores.: M. Justin. Allegheny, Fa. ta okolica: M. K3a rich.
Ossssasir, Pa.: Louis Hribar. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf Pleterfiek. Burdlne, Pa. la okolica: John Kar Binlk.
Coneataufh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jertna. Canonsburg, Pa.: John Kokllch. Brooghton, Pa. la okolica: A. Dw lor.
Dasiagh, Pa: Draguthi Slavi«. Dnnlo. Pa. In okolico: Josip Snhor.
Export, Pa. In okolka: John Prostor Forest City, Pa.: Karl Zalar ia Ft
Labea.
VferriL Ht IBIab TdrntliPl
Greensburc Pa. in okolica: Joseph Novak.
Irwta. Pa. fts okoliša: Fraak D«
far.
Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja 1b John Polanc.
Marianna, Pa: E. Gottlicher. Meadow I, pads, Pa.: Georg Schults Monessen, Pa.: Math. Kikelj. Mmb Baa, Pa. la okolka: Fraal
Pittsburgh, Pal Ignacij PodvasalK. Iinaa Magister, Z. JakJe in U, S. Ja-
koblch.
Steelton, Pa.: Anton Hren. Cnlty Sta, Fa.: Joseph fikerlj. West Newtoa, Pa. la okolica: Josip Jovan.
Willock, Fa.: Frank Seme la JoospK
PeterneL Teele, Utak: Anton Pal«!. Wiaterquarters, Utak: Louis Bla-sleb.
Black Diamond, Wash.: Gr. Porenta Bavensdale, Wash.: Jakob Rom lak.
Davis, W. Va. ta okolica: John Br» sfeh.
Thomas, W. Vi. la ekoBea: Fraal
Kocljan In A. Korenchan. Grafton, Wis.: John StampfeL Kenoha, Wis.: Aleksander Peidlr. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik ln Frank Meh.
Sheboygan, Wis.: Frank Seplcb la Reronim Svetlin.
West Allls, Wis.: Frank Bkok la Gonls LonCarlS.
Rock Springs, Wyo.: A. Justin, Val. Stalich in Valentin Martina. KMsmerer. Wye.: Joalp Motofc
(CENIK KNJIG
katere ima ▼ zalogi
SLOVENIQ jPUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST. NEW YORK, If. Y,
MOLITVENIKI:
Duhovni boj	e—.60
Evangelijska zakladnica	e—.50 Gospod usliši mojo molitev
z pesebno velikimi črkami $1.00
Ključ nebeških vrat	:—.50
Jezus in Marija	t—.40
Marija Varhinja	»—.60
Marija Kraljica	—.60
Skrbi za dušo	r—.60
Vrtec nebeški	e—.40
POUČNE KNJIGE:
Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan	t—.50 Angleško-slovenski in slo-
vensko-angleški slovar	■—.40 Berilo prvo, vezano	—.30 Berilo drugo, vezano	t—.40 Berilo tretje, vezano	:—.40 Cerkvena zgodovina	—.70 Dobra kuharica, vezano	$3.00 Domači živinozdravnik	:—.50 Evangelij	;—.50 Fizika 1. in 2. del	—.45 Hitri računar, vezano	—.40 Katekizem vez. veliki	:—.40 Katekizem vez. mali	:—.15 Nemščina brez učitelja, 1. in 2. del vezano	$1.20 Občna zgodovina	$4.00 Pesmarica, nagrobnice	$1.00 Poljedelstvo	—.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan	$1.00 Postrežba bolnikom	■—.20 Sadjereja v pogovorih	—.25 Schimpffov nemško-slovenaki slovar	$1.20 Schimpffov. slovensko-nem-
ški slovar	$1.20
Slovenski pravnik	$2.00
Slovenska Slovnica, vez.	$1.20 Slovenska pesmarica 1. in
2. zvezek po	—.60 Slovensko-angleška slovnica, vez.	$1.00 Spisovnik ljubavnih pisem	—.40 Trtna uš in trtoreja	—.40 Umna živinoreja	—.50 Umni kmetovalec	—.50 Žirovnik, narodne pesmi, 1.,
2. in 3. zvezek, vez., po	—.50
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Baron Trenk	—.20 Belgrajski biser	—.20 Beneška vedeževalka	■—.20 Bitka pri Visu	—.30 Bodi svoje sreče kovač	—.30 Boj s prirodo	?—.15 Božični darovi	:—.15 Burska vojska	:—.25 Cerkvica na skali	:—.15 Cesar Jožef IL	—.20 Ciganova osveta	—.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Cvetke	^-.20 Don Kižot	t—.20 Dobrota in hvaležnost	—.60 Fabiola	—.35 George Stephenson, oče železnic	•—.20 Grizelda	t—.10 Hedvika, banditova nevesta —.20 Hubad, pripovedke, 1. in 2.
zvezek po	•—.20 Ilustrovani vodnik po Gorenjskem	•—.20 Izlet v Carigrad	t—.20 Ivan Resnicoljub	:—.20 Izanami, mala Japonka	t—.20 Izidor, pobožni kmet	—.20 Jama nad Dobrušo	(—.20 Jaromil	—.20 Jeruzalemski romar	—.45 Kristusovo življenje in smrt
vezano	$3.00
Krištof Kolumb	—.20
Križana umilejnost	—.40 Kaj se je Makaru sanjalo? —.50
Lažnjivi Kljukec	—.20
Leban, 100 beril	—.20
Maksimilijan I.	—.20
Marija, hči polkova	—.20
Mati, socijalen roman	$1.00
Malomestne tradicije	—.25
Miklova Zala	—.35
Mirko PoštenjakoviS	.—.20
Na divjem zapadn, vez.	i—.60
Na jutrovem	=r-.35
Na krivih potih	t—.30
Na različnih potih	t—.20 Narodne pripovesti, 1., 2.
in 3. zvezek po	c—.20
Naseljenci	(—.20
Na valovih južnega morja	:—.15
Nezgoda na Palavanu	sr-.20
Nikolaj Zrinski	:—.20
O jetiki	^.15
Odkritje Amerike, ves.	^-.80
Prihajač	i—.30
Pregovori, prilike, reki	tr-.25 Prst božji J20
Randevouz	t—.25
Revolucija na Portugalskem	—.20
Senila	t—.15
Simon Gregorčiča poezije	t^-.45
Stanley v Afriki	t-.20 Sherlock Holmes,
3., 4., 5. in 6. zvezek po .80
Sveta noč	t—.20
Srečolovec	!—.20 Strah na Sokolskem gradu,
100 zvezkov	$5.00 Strelec	j—.20 Sanjska knjiga, velika	t—.30 Štiri povesti	t—.20 Tegetthof	—.25 Vojan na Balkanu, 13 zvez.	$1.85 Zlate jagode, vez.	;—.30 Življenjepis Simon Gregorčiča	,—.50 Življenja trnjeva pot	t—.50 Za kruhom	—.20 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt eesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu)	—.73
SPILMANOVE POVESTI: ,
1.	zv. Ljubite svoje sovražnike	.20
2.	zv. Maron, krščanski deček	;—.25
4. zv. Praški judek	—.20
6.	zv. Arumugan, sin indijskega kneza	—.25
7.	zv. Sultanovi sužnji	.—.25
8.	zv. Tri indijanske povesti	—.30
9.	zv. Kraljičin nečak	:—.30
10.	zv. Zvesti sin	r—.30
11.	zv. Rdeča in bela vrtnica	.—.30
12.	zv. Boj in zmaga	—.30
14.	zv. Prisega huronskega glavarja	—.30
15.	zv. Angel j sužnjev	i—.30
16.	zv. Zlatokopi	—.30
18.	zv. Preganjanje indijanskih misionarjev	—.30
19.	zv. Mlada mornarja ^ ;—.30
TALIJA.
Zbirka gledaliških	iger:
Brat sokol	t—.25
Cigani	—.40
Pri puščavniku	—.20
Putifarka	^.20
Raztresenca i	—.30
Starinarica	. —.20
Županova Micka	—.30
Idealna Tašča	>—.20
RAZGLEDNICE: '
Newyorske, a cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne,
komad po	:—.03
ducat po	t^.25 Z slikami mesta New Yorka
po	—.29 Album mesta New Yorka
krasnimi slikami, mali	—.35
ZEMLJEVIDI:
Avstro-Ogrske, mali	—.10
Združenih držav, mali	—.10
veliki	—.25
vezan	—.50
Balkanskih držav	—.15
Evrope, vezan	—.50
Vojna stenska mapa	$1.50
Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, "Wisconsin, "Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po	i—.25
OPOMBA: Naročilom je prilo žiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici, ali poštn ih znamkah Poštnina je vri inuA te vračunana.
_
_GLAS NARODA, 10. SEiPTEMB RA, 191$.
flSlCLOVCNSKffftfli
IZSUŠEVALNI ODBOR:
Frank Sakser, predsednik, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Edward Kalisb, tajnik, 0119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. John Ja^rr, blagajnik, 5241 Upton Ave. So., Minneapolis, Minn.
~NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
KOROŠKO.
Padel na bojišču. Šmarjeta pri TVlenbergu. Ilavžarjev Jurij iz Ži-liuj j«' pisal z ruskega bojišča: Dne KJ. julija je padlo veliko naših tovarišev, med njimi tudi Jane/ Skofič. Dobil je strel v glavo, ki pa ga gotovo ni veliko čutil, ker je padel takoj mrtev na tla.— Ta mladenič, Janez Škofič, priden in zanesljiv hlapec, je bil ud že-linjskcga. izobraževalnega društva. Domačemu župniku je večkrat pi>al z bojišča. Zadnja njegova dopisnica od 2~». junija se glasi: Dragi gospod! Jaz Vam pisem par besedi in Vas lepo pozdravljam v mojem pisanju. Vam linli naznanim, da sem še z božjo voljo koj zdrav. Ali čudno težko mi je, ko se spominjam na moj mili kraj. Taki lepi poletni časi so zdaj pri.šli in jaz ne morem biti doma. Kako veselo je bilo ob nedeljah zjutraj, ko sem slišal zvon, ki je vabil ljudi v cerkev, tukaj pa ni slišati nobenega zvona, samo grmenje topov in pokanje pušk podnevu in ponoči. Se ne smem spominjati nazaj. Zdaj pa imamo upanje, da bo v kratkem' konec, ker smo že nagnali Ruse nazaj, da imamo koj 50 do 60 kilometrov do meje. Iz mojega srca Vas in mežnarja Jamnika lepo pozdravim. Srečno, z Bogom! V kratkem na veselo svidenje! Vaš Janez. — In zdaj tako žalostno poročilo! Tako nam padajo drug za drugim!
V ruskem ujetništvu. Šmarjeta pri Velikovcu. Prišlo je poročilo, da Anton Maher podomače Gra-horn«>v ni še mrtev, kakor se je pred kratkim poročalo, ampak le od Kusov ujet. Ravnotako je bil ujet tudi meseca junija Mihael AVutti, Mornarjev majer.
Pcgcstitev ranjenih vojakov. Iz (Vlovea. Gdč. Frančiška Piček iz. Št. Jlja ob Dravi je v svoji občini j priredila zbirko naturalij za naše, ranjene vojake. Prebivalstvo tega1 kraja je pokazalo svoje dobro sr- j ei• in tako je bilo mogoče v nede-j ljo S. avgusta popoldne izdatno^ pogostiti na gostilniškem vrtu ee-' lovške pivovarne pri Zvonu 100 ( ranjencev. Dobro meso, kruh in surovo maslo, sveže pivo in dober nmšt je razveselil ranjence, da so 'za nekaj ur pozabili na svojo tež-ko usodo. Deklice iz Dravske do^ line so s prirediteljico gdč. Piček pogoščevale ranjence. Prireditev je vodila akcija za pogostitve ob Vrbskem jezeru, ki jo je ustanovila soproga deželnega predsednika grotica zu Lodron, ki se je vsa posvetila skrbi za ranjen© vojake iti je v tem ozira tiho in brez hrupa že veliko dobrega storila. K imenovani pogostitvi so bili po-' vabljeni zlasti listi, ki se vsled hudih ran ne morejo udeleževati rednih malih južin ob Vrbskem jezeru.
Vcžnja ranjencev po Vrbskem jezeru. Soproga deželnega predsednika grofica Marija zu Lodron je v ponedeljek I), avgusta povabila 230 ranjenih vojakov iz celovških bolnišnic na vožnjo po jezeru, ki se je izvršila ob najlepšem vremenu. Po posredovanju celovškega župana dr. viteza pl. Metuitz.a je bil dan za to na razpolago parnik "Helios". Grofica zu Ludron, podpirana od grofice Ane (iiovanellt, baronice Herte pl. He] Id o rt', baronice Kulmer, gospe pl. Vest, gospe pl. Groller in go-spice hčerke Ade pl. Groller, poveljnika etapnega postajnega poveljstva polkovnika Mazurano in župana viteza pl. Metnitz, je med vožnjo skrbela za obilno pogostitev s pivom in dobro malo južiuo, smodkami in svalčicami. Tudi razglednic ranjeni niso pogrešali, na katerih so od lepe vožnje po-iljali svojim dragim pozdrave. Na poveljniškem mostu so vojaki-pevci s citrami in kitaro z veselimi pesmimi in godbo zabavali goste, ogrski vojaki so pa peli svoje domače pesmi. Peljali so se<»koli jezera, povsod z mahanjem robcev prisrčno pozdravljeni. V Vrbi so za pol ure pristali in so bili tam od letoviačarjev prisrčno sprejeti, in ravno tako prisrčen je bil odhod. Proti 7. uri zvečer je doiel parnik zopet nazaj k vojaškemu
plavališču. Tam se je četovodja Krebs v jedrnatem govoru zahvalil deželni predsednici in drugim udeležencem. S trikratnim živio na pogostiteljico in pevanjem o-beli cesarskih himen se je vožnja nato zaključila. Fotograf Egger je o vožnji napravil par lepih slik. Veselih obrazov so se vračali nato vojaki z električno železnico v mesto. Ko so izstopili, so pred dvorcem deželne vlade napravili deželnemu predsedniku in njegovim domačim podoknico, za katero se je deželni predsednik prisrčno zahvalil.
Smrtna kosa. Iz Sel. V soboto 7. avgusta dopoldne smo v prijaznih Selah pokopali zemeljske o-stanke župnika Josipa Linasija. K pogrebu prerano umrlega gospoda je prišlo 18 duhovnih so-bratov, dobri Seljani pa so bili skoraj do zadnjega navzoči. Videli smo pa tudi pogrebce iz so-' sednili župnij, iz Šmarjete, Apač, Borovelj, iz Roža itd. Duhovni so-bratje rajnega so pred hišo žalosti in ob grobu zapeli dve ginljivi žalostinki in tudi domače pevke so na grobu zapele svojemu učitelju petja pretresljivo nagrobni-cu. Obirski župnik Nagel je imel ginljivo pridigo. Ko smo zrli ob grobu jokajoče Seljane, ki so skoraj do zadnjega došli v žalnih oblekah, se nam je milo storilo: To mora biti res dobro ljudstvo, ki je svojega dušnega pastirja tako ljubilo! Župnik Lenasi je bil po slovenskem delu Koroške znana oseba. Veselega značaja, poln humorja, izboren pevec-tenorist, pri vsem tem skromen, je bil povsod priljubljen, kar je dokazal tudi njegov pogreb. Posebno radi so ga imeli njegovi duhovni tovariši. ki so ga več čas njegove bolezni marljivo obiskovali in tolažili. Rajni je umri na vodenici, star šele 38 let. Rojen je bil 4. sušca 1877 v Bistrici v Rožu in v mašnika posvečen 14. avgusta 1905. Njegovo mater so pokopali en mesec dni prej, ko ji je sledil njen sin. Sedaj počiva njegovo truplo na lepem solnčnem kraju ob prijazni cerkvici, tain v tihem gorskem selu, ki ga ne moti vojni hrup in ga še ni okužil pogubni mehkužni duh, ki vlada po mestih in trgih in se je, žal, naselil tudi že po toliko naših selih.
Oproščen. Župnik Josip Kukač-ka iz Ukev se je 8. avgusta oglasil v Celovcu v uredništvu "Mira". prihajajoč iz Gradca, kjer je bil v preiskavi radi " veleizdaje" in je veliko po nedolžnem pretrpel. Vse, česar so ga obdolžili njegovi nasprotniki, se je izkazalo neresnično in vojaško sodišče ga je vsled tega zopet izpustilo. Župnik se je takoj odpeljal na Češko.
PRIMORSKO.
V ruskem ujetništvu. Fran Jakom in se je naznanil svojcem v Št. Danielu na Krasu iz Taškenta v gorkem Turkestanu, kjer je več Slovencev vojnih ujetnikov. Piše: Tukaj vojni ujetnik. Zdrav sem in ni slabo zame. Tu je tudi Švara, Grmek in Fariani. Pozdrav vsem ! — Peter Malečkar se je o-glasil iz Taškenta svojcem v Pa-dežu pri Divači. — Josip Železni-kar se je naznanil svojcem v Gradišču, pošta Renče. Piše: Tukaj, tako daleč od doma in nič ne vem, kako se imate doma. — Fran Hu-dež piše: Dozdaj mi ni nič hudega. Bog nam daj zdravje in srečen povratek v drago domovino! Poljub otrokom in mami. Srčen pozdrav prijateljem in znancem. V Taškentu, 15., maja. — Ivan Grmek se je oglasil svojcem v Kobilji glavi, pošta Št. Daniel na Krasu. Piše: Naznanjam vam, da sem vojni ujetnik in sem skupaj s Svarom in Jakoininom. Z Bogom ! — Josip Baša, doma s Pro-seka pri Trstu, se je oglasil iz Sibirije. Piše: Zdrav sem. Prej nisem mogel pisati, ker smo bili zaprti v mestu 5 mesecev. Želim si že domov, ker tukaj ni prav dobro. V Sibiriji, 6. maja. — Josip Obleščak, častniški sluga, sedaj vojni ujetnik v Rusiji, piše: Jaz sem zdrav in mi gre, hvala Bogu, dobro. V Ufi, 30. maja. (Mesto Ufa, v guberniji enakega imena,
r
leži na zapadnem podnožju rudo-nosnega uralskega pogorja.) — L. Slokar se je oglasil svojcem v Lokavcu pri Ajdovščini iz Taškenta. Piše: Zdrav in ujet vas vse vkup prisrčno pozdravljam.— Iz Taškenta se je oglasil tudi Matevž Štibelj svojcem v Ustju pri Ajdovščini. Piše, da je zdrav in pošilja pozdrave iz daljne dežele. — Karel Jeluaič je sporočil svojcem v Sežani, da je živ in zdrav vojni ujetnik v Skobelevu. — Fr. Mažgon se je oglasil iz Taškenta svojcem v Cerknem. — Josip Svetlič, goriški Slovenec, se je o-glasil iz Taškenta v veliko veselje svojih dragih. — Četovodja Josip Kos, ki se nahaja v vojnem ujetništvu v Taškentu, pošilja srčne pozdrave svojcem v Brestovico na Krasu.
Odlikovan je bil na severnem bojišču z zaslužnim križem 3. reda z vojno dekoracijo dr. Ivan Ples, poročnik v rezervi bos.-her-ceg. pešpolka št. 1 in poveljnik oddelka strojnih pušk. Odlikova-nee, sin Miroslava Plesa iz Devi-na, se bojuje že od koncem januarja na čelu Bosancev.
Težke rane je dobil na bojišču Anton Volčič, vojak 97. pešpolka, iz Komna doma. Ranam je podlegel v Kolomeji v Galiciji 4. avgusta.
Vojak utonil. Iz Gorice poročajo: Narednik Mario Kunad iz Trsta je hotel rešiti iz Soče nekega svojega tovariša, ki se je potop-ljal. Skočil je v reko in sam utonil.
Umrl je v tržaških narodnih krogih dobro znani zasebni uradnik Anton Trtnik 12. avgusta na Dolenjski cesti št. 10 v Ljubljani. Dan popreje se je šele vrnil od vojaškega službovanja iz Juden-burga na Zgor. Štajerskem. Bil je vrl naroden mož in kremenit značaj.
Dodeljen je posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani goriški deželni uradnik Peternel.
Namestnik v Gorici. Dne 12. avgusta se je mudil tržaški namestnik baron Fries-Skene v Gorici, kjer je kouferiral z zastopniki politične in mestnoupravne oblasti zlasti glede zdravstvenih razmer in aprovizacije ter se je tudi prepričal o tostvarnih oblastveno ukrejenih odredbah. Popoldne se je namestnik vrnil v Trst.
Kolera. V Trstu so bili od 8. do 9. avgusta 4 novi slučaji kolere. Od 10. na koleri obolelih je umrl 1. V opazovalnici je 59 oseb, med temi 7 bakcilonoscev. — Ker seje pojavilo v okolici Goriee več slučajev kolere, se morajo dati cepiti proti koleri v Gorici vse osebe od 5. do 60. leta. 1 Razglasi. Tržaški mestni magistrat je izdal 10. avgusta 4 razglase: Prepoveduje se nabiranje "morskih uši" ob Velikem kanalu, na begu in pomolih ter spiranje školjk z morsko vodo; vpora-ba vode v potokih v spodnji okolici za pranje se prepoveduje; priporoča se najstrožja snažnost, živila se morajo obvarovati onesnaženja, voda naj se pije le iz brezniškega vodovoda; hiše se imajo v celoti osnažiti; vse to z ozirom na javno zdravstvo.
Občinska gerenstva v Istri. Ker je odšel iz Rovinja višji policijski komisar dr. Casapiccola, ki je bil namestnik trdnjavskega komisarja, je občinsko gerentstvo poverjeno policijskemu komisarju Gustavu Štiasny. — Namestništvo je imenovalo za občinskega gerenta v Kopru namestništvenega konci-pista grofa Karola Attems-Petaen-steina.
Za Reko je določilo ogrsko poljedelsko ministrstvo od nove žetve 800 do 1200 vagonov žita. — Kakor poroča ."Pester Lloyd", bo izvoljen v prihodnji seji nove reške rapresentaze reški državni poslanec dr. Anton Vio za župana. Dr. Vio bo svoj državnozborski mandat odložil.
Osebne vesti s poste v področju tržaškega poštnega ravnateljstva. Poštni svetnik, z imenom in značajem poštnega nadsvetnika, dr. Fran Temmel, je imenovan za poštnega nadsvetnika. Poštni nadoficijal Julij Frank je premeščen iz Pulja v Trst. Poštni nad-kontrolor, z imenom in značajem poštnega ravnatelja, je premeščen iz Carigrada v Trst (sedaj službuje v Ljubljani. Poštni nad-svetnik Anton Willenik je stopil v pokoj. Poštni oficijant Marko Post rak je premeščen iz tržaškega v graško poštno ravnateljstvo in je dobil mesto potnega odpravnika v Št. Andražu v Slov. gori-cah. Razpisano je nadpoštarsko mesto v Spodnjem Logatcu. Post-, ni oficijantki Terezija Tičar in , Gabiela Lenassi sta vpokojeni.
DALMACIJA.
V	36 težkih bojih. Dalmatinei,
ki se bore pod poveljstvom majorja Turudija, so bili že v 36 težkih bojih. Neka stotnija Dalma-t in cev je dobila naenkrat 3000 K za italijanske puške. Za vsako puško dobe 5 K. Hrvatje so tudi prvi ugrabili Italijanom eno zastavo in so za to dobili razpisano nagrado 10,000 kron.
' HRVATSKO.
Umrl je mladi nadepolni hrvatski književnik Vilko Gabarič. Ponesrečil se je na železnici. Gabarič je bil rodom Medjumurec.
OTVORITEV.
V	nedeljo dne 12. septembra bodem otvoril svoj novourejeni
SALOON in RESTAVRANT
v Woodside, L. L
Otvori se ob dveh popoldan. Igrali bodo hrvatski tamburaši pod vodstvom g. Marka Šmariča. Cenjenim gostom je na razpolago lep vrt, kegljišče in lepa dvorana za ples.
Vabim vse Slovence, da me obiščejo s svojimi družinami. Za dobro postrežbo in fino starokrajsko kuhinjo bode najbolje preskrbljeno. Točil bodem vedno najboljše pijače.
August Bach, lastnik. (Siingerhalle.) 93 —4th St., Woodside, L. I.
Vzemite na 59. cesti Corona karo, ki vas pripelje za 5 centov prav do hiše. Vhod zastonj. (9-10—9)
VABILO
na
ZABAVNI VEČER,
katerega priredi Slovensko pevsko društvo
BROOKLYN SKI ZVON v soboto dne 11. septembra v dvorani gosp. Leo Štruklja, 193 Knickerbocker Ave.,
Brooklyn, N. Y. Začetek ob 8. uri zvečer Vstopnina 10^. K obilni udeležbi vabi Odbor. (9-10—9)
NAZNANILO.
Članom društva sv. Andreja št. 84 J. S. K. J. v Trinidad, Colo., se tem potom naznanja, da se vrši prihodnja redna mesečna seja dne 19. septembra v navadnih prasto-rili. Pri tej seji imamo rešiti več važnih točk, zato ste naprošeni vsi člani, da se gotovo tudi udeležite. Posebno se pa poživlja one člane, kateri niso bili pri seji že po več let, ali pa še celo nikdar. Ravno ti člani društvenemu napredku najbolj škodujejo, ker prav nič ne vedo o društvenem delovanju.
Dolžnost me veže, da v kratkem razjasnim naše težnje zadnjih par let. Pri letni seji 21. junija 1914 se je seznalo, da smo bili dolžni do 1. januarja 1914 Jednoti $300. Ta dan smo potem plačali ases-inent za tri mesece v naprej, to je za julij, avgust in september, kakor običajno. Toda pozneje smo šele seznali, da smo bili takrat dolžni že $559 in uračunal nam se je plačani asesment za tri mesece za nazaj. Sedaj me pa člani vprašujejo, kaj je vzrok, da smo se toliko zadolžili. Jaz bi prav rad pojasnil, toda ni mi mogoče, ker takrat so bili drugi uradniki in one je treba vprašati in pojasnili nam bodo.
Dolgovali smo in zato je bilo potrebno, da nekaj ukrenemo, da dolg poravnamo. Sklenili smo, da se vzame članom 10% od bolniške podpore in zajedno se je naložilo vsakemu članu še 33% naklade poleg asesmenta. Poleg tega smo kupili zlato uro za $45, katera je bila kupljena od Pogorelca pred
par leti za $100 in napravili smo
250 številk oziroma žrebov po $1. Vsak član mora po društvenem sklepu vzeti en žreb. Torej sem razposlal 64 žrebov članom, od katerih se pa nekateri protivijo
plačati. Eden je celo raje odstopil od društva. 106 žrebov smo razprodali med rojaki in prijatelji in 80 nam jih je še ostalo. Ako bi vladala sloga med člani, bi vse že lahko razprodali in dolg bi bil zmanjšan za celih $250. Prosim torej sobrate, da se potrudijo še ostale žrebe prodati in denar poslati do 19. septembra. Ako bodo do takrat vsi člani plačali svoje žrebe in pomagali razpečati še neprodane, potem nam bo mogoče na ta dan številko izžrebati. Ako hočemo biti le malo požrtvovalni, bomo pri tej seji plačali ves dolg in rešeni bomo vseh nepotrebnih nesoglasij.
Z bratskim pozdravom Martin Orekar, tajnik. 225 W. Main St., Trinidad, Colo. _(10-13-—9)_
ZA VSEBINO OGIiASOV Ni -ODGOVORNO NE DPRAVNJ 8TVO NE UKBDNlSrXO,
Rad bi izvedel, kje je moj prijatelj ANTON MLEKUŠ. Pred dvema letoma sva bila skupaj v Kifeston, Va., in od tega , časa ne vem več za njega. Prosim cenjene rojake, če kdo -ve, da mi javi, :.U naj se sam oglasi. — Frank Cvetan, Box 55, Sun, W. Va.	(9-10—9)
Rad bi izvedel za svojega prijatelja JOHNA PRIMOŽIČ, podomače Tonšcov iz vasi Spodnje Novake na Primorskem. Prosim onega, ki ve za njegov naslov, da mi ga naznani, ali pa naj se sam javi. — John Marzgon, Box 42, Reliance, "VVyo. (8-10—9)
Največja
farmarska naselbina, j
i ■
Največja slovensko - hrvaška farmarska naselbina v Ameriki je v okolici mesta Ashland v \Vis-consinu. BLIZU 200 SLOVENCEV IN HRVATOV lastil je zemljo v tem kraju. Naselbina je stara nad šest let in mnogo naselni-kov ima že jako lepe farme, ki so najboljši dokaz, da je zemlja v tem kraju dobra in kraj ugoden za naše naselnike. Drugi vzrok, da ti naseljenci tako lepo napredujejo. je to, da jih kompanija ne zapusti, ko se enkrat naselijo, kakor se to drugod godi, temveč jim stoji na strani toliko časa, da si opomorejo.. To je mogoče zato, ker je kompanija poleg njih in ne na stotine milj proč. V pospeševanje svojih interesov so si farmarji ustanovili potrebne organizacije. V korist vsakega kupca zemlje je. da vse to upošteva. Ako hočete torej kupiti dobro zemljo na dobrem kraju, tedaj pridite ali pišite na:
The Jamas W. Gtod Company
Slovenian Dept., Ashland, Wis.
Vsakomur se pošlje list Goodov Naselnik zastonj, ako piše ponj, če se zanima za zemljo ali ne. Še danes pišite ponj!
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom t Pen «y Ivani j i sporočamo, da jih bo i kratkem obiskal nas potovala! aa ctopoik
Mr. SVONKO JAKIH,
hd je pooblaščen pobirati »aro* nino ii izdajati tozadevma pet* dila.
Sedaj se mudi v Pittsburgh, Pa., im okolici.
TTnravniStrro "Olaa NarodU"
OGLAS. NARAVNA VINA
Cenjenim rojakom priporočam svoja
iz najboljšega grozdja.
Najboljše staro belo vino Rie»-ling 10 gal. $6.50, 27 do 28 gal. $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče vino Zinfandel 27 do 28 galon $14, 50 galon $25. Lansko belo ' vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon ► $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjevec gal. $12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenih ; cenah je vštet tudi vojni davek t za vino. — Potovalni agent je rojak M. Žugel.
S spoštovanjem
S. JACKSE, Rot 1*1.	St. Helena. Cm!
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB DRŽAVAH. .
NAZNANILO. Rojakom v državah Illinois In; Wisconsin naznanjamo, da jih bo j
de obiskal naš zastopnik	i
___«-__'
Mr. FRANK MEH
kateri je opravičen pobirati naroč nino za list "Glas Naroda" in iz dajati pravoveljavna potrdila. Ro jakom ga toplo priporočamo. Unravništvo 'Glas Naroda*.
|Rad bi izvedel za naslov MATI-j JE AXZELC. Prosim cenjene J rojake, če kdo ve, da mi javi, I ali naj se pa sam oglasi, - Mike ' Bencina, Atlas Mine, Sueffels, Colo.	(10-13—9)
j ~ HARMONIKE
bodisi kakršnekoli vrste izdelujem iu popravljani po najnižjih cenah, a tlelo trpežno in zanesljivo. V popra v j zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem žs nad IS let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druije harmonike ter računam po delu ku-kor.šno kdo zahteva brez nadaljulh vprašanj.
JOHN WENZEL, 1017 East G2nd St., Cleveland, Ohio.
NAZNANILO.
Rojakom v Lorain, Ohio, in o-
kolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik
JOHN KUMŠE,
ki je pooblaščen pobirati naroč-oino za list Glas Naroda. | S spoštovanjem
Da ste uspešni
izgledajte uspešno
Napravite svojo prodajalno moderno in vabljivo za odjemalce s tem. da jo razsvetlite s elektriko
Električna luč vzbuja pozornost, privablja odjemalce in razkazuje blago v kar najlepši luči.
Pustite, da vas obvestimo o svojih novih cenah in pokažemo, kako ekonomska je služba Edisona
The New York Edison Company
At Your Service
General Offices: Irving Place and 15th Street Telephone: Stuyvesant 560«
Branch Office Show Rooms for the Convenience of the Public 424 Broadway Spring 9890 *124 W 42d St Bryant 5262 126 Delancey St Orchard 1960 *15l E 86th St Lenox 7780 10 Irving Pl Stuyvesant 5600 *27 E 125tn St Harlem 4020 *362 E 149th Street Melrose 3340 *Open Until Midnight Night and Emergency Call: Madison Square 6001
a dobite "GLAS NARODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in po-atavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno* na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih "^gj mesecih. "GLAS NARODA" donasa dnevno poročila z bojišča in razne sli-ke. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,000 ? — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije.
je kako društvo a&monjono kopiti budero, iuut«, regmlj« fOdDene instrument«, kape itd., ali pa kadar potrebujete aro, vernico, privesk-P"4«* ltd-> n* kupite prej nikjer, da tudi mane Mctn« vpražata. Upralanje Va« itane le Sc. pa ii bodete prihranili dolarje.
Caatke, toč vrst pošiljam brezplačno. Pifiite pom j.
IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa- Box 328.
tel. central 3596 w.
JOSEPH MARINČir
V	SLOVENSKA TRGOVINA	^^
S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMOFONI, SREBRNINO IN ZLATNINO. 5805 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Kadar potrebujete dobro uro in drugo zlatnino, budilke, stenske ure, =»re kukavice, Columbia gramofonske plošče različnih jezikov, slovenske plošče iz stare domovioe, istotako gramofone ter vse v to stroko spadajoče predmete, se obrnite na svojega rojaka, , in vidoli bodete, da boste boljše postreženi, kakor pri kakem tujcu. Moje geslo je dobra postrežba. Prodajem tudi na mesečna ali tedenska odplačila. Točno popravljanje ur, zlatnine in gramofonov. Vaako delo in popravljanje je jamčeuo.
-------i i —^KT
GLAS NATtOSA, 10. SEPTEMBRA, 1915. "
Manon Lescaut \
in	j
| Chevalier Desgrieux. j
—O--. ...	\
Spisal: ABBE PBEVOST. '	*
| ' t ( Z & Glas Naroda p r e v e 1: G. P.	J
26	(Nadaljevanje)
—	Da. oee, — sem zopet pričel, — vaša strogost pa se kaže v vaš«*m nastopu proti Manon. Obrnili ste se na oba B. M. in njih sovraštvo vam j<* naslikalo nesrečnico v najtemnejših barvah, vsled i-csiir ste dobili o njej strašno mnenje. In vendar je najbolj ljubez-njivo, najnežnejše bitje, kar jih je kedaj živelo! Zakaj nočete, da bi jo sami videli za trenutek? Prepričan sera, da bi sami priznali, kako očarujoča je. Potem pa bi tudi imeli usmiljenja do mene in Manon ter zaničevali črne naklepe starega B. M. Dobro vem. da tii vaš«- srce brez občutka in da bi se dalo omehčati!
Na t»'in mestu me je prekinil oče ter vprašal, kakšen cilj imajo te moje strastne izjave.
Prositi vas za svoje življenje. — sem odvrnil. — katero bi	<
v rgel od srbe v istem trenutku, ko bi se Manon vkrcala v Ameriko.	'
—	Ne, ne, — je odvrnil s trdim glasom, — rajše te vidim	< mrtvega kot pa brez časti!	<
Dobro torej. — s»*in zaklieal, strašno razburjen, — vzemite ' mi. v/.rmite, to ostudno, neznosno življenje, kajti v obupu, v kate- < rv^a str ur pahnili, je smrt dobrodošel dar iz roke — mojega i >rrta ! - - --(
—	.laz ti dam le to, kar zaslužiš. — je rekel on. — Drugi očet- | i<- l»i ne čakali, tla bi morali sami igrali ulogo rabelja, a moja pre- ] velika dobrota je bila tvoje pogubljenje.	;
Padel sem pred njim na kolena.	*
<f jc le š.* iskra ljubezni v vas. — sem mu rekel ter se	j
>prijrl njegovih no?. — ne morete biti zakrknjeni proti mojim	t
»rošnjain. Pomislite, da sem vaš sin. — pomislite na mojo mater!	\
\ako n« /no str me ljubili — in ali bi pustili, da bi se jo iztrgalo	<
z vaših rok? Ne, branili l»i jo s svojim lastnim življenjem. In ali	*
nujam jaz pravtako sree kot ga imate vi? Ali more biti kdo barbar,	J
ti je nekoč sam občutil, kaj sta bolest in ljubezen?	*
—	Ne govori več o svoji materi. — mi je odvrnil oče z jez-	{t i i m glasom. — Spomin na njo le še poveča moje ogorčenje Če bi	< " /ivela, bi ji tvoje nesramno življenje zadalo smrtni udarec. —	! \ on raj ta pogovor, ker mi je neprijeten ter ne more izpremeniti	J nojejru sklepa. Klrdi mi sedaj v stanovanje. Jaz ti ukazujem.	]
Trdi, surovi ton me je poučil, da je oče nevpogljiv. Ker sem 1 ie pa bal, da bi me oče ne zadržal z lastno roko, sem stopil par j torakov nazaj.	i
—	Ne povečajte moje boli. — sem mu rekel, — in me ne silite.	■ la fein vam nepokoren. Meni je nemogoče slediti vam ter je isto-	< ako nemogoče preživeti krutost, s katero nastopate proti meni.	' ^sled tega se za vedno poslavljam od vas. Po moji smrti, o kateri	i jostr kmalu rn l i. bo morda v vašem srcu zopet vse vrtela očetov-	' <ka ljubezen.
Ko sem se hotel odstraniti, mi je zaklieal:
Torej mi nočeš slediti? Dobro, torej hiti v svojo pogubo, ti lehvaležni. uporni sin!
—	Z Bogom, — sem rekel v svojem obupu, — vi barbarski
>če! —
Zapustil sem Louxembourgli ter tekel kot blazen po ulicah v stanovanje pl. T. Med potjo sem dvignil pogled v nebo.
Moj Bog, — sem rekeU — ali boš ti tudi tako trdosrčen kot SO ljudje?! Od nikogar kot od tebe nimam pričakovati pomoči!
Koraki gospoda pl. T. niso imeli nobenega boljšega uspeha. _I
Mladega B. M. ni bilo mogoče napotiti, da bi se zavze! zame in za Manon. dasiravno je bil manj ogorčen kot njegov oče. Izjavil je, ila se boji jeze svojega očeta, ki mu je že ostro očital njegovo razmerje z Manon.
Tako mi ni preostalo nobeno drugo sredstvo kot ono, katero mi ji nasvetoval pl. T., da rabim namreč surovo silo. Mislil sem si, da ir načrt negotov, da pa ga bom kljub temu poskusil.
/ ipustil sem torej gospoda pl. T., da dobim par ljudi, katerim bi mogel vliti v srca vsaj pičico poguma in odločnosti, ki je navdajala mene. Moja misel je bila obiskati telesnega gardista, katerega sem se bil poslužil. da primem mladega B. M. Pri njem sem tudi nameraval prenočiti, ker nisem imel časa, da bi si poiskal stanovanje —	■ gm. mM^^^^BMI
Našel sera ga samega ter je bil zelo vesel, da se mi je posrečilo priti iz Chatelet. Ko se mi je stavil na razpolago, seni mu takoj sporočil, po kaj sem prišel. Bil je dosti pameten, da bo uvide!, kako težavno jr podjetje, a mi je kljub temu obljubil, da bo napel vse sile. da pridem do cilja.
Del noči sva porabila za to, da skujeva načrte. Od gospoda pl. T. sera preje izvedel, da bo šest vojakov vodilo sprevod, v katerem se bo nahajala tudi Manon. Moj novi zaveznik pa se je hotel iz-nova poslužiti onih treh ljudi, ki so mu takrat pomagali. Pet ljudi pa bi lahko ugnalo te najete vojake, ki se gotovo ne bodo hoteli boriti, če bodo vedeli, da je rešitev v begu gotova.
—	Ker mi pa nikakor ne manjka denarja, — je menil gardist,
—	se ne smem bati ni kakih žrtev, da si zagotovim uspeh. Vsakdo izmed nas rabi konja, pištolo in puško. Vse to bom preskrbel jutri jaz, — j,, rekel. — Nadalje moramo dati svojim ljudem civilne obleke, ker bi se v uniformi ne mogli spuščati v taka pustolovstva.
Izročil sem mu torej sto pištol, katere sem dobil od pl. T. in te je gardist naslednji dan izdal do zadnjega centa. Predstavil mi je dotiene tri vojake, jim obljubil veliko nagrado ter dal vsakemu deset pištol, da pridobi njih zaupanje.
Na dan svojega podjetja sem bil toliko previden, da sem poslal enega svojih ljudi v bolnico, da se na lastne oči prepriča, kdaj bo zapustil Žalostni sprevod poslopje. Ta previdnost ni bila nepotrebna, kajti lahko bi bilo, da se me je napačno informiralo glede pota, po kateri bi Šel. Konečno sem izvedel natančno pot ter tudi to, da se bo kaznjence vkrcalo v Havre.
Podali smo se nato drug za drugim po različnih cestah proti Port Saint Ilonore ter se koncem Fabourg zopet združili. Naši konji so bili sveži in kmalu smo zagledali šest helebardirjev in dva siromašna voza, katera ste videli pred dvemi leti v Passy. Pri pogledu na to sem skoro izgubil zavest. — O usoda! — sem" vskliknil.
—	Kruta usoda! Daj mi zmago ali pa smrt!
Nekaj trenutkov smo se posvetovali, kako bi vprizorili napad. Helebardirji so se nahajali nekako štiristo korakov pred nami in ce smo jahali čez neko polje; krog katerega se je vila pot, smo jih mogli odrezati. Telesni gardist je privolil v ta načrt in v to. da jih s skupnim napadom presenetimo. Tudi jaz seiji privolil in bil sem prvi. ki je pognal naprej svojega konja. Usoda pa je hotela drugače. —
Ko so helebardirji zapazili pet jezdecev, ki so jahali proti njim. m takoj vedeli, da gre za napad. Pripravili so torej Svoje bajonete m puške. —
Ob pogledu na to, kar je dalo meni in gardistu še več poguma. so izgubili naši trije tovariši ves pogum. Ohstali so na mestu, izmenjali med seboj par nerazumljivih besed, obrnili nato konje proti Parizu ter v galopu odjahali v dotično smer.
—	Moj Bog, kaj naj počneva sedaj? — sem rekel telesnemu
. _ *_____ __
gardistu, ki je bil prav tako presenečen kot jaz. — Le dva sva proti
šestim! —
Moja jeza in moj obup sta bila taka, da nisem mogel najti besed in nekaj trenutkov sem celo mislil, če bi se ne maščeval nad strahopetnimi ubežniki. Zrl sem za njimi in tudi na helebardirje. Najrajše bi se razdelil na dva dela, da morem obenem uničiti oba nasprotnika.
Gardist, ki je opazil moje omahovanje, me je prosil, naj poslušam njegov nasvet.
—	Ker sva le dva, — je rekel, — bi bilo pač blazno napasti šest dobrooboroženili mož. Pohiteti morava nazaj v Pariz ter poiskati izdatnejše pomoči. Helebardirji ne morejo z dverah tako težkima vozoraa delati dolgih dnevnih potovanj ter jih bomo jutri čisto lahko dohiteli.
Nekaj časa sem premišljeval, ker sem pa videl na vseh .straneh le nesrečo, sem prišel do naravnost obupnega sklepa.
Zahvalil sem se tovarišu za njegovo uslužnost in mesto da bi napadel helebardirje, sem sklenil naprositi jih. če se smem pridružiti sprevodu, da pospremim Manon do Havra ter se vkrcam z njo vred v Ameriko.
—	Celi svet me izdaja in vara. — sem rekel. — in nikomur ne morem zaupati. Pričakovati nimam' nobene pomoči niti od ljudi, niti od usode. Mera mojega trpljenja je polna in ne preostaja mi nič drugega kot udati se vanjo ter se odpovedati vsakemu upanju. Naj bo nebo plačnik za vašo velikodušnost. Z Bogom! Kljuboval bom svoji zli usodi s tem, da se sam vržem v njeno naročje.
(Nadaljuje se).
Kaj pravijo pisatelji, učenjaki In drSavnlkl o knjigi Berte »L	j
Sottoer	s
"Doli z orožjem r
Lev Nikolajevih Tolstoj Je pisal: Knjigo sem s velikim užitkom prebral ln t njej našel veliko koristnega. Ta knjiga selo vpliva na Človeka ln obsega nebroj lepih misli....
Friderik pL Bodenstedt: Odkar je umrla madama Stael ni bilo na svetu tako slavne pisateljice kot je Suttnerjeva.
Prof. dr. A. Dodel: "Doli z orožjem je pravo ogledalo sedanje-	,
ga časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da	i »e bližajo človeštvu boljSi časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga.
Dr. Lud. Jakobovski: To knjigo bi človek najrajSe poljubil.	;
V dno hi ca me je pretreslo, ko sem jo prebral.	]
Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedel sem v nekem
gozdu pri Krleglacb in sem bral knjigo z naslovom "Doli z orož-	i
Jem!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma ln sedaj lahko	]
rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju.	!
Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse	'
kulturne Jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v	|
Holah ne smelo manjkati. Na sveta so družbe, ki razširjajo Sveto	I
Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala to	< knjigo?
Henrik Hart: — To Je najbolj očarljiva knjiga, kar sem Jih	<
kdaj bral________i
C. Neumann Hofer: — To Je najboljSa knjiga, kar ao Jih ■pisali ljudje, ki se borlj», za svetovni mir_____J
Hans Land (na shodu, katerega je imel leta 1890 v Berlina)":	'
Ne slavn knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu jo bom po-	|
nuitfL Naj bi tudi ta knjiga našia svoje apostol je. ki bi šli injo	i
krlžemsvet ln učili vse narode....	J
Finančni minister Dunajewski Je rekel v nekem svojem govo-	*
ru v poslanski zttornici: Saj je bila pred kratkim v ]»osebni knjigi	|
opisana na pretresljiv način vojna. Knjige nI napisal noben voja-	;
Skl strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska Berta	, pL Suttnerjeva. Prosim^Vas, posvetite par ur temu delu. Mislim,
Ha se ne bo nikdo več navduševal za vojno, če bo prebral to knjigo.	i
CENA SS CENTOV.	]
N~?otaJte Jo pri:	. * ,
Slovenic Publishing Co.,
Cortlandt Street, New York City, N. Y.	i
«& 9)NAJBOLJŠA »o;®«
SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA
■■■ i i sasasac
Prirejena za slovenski narod, i sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Cena v platon vezani $1.00. Rojaki v Cleveland, 0. dob« irto t podružnici Fr. Sakser, 1604 St. G air Ave., N. L
MODERNO UREJENA
TISKARNA ELAS NARODA
VSAKOVRSTNE TISKOVINE SSm IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH.
o o o •
° ° DELO OKUSNO. ° °
o o o o
IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE.
o o o
UNIJSKO ORGANIZIRANA.
o • ar
1
POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETI, CENIKI I T. D.
VSA NAROČILA POŠLJITE NA:
SLOVENIC PUBLISHING GO.
82 Cortlandt St., New York, N.Y.
"GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V
ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE SE NANJ I
: •
lf iii ii » »lili i ii Ha i ~m'ifcfli>l» i	... . _..	-	■■•	. »a,	..i.
' PASHXIE*,
Cenjenim naročnikom v Utah, Colorado in New Mexico sporočamo, da jih bo v kratkem, obiskal naš potovalni zastopnik,
Ur. OTO PEZDIR, <d j« pooblaščen pobirati naroin! no in izdajati tozadevna potrdila Upravništvo "Glas Naroda".
Prosti nasvet in informacije priseljencem,
"TKI Bar earn ol laiastrils 1x4 Immigration" aa iriavo Now York varuje im pomaga priseljsm-ae«, ki se bili osleparjeni, oropani ali ■ katerimi ie j« slabo ravnalo.
Brezplačno a« daje nasvet« pri seljeneem. kateri oo bili oslepsr-jemi od bankirjev, odvetnikov, tr-fOTttT s zemljišči, prodajalcev par obročnih listkov, spremljevalcev, kažipotov im posestnikov go~ stfla*
Daj« ae imformaedje t natarali-aasijskih sadevah: kako podati IrfcaTljam, kjer se Ofladt! sa državljanske listin«.
Sorodniki naj bi ae sestali ■ pH-aeljsmsi na Ellis Islaada ali psi Barge Offise.
DRŽAVNI DBLATUI DEPARTMENT (Stat« Department of BUREAU OF INDUSTRm
AND IMMIGRATION. Urad t mesta New Yorkrfj n Rast 29th St., odprt vsaki 4mm od i, wo sjutraj do 0. popoldmi g* * stsdo sveta od S. d« II« mi
POZOR ROJ AO 1
apaiDG ma-	J^HMA^
■ke in moške IMB^J^ P^^^rjEgElŠ^^^^BD
lase, kakor tu- »	i ^ffl^^^^^SBSHlHSp
di za meške 'A	j3f
brke in brado. ^^jSjpW	^jjuBH^
mazilo. s-.ra-	— -w.-jL.t_ ^K^r ■tejo v C te- Vfj( ^
dnih krasni.	umH 8t»ti dolgi
kakor	^fl^^^^H^^"
tudi moSkim	iHS^^^K. krasne brke in
brada in nebo-	^^jgffffmBUBftl^SU^^^
ne OBiveli. Kevmatizem. kodtibol ali trjasje v rokah. nogah in križu v 8 dneh popolnoma ozdravil , rane. opekline, bule. ture, kraste in grinte. potna noge. kurje oči. bradoviee, ozebline ▼ par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brez uspeha rabil, mu jamčim za $5.00. Piiit« takoj DO cenik in knjižico, pošljem zastonj.
JAKOB WAH&C, itn n. 94th at. ClevelaW. Okto.
ROJAKI NAROČAJTE 8E NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK T ZDR.
Dinrix.
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih drža? in pa kolonij-skih posestev vseh yelesil.
Obsega 11 raznih zemljevidov: sa lOtih straneh in veaka stran je 10* pri ISi palca velika?
Cena samo 25 centov^
Manjši vojni atlas
obie^a devet raaiih zemljevidev
■a 8 itraaeb, vsaka stran 8 pri 14 palcev.
Cena samo 15 centov. Vil zemljevidi so narejeni ▼ raznih barvah, da ie Tisk lahko spozna. Označena so vBa večja mesta, število prs» »bivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemaj o'posamesno države.
Pošljite 25e. ali pa I5c. v znamkah In natančen naslov (b mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas.- Pri vačjem odjema damo popust.
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
few
ZASTONJ
deset (10) HASSAN kuponov
_(1ZREŽITE TA KUPON)
Y Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (10) nSu HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako se ^ ga predloži skupno s devetdesetimi (90) ali vei red- te ni mi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki na. p iih HASSAN PREMUSKIH POSTAJ ali pri
.	THE AMERICAN TOBACCO CO,	M
\ Praaium Dept. 490 Broome St, New York, H. 1. /fa
SfiV	(Ta poDDdbs ugasne 31. decembra 1915.)
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost ]e 21 pri 28 palcih« F=g® Cena 15 centov.
Zadej je natančen popia koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d.
V zalogi imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.50.
Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 ^ centov.	i
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih ~ držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.	____
Naročila in denar pošljite na t
Slovenic Publishing Company,[
82 Cortlandt Street,	New York, H. Y.
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do iobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pofiiljatve tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino,*
100 E velja sedaj $15.50 s poštnino vred.
FRANK SAKSER -
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.