stev. V Trstu, v nedeljo 6. novembra »21 Posamezna številka 20 stotink letnih XLV! Izhaja — izvzeniši ponedeljek — vsak dan »jmraj. — Uredništvo: ulica sv. FrancISka Aslškega štev. 20. L nadstropje. — Dopisi naj se pofflMo ared-fiištvu? — Nefrankirana pisma se r.c sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Irdejatelj In odgovorni urednik Štcian Godina. — Lastnik tiskarn« Edinost — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol leta L 32.— in cei> leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. EDINOST Posamezne številke v Trstn in okolici po 20 stotink. — Oglasi se račmujo v Slrokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 osmrtnice, zahvale, poslanice In vaMla po L 1.—, oglasi dena.atli zivol^' mm po L 1 — Mali oglasi po 20 stot. beseia, naj nanj pa L 2. —Oglas i naročnlM In reklamacije se oošlllain izklinčno nora*» Edinosti, v Trstu, ulica sv-Frančiška AslŠkega Štev. 20, L nadstropje. — Teielon arednistva in uprave 11-57« ŠOLSKA POLITIKA Čim človek sreča Italijana in mu razloži razmere, v katerih živi naše ljudstvo v Italiji, opazi na njegovem obrazu prav kmalu senco. Skoro vsi Italijani postajajo v takih prilikah jako nervozni. Videz prijaznosti se brž razblini in na dan pride prava in odkrita nevolja. »Kaj zahtevate prav za prav vi Jugosioveni? Ali se ne vedemo z vami širokodušno in pravično? Hočete morda privilegije?« Res, mojster-sko si je znal italijanski tisk ustvarili svoje javno mnenje. Zdi se, kakor bi bilo spoznanje italijanskega občinstva do dna zastrupljeno. Najbolj kričeče in sramotne krivice, ki se dogajajo nad našim ljudstvom, gredo mimo in nihče se zanje ne zmeni. Nikjer obrambe, nikjer niti sence pomoči! Pred tednom smo priobčili dokument izpod peresa civilnega* komisarja iz Sežane gospoda Guglielmija. Mož naznanja otvoritev italijanske ljudske šole v Sežani in poziva postajenačelnike, naj pritiskajo na podrejene jim Slovence, da pošljejo -voje sinove in hčere v italijansko šolo. Civilni komisar izkorišča torej svojo uradno oblast, da posega v zasebno življenje naših slovenskih družin. Postajenačelniki pa naj bf ne bili le gospodarji delovne sile slovenskih železničarjev, temveč tudi gospodarji njihovih otrok! Ko stopi slov. železničar v službo, naj ne proda italijanskemu predstojniku le svojih telesnih sil, svojih pridnih rok, temveč mora dati predstojniku tudi svoje prepričanje in svoj zna-Še več! Slovenski železničar mora pro-iati s svojo delavno močjo italijanskim gospodarjem tudi prihodnost svojih otrok. Ta kupčija s človeškimi dušami je bistvo šolske politike v naših krajih. Uradna listina, ki agitira na vse kriplje za tako šolsko politiko, je naslovljena na generalni civilni komisariat v Trstu, na komisariat za samoupravne zadeve v Gorici, na ravnateljstvo državnih železnic v Trstu in civilni komisariat v Postojni! Dober italijanski državljan mora poškrlateti od sramu. Še lepše vesti nam prihajajo danes iz 'stre. Globoko v notranjosti dežele pod Učko goro leži občina Boljun. Po zadnjem ljudskem štetju je bilo v občini 3235 Jugo-slovenov in 18 Italijanov, ki so bili razdeljeni na štiri /asi občine. Peta vas Vranja ni imela niti enega Italijana. Ko so ltalijaiu zasedli naše kraji, so odpravih kratkomalo v vseh peterih vaseh občine Boljtm hrvatske ljudske šole in tako so se vzdignde v Boljunu, Porutu, Pazu, Šušnjevici in Vranji italijanske šole. Cisto laške ucdmce v č.sto hrvatskih vaseh. Otroci gledajo začudeni učitelja, govorečega v ncznanem. nera-zumljivem jeziku, učitelj sam ne raziune uiti besedice, ki prihaja iz otroskih ust Kako obilni in bogati morajo biti sadovi tega poduka! Vsa načela evropske vzgoje so postavljena na glavo! Ker pa zm v teh bornih vaseh, kakor znano evropsko prebivalstvo, se pač ni moglo in m hotelo prilagoditi novim vzgojnim razmeram. Hrvatski kmetje so sicer tam zelo revni, tanini živijo med samimi skabrnu, a zato imajo še ponosa in časti dovolj, da ne izdajajo svojih otrok. Nobena revščina in nobena beda ne bo uklonila naših kmetskih mater, da bi svoje kri izdajale. Vladajoči režim je doživel v teh revnih istrskih vaseh popolen neuspeh V Vranji se je vpisalo kljub vsemu pritisku od šestdesetih šol. otrok v italijansko solo začetkom leta le 7 učencev. Pozneje je polovici izstopila in tako obiskujejo danes to šolo pisi in reci trije otroci. Ti veliki uspehi niso prav nič razvesebli javnega oblastva. Da bi prišla soiska poh-tika v hitrejši tek, so posegli vmes orožniki. V Vranji so peljali kmetskega gospodarja v prosto naravo, ga tam vprašali, čemu ne pošilja svojih otrok v italijansko šolo in mu sami takoj odgovonli s ploho klofut in brc. Z obitimi čevlji m trdimi pestmi so ga suvali, bili, tepli brez usmiljenja. Mož se je zgrudil krvav na tla. Ko se je skušal dvigniti, je začelo delo iz nova. Mož je padel v nezavest. Včeraj je pnsel v Trst, polovica njegovega obraza je razmesarjena, pod očmi ima velike modre lise od silnih udarcev. To so najnovejši ukrepi na šolskem polju. Ljudstvo dobiva vedno globlji vpogled v novo vzgojo in v njem se vnema ljubezen za vse lepo in dobro. Ti nauki, gospodje, nam bodo gotovo ostali v spominu, minili bodo šele z nami samimi. Šolska politika, ki osrečuje primorske Jugoslovene bo večen spomin naše zgodovine._ kuiAelauiia c) Jugoslovenska vojsma ostane v pri Jugoslavija pravljenosti dotlej, dokler Ogrska defrni- Narod pozdravlja svojega kralja tivno ne izpolni vseh pogojev. BELGRAD 5. Njegovo Veličanstvo kralj d) Odškodnina za mobilizacijske stroške Aleksander je obiskal te dni grob svojega jugoslovenski in čehoslovaški državi. V blagopokojnoga očeta v Oplencu. Sprem- tem vprašanju skupni solidarni nastop iiala sta £a princ Pavle in ministrski pred- prago do definitivne rešitve, sednik g N&ola Pašić. V cerkvi na grob- c) Nadaljnja zahteva jugoslovenske vla- nici je bil opravljen parastos. Srbski kme- de, da Ogrska zakonodajnim potom izvrši Se so v velikih množicah prišli k parastosu detronizacijo habsburške dinastije m da se in so kralia z iskrenim navdušenjem po- izreče za končno definitivno državno obli- ^dravliali Vsklikali so mu: »Dobro došel! ko To na podlagi trianonske pogodbe. Živel' kralj!« Kralj se je po končanem pa- {) Benečanski sporazum V tem vprasa- Vas'osu mudil v Oplencu in se razgovarjal nju stoji kronski svet na stališču da I« to T-orai z vsakim seljakom. Kmetje so mu vprašanje smatrati kot nekako korekturo lovorili: »Kako je sedaj Tvoje zdravje?« »Želimo Ti dolgo življenje in dobro zdravje.. Star sivolas seljak mu stisnil roko, govoreč: »Pa brate, treba je, da se cuva£ Reiroj, da ozebeš!« Iskrene ovacije so srb-Sd krnetie priredili kralju v Arangjelovcu. fbSmLta je bil povabljen na kmet- sko svatbo. Svatje so Iz Aran Bože da i Tebi brzo zaigramo.« Iz Aran- gjelovca se je kralj v avtomobilu povrnil v Bel grad. Kralj Aleksander prisegel na - Slovesno kronanje se bo vršilo prihodnjo spomlad BELGRAD, 5. Po ^lepu kronskega sveta ie Njegovo veličanstvo Kralj Aleksander prijel danes, 5. t. m. ob 11. uri popoldne v narodni skupščini na ustavo. Za radi žalovanja po blagopokojnem k.a m Petru I. Osvoboditelju so izostale vse slovesnosti prisege Vojaštvo ,e tvordo sve-čanostni špalir od dvora do narodne s*up- SCSlovesno kronanje kralja Aleksandra 2* vladarja vseh Srbov, Hrvatov in Slo^en-ccv je določeno na prihodnjo pomlad cim poteče čas globokega žalovanja po kralju Petru I. Osvoboditelju. Najbrže se bo kronanje vršilo meseca maja, najkasneje pa meseca junija. Ob priliki kronanja se bodo vršile velike svečanosti. Kra, kronanja se ni določen. Mnogi zagovarjajo misel, da bi se slovesno kronanje vršilo na Kosovem v cerkvi GračanicL Povodom kronanj bodo odlikovani vsi tisti, ki so si pridobili zasluge za osvoboditev in ujedinjenje jugo-slovenskih plemen in za konsolidacijo dr- Zakonodajna skupščina BELGRAD, 5. Vojno ministrstvo je predložilo zakonski načrt o 200 miljonskem kreditu za kritje mobilizacijskih stroskov, povzročenih vsled dogodkov na Ogrskem. Predlog je bil odkazan finančnemu odboru. Definitivni odgovor veliki ententi ___ BELGRAD, 4. Kronski svet od 2. t. m. J^^T,^ solun^ki fronti Pokrajinsko vUdo }e odobril definitivno besedilo note kot . zasiopax dr. Alaupović, vojaštvo sta odgovor na noto velike entente v katerem zastopaia general Pešić in namestnik divi- odgovoru prccizira jugoslovenska vlada v zijsiccga poveljnika polkovnik Tasovac. imenu rak entente sledeče točke: Okrog spomenika je bila porazvrščena med a) Spoštovanje in definitivno izvršenje odkritjem Četa 35. pešpolka z godbo sav- Insaonske pogodbe. ske divizijske oblasti. Pri odkrila je govo- fc) Popolno Thzorojenje Ogrske pod kon- ril tukajšnji francoski konsul, z jugoslo- mmi* entente, venske strani pa poverjenik dr. Alaupović mej. Razdelitev države ▼ pokrajinske oblasti BELGRAD, 5. Narodna skupščina bo v kratkem razpravljala o razdelitvi države v pokrajinske oblasti. Glasom zadevnega zakonskega načrta je Slovenija, kakor smo že javili, razdeljena v dve pokrajinski oblasti: v ljubljansko in mariborsko. Hrvatska s Slavonijo je razdeljena na pet pokrajinskih oblasti: Zagreb mesto, Zagreb okolica, osješka pokrajinska oblast, krajinska oblast (s sedežem v Karlovcu) in varaždinska oblast. K zagreški pokrajinski oblasti je pritegnjena občina Velika dolina krškega političnega okraja. K varaždinski oblasti pa Gornja in Dolnja Lendava, kakor tudi občina Ladoš. Jugoslovensko - čehosiovaška finančna pogajanja LJUBLJANA, 5. Iz Prage poročajo: Pogajanja z jugoslovenskimi zastopniki o finančnih vprašanjih, ki se že več dni vrle v finančnem ministrstvu, so bila danes končana. Dosegel se je popoln sporazumov vprašanju zahteve povrnitve depozitov in v vprašanju izpolnitve obveznosti, ki izhajajo iz vrednostnih papirjev. O tem se je sklenila tudi pogodba, ki se predloži obema vladama v ratifikacijo. Tudi v zadevi medsebojnih dolgov je dosežen oozitiven uspeh. Določile so se tudi smernice za končnoveljavno pogodbo o teb vprašanjih, ki se sklene takoj, ko bo zbran ves statistični materijaL Kar se tiče soecielnih bančnih obveznosti, se je dosegel sporazum. Plačila in obveznosti iz medsebojnih terjatev so fiksirana v nosebni pogodbi. Vprašanja, o katerih se Se ni razpravljalo, se bodo načela, kakor hitro bodo končana prehodna dela, ki so potrebna v to svrho Spomenik francoskim rojakom v Zagrebu ZAGREB, 4. Na vernih duž dan, 2. t m. popoldne so odkrili na zagrebškem osrednjem pokopališču nagrobni spomenik francoskim vojakom vzhodne armade, ki so v naših bolnišnicah pomrli za ranami, dobije- in v imenu francoskih vojakov prisotni francoski kapetan. Cele so oddale častno salvo in godba je svfeaja marseljezo. Nov dnevnik v Sarajevu ZAGREB, 4. V Sarajevu je pričel izhajati kot dnevnik »Narid« na programu demokracije in narodnega edinstva. Koncentracija albanskih čet ob demarkacijski čl ti BELGRAD, 5. Tiranska vlada z vso naglico in nervoznostjo koncentrira na demarkacijski črti, katero so jugoslovenske čete brez velikih bojev in izgub zasedle, vse razpoložljive Čete svoje vojske. Albanci pripravljajo z veliko brzino proti- ofenzivo. , BELGRAD, 5. Kronski svet je na predlog ministrskega predsednika g. Nikole Pašiča sklenil, da obvesti o položaju v Albaniji francoskega ministrskega predsednika Brianda. Na albanski fronti popolen mir BELGRAD, 5. Jugoslovenske čete so po prekoračenju Črnega Mna z uspehom m z malimi izgubami zasedle določene jim pozicije, ki so bile narekovane iz strategičnih ozirov. Boji z albanskimi četami so popolnoma prenehali Na celi fronti vlada popoln mir. Miriditi proti tiranski vladi SKOPLJE, 5. Včeraj zutraj so Miriditi napadli v tetrinjskem odseku firanske čete, ki so se morale v velikem neredu umakniti m bežati. Večji oddelek je pn-bežal na našo zemljo. Bil je ujet. PODGORICA, 5. Med Miriditi se je pojavilo razsežno gibanje proti tiranski vladi in tiranskim četam. Vrše se ljuti boji med Miriditi in tiransko vojsko. Kritičen položaj v Albaniji RIM, 5. Položaj v Albaniji se je vsled vkorakanja grških čet na južni meji poostril. __ Čehoslovaška Soglasje med malim in velikim sporazumom PRAGA, 3. Tisk izraža svojo zadovolj-nost in zadoščenje nad tem, da se je v ogrskih vprašanjih dosegel med malo in veliko entento sporazum. »Prager Presse« pravi, da so države, Id so nastale na razvalinah bivše avstroogrske monarhije, pokazale svojo življensko silo in svojo možnost, ne samo da se obranijo same, temveč da branijo tudi mir v srednji Evropi. Najnovejša kriza, ki je nastala edinole vsled tega, ker m nihče veroval v moč male entente, bo imela bržkone za posledico, da se ne bo govorilo več o balkanizaciji srednje Evrope. - ^ • Socialno-demokratično glasilo »Pravo Lidu« naglaia, da je treba pripisati uspeh malega sporazuma, ki stremi vendar edi-nastopu in uspebu mobilizacije. »Čas« izjavlja, da je sporazum med malo in veliko entento razvedril javno mnenje na Čehoslovaškem. Na Čehoslovaškem bi bilo napravilo težak vtk, ako bi akcija malega sporazuma, lds tremi vendar edinole za tem, da se dobijo jamstva za izvršitev mirovnih pogodb in za mir in red v Evropi, ne naila odobritve velikega sporazuma. , Obisk Skirmvnta r Pragi PRAGA, 5. Povodom obiska poljskega ministra za z»manje zadeve Skirmunta Pragi pravijo listi, da bo glasni namen pogajanj, ki jih bo imel poljskf minister s če-hoslovaškim ministrskim predsednikom Benešem, ta, da se sklene med Poljsko in Čehoslovaško politični sporazum, s katerim bi se obe državi obvezali, da Bosta predložili vsak morebitni spor mednarodnemu razsodišču. Zraven tega se bosta obe državi obvezali, da bosta nevtralni, ako bo imela ena ali druga spor s kako tretjo državo. V slučaju pa, da bi morali obe državi braniti pridobitve, ki pma izhajajo iz rovnih pogodb, bosta postopali sporazumno in po enotnem načrtu. Ogrska in mai sporazum PRAGA, 5. Ogrska vlada je naznanila čehoslovaški vladi, da bo izpolnila vse pogoje, ki jih stavi mali sporazum Ogrski. Mobilizacija na Čehoslovaškem PRAGA, 5. Na seji komisije za proračun je izrazil ministrski predsednik Beneš svoje polno zadoščenje glede izvršitve mobilizacije, ki je vsepovsod izvrstno potekla, zlasti na Slovaškem. Prišlo je res do nekaterih incidentov; gre pa samo za tri primere v nemških krajinah. Od teh incidentov pa je bil samo eden, oni v Kraslicah, težjega rnn^p Tam so bili namreč češki vojaki prisiljeni, da so rabiH orožje, kajti nemško prebivalstvo jih je ogrožalo. Nemško nrebivalstvo so nahujskali neodgovorni elementi na pobudo -angermanistov. Edino v Kraslicah je bilo Žal nekaj mrtvih. Beneš je na glasil, da vlada, kar se tiče dogodkov na Ogrskem, med malim in velikim sporazumom popolno soglasje. Potiska VARŠAVA, 5. Usti objavljajo besedilo not, ki so bfle pred kratkim izmenjane med ministrom za zunanje zadeve Skirimuntom in Etkarconom o obdoižitvah, ki jih je ta pfrffrpAiji naperil prod Poljski, češ da poljska vlada podpira gonje ► generala Peti jura proti Ukrajini. Minister Skjrmunt je opo- novih vrgel te obdolžitve ter je dokazal z listinami, da so brez vsake podlage. VARŠAVA, 5. Neka brzojavka iz Moskve zanikuje vesti, ki pravijo, da je Pet-ljura zavzel Kamenec-Podoljsk. Ogrska Razstobčenje Karla in habsburške hiše. — Borna seja ogrske narodne skupščine DUNAJ, 5. V četrtek je ogrska narodna skupščina sprejela zakonski načrt ogrske vlade za razstoličenje habsburške dinastije. Spričo kratkosti tozadevnih vesti, ki so jih razposlale ogrske brzojavne agencije, bi se dalo misliti, da je šlo vse gladko, kakor je narekovala skupščini vlada. V resnici pa je bila razprava o tem zakonskem načrtu zelo burna. Stranka malih kmetov je glasovala enodušno za zakonski načrt, dočim so krščanski socialci demonstrativno zapustili dvorano v znak protesta. Monarhisti so se razdelili sedaj na dva tabora. En tabor je za to, da bi se sedanji regent Horthy proglasil za kralja. V tem smislu se vodi živahna agitacija, kateri je na čelu poslanec Hombos. Aeroplani letajo nad Budimpešto ter mečejo v mesto letake s sledečim napisom: »Horthy mora biti kralj.,« Druga struja med ogrskimi monarhisti pa se nikakor ne more sprijazniti z mislijo, da je Habsburžanom odzvonilo, dasi je tudi njim jasno, da je glede Karla zaman vsako nadaljnje upanje. Vsled tega iščejo drugo rešitev dinastične-ga vprašanja. Misli se na to, da bi postavili za kandidata za ogrski prestol sina rajnkega Franca Ferdinanda, mladega vojvodo Hohenberg. Karlova pot v izgnanstvo BUKAREŠT, 5. Karel Habsburški in Žita sta odpotovala včeraj zjutraj s posebnim vlakom iz Oršave in sta prispela v Galac zvečer. Bivši cesar in cesarica nista šla skozi Bukarešt. Ko sta prišla v Galac, sta bila takoj vkrcana na angleško ladjo »Cardiff«, kateri poveljuje neki podad-miral._ Angleška topničarka je imela prepeljati bivšo cesarsko dvojico prav do Galaca. Voda v Donavi pa je iznenadoma padla, tako da topničarka ni mogla nadaljevati vožnje po reki. Vsled tega je moral bivši kralj nadaljevati svojo pot v vlaku-. Karel Habsburški se nahaja pod pažnjo angleških policijskih agentov. Ladjo »Car-diff« spremljajo štiri romunske ladje izvidnice. _ Romunska Vprašanje ogrskih šol v romunskih pokrajinah BUKAREŠT, 5. Romunski naučni minister Goga je izjavil predsedniku madžarskega političnega društva na Sedmogra-škem, da romunska vlada ne bo delala madžarskim šolam nikakih ovir, ako madžarski profesorski zbor odneha od svoje dosedanje propagande in ako zavrne podpore, ki prihajajo iz Budimpešte. Italiia Pogreb neznanih vojakov v Ogleju OGLEJ, 5. Včeraj ob 10. uri predpoldne se je začela v oglejski cerkvi svečana maša, ki jo je bral škof Costantini. Nato so nesli vojaki, katerim so pomagale prisotne vdove in matere padlih vojakov, krste s trupli neznanih vojakov pred cerkev. Škof Costantini je imel kratek govor, nakar so bile krste v sprevodu spremljene na oglejsko pokopališče. Tu je škof trupla zopet blagoslovil. Ob pokanju počastnih in zvonenju zvonov je nekoliko vojakov zagrnilo grob, v katerega je bilo položenih vseh deset trupel neznanih vojakov. Pogreba se je udeležil general Ferrari, poveljnik goriške divizije, zastopnik generalnega civilnega komisarja in tudi mnogo občinstva. Svečanost se je končala nekaj po 12. uri. S konference v Portorose PORTOROSE, 4. (Štefani.) Vesti, ki so jih objavili nekateri italijanski in inozemski in ki pravijo, da so nastala nesoglasja med odposlanstvi posameznih držav, so popolnoma brez vsake podlage. Nasprotno je res, da se pogajanja nadaljujejo ob popolnoma jasnih razmerah. Konferenca proučuje gospodarska vplfcšanja, ki so poverjna, brez vsakega ozira na politična vprašanje. Tudi odposlanstva velikih zaveznikov so v zelo prijateljskem razmerju z odposlanstvi nasledstvenih držav. Francija Poslanička konferenca in Ogrska PARIZ, 5. Poslaniška konferenca bo v kratkem naznanila ogrski vladi, ali je potrebno, da narodna skupščina izrecno določi, da ne bo smel noben član habsburške hiše biti izvoljen za kralja. To vprašanje se pojavlja vsled tega, ker se z zakonom, ki ga je sprejela narodna skupščina, jemlje pravica do prestola samo Karlu, dočim ni o drugih članih rečeno nič natančnega. Zastopniki vseh držav velikega sporazuma bodo izročili Ogrski tozadevno skupno vprašanje. Obletnica premirja državni praznik PARIZ, 5. Poslanska zbornica je sprejela načrt rak™»», s katerim se predpisuje, da bo dan obletnice sklenitve premirja državni praznik. Letos se bo ta praznik obhajal 11. novembra, druga leta pa prvo nedeljo po 11. novembru. Turiija Grki zažgali Afinm Karahisar CARIGRAD, 4. Poročilo glavnega štaba kemalistovske armade od 1. novembra pravi: Turki so zasedli višine severoza-padno od Bagdada. Na podlagi lirtin, ki jih je dobila angorska vlada v svoje roke, je razvidno, da so Grki sami zažgali Afium Karahisar. Italija In Turška. — Italijanska misija v Angori CARIGRAD, 4. Potrjuje se vest, da je v Angoro prispela posebna italijanska misija pod predsedništvom konzula Tuozzija. Z ozirom na to dejstvo je izjavila neka italijanska politična oseba v Carigradu, da Italija nima nikakega poželjenja po turškem ozemlju. Mi samo želimo — je naglasila dotična oseba — da bi se mir vzpostavil. Italija upa, da se bo doseglo odkritosrčno sodelovanje med njo in Turško ter da se bo vzhodno vprašanje dalo pravično rešiti. Angorska vlada in zavezniki. — Turški pogoji za sklenitev miru ANGORA, 4. Turška narodna skupščina je sklenila resolucijo, v kateri se pravi, da je Turška pripravljena skleniti mir z vsemi državami razen Grške. Turki stavijo sledeče pogoje: 1. Druge države bi se obvezale, da bodo v grško-turškem sporu popolnoma nevtralne; 2. Turški bodo priznale popolno neodvisnost; 3. Kapitulacije se bodo ratificirale; 4. Grško vojno bro-dovje se mora odstranili iz nevtralnih vod. Minister za zunanje zadeve v angorski vladi Jusuf Kemal beg je sovjetsko vlado uradno obvestil, da je bil sklenjen in podpisan turško-francoski sporazum. Minister naglasa, da se v tem sporazumu odnošaji med Rusijo in Turško nc omenjajo z nobeno besedo. Glasom neke zračne brzojavke iz Carigrada so bili polkovnik Rawlinson in drugi angleški ujetniki, ki so bili v rokah kema-listov, izpuščeni na svobodo. Vzhod V kitaj'ske vode se pošlje medzavezniška eskadra PARIZ, 5. »New York Herald« je prejel iz Washingtona sledečo vest: Urad Zedi-njenih držav za zunanje zadeve je bil obveščen, da se je obrazovala medzavezniška eskadra, ki se pošlje v kitajske vode radi zaščite inozemskih ladij, na katere so u-porniki že ponovno streljali. Japonska Japonski ministrski predsednik umorjen LONDON, 5. Reuterjev dopisni urad javlja, da je bil japonski ministrski predsednik napaden z nožem in zaboden. Minister je bil smrtno zadet in je ranam kmalu podlegel. TOKIO, 5. Japonski ministrski predsednik je bil pred snočnjim ob 7*30 umorjen. Nekdo ga je zabodel z nožem, ko je hotel stopiti v bife na železniški postaji. Morilec je bil aretiran. Listi pravijo, da je to neki Korejec. Amerika Dan obletnice premirja državni praznik tudi v Ameriki WASHINGTON, 4. Predsednik Harding je podpisal odlok, ki odreja, da bo 11. novembra, ki je dan obletnice sklenitve premirja med zavezniki in Nemčijo, državni praznik. Danska Danska znižala eskompt KODANJ, 5. Danska državna banka je znižala eskompt od 6 % na %» Vpis v volilni imenik Rok za predložitev prošenj za vpis v volilni imenik za občinske volitve poteče dne 11. t. m. Prošnjo morajo vložiti vsi oni, ki niso bik vpisani pri zadnjih državno-zborskih volitvah. Kdor ne more prošnje sam spisati, naj se zglasi čimprej, najkasneje pa do 11. t. m. predpoldne. s sledečimi listinami v uradu »Političnega društva »Edinost« v Trstu, ulici Sv. Frančiška Asiškega 20 L z domovnico, krstnim listom in potrdilom o bivanju. Urad je odprt od danes naprej do 11. t m. vsak dan (tudi ob nedeljah in praznikih) nepretrgoma od 8 in pol do 19. ure, tako da je vsakemu dana pHHka, da vlofi omenjeno prošnjo in doseže vpis v volilni' imenik. Nihče naj ne izostane! * , Šentjakobčanom se bode prošnje vsak dan od 19. ure naprej v K sumnem društvu pri Sv. Jakobu. 0 slovenski družini slovenski miki I Stran KL »fc&JliNOST« V Trstu« dne 6. novembra 1921, Ogrsko In albansko vprašanja (Italija In Jugoslavija.) ne more zadovoljiti. Ogrsko je treba pri- illiif rta VT7A mr. i«n Pred par dnevi smo objavili v našem listu poročilo praškega dopisnika v Parizu izhajajočega angleškega lista «Daily Mail» (last znanega Nortchliffa), v katerem je bilo rečeno, da je ministrski predsednik čehoslovaške republike dr. Beneš izjavil, da bo gotovo vojna, ako se diplomaciji v 14 dnevih ne posreči rešiti vseh vprašanj, ki jih je zadnji Karlov poskus spravil v ospredje evropske politične pozornice. Kakor se vidi, se položaj smatra v Pragi skrajno resno. Ravno tako tudi v Bukarešti: in Belgradu. Izjave jugoslovanskega ministra Trifkoviča, ki jih je objavil dunajski list «Neue Freie Presse» od 27. oktobra, dokazujejo jasno, da hočejo države malega sporazuma temeljito razčistili položaj, kajti »mi ne moremo mobilizirati vsakih šest mesecev^ (Trifkovič). Zadnje vesti pravijo, da se je diplomaciji posrečilo odvrniti vojno. Veselimo se tega dejstva,a bodimo obenem prepričani, da je bil položaj resen in da mobilizacija v državah malega sporazuma ni bila le ^za špas», kakor je pred par dnevi ironično namignil neki tržaški list nacionalistični list, temveč da so te države bile pripravljene tudi zares potegniti meč. Kaj pa je pravzaprav, kar je mali sporazum prisililo k temu nastopu? Veliki sporazum ga prav gotovo ni pričakoval in jugoslovanska, čehoslovaška ter romunska mobilizacija so bile za zaveznike mnogo večje presenečenje kot Karlova pustolovščina sama. Velikim zaveznikom je tem težje pri srcu, ker se je Ogrska povodom zadnjih dogodkov ^pošteno in popolnoma pravilno obnašala*. Poslaniška konferenca, ki zaseda v Parizu in ki je nekak stalni izvršilni odbor zaveznikov, je v svojih notah v zadnjem času ponovno izrazila Hor-thy - jevi kliki svoje priznanje. Mislila je, da je s tem habsburško vprašanje rešeno in da se bo njenemu priznanju in laskanju napram Ogrski pridružil tudi mali sporazum in se s toplimi besedami zahvalil Ogrski za to, da je vrlikodušno preprečila Karlov povratek na ogrski prestol. Mesto tega pa je mali sporazum mobiliziral in ta njegova mobilizacija je bil resen opomin Ogrski in obenem tudi vladam velikega sperazuma. Mobilizacija malega sporazuma je v gotovi meri, ako ne predvsem, bila obrnjena proti velikemu sporazumu. Da nam bo to jasno, si je treba predočiti ogrsko nevarnost v vsem njenem obsegu. Predvsem na Ogrskem ne gre le za habsburško, temveč sploh za monarhi-stično nevarnost. V praktičnem pogledu je seveda dosti doseženo že s tem, da se je Karlu onemogočila povrnitev na ogrski prestol. Ako bi bil Karel zmagoslavno vkorakal v Budimpešto in z vsem kraljevskim sijajem zasedel ogrski prestol, bi bila postala Budimpešta skrajno nevarno agi-tacijsko središče, ki bi v kratkem spravilo v nevarnost notranji mir v vseh nasled-štvenih državah. Ustanovila bi se ogromna armada propagandistov, ki bi z vsemi sredstvi skušali med prebivalstvom nekdanjih habsburških dežel zopet zbuditi habsburško dinamično čustvo. Mislimo, da ni treba še posebej dokazovati, da na-sledstvene države kaj takega nikakor ne morejo dovoliti. Toda Karel se lahko internira, ogrska narodna skupščina lahko sklene, da so vsi člani habsburške dinastije zgubili pravico do ogrskega prestola, ukrenejo se lahko vsemogoče ustavne mere proti Habs-buržanom — in vse to bi bilo le pesek v oči tistim, ki nočejo ali ne morejo pojmiti vse ogrske nevarnosti. S tem, da se odstrani Habsburg, se še nikakor ni odstranil ogrski monarhizem, ki vsebuje skrajno nevarno kal hudih zapletijajev in nevarnosti za srednjo Evropo. Ni nikaka tajna, da smatrajo ogrski monarhisti vse, kar je podpisala Ogrska po prevratu iz 1. 1918, s pravnega stališča za neveljavno. Neveljavna je narodna skupščina, ker je ni sklical ogrski kralj, kakor predpisuje ustava, in neveljavna je tudi vlada, ker ni bila imenovana od kralja. Logično sledi terej, da so neveljavni tudi vsi zakoni narodne skupščine in vsi podpisi, ki jih je dala o-grska vlada na mednarodne i 1 c. V danem slučaju bi se ta logika seveda v prvi vrsti izvajala glede trianonske mirovne pogodbe. Ogrska aristokracija bi jo sicer priznavala, dokler bi jo mednarodni položaj silil, toda čim bi se mednarodne prilike spremenile njej v prilog, bi zatajila svoj podpis in proglasila mirovno pogodbo za neveljavno. Ta logika je z monarhističnega pravnega stališča Opravilna in ogrsko vprašanje se mora torej smatrati za nerešeno. Ali bi končna odstranitev Habsburžanov na stvari kaj spremenila? Mislimo, da ne. Ako skličejo Ogri novo ustanovodajno skupščino, ki bi vrgla Habsburžane za vedno s prestola, bi bilo s tem kvečjemu rešeno habsburško vprašanje. Toda do tistega revolucionarnega hipa je vladala Horthyjeva vlada v imenu Karla Habsburškega proti volji Karla samega, kakor je pokazal s svojimi ponovnimi poskusi. Teorija ustavne neveljavnosti vladnih dejanj sedanje ogrske oligarhije ohrani vso svojo ranljivost. Prihodnje »revolucionarne« ogrske vlade pa bodo skrivaj stale na stališču, da jih podpisi prejšnjih vlad nikakor oe vežejo, ker so bili protiustavni. «De jure» bo stara Ogrska v njih glavah živela naprej in čakali bodo le ugodno priliko. Ogrska nevarnost je torej mnogo širša kot golo habsburško vprašanje. Mali sporazum se je popolnoma zaveda. Zato tudi še ni bil nikakor zadovoljen s tem, da je Hor-thy zavrnil Karlov poskus. Tudi dejstvo, da je Karel zapustil ogrsko ozemlje, ga še siliti, da vrže svojo juristično Špekulacijo v koš in da se do pičice pokori trianonski mirovni pogodbi. Beneška konferenca pa je dokazala, da daja veliki sporazum Hor-thyjevi vladi javno poluho. Italijansko posredovanje med Ogrsko in Avstrijo v vprašanju Burgenlanda je bilo očitno kršenje trianonske mirovne pogodbe s strani velikega sporazuma. Obenem je bil beneški sporazum močna moralna zaušnica za mali sporazum, S svojo mobilizacijo je mali sporazum to zaušnico krepko povrnil, a vsled tega je bila mobilizacija na Čehoslo-vaškem, v Jugoslaviji in Romunski naperjena tudi proti velikemu sporazumu. Ker se je ta poslednji začel pogajati z državami malega sporazuma o ogrskem vprašanju, je mobilizacija dosegla popolnoma svoj uspeh, ki bo ovenčan tudi s tem, da se bo izvedla brezpogojna razorožitev Ogrske pod sonadzorovanjem malega sporazuma. Popolna razorožitev Ogrske pa je edino izdatno jamstvo zato, da bodo juridične špekulacije ogrskih oligarhov ostale le pobožne želje njihovega «užaljenega imperialističnega srca«. V praktičnem pogledu pa bi se morala razorožitev spopolniti s spremembo režima. Republikanska Ogrska, vk ateri bi prišle do politične veljave široke ogrske ljudske množice, bi bila v stanu dati najboljša jamstva za mir, ker bi se s takšno Ogrsko lahko vzpostavili debri in celo prijateljski odnošaji, Žalibog pa se za sedaj ne more še misliti na tako korenito rešitev ogrskega vprašanja. Nekateri italijanski listi so nagla-šali že prve dni ogrske krize, da je bila vsa zadeva nekak diplomatični dvoboj med Italijo in Jugoslavijo. S tem so mislili napraviti italijanski diplomaciji uslugo. V resnici pa so ji napravili zelo neroden poki0"^ ker so jo na ta način indirektno obdolžili, da "je ona tista, ki je na čelu mad-žarofilske politike poslaniške konference. Izrazito italijansko-jugoslovanska zadeva bi bilo le albansko vprašanja, ki je žalibog tudi v zvezi z habsburškim in ogrskim vprašanjem. Pravimo žalibog kot pristaši prijateljskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. Kot takšnim pa nam seveda mora poiti vse upanje, čim pomislimo, da predstavljajo 'ime;.a Koroška, Radgona, Petuh,ogrsko vprašanje in albansko vprašanje sklenjen sistem italijanske zunanje politike, ki kaže, da misli italijanska diplomacija, da je takšen sporazum nemogoč. In vendar vprašanje albanskih mej nima za Italijo pravzaprav nobenega pomena, dočim je za Jugoslavijo varna meja z Albanijo naravnost življenska potreba. Jugoslaviji gre namreč za to, da zavaruje Skoplje in vardarsko železnico, ki veže Belgrad s Solunom, pred novimi albanskimi napadi. Meja iz 1. 1913. ne nudi v tem oziru prav nobene varnosti, kajti albanski napad takoj po zaključku balkanske vojne je dokazal, da so v stanu oborožene tolpe vzeti Skoplje, preden more ju-goslovenska vlada kaj storiti za varnost tega velevažnega gospodarskega središča. Znani italijanski novinar in dober *po-znavalec Balkana g. A. Baldacci je priobčil v «Avvenire d'Italia» od 28» oktobra t. 1. članek o tem vprašanju, v katerem opozarja italijansko diplomacijo na «jugo-slovenski imperializem* glede Albanije in naglasa nevarnosti, ki bi znale nastati. Mi pa pravimo, da more ta «imperializem», ki gre le za tem, da se preprečijo neredi na Balkanu, biti zopern le tistim v Italiji, ki ne želijo, da bi se Balkan pomiril in ki želijo vojno. Prepričani smo, da bi delali grdo krivico italijanskemu narodu, ko bi trdili, da je to ideal njegove balkanske politike. -v Iz vseh omenjenih razlogov se mi odločno pridružujemo tistim žalibog le redkim italijanskim listom, ki obsojajo dvaličnost sedanje italijanske diplomacije. Popolnoma se strinjamo z njimi, da je čas, da se konča diplomacija lepih besed in da se začne politika odkritosrčnih dejanj. Sedanja srednjeevropska kriza nudi malemu in velikemu sporazumu nasplošno, a Italiji in Jugoslaviji posebej dokaj ugodno priliko, da korenito rešijo ogrsko in albansko vprašanje in s tem odpravijo nevarnost vojn v bližnji bodočnosti. Seveda ne morejo pri tem izdati nič lepe besede in lepa navodila, ki jih pošilja konsulta italijanskim zastopnikom v inozemstvu, «ako ne bomo resno pobijali nacionalističnega predsodka, Češ da med nami in Jugoslavijo ni nikakor mogoče ustanoviti m gojiti odnosa jev dobrega sosedstva, ki bi bili v interesu obeh držav». (Secolo 26. 10. 1921.) Ponsonby, Charles Trevelyan, in ustanovila »Zvezo za demokratične kontrole«, ki je zahtevala, da bodi vnanja politika držav javna. Danes izdajajo ti možje znano revijo »Foreign Affaira«, v kateri se med drugim priobčujejo nazori onih mož, ki pobijajo ^zgodovinsko laž enostranske odgovornosti Nemčije za vojno.« Ti možje mislijo, da ne bo mogoče izvršiti nravno in gospodarsko obnovo našega kontinenta vse dotlej, dokler se ne revidirajo sploh vse pogodbe, podpisane v Parizu. Pred vsem prihaja seveda -v poštev versailleska pogodba. Labriola meni, da je razpravljanje o vojnih krivdah in zahtevanje revizije mirovnih pogodb popolnoma brezuspešno, dokler se ne spremeni duševno ozračje, v katerem živi današnje človeštvo. Ustvariti se morajo šele duševni predpogoji za obnovo Evrope: «Evropa gre že pet ali šest let skozi krizo posurovelosti. Nikjev ni znamenja, da bi ponehala. Zadostuje da obrnemo pažnjo na ton naših časnikarskih polemik. Oni čut spoštovanja do o-sebe, ki se je bil več ali manj ustalil v običajih zadnjega pedesetletja in se je bil prenesel v naše stoletje, je popolnoma izginil. Pravičnost in korektnost, — nočemo govoriti o dobrohotnosti, — se smatrata le redkokedaj za dolžnost. Le sem ter tja je ta običaj še v navadi tam. kjer se izplača. Vsa etika je na tem, da se »premeni v ekonomijo, ki je pač znanstvo o tem, kar se izplača. Da bi se moglo v tem naravnem vzdušju mnogo pričakovati od ugotovitve vojnih odgovornosti, je v resnici samo pretirano pričakovanje. Ko bo Nemčija dokazala, da so njene krivde krivde vseh, tedaj bomo prišli še le do izhodišča.« V drugem delu svoje razprave, dokazuje Labriola, da je vkljub vsemu temu Nemčija zgodovinski odgovorna za izbruh svetovne vojne. On trdi, da so mirovne pogodbe izraz gospodarske in politične moči zmagovalcev in da se torej versailleska pogodba mora revidirati še le tedaj, ko se razmerje sil med Anglijo, Francijo in Ameriko prevrže in izgubi ena izmed teh držav svoje na bi mogel izjaviti, da so Jugosloveni v Istri zadovoljni s sedanjim političnim položajem. Ali vsled vladne politike nasproti njim so britko razočarani. Lepim obljubam sledijo vedno dejstva,, ki govorijo drugače in bolj prepričevalno. Dejstva dokazujejo jasno, da si jemlje vlada v vzgled italijansko liberalno stranko, s katero smo mi v boju od našega narodnega probu jenja dalje. Zdi se, da se vlada istoveti s to stranko. In Če se je tedaj istrska italijanska «na-rodna stranka« dičila z geslom «osar tutto!» (rabite vsako sredstvo!), lahko misli na uresničenje tega programa — sedaj, ko ni treba toliko poguma za njegovo izvršitev. V višjih krogih izjavljajo izrecno in neprikrito, da je v interesu Italije, da se Slovani Istre politično oslabijo, ko so postali manjšina; v nižjih krogih pa dopolnjujejo vladni program samovoljno in z nasiljem ter ga izvršujejo z vso vnemo, Večkrat se je govorilo o «svobodi» in o «pravičnem ter dobrohotnem postopanju®, da ne bomo nikdar obžalovali, da nismo politično združeni s svojimi^ plemenskimi brati; govorilo se je o obzirnosti do našega rodu, do avtonomije, da udružen j in kulturnih ustanov; obljubljala se je zopetna otvoritev naših ljudskih in srednjih šol ter ustanovitev novih. Vse to so preklicala dejstva: nič, kar je našega, se ne spoštuje; nacionalizem, ki hoče monopolizirati Italijo, vprizarja pravcato gonjo proti nam. Pri tem ga vlada podpira in nacionalizem ne pozna v boju nobenih obzirov. Nasilstva, požigi, razdejanja so na dnevnem redu. «Popolo di Trieste*, organ julijskih fašistov, naznanja brez oklevanja svoje namene. Tu pri nas se prepovedujejo celo družinske zabave, vpe-pelile so se najlepše istrske ljudske knjižnice. Čitalnici v Lovreču in Moičenicah so požgali, istotako eno hišo v Ičićih; neko Žensko v Poljanah to smrtno ranili; mečejo bombe, streljajo in ne prizanašajo niti cerkvam. Ne govorim o resnih dogodkih v Pazinu, Albari (7), Krnici m Trstu. Izjaviti moram, da so prvi čmi vandalizma vzbudili v nas žalostno presenečenje, ker smo imeli jako vzvišeno mnenje o naobrazbi m duši italijanskega naroda. Ko je minulo prvo presenečenje, se je začela duša ljudstva upirati, a znala $e tudi zakrivati Čustva jeze in gnusa. Sedaj se nahaja duša ljudstva v razdražen ju, ki le okrepija voljo do odpora in vzpodbuja k borbi za rešitev lastne posebnosti. Prepričan sem, da nas bodo zastopniki italijanskega naroda poslušali in da nas kake skupine vzamejo v obrambo, kajti naša hramba je pravična. Program Slovanov t parlamentu. Naš program — je nadaljeval posl, Stanger — je bal objavljen v izjavah v početku m—enifjn Začrtan je v splošnih in načelnih potezah* V mntd^fin oziru izvira iz našega soaebnega statiiča v državi a v gosp odarst ve no-so cialn cm oziru se naslanja na težnje pretežne večine kmetskega in delavskega življa. Naše delo bo: pospeševanje posvetnih in gospodarstvenih koristi; sodelovanje, četudi le skromno, za doseganje idealov človečanstva, socialne pravičnosti in napredka. Preveč se tudi zavedamo neenakosti moči, da bi svojeglavno vztrajali na brezplodnem stališču pasivnega odpora. Dozdeva se nam celo možno, da bi aktivno sodelovali pri parlamentarnem delu in da bi s treznim, nepristranskim razsod-kom proučili vsako vprašanje, pripravljeni, podpirati vsako dobro iniciativo, naj že prihaja od katerekoli strani, torej tudi od strani vlad, ki imajo dober program. Nadejamo se celo, da bomo prej ali slej imeli povod, glasovati za zaupnico vladi, ko se le-ta sestavi iz sirank, ki nam stoje bliže, in zlasti ko se bo «0-srednji urad za nove pokrajine » upravljal objektivno in v narodnem pogledu nepristransko, ne pa v duhu strankarstva in z avstrijsko in predvojno duševnostjo. Naše ljudstvo je proletarski narod, vzgojen za red, za delo, za spoštovanje zakonov in občuduje vse, kar je dobrega in lepega pri drugih. Toda tudi ljubav do lastnega jezika in do vsega, kar ustvarja in dviga narodno zavest, je v nas posebno silna. Kakšne namene ima vlada z nami, se jasno izraža v zapiranju naših srednjih in ljudskih šol ter v sistematičnem odstranjevanju naših uradnikov iz uradov. To delo vršijo vsi uradni organi po že naprej določenem programu, ki mu je smoter, da se napravi prostor za čim večje število Italijanov. Nikdar se ne bo posrečilo vladi, da bi z nasiljem oslabila našo narodno zavest; nasprotno: nasilje bo to zavest le krepilo. Kar se nam prizadene hudega, to je le na Škodo državi sami, in sicer radi tega, ker silno razburja duhove in zmanjšuje pri večini ljudi razpoloženje za miroljubno sožitje ter neti in goji sovraštvo med plemenoma. Te naravne posledice vsakega tlačenja bi morali razumevati in upoštevati vsi ter opuščati brezmiselno in smešno obtožbo, naperjeno proti učiteljem in duhovnom, češ da le-ti tirajo proiiitalijansko propagando. Tako propagando tirajo oni, ki ne računajo z mišljenjem in narodnimi čustvi Jugoslovenov v Italiji, ker ne poznajo njihovih tradicij in njihove duše. Ob tej priliki vas opozarjam, da nas vi Italijani malo poznate in da je ravno to nepoznan je krivo mnogih pogreško v. Preganjanje jugoslovenske inteligence je pregnalo do 2000 istrskih Slovenov čez državno mejo: to se je zgodilo po volji vlade, fašistov ali italijanskih nacionalistov. Teh 2000 Jugoslovenov je bolj nevarnih onstran meje, nego bi bili, če bi bili ostali v Italiji. In končno: inteligenca bi bila prej pripravljena za sporazum ali celo za asimilacijo, nego pa kmetje. Italijanom se je posrečila asimilacija trgov, ne pa dežele. «Istrska strank^ si je pridobivala na deželi volilce le z denarjem, ni se ji pa posrečilo nikdar, da bi si pridobila dušo teh ljudi. Deželnozborske volitve — nadaljuje posl, Stanger — se ne razpišejo, ker italijanski »Blocco« zahteva dobo absolutizma za drakonično sistemiziranje političnega položaja: to se pravi: da okrepi svoj položaj. Nič terej občinskih zborov, pač pa deželni odbor, ki bi ga imenovala vlada. Zdi se, da se bodo občinske volitve vršile po novi porazdelbi volilnih okrajev, ti se imenuje nova grupacija iz posebnih političnih ozirov. Ta nova porazdelitev je najhujši atentat na našo narodno posest. To se godi, čeprav nam je bilo obljubljeno s slovesnim zagotovilom, da se bo naša narodna posest vedno spoštovala. Ta porazdelitev bo imela za nekatere občine prav slabe posledice. Pred kratkim nam je g. Salata priobčil vsebino dekretov, ki se nanašajo na pre-osnovo administracije naše pokrajine, a to tedaj, ko je bila že priobčena po vseh časopisih. Ni nam je naznanil, da bi izvedel naše mnenje, ampak da nas postavi pred dovršeno dejstvo. Mislim, da mu je bil glavni namen ta, da nas s sladkim obrazom pripravi na grenak požirek. S sladkim laskanjem je hotel izvabiti iz nas odobritev določenih reform. Moje. mnenje je, da je preuredba avtonomije, kakor jo je sklenil ministrski svet, le zasmehovanje avtonomije in vsakega demokratičnega načela. Reformo, ki si jo je omislil g. Salata, ni nič drugega, nego jedro Bachovega sistema in njegovih teorij, ker ne uvaja izvoljenih občinskih zastopstev, pač pa po vladi imenovane odbore. Zastopnikov nima voliti ljudstvo — imenuje jih vlada. Torej: pravcata avstrijska »Rathskammer« iz predkostitucionelne dobe. Jugoslovenom ni zagotovljenih niti par članov v sorazmerju s številom naroda, ampak vlada bi imenovala tistega, ki bi nji najbolj ugajal. Tak »svet« bi gotovo ne odgovarjal političnim in ekonomskim potrebam prebivalstva in vse demokratične stranke, v prvi vrsti socialisti in republikanci, bi odklonili tako reakcionaren korak. Za novo razdelitev istrskih občin se vračajo gospodje k staremu načrtu nacionalne istrske stranke, ki namerava raznaroditi slovansko deželo Istre s pomočjo laških mest Ta stari načrt je ponesrečil, ker se je računalo na večji uspeh raznarodovanja, nego se je mogel doseči v resnici: Sedaj se ponavlja ta poskus; uporablja se novo merilo v ta namen in se hoče zmanjšati obseg okrožja, ki ga ima asimilirati dotično središče: priklopi ja se tem laškim jedrom le toliko ozemlja, kolikor po njih mnenju smejo požreti, ne da bi si s tem pokvarila prebave. Na kratko: oristransko početje, ki žrtvuje deželo, da pomaga istrskim mestecem. Ta načrt jđ očitno naperjen tudi proti gospodar t tv enimi koristim jugoslovenskega ljudstva, L o ?t«v-J lja v nevarnost gmotni obstoj slovanski občin in jih silno obremenjuje, -Na ta način postane ta načrt razduKc-' vanja občin nele protidemokratičen, ampak tudi protiekonomičen. Na primer; obema Kabac jc prav srečna, ker je bresJ znatnih bremen in ker njeni občinarji niso plačevali doslej nikakih občinskih doklac!; to občino nameravajo po večjem delu priklopiti občini Labinj. Tako bodo rabaski občinarji, ki so mali posestniki, mali irgov-ci aH kakorsibodi gospodarstveno samostojni, nenadoma obdavčeni z ogromnimi> dajatvami, ker je občina, kateri se priklju-; cijo, — pasivna. Ali tako hoče gospod Salata in tako se bo zgodilo stotini davčnih občin v Istri, v katerih se govori naš jezik. Proti takim poskusom raznarodovanja s strani sedanje vlade postavljamo svoje neumorno in trajno delo v obrambo svojih pravic in za ohranitev naše narodne posesti. Naše politično delovanje se nam silno ovira s strani vlade in z nasiljem fašistov, tako da ne obstaja več med nami politična organizacija, ki bi se razpredla v vsako vasico. V minulih časih smo bfli na kulturnem in gospodarstvenem polju sko-raj popolnoma organiziram; ali čeprav nam manjka sedaj jfc-ava in popolna organizacija, se naše ljudstvo vendar zaveda svoje dolžnosti m ve, kakšno je njegovo stališče. Za propagando skrbijo naši nasprotniki, ki nas pobijajo na napačen način. Naša glasila so trije časopisi: »Edinost« v Trstu, »Pučki Prijatelj« in »Goriška Straža« v Istri in na Goriškem. Ti trije listi so po deželi jako razširjeni. Razen teh treh imamo še nekateva druga glasila, ki se bavijo s književnostjo, znanostjo in gospodarstvom. Mi poznamo svej položaj prav dobro ter zahtevamo le: enake pravice in enake dolžnosti. Z ostalim našim narodom onkraj meje smo zvezani po krvi, po jeziku, po čustvih, po prosveti, po zgodovini. Z jugoslovensko vlado pa nismo v prav nikakih stikih, kakor jih nimamo niti z italijansko, ki jih, kakor se dozdeva, tudi ne išče z nami. Zato nam bosia laskr^ ljudstvo in ves proletariat, ko izve za na?e trpljenje in našo bol, radovoljno jroma^ali Odločnost jugoslcvenskih obZastev. V snočnji «Seri» čitamo sledečo vest iz Jugoslavije: V Vis je prišel te dni bivši karabiner Ccsare Frozza, ki je vršil tam službo ob času naše (italijanske Ur.) zasedbe. Čim je bilo znano, da je prišel, se je množica malopridnežev podrla k njegovemu stanovanju, in bogve kaka nesreča bi se bila zgodila, da bi ne bKa takoj prihitela policija in obkolila hišo. Ker pa je hrip postajal vedno večji in ker se množica ni hotela raziti, je posredoval oddelek vojaštva, ki je izstrelil nekoliko salv, nakar se je zopet povrnil red.» Tako «Sera». Mi pozdravljamo z velikim zadoščenjem odločnost jugoslovanskih oblastev in strogosi, s katero so «množico ma-lopridnežev» prisilila k spoštovanju na jelena entarnejšega zakona, s katerim je povsod po kulturnih državah zavarovana Človekova oseba. «Sera» pa zasluži vso pohvalo, da je to vest priobčila. Priporočamo ji, naj lc dobro zasleduje take incidente in naj jih pridno objavlja. Našim oblastvom, posebno pa ugledni kve-sturi pa tudi lepo priporočamo, naj snočnjo «Sero» pazljivo prečita. Tudi če bi bil ves dogodek le pravljica, ima njegova morala kljub temu neprecenljivo vrednost. - Zborovanje republikancev v Trevisu. Danes se vrši v Trcvisu sestanek italijanske republikanske stranke. Na zborovanje so odposlale svoje zastopnike strankarske organizacije iz Goriškega, Trsta, Istre, Zadra in Benečije. Zastopniki iz Furlanije in Gradeža so se zbrali v Gorici in se od tam odpeljali v Trst, kjer ae je vršilo včeraj predposvetovanje z ostalimi delegati iz naših pokrajin. Zborovanje v Tre-visu je prvi pregled republikanskih sit po volitvah. 268 miljcmov za vbiaženje brezposelnosti. «Agencija Italija« javlja, da je vlada določila 268 miljonov za ublaženje brezposelnosti. Ta svota se bo porabila za razna javna o«;Ia: ceste, mostove, za zboljšanje zemlje potom vodnih naprav, za priprave in spopolnjenje luk, za osvetlenje istih, vodovode itd. Med drugim nahajamo v opisku tudi 33 miljonov za vodne naprave v «beneških pokrajinah in na Manto-vanskem.*> Za informacije glede obč. volitev naj se Šentjakobčani zglasijo v gostilni ĐKD Campo S. Giacomo 5., in sicer od 10. zjutraj dalje celi dan. * Izpiti o usposobljenosti za poak na hrvatskih ljudskih šolah. Predsednik izpruševaine komisije za izpite o usposobljenosti za pouk na ljudskih šolah s hrvatskim učnim jezikom g. dr. Edvard Ciubeili objavlja, da se bodo vršili ti izpiti v drugi polovici novembra t. 1. v, Opatiji (ki, ki obdaja vse lonjerske prebivalce s svojo hladno tesnobo. Toda ni tako. Megla, ki je pr, končani vojni v resnici ovila našo vas v žalni plašč, se je kmalu jela redčiti in zgubljati. Zasvetilo je zopet solnce in njegovi svitli žarki so zopet razvneli otrpla srca, jelo se je vzbujati novo življenje. Zbudila s« je vas iz omotice. Će je človek prišel sedaj v vas, ni je več spoznal. Sloge, one bratske sloge, ki je prei družila vse Lcnjerce in jih vodila »koro skokoma naprej, ni je bilo več. Uničila jo je vojna, uničila zavist in moders ideje. Iz nekdaj enotnega ljubečega se tabora sta nastala dva, ljuto se boreča, vzplamtele so strankarske strasti. Toda človeški razum je razsodnej&i od pohlepne zavisti in mržnje. Mir se je jel polagoma vračati v vas. Cemu prepir med brati. Čemu mržnja med tlačani, Čemu boj metj sužnji? Bratstvo, ljubezen med tlačani gotova zmaga nad lirami Tega se moramo držati. Še malo mržnje iđ nesporazuma je treba z mirno in prijateljska besedo odstraniti in naša vas bo lahko z odkritim čelom gledala v svet, ker bo v slogi pripravljena na vse neprilike. V Trstu, da« t. novembra 1*21. »EDINOST« Strmo HL Preteklo nedeljo je imelo saie pevsko drn-Itvo -Zastava*, ki je junaško preneslo vse ne-zgode zadnjih let, veselico. Obisk je bil sijajen ca današnje razmere. Prijatelji društva iz vseh sosednjih krajev so nas posetifi. Veselica je uspela v splošnem dobro. Priznanje gre igralcem m igralkam obeh iger, največ odobravanja ft žela igra «Tri sestre*. Deklamacija je uspela dobro, ravnotako petje, ako izvzamemo prvo točko, kjer je bil opaziti precejšen nedo-statek v disciplini. K dobremu uspehu je mnogo pripomogla tudi godba iz Boršta s sviranjem naših narodnih komadov. Pričakujemo, da nam društvo v kratkem času poda še kaj stičnega. Le vztrajno naprej vrli «zastavaši» in naš Lonjer bo ponosen na vas. Prijateljska odsodba: Mihael Čok-Stršinov, ker je bil krivec in se je sam obsodil, L 10, Andrej Kjuder, ker je bil po nedolžnem kriv, L 10; Vanek Petaros-Boršt, ker se ni hotel pričkati L 10; Bernard Ček, ker je slabo pričal, L 5. — Skupaj 35 lir pevskemu društvu «Zastava» Lonjer. Pri veselici pevskega društva «Zastava» iz Lonjerja so darovali omenjenemu društvu: Ferluga Anton L 10, Čok Matevž L 10, Pečar Fran L 5, Gombač Rudolf L 5. Pertot Milan L 3. Skupaj L 33. Srčna hvala vsem darovalcem. Porok«. Te dni se je poročil uradnik Kmetijsko vrtnarske gospodarske zadruge v Klancu gospod Ivan Pečar z gospodičo Albino Grahli-jevo. Mlademu paru iskreno čestitamo. Zahvala. S čutstvom iskrene hvaležnosti se obrača odbor .Čitalnice pri sv Jakobu* dc vseh, ki so pripomogli, da je proslava spomina pokojnega Vinka Engelmana uspela take krasno. Najiskreneje se zahvaljuje vsem govornikom, ki so v daljših in krajših govorih orisali življenje in delovanje našega pokojnega prea-sednika. Ravnotako se zahvaljuje Učiteljskemu pevskemu zboru in pevskemu ^ društvu < Adrija* iz Bark o vel j za takojšen odziv našemu povabilu, nadalje vsem korporacijam posameznih društev. Iskrena hvala vsem, ki so z denarnimi prispevki radevolje priskočili na pomoč za kritje stroškov spomenika in slavja, Še posebno se zahvaljuje šentjakobskemu • Sokolu® za kamenito vaaro, društvu «Odvada^ za krasen bronasti venec, političnemu društvu ♦ Edinost* in zavednim šentjakobskim gospodičnam za venca, in sploh vsem onim, ki so na pokopališču popoldne okrasili grob s cvetjem. Z upanjem, da bo ostal ta dan vsem v blagem spominu, se še enkrat vsem skupaj naj-iskrenejše zahvaljuje: odbor šentjakobske «Čitainicc». * v m Jntri v pondeliek, 7. t. m. točno ob 9. uri zvečer se vrši redna odborova seja šentjakobske ^Čitalnice*. Prosimo za točno in polnošte-vilno udeležbo. Tajnik. •Goriška matica^. Danes od 11—12 se sprejemajo naročila, oziroma naročnina (5.— L) za knjige »Goriške matice* (1. H- Koledar za leto 1922. — Dr. Remec: «Naši ljudje*. — 3. Dr. Lovrenčič: «Gorske pravljice^). Poverjeništvc • Goriške matice^ v Trstu je v ulici S. Fran-cesco d'Assisi 20. Opozarjamo vse ude svetoivanskega «Nar. doma», da je danes ob 3. uri sestanek. Na; nihče ne manjka. Načelnik. Prošek. Tuka jeni klub drama L diletantov vprizori danes ob 4. uri v dvorani Gosp. društva na Kcntovelju ljudsko dramo «Lovski tat* K obilni udeležbi vljudno vati Odbor. Koncertni ia recilacijski večer v Skednju se bo vršil danes ob 5. uri popoldne v dvorani * Gospodarskega društva*. Sodelujejo: Avrelija Saneh!, koncertna pevka; Srečko Kumar, pianist, Albert Širok, recitator in začetni zbor ♦ Zveze učiteljskih društev.« Vse glasbene točke so iz naše novejše glasbene literature in so za Trst popolnoma nove. Recitirajo se najboljše izmed novejših Župančičevih pesmi. To bo večer naše moder«; umetnosti. Obenem opozarjamo občinstvo na zelo ugodno tramvajsko zvezo (na dveh progah} k ali c r tudi avtomobilsko zvezo, ki vozi do oolnoči. _ Iz Skednja do Sv. Jakoba stane avlo 1 L, io Trsta pa 2 L. Is trlails^ga ŠMtenla Dva znanca. Vincencij Scherillo, stanujoč v ulici Moiino a vapore št. 3, i Anton Della Rosa sta bila svoj Čas prav dobra znanca. »Della Rosa, misleč da je njegov znanec pošten od neg do glave, mu je pred par dnevi zaupal, da ima kupljenih in plačanih pri gostilničarju Marcovichu, čigar gostilna se nahaja v ulici dei Gelsi št. 20, 16 I maršale, 16 1 vermuta in eno kolo, vse skupaj neznatne vrednosti. Scherillo je izrabil to, kar mu je prijatelj zaupal: drugo jutro — dokler je še čas — je vstopil v rečeno gostilno in ponižno javil lastniku, da ga je poslal sem Della Rosa in naj njemu izroči 16 1 maršale, 16 I vermuta in eno kolo. Gostilničar v dobri veri, da je res, kar govori odposlanec, mu je izročil opojno pijačo in kolo. Ko je dcznal Della Rosa drugo jutro o tej zadevi, je poiskal pregrešenega prijatelja in ga dal aretirati. Gad je pičil pred včerajšnjim popoldne 47 letna Milo Daneuovo iz Kontovela št. 32. Da-neuova, ki je bila vpičena v desno roko, je bila sprejeta v nevarnem stanja v tukajšnji mestni bolnišnici. Roparski ne pad v ulici Sv. Mihael*. Želez- ničar Benjamin Melone, stanujoč v ulici #Tra-versale del Bosco St. 4, se je vračal ponoči okoli 2. ure iz službe proti domu. Med potjo, in sicer na strmi, sacaotm, staborazsvetljem ulici Sv. Mihaela, kjer je bilo že več oseb oropan: h, sta ga napada dva tolovaja s samokresom v roki, mu zatikazala, naj dvigne roke, ga preiskala in mu odnesla listnico z 300 lirami ter raznimi važnimi listinami. Tovarna električnih žarnic v ognju. —■ 200 tisoč lir škode. Nevare požar je izbruhnil preteklo noč v tovarni električnih žarnic bivšega lastnika Rudolia Dussicha na vogalu ulice XX Settembre Št. 62 in vogalu ulice Galileo Gali-lei. Škod**, katero je povzročil požar, znaša 200.000 lir. Povročena škoda je krita z zavarovalnino. Delo v tovarni žarnic, kjer je uslužbemli nad sto delavcev, bo počivalo nekaj tednov, dokler se ne spravi tovarna v red. Stvo »Edinosti*. 2050 IZREDNA PRILIKA* Proda se orkestron s 16 komadi, pripraven za gostilno ali plesno dvorano. Campo Belvedere št. 1. 2057 Vesii z Goriš&ssa POMOŽNI ZAVOD ZA VOJNE OŠKODOVANCE V GORICI, Z odlokom okrajne sodni je v Gorici se je ustanovil glasom kr. dekreta z dne 17. aprila 1921 «Pomožni zavod za vojne oškodovance v Gorici.» Omenjeni kr. dekret, kateri določa način poslovanja pred komisijami prve stopnje in višje s sedežem v Benetkah, določa obenem navodila za ustanovitev in poslovanje pomožnih zavodov v novih pokrajinah. Dosedaj se ni poskrbelo za ustanovitev takega zavoda v Gorici, iako, da se bodo oškodovanci, kateri se vsled natančnih zakonitih določb ne morejo dati zastopati pred komisijami od drugih nego samo od članov pomožnega zavoda, morali dati zastopati s posebnimi pooblastili ali pa priti osebno pred komisije. Od toliko uradov in agentov, ki se bavijo s prošnjami vojnih odškodnin se nihče ni pobrigal za ustanovitev 'pomožnega zavoda, kakor to veli zakon. Saj gre za koristi manj premožnih stanov, ki se ne spoznajo v zamotanem poslovanju izplačevanja vojnih odškodnin. Pomožni zavod stoji po zakonu pod nadzorstveni okrajne sodnije v Gorici, ki ga je ustanovila, in pa pod nadzorstvom ministrstva za nove pokrajine. Prispevek, ki pristoja pomožnemu zavodu za dano pomoč v prid vojnim oškodovancem, ne sme presegati zneska, ki ga določa gori omenjeni dekret in sicer: lir 50, kadar odškodnina ne dosega 10.000 Hr, lir !G0, kadar odškodnina ne dosega 25.000 lir, lir 200, kadar odškodnina ne dosega 100.000 in lir 500 kadar odškodnina presega to zadnjo svoto. Dolžnost pomožnega zaveda je, da zastopa oškodovanca do popolnega izplačila njegove odškodnine. Prispevek gre na račun oškodovanca, toda ga ne izplača on, marveč ona oblast, ki izplača odškodnino. Oškodovanec Je dolžan plačati samo lir 5.— za vsako prošnjo. Pomožni zavod je otvoril svoj urad s 1. novembrom t. I. v Gorici, ulica Carducci (prej Gospodska ulica) štev. 6, dvorišče. Ob odprtem grobu. Preteklo nedeljo se je vršil v Skopem pogreb pok. ge. Franje vd. Živec, ljubljene matere vrle učiteljice istega imena. Že pred določeno uro so se zbirali Pfed hišo žalosti bližnji in dalni sorodniki, prijatelji in znanci. Kako je bila pokojnica znana in spoštovana in kako je na splošno priljubljena gdč. Fam; je pričal lep pogreb, katerega je vodil domači č. g. duhovnik ob asist. čč. gg. dr. Požarja i« g. svetnika H. Sonca. Prvi so stopali šolski otroci v spremstvu domačega gosp. učitelja. Za krsto je Ha žalujoča, sicer potrta a popolnoma vdana volji Najvišjega, na desno ji najboljša njena prijateljica, ob levi pa najbližja tovarišica. Pogreba se je udeležilo vse bližnje učiteij-stvo, kakor tudi ostala inteligenca. Sledila je dolga vrsta domačega ljudstva, tak«, da je bila gotovo zastopana sleherna hiša bližnjega okoliša. ^ Draga Fani, Tvoji mami bodi lahka zemlja, Tebe pa naj tolaži zavest, da mnogi sučutstvu-jemo s Teboj! Javna kolesarska dirka, katero je priredilo kolesarsko društvo «Vrtojba» je nad vse pričakovanje sijajno izpadla. 80 km dolgo progo je prvi prevozil: Franc Širok, G. S. O. v 2*29 minut, drugi Gorazd Hvala, «Balkan*, 2*39 minut 7 sek. tretji Janko Šibenik, S. K. Postojna v 2*39 minut 10 sek. četrti TomSič Josip G. S, O. 2'42 minut, peti Vid Primas, Audax 2*43 minut 16 sek., Šesti, Gorkič Emil K. d. Vrtojba 749 minut, sedmi Franc Kralj K. d. Vrtojba 2'58 minut. V maksimalnem času so došli sledeči: Nanut Alojzij, Mozetič Josip in MaEč Josip. Zanimanje je bilo skozi celo progo še precej živahno. Občistvo je dirkače na celi progi burno pozdravljalo in nestrpno pričakovalo. Čast in hvala našim vrlim Vipavcem. Društvo se zahvaljuje vsem darovalcem in sofrudnikom, kateri so pripomogli, da je dirka sijajno uspela. Odbor, nnmttit mm iilfinl— 4nHm U kM.ZEMLJIŠČE v Čerfazu pod Kaatoveljem, v bB-Bflnm ZS DCSuHC ZriVE f Blf![ zini morja, na prodaj. Naslov pove upravm- Barkovlje 19, aeb. pola št. 432 g. Ant GuJtia 170, na svatbi Gruden-KlanRek * NabreŽim 156, družina Bizjak — Trst 20, nabrala g. Jo- sipina Simčič pri krstu Namce Cukjati pri Gre-diču v Medani 50, Krug mladih pipčarja iz Zagreba pozdravlja sve pipČarje Julijske Benečije i moli kako bi došao u zvezu sa njima. Prigodom svog prvog sestanka sakupio 3 lire i 45 din. To su globe, koje su bile plaćene: bilo što je Amerikan pošao na rajžo, Sto se tvrdi da Micika ima zdrava piuča, što je rc-dentov zgubio večeru, Što je cika ostao prevaran, a ča to bez novaca, Djanlo pak u znak da Dalmacija zajedno diše s Istrom. — Vesela družba nabrala pri Košuti v Rojanu priznava, joč Odseku za pomoč Istri, da ima zelo energičnega uradnika 25 lir, donositelj «poklona» 2, prejemnik ^poklona* 5 zahvaljujoč se ter priporočajoč se za še mnogo takih «poklonov» ki prinašajo kaj za oškodovance. Zadmi izkaz: 14S.030'05 L in 5735.50 din. Skupaj 143.471'05 L in 5730'53 din. MEBLIRANA soba se odda prijateljema. Via Massimo đ'Azelio 22, vrata 17. 2060 SLUŽKINJO za vsa hišna opravila išče mala rodbina. Plača dobra. Ponudbe na upravni-štvu pod «Pridna2059 ČEVLJARSKI učenec ali pol-delavec se sprejme takoj. Ulica Montecchi ll,Rydval- 2061 Gospodarsko Semenj na Prosskn. ti novembra t. L na dan sv. Martina, bo na Prošeku pri Trstu navaden semenj (trg). Prodajalci so vabljeni, da se udeleže tega semnja v obilnem številu. Posebno so vabljeni prodajalci volnenih nogovic, spodnjih hlač, maj, itd. iz naših tolminskih hribov. — Tihotapstvo t valutami v Jugoslaviji. Ju- goslovenska vlada je sklenila podvzeti proti tihotapstvu z valutami stroge mere, dalje prd-testirati pri švicarski vladi proti špekulacijam v Curihu, ki škodujejo jugoslovenski valuti, ter groziti, da se bo, ako bi ostal protest brez uspeha, nkinilo na jugoslovenskih borzah kotiranje švicarskega franka. Ruska trgovinska mornarica šteje sedaj — po uradni objavi sovjetske vlade — 1056 paro-brodov in 775 jadrnic. Od teh so mnoge še v popravilu. Albina Grahli Ivan Pečar poročena Klanec. 5. novembra 1921. 897 SPALNE SOBE, bukove, svetle, jesonove in orehove po zmernih cenah. Via Udine 25. 2062 POZOR! Srebrne krose in ziafo no najviliift ■--- ---- . - - - - Vb cenah plačuje edini groaist Balleli Vfta, Madonnina 10, I. 38 SREDSTVO proti infecijskemu kataru v spolovilih živine, kateri ovira oploditev krav j prodaja lekarna v Sežani. 53; ŠVEDSKE KAPLJICE, domače želodec, v lekarni v Sežani. zdravilo za 53 MAJNO SENO prva otava, nemška detelja, prva in druga otava po konkurenčnih cenah, dostavljeno na katerosibodi postajo Julijske Benečije ali pa izven železnice. Ceccarelli, zaloga krme, via Tesa 7. 2016 KROJACNICA Avgust Stular, ul. S. Francesco D'Assisi št. 34, lil. nad. je edina debro^nana krojačnica v Trstu. 23 NOVE, težke postelje L 95.—, vzmeti L 55.—, volnene žimnice L 130.—, pohišivo, posamezni kosi, se prodajo zelo ugodno, Fonde-ria štev. 3. 2063 POSTELJI s hrano oddam- Via Francesco Ris-mondo (prej via Fontana) 12, L Petrovič. __2064 DELAVSKA hiša z dvema stanovanjema se radi odhoda proda, ugodna prilika. Pojasnila na Grctta Serbatoio 121. 2037 POSTELJE iz trdega lesa L 100.—, žimnice 40.—, vzmeti 55.—, ponočne omarice, chif-fonier, vse novo, prodam zelo ugodno. Fon-deria 12, desno. 59 HIŠA z gospodarskim poslopjem, skoraj nova, ob glavni cesti, pripravna za vsako obrt, z dvema koncesijama, z lepim, dobro obdelanim zemljiščem, velikim ograjenim dvori ščem, oddaljena 10 minut od železniške postaje Sv. Peter na Krasu, se po dogovoru takoj proda. Naslov pove upravništvo «Edinosti 2033 KUPUJEM baker po L 4,— kg, bron 3.—, med 1.20, svinec 1.— staro železo 12.— q, cele vagone pcf 16.—•-„ Micheucich, via S. Fran cesco 10. 2038 VELIKO POSESTVO (hiša, hlevi, polja, travniki, gozdovi; proizvodnja sena zadostuje za krmo 15—20 glav govedine itd.) se proda v bližini Maribora (Jugoslavija). Poizvedbe po 15. uri v ulici Riborgo 32, m, desno. 2044 Marcela Pertot Vojeslav Ipavec poročena Prošek, 6. novembra 1921. 8§S MALI OGLASI ZA ŽIVINO; krepilni fluid za člene, redilni prašek, čistilni prašek, prah proti kašlju za konje, prah za krave (poboljšanje mleka). 53 Vesti z Notranjskega Ohcet s streljan jen. r red par dnevi se je poročila Pavlina Primse, vdova iz Zarečii pri Trnovem z Franc Korenom iz Zagorja na Krasu. Ker to ni bilo vseč »ratu ranjkega moža, je dvakrat ustrelil na nevesto m ženma. Zadel ni nikogar. Lahko bi bila krvava ohcet. Nap* dalca so zaprli. SREBRNE KRONE plačujem po L 2*20 komad. Pertot, via S. Francesco 15, II. 50 STISKALNICA za oljke, moderen sistem, prodam z vsem pomožnim orodjem. Godina, Skedenj, 67. 205S ČEBELARJI! Radi selitve prodam 18 panjev plemeujakov (2nideršečev zistem) in trčal-nico z vso drugo Čebelarsko opravo vred, vse v najboljšem stanju. Cena jako ugodna Štefan Reučelj, Sežana 24. 2052 PRODAM 40 m2 Eternita z vsemi pritiklinami ter decimalno tehtnico, ki nosi 500 kg. Radi selitve ugodne cene. Štefan Renčelj, Sežana, štev. 24. 2053 KROJAŠKI vajenec se sprejme takoj v Post orni št. 86. 2054 PRODA se iz učen lovski pes, pravi «brak». Ponudbe pod «Brak» Ncmikirut, Grahovo ob Bači. 2055 V BOLJUNCU se prodajo 3, popolnoma na novo obdelani vinogradi. Pojasnila se dobijo v Dolenpvasi St 22, poita Senožeče. 2056 MALI PRAŠIČI se prodajo na Vrdeti, Sco gKetto 315, Salata. 2047 KUPIM hišico z mlkn zemljiščem. Pismene ponudbe z navedbo cene na Anton. Zboket, čevljar. Trat Via Pasquale Revoltella 9. 2048 HARMONIKE Pionerfev zistem, dve vrsti, 12 basov, pi ipravae za velike plesne dvorane, prodam. Čevljar, Via Pasquale Revoltella 2049 DEKLE, 33 let staro, želi službe kot btfna zaabni slovanski hiši. Gre tudi v pletilnico kot novinka. Naslov postiti pri upravništvu. 2051 PRODAM HIŠO s petimi sobami, dvema kuhinjama in vrtam, v Kammku na Go» renjskem. 3 minute oddaljeno od postaje. Cena L 15.000. Janko GrampovČan, Gospo " ' zveza, Ljubljana. 2046 PODLISTEK KSV. ŠANDOR GJALSKI: Svečica na grobu Po kratkem premoru nadaljuje kaplan: _ Mili novic in jaz sva se poznala od de- tinslva. Rojena sva v isti vasi, -- oba od kmetskih starišev. Oba sva bila dobra ucer£ caT ter je naš učitelj skapno z župnikom ob vsaki ^riliki in vsakomur govoril, kako bi bil pravi greh, da naju svet pusti v vasi, da o-staneva kmeta. Saj veste, kako se mln blage pokojnice in tešit mojo pekočo bol. Enako prisrčno sc zahvaljujem • vsem onim dobrim dušam, ki so mi kakorkoli so-, čntno stale ob strani ob tem težkem udarcu. Bog plačaj stotero vsem iu vsakemu posebej ! Skopo-Dutovlje, 3. novembra 1921. (&94j FPNI ŽBVEC, učiteljica in ostali sorodniki. """s tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem Žalostno vest, da je nag nad vse ljubljeni soprog, oče, ded in stric Ivan Gašparini Griina v torek, 1. novembra, ob 2. uri popoldne, po dolgi bolezni, v 73. letu svoje starosti, preminul. Pogreb nepozabnega ranjkega se bo vrštl 3. novembrd ob 9. uri dopoldne. 693 ZftLUiO?! OSTALI. VIŠNJAN, I. novembra 1921. Uvozna in izvozna tvrdka Deblasio i Domeniš Trst, via Coroneo 13, telef. 12-34 opozarja na novodoŠle velike partija stekle nine, porcelaae, emailirane kuhinjske posode in najrazličnejših šip v originalnih zabojih po najnižjih konkurenčnih cenah. Vse blago je češkega izvora. 33 6kr. Milnico fn posojilnica o Idriji reg. zadruga z neom. zavezo vabi na redni občni zbor uri ki se bo vršil dne 14. novembra 1921, ob 18. v uradnih prostorih zadruge s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje revizijskega poročila. 2. Poročilo načelmštva. a Poročilo nadzorništva. 4. Potijenje računskega zaključka za leto 1920. 5. Volitev načelni&va in »nadzorništva. 6. Slučajnosti. V Idriji, dne 2. novembra 1921. 896 ODBOR. Srebrne krone in zlato plačujem po najvišjih cenah ALOJZIJ POVH Trst, Piazza Garibaldi St. 2 (prti Bvriera) mM Race & £§ Trst, Rivo Grumula St t Velika zaloga istrskega belega in črnega vina, kakor tudi vermouta, maršale in tropinovke. Vina za tranzit nasproti trgovini, Hangar molo Venezia. 60' OBVESTILO. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem otvoril svojo odlikovano krojažnlco v Gorici na Telovadnem trgu (Piazza Ginnastica) it. 3, vhod tudi iz Corso Verdi 28 (hiša Pečenko). V zalogi imam raznovrstnega blaga za nastopno sezono. Priporočam se slavnemu občinstvu. 852 A. Krušič in sin. „ITflLIA PREVIDENTE" Vzajemno zavarovalna anonimna družba proti požaru. — Glavno zastopstvo v Rimu. GLAVNO ZASTOPSTVO Trst, ul. S. Nicolo št. 11, I. n. Telefon St. 24-86 bis 759 Agenti In zastopnik! po vseh glavnih krajih. I Josip Spechar Trst. Ha S. Gataina it. 7 - Piazza Hazzlal Velika izbira sukna in blaga za gospod«. Zunanji in domači izdelki najnovejšega in lepega kroja po zelo ugodnih cen. 'i Velika zaloga izgoto vljenih oblek za moške in otroke, povrSnlkov, patetots, hlač in gllet 46 fantasia itd. itd. BI biran IV. »EDINOST« V Trstu, dne 6. novembra 1921» „MLADIKA 41 cZi--V.) »Rod, ki v takih dneh gradi kulturo, ne more biti obsojen v smrt, ker ne more umreti.« — (»Mladika«.) Izšla je 19-20. številka naše najboljše tn edine revije — goriška «Mladika», ki je posvečena »Primorski umetnosti». Pri* naša jako bogato in krasno vsebino: L LEPOSLOVNI ČLANKI. 1. Dr. Fr. Detela: «Vampir>. (Dalje.) 2. Narte Velikonja: «V Smrlinju». (Dalje) 3. Lovro Koder (D. Feigel): «D oma če £ivali». (Dalje.) 4. Venceslav Bele: «Stari rokopis*. 5. Anton Čehov-ToroŠ: «Čudni priimek». n. POUČNI ČLANKI. 1. Dannert — Fr. Pengov: «Kopriva in cijolica». • 2. «Krizantema v gumbnici» ievncst, slikarstvo, glasba, gledališče.) m. PESMI. 1. Henrik Hebat: «Akordi srca». 2. Albert Širok: cZimska». 3. Srbs. nar. pesem — AL Gradnik: d a nje Skadra 4. Janko Samec: «Blazne noči». (I. 5. Stano Kosovel: «Rudnik». 6. Fr. Ločniškar: «Starček na skali». 7; Fran Tratnik: «Kaplja». 4 8. Peter Butkovič: «Paštulska dolina». 9. Rasto Nemec: «V deveto deželo». IV. ZA NAŠE MALČKE. 1. Č. Jeva — A. Gradnik: «Maček gre k mišku v svate*. 2. Č. Jova — A. Gradnik: cJoža pase goske.» 3. Č. Jova — A. Gadni k; «Po počitnicah*. V. IZ NAŠE KNJIŽEVNOSTI. Zadnje novosti: (Kmetova: «Helena». — Milčinski: «Drobiž». — D. Prijatelj: •Predhodniki in idejni utemeljitelji rusk, realizma*. — Gradr.ik: «Malaj in Malon». I. Ccnkar: «Grešnik Lenart».) * VI. ŽENSKI SVET. G. B.: <;Ne govori preveč*. (Konec.) VIL TO IN ONO. 1. Književnost in umetnost: (Knjige v Primcrju od okupacije sem. — Naše časopisje. — Naše ilustracije. — Dantejeva jama.) 2. Narodno blago. (Od srebrne zibke.) VUL SLIKE. i ^r ^ V 1. Matisse: «Tihožitje». 2. f Kralj Peter L, prvi kralj vseh Jugoslovanov. <- 3. Veno Pilon: cMoj oče». 4. A. P. Čehov 5. Lukić: «Portret, 1». , r 6. Lukić: «Portret, 11». 7. Lukić: «Kip». ? 8. Fr. Kralj: «Molitev». 9. <•'Dantejeva jama pri Tolminu^. IX. UMETNIŠKE PRILOGE. 1. A. A. Bucik: «Portret». 2. Veno Pilon: «Obraz starca*. 3. Fran Kralj: ^Fantje po polj* gredo». (Legenda.) 4. Veno Pilon: «Lakota*. 5. A. A. Bucik: «Lastni portret*. (MCMXXI.) X. PLATNICE. 1. Listnica uredništva. 2. Telovadna dvorana v Rojanu, požg. 8. IX. 1921. (Slika.) 3. Aleksander I., kralj Jugoslavije. (Slika.) 4. Glasovi o «Mlrdiki». (Srbs. kujiž, glasnik. — Juti o.) 5. Uganke (Demant — Rebus.) 6. Kratkočasnice. 7. Nove knjige. 8. lasera ti. «J*tladika» izhaja dne 15. in 30. vsakega meseca. Izdaja jo «Katoliško tiskovno društvo* v Gorici. — Tiska «Narodna tiskarna* v Gorici. Stane na leto 16.— lir, pol leLa 8.— lir, četrtletno 4.— lire. Denar se pošlje naprej. — Posamezne številke po 1.— liro. Za inozemstvo — tudi za Jugoslavijo — stane 20.— lir letno. Uredništvo in uprava je v Gorici, ulica Car-ducci 4. Urejuje: France Bevk. Gregoričeva številka «Mladike». Prihodnja številka «Mladike* (štev. 21.) bo posvečena našemu največjemu liriku «goriškemu slavčku* — Simon Gregorčiču ob priliki 15 letnice njegove smrti (f 24. novembra 1906, ne 15. nov« kakor je bilo napačno objavljeno v slovenskih časopisih!) Uredništvo «Mladike» bo sprejemalo rokopise do 10. nov. Vsaka drobtina o našem velikem pesniku je dobrodošla! ZobotebnlCĐl cmHuIatorU Trst, ul. Sette Fontane h. št 6-1 odprt vsak dan od9-13in odl5-19. Izvršujejo se hitro in točno vsa dela z zlatom kakor tudi zobovje s kavčukom. (Knji- Slovencem 10% popustek, kakor tudi plačilo na obroke. — Delo zajamčeno. cevuarnica 57 MICOLICH Trst vla Gdlne 32 (vogal Lv Ariosto) Izbera moškega, ženskega in otroškega obuvala. — Lastna delavnica. *— Sprejema naročila po meri. — Cene zmerne. Velika zaloga in tovarna pohištva A. JUG — Trst Tovarna ulica sv. Martiri štev. 21 Zaloga ul. sv. Lucija 5 in uL de! Fabbri 10 Velika zaloga spalnih in jedilnih sob, kuhinjskega pohištva kakor tudi drugih predmetov. Delo solidno. Cene zmerne. Izmed vseh letošnjih številk prenovljene •Mladike* pod uredništvom goriškega rojaka, pesnika in pisatelja Franceta Bevka je ta številka (19—20) — odkrito povedano — ena izmed najlepših. Vidimo kako postaja naša edina primorska revija mesec za mesecem čim lepša in popolnejša, tako da se jo mora razveseliti vsak primorski Jugosloven, razumništvo, kakor tudi vse naše kmetsko in delavsko ljudstvo. Naj ne bo torej primorskega Jugosloven a, ki bi ne bil naročen na res našo «Mladiko». Vsaka jugoslovenska di užina, vsako kulturno, vsako izobraževalno in zabavno društvo in vsak naš posameznik v Primorju jo mora imeti! Bodi torej sveta dolžnost nas vseh, da se naročimo na njo in jo širimo povsod — v slednjo slovensko vas. Pionirji dela, prijatelji naše knlture, na noge! — «M!adikar». Cepljene trte raznih domačih in tujih vrst ter podlag, strogo sortirane in zajamčene, se dobijo pri Forčiču, Preserje p. Komen. S79 ILFE, sadna drevesa itd. po znižanih konkurenčnih cenah. — Zahtevajte cenik. ■nnBaBMi^BBra KOŽE USNJE ter vsi v čevljarsko obrt spadajoči predmeti ulica Bdim it. 49 (prej Belvedere) Priporoča se (27) F. CINK v Trstu registrevana zadr. z neomejenim jamstvom Ulica Pler Luigi do MesMuo it 4,1 Oliresluje savađae iiraailBe vlsge bb s 5°!. = vloge, vezane na trimesečno odpoved, po S1///, ako znašajo 20-30.000 Lit po 6*/a ako znašajo 30-40.000 „ po 61///. ako presegajo 40.000 Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune Posoja hranilne puSice na dom. Za varnost vlog jamči poleg lastnega premoženja nad 2300 zadružnikov, vredno nad 50 milijonov lir. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Uradne ure od 8—13. Tel. št. 16-04. Tel. št. 16-04. KRONE. srebro In zlato1 kupujem po zvi&nto cenah ter plačujem 5 st. več kot drug) Via Pondares 6, I. desna. Urama In zlatarna Lorenzo Hocor Trsi, Vla Udine 26. Velika izbera budilk, regulatorjev, kuhinjskih ur in drugih urarskih potrebščin. Kupujem In zamenjujem zlato, srebro in dragulje. Lastna delavnica. 58) Dela se izvršujejo tekom dneva. ALFA-LAVAL izdeluje najboljše stroja m opreme za mle- karne in sirarne. Ta pri naa že prod vojno splošno npeljana tvrdka instalira kompletne mlekarne s parnimi napravami, pa-sterizatorji, hladilniki, posnemalniki, pinja-mi, tehtnicami za mleko, črpainicami, kan-gljami itd, razprodaja pa tudi posamezne »troje in obavlja popravila pri njej kupljenih strojev. Se posebno znani pa so njeni posnemalniki. Alfa - Lavalovi posnemalniki >~e izdelujejo v vseh velikostih. Najmanjši po-snema 1 litar mleka na minuto inje uporabljiv v najmAigftih gospodarstvih (20—30 L mleka oa dan ) — Za vsa podrobna pojasnila, cene in nabave se je obrniti na (U) Ing. D. Onsttnčtč, Trst, Sv. Ivan 1009. jm Mrtar^fi ikmBB »MMI bhI. TržaSRn nosojUnlcu in hranilnica regtstravana zadrega z omejenim pora&vom, uradnfe v svoji lastni hiši ulica Torrebtarfca Štev. 19, 1. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje yečje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna j mera po dogovoru. Urafiie ure za stranke od § io 13. Ob nedeljah tn praznikih je urad zaprt. Št. telef. 25-67. • LjnManskn kreditna Ma Podruinlca v Trstu. ^ Centrala v Ljubljani. Podrninice: Mfc feraifit Eftda tiaL 5S.IR}. Šarite Rti. iMa i simm tesEM i kimm Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v Urah na hranilne knjižice proti 37.V- rinttfiVfflrifl na žlro-račune proti 37. Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuje borzne naloge in daje v najem varnostne celice. 1 Tel. Št 5-18. Blagajna je odprta od 9-13 ETERNIT m: M. Baa Wrt M1 36 (prej Plazza deile Poste). Urama In zlatarna francesco buda Tkrst, Vla Sca II na ta S«. 1 sprejema vsakovrstna popravila. — Cene vedno najnižje. 41 Kupaj« trabrna kron«. Pozor na naslov 1 Pozor na naslov t Kdor želi imeti krasno sliko po nizki ceni, naj se obrne samo na FotoMfil! zavod DAGOERRE Cono Vtttorio Emanaele H 39 — Razglednice od 10 lir naprej -- VELIKO SKLADIŠČE KLOBUKOV dežnikov, belih In pisanih, žepnih robcev, možklli nogavic Itd. umnu tlĐKL ilir, ii POZOR! Prodajalci in mizarji { Okraski za rakve, pajčolanasta pokrivala, obleke in čevlji za mrtvece. 835 Zaloga na debelo po zmernih cenah IL Kimzs. Trst. Via Ggo Foscolo iM 15. 54 Puric Andrej Trst - Via Media SI. 6 - Trst ima na prodaj večjo množino izgotov-ljenih štedilnikov ter prevzema in izvršuje točno vsakovrstna nova naročila III lil l\ je pristnost in kakovost izdelanega iz oljčnega olja brez vsake druge primesi. Belina in mehkoba perila, ki je prano s ZELENIM MILOM FENDERL, je izredna. A. Fenderl & CM Trst, Tovarna mila Telefon št. 430 — Via del Ghirlandaio št 1 lil III Pozor na domačo tvrdko! FRflHC SADK1G, Gotico. Gosposka ullcs sedi} m Carflscci it. 25. naznanja slavnemu občintvu. da ima veliko >"zbero Šivalnih Strojev več vrst za krojače, šivilje in Čevljarje Iz noMilli nemških tovureii, katere jamči 10 let. Uttije velika izbera t dvokoles. Izjemno prodaja tudi na obroke. — Ceniki na zahtevo ^ poštnine prosti. Lastna mehanična delavnica. 45 Podružnica v Kobaridu št. 21. Podružnica v Kobaridu št. 21. A. D. MASI ISFEHZA *r Mavricija Wackvitza nasledniki Trst unca Torre Dlnnca 32. Tetefon 23-83. Velika izbera magičnih in železnih peči, železnih prenesljivih štedilmlsov zaamka „Triumph", popolnega železja za , ognjišča, pečic za ognjišča, vratic iz litega železa, plošč iz litega tirolskega železa, ražnje v, cevi in aparatov „Johon* za dimnike. (13) Zaloga majoličnili plošč za prevlačenje. h'M ■i-'AT.TV: I!®' Uvozno osendjo Jestolnshifi specualitet CARLO GULUN Trsi — »m S. Hnurlzlo ft. II, Telefon 43-98 — Trst Zaloga na debelo: sira, svinjine, koruzne moke, konserv, riža, pole-novke, neapeljskih testenin, ovsa in kornze. H^—l—B—IIMHIBj . I Beosrad, Celje. Dubrovnik, Rotor, Kroni, Ud)-' _____________________ . j ijono, Haribor, Metković. OpatUa, Sarajevo. i | sprejemu vloge no hranilne knjižice, žiro in drnse vlose potf nojnsodnelilnil pogoji! ftUt, Jllienik. Intfor, 2nW, Trsf, Wlen JADRANSKA BANKA Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi^ pogoji I Poslovne zoezezoseml veH KnHota-In inozemstvu in ni