PMtnma plačana v gotovmt Maribor, sobota 16. februara 1935 Stav. 39 L*° “■ <**> MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK •redmštve In uprava: Maribor, Ooapoaka ul. H / Talaton uradnlitva 9440, upravo 9408 hhaja razen nedeljo la praznikov vsak dan ob 16. url / Valja mesečno prelomen • upravi aH po poiti 10 Oln, dostavljen na dom 12 Din / Ogiaal pa eenlku / Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek .Juto*" v Ljubljani i Poitnl čekovni račun it 11-400 JUTRA” Problemi Baltika V času, ko zanimajo Evropo veliki načrti zahodnih velesil in jo vznemirja prav teko vojna nevarnost v vzhodni Afriki, ^ter se lahko vsak trenutek pričnejo srteh boji na življenje in smrt med Abe-s'nci in Italijani, stoji nekako daleč ob strani evropski severovzhod, zlasti tam okoli Baltika. In vendar so tudi politični zapletljaji in razpletljaji med tamkajšnjimi državami velikega pomena za ves evropski mednarodni politični raz-v°j. Spor med Nemčijo in Poljsko, ki je Predstavljal dolga povojna leta najresnej 50 vojno nevarnost, je sedaj zakrit s plahem nemško-poljske prijateljske pogodite ki bo veljala še devet let. Ta pogodite sprva samo izhod iz stiske, se izpre-teinja vedno bolj v neko realno bazo P°Ve nemško-poljske zunanje politike, "sem senzacijam, s katerimi nas skoraj ^Prestano bombardirajo pariški listi si-Cer ne smemo verjeti, vendar je gotovo, da se za kuisami nemško-poljskega pakte pletejo stvari, ki imajo svoje čisto po-S6bne namene in cilje. 0 delu teh namenov s poljske strani SlPo poročali nedavno na tem mestu, ko *mo referiral] o zanimivi knjigi poslanca ®t u dzie s k ega, o kateri pravi pariški dnevnik »L’ O e u v r e«, da je n,a las Podobna znani Hitlerjevi izpovedi e i n Kamp f«. Mimo tega sta se pa P®ie Gori ng in P i 1 s u d' s k i sporazumela o priiki zadnjega Goringovega bi-JJtea na Poljskem, kakšno naj bi bilo ^stopanje Nemčije in Poljske v primeru jteJen. Ako bi Nemčija napadla Francijo, 1 baje ostala Poljska neutralna, bi Da Podpirala Nemčijo z živili; ako bi Ru-s,te napadla Po’jsko, bi ji Nemčija podala na pomoč svoje motorizirane oddelite ako bi se pa pokazala ugodna prilijte bi obe, Nemčija in Poljska, podpirali teteepitev Ukrajine od Rusije. Morda to vse ni čisto točno, vendar mo-temo res verjeti, da imata tako Berlin j^t Varšava na Baltiku in na evrop-skem vzhodu neka skupna stremljenja in 'temene. Vse to pa vendar prav nič ne 2ePira gdanskih narodnih socialistov, da J!,e bi napovedovali plebiscita za vrnitev ^danska k Nemčiji, kakor se Nemčija rudi zopet na drugi strani za plebiscit v Remiju K 1 a j p e d e (Memel), ki pripada jedaj kot avtonomna pokrajina republiki I* v i. Da je oslabitev ali celo razbitje dve tako v interesu Nemčije kot Polj- Fred odločitvijo v abesinskem sponi Nov incident na me i Somalije — Odpošiljanje čet se nadaljuje — Danes odločitev velikega fašističnega sveta — Protest Abesinije — Izjava cesarje RIM, 16. februarja. Javnost so zelo razburile vesti, da je neki abesinski oddelek zasedel naselbino Šilar na ozemlju italijanske Somalije. Kakor se zatrjuje, je bila ta zasedba izvršena brez odpora, ker tam ni bilo italijanskih straž. Ni pa popolnoma jasno, ali je ta vas res na italijanskem ali abesinskem ozemlju, ker je znano, da si laste Italijani tudi neke predele obmejnega ozemlja, ki so doslej veljali za nesporno abesinska last. Odpošiljanje čet v Somalijo se še nadaljuje. Te dni so bili poklicani pod orožje rezervisti iz Julijske Krajine, rojeni v letih 1909., 1910. in 191!., ki so se specializirali v raznih tehničnih četah, Vpoklicujejo se tudi mnogi rezervisti, ki so služili pri vojni marnarici. Pri svojih poveljstvih so se morali javiti v 48 urah. Veliki fašistični svet, ki razpravlja o končni odločitvi med vojno in mirom v Afriki, se je danes zopet sestal in bo, kakor se zatrjuje, sprejel dokončne sklepe. ADIS ABEBA, 16. februarja. Abesin ska vlada je protestirala pri italijanski vladi zaradi mobilizacije italijanskih čet. Obenem je zatrdila, da ni odredila nobene koncentracije svojih čet na mejah italijanskih kolonij. Nasprotno pa se z vso verodostojnostjo zatrjuje, da je že sedaj na meji 80 tisoč abesinskih vojakov, ki so oboroženi z modernimi puškami, strojnicami in tudi topovi. Poročevalec »United Pres-se« je bil v avdijenci pri abesinskem cesarju, ki mu je zagotovil, da bo porabil vse svoje sile, da se spor mimo poravna in uresniči pakt sporazuma, ki je bil sklenjen v Ženevi, ker se bo s tem rešil tudi spor z Italijo. Cesar soglaša tudi s predlogom, da se določi do časa sporazuma na meji nevtralna cona, pozneje pa naj se meja mednarodno točno določi. Tudi cesar je izjavil, da Abeslnija ni odredila nobenih posebnih vojaških korakov, ker smatra, da ji zaenkrat zadostuje stalna voj ske, ki je stacionirana v pokrajinah Haraii in Bili. Fleminstonski proces se obnovi? SLED ZA POMAGAČEM? — PRIZADEVANJA HAUPTMANNA, — POROTNIKI V ZA POMILOSTITEV CIRKUSU. ske. Pač ne more biti nobenega dvoma, Prašanje pa je, kdo naj bi pri razkosa-Jl’ Več prejel? Med tem, ko se v Berlinu in Varšavi snuje-io taki ali vsaj podobni načrti, so * Pa tri male severne baltiške republike Va- Letonska In Estonska združile v ,Vezo, ki spominja r>o vsej svoji zasnovi ® organizaciji na mak) antanto, odnosno veišo balkansko zvezo. Po statutu no-® zveze se morajo Litva, Letonska in onska smatrati odslej v zunanjepoli-„anem oz>ni kot enota, ki bo kot taka stopala ne le napram vsem mednaro- NEWY0RK, 16. februarja. Poročajo, da je policija našla sled za nekim Hauptmannovim pomagačem. §?ed je pcpclnoma zanesljiva in se vsak tremi tek pričakuje aretacija. V zvezi s tem bi se mogel proces v Flemingtonu obnoviti. Hauptmannov! zagovorniki si skupaj z njegovo ženo prizadevajo tudi sicer, da bi proces obnovili in se govori, da se bodo v ta namen potrebna denarna sredstva zbrala v javnosti. LONDON, 16. februarja. Neki Haupt mannov zagovornik je izjavil, da je na smrt obsojeni dejal, da prisega pri Bogu, da ni pri ugrabljenju Lindbergho vega otroka prav nič kriv. Hauptman- nova mattič pa poslala na guvernerja države New Jersey brzojavko, v kateri ga prosi, naj njegovemu sinu kazen vsaj omenili, ker o njegovi nedolžnosti popolnoma prepričana. Upošteva pa naj tudi, da je izgubila v svetovni vojni moža in dva sina. Med tem pa se pripravlja nova senzacija, ki bo čisto ameriška. Ravnatelj nekega cirkusa je namreč ponudil angažma vsem porotnikom (večinoma so ženske), ki so Hauptmanna sodili. Porotnike bi kazali po vseh večjih krajih Združenih držav in bi za to prejemali vsak 300 dolarjev na dan. Baje porotniki te ponudbe še niso odklonili. rini m vprašanjem BaHika, ampak tudi ‘mram Društvu narodov. Ob sporočitvi tievn0Vltve ma!e baltiške antante v Že-tor 'i, S<^ Zlmanii m'n>stri vlad Litve, Lestvi e 'n ^stonske zahtevali tudi zastop lit v V sve*u DruStva narodov s pode-ijo nestalnega mesta, ki naj bi (kakor mat antanti) prehajalo izmenoma na n ‘no.treh c*anic, odnosno njihove zu-zVe, min'*tre- To Pomeni, da se hoče ta m i S? /nednarodno odločno a f i r-tealiii* ' ln braniti enotno interese vseh vJL Vzhodmh batiških držav napram Posebno seveda napram Nem 111 Poljski, ako treba pa tudi sovjetski Nesreča angleškega vojaškega letala RIM, 16. februarja. Pri San Filippo Superiore v bližini Messine se je zaletelo največje angleško vojaško letalo K. 39-95 v gosti megli v goro ter se ponesrečilo. Letalo, ki je bilo opremljeno celo s topom in mnogimi strojnicami, je letelo z večjo eskadriljo angleških vojaških letal iz An giije v Singapore in je bilo na njem devet mož posadke s poveljnikom letalskim poročnikom Beattym, bratom iz svetovne vojne slavnega admirala. Letalo je letelo nekaj časa v sklenjeni vrsti z ostalimi, ki so se pa zaradi megle razkropili in Je i»olet nadaljevalo letaloV K 39-95 samo. Seitzadla nemške tehnike BERLIN, 16. februarja. V Berlinu je bila otvorjena velika avtomobilska razstava, ki je vzbudila veliko zanimanje zlasti zaradi novega tipa ljudskega avtomobila, ki ga je napovedal sam Hitler. Avtomobil bo tako poceni, da si ga bodo lahko nabavili tudi srednji sloji; stal ne bo več kakor srednje motorno kolo. Mimo tega bodo dobili lastniki takih avtomobilov še posebne olajšave. Še večjo senzacijo pa pomeni napoved objave odkritja nove proizvodnje sintetičnega ben cina, ki bo omogočila Nemčiji popolno osamosvojitev od tujine. Zaenkrat je ta iznajdba še skrivnost, bo pa postala gotovo svetovna senzacija. VRNITEV POSAARJA. BERLIN, 16. februarja. Pogajanja, ki se že dolgo vodijo med francoskimi in nemškimi strokovnjaki za likvidacijo vseh spornih vprašanj, ki so v zvezi z vrnitvijo Posaarja Nemčiji, se bližajo koncu. Kakor se zatrjuje, bo končni sporazum podpisan v pondcljek v Neaplu. Rusiji. Kakšno stališče bo zavzela ta zveza napram vzhodnemu paktu, zaenkrat uradno še ni dokončno znano, ker pa se opaža pri njej precejšnja angleška orientacija, je skoraj gotovo, da se mala baltiška zveza tu ne bo hotela vezati. Brez oklevanja je pa odbila povabilo za pristop k vzhodnemu paktu četrta baltiška republika, t. i Finska, Izjavila je, da ji zadostuje pakt Društva narodov, sicer pa bo že sama znala varovati svoje mirovne interese v zunanji politiki. Ta odgovor se spravlja v zvezo z nekimi odnošaji med Nemčijo In Finsko, ki so baje tudi vzrok, da se Finska ni pridružila mali baltiški zvezi, dasi je bila po-v a b 'j e n a. Finska ie pač precej oddaljena od Nemčije in Poljske in ji zato s te strani ne grozi nobena nevarnost Naposled je pa strem'jenje Finske v marsičem slično Švedski in Norveški, ki hočeta na vsak način ohraniti neutralnost v vsakem rr*«*rn. Finska ie nač vsaj na pol tudi Skandinavska država. Tak je položaj na Baltiku. -r. GORING HITLERJEV NAMESTNIK. BERLIN, 16. februarja. V političnih in diplomatskih krogih se zatrjuje kot popolnoma gotovo, da bo 1. marca imenovan pruski ministrski predsednik Goring za podkancelarja in Hitlerjevega namestnika. To imenovanje, ki je bilo dolgo odlašano iz notranjepolitičnih razlogov, bo razglašeno na dan združitve Posaarja z Nemčijo. DEMISIJA V ATENAH. ATENE, 16. februarja. Grški prosvetni minister je iz zdravstvenih razlogov odstopil. ČUDNA GRŠKA IZJAVA. ATENE, 16. februarja. Dopisnik »Ha-vasa« poroča: Šef generalnega štaba Kathenyitis je imel daljši razgovor z vojnim ministrom. Po razgovoru je izjavil, novinarjem: »Grška je sklenila utrditi svoje meje. Njeni nameni so sicer miroljubni, toda neki naši sosedi niso tako razpoloženi. Zaradi tega mora Grčija storiti vse za varnost svojega miru.« NEMŠKI ODGOVOR. BERLIN, 16. februarja. Tisk komentira obširno izročitev nemške note Franciji in Angliji. Splošno se naglaša, da to prav za prav ni nota, ampak samo sredstvo, da se najdejo zveze med Parizom in Londonom, ki naj omogočijo začetek pogajanj. Dejansko je to nekak aide me-moire. ki naj služi za to, da se ugotovi podlaga za pogajanja, ki naj se potem postopoma razvijejo do splošnih in podrobnih vprašanj. RUSKO-JAPONSKA KONFERENCA. TOKIO, 16. februarja. Včeraj se je pri čela tu japonsko-ruska konferenca, na kateri se bodo obravnavala vsa vprašanja, tisoče se rusko-japonskih odnošajev. Namen konference je najti za vsa ta vprašanja zadovoljivo rešitev. Ruski delegaciji predseduje tukajšnji sovjetski poslanik Jurenjev, japonski pa zunanji minister Hirota. POBOJ V MEHIKI. MEXIKA, 16. februarja. Iz Colina poročajo, da so se tam razvili boji med pristaši vladne in opoziciomalne stranke. Pri spopadih so bili 4 ubiti. 15 pa jih ie ranjenih. NOV INCIDENT V MANDŽURIJI. HARBIN, 16. februarja. Mandžurske oblasti so aretirale tri uradnike vzhodne kitajske železnice, ki so, kakor se zatrjuje, hoteli razstreliti veliki železniški most preko reke Sungare pri Taolajčau. Dnevne vesti Tajne človeškega značaja in usode KAJ PRAVI FRENOLOGUA, ASTROLOGIJA, GRAFOLOGIJA ITD. — POTA IN DOGNANJA PRAKTIČNEGA DUŠE SLOV JA. - IZ PREDAVANJA UNIV. PROF. Dr. BUJASA V LJUDSKI UNIVERZI. V četrtek zvečer je predaval v L j u d-ski univerzi sloviti zagrebški psiholog, univerzitetni prot. dr. Bujas o aoveškem značaju in značajeslovju. Zanimiv predmet, ki je privabil v dvorano kina »Apolon toliko poslušalcev, da je bila dvorana nabito polna. Potem, ko je predsednik Ljudske univerze inž. Kukovec izrekel odličnemu gostu iskreno dobrodošlico, je povzel besedo prof. Bujas in naniza! mnogo zanimivega gradiva. V glavnem povzemamo iz njegovih izvajanj: Človek je človeku najbližji. Kako spoznavati sočloveka in tudi sebe, to je pomembno vprašanje, ki je bilo vedno pereče. Če pregledamo vse sisteme in metode, ki so se pri proučevanju in spoznavanju človeškega značaja uporabljale, potem srečavamo več možnosti, ki nastopajo v zgodovini in sedanjosti. V prvi vrsti takozvana fiz iognomika, ki je iz oblike nosu, barve 'as, itd. torej zgolj zunanjih telesnih znakov, skušala pavšalno določati človekov značaj. Ta metoda se je slejkoprej pokazala kot neuporabna enostranska in krivična. Potem pride takozvana frenologija, ki je razbirala značaj in sposobnosti iz obike lobanje. Gotove lobanjske značilnosti ob očesu so govorile o matematičnih in risarskih sposobnostih, izrastki na temenu o ošabnosti m prevzetnosti, itd. Takšnih lobanjskih oziroma možganskih centrov naj bi bilo po dr. Gallu 35. 1 udi ta metoda je pomanjkljiva. Isto veha o astrologiji, ki je skušala dognati značaj in usodo posameznika im tem, kdaj je bil rojen. Ako je bi,! pod Merkurjem, potem bi morale biti tukaj trgovske in istočasno kradljivske sposobnosti. če je bil kdo pod Venero na svet prišel, potem naj bi dotičnik imel posebne don Juanske iii ljubezenske pu-stolovne strasti v sebi. Odveč bi bilo, ako bi hoteli s stvarnimi argumenti to -spodbijati. Grafologi ja hoče razpoznavati značaj iz pisave. Gotovo, da je v ziiačC nah potezah zarisanega marsikaj. Vpra šanje pa je, od koga in odkod je dotičnik te značilne pisne zasoikljaje prevzel. Sa. je znana okolnost, da prevzema mladina mnogo iz pisave staršev, učiteljev in drugih ljudi, ki uživajo v njenih očeh spoštovanje. Tako so na primer svojčas Bismarckovo pisavo posnemali vsi nem ški aristokratje. Pisava velikih in popularnih ljudi postane včasih lahko moda. Tudi h i e r o m a n t i k a, to je čitan je zna čaja in usode iz zarisanih črt na dlani, ne ustreza znanstvenim dognanjem. So pa tudi drugi številni načini, po katerih se skuša ugotavljati značaj, tako na pr. iz hoje, stopanja, obtolčenih pet in podplatov itd. Toda vse te metode so enostranske, pomanjkljive in ne slonijo na znanstveni dognanosti. Eksperimentalno in praktično došeslov ie jev tem ozirn dosego že lepe uspehe. Pri tem je treba upoštevati človekovo osebnost kot celotno strukturo, ki vključuje v sebi momente čustva, volje in in telekta. V svrho odkrivanja človeškega značaja jc uvedla moderna eksperimentalna psihologija posebna sredstva, kakor na primer p 11 e v m o m e t e r, ki grafično prikazuje dihanje, potem pripra vo za grafično ponazorilo pu>'!za, nadalje takozvani e r g o ni eter, ki kaže de lovno vzdržnost. Priporočljive so tudi posebne ankete, razgovori z dotični-mi osebami, pri katerih imajo vprašanci sami pogruntati konec kakšne izmišljene pripovedke ter se vidi pri tem njih mi selnost in značaj. Znani psiholog Hey-man je sestavil poseben material 2500 ob ravnavanih primerov, ki jih je stisnil v osem kategorij z vidika čustvenosti, aktivnosti ter odvisnosti od zunanjih vplivov. Le takšna temeljito zasnovana znanstvena metoda more prinašati sigurne in konkretne rezultate v komplici rani svet značajeslovja in človeške usode. Zaključek obrtnega knjigovodskega teča a V četrtek 14. februarja se je zaključil obrtni knjigovodski tečaj, ki je trajal od . 18. decembra naprej 42 učnih ur. Ob zaključku so imeli primerne nagovore na udeležence tečaja prof. Struna, ki je v tečaju predaval, obrtnozadružni nadzornik Založnik v imenu Zbornice za TOl, mestni obrtni referent dr. Senkovič v ime nu mestne občine, predsednik mariborske poslovalnice zborničnega obrtnopo-speševalnega zavoda Bureš Franjo in drogi. Po ofioielnem zakjučku v šoli so ss udeleženci s prireditelji tečaja zbrali v prijetni družbi v restavraciji pri »Novem svetu«, kjer se je izrekla še marsikatera dobra in koristna beseda. __ V tečaj je pohajalo spočetka 23 udeležencev, število pa je tekom tečaja naraslo na 40. Najštevilnejše so bili zastopani mizarji. Med udeleženci je bilo 5 mojstrov, drugi so bili rokodelski pomočniki. Predavanja so obsegala enostavno knjigovodstvo, amerikanski žurnal, menično in čekovno pravo, poštno hranilnico, kalkulacijo in spisje. Vso tvarino je z znano temeljitostjo in poljudnostjo obravnaval prof. Struna, kateremu so udeleženci brez izjeme sledili z izredno pokornostjo, tako, da je tečaj v polni meri dosegel svoj uspeli. Občni zbor Rdečega križa na Pobrežju V nedeljo 10. februarja se je vršil VI. redni letni občni zbor agilnega društva Rdečega križa na Pobrežju. Vodi! ga ic predsednik g. Matija Volk in pozdravil vse navzoče, posebno g. dr. Ravnika iz Maribora. Obenem sc mu je zahvalil za znesek 500 Din, katerega je daroval ubož lienru skladu in se mu priporoči! za nadaljnjo naklonjenost. Nato se je & zbra- nih besedah spominjal tragično preminulega Viteškega knailja Aleksandra I. Ze-dinitelja, katerega spomin so navzoči počastili s trikratnim »Slava«! Predsednik je tudi orisal važnejše dogodke v društvu, iz katerih je bilo razvidno, da je doseglo kljub splošni krizi lep uspeh. Po poročiih predsednika, tajnika in blagajnika so sledile volitve novega odbora. Izvoljeni so bili kot predsednik g. Matija Volk, podpredsednik g. Josip Klemenčič, tajnica gdč. Tilda Volkova, blagajnik g. Franc Volavšek, prosvetar g. Vezjak. Kot zadnji je spregovoril g. dr. Ravnik z v srce segajočimi besedami in bodril odbor k nadaljnjemu vztrajnemu delu. Nato se je predsednik zahvalil za tople besede in zaključil lepo uspeli občni zbor. Velik vlom v vaško trgovino Pretekle dni jo bil izvršen predrzen vlom v trgovino Frana Žeraka, trgovca v Hajdošah, majhnem naselju, ki leži ob državni cesti Maribor—Ptuj. Neznani storilec je nr»5el bogat plen; odnesel jc poleg 600 Din gotovine precej jestvin, predvsem slanino, klobase, salame in sar dine, a tudi ostalega blaga ni puščal v nemar. Prisvojil si je pet parov čevljev, nekaj manufckturnc robe ter drugih drob narij in skoraj ves cigaretni material. Očito se ni bal presenečenja, ker je svoje »delo« mirno opravil, tako, da na prvi pogled niti videti ni bilo, da so trgovino obiskali vlomilci. Celokupna škoda dosega težke tisočake, a še ni popolnoma ocenjena. Kako je vlomilec prišel v trgovino, ni povsem razjasnjeno. Domnevajo, da se je zvečer najbrž dal zakleniti v gostilniške prostore, oziroma v vežo, ki loči trgovino od gostilne in je ponoči, ko so domači trdno spali, izvršil svoj tatinski posel. S'2 niška postaja vrši neumorno poizvedova nja in upati je, da bo kmalu pod ključem. Narodno gledališče REPERTOAR. Sobota, 16. februarja ob 20. uri; »Zdravnik na razpotja«. Red D. Nedelja, 17. februarja ob 15. uri; »Janko in Metka«. Otroška predstava. Znižane cene. Ob 20. uri: »Carjeviče. Zadnjikrat. Globoko znižane cene. Ponedeljek, 18. februarja: Zaprto. Torek, 19. februarja ob 20. nri: »Veseli kmetič«. Premiera. Red C. V nedeljo popoldne otroška predstava. Ponove bajno igro »Janko in Metka«, ki ie deci toliko pri srcu ter je preteklo nedeljo napolnila gledališče do pos ednjega kotička. Veljajo znižane cene. Poslednja uprizoritev Leharjeve operete »Carjevič« bo to nedeljo zvečer. Ta opereta si je z lepo muziko ter divnim pevskim partom osvojila splošne simpatije občinstva. Pri tej pos’ednjl uprizoritvi veljajo globoko znižane cene. Ne zamudite poslednje prilike! Premiera Fallove operete »Veseli kme tič« bo v torek, 19. t. m. Zanjo je že zdaj mnogo zanimanja, saj je ta opereta znana kot ena najlepših del starejše operetne produkcije. V nasprotju z bučnimi modernimi operetami bo učinkoval »Veseli kmetič« nedvomno prijetno osvežujoče. Režija je fiarastovičeva, sode!ujejo Udo-vičeva, Barbičeva, Starčeva, Gorinško-va, Dragutinoviceva, Tovomikova, P. Kovič (naslovna uloga); Sancin, Harasto vič, Medven, Gorinšek, Rasberger, Košič, Verdonik in Furijan. Premiera bo za red C. njegovo namestnico Erna Fojsova, z-2 blagajnika Josip Majer, za njegovega namestniki; Ognjeslav Petrovič, za knjižni* čar ja France Kokol j, za njegovega namestnika Ivan Kocjan, za revizorja sta pa bila izvoljena Rudol Obračun Dušan Kunej. Razstava slik in drugih spominov na blagopokojnega kralja Aleksandra I. Društva: Kolo jugoslovanskih sester, Društvo kneginje Zorke in Kub Primork priredijo 6. marca t. 1. razstavo slik in drugih spominov na blagopokojnega kra ja Aleksandra I. Ob tej priliki se obračamo na vsa društva in privatnike z vljudno prošnjo, da priskočijo tej velikopotezni misli na pomoč. Kdor poseduje kake originalne slike iz življenja blagopokojnega kralja, umetniške in amaterske fotografije, sike in fotografije kraljeve rodbine, kraljevega dvora in njegove notranjosti ter različne druge spomine, kakor: podpise in razne darove, prosimo, da jih pri nese k »Putniku«, Maribor, Aleksandrova c. 35. Tel. 21—22, ki je naprošen, ds omenjeno gradivo zbere. Predmeti bodo osigurani in v istem stanju vrnjeni lastni kom. Prosimo za čim večji odziv! Ponedeljek is. /vengali! Ponedeljek tft KINO 13RAJSKI KINO Od danes dalje PETEK V glavni vlogi mo sterska igralka Fran« žtSi«a Gaai, ki poje najnovejše šlagerje s ^svojim bl^odonečim glasom V pripravi Kino Union: Danes veleopereta Paula Abrahama »Ples v Savoyu«, Gitta Alpar, Hans Jaray. Kdor hoče svež In zdrav ostati, naj popije en- do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Fran/. Josefove« grenčice. Iz banovinske službe. Za zvaničnico-dnevničarko v mariborski splošni bolnišnici je imenovana gdčna Vladimira Spindlerjeva. Rojstva in smrti v preteklem tednu. ?retek i teden je bilo rojenih v Mariboru 16 otrok, od teh 10 fantkov in 6 punčk. Smrt pa je pokosila: 43-letno zasebnico Vlarijo Batičevo, 2 tedna staro Cvetko (alohovo, 78-letno zasebnico Viljemino Val de Lievrejevo, 72-letno podadmira-ovo ženo Ernestino pl. Lavričevo, 54-letnega patra Cirila Bračka, 69-letnega caznilniškega uadzornika Ivana Fabiča, 25-letno ženo tapetniškega mojstra Elizabeto Vistanovo, 20-letnega železničarskega sina Albina Pogorelca iz Ruš in 56-letnega postreščka Ivana Vodopivca. Pred oltar. Pretekli teden so se v Mariboru poročili: zasebni uradnik Ivan Vlurko in šivilja Doroteja Krajnerjeva, delavec Simon Lepej in služkinja Terezija Fransova, tehnik Konrad Janežič in zasebnica Aleksandra Baudekova, viničar Janez Rankovič in dekla Uršula Has-ova, Maks Kuhar in tkalka Juljana Gro-šovnikova, kovač Ferdinand Gni'šek in posestniška hčerka Helena Ježovnlkova, posestnik Franc Urbanc in zasebnica Vilma Zimermanova, tkalec Anton Kojterer in tkalka Matilda Korenova. Bilo srečno! čitalnica v Gradcu. Prve dni tekočega meseca je irnea Čitalnica v Gradcu v svoii društveni sobi redni letni občni zbor. Po poročilih predsedstva, tajnika in blagajnika so bile volitve novega odbora in je bil izvoljen za predsednika Matija Kukman, za podpredsednika Mak sim Gošak, za tajnika Otmar Potrč, za Kje bo zavarovano premoženje mariborske mestne občine? Te dni je bila pri vodstvu mariborskih Mestnih podjetij konferenca, ki so se je udeležili zastopniki vseh v Mariboru obstoječih zavarovalnih družb, na kateri so skupno s predstavniki občinskega premoženja razpravi Ijali o zavarovanju proti požaru, nezgodam, jamstvu itd. Doslej so bili posarnez ni obrati zavarovani pri posameznih zavarovalnih družbah. Na konferenci pa so se zedinili na neki ključ, po katerem bo premoženje, ki ga tvorijo nepremični«3 in premičnine, zavarovano skupno za Mestna podjetja in si bodo posamezne zavarovalne družbe delile premije in ri-zrko. Akcija za cenejšo sol. Mariborska v* leprodaja soli dobiva so! iz Avstrije, pa je dražja od morske soli in od soli iz kreškega rudnika. Mariborski trgovci so pred kratkim pokrenili akcijo za cenejšo sol, in sicer za morsko in kreško-Kreška sol stane 2.50 Din in je iste kvalitete kakor avstrijska, toda cenejša-Tudi se jc v zadnjem času poznalo pomanjkanje živinske rdeče soli. V svoji!’ zahtevah zagovarjajo trgovci zagotovitev dobička maloprodajacem soli po 50 pa: pri kilogramu. Oni pa, ki so oddaije' ni nad 10 km od velezaloge, pa še pribi' tek za faktično povračilo prevoznih stroškov. To škodi napredku našega Tujske£a prometa. Ko je te dni pritisnil nekolik0 hujši mraz, ni bilo po polnoči pred glavnimi kolodvorom nobenega avtoizvO' ščka, nobenega fijakerja pa tudi nobene' ga postreščka. Potniki, ki so se pripelji z zgodnjim jutranjim brzov’akom z Dunaja, so so opravičeno pritoževali nad tem uedostatkom. Kam naj gre tujec v zgodnjih jutranjih urah, če je prvič v M<*' riboru in če ne najde tam nikogar, ki ^ mu dal informacije in ni nikogar, ki w mu prepeljal prtljago? Prepričani sm°j da se kaj takega v bodoče ne bo vec zigodilo in da se bodo avtoizvoščki in f*' jakerji na nek način med seboj sporazU' meli, tako, da bodo tudi po polnoči Pf1 brzovlakn z Dunaja na razpolago potu1' kom in tujcem, čeprav bo mraz. Velika noč v Sevilji! Opozarjamo M" teresente na to prekrasno velikonoč*10 potovanje »Kraljice Marije« od 7. do 2S* aprila, da ne potrebujejo nobenih konzU' lamih viz. Za obiske po posameznih dr' žavah, ki pridejo pri tem v poštev, ** pr. Italija, Španija, Gibraltar, AlsneJ' Malta, zadostuje že veljaven potni list Potniki vseh voženj »Kraljice Marii6' lahko plačajo potne stroške, izdatke ladji ter eventualne izlete v dinarjih Pr »Putniku«. Vse ostale Informacije. V*® spekte, prijave z rezerviranjem kah'1’’ preskrba vseh viz, kakor tudi valute P najugodnejših dnevnih tečajih pri niku« Maribor, Aleksandrova cesta tel- 21-22. »Putniku« Celje, Krekov trf* tel. 119 in »Putniku« Gornja Radgoni poštnem poslopju, tel. 2' čokoladam kakao bonboni Trdovratno zapeko, katar debelega črevesa, napetost, želodčne motnje, za-|k»nje krvi, nedelavnost jeter, zlato zilo, bo.ečine v kolkih, odpravimo zupo~ rabo naravne »Franz Josefove« grenčica če jo izpijemo zjutraj in zvečer malo čašico. Zdravniške strokovne veličine pričujejo, da učinkuje »Franz Josefo-Va« grenčica celo pri zdražljivem črevesu brez bolečin. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Razdelitev naših voda na ribarske o-!°^ie pride! Na merodajnem mestu smo bedeli, da je ribarski referent banske uprave že izdelal načrt za razdelitev naših voda na ribarske okraje in da manjka sedaj samo še uradna razglasitev zadevnega ukrepa, ki ga bodo naši ribiči z ve’ikim veseljem sprejeli. — Mariborsko ibarsko društvo že sprejema prijave za ^oje postrvje potoke in za prevzem po-sfrvjih mladic, ki so v vališču že zrele 23 vlaganje. Redni letni pregledi motornih vozil, jjedstojništvo mestne policije v Mariboru objavlja, da se bodo vršili redni ‘etni pregledi motornih vozil za 1. 1935 v sledečem vrstnem redu: Dne 19., 21. ® 22. II. 1935 ob 14. uri v plinarni v Ma-r'fr°ru za vozila, ki sO registrirana pri jjredstojništvu mestne policije v Mariani. Dne 22. in 25. II. 1935 ob 14. uri v jjjinarni v Mariboru za vozila, ki so re-^strirana v obeh mariborskih srezih. 7. III. 1935 ob % 10. uri za vozila, ki ^ registrirana pri sreskem načelstvu ^bvenjgradec, pred poslopjem sreskega ^Čelstva v Slovenjgradcu, ob 'A 14. uri v Prevaljah, za vozila, ki so registrira-1,3 v srezu Prevalje in ob 17. uri v Ma-j^nbergu za oni del prevaljskega sreza, gravitira na Marenberg. Dne 8. III. >53S ob %8. uri v Gornji Radgoni za mo f°rna vozila ljutomerskega sreza, ki ima bliže v Gornjo Radgono, ob 10. uri v burski Soboti za vozila, ki so registrira pri sreskem načelstvu Murska So-ob 14. uri v Dolnji Lendavi za vo-sreza Dolnja Lendava in ob M17. uri Mutomeru za vozila, ki so registrirana ^jsreskem načelstvu Ljutomer. Skrb za delavstvo. Svetovno znana ,v°rnica čevljev »Bata« v Zlinu bo zgra-J'a večje število hišic za svoje delavce, namen je razpisala nagrado v skup-iznosu 69.500 čeških kron za naj-načrt za delavsko hišico in nagra-^ 25.500 čeških kron za najboljši načrt notranjo ureditev teh hišic. Konkuri-a» lahko tudi naši arhitekti in naši stavbi. Javna kuhinja na Slomškovem trgu kavlja hrano v B in C razredu na Slovensko trgovsko društvo v Mariboru je votiralo za spomenik blagopo-kojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju znesek 1.000 Din. Pričakovati je, da se bodo tudi druga zavedna društva tako požrtvovalno odzvala klicu spomeniškega odbora ter prispevala po svoji moči, vsekakor pa vsaj po 1 Din za vsakega člana. Za azilski sklad Proti tuberkulozne Hge v Mariboru je darovalo uradništvo tvor-nice »Zlatorog« namesto venca na grob ge. Štefke Vauhnikove 300, uradnik istega podjetja gosp. A. Jug 100 in trgovec g. I. Kovačič 50 Din. Lepa hvala! Dar. Ob priliki občnega zbora gasilske čete v Studencih je posestnik gosp. Franc Kajzer iz Peker poklonil studenškim gasilcem ponovno večji znesek, za kar se mu četa toplo^zahvaljuje. Neimenovana gospa je darovala mariborski prostovoljni gasilski četi 150 Din, da se na ta način pokloni manom pokojne gospe Štefke Vatihnikovi. Vodstvo gasilske čete ji izreka tem potoni prisrčno zahvalo. Mariborska Borza defa išče dva graditelja orgel. Reflektanti naj se zglase pri borzi dela med dopoldanskimi uradnimi urami v Gregorčičevi ulici. Nočna lekarniška služba. Prihodnji teden imata nočno lekarniško službo Koni-gova lekarna »Pri Mariji Pomagaj« na Aleksandrovi cesti in Vidmarjeva lekarna »Pri sv. Arehu« na Glavnem trgu. Rezervni častniki imajo drevi ob 18.30 v dvorani Častniškega doma v Kazini obvezno predavanje. Prihodnje predavanje bo 27. t. m. ob istem času istotam. Lutkovno gledališče Sokola Matice v Narodnem domu ponovi v nedeljo 17. t. m. ob 15. uri pravljično igro v 8. slikah »Čarobne gosli«. Soko] Maribor I. Uradne ure tajništva Sokola Maribor I. so ob sredah in sobotah od 17.—19. ure v desni čakalnici vojašnice kralja Petra I. Osvoboditelja (kadetnica) na glavnem vhodu. Tajnik I. V nedelo, dne 17. februarja bo v mali dvorani Narodnega doma ob 9. uri dopoldne občni zbor JS železničarjev. — Članstvo vabimo, da se občnega zbora v čim večjem številu udeleži.. Odbor. Letni občni zbor mariborskega strelskega okrožja bo v nedeljo 17. februarja v kazinski dvorani (gledališko poslopje) ob pol 10. uri dopoldne. Zvezr.e strelske družine se naprošajo, da pošljejo svoje delegate na občni zbor v kazinsko dvorano. in ne kakor je bilo potom okrožnice javljeno, v restavracijo »Novi svet«. Bodite točni! Predsednik. Avtobus na slalomsko tekmo v Celje zaradi ©maloštevilnih prijav jutri ne vozi. 2CN5KEI m %0 BOHE BMfRKT PRME s5dnoRflD PR/lLNin PKflSKOa BO TA EOIMA VAŠA HVALA Preizkusite oa čimprej ! Zahtevajte oa povsod ! Avtomobilski klub, sekcija Maribor, ima svoj redni (10) občni zbor v nedeljo, dne 17. februarja ob 10. uri dopoldne v lovski sobi hotela »Orel« v Mariboru. Sv. Martin pri Vurbergu. V nedeijo 17. februarja 1935 pojedina domačih kolin, pečenic, puranov in piščancev v gostilni Kostanjšek. Za smučarje in sanjarje lepa cesta. Pekre najlepša izletniška točka pod Pohorjem. Prvovrstna podeželska gostilna Zorko se priporoča. Pekre. Veliko tombolo za 9. junija 1935 naznanja Gasilska četa v Pekrah. Vsa društva in gasilske čete najvljudneje pro simo, da za ta dan opustijo prireditve. V hedeljo popoldne atrakcija posebne predstave gospoda Svengalija v »Veliki kavarni«. Z roko v stroj. V mariborski tekstilni tvornici Doctor & drug je doletela včeraj popoldne 41-letnega tkalskega mojstra Josipa Slavika huda nezgoda. Z levo roko je prišel v stroj, ki mu jo je hudo poškodoval nad komolcem. Iskati je moral zdravniške pomoči v bolnišnici. S kladivom ga je... Na Teznem sta se sinoči sprla neki Karel D. in 291etni viničar Viktor Šef. V prepiru je segel Karel po kladivu in udaril Šefa tako močno s kladivom po levi roki, da je moral iskati pomoč v mariborski bolnišnici. Živahno vrvenje na današnjem živilskem trgu. Zaradi lepega vremena je bil današnji trg za živila ves dopoldne zeio živahen. Cene blagu se niso spremenile in je bila zaradi tega tudi kupčija dobra. Kmetje z dravskega polja so pripeljali 52 voz zaklanih prašičev, 3 voze poljskih pridelkov, v^č voz sadja in 5 voz drv. Tudi na trgu za perutnino je biia bogata izbira in dobra kupčija. Zelenjave so prinesle okoličanke precej na trg in jo tudi spravile v denar. Na trgu za leseno robo je bilo precej blaga, kupčija pa je bila bolj klavrna. Sejem za prašiče. Na včerajšnji sejem so pripeljali 144 prašičev. Kupčija je bila slaba in jih je bilo prodanih 44. Cene mla dim prašičem so bile naslednje: 7 do 9 tednov stari 90 do 100 Din, 3 do 4 mesece stari 120—160 Din, 5 do 7 mesecev 250—300 Din, 8 do 10 mesecev 360—400 Din in leto stari 550—600 Din. Kilogram žive teže so prodajali od 4 do 5.50 Din, mrtve pa 6.50 do 8.50 Din. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 7 stopinj C nad ničlo; mintmail-na temperatura je znašala 1 stopinjo C pod ničlo; barometer je kazal pri 14 stopinjah 732, reduciran na ničlo pa 730; relativna vlaga 66; vreme je oblačno iu tiho; vremenska prognoza: spremenljivost vremena. Posojilo za zgradbo nove Narodne skupščine. Finančni minister je dovolil najetje posojila v višini 36 milijonov dinarjev pri hipotekarni banki za dovrši-tev. del pri zgradbi za novo Narodno skupščino. DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA. Deseti dan žrebanja V. razreda, 29. kola, diie 15. februarja so bili izžrebani sledeči dobitki: Din 100,000 44594; — Din 50.000 93041; — Din 40.000 44911; — Din 20.000 20728 47815 83459 84283 84899; — Din 10.000 2844 5139 7917 10795 11116 20222 21460 28808 30262 35188 .»658 58236 58253 68808 74741 80708: Din 8000 7001 11789 19961 29052 38057 413127 56701 61683 63174 67062 67543 73336 79165 86261 86511; — Din 6000 1923 8902 18741 19276 27341 27910 32984 35569 3985S 40889 46515 54125 64038 66519 67792 80990 89355 90045; — Din 5000 1849 9705 10543 11468 13218 15155 20572 27023 34602 45805 537® 59667 65747 65951 66139 67239 74052 740P7 78751 80146 90313 92248; — Din 3000 1392 3013 10013 16024 16176 24940 25461 27039 30244 33065 34051 37214 39305 40900 49567 56533 58179 61824 65084 68754 70579 73306 77409 96322 96572 97329; — Din 2000 2906 9292 25481 29302 36019 42852 43752 48702 50316 51710 53645 59347 59474 70719 74110 79126 84861 87785. Bančna poslovalnica BEZJAK, Maribor, Gosposka ulica 25. kulturna vesti Slovenska Šolska Matica k ,e*es prispevala zopet tri, v pedagoški 8teraturi kaj pomembne knjige. (J.|^agoški zbornik (XXX. zv.) je ure-r • K- O z v a I d, ki je vanj prispeval .^zpravo »O temeljih državljanske vzgo-Država, ki ji je dolžnost upravljati ponikle sile naroda in ji pripadata dve Sv oblast in pravičnost, mora radi ^0°11*1 nalog stati v pravilnem razmerju Posameznega državljana, in le tedaj v^čna, če je svoje člane sposobna lot* t* v duhovno celoto. Zato je naje" državljanske vzgoje, uravnati go-k la ta^°’ da lz lastnega spoznanja in vedai4tne v°lie deluje državi v prid. Sefe. tucii stavUene možnosti in me- e mora vzbujati smisel za vse StuJn sodohne'ga življenja, da postane t&m 60 ,^ozore' kulturni človek. Šole v 1 ni precenJevati, kultiviranje Ko v ;Ve prescga njene moči. Važno vlo- %e rl6"!, •0gle;du Jgraio Povsem zajed-3e Rodbina, društva...). Iti nečesa, kar <2Jem glavno- ne »memo pozabiti: I imvve* ljudi! ~ To bi bile ve splošne vodilne misli te razpra-% *atere vsebina in usmerjenost kaže, v tem problemu, ki je danes jks- kratni predmet neplodnih in zlasti pristranskih, ali boljše enostranskih razpravljanj, prinesla mnogo tozadevnih razjasnitev in objektivnega razčiščenja. Dr. St. Gogala govori v svoji razpravi »Kakšno vzgojo zahteva sodobno gospodarstvo« najprej o objektivni in subjektivni kulturi, katere del je tudi gospodarstvo, o gospodarskem duhu in redu, psih. temeljih gospodarskega duha in podaja kritiko istega sodobnega duha, katerega svojevrstno pozitivnost je Gogala obdelal zanimivo, pa — zdi se mi — vendarle nekoliko pretemno. Jasno jo, da je sodobni gospodarski duh, ki povdarja povsod in vedno svojo absolutnost na-pram drugim kulturnim panogam, v svojem ekstremu preoster, tudi zgrešen. Objektivni gospodarski duh zato zahteva drugačno vzgojo, ki naj preusmerja m vodi k pravilnostnemu umevanju. — Tema je interesantna in objektivno dobro ob delana ter bo že zaradi svoje aktualnosti, kakor tudi obravnavanja, vzbudila gotovo mnogo pozornosti. — Iva Še gu- 1 a je pisala »O ženi in njenem pomenu v celotni kulturi«. Kakor rdeča nit se vleče skozi njen članek — po njej — edini pra- vi motiv ženskega gibanja: klic po otroku in možu, po materinstvu. Govori o vzrokih, ki so ženo pognali v javno življenje — namreč na delo radi zaslužka; njeno delo pa mora biti res žensko in tudi način dela lc ženski; v tem bo našk* popolnost. — In kaj je začetek in konec vsega tega? Materinstvo — ki je njeno delovno območje in končno polje. — Vedno bolj se mi vsiljuje misel, da je prav zagrabila ta pereči problem in pravilno pokazala pot do dosegljive popolnosti prave žej ; in pravega moža z ozirom na kulturno sintezo. M. Senkovlča članek »Otrok in knjiga« prinaša nasvete, kako privesti otroka do čitanja dobre knjige, iz katerih naj otrok črpa vrednosti, ki jih mora vsebovati dobra knjiga; dalje pojasnuje načelno stališče in zahteve glede izbora mladinskih spisov s končno zahtevo, da je treba odstraniti literarni šund, ki je danes že preplavil ves mladinski in odrasli svet. Nedvomno je to vprašanje, ki ga je avtor pravilno načel in obravnaval, eno zelo važnih mladinskih vprašanj, ki zahteva pozitivno usmerjeno aktivnost vseih, ki ne nosijo skrbi za našo mladino večno le na jeziku. M. Stupanove — vrsta »vzornih« otrok, tudi večkrat težkovzgojljivih, če hočete, je silno dolga, nepregledna; menda smo vsi biH več ali manj takšni »vzorni« otroci. In resnično bi rad poznal nekoga, ki ni bil. Res so delovni rezultati mnogokrat negativni, a takole splošno tega ne bomo trdili. Vsebina je vsekakor zanimiva, že radi problematike. Dr. J. Bezjak govori v »Spominih« o pofaaksKsneiri letu prejšnjih profesorskih kandidatov, kar se je tudi pri nas poskušalo realizirati — oziroma vsaj govorili so o tem. Dr. K. Ozvald: »Prirodoslovna« in *du-boslovna« psihologija s pedagoškega vidika. Knjižica, ki nam je res potrebna. Avtor je objektivno, stvarno prikazal bistvo, pomen in važnost obeh psiholoških vidikov za pedagogiko, z vsemi odtenki hi posebnostmi ki bo vsebina vzgojitelju uspešno služila v njegovem vzgojnem delu. Ugotavlja povezanost psihologije in pedagogike, ki je v tem, da služi psihologija vprašanju obrazljivosti, oblikovanju posameznika kot dobra svetovalka. Skratka: pedagogiki, ki ji je psihologija, kar matematika modemi termiki. Saj danes ni več le teoretski, temveč tudi praktično pomenska in odpira vzgoi-stvu pogled v človekovo duševno življenje. Pisatelj je nadalje podal pregied in bistveno oznako normalne m patopsiho-logije, njene možnosti in meje. V vsem psihološkem teženju se zlasti očitnjeta dva pravca: 1. »-Prirodoslovna« psih'., ki so ji predmet pojmovne abstrakcije brez uva-Ževanja praktičnih položajev, fizioloških procesov, kulturnega življenja in v njem oživljenih, realiziranih shematskih oblik človeka, ki jih je po klasični Sprangerjevi razdelitvi podal avtor v isti knjigi in na podlagi tega izvedel duševno podobo mladostnik« v dobi nšaeMKVa wmcsmm Vljudnost ali servilnost? VPRAŠANJE, KI JE PRI NAS IZREDNO AKTUALNO. V reviji »Misel' in delo« sem nedavno oital zanimiv članek g. Antona Lajovica »Jezikovna vljudnost slovenskega človeka«. Tam pravi pisec med drugim: »V družbi slovenskih inteHgentov je nedavno nanesel pogovor, kako naj bi Slovenec jezikovno občeval s tujerod-cem. Nekateri so menili, da Slovenec le prerad jezikovno ustreza vsakemn tu-jerodcu, da takoj govori nemško z Nemcem ali pa laško z Italijanom, čeprav zna ta obadva tudi slovensko. Drugi so merili, da je stvar vljudnosti, govoriti s tu-jerodcein v njegovem jeziku. Oglasil se je literat, ki sam pred sabo rad velja za svetovljana, in postavil načelo: govori z vsakim tujerodcem v njegovem jeziku, če ga le znap. Še dalje je šel neki starejši gospod, ki je rekel, da je pravično tako, kakor on dela: kadar gre n. pr. kupovat knjige v knjigarno Bamberg, govori, dasi je sicer prepričan Slovenec, vedno po nemško, ker po imenu smatra, da je to podjetje nemško.« In na drugem mestu pravi pisec: »Tako se je lahko zgodilo, da je še 5 let po prevratu na našem višjem sodišču podpisoval neki senatni predsednik ua- vseh svojih spisih svoje ime v nemški transkripciji in z gotico, ne da bi se bil nad tem spotaknil katerikoli njegovih kolegov in niti njegov šef. Tako je bilo torej na enem izmed najvažnejših državnih resorov v instituciji, ki je bila vodilna za pravosodstvo vse Slovenije. Ali se je potem čuditi, da je personalna politika našega višjega sodišča tačas bila nacionalno toliko neobčutljiva, da je postavljala na naše obmejne, narodnostno najbolj občutljive kraje uradnike izrazito avstrijakantskega mišljenja in da zanjo torej vprašanje narodne zanesljivosti in agilnosti kot odločilno za namestitev sploh ni prihajate v poštev? Ob tej starejši generaciji so živele nadaljnje naše generacije in se nezavedno prilago-jevale njeni mentaliteti. Strup narodnostne mlačnosti je učinkoval dalje in učinkuje še danes. Zato najde Nemec v naših krajih v našem uratju, pri konceptnem kakor pri pisarniškem uradniku, zadovoljen odziv v nemščini. To se pravi, naš uradnik, dasi ima veliko moč v svojih rokah, ne daje svojemu narodnemu kot službenemu jeziku onega poudarka izključne rabe, cene in vrednosti, kakor bi to po svoji dolžnosti moral storiti. S tem odpada tudi drugim slojem našega naroda važna moralna zaslomba, ki bi mu krepila zavest o prvenstveni vrednosti našega jezika na naših tleh, na katerih naj bi MR ml gospodarji.« človek bi mislil, da so to pretiravanja, ako bi ne bil sam doživel naravnost izzivajočih primerov. Vozil sem se pred meseci v brzovlaku od Ljubljane proti Mariboru. 2e kmalu od Ljubljane naprej pride sprevodnik. »Fahrkarten bitte!« me je ogovoril, dasi sem Ml sam v kupeju. Moram reči, da sem bil tako presenečen, da sem prišel do sape šele, ko je že bil v sosednem vagonu. Neštetokrat sem naletel na raznih uradih (pošti in drugod!) na slučaje, da je uradnik (ali uradnica.) govoril nemško s stranko, o kateri vem pozitivno, da zna slovensko, vsaj takrat, kadar slovenskim kmetom prodaja svojo robo. Znan mi je slučaj, da je uradnik v nekem samoupravnem uradu dobil od ravnatelja ukor, ker ni hotel govoriti nemško s stranko, o kateri mu je zna.no, da zna dobro slovensko in da samo iz kljubovalnosti noče slovensko govoriti. Saj vemo dobro, da je tendenca političnega vodstva naših Nemcev tu ob meji, izsiliti z upornostjo via facti uporabo nemškega jezika v naših uradih, torej nekaj, kar je absolutno v nasprotju s čl. 3 ustave, temeljnega zakona države, kateremu se mora vsakdo, v prvi vrsti pa uradnik jugoslovanske države, brezpogojno pokoriti. Člen 3 Ustave pa določa, brez vsake izjeme, da je službeni jezik v naši kraljevini srbo-br-vatsko-sjovenski. Opozoriti treba tu ponovno na okrožnico, ki jo je izdal bivši ban in sedanji minister g. dr. Drago Marušič kot ban dne 12. junija 1933 pod I No. 4269/1 na vse državne in samoupravne oblasti in urade. V tej okrožnici konstatira takratni g. ban, da se »čezmerno poobičajena koncesija, da se nemške stranke v službenih razgovorih z državnimi in samoupravnimi funkcionarji poslužujejo nemškega jezika, pri njih rado tolmači kot znak slabosti in nedovoljne samozavesti na naši strani, naša narodna javnost pa vidi v tem postopku pomenjkljivo pojmovanje državne suverenosti in nezadostne ga razumevanja nacionalnega poslanstva naše države.« In dalje pravi današnji g. minister v tej okrožnici, da se v Ustavi določenega službenega jezika »morajo v uradnem občevanju posluževati načeloma vse stranke, ne oziraje se na njih na- rodnost. Na tej zahtevi morajo državni in samoupravni uradi brezpogojno vztra jati, saj je bila našhn sodržavljanom, ki raso jugoslovanske narodnosti, tekom 15 let našega državnega življenja dana do-voljna prilika, da se priučijo službenemu jeziku. Če tega kljub potrebi in lastni koristi niso hoteli storiti, potem so dali s tem samo dokaz o svoji nestrpnosti in nelojalnosti, katera ne zasluži, da bi se jo dobrohotno uvaževalo. Prednje načelo je izvajati dosledno napram vsakomur, o komur je znano, da obvlada službeni jezik ali bi ga lahko obvladal, če bi bil pokazal količkaj volje za to. Če se pa kljub temu odteguje uporabi službenega jezika, potem je obravnavati z njim pred met potom tolmača, ki ga mora oskrbeti sam izmed oseb izven urada. Izjeme od označenega pravila so izvestno dobo dopustne samo napram osebam, katerim se vsled visoke starosti, duševnih defektov ali siceršnjih posebnih okoliščin ne more pripisati, da izvira njihovo neznanje iz slabe volje, kljubovalnosti ali celo omalovaževanja nacionalnega značaja naše države. Samo v takih izjemnih slučajih je raba neuradnega jezika v sedanji dobi še opravičljiva, v vseh ostalih slučajih pa zahtevam brezpogojno in breziz-jemno izvajanje čl. 3 Ustave. Po istih smernicah je postopati tudi s tujimi državljani. Kakor se mora naš državljan v tujih državah v občevanju z njihovimi uradi posluževati sam ali potom tolmača tam veljavnega službenega jezika, ista praksa mora brezpogojno veljati tudi za naše urade. To zahteva ugled in avtoriteta države in naš narodni ponos.« Zdi se, da je vsebina te okrožnice mar sikje prišla iz evidence — namenoma ali ne, o tem ne bomo razpravljali. Dejstvo je, da je človeka mnogokrat sram, kako oziri vljudnosti prehajajo v našo staro mentaliteto servilnosti. In to i v privatnem občevanju i v službenem posteva-nju mnogih naših oblasti in uradov. Politični šefi obmejnih Nemcev pa si na račun naše servilnosti z zadovoljstvom manejo roke, se posmehujejo in rogajo naši nedoslednosti in visoko dvigajo svoje glave. Treba bo dati s sankcijami krep kejšega povdarka temeljnim določbam Ustave! V. S. Šport v narodno kulturno življenje itd. Ta psih. vidik ima tudi svoj pedagoški pomen, pomaga namreč vzgojitelju v formalnem urjenju gojenčevih duševnih sil s tem, da ga seznani s celotnim človekovim duševnim »aparatom«. Seveda je ta psihologija v svojem znanstvenem delu enostranska m iz stremljenja po osvetlitvi z drugih vidikov sta se -razvili Freudova psihoanaliza in Adlerjeva individualna psihologija (ki sta kajpada tudi velikega pedagoškega pomena!). 2. »D u h o s 1 o v n a« psihologija pa je zagrabila konkretnega človeka, njegovo celotno doživetje, njegov duhovni odnos do kulturnega sveta, s hotenjem, dajati smisel in smisel tolmačiti vsemu, kar stopa pred nas. Duhostevna psihologija pomaga pri doumevanju kulturnih snovanj, kar je eden vzgojnih aktov; vzgoja pa mora pripravljati človeka h kulturne' trni delu. In v tem je tudi pedagoški pomen tega drugega psihološkega vidika Oba pa postajata prav pomembna šele v svoji sintezi. Vsebina je torej važna, kar bo čitatelj sam uvidel. Letošnje knjige SŠM so ne le po naslovih, temveč tudi po svoji vsebini zelo ak tualne in brez pretiravanja se zdi, da je njih vsebinsko poznanje potrebno ne le Vzgojitelju, temveč vsakemu pravemu teobraženci*. EU Cv. Sokolstvo Občni zbor sokolskega društva v Limbušu V nedeljo 10. t. m. je imelo sokolsko društvo v Limbušu svoj 5. redni občni zbor, ki ga je otvoril in vodil namesto obolelega staroste br. Turnška poctsta-rosta br. Godec. Uvodoma se je spomnil tragične smrti velikega Sokola, viteškega kralja Aleksandra I. ter pozdravil vse navzoče, posebej pa župnega delegata br. Struno. Po uvodnih besedah je pozval članstvo k složnemu in vztrajnemu delu v novi poslovni dobi v korist društva ter narodne in sokolske misli. Ker je društvo pred uresničenjem svojega največjega na črta, pred zgraditvijo Sokolskega doma, je treba vztrajno delo vsega članstva še podvojiti. Sledila so nato poročila posameznih funkcionarjev, ki so bila prav razveseljiva in so pokazala lep napredek društvenega delovanja. Funkcionarji so bili na svojih mestih in so se v polni meri zavedali dolžnosti, ki jim jih nalaga društvena dolžnost in sokolska disciplina. Prav lep pribitek izkazuje društvena blagajna, ki jo je vodil br. Bračko. Mimo gotovine je društvo kupite že precej opeke, članstvo kakor tudi ostalo občinstvo pa je pomagalo pri dovozu nad 120 m" gramoza. Mimo tega pa so društvu obljubili domačini precej lesa pri zgraditvi prepotrebne sokolske telovadnice. Tu imamo prav lep dokaz članske požrtvovalnosti in sokolske zavesti pri delu za Sokolski dom, ki naj bi bil žarišče vsega tamkajšnjega narodnega in kulturnega udejstvovanja. Načelnik br. Zeilhofer je poročal, da je obiskalo v 93 telovadnih urah telovadbo 3.348 članov. 956 naraščajnikov in 1068 dečkov.. Načelnica s. Deklevova pa ie poročala, da je obiskalo v 56 urah telovadbo 400 članic, 1110 naraščajnic in 1200 deklic. Društvo jc imelo svoj javni nastop in se je; udeležilo tudi drugih prireditev. Prosvetarka s. Godčeva je poročala, da je priredite dMkVA .več pr predstav, ki so bile vse dobro obiskane. Prav razveseljivo je bilo tudi poročilo knjižničarke s. Podgornikove. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen za starosto br. Turnšek, za podstarosto br. Godec, za načelnika br. Zeilhofer, za načelnico s. Deklevova, za prosvetarko pa s. Godčeva. Ostali odbor je ostal nespremenjen. Ves potek občnega zbora je bil prava društvena manifestacija zaved nega sokolskega dela in pokazala se je enodušna volja vsega članstva, ki ga tvo rijo v pretežni večini kmečki fantje in dekleta. V znatno pomoč društvu pri stremljenju po Sokolskem domu je prispevala tamkajšnja hranilnica 10.000 Din. Po razjasnitvi še nekaterih društvenih zadev in po vzpodbujajočem nagovoru župnega de legata je zaključil podstarosta lepo sokolsko manifestacijo. Sokol Maribor II. Pobrežje priredi skupni članski izlet v Št. liju v Slov. goricah v nedeljo, dne 17. febr. t. 1. Zbirališče ob 1413. uri na letnem telovadišču, odhod ob % 14. uri iz Tomšičevega drevoreda. Bodite točni! Zdravo. Sokolsko društvo Tezno. Predavanje br. Robnika: Kako čuvamo Jugoslavijo? — Ob priliki občnega zbora je bil naprošen br. Robnik iz Maribora, ki je zastopal JKD, da predava našemu članstvu o primerni temi. Br. Robnik je ob ljubo vestno izpolnil. V soboto 9. t. m. je kljub izredno slabemu vremenu napolnite pritlični razred osnovne šole 70 članov in članic, ki so vestno sledili predavanju: Kako čuvamo Jugoslavijo. Že v'uvodnih besedah si je pridobil preda vatelj srca vseh poslušalcev. Njegova resna izvajanja, ponekod opisana s šaljivimi prigodki iz življenja, so bila tako odkrita in naravna, da lahko v resnici potrdimo, da je bilo to predavanje eno doslej najlepših. Po predavanju, ki je trajalo eno in pol ure, je še razlagal br. predavatelj model zložljivega odra. Br. Rob nikiu izrekamo najlepšo sokolsko zahvalo in želimo kmalu zopet svidenja. Zdra in vo! .•* mm- Minister dr. Auer o nove® zakonu o športu , V zadnjem času se je mnogo razprav' Ijalo o novem zakonu o športu, ki na) bil predložen še v letošnji sezoni Nat# ni skupščini. Ker pa je bila Narodna sp ščina razpuščena, so se časnikarji w sili pri ministru za fizično vzgojo nar jjl in tudi kupčija je Mia slaba. Obisk 1 ^ zaradi hude zime nezadosten. 93 svinj in 27 prascev, skupaj 12° tef: tinarjev. Povprečne cene za kg Ž>ye so bile sledeče: pršutarji 4—5 U**1’ ^ mastne 5—6 Din; pletnene svinje sp fi dajali od 200—500 Din eno, pi'aS°' p' od 6—12 tednov pa so se prodajali Pp^j-kovosti, in sicer 80—150 Din eden-JigM sejem za jpžife bs *• & ^ Mariboru, dne 16. II. 193,: rr r i — i ni it r m in i i i im i u »wii im tur Afehonse T>atidl da se pogon velikega parnika vrši z ^tektrično silo. 29 parnih kotlov proizvaja 160.000 konjskih sil! Za štiri električne Rotorje, ki poganjajo parniške vijake. —-. tektrični pogon je povzet po angleških 11 ameriških vzorcih ter ima prednost v ei}!. da parnik lažje in pokretneje manevra zunaj na odprtem oceanskem morili. Svojevrstna oblika plavajočega mesta. •oda še tako velika pogonska sila ne ^°re zadoščati za dosego čim možnejše °2tle brzine iu hitrosti. Važna je v tem 2jru oblika parnika, ki mora biti tako 2delana, da predstavlja čini manjši od-0r in čim manjšo odporno ploskev. V to ,^0-j, bilo izdelanih preko 60 najraz->5nejših modelov, ki so se preizkušali po j* rostnih uspehih. Ko so se vazne kom-^cijske možnosti proučile, se je poka-l‘a kot najprimernejša takozvana aero-najmična oblika, ki je značilna za mor-eSa velikana »Normandie«. v , Najrazličnejše udobnosti ^ omogočale potnikom čim prijetnej-. vožnj°_ To najnovejse čudo ladjedelne Ur bo razpolagalo z nekaterimi ditvanii, ki jih ni doslej imel nobeden tetrn-ki parnil{- Tako je bilo mogoče po proučavanjih in poizkusih za-v. ^'ti vamost pred požarom in ognjem-^ kakšr - - - ---------- di imajo iz varnostnih razlogov vse kabine na tem plavajočem mestu zgoraj posebno odprtino, tako da se ob morebitnem izbruhu požar v eni izmed kabin lahko vrši gašenje iz zgorajšnjega krova. Nadalje je v vsaki kabini in v vsakem drugem parmskem prostoru napeljana posebna priprava, ki posreduje takoj signal k poveljnikovi kabini ter gasilski cen trali, čim prestopi temperatura v kabini določeno mejo. V svrho izločitve požarne nevarnosti so vsi leseni predmeti, ki se nahajajo po kabinah in drugih družabnih prostorih, obloženi in opremljeni s posebno ognjevarno tvarino ter asbestni-mi ploščami. Končno so predvidene še na tem veleparniku stalne nočne in dnev ne požarne straže, ki so telefonično in z električnimi, postanek ognja napovedujočimi pripravami, združene s centralo. Gasilsko moštvo, ki bo na parniku »Normandie«, ima za seboj dvomesečni tečaj pri pariški požarni brambi ter zelo strog izpit. njegova dražestna žena kdaj pa kdaj popeljati mladeniča s seboj na jahalni izlet ali pa po reki; dragi otrok je tako ljubil te športne zabave, ki mu jih sedaj ne moreta pripraviti ne oče ne učitelj. »Povabili ga boste včasih s seboj, kaj ne?« Po z zelenim mahom porasli poti se je •vračal k njim princ eleganten in vitek, dvigajoč svojo malo skrbno počesano gla vo s svetlo-rdečkastimi lasmi. Opazovali so ga, in njihov smehljaj je bil tak, ko da bi hoteli reči: »Kako je dražesten!« Vojvodinji je zaklical že od daleč: »Čuj dobro vest, mama! Ko je general videl Richardovo gospo, je izgovoril čisto razločno njeno ime. To je prva beseda, ki io je mogel doslej izgovoriti. Učitelj Jean me je poklical, da mi to pove.« Lydiji Feniganovi se je ta trenutek zde lo, ko da vsa žari od mladosti in življenja. Vojvodinja ji je stisnila roko in dejala: »Torej vidite, vaša prisotnost ustvarja že čudeže: računani torej z vama obema.« Od tega dne je postal Charlexis zveza med Uzellesom in Grosbourgom. Bil je to čuden dečko neke rafinirane in mirne vljudnosti, ki je kazal enako zanimanje za pripovedovanje gospe Feniganove o vrtirh tatvinah, kakor za koketerije ge. Lydije, kateri je dal nasvete glede njene toalete. Tisti Čas je bil do skrajnosti vratolomen, ljub’! in iskal je nevarnosti in Ciganka preklela otok. Na reki Temzi pri Londonu je otok Tagg, ki je bil spremenjen v ljudski park, in od takrat je še! iz roke v roko. Vsi podjetniki, ki so kupili otok, so mislili, da bodo imeli dobiček, prišli so pa v najkrajšem času do poloma in so bili srečni, če so ga lahko kmalu prodali za ceno kot so ga kupili. Zadnji je doživel polom te dni, in njegova pasiva znaša 6 milijonov. Pred zadnjo žrtvijo je poskusilo več u-glednih in bogatih strokovnjakov izko- vznemirjal Richarda s svojimi neoprez-nostmi, pri katerih je bil prav tako hladnokrven kot odločen, motreč vedno vse z enakim trdim, bleščečim in neprozornim pogledom. Je bil hudoben ali dober? Kdo ve! Njegov učitelj je pravil: »Ne morem ga razumeti!« Resnica pa je bila, da je Jean Metzer, stari fakultetni profesor iz Lausanne, ki je zapustil službo zaradi bolezni v grlu, slabo poznal ljudi in je listal več po knjigah ko po dušah. Tu si je kot domači učitelj polagoma opomogel, uživajoč v dolgih sprehodih v kočiji, a sedaj tudi v glasbi z Lydijo, ker učitelj Jean je bil prvovrsten čelist. Ah, Grosbourg in Uzelles sta slišala tiste čase dosti koncertov in sonat! Dolga škatla za čelo je v Chuchinovem čolnu prav tolikokrat prebrodila reko, koli-korkrat mladi princ. In zvečer, ko sta Richard in njegova mati igra’a svoje brez končne partije šaha, se je zbrala okoli učitelja družbica, da posluša glasbo. Bili so to draveilski notar, naslednik pokojnega Fenigana, oče Merviet, lastnik cerkvice ob cesti, in včasih tudi župnik in sodnik iz Corbeila. Ko se je pa večerna zabava končala, je pred odhodom v črno noč okrepi a gospa Feniganova svoje goste z nekim lipovim čajem, ki ga je posebno ljubila. Človek bi menil, da žive ti ljudje vsaj sto kilometrov daieč od Pariza, tako so vladala v tem provincialnem gnezdu še-.srednjeveška pravila in navade. calav zrak, smrtonosno orožje pa za plot. Nekdo je prišel v »kritičnem« trenutku na. lahek način do orožja. Hujšega ni bilo, Sedaj sta zdrava on in ona. Smučarske hlače. Mnogo smeha so povzročile razrezane smučarske Mače. Saj poznate tisto pripovedko »Šivilja in škarjice«. Tako nekako je bilo. Smučanje v razrezanih hlaačh pa ne gre. Pa zopet pride Bogdarka, kakor v naši povesti. Zapadel je vabeči pršič iti že ima dekle nove smučarske hlače. Če so še danes ristiti otoček. Bilo pa je vse zaman, vsi cele, se ne ve. k, en način je to mogoče? Posebna V^eija omogoča, da se s posebnim iw? nirn dvigom lokalizira takoj tisto J4vir° n~ partl'l'cu> kjer bi se utegnil po-^ ' Požar. Pri parniku »Normandie« so 2^ Grabile posebne vrste ognjevarnih ten1?rn'c’ Preneseio v najmanj ctii uri m»^aturo 815 stopinj C. p Varnostne mere proti požaru, ozar je najverjetnejša nevarnost na n, JV; Radi tega je na veleparniku »Nor-Žun ?* 80 takšnih ognjevarnih zapornic. Plast sestoji Iz lesa, potem sledi Žel "st’ Potem 'zolirni material in končno in j2n? Plast. Med tem železnim jedrom °*irno plastjo je še zračna plast. Tu- Ob luninem svitu je prepovedana ljubezen. V krepostnem mehiškem mestu Chihu-ahuau so vzeli na piko mladino. Prepovedali so fantom in dekletom uživati ob luninih nočeh sladkosti ljubezni, čim zasačijo po 10. uri zaljubljeni parček v parku ali kjerkoli, ga policija takoj aretira. Zaljubljencev pa ne kaznujejo z denarno globo in zaporom, temveč z — zakonsko zvezo. V imenu zakona — zarohni komisar — sta mož in žena! Nobeni protesti ne pomagajo, nič ne zaležejo solze, tarnanje, omedlevanje in ogorčenje. »Prej bi bili omedleli, gospodična,« pravi komisar mladi ženi. »V zakonu se boste lahko jezili,« potolaži mladega moža. »Saj zato je na svetu zakonska zveza, da se človek lahko pošteno prepira in jezi.« Nič ne pomaga skrivati se v grmovju ali tem nih ulicah, policija ima močne električne svetilke, ki naidejo vsak, še tako dobro skrit parček. Zato mladi zaljubljenci nikoli ne hodijo po 10. uri zvečer zdoma. S stola na električni stol. V Richmondu v Virginiji je bil pred kratkim usmrčen ua električnem stolu človek, ki je imel zlomljeni obe nogi in so ga zaradi tega morali prinesti na stolu do električnega stola. Bil je to razbojnik Valter Langeza, ki je zaradi raznih ropar škili umorov obsojen na smrt. V ječi zaprt je skušal pobegniti in si je pri tem zlo mil obe nogi. Ko so ga postavili na električni stol, so mu morali najprej odstraniti povoje na nogah, da je prišel tako v kontakt z električnim tokom, ki ga je ubil. so odhajali z otočka kot gospodarski invalidi, zadolženi do ušes. Vsi lastniki so vtaknili v. otoček skupaj 50 milijonov. — Angleški listi pišejo, da je po starem ustnem izročilu pred dobrimi 100 leti začarala ta otok neka ciganka, ker so pregnali z njega njen rod, ki je dolgo prebival na njem. Ljudje verujejo, da je otok proklet in da prinaša vsakomur nesrečo. ■■■——■II IMIIIBMBB3M——— Tezno Premislil si je. V neki gostilni si je hotel upihniti luč življenja zaljubljen dečko. Seveda se ga je najprej pošteno navlekel, da bi boljše meril. Pa smola! Krog;a je namesto v že itak ranjeno srce odfr- Snovanje novega društva. Bivši godbe iiiki Sokolskega društva si snujejo novo godbeno društvo, da se bodo lažje »po notah« razvijali. Imajo :r:e pripravljalni od bor. ki sestavlja pravila in pihala, ki jih je dal na razpolago Sokol. — Sokolsko društvo pa snuje mladinski pevski zbor, ki ga bo vodil br. Šebart. Še bomo ve seli! . Občinska politik?.. Krajevna organizacija JNS bo podala obračun svojega dela v soboto 23,. t. m. v gostilni Šabeder na Ptujski cesti. Poleg običajnih točk dnevnega reda bo podal poročilo o delovanju v občinskem odboru član uprave g. Šabeder. Tezenčani, pridite in obrazložite svoje želje in zahteve. imii—i m m Mali ©glasi Razno ZIMA JE TU! Vaših koles ne rabite več, zato sc vam nudi prilika, da jih pustite temeljito osna-žiti emajlirati, poniklati. vse krogljične ležaje zbrusiti, tako. da bodo do prinodnje spomladi zopet popravljena, kakor nova. Shratnoa koles in motorjev čez zimo. Mitra postrežba. Zajamčeno in solidno delo. Brezkonkurenčne cene. Priporoča se melnnlč-na delavnica Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ul. 14. Zadostuje dopisnica, da pridem na dom po kolo. 5309 JOS riCHV IN DRUG Konces eiektrotehnnično po djetje. Maribor. Slovenska uL 16. tel. 27—56. izpeljuje elektroinstalacile stanovanj skih hiš. vil gospodarskih ibiektov. zaloga motorlev lestencev svetilk, elektroin- stalacijskega blaga no kon direčnih cenah SPREJMEM ABONENTE Bggtrasaa GRAJSKA KLET. Soboto koncert. Odprto do 3. ure zjutraj. Prispele morske ribe. 665 SALON DOBAJ Gosposka ul. 38, vljudno na-na domačo hrano. Razen dru- znanja, da je priključil syo-gih jedil nudim speciiaiitete: -iernu salonu poseben oddelek ribe, bržolo, ražnjiče, čevapči- 2a. negovanje nog, oziroma če, vse vseže in pečeno na odstranjcnje kurjih oči (pe-rešetki po zmernih cenah, dikura). G. Kovačič ■ilartin, Večkrat v tednu primorske f°t preizkusen m dipl. stro-»meneštre«. rižoto, makaroni. kovnjak, deluje po zmerni s fižolom. Točim črno. prist-, priporoča salon bo- no dalmatinsko vino po Din! P?1;____________________________55? 8.— liter, dobro štajersko po j Vsako soboto in nedeljo Din 12.—. Gostilna »Rotovž«,; ODOJČEK NA RAŽNJU A. Vicel. Rotovški trg 8. 501 pečen. Vsaki dan izbira svežih morskih rib, prvovrstna GOSTILNA MANDL. V soboto domača veselica. V nedeljo ponovitev- 609 vina, štajerska in dalmatinska, posebnost črnina z otoka »Visa«, to vino je priznano HALO! j zdravilno. Prvovrstna kuhi- Vsi na maskaradno veselico bogata izbira vseli jedil, v nedeljo v gostilni »Novi Abonenti se sprejmejo na iz-svet«. Studenci. Tri najlopše, birno hrano po najnižjih ceni aske dobijo nagrado, vstop, ''a*1- Pr|P°roČa vsem dto-prost. Za obilen obisk prosi bro znan restavrater Povod-gostilničarka ^50 nik, restavracija »Novi svot«. Maribor, .lurčičeva 7. 657 Prodam GOSTILNA BARIČ - TEZNO poleg tovarne »Teksta«, v nedeljo, 17. februarja predpustna domača zabava, prvovrstna štajerska in dalmatinska vina. Izborna kuhinja, leni sprehod. Priporoča se Kostil-nlčar. 625 GOSTILNA »TRIGLAV« na Glavnem trgu: v soboto in nedeljo koncert. Pristna vina liter 8 Din. Abonenti se sprejmejo po nizki ceni. Dobra zabava. Se priporoča gostilničar Lakoše. POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zalo-645, ga pohištva združenih mizar- TRAJNE KODRE a S . «««!».----------------- n*«« vodno ... ---------- izvršuje v zadovoljstvo ter po solidni ceni ceni. damam salon »Zora«, Aleksandrova cesta 19, v veži, druga vrata, levo. 649 fini. Din 30,- 100 kg, kolo, barii, drva. prodaja Postrzin. Pobrežje, Gosposvetska cesta 56. V nedel o 17. februarja 1935. W salonu gostilne V'ahovi{, k le, sandiOva «e$»* 38 godba in zbirališče mnogih mask pri plesu, pojedini jetrn h in krva/ih klobas ter pojed ni krofov. Začetek ob 16. uri. Čisti dobiček je namenjen pomožni akciji. I« H. Kolarič, gostilničar. Naznanilo. Imetnici znane gostilne ^alkan" v Mariboru sta poročili in sicer ena gosp BfUCter-manna, gostilničarja in posestnika v Maren-bergu, druga pa gosp. rt OS a rt S a, obče znanega trgovca, gostilničarja i. t. d. v Sv. Martinu pri Vurbergu. Kot prvovrstni gostil ničarki in kuharici jamčita cenjenim gostom najboljšo postrežbo, zato se obe gostilni najtopleje priporočata. V qes ilni ..BALKAN v nedeljo pojedina plicancev, pečenih klobas ter najboljfta sortirana vina kakor muikatni silvanec, r sllng I. L d. Zahvala Vsem, ki so ob tragični smrti moje soproge Štefke na kakršenkoli način sočustvovali z menoj in mojo hčerkico Štefko, prisrčna hvala. Maribor, dne 16 februaija 1935. Advokat dr. Miloš Vauhnik s hčerkfco Štefko POROČNE PRSTANE srebrni Din 10.—. duble Din 14.—. 14-karatno zlato Din 70.— naprej. Izvršujem popravila. kupujem zlato. Ignac Jan, urar v gradu._______422 SPALNE SOBE kuhinjske opreme, žične vložke, žimnice, otomane, naslonjače, odeje, preproge, zavese. tkanine vseh vrst najceneje pri Novaku, Vetrinjska 7. Koroška 8. 626 JEDILNICE. SPALNICE, sperane, iz kavkaškega oreha, politirane ter spalnice, kuhinjske opreme, prep.eskane, najmodernejši vzorci, najnižje cene. Aleksandrova cesta 48. ____________ 648 | DRVA. Prodam 25 sežnjev bukovih drv, lepih in suhih, po ugodni ceni. Naslov v upravi »Večernika«._______________ 666 SOBNO KREDENCO | lepo omaro, posteljo, nočno omaro in, pisalno mizo prodam. StroBmaierjeva ul. 9. 660 Kupim DVOSOBNO STANOVANJE v prvem nadstropju, solnčno, oddam takoj. Naslov v upravi »Večernika«. 640 TRISOBNO STANOVANJE z vsemi pritiklinami, v prvem nadstropju, oddam s 1. aprilom. Vprašati v trgovini Si-košek, Koroška c. 102. 642 DVOSOBNO STANOVANJE v Studencih oddam. Vprašati Koroška cesta 41 pri hišniku. ___________ 647 _______ KRASNO STANOVANJE sobo in kuhinjo, z elektriko in vodovodom, oddam za 280 Din s 1. marcem ali 1. aprilom. Naslov v upravi »Večernika«. _________________651 ’ KRASNO STANOVANJE solnčno, dve sobi in kuhinja, z elektriko in vodovodom po ceni takoj oddam ali s 1. mar cent. Naslov v upravi »Večer nika«. 652 STANOVANJE oddam s 1. marcem 1935. Lepa soba. Vprašati Pobrežje. Aleksandrova cesta 54. 641 SOLIDNO GOSPODIČNO sprejmem v vso oskrbo za 300 Din mesečno. Taborska ul. 11-1, desno. 667 Službo dobi IŠČEM PERFEKTNO KUHARICO. ki zna kuhati srbsko hrano. Naslov v upravi »Večernika«. _______638 Nova vas, gostilna Poe goršek toči prav dobro belo vino liter Din 8*-« isto čez ulico liter Din 7"- HRANILNE KNJIŽICE vseh bank in vseh podeželskih posojilnic kupujemo po najvišji ceni. Bančni kom. zavod. Maribor. Aleksandrova cesta 40. 655 Sobo odda OPREMLJENO SOBO 1 oddam mirnemu, poštenemu gospodu. Maistrova ulica 1. Ogleda se od 13. do 15. ure. __ 627 ________________ OPREMLJENO. I ceneno sobo takoj oddam. — Vprašati Grajska 2, pri g. Mir. 656 LEPO OPREMLJENO sobo oddam. Vrazova ul. 6, III. nadstr., desno. 661 Stanovanje I SOSTANOVALCA | sprejmem na stanovanje in hrano. Ruška cesta 9, dvorišče. 639 POSOJILNCA n. z. z o. p. MARIBOR, NARODNI DOM USTANOVLJENA LETA 1882 Stanie hranilnih vlog 60 mililonov Din Rezervni sklad 9,668.000 Din * Fprejema hrani ne yloge na knjižice in na tekoči račun ter jln obrestuje najkulantneje RANILNICA Centrala: MARIBOR Gosposke - Slovenske uHce DRAVSKE BANOVINE MARIBOR Najbolj varne nalotOa denarja. kat jamtl »a vloge pri loj hranilnici Dravska banovine s ceHm svojim premoženjem tn s vso svojo davino močjo — - H r a a 11 a I < a I a v r i u j a vse v oeaarao stroko spadajoče posle tožne In It u l a n t n o Sprejema Podružnica: CELJE Izdaja konzo* > • »• r - predstavnik izdaiatelip >n "rednik: RA D1VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. soglašajo: najboljše je RIVIERA terpentinovo milo