Posamezna številkaj X krono.
,TA30&* izbij* tmU dan, nn« nedelj« in prašnikov, ©b 18. uri s da-uraom naslednjega dne tar stane teloletno 180 K* polletno 90 K, četrtletno 41 K-, mesečno 16 K. ln»«ati po dojoronu W Teikrmtm. objori popnsU
s« on opravi -TABOBLA*, UABIBOB, Jcrči&eva Jica 5Ut, 4.
HDD POŠTTTrNA PAVŠ AXJ3£lAITA O S D
n ««isvivmimtii
2
• Posamezna številka;
g
1 krono. ' vf'5
Leto:
Maribor, sobota 26. februarja 1921
BMDJttŠTVO e» i»h«j» T Vui> bora, JcrčičoTa ni. it. 4, JL nadstropje. Tele/on interarb. iL S7fl. UPRAVA «» nabja ▼ Joičičeri nlioi Ht. 4, pritličje, deano. Teie-ion ut. 24. BH3 poStnočakoTui ra* tun Ittr. 11.787.
tfa nareSlla bres denarja s« n« osira, ^ fickopisi s« m mesijo.
Številka: 46.
SkSep veleposlaniške konference o severni mejil
Ustavno delo. Muslimani. Aretirani rovarji. Turške zahteve. Dr. Simons o odškodnini,
«e«as9isfi®eee©®
Protestni shod
Proti protidržavr.esmu gibanja in pisanju ter proti klerikalni gonji zoper uporabo sokolskega telovadnega sijema v nSših šolah sklicuje mari-orska organizacija Jugoslovenske arnokrstske Stranke za nedeljo t' t. m. ob 10. uri dopoldne v j^’<o dvorano Narodnega doma. Manjkati ne sme noben zaveden in Opreden Jogosloven!
®©»®®§»ei©0Š®»®
Klerikalizem.
\K nedeljskemu protestnemu shodu.)
Maribor, 25. lebruarja.
• ^ko hočemo razumeti klerikalizem, Predvsem njegovo sedanjo gonjo proti Zavi in proti srbskemu delu našega na-aai potem moramo nsjpreje vedeti, kaj e pravzaprav klerikalizem. Na to vpra-®njfi se da čisto na kratko odgovoriti: Zližem je stremljenje cerkvenih ka-‘*kih knezov po duhovni in politični Jj. oblasti sveta. Njegovo delo med po-narodi, v poedinih državah, de* . an, okrajih in krajih pridobiti duhovno nie politično nadoblast. To delo
Cek UJ'^° Potom SV0Jih podrejenih g anov, župnikov in kaplanov. Škofi pa P^ejeni vrhovnemu voditelju, to je v^S ,ertlu papežu. Njegov cilj je. vreči jih ave ’n njihove posvetne vlade ter
bi n (lrUŽifi
v eno samo državo, kateri te *!a^oval rimski papež, poedine dele §ufrŽ.ave Pa njemu podrejeni kardinali, ‘•n duhovniki, ku Ter'kalizem je nastal v srednjem ve-edai se mu je tudi res posrečilo
pri4obiti
skoro po celi Evropi nadoblast
M£n Gorišek:
Kotorska zarota.
feriSe]0! P0v€sljnik neke autokolone sem
aPri!a 1 1918 v Kotor s
, erat. v1 . naJ ,akoj krenem ž njo v 5..nisfim bil potreben niti odli-^gojl ' Malarije, sem skušal na vse ^ je V*!?6 PrePre^t* ta pohod, kar a ^aCeUr« dobro posrečilo, da sem
w PrvetyJtlinovernhra se<*el v Kotorij. . °)ih ,.n? vojne sem bil pri vseh Jni^h opisan kot politično se sploh nikdar nisem
>
jn . ............
? V Tvcv,Vl*'st°v. Seznanil' sem se s
t .^ko ^Zovat‘ komu nasprotno.
.°„riu pokvVj godilo, da sem si v Kosarjev j„ ružbo samih .zanesljivih" h j0tn dr n*Vilistov- Seznanil' sem se s »ii P°ročti"iir Urc^evi<5em, odvetnikom in *•>’	llai°m'au(hlorjem, ki meje pro-
>' ^th mrLUsfr, ŽPm prošnji nekaterih trnj?v°rniki ar-,ev ter prevzamem mesto Ho	nPi8lavni razpravi radi do-
]m	y	^	o--'»*it iu<.|uayi laui UU"
i Prošnjo' .dneh svečana 1918. Z bljv* zborni„„S.e 1°. obrnila name odvet-
ii,žj 5ornica
v Splitu in tako sera se ® »Kotorsko zaroto*, »tabora* z dne 9. febru-1® napotilo, da napišem
nad posvetnimi vladami, a rimski papež sam si je osnoval celo, popolnoma neodvisno cerkveno državo, kateri je bil duhovni in politični poglavar. V tistem času je divjal klerikalizem najbolj; pritiskal je z vsemi silami na popolno zmago ter se v ta namen posluževal najbolj zločinskih sredstev, kakršnih se niti bolj-ševiki sedaj ne poslužujejo. Svoje politične nasprotnike je preganjal, jih metal v ječe, od koder ni bilo rešitve, jih vezal na natezala, na kolesa, jih sploh nečloveško, zverinsko mučil ter tudi žive sežigal. Poleg tega pa je vodil tudi neštete vojne proti onim narodom in državam, ki se mu niso hoteli ukloniti.
Naravna posledica tega njegovega divjanja je bila reakcija. Ta se je pojavila še-le proti koncu srednjega veka. Nastali so proti njemu upori in revolucije, ki so končale komaj v novem veku. Ena največjih protiklerikalnih revolucij je bila francoska, ki je požgala cerkve in samostane ter pregnala duhovnike, redovnike ter škofe. Smrtni udžfrec pa mu je dalo narodno gibanje, ki se je pojavilo v sami Italiji ter iztrgalo celo samemu papežu njegovo politično oblast. V svoji politični onemogli jezi je tedaj papež Pij IX. proklel -Savojce ter se zaklel, da ne'sme ne on, ne nobeden njegovih naslednikov več prestopiti meje Vatikana, dokler ne dobi nazaj politične nadoblasti.
• S tem je začela za klerikalizem nova doba. Bilo je treba revidirati taktiko. Ta revizija taktike se je izvršila na ta način, da so se osnovale po vseh katoliških državah klerikalne stranke, 'katerih namen je bil, pridobivati, ne revolucijskim, ampak politično-pravnim potom politično oblast v svoje roke. Naslednice teh klerikalnih strank so danes razne „ljudske“, krščansko-„socijalne“ in druge stranke.
Sredi avpusta sem prevzel zagovor-ništvo 28 obtoženih mornarjev. Prevzel sem ta posel v veliko nevoljo majorja auditorja Wolfa, ki je imel že vse ob-tožence določene za vislice. Da bi se mu to ložje posrečilo, je poiskal za vse obtožence samo take zagovornike, ki so po vojaškem kazensko-pravnem redu pač lahko nastopili Jcot zagovorniki, ki pa niso bili po poklicu odvetniki.. Edino neki nemški odvetnik, žid Deutsch, ki ni znal ne besede hrvaško, je bil tudi poklican.
Ko so moji klijenti protokolarično zahtevali mene kot zagovornika, je Wolf to zahtevo kratkomalo odklonil. Tej njegovi samovoljnosti jo sledila ostra pritožba kakor na kabinetno pisarno tako na poveljništvo luke in konečno je XIX. kor meni dovolil, da prevzamem zagovorniško mesto.
Ko sem nastopil svoje mesto, sem ga skušal še bolj razburiti s tem, da sem namigaval, da zagovarjam kot zaupnik .Jugoslovanskega kluba". V čast vsem zagovornik<im moram reči, da se je Wolf jako motil, ko je pričakoval od svoje izbere zagovornikov kak poseben uspeh. Od Slovencev som našel dr. Vučino, dr, Vidmari.a in dvoraega s\eto&a
Imena so se torej spremenila, niso se pa spremenila stremljenja.
Naravno, razumljivo in logično je torej, da klerikalizem ne more biti naroden. Ce se danes vsled razmer dobe odeva s krinko narodnosti, je to le taktika, ker ve, da se mu s krinko narodnosti na črnem obrazu lažje posreči uloviti kaline, ki ne poznajo ne njegovega bistva, ne cilja. Njegovo narodno in državno razpoloženje se ravna vedno le po izgledih na profit. Ako ve, da mu bo narodnost nesla, ako ve, da mu bo država torišče, kjer se bo lahko udejstvoval, kjer bodo obstojale nade, da doseže svoj cilj — duhovno in politično nadvlado — tam je naroden in je državen; če pa nima izgledov in ve, da mu je država naravnost v napoto, po,tem je proti narodnosti in proti državi.
Ko je razpadala stara Avstrija, je slovanski klerikalizem vedel, da z njo razpade, če se pravočasno ne reši; in rešil se je s tem, da si je nadel krinko jugo-slovenstva. Ko je ob nastanku Jugoslavije upal, da bo dobil v njej predpogoje za uresničenje svojih ciljev, je bil za njo. Bil pa je že tedaj proti dinastiji, ker se mu je zdela kot pravoslavna nevarna. Tako je že takoj 1. 1918 in 1919 pričel prvi boj za republiko. Ko pa je sedaj uvidel, da v Jugoslaviji zanj ne bo plodnega polja, da mu bo ta država naravnost v pogubo, je začel neizprosno borbo tudi proti državi sami kot taki.
Ker pa ve, da se da to našo državo razbiti najlažje na ta način, da se nahujska katoliški del naroda na pravoslavni 4el, se je lotil ostudne gonje proti Srbom. Da je to res, navajariio samo par stavkov iz uvodnika „Straže“ od pro-šle srede, ki piše: „Prva epizoda ustavnega boja nam je prinesla razočaranja. Pokazala je, da pripravlja reakcijonarna
BrocUukal predstavi
iz Sarajeva. Pri kotorskem vojaškem sodišču sem se prepričal, da se je dr. Leskovar pokazal kot neustrašen zagovornik Jugoslovanov, zato sem se trudil dobiti za njega povelje za prevzetje zagovor-ništva — vse zaman, Wolf je imel raje bančne uradnike in madžarske žide, kakor pa kakega domačina — odvetnika.
Pri mojem vstopu v pravdo je bilo v celem že 498 obtožencev. Kot obrav-nalna dvorana je bila prirejena tvornica sardin v Muli pri Kotorju. Obtoženi so bili internirani na trgovski ladji, ki je bila zasidrana kakih 20 korakov od obale in prej Davedene tvornice. Dvorana je bila tako velika, da je bilo prostora dovolj za vso' obtožence, za vse zagovornike in tolmače, katerih je bilo kakih 40, ter seve še za sodnike.
Kazenski akt sam je bil kakor glede veličine, tako glede urejenosti sodna znamenitost. ! Akt je obsegal celo omaro, kljub temu je bil tako pregledno indi-ciran, da je bila vsakemu zagovorniku dana možnost tekom par ur se prepričati iz njega, kako se je zagovarjal v posameznih fazah obtoženi in katera pri£a ga sploh omenja v svoji izpovedbi. Kakšnega pomena je bila ta ureditev, si lahko ^argp,.-opij ki. ve,, da j$
vladna klika za Slovence in Hrvate (to» rej katoličane) ogabno nadvlado srbske-^ ga (torej pravoslavnega) plemena.1* Ter| vprašanje: — „Ali sta se borila naša' velikana Krek in Strossmayer za takšno državo, v kateri naj bi igrali Slovenci ifl Hrvati (torej katoličani) zopet le vlogo zatiranih sužnjev ?“
To je očito in ostudno hujskanje prott Srbom, kot pravoslavnim. Vendar pa, da' bi zakrili svoj namen, istočasno lažejo na najostudnejši način o svoji državnf zvestobi. Ista „Straža“ pravi v drugem članku, da so — katoličani državi naj« zvestejši elementi.
Naš klerikalizem je torej napovedal boj, ne svojim političnim nasprotnikom^ ker teh je toliko, da bi jih nikoli nej zmagal in ker ve, da bi bil ta boj brezuspešen — ampak sami državi kot taki.! S hujskanjem proti pravoslavnim bratom-hoče razbiti državo ter s pomočjo raznih radičevskih in podobnih elementov obnoviti na njenih razvalinah bivšo država katoliških Habsburžanov. Tu pa je po-^ trebno, da se proti klerikalizmu posta-j vimo v boj vsi, ki ljubimo našo državoj kakor en mož, brez ozira na strankarska pripadnost. Klerikalizmu je treba izviti! orožje iz rok že sedaj ob začetku. Pred! vsem pa je treba onemogočiti razširjanje' njegovih tiskanih hujskarij.
Mi si naše s trudom in krvjo priborjene države ne damo razbiti, pa tudi blatiti ne. V boju za to državo bomo, če bo treba, klerikalizem tudi nasilno^ zadavili z istimi sredstvi kakor boljšeJ
vizem. ^
Notranja in zunanja politika?::
* Jugoslovenska muslimanska^
stranka se je, kakor poročajo nekateri!
bilo v tej pravdi zaslišanih več kakoi\ 2000 oseb in to včasih ena do desetkrat in o 50 in več osebah.
Ko sem jaz prečital obtožnico, sem bil odkrito rečeno neprijetno razočaran. Mislil sem namreč, da gre za kako .pošteno" zaroto zoper državo in cesarja; v mojo veliko žalost pa sem opazil, da< je bila zarota le krik po kruhu In, poštenejšem ravnanju od strani oficirjev. 2e sestava zarotnikov je bilai prav sumljiva. Po večini so to bili SrboJ hrvati in Slovenci, zraven pa si našel Italijane, Madžare, Nemce in to celo) iz Rajha; še par Židov.je bilo vmes. M Zarotniki so bili vseskozi jako inteli^ gentni ljudjo, ki so se že s svojim na-i stopom jako ugodno ločili od vojakov pešcey, ki so jih morali stražiti. Naravnost imponujoča je bila okolnost, da se’ ni našel med njimi klub 6 mesečni in-! lenzivni preiskavi in zaslišanju ogromne-^ ga števila oseb nobeo EfijalL Kljub naj-j strožjim poveljem in torturnim zasliševanjem se ni dalo popolnoma nič dognati,! kako se je zarota pripravila in kdo joj je pravzaprav vodil. Govorilo se je vedno o nekem mornariškem komiteju, a nikomur se ni posrečilo dognati,'« kdo j« bil sploh	tejA., "Keaka ^
listi odločilo, da vstopi v Pašičevo vlado tudi, ako bi radi tega prišlo do raz-klora in bi nekaj članov, ki simpatizirajo z narodnim klubom izstopilo iz njihove stranke. Muslimani bi bili vstopili v vlado že preje, niso pa tega storili v glavnem radi tega, ker sedanje vladne stranke niso nikakor hotele pristati na njihove zahteve po očuvanju sedanjih historičnih bosanskih mej. Zdi pa se, da so pripravljeni muslimani sedaj popustiti tudi glede tega, stavijo le še neke posebne zahteve glede urejevanja bodočih po vladnem ustavnem načrtu nameravanih oklastnij na teritoriju sedanje Bosne in Hercegovine.
* Borba za baroško luko. Italijani so dvignili sedaj velikanski vihar radi baroške luke, katera pripade glasom rapallskc pogodbe po razlagi samega italijanskega zunanjega ministra grofa Sforze naši državi. Proti dodelitvi baroške luke naši državi so nastopili tudi reški italijanaši, ki so sklicali v ta namen v torek posebno sejo Narodnega sveta in več protestnih shodov. Baroška tuka je pristanišče Sušaka. Za Reko ni velikega pomena, postala pa bi velikanske in za Reko usodne važnosti, ako bi pripadla nam, ker bi tako pritegnila nase lahko ves promet, ter tako s svojo konkurenco čisto ubila Reko in njeno luko. Ker pa je ta luka že po rapallski pogodbi zagotovljena nam, bo ves laški hrup, upajmo, zaman.
* Otok Krk priklopljen k Dalmaciji. Uradno še javlja, da je otok Krk v upravnem 02iru prideljen Dalmaciji.
* Naše čete za Reko. Rimski listi pišejo, da je naš poslanik pri italijanski vladi, pred svojim odhodom v Beograd protestiral proti prisotnosti italijanske vojske in orožništva na Reki ter. stavil v. imenu nage vlade zahtevo, da-se tudi naše čete v istem številu dopuste na Reko kakor italijanske. Seveda hrumi in bruha rimsko in za njim vse italijansko časopisje proti tej zahtevi, ki hoče baje ,oskruniti“ samoodločbo Reke.
* Pred evakuacijo Šibenika. Italijani se pripravljajo, da zapušte Šibenik. Pridno odvažajo svoje stvari, najprej artilerijo, potem ijaunicijo in druge stvari ter končno tudi vojake. Do konca tega tedna bo odpeljano že vse razen karabinjerjev, ki se bodo umaknili poslednji. Naše čete in oblasti bodo prevzele Šibenik najbrže prve dni prihodnjega tedna. Ljudstvo jim bo,, kakor poročajo dalmatinski listi, priredilo veličasten slavnosten sprejem.
* Konference v Portorose ne bo. Vsled nenadoma nastalih ovir, kakšnih, ni znano, se je konferenca nasledstvenih držav,, ki. bi se imela te dni sestati v Portorose v Istri, opustila. Konferenca se bo vršila pozneje, najbrže v mesecu aprilu na Brionskih otokih pred Puljem.
pbvedba je pričela z značilnim stavkom: Ko se je zaslišal raz sv. Jurija zvon. .
Na tej ladji je bil namreč admiral Hansa, poveljnik Kotorske flotile. Dne
1. februarja 1918 se .je naenkrat ob 12. uri zaslišal zvon raz te ladje. V tem ire-notku so začele peti sirene na vseh ladjah, zraven avstro-ogrskebojne vlajke se je razobesila na vseh ladjah rdeča zastava in povsod so hiteli mornarji v kabine oficirjev, ki so bili takrat pri obedu, jih razorožili in zaprli. Na ladji Sv. Jurij je hitel vo akorn nasproti kapi-tun Zipertr, ki jim je hotel braniti vstop v obednipo. Trije streli so padli in Zipe-rer je ležal težko ranjen na tleh. Nato so vojaki vdrli v obednico ter razo. ožili kakor admirala tako vse oficirje. Obnašanje teh gospodov ni bilo ravno posebno junaško ter je imelo potem kot oosledico marsikatero modiopolo.
. (Konec prib.)
* Anarhija na Kavkazu. Boljševiki so brez vojne napovedi napadli Georgijo ter osvojili njeno glavno mesto Tiflis, Proti njim so Georgijci oborožili sicer močno vojsko, toda uspeha najbrže ne bodo imeli. Georgijski delavci proti boljševiki so naslovili na ves proletarijat sveta protest proti temu najnovejšemu boijševiškemu nasilju. Koliko bo imel ta proglas vspeha je pa še bolj dvomljivo. Antantne misije, ki so se nahajale v Tiflisu, so jo še pravočasno odkurile. Istočasno pa je izbruhnila tudi v Armeniji vstaja ter so vstaši vrgli tudi dosedanjo vlado, ki je pobegnila v Kontis. Zdi se, da je namen te boljševiške akcije ustrašiti Angleže radi varnosti v Perziji, Afghanistanu, Beludžistanu in v Indiji.
* Konferenca socialističnih nezadovoljnežev na Dunajn. Mednarodna socijalistična konferenca, ki se je sestala v torek na Dunaju si je postavila 2a cilj, združiti vse one socialistične stranke, ki niso zadovoljne niti z drugo, niti s tretjo internacijonalo. Ta nova! internacijonala bi se imenovala dunajska, ali internacijonala dve in pol, Konferenci prisostvujejo zastopniki avstrijskih, angleških, francoskih, jugo-slovenskih, romunskih, poljskih, ruskih, nemških in nekaterih drugih socija-Iistov.	-
* Boljševiki v Franclji. Preiskava proti komunistom je odkrila zopet veliko obremenilnega materijala. Policija je zasledila pri Amerikan - Express - banki 200.000 frankov, ki so bili deponirani za agitacijo. Kompromitiran je baje tudi generalni tajnik »L’Huruaniteja* g. Didois. ■ -;-:v	:	'•	■	-V-'.,'-'	'■■■ 'f.:f
* Trdovraten boj sinfajnovcev. Čuden je ta boj, ki se bije že toliko časo med angleško vlado in upornimi irskimi sinfajnovci. Sihfajnovci napadajo in pobijajo angleške vojake, orožnike in uradnike,’ ti se bojujejo proti njim, jih love, zapirajo, obešajo, toda vse nič ne pomaga. Sinfajnovce se ne da zatreti. Ravnokar so odkrili Angleži nov velik načrt sinfajnovcev, po katerem so na-jneravali podminirati več javnih poslopij po Britaniji in Škotski ter v samem Londonu. Ta boj med angleško vlado in sinfajnovci postaja že svetoven škandal in bil bi skrajni čas, da bi Angleži že enkrat rešili svojo čast s tem, da bi priznali Irski njeno politično-avtonomno svobodo. ' - - v, ,
* Hardingova ameriška vlada. Novi severoameriški predsednik je sestavil novo vlado, katero je razdelil tako, da postane državne tajnik Charles Hughes, zakladni minister Andre William Smolyon, vojni minister Windpate, poljedelski minister Maurice Wallace, notranji minister Albert Fali, poštni in brzojavni minister William Hays, mornariški minister Edwin Deuby, minister za delo James John Davis, minister za trgovino pa Hoewer.
Zanimivosti.
Pogovor z mrtvimi. Nedavno so poročali časopisi, da sestavlja slavni iznajditelj Edison aparat, potom, katerega bo mogoče govoriti z mrtvimi Spočetka je svet mislil, da gre tu zopet za navadno »časnikarsko izmišljotino'*, toda stvar je čisto drugačna in resnična. Edison se je sedaj popolnoma posvetil psihičnim raziskovanjem. V razgovoru s članom uredništva »Newyork Times* je razkril svoje nazore in načrte za bodočnost. On veruje, da Človeško življenje sestoja iz velike množine edinic, katere vlaaa kemična in fizična reakcija. Te editiice so infinitizimalne in doslej se jih še nikomur ni posrečilo razkriti. I
Toda one žive tudi po človeški smrti, prehajajoč morda v druga telesa, ali pa delujoč v novi formi. V moralnem smislu je človek proizvod slučaja. On je dober ali pa slab, kakršne edinice se pač nahajajo v njegovem telesu. Na misel pogovora z mrtvimi je prišel za časa svetovne vojne. Tedaj je umiralo na milijone ljudi in misel na toliko izgubljenih življenj dovedla ga je do mnenja, da človek ne končuje s smrtjo svojega fizičnega življenja, ker priroda ne more biti tako okrutna kakor je okruten tiger. On sicer še ne ve, dali se mu bo v doglednem času posrečilo rešiti problem, katerega si je postavil. toda drugi bodo, ko bo on umrl, nadaljevali njegovo delo in v 20,30, 100 ali 200 letih bo človeštvo sigurno došlo do končnega rezultata. Pri tem pa je Edison izjavil najodločnejše, da to njegovo delo nima popolnoma nikake skupnosti s Spiritizmom. Mi priznavamo Edisonu vsekakor veliko duševno moč in avtoriteto, toda mislimo, da nam ne bo zameril, če v te njegove najnovejše probleme ne veruiemu. Na starost se začne tudi najresnejši človek navadno pečati z najbolj naivnimi problemi in mislimo da bo najbrže tudi pri starem Edisonu tako. Sicer pa priznavamo na drugi strani, da so za zavesami, katere bo odgrnila morda komaj daljna bodočnost, še velike in čudne tajne, o katerih danes morda še slutimo ne. Mi smo na potu spoznavanja našega lastnega bitia prehodili še majhen, jako majhen košček.
Dnevna kronika.
— Izdaja „Tabora“. Vsled nastalih tehničnih težkoč bo list za nekaj dni izhajal mesto ob 16., ob 17. uri.
Uprava.
— Načelstvo Jugoslovenske demokratske stranke se je posvetovalo o vprašanju izenačenja plač državnih nastavljencev v vseh pokrajinah z ozirom na to, da so se draginjske razmere v vseh pokrajinah države v zadnjem času skoraj izenačile, Oddalo je svojim poslancem in demokratski zajednici poziv, da v tem smislu zastavi svoj vpliv in skuša čimprej doseči, da bo Zadoščeno upravičenim željam drž. nastavljencev.
—	Čehi o Savčiču. O pokojnem uredniku »Epohe*, Milanu SavČiču pišejo češki časopisi zelo prijazno in slavijo njegovo uspešno delovanje za čeho-slovaško — jugoslovensko pobratimstvo. Jugoslavija je izgubila ž njim izvrstnega časnikarja, Čehoslo vaška pa dragega prijatelja, katerega se bo hvaležno spominjala.
— Zenski shod proti Sokolu sklicujejo za to nedeljo mariborski klerikalci v Splavarsko ulico. Gospoda* iz Miha Napotnikove palače se je torej odločila nadaljevati svoie protinarodno hujskanje z vsemi nepoštenimi sred-lvi To je pač najjasnejši memento vsem resničnim narodnjakom, da z vso silo agitirajo od osebe do osebe za veličastno narodno in državno manifestacijo, ki se vrši to nedelje ob 10. uri v Narodnem domu! Ih ravno naše žene in dekleta naj pokažejo, da je njih mesto v Narodnem domu, ne pa v črni temni Splavarski ulici.
— Velja tudi za Maribor. (V album nekaterim odvelnikorn.) Celjska »Nova Doba* piše v zadnji številki: »Izgoni naših ljudi iz Koroške so dali naši javnosti povod za upravičeno vprašanje, kako pridejo nekateri naši slovenski odvetniki do tega, da zastopajo razne nemške stranke v stanovanjskih in iz-gonskih zadevah celo proti našim stanovanjskim uradom*.
— Zakaj niso bili zaslišani? Poroča se nam: To dni smo v »Taboru* čitali razpravo o kolegijalnosti slovenskega odvetnika dr. Leskovarja, ki je tožil svojega tovariša dr. Irgoliča. Kak siromak v nujni zadevi bi v Mariboru gotovo ne dobil odvetnika proti odvetniku. Ali to je stvar gospodov samih. Nas v tej aferi nekaj drugega zanima. Dr. Leskovar se je namreč pred sodiščem skliceval, da so gg. Jarh, Leskovar in Weixl v seji mestnega sosveta glede v Mestni hranilnici od denarnih zavodov
deponiranih vlog izražali strah na tak način./ da je doktor Leskovar njih izjavo uradno vporabil kot. grožnjo, da obstoji nevarnost, da bi denarni zavodi takoj • dvignili iz hranilnice 6 milijonov, Če dr. Irgolič ne izroči takoj svojih poslov in ključev.' Dr. Iigolič je te grožnje označil kot denuncijanstvo in laž- Čudimo se, zakaj se niso omenjeni gospodje zaslišali kot priče. Zanimivo bi bilo še danes, ako bi se javno ugotovilo, ali so ti g°* spodje res tako govorili, kakor dr. Lesko* var trdi?	:
— Ščurki v Mestni hranilnici. N’ še pozabljeno, da so v noči, ko je dn Leskovar dobil dekret za mastno p!®Č° za suho delo vladnega komisarja, črn* ščurki (ščurki so navadno črni) nepričakovano planili proti Mestni hranilnic1)' kjer so se vgnezdili tako, kakor da nameravajo večno kraljevati. Kakor pa slišimo, so v teh dneh v Beogradu iznaSl* izborno sredstvo zoper kraljevanje ščurkov v Mestni hranilnici. Modra po'a P®* pirja ima tako silno moč, da izginel0 vsi ščurki v trenotku, ko se jim jo °a
— povohati.	/
— V tovarni za tiskovne pravd.e v Sodni ulici ta čas pridno kujejo 2® poroto tudi tiskovne pravde. Proti »T®* boru* kujejo kar dve, katerih ena se ]® med delom pokvarila. Izgotovljena d°’ zdaj je samo ena proti »SIovenskcM® Gospodarju*, oziroma uredniku ZeboW za 12. marca. Porotnemu senatu bo 10 pot predsedoval dež. sod. svetnik Poseg®
— Našim Nemcem se slabo gP^‘ Poroča se nam: V noči na sredo sej» imel nujno, opraviti na pošti. Ze pridem do vogala policijskega kotf°' sarijata, zaslišim kričeč ženski glas. prva sčm mislil, da vpije ženska v s>;°‘ branu po policiji. Ko pridem M^je,' le razločin, da je to visok, najvišji g* veselja pojoče ženske. Okna b^e sproti stolnice razsvetljena . .. US’ , sem, če ni morda nadomestna Pre“ stava v nedeljo ponesrečenih Amacon j ampak gledališče je vendar daleč j hiši nasproti in zdaj, koliko bo Ravno, ko sem se vprašal, bije v S jt0|
— ena. Oddal sem hitro pismo v P°* nabiralnik in poslušal. Glas se dv»j^ vedno višje in višje in ko je Pr'^eLvi vrhunec, tedaj ga prekine ali pa PoZ oef burno ploskanje. Tedaj sem moral zoPjj misliti, da ima Maribor vendarle gfl nemško nočno opero. Ponočnjak, K*, je vračal najbrže domov, mi na vprašanje pojasni, da stanuje
Nemec,, ki ima zase in svojo žen ki
sob na razpolago. Torej se našimN J cem godi slaba? — Kakor vidu® slišite — zelo slabo. — Lahko n°c J
— Naša obrt In Nem. AvS^J
ugotoviti, da se nahaja "mnogo, teljev tvrdk, ki niso naši drž^vl)®0^
Pri pregledu obrti in trgovin je J® a J h* « «oWaja mnog o.1 j m naši državi)®0’ j da" se zlasti NemŠko-vstrijcefli ,cej novejšem času izdajajo obrtne Pr?.. Tako je pri nas. V Nem. Avstnj^^^j seveda čisto drugače. Pozna mo kretne slučaje, ko je tam živeča si ska stranka zaprosila za podelitev o ^ koncesije, pa so jo zavrnili. ^ t’tl(ji'f! tujedržavljan nima te pravice, ker ^ Jugoslaviji nem. avstrijski državjj®' jju vživajo reciprocitete. S takimi rePj ^ jami in s takimi lažmi delajo n®s , jatelji onkraj meje.	.
Represalije za KoroŠko^^a
bo naša vlada v zadregi z® revanžo napram nasiljem na Km v,g-naj se spomni, da obstoji na M lika tovarna Greinitz, ki je sice jonalizirana, ampak, tako, da pije';, vlečejo dobiček, mi pa delamo ^cimo na zdravje te nacijonalizacij stvo tega podjetja je še dane® t p, nemških rokah. Ravnatelj N® za p°| pristojen v Celovec, torej bi o seben slučaj primeren preditiei. ^ei<r jave. Tudi inž. Einicher, Endl ^ vodje Knoll so pristojni v N
strii°- ~
—	Tihotapska družbama se I satie bankovce. Ze delj R®s. spl° opažalo, da prihaja v Dalmacijo ^0 v zasedeno ozemlje velikanska ^ k popolnoma novih bankovcev, ^strji terih se pozna, da prihajajo in Madžarske. Ker se je medte .,eV) L mnogo tihotapčev teh „ban ..Dje U’, organizirana družba, ki im®
posebno v Zagrebu, iznašla originelen način vtihotapljenja. Poročali smo že, da so zadnje dni pretečenega tedna v ekspresnem vlaku zasačili poleg žida, ki ie Skočil lhed vožnjo iz vlaka, na tukajšnjem kolodvoru prijeli tudi drugega žida s pleteno košaro opremljeno s cevkami, v katerih so bili natlačeni tisočkronski bankovci. Tega žida je prijel komisar kolodvorske policije, Nesto-rovič. V soboto pa je dospela zooet taka košara kot potna prtljaga iz Dunaja določena za kolodvor Maribor na naslov Holovitsch-Mehr. Ker so bili na kolodvoru že obveščeni o prvi taki sumljivi košari, ki je bila naslovljena na Celje, se je železniškemu vslužbencu pankotii v prtljažni shrambi ta druga košara zdela tako sumljiva, da je o tem obvestil železniški prometni urad. V tem ko so čakeli kaj bo z usodo te košare, Je prišla po noči neka ženska, ki se ie Potem izkazala kot gališka Židinja Julija Mehr, k prtljažni shrambi ter je prosila, I!a! ji poiščejo tako naslovljeno košaro. iJelala «e je nedolžno in se izgovarjala.
ie to košaro, prevzela v varstvo od ne|{e znanke, ki se pelje v Zagreb, ki £a mora čakati na visum potnih listov.
železniškem prometnem uradu opo-2°rjena policija je gosnodično Mehr Pnjela in ko se je košara natanko pre-Isl<ala, so našli isti sistem kakor pri Prvi; namreč v ko;aro vpletene cevke So ž lezne in votle, a previdno opletene 2 lesom, tako na prvi pogled živ vrag 116 bi sumničil, da se tu notri nahajajo ^noE;i stotisočaki. .V tej košari je bilo a 180.000 K čisto novih stokronskih ^ankovcev. Policija se je v toliko pre-ifO ’ ker ie tihotapko prenaglo pri-eia> namesto, da bi jo bila zasledovala, ani bi se bila Mehr podala s to ko-5aro. Toda pravijo, da so kljub tej pre-vf*-11 slu*beni vestnosti že na sledu družbe, ki se skriva v Mariboru,
IH in ki ima preko Zagreba zvezo z lalm3cijo.
7" Posurovela mladina. Prejeli v*.*1' ^ Prihodom lepših dni se vedno
Vtf ml”,.	icfjom	uu.	at	vtui.v
lišfv	pojavlja	po	ulicah	in	igra
tud ^'tro se najde kako mesto, čt srcdi ulice ali trga in se ga kratko-
din a.n^t>ra* v svoje namene. Mla-,n ® ti^j ima svoje veselje, naj se igra *?°tr b poskakuie’ *° '' ie ne°bhodno
^asu'’unt’ a *° se nai vr®‘ ob Pravem ob]i|!- (ne Pozno v noč) v primerni storjL’ prvvi meri in na primernih pro-j- .n. A vo ieranie z žopo. to hpcr;inip
■Parki	u^’ca^ *n Posebno v
» to. ni več igranje vesele mladeži, tatni ?]’e.z neverjetno surovimi opaz-izbruVi -Carr,i *a	2 ogabnimi
grcj 'duševne popačenosti opremljeno starjs: .'anie-Le stopite malo bliže, vi ^-12 1° ?dS°iiteli'» i° poslušajte, kaj sem ri le<ni »dečki* govore; uverjen skrajnp se. boste zgražali nad to do opoL . ^eje posurovelo mladino. A, jo iak|^aJ i*h, te suroveže, ne, potem de]j0 <f P°^eno izkupiš. Zadnjo ne-de'l D,rLfm 5eJ ob 7. uri zkozi zahodni stare lna’l<0 na!etim na štiri dečke, <lo|g0 *~:12 let. Vsak je imel do 2 m grirja ^Pal>co —i odrezano s parkinega se 01 ob huronskem kričanju so craj. ^eboj obdelavah. Mimogrede namenil enega teh na-5tran, „ dečkov zgrabiti, a skočil je v mi •	80 tudl drugi zbežali. A
Gosnf. v s,ovo še 2akričal: »Holt’ 5cbad’|« “ n> sunst kriagst an’s auf’n
hVaH§ČudeŽ»«n® kemičnem preiskuje® svoj« , Maribor je tako srečen, d3 Pravi> državno kemično Po svojih vspehih je JN* tržni 23yodov celega sveta. Ce v° mipifi13 0rni organ zapleni su-zteC m\s.m.e biti stranka vesela, 7	1 lzve> kaj je pravzaprav
ItiPreisk,,* pre‘s,<avo masti in moke tialna- Kaknr	doba sploh nedo-
v su,°rstvo dne0!« Že poročali> ie tržn0 M5ftla®*Cu žiun S:*avA P-.L zaplenilo
redil naselitev 45.000 kmetov iz sre diščnega gouvernementa v Sibirijo, kamor morajo dospeti še pred 25. majem.
— Požar v Ioretski cerkvi. .Stefani* javlja iz Loreto (Italija), da .je nastal v tamkajšmi cerkvi radi kratkega stika elektrike požar, ki je uničil altar in dragocepo Marijino soho.
— Razpust nemških društev na Češkem. „Narodna Politika* poroča iz Brna, da ie mora.vska dejelna uprava razpustila 65 nemških društev v znajm-skem okraju.
— Obsojeni nemški dijaki na Češkem. Po neki vesti »Bohemie* iz Znajma ie tamkajšnji policijski svetnik obsodil 27 nemških dijakov, ki so Čebo-slovaški državljani in ki bi bili morali sodelovati pri liudskem štetju, pa niso hoteli, na skupno 115 dni zapora in 3500 knzrti. Ko so dijaki protestirali, je policijski svetnik radi predrznega obnašanja podvojil kazen.
Sokolstvo.
ve .“lastjo* c ZIva Qusa, kaj je V ^3	bi bita pravi’ ^'5Stni|{ dobro
Cji a4	na dan zaPlem-
rVbi« že i?: .“dl prvovrstna, danes ‘tPnjena za vsako živilsko
vporabo. Vse urgence na preiskuševali-j — Naseljevanje ruskih kmetov v
šče ne pomagajo nič, mast se pač stro- Sibiriji. Svet'ljudskih komisariev je od-gim kemičnim potom preiskuje dalje v večnost. Kaj to briga državno preisku-ševališče, če ima lastnik toliko tisočev škode, če blago ne pride med svet, če dela napotje v skladišču in če se javnost čudom čudi tem čudežem na našem kemičnem preiskuševališču. Mesec pozneje se je vFranzovem mlinu zaplenila velika množina moke,, od katere se je že takrat ugotovilo, da je črviva. Takrat bi Pila še za vporabo vsaj za svinje, katera vreča morda tudi še za prehrano po znižani ceni, danes jo najbrže niti podgane ne marajo več. Javnost se opravičeno vprašuje, čemu treba črvivo moko sploh še kemično preiskati. To pi so samo večji, znani slučaji, število manjših niti ne omenjamo. Nastane Vprašanje, kje leži krivda? Gotovo je, da ravnatelja Mohorčiča krivda ne zadene, ampak kakor pri naši carinami, kriv je sistem sam na tem zavodu. Cisto zgrešeno je predvsem, da se kemično preiskuševali^če bavi s čisto priprostimi preiskavami, ki bi se morale sproti preiskati np tržnem nadzorstvu, kakor se to po drugih mestih prakticira. Za preiskavo mleka, moke in-masti — razen v kompliciranih slučajih ni trebd nobenega kemika, to mora znati vsak absolvent kmetijske šole. Kemično preisku^evališče bi moralo biti omejeno res le na težje kemične pre-jiskave in.ravnateljstvo bi se moralo po-j množiti. En sam človek na takem zavodu je boljše — da ga ni.
— Dariia „G!asbeni Matic?." Pevskemu zboru »Glasbene Matice" so darovali povodom godovanja g. sod. svetnika Oskarja Deva : Železniški uradnik Grgič in trgovec Medica 100 K, bančni uradnik Sega 100 K, 4 dedi pri Majerseidinu 70 K. Srčna hvala 1 Odbor.
— Ljudska knjižnica v Mariboru.
Ker je knjižnica sedaj zopet urejena, se bodo izposojeval'* knjige tudi po četrtkih od 19. do pol 20. ure zvečer in ob nedeljah od 10. do 11. ure dopoldne v Čitalnični dvorani, I. nadstropje Narodnega dnmn. Knjižnico sta pomagala urediti Sokola Lojzek Doležal in Janko Jenko, za kar 'jima bodi izrečena na tem mestu prisrčna hvala. Med občinstvom, čitajočirri in ostalim, pa bi bilo želeti več zanimanja za to najvažnejšo kulturno institucijo v Mariboru. Prispevke za knjižn co namreč sprejema knjižničar vedno med uradnimi urami.
— Uradnlštvu denarnih zavodov in industrijskih podjetij. Vsi dosedanji slušatelji predavanj iz trgovske stroke se prosijo, da se zanesljivo udekže sestanka, ki se vrši dne 1. marca t. 1. ob 19.
(7) uri v dosedanjem lokalu na Zrinjskega trgu. Ker je predmet razgovora zelo važen, (nadaljevanje predavanji, pro=i podpi*ani odbor, da zgoraj omenjenega sestanka ne- zamudi nihče frekventantov.
Odbor.
— Težka nezgoda. V četrtek okrog 22. ure je hotel skočiti <16 lelni. oženjeni, v Krčevini št. 155 stanujoči vlakovodja Anton Krašovec v Sl (.venski Bistrici na v Maribor odhajajoči osebni
o Poučni večer priredi Mariborski Sokol mesto debatnega večera svojemu moškemu Članstvu danes v soboto 26. t. m. v mali dvorani Narodnega doma. Brat dr. Marin bo predaval „0 spolnih boleznih*. Predavanje bo izpopolnil s podobami. Prireditev je obenem poslovilni večer bratom, ki so se vde-ležili štirinajstdnevnega župnega p,red-njaškega tečaja. Za to bodo pri predavanju dobrodošli tudi prijatelji Sokolstva, po predavanju pa tudi Sokolice in prijateljice. Začetek predavanja ob 20. uri. Prireditev se vrši pri pogrnjenih mizah.
o Vsem damam, ki so s svojo vztrajnostjo in požrtvovalnostjo na kakršenkoli način pripomogle k sijajnemu vspebu sokolske maškerade, iz-roka odbor — po likvidaciji te pri* reditve — najiskrenejšo zahvalo.
v?
Kultura in umetnost.
+ Ljudski koncert v prid Dijaški kuhinji prirede prve dni meseca aprila gojenci in gojenke drž. moškega in ženskega učiteljišča. Sodelovala bo vojaška godba ter se* bo proizvajal med drugim tudi V. Parmov „Povodni mož".
Volitve v našem zasedenem ozemlju. Politično društvo »Edinost* v Trstu je izdalo brošuro: Dr. Vladimir Orel: Novi volilni zakon za politične volitve _ v Julijski Benečiji v praktični uporabi. Knjiga je za primorske Slovence neohodno potrebna in ž njo je podano našim Primorcem zanesljivo in koristno navodilo za volilni boj. Knjiga pa bo tudi dobrodošla vsem našim juristom, ker je novi volilni red juridično zelo zanimiv. Pa tudi politikom in časnikarjem bo sl&žila nova knjiga zelo dobro. Kljub temu, da je knjižni trg na zasedenem ozemlj silno
. , n. .	, omejen, ie vendar cena knjige zelo
Vlak. Pn tem pa se mu je spodrsnilo ter	zmerna.	Naroča	se pri	„Jugoslovenski
je padci pod kolesje vozečega vlaka, ki	Matici*	v Ljubljani, Pražakova	ulica
mu ie popolnoma zdrobilo levi spodnji	štev. 3,1. Knjiga	velja	25 K, po	pošti
členk. rež!:o ranjenega jii prepeljala	26 K.
neku lokomotiva v Maribor, kjer mu je med tem že obveščena rešilna postaja s šefzdravnikom g. dr. Urbačekom nudila prvo pomoč. Nesrečnež je bil odveden v javno bolnico.
— Anončna ekspedicija Sušnik opozarja vse one, ki so naročili pri njej srečke drž. odbora za nameščanje ruskih beguncev v Beogradu, da je dospela žrebalna lista omenjene loterije.
Lista je na .ogled v pisarni ekspedicije.
Srečko je treba prinesti s seboj.
— Sulci in ščuke so prispeli danes v petek popoldan v večji množini restavraciji „Maribor; radi tega se vrši danes r bja pojedina. Glejte, da ne pozabite priti, ker sicer b'< se kesali!
— Masarykovo zdravstveno stanje.
O	zdravstvenem stanju predsednika Masaryka poročajo, da ie potek zdravljenja zadovoljiv in da se ni nič izpremenilo.
t- Omejitev priseljevanja v Ameriko. Senat je sprejel z veliko večino zakon o omejitvi priseljevanja.
Najnovejša poročila.
Odločitev veleposlaniške konference . glede naše severne meje.
‘LDU Maribor, 25. februarja. Jugo* slovensko-avstrijska razmejitvena komisija je prejela danes iz Pariza odločitev veleposlaniške konference glede spornega vprašanja razvodnic, ki je oilo meseca septembra t. 1. predloženo v rešitev. Veleposlaniška konferenca je po zaslišanju strokovnjakov odločila, da so razvodnice načeloma neizpremenljive. Le na točkah, kjer bi razvodnica sekala kako hišo, se smejo po ogledu na licu mesta in po zaslišanju prizadetih interesentov delati majhni ovinki, da se prizadeti obvarujejo škode. Konferenca veleposlanikov je s svojo odločitvijo potrdila določbe senžermenske mirovne pogodbe, ki predvideva kot mejo razvodnico med Sakovo in Dravo.
Clen 15. sprejet.
LDU Beograd, 24. februarja. Na današnji seji ustaivnega odseka je bil sprejet § 15. ki govori ojsvobodi zborovanja, sestajanja in dogovarjanja. Sprejet je bil v nastopni redakciji: Državljani imajo pravico zborovanja in dogovarjanja v mejah zakona. Na zborovanja pa ne smejo prihajati oboroženi. Zbo-rovania pod mili nebom se morajo pri-: javiti kompetentnim oblastim 24. ur poprej. Državljani imajo pravico sestajati' se v svrho, ki ni protizakonita. Državljani imajo pravico vlagati prošnje, katere lahko podpiše eden državljan ali več ali pa kaka pravna oseba. Prošnje se morejo predložiti vsem oblastim brez razlike. Clen 15 je bil sprejet z večino glasov. Prešlo se je na člen 16, ki govori o pouku v ljudskih šolah. Razprava še ni končana. Prihodnja seja jutri ob 9. uri dop.
Ustava in šolsko vprašanje.
TIP Beograd, 25. februaria. Na včerajšnji seji rednkcijskega komiteja s« je razpravljalo o stili?acjji člena 16 vladnega ustavnega načrta, ki govori o šolah. Prvotni tek-t se je nekol ko spremenil. Clen določa v glavnem svobodo znanošti in umetnosti. Pouk se vrši povsod na eni osnovi. Osnovni pouk je obvezen. Verski pouk v osnovnih šolah je fakultativen, razdeljen po verah v soglasju z verskimi načeli. Strokovne šole se osnav-Ijaio po potrebah in strokah. Državni pouk je prost vseh taks. Privatne ljudske šole in učiteljišča niso dovoljene. Državljani drugih narodov dobe 'lastne državne ljudske šole po krajevni potrebi. Glasovanje o tem se vrši danes dopoldan.
Muslimani in vstop v vlado. 1
TIP Beograd, 25- feb. Muslimani so sklicali za jutri plenarno sejo kluba v Bfograd, kjer bodo definitivno sklenili ali vstopijo v vlado ali ne.
Aretacije nemških obmejnih rovarjev.
DKU Gradec, 24. teb. Kakor se javlja Grazer Volksblattu iz Sv. Ane na Ajgnu v južnovzhodni Štajerski, so iugo-slovenske oblasti aretirale v raznih obmejnih krajih več uplivnih osebnosti, ker so agitirale za priklopitev k Avstriji. (Kolikor je na tej vesti resnice, nismo mogli ugotoviti. Op. Ur.)
1	Turške	zahteve.
LDU London, 24. februarja. Uradno se objavlja: Na seji konference, ki se je pričela ob 11. uri dopoldne, je izjavil Rešid-paša, da sta se z bolnim Tev-fik-pašo, ki ne more priti na konferenco, sporazumela tako-le: Turčija zahteva stare meje izza 1. 1913. Grki naj izpraznijo Smirno. Nadalje zahteva Turčija, da se dovoli prosta plovba po morskih ožinah, ne da bi pri tem bil ogrožen Carigrad. Priznati se mora Turčiji tudi gospodstvo v morskih ožinah in se ji dovoliti toliko vojske, kolikor je potrebuje za obrambo obrežja in mej, kakor tudi za varstvo notranjega reda. Tuje čete se morajo odstraniti iz Turčije takoj po ratifikaciji mi-' rovne pogodbe. Turki zahtevajo tudi financijelno in gospodarsko neodvisnost in da se Tracija pusti Turčiji.
Dr. Simons o odškodninah.
LDU Berlin, 24. februarja. Predsednik deželnega gospodarskega urada, Bauer, je vprašal ministra za zunanje1 posle, ali je odločen, zastopati odklanja* joče stališče nemškega naroda napram zahtevam entente. Dr. Simons je izjavil, da je vlada odločena, izpolniti obveznosti mirovne pogodbe. Ne, da bi se sporazumeli z našimi nasprotniki ne smemo upati, da bi na londonski konferenci dosegli pozitivnih uspehov. -V tem primeru bi Šla naša delegacija zastonj v London. To priliko naj porabim tudi v to, je dejal dr. Simons,daizrazim pred nemško javnostjo svoje trdno prepriča-: nje, da bi bila velika krivica, če bi odklonitev pariških predlogov dala povod sankcijam. Obnove ne bo mogoče izvr-i šiti tako, da bi en sam narod povraCalt škodo, ki jo ja napravilo za vojne tudi' 27 drugih narodov. Nemška vlada ima voljo, izvesti mirovno pogodbo, kolikor« je to v mejah možnosti. Vprašanje obnove pa smatra vlada za skupno nalogoi vsega kulturnega sveta, ki se je udeležil vojne iti tudi onih držav, ki se nisc' udeležile vojno.
Schieht
Zopei je tukaj,
?>?, tekom desetletij v vsakem gospodinjstvu kot neobhodno potrebno Izkazano, pravo
®Sf|§ clkfetovo mi! o"
z znamko , Jelen".
Odlikovano vsled svoje dobre kakovosti In popolne čistosti, ter najbolj Izdatno pri pranju, Milo z .JELENOM" dobiva se v znani predvojni kakovosti danes v naslednjih velikostih:
komadi, 2-delnL	V» *9 komadi, 4-delni.
192 "itsiopstvo za Slovenijo ima tvrdka J. Globočnik in drug v Ljubljani.
Gospodarstvo, trgovina.
Borza 24. februarja.
Zagreb: Berlin 244'75-245,25, Italija 545—546. London 575—578. New-Vorfc 144—145, Pariz 1075—1080, Praga 188 —190—, Švica 2490-2500, Dunaj 21'10 —21. Valute. Dolarii 144'GO—145*50, avs. j krone 22—23, carski rublji 55—65, francoski franki 1060—1065, nanolf*nd. 458—490, nemške marke 233—242. romunski teli 193—195. italijanske Ure 532*00—534, čehoslovaške krone 175—0;
Dunaj: dinarji 1890—1910. dolarji 706—710. franc, franki 5110-5150, švic-franki 11.725.00-,! 1.775.00, lire 2597-2617, češke krone 888*00—894*00. mad*. krnne 135*50—137, nemške marke 1169 00— U71, poliske marke 81.00—81,50,funti 2720—2770.
jim je potekel trimesečni rok, odkar j kreacija »Jugoslovenske banke«, »Nar. so nabavili ček, nai predlože general-1 šum^ke industriie« in nekaterih do-
nemu inspektoriiatu deklaracije in fakture, ki se morajo glasiti na ni*hoyo ime in s katerimi doksžeio, da je bilo za odobreno vsoto v čeku blago res uvoženo. Ko ugotovi inspektoriiat, da je uvoz blaga dokazan, nai obvesti banko, ki ie ček iziala, da je upravičha izvršena. Za osebe, ki bi ne uoravičiJe uvoza blaga, izda insoektorijat odločbo o kazni in potem predloži stvar izvršilni oblasti v izterjatev, obvesti pa nreiskovalno oblast, da uvede preiskavo radi prevare. (Urad list 96. Kot
mačih interesentov.
| Poslovni davek na stroje. Finančno ministrstvo je sklenilo, da oprosti industriicem poslovni davek na stroje, ki so potrebni za našo domačo industrijo.
| Tržaško tržišče. Kava: Cene so na tukajšnjem trgu padle na prilično 625—670 lir za 100 kg. za Superior-Santos in 500—520 za Rio. Pred enim letom je veljal Santos Superior 950— 1100 lir. Tržaška trgovina je radi mo-
pruvcne.	.1». ?u.. j oškodovana in ie omejena
pojasnilo na neko vprašanje. OP-«ed.)}MP ^gnfe tfip se je raz§irjaIa veči.
| Dobiček države pri taksah. inoma po ;nozemstvu. Visoke prevozne Državni prihod na taksah ie znašal v ianuariu t. J. 9.611.513 23 din. od 1. januaria pa dr* 31-jaguarja so znašali prejemki 83,691.142.97 din. V držav-
cene na železnicah so pa deloma
zmanjšale konkurenco s strani Hamburga, — Sladkor: V zadnjih mesecih je bila potisnjena trgovina čehoslo* vaškega sladkorja z 7ugos!avijo od Francoskega, ki je precej cenejši* v najnovejšem č»su ponuja Francija sladkor v kockah po 310 frankov. Ker je pa kurz francoskega franka sedaj zopet za nekal višji, so v Italiji zopet posegli po čehoslovaškem sladkorju-
| Angleško-ruska trgovska po* >ra?anja. Iz Moške se isvlja, da fe sklenil angleški ministrski svet zone* nadaljevati pogajanja radi trgovskih stikov med Anglijo in Rusijo. _____________________________________-w
Glavni urednik: Radivoj Rehar.
Odgovorni urednik: Fran Voglar.
C ur ih:	Berlin	9.87,	New-Vork	j	"em	budgetu	se	ie	ipredvidevalo za ta
604*00, London 2344. Pariz 4340, MUan 2202, Praga 7.50, Budimpešta 1.17%, Zagreb 4.10. Varšava 0.65, Dunaj 1.30, 3?striiske krone —.90.
'čas samo 38 632.000.96 dinarjev.
[ Svobodna trgovina. Na eni
zadnjih sej ministrstev v Beogradu se
je odobril od^k, po katerem se uki-
I	ne’° psal<e maksimalne cene in rekvi-
| Zagrebški trg. Kava Portorfco . hl9„
kq a 88. Santos 66. Biser 76. Guate-;	. T J1 't,* „«!,} rm«««
mala zelena 66. Rio 54, pečena 80.!	* Trgovinski stiki Belgije z našo
Frankova 22, sladkor v kockah 55.jdržav0* Ns.š’	,n.	I2™-?*8,?
kristalni 52, kandls 85. riž I, vrste 28. ;se opozariam na ?elie belpiis .ih iz-II. 24. iečmerra kaša 11, moka o a n.i^mfaneo. ki žele stopiti v tsgovlnske 2 a 16. 6 a 13.50, cacao Talm^ne 140 | strne z nami.
švicarski 155, eai Pecorange 90, Sou-1	I Odporno? lesnim Industnlam
hong 90, v ovojih 150, 250, 350, pecivo;v Bosni. Da se omeji krzo, ki je za čaj. cimet cel 58, mlet 80, poper)nastala pri lesni stroki v Bosni, je cel 45, mlet 80. mak 28, paprika; odredilo ministrstvo šume in rude. da sladka l^o, polsladka 88, htida 65, se	sklene v teku mesecev marca,
smokve dalmatinske 24. rožiči 19, i aprila in maja definitivne pogodbe s mandelie 90. lešniki 130. suhe slive 19,! domačimi nodietH in da se dovoli sllvtn nekmec 18, marmelada 48, o!ie tuiim dru?bam enoletno prov?zorno
fino »Sezam« 66, iesihova kislina 80,
eksploatacijo. Deželni vladi v Sarajevu
modra galica 98, zelena 10, boraks 60, se ie naročilo, da predloži vse važne Škrob fina žitna 24, rižina 48, petrolej j informacije Imenovanemu ministrstvu, imeriškf v zabniih 860.	j	| Nova papirnica v Krapini. Iz
Krapine na Hrvaškem iavliaio, da se ie tamksi osnoval konsorcij s kapitalom 200 milijonov kron, k? bo pričel tekom drugega meseca graditi v tamkajšnjem kraju veliko napirnico, ki
I Cene deželne produktivne trsfov-ske d. d. Zagreb. Pš»nica za 74 kg.
970—980, koruza (1920) 375—385. koruza. pokvarjena 300—340. cinkvantin (1920) 450—480. rž 70—71 ko. 770—.
790, ječmen 460—490. oves 340—350, bode proizvaja nosebno naoir za fižol za konje 280—400, fižol bel 560 novine in rotacijo. Z gradbo te papir-—580, fižol pisan 500—520, moka 0 a nice se bode dvignil naš novinarski 1500—1530. 2 a 1400—1430, 6 £ 1300 razvoj, ker bode ta kraninski nrodiikt —1330. moka za klajo 550—600, otrobi zdatno nižji od avstrijskih in čehoslo-
300—340.
I Zagrebške cene bombaževi tka' nlni. Molinos 27—40 kron. šifon 30—
vaških produktov.
Pošiljke v inozemstvo. Poštno in brzojavno ministrstvo ie odredilo,
Mala oznanila.
ISšen&o, zmožno slovenščine in nemščine, s primerno šolsko predizobrazbo>, sprei-me troovina s papiriem Zl. Brišnik, Slovenska ulica 10.
267 3—1
Mala fcSSss s vrtom, Pobrežje, Meitia cesta št. 34, takoi za prodati. Poizvedbe pri dr. Rapocu, odvetniku Maribor.	261 2—2
Drti£ii*s(«a h5Ka se proda. Nova vas pri Mariboru, Zelena ulica 3.	255	2—2
Prosta s® «en» MSs, se-
stoieča iz 2 sob, kuhinje, jedilno shrambe, kleti in škednja v skunnem poslopju ter s posebnim hlevom za živino in svinjakom. Vse zgrade so 8e nove. Na vrtu se nahaia preko 60 sadnih dreves, dva orala njive, vinograd ter paSnik s skupno površino 11.105 m5. Posestvo se nahaia v Gradišču št. 4 pri Sv. Tomažu, eno uro oddalieno od Velike Ne-delie. Ponudbe osebno ali pismeno na lastnika Antona Ožega, "Jezdarska ulica 8, I. nadstr. (konjeniška vojašnica), Maribor. 256 4—3
PfflsorS Naznanjam sl. občinstvu, da sem dobil kozarček dobreoa črnega vina. Za obilen obisk se priporočam. Hinko Kosič, re-stavrater. Narodni dom.
257 4—3
Safet*©! se je dne 24. februarja mali črn psiček v Bavarsko ulico št. 3. I. ndstr. j Izpubitelj naj se tamkaj zglasi.	,	266	j
Primorca!
Naznanjam, da sem odpri
novo higijeniično brivnico.
Za prvovrstno in čisto postrežbo jamčim. 268 2—1
Vjekoslav Gjurin
primorski begunec. Maribor, Jurčičeva ulica št. 9.
VeSiSi 58ed5!n!!f za vzl*
dati se proda. Vprašati upravi lista.
PisalnS slrcl „AdBer“, nai*
novejšega sistema, zelo pri« ročen, je takoj za oddati' Naslov v upravi.	•
Lahko moJorno Uola
tor-Reve), 2 cilindra, dobro ohranieno, se proda. DraV* ska ulica 11, gostilna. •
Naše naročnike
opozarjamo, da se naročnina plačuje v naprej M ne nazaj. Kdor pa nam Usta, ko mu poteče narol-nina ter ne dopošije druge, ne vrne, tegg smatramo še nadalje za naročnika ter je tudi pravno dolžan poravnati nam naročnino za vse nadalje prejel Številke.
Uprava-
®®6®®®®®®®®®®®®®®®0®®®Q®®®®**
Brnite
povsod
slovenski!
M0
48, rouae 32—48, cefir 26—44, fini i da se sme odnoslat? pošiljke v f«o cefir 36—60, nike 38—50. rinos 38— (zemstvo Je takrat, ako se priloži voz-58. fantaziia 36—66, klot (dvoien) 52— j nemu listu potrdilo denarneoa zavoda,
140, sprge fdvojen) 66—140, k’ot-da-^ki je ooolnomočen od devizne cen-
mast 64—130, tiskano blago 27—58, <ra1e ak* na potrdilo generalnega in- K^iovanu sofoo in hrano
špektor^ta finančnega ministrstva, da je vsebina paketa oproščena valutnega zavarovanja.
1 Akcije kranjske železninske
hlačevina 64—160.
| Naredba o kontroli ?ekov. Z odredbo ministrskega	sveta I.	br.
10.215 z dne 19. marca	1920 ie	bHa	„	..	,	,	..	•	,
vsa trgovina s devizami	v državi	sta-	družbe.	V	finančnih	krogihrse	govor?,
vl;ena pod državno kontrolo in razpo- <ja de!n'ce kraniske železnmske laganje s terjatvami v inozemstvu ie	družbe	pre>e.e	radi	.itahianske	trans-
bllo dovoljeno denarnim zavodom z *kci'f ^Ikovame na 800 lir. Tudi na glavnico 1,000.000 dinariev izključno ^unaiskem trgu je opaziti kupovanje
za potrebe uvozne trgovin? trgovcem, ki iznolnHo pogoje, predpisane v tej določbi. Pri tej nriliki je bilo predpisano, da mora uvoznik, ki nabavi ček, nalog ali akreditiv, v roku treh mesecev opravičiti uvoz blaga z de-klaraciio, ki se mora glasiti na njegovo Ime; če se to nezgodi, se ga kaznuje, Ker je nastopil moment za opravičbo odobrenih čekov, se odreja na pod« stavi pooblastila v omenjeni odločbi ministrskega sveta, da generalni Inspektoriiat prične b kontrolo čekov, Izdanih trgovcem. Radi tega mora pozvati inspektorijat vse trgovce, ki
in v zvezi s to verzijo utrjuje »Kredit anstalt« svojo nozicijo pri nodMju. Livarne se nahai*?o na teritoriju Tugo-slavlje in nove Ifaliie. Oskrba livarn s surovinami se je tako zbolišala, da ie upati na precej lepe dividende v lirah.
| Tvornica pohištva d. d. v Karlovcu }e imela dne 15. t. m. v zagrebški podružnici »lugoslovenske banke«, svojo konstituciionelno generalno zborovanje. Glavnica znaša 16 milijonov kron, od katerih je približeno polovica vnovčena v akciiah h 400 K nominalne vrednosti. To novo podjetje je
išče soliden gospod. Ponudbe na upravo lista.
Zavod za zaklepanje
straženje >n
v Maribor«
Mobllrama	išče	s
1. marcem soliden gospod. Ponudbe pod šifro »Mebli- j rana soba« na upravo.
prevzame
vsako vrsSo sSraSanja y Kasslu, na K®*-dvorih, kstfcor fiidS spremljanje Stila vosov. — PojžtanBSa v pisarni* Pr s t a ra 2 S fs a u 9 i c a 2.
KNJIGOVEZNICA
MARIBORSKE TISKARNE D. D;
KI JE NAJMODERNEJŠE UREJENA, SE
PRIPOROČA CENJENEMU OBČINSTVU,
OBLASTVOM IN URADOM. PREVZEMA
VSA V KNJIGOVEŠKO STROKO SPADA-
JOČA DELA.
52VRSBA SOLIDNA! CENE ZMERNE!
Izdaja: Tiskovna zadruga Maribor. — Tiska: Mariborska tiskarna d. d.